Dogovor Bruslja in Zagreba o lex Perkovic Začetek prireditve Next s poklonom Margheriti Hack V Gorici štirinajst okusnih »vasi« Primorski št. 226 (20.854) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA 2013 1 ,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Nanoški sir ni banka, toda... SandorTence Tržno (ali kapitalistično) gospodarstvo ima svoje zakonitosti in svoja nenapisana pravila, s katerimi se lahko strinjamo ali ne. Na osnovi tega je italijanski podjetnik kupil vipavsko mlekarno, kjer bo še naprej proizvajal znameniti Na-noški sir in obenem menda krepko znižal število zaposlenih, italijanska družabnika bosta medtem slovenskemu podjetniku pomagala pri delni oživitvi proizvodnje v propadlem Primorju v Ajdovščini. Prav tam je italijanski lastnik podjetja Pet-Nova čez noč izginil s stroji ter pustil na cedilu zaposlene, ki so večinoma delali za minimalno plačo. Tu ne gre za narodnost goljufa (podobne stvari počenjajo tudi Slovenci), ampak za dogajanja, ki nimajo nič skupnega z gospodarstvom ter sodijo v kriminal. Ko že govorimo o Vipavi se nam skoraj naravno - čeprav gre za popolnoma različne zadeve - ponuja primerjava s tamkajšnjo klavrno »bančno afero«. Tamkajšnja hranilnica in posojilnica je, kot znano, ob podpori lokalne oblasti svoj čas naredila vse, da bi tam ne pognala korenin Zadružna kraška banka, ki jo upravljajo Slovenci v Italiji. Takrat so mnogi v Vipavi (in ne samo tam) dvignili vik in krik proti »prihodu nezaželenega italijanskega bančnega kapitala«. To je bil v resnici kapital slovenske tržaške banke ter njenih v glavnem slovenskih varčevalcev. italija - Parlamentarci LS napovedali skupinski odstop, če bo njihov lider izločen iz senata Berlusconi grozi, da bo zrušil vlado čedad - Po dogovoru z Občino V kratkem slovenski urad v upravi KD Ivan Trinko ČEDAD - Naslednji teden bo tudi Čedad končno dobil svoj urad za slovenski jezik (»okence«). Občina Čedad je namreč včeraj podpisala konvencijo s Kulturnim društvo Ivan Trinko, ki bo dejansko skrbelo za vodenje tega urada. Včeraj podpisani dogovor najstarejšemu slovenskemu kulturnemu društvu v videmski pokrajini po-verja to nalogo od 1. oktobra letos do 31. januarja 2014 (z možnostjo podaljšanja). Urad, ki bo deloval na sedežu KD Ivan Trinko, bo vodila Lucia Trusgnach, za javnost pa bo odprt ob torkih in četrtkih. Na 3. strani kromberk - Na proslavi Borut Pahor Stoletnica gimnazije bo povezala Goriško Goriška Mohorjeva družba izdala ponatis prvega izvestja luka koper Povezava Koper - Trst spet aktualna? KOPER - Uprava Luke Koper je v pismu, naslovljenem premierki Alenki Bratušek, vladi ter ministrstvu za infrastrukturo in prostor ob zadnjih ponovno izpostavljenih dvomih glede projekta drugi tir Koper - Divača poudarila, da je drugi tir bistvena infrastrukturna potreba za nadaljnji razvoj koprskega pristanišča, država pa bi morala imeti do tovrstnih projektov jasno in stabilno stališče. Kot edino alternativo drugemu tiru vidijo železniško povezavo Koper - Trst, pri čemer pa bi morali proučiti morebitna tveganja. Na 2. strani RIM - Prihodnost Lettove vlade je sinoči spet zanihala na nitki. Parlamentarci Ljudstva svobode so sinoči zagrozili, da bodo skupinsko odstopili, če bo senatni odbor za izvolitve 4. oktobra glasoval za odstranitev Silvia Berlus-conija iz parlamenta. Namera je jasna: prisiliti predsednika republike Giorgia Napolitana, naj razpusti parlament. Sam Berlusconi je parlamentarce podžgal z govorom, v katerem je spet grobo napadel italijansko sodstvo. Vse kaže, da naj bi »zgledu« parlamentarcev Ljudstva svobode sledili tudi parlamentarci Severne lige. Grožnja parlamentarcev Ljudstva svobode je kot strela z jasnega udarila v predsednika vlade Enrica Lette ob njegovi skorajšnji vrnitvi iz Združenih držav, kjer se je udeležil generalne skupščine Združenih narodov, domov. Na 11. strani nabrežina Razprave o Portopiccolu ni bilo NABREŽINA - Razprava o izdaji dovoljenj za bivanje v novem turističnem naselju Porto-piccolo v Sesljanskem zalivu je bila včeraj v devinsko-nabrežin-skem občinskem svetu preložena, ker so tehnični uradi izdali negativno mnenje o popravku, ki so ga preložili trije svetniki levosredin-ske večine. Občinska skupščina pa je z glasovi večine odobrila rebalans proračuna 2013. Na 4. strani Težave špetrske šole I V • V I • • ■« lažje rešljive? Na 3. strani Protihrupne pregrade v Devinu-Nabrežini Na 4. strani Obtoženi zagovornik STO ovadil sodnike Na 5. strani Goriško sodišče z vse manj sodniki Na 12. strani Na Goriškem največ azbestnih bolnikov Na 12. strani gorica - Smrti zaradi azbesta Kasacijsko sodišče ni pokopalo procesa GORICA - Proces zoper vodilne može nekdanje družbe Italcantieri zaradi smrti izpostavljenih azbestu ostaja v Gorici. Kasacijsko sodišče v Rimu je zavrnilo zahtevo odvetnika Alessandra Cassianija (na fotografiji), ki zastopa enega izmed glavnih obtožencev - nekdanjega predsednika uprave Italcantierija, 91-letnega Gior-gia Tupinija -, da naj se sojenje prenese pred drugo sodišče zaradi domnevnih pritiskov okolja in zaradi prevelike javne pozornosti za proces, kar naj bi sodnikom ne dopuščalo nepristranskega sojenja. Rim je tako prižgal zeleno luč za zaključek postopka, ki je v sklepni fazi. Po napovedih bo sodba goriškega sodišča znana 15. oktobra. Na 12. strani 9771124666007 2 Četrtek, 26. septembra 2013 ALPE-JADRAN / luka koper - Pismo premierki, vladi in pristojnemu ministru Za drugi tir edina alternativa povezava Koper - Trst KOPER - Drugi železniški tir med Divačo in Koprom je bistvena infrastrukturna potreba za nadaljnji razvoj koprskega pristanišča, država pa bi morala imeti do tovrstnih projektov jasno in stabilno stališče, menijo v Luki Koper. Uprava Luke Koper je v pismu premierki Alenki Bratušek, vladi ter ministrstvu za infrastrukturo in prostor ob zadnjih ponovno izpostavljenih dvomih glede projekta drugi tir Koper - Divača še poudarila, da gre za dolgoročne in kompleksne infrastrukturne posege, ki ne morejo in ne smejo biti vezani na stališče znotraj mandata ene vlade. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v ponedeljek ponovil svoje dvome glede drugega tira ter menil, da bi bilo pametno iskati dodatne alternative ter možnosti za pocenitev projekta. »Do projekta drugega tira, kot je bil načrtovan, sem izredno skeptičen. Prav tako do študij, ki ga upraviču-jejo,« je dejal Omerzel in napovedal, da bo dokončna odločitev padla v roku enega meseca. Kot izpostavljajo v Luki, pa negotovost in »preuranjene skeptične izjave predstavnikov politike sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih«. Opozarjajo namreč, da pri drugem tiru ne gre samo za osrednjo priložnost slovenskega gospodarstva, pač pa tudi za mednarodno kredibilnost Slovenije, saj že predolgo obljubljamo povečane zmogljivosti, od katerih so odvisne tudi sosednje države. Od celotnega pretovora koprskega pristanišča je le 30 odstotkov prometa vezanega na domači trg, 70 odstotkov prometa pa gre za zaledna tržišča tujih držav. Luka si rast pretovora obeta ravno na tujih tržiščih srednje in vzhodne Evrope, za katere pa se bori tudi konkurenca, »ki resno in pospešeno načrtuje pomembne nadgradnje pristaniške infrastrukture in njihove povezave z zaledjem«. Zaradi vsega naštetega, poudarjajo v Luki Koper, »ustavitev takšnih projektov, ki predstavljajo podporo razvojnim potencialom države in obeta gospodarsko rast dejavnosti s pomembnimi multiplikativnimi učinki, ni smiselno«. Tudi sami podpirajo iskanje čim racionalnejše rešitev, kot edino alternativo za nadaljnjo načrtovano rast pretovora v koprskem pristanišču pa vidijo železniško povezavo med Koprom in Trstom, pri čemer pa bi veljalo proučiti tudi morebitna poslovna in operativna tveganja, dodajajo v Luki. Če ne bo drugega tira v Luki Koper edino alternativo vidijo v železniški povezavi Koper -Trst arhiv Vložena obtožnica za umor v Čežarjih KOPER - Koprsko tožilstvo je vložilo obtožnico zoper dva osumljenca, ki naj bi marca v Čežarjih pri Kopru umorila 57-letnega domačina. Šlo naj bi za okoli 30 let starega Bolgara, ki naj bi živel v okolici Kopra, in okoli 60 let starega Izolana. Preiskovalci naj bi na prizorišču zločina našli tudi DNK osumljenih. Dvojica je umor načrtovala, vse pa kaže, da je šlo za zločin iz koristo-ljubja. Oba osumljenca imata kriminalno preteklost - Izolan je odsedel večletno zaporno kazen zaradi umora na Hrvaškem, Bolgar je bil obsojen posilstva. Kriminalisti so na sled morilcema prišli po tem, ko so v razgovorih z okoliškimi prebivalci prišli do podatka, da se je v dneh pred zločinom in na sam dan umora na kraju bivanja žrtve nahajalo vozilo koprskih registrskih tablic določene znamke, v katerem sta se nahajala moška. S preverjanjem vseh lastnikov tovrstnih vozil v Sloveniji in njihovega alibija je policija prišla na sled Izolanu, ki je osebno poznal žrtev. Pogrešanka se je javila KOZINA - Od sobote pogrešana Mir-jana Škorja, 30-letna državljanka Bosne in Hercegovine, se je včeraj javila policiji. Ženska stanuje v naselju Klanec pri Kozini. Iskanje se je torej srečno končalo. evropska unija - Kompromis Hrvaške in Evropske komisije o spornem hrvaškem zakonu Dogovor o lex Perkovic Komisarka Viviane Reding in minister Orsat Miljenič i ansa svet evrope - Po besedah Viranta Pozitivni odzivi v zvezi s sprejemanjem zakona o odškodninah za izbrisane BRUSELJ - Splošni vtis včerajšnje razprave na odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu o tem, kako Slovenija rešuje vprašanje izbrisanih, je po oceni notranjega ministra Gregorja Viranta »izrazito pozitiven«. »Slovenija je pokazala, da je bila sposobna v relativno kratkem času narediti zelo pomemben napredek na tem področju,« je dejal za STA. Kot je pojasnil, je odbor pozdravil dejstvo, da je državni zbor v torek v prvi obravnavi zakon o odškodninah za izbrisane potrdil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Ob tem je odbor izrazil pričakovanje, da »bomo dokončno spravili zakon skozi proceduro do konca leta«. Je pa Slovenija dobila od odbora tudi priporočilo, da pred drugim branjem posveti nekaj pozornosti vprašanju tistih izbrisanih, ki so zaprosili za ureditev statusa, torej za dovoljenje za stalno prebivanje, pa so bili zavrnjeni. Torej, da razmisli o tem, ali bi lahko v dolo- čenih primerih tudi te vključili v odškodninsko shemo. Višina odškodnine ni bila izpostavljena kot odprto vprašanje, je dejal Virant, a hkrati dodaja, da ima glede ustreznosti odškodninske sheme zadnjo besedo Evropsko sodišče za človekove pravice. In danes ima Virant tudi zelo pomemben sestanek s predsednikom evropskega sodišča Deanom Spielmannom, kateremu bo, kot pravi, tudi predstavil napredek pri zagotovitvi odškodnin izbrisanim in dejstvo, da je bil zakon, ki te ureja, že sprejet v prvi obravnavi. »Seznanil ga bom tudi z vsebino zakona, z rešitvami, tako da bo sodišče dobro informirano pred nadaljnjim odločanjem,« je napovedal minister. Zasedanje odbora, ki je namenjeno nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, poteka že od torka, zaključke pa bodo sprejemali danes, na zadnji dan zasedanja. www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kako bi omejili v v • v • J • naraščajoč pojav divjih prašičev na Tržaškem in Goriškem? A Z večjim odstrelom ©Z boljšo zaščito obdelanih površin Kmetovalci problem ** napihujejo Q Me ne zanima BRUSELJ - Hrvaška in Evropska komisija sta dosegli dogovor o spremembi spornega hrvaškega zakona, ki omejuje uporabo evropskega pripor-nega naloga, imenovanega lex Perkovic. Hrvaška bo takoj ukrepala za naglo in brezpogojno odpravo kršitve evropske zakonodaje, je včeraj v Bruslju obljubil hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenic. Sprememba bo začela veljati, čim bo to mogoče, najpozneje 1. januarja prihodnje leto; uveljavitev in uporaba spremenjenega zakona ne bo omejena z nobenim drugim pogojem, je zatrdil Miljenic po srečanju z evropsko ko-misarko za pravosodje Viviane Reding. Redingova je pozdravila »korake Hrvaške za zagotovitev tega, da bodo kriminalce privedli pred sodišče«, ter poudarila, da sedaj pričakuje, da bo politična izjava naglo, učinkovito in brezpogojno prevedena v dejanja, torej v zakon. Komisarka je tudi pojasnila, da za zdaj ne bo ustavila postopka proti Hrvaški. Posvetovanja s članicami o predlaganih sankcijah se iztečejo 5. oktobra, takrat bo preverila ukrepanje Hrvaške in presodila, ali spoštuje svoje zaveze, je pojasnila. To je kompromis, ki sta ga dosegla Bruselj in Zagreb, potem ko so v minulih tednih med prestolnicama švigale besedne puščice. Hrvaška je Bruselj obtoževala nepoštene obravnave, Bruselj pa Hrvaško zlorabe zaupanja. Komisija je stopila korak nazaj, saj je sprva od Hrvaške terjala takojšnjo uveljavitev popravljenega zakona, češ da ni razlogov za odlašanje, sploh glede na dejstvo, da so hrvaške oblasti tudi uvedbo kršitve evropske zakonodaje sprejele na hitro. Popustila je tudi Hrvaška, saj je sprva načrtovala uveljavitev popravljenega zakona s 15. julijem prihodnje leto. Kompromis naj bi sicer skovala šef komisije Jose Manuel Barroso in hrvaški premier Zoran Milanovic v telefonskem pogovoru minuli teden. A tudi če Hrvaška do 5. oktobra spremeni sporni zakon in komisija ustavi postopek ter če Zagreb nato zakon uveljavi do 1. januarja, glavno vprašanje - ali bo Hrvaška izročila Josipa Perkovica, po katerem je sporni zakon tudi dobil ime - ostaja odprto. Namen spornega zakona naj bi bil namreč predvsem preprečiti izročitev enega nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Perkovica, ki jo zahteva Nemčija zaradi umora hrvaškega izseljenca Stjepana Djurekovica na Bavarskem leta 1983. Včeraj potrjeni kompromis je tako morda le začasno premirje med Brusljem in Zagrebom, saj bi se lahko Hrvaška kljub uveljavitvi popravljenega zakona še vedno upirala izročitvi Perkovica, sklicujoč se na z ustavo določena pravila o zastaranju kaznivih dejanj. Poleg tega Hrvaška načrtuje ustavne spremembe, katerih cilj naj bi bil, da se omogoči sojenje Perkovicu na Hrvaškem, čeprav je osumljen kaznivega dejanja, storjenega v Nemčiji, kar sproža niz pravnih vprašanj. Iz Banskih dvorov so tudi sporočili, da bo hrvaška vlada danes poslala v nujni parlamentarni postopek spremembe spornega zakona, s katerimi bodo evropski priporni nalog uveljavili s 1. januarjem 2014. Spremembe pomenijo umik časovne omejitve za izročitev hrvaških državljanov, ki jih zahtevajo članice EU. Na vladi so še pojasnili, da spremembe ne morejo zagotoviti izročitve Perkovi-ca, ker v hrvaški zakonodaji ostaja določilo, po katerem mora sodišče zavrniti zahtevo za izročitev za kazniva dejanja, ki so zastarala v skladu s hrvaškimi zakoni. Ta člen zakona pa ni bil predmet spora z Evropsko komisijo, so dodali. Trdijo, da je izročitev Perkovica mogoča zgolj v primeru, če bi spremenili ustavo. Zato bo vlada v četrtek obravnavala tudi predlog SDP o ustavnih spremembah, s katerimi bi odpravili zastaranje hujših umorov, kot so tudi politično motivirani umori. Za ustavne spremembe je potrebna dvotretjinska večina v saboru. Sankcije, ki pretijo Hrvaški, če ne bo ustrezno ukrepala, vključujejo strožji nadzor Hrvaške po vzoru mehanizma, ki ga je unija prvič uvedla ob vstopu Romunije in Bolgarije, ter zamrznitev sredstev, namenjenih državi za priprave na schengen. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 26. septembra 2013 3 konvencija z občino - Od 1. oktobra dalje v »režiji« KD Ivan Trinko Slovenski urad končno tudi v Čedadu ČEDAD - Naslednji teden bo tudi Čedad končno dobil svoj slovenski urad (»okence«). Občina Čedad je namreč včeraj podpisala konvencijo s Kulturnim društvo Ivan Trinko, ki bo dejansko skrbelo za vodenje tega urada. Včeraj podpisani dogovor najstarejšemu slovenskemu kulturnemu društvu v vi-demski pokrajini poverja to nalogo od 1. oktobra letos do 31. januarja 2014 (z možnostjo podaljšanja). Čedajski župan Stefano Balloch je namen občinske uprave, da ustanovi svoj slovenski urad, najavil 18. septembra lani, ko je med njenim dvodnevnim obiskom v Benečiji sprejel tedanjo slovensko ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak. Pred tem je imela v zadnjem obdobju Občina dogovor z gorsko skupnostjo Ter, Nadiža, Brda (zadnja konvencija bo zapadla prav 30. septembra, to se pravi dan pred začetkom delovanja urada v središču Čedada), tako da so morali Čedajci, ki so želeli dvojezični osebni dokument ali informacije v slovenščini, do Špetra. Urad, ki bo deloval na sedežu KD Ivan Trinko, bo vodila Lucia Trusgnach, za javnost pa bo odprt ob torkih in četrtkih od 10.30 do 12.30. Po mnenju predsednika KD Ivan Trinko Mihe Obita »gre za nadaljnjo možnost sodelovanja med našim društvom in Občino Čedad, ki je pred tednom dni še enkrat priznala in ovrednotila slovensko prisotnost v mestu z izpostavljanjem uličnih napisov posvečenih Ivanu Trinku. Je pa to samo začasna rešitev problema, ki je povezan z izvajanjem 8. člena zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001. Ta predvideva da mora biti tudi v videmski pokrajini oziroma v Čedadu, tako kot v Trstu in Gorici, slovenski urad, ki je namenjen državljanom, ki se želijo posluževati pravic, ki jim jih zagotavlja zaščitni zakon.« (NM) prej do novice Novi urad čedajske občine za slovensko manjšino bo od 1. oktobra deloval v prostorih Kulturnega društva Ivan Trinko nm špeter - Pokrajina Videm špetrski občini »vrnila« kolidž Pavla Diakona Rešitev težav špetrske šole zdaj možna ob ustrezni politični volji VIDEM - Pokrajina Videm namerava dijaški dom (ko-lidž) v Špetru, ki je namenjen gojencem zavoda Pavla Dia-kona in ki začasno gosti dvojezični vrtec in dva razreda dvojezične osnovne šole, »vrniti« Občini Špeter. Slednja www.primorski.eu] Kolidž Pavla Diakona v Špetru SPLETNA ANKETA nm je sicer uradna lastnica tega poslopja, a je nato njegovo uporabo in upravljanje dodelila Pokrajini, ta pa je dom namenila čedajskemu vzgojnemu zavodu Pavla Diakona. Kot je med zasedanjem pokrajinske proračunske komisije omenil sam predsednik Pokrajine Pietro Fontanini, pa naj bi se njegova uprava tej pravici nameravala odreči. Zadnja beseda s tem v zvezi vsekakor pripada pokrajinskemu svetu, ki mora sklep še odobriti. Kot je znano, je združenje staršev otrok, ki obiskujejo dvojezično šolo, že pred časom pripravilo načrt, ki bi lahko v kratkem času in z minimalno porabo sredstev rešil prostorske težave dvojezične šole, ki je že več kot tri leta brez sedeža, ker stavba v Ažlinski ulici ni bila potresno varna in je moral zato špetrski župan Manzini podpisati odlok o prisilni izselitvi šole. Rešitve, ki so jo predlagali starši, pristojne oblasti doslej niso jemale v poštev, saj bi bil za to potreben dogovor med Pokrajino in Občino Špe-ter. Če bo slednja zdaj dejansko dobila kolidž spet v upravo, pa bi se lahko, seveda če bo za to obstajala politična volja, marsikaj spremenilo. (NM) primorje abk Nov zagon tudi z italijanskim kapitalom AJDOVŠČINA - V prvih oktobrskih dneh bo predvidoma stekla proizvodnja v nekdanjem proizvodnem obratu Primorja ABK v Ajdovščini. Domača družba Bandelli je proizvodne prostore najela za dobo enega leta oziroma do prodaje nepremičnin družbe v stečaju, za zagonske stroške pa bo namenila okrog 150.000 evrov. Direktor in solastnik družbe Bandelli Marko Bandelli je za Slovensko tiskovno agencijo potrdil, da so s stečajnim upraviteljem že podpisali pogodbo o najemu, v kratkem pa pričakujejo še odločitev sodišča, ki se mora izreči o pogodbi za najem. Dejal je še, da si želi proizvodni obrat odkupiti in v njem nadaljevati proizvodnjo betonskih delov za proizvodne hale, betonske stebre in votle betonske plošče. Ob začetku ponovnega zagona proizvodnje naj bi tu delalo med 15 in 20 delavcev. Če jim bo uspelo obrat ABK odkupiti, pa bodo zaposlili nove delavce oz. tiste, ki so tu že delali, vendar so po stečaju Primorja ostali brez zaposlitve, njihovo število pa naj bi bilo precej večje od sedaj zaposlenih pogodbenih delavcev. Bandelli je nosilec proizvodnje, vendar bodo pri projektu sodelovali še trije partnerji - slovenska družba Sustino ter italijanska partnerja Antonio Basso iz Trevisa in ABC Sopren iz okolice Padove. Slovenski družbi bosta imeli polovično lastništvo, italijanska partnerja pa bosta slovenskemu podjetju pomagala pri prodaji izdelkov na italijansko tržišče. Italijanski podjetniki torej posredno prihajajo v Ajdovščino in kot dokazuje zgodba Nanoškega sira tudi v Vipavo, takšne so pač tržne zakonitosti, ki imajo svojo logiko, s katero se lahko strinjamo ali ne. Poraja se vsekakor primerjava s klavrno zgodbo, ki se je zgodila v Vipavi, ko je tamkajšnja hranilnica in posojilnica ob podpori lokalne oblasti naredila vse, da bi tam ne pognala korenin Zadružna kraška banka, ki jo upravljajo Slovenci v Italiji. Takrat so mnogi v Vipavi (in ne samo) dvignili vik in krik proti »prihodu ne-zaželjenega italijanskega bančnega kapitala«, ki je bil v resnici kapital slovenske tržaške banke. Si'nn] T nV. . Večina glasujočih meni, www primorski eu naj bodo nove planinske table na Južnem Tirolskem dvojezične1 V Bocnu in tudi v Rimu se v tem času precej govori o novih planinskih tablah, ki so jih na osnovi dogovora med osrednjo vlado predsednika Enrica Lette in bo-censko Pokrajino pred kratkim postavili na Južnem Tirolskem. Gre v glavnem za enojezične table (samo v nemščini), s katerim je italijanska oblast delno popravila krivico, ki jo je Južnim Tirolcem napravil fašizem med obema vojnama, ko je nasilno poitalijančil tamkajšnja domača ledinska imena. Večina sodelujočih v spletni anketi našega dnevnika je vsekakor mnenja, da bi morali biti novi planinski smerokazi na Bocenskem dvojezični, 45 odst. anketirancev pa je prepričanih, da morajo biti table le z nemškimi oznakami. Trije odstotki sodelujočih v anketi menijo, da bi morale biti table samo v italijanščini, česar na Južnem Tirolskem nihče ne zagovarja, razen nekaterih osamljenih desničarskih skrajnežev. Zadeva je, kot rečeno, predmet polemik, ki se bodo gotovo nadaljevale do bližnjih volitev za obnovitev bocenskega pokrajinskega sveta. Tako je prav | Morale bi biti dvojezične Morale bi biti samo v italijanščini Me ne zanima 45% (83) 51% (92) 3% (6) 1 % (3) - Kaj menite o novih planinskih tablah samo v nemškem jeziku na Južnem Tirolskem? OLETNIFOTOU NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko ' rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Ženska šahovska ekipa liceja Prešeren je gost ženske šahovske ekipe iz Taormine. Tu igrajo šah, se kopajo, si ogledujejo razne znamenitosti... in berejo Primorski dnevnik! manicam 4 Četrtek, 26. septembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Portopiccolo: kdo se boji »turističnih rezidenc?« Včerajšnje razprave na seji devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta o turističnem naselju Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu ni bilo, ker so jo občinski skupščini »zagodli« ... občinski tehnični uradi in občinski tajnik. Povod za razpravo je bila prošnja, ki jo je vodstvo družbe Serenissima, lastnice Sesljanskega zaliva, naslovilo na občino, da bi dogovorno spremenili konvencijo iz leta 2006 o gradnji novega turističnega naselja v nekdanjem kamnolomu. Lastnik je prosil za izdajo dovoljenj za bivanje v novih zgradbah pred dokončanjem vseh predvidenih del za urbanizacijo celotnega območja. V bistvu pred asfaltiranjem ceste, ki pelje iz kopališča Castelreggio do vhoda v novo turistično naselje na obali. Pristojni odbornik, podžupan Massimo Veronese je pripravil ustrezni odlok, h kateremu pa so trije svetniki levosre-dinske večine, Maurizio Rozza (SEL), Elena Legiša (Zveza levice) in Roberto Gotter (Demokratska stranka) predložili popravek. Predlagatelji so z amandmajem dejansko pripravili nov sklep, ki je določal nekaj pogojev za predhodno izdajo dovoljenj za bivanje. Dovoljenja naj bi bila izdana izključno za turistične rezidence; upravljanje novega turističnega naselja bi moralo biti še nadalje enovito; Massimo Veronese kroma Maurizio Rozza kroma občina in družba Serenissima bi morali podpisati pravno veljaven akt o uvedbi služnosti za javni prehod ob obali na območju od nekdanjega kamnoloma do Bo-tanjka, na katerem naj bi uredili pešpot in kolesarsko stezo. O vsakem amandmaju morajo izreči svoje mnenje občinski tehnični uradi. Tako je bilo tudi za popravek Rozza-Legiša-Gotter. Mnenje, opremljeno tudi z oceno občinskega tajnika Giampaola Giunte, pa je uprava prejela včeraj ob 8.56, to je pičle štiri minute pred uradnim začetkom občinske seje. Podžupan Veronese je bil nad takim početjem zaprepaden, saj niti uprava niti predlagatelji amandmaja niso imeli dovolj časa za proučitev dopisa. Odgovorna za službo za načrtovanje prostora in urbanistiko ahr. Donatella Mattiussi je zapisala, da »se vnašajo novi argumenti, ki ne zadevajo urbanistično področje, kot je na primer upravljanje turističnega kompleksa,« »vnašajo se tudi elementi, za katere je pristojna agencija za prostor, kot je na primer določanje ka- tastrskih razredov in določanje dodatnih pogojev za konvencijo.« Tajnik Giunta je s svoje strani pripisal, da amandma »ni v skladu z zakoni, statutom in pravilniki,« zato je bilo tehnično mnenje negativno. Predlagatelj Rozza je poudaril, da je občinski svet suveren, da pa je treba zadevo poglobiti, ker so bili svetniki seznanjeni s tehničnim mnenjem šele ne- kaj minut pred občinsko sejo. Spomnil pa je, da je lastnik Sesljanskega zaliva leta 2002 prejel 14 milijonov evropskih sredstev, namenjenih za turistične dejavnosti, zatorej bi morala biti navedba turističnih rezidenc sama po sebi umevna. Po kratki prekinitvi je podžupan Veronese umaknil sklep z dnevnega reda seje, tako je odpadel tudi popravek. Naselje Portopiccolo: bo res le turistično? kroma Uprava bo pripravila nov sklep, o katerem bodo razpravljali na drugi seji. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, kdo bo kril stroške te nove seje. Nekateri svetniki so namreč zasumili, da naj bi tehnično mnenje »nekdo navdihnil«. Očitno z namenom, da ne bi v sklepu bile omenjene turistične rezidence. M.K. občina trst Tudi SDGZ o prostorskem načrtu Nov prostorski načrt in postopek, ki naj bi konec leta 2014 prive-del do njegove odobritve sta bila v središču srečanja, ki so ga priredili tržaški občinski upravitelji s predstavniki krajevnih gospodarskih združenj. Na sestanku, ki se ga je udeležilo kakih 30 predstavnikov v mestu delujočih gospodarskih ustanov, je odbornica za urbanistiko Elena Marc-higiani orisala smernice za pripravo prostorskega načrta. Izpostavila je odločitev o omejitvi novih gradenj in obnove obstoječih ter o zaščiti in ovrednotenju okolja, predvsem kar se tiče možnosti rasti kmetijstva na Krasu. Nadalje se je občinska uprava odločila, da bo nov prostorski načrt prijazen mobilnosti, saj bo privilegiral javne prevoze in kolesa. Odbornica je namignila na možnost »olajšav« v obliki povečanja gradbene prostornine ob primerih obnov starih stavb in napovedala, da naj bi mestna skupščina razpravljala in sprejela nov prostorski načrt že novembra letos, nakar bo možno predložiti morebitne ugovore in pripombe. Srečanja se je udeležila tudi predstavnica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je izrekla ugodno mnenje o pripravah prostorskega načrta, predvsem kar se tiče tako imenovane aktivne zaščite Krasa s pozornostjo tamkajšnjim gospodarskim dejavnostim. devin-nabrežina - Na hitri cesti pri Štivanu, Devinu in Sesljanu Kmalu protihrupna zaščita Akustičnemu onesnaženju ob hitri cesti v devinsko-nabrežinski občini so -če že ne dnevi ali meseci - vsaj leta šteta. Tako kaže po srečanju predsednika posebne občinske komisije za vprašanje akustičnega onesnaženja ob hitri cesti Michele Moro z vodstvom podjetja Au-tovie Venete, lastnika večjega dela odseka hitre ceste, ob katerem bodo najkasneje do konca 2016 končno postavili protihrupne pregrade. Vprašanje hrupa na območju hitre ceste pri Štivanu, Devinu in Sesljanu se vleče od samega odprtja nove prometnice. Podjetje Autovie Venete je sicer že pred leti namestilo protihrupno pregrado na krajšem odseku v bližini Vižovelj, vse zahteve, naj namesti podobne pregrade tudi v bližini drugih vasi in zaselkov, pa so bile več desetletij preslišane. Retova desnosredinska občinska uprava je sicer večkrat posegla, a brez vidnega rezultata. Autovie Venete so ji sporočile, da so pripravljene namestiti pregrado, a za to bi morale imeti tudi dovoljenje vsedržavnega cestnega podjetja Anas, ker je slednje lastnik dela odseka hitre ceste v devinsko-na-brežinski občini. Uprava novega župana Vladimirja Kukanje je »podedovala« to vrelo cestno kašo in se takoj lotila zadeve. Ustanovila je posebno komisijo, ki se je pod predsedstvom svetnika Demokratske stranke Michelejem Morom začela ukvarjati z vprašanjem, sam župan Kukanja pa je konec januarja letos pisal tržaški pre-fektinji Francesci Adelaide Garufi s prošnjo, naj poseže pri cestnem podjetju Anas, da bi izdalo dovoljenje za namestitev pregrad tudi na »njenem« odseku. Obstoječa protihrupna prehrada na hitri cesti pri Vižovljah Moro in ostali člani komisije so na srečanju s predsednikom Autovie Venete Emiliom Terpinom izvedeli, da je podjetje že februarja 2012 izdelalo dokončni načrt za namestitev protihrupnih pregrad. Pridobilo je tudi vsa potrebna dovoljenja (hidrogeološko in krajinsko), manjkal je le pristanek podjetja Anas. 13. septembra letos je prefektinja Garufije-va sporočila županu Kukanji, da je Anas privolil v namestitev pregrad na njenem odseku in za to delo nakazal prispevek za kritje stroškov: vsega 161.843,57 evra. Tako je bila dejansko prižgana zelena luč za nadaljevanje celotnega postopka. Ministrstvo za prevoze je že sporočilo, da bo izdalo dovoljenje za na- mestitev pregrad, Autovie Venete bodo sedaj lahko pripravile izvršni načrt. Pregrade bodo nameščene na odsekih pri Štivanu (360 metrov na severni strani, 490 metrov na južni, v smeri proti Trstu, tako bo pred hrupom zavarovan ves zaselek), pri Devinu, od križišča pri Ribiškem naselju do trgovine Gran Duino, vključno z odsekom pri bencinski črpalki (skupno kilometer 270 metrov na južni strani, smer Trst in 237 metrov na severni) ter pri Sesljanu od nekdanje restavracije de Gino do obstoječe pregrade (kilometer 80 metrov v smeri proti Trstu) ter od mosta pri Vižovljah do vhoda na avtocesto za Benetke (300 metrov na severni strani). Prav na tem območju se začenja odsek podjetja Anas. Vsega 105 metrov, zaradi katerih je bila namestitev pregrad »ustavljena« več kot desetletje (!). Delo naj bi dokončali do konca leta 2016. Poseg bo finančno izdaten: 6 milijonov 800 tisoč evrov. Predsednik komisije Moro je pojasnil, da je načrt zelo zahteven, saj bo treba, predvsem na odseku v smeri proti Trstu, namestiti pregrade na pobočju, ki je ponekod strmo. Nadalje je krajinsko varstvo velelo, da morajo biti pregrade »okolju prijazne«. Zato jih bo treba, vsaj v spodnji strani, obložiti s kamnom, kar seveda stane. Tako pa bo njihov videz res ... kraški. M.K. / TRST Četrtek, 26. septembra 2013 5 šolstvo - V projektu Pokrajine o socialnem zadružništvu tudi dijaki liceja Prešeren Pridobili koristno znanje Vzgojno-izobraževalni projekt tržaške Pokrajine, ki že drugo leto zapored promovira socialno zadružništvo med tržaškimi dijaki, je tudi letos presegel vsa pričakovanja. 40 dijakov štirih tržaških višjih šol, med katerimi je bil tudi licej Prešeren, je v poletnih mesecih sodelovalo pri izobraževalnemu tečaju, ki jim je ponudil tudi delovne izkušnje. Več o poteku projekta je na včerajšnjem srečanju na liceju Dante povedala pokrajinska odbornica Adele Pino, ki je izpostavila, da njihova ustanova v sodelovanju z zadrugami želi s tem projektom mladim približati solidarnostno in etično podjetništvo ter produktivne dejavnosti. Pri projektu so letos sodelovali dijaki zavodov Carducci, Volta, Nautico in, kot rečeno, Prešeren. Tem šolskim ustanovam je Pokrajina Trst namenila 1100 bonov oz. voucherjev v vrednosti po 10 evrov, dijaki pa so poleti opravili po 25 ur dela. Pri realizaciji projekta sta sodelovali Federsolidarieta Confcooperative in Legacoop, ki sta pripravili teoretični kvestura Mario Bo odhaja Mario Bo kroma Roberto Giacomelli Vodja mobilnega oddelka policije Mario Bo po 12 letih zapušča Trst. To-skanski policist, ki je v teh letih vodil več odmevnih preiskav, bo po novem vodil goriške kriminaliste. Njegovo mesto pa bo zasedel Roberto Giacomelli, ki je doslej vodil mobilni oddelek v Trentu. Izkušeni Mario Bo se je v Trstu izkazal predvsem z uspešnimi preiskavami proti tujim kriminalnim organizacijam, pod njegovim vodstvom so policisti prijeli več desetin tatov - zlasti tolpe, ki so kradle v stanovanjih in vilah. Mobilni oddelek je v teh letih dobro sodeloval s slovenskimi in hrvaškimi kriminalisti. Bo je tudi preiskoval organizacije tihotapcev ljudi in vodil dve večji preiskavi o mednarodni trgovini z drogo (med letoma 2006 in 2009 je policija aretirala več kot 80 pripadnikov nigerijske organizacije in zaplenila 50 kilogramov kokaina ter heroina). Mobilni oddelek je tudi hitro rešil primera umorov Giovannija Novacca in Roberta Menicalija. Kvestor Giuseppe Pa-dulano se bo v prihodnjih dneh uradno zahvalil Boju za opravljeno delo. Madež v Bojevem življenjepisu je 20 let stara preiskava o umoru sodnika Borsellina, saj je na Siciliji z drugimi policisti še preiskovan zaradi domnevnega usmerjanja pričevanj po mafijskem pokolu v Ulici DAmelio. Na čelo tržaškega mobilnega oddelka prihaja 44-letni Roberto Giacomel-li iz doline Fiemme, ki je 12 let vodil kriminaliste v Trentu. Mesto bo zasedel 7. oktobra. Prešernovci so z nabranimi pekarskimi izkušnjami včeraj pogostili vrstnike kroma in praktični del. Teoretični del je predvideval predavanja na temo socialnega zadružništva, zakonitosti, reciklaže in družbene vzgoje. V nadaljevanju je sledila še praksa, ki je udeležencem ponu- dila delovne izkušnje, ki jim bodo pozneje pomagale pri iskanju redne zaposlitve. Dijaki šole Carducci so v šoli ponujali knjižničarsko storitev, učenci šole Volta so se posvetili urejevanju zunanjih površin znotraj šolske ustanove. S keramiko so se ukvarjali dijaki navtične šole, zanimive delovne prakse pa so se udeležili dijaki liceja Prešeren. Jessica, Andrej, Emiliano, Matjaž, Sebastian, Dean, Veronica, Aljoša in Sara so obiskali pekarsko delavnico v zadrugi Duemila. Svoje delovne izkušnje so lepo spravili v prakso tudi dan pred včerajšnjo predstavitvijo zaključka projekta, na kateri so goste pogostili z dobrotami, ki so jih sami pripravili. Pisana druščina dijakov, profesorjev in drugih je lahko okušala pice, kolače in druge dobrote, ki so jih v delavnici, kot so nam povedali dijaki, pripravili s pomočjo profesionalnih aparatov, ki jih običajno doma ne uporabljamo. Hvalevreden projekt, ki je mladim zagotovil tudi plačilo, s katerim si bodo privoščili kak zaželen predmet, bo Pokrajina Trst nadaljevala tudi v prihodnje, ko bodo izbrali druge šole. Namen projekta je namreč, da bi vsako leto na vrsto prišle druge štiri tržaške višje šole. (sč) pončana - Tržaška podjetja redna tarča Že spet tatvina, ukradli vrtalnike in drugo orodje V Ulici Pirano je v ponedeljek ponoči prišlo do tatvine v prostorih podjetja, ki se ukvarja z napravami za klimatizacijo. Eden od zaposlenih je v torek zjutraj prišel v službo, vrata garaže pa so bila odprta. Mislil je, da so na sedež že prišli njegovi sodelavci, na vhodnih vratih ni opazil znakov vloma. V notranjosti ni bilo nikogar in tedaj je razumel, da so bili na delu tatovi. Prispeli so še delodajalec in sodelavci, poklicali so policijo. Tatovi so ponoči razbili žabico na kovinski ograji in zlomili ključavnico na vratih. V notranjih prostorih so vzeli ključe dostavnega vozila, ki so viseli na steni. Iz vozila, parkiranega v Ulici Pirano, so odnesli izvijače, francoze, kladiva in razne klešče. To ni bilo dovolj, večji del plena je bil v skladišču: tam so ukradli baterijska vrtalnika, iz dveh nezaklenjenih dostavnih vozil pa tudi stiskalnico (vredno 1800 evrov), razdiralno kladivo (1200 evrov) in drugo orodje. Preiskava je v teku, to je, najnovejši primer v daljšem nizu tatvin na račun gradbenih in drugih podjetij v Trstu. Prijazen tat obiskal priletno žensko Čedno oblečen in olikan moški, star od 30 do 35 let, je z zvijačo okradel priletno žensko, ki stanuje v Ulici Cologna. Stanovalka je bila na oknu, mladi moški jo je prijazno pozdravil in zatrdil, da je vnukov prijatelj. Hlinil je celo telefonski pogovor z njenim vnukom. Ona ga je povabila v stanovanje. Neznanec jo je zaprosil, naj začasno shrani nekaj njegovih dragocenosti, saj ima doma delavce. Ženska mu je pokazala, kje skriva svoj nakit, on pa je izkoristil njeno nepazljivost in ukradel tri zlate ure, zapestnico in prstane. Pozdravil je in odšel, nakar je ženska poklicala vnuka in - prepozno - policijo. milje - Poziv »Zaprite miljski sedež karabinjerjev« Vsa tri predstavništva osebja italijanske vojske pozivajo k zaprtju miljskega sedeža poveljstva karabinjerjev, in sicer zaradi neprimernih prostorov. Tako se je zaključil obisk deželnih delegacij Cocer, Coir in Co-bar, treh predstavništev, ki ščitijo pravice osebja italijanske vojske in torej tudi karabinjer-jev. Gre za neke vrste sindikate z omejenimi pristojnostmi, čeprav s pravnega vidika to niso. Delegati so po obisku na milj-skem poveljstvu izrazili »zaskrbljenost in žalost«, ker miljski karabinjerji delajo v zelo neugodnih razmerah. Krajevne uprave pozivajo, naj poiščejo primerno rešitev. Ob kavi z znanostjo V kavarni Tommaseo se danes ob 18. uri začenja nov niz srečanj z znanostjo (»Caffe delle scienze«). Raziskovalci bodo na poljuden način govorili o aktulanih znanstvenih temah. Danes bosta raziskovalki OGS Renata Lucchi in Paola Del Negro govorili o ledenikih in klimatskih spremembah ter o "spopadu" med sladko in slano vodo. Pogovor o katoliškem tisku Ali katoliški tisk piše resnico? To je tema okrogle mize, s katero se bo danes ob 19. uri v pastoralnem središču Pavla VI. v Ul. Tigor 24/1 začel tridnevni praznik škofijskega tednika Vita nuova. Sodelujejo uredniki raznih škofijskih glasil in novinar turinskega dnevnika La Stampa. Srečanje z režiserko Režiserka Laura Chiossone in igralka Gianna Coletti bosta nocoj ob 21. uri v kinu Cinema dei Fabbri srečali publiko na premiernem predvajanju filma »Tra cinque minuti in scena«. Knjižna predstavitev V knjigarni Minerva v UL S. Nicolo 20 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Daria Pontualeja »Nessuno ha mai visto de-cadere l'atomo di idrogeno«. Praznik piva s 3 prašički Pivnica Taverna ai Mastri dArme (v nekdanjem getu, blizu tržaške kvesture) slovi po bogatem izboru piv. Tu bo drevi Ok-tavern-fest, na tokratnem prazniku piva bo prisotne od 20.30 zabaval bend 3 prašički. Sporočilo AcegasAPS Družba AcegasAPS sporoča, da bodo danes pisarne na sedežu v Ul. Rettori 1 zaradi posodabljanja informatskih sistemov odprte za stranke le do 13. ure. Rekorder glob za parkiranje Občinski redarji so v Ul. Grossi končno stopili na prste 33-letnemu M.O., ki je s svojim fiatom punto zbral kar 149 glob (od teh 25 letos) zaradi parkiranja na pločnikih, avtobusnih postajališčih in drugih prepovedanih mestih. Velika večina je neplačanih, povrhu pa je prefektura oktobra lani odredila zaseg vozila zaradi neplačane zavarovalnine. Avto sedaj v policijski garaži čaka, da lastnik poravna svoj dolg. sodišče - Kazenski postopek o obrekovanju pod vtisom gibanja za Svobodno tržaško ozemlje Obtoženi ovadil sodnike Na zatožni klopi Paolo G. Parovel in Roberto Giurastante - O zahtevi po prenosu postopka bo odločalo kasacijsko sodišče Zagovornika oživitve Svobodnega tržaškega ozemlja Roberto Giurastante in Paolo G. Parovel sta na tržaškem sodišču že šest let na zatožni klopi, obtožena sta obrekovanja s sredstvi javnega obveščanja. Kazenski postopek se je v zadnjih letih še dodatno zavlekel, ko sta obtoženca vanj vnesla ugovore in zahteve, povezane z obujanjem STO. Včeraj sta predstavila še dva zahtevka, odgovorni urednik časopisa La Voce di Trieste Parovel pa je tudi napovedal kazensko ovadbo zoper tri tržaške sodnike, in sicer zaradi zlorabe uradnega položaja. Sodnik Pietro Leanza, ki je v sklopu rednih zamenjav funkcij zamenjal Paola Vascotta, je bil včeraj prvič v tržaški sodni dvorani: odločil je, da se bo z zahtevkom o prenosu postopka na drugo sodišče ukvarjalo kasacijsko sodišče, medtem ko bo kazenska ovadba zoper sodnike romala na državno tožilstvo v Bologno, ki je pristojno za postopke v zvezi s tržaškimi sodniki. Ovadba proti sodnikom Giulii Spadaro, Monici Pacilio in Raffae-leju Morvayu zadeva njihovo odločitev proti zahtevam obtožencev v zvezi z obstojem STO in ne-suverenosti Italije. Do obrekovanja naj bi prišlo decembra 2006, ko sta bila obtoženca še v vodstvu tržaške sekcije okoljevarstve-ne organizacije Amici della terra (Prijatelji zemlje). Hudo sta se sprla z državnim vodstvom te organizacije, v tiskovnih sporočilih sta vodstvo in sedanjo predsednico Roso Fi-lippini ostro napadla. Tako ostro, da ju je doletela ovadba zaradi obrekovanja. Svoje tržaške predstavnike so Prijatelji zemlje izključili, le-ti pa so ustanovili organizacijo Gree-naction Transnational in se pozneje zavzeli še za gibanje Svobodni Trst. Obtoženca sta že zaman zahtevala zame- Paolo G. Parovel in Roberto Giurastante pred sodno palačo kroma njavo sodnika (do nje je naposled prišlo po naravni poti, doslej je bil sodnik Paolo Vascotto), včeraj pa je Parovel še predložil kazensko ovadbo, čeprav bi jo moral najprej vložiti na tožilstvo (tako je pojasnil sodnik Leanza). Ob odsotnosti odvetnika Livia Bernota je obrambo zastopal Dario Lunder, zahtevka pa sta podpisala samo obtoženca. V prvi vrsti sta zaradi domnevno neprimernega okolja zahtevala prenos postopka na drugo sodišče, v drugo pa še ugovor o pristojnosti tržaškega sodišča. Tožilka je zahtevi nasprotovala, ker »ni dvomov o su- verenosti italijanske države v Trstu«, zastopnik oškodovane stranke prav tako (dejal je, da so sodniki podobne zahtevke že zavrnili). Sodnik Leanza je v skladu z zakoni napovedal, da bo o zahtevku o prenosu postopka odločalo ka-sacijsko sodišče. Pred sodno palačo je s transparenti in zastavami vseskozi čakala množica pripadnikov gibanja Svobodni Trst. Ko se je prikazal Giurastante in somišljenike seznanil s sodnikovo odločitvijo, ki je v resnici čisto proceduralne narave, je žel bučen aplavz in vzklike: »Trieste libera!«. (af) 6 Četrtek, 26. septembra 2013 KULTURA / obisk - Na liceju F. Prešerna v okviru projekta tržaške občinske uprave Dekleta iz Srebrenice Na liceju Franceta Prešerna je bilo včeraj v gosteh nekaj deklet iz Srebrenice, ki so dijakom in dijakinjam govorili o hudem dogajanju med vojno v nekdanji Jugoslaviji in o današnjih razmerah. Srečanje je bilo v okviru projekta Adopt Srebrenica, ki ga vodita tržaška občinska uprava in fundacija Langer, in je bilo sprva namenjeno za dijake in dijakinje 4. C razreda in posameznike iz četrtih in petih razredov, ki se zanimajo za vsakoletno potovanje v Bosno in Hercegovino. Toda zanimanje za srečanje je bilo zelo veliko in so se nazadnje na liceju odločili, da se lahko sprejetja deklet iz Srebrenice (z njimi so bile sicer tudi nekatere starejše ženske in en moški) udeležijo tudi dijaki iz ostalih razredov. Gostje iz Srebrenice so govorili o dogajanju v Srebrenici v preteklosti in predvajali mestoma presunljive videoposnetke ter fotografije tedanjih dogodkov. Dijaki so z velikim zanimanjem sledili izvajanju deklet in je marsikdo izrazil željo, da obišče Srebrenico. i 1 Srečanje na liceju Franceta Prešerna Pobuda je bila namreč v okviru potovanj, ki jih prirejajo letno za tržaške višje srednje šole v BiH. Že oktobra bo po- kroma tovanje za maturante, dodatno potovanje za ostale dijake in dijakinje pa bodo priredili spomladi. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 26. septembra 2013 JUSTINA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 18.55 - Dolžina dneva 11.58 - Luna vzide ob 23.21 in zatone ob 14.36 Jutri, PETEK, 27. septembra 2013 KOZMA, DAMJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,5 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 2 km/h jugovzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj C. 20.00, 22.15 »Rush«; Dvorana 3: 17.20, 19.45, 22.15 »Sotto assedio«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Universita-ri, molto piu che amici«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.10 »Bling Ring«. d] Lekarne U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Rush«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00 »Teorema Venezia«; 21.30 »Mood Indigo - La schiuma dei giorni«. FELLINI - 16.45 »Percy Jackson«; 18.30, 20.15, 22.00 »Una fragile armonia«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 17.50, 19.15, 20.40, 22.00 »Vado a scuola«; 18.10 »The Grandmaster«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.10, 21.45 »Via Castellana Bandiera«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »Sacro Gra«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.50 »2 na muhi«; 17.10, 20.45 »Abeceda seksa«; 15.50 »Avioni«; 16.30, 18.30 »Avioni 3D«; 17.50, 20.20 »Diana«; 17.55, 20.30 »Drzna igra«; 19.20 »Jobs«; 18.20 »Razredni sovražnik«; 20.00 »Skozi čas«; 16.05 »Smrkci 2«; 15.10 »Smrkci 2 3D«; 15.15 »Turbo«; 16.00, 17.30 »Turbo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.20 »I Puffi 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Universitari, molto piu che amici«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bling Ring«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Sotto assedio«; 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Un piano perfetto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.05, 21.40 »Rush«; 16.40, 19.00, 21.20 »I Puffi 2«; 16.40, 19.05, 21.30 »Come ti spaccio la famiglia«; 16.35, 18.50 »Percy Jackson 2 - Il mare dei mostri«; 16.35, 19.00, 21.25 »Universitari, molto piu che amici«; 16.20, 19.00, 21.40 Sotto assedio«; 16.30, 18.25, 20.20, 21.10, 22.15 »Bling Ring«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50 »I Puffi 2«; 22.00 »Come ti spac-cio la famiglia«; Dvorana 2: 17.20, Do sobote, 28. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16, - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. skem. Tržaški planinci se bodo zbrali ob 8. uri v Bazovici pri Kalu. Z osebnimi avtomobili bodo pot nadaljevali do Prešnice in se od tod povzpeli na Slav-nik. Izlet je primeren za vse. Predvidene so približno 4 ure hoje. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE Podružnica za Kras organizira v nedeljo, 29. septembra, ob svetovnem dnevu srca, tradicionalni pohod na Stari Tabor pri Lokvi in ogled jame Vilenice. Brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, holesterola in sladkorja v krvi bodo od 8. ure do pohoda okrog 9. 30 ure in po povratku po 11. 30 uri pred jamo Vilenico. Ob 12. uri bo možen voden ogled jame Vilenice ter druženje do 14 ure. Informacije: 00386040-900021 (Ljubislava Škibin) vsak dan po 16 uri. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, oljkarjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično to-skansko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Info in vpis: Laura 040-8990103 in Roberta 040-8990110, 8.30-12.30 ali pri nas v Ul. Travnik 10 v Dolini. OMPZ vabi na romarski izlet v soboto, 12. oktobra, na Koroško: Tinje, Gospa Sveta in gosposvetsko polje, Celovec in Ve-trinj. Vpis in vse ostale informacije čim prej na tel. št. 347-9322123. ÜÜ Osmice S Izleti SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 28. septembra, tradicionalni pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Startali bomo ob 14.30 izpred društva. Zaključek pohoda bo v društvu, kjer bo paštašuta za udeležence, za katero je nujna rezervacija. Tel. št.: 040-411635, 349-4599458. SPDT prireja v nedeljo, 28. septembra, izlet na Slavnik, kjer se bo odvijal 35. spominski pohod v organizaciji Obalnega PD Koper. Istočasno pa prirejata Meddruštveni odbor Primorsko-No-tranjskih planinskih društev in Obalno PD iz Kopra tu tudi osrednjo slovesnost za južno Primorsko ob 120-letnici organiziranega planinstva na Sloven- FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhi-njah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. št. 040-299442. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. ŠAVRON ROBERTO je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. 0 Prireditve (U)TRI(N)KI, kraška muzikomedija, v izvedbi KUD Grešni kozli (Matej Gruden in Iztok Cergol): Skd France Prešeren Boljunec vabi danes, 26. septembra, ob 20.30 na dvorišče društvenega bara na G'rici v Boljuncu, na ogled predstave, ki je na 10. Mavhinjskem festivalu amaterskih gledaliških skupin prejela na- grado občinstva in posebno nagrado strokovne žirije. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 3555 iz Boljunca vabita danes, 26. septembra, ob 20. uri v društveni bar na G'rici na otvoritev razstave domače likovne ustvarjalke »Zdenka Ota v svetu barv«. ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst sporoča, da bo do 27. septembra, med 17. in 19. uro v mali dvorani Narodnega doma v Trstu razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. To-mažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina Fortunato Pavisi prireja v petek, 27. septembra, ob 20. uri na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, konferenco o kirofone-tiki, o njenem izvoru, razvoju in terapevtskimi možnostmi s krajšimi praktičnimi demonstracijami. Predavala bo zdravnica Angela Assenza. Priporočena je prijava na tel. 040-280533, 3397809778. KULTURNO DRUŠTVO DRAGO BOJAN prireja v petek, 27. septembra, ob 19.30 v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu kraško muzikomedijo »(U)tri(n)ki« v izvedbi KUD Grešni kozli. Toplo vabljeni. SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom: »Otvoritev prenovljene otroške čitalnice« v petek, 27. septembra, ob 10.30 lutkovna predstava Rdeča kapica, izvajalca Jelena Sitar in Igor Cvetko in v petek, 4. oktobra, ob 10.30 srečanje z mladinskim pisateljem Žigo Gombačem. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. septembra, ob 20. uri v Kraško hišo na odprtje likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Žerjala. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista. Glasbeni intermezzo An-drejka Možina (glas) in Ariel Cubria (kitara). Razstava bo na ogled do 13. oktobra. ŽUPNIJA SV. ANDREJA (ul. Locchi 22 v Trstu) prireja koncert med in po sv. maši v soboto, 28. septembra, ob 18.30. Nastopajo prof. Andrej Pegan na orglah, Flora Porporati mezzosopran in Aldo Žerjal bas. Lepo vabljeni. SKD TABOR - Opčine in SKD Grad - Bani vabita v soboto, 28. septembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na glasbeno kabaretni večer »Trieste, Cecchelin e din-torni« - Alessio Colautti in trio Danubio - dirigent Carlo Tommasi. GLEDALIŠKI VRTILJAK se bo prvič zavrtel v nedeljo, 29. septembra, ko bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu na sporedu igrica »Volk in kozlički« v izvedbi otrok Male gledališke šole Matejke Peterlin. Prva predstava bo ob 16.00, druga pa ob 17.30. Rezervacija abonmajev od torka do petka od 9.00 do 17.00 v uradih Slovenske prosvete na Ul. Donizetti 3 (3. nadstropje) ali na tel. št. 040-370846. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 30. septembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na razgovor ob izidu knjige Trpljenje otrok v vojni, Sedemdeset let po zaprtju italijanskih taborišč. Sodelovala bosta avtorja, zgodovinarja Metka in Boris M. Gombač. Na ogled bo tudi razstava Ko je umrl moj oče, ki jo knjiga nadgrajuje. Začetek ob 20.30. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 6. oktobra, na družabnost, ki bo pri Laj-narjih na domačiji gospe Anite Perič (Ul. degli Olmi, 23) od 17. ure dalje. LIKOVNA RAZSTAVA Neve Pertot: otvoritev bo v kavarni Tommaseo (Trg Tommaseo 4/c) v ponedeljek, 7. oktobra, ob 18.30. Predstavila jo bo Marianna Accerboni. Razstava bo na ogled do nedelje, 3. novembra. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CI-VI LISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Spremlja tudi knjiga. Info: www.hermada.org in 331-7403604. KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kul- turne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjev-ka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na »Brinjevko«. Info: www.kosovelovdom.si. S Poslovni oglasi GROZDJE, VRSTE REFOŠK, prodam. Tel.338-5837604 GOSTILNA NA KRASU išče na-takarico/ja ob vikendih in praznikih. Tel.342-5754193 339-2868186 0 Mali oglasi 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče delo, 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490. GOSPA SREDNJIH LET, doma z Opčin, išče delo kot čistilka ali kot spremljevalka otrok. Tel. št.: 340-9098123. IŠČEM DELO kot negovalka starejših, 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-6303821 (v večernih urah). MOŠKI srednjih let nudi manjša hišna popravila, npr. električna in podobno. Tel. št.: 00386-40451616. NUJNO IŠČEM knjigo za srednjo šolo »Likovno izražanje za 7. razred«. Avtor Tacol, Frelih, Muhovič, založba Debora. Tel. št.: 340-2719093. PRODAJAMO na Vrhu Sv. Mihaela zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica). Tel. št.: 347-2349362. PRODAM črno grozdje sorte refošk po ugodni ceni. Tel. št.: 040-2296038. PRODAM fiat 600 suite, letnik 1996, tehnični pregled veljaven do leta 2014, nove zimske in navadne gume, cena 500,00 evrov. Tel. 040-228821, ob uri kosila. PRODAM novo mizo iz masivnega lesa, z merami 3,20x1,00, debelost lesa 8 cm, primerna za taverno. Tel. št.: 040229250. PRODAM razne pripomočke za pripravo in prodajo vina (preša, mlin, ... ) ter cevi raznih velikosti primerne za ograje v vrtu. Tel. št.: 040-280910, 334-5324224. PRODAM KNJIGE za prve 3 razrede jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Tel. 348-9805039. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb. Tel. št.: 346-8321835. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog za vse humanistične predmete na osnovni, nižji in višji šoli, vključno za latinščino in grščino na bienju. Tel. št.: 346-0905266. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog in/ali varstvo predšolskih in osnovnošolskih otrok ter pomoč pri utrjevanju slov. jezika. Tel. št.: 3461080342. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 340-6851231. SiVince Tutto25 septembra 2013 Super Enalotto 14 15 22 53 60 67 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5 točkami 18 dobitnikov s 4 točkami 890 dobitnikov s 3 točkami 15.415 dobitnikov z 2 točkama St. 208 880.000,00 € --€ 9.543,11 € 497,34 € 17,22 € / TRST Četrtek, 26. septembra 2013 7 ii Čestitke MIHA, naj bo s soncem obsijan vsak tvoj novi dan, naj te sreča nikoli ne zapusti in s pogumom prebrodi težke dni, ti za rojstni dan želimo mama, tata, Luka in Sebastijan. Ü3 Obvestila PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Info: 040-51377, 14.00-17.00 (ob delavnikih). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Škerkovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.00-19.330. Info: tajnistvo@skdvi-gred.org, tel. 328-4754182, 3803584580. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi preko igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente (na razpolago na licu mesta) na skupne vaje ob ponedeljkih, 17.00-18.00. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3284754182, 380-3584580. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje v Štalci, v Šempolaju vsak ponedeljek, 16.00-17.00 za vrtec. Info: tel. 328-4754182, 380-3584580. MLADINSKI PEVSKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN, ki ga vodi Mirko Fer-lan, ima vaje ob torkih od 17.30 do 19.00 v društvenih prostorih. Dobrodošli novi člani, tudi fantje do 15. leta. KRU.T obvešča člane, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MLADI, vas zanima pisanje člankov, intervjujev, reportaž...? Bi radi okusili ustvarjalno delo v časnikarski redakciji? Pridružite se skupini sodelavcev mladinskega lista Rast (priloga revije Mladika)! Kontaktirajte nas preko Fa-cebooka (skupina Mosp-Skk) ali preko naslova rast.mladika@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za otroke od 6. do 8. leta ob ponedeljkih 17.30-18.30 na Stadionu 1. Maj in četrtkih 17.00-18.00 v telovadnici v Lonjerju. Info: v uradu Stadiona 1. Maj, tel. 040-51377 ali urad.bor@gmail.com. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo danes, 26. septembra, ob 20. uri v bazoviški telovadnici (športni cen- ter Zarja) pod umetno steno potekal uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike namenjen vsem, ki so dopolnili 16. leto. Info: 349-6648530. ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE - Center otrok in odraslih prireja Tečaj angleščine za otroke stare od 2. leta dalje. Info in prijave: center.harmonija ali 328-0196920. BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo danes, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščaj-nike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljun-cu. Tečaja vodi Marjetka Kosovac. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): srečanje bo danes, 26. septembra, 17.00-19.00. Info: tel. 040-226386 (Magda). KMEČKA ZVEZA vabi na sejo glavnega sveta danes, 26. septembra, ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma na Proseku. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita tudi nove plesalke ob četrtkih v Štalco v Šem-polaju na plesne vaje danes, 26. septembra, in 3. oktobra, 16.00-17.00 za zadnji letnik vrtca ter od 1. do 4. razreda osnovne, 17.00-18.00 za 5. razred osnovne in za srednjo šolo. 3. oktobra bo ob zaključku vaj seja s starši za uskladitev urnikov. Info: taj-nistvo@skadvigred.org, tel. 3200220059, 380-3584580. PILATES - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra sporočata, da vadba Pilatesa poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini. Za že izkušene telovadke ob torkih in petkih, 18.30-19.30; uvajalni tečaj za začetnice pa 19.3020.30. Vabljene. RAJONSKI SVET za Zahodni kras se sestane danes, 26. septembra, ob 20. uri na svojem sedežu, na Proseku št. 159. SAMOPODOBA - Center otrok in odraslih Harmonija prireja inovativni tečaj na katerem lahko izboljšaš svojo samopodobo in se počutiš boljše. Tečaj je namenjen najstnikom in odraslim. Info in prijave: center.har-monija@gmail.com ali 320-7431637. ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 27. septembra, 18.00-19.30. Info: cons.api-coltoritrieste@gmail.com. OBČINA DOLINA, organizira v nedeljo, 29. septembra, naravoslovni sprehod »Prebujanje v dolini Glinščice« namenjen odraslim in družinam. Start ob 16. uri s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. Info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku: tel. 0039-040-8329237 (pon-pet, 9.00-11.00), info@riserva-valrosandra-glinscica.it. Pozor: rezervacije se zaključijo v petek, 27. septembra, ob 11. uri! VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje in prostovoljce sorodnih ustanov na srečanje ob prazniku sv. Vincencija v petek, 27. septembra, pri Šolskih sestrah, Ul. Delle Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. Doccie 34: ob 16. uri sv. Maša, nato skupno premišljevanje, ki ga bo vodil g. nadškof A. Uran, o besedah: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. DEVINSKI GRAD vabi v soboto, 28. in v nedeljo, 29. septembra, na ogled 18.000 različnih sredozemskih rastlin, ki so prisotne v privatnem delu parka. Društvo Orpheon bo poskrbelo za glasbeno spremljavo. Samo ta vikend bo za vstop v park predvideno doplačilo. Info: 040-208120. RADIJSKI ODER obvešča gojence Male gledališke šole Matejke Peterlin, da bo generalka igre »Volk in sedem ko-zličev« v soboto, 28. septembra, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu od 15. do 17. ure oz. od 17. do 19. ure. Nastop bo v nedeljo, 29. septembra, kot prva izmed predstav Gledališkega vrtiljaka (ob 16.00 oz. ob 17.30). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v Glasbeno šolo za otroke, mlade in odrasle. Info: tel. 348-4203196 Niko. PIHALNI ORKESTER BREG - DOLINA sporoča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Info: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, 9.0010.00, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene nove telovadke. ZSŠDI vabi na Festival estetskih športov v nedeljo, 29. septembra, ob 16. uri na kotalkališču pri Poletu na Opčinah. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 347-9227484. AŠZ SLOGA prireja tečaj mini odbojke s poudarkom na splošni motoriki za osnovnošolske otroke. Tečaj poteka dvakrat tedensko v telovadnici open-ske nižje srednje šole ob torkih 18.0019.00 in ob četrtkih 18.00-19.15. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra po tel. št. 00386-041524310. Info: www.baletnodrustvosezana.si. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Rekreativna baletna gimnastika v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine ter pripomore k boljšemu zdravju in počutju posameznika. Info: tel. 00386(0)41524310. KK ADRIA obvešča, da se bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju pričela telovadba za odrasle. Informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina). PLESNA AEROBIKA: dejavnost SKD F. Prešeren začenja v ponedeljek, 30. septembra, od 19. do 20. ure v zgornjem prostoru občinskega gledališča Boljunec. Info na tel.: 348-0451875. TEČAJI ŠPANSKEGA JEZIKA za vse stopnje pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v ponedeljek, 30. septembra, ob 17. uri, Proseška ul. 131, Opčine. Info: 040-212289. TELOVADBA za starejše pri Skladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO -vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in info: 040-212289. Š.Z. BOR obvešča, da bo telovadba za odrasle začela v ponedeljek, 30. septembra. Urnik: ponedeljek in petek 9.00-10.00 in 10.00-11.00 s prof. Dra-sičem ter v torek in četrtek 17.3018.30 s prof. Meulio. Informacije v uradu Š.Z. na Stadionu 1. Maja, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. ASD SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo treningi začeli v torek, 1. oktobra, v zgoniški telovadnici, torek/petek otroci, sreda/petek odrasli. Info: 334-6218712, 347-3955129, www.shinkaikarate.it. AŠD MLADINA organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji: pričetek v torek, 1. oktobra, 16.00-18.00 in nadaljevalni tečaj v sredo, 2. oktobra, 16.0018.00. Info: 347-0473606. DPZ KRAŠKI SLAVČEK-KRASJE bo začel s pevskimi vajami oktobra. Potekale bodo ob petkih zvečer v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nove navdušene pevke, višješolke in univerzitetne študentke, sprejemamo na avdicijo. Info: 339-1115880 ali 333-1435318. PLAY&LEARN - Zeliš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: torek, 16.45-17.35 (3-5 let) začetek 1. oktobra; četrtek, 17.30-18.20 (6-10 let) začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden, 2. in 3. nadaljevalna stopnja, uč. Kerrie Connor, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabrežini. Info: 040299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden: 1. in 2. nadaljevalna stopnja, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabre-žini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meu-lja ob torkih in četrtkih, 20.00-21.00 v športnem centru Zarja v Bazovici. Info: 333-1755684 (19.00-21.00). PREDSMUČARSKA TELOVADBA -Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 2. oktobra, začenja pred-smučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Info in prijave: 335-6123484. SKD IGO GRUDEN - moška postural-na in razgibalna telovadba je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Info: 338-4563202 (Katja). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR sporoča svojim članom in prijateljem, da bo prihodnje srečanje v sredo, 2. oktobra, v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20 ob 18.30. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, začne v torek, 1. oktobra. Urnik: torek 9.00-10.30 in 10.30-12.00, sreda 18.30-20.00 in četrtek 9.0010.30. Info: 040-299632 (Vera) ali 040220469 (Divna). ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba v bazenu začela 3. oktobra in bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, 19.4520.30 na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavi-tev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@me-lanieklein.org, tel. 345-7733569. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj vezenja z gospo Marico Pahor. Prvo srečanje bo v društvenih prostorih v četrtek, 3. oktobra, od 16. do 18. ure. PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo v oktobru stekla vadba Pilatesa v jutranjih urah. Prva vaja bo v četrtek, 3. oktobra, 9.00-10.00 v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Prijave in info: 333-3616411 (14.00-15.30) ali skupinaboljunec@yahoo.it. SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom: v četrtek, 3. oktobra, vpisovanje in začetek 2x tedenskih tečajev telovadbe za dobro počutje od 8. do 12. ure. Pohitite. SLOVENSKI ABC - zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob četrtkih, 16.20-17.10 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu, 20.3022.00, »rekreacijo za odrasle« s pri-četkom 4. oktobra. Vpisovanja in info: 349-7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina), v večernih urah. OPZ FRAN VENTURINI od Domja in Mini Venturini obveščata, da so se začele vaje, ki potekajo v kulturnem domu Anton Ukmar pri Domju vsako sredo 16.30-17.30 (Mini Venturini) in 17.45-19.15 (OPZ) ter ob sobotah 14.00-15.00 (Mini Venturini) 14.0016.00 (OPZ). Še vedno vabljeni vsi otroci, ki bi radi zapeli z nami. OPZ bo s koncertom v nedeljo, 20. oktobra, proslavil svoje tridesetletno delovanje, zato so vabljeni vsi bivši pevci in pevke na prvo skupno vajo v petek, 4. oktobra, ob 20. uri. OTROŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE je začel sezono! Navdušeni pevci se bodo srečevali vsako soboto ob 11. uri v prostorih Ljudskega doma v Treb-čah. Vodi jih Petra Grassi. Info: 3391115880. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 5. oktobra: 9.30-10.30 za predšolske otroke in 10.30-11.30 ali 11.30-12.30 za otroke, ki obiskujejo vrtec. Info in predvpisi: urad na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com, tel. št. 040-51377. ZAČETNIŠKI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE - SKD Valentin Vodnik organizira na svojem sedežu v Dolini tečaj vsako sredo ob 20. uri. Tečaj sestavlja 7 lekcij teorije in 1 praktično fo-toekskurzijo, prične se 9. oktobra in ga vodi fotografinja Mirna Viola. Za info in vpisovanja pokličite 347-7937748. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini z društvenimi učitelji ob sobotah popoldne od oktobra do decembra. Informacije: info@skdevin.it, tel. 3402232538. BABY BAZEN - Tečaj je namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Izkušnja v vodi pripomore k temu, da se med novorojenčkom in starši ustvari posebna vez. Dojenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Začetek 19. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. Prispevki V spomin na dragega soseda Alojzija Škabarja darujeta Miro in Giorgia Ci-bic 30,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika v Repnu. V spomin na drago Luciano Tence roj. Indri darujeta Eda in Albino Sedmak 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Lučano Tence darujeta Gaby in Mirko Antonič 30,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na drago Lučano Indri vd. Tence daruje Ada Maganja z družino 20,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na Lučiano Indri vd. Tence darujejo Dušan, Gabrijel, Gigi, Veronika, Piero, Alba in Dorica 70,00 evrov za AŠD Vesna iz Križa. V spomin na Lučano Tence darujejo Dolenčevi iz Devinščine 30,00 evrov za SKD Vesna. XPrimorski ~ dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 8 Četrtek, 26. septembra 2013 KULTURA / občina trst - Že drevi bo v gledališču Verdi poklon astrofizičarki Margheriti Hack Začenja se Next 2013 S posebno prireditvijo v spomin na astrofizičarko Margherito Hack se bo v gledališču Verdi drevi ob 21. uri začela druga izvedba znanstvene prireditve Trieste Next. Pobuda bo letos posvečena vodi, na več prizoriščih pa se obeta bogat spored različnih prireditev. Projekt Trieste Next spodbuja znanstveno raziskovanje in želijo z njim med drugim približati znanstvene vede širši javnosti. Organizirali so ga Občina Trst, tržaška univerza in založba Nordesteuropa Editore, pri njegovi realizaciji pa so poleg Pokrajine Trst in Dežele Furlanije-Julijske krajine sodelovale tudi znanstvene ustanove, ki delujejo v tržaški pokrajini. Prireditev v gledališču bo potekala v sodelovanju z deželnim sedežem televizijske hiše RAI in ga bo povezovala novinarka Marinella Chirico. Predvideni so številni gostje, med katerimi bodo tržaški župan Roberto Cosolini, župan Firenc Matteo Renzi, duhovnik Pierluigi Di Piazza (s katerim je Hackova napisala knjigo »Dialogo tra un'atea e un prete«), direktor tržaškega astronomskega observatorija-INAF Stefano Bor-gani, predsednica znanstvenega sveta INAF Francesca Matteucci in novinar Federico Taddia. Prireditev bodo predvajali tudi v živo prek interneta, in sicer na spletni strani »Rai scuola«. Trieste Next 2013 bo stopil v živo jutri in bo trajal ves konec tedna. Med raznimi pobudami naj omenimo prireditev Next Off, se pravi mešanico znanosti, umetnosti, glasbe in sociale. Pobudo prireja občinska uprava v sodelovanju s pomembnimi dejavniki na ozemlju, kot so občinska konzulta za mlade, center za kulturne pobude Z04, združenje Art Projects Association in organizacije Dolomiti Contemporanee, Etrarte, Cappella Underground in Trieste Contemporanea. V tem okviru bodo v več krajih številne pobude, od glasbenih prireditev do socialnih pobud za mlade in za otroke, rdeča nit dogajanja pa bo vselej voda. Margherita Hack Dogodki se bodo zvrstili v gledališču Miela, na Trgu Verdi, v tržaški Trgovinski zbornici, v Ul. delle Mura in še na drugih mestnih točkah. V gledališču Miela bo tako jutri ob 18. uri glas-beno-družbena pobuda v priredbi kon-zulte za mlade, ob 21.30 pa bo koncert glasbene skupine Rezophonic z naslovom »Nell'acqua« (V vodi). Na Verdijevem trgu bodo v soboto ob 14. uri razgrnili umetniško delo, ki so ga izdelali nekateri umetniki iz različnih tržaških kulturnih združenj. Ti so zbrali predmete in druge odpadke, ki so jih junija letos potegnili iz morskih voda kanala pri Ponterošu. Delo so izdelali Giuliana Balbi, Patrizia Bigarella, Raffaella Busdon, Qing Yue in Franco Rosso. Tri ure kasneje bodo na Trgovinski zbornici odprli razstavo slikarjev zadruge Coop Consumatori Nordest z naslovom »Insieme artisticamente«. Med raznimi pobudami naj omenimo še kinematografsko pobudo »I giorni dei mostri e delle astronavi«, ki bo na Velikem trgu ob 20. uri v priredbi združenja La Cappella Underground in Trieste Science+Fiction Festival. Številne pobude bodo tudi v nedeljo, vendar je program še v izdelavi. Vse informacije nudijo vsekakor na spletni strani http://www.triestenext.it. slori - Jutri v Narodnem domu Dan raziskovanja V sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) prireja jutri v Narodnem domu (Ul. Filzi št. 14) Dan raziskovanja 2013. Pobuda bo v okviru evropske noči raziskovalcev in bo potekala v razstavni in konferenčni dvorani. SLORI je poskrbel za bogat in pester program. Dan raziskovanja se bo začel ob 16. uri. Uvodno besedo bosta prispevala predsednik SLORI Milan Bufon in državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Je-sih. Sledilo bo nagrajevanje v sklopu natečaja SLORI 2013 za diplomska in podiplomska dela, ki ga bo vodila predsednica Znanstvenega sveta SLORI Zaira Vidau. Prireditev spada med pobude za promocijo raziskovalne dejavnosti, ki jih Slovenski raziskovalni inštitut že vrsto let prireja v sklopu evropske noči raziskovalcev. Aktivnosti so se letos začele že 16. septembra, saj so na srednji šoli 1. stopnje v Gorici ves teden potekale raziskovalne delavnice. Učenci so se pod mentorstvom raziskovalke Norine Bogatec seznanili s potekom in metodami empiričnega raziskovalnega dela, nato pa izpeljali krajšo raziskovalno nalogo o vodi kot dragocenem viru življenja. Izsledke raziskave bodo učenci predstavili jutri v sklopu meddeželnega projekta NEAR - North East Researcher's Night v Trstu. Na isti dan bo v popoldanskih urah v Narodnem domu v Trstu, kot rečeno, SLORI-jev dan raziskovanja 2013, ki bo sklenil letošnje promocijske pobude. Dogodek bo potekal v so- delovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ob prisotnosti državnega sekretarja Borisa Jesiha. Uvodnemu pozdravu organizatorjev bo sledilo nagrajevanje v sklopu letošnjega natečaja za diplomska in podiplomska dela. V nadaljevanju bo raziskovalka Maja Mezgec predstavila izsledke projekta Banka znanja. S tem večletnim projektom želi inštitut prispevati k spoznavanju in usmerjanju intelektualnega potenciala Slovencev v Italiji. V prvi fazi projekta je bil izveden temeljit popis akademikov, raziskovalcev in doktorskih študentov, ki zastopajo različna znanstvena področja. Letošnje pobude ob evropski Noči raziskovalcev se bodo sklenile z okroglo mizo »Kroženje možganov v sodobni družbi: nuja ali izziv? Pričevanja mlajših slovenskih raziskovalcev s Tržaškega«. Pri okrogli mizi bodo sodelovali politolog na Univerzi na Južnem Danskem Igor Guardiancich, demografinja na italijanskem inštitutu za statistiko Marija Mamolo in ne-vroznanstvenik na italijanskem inštitutu za tehnologijo v Roveretu Robert Volčič. Uvodni predstavitvi udeležencev bo sledila razprava o sodobnem položaju raziskovalcev v Italiji, Sloveniji in Evropi, v kateri bodo govorniki podali svoj pogled na aktualno problematiko »bega možganov«. V zaključnem delu okrogle mize bo osvetljen še odnos udeležencev do slovenskega znanstvenega prostora. Okroglo mizo bo vodil ravnatelj SLO-RI Devan Jagodic. Hydrokarst konec tedna na Velikem trgu Na Velikem trgu bodo od jutri do nedelje številne pobude, ki bodo stekle v okviru prireditve Trieste Next oziroma noči raziskovalcev pod naslovom Hydrokarst. Jutri bodo od 9. do 13. ure vodeni obiski za šole in bodo nudili informacije o živalih v podzemnih vodotokih, popoldne pa o čarobnem svetu raziskovalcev. V soboto popoldne bo govor o geoloških kartah Krasa, meteorološki postajah in čezmejnih porečjih v Evropi in v svetu. V nedeljo bo ponovno na vrsti spoznavanje živali v podzemnih vodah v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za Biologijo iz Slovenije, govorili pa bodo tudi o vodnih kapljicah in meteoroloških postajah. Noč znanstvenikov in zdrava hrana Ob prireditvi Noč znanstvenikov so se znanstveniki projekta Trans2Ca-re podali na ulice, da ponudijo svoje znanje celotnemu prebivalstvu. Jutri bo tako na Velikem trgu od 9. do 23. ure stojnica tržaške univerze, kjer bodo neprekinjeno predvajali informacije o nadvse spod-bujajočih odkritij, s pomočjo katerih lahko izboljšamo svoje zdravje. Nudili bodo namreč številne informacije na tem področju, od učinkov dopinga do protirakave diete. Sploh pa bodo ves dan različne brezplačne dejavnosti za širšo publiko vseh starosti, namenjene predvsem za boljše razumevanje znanosti v našemu vsakdanjiku in kako lahko znanost postane učinkovit pripomoček za vse občane. Širša javnost se bo lahko neformalno srečala z raziskovalci, se pravi s povsem običajnimi osebami, ki opravljajo izjemno delo. Tako bodo lahko obiskovalci izvedeli neposredno za znanstveno delo raziskovalcev ter za značilnosti njihovih vsakodnevnih raziskovalnih dejavnosti. opčine - V Prosvetnem domu dsi - Na prvem večeru nove sezone v gosteh dr. Mitja Štular in Jože Možina Predstavitev pogledov Civilne družbe v prenovljeni knjižnici za pravično Slovenijo na zdajšnje razmere Lutkovna predstava Tako kot vsepovsod se tudi na Opčinah v Prosvetnem domu začenja nova sezona. Nekatere tradicionalne dejavnosti so že začele, nekatere pa bodo stekle v prvem tednu oktobra. V sklopu društva Tabor deluje knjižnica Pinko To-mažič in tovariši, odprta od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00 ure, zanjo pa skrbijo knjižničarke Lidja, Darinka, Nataša, Kostanca, Elvira, Marjoška in Zdenka. V letošnjem poletju smo obnovili sobo namenjeno otroški in mladinski literaturi. Čitalnico smo opremili s primernim pohištvom. Da pa bo ta prostor še bolj zanimiv in vabljiv, smo povabili umetnico Magdo Starec -Tavčar, ki se je vabilu odzvala, da nam steno poslika. Steno naše čitalnice krasijo ilustracije povzete po knjigi Brune Pertot - Mala otroška kronika, ki jo je prav tako ilustrirala Magda Starec - Tavčar. Pri društvu smo za praznovanje organizirali dve pobudi: v petek, 27.septembra, bomo ob 10.30 uradno predali našim najmlajšim obiskovalcem nov prostor. In, kot se za knjižnice spodobi, bodo otroci prisluhnili pravljici - lutkovni predstavi Rdeča kapica. V mali dvorani Prosvetnega doma se bosta predstavila Jelena Sitar in Igor Cvetko (Glasbena mladina Slovenije) Druga pobuda pa bo v petek, 4. oktobra, vedno ob 10.30, ko bo na vrsti srečanje z mladinskim pisateljem Zigo X Gombačem. V soboto, 28. septembra, ob 20.30 pa se bo začela še društvena sezona v dvorani Prosvetnega doma. Večer, ki ga bodo oblikovali Alessio Colautti in Trio Danubio pod taktirko Carla Tommasija nosi naslov: Trieste, Cecchelin e dintorni - komično - glasbeno potovanje po našem mestu skozi različna obdobja. Pobuda je nastala v soorganizaciji s Slovenskim kulturnim društvom Grad z Banov. (Dunja Sosič) V sozvočju s petim Socialnim tednom, ki se je začel v ponedeljek v Ljubljani in ga prireja Socialna akademija z rdečo nitjo Zakaj še zaupaš?, je Društvo slovenskih izobražencev na prvo srečanje letošnje sezone povabilo dr. Mitjo Štu-larja in Jožeta Možino. Glavna tema Socialnega tedna, v katerem se bo zvrstilo več kot 60 pobud širom po Sloveniji, je vezana na malodušje, nezaupanje in zagrenjenost, ki zajema glavnino slovenskega prebivalstva, predvsem mlade po dvaindvajsetem letu. Gosta sta angažirana predstavnika nove pobude, Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki je opozorila nase z več kot tisočglavim zborovanjem 27. junija v Unionski dvorani v Ljubljani. V slabih dveh tednih so se na pobudo Civilne družbe odzvale številne organizacije, tako da jih sedaj slednja združuje kar 45. Kot je dejal Možina, »se ljudje zavedajo, da se časi spreminjajo in da so današnje vrednote in način življenja, kot tudi slovenska država, v nevarnosti«. Civilna družba zavrača nostalgijo bivše države, od ostalih gibanj pa jo loči sam princip delovanja, saj zavrača nasilje kot obliko udejanjanja politične volje. »V družbi nasilnežev se ne prepoznamo, istočasno pa nam ni vseeno, v kateri državi živimo. Ne moremo imeti izgovora, da bo že kdo kaj naredil«, je nadaljeval Možina. V Ljubljani je zvečer možno doživeti nasilje. Tako se je zgodilo, da so pod vplivom alkohola in opojnih substanc metali kocke v policiste. Najhujše pa je, da mediji niso poročali o dogodku celovito, saj so omalovaževali policiste in poveličevali vstajnike. Dr. Štular je ocenil, da je Slovenija v zadnjih mesecih doživela hud šok, saj smo do leta 2008 poslušali pohvale o tranziciji, nato pa se je pokazala kriza: »Preveč smo se ukvarjali s formo, premalo pa z vsebino.« To je privedlo do apati-je in nemoči med ljudmi, saj je to država, ki si je niso želeli. »Posledica tega je nostalgija prejšnje države. Tako nekateri še zmeraj nosijo titovke na glavi in razobešajo zastavo bivše Jugoslavije.« Protestniki oz. vstajniki v Ljubljani na koncu prejšnjega in v začetku tega leta so celo uprizarjali simbolična sojenja in zažigali lutke. Prav taki dogodki so nekatere spodbudili, da se temu uprejo in oblikujejo alternativo na kultiviran način. »S formo in šminko se nismo ukvarjali, a je takoj nastala deklaracija, nato pa še osemnajst zahtev. Na prvem mestu je spoštovanje slovenske države, eden izmed ključnih elementov pa je pravično pravosodje, ki sankcionira to, kar je v družbi napačno. V Sloveniji je slednje strumentalizirano, kar pomeni, da sprožajo oz. ustavljajo postopke po mili volji«, je bil direkten Štular. Predavatelja sta spregovorila še o visoki stopnji brezposelnosti med mladimi, zaradi katere se slednji izseljujejo iz Slovenije, saj narodno gospodarstvo ne nudi nobene možnosti ali priložnosti, pa o bremenih krize, ki niso pravično razporejena ter o zmanipuliranih medijih. Po mnenju Jožeta Možine je v Sloveniji dovolj strank, nimamo pa angažirane civilne družbe: »Naša moč pa je ravno v angažirani množici ljudi. V sredini novembra želimo napolniti največjo dvorano v Sloveniji, Gallusovo dvorano, s tehtno vsebino«. (met) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 26. septembra 2013 9 GLOSA V Trstu se le ustvarja sožitje, ki ga v preteklosti ni bilo JoZe Pirjevec_ V Primorskem dnevniku prejšnjega četrtka sta vzbudila mojo pozornost dva članka. Poročilo o odkritju spominske plošče na Velikem trgu ob 75. obletnici Mussolinijevega govora, s katerim je napovedal protiži-dovske rasne zakone, in zapis poslanke Tamare Blažina o Svobodnem tržaškem ozemlju. Med obema besediloma obstaja po mojem notranja vez. Naj pojasnim zakaj. Na tržaško zgodovino zadnjih 150-160 let gledam kot na veliko polomijo. Od pomladi narodov leta 1848 dalje lokalni vodilni sloji niso bili zmožni razumeti duha časa in se niso znali ustvarjalno soočati z izzivom, ki ga je prinašal nacionalni, gospodarski in kulturni vzpon Slovencev. Namesto da bi vzpostavili s slednjimi kolikor toliko spoštljiv dialog, so skušali z vsemi sredstvi, ki so jih imeli na razpolago, zavreti njihov razvoj. Tako so jim bili sovražni in tako zelo so se jih bali, da so usmerili svoj pogled v nastajajočo Italijo v upanju, da bodo v njenem okviru našli tisto zaščito pred »slovansko nevarnostjo«, ki jim je Avstrija kljub svojemu odklonilnemu stališču do slovanskega sveta ni mogla zagotoviti. Znotraj omenjene elite, ki je imela zaradi nedemokratičnega volilnega sistema v mestu vso oblast, so igrali pomembno vlogo tržaški Židje. Tisti, ki so se identificirali z italijansko kulturo, so stopili na čelo iredentisti-čnega gibanja, saj je bila zanje liberalna, protipapeška, židovski skupnosti prijazna Italija dosti privlačnejša od katoliške Avstrije, kjer je poleg drugega začel dvigati svojo glavo antisemitizem. Ti veljaki so v nekaterih primerih celo izstopili iz svoje verske skupnosti in v določenem smislu nadomestili vero očetov s prenapetim nacionalizmom, ki je imel, kar zadeva Slovence, rasistične poteze. Na tak način so ustvarili v mestu atmosfero sovraštva, v katero se je po prvi svetovni vojni brez težave ugnezdil fašizem. V kolikšni meri se je lokalna židovska skupnost poistovetila z novim režimom, priča dejstvo, da je bil eden najvidnejših tržaških »podestajev« tega časa tisti Enrico Paolo Salem, pod upravo katerega so v tridesetih letih porušili velik del starega geta, zato da na njegovem mestu zgradijo ogromno palačo kvesture. Simbioza skupnosti s fašistično Italijo ni mogla priti bolj zgovorno do izraza. Prav zaradi svoje vdanosti »domovini« so bili tržaški Židje še toliko bolj presenečeni, ogorčeni in prizadeti, ko je Mussolini razglasil svoje rasne zakone. Kljub temu da so v naslednjih letih pogosto delili usodo tako dolgo zaničevanih Slovencev, ni mogoče reči, da bi do slednjih v povojnem obdobju spremenili svoj odklonilni odnos. Spominjam se okrogle mize, ki smo jo organizirali pred dvajsetimi in več leti v hotelu Excelsior, zato da počastimo spomin na Rižarno. Na njej bi morali spregovoriti trije: Elio Apih v imenu italijanskih antifašistov, jaz v imenu Slovencev in predstavnik židovske skupnosti. Ni prišel: očitno se mu je zdelo za malo, da bi svoje žrtve enačil s slovenskimi. Glede na to, kar sem do sedaj povedal, je lahko razumeti, da sem z zadovoljstvom prebral besede, ki jih je prejšnji teden izrekel predstavnik židovske skupnosti Mauro Tabora na Ve- likem trgu. Kolikor vem, se je prvič zgodilo, da je tako jasno izpovedal bridko resnico: da so bili namreč prva žrtev rasističnega nasilja v Trstu prav Slovenci. Škoda, da ni še pripomnil, da se to nasilje ni izrazilo šele s požigom Narodnega doma leta 1920, ampak je na propagandistični in psihološki ravni divjalo že desetletja prej. In k njegovemu razmahu so v odločilni meri prispevali prav predstavniki židovskega rodu, začenši s tistim Teodorom Mayer-jem (Biniamin David Vita), ki je leta 1880 ustanovil list »Il Piccolo« in vse do rasnih zakonov ostal tudi njegov lastnik. Kljub tem opazkam se mi zdi nastop gospoda Tabora prelomnega pomena in mi vliva upanje, da se v Trstu končno le ustvarja klima tistega sožitja, ki ga v preteklosti ni bilo. Kaj ima s tem razmišljanjem opraviti prispevek posl. Tamare Blažina, ki sem ga omenil na začetku? V njem je predstavnica lokalne levice zavzela odklonilno stališče do gibanja za STO, ki se je pojavilo v zadnjem času in grozi, da bo kot že nekoč Lista za Trst korenito razgibalo lokalno politično stvarnost. Smisel njenega razmišljanja je povzet v naslovu prispevka: »Prihodnost Trsta je možna samo v okviru Italije in Evrope«. S to tezo se ne strinjam. Italiji je Trst deveta briga in prav tako Evropi. Prihodnost Trsta je po mojem mnenju obetavna samo v sodelovanju z njegovim naravnim zaledjem, predvsem slovenskim. Če se mesto ne bo znalo vključiti v svoj naravni geografski prostor, iz katerega je začelo bežati pred 160. leti zaradi strahu pred »slovansko nevarnostjo« in zaradi privlačnosti mlade Italije, mu ni rešitve. sng maribor - Jutri premiera, nato še pet ponovitev Prvič Puccinijev Triptih Delo sestavljajo tri samostojne operne zgodbe - V dveh protagonist madžarski baritonist Karoly Szemeredy V Slovenskem narodnem gledališču Maribor bo jutri premiera opere Il trittico/Triptih Giacoma Puccinija, ki je v Mariboru doslej še niso uprizorili v celoti. Dirigenta uprizoritve sta gost iz Italije Claudio Maria Micheli in Simon Robinson, pod režijo pa se je podpisal umetniški direktor opere v Metzu Paul-Emile Fourny. Puccinijevo glasbeno mojstrovino Triptih sestavljajo tri samostojne operne zgodbe: veristična groteska Plašč (Il tabarro), lirično ekspresivna enodejanka Sestra Angelika (Suor Angelica) in glasbena komedija Gianni Schicchi. Vsebinsko kontrastne operne enodejanke ponazarjajo trpljenje ter potovanje človeške duše iz teme proti svetlobi. Praizvedba opere je bila decembra 1918 v Metropolitanski operi v New Yorku. Eno glavnih vlog bo odpel madžarski baritonist Karoly Szemeredy, ki je leta 2008 zmagal na mednarodnem pevskem tekmovanju Maestro Guerrero ter osvojil tretje mesto na tekmovanju Operalia pod pokroviteljstvom Placida Dominga. V Mariboru je tokrat prvič, in sicer v vlogi Micheleja v Plašču ter naslovni vlogi v Gianniju Schicchiju, medtem ko v zgodbi Sestra Angelika nastopajo izključno ženski liki. Za prvo operno enodejanko Sze-meredy pravi, da je kot film Alfreda Hitch-cocka. »Plašč je popoln naslov opere, saj v njej vsi nosijo plašče, v katerem kaj skrivajo. Nihče pravzaprav ni takšen, kot se kaže,« je pojasnil za STA. Najbolj mu je všeč zadnja opera Gianni Schicchi, ki bo, kot je dejal, občinstvo do srca nasmejala. Poleg njega bodo v Triptihu nastopili še Nadia Vezzu, Florian Laconi, Madžarski baritonist Karoly Szemeredy se bo predstavil v vlogi Micheleja v Plašču ter naslovni vlogi v Gianniju Schicchiju Dušan Topolovec, Jaki Jurgec, Irena Petkova, Martin Sušnik, Fernanda Costa, Guadalupe Barrientos, Andreja Zakonj-šek Krt, Dušan Topolovec, Valentin Pi-vovarov, Alfonz Kodrič ter solisti, operni zbor in simfonični orkester Opere in Baleta SNG Maribor. Predstava je nastala v koproduk-ciji z gledališkima hišama Opera-Theatre Metz in Grand Theatre de Tours. Poleg »hišnega« dirigenta Simona Ro-binsona bo dirigiral italijanski dirigent Claudio Maria Micheli, ki je med drugim tudi nastopil v filmu Življenje je le- po Roberta Benignija. Režiser je Francoz Paul-Emile Fourny, ki je v prejšnji sezoni mariborske opere režiral že opero Don Giovanni Wolfganga Ama-deusa Mozarta. V Mariboru Puccinijevega Triptiha doslej v celoti še niso uprizorili. Trikrat so vključili v spored zadnjo enode-janko Gianni Schicchi (1953, 1955, 1977) in enkrat prvo Plašč (1977). Za petkovo premiero je v spletni prodaji na razpolago še nekaj vstopnic, ponovitve pa bodo na sporedu 29. septembra in 1., 3., 5. ter 7. oktobra ob 19.30. VREME OB KONCU TEDNA Prevladovalo bo bolj sivo in vlažno vreme Darko Bradassi mM Odstotek vlage v zraku se je v zadnjih dneh občutno povečal. Mestoma je bilo ozračje včeraj tudi ponekod na Tržaškem celo megleno. Gre za posledico solidnega anticiklona, ki nam je zagotavljal več dni zelo stanovitno vremensko sliko z umirjenim ozračjem, predvsem pa za posledico zelo toplega zraka, ki se je v teh dneh zadrževal in se povečini še zadržuje v višinah. Ravno zelo topel višinski zrak je povzročal prve solidnejše temperaturne obrate in posledično kopičenje vlage v nižjih slojih. Težji in hladnejši prizemni zrak je v bistvu miroval pod toplejšim in bolj suhim višinskim. Zmanjkala je v bistvu običajna navpična izmenjava zraka. Za primerjavo naj zapišemo, da je bila jutranja temperatura v preteklih dneh na Kredarici +9 stopinj Celzija, živo srebro pa se je ponekod v nižinah Slovenije celo spustilo pod to vrednost. Višinske temperature so bile v teh dneh naravnost poletne. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila najvišjo vrednost +15,3 stopinje Celzija, ničta izoterma pa se je povzpela nad višino 4000 metrov. Zadnjič je bilo ozračje tako toplo 4. septembra, nato smo povečini beležili temperature pod dolgoletnim povprečjem. V tem tednu pa se je v višjih slojih temperatura zadrževala za 5 do 6 stopinj Celzija nad dolgoletno normalnostjo. Če bi se ta slika pripetila v juliju ali avgustu, bi namerili najvišje dnevne temperature nad 30 stopinj Celzija. Dnevni vzpon živega srebra pa je bil občutno manjši, ker so trenutno noči daljše in sončno žarčenje skromnejše. Pomembno vlogo pa je imela velika stanovitnost ozračja, ki je pripomogla, da so se tla v nočnih urah naglo ohlajala. Namerili smo tako do okrog 25 stopinj Celzija, največja PISMA UREDNIŠTVU Tudi navzven vidno sožitje Goriška občina je med poletnimi počitnicami poskrbela za ureditev okolice vrtca, osnovne šole in telovadnice v Štandrežu. Poseg sicer še ni bil povsem zaključen, vendar se bo, kot napovedujejo, to zgodilo v kratkem. Ko bo zadeva res končana, upam, da bo na ograjnih vratih vrtca, poleg table, ki v italijanščini opozarja da vrata ostajajo zaprta zaradi varnosti, tudi tabla z enako vsebino v slovenščini. V stavbi občinskega vrtca sta nastanjeni (sobivata) slovenska in italijanska sekcija; otroci in osebje se lepo razumejo, poznajo in spoštujejo. Skratka lep primer sožitja, ki ga namestitev nove table (če je problem v finančnih težavah, sem pripravljen osebno prispevati), lahko samo nadgradi in obogati. Upam le, da ne bo treba na to čakati nekaj let, ali desetletij, kakor v primeru bližnje občinske telovadnice. Vlado Klemše »Telovadnica sožitja« Pred nekaj dnevi je vsestransko umetniško, politično in prosvetno angažirana kulturna delavka podčrtala, kako je važno, da dobro deluje kultura, čeprav se nahajamo v težkih, politično in gospodarsko napetih časih, ali mogoče dnevna toplota pa je bila omejena le na nekaj ur, kajti bodisi jutra kot večeri so bili že sveži. Anticiklon trenutno ogrožata dve ciklonski območji. Nad osrednjo Evropo se zadržuje zelo obsežno območje hladnejšega zraka, ki bo zlasti danes deloma pronical proti nam, nad zahodno Evropo pa se poglablja ciklon, ki bo vplival na vreme v prihodnjih dneh, zlasti od nedelje. Obrobno pronicanje hladnejšega severnega zraka ne bo prineslo bistvenih poslabšanj, medtem ko bo ciklon na zahodu imel pomembnejšo vlogo. Vetrovi bodo že danes obrnili od jugozahoda, od koder bo pritekal bolj vlažen zrak. Ozračje bo iz dneva v dan bolj vlažno. Današnja vremenska slika bo podobna včerajšnji, medtem ko bo jutri po zahodnih tirnicah dosegla naše kraje prva oslabljena vremenska motnja. Večjih padavin ne pričakujemo, toda vremenska slika bo povečini siva in oblačna, mestoma tudi ne gre izključiti občasnega krajevnega rosenja. Podobno vreme, toda povečini brez padavin pričakujemo v soboto, medtem ko bo v nedeljo dosegla naše kraje vremenska fronta. V nedeljo bo prevladovalo pretežno oblačno vreme s padavinami. Nekoliko hladneje bo. Po sedanjih izgledih kaže, da se bo podobno vreme nadaljevalo tudi v ponedeljek in vsaj deloma v torek. Na sliki: nad nami se še zadržuje anticiklon, vendar se nad zahodno Evropo poglablja ciklonsko območje, ki bo v prihodnjih dneh vplivalo tudi na vreme pri nas Mfl prav zaradi tega. Kakovostna kultura, ki navdihuje, spodbuja, ovrednoti, razveseljuje, sproži kritično razmišljanje, obelodani stisko in navdušenje sodobnega človeka. Kultura in kulturna dejanja v najširšem smislu, lahko človeku vedno znova vlivajo pogum in upanje ter prispevajo sodeluje h krepitvi in rasti človeka in družbe. Spominska plošča, ki so jo vgradili na Velikem trgu, ki beleži »neizbrisni madež« rasnih zakonov, je prav gotovo dejanje Kulture z veliko začetnico. V kulturo sožitja, ali kot je rekel predstavnik tržaške judovske skupnosti Mauro Tabor, v »telovadnico sožitja«, je vedno dobro in pomembno vlagati. Hvaležen sem gospodu Tabor-u posebno za omembo požiga Narodnega doma v Trstu, ko smo Slovenci trpeli preganjanje in uničenje že veliko let preden so bili razglašeni zloglasni rasni zakoni. Igor P. Merku, Slovenska skupnost, Trst 10 Četrtek, 26. septembra 2013 KULTURA / glasba - Komorni koncert pred jesensko sezono tržaškega Verdija Dobrodošli Letni časi V dvojni vlogi solista in dirigenta je Glauco Bertagnin v izvajanju znane Vivaldijeve skladbe navdušil publiko Če je res, da so Štirje letni časi Antonia Vivaldija izredno popularni- vsakdo zna vsaj zažvižgati začetek Pomladi, ki se oglaša v neštetih reklamnih spotih, je tudi res, da v Trstu že dolgo let nismo slišali v celoti teh štirih koncertov za violino in godala. Razlogov je več: navidezno preprosta solistična vloga zahteva zelo spretnega mojstra, pa naj se odloči za baročno ali moderno igro, partitura za godalni orkester pa je izredno občutljiv mehanizem, ki se lahko podre ob najmanjšem spodrsljaju. V sklopu komornih koncertov, ki odpirajo jesensko sezono gledališča Verdi, je dogodek privabil v dvorano Victor De Sabata polnoštevilno občinstvo in vstopnice so že pred dnevi pošle, znak, da so take pobude potrebne in dobrodošle in lahko vsaj delno zapolnijo praznine, ki nastajajo zaradi ekonomske krize. Mojster, ki je prevzel dvojno vlogo solista in dirigenta, je bil Glauco Bertagnin, ki je s tržaškim orkestrom občasno že sodeloval kot koncertni mojster, sicer pa ima dokaj bogato in razgibano kariero, predvsem na komornem področju. Koncert je odprla Uvertura iz manj znane Vivaldijeve opere Arsilda Regina di Ponto, tristavčna Simfonija v G-Duru RV 146, ki je s hitrim tempom resno zaposlila godalce ter jih postopoma strnila v uravnovešeno skupino. Lepo bi bilo, če bi poslušalci imeli vsaj na programu natiskane štiri sonete, ki pojasnjujejo vsebino posameznih letnih časov, tudi brez teh pa je Vivaldijeva glasba genialen primer opisne glasbe, ki zna iz godal izvabiti vsakovrstne onomatopeične zvoke in pričarati žive slike potočkov, ptičkov, trgatve, zimskih in poletnih idil, pa tudi lenega tihožitja. Naslov zbirke II cimento dell'ar-monia e dell'invenzione še ne pove vsega, kar je skladatelj izumil in spretno kombini- Glauco Bertagnin f. parenzan ral z relativno skromno zvočno paleto (če jo primerjamo s simfoničnim orkestrom), saj se ob godalih oglaša le čembalo. Glauco Bertagnin je violinist, ki poleg žlahtnega in vseskozi živega in polnega zvoka premore tudi redko lastnost: vsakovrstne tehnične težave premaguje z vedrim obrazom, z lahkoto, kot bi bile otročje lahke, obenem vliva svojemu muziciranju energijo, ki nikoli ne postane nasilna, temveč se izraža z okusnim fraziranjem. Orkester je odličnega mojstra komaj dohajal, občinstvo je bilo nad izvedbo navdušeno, tako da je Tartinijev Koncert v A-Duru D 96 izpadel manj zanimivo, bolj kot dopolnitev programa. Tudi tu je solist lahkotno in suvereno izpeljal svojo vlogo ter požel dolge in navdušene aplavze ter vzklike, katerim se je oddolžil najprej s Tartinijevim Adagiom v F-Duru, nato še s ponovitvijo tretjega stavka-nevihte iz Vivaldijevega Poletja. Katja Kralj Razredni sovražnik slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Roka Bička Razredni sovražnik je slovenski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja, so sporočili iz Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU). Bičkov film, povzet po resničnih dogodkih, je svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Benetkah, kjer je prejel nagrado filmskih kritikov. Žirija v sestavi Dunja IKemenc, Živa Emeršič, Miha Knific, Klemen Dvornik, Igor Pediček in Miha Tozonje je Bičkov film izbrala med štirimi filmi v ožjem izboru. Poleg Razrednega sovražnika so bili to še Šanghaj Marka Naberšnika, Nahrani me z besedami Martina Turka in Adria Blues Miroslava Mandiča. Oskarje za najboljši tuji film Ameriška filmska akademija podeljuje od leta 1956. Izmed okoli 60 nacionalnih kandidatov akademija izbere devet filmov v širši izbor, pet pa jih nato nomi-nira za oskarja. Nominacije za oskarje bodo razglasili 16. januarja, podelitev pa bo potekala 2. marca. gledališče - V Kopru V soboto se začenja 3. festival gledališča za mularijo Svetilnik S premiero koprodukcije Pazi, Pika! se bo v soboto začel 3. festival gledaliških predstav za mularijo Svetilnik v organizaciji Gledališča Koper. Festival bo obsegal 26 dogodkov, sedem gledaliških predstav in dve premieri, je navedla direktorica koprskega gledališča Katja Pegan. S pomočjo Pike se otroci naučijo sprejemati takšne, kakršni so, meni režiserka Tijana Zinajič. Festival, ki se bo zaključil 5. oktobra, vse bolj pridobiva na teži, poleg gledaliških predstav pa bo nudil tudi delavnice za otroke. Uvod v festival bo koprodukcija koprskega gledališča in Lutkovnega gledališča Ljubljana Pazi, Pika!, ki se navdihuje v liku pisateljice Astrid Lindgren in so jo pripravili po motivih gledališke igre Dese Muck Naša prijateljica Pika. Po besedah Peganove je predstava v prvi vrsti namenjena otrokom prve triade, vendar si jo bodo z veseljem ogledali tudi starejši, ki bodo prepoznali lik Pike Nogavičke, s katerim so rasle številne generacije. Predstavo dodatno bogatijo songi Jureta Novaka. Režiserka Zi-najičeva je pojasnila, da je predstava osredotočena na otroke in njihove težave pri odraščanju, ki jih rešujejo z izmišljenimi prijatelji, kot sta Pika in Peter Klepec. Skozi predstavo se otroci lahko na nevsiljiv način naučijo, da se je potrebno sprejeti takšnega, kakršen si. Druga festivalska premiera, ki bo na sporedu 4. oktobra, bo predstava Maje Gal Štromar in Gregorja Geča Ločujem, planet rešujem. Gre za zadnji del trilogije, s katero so najmlajše uvajali v opismenjevanje in računanje, zdaj pa še v ekologijo, je navedla Štromarjeva. Pri tem so se potrudili, da ne bi bili preveč didaktični in moralizirajoči ter da bi s predstavo ohranili tudi širšo sporočilnost. Na festivalu si bo moč ogledati še naslednje predstave: Mali medo Jake Ivanca v produkciji Gledališča Koper, Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna Marie Clare Machado v produkciji Centra za korekcijo sluha in govora Portorož, Butalci v produkciji Gledališča Koper, Mahmud Petra Seligmanna, Elsebeth Nielsen in Boja Larsena v produkciji Mestnega gledališča Ptuj ter ljubljanskega Mini teatra ter Zverjasec Julie Donaldson, v prevodu Milana Dekleve in produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana. knjižna novost - Prvenec Anje Zobin StrigoL.Stngoi Napeta kriminalna zgodba, ki jo bogatijo zanimive digresije filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Danes ob 18. uri bo v knjigarni Ubik v Trstu (galerija Tergesteo) novinar Francesco Cardella predstavil knjižni prvenec Anje Zobin, kriminalni roman Strigoi...Strigoi. V življenjepisu mlade pisateljice, doma iz Milj, najdemo zanimanje za zgodovino (je diplomirana arheologinja in je sodelovala pri novejših, pomembnih izkopavanjih v Ogleju), ezoteriko in modno oblikovanje. Ta kombinacija kulti-viranosti, čuta za estetiko in fa-scinacije za senčno mejo med realnostjo in transcendenco je prisotna v srhljivem romanu, ki govori o skrivnostnem umoru najstnice v vasi ameriške province, kjer nedvoumna znamenja v okoliščinah in načinu umora obudijo novodobni lov na čarovnice. V zaporedju skoraj filmskih prizorov avtorica prepleta niti zgodbe z obvladanjem prvin žanra, razčlenjevanjem psiholoških postopkov, sestavljanjem mozaika enigme s postopnim dodajanjem kamenčkov in koherentnim povezovanjem in raple-tanjem mnogih poti do krivca. Navdušenje za poglabljanje zgodovinskih vsebin daje romanu osebno noto, z zanimivimi digresijami skozi čarovniške procese iz 17. stoletja in ustvarjanjem mostov s sodobnostjo. Knjiga najbolj prevzame ravno v teh prehodih, ki se prelijejo v gotsko črne situacije sodobne realnosti v tekočem stilu, ki ga razčlenjeni opisi ne otežijo. Kljub večstranskim zanimanjem in sposobnostim Zobinove, je roman začetek nove kariere bolj kot uspešna izjema, saj lju- Anja Zobin bezen do pisanja spremlja avtorico od otroštva: Od nekdaj obožujem napeto in skrivnostno vzdušje, ki je tipično za to zvrst, tako kot zbiranje podatkov in sledi, sklepanje, iskanje krivca ... Moram priznati, da se je vse začelo, ko sem kot otrok gledala nanizanko Umor, je napisala (La signora in giallo), ki je vzbudila moje zanimanje za detektivske preiskave. Tedaj sem začela tudi pisati, komaj po dvajsetem letu pa sem pomislila, da bi lahko ciljala tudi na objavo. Ostali poskusi so ostali v predalu, s tem romanom pa se mi je zdelo, da je prišel čas za velik korak. Kako je prišlo do preskoka iz predala na police knjigarn? Pisala sem eno leto in sem bila zadovoljna s svojim delom, čeprav to ni bilo zagotovilo, da bo všeč tudi založnikom. Tekst sem poslala na razne naslove. Izbrala sem tiste založbe, ki imajo nekaj več posluha za začetnike. Prejela sem celo par pozitivnih odgovorov in sem se usmerila v rimsko založbo Iris4, kije objavila roman v zbirki Arcanum. Kdaj pišeš? Pišem od vedno, zame je spontana navada. Na začetku sem najraje pisala proti večeru ali ponoči, zdaj pa tudi dopoldne in popoldne, vsak dan. Najboljše ideje pridejo preden zaspim. V kakšni meri se situacije in osebe romana prikradejo v tvoje življenje, tudi ko nisi ob pisalni mizi? Vse osebe me spremljajo v vsakdanjem življenju; ko pišeš, živiš z njimi. Navdih za posamezna poglavja dobiš nepričakovano, ko hodiš po mestu, nekaj vidiš ali bereš. Jaz sem vedno imela bujno domišljijo. V bodoče bodo tvoji romani verjetno pogosteje zapustili skrite predale... Na koncu tega romana sem pustila nekaj odprtih vprašanj, morda se bo zgodba nadaljevala. Ali pa bi se lahko preizkusila v drugem žanru. Konec koncev tudi ta ni samo kriminalka, saj sem si zamislila roman z didaktično usmeritvijo, ki bi lahko spodbudila k razmišljanju o socialnih temah, o stvareh, ki jih v družbi ne odobravamo. ROP Bling ring ZDA 2013 Režija: Sofia Coppola Igrajo: Emma Watson, Taissa Farmiga, Israel Broussard, Katie Chang in Claire Julien. Ocena: ★★★★ Skupina petih najstnikov preživlja dneve na facebooku. Na spletu opazuje in sledi življenju hollywoodskih miljenčkov. Na voljo so jim številne informacije, od najnovejše torbice, ki si jo je privoščila Paris Hilton, do par-tyja, ki se ga bo v naslednjih urah udeležila Lindsay Lohan. Nicky, Rebecca, Marc, Chloe, in Sam pa vse te losangeleške zvezdnike tako zelo obožujejo, občudujejo in hrepenijo po njihovem življenju, da na lepem celo vdrejo v njihove vile: hiše, ki so večinoma odklenjene, nimajo alarmnih naprav in v najhujšem primeru skrivajo ključ pod predpražnikom. Najstniška banda se kmalu spremeni v roparski gang, ki pleni po omarah in predalih mladih zvezdnikov, za kar se žrtve dober čas sploh ne zavejo. Pretresljivo resnična zgodba (o njej je prvič pisala revija Vanity Fair) o skupini petih komaj odraslih otrok, ki se čez noč spremeni v roparje in se polasti kupov dragocenih predmetov in dizajnerskih oblačil. Leader skupine mladih tatičev je Emma Watson. Nekdanja Hermione Har-ryja Potterja pooseblja tako eno od članic tolpe, ki je pred petimi leti praznila hiše Kirsten Dunst, Orlanda Blooma, Lindsay Lohan, Megan Fox in Paris Hilton, ki v filmu igra samo sebe in je Coppolovi dala na razpolago tudi hišo, da je v njej res posnela nekaj scen. Celovečerec predstavlja še dodatno poglavje k razmišljanju, ki ga je hčerka slavnega Francisa pričela že v delu Somewhere. O izgubi vrednot, o puh-losti ambicij predstavnikov mlajše generacije, ki vidijo samo v kraljestvu niča in nečimrnosti, zanimiv cilj negotove prihodnosti. (Iga) / ITALIJA Četrtek, 26. septembra 2013 1 1 italija - Če bo vodja Ljudstva svobode odstranjen iz parlamenta Berlusconijevi parlamentarci grozijo s skupnim odstopom RIM - Prihodnost Lettove vlade je sinoči spet zanihala na nitki. Parlamentarci Ljudstva svobode so sinoči zagrozili, da bodo skupinsko odstopili, če bo senatni odbor za izvolitve 4. oktobra glasoval za odstranitev pravnomočnega davčnega utajevalca Silvia Berlusconija iz italijanskega parlamenta. Namera je jasna: prisiliti predsednika republike Gior-gia Napolitana, naj razpusti parlament. Parlamentarci Ljudstva svobode so sprejeli svojo odločitev na srečanju, ki se ga je udeležil tudi vodja stranke Berlusconi. Ob prihodu ga je sprejela huronska salva aplavzov. Ko je predsednik senatorjev Renato Schifani vprašal prisotne, naj se izrečejo o skupinskem odstopu, so ti s ploskanjem odobrili predlog. Sam Berlusconi jih je podžgal z govorom, v katerem je spet grobo napadel italijansko sodstvo. Izjavil je, da je v teku »prevratniška operacija za porušenje pravne države, katere spodbujevalec je struja demokratičnega sodstva.« »Hočejo me pahniti iz parlamenta in iz zgodovine s tako nepravično obtožbo, da že 55 noči ne spim,« je nadaljeval. In še: »Stehtal sem se in ugotovil, da sem shujšal 11 kilogramov: po en kilogram za vsako leto obsodbe, štiri za proces Mediaset in sedem za proces Ruby,« se je ironično pošalil in spet udaril po levici, ki so ostali pri starem, ker «njihova ideologija je kriminalna«. Vse kaže, da naj bi »zgledu« parlamentarcev Ljudstva svobode sledili tudi parlamentarci Severne lige. Med obema strankama naj bi že potekala pogajanja in tudi Umberto Bossi naj bi po-žegnal tako odločitev. Grožnja parlamentarcev Ljudstva svobode je kot strela z jasnega udarila v predsednika vlade Enrica Lette ob njegovi skorajšnji vrnitvi iz Združenih držav, kjer se je udeležil generalne skupščine Združenih narodov, domov. V Italiji ga je že itak čakala vroča tema: prodaja osrednje, nekoč državne telefonske družbe Telecom španski Telefonica. Premier je sicer poudaril, da je Telecom strateškega pomena za Italijo, kaže pa, da je nameravana proda- Odhod vodje senatorjev Ljudstva svobode Renata Schifanija (levo) s sinočnje seje ansa ja njega in vlado močno presenetila, kar je nadvse čudno. O zadevi bo v torek poročal v poslanski zbornici. Še bolj pa čudi izjava, ki jo je bil v parlamentu dal predsednik Telecoma Bernabe: dejal je, da je za nameravano prodajo »izvedel iz tiska.« Na nevarnost prodaje osrednje telefonske družbe je opozoril tudi predsednik parlamentarnega odbora za varnost Giacomo Stucchi. Spomnil je, da je Telecom poleg vsega tudi upravitelj državnega telefonskega omrežja, preko katerega potekajo vse komunikacije, tudi tiste najbolj »občutljive«. Prodaja bi torej pomenila grožnjo za nacionalno varnost, je ocenil. Oglasil se je tudi podminister za gospodarski razvoj Antonio Catricala, ki je omenil možnost o uporabi tako imenovane »zlate delnice« s katero naj bi vlada »zaustavila« prodajo Telecoma tujemu kupcu. Ob tem je še vedno aktualna prodaja nekdanje državne letalske družbe Alitalia francoski Air France, s čemer postaja vse bolj jasno, da Italija drugo za drugo izgublja svoja ključne ključne gospodarske družbe. Berlusconijeva zaročenka hoče poroko RIM - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je znan po svoji ljubezni do lepih žensk. A eni je uspelo, da ji je na prst nataknil zaročni prstan. 28-letna Francesca Pascale je v nedavnem intervjuju razkrila, da njuna ljubezen ni naključje, tako kot naključju ne želi prepustiti niti poroke. »On mora samo reči da,« je poudarila. »Poiskala sem ga, dvorila sem mu, dosegla sem, da se je zaljubil vame in me zaprosil za roko,« je v pogovoru za italijansko revijo Vanity Fair dejala France-saca. »Vse sem storila - in še vedno delam - praktično sama. On mora samo reči da,« je poudarila. Za revijo pa je spregovoril tudi Berlusconi, ki je zatrdil, da je ljubezenska zgodba s Francesco pristna, medtem ko številni kritiki trdijo, da gre le za medijsko kampanjo pred njegovo izključitvijo iz senata zaradi pravnomočne obsodbe zaradi davčne utaje. O svoji mladi zaročenki je Berlusconi dejal, da mu je »dala srečo in ni zahtevala ničesar v zameno. Znova je zbudila mojo vero v resnično ljubezen do ženske,« je pristavil. vatikan - Srečanje z uredniki italijanskih medijev Kardinal Ravasi Jezusa označil za prvega »tviteraša« VATIKAN - Jezus Kristus je bil prvi »tviteraš« na svetu, saj so bile njegove izjave kratke in polne pomena, je izjavil vatikanski kardinal Gianfranco Ravasi. Na konferenci z uredniki vodilnih italijanskih medijev je izpostavil tudi pomembnost tega, da duhovščina v polnosti izkoristi priložnosti, ki jih nudi sodobna tehnologija. Ravasi, ki v Vatikanu igra vlogo neke vrste kulturnega ministra, je Kristusu pripisal uporabo »čivkov« pred vsemi drugimi. Jezus je namreč »nagovarjal z osnovnimi frazami iz manj kot 45 znakov«, kot je na primer: »Ljubite se med seboj,« je izpostavil. »In tako kot danes na televiziji je sporočilo prenesel skozi zgodbo ali simbol,« je še dodal Ravasi. Sicer pa je kardinal prepričan tudi, da duhovniki in drugi predstavniki Cerkve ne bi smeli zavračati možnosti, ki jih nudi sodobna tehnologija. »Če duhovnik ni zainteresiran za komunikacijo, zanemarja svojo dolžnost,« je poudaril. Vatikan je v preteklih letih močno okrepil svojo prisotnost na spletnih družbenih omrežjih. Prejšnji papež Benedikt XVI. je odprl račun na Twitterju, prek katerega sporočila pošilja tudi sedanji papež Frančišek. Zgolj račun v angleščini ima več kot tri mi- Kardinal Gianfranco Ravasi je Jezusa označil za prvega »tviteraša« na svetu ansa lijone sledilcev. Se pa Frančišek v svoji komunikaciji zanaša tudi na bolj tradicionalna sredstva. Tako je že večkrat po telefonu poklical vernike, ki so mu pisali, o religioznih vprašanjih v italijanskih medijih pa piše dolga pisma. gospodarstvo - Spodbudni statistični podatki Istata Potrošniško zaupanje septembra • • V«* • I A ^ •■ na najvišji ravni v zadnjih 26 mesecih RIM - Potrošniško zaupanje v Italiji je septembra doseglo najvišjo raven v zadnjih 26 mesecih. Spodbudni statistični podatki so bili objavljeni sredi pričakovanja, da se bo tretje največje gospodarstvo območja evra izkopalo iz rekordno dolge recesije. Indeks zaupanja potrošnikov se je iz avgustovske ravni 98,4 točke septembra povečal na 101,1 točke, kažejo podatki italijanskega državnega statističnega urada Istat. Indeks, ki se je končno spet dvignil nad raven 100 točk (gre za v rednost, ki predstavlja leto 2005) je dosegel višjo raven v celotni državi. Največjo rast je dosegel v industrializiranem severozahodu, najnižjo pa na revnejšem jugu. V začetku septembra je poslovno združenje Confin-dustria napovedalo prekinitev krčenja italijanskega gospodarstva v zadnji četrtini letošnjega leta, do njegove ponovne rasti pa naj bi prišlo v začetku 2014. Recesija v Italiji se je sicer začela sredi leta 2011. Načrti italijanske vlade o poravnavi 47 milijard evrov težkega dolga zasebnim podjetjem v obdobju 201314 bo lahko spodbudilo rast gospodarstva, dodajajo v Con-findustrii. Kljub vsemu pa lahko politična nestabilnost ovira okrevanje gospodarstva, opozarjajo predstavniki Evropske unije. Rimska koalicijska vlada se namreč zaradi pravnih težav nekdanjega premiera Silvia Berlusconija in nesoglasij o davčni politiki maje že nekaj tednov. Sedež državnega statistične ga urada Istat v Rimu arhiv I I i ZLATO (999,99 %%) za kg 31.765,95 € +306,75 SOD NAFTE (159 litrov) 106,39 $ -0,51 EVRO 1,3504$ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. septembra 2013 valute evro (povprečni tečaj) 25. 9. 24. 9. ameriški dolar 1,3504 1,3473 japonski jen 133,14 133,59 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,880 25,925 danska krona 7,4577 7,4576 britanski funt 0,84165 0,84115 madžarski forint 300,12 299,05 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7025 0,7025 poljski zlot 4,2165 4,2265 romunski lev 4,4645 4,4683 švedska krona 8,6881 8,6007 švicarski frank 1,2304 1,2323 norveška kron 8,1330 7,9710 hrvaška kuna 7,6160 7,6175 ruski rubel 43,2625 43,0200 turška lira 2,7087 2,6880 avstralski dolar 1,4430 1,4313 braziljski real 2,7087 2,9846 kanadski dolar 1,3924 1,3909 kitajski juan 8,2650 8,2650 indijska rupija 84,4150 84,6340 južnoafriški rand 13,3655 13,2870 / ŠPORT Četrtek, 26. septembra 2013 448 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Sojenje zaradi azbesta, kasacijsko sodišče odpravilo še zadnjo oviro Procesa niso pokopali, sredi oktobra razsodba Proces zoper vodilne može nekdanje družbe Italcantieri zaradi smrti izpostavljenih azbestu ostaja v Gorici. Kasacijsko sodišče v Rimu je zavrnilo zahtevo odvetnika Alessandra Cassianija, ki zastopa enega izmed glavnih obtožencev - nekdanjega predsednika uprave Italcantierija, 91-letnega Giorgia Tupinija -, da naj se sojenje prenese pred drugo sodišče zaradi domnevnih pritiskov okolja in zaradi prevelike javne pozornosti za proces, kar naj bi sodnikom ne dopuščalo nepristranskega sojenja. Rim je tako prižgal zeleno luč za zaključek postopka, ki je v sklepni fazi. Utemeljitev odločitve kasacijskega sodišča bo predvidoma znana pred prihodnjo obravnavo v Gorici 15. oktobra. Toda že iz izreka sodbe, ki je bil včeraj zjutraj ob 10. uri vročen kanclerstvu vrhovnega sodišča, je bilo razumeti, da so bili argumenti Tupinije-vega zagovornika neutemeljeni in da goriški sodniki niso podvrženi pritiskom okolja, kakor je odvetnik Cassiani trdil 25. junija letos, ko je s sklicevanjem na zakon o upravičenem sumu o pristranskosti sodnikov zahteval, naj postopek selijo drugam. Kasacij-sko sodišče je Tupinija nazadnje kaznovalo še na plačilo sodnih stroškov. Mnogim na Goriškem je včeraj odleglo, ko je prišla iz Rima vest o zavrnitvi zahteve po selitvi procesa, zlasti seveda na sodišču in v združenju svojcev izpostavljenih azbestu. Ko bi v Rimu razsodili drugače, bi tri leta in pol goriškega sojenja (začelo se je aprila 2010) in kar 91 obravnav šlo v nič. »Zdi se mi, da je kasacijsko sodišče našlo pravilno rešitev. Ni šlo le za to, da se reši proces, kakor so nekateri trdili, temveč da se najde tudi primerna sodna rešitev za problem, v katerega je bila Goriška vklenjena. Sedaj upam le, da bodo s sodbo prišle tudi resnične rešitve problema,« je bil včerajšnji komentar tržiškega odvetnika Riccarda Cattarinija. Zadovoljstvo je izrazil odvetnik Francesco Donolato, ki zastopa goriško pokrajino v civilni tožbi. »Ne bom prikrivala, da sem se bala rimske odločitve. Za Italijo ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo izničeno dosedanje sojenje,« nam je včeraj povedala Rita Nardi, prva izmed vdov zaradi azbesta, ki je leta 1998 vložila kazensko ovadbo zoper družbo Fincantieri zaradi suma nenamernega umora. »Odločitev ka-sacijskega sodišča nam omogoča, da lahko verjamemo v pravično sodbo, čeprav v tej grdi zgodbi ne bo ne zmagovalcev ne poražencev, saj smo že izgubili vse - svoje najdražje. Smrt na delovnem mestu zaradi azbesta je tragedija,« dodaja vdova Gualtiera Nardija, ki je umrl pri 56 letih po 35 letih dela v ladjedelnici. Rita Nardi čaka sedaj na sodbo goriškega sodišča. Tako kot ona tudi ostali svojci preko osemdesetih žrtev azbesta, zaradi katerih se je sojenje začelo. Zelo verjetno je, da bo sodba prišla že 15. oktobra. Odvetnik Alessandro Cassiani (desno) med goriškim sojenjem GORICA Bo namesto Bonata S 7. oktobrom bo na čelo kriminalistov goriške kvesture prišel Mario Bo, ki je dvanajst let vodil mobilni oddelek tržaške kvesture. Prevzel bo mesto Marca Bonata, ki po enem letu že odhaja iz Gorice in bo po novem namestnik vodilnega funkcionarja deželne železniške policije v Trstu. Bo, ki je po rodu iz To-skane, se je po navajanju policijskih virov posebej izkazal v boju proti kriminalu, ki je k nam prihajal iz tujine, in prispeval k aretaciji več deset odgovornih tržič - »Primat« v deželi FJK Goriška z visoko stopnjo obolevanja zaradi azbesta Pokrajinski svetnik zahteva center, županja pa pnevmološki oddelek Na Goriškem še vedno beležijo visoko stopnjo obolevanja z malignim plevral-nim mezoteliomom. In ljudje še naprej umirajo zaradi te bolezni, kljub temu da je bil azbest že pred veliko leti prepovedan v industrijskih dejavnostih. Na to opozarja pokrajinski svetnik Demokratske stranke Fa-bio Del Bello, ki poziva deželo FJK, naj se resno loti problema. Del Bello je postregel z natančnejšimi podatki. Na Goriškem beležijo od 7 do 15-krat višjo stopnjo obolevanja s plevral-nim mezoteliomom v primerjavi z ostalimi pokrajinami dežele, od januarja do maja letos je bilo na Tržiškem ugotovljenih deset oseb s plevralnimi plakami, v register izpostavljenih azbestu tržiške bolnišnice je vpisanih 2800 oseb. Pokrajinski svetnik zato zahteva, da deželna vlada v okviru zdravstvenega podjetja čim prej ustanovi t.i. Center za azbest s sedežem v Tržiču. To naj bo ustanova z deželnim statusom, ki bo skrbela za omejevanje in preprečevanje obolevanja zaradi azbesta ter bo v oporo že obolelim. Zanje bo morala določiti diagnostične in klinično-skrbstvene postopke za učinkovito zdravljenje, poleg tega bo spodbujala znanstvene raziskave za omejevanje obolevanja. Tržiški center naj bi tako postal vezni člen med raziskovalnimi ustanovami, v njem naj bi usposabljali osebje ter nudili bolnikom primerno oskrbo v bolnišnici in na domu. Resnici na ljubo Center za azbest je v Tržiču že ustanovljen, a po Del Bellovi oceni močno pomanjkljiv. Gre namreč le za okence z osebjem, na katerega se lahko obračajo izpostavljeni azbestu ali že oboleli občani. Za bronkoskopijo ali plevroskopijo pa se morajo obračati na goriško splošno bolnišnico. Da je treba razširiti zdravstveno oskrbo v Tržiču, trdi tudi tržiška županja Silvia Altran, ki vztraja zlasti pri zahtevi, naj se okrepi pnevmološki oddelek, ki je pod-hranjen z osebjem, in naj se iz Gorice vrne v Tržič, zato da bo tamkajšnja bolnišnica kos vsem potrebam teritorija. bumbaca za hišne tatvine. Plodno je sodeloval s slovensko in hrvaško policijo. Med drugim je odločilno vlogo odigral v preiskavi tihotapljenja ljudi in zoper raz-pečevalce mamila: preiskava je privedla do aretacije osemdesetih Nigerijcev in zasega petdesetih kilogramov heroina in kokaina v obdobju 2006-2009. Poleg tega je njegovo preiskovalno delo privedlo do hitrega razpleta v primerih za umor Giovannija Novacca in Roberta Menicalija. Maria Boa bo v Trstu nadomestil Roberto Giacomelli, ki je bil od leta 2001 na čelu mobilnega oddelka kvesture v Trentu. gorica - Dežela V boj za sodišče, ki izgublja sodnike Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj soglasno izglasoval podporo zahtevi deželnega sveta iz Abrucev, da bodo občani z referendumom odločali o dispozicijah prvega člena zakona 148/2011 in odlokov 155 in 157 2012, ki ukinjajo celo vrsto sodišč in sodnih izpostav v Italiji. Petinsedemdeseti člen ustave namreč predvideva možnost sklicanja referenduma s podporo petih od dvajsetih deželnih svetov v državi. Predsednica deželne vlade Debora Serracchiani je po glasovanju izjavila, da »smo postavili temelje za premislek o usodi sodišča v Tolmeču«. Po prepričanju deželnega svetnika Ljudstva svobode Rodolfa Ziberne pa odločitev deželnega sveta lahko bistveno pripomore tudi k ohranitvi sodišča v Gorici. »Bitka za ohranitev goriškega sodišča ni zaključena,« pravi Ziberna in dodaja: »Ciljamo na umik zakonskih norm, ki predvidevajo prestrukturiranje italijanskega sodnega sistema in ukinjanje sodišč.« Ziberna poudarja, da bo pet deželnih svetov skoraj gotovo podprlo omenjeno zahtevo, saj poleg FJK in Abrucev, ki so se že izrekli, bodo kmalu na vrsti še Marke, Ligurija, Bazilika-ta in Kalabrija. »Državljani bodo tako imeli možnost glasovanja za razveljavitev zakona, ki bi v naši deželi privedel do zaprtja sodišča v Tolmeču in bi močno prizadel delovanje sodišča v Gorici. Povedati je treba, da ukinitev goriškega sodišča ne bi privedla do prihrankov, temveč le do večjih stroškov,« trdi Ziberna. »Spojitev sodišča iz Pal-manove z goriškim sodiščem, ki je bila sprva predvidena, bi olajšala opravljanje dela luški kapitaniji iz Tržiča, ki je pristojna za območje od Tržiča do kraja San Giorgio di No-garo in ki bi imela kot edinega referenta goriško sodišče in ne več tako goriškega kot videmskega,« pojasnjuje prednosti spojitve Ziberna. »Goriško sodišče premore trenutno enajst sodnikov, ki pripadajo sodnemu senatu, in šest preiskovalnih sodnikov. Ob upoštevanju dejstev, da so bili trije sodniki, med katerimi tudi predsednik sodišča, že premeščeni, da sta dve sodnici na porodniškem dopustu, za dve sodnici bo porodniški dopust začel veljati v kratkem, dvema sodnikoma javnega tožilstva je bila priznana premestitev in da dodatna dva sodnika bosta odšla leta 2014, lahko ugotavljamo, da se bo sodišče znašlo le s štirimi sodniki, kar pomeni njegovo paralizo,« opozarja deželni svetnik. (av) gorica - Podpis pogodbe z izvajalcem Za obnovitev pokrajinskega sedeža potrebnih še 450 dni V prihodnjih mesecih se bodo lotili drugega sklopa del za obnovitev sedeža pokrajine na goriškem Korzu. Uprava je sklenila pogodbo z izvajalcem - podjetniško navezo, ki je že izvedla prvi sklop del in jo sestavljajo Coveco iz Marghere, CEM iz Ronk, Lithos iz Benetk in TecnoGeo iz Campoformida. Drugi sklop, ki velja 1.520.321,66 evrov, vključno z davkom na dodano vrednost, predvideva predvsem obnovo zunanj-ščine. Poleg tega bodo obnovili še prostore, namenjene arhivu, in namestili rampo za invalide ob glavnem vhodu. Podjetja se bodo hkrati lotila tudi prenavljanja tistih notranjih prostorov, ki niso bili vključeni v prvi sklop. Poseg naj bi trajal 450 dni, tako da se ne bodo uresničile prve napovedi o zaključku del poleti prihodnjega leta. Po koncu del bodo v palačo preselili vse pokrajinske službe, ki so danes posejane po mestu, saj so zanje usposobili tudi kletne in podstrešne prostore na Korzu, kjer mora izvajalec poskrbeti le še za inštalacijska dela. Edino civilna mo-torizacija in tehnične službe bodo ostale v Štandrežu. Prvi vtis o tem, kakšen bo obnovljeni sedež pokrajine, si lahko vsakdo ustvari ob vstopu v pritličje, saj je od letošnjega poletja ponovno uporaben glavni vhod s Korza. Obnavljanje se je začelo novembra leta 2001, pokrajina pa bo zanj odštela 5,4 milijona evrov. (av) Gradbišče na Korzu bumbaca nova gorica - Primorje Odvetnika Dušana Črnigoja zahtevala izločitev izvedenca Sodnik bo odločal oktobra Na novogoriškem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevala glavna obravnava proti nekdanjemu predsedniku uprave ajdovskega Primorja Dušanu Črnigoju, ki ga obtožnica bremeni storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja in pridobitve protipravnih premoženjskih koristi, do katerih naj bi prišel z nakupom in nato prodajo delnic Stavbenika vodilnim zaposlenim v Primorju leta 2001. Črnigojeva odvetnika sta po nekajurnem zaslišanju izvedenca zahtevala njegovo izločitev. Sodni izvedenec ekonomske stroke Mihael Kranjc naj bi po mnenju Črnigojevih zagovorni- kov prekoračil pooblastila, ki mu jih daje zakon, saj se je tako v mnenju kot na zaslišanju opredelil o odgovornosti obdolženca. Sodnik Goran Klavora njuni zahtevi ni ugodil, bo pa odločil o njuni zahtevi po postavitvi novega sodnega izvedenca ekonomske stroke do prihodnje glavne obravnave, ki bo predvidoma 23. oktobra. Do prihodnje glavne obravnave naj bi zato sodišče pridobilo nekaj novih dokaznih gradiv, med katerim je celotna dokumentacija Primorja o pripojitvi Stavbenika, o imenovanju revizorjev za cenitev Stavbenika in Primorja ter celotna dokumentacija davčne uprave o tej zadevi. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 26. septembra 2013 13 goriška - Proslava s predsednikom Stoletna gimnazija znamenje skupnih korenin Goričanov Glasbenik Lojze Bratuž, zdravnik Lojze Simoniti, glasbenik Danilo Švara, veterinar Anton Ravnik, vremenoslovec Oskar Reja ... To so le nekatera imena dijakov, ki so obiskovali prvo slovensko državno gimnazijo, ki so jo v Gorici odprli v šolskem letu 1913-1914. Na stoletnico prvega državnega zavoda te vrste na Slovenskem so se pri Goriški Mohorjevi družbi spomnili s faksimilirano izdajo prvega izvestja omenjene gimnazije, ki ga je leta 1914 založilo šolsko vodstvo in tiskala Narodna tiskarna v Gorici. Predstavitvi te publikacije so v Goriškem muzeju posvetili prvi jesenski muzejski torkov večer na gradu Kromberk, kjer so gostili Marijo Češčut iz Goriške Mohorjeve družbe, profesorja zgodovine in filozofije na goriškem liceju Petra Černica, zgodovinarja Branka Marušiča in ravnatelja novogoriške gimnazije Bojana Bratino. »V Gorici z ustanovitvijo prve državne gimnazije dosežemo, da nas država administrativno prizna kot enakopra- vne, kot del države. V zamejstvu je šolstvo edini družbeni, administrativni segment, kjer smo Slovenci realno priznani kot enakopravni. Slovenska šola v Italiji je dedič tega velikanskega vzpona, ki ga je slovensko meščanstvo doseglo v devetnajstem stoletju,« je poudaril Peter Černic in dodal naslednje prepričanje: »Stota obletnica je pomembna, ker gre za dokaz državotvornega odnosa, ki so ga naši predniki imeli do ključnih slovenskih vprašanj. Ta so znali uresničiti s tem, da so dosegli to gimnazijo. Če ne bi bilo prve svetovne vojne, ki je ta vzpon prekinila, bi Gorica gotovo postala eden najbogatejših kulturnih središč slovenskega prostora.« »Z odločbo avstrijskega cesarja s 3. avgusta 1913 je bila po desetletja dolgih prizadevanjih ustanovljena v Gorici c. kr. državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom,« je z osvetljevanjem zgodovinskega razvoja gimnazije začel Marušič. V nadaljevanju je podrobno razložil, kateri dogodki in kdo vse so botrovali k nastanku te gimnazije, ki je imela sedež v Na predstavitvi Marija Češčut, za mizo Bojan Bratina, Branko Marušič in Peter Černic Wenderbergovi palači v Gorici (danes sedežu državne knjižnice). »V prvem letu goriške slovenske gimnazije se je v štirih razredih in devetih oddelkih šolalo 345 slovenskih dijakov in sedemnajst dijakinj, skupaj 362. Učilo je deset profesorjev, pet suplentov in štirje pomožni učitelji. Šolsko leto 1914-1915 je zaradi vojne napovedi Italije goriška slovenska gimnazija končala predčasno, ob binkoštih, 23. maja. Slovenska gimnazija se nato ni več obnovila,« je povedal Marušič. Prav on je prvi opozoril na letošnjo stoto obletnico gimnazije in dal idejo o ponatisu izvest-ja, je poudarila Marija Češčut. Marušič je tudi tisti, ki je predlagal skupno proslavo. Ta se bo uresničila 2. oktobra v no-vogoriškem Kulturnem domu. Program bodo sooblikovali dijaki slovenskega liceja v Gorici in Gimnazije v Novi Gorici - obe sta naslednici pred stotimi leti ustanovljene predhodnice. Slavnostni govornik bo nekdanji dijak novogoriške gimnazije, slovenski predsednik Borut Pahor (na fotografiji zgoraj desno). Ravnatelj Bojan Bratina je izvajanje predhodnikov dopolnil še z organizacijsko strukturo gimnazije in jo primerjal z današnjo. Poudaril je tudi, kako je učni jezik pomemben element pri delovanju gimnazije ter da so dijaki prihajali iz Trente, Bovca, Idrije, s cerkljanskih hribov, iz Ajdovščine, praktično od povsod. Izbira predmetov je bila široka in kakovostna, tudi ustreznega kadra je bilo dovolj. »Slovenska gimnazija je opravila izjemno pomembno delo za utrjevanje narodne zavesti, angažirala je intelektualno sredino, v kateri se je pojavila, in je bila motor slovenskega znanja in ustvarjalnosti. Gori-čanom na obeh straneh meje pomeni skupno izhodišče, nas povezuje in nam daje možnosti, da bomo sedaj, ko se zavedamo skupnih korenin, tudi kakšno stvar skupaj speljali. Imamo že načrtovan skupen športni dan, približno takšen, kot so ga opravili gimnazijci leta 1913: iz Gorice na Trstelj in nazaj peš ali iz Gorice na Sveto Goro,« je dejal Bratina in zaključil s pobudo, naj se zaznamujejo stavbe, v katerih je delovala slovenska gimnazija, Inga Miklavčič Brezigar iz Goriškega muzeja pa je nato pristavila še pobudo o razstavi o gimnaziji. Katja Munih gorica - Okusi na meji se bodo danes polastili mesta, ponudnikom zasolili račune Štirinajst »vasi« z Grčijo vred okusi na meji - Kako na prizorišče Javni lokali in kioski odprti pozno v noč Z današnjim dnem brezplačno parkiranje v modrih conah Zaradi Okusov na meji je goriško mestno središče z današnjim dnem ena sama velika peš cona, ki se bo začela oživljati že v popoldanskem času, čeprav bo uradni začetek prireditve ob 18. uri na Travniku. Ulice, kjer so nameščene stojnice (glej zgornjo podobo), niso dostopne vozilom. Na istem območju velja seveda prepoved parkiranja. Z današnjim dnem in do vključno ponedeljka ob 10. uri pa bo mogoče brezplačno parkirati v modrih conah. Organizatorji svetujejo uporabo parkirišč pri Rdeči hiši, pri športni hali PalaBigot v Podgori in ob sejmišču Expomego, ki jih bo s prizoriščem Okusov povezoval brezplačni avtobus. Gradbincem je nazadnje uspelo prekriti s cementom cestišče Verdijevega korza pred Ljudskim vrtom, tako da se bodo lahko tja vselili Francozi. V Ulici Bellinzona so preusmerili smer vožnje, do nedelje pa bo Semeniška ulica enosmerna (v smeri Placute). Uice Morelli, Dante, Contavalle, Cascino, Nizza in Rabatta bodo posebej služile vozilom prve pomoči in varnostnih sil, zato bodo redarji strogi do morebitnih kršiteljev prepovedi parkiranja. Med praznikom bodo javni lokali zapirali ob treh ponoči, medtem ko bo kioskom dovoljeno odprtje do dveh. Kdor čaka, dočaka. In danes bodo svoj »Dan D« dočakali vsi tisti, ki so jim goriški Okusi na meji najbolj pričakovana poulična prireditev. Pobuda je letos dosegla jubilejno deseto izvedbo. Kljub temu pa da se praznik iz leta v leto širi in privablja vse več ljudi, ga nekatere poteze organizatorjev utegnejo v prihodnje oškodovati. Krajevna društva, ki so na njem redno nastopala, se namreč pritožujejo, da so stroški postali nevzdržni, tako da za marsikoga posel skorajda ni več dobičkonosen. To velja tudi za slovenska goriška društva, ki se bodo Okusov udeležila s skrčeno postavo, saj so se tako v društvu Naš Prapor kot Sovo-denjci odpovedali udeležbi. ŠTANDREŽCI IN ŠTMAVRCI VZTRAJAJO »Načrte nam je prekrižala zakasnje-na trgatev, ki nam je onemogočila, da bi pripravili kiosk. Tako smo sklenili že pred časom, izbira se je vsekakor izkazala za pravilno, saj so stroški za komunalne storitve letos bistveno višji,« pravi Walter Mikluz v imenu Našega Prapora. Sovodenjci so odstop napovedali že lani in so z odločitvijo danes zadovoljni. »Sploh nismo vedeli za tako visoke stroške, tako da pozdravljamo lansko odločitev,« poudarja Daniele Mauri. Vztrajajo pa v Prosvetnem društvu Štan-drež. »Tu smo, ker gre za jubilejno prireditev in so za nas tradicija. Kljub temu pa ne vemo, če se nam bo obrestovalo. Stroški za električno energijo so se potrojili v primerjavi z lanskim letom. Upamo, da bo vreme lepo, saj drugače tvegamo, da letošnjo izkušnjo zaključimo v minusu,« ugotavlja predsednik društva Marko Brajnik. Štandrežci bodo, kot je že navada, na vogalu med ulicama Roma in Crispi, ponudba pa bo primerljiva lanski. »Ob čevapči-čih in klobasah bomo seveda ponujali lokalne jedi, kot so jota, zelje, krompir in vržote,« navaja Brajnik. V Ulici Crispi jim bodo s svojim kioskom delali družbo Štmavrci. »Gostom bomo postregli z divjim prašičem, hrenovkami, krožniki za otroke in še z marsičem drugim ter seveda s pivom in Briškimi vini. Naše upanje pa je, da bomo s prodajo krili vsaj stroške, saj ocenjujem, da so storitve letos vsaj za 30 odstotkov dražje,« pravi predsednik društva Sabotin Valentin Devinar. Slovensko Prizorišče novogoriških Okusov OKUSI V NOVI GORICI Dalmatinska vas z glasbo V parku pri Bevkovem spomeniku bo na lesenem podestu, ki je ostal še od nedavno zaključenega festivala Poletje v centru, postavljena Dalmatinska vas. Organizatorji se nadejajo, da bo novogoriški del Okusov na meji tudi na slovensko stran meje privabil obiskovalce, saj dalmatinska kuhinja v Gorici ne bo zastopana. V šestih šotorih se bodo predstavili domači gostinci s ponudbo dalmatinske kuhinje in vinarji s Pelješca. Poskrbljeno bo tudi za glasbo: jutri ob 20. uri bo nastopila klapa Mali grad, v soboto ob 19. uri pa Vladi- prisotnost v Ulici Crispi bo dopolnila Vi-noteka Števerjanski griči: »Pri nas bodo gostje našli tradicionalne briške jedi, kot so sirkova mineštra, klobase in zelje, a tudi nekatere novosti, kot je ocvrti divji prašič. Seveda ne bodo pogrešali bogate ponudbe briških vin,« napoveduje Katja Dorni iz Vi-noteke in potrjuje, da so stroški tako visoki, da bi v primeru slabega vremena težko dosegli »break even point«. Na Trgu Bat-tisti bo tokrat prisoten tudi kiosk Juventus kluba Pavel Nedved iz Gorice, ki ima med člani marsikaterega Slovenca. »Ponujali bomo nemško pivo in tipične avstrijske jedi, od schnitzlov do hrenovk in golaža, zvečer pa bomo gostili rock skupine,« pravi predsednik kluba Peter Custrin. fotok.m. mir Čadež s kvintetom Quercus in Kresnicami. Sicer pa bo Dalmatinska vas odprta po naslednjem urniku: v petek med 18. do 24. uro, v soboto med 11. in 24. uro in v nedeljo med 11. in 22. uro. Prizorišči v Gorici in Novi Gorici bosta izmenično povezovala brezplačna turistični vlakec in mini-bus na progi Kidričeva ulica pri Bevkovem trgu v Novi Gorici in Nadškofijska ulica v Gorici. Mini bus bo v jutri vozil med 18.30 in 21.30, v soboto med 17. in 21. uro, v nedeljo pa od 13. do 18. ure. Urnik voženj z vlakcem pa je naslednji: jutri bo vozil od 18. do 24. ure, v soboto od 18. do 24. ure in v nedeljo od 11. do 22. ure. (km) GRČIJA ENAINDVAJSETA DRŽAVA Svečani začetek prireditve bo danes ob 18. uri na Travniku s pozdravom italijanskih in slovenskih županov ter udeležbo filmar-ja Mattea Oleotta, Miss FJK Paole Rosani in Kraljice vrtnic Hane Loverčič. Zadnji hip so svojo prisotnost napovedali Grki - enaindvajseta soudeležena država -, ki bodo stojnici postavili na vogalu med ulicama Diaz in Rismondo. Praznik bo mogoče spremljati tudi preko spleta (toda brez užitkov v živo!), saj so po mestu posejali spletne kamere (http://gusti.whatsupcams.com/), društva pa sama skrbijo za spletno promocijo svojih kioskov preko Facebooka. Uradna stran dogodka na Facebooku je včeraj popoldne naštela že več kot 8.500 všečkov. (av) 1 4 Četrtek, 26. septembra 2013 GORIŠKI PROSTOR gorica - Slorijeve raziskovalne delavnice Na šoli Trinko »voda za vse in vsi za vodo« Izvedenka Nevenka Ražman z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper predava učencem nova gorica - Igre na srečo Prvi mož Hita zavrača predlog novega zakona »Ne upošteva razmer na trgu, ki ga zaznamuje svetovna gospodarska kriza« V novogoriškem Hitu že pripravljajo pripombe in predloge na nov zakon o igrah na srečo, ki ga je slovensko ministrstvo za finance v javno obravnavo poslalo v torek. Na ministrstvu pojasnjujejo, da novi zakon nadomešča prvotni zakon iz leta 1995. »Žal obstoječi osnutek zakona ne prinaša rešitev, ki bi omogočile konkurenčnejše poslovanje slovenskih igralniških družb,« je prepričan prvi mož Hita Dimitrij Piciga. V Hitu se sprašujejo, zakaj se zakon iz leta 1995 sploh spreminja, če osnutek nove zakonodaje ne upošteva razmer na trgu, ki ga vidno zaznamuje svetovna gospodarska kriza. Vlada je že v decembru 2010 sprejela novo strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji, ki predstavlja podlago za vodenje politike ter sprejemanje ukrepov na področju prirejanja iger na srečo v naslednjem desetletju. »Cilj prenove je, da Slovenija postane država s sodobnim in kakovostnim prirejanjem iger na srečo, kjer se igre prirejajo v urejenem in nadzorovanem okolju ter v takšnem obsegu in strukturi, ki dolgoročno zagotavlja čim večje koristi za družbo. Obenem pa so varovane vrednote, predvsem varstvo šibkejših družbenih skupin, kot so otroci in mladoletniki, varstvo potrošnikov, zmanjševanje in odpravljanje kaznivih dejanj ter odvisnosti od iger na srečo,« pojasnjujejo na ministrstvu. V družbi Hit pa so prepričani, da je za ustrezno pripravo zakona in podzakonskih aktov o igralništvu nujno potrebno sodelovanje z gospodarstvom, predvsem z njimi, saj prispevajo največji delež k realizaciji panoge igralniško-zabaviščnega turizma v Sloveniji, upravljajo največje igralniške sisteme v evropskem merilu in državi plačujejo največ igralniških dajatev. »Obdavčitev igralniške dejavnosti v predlogu ostaja najvišja v regiji v primerjavi z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko,« navajajo v Hitu in kot primer dobre prakse izpostavljajo fleksibilnejšo davčno politiko v Italiji, ki omogoča vračanje dela pobranih davkov koncesionarjem. Neposredni konkurenti družbe Hit - Casino Venezia, Casino San Remo, Casino Saint Vincent, Casino Campione - ta sredstva usmerjajo v marketinške programe in zato postajajo na trgu vse agresivnejši in uspešnejši. (km) »Voda za vse, vsi za vodo!« Tako je skupina učencev tretjega razreda nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici poimenovala raziskovalno nalogo, ki jo je izvedla v okviru raziskovalnih delavnic. Lete potekajo že osmič v režiji Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) ob evropski Noči raziskovalcev - The researchers' Night. Letošnja tema se usklajuje z vsebino druge izvedbe Trieste Next oziroma Evropskega salona inovacije in znanstvenega raziskovanja, ki želi z naslovom »Water WISE« izpostaviti vsestranski pomen vode. Dogodek prirejajo tržaška občina, Univerza v Trstu in Nordesteuropa Editore v sodelovanju s krajevnimi raziskovalnimi in izobraževalnimi inštituti, ki se z inovacijo in raziskovanjem ukvarjajo na različnih področjih. »Mladi raziskovalci« bodo predstavili izsledke svojega raziskovalnega dela jutri, 27. septembra, ob 8.15 na Velikem trgu v Trstu, v okviru meddeželnega pro- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »I Puffi 2«; 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Sot-to assedio - White House Down«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Un piano perfetto«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »I Puffi 2«; 22.00 »Come ti spaccio la famiglia«. Dvorana 2: 17.20 - 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 3: 17.20 - 19.45 - 22.15 »Sot-to assedio - White House Down«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Uni-versitari - Molto piu che amici«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Bling Ring«. fl Razstave V MUZEJU SV. KLARE na Verdijevem Korzu v Gorici je na ogled razstava ob desetletnici prireditve »Okusi na meji« z naslovom »Guardare di gusto« (Pogled z užitkom) v organizaciji kulturnega združenja Prologo; do nedelje, 29. septembra, 10.30-19.30, do 3. novembra ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.30-19.30. Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri Festival za 3. življenjsko obdobje, na katerem nastopajo upokojenski pevski zbori obmejnih držav, med temi tudi društveni ŽePZ goriških upokojencev. Poleg pevk je prostora v avtobusu še za nekaj spremlje- jekta NEAR - North East Researchers' Night, ki so ga oblikovale univerze in nekatere strokovne ustanove iz Trsta, Vidma, Benetk, Padove in Verone. V petek minulega tedna so tretje-šolci iz Gorice učencem in profesorjem na šoli Trinko predstavili rezultate svoje raziskovalne izkušnje. Pri delavnicah je sodelovala tudi Nevenka Ražman z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki je učence uvedla v svet vode in jim izročila ustrezno gradivo. Na osnovi pridobljenih informacij so mladi raziskovalci, pod mentorstvom raziskovalke Nori-ne Bogatec, sestavili vprašalnik, na katerega so odgovorili učenci vseh treh razredov omenjene goriške šole. Pridobljene podatke so tretješolci vnesli v računalnik, jih obdelali, rezultate grafično uprizorili in jih temeljito analizirali. Delo so opravili vestno ter izsledke opravljenega raziskovalnega dela samozavestno in suvereno tudi predstavili. valcev. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej vpiše. Prijave sprejemajo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882203 (Eda L.). Odhod avtobusa ob 11. uri iz Doberdoba, s postanki ob 11.15 v Sovodnjah, ob 11.20 v Štandrežu in ob 11.30 v Podgori. »VIVACENTRO JAZZ« V TRŽIČU do 19. oktobra: v petek, 27. septembra, ob 18.30 v lokalu Il Vitigno v Ul. S. Vin-cenzo De Paoli 10 koncert skupine Francesco Minutello 4et; v soboto, 28. septembra, ob 18.30 v trgovini z glasbo Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 koncert pianista Claudia Cojaniza. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE »KOGOJEVI DNEVI«: v petek, 27. septembra, ob 20.30 uri v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete v Kanalu koncert ob 85-letnici skladatelja Jakoba Ježa; nastopila bosta mezzosopran Barbara Jernejčič Fuerst in pianist Tadej Horvat. H Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije ter vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). KELTSKA HARFA IN SOLOPETJE na Glasbeni matici v Gorici; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). MINI ŠOLA SLOVENŠČINE, ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Učenje jezika skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje je za otroke na tej razvojni stopnji idealen pristop; informacije v Hiši pravljic, tel. 334-1243766 (Martina Šolc) ali hisapravljic@gmail.com. DRUŠTVO TRŽIČ prireja razgovorni tečaj v slovenskem jeziku; informativno srečanje bo danes, 26. septembra, ob 18. uri na sedežu v Ul. Valentinis, 84. AŠKD KREMENJAK organizira začetni-ški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike v Jamljah (večnamenski center Prvomajska ulica 20). Informativni sestanek bo v sredo, 2. oktobra, ob 18. uri. Prisoten bo mentor Andrej Gropajc; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja 50-urni tečaj slovenskega jezika za odrasle na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 Busi. Trajal bo šest mesecev, se bo začel v drugi polovici okt- obra in bo potekal enkrat na teden bo dve uri. Informacije nudijo v knjižnici v Ronkah in v centru Informagio-vani v Tržiču (tel. 0481-494656) ali po tel. 0481-482015. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Jadro. & Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom na oazi. Po povratku bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 3804203829 (Miloš). Avtobus bo ob 7.45 v Štivanu, ob 8. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 8.15 v Doberdobu in ob 8.30 pred picerijo Al gambero v Ronkah. □ Obvestila OK VAL obvešča, da se je začela nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici: torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec, 17.0018.30 za letnike 2005-6-7; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da se je začela nova odbojkarska sezona v doberdobski telovadnici: ponedeljek in sreda 15.4516.45 za letnike 2008-9-10, torek in četrtek 15.00-16.30 za letnike 2005-6-7; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTANDREŽU od 1. oktobra dalje; Pilates: ponedeljek, torek in četrtek 19.00-20.00; Pilates senior (za starejše): sreda 17.3018.30; spinning: ponedeljek in sreda 20.00-21.00 in 21.00-22.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.0020.00; trebušni plesi: torek 19.00-20.00 (od 15. oktobra dalje); joga obraza: urnik po dogovoru z vaditeljico. Poskusni brezplačni vadbi - zumba: danes, 25. septembra, ob 19. uri; Pilates: ponedeljek, 30. septembra, ob 19. uri; informacije in prijave: Pilates in zumba, tel. 00386-70-820453 ali suzana.ko-mel@gmail.com; spinning, tel. 3478800556 (Sara); trebušni plesi, tel. 340-3814478 (Antonella); joga obraza, tel. 347-0335969 (Petra). AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe z inštruktorico Greto Lefons v večnamenskem centru v Jamljah. Brezplačna poskusna lekcija bo v ponedeljek, 30. septembra, od 20. do 21. ure. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure, začetek 3. oktobra; informacije po tel. 338-5755060 (Bruna). 1L Mali oglasi SADIKE solate indivie in »štandreških vržot«, biološko pridelane, prodam; tel. 393-2989700. -/ Trije avti in dva ranjenca Sredi Fare, pred javnim lokalom Al Molino, so včeraj po 15. uri trčila tri vozila. Na kraj nesreče so se prvi pripeljali gasilci, za njimi pa še hitra služba 118, ki je dvema lažje ranjenima nudila prvo pomoč, nakar ju je prepeljala v bolnišnico za temeljitejši pregled. Promet je bil nekaj časa oviran. Jubilej s Pilonovimi risbami Pilonova galerija iz Ajdovščine vstopa v 40. leto življenja. Za počastitev jubileja so sklenili, da opravijo sistematičen pregled Pilonovega risarskega opusa. Razstavo avtorjevih risb bodo odprli danes ob 19. uri. Med istim večerom bomo odprli še manjšo likovno-dokumentacijsko razstavo o prijateljstvu med Pilonom in umetnostnim zgodovinarjem Francetom Mesesnelom ter predstavili publikacijo z njuno korespondenco, ki so jo izdali spomladi. Genetik v observatoriju V astronomskem observatoriju v Fari se ponovno začenja niz javnih srečanj z znanstveno vsebino; potekala bodo vsak zadnji četrtek v mesecu. Nocojšnji gost (z začetkom ob 20.30) bo genetik Fabio Gerin s Tržaške univerze. Večer bo posvečen sodobnim teorijam o genetskem izvoru raka; govor bo tekel tudi o enem izmed ciljev današnje biologije in medicine, in sicer preprečevanje rakastih obolenj. Zdravstvo na teritoriju V občinski dvorani v Šlovrencu bo danes ob 15. uri prvo srečanje na temo zdravstva na teritoriju; posvečeno bo multi-profesionalni zdravstveni ekipi. To bo odlična priložnost za pregled stanja, potem ko je pred enim letom goriško zdravstveno podjetje uvedlo nekatere organizacijske novosti, ki naj bi pripomogle k boljšemu mreženju pri zdravstvenih storitvah. Predsmučarska telovadba Pokrajinska sekcija UISP prireja tudi letos tečaj predsmučarske telovadbe. Začel se bo 1. oktobra in bo potekal ob torkih in petkih med 19.30 in 20.30 v telovadnici slovenskega višješolskega centra v Ulici Puccini. Vodil ga bo Alessandro Bron-dani; informacije in prijave na sedežu UISP v Ulici Nizza 20 v Gorici ali na naslov na gorizia@uisp.it. Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici vabi na brezplačno predavanje »Naturopatija in osnovne funkcije črevesne flore (mikrobiote)« v sredo, 2. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Predavala bosta naturopatinja Erika Brajnik in farmakolog ter raziskovalec Luciano Lozio; več na www.saeka.si. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v petek, 27. septembra, ob 19. uri predavanje raziskovalke na Tržaški univerzi Elisa-bette Pizzul z naslovom »Nezaželje-ni gostje - Tujerodne vrste naših voda«. Po predavanju o invazivnih živalskih vrstah kot so luizijanski raki in nutrije, ki spada v sklop večerov »Znanost na krožniku«, bo sledila degustacija; informacije po tel. 3334056800. PRVA PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 18 uri. Pripovedovala bo Luisa Gergolet. Namenjene so otrokom iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Flavio Mar-cioni iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah, sledila bo upepelitev. DANES V MOŠU: 10.30, Lidia Pagnac-co vd. Medeot (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi in na pokopališču. / ŠPORT Četrtek, 26. septembra 2013 15 new york - Na sedežu Združenih narodov Podpisana pogodba o trgovini z orožjem NEW YORK / RIM - ZDA, ki so največja svetovna izvoznica konvencio-nalnega orožja, so včeraj na sedežu ZN podpisale pogodbo o trgovini z orožjem. Dokument je podpisal državni sekretar John Kerry, ZDA pa so se s tem pridružile 89 državam, ki so od maja že podpisale pogodbo, ki naj bi regulirala trg kon-vencionalnega orožja.ZDA imajo, kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, 30-odstoten delež na svetovnem trgu konvencionalnega orožja. Pogodbo mora ratificirati še ameriški kongres. Kerry je ob podpisu izjavil, da je pogodba »pomemben korak« k globalnim mirovnim prizadevanjem. »Gre za to, da orožje ne pride v roke teroristov in ma- lopridnežev,« je dejal Kerry. Po njegovih besedah pogodba krepi »našo varnost in gradi globalno varnost brez slabenja zakonite mednarodne trgovine s konven-cionalnim orožjem«. Pogodbo mora ratificirati kongres, zato je bil dobršen del Kerryjeve izjave namenjen ameriški javnosti. »Ta pogodba ne bo nikomur zmanjšala svobode,« je zatrdil. »Pogodba dejansko zagotavlja svobodo tako posameznikom kot državam, da pridobijo, posedujejo in uporabijo orožje za legitimne namene,« je dodal. Pogodba podpisnice zavezuje, da, preden orožje prodajo, preverijo, ali obstaja tveganje, da bo orožje uporabljeno v vojnih zločinih ali genocidu. ZDA so dolgo časa nasprotovale sporazumu, na koncu pa so dosegle, da je v njem strelivo obravnavano posebej in je podvrženo manj strogemu nadzoru. Pogajanja o pogodbi, ki je bila v ZN sprejeta aprila letos, so trajala sedem let, pomeni pa prvi pomembnejši tovrsten mednarodni dokument od sklenitve sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov leta 1996. Iz Rima pa so včeraj sporočili, da je Italija postala prva članica EU, ki je ratificirala omenjeno pogodbo. Da bi dokument stopil v veljavo, ga mora ratificirati 50 držav, doslej pa so to storile le štiri. Italija je sicer osma največja izvoznica orožja na svetu. (STA) Državni sekretar ZDA John Kerry ansa new york - Na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov Iranski predsednik Hasan Rohani nastopil s pomirljivimi toni do Zahoda Rohani je v svojem »mirovniškem« nastopu pridigal proti nasilju, pozival k strpnosti in razumevanju in sankcije zahodnih držav označil za obliko nasilja ansa moskva - Po akciji na ruski naftni ploščadi Gazproma Aktivisti Greenpeace po zaslišanju pristali v preiskovalnem zaporu MOSKVA - Aktivisti okoljevarstve-ne organizacije Greenpeace so po večur-nem zaslišanju glede protesta na ruski naftni ploščadi na Arktiki pristali v preiskovalnem priporu, je včeraj sporočil Greenpeace. Rusko pravosodje proti njim vodi preiskavo zaradi domnevnega piratstva, zaradi česar je po zakonu zagrožena kazen do 15 let zapora. Gre za 30 članov posadke ladje Arctic Sunrise, ki se je pred dnevi približala naftni ploščadi ruskega naftnega velikana Gazprom. Dva njena aktivista sta nato splezala na ploščad in protestirala proti črpanju nafte v izjemno občutljivem naravnem okolju. Oblasti so aretirale celotno posadko ladje, ki je plula pod nizozemsko zastavo. Po navedbah Greenpeacea se je ladja nahajala v mednarodnih vodah, zaradi česar naj bi bila akcija nezakonita. Rusija po drugi strani trdi, da je bila ladja v izključni gospodarski coni Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj izjavil, da aktivisti niso pirati, so pa prekršili zakon. Pojasnil je, da sicer ne ve natančno, kaj se je dogajajo, »a povsem očitno je, da aktivisti niso pirati, očitno pa je tudi, da so kršili načela mednarodnega prava«. Naftna ploščad ruskega naftnega velikana Gazprom ansa Kot je včeraj sporočil Greenpeace, so aktiviste priprli za 48 ur. Dostopa do njih niso odobrili niti diplomatom niti odvetnikom, so dejali. Ruske preiskovalne oblasti so odreditev pripora potrdile. Po navedbah Greenpeaceove aktivistke v Mur-mansku Jevgenije Beljakove so okoli 30 ruskih in tujih aktivistov po zaslišanju pre- peljali v priporne centre v Murmansku in njegovi okolici, poroča francoska tiskovna agencija ,AFP. Ivan Blokov iz ruskega Greenpeacea je odločitev pristojnih oblasti označil za »popolnoma nerazumljivo«. Očital jim je nezakonito postopanje, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema nemška dpa. NEW YORK - Iranski predsednik Hasan Rohani, ki je v torek nastopil na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine ZN, je za razliko od svojega predhodnika Mahmuda Ahmadi-nedžada ubral bolj pomirljive tone do Zahoda, čeprav ni ponudil nič konkretnega za rešitev spora glede iranskega jedrskega programa. Rohani je nastopil v popoldanskem času s precejšnjo zamudo, ker so govorniki pred njim, na čelu z ameriškim predsednikom Ba-rackom Obamo krepko presegali odmerjenih 15 minut za nastop. Ahmadinedžad je ponavadi odkorakal iz dvorane, ko je nastopil predsednik ZDA. Rohani pa tega ni storil. Obama mu usluge ni vrnil, saj ga ni bilo v dvorani. Skupaj z državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in veleposlanico pri ZN Samantho Power je bil na bilaterali s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Rohani je v svojem »mirovni-škem« nastopu pridigal proti nasilju, pozival k strpnosti in razumevanju in sankcije zahodnih držav označil za obliko nasilja. »Jedrsko orožje in druga orožja za množično uničevanje nimajo mesta v varnostni in obrambni doktrini Irana ter nasprotujejo našim temeljnim verskim in etičnim prepričanjem,« je dejal. Kot je dodal, je zaradi nacionalnih interesov države »nujno, da odstranijo vse razumske pomisleke o iranskem mirnem jedrskem programu«. V ta namen je Teheran po njegovih besedah pripravljen nemudoma sodelovati v «časovno določenih in rezultatom usmerjenih pogovorih», s katerimi bi zgradili «medsebojno zaupanje in v polni transparentnosti odstranili obojestranske dvome». Izrazil je upanje, da lahko z ZDA pridejo do okvira za urejanje razlik, obenem pa kritiziral kratkovidne interese vojnih hujskačev v ZDA. Kljub lepim besedam mednarodni skupnosti ni ponudil, da naj pripelje inšpektorje, ki bi ugotovili, da je jedrski program države resnično namenjen le električni energiji in povsem miroljuben. Ton njegovega govora je bil povsem drugačen od govorov svojega predhodnika. ZDA in Izraela ni omenil neposredno. Kritiziral je pojave strahu pred islamom, strahu pred šiiti in strahu pred Iranom. »Iran ni nobena grožnja regiji ali svetu, ampak so to tisti, ki ga kritizirajo,« je dejal Rohani, ki je odklonil »naključno« srečanje in rokovanje z Obamo. (STA) V Atenah spopadi med policijo in protestniki ATENE - Ob koncu velikega protifašističnega shoda so včeraj v Atenah izbruhnili spopadi med policisti in protestniki. Zborovanje so pripravili v znak protesta po umoru glasbenika, ki ga je minuli teden ubil domnevni neonacist. Skupina protestnikov je nekaj sto metrov pred sedežem skrajne desničarske stranke Zlata zora v policiste metala molotovke, ti pa so odgovorili s solzivcem. Protestniki so se lotili tudi trgovin in bank, policija pa jim je s tovornjaki preprečila dostop do sedeža omenjene stranke. Pred tem se je na mirnem zborovanju v središču Aten zbralo okoli 10.000 ljudi, predstavnikov civilne družbe in levih političnih strank, ki so protestirali proti umora glasbenika Pav-losa Fisasa. 34-letnega protifašističnega glasbenika je minulo sredo na obrobju Aten zabodel voznik tovornjaka, sicer član Zlate zore. Dogodek je osupnil grško javnost in sprožil številne proteste, tudi nasilne. Spolne zlorabe tudi v Cerkvi na Slovaškem BRATISLAVA - Po številnih podobnih primerih v drugih državah se zdaj s prvimi obtožbami o spolnih zlorabah v Rimskokatoliški cerkvi soočajo tudi na Slovaškem. Duhovnik naj bi namreč na zahodu države spolno zlorabljal danes 13-letno deklico. V času zlorabe je bila žrtev stara 11 let, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Policisti 47-letnega duhovnika iz župnije Nitra preiskujejo že dva tedna, škandal pa je v javnost prišel komaj zdaj, ko je nanj postal pozoren novičarski portal cas.sk. Duhovnik naj bi šolarko zlorabljal med novembrom 2011 in avgustom 2012. S kratkimi telefonskimi sporočili naj bi jo vsakič znova zvabil v cerkev ali v župnišče, kjer jo je poljubljal in otipaval. Ker gre za zelo občutljiv primer, policija sprva ni želela izdati nobenih podrobnosti. Naj bi pa duhovnik že priznal «ču-stva» do šolarke. 16 Četrtek, 26. septembra 2013 APrimorski r dnevnik ifv I Tony Martin tretjič prvak FIRENCE - Nemec Tony Martin je v kronometru osvojil še tretji zaporedni svetovni naslov. V 57,9 km dolgi vožnji na čas med Montecatinijem in Firencami si je prikolesaril 46 sekund prednosti pred olimpijskim prvakom Britancem Wigginsom, Švicar Cancellara pa je za Wigginsom zaostal še za 2,25 sekunde. Italijan Marco Pintto je bil 7. njegov rojak Adriano Malori 8., Slovenec Kristijan Koren pa šele 50. Martin je z moštvom Omega Pahrma-Quick Step osvojil tudi ekipni kronometer. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Inter v nedeljo v Trstu ob 15. uri CAGLIARI - Na tržaškem Roccu bo v nedeljo (ob 15. uri) na tekmi A-lige proti Cagliariju gostoval Handanovičev Inter. Sardinski klub namreč še vedno čaka na dovoljenje za nastop na domačem stadionu Sant'Elia. Vstopnice za nedeljsko tekmo so že v prodaji. Najcenejše vstopnice veljajo 13 evrov, najdražje 45. Najbrž se bo na Roccu tokrat zbralo precej več gledalcev kot prejšnjo soboto, ko si je tekmo Cagliarija s Sampdorio ogledalo le 300 ljudi! nogomet - Peti krog v italijanski A-ligi Roma sama na vrhu Bivši igralec Udineseja Benatia je za Romo zadel v Genovi ansa Bologna - Milan 3:3 (1:1) STRELCI: Poli (M) v 12., Laxalt (B) v 33. in 52., Cristaldo (B) v 61., Robinho (M) v 89. in Abete (M) v 91. Chievo - Juventus 1:2 (1:0) STRELCI: Thereau (C) v 28., Quagliarella (J) v 47., Bernardini (avtogol) v 60. Lazio - Catania 3:1 (2:1) STRELCI: Ederson (L) v 4., Barrientos (C) v 6., Lulic (L) v 39., Hernanes (L) v 94. Livorno - Cagliari 1:1 (1:0) STRELCA: Luci (L) v 23., Ibarbo (C) v 53. Napoli - Sassuolo 1:1 (1:1) STRELCA: Dzemaili (N) v 14., Zaza v 20. Parma - Atalanta 4:3 (4:2) STRELCI: Mesbah (P) v 19., Bonaventura (A) v 20., Parolo (P) v 28., Rosi (P) v 35.,Parolo (P) v 40., Denis (A) v 44., Livaja (A) v 79. Sampdoria - Roma 0:2 (0:0) STRELCA: Benatia v 65. in Gervinho v 88. Torino - Verona 2:2 (1:1) STRELCI: Cerci (T, 11-m) v 36., Gomez (V) v 44., Cerci (T) v 52., Jorginho (V, 11.m) v 67. Inter - Fiorentina danes ob 20.45 Vrstni red: Roma 15, Napoli in Juventus 13, Inter in Fiorentina 10, Lazio 9, Livorno in Torino 8, Udinese in Verona 7, Cagliari 6, Milan in Parma 5, Genoa in Chievo 4, Bologna in Atalanta 3, Sampdoria 2, Catania in Sassuolo 1. RIM - Po petem krogu v nogometni A-ligi je Roma sama na vrhu lestvice. Celo brez izgubljene točke, saj je sinoči zmagala tudi v Genovi proti Sampdorii, medtem ko Napoli prvič ni zmagal, ustavil ga je Sassuolo tokrat res odličnega Jasmina Kurtiča. Roma je spet posebno dobro igrala v drugem polčasu, ko je trener Garcia po izključitvi vodil ekipo s tribune. Rimsko moštvo ima, kot kaže, odlično obrambo, gole pa dosega z vsemi igralci. Sassuolo se je v Neaplju predstavil z bunkerjem s petimi branilci in le enim napadalcem, kljub temu pa je bil v drugem polčasu dokaj nevaren. Napoli je na drugem mestu dohitel Juventus, ki je v Veroni proti Chievu celo izgubljal, na koncu pa srečno povlekel daljši konec in s pomočjo avtogola zmagal z 2:1, Chievu pa je sodnik tudi razveljavil povsem regularen zadetek Paloschija. Sam je sicer sprva adetek potrdil, zavedel pa ga je njegov pomočnik. Zanimivo: trener Chieva Sannino je napako sprejel brez ugovorov, predsednik veronskega kluba Campedelli pa je baje po tekmi sodnika po očitni napaki celo tolažil v slačilnici, kar je za razmere v italijanskem nogometu res nenavadno. V pričakovanju drevišnjega srečanja med Interjem in Fiorentino je korak naprej na lestvici uspel tudi Petkovičevemu Laziu, ki je premagal Catanio, vse bolj pa zaostaja tudi Milan, ki je v Bologni osvojil le točko. Vedno okrnjeni Milan je celo izgubljal s 3:1, dva zadetka pa dosegel v zadnjih minutah z Robinhom in Abatejem. Morda sta rešila kožo trenerju Allegrijiu. Po 3:3 je Diamanti za Bologno celo zadel prečko. Vendar je rezultat pravičen, saj je bil Milan dober del tekme celo boljši, zapravil pa si je veliko število priložnosti, posebno z neraz-položenim Matrijem. Sicer je padlo sinoči veliko zadetkov tudi na drugih igriščih, v Parmi celo sedem, štiri tudi v Turinu. 1. SNL - 11. krog: Triglav - Domžale 0:3, Celje - Zavrč 2:1, Olimpija - Luka Koper 1:0, Maribor - Rudar 1:1, Gorica - Krka 1:2. Vrstni red: Maribor 23, Zavrč 20, Gorica 18, Luka Koper 18, itd. Slovenci: Podajalec Birsa, Kurtič najboljši v Neaplju Valter Birsa ni kriv, če z glavo odlično poda Alessandru Matriju, ta pa neposredno pred vratarjem pošlje žogo nad prečko. Novogoričan je v dresu Milana igral v Bologni prvih 64 minut, ni manjkalo tudi dosti, da bi dosegel gol, a je iz ugodnega položaja streljal naravnost v vratarja Curcija. Birsa ni igral slabo, res pa je, da je Milan dva gola zaostanka (od 1:3 do 3:3) nadoknadil brez njega na igrišču. Rene Krhin je igral zadnjih za Bologno nesrečnih deset minut. V Veroni je Boštjan Cesar v dresu Chieva proti Juventusu, kot ponavadi, odigral vseh 90 minut, (a izgubil z 1:2). V dresu Sassuola je bil v Neaplju zelo aktiven Jasmin Kurtič (na sliki desno). Njegovo moštvo je iztrgalo točko vodilnemu Napoliju, Kurtič pa je bil pobudnik večine ofenzivnih akcijh svojega moštva in njegov najboljši igralec. V 83. minuti bi celo lahko poskrbel za senzacijo, a je njegov strel z glavo vratar Reina uspešno odbil iz vrat. motociklizem Po delavcu ob progi umrl tudi mladi dirkač SEPANG - Potem ko je v soboto, slabi dve leti po tragični smrti Marca Simoncellija, na malezijskem dirkališču Sepang prišlo do nesreče, v kateri je umrl delavec ob progi, je včeraj poškodbam podlegel tudi 17-letni dirkač Mohamad Izzat Mohamad Abdul. Slednji je na treningu z veliko hitrostjo zbil 40-letnega Satis-ha Suppiaha, ki je ob progi mahal z zastavo, s katero je označil konec treninga motociklističnega razreda do 250 ccm. Mohamad Izzat Mohamad Abdul je padel in so ga morali zaradi notranjih krvavitev v bolnišnici operirati. Njegovo stanje so zdravniki opisali kot kritično, včeraj pa je mladi dirkač poškodbam podlegel. Vrnitev in odstop RIM - Potem ko ga je društvo prisililo v ponižujoče soočenje z navijači, se je trener Brescie Marco Giampaolo (47 let) za tri dobesedno potuhnil, včeraj pa je sam raztrgal dveletno pogodbo s klubom. »Nisem se skril, klub je vse vedel. V tem nogometu se ne prepoznavam več,« je dejal Giampaolo. Julija so navijači prisilili k odstopu njegovega pomočnika Galla, ker je bil prej član osovražene Atalante ... Gattuso 20. žrtev Maurizia Zamparinija PALERMO - Kontroverzni predsednik drugoligaša Palerma, Maurizio Zamparini, je še enkrat več dokazal, da nima prav veliko potrpljenja. Po vsega šestih tekmah in tretjem porazu je odpustil 35-letnega trenerja Gennara Gattusa in na njegovo mesto postavil 49-letnega Giuseppe-ja Iachinija.Gattuso, ki je 13 let igral za Milan in z njim osvojil dva naslova v ligi prvakov in dva državna naslova, v minuli sezoni pa je igral za Sion, je že 20. trener, ki ga je Zampa-rini odpustil v enajstletnem predsed-nikovanju. Za Palermo igrajo tudi trije Slovenci, in sicer Siniša Andjelko-vič, Armin Bačinovič in Aljaž Struna. košarka - Union Olimpija Prvič brez evrolige, a z velikimi ambicijami LJUBLJANA - Košarkarski klub Union Olimpija ambiciozno stopa v sezono 2013/14. Osrednji cilj dodobra prenovljenega ljubljanskega moštva je osvojitev naslova državnega prvaka, prvega po sezoni 2008/09, hkrati pa želi imeti vidno vlogo v regionalni ligi na področju nekdanje Jugoslavije ter v evropskem pokalu. Proračun kluba bo znašal okoli milijon evrov.Union Olimpijo bo v novi sezoni vodil Aleš Pipan, privrženci ljubljanskega kluba pa bodo - tako kot v minulih sezonah - potrebovali kar nekaj časa, da se bodo privadili na številne nove obraze, potem ko so klub zapustili Klemen Pre-pelič, Jaka Blažič, Dominic Waters, Tee-mu Rannikko, Aaron Baynes, Dylan Page in še nekateri drugi zmaji. Navijačem ljubljanskega kluba so znane sposobnosti povratnika Dragiše Drobnjaka, ki bo v novi sezoni tudi ka-petan, ter slovenskega reprezentanta Ne-bojše Joksimoviča, z velikim zanimanjem pa si bodo ogledali druge novince, predvsem «ameriški paket» - organizatorja igre Cedrica Jacksona, krilnega centra Ko-dija Augustusa in centra Alexa Stephe-sona - ter litovskega krilnega igralca Dei-vidasa Gailiusa. Pipan je bil v pripravljalnem obdobju kar veliko časa odsoten, saj je na nedavno končanem evropskem prvenstvu v Sloveniji vodil Makedonijo, tako da je bila velika odgovornost na ramenih obeh njegovih pomočnikov - Andreju Žaklju in Borutu Bassinu. Union Olimpija je dobila tudi novega vodjo mladinskega pogona. To odgovorno mesto je prevzel Gašper Potočnik, v minuli sezoni trener novomeške Krke in pomočnik selektorja Božidarja Maljkovica na nadevanem evropskem prvenstvu v Sloveniji, svetovalec mladinskega pogona pa ostaja Janez Drvarič. Ob tem kaže omeniti, da je Olimpija poglobila sodelovanje s Slovanom. odbojka - Moško EP »Ostanek« Italije se je prebil v polfinale AARHUS - Italijanska odbojkarska reprezentanca se je z zmago s 3:1 (23:25, 25:20, 25:22, 25:21) uvrstila v sobotni polfinale (proti Bolgariji) evropskega prvenstva . Zanjo ni to pravzaprav nič novega, tudi četrtfinalni nasprotnik Finska ni sodil med evropske velikane (čeprav je v zadnjih letih zelo napredovala), vseeno pa gre za lep rezultat. Italija se je namreč na prvenstvu predstavila s spremenjeno postavo. V njej je nekaj debi-tantov. Poleg tega se je že na začetku poškodoval izkušeni Cristian Savani, za nameček pa včeraj zaradi poškodbe ni igral niti Simone Parodi, tako da se je Italija znašla na igrišču brez standardnih sprejemalcev. To vlogo je moral prevzeti Ivan Zajcev (18 točk), drugi krilni igralec je bil Jiri Kovar (6), ob centru Thomasu Beretti (tako kot drugi center Emanuele Birarelli je dosegel kar 14 točk) pa se je na mestu korektorja prav tako preizkusil novinec v izbranem moštvu, 22-letni Luca Vettori. Tako kot dan prej proti Nizozemski so Italijani tudi proti Finski izgubili uvodni set, nato pa z borbeno igro, (spet) odličnim blokom in razpoloženim podajalcem Draganom Travico (5 točk) strl odpor Fincev, ki jih je v preteklosti vodil tudi zdajšnji trener »azzurrov« Maauro Berruto. Ostali četrtfinalni izidi: Rusija -Francija 3:1 (25:17, 17:25, 25:22, 25:21), Bolgarija - Nemčija 1:3 (20:30, 27:25, 25:22, 25:20), Srbija - Belgija 3:1 (25:22, 22:25, 30:28, 25:18). Sobotni polfinalni spored: Italija -Bolgarija, Rusija - Srbija 22.000 evrov za Pallacanestro TS 2004 Združenje Trieste entra in gioco, ki ga sestavljajo podjetniki, navijači in navadni ljudje, je v podporo tržaškemu košarkarskemu drugoligašu zbralo doslej 22.000 evrov, kot je poudaril njegov predstavnik Alessandro Michelli pa je pripravljeno vstopiti v društvo z 20-odstotnim deležem. / ŠPORT Četrtek, 26. septembra 2013 17 košarka j Sinoči v Gorici Turnir ŠZ Dom K2sport je po zmagi v finalu proti Arditi osvojil Jadran Franco Jadran Franco je zmagovalec turnirja ŠZ Dom za Pokal K2 sport. V sinočnjem finalu v telovadnici goriškega Kulturnega doma je s 66:59, predvsem z boljšim metom v drugem polčasu, premagal neposrednega tekmeca v bližnji državni C-ligi Ardito. Slavec iz previdnosti zaradi manjše poškodbe meča ni igral. V tekmi za 3. mesto je Ajdovščina s 79:74 odpravila Bor Radensko. Telesno močnejšim Ajdovcem se je Bor dobro upiral. Za 3. mesto: Ajdovščina - Bor Radenska 79:74 (18:13, 21:16, 25:20, 15:25) Bor Radenska: Norbedo 9, Daneu 2, Crevatin 6 (2), Contento 13 (2), Babich 10 (2), Kocijančič 2, Favretto 18, Vittori 0, Perto 2, Pizziga 12 (2). Finale: Ardita - Jadran Franco 59:66 (18:21, 15:13, 19:22, 12:10) Jadran Franco: M. Bartich 12 (4), D. Batich 10 (2), Ban 16 (2), Slavec, Žerjal 0, Marusič 11, De Petris 0, Franco 7 (1), Malalan 10, Ridolfi 0, Legiša. odbojka - V nedeljo v Trstu Na 6. Memorialu Laure Maver bo poleg Zaleta nastopila tudi priložnostna ekipa naših veterank Odbojkarsko društvo Bor bo v nedeljo organiziralo (v sodelovanju s ŠD Kontovel in ZSŠDI) šesti ženski odbojkarski Memorial Laure Maver. Na njem bodo letos nastopili naša združena ženska ekipa Zalet, tržaški Virtus, njen konkurent v bližajoči se deželni C-ligi in slovenski drugoligaš Ankaran, turnir pa bo popestril enkratni nastop ekipe Zalet masters, ki jo bodo sestavljale nekdanje igralke naših ekip, med njimi so mnoge še zmeraj aktivne tekmovalke ali rekreativke. Svoj nastop so doslej že potrdile sestri Flego, Vodopivčeva, B. Gregorijeva, Grudnova, Ciocchijeva (na sliki), Mamillova in Sancinova. Za Zalet bo turnir zadnji pripravljalni nastop, saj se že v soboto, 5 oktobra začenja prvenstvo, v 1. krogu pa bo Zalet (ob 18. uri) v Repnu gostil videmski Volleybas. Spored 10.00 odprtje, sledi Zalet M- Virtus, sledi Zalet - Ankaran; 15.00 za 3. mesto, sledi finale. Vse tekme bodo odigrali na dva zmagana seta razen finala, ki bo na tri zmagane sete. estetski športi - V nedeljo na Opčinah 1. festival komisije ZSŠDI Pet društev se predstavlja Cheerdance Millenium kroma Športi, v katerih se tekmovalci po-merjajo tako individualno kot skupinsko, športi, kjer se poleg natančnosti izvedbe in tehnike ocenjuje tudi estetsko vrednost, športi, ki so zaradi lepote izvedbe že skoraj umetnost. To in še marsikaj so esteski športi, kot so kotalka-nje, ritmična gimnastika, cheerleading in športni ples. Ob ustanovitvi sekcije ZSŠDI-ja za estetske športe bo v nedeljo, 29. septembra, ob 16.00 v centru ŠD Polet na openskem Pikelcu potekal prvi Festival estetskih športov, kjer se bodo predstavile prav te štiri športne panoge. Festival je nastal iz sodelovanja petih tržaških in goriških športnih društev: ŠZ PLANINSKI SVET 35.spominski pohod na Slavnik in praznovanje 120-letnice SPD/PZS V nedeljo, 28. septembra 2013 bo na Slavniku velik praznik. Na tej priljubljeni pohodniški točki, nam najbližjem tisočaku, ki ga primorski planinci pogosto obiskujemo od zgodnje jeseni pa do pozne pomladi, se bo odvijal tadicionalni spominski pohod na Slavnik v organizaciji Obalnega planskega društva Koper. Istočasno pa prirejata Meddruštveni odbor Primorsko-Notranjskih planinskih društev in Obalno PD iz Kopra tu tudi osrednjo slovesnost za južno Primorsko ob 120-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Pred Tumovo kočo na Slavniku bo ob 11 uri slovesnost s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovali člani vseh društev, ki so vključena v MDO Primor-sko-Notranjskih PD. V pesmi in besedi bo- Bor, AŠD Cheerdance Millenium, AŠZ Olympia Gorica, AŠD Polet in AKŠD Vipava. Društva bodo na festivalu predstavila delovanje svojih tekmovalnih skupin. Dogodek bodo odprli člani gostujočega društva AŠD Polet s skupinsko kotalkarsko točko, pri kateri bodo sodelovali vsi kotalkarji Poleta. V drugi točki se bodo predstavili najmlajši kotalkarji, ki so v lanski sezoni tekmovali na deželni ravni v Italiji ter na različnih pokalih v Sloveniji, in tisti, ki bodo letos prvič tekmovali. V tretji točki bodo nastopile starejše kotalkarice, ki so v lanski sezoni tekmovale na italijanskem prvenstvu. Na kotalkah bodo nastopili tudi člani goriške Vipave, ki se prav tako predstavlja s tremi točkami, v katerih bodo nastopile tekmovalke, ki so v preteklih sezonah tekmovale v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem, ter mlajša dekleta, ki bodo letos prvič tekmovala v sklopu tekmovanj italijanske ko-talkarske federacije. Vsaka izmed skupin, med katerimi so tudi lanski pokrajinski in deželni prvaki, bo prikazala eno točko, skupaj pa bosta sooblikovali tretjo. Za tržaško ŠZ Bor bodo z dvema skupinskima sestavama nastopile tekmovalke iz kategorije mladink. Prav s tema sestavama, eno z obroči, drugo brez rekvizita, so dekleta v lanski sezoni na vsaki tekmi slovenskega državnega prvenstva programa A1 osvojila prvo mesto, za skupnih šest zlatih kolajn. Z ritmično gimnastiko se ukvarjajo tudi pri AŠZ Olympia, kjer bo tudi ta šport prišel do izraza, vendar na bolj igriv način, saj bodo v sklepni toč- ki nastopili trenerji orodne telovadbe, predšolske telesne vzgoje, ritmike in športnega plesa. Gledalcem bodo prikazali delo trenerja vsake izmed športnih panog. Brukus in Mače gor, mače dol pa sta naslova ostalih dveh točk, ki ju ponuja društvo Olympija, v katerih bodo nastopila višješolska dekleta, ki se ukvarjajo s športnim plesom. Dekleta so med drugim na mednarodnem tekmovanju v Lignanu s točko Mače gor, nogomet - 9. turnir KD Skala v Gabrjah Nastopilo preko 250 mladih igralcev Cicibani Sovodenj s pokalom za zmagovalca do predstavili pestrost kulturne dediščine, ki se je v dolgih stoletjih oblikovala in razvijala v prostoru pod Slavnikom ne glede na državne meje: vse od Istre in Krasa mimo Čičarije in Brkinov vse do Vipavske doline. Tržaški planinci, ki se bodo udeležili pohoda, se bodo zbrali ob 8.00 uri v Bazovici pri Kalu. Z osebnimi avtomobili se bodo odpeljali do Prešnice in se od tod povzpeli na Slavnik. Izletje primeren za vse od najstarejših pa do najmlajših. Predvidene so približno 4 ure hoje. V nedeljo dopoldne se je na gabr-skem igrišču za mali nogomet v Gabrjah pri Sovodnjah zaključil 9. turnir za pokal KD Skala. Desetdnevnega turnirja se je udeležilo deset goriških društev s skupno dvajsetimi ekipami in z udeležbo več kot 250 mladih nogometašev. Gabrski nogometni popoldnevi so zadevali tri mladinske starostne skupine: Naraščajnike A7 z udeležbo šestih ekip, Cicibane (osem moštev) in Mladih prijateljev nogometa (šest moštev). Med naraščajniki je zmagala štandrežka Juventina pred Sovod-njami in Pri Farro (nastopila so še moštva Audaxa/San Rocco, Isontine in Mosse). Največ tekem je bilo med Cicibani, kar 16. Po ustaljeni navadi, za to kategorijo prireditelj ni izpostavil rezultatov tekem, niti končne lestvice, kajti pri teh starostnih skupinah je pomebnejša igra in druženje, kot pa zmage za vsako ceno. Vseeno pa so se prireditelji odločili, da izročijo pokal najboljšemu moštvu, povsem enake pokale za prisotnost pa so prejela vsa ostala moštva. Vsi trenerji pa so prejeli spominski obesek za ključe. Najbolje se je na Ü] Obvestila mače dol dosegla odlično 4. mesto. Slovito mednarodno tekmovanje se dogaja tudi vsako leto v Trstu, to je Millenium cup, ki ga prireja AŠD Cheerdance Millenium, ki se je lani udeležilo še Slovenskega državnega prvenstva in Rom pom pon prvenstva v Sloveniji. Otroška navijaška skupina Zajčki bo oblikovala prvo točko navijaškega društva, ostali dve pa bosta v izvedbi starejših skupin Škrati in Strele. (vo) turnirju odrezala ekipa Sovodenj. Manjša osrednja svečanost je ob zaključku turnirja cicibanov potekala v soboto pozno popoldne. Pri prisrčno zasnovani prireditvi so bili prisotni sovodenjska županja Alenka Florenin, odbornica za šport in predsednica goriške ZSŠDI Vesna Tom-sič, delegat nogometne zveze (FGIC) za Gorico Antonio Quarta ter predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin. V kratkih nagovorih so vsi pohvalili društvo Skala in njegovega neutrudljivega predsednika Edija Samba ter podčrtali pomembnost tovrstnih pobud, ki imajo za cilj povezovati mlade, njihove trenerje in starše iz različnih krajev. Predsednik Sambo se je na koncu zahvalil še popkroviteljem in sponzorjem, ki so omogočili brezhibno izvedbo mladin-skiega tedna nogometa v Gabrjah.(VIP) primorski_sport facebook 4 ŠD KONTOVEL - odsek za ritmično gimnastiko vabi deklice od drugega letnika vrtca do drugega razreda osnovne šole na treninge ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v telovadnici na Kontovelu. AŠZ GAJA - orientacijski odsek prireja v nedeljo, 29. septembra v Dolini tekmo v orientacijskem teku po vaških ulicah in okolici, veljavno za Deželno prvenstvo "Mestna jedra". Poleg agonističnih kategorij bodo na voljo tudi dve začetniški kategoriji z lažjimi in krajšimi progami za začetnike in rekreativce. Zbiranje od 8:30 dalje pred občinskim športnim centrom Silvano Klabjan, prvi start bo ob 10.00. Prijave so možne še v nedeljo zjutraj, do 9.30 oz. do razpoložljivosti kart. Vse informacije na spletni strani www.origaja.it ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo telovadba za otroke od 6. do 8. leta ob ponedeljkih od 17.30 do 18.30 na Stadionu 1. Maj in četrtkih od 17.00 do 18.00 v telovadnici v Lonjerju. Informacije v uradu Stadiona 1. Maj, tel. 040-51377 ali e-pošta: urad.bor@gmail.com. ŠZ BOR obvešča, da se bo telovadba za odrasle začela v ponedeljek, 30. septembra. Urnik: ponedeljek in petek 9.00-10.00 in 10.00-11.00 s prof. Drasičem ter torek in četrtek 17.30-18.30 s prof. Meulio. Informacije v uradu Š.Ž. na Stadionu 1. Maja, tel. 040-51377, urad.bor@gmail.com. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini z društvenimi učitelji ob sobotah popoldne od oktobra do decembra 2013. Informacije: info@skdevin.it - tel. 340 2232538. ŠD SOKOL organizira treninge v nabrežinski telovadnici: za minivolley (letniki 2004, 2005 in 2006) ob sredah od 17.15 do 18.30 in v petkih od 16.15 do 17.15, ter treninge Under 12 (letniki 2002 in 2003) ob ponedeljkih od 16.00 do 17.15 in ob sredah od 17.15 do 19.00. Za dodatne informacije 3488850427 (Lajris Žerjal). AŠD MLADINA organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji: pričetek v torek, 1. oktobra, od 16. do 18. ure in nadaljevalni tečaj v sredo, 2. oktobra, od 16. do 18. ure. Informacije na tel. 347-0473606. ASD SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo treningi začeli 1. oktobra v zgoniški telovadnici, torek/petek otroci, sreda/petek odrasli. Info: 334-6218712, 347-3955129, www.shinkaikarate.it. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 2.oktobra 2013 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. AŠZ SLOGA prireja tečaj mini odbojke s poudarkom na splošni motoriki za osnovnošolske otroke. Tečaj poteka dvakrat tedensko v telovadnici openske nižje srednje šole in sicer ob torkih od 18.00 do 19.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.15. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo danes, 26. septembra, ob 20.00 potekal v bazoviški telovadnici (Športni center Zarja) pod umetno steno uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike, namenjen vsem, ki so dopolnili šestnajsto leto starosti. Vljudno vabljeni, info na tel. 3496648530. ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meulja ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru Zarja v Bazovici. Informacije na tel. 333-1755684 (od 19. do 21. ure). AŠD SK BRDINA prireja ob petkih v prostorih telovadnice v Repnu od 20.30 do 22.00 »rekreacijo za odrasle« s pričetkom 4. oktobra. Informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. št. 349-7338101 (Tatjana), 347-4421131 (Valentina). PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med 14. in 17. uro na tel. št. 04051377. 1 8 Četrtek, 26. septembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI, RUBRIKE / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad našo deželo se v prizemlju zadržuje bolj vlažen zrak. Jutri bo ob prihoduoslabljene vremenske fronte nekoliko bolj nestabilno. Med nedeljo in ponedeljkom pa nas bo dosegla izrazitejša vremenska motnja. Po vsej deželi bo v glavnem prevladovala spremenljiva oblačnost. V nižinskem pasu se bo lahko ponoči pojavljala megla. Ob morju bo čez dan zapihal zmeren jugo-zahodnik, možne bodo delne razjasnitve. Drugod pa bo bolj oblačno. V hribih se bo ponekod pojavil kratkotrajen dež. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Najbolj oblačno bo na Primorskem in Notranjskem. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah nastala megla. Čez dan bo pihal zahodni do jugozahodni veter. Po vsej deželi bo pretežno oblačno vreme, tu pa tam bo deževalo, količina padavin bo majhna. Dež bo verjetnejši v hribih, možen pa bo tudi v ravninskem pasu. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri bo pretežno oblačno, dež bo dopoldne ponehal. Hladneje bo. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno in povečini suho vreme. 2000 m ...........9 2500 m............6 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 4,5 in v gorah 5. Našli kos meteorja, ki je padel pri Čeljabinsku MOSKVA - Komercialna odprava, ki upa, da bo našla ostanke meteorja, ki je februarja eksplodiral nad osrednjo Rusijo, je v enem od jezer našla delec v velikosti pesti. Člani ekspedicije z imenom Jaz so danes najdbo izročili univerzi v Čeljabinsku. Kamen, ki je rahlo magneten, so odkrili v ponedeljek v jezeru Čerba-kul, vendar jim ga je iz vode uspelo potegniti šele v torek, ker je bil zakopan v blato na globini 13 metrov. Znanstveniki domnevajo, da je večina ostankov meteorja, ki je 15.februarja eksplodiral nad Čeljabinskom, padla v to jezero. Po navedbah Evropske vesoljske agencije je imel meteor 17 metrov premera, tehtal pa je do 10.000 ton. Viktor Gorohovski z univerze v Čeljabinsku je dejal, da kosi meteorja, ki so jih našli doslej, tehtajo skupaj okoli 400 kilogramov. Britanka Sarah Outen sama preveslala Tihi ocean Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska Zgodbo objavljamo še enkrat zaradi tiskarskih škratov v prvi objavi Tržačanka ŠIFRA: LOHPIT Ležala si na hrbtu s ponatisnjenimi očmi in naslanjala glavo na skoraj modro čipkasto blazinico. Bila si gola, lasje so ti razpadli globoko čez senca in nežno poplesavali po lahteh in vratu. Zdelo se mi je, da te nocoj sanjam kot prvikrat. Dražili so me tvoji rdeči jezdeci, tvoj od strasti in življenja zagoreli obraz in tvoje globoke oči polne sramu in nagajivosti. Ko te sanjam že četrti dan zapored, se v meni topijo sledovi zunajzemeljskih prividov. Ta fatamorgana me iz dneva v sekundo grabi za komolec in še močneje okoli leve vene stiska posesivnost iz mene. Tvoje ustnice imajo barvo medenine in okus po domače vloženih breskvah. Sladka si, ko vsakič znova mahaš s perutmi in me na rahlo izzivaš. Na spodnje zobe ti bom položil bronasti kovanec, če ti bo prelahko pa dodal še enega, tako lepo boš spet zvenela: ha ha la tra la la. In zato te sanjam že četrti dan zapored, po mestu hodim samo ob torkih, ker imaš samo takrat vse gumbe na srajci odpete, obožujem mraz, ko se drgne ob tvoje prsi. Nadstropje nižje v sobi živi čisto sama mlada Tržačanka. Ves čas je sama. Srečujeva se ob odbojkarskem igrišču, v piceriji čez cesto, na vhodu v študentski dom, na obali koseškega bajerja. Sama tava po Ljubljani, sama večerja, sama se tušira, sama sanja, sama otipava šale, kape in dolge hlače. Kdo ve, kakšna je njena zgodba, nedostopna je in zelenkasta, ko se ji želim približati. Kakor da bi se naenkrat vse barve za-gabile in se utopile v zelenkasto gnusobo, ki me celega preplavi. Molče gleda čez strugo in si misli, po zraku letijo race, toku se prepuščajo notranjski bobri. Kar naenkrat zvečer ni več zahajala v center mesta ali na zabave. Sedela je v sobi in gledala skozi okno na mlade slovenske študente, nekaj je pričakovala. Kdo ve, kakšna je njena zgodba. Zgodaj je hodila spat in zgodaj je začela vstajat, sem in tja si je na prenosniku ogledala kaki novi del ameriške popularne serije, nekajkrat se je na glas hihitala, drugič stokajoče jokala. Kadila je na balkonu in s svojimi sostanovalci ni nikoli spregovorila niti besedice. Niti ene. Pivo je pila poredko, ker je želela na hitro izgubiti nekaj sicer ne odvečnih kilogramov. Kdo ve, kakšna je njena zgodba. Spet sem izgubil občutek za veter, to se mi stalno dogaja, vedno, ko se poslavljava z roba stolpnice, na križišču dveh svetov pozabim na občutek. »Občutek za veter ni važen«, mi drzno šepetaš, ko mi z jezikom drsiš po vratu navzdol. »Pomemben je občutek tebe«, krknem in tudi sonce takrat zmore le en kratki pisk. Ko te tako sanjam že četrti dan zapored, me prosim več ne sprašuj, kam greva, ker vse kar vem, je le, kje sva vse že bila. Kot lansko poletje, ko sva odšla v mesto, ves čas si se me oklepala, govoril sem ti o pretekli okupaciji, stari tramvajski liniji, o novem potniškem terminalu, pravil sem ti vse o ulicah in parku, vse, kar sem pač vedel. Nič me nisi spraševala, ker je bil zate to novi svet. Oklepala si se me, kot se oklepa otrok svojih staršev na prvem sprehodu. Ob morju, kamor zahajajo praktično vsi, ne samo pomembni meščani, sem užival, ker so vsi moški pogledovali za tabo, poglede so jim prevzeli tvoji zvijajoči boki, tvoje močno razdražene in štrleče prsi. Naslajal sem se nad jeznimi pogledi njihovih spremljevalk, zagotovo so že pozabile, kdaj so se njihovi pogledi tako obešali nanje. Sledil sem tvojemu s poželenjem napolnjenemu dihu, ki naju je vodil do bakrenega svetilnika na koncu pomola. Tam sva obstala, želel sem ti nekaj reči, pa sem raje molčal. Na morski gladini so odzvanjali premiki srednje velikih jadrnic, valovi so rahlo butali ob ostale čolne, glasba v ozadju je poplesavala med najinim poljubom. Presneto ... zakaj se vse zgodbe začnejo z veliko začetnico? Končajo pa se vsak dan drugače. Danes ... razgaljeno oprsje ženske. Jutri ... spet neka druga neskončna in vseobsegajoča metafora. Nato sva se sprehodila mimo pokopališča, normalne ljudi bi ta oltar smrti prestrašil, ti si pa čutila poželenje in vzdraženo nevarnost med temi rdečimi, zelenimi, oranžnimi in ponekod modrimi svečkami. Želela si se me bolj in bolj, dokler nisi iz sebe odvrgla klobuk in pred mano eskalirala v vsej svoji vlažnosti in goloti. To je bil surrealen trenutek, vzel sem te v samem središču umrlih, razdajala si se mi v tej arab-skosti grobov. Od tega je zdaj minilo dobrih šest mesecev in več kot očitno sem te prebolel. Tisto noč se je Tržačanki dogajalo nekaj podobnega kot meni, le da je moja noč bila krajša kakor njena. Čisto možno, da je že nekoga imela, mislim bila je čisto v redu punca, bilo bi bolj narobe, če ga ne bi imela. Kaj pa vem, kakšna je njena zgodba, zjutraj, ko sem vstajal s postelje se je njen vonj globoko vtisnil v stene moje sobe, takrat sem spoznal, da sem po dolgem času spet preživel noč z žensko. Ne bom dejal, da so me omamljale Erazmovke, brez veze, to je še več kot brez najmanjše veze, a tako je dišalo iz njene sobe. Kdo bi si mislil, da je ženski vonj tako močan, bil sem popolnoma šokiran. ANCHORAGE - Na Aljasko je prispela 28-letna Britanka Sarah Outen, ki je, kot zatrjujejo v njeni spremljevalni ekipi, prvi človek, ki je sam preveslal severni del Tihega oceana. Njena pustolovščina je trajala 150 dni, v tem času pa je preveslala 4315 milj. Na pot je odrinila aprila na Japonskem, prečkanje Tihega oceana pa je zgolj etapa na njeni poti. S čolnom in kolesom želi namreč obkrožiti svet in medtem zbirati denar v dobrodelne namene. Kot je povedala po prihodu na Aljasko, si bo zdaj najprej malo odpočila, nato pa se bo s kolesom z zahoda Kanade odpravila do Nove Škotske. Od tam namerava preko Atlantika odveslati v Veliko Britanijo. Vse kar mi je od tebe ostalo, je tvoj žameten lila klobuk, tisti klobuk, ki si ga nosila na občasnih srečanjih s staro mamo ali pa preprosto samo na morju, ko so tvoje gladke in blede srednje dolge noge valovi prali na sredozemski divji obali. In ko te tako sanjam že četrti dan zapored, vse skupaj nima več smisla, ženska mora odpreti oči, ko jo moški poljubi. Prihaja zima. Znova je celi dan snežilo, a bilo mi je vseeno. Zagrnil sem rolete in prižgal svečo. Ulegel sem se na posteljo, sobo so napolnili verzi I'll never be open again, I could never be open again. And I'll smile and I'll learn to pretend1 ter se razneženo zasanjal dalje. Nisem je pokril, niti legel poleg nje, želel sem jo izključno gledati, ko je tako simpatično spala, želel sem se jo dotakniti, a sem stremel v njeno napeto kožo, bal sem se, da bi se s poljubom predramil, a na srečo sem dobro videl vsako njeno zvezdo, ki se je skrivala v njej. Želel sem si, da bi se tudi ona zbudila in se povzpela do mojega okna, potrkala in vstopila kar skozi šipo, spustila bi si lase in sveča bi v pravem trenutku ugasnila. Zelo ljubka punca je bila, v nosu je nosila majčken srebrni piercing in prav nič se ji ni poznalo, da je imela nekaj propadlih zvez za sabo. Tudi sam sem imel take izkušnje, zato sem zastal pred prvo izložbo in se podrobno pregledal. Na levem licu so se mi začele temniti pegice, ki jih v vrhuncu deviškosti še nisem imel. »Jebi ga,« sem si rekel in nadaljeval pot do pekarne, »življenje se mi pač pozna, fak it!« Kot da bi me življenje spet malo predramilo, sej ne vem točno, sem jo pa znova srečal, tokrat sva se ujela na mestnem avtobusu in nisem vedel, kaj naj rečem, brez zelenkaste gnusobe mi je uspelo samo: »Jah, zajebano je!« Dvignila je levo obrv, se nasmehnila in v polomljeni slovenščini pritrdila. Take rahle nerodnosti delajo ljubezen še lepšo. Že za naslednji dan sva se dogovorila, kmalu je postala vse tisto in še več, kar sem si želel: po koncu novi začetek. Dišala je preprosto, kot je morala. Tržačanka. Tudi ona si je čez čas na lase pripela velik lila klobuk in tokrat vem, kakšna bo njena zgodba. 1 Dream Theater - Space-Dye vest ..........................;......... Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska GLASUJEM ZA: Tržačanka ŠIFRA: Lohpit Objavljeno v Primorskem dnevniku dne 26. septembra 2013 IME IN PRIIMEK KONTAKT (telefon ali e-mail). Odrezek pošljite na naslov Založništvo tržaškega tiska, Ul. Mon-tecchi 6,34137 Trst ali oddajte v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. septembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Film: Slovenka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 21.05 Film: Roma città aperta 23.00 Dok.: Doc 3 Rete 4 Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un al- tro! 20.00 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffè 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Provaci ancora prof 23.15 Prix Italia 21.10 Film: Cado dalle nubi 23.30 Super Cinema O Italia 1 6.40 Risanke 8.20 Art Attack 8.40 Nad.: Heartland 9.25 Nan.: Settimo cielo 10.05 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.20 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Kviz: Un minuto per vincere 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Tutto in famiglia 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House -Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Nan.: Two Broke Girls 16.00 Nan.: How I met your mother 16.55 Nan.: Community 17.50 Nad.: Mike & Molly 18.15 Show: Si salvi chi puo 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Serija: Hannibal 23.00 Nad.: The Following 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 8.00 Agora Estate 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Tgr Prix Italia, sledi Tgr Puliamo il mondo 15.35 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 16.20 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 23.25 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le stra-de di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nad.: My life 16.50 Film: Puo succedere anche a te 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.0017. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.45, 22.55 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.35 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito 23.00 Odmevi 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Folkest 2013 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 Potopisi 17.00 Alpe Jadran 17.30 Pogovor z... 18.00 Kraška dediščina 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Dokumentarec 20.00 Blue Hole 20.30 Film: Backroads (dram.) 22.15 Avtomobilizem 22.30 Lynx Magazin 23.50 Med valovi ^ Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.4516.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.30 Videostrani, sledi Seja občinskega sveta občine Postojna, posnetek 17.30 Žogarija v Koprivnici 18.00 6. študentski festival 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Predstavljamo: slovenska mladinska kuharska reprezentanca 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.30 16.45 Nad.: Vihar 9.25 10.35, 11.45 Tv prodaja 9.40 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.50 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Nan.: Trafika 13.30 Nad.: Naša mala klinika 14.25 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Mentalist 22.25 Nad.: Nepremagljivi dvojec 23.20 Nan.: Kaliforniciranje Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Iif- Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.40 Dok. film: Dodaj malo barve 10.55 Kratki film: Iščeva gospo 11.10 Kviz: Male sive celice (pon.) 12.00 O živalih in ljudeh 12.30 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke in odd. za otroke 16.30 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Ugriznimo znanost 17.35 Dok. film: Hrana za prihodnost 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Film: Boy 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 12.15 Dobro jutro 15.35 19.00, 23.25 Točka 16.40 Evropski magazin 16.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. serija: V oblasti strojev 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Koncert: Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, pon. 22.00 Film: Pasteur iT Slovenija 3 6.0019.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.40 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno 8.0015.30 6.55 Risane serije 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Faktor strahu ZDA 9.1012.55 Nan.: Policisti v Los Angelesu 10.00 17.05 Serija: Puščica 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.45 Serija: Šola za pare 14.15 19.25 Nan: Veliki pokovci 14.45 Film: Aussie in Ted 16.3018.00 19.55 Svet 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Marinec brez zakona 21.55 Film: Mojster za dež RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.30 Prva izmena; 10.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 9. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; _ Č k 26 b VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 26. septembra - umj Iris, ob 21. uri I ponti di Madison County ZDA 1995 Režija: Clint Eastwood Igrajo: Clint Eastwood in Maryl Streep Jeseni leta 1956 se Robert, fotograf revije National Geographic ustavi v Madison Countyju, da bi poslikal tamkajšnje pokrite mostove. Robertov štiridnevni delavni obisk pa se kaj kmalu spremeni v nadvse prijetno ljubezensko pustolovščino. Fotograf namreč spozna Francesco, temnolaso gospo, ki je poročena in ima dva otroka, prav tiste štiri dni pa je sama doma. Njuno srečanje bo ostalo ovito v skrivnost, vse do France-scine smrti, ko bodo njeni otroci našli mamin dnevnik. Tako bodo odkrili zgodbo matere, njima v tem smislu skoraj neznane ženske, ki je okusila ljubezensko čustvo in štiridnevno romanco, katerima pa se je odpovedala, v imenu družine, se pravi moža in otrok. 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35, 18.00, 19.00, 23.30 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 I magnifici 22; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Spassiunatamente; 22.00 My radio estate; 23.00 Radio indie music like; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. OBČINA GORICA ODBOHNIŠTVO ZA KULTUHO IN DOGODKE LefsGo! Gorizia FondazionE Cassa d i Riaparmio di Gorizia Caman l> tammarcia CONFCOMMERClO