1 28 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 Johanna Hopfner Johanna Hopfner Identit e t e med abs tr ak ci jo in de jans k os tjo Povzetek: Identit e t e abs tr ahir ajo iz r aznolikih živl jen js kih oblik in situaci j t er le-t e po nepo tr ebnem ome ju je jo. N a primer u nar oda se da prik azati, da so abs tr ak ci je bol j ali man j nasilne in imajo lahk o za posledico (samo)morils k o obnašan je. T udi r eduk ci ja na s pol, k o t bis tv ena značilnos t identit e t e, se celo v dek ons tr uktivis tičnem namenu izk až e k o t izsil jena per s pektiv a, zar adi k at er e de jans k o obs t o ječih m a n e v r s k i h p r o s to r o v v e č n e v i d i m o . V e m p i r i č n o p r i d o b l j e n i h i z j a v a h o t r o k i n m l a d o s t n i k o v z a s l e d i m o p r e s e n e t l j i v e d o k a z e , k i z a d e n e j o b i s t v o v e r j e t n i h , t o d a t u d i n a s p r o t u j o č i h s i f i l o z o f s k i h u v i d o v . R e s n i č n e identit e t e so v nas pr o tju s t em – gledano f enomenološ k o – element ar na t elesna izk ušn ja, ki si je ne mor emo pr eds t a vl jati br ez po v eza v e z zunan jim sv e t om. Identit e t e se da pr edv sem odpr t o oblik o v ati. T udi t e osno v ane f iloz of s k e uvide po trju je jo o tr oci na sv o j neobr emen jen način. Ključne besede: identit e t e, naci ja, s pol, t elesnos t, izk ušenos t, živl jen js k e oblik e UDK: 3 7 .0 1 5.4 Izvir ni znans tv eni pris pe v ek Dr. Johanna Hopfner, Univerza v Gradcu, Universitätsplatz 3, A - 8010 Gradec, Avstrija; e-naslov: johanna.hopfner@uni-graz.at SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 , 1 28–1 4 1 Identit e t e med abs tr ak ci jo in de jans k os tjo 1 29 Uvod N a a v s t r i j s k i t e l e v i z i j i ( O R F ) s o p r e d k r a t k i m p r e d s t a v i l i n o v o a m e r i š k o š t u d i j o o l i r i k i v p o p g l a s b i ( p r i m . T e x t e v o n P o p s o n g s … 2 0 1 1 ) . V š t u d i j i , k i j o j e i z d e l a l a s k u p i n a r a z i s k o v a l c e v ( C . N a t h a n D e W a l l , R i c h a r d P o n d J r . , K e i t h C a m p b e l l i n J e a n T w e n g e ) n a U n i v e r z i K e n t u c k y , z n a s l o v o m » T u n i n g i n t o p s y c h o l o g i c a l c h a n g e : L i n g u i s t i c m a r k e r s o f p s y c h o l o g i c a l t r a i t s a n d e m o t i o n s o v e r t i m e i n p o p u l a r U . S . song lyrics« so pr eučili dese t najbol jših pesmi (Top Ten Songs) v s k or aj tridese t - l e t n e m o b d o b j u . P r i t e m s o u g o ta v l j a l i , k a k o p o g o s t o s e d o l o č e n e b e s e d e p o j a v l j a j o v b e s e d i l i h p e s m i . P o n j i h o v e m m n e n j u s e d a n d a n e s , z a r a z l i k o o d p r e j , p o j a v l j a znatno v eč besed, ki pogled usmerjajo v jaz in sebstvo. Besede, ki izr ažajo po v e - z a n o s t z d r u g i m i i n k r e p i j o d v o j i n o t e r o b č u t k e p o v e z a n o s t i , s e u m i k a j o b e s e d a m » j a z , m o j , m e n i , m e n e « . P o l e g t e g a p r i h a j a j o v o s p r e d j e b e s e d e , » p o k a t e r i h l a h k o s klepamo na asocialno v eden je; na primer ‘so vr ažiti’, ‘ubi jati’, ‘pr ekle t o’. […] R ed - k e j e s e p o j a v l j a j o b e s e d e , k i j i h p o v e z u j e m o s s o c i a l n i m v e d e n j e m , t j . ‘ g o v o r i t i ’ a l i ‘ d e l i t i ’ , p a t u d i b e s e d e , k i o p i s u j e j o p o z i t i v n a č u s t v a ; n a p r i m e r ‘ l j u b e z e n ’ , ‘ p r i j a z e n ’ in ‘sladek’. « ( P r a v t a m ) R a z p r a v e , k i s o t e m u s l e d i l e , s o s e z g o š č a l e o k r o g v p r a š a n j a , a l i j e d a n a š n j a m l a d i n a e g o i s t i č n a , z a v e r o v a n a v a s e i n v s v o j o i d e n t i t e t o , n a g n j e n a k a g r e s i j i t e r k a k o n a j g l e d a m o n a p o p l i r i k o – a l i j e l e - t a v z r o k a l i l e i z r a z a s o c i a l n e , e g o i s t i č n e o s n o v n e d r ž e m l a d i n e i n a l i j e s p l o h z a n e s l j i v m e r i l n i k z a n j e n o s p l o š n o r a z p o l o ž e n j e . N a O R F - u s o n a k o n c u v e n d a r l e o p o z o r i l i n a p r e v i d n o s t p r i u p o r a b i kv antit ativnih podatk o v in še sami izv edli š t e tje na enem izmed seznamo v Top- ten-songs . T a k o s o v e n i i z m e d l j u b e z e n s k i h p e s m i p r a v t a k o z a z n a l i k o p i č e n j e z a i m k o v j a z , m e n i , m e n e ( p r i m . T e x t e v o n P o p s o n g s … 2 0 1 1 ) . P o v s e m m o g o č e j e , d a k v a n t i t a t i v n i p o s to p k i n e v o d i j o n u j n o d o p o v s e m z a n e s l j i v i h r e z u l t a to v i n d a s o p o t r e b n e d o p o l n i t v e . K o p i č e n j e v s e b i n , k i s e n a n a š a j o n a j a z , v b e s e d i l i h p o p s k u p i n , ki se ne imenu je jo po nakl jučju na primer »Ich und Ich « ( » J a z i n j a z « ) , n a j b r ž l a h k o dokaž emo, odpr t o pa os t aja vpr ašan je, ki bi ga bilo tr eba še pr eučiti, i n s i c e r , a l i t o r e s p r i č a o o d l j u d n i , d o s o l j u d i a g r e s i v n i i n r a z d i r a l n i d r ž i . V t e m k o n t e k s t u b i b i l o z a h i p o t e t i č n o o b r a v n a v o v s a j ta k o s p r e j e m l j i v o t u d i n a s p r o t n o s ta l i š č e . P o t e m b i b i l a m l a d i n a p r a v v s v o j e m s k l i c e v a n j u n a s e b s t v o i n n a s v o j o l a s t n o , n e z a m e n l j i v o i d e n t i t e t o , p o v e z a n a z d r u ž b o , p a č e p r a v v n e g a t i v n e m s m i s l u . 1 30 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 Johanna Hopfner H i p o t e z a j e n a s l e d n j a : D o u m i k a v g o l o s u b j e k t i v n o s a m o p o t r j e v a n j e v e d n o p r i d e t akr at, k o dr užbeno živl jen je ponu ja malo ali nič ozir oma posameznik e v po v sem eksis t encialnem smislu celo ogr o ža. V popglasbi r azširjeno egocentrično vzdušje k a ž e p r e j n a n e p o p o l n a d r u ž b e n a s t a n j a k o t p a n a s o c i a l n e m o t n j e p o s a m e z n i h o z . v e č i n e m l a d o s t n i k o v . V z r o k z a t o j e d o m n e v n o v s a m i i d e n t i t e t i , k i n i k a k o r n i ta k o e n o p o m e n s k a i n n e p r o b l e m a t i č n a , k o t s e t o z o z i r o m n a m l a d i n s k o p o p k u l t u r o z d i na pr vi pogled. V nadal je v an ju bomo s poznan ja r azličnih znans tv enih disciplin in o b d o b i j p r i m e r j a l i t e r t a k o r e k o č k r i t i č n o s o o č i l i z r e z u l t a t i n o v e j š e g a s o c i o l o š k e g a r a z i s k o v a n j a o t r o š t v a ( H e n g s t i n K e l l e 2 0 0 3 ) . N a š c i l j j e p o k a z a t i p r o t i s l o v j a i z r a z a identit e t a in n jego v e pr oblematične pr aktične im plik aci je, pr edv sem z ozir om na k ont eks t e pedagoš k ega r a vnan ja. Identitete kot abstrakcija Narod Z a č n i m o z z g o d o v i n s k i m p r i m e r o m , k i h k r a t i t e m a t i z i r a n e v a r n o s t i i d e j e identit e t e in odnos do sv e t a, na k at er em le-t a t emel ji. Geor g F riedrich Hegel je a vt or na v edk a, ki ga z elo r adi upor abl jajo, k o gr e za poudarjan je t ak o pr odor nos ti misli k o t tudi ne v ar nos ti abs tr ak ci j: » V de jans k os ti uv el ja viti abs tr ak ci je pomeni r a z d e j a n j e d e j a n s k o s t i . « ( H e g e l 1 9 8 6 , s t r . 3 3 1 ) Č e p r a v j e t a n a v e d e k z e l o p r i l j u b l j e n , p a l j u d j e l e r e d k o n a v a j a j o p r v o t n i k o n t e k s t . G r e z a H e g l o v k o m e n t a r k p o j m o v a n j u s v o b o d e v č a s u r a z s v e t l j e n s t v a v n j e g o v i h p r e d a v a n j i h o z g o d o v i n i f i l o z o f i j e . H e g e l s t em opisu je »f anatiz em sv obode« (pr a v t am), zar adi k at er ega so se v izr oditv ah f r a n c o s k e r e v o l u c i j e š t e v i l n i l j u d j e n a p a d a l i , š t e v i l n i s o g a o b č u t i l i k o t e k s i s t e n c i a l n o g r o ž n j o , v s i o s ta l i p a g a n i s o m o g l i s p r e g l e d a t i . Z a H e g l a j e b i l t o s t r a š e n p r a k t i č n i r ezult at, ki je bil s k or aj nu jna posledica f anatičnega po v elič e v an ja ide je sv obode v F r anci ji. V nas pr o tju s t em je po Heglu »enak princip« v N emči ji sicer vzbudil » z a n i m a n j e z a v e s t i z a s a m o s e b e , t o d a r a z v i l i s o g a l e t e o r e t i č n o « ( p r a v t a m , s t r . 3 3 2 ) in je t ak o os t al na r a vni miselne abs tr ak ci je. Hegel nadal ju je – a ne br ez določ ene i r o n i j e : » M i [ N e m c i , o p . J . H . ] i m a m o v s e m o g o č e i z g r e d e « ( p r a v t a m ) , n e n a c e s t a h , am pak »v in na gla vi; pri t em nemš k a gla v a r aje os t ane mir na pod sv o jo s palno č e p i c o i n d e l u j e z n o t r a j n j e « ( p r a v t a m ) , p r e d e n d o v o l i , d a m i s e l n a a b s t r a k c i j a s a m a pos t ane de jans k os t – t or e j r azde jani ali pr eoblik u je vnapr e j dane de jans k os ti in s t em sama de ja vno s pr emeni izv or ne t očk e nanašan ja sv o je za v es ti. Iz t ega primer a lahk o na t emo identit e t e izpel jemo dv a s klepa: po eni s tr ani o b s t a j a j o z a H e g l a v o d n o s u d o m i s l i o č i t n o s p e c i f i č n e , n e z a m e n l j i v e p o s e b n o s t i , k i so odvisne od nacionalnega značaja oz. ses t a vl jajo nacionalne identit e t e. Medt em k o se Francozi na vdušeni nad nek o ide jo t ak o s pozabi jo, da jo ude jan ji jo, tudi č e t o zaht e v a žr tv e, groz o vit os ti in br utalnos t, so Nemci d o i d e j e o d p r t i , t o d a p r i n jenem ude jan jan ju bol j zadr žani in počasni. T o je slik a, ki se po t em nadal ju je v n e m š k e m M i h i , n a i v n e ž u , k i s k r e g a n z d e j a n s k o s t j o p r e s p i p r e v r a t n i š k a i n o d l o č i l n a zgodo vins k a giban ja. A po dr ugi s tr ani ide je in misli niso pr epr os t o neš k odl jiv e, br ez posledic za pr akso ali br ez pr aktične r ele v antnos ti. N as pr o tno: abs tr aktne Identit e t e med abs tr ak ci jo in de jans k os tjo 131 ide je imajo lahk o pr aktično učink o vit os t, ki v primer u, da jo hoč e jo za v sak o ceno uv el ja viti, k ončno delu je le še r azdir alno. K aj pa, č e gr e pri nacionalnih identi - t e t ah samih za pr aktično uv el ja vl jeno abs tr ak ci jo? K aj, če s k upne značilnos ti vseh F r a n c o z o v , N e m c e v , A v s t r i j c e v , S l o v e n c e v , H r v a t o v , I z r a e l c e v , P a l e s t i n c e v i t d . ta k o pr a vzapr a v s ploh ne obs t ajajo, am pak so le s k ons tr uir ane in so iz n jih naredili e n o s a m o n e z a m e n l j i v o z n a č i l n o s t ? K a j , č e s o v e n e m s a m e m d e j a n j u i z r a z n o l i k i h p r i p a d n o s t i p o s a m e z n i k o v i n d e l n o v e l i k i h r a z l i k z n o t r a j e n e s k u p i n e v s e b o l j ali man j nasilno abs tr ahir ali in zr educir ali na eno samo pripadnos t? V t e j smeri ar gumentir a Amin Maalouf v sv o ji kn jigi »Ubi jals k e identit e t e« (Maalouf 2000). A vt orju se naslo v ne zdi pr e tir an, k er abs tr ak ci ja identit e t e zar adi r eduk ci je na eno – nacionalno, r eligiozno, e tnično, s polno, sv e t o vnonaz or s k o – pripadnos t sili l judi v »pris tr ans k o, sekt aš k o, ne t oler antno, gos podo v alno, včasih samomorils k o dr žo in jih ner edk o napr a vi za morilce ali privr ž ence le-t eh« (pr a v t am, s tr . 3 1). Maalouf je Libanonec krščans k ega izv or a, z ar abščino k o t mat erinščino. Grš k o- k a t o l i š k i a l i m e l k i t s k i i n p r o t e s t a n t s k i v p l i v i s o z a n j p r a v t a k o r e l e v a n t n i k o t fr ancos ki, po s t arih s t arših pa se jim pridr uži jo še turš ki in pr os t ozidar s ki. Pri v sem s k upaj – t ak o Maalouf – gr e za »čis t o posebno, z elo r edk o in ne v edno lahk o o b v l a d l j i v o s i t u a c i j o , k i d o l g o t r a j n o z a z n a m u j e o s e b n o s t « ( p r a v t a m , s t r . 2 0 ) i n g a j e n e n a z a d n j e s p o d b u d i l a t u d i , d a j e n a p i s a l t o k n j i g o , k i n a v i d e z p o v s e m m i m o g r e d e o p i s u j e v e l i k o r e d k i h , e n k r a t n i h i n t e ž k o o b v l a d l j i v i h ž i v l j e n j s k i h s i t u a c i j l j u d i , k i s o p o d v r ž e n i a l i a k t i v n o u d e l e ž e n i p r i š t e v i l n i h , v d e j a n s k o s t i uv el ja vl jenih abs tr ak ci jah. V nadal je v an ju pr eds t a vl jamo (ne po nakl jučju) enega izmed t o vr s tnih pri - mer o v : pe tnajs tle tni moš ki bi v Sar aje vu okr og le t a 1 980 »ponosno in ne pr e v eč čus tv eno de jal ‘Sem Jugoslo v an’. Če bi ga s pr aše v ali napr e j, bi v erje tno dodal, da živi v r epubliki Bosni in Her cego vini in da, mimogr ede, izvir a iz muslimans k e dr užine. Dv anajs t le t pozne je, na vr huncu v o jne, bi is ti moš ki s pont ano in s po- udar k om odgo v oril: ‘Sem musliman!’ […] Kmalu nat o bi dodal, da je Bosanec in bilo bi mu sila nepri je tno, č e bi ga s pomnili, da se je nek oč ponosno označil za Jugoslo v ana.« (Pr a v t am, s tr . 1 5) Če bi ga pono vno vpr ašali pr ed približno 1 0 le ti, bi se najpr e j označil za Bosanca, po t em za muslimana in obenem poudaril, »da je n jego v a de ž ela del E vr ope in da upa, da bo nek oč s pr e je t a v E vr ops k o uni jo« (pr a v t am, s tr . 1 5–1 6). Maalouf je ž e t akr at dodal vpr ašan je, ki nik ak or ni bilo le r e t orično. »K ak o bi se ž elel is ti člo v ek označiti na is t em mes tu, č e bi ga sr ečali dv ajse t le t pozne je?« (Pr a v t am, s tr . 1 6) Maalouf pr eigr a nek aj mo žnih priorit e t pripadnos ti: e vrops ka, muslimans ka, bosans ka ali celo čis t o dr ugačna, »morda bal - k a n s k a p r i p a d n o s t « ( p r a v t a m ) ? M a a l o u f s e v e d a n i m o g e l p r e d v i d e t i t u r b u l e n t n e g a g o s p o d a r s k e g a r a z v o j a i n r a z š i r j e n e s k e p t i č n e d r ž e d o E v r o p e , t o d a p r i m e r i k a ž e j o , da imajo nakl jučne k ons t elaci je in danos ti, ki so delno zar es priso tne in delno le v s pominu, nezanemar l jiv o vlogo za identit e t o, ki jo l jud je v sv o jem živl jen ju pri - vzame jo, po tisne jo v ozad je ali s pe t aktualizir ajo. Primeri k až e jo pr edv sem t o, da j e d o m n e v n o e s e n c i a l n a i n n e s p r e m e n l j i v a n a c i o n a l n a i d e n t i t e t a d e l n o p o d v r ž e n a v e l i k i m z g o d o v i n s k i m s p r e m e m b a m . D a n a c i o n a l n a i d e n t i t e t a o č i t n o s o d i k t i s t i m p r i p a d n o s t i m , k i j i h n a j t e ž j e o s v o j i m o , n a m g o v o r i s o d o b n a f i l o z o f i j a i n n e n a z a d n j e tudi r azis k o v an je o tr oš tv a. 1 32 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 Johanna Hopfner Sposobnos t abs tr ak ci je, ki jo mor ajo doseči o tr oci, č e naj bi čutili, da sodi jo k n e k i n a c i o n a l n i i d e n t i te t i , l a h k o r a z b e r e m o m e d v r s t i c a m i č l a n k a H e i n z a H e n g s t a z naslo v om »K akšni sodobniki. O o tr ocih in k olektivni identit e ti« (Was für Zeitge- nossen. Ü ber Kinder und kollektive Idetität ) (Hengs t 2003, s tr . 333–3 46). Hengs t n a j p r e j p o v s e m s t v a rn o p o r o č a , k a k o p o s t m o d e rn i s o d o b n i k i o p i s u j e j o t e ž a v e r a z v o j a ide ntit e t e. P o v ez a v a in divi dualn e in dr užben e r a v ni – oči tno je t o osr edn ja nal oga v r azv o ju identit e t e – je pos t ala »t e ža vne jša in bol j tv egana«. »R eper t oar tr adicio - nalnih, vnapr e j danih vz or ce v identit e t e, ki se jih da pr e vz e ti«, se je »zman jšal. I d e n t i t e t e s i j e t r e b a v p r o c e s i h k o m u n i k a c i j e i n i n t e r a k c i j e p r i b a r a n t a t i , b r e z mo žnos ti, da bi posegli po enopomens kih s krip tih« (prim. pr a v t am, s tr . 33 4). N e glede na t o, da je očitno mogočih še v eč scenari je v , na primer s pr ememba »v no v e dr užbene s tr ukture«, »nar aščajoča dr užbena nepreglednos t, zaton tradici je in pro ti- slo vnos t« (pr a v t am, s tr . 335), zv eni iz t eh, domne vno le na s tv ar nih ugo t o vitv ah t emel ječih izja v hkr ati s k or aj o t o ž en t on r az očar an ja. K ak or k oli ž e obr ačamo, danes posameznik om v sek ak or niso v eč na v ol jo zanesl jiv e, br ezpogo jno v el ja vne k olektivne identit e t e, ki bi sub jektu olajšale vkl jučit e v in s t em ne nazadn je tudi pod r edit e v neki v eliki celo ti. K o t da bi t ak e go t o v os ti s ploh kdaj nepr ekin jeno in b r e z p r o t i s l o v i j ž e o b s t a j a l e , p o s t m o d e r n e d i a g n o z e č a s a d a n e s p o g o s t o k o t m o d e r n o p r o t i u t e ž s u g e r i r a j o n e k o s k o r a j i d i l i č n o , n a v i d e z n o e n o p o m e n s k o i n p re d v s e m nek onf liktno s t an je, ki na t ak način, v saj za posamezne sub jekt e, na mednar odni r a vni nik oli ni obs t ajalo, go t o v o pa ne v es čas in za v se t er s ploh ne pr aktično. T udi Hengs t ugo t a vl ja, da je »danes po tr ebna v elik a mer a las tnega tr uda« (pr a v t am), ki ga mor a sub jekt vlo žiti v sv o je locir an je v socialnih sis t emih, k o t da bi se v pr e jšn jih časih v se r elativno gladk o in br ez odpor a vkl jučilo v individualno in dr užbeno s tr uktur o. »Inf lat or na upor aba izr aza sebs tv o« (pr a v t am), ki jo zazna - v a j o v d a n a š n j e m č a s u , b i l a h k o o p o z a r j a l a t u d i n a n a s p r o t n o : u č i n k o v i to s t s e b s t v a je v edno man jša, ob jektivno je zman jšan mane vr s ki pr os t or delo v an ja, mo žnos ti o b l i k o v a n j a s k u p n e g a ž i v l j e n j a v r a z l i č n i h s o c i a l n i h z d r u ž e n j i h a l i p r i p a d n o s t i h p a s o o m e j e n e . S u b j e k t j e z a t o t a k o z a ž e l e n , k e r o z . č e p r a v p r a v z a p r a v l a h k o d o s e ž e l e obr obno učink o vit os t. Z mo jega s t ališča v elik o s tv ari go v ori v prid t ak emu načinu br an ja in primeri, ki jih Hengs t sam na v aja iz medi js k ega in po tr ošniš k ega sv e t a o tr ok , k až e jo pr e j na pr oces unif or mir an ja k o t na pr ocese individualizaci je (pr a v t am, s tr . 33 7–3 4 1). Hengs t pr a v nas pr o tno tr di, da so o tr oci »k o t socialni in k ul - t u r n i a k t e r j i « u d e l e ž e n i p r i p r o c e s i h » n o v e g a k o n s t r u i r a n j a s o c i a l n i h i n k o l e k t i v n i h identit e t« t er da so s posobni dati sv o je »tipične odgo v or e« na »pomembne vidik e sodobnih sociok ultur nih s pr ememb« (pr a v t am, s tr . 3 4 1). Zar adi t ega naj bi bilo s m i s e l n o i z v e d e t i , č e z a o t r o k e » o n s t ra n m i k r o s k u p i n d r u ž i n a , p r i j a t e l j s t v a i n klik e obs t aja še k ak za oblik o v an je identit e t e 1 in za identit e t o pomemben »mi«, s k at erim se lahk o identif icir ajo« (pr a v t am). Hengs t je pri t em nač eloma odpr t, zanima pa ga, k akšno vlogo (še) ima nar od v k oncep tih identit e t e pri o tr ocih v globalizir anem sv e tu in migr aci js kih dr užbah; ali so pos t ale pomembne jše »tr ans- n a c i o n a l n e ‘ i m a g i n e d c o m m u n i t e s ’ « i n a l i o b s t a j a » b r e z m e j n a i n t e r n a c i o n a l a « ozir oma »e tične ali dr uge pr epr ek e« (prim. pr a v t am, s tr . 3 42). Da bi po jasnili t a 1 Oblik o v an je identit e t e, ki se je za r azlik o od pr e j r azširilo na celo t en v sakdan in se ne odvi ja le v določ enih r azv o jnopsihološ kih f azah in krizah (prim. Hengs t 2003, s tr . 336). Identit e t e med abs tr ak ci jo in de jans k os tjo 1 33 vpr ašan ja, so ank e tir ali približno s t o o tr ok iz Br emna in Manches tr a, s t arih od 9 do 1 3 le t. Zanimalo jih je pr edv sem, k at er e krit eri je o tr oci na v ajajo za določan je »podobnos ti in r azlik r azličnih k olektiv o v« (pr a v t am). R ezult at nas z ozir om na M a a l o u f o v a r a z m i š l j a n j a n e p r e s e n e č a : » N a n e p o s r e d n o v p r a š a n j e ‘ N a k o g a m i s l i š , k o r eč eš mi ?’ o tr oci odgo v arjajo podobno k o t na vpr ašan je, k aj je zan je domo vina; v eliki k olektivi nimajo nobene ali pa kv ečjemu sila podr e jeno vlogo. ‘Mi’ so l jud je i z m i k r o s v e t o v v s a k d a n a , k i s o p o m e m b n i z a n j i h o v o d e l o v a n j e i n o d n o s e : d r u ž i n a , pri jat el ji, klik a, šols ki r azr ed, včasih sor odniki. […] V ečji ‘mi’, še posebe j za iden - tit e t o odločilen nacionalni mi, je vide ti, da v saj pri nemš kih o tr ocih ne obs t aja.« (Pr a v t am, s tr . 3 4 4) Ali bi mor al? T o se člo v ek s pr ašu je. K ončno nacionalnega mi, za r azlik o od pripadnos ti k »mikr osv e t o v om«, o tr oci s ploh ne izk usi jo, do živl jajo in oblik u je jo neposr edno. Zat o tudi ne čudi, da o tr oci v r ubriki »nacionalne znane osebnos ti« še najman j pomisli jo na v odit el je drža v , am pak pre j na »š por tnik e, pe v ce, pops k upine in igr alce« t er pri t em us pešnega tu jega nogome t aša v sv o jem n a v i j a š k e m k l u b u k r a t k o m a l o » n a r e d i j o z a s v o j e g a « i n u v r s t i j o v s v o j n a r o d ( p r i m . p r a v t a m , s t r . 3 4 3 ) . Z a n i m i v j e r e z u l t a t , d a o t r o c i r e l a t i v n o j a s n o l o č i j o m e d r e v n i m i in bogatimi dr užbami (prim. pr a v t am, s tr . 3 4 4); t or e j jih v elik o bol j zanimajo k on - kr e tne živl jen js k e ok oliščine in pogo ji odr aščan ja. V t em je ne nazadn je izr až eno r azv esel jiv o člo v eš k o sočutje, zat o tudi ne pr eseneča, da se v nek at erih odgo v orih o t r o k p o j a v i š e v e č j i k o l e k t i v – č l o v e š t v o . M o r d a s o o t r o c i ž e d o l g o p r e c e j p r e d nami, č e tudi n jiho vi opisi člo v eš k e s k upnos ti (še) niso po v sem us tr ezni: » Vsi smo l jud je, ki imajo enak živl jen js ki s til; v pr os t em času igr amo r ačunalniš k e igrice ali gledamo t ele vizi jo.« (Pr a v t am) Očitno sodi jo po mnen ju o tr ok pr os t o izbr ane aktivnos ti k o t bis tv ena značilnos t h k olektivu, ki mu pripadajo ali s k at erim se čuti jo po v ezane. Pri t em pa n jiho v a priorit e t a ni t o, da bi se odpo v edali las tnim cil jem in se br ez vpr ašan ja s t opili z v ečjim k olektiv om. O t r o c i i m a j o v s v o j i n a i v n o s t i p r a v i n t o n e l e v o d n o s u d o r a z i s k o v a l c e v o tr oš tv a, k o t je Hengs t. »P odpor o« jim daje tudi sodoben f iloz of, ki ne slo vi r a vno po napr edni ar gument aci ji: R ober t Spaemann je v pedagogiki nek oč vzbudil po - z or nos t s sv o jim pledoaje jem pr o ti kritični pedagogiki za v eč »poguma pri vzgo ji« (Mut zur Er ziehung 1 9 78). N jego v a r azmišl jan ja o »identif icir an ju oseb« zasluži jo poz or nos t in so v pomoč, k o gr e za t o, da določimo vlogo sub jekt a v pos tmoder nih diagnozah časa, ki se danes na tr enutk e zdi jo ne jasne. Za Spaemanna v si odnosi m e d o s e b a m i t e m e l j i j o » n a f u n d a m e n t a l n e m o d n o s u p r i p o z n a v a n j a – a l i z a n i k a n j a le-t ega –, ki ima pr ednos t pr ed v sak o sim pati jo in antipati jo, pr ed v sak o ‘izbir no sorodnos tjo’ ali za vr ačan jem« (Spaemann 1 996, s tr . 226–22 7). 2 Z g o l j n a o s n o v i te g a s k upnega pr edpogo ja se l jud je po v ezu je jo v v ečje socialne eno t e, dr užbe ali ins ti - tuci je. T o pr a viloma počne jo samoza v es tno, pr os t o v ol jno in z r azlogi, ki jih lahk o v sak tr enut ek na v ede jo. T oda nek aj po Spaemannu za osebe ni mo žno: »Nik oli se ne mor e jo v r esničnem smislu ‘int egrir ati’, t or e j biti degr adir ani v delčk e nek e v edno bol j r azširjene t o t alit e t e.« (Pr a v t am, s tr . 22 7) Če t o v seeno s t ori jo, s t ori jo t o – zase . I n l a h k o s i » c e l o t o k o t t a k o p o s t a v i j o z a c i l j . S v o j e ž i v l j e n j e l a h k o ž r t v u j e j o z a n j o . « ( P r a v t a m ) P r a v z a p r a v j e t o n e k a j , k a r s u b j e k t i n a r e d i j o s a m i . C e l o d e j a n j a 2 P o m e m b n o v l o g o p r i p o z n a v a n j a p r i u k v a r j a n j u z r a z l i k a m i j e s p e d a g o š k e g a v i d i k a j a s n o r a z d e l a l a E v a Bor s t (prim. Bor s t 2003). 13 4 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 Johanna Hopfner popolne odpovedi samemu sebi sub jekt pač ne mor e pr epus titi nik omur dr ugemu. Za t o imamo v zgodo vini, žal pa tudi dandanes, v edno no v e primer e. T a odpo v ed samemu sebi zaht e v a posebno sposobnost abstrakcije . O p u s t i t i m o r a š v s e p o s e b n e l jubezni, po tr ebe, de ja vnos ti, nagn jen ja itd. in pr a v t o je tis t o, č esar si o tr oci ne mor e jo pr eds t a vl jati. Zan je v el ja pr a v nas pr o tno: o tr oci iz dr ugih delo v sv e t a in v si dr ugi l jud je, ki mor ajo iz t ega abs tr ahir ati, so za o tr ok e pr a v zar adi tega r e v n i . Otr oci so domne vno v endar le bol jši f iloz of i, k ajti Spaemanno v o nadal je v an je nam po t em v seeno da misliti: v t o talni odpo v edi samemu sebi posamezniki po t em »niso le del, am pak t o t alit e t a, ki se upir a v saki mediatizaci ji. Kdor sv o je živl jen je žr tvu je za domo vino, je v eč k o t n jego v a domo vina.« (Pr a v t am) V zv ezi z zade v o (samo)morils tv a se se v eda ne s pr emeni v elik o, tudi č e sedaj v el ja: » T i si več k o t t v o j a d o m o v i n a . « T o s l u ž i p o z n e m u i z k a z o v a n j u č a s t i v e t e r a n o m a l i p a j e z e l o b l e d a t olažba za žr t e v in n jene bližn je. Spol D r u g i p r i m e r , v k a t e r e m p o s t a n e p r o t i s l o v n o s t k o n c e p t a i d e n t i t e t e o p r i j e m l j i v a , je s polna identit e t a. V edno zno v a jo kritično pos t a vl jajo pod vpr ašaj in t o ne br ez r azloga. Ont ologizaci je ali dok az o v an je s pecif ično ž ens kih oz. moš kih značilnos ti so najpozne je od 1 8. s t ole tja služile za legitimir an je socialnih neenak os ti med s poloma. V no v e jših prir očnikih s podr očja ž ens kih š tudi j in r azis k o v an ja s polo v o b s t a j a k a r n e k a j d o b r i h p r i s p e v k o v , k i n u d i j o t e m e l j i t e v p o g l e d e i n p r e g l e d e zade vnih dis k ur z o v o identit e ti, hkr ati pa k až e jo tudi n jiho v e k ontr o v er znos ti in r a z v o j ( p r i m . n p r . B r e g e r 2 0 0 5 ) . T e g a n a m t u ka j n i t r e b a p o n a v l j a t i , m a r v e č l a h k o le nadgr adimo in iz t ega dobimo z elo f iloz of s k o ar gument aci jo t er jo primerjamo z r e z u l t a t i r a z i s k o v a n j a o t r o š t v a . O s r e d n j a m i s e l , k i j e o č i t n o s p r ej e m l j i v a , j e u g o t o v i t e v , d a n i t i s p o l n i n e k a j n a r a v n e g a , m a t e r i a l n e g a , p r a v z a p r a v v n a p r e j danega, nek aj, č esar s k or aj ne mor emo s pr emin jati in na k ar s k or aj ne mor emo vpliv ati. V r azlično r adik alnih f or mulaci jah t o ide jo v ariir ajo s s klice v an jem na Simone de Beauv oir , Hélène Cix ous, Julio Kris t e v o ali L uce Irigar a y , pri č emer se včasih s klicu je jo na Sigmunda F r euda, Jacq uesa Lacana, Jacq uesa Der ridaja, Michela F oucault a ali Pier r a Bour dieu ja, včasih pa tudi ne. N ač eloma pos t ane s p o l n a i d e n t i t e t a z a r e s r e l e v a n t n a š e l e s k o z i s o c i a l n e p r o c e s e k l a s i f i c i r a n j a i n s k ozi k ontinuir ane per f or mativne pr ocese. Spolna t elesa naj k o t t ak a ne bi bila vnapr e j dana in pomembna, am pak naj bi bila r ezult at socialnih »de t er minir a - nos ti«, ki se izr ažajo v ges t ah, t elesni dr ži, nas t opu itd. T elesa »pridobi jo na t e ži« š e l e v d r u ž b i i n s t e m J u d i t h B u t l e r m i s l i p r e d v s e m p r e k o j e z i k a v n a j š i r š e m pomenu – ne v er balni elementi so eks plicitno vkl juč eni. T o pomeni enak o k o t ma - t erializaci ja t elesa ozir oma da se le-t ega pomembnega šele nar edi (prim. Butler 1 9 9 7 , s t r . 5 8 ) . Č e p r a v s o te u g o to v i t v e p o m e m b n e i n m a r s i k a j p o j a s n i j o v k r i t i č n e m u k v a r j a n j u z r e n a t u r a l i z a c i j o s p o l n i h r a z l i k , p a j e t o l i k o b o l j p r o b l e m a t i č e n p r e n o s n e k a t e r i h i m p l i k a c i j a l i t u d i n e u s t r e z e n p r e n o s s p o z n a v n o - t e o r e t i č n i h vpr ašan j na pol je pedagoš k e pr akse. T ak o s pol in s polna identit e t a k ončno nis t a n i č d r u g e g a k o t z g o l j s o c i a l n i , j e z i k o v n i a l i p e r f o r m a t i v n i r e z u l t a t a b s t r a k c i j e . Helga K elle upr a vič eno meni, da je tudi v t eh k oncep tih »z ozir om na zazna v an je Identit e t e med abs tr ak ci jo in de jans k os tjo 1 35 in upor abo t elesa« sugerir ana »pr e vlada s polnega« (K elle 2003). Pri t em pa niso »v se t elesne pr akse enak o nar a vnane le na s pol«, am pak bi lahk o bile pr a v t ak o ne vtr alne ali s ploh r a vnodušne do t eh r azlik . P o t em, »k ak o nekdo r e ž e kr uh ali r i š e s č o p i č e m « – n a d a l j u j e H . K e l l e – , n e m o r e m o » n u j n o [ … ] u g o t o v i t i s p o l a « ( p r a v t am, s tr . 85–86). V bis tvu je osr edo t oč enos t dek ons tr uktivis tičnih nas t a vk o v – v nas pr o tju z zač e tnimi kritičnimi namer ami, ki pr esegajo dualiz em s polo v – samo po sebi ume vno s pe t t očno na dveh s polih. Če t ak o hoč emo, je t o v endar le s pe t nu jno r eduk cionis tični pogled. V nas pr o tju s t em pa H. K elle z las tnimi š tudi jami in tis timi, ki jih opr a vl ja v par u z Geor gom Br eidens t einom, ž e dolgo pris pe v a k dif er encir anemu pogledu, ki pr aktično in t eor e tično odpr a vl ja dualiz em s polo v , s t em k o r azkriv a od časa do časa z elo ambiv alentne, ne jasne, le v igri pr akticir ane vz or ce r a vnan ja deklic in dečk o v t er s t em hkr ati r aznolik os t obs t o ječih mo žnos ti d e l o v a n j a , k i s o d e l n o v o č i t n e m n a s p r o t j u s s t a l i š č i p o s t s t r u k t u r a l i s t i č n e f i l o z o f i j e . P o H. K elle o tr oci »ne inscenir ajo samo s polne identit e t e, am pak suv er eno ob vla - dajo nek aj, č emur bi lahk o r ekli v int er ak ci je v gr ajeni viri samodis t ancir an ja, ki i m a j o p o s l e d i c e z a u t e l e š e n j e s p o l a . P r a v z a t o , k e r p o e n i s t r a n i z a s v o j s p o l n i č e s a r ne mor eš s t oriti in ga po dr ugi s tr ani go t o v o imaš, se lahk o s t em dobr o igr aš.« ( P r a v t a m , s t r . 9 1 ) D a s i n e k e g a s p o l a , j e z a o t r o k e o s n o v n a t e l e s n a i z k u š n j a . T o d a očitno se ne do živl jajo zgol j in izkl jučno k o t s polna bitja. Zlas ti zadn ja misel je z elo v erje tna in se jo da iz t emel jnega t eor e ts k ega vidik a dopolniti tudi v zv ezi z aktualnimi dis k usi jami: o tr oci k ončno ne odkri je jo šele v puber t e ti, da do živl jajo s polno slo in vzburjen je. Če odr asli zar adi sv o jega telesu sovražnega , na dok a - z o v a n j e , r a z l i č n e p o l o ž a j e , » u l t i m a t i v n i t r a n s « , d o m n e v n o » p a s i v n o « p o s l u š n o s t i t d . u s m e r j e n e g a s p o l n e g a ž i v l j e n j a i n z a r a d i d v o j n e s p o l n e m o r a l e n e n a j d e j o p r i m e r n e g a i n u s t r e z n o s p o š t l j i v e g a o d n o s a d o t e h o t r o š k i h ra z v o j n i h d e j s t e v , p o t e m i g r a p o s t a n e n a j b o l j g r e n k o - r e s n a . P r i m e r i s p o l n e z l o r a b e n e n a z a d n j e pr eds t a vl jajo za v es tno in namens k o pr ek or ačit e v – ne le k ons tr uir anih ali t akih, k i s e j i h d a k o n s t r u i r a t i – r e a l n o o b s t o j e č i h t e l e s n i h m e j i d e n t i t e t e . D o l e - t e h i m a j o pr a vzapr a v v si l jud je samoume vno pr a vico. T o pa v el ja pr edv sem za odr aščajoč e s u b j e k t e , i n s i c e r r a v n o z a t o , k e r s o e k s i s t e n c i a l n o o d v i s n i o d t e l e s n e n e g e , b l i ž i n e in s tik a. V igriv em giban ju t eles in misli si o tr oci prisv o ji jo sv o je t elo, ga k or ak za k or ak om naseli jo, odkri je jo v n jem in z n jim no v os ti t er se čuti jo – č e n jiho v r azv o j po t ek a pozitivno in ga ne mo ti jo s pr e vr ž eni odr asli – v n jem doma. Ali č e po v emo dr ugače – počuti jo se identične s a m i s s e b o j . S p o l n a d i m e n z i j a j e p r i t e m l e e n a , n e edina dimenzi ja, na k ar napel ju je jo omen jena pos ts tr uktur alis tična po jmo v an ja. Čepr a v so le-t a očitno v nas pr o tju z n jenimi em piričnimi opažan ji, si H. K elle ne u p a n i t i r e l a t i v i z i r a t i r a z l a g a l n e m o č i t e h n a s t a v k o v , p o l e g t e g a d a j i h t u d i n e u p a t emel jit e je pos t a viti pod vpr ašaj. Raje jih ima za »odpr t o vpr ašan je v prihodn jem r azis k o v an ju s polo v«, da po v eza v o – ki t ak o še ne obs t aja – šele vzpostavi . Ra vno k ar zade v a t elesna občutja, imajo o tr oci pogos t o pripr a vl jene – za odr asle mor da nena v adne, kl jub t emu pa v erje tne – opise. T o se med dr ugim k až e v nasledn jem ods t a vk u, ki identit e t e eks plicitno t ematizir a k o t de jans k os t. 1 36 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 Johanna Hopfner Identitete kot dejanskost Telo je nedeljivo eno in vedno obrnjeno k svetu … Če mor ajo o tr oci, s t ari man j k o t sedem le t, pok azati, kje jih boli, pok až e jo na tr ebuh. Če jim zdr a vnik r eč e, naj bodo »nat ančne jši«, pr a viloma »pok až e jo na popek«. Če jih vpr aša, kje so se poš k odo v ali, »najmlajši o tr oci odgo v ori jo, da ‘na gugalnici’ ali ‘v pes k o vnik u’ ali ‘na s t olu’« (Haudr up Chris t ensen 2003, s tr . 1 3 1). S t em o tr oci po trju je jo v saj dv a f enomenološ k a uvida v t elesnos t naše eksi- s t e n c e . P r v i č : v b o l e č i n i j e » p r i z a d e t c e l č l o v e k i n n e l e n j e g o v d e l « , k e r j e n a š živ o t 3 – e timološ k o sor odno z »živl jen jem« – »pr edme t, ki je občutljiv za v se os t ale p r e d m e t e « ( S t o l l e r 2 0 1 0 , s t r . 9 6 ) . D r u g i č : t e l o j e o r g a n v s e h n a š i h i z k u š e n j , k i jih imamo s sv e t om in s t em hkr ati tudi s sebo j. Vse dobr e in boleč e izk ušn je s p r e d m e t n i m s v e t o m z b i r a m o k o t c e l o s t n a , t e l e s n a b i t j a , k i s e l a h k o n e p o s r e d n o i n s p o n t a n o p r e m i k a j o t e r p r i t e m v č a s i h n a l e t i j o n a o v i r e ( p r a v t a m , s t r . 9 8 ) . O t r o š k i o d g o v o r i t o r e j l e v p r v e m t r e n u t k u z v e n i j o n e n a v a d n o . N a o z a d j u f e n o m e n o l o š k e g a r azume v an ja so t o celo pr ecizne inf or maci je o sub jektu in n jego v em r ef leksivnem odnosu do sv e t a, ki po v edo v elik o o vpr ašan ju identit e t e. T elo lahk o hkr ati »čuti in je čut eno« – s posobno je »dvojne zaznave « ( p r i m . p r a v t a m , s t r . 9 7 ) . Č e p r a v s t a obe zazna v an ji nenehno loč eni, pa zar adi t ega eno tnos t identit e t e t elesa ni odpr a v l jena ali samo naknadno k ons tr uir ana. Identit e t a t elesa se pr edpos t a vl ja k o t per manentna in r esnična osnovna izkušnja . Do t e osno vne izk ušn je pa lahk o p r i d e m o l e z ž i v i m i n p r a k t i č n i m n a v e z o v a n j e m n a z u n a n j i s v e t n a r a v e , s t v a r i in sol judi. T ak o po analogi ji s K ant o v o izvir no aper cepci jo, po k at eri mor a »jaz mis lim« s preml jati v se os t ale preds t a v e (K ant 1 9 7 4, s tr . 1 36), sedaj v el ja »jaz sem « , ki nenehno s pr eml ja v se aktivnos ti, izk ušn je in pr eds t a v e, tudi in pr edv sem, k er smo podvr ž eni psihičnim, duho vnim in emocionalnim s pr emembam ali pa le-t e sami pos pešu jemo. … toda ne neodvisno od svojega »stanovalca« P oseben čar je zat o v eks perimentih, ki dr aži jo t o osno vno t elesno izk ušn jo, k er »imajo lahk o alk ohol, nar k o tiki in psihof ar maki v elik učinek na mo žgane in s t em na pr ocese za v es ti« (K uhlmann 1 996, s tr . 5 1). T e ža v a pri t em je r eduk ci ja t elesne izk ušn je na mo žgane in na no tr an ji sv e t. Mo žgani v el jajo za or gan identi - t e t e. T a pr eds t a v a pos t ane med dr ugim v erje tna tudi zat o, k er oper ativni posegi v a n j e d o m n e v n o v p l i v a j o n a i d e n t i t e t o . T a k o i m e n o v a n i m » s p l i t - b r a i n p a c i e n t o m « pr ekine jo corpus callosum . Pri t em po Sper r y ju (izumit el ju t e oper ativne me t ode) n a s t a n e t a » d v e p o s e b n i m i s e l n o s t i , k i n e o d v i s n o e n a o d d r u g e č u s t v u j e t a , z a z n a v a t a in se naučit a s pomin jati. V ide ti je, da ima v sak a polobla las tno podr očje duho vne z a v e s t i « ( S p e r r y v K u h l m a n n 1 9 9 6 , s t r . 5 3 ) . B i o l o g i n z d r a v n i k K u h l m a n n z a s t o p a s t a l i š č e , d a n i m a m o z a d o v o l j i v e g a z n a n j a o t e m , a l i s e » d e l e m o ž g a n o v , k i s o m o r d a nepogr ešl jivi za ohr an jan je osebne identit e t e in sebs tv a«, s ploh da r azme jiti »od 3 V nemščini: Leib = živ o t, Leben = živl jen je (op. pr e v .). Identit e t e med abs tr ak ci jo in de jans k os tjo 137 os t alih delo v , ki t ega pomena pri k ons tituir an ju identit e t e nimajo« (K uhlmann, s tr . 50). A vt or nadal ju je, da se »mo žnos ti r ealizaci je identit e t e« ne da po v ezati s »his t ološ k o opisl jiv o mo žgans k o s tr uktur o« (pr a v t am, s tr . 52). Pr a v t o pa išč e jo in hkr ati us tv arjajo vtis, k o t da so mo žgani or gan, ki identit e t o us tv arja neodvisno o d s u b j e k t a . K u h l m a n n s e s i c e r d i s t a n c i r a , t o d a n a č e l o m a n e p o n u d i p r o t i a r g u m e n t a . N e z a d o s t u j e n a m r e č , d a p o k a ž e m o n a d e j s t v o , d a z a v e s t o i d e n t i t e t i , s e b s t v u i n j a z u p r e d s t a v l j a » p o s e b e j i z o b l i k o v a n o o r g a n i z a c i j o i z k u š n j e « ( p r a v t a m , s t r . 5 4 ) . V s a j t o bi mor ali ugo t o viti, da pr eds t a vl jajo oper ativno r azdv o jeni mo žgani t ak o izjemno telesno » i z k u š n j o « , k i s e o č i t n o i z m i ka v s e m p o s k u s o m o r g a n i z a c i j e s u b j e k t a . V t e j smeri ar gumentir a Spaemann, k o eks plicitno sv ari pr ed t em, da bi izjeme za v es ti o sebi in identit e ti, ki so bolez ens k o pogo jene, upor abl jali k o t nosilne s t ebr e za p o j a s n j e v a n j e o b i č a j n i h p r i m e r o v ( p r i m . S p a e m a n n 1 9 9 6 , s t r . 2 2 4 ) . P r o b l e m a t i č n a j e p r e d p o s t a v k a , d a n e d o t a k n j e n i m o ž g a n i z a g o t a v l j a j o k o n t i n u i t e t o i d e n t i t e t e ; k o t da se l jud je ne bi s pr emin jali tudi po v sem br ez kir urš kih posego v – se v eda ne v sak dan in t emel jit o (t oda celo t o ni izkl juč eno); zdi se namr eč, da se lahk o s pr emin jajo tudi čis t o sami, z močjo sv obodne v ol je, ki pr emik a živ e sub jekt e. Pri t em sub jekt neza v edno nale ti na dr uge in dr ugačne, k o t je on sam. Zunan ji sv e t je – k o t so pok azali odgo v ori o tr ok – pr a v t ak o k ons titutiv en za osno vno t elesno izk ušn jo, do jeman je identit e t e in me ja le-t e k o t no tr an ji sv e t sebs tv a. Čista identiteta – nekaj nemogočega? P r i i d e j i i d e n t i t e t e j e m o ž e n n e s p o r a z u m č i s t e g a n a n a š a n j a n a j a z , a v r e s n i c i je r a vno obr atno: k olik or v ečjo poz or nos t posv ečamo a vt entičnos ti, individualni p o s e b n o s t i i n i d e n t i te t i , to l i k o m a n j j e l e - t a z a r e s r e s n i č n a z a p o s a m e z n i k a . R a z l o g z a to j e v u n i f o r m i r a n e m b e g u v č i s to s e b s t v o . Z a v e r o v a n o s t v a s e n i l e i n d i v i d u a l n a i n n i n o v p o j a v . R a z š i r j e n o i n d i v i d u a l i z i r a n o s p l o š n o r a z p o l o ž e n j e n a š e m l a d i n e – o k at er em smo go v orili v uv odu – je na s plošno značilno za no v odobnega člo v ek a. T ak o Günther Buck na v aja, da je no v odobni člo v ek »samo sebi odtu jeno bitje, ki na s kriv aj in odkrit o tr pi zar adi t e odtu jenos ti. Je bitje, ki je s t alno in k ons titucio - n a l n o ‘ i z v e n s e b e ’ i n p o z i t i v n o m o ž n o s t b i t i p r i s e b i v i d i l e š e k o t n e g a t i v n o i z k u š n j o izgube.« (Buck 1 98 1 , s tr . 1 23) Sub jekt, ki se hoč e umakniti le sam v ase, nu jno čuti pr aznino, ki je ne mor e zapolniti nič na t em sv e tu. Nik oli ni čis t o pri sebi in tr pi »zar adi sv o je odtu jenos ti pr aksi« (pr a v t am, s tr . 1 28; prim. tudi Hopfner 2008, s tr . 1 32–1 40). Edina k ak o v os t, ki jo ima s ploh lahk o samo sebs tv o, je negaci ja v seh mo žnih v sebin. Pri t em prihaja – in lahk o pride – k onkr e tna v sebina sub jektivne posebnos ti ali identit e t e v edno le iz s plošnega živl jen ja, nik oli iz čis t ega jaza. Ali k o t je r ek el ž e Schleier macher : »P osameznik nas t ane k o t poseben iz s plošnega.« ( S c h l e i e r m a c h e r 2 0 0 0 , s t r . 2 9 3 ) I n d i v i d u a l n a p o s e b n o s t o b s t a j a s s k u p n o i d e n t i t e t o v seh l judi in t emel ji na n je j. Je le »modif ik aci ja nes k ončnega bogas tv a člo v eš k e n a r a v e « ( p r a v t a m , s t r . 2 9 2 ) . T o b o g a s t v o j e s e v e d a t r e b a o d k r i t i . V t r a d i c i o n a l n e m r azume v an ju identit e t e pa se v endar zgodi – k o t smo videli – pr e j nas pr o tno. Di - s t ancir an je, izkl juč e v an je, ut esnit e v , ome jit e v živl jen js k e per s pektiv e, r eduk ci ja n a ( u b i j a l s k e ) n a c i o n a l n e i d e n t i t e t e a l i n a s p o l n e i d e n t i t e t e i z k l j u č u j e j o d r u g e p r i p a d n o s t i i n č l o v e š k e z n a č i l n o s t i t e r v o d i j o v k r č e n j e r a z l i č n i h d i m e n z i j ž i v l j e n j a 1 38 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 Johanna Hopfner in k osir omašen ju člo v eš k e eksis t ence. Razširjen go v or o identit e ti je indic za t o, da se je – v smislu r aznolik os ti – ne živi. P odobno Litt ar gumentir a iz obr azbeni i d e a l . T i s t i , k i s o g a z a re s ž i v e l i ( v m i s l i h i m a G r k e ) , o t e m n i s o r a z m i š l j a l i , v nas pr o tju z n jimi pa danes l jud je r ef lektir ajo »iz obr azbeni ideal, ki ga ne mor e jo živ e ti« (Litt 1 965, s tr . 32). Kdor r azmišl ja in go v ori o identit e ti, je ne živi v v esel ju nad »bogas tv om člo v eš k e nar a v e« in dinamičnim pr ocesom s pr emembe samega sebe v pr aktičnem odnosu do sv e t a. Mo t o »P os t ani t a, ki si« izvir a od grš k ega pesnik a Pindarja. T a par adoksna f or mulaci ja za nek o r esnično nas pr o tu joč o si nalogo v sebu je pomembne namige na pr oces, v k at er em se tv ori identit e t a in n jene značilne s tr uktur e časo vne dif e - r ence. P o eni s tr ani se pr edpos t a vl ja, da je sub jekt v v sak em pol jubnem tr enutk u ž e s kladen sam s sebo j, po dr ugi s tr ani pa naj še ne bi bil, k ar je, am pak naj bi t o šele postal . N j e g o v a i d e n t i t e t a j e h k r a t i v s e d a n j o s t i i n p r e t e k l o s t i . K o n e c t ega pr ocesa je go t o v o bol jši: določl jiv in hkr ati odpr t. Kdaj je dose ž ena s t opn ja, k o je člo v ek t o, k ar je? Ali se t a s t opn ja s ploh kdaj lahk o dose ž e? Kdaj se k onča nas t ajan je sub jekt a? Ali je »biti« zar es s t atično s t an je, ki je esencialno in noč e v eč s pr ememb? Ali so do nek ega določ enega tr enutk a v živl jen ju s pr emembe le še f izične nar a v e – pr ocesi s t ar an ja, bolezni? Ali v nas pr o tju s t em duho vni elementi tv ori jo k ons t antno in s pr emenl jiv o jedr o identit e t e? In ne nazadn je: Ali se ne da t u d i n a v i d e z v n a p r e j d a n i h f i z i č n i h m e j d o n e k e – k o n č n e – t o č k e n a š e g a ž i v l j e n j a še v edno r azširiti? N a v sa t a vpr ašan ja se domne vno ne da enkr at za v sele j odgo v oriti, č e tudi i m a m o p r e d o č m i p o t e k d o s e d a n j e g a ž i v l j e n j a i n d e j s t v a , d a j e t a k o p o s t a l o . R a z l o g za t o na v aja K ar l Jas per s: »N oben člo v ek ne mor e o sebi v ede ti, k aj je in č esa je s p o s o b e n . T o m o r a p o s k u s i t i . [ … ] V n a p r e j n e m o r e m v e d e t i , k a j z d e l o m i n n o t r a n j i m r a vnan jem lahk o iz mene nas t ane. […] N e nazadn je: l jud je niso nes pr emenl jiv e n a r a v e . [ … ] V s v o j e m n a s t a j a n j u s o k o t ž e n a s t a l i š e v e d n o p o l n i s k r i t i h m o ž n o s t i . « (Jas per s 1 999, s tr . 82) Skrit e mo žnos ti, s pr emen jene pripadnos ti, no v e aktivnos ti i n i z k u š n j e p o s t a v l j a j o n o v e p r i o r i t e t e t e r d a j e j o ž i v l j e n j u d r u g e z a s u k e . P e d a g o š k a posledica t ega zaple t enega pr ocesa no v ega oblik o v an ja ali pr eoblik o v an ja identi - t e t e je zadr žanos t, k ajti »me ja vzgo je se ne da v celo ti vnapr e j določiti, am pak jo je mogoč e le v sakič posebe j in concr e t o opaz o v ati.« (Pr a v t am, s tr . 83) Literatura in viri Bar khaus, A ., Ma y er , M., R oughly , N . in Thür nau, D. (ur .). (1 996). Identität Leiblichkeit Normativität. Neue Horizonte anthropologischen Denkens. Frankfur t am Main: Suhr k am p. Bor s t, E. (2003). Anerkennung der Anderen und das Problem des Unterschieds. Hohen - gehr en: Schneider . Br eger , C . (2005). Identit ät. V : C . v . Br aun in I. S t ephan (ur .). Gender@Wissen. Ein Hand- buch der Gender-Theorien. Köln, W eimar , W ien: Böhlau. s tr . 4 7–65. Buck , G . (1 98 1). Hermeneutik und Bildung. Elemente einer verstehenden Bildungslehre . München: W ilhelm Fink . Identit e t e med abs tr ak ci jo in de jans k os tjo 1 39 Butler , J. (1 995). Körper von Gewicht. Die diskursiven Grenzen des Geschlechts. F r ankfur t am Main: Suhr k am p. Haudr up Chris t ensen, P . (2003). Kindheit und die k ultur elle K ons titution v er le tzlicher Kör per . V : H. Hengs t in H. K elle (ur .). Kinder – Körper – Identitäten. Theoretische und empirische Annäherungen an kulturelle Praxis und sozialen Wandel. W einheim, München: Juv ent a, s tr . 1 1 5–1 36. Hegel, G . W . F . (1 986). V or lesungen über die Geschicht e der Philosophie III. V : E. Mol- über die Geschicht e der Philosophie III. V : E. Mol- die Geschicht e der Philosophie III. V : E. Mol - denhauer in K. M. Michel (ur .). G. W. F. Hegel. Werke (zv . 20). F r ankfur t am Main: Suhr k am p. Hengs t, H. (2003). W as für Zeitgenossen. Ü ber Kinder und k ollektiv e Identität. V : H. Hengs t in H. K elle (ur .). Kinder – Körper – Identitäten. Theoretische und empirische Annäherungen an kulturelle Praxis und sozialen Wandel. W einheim, München: Ju - v ent a, s tr . 333–3 46. Hengs t, H. in Kelle, H. (ur .). (2003). Kinder – Körper – Identitäten. Theoretische und empirische Annäherungen an kulturelle Praxis und sozialen Wandel. W einheim, München: Juv ent a. Hopfner , J. (2008). Identit ät – ein r ele v ant er Begrif f oder eine moder ne Leer f or mel? V : J. Hopfner (ur .). Gelegentliche Gedanken über Erziehung. F r ankfur t am Main, Ber lin, Ber n: P e t er Lang, s tr . 1 32–1 40. Jas per s, K. (1 999). Was ist Erziehung? Ein Lesebuch. München, Zürich: Piper . K ant, I. (1 9 7 4). Kritik der r einen V er nunf t I. V : W . W eischedel (ur .). Immanuel Kant. Werk- ausgabe (3. del). F r ankfur t am Main: Suhr k am p. K elle, H. (2003). Kinder , Kör per und Geschlecht. V : H. Hengs t in H. K elle (ur .). Kinder – Körper – Identitäten. Theoretische und empirische Annäherungen an kulturelle Praxis und sozialen Wandel. W einheim, München: Juv ent a, s tr . 73–94. K uhlmann, D. (1 996). Biologische Möglichk eit en zum Ents t ehen v on Identit ätsv or s t ellun - gen. A . Bar khaus, M. Ma y er , N . R oughly in D. Thür nau (ur .). Identität Leiblichkeit Normativität. Neue Horizonte anthropologischen Denkens. F r ankfur t am Main: Suhr - k am p., s tr . 36–5 7 . Litt, T . (1 965). Führen oder Wachsenlassen. Eine Erörterung des pädagogischen Grundprob- lems . S tuttgar t : Er ns t Kle tt. Maalouf, A . (2000). Mörderische Identitäten. F r ankfur t am Main: Suhr k am p. Mut zur Erziehung (1 9 78). Beitr äge zu einem F or um am 9./1 0. Januar 1 9 78 im W issen - schaf tsz entr um Bonn-Bad Godesber g. S tuttgar t : Kle tt-Co tt a. Schleier macher , F . (2000). A uszüge aus den V or lesungen im W int er semes t er 1 820/2 1 . V : M. W inkler in J. Br achmann (ur .). Friedrich Schleiermacher. Texte zur Pädagogik. Kommentierte Studienausgabe (zv . 1). F r ankfur t am Main: Suhr k am p. Spaemann, R. (1 996). Ü ber das Identif izier en v on P er sonen. V : A . Bar khaus, M. Ma y er , N . R oughly in D. Thür nau (ur .). Identität Leiblichkeit Normativität. Neue Horizonte anthropologischen Denkens. F r ankfur t am Main: Suhr k am p, Bar khaus/Ma y er , s tr . 222–228. St oller , S. (20 1 0). Existenz – Differenz – Konstruktion. Phänomenologie der Geschlechtlichkeit bei Beauvoir, Irigaray und Butler. München: W ilhelm Fink . Texte von Popsongs immer böser. (20 1 1). Dos t opno na: http://or f.at/s t ories/205 1299/205 126 1/ (pridobl jeno 3. 5. 20 1 1). 1 40 SODOBN A PED A GOGIKA 3/20 1 1 Johanna Hopfner Johanna HOPFNER, Ph.D. (U niv er sit y of Gr az , A us tri a) IDENTITIES BETWEEN ABSTRACTION AND ACTUALITY Abstract: Identities ar e abs tr act ed fr om v arious lif e f or ms and situations, but the y also unnecessar - ily im pose limits. The case of nation can illus tr at e ho w abs tr actions ar e mor e or less violent and can r esult in suicidal/mur der ous beha vior . The r eduction t o gender , as a k e y identit y char act eris tic, can end up being a f or ced per s pectiv e e v en in the decons tr uctivis t int ention, which mak es us lose sight of t h e m a n e u v e r i n g s p a c e s t h a t a c t u a l l y e x i s t . T h e e m p i r i c a l l y o b t a i n e d s t a te m e n t s g i v e n b y c h i l d r e n a n d t eenager s r e v eal sur prising e vidence that points t o the v er y essence of cer t ain cr edible, e v en though contr adict or y , philosophical insights. In contr as t, tr ue identities ar e – phenomenologically s peaking – element ar y bodily e xperiences that canno t be imagined without a link t o the outside w or ld. Mos t of all, identities can be openly cr eat ed. These es t ablished philosophical insights ar e also conf ir med b y the car efr ee w a y s of childr en. Keywords: identities, nation, gender , ph y sicalit y , e xperience, lif e f or ms Original scientif ic paper