KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 1751 BLAŽ KUMERDEJ BRANKO SLANOVIC V letošnjem letu je minilo 250 let, odkar je bil rojen Blaž Kumerdej, veliki Blejec, šolnik in filolog. Bilje med prvimi Slovenci, ki so želeli obravnavati svoj ma- terin jezik z izhodišča izrazite prerodne miselnosti. V njegovi zapuščini ne bomo našli veliko natisnjenega, toliko bolj pa je obsežna rokopisna zapuščina. Za marsikaterega teh rokopisov je nepopisna škoda, da ; ni bil tiskan, saj so med njimi dela z izrazito prerodno ] vsebino, ki bi bila tako dostopna širši javnosti in bi , bila tako tudi mnogo bolj odmevna. Vendar so bili ti j rokopisi, ki jih je hranil po Kumerdejevi smrti Žiga ' Zois (zlasti predgovori in slovarsko gradivo), po- ¦ membno gradivo za študij jezikoslovja Valentinu ; Vodniku, Jerneju Kopitarju in drugim slovenskim je- i zikoslovcem takratnega časa. j Namen tega zapisa ni pisati podrobno o delih Blaža , Kumerdeja, kajti to bi bilo preobširno, pač pa napi- i sati nekaj o izvoru njegovega rodu, o prednikih, o ; rojstvu, trpljenju in smrti njegove družine in njega samega. Vendar, preden preidemo na to, je kljub vse- ; mu potrebno predstaviti Blaža Kumerdeja vsaj z ne- j kaj stavki, kot ga predstavlja slovenska literarna zgo- I dovina, ki ga uvršča na častno mesto v zgodovini slo- ' venskega preroda kljub temu, da mu pripisuje neka- tere negativne lastnosti pri delu. Ne navaja pa vzro- kov za to, ki so, seveda, obstajali. Nihče se pač ni po- glabljal v to, čeprav bi bilo potrebno osvetliti tudi te j vzroke. Prav tu pa dela Blažu Kumerdeju zgodovina \ krivico, saj je dolžnost zgodovine odkrivati tudi vzro- j ke za neko zgodovinsko trditev. Ker niti do danes ni ! poskušal nihče popraviti te krivice, bomo poskušali to storiti v tem zapisu, poleg tega pa ga iztrgati poza- bi, v katero ga je prav ta zgodovina pahnila po njego- vi smrti s svojim kulturnim molkom. Ob predstavitvi Blaža Kumerdeja kot slovenskega preroditelja bi bilo potrebno omeniti njegov »domo- ^ ljubni načrt« in v zvezi s tem osvetliti njegovo častno mesto v slovenskem prerodu. ' Okoli 1. 1771 je Blaž Kumerdej končal svoje študije \ na Dunaju in postal »doktor svobodnih umetnosti in filozofije«. Ostal je v prestolnici, kjer je poučeval na viteški akademiji za vzgojo diplomatov v Orientu. Tu je videl tudi prve uspehe nove dunajske normalke. Opazil je splošno zanimanje za šolstvo v vseh avstrij- skih deželah. Takrat Je bil Kumerdej prvi Slovenec s \ točnim načrtom, kako spremeniti v novi »nemški« ' šoli na Kranjskem jezikovno prakso v korist slovens- ¦ čini. Tako je Kumerdej izdelal na Dunaju na pomlad 1. 1773 »domoljubni načrt, kako bi se dalo kranjsko ^ prebivalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in či- ¦ tanju«. Kljub temu, da Kumerdej ni hotel odpraviti iz, osnovne šole nemščino, so bile ostale točke »domo- ' ljubnega načrta«, s katerimi je želel pridobiti vlado, j prav nezaslišana novost. Te točke so bile: prirediti slovenski abecednik; pos- loveniti šolske knjige oziroma sestaviti in izdati nove, slovenske izdaje. Slovenci naj se učijo tudi v šoli pisa- ti in citati v slovenskem jeziku. Vlada naj »spravi do- mački jezik v sklad s hrvaščino, dalmatinščino in dru- gimi sorodnimi jeziki, kajti naloga nove šole na Kranjskem bi morala biti, da bi se naučili kmetje po- leg materinščine tudi nemščine in nekaterih (sloven- ščini) najsorodnejših narečij, npr. hrvaščine, dalma- tinščine in poljščine.« Taka je bila prva slovenska prerodna manifestacija, naslovljena naravnost na vlado in je opozarjala na obstoj nove, slovenske mi- selnosti. S tem so bili prisiljeni tudi mnogi Slovenci k presoji o važnosti vsebine prerodnega programa. Ku- merdeju je njegov načrt pripomogel, da je postal rav- natelj normalke, ki jo je odprl jeseni 1. 1775. Takrat je na Kranjskem že tudi obstajala šolska komisija, katere član je bil tudi sam. Uspeh »načrta« je bil že v tem, da je bil problem aktualiziran. Res, da ni bil uspeh že kar popoln, vendar pa je vlada vsaj za začetek upoštevala tisto o slovenskih šolskih knjigah, kar iz- pričuje nalog, ki gaje izdala vlada 26. maja 1. 1776 in določa poslovenjenje novega šolskega reda, za preva- jalca pa določa Blaža Kumerdeja. S tem je torej pred več kot 200 leti takratna avstrijska cesarska vlada potrdila uvedbo slovenščine v slovenskih šolah na Kranjskem. Komu gre zasluga za to, seveda ni vpraš- ljivo. Vsekakor segajo v ta čas prvi resni začetki znanstvenega delovanja na področju slovenskega je- zikoslovja, pri čemer ima Blaž Kumerdej vsekakor svoj vplivni delež. Če poskusimo opredeliti njegovo častno mesto v zgodovini slovenskega preroda, tedaj moramo vedeti, da mu zgodovina poleg zgoraj navedenih zaslug priz- nava tudi naslednje: pospeševal je prerod z organiza- cijo prve prerodne družbe in z usmeritvijo obnovljene »akademije operozov«, prvi je opozarjal na komuni- ciranje z drugimi Slovani; prizadeval sije za ustalitev literarnega jezika in pravopisa na naprednejši osnovi, kot je bila tista njegovega predhodnika o. Marka Pohlina. Bil je spreten oblikovalec prerodnih manife- stacij, kije v svoji okolici najmanj 20 let širil prerod- no zanimanje. Nesporno so to pomembna dejstva, ki predstavlja- jo življenjsko delo Blaža Kumerdeja v času njegovega literarnega snovanja. Vsekakor so našteta dejstva premočna, če jih vzporedimo z nekaterimi očitki lite- rarne zgodovine, kot so zaostalost filološke metode, pomanjkanje smotrne prerodne borbe v času službovanja v domovini in prešibek čut za čistost ma- terinega jezika in doslednost pravopisa. Iz vsega povedanega sledi, da je bil Blaž Kumerdej prvi Slovenec, kije zaoral v ledino slovenskega šolst- va na Kranjskem, s tem pa tudi slovenskega jezika, ki 176! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 mu je poskušal dati na osnovi svojih filoloških študij ustaljeno literarno in pravopisno podobo. Očitki lite- rarne zgodovine ne bi smeli zasenčiti vrednosti dela velikega Blejca! Ali pa so prav ti očitki krivi, da so slovenski literarni zgodovinarji dopustili, daje skoraj povsem utonil v pozabo? Poskusimo osvetliti Blaža Kumerdeja kot človeka, saj tega ni storil do danes nihče. Res je, da o tem ve- mo zelo malo, skoraj nič. Njegova dela namreč ne povedo ničesar o tem, torej je bilo potrebno poiskati prvo sled in nadaljevati po njej. Izsledki o njegovem življenju so logični sklepi, kijih potrjujejo listine, ko- likor so mi bile na voljo. Začnimo torej z rojstvom. Blaž Kumerdej je bil ro- jen v Zagoricah (Auriz) na Bledu, pri »Skfejbletu«. oziroma pri »Skfujbletu« na poznejši hišni številki 28. Hišne številke so pričeli vpisovati v krstne knjige v blejski župniji šele s 1. oktobrom 1. 1770. To je raz- vidno tudi iz samih krstnih knjig tistega časa. Sicer so njegovi rojstni podatki naslednji: Ex Auriz — tu ro- jen 27. januarja 1. 1738, po polnoči in prav tam krš- čen, očetu Mihaelu Cumerdej in ženi Mariji zakonski sin Blasius, ki sem ga krstil (ob navzočnosti) Joanne Soklič, Margarete Ferjanke, jaz (krščen po meni) Ni- colao(us) Josepho(us) Killer, župnik(-u). To so pre- verjeni podatki iz krstne knjige blejske župnije v Nad- škofijskem arhivu v Ljubljani (krstna knjiga župnije sv. Martina na Bledu od 11. februarja 1730 do vključ- no 30. decembra 1. 1740). Zakaj navajam te podatke tako natančno? V Slo- venskem biografskem leksikonu so namreč ti podatki naslednji: Kumerdej Blaž, šolnik, filolog in prosveti- telj, r. 27. febr. 1738 v Zagorici pri Bledu. To je na strani 583. Slov. biogr. leksikona. Predvsem ni bil ro- jen v februarju, temveč v januarju. Druga napaka je »... v Zagorici pri Bledu«. Ime »Auriz« v krstni knji- gi je ime naselja Zagorice in ne Zagorica, kot sledi iz leksikonske navedbe. Razen tega Zagorice niso pri Bledu, ampak na Bledu, saj sestavljajo skupno z dru- gimi naselji Bled, ki sicer sam za sebe kot naselje ne obstaja in je torej skupno ime za naselja Zagorice, > Želeče, Mlino z Zazerom, Grad, Rečica, Zaka. Iz te- ga torej sledi, da je bil Blaž Kumerdej rojen 27. ja- nuarja 1738 v Zagoricah na Bledu. Če si ogledamo nekoliko zgodovino rojstne hiše Blaža Kumerdeja in rodov, ki so v njej živeli, smo na- vezani spet na že omenjene arhivske vire krstnih in mrhških knjig blejske župnije pa tudi na ustna (ro- dovna) izročila. Starost rojstne hiše, nekdanja številka Zagorice 28, danes Zagoriška 18, je težko ugotovljiva, kajti taka, kot je danes, gotovo ni bila pred tremi stoletji in več, kajti rod Skubletov ali Skebletov se pojavlja že v naj- starejših krstnih knjigah iz 1. 1670 in se konča o. 1. 1805. Prvotna stavba je bila vsekakor nižja in je bila dodelana verjetno že po odhodu B. Kumerdeja z Ble- da. Zadnja popravila oziroma predelave so bile o. 1. 1940 in to delno notranjost, predvsem sobe nad ku- hinjo in zunanja vrata. Danes je to v pritličju zidana, nadstropna stavba z lesenim gankom zgoraj. Na do- bo baroka nas spominjajo okenski okviri iz zelenega kamna, mreže na njih pa na 2. pol. 19. stoletja. Dvo- riščna fasada ima zamik. Vhod ima polkrožen portal iz zelenega kamna in ni dekorativno obdelan. Morda spada v 19. stoletje. Okna na dvoriščni strani so prav tako iz zelenega kamna. Na cestni fasadi je v niši fres- ka »Marijinega kronanja«, ki je sHkana v layerski tradiciji. Z gospodarskim poslopjem sestavlja hiša s treh strani zaprto dvorišče, ki ga delno zapira še s četrte strani zid ob cesti, tako da vodi s ceste na dvori- šče odprt prehod, dovolj širok za kmečki vprežni voz (»lojtrnek«) ah za manjši kamion. Stavba je kmečka domačija, ki pa, žal, izgublja svoj status po smrti zadnjega gospodarja-kmeta Franca Medje, ki je umrl 29. 9. 1981. Baje je bila v hiši nekaj časa tudi blejska šola. Ohranjena je bila celo šolska klop, ki pa so jo, žal, uničili. Če naj napišemo še nekaj besed o rodovih na tej domačiji, moram zapisati, da so podatki sicer nepo- polni, vendar kolikor so mi bili na voljo, so točni in bodo dobro služili temu, da bomo dobili vsaj imena gospodarjev in s tem tudi izvor domačega »hišnega« Iz krstne knjige župnije Bled 1730—1740: vpis Blaža Kumerde- ja 27. 1. 1738. (Nadškofijski arhiv v Ljubljani, matice). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 177 Kumerdejeva domačija v Zagori- cah na Bledu. imena, ki je ostalo vse do danes: pri Skbletu. Gospo- darji so se ukvarjali s kmetijstvom, tako tudi tisti, ki je gospodaril v času rojstva B. Kumerdeja, to je, v le- tu 1738. Ta gospodar je bil Matija Skuble, ki je umrl 18. februarja leta 1755. Pri tem moram pripomniti, da so krstivci (duhovniki) pisah v krstnih knjigah ta priimek na dva načina, in sicer nekateri Skwble, drugi pa Skeble. Dejstvo pa je, da so bili to ljudje istega ro- du. Matijo je nasledil kot gospodar njegov sin, čigar imena pa ne vemo. Znano pa je, da je bil to zadnji go- spodar s priimkom Skuble. Moških potomcev torej ni zapustil, zato se je priženil na domačijo Andrej Med- ja iz Srednje vasi v Bohinju. Poročil se je z Ano Sku- ble o. 1805. To je torej letnica, ko se je spremenil priimek pri hiši, ko je prišel prvi s priimkom Medja, ki se je obdržal do danes. Kljub temu pa je ostal priimek prej- šnjih gospodarjev še do danes kot »hišno« ime »Skble«. Kot izpričujejo že omenjene krstne knjige, se je rodil Andreju Medji in Ani roj. Skuble prvoroje- nec Jožef 18. marca 1807, vendar je umrl, star eno le- to in pol. Tako je nasledil Andreja Medjo kot gospo- darjasi«, oziroma Jožefov hrai Anton, ki je bil rojen 0. 1. 1815, temu je sledili/« Tomaž, roj. 1. 1852, umrl 1. 1936, njemu pasin Jožef, roj. 20. marca 1887 (sko- raj do dneva točno, po 80. letih, kakor prvi, na tej domačiji rojeni Medja tudi z imenom Jožef), umrl pa je 1. novembra 1968. Njemu je sledil sin Franc, roj. 11. avgusta 1919, kije umrl 29. septembra 1981. Z njim je umrl tudi zadnji Medja na »Skbletovi« doma- čiji, ki je še kmetoval. Edini in zadnji moški potomec je sin pokojnega Franc Medje, Jožef, ki pa se ne uk- varja s kmetijstvom. Lastnik domačije je Franceva vdova, Mara, rojena Cuznar, ki se po moževi smrti tudi ni več ukvarjala s kmetijstvom zaradi bolehnosti. Ker sta s pokojnim možem zgradila v bližini novo hi- šo, se je preselila z njim tja, sicer pa stanuje na doma- čiji pri »Skbletu« tuja stranka. Toliko torej o rojstni hiši Blaža Kumerdeja in o njeni zgodovini. Kakih drugih virov o tem pa, žal ni. O prednikih Blaža Kumerdeja in o izvoru rodu Ku- merdejev je podrobneje obdelano v razlagi k rodovni- ku Kumerdejev in v samem rodovniku, zato o tem ne bom pisal tu. Blaž je bil tretjerojeni otrok Mihaela in Marije Ku- merdej. Poleg njega so bili še prvorojeni Jernej, drugi je bil Janez, četrta pa sestra Elizabeta. Prva šola, ki jo je obiskoval Blaž, je bila gotovo blejska šola na ta- kratni »Proštiji«. Na tem mestu je danes hotel »Vila Bled«, pred tem pa je zgradil knez Windischgrätz ; dvorec, poznejši »Suvobor«, nekdanjo letno reziden- co Karadordevičev, ki je bil pozneje porušen in tam { zgrajen omenjeni hotel »Vila Bled«. | O tej predjožefinski šoli piše Franc Gornik v svoji knjigi »Bled v fevdalni dobi« na strani 156, pri čemer navaja med viri arhiv blejske župnije v ljubljanskem škofijskem arhivu. Sicer pa piše Gornik v istem delu na strani 155, da je obstajala na Bledu cerkvena šola že kmalu po letu 1400. Tu navaja Gornik kot vir ljubljanski škofijski arhiv fase. 14. Tako je torej ho- dil Blaž Kumerdej 2 km daleč iz Zagoric na »Prošti- jo« nabirat prvo šolsko učenost. Kot je razvidno iz že omenjenih Gornikovih virov, je bila blejska šola zelo uspešna. Ni pa znano, koHko časa je to šolo obisko- val Blaž Kumerdej. Vemo le, daje študiral v Ljublja- ni o. 1750 do 1757, torej od svojega 12. do 19. leta, gimnazijo. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kdo je mladega Blaža vzpodbujal in mu omogočil študije v Ljubljani in na- to na Dunaju. Ker je bila blejska šola cerkvena, je go- tovo kdo izmed blejskih duhovnikov opazil Blaževo nadarjenost. Morda je bil to otoški kaplan Gliha, pri katerem so že po Kumerdejevem odhodu v Ljubljano stanovali nekateri dijaki, kot omenja Gornik v svoji 178 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 knjigi na strani 156. Ni preveč prepričljivo, da bi oče Mihael razpolagal s tolikimi finančnimi sredstvi, da bi mogel poleg preživljanja še treh otrok študirati še Blaža. Sicer pa vemo, da je Blaž študiral tudi bogos- lovje in je kar razumljivo, da ga je pri študiju podpi- rala duhovščina, ki je pravzaprav takrat edina poma- gala fantom preprostih družin do boljšega kosa kru- ha. Tako je Blaž nadaljeval s študiji, in sicer od 1. 1757 do 1759 ali 1760 filozofijo in vsaj v letih 1761 do 1762 teologijo. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer se je vpisal na pravo 1. 1767. Po končanih študijih, to je bilo ok. 1771, je postal doktor svobodnih umetnosti in filozofije in je ostal na Dunaju kot predavatelj na orientalni akademiji. Vendar so Kumerdeja že zelo zgodaj prevzela raz- svetljenska gesla, sicer pa je že tudi sam »želel obrav- navati materin jezik«. To se je dogajalo, ko mu je bi- lo 24 let, vsekakor pa pred sprejemom prvih redov v ljubljanskem bogoslovju, to je, pred 10. aprilom 1. 1762. (Vse navedbe o Kumerdejevem šolanju, razen osnovnošolskih, so iz Slov. biograf, leksikona na strani 583, kjer je Kumerdej obravnavan.) Po končanih študijah na Dunaju je, kot smo že omenili, predložil avstrijski cesarski vladi »domo- ljubni načrt« na pomlad 1. 1773. Že oktobra v istem letu ga je imenovala cesarica Marija Terezija zaradi njegove gorečnosti za kranjsko osnovno šolstvo za ravnatelja ljubljanske normalke, vendar je še ostal nekaj časa na Dunaju, kjer si je ogledal tamkajšnjo normalko. V Ljubljano se je vrnil isto leto, to je v no- vembru 1. 1773. Kot vemo, je Blaž Kumerdej odšel z Bleda v Ljub- ljano, ko je bil star 12 let, torej 1. 1750. Ker ni nihče zapisal, kje je Blaž stanoval v času šolanja v Ljublja- ni, poskusimo razrešiti to uganko s pomočjo tega, kar nam je znano iz arhivskih Hstin ter krstnih in mrli- ških knjig. Ob prelistavanju mrhških knjig v arhivu župnije sv. Petra v Ljubljani, v Nadškofijskem arhi- vu v Ljubljani sem naletel na zaznamek, da je pri Bla- žu Kumerdeju umrla 7. oktobra 1. 1773 Barbara Ku- merdej. Ker pa v rodovniku Kumerdejev od najsta- rejših podatkov v krstnih knjigah do tega datuma ni nobene Barbare, je edina možnost, day'e bila to Bla- Ževa teta, vdova po njegovem stricu Jerneju, ki je bil rojen 1. 1691 na Mlinem na Bledu. Ker je bila brez otrok in je verjetno ovdovela že okrog 1. 1750, se je najbrž odločila, da bo skrbela za svojega nečaka, Blaža, pa se je morda zato tudi odselila v Ljubljano. Možno je tudi to, da je bila sama iz premožne družine, preden se je poročila z Blaževim stricem Jer- nejem. Seveda, tudi ni izključeno, da je živela s po- kojnim možem v Ljubljani že pred prihodom njenega nečaka Blaža v ljubljanske šole. Verjetno se je Blaž stalno zadrževal pri teti Barbari med počitnicami, tu- di v času svojega dunajskega šolanja, in je na Bled za- hajal bolj poredko. Pri vsem tem pa obstaja tudi možnost, da je bival ob prihodu v Ljubljano pri za- koncih (stricu in teti) Jerneju in Barbari Kumerdej in sta ga razen duhovščine morda podpirala tudi ta dva. Vsekakor ni izključeno, da je teta Barbara svojih 23 let skrbela za Blaža Kumerdeja, torej do svoje smrti 1. 1773. V tem letu se je Blaž tudi za stalno vrnil v Ljub- ljano kot ravnatelj prve ljubljanske normalke. Ob svoji smrti je bila teta Barbara stara 70 let. Znano je tudi, da je bil stric barona Žige Zoisa, Josef Sigis- mund Kappus, zelo naklonjen Blažu Kumerdeju in mu je omogočil študij na Dunaju. Kot že rečeno, ne bomo podrobno opisovali njego- vega delovanja v Ljubljani in v Celju, pa spet v Ljub- ljani. O njegovem literarnem delu je kar dosti zapisa- nega v literarni zgodovini, če izvzamemo njegove ro- kopise, ki jih hrani NUK v Ljubljani. Namen tega zapisa je v nadaljevanju, kot je že tudi omenjeno v začetku, predstaviti Blaža Kumerdeja kot zrelega človeka, zakonskega tovariša, očeta. S tem pa se začenja tudi tragika njegove nadaljnje življenjske poti in njenega konca. Ob smrti tete Barbare je bil Blaž v 36. letu. Izgubil je pravzaprav edinega sorodni- ka in gospodinjo. Tako je taval osamljen okrog in se hranil deloma v gostilnah, zelo verjetno pa tudi pri baronu Žigi Zoisu, mecenu in pozneje osrednji oseb- nosti slovenskega preroda, kjer si je stalno izposo- jeval knjige iz njegove knjižnice in bil pozneje, vsaj 1. 1784, tudi baronov »amanuensis« z letno plačo 100 goldinarjev. Znano je, da je bil oče Žige Zoisa v Ljubljano pri- seljeni Italijan, ki si je s sijajno trgovsko kariero pri- dobil precejšnje premoženje. Bogastvo mu je tudi omogočilo, da si je kupil plemiški, baronski naslov, ki ga je podedoval tudi sin Žiga. Zelo verjetno je, da so bih pri Zoisovih dokaj pogosti gostje tudi drugi, v Ljubljano priseljeni Italijani, zlasti trgovci. Med temi je bil, seveda, tudi trgovec de Garzoni s svojo druži- no. Kot je razvidno iz dostavka de pred priimkom Garzoni, je moral biti trgovec precej premožen, saj je najbrž prišel do plemiškega naslova enako kakor oče Žige Zoisa, z denarjem. Kot že omenjeno, je bil Blaž Kumerdej stalni gost pri baronu Žigi Zoisu. Slednji je gotovo predstavil de Garzonijem svojega prijatelja Kumerdeja. Tako je Blaž spoznal de Garzonijeve in tudi eno izmed hčera, Marijo Ano, s katero se je po- ročil, star blizu 39 let, pred 1. 1777. Kdaj se je točno poročil, ni znano, vendar pa je bila njegova žena, Marija Ana, ob rojstvu prvega njunega otroka, Jožefa Vincenca, ki se je rodil 1. 1777, dokaj mlada, saj je mogla imeti največ 20 let. Rojena je bila namreč leta 1757, računano po podatkih o njeni starosti ob smrti (35 let) v mrliški knjigi župnije sv. Petra v Ljubljani iz 1. 1792 (v Nadškofijskem arhivu v Ljub- ljani). S poroko si je Kumerdej vsekakor želel ustvari- ti urejeno družinsko življenje. Vendar vse kaže, da je pričel doživljati svojo tragedijo kot človek prav sku- paj s svojo ženo, ki mu je rodila v prvih sedmih letih in pol šestero otrok. Kaj se je torej dogajalo? Omenili smo že, da je bil prvi njun otrok sin Vin- cenc Jožef, ki je bil rojen 1. 1777. Vendar mu je bilo usojeno živeti le tri leta. Bil je izmed šestero otrok edini moški potomec. Še ko je bil deček živ, je bila ro- jena prva izmed dekhc, Marija Ana Antonija, ki pa je tudi umrla, in sicer /. 1782, stara komaj 2 leti in pol. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 179 ; Tretja je bila /. 1780 rojena Ana Sabina; dve leti poz- : neje, /. 1782 pa Marija Ana. Peti otrok je bila prav ta- j ko deklica, /. 1783 rojena Carolina, ki je umrla stara sedem dni manj kot eno leto, v L 1784. Približno čez tri mesece po Carolinini smrti, v začetku 1. 1785, je bil j rojen zadnji izmed otrok, tudi deklica. Maria Eme- rentia na. Res je, da sem mogel ugotoviti s pomočjo krstnih j in mrliških knjig župnije sv. Petra in župnije sv. Ni- \ kolaja v Ljubljani (vse v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani), smrtne podatke le za troje otrok (Jožefa : Vincenca, Marijo Ano Antonijo in Carolino), med- tem ko za ostale tri (Ano Sabino, Marijo Ano in Ma- j rijo Emerentiano) razen krstnih podatkov nisem mo- j gel najti nobenih drugih. Dopustna je možnost, da so \ ti podatki iz kakršnihkoli razlogov izostali in niso bili i vpisani, ali pa so bila mesta, kjer so bili vpisani, ne- ; čitljiva in zabrisana, saj je takih mest v teh knjigah I kar dosti. Upravičeno pa trdim, da so tudi te tri dekli- ! ce umrle v zgodnji otroški dobi. K temu me navajaj dejstvo, da se pri vseh treh ponavljata imeni Marija in \ Ana, razen pri Carolini. Dokaj pogost pojav v krst- j nih knjigah tiste dobe je namreč, da so novorojenčki »podedovali« ime svojega, pred njim umrlega brata ' oziroma sestre. To pa se vsekakor kaže tudi pri dekli- cah Blaža Kumerdeja. Da tudi zadnji, Mariji Eme- rentiani, ni prizanesla smrt v zgodnji otroški dobi, bi se dalo sklepati tudi po tem, da bi bila ta stara ob smrti Blaža Kumerdeja v 1. 1805 dvajset let in bi ver- jetno vsaj s ploščo oskrbela očetov grob, če bi živela, j Sicer je rod Blaža Kumerdeja dejansko ugasnil že s : smrtjo prvorojenega Jožefa Vincenca. Težko je reči kaj o vzrokih, zaradi katerih so za- koncema Kumerdej umirali otroci. Morda so bile to kake nalezljive ali vročinske bolezni, podhranjenost, morda tuberkuloza. To so bile takrat najpogostejše bolezni, ki so se končavale s smrtjo. Sedaj pa samo predvsem človeško pomislimo, kako sta doživljala starša smrt vseh šestero otrok in to v prvih sedmih le- tih in pol zakona. Ali niso bili to nečloveško težki ' udarci, ko sta doživljala ne le smrt svojih malih ; otrok, ki sta jih ljubila, ampak tudi rušenje svoje dru- žine, ki je nikakor nista mogla ustvariti? Morda Blaž , Kumerdej ni na zunaj kazal pred ljudmi svoje hude prizadetosti, vendar ni dvoma, da ga je to razjedalo. Vendar se je držal vsaj na zunaj, morda mu je pri tem nekoliko pomagala krepka gorenjska narava. Vseka- kor pa je bilo dosti huje z Marijo Ano, ki je bila i predvsem ženska in kot mati sorazmerno mlada in po '• naravi manj odporna in bolj občutljiva. Vprašljivo : je, kakšno je bilo njeno zdravstveno stanje ob času poroke oziroma ob rojstvu prvorojenca. Morda so se že takrat pojavljale prikrite kali takrat neozdravljive : tuberkuloze, ki so s smrtjo vsakega izmed otrok ved-1 no bolj razjedale njeno zdravje. Blaž se je znašel tako ' še pred novo tragedijo. Gledal je, kako se je lotevala i bolezen njegove žene. j Tako je prišlo leto 1786, ko je bil Kumerdej preme- i ščen v Celje, kjer je opravljal isto službo kot v Ljub- i Ijani. Najverjetneje sta bila zakonca Kumerdej takrat : že brez otrok. Ni znano, katere okohščine so nareko- ' vale, da so poslali v Celje prav njega. Morda je sam \ zaprosil za to po nasvetu kakega zdravnika, da bi se \ tam oboleli ženi popravilo zdravje? Tja sta vsekakor \ odpotovala oba, saj ni verjetno, da bi Blaž pustil svo- I jo bolno ženo v Ljubljani. ; V času svojega celjskega službovanja je vphval s i svojo prerodno miselnostjo na nekatere jezikoslovce, ki so bili dosegljivi v celjskem okrožju. Poskusil je na novo zaživeti v novem okolju. Zagrizel se je v svoje filološko delo. V Celju je končal prvi del slovenskega ! slovarja in začel pisati tretji del slovnice, za katero je napisal nov, obširen predgovor 19. januarja 1791, s j prav borbeno prerodno vsebino, kjer med drugim ; izraža tudi izredno občutje za zgodovino. Že ti skopi podatki kažejo, da seje Kumerdej zares spet spoprijel z delom, v katerem je iskal tudi sicer uteho svoji bole- \ čini. I Leta 1792 je bil premeščen nazaj v Ljubljano, zelo ; verjetno na lastno željo. Žal, šestletno bivanje v Celju ; ni prineslo Mariji Ani izboljšanja. Bolezen se je bliža- i la višku. Udarcem, ki jih ji je prizadejalo življenje se v bolezni izmučeno telo ni moglo več upirati. V boju s smrtjo je omagalo 7. oktobra 1792. Kot vzrok smrti navaja že omenjena mrliška knjiga župnije sv. Petra v ¦ Ljubljani »Hektig« (jetika). Tak je bil torej konec 15-letnega zakona Blaža Kumerdeja. Koliko je trpel ob smrti svoje žene, si moremo le težko predstavljati. Izgubil je še zadnje bitje, ki ga je ljubil, ki mu je bilo edino najbližje. Življenje mu ni pustilo ničesar razen dela in hudih j udarcev. Kljub njihovi teži seje poskusil spet zagristi ; v delo. Po svojih močeh mu je pri filološkem delu po- ; magai A. T. Linhart, nekaj pa tudi Žiga Zois. Toda le i tri leta po smrti Marije Ane, leta 1795, je prizadejal slovenski prerod hud udarec. Umrl je A. T. Linhart. Tako je izgubil Kumerdej svojega edinega najožjega sodelavca in prijatelja razen Zoisa, ki pa je bil že ne- kaj časa priklenjen na invalidski voziček in na prvo nadstropje svoje palače. Znova se je znašel v življe- \ nju sam in osamljen, bolan. Spomini in prestano trpljenje so se oglašah vedno močneje, tragedija nje- govega življenja je počasi prehajala v agonijo. Po letu 1798 ni več dokončaval svojih filoloških del, pa tudi tiska svojih »Vadenj«, ki so izšla vsaj še dvakrat, ni nadziral več. Vse, kar je še zmogel, je bilo prevajanje uradnih razglasov. Med zadnjimi, ki ga je prevedel Kumerdej, je bil patent proti »vuherniji« z dne 2. de- cembra leta 1803. Bolezen se je oglašala vedno močneje, krepko sta i jo spremljah samota in osamelost, saj ni imel nikogar i svojih več, izguba družine in 13-letno vdovstvo sta j vedno bolj izničevala smisel življenja, ne več mlade- \ mu, bolnemu Blažu. Nekoč zdravo in krepko telo ve-1 likega Blejca je hiralo, življenje je počasi ugašalo na , smrtni postelji v sobici hiše Marienplatz 11 (Marijin , trg), last sedlarja Fr. Weinharta. PisaU so leto 1805, j 10. marca, ko je v prvem dihu prihajajoče pomladi i ugasnilo življenje v izmučenem telesu Blaža Kumer- deja. Kot vzrok smrti navaja mrliški list iz arhiva fran- 180 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 Cerkev sv. Krištofa v Ljubljani. Na tamkajSiijem pokopališču je bil pokopan Blaž Kumerdej. čiškanske župnije »Bauchwassersucht« (trebušna vo- denica). Pokopali so ga 12. marca 1805 na pokopališ- ču pri sv. Krištofu. Ne vemo, koliko je bilo pogreb- cev, vendar pa da misliti dejstvo, da je objavil upošte- vani časopis »Allgemeine Literaturzeitung« v Jeni ne- krolog kranjskega šolnika. Ni pa znano, kdo je bil ta- ko vpliven, da je uspel z objavo v tem uglednem časo- pisu. Morda pa je užival Blaž Kumerdej ob smrti večji ugled v tujini, kakor doma, četudi je živel in delal za svoje rojake, za svoj in njihov slovenski jezik! Zakaj ta kulturna pozabljivost? Komu pri nas je bil napoti še mrtvi Blaž Kumerdej? AU ga je resnično sprejela v svoje nedrje brez tožbe le njegova, kranjska zemlja, ki jo je tako neizmerno ljubil? In kakšen je konec? Stoletje in pol je bilo dano Blažu Kumerdeju počivati na pokopaUšču pri sv. Kri- štofu v Ljubljani. Vendar po tem »večnem« počitku je bil moten njegov »večni« mir. Tako kot mnogih drugih grobove so preorali tudi njegovega. Nekate- rim, med njimi A. T. Linhartu so, še pravočasno umaknili nagrobnik na »Navje«. Njegov veliki prija- telj in najožji zadnji sodelavec s filološkega področja, Blaž Kumerdej, pa nima ne na Navju, ne kje drugje nobene plošče, ne obeležja. Tudi groba ni več. Edini skupni spomenik vsem na pokopališču bi mogla biti cerkvica sv. Krištofa, vendar je bila napoti gradnji »Gospodarskega razstavišča« tudi ta in je morala pa- sti. Bil je to čas, ko so ravnaU s kulturnimi vrednota- mi naše preteklosti kot s smetmi. Sicer pa, kdo bi se spominjal človeka, čigar kosti so trohnele že poldru- go stoletje pozabljene, kot je bilo pozabljeno njegovo delo, o katerem nam pove nekaj slovenska literarna zgodovina, ki je zanimiva le za to stroko. Vendar pa ostaja dejstvo, daje bil Blaž Kumerdej do danes največji in najbolj zaslužen Blejec, saj je bil prvi Slovenec, kije uporabil svoje filološko znanje za razvoj slovenskega literarnega jezika. Vemo, da na- rod brez jezika shira in izgine. Vprašajmo se torej: aU Blaž Kumerdej za svoje delo pred 200 leti, za lepoto slovenskega jezika zares zasluži, da so ga pozabih, ni važno, aH namerno, aH po naključju, aH se prav nič ne zavedamo lepote tega našega jezika, ki je sposoben izražati prav tako najgloblja čustva, kot drugi, sve- tovni jeziki, ki jim je torej enakovreden? Spomnimo se samo Prešerna in Cankarja, da o drugih ne govori- mo. AH ste kdaj pomislili, dragi Slovenci, da sta se z deli Blaža Kumerdeja, po njegovih naslednikih opla- jala jezikovno tudi Cankar in Prešeren in tako naprej vsi do danes? Ali bodo res nanj spominjala samo še njegova, v glavnem rokopisna dela v NUK-u v Ljub- ljani, dokler jih ne bo popolnoma pokril prah poza- be? Čas, v katerem živimo, nas siH, da se spomnimo Blaža Kumerdeja in nanj nikoli več ne pozabimo, kajti spomin nanj je del zgodovine slovenskega jezika in slovenskega naroda, zato ta spomin ne sme umreti, sicer ne bo več slovenske zgodovine in ne naroda. o rodovniku BLAŽA kumerdeja in njegovih prednikov iz RIBNEGA št. 14, »pri primož« Prvi Kumerdej iz Ribnega, ki je omenjen s točnim datumom v krstni knjigi blejske župnije, je Andreas (Andrej) in to 31. avgusta 1670. Njegovi vrstniki, verjetno bratje Georg (Jurij), Mihael, Bart- holomeus (Jernej), so najbrž sinovi brata Tomaža Kumerdeja, ki mu pa ne vemo imena. Tomaž Kumer- dej, ki je v krstnih knjigah omenjen le kot oče sina Jožefa, je pač najstarejši znani Kumerdej, ki pa ni bil gospodar na št. 14, pač pa je bil to verjetno njegov neznani brat oziroma Andrejev, Jurijev, Mihaelov in Jernejev oče. Letnice rojstva zadnjih treh so preraču- nane iz starosti na dan njihove smrti, kajti krstne knjige datirajo šele od 1. januarja 1670 dalje. Prav ta- ko je tudi domnevna rojstna letnica najstarejšega znanega Kumerdeja, Tomaža (okoli L 1655) glede na rojstvo njegovega prvorojenca Jožefa. Vse kaže, da kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988 181 je rod Tomaža Kumerdeja ugasnil s smrtjo njegovih vnukov oziroma otrok sina Jožefa. Gospodar na št. 14 je bil verjetno Tomažev, nam nezneni brat, ki ga je nasledil sin Andrej, roj. 31. av- gusta 1670, njega pa sin Primož, roj. 26. maja 1694. Ker v nadaljevanju rodovnika ni zaslediti še kakega Primoža, saj je verjetno obdržalo domače ime »Pri Primož«, po Andrejevem sinu. Kaže, da Primož ni imel niti bratov, niti potomcev. Tako ga je nasledil sin Georga (Jurija) Kumerdeja, roj. 1668, Joannes (Janez), roj. 19. junija 1706. S tem je postal torej Ju- rij, oziroma njegov sin Janez Kumerdej, četrtorojeni zakonski otrok (sicer prvorojeni sin) oziroma petoro- jeni (prvi otrok je bila nezakonska hči Marija!) začet- nik še danes obstoječe veje Kumerdejevega rodu na hišni številki 14, v Ribnem, ali sedaj Savska 41 isto tam. Tako vsaj kažejo iz blejskih krstnih in mrliških knjig dosegljivi podatki. Janeza Kumerdeja je nasledil izmed njegovih 15 otrok, četrtorojeni sin Anton, rojen 11. januarja 1739. Temu je rodila žena sedmero otrok. Ko se jima je rodil drugi otrok, Mihael, 25. septembra 1772, je v krstno knjigo prvič vpisana št. 14, Ribno. Tako je prav ta podatek napotek, ki nas pripelje, če sledimo rodu Kumerdejev nazaj, do naslednika Andrejevega sina Primoža, Jurijevega sina Janeza. Seveda pa ne vemo zakaj se je to zgodilo. Vzrokov je lahko več: bolezen s smrtnim izidom, ah pa kaka druga nesreča, ah pa je Primož ostal brez potomcev, kar je še najbolj verjetno. Antona Kumerdeja je nasledil tretjerojeni sin Jožef, roj. 12. marca 1774. Žena mu je rodila sedme- ro otrok; šesta in sedma sta bih dekhci z istim ime- nom Marija. To kaže na to, da je starejša umrla pred rojstvom mlajše, kar je možno sklepati tudi iz rojst- nih podatkov obeh. Jožefa je nasledil drugorojeni otrok oziroma prvorojeni sin Tomaž, rojen 7. no- vembra 1806. Za njim je bil gospodar sin Valentin, rojen 7. januarja 1840. Njega je nasledil 5/«, prav ta- ko Valentin, rojen 24. julija 1878. Njegov sin, sedanji gospodar, prav tako Valentin, je bil rojen 4. februar- ja 1924. Slednji ima še brata Jožeta, ki je rojen 20. aprila 1926, ki živi sicer z družino (ženo, hčerko in si- nom) v Ljubljani, sicer ima pa hišo na Koritnem, in sestro Francko, rojeno 1. 1927, poročeno Kajdiž, ki živi na Mhnem na Bledu. Sedanji gospodar Valentin ima tudi sina Rada, rojenega 30. junija 1958, in štiri hčerke; izmed teh si je Helena, poročena Prešern zgradila z možem hišo na mestu, kjer je stala prvotna hiša, Ribno št. 14, ki je pogorela ob požaru 1. 1900, ko je požar uničil še štiri sosednje hiše. Sedanja do- mačija Kumerdejvih stoji namreč cca 15 metrov stran od pogorele in je nasledila prvotno številko stare hiše, Ribno št. 14, oziroma sedaj Ribno, Savska št. 41. S tem je končana razlaga o izvoru in nadaljevanju da- nes živečega rodu Kumerdejev v Ribnem. Vendar pa moramo pripomniti še to, da se je mlajši brat Janeza Kumerdeja oziroma najmlajši sin Jurija Kumerdeja, Anton, rojen 12. junija 1713, odsehl od doma, si ustvaril svojo družino in imel dve hčerki: starejšo A/ar/yo in mlajšo Elizabeto; slednja pa je bila rojena šele po očetovi smrti, 16. novembra 1736. An- ton je namreč umrl 28. septembra 1736, star komaj 23 let. Zakaj je umrl tako mlad, ni znano. Morda je bila vzrok bolezen, ki ji je podlegel, morda je padel na bo- jišču kot vojak, ah ga je doletela smrt kako drugače. Iz iste veje, vendar poznejše, se ie gospodarju An- tonu Kumerdeju (rojen 1739) rodil poleg naslednika Jožefa tudi 5/77 Nikolaj, rojen 6. decembra 1778. Tudi ta se je odsehl od doma in si osnoval svojo družino, vendar kaže, da se mu je rodila samo hči Marija, ki pa je umrla 8. julija 1829, stara komaj 4 leta in pol. Tako sta ostala Jurijev sin Anton in Jožefov sin Ni- kolaj brez moških potomcev in v tej smeri nadaljeva- ni rod je usahnil. Tretji od četverice bratov, Mihael Kumerdej, ki je bil rojen okoli 1. 1660, se je, kakor vse kaže, odsehl od doma in si ustvaril svojo družino. O tem pa je zna- no le to, da je imel hčerko Uršulo, ki je bila rojena 11. oktobra 1682. Zatem pa se izgubi o njem vsaka sled. Tako ostane izmed četverice bratov, pravzparav po starosto drugi med njimi, 1. 1663 rojeni Bart(h)olo- meus (Jernej) Kumerdej, ki pa ni ostal v Ribnem, temveč se je odselil na Mlino na Bledu, kjer si je os- noval družino. Žena Marija mu je rodila troje otrok, ki so bili vsi rojeni na Mlinem. To so bili: prvoroje- nec, sin Mihael, rojen 22. septembra 1688, pozneje oče Blaža Kumerdeja, sin Bartolomeus (Jernej), ro- jen 3. avguta 1691 in hči Agnes (Neža), rojena 23. ja- nuarja 1698. Verjetno družina ni bila pretirano boga- ta, zato je bilo treba s trebuhom za kruhom, seveda je bil na vrsti prvorojeni Mihael. Kot je razvidno iz po- datkov, je morala biti njegova mladost precej trda, saj se je ženil šele, ko je imel že skoraj štirideset let. Verjetno prej ni imel sredstev, ki bi mu omogočila preživljati družino. Morda si jih je pridobil z ženitvi- jo? Vsekakor je pristal v Zagoricah na Bledu, kjer kaže, da sta se ustahla z ženo Marijo v hiši s takratno hišno številko28 (Zagorice 28), danes Zagoriš- ka št. 18, kjer so bih rojeni njuni štirje otroci. To so bili: prvorojeni sin Bartolomeus (Jernej), rojen 15. avgusta 1728, drugi je bil prav tako sin, Joannes (Ja- nez), rojen 28. maja 1732, tretji, tudi sin Blasius (Blaž), rojen 27. januarja 1738 in hči Elizabeta, roje- na 19. novembra 1740. V času, ko so se rodili Mihae- lu Kumerdeju ti štirje otroci, je bil v tej hiši, Auriz št. 28, gospodar Ma?//'ö Sk(u)ble, kije umrl 18. februar- ja 1755. —Otem, kaj se je zgodilo z družino M/Tjaeto Kumerdeja, je možno ugotoviti le to, da je on sam umrl 16. novembra 1763, starejšega sina Jerneja je še možno zaslediti 9. maja 1782 kot krstnega botra sose- dovemu otroku v Zagoricah. Kaj se je zgodilo s si- nom Janezom in s hčerko Elizabeto, pa ni znano. Verjetno so ti trije otroci Mihaela Kumerdeja ostah brez potomstva. Tako kaže, da je le sin Blaž osnoval družino. Od Mihaelove družine je zaslediti še njegovo ženo, oziroma mater Blaža Kumerdeja, Marijo Ku- merdej, ki je umrla prav tako v Zagoricah, vendar na št. Auriz 6, sedaj Grič št. 7, kjer so lastniki danes Je- 182! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 šetovi, oziroma Karel Ješe. Marija Kumerdej Je umrla 29. aprila 1785, stara 78 let. Po teh podatkih je bila rojena okoli 1. 1707. Kakor smemo domnevami, si je Mihael Kumerdej le toliko opomogel, da si je mogel privoščiti šolanje svojega sina Blaža v ljubljanskih šolah. Ali pa so mu pomagali drugi, morda duhovščina? Zelo možna je tudi ta domneva, saj vemo, da je hodil Blaž na ljub- ljansko bogoslovje. Kakorkoh že, Blaž je bil edini, ki je nadaljeval svoj rod, vendar ne na Bledu, pač pa v Ljubljani, kjer je živel in deloval. Tam se je poročil z Marijo Ano de Garzoni, ko mu je bilo blizu 39 ali 40 let, Mariji Ani pa okoh 18 ah največ 19 let. Tako se je rodilo Blažu Kumerdeju in njegovi ženiA/an- jiAni, rojeni cfe Garzoni, v letih 1777 do 1785 šestero otrok, in sicer sin Jožef Vincenc, rojen 5. aprila 1777, hči Marija Ana Antonija, rojena 13. junija 1779, hči Ana Sabina, rojena 26. oktobra 1780, hči Marija Ana, rojena 8. julija 1. 1782, hči Carolina, rojena 29. oktobra 1783, hči Marija Emerentiana, rojena 18. ja- nuarja 1785. Vsi otroci so bili rojeni v Ljubljani. Kolikor je bilo možno dognati po podatkih iz mrliških knjig župnije i sv. Nikolaja v Ljubljani in župnije sv. Petra, prav ta- ko v Ljubljani (oboje v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani), od 1. 1777 do 1. 1805, sta umüa Jožef Vin- cenc 14. maja 1780, star 3 leta in 1 mesec in hči Mari- ja Ana Antonija 1. Januarja 1782, stara 2 leti in 6 me- secev, oba na območju župnije sv. Nikolaja. Hči Ca- rolina pa Je umrla 22. oktobra 1784, stara komaj 1 le- to; na območju župnije sv. Petra. Vsekakor fi/az/Tm- merdej po smrti sina Jožefa Vincenca ni imel moških potomcev, kako pa je bilo s hčerami Ano Sabino, Marijo Ano in Marijo Emerentiano, je pa težko ugo- toviti, kajti v arhivskih knjiga je marsikaj zaradi po- škodovanosti (zabrisanosti) popolnoma nečitljivo. Vsekakor pa upravičeno domnevamo, da so tudi ostale tri hčere umrle v zgodnjem otroštvu in ni ver- jetno, da je katera med njimi odrasla in se poročila; sicer pa bi tudi v tem primeru rod Blaža Kumerdeja ugasnil. Zelo dvomljivo je, da bi preživele svojo bol- no mater. Marija Ana Kumerdej, rojena de Garzoni, je namreč bolehala zajetiko in Ji podlegla 7. oktobra 1792 v LJubljani, na območju župnije sv. Petra, stara komaj 35 let. Blaž Kumerdej je po vseh teh izgubah, ki so ga, ra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 183 zumljivo, težko prizadele, zbolel in po skoraj 13-let- nem vdovstvu in večletnem bolehanju, podlegel tre- bušni vodenici 10. marca 1. 1805 v hiši Marienplatz 11 (pozneje Marijin trg), na območju frančiškanske župnije. Da so pomrle tudi hčere Sabina m Mari- ja Ana ter Marija Emerentiana, govori dejstvo, da po smrti Blaža Kumerdeja njegov grob ni imel niti ploš- če, ne spomenika, kar bi bilo pa skoraj neverjetno, saj bi bila ob njegovi smrti njegova najmlajša hčiMa- rija Emerentiana stara 20 let in bi mogla skrbeti za grob svojega očeta. Tako pač ni bilo več nikogar nje- govih najbližjih. Bled pa je bil daleč, če je še sploh kdo živel izmed bratov ali pa sestra, Ribno je bilo so- rodstveno še bolj oddaljeno. Kaže, da so pozabili nanj tudi kulturniki tistega časa, razen, verjetno, ba- rona Žige Zoisa, ki pa ga je bolezen priklepala na nje- govo hišo v Ljubljani, pa še tam se je mogel gibati le s pomočjo invaUdskega vozička, ki ga je konstruiral sam. Kljub temu pa je postavil svojemu pokojnemu sodelavcu svojevrsten spomenik s tem, da je ohranil kar precejšen del rokopisne zapuščine s področja filo- logije. Za Zoisom je to zapuščino varoval Franc Sera- fin Metelko, sedaj pa jo hrani Narodna in univerzitet- na knjižnica (NUK) v Ljubljani. Kot je razvidno iz mrliške knjige župnije sv. Petra v Ljubljani, je umrla pri Blažu Kumerdeju 7. oktobra t 1773 Barbara Kumerdej, verjetno teta (morda vdova j po Blaževem stricu Jerneju), stara 70 let. Zelo verjet- j no je, da mu je gospodinjila, zaradi česar se tudi ni j ženil, doler je živela. Po njeni smrti pa je najbrž le \ uvidel, da je potrebna v gospodinjstvu ženska roka in j se je tako pri skoraj že 40 letih oženil. Drugega mu tu- ! di ni kazalo, saj v njegovi bližini ni bilo več nikogar j izmed Kumerdej e vih. j Opomba: V rodovniku je pri nekaterih imenih opu- j ščen čas smrti. Kot je bilo opomnjeno že v tekstu, so ! nekatera mesta v teh starih krstnih in mrliških knji- j gah povsem zbledela, razmazana in zato nečitljiva, j kar je tudi glavni vzrok, da teh podatkov ni bilo mo- goče najti. Sicer pa se temu ni čuditi, če vemo, da so najstarejše teh knjig stare 300 let. Seveda je podobno tudi z novejšimi med njimi. Manj možno je, vendar i dopustno, da teh podatkov ni bilo iz nam neznanih i razlogov. — Letnice, pred katerimi je kratica o. (oko- j li), so preračunane po času smrti določene osebe in i 184 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988 oznaki starosti ob času smrti. To velja predvsem za rojstne letnice prvih, v rodovniku zapisanih Kumer- dejev, ki so bili vsekakor rojeni pred obstojem najsta- rejše krstne knjige v blejski župniji, torej pred 1. ja- nuarjem 1670. Prva mrliška knjiga iste župnije pa je datirana z letnico 1701. Ribno je spadalo takrat s so- sednjimi vasmi vred pod blejsko župnijo vse do 3. fe- bruarja 1789. Po tem datumu postane Ribno s so- sednjimi vasmi samostojna lokalija do 16. avgusta 1812, nato je spadala ponovno pod blejsko župnijo do leta 1903, ko je postalo Ribno z okoliškimi vasmi samostojna župnija. Hišne številke so začeli vpisovati v te knjige 1. oktobra 1770, torej sto let po obstoju najstarejše krstne knjige v blejski župniji. OPOMBE Avtor je uporabljal naslednje vire in literaturo: 1. Krstne knjige župnije Bled od 1. januarja 1760 in mrliške knjige župnije Bled od leta 1701 ; krstna knjiga lokalije Ribno od 3. marca 1789 do 16. avgusta 1812; krstne knjige župnije Sv. Nikolaja v Ljubljani od 1777 do 1782 in mrliške knjige žup- nije Sv. Nikolaja v Ljubljani od 1777 do 1805; krstne knjige župnije Sv. Petra v Ljubljani od 1783 do 1785 in mrliške knjige župnije Sv. Petra v Ljubljani od 1783 do 1805, vse v Nadškofijskem arhivu Ljubljana. — Mrliška knjiga župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani od 1803 od 1825, arhiv Župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. — 2. Zgodo- vinski arhiv Ljubljana, fototeka. —3. Janko Šlebinger: Al- bum slovenskih književnikov, Ljubljana. — 4. Franc Gor- nik: Bled v fevdalni dobi. Bled 1967. — 5. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda, tretji del, novi vek, Družba Sv. Mohorja, Celovec 1910. —6. France Kidrič: Prešernov album, Ljubljana 1950; Zgodovina slovenskega slovstva, 2. snopič, Ljubljana 1931, 3. snopič. Ljubljana 1932, 4. sno- ^ pič, Ljubljana 1935; Zoisova korespondenca (1808—1809), i Ljubljana 1939. —7. Petri-Eraanuel Samostz: Fremdwoer- terbuch, 13. predelana in dopolnjena, izdaja, Leipzig. —8. Slovenski biografski leksikon od Abraham do Lužar, geslo Kumerdej Blaž, stran 583, Ljubljana 1925—1932. O Blažu Kumerdeju je zadnjič pisal v Kroniki sredi 70. let Etbin Boje (Začetni razvoj osnovnega šolstva na Sloven- skem: Ob 200-letnici terezijanskih šol. Kronika 22, 1974, str. 179—189). Op. ur. i