Štajerske vesti, —š— Iz celjskegai okraja smo prejeli o Widrovem »Mojem prvem berilu« in o Krulčevi »Moji prvi čitanki« tale dopis: V zadnji številki svojeira ldsta ste priobčili dopis, ki govori o uradni učiteljski konferenci za celjski okraj. Ob.vektivno poroči!o pravi, da je tov. Slanc predlagal, da se naj uvede Krulčeva »MiOja prva čitanka«. K besedi se je oglasil g. ravnatelj Schreiner, ki je naglašal, da1 ie Majcnova začetnica za nič. Widrova ie prav dobra, a slike so za nič. Krulčeva pa ima izborne sMke, a nie prvi del ne U'gaja. Ker se pa da prvi del te začetnice prenarediti in ker se bo lahko razširiia, tako da' se bi naslanjala na tridelno izdaio njegovih (Schreinerjevih) čitank, česar pa pri Widrovi ni pričakovati, zagjovarja ravnatelj Schreiner Slančev predlog. Seveda je govoril za •predlog tudr nadzornik: vladni možie so šli v boj za knjigo iz vladne zalo^e! V tem navdušenju je torej nadzornik konštatiral, da ie ostal v manjšini Brinariev predlog, ki je bil edino umesten in pameten: naj se da prei učiteljstvu prilika, da presodi obe začetnici in se šele potem odioči za eno ali drugo. — Imeli sem priliko, ogledati si Kruičevo in Widrovo knjigo m sem si napravil svojo sodibo, ki se glasi tako: Widrova knjiga ie po vsebini izborna in daleko prekaša Krulčevo, katere prvi del je obsodiL tudi ravnatelj Schreiner. Vrhutega so pa slike v Kruičevi knjigi za nič! To so brezizrazne podobice. brez otroške naivnosti. brez živlienja in zato brez učinka — »Abziebilder« imenujemo taka šablonska dela! Kako se morejo take polizane reči imenovati izborne, tega ne morem umetil Podobe v Widrovi knjigi pa so živahne, vesele, enostavne m tako preproste, da jih bo začela posnemati tudi otrokova roka in si tako sania sebi daiala prvi pouk v risanju. Tudi barve so enostavne, a žive in sočne, kakor ie mladost sama. Vvldra je ilustriral domač umetnik, Krulca nemška iirma. Obe knjigi sem dal svoiim otrokom v pregled. Najprej Krulčevo. Nobenega posebnega vtiska ni napravila nanje. Ob Widrovih podobah pa so ploskali z rokami in se smejali. ker so jih razumeli — t. j. slikar ie slikal za otroke in je dosegsl svoj namen. Pa naj še drugi tako poizkusijo1 pri svojih otrocih in prepričali se bodo, da je res, kar pišem. Potem1 se ne bo nikomur težko odločiti za \Vidrovo knjigo. Pa tudi v ostaleni' ni Krulčeva knjiga za naše šole na kmetih. Kdai pa bomo otroke po tej metodi naučili branja in pisanja? Taka knjiga je pač za vadnice, kjer je v 1. razredu 30 otrok in so vsi H iz takih hiš. kjer jih še posebe doma uče. Pri nas pa imamo po dvakrat, trikrat in še večkrat toliko otrok in nimamo časa. da bi se z njimi igrali. Hitro in praktično se moramo prijeti dela, da imamo — uspeh! In tega nam zagotavlja Widrova knjiga, ki je ni treba — po besedah Schreinerja samcga — nič spreminjati. kakor ie treba Krulčevo. Zakaj torej sezati po slabšem? Zato» ker je iz c. kr. zaloge šolskih knji^g, ker ie dražja in dela most do —¦ Schreinerjevih čitank!* Jeziti mora nas praktične šolnike, da se nam vsiljuje to. kar ne odgovarja našemu prepričanin in kar ni praktično za naše šole. Toliko v stvarnem pogledu! — V ostalem pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da je Widrova knjiga izšla iz naše organizaciie in. da io tudi naša Zveza priporoča. To knjigo priporoča — kakor sem zgorai natanko povedal — kvaliteta in :— kakor hoče naša Zveza — stanovska zavednost. To oboie pa nam mora biti kategoričen imperatlv! Svojim štajerskim tovarišenr po drugih okrajih torej priporočam. nai se ne prenaglijo, kakor smo se — pa ne po lastni krivdi — v celjskem okraju! Ne zametaimo tega. kar si s svojim delom in s svojimi žrtvami sami ustvarimo dobrega! * Kolikor vemo. je K. Wider sestavlial po direktnih navodilih ravnatelja Schreineria. Zato se nam zd\ tako postopanje — vsaj čudno. Uredn.