ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 1(102) • 47-52 47 
B r a n k o R e i s p 
Karteli turnirja leta 1652 v Ljubljani 
iz Knjižnice Narodnega muzeja 
Med različnimi starimi neknjižnimi tiski, ki se hranijo v Knjižnici Narodnega muzeja v 
Ljubljani, tretji najstarejši javni znanstveni knjižnici v Sloveniji, so tudi v zgodovinopisju 
neevidentirani izvirni karteli1 ali pozivi na turnir leta 1652 v Ljubljani. Natisnjeni so v nemščini 
na štirih listih velikega formata. Čeprav v izvirniku doslej niso bili v evidenci, je bila njihova 
vsebina predhodno znana. Objavil jo je namreč v svojem epohalnem delu Die Ehre deß 
Hertzogthums Crain že Janez Vajkard Valvasor leta 1689. Zato bi v naslednjem o tem in ob tem o 
drugih turnirjih najprej povzeli Valvasorjevo poročanje. 
O turnirjih in podobnih tekmovanjih poroča Janez Vajkard Valvasor v Die Ehre deß 
Hertzogthums Crain nekajkrat. Jako beremo v X. knjigi tega dela, ki prinaša zgodovino vojvod in 
deželnih knezov na Kranjskem, da se je nadvojvoda Leopold z nekaterimi deželnimi gospodi iz 
Koroške in brez dvoma tudi z nekaj kranjskimi vitezi, kakor je bila že od nekdaj navada, udeležil 
z velikim sijajem turnirja oziroma viteških iger leta 1080 v Augsburgu.2 V XI. knjigi, znameniti 
»knjigi gradov«, kjer opisuje in ilustrira gradove, mesta, trge in samostane, določneje navaja 
turnirje v zvezi z domačimi kraji in domačini. Najprej tistega, ki je bil leta 1311 v Kranju in kjer 
je gospod Boltežar z Lanšpreža, zadnji svojega rodu, izgubil življenje v boju z Diepoldom s 
Kamna. Podatek je povzel po delu Martina Baučerja o zgodovini Norika in Furlanije in ga še 
ponovil pri popisu gradov Lanšpreža in Kamna.3 
Tako kakor je bil Valvasor kot zgodovinar tematski vir za številna dela zlasti slovenske 
klasične književnosti, najbolj seveda epske, zlasti v obdobju romantike in realizma, in so se zanj 
zanimali celo nekateri predstavniki slovenske moderne, pa je bil opisani dogodek motiv za eno od 
idil z naslovom »Žalostna ekloga« pisatelja Ivana Preglja.4 
Nadalje omenja Valvasor, da je na Kamnu v neki sobi slika na steni, ki predstavlja 
konjeniški boj na življenje in smrt gospoda Lamberga s Kranjskega in češkega velikana. Zgodba 
mu sicer ni znana iz poročil zgodovinskih piscev, ampak iz kranjske (slovenske) pesmi, ki jo 
pojejo tamkajšnji kmetje, zato je ne prodaja kot nezmotljivo resnico, res pa je, da je grad Kamen 
dedovina slavne rodbine, ki se je izkazala na mnogih turnirjih, kakor izhaja iz številnih pisanih 
poročil.5 Na koncu XI. knjige, v zelo obsežnem popisu Ljubljane, ki ga lahko imamo za prvo 
kompleksno zgodovino tega mesta, mu je iz ljubljanskega arhiva znan imeniten turnir v 
tukajšnjem mestu leta 1143, ki ga je priredil brat mejnega grofa iz Kranja in kamor so prišli 
številni plemiči iz Avstrije, Koroške in Furlanije.6 
1 Franc, cartel, od carte, popisan papir oziroma spis, prvotno v srednjem veku turnirski red, nato pisan poziv na 
dvoboj, kasneje pogodben dogovor, zlasti med državami, danes najpogosteje v pomenu sporazuma ali združevanja 
enakih ali sorodnih podjetij za dosego določenih ciljev na tržišču. 
2 Johann Weichard Valvasor, Die Ehre deß Hertzogthums Crain, Laybach-Nürnberg 1689, X, str. 206 (v 
nadaljevanju Ehre). 
3 Ehre, XI, str. 113, 328,550. 
4 Ivan Pregelj, Izbrani spisi, zv. 6, Ljubljana 1931, str. 89 si. 
5 Ehre, XI, str. 548. - Omenjena kranjska pesem je znana ljudska: Lambergar in Pegam, ki jo je zapisal Valentin 
Vodnik. Po tem zapisu in v nemškem prevodu jo je objavil leta 1807 v Ljubljani Janez Anton Suppantschitsch 
(Zupančič) v knjižici Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam. Prim, tudi: Karol Štrekelj, 
Slovenske narodne pesmi, Ljubljana 1895-1898, zv. I, str. 34 si. 49. 
4 8 В. REISP: KARTELI TURNIRJA LETA 1652 V LJUBLJANI 
Prav tako je v tem podrobnem popisu Ljubljane in njene zgodovine na kratko omenjen 
turnir, ki nas v zvezi z izvirnimi karteli, ki se hranijo v Knjižnici Narodnega muzeja, posebej 
zanima. Valvasor poroča, da se je sijajnega turnirja 17. februarja leta 1652 pred Deželno hišo v 
Ljubljani udeležilo petintrideset (!) vitezov. Nadaljuje, da bo o imenih teh vitezov in kartelih 
vsaktere od štirih nastopajočih strank poročal med letopisi, namreč v XV. knjigi Die Ehre deß 
Hertzogthums Crain.7 
O udeležbi kranjskega plemstva na nekaterih turnirjih zunaj dežele piše še v XTV. knjigi. 
Tako o prav verjetni udeležbi na prvem nemškem viteškem turnirju v Magdeburgu leta 935 in v 
Ziirichu v Svici leta 1165, kamor je šel z vojvodo Henrikom Bavarskim od Kranjcev Sigmund 
Gallenberg, več drugih Kranjcev pa z mejnim grofom Liutpoldom Avstrijskim in z vojvodo 
Henrikom Koroškim.8 
Iz dragih zgodovinskih virov je znan veliki turnir v aprilu in maju leta 1224 v Brezah na 
Koroškem. Avstrijski vojvoda Leopold VI. Babenberški je namreč sem sklical zbor knezov, grofov, 
svobodnikov in ministerialov, da bi zgladil spor med koroškim vojvodo Bernardom Spanheimskim 
in istrskim mejnim grofom Henrikom IV Andeškim. Igre in turnir, ki se jih je udeležilo več kot 10 
cerkvenih knezov in skoraj 600 vitezov, je vodil znameniti štajerski vitez in pesnik Ulrik iz 
Liechtensteina in jih opeval v svoji pesmi »Frauendienst«, kjer omenja poleg drugih plemičev iz 
naših krajev tudi (Engelberta?) Auersperga.9 Prav Ulrik Liechtensteinski pa nam je ohranil nekaj 
dokazov, da je bil takrat tudi v plemiških krogih slovenski jezik še znan in v rabi. Ko je namreč 
prišel leta 1227 s svojim spremstvom, preoblečen v Venero, vnovič na Koroško, gaje pri Vratih v 
Ziljski dolini pozdravil vojvoda Bernard s slovenskim pozdravom »Buge waz primi, gralva 
Venus«. 
V XV knjigi nadaljuje Valvasor obširno o mnogih turnirjih Gašperja Lamberga, popisanih 
in naslikanih v turnirski knjigi, ki nosi letnico 1463, hranijo pa jo grofje Lambergi na gradu 
Kamen. Poimensko navaja tiste, ki jih je Gašper Lamberg premagal, jim bil enak ali jim prepustil 
nagrado, to je zmago. Med imenovanimi so tudi kranjski vitezi. Vsega je Gašper Lamberg 
tekmoval petinosemdesetkrat in na koncu življenja oziroma življenjske tekme, kakor pravi 
Valvasor, zadel prstan ali tekmovalni obroč večnosti in pokoja pri oltarju sv. Andreja v ljubljanski 
stolnici.10 
Ob sklepu Valvasorjevega poročila si Erazem Francisci, urednik in sodelavec glavnega 
avtorja, ki je rad dodajal opombe in širil besedilo z dodatnimi razlagami, tudi tu ni mogel kaj, da 
ne bi dodal še nekaj opomb in misli o turnirjih splošno. Stari turnirji so bili preizkus bojnih 
sposobnosti in dejanja slovesa, ugleda in kreposti plemstva (seveda tudi izraz vojaške moči velikih 
fevdalcev in priprava na vojno) in jih ni zamenjavati ali vzporejati z novejšimi viteškimi igrami ob 
raznih slovesnostih in praznovanjih predvsem na vladarskih dvorih. Sčasoma so namreč turnirji 
skrenili s poti. Zaradi visokih stroškov so mnoge viteze, če že ne iz sedla, gotovo vrgli v velike 
dolgove in revščino, dalje so prelomili turnirski red s pripustitvijo mnogih, ki so ravnali zoper 
viteško čast, dodatno (in dokončno) je potemnel blišč viteških sulic v dimu in čadu pušk in pištol, 
s katerimi vsakršen zanikrnež lahko premaga junaškega viteza." 
Še o enem turnirju je govor v XV. knjigi in sicer o tistem leta 1521 na Dunaju pri 
slovesnostih ob dvojni poroki vnukov cesarja Maksimilijana z otrokoma ogrskega kralja 
Vladislava in s čimer je bil položen temelj habsburške oblasti v jugovzhodni Nemčiji in na 
Ogrskem.12 
6 Ehre, XI, str. 710. 
7 Ehre, XI, str. 723. 
8 Ehre, XIV, str. 268 sl„ 291. 
9 Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, knj. V, Ljubljana 1928, str. 202 si. 
1 0 Ehre, XV, str. 366 si. 
1 1 Ehre, XV, str. 367 si. 
1 2 Ehre, XV, str. 412. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 1(102) 49 
тг,чш-
<ШхШ№тШШт toc wftiMnm MrfgatMCM 
P A T R I H Änt«!W»paiBf<$*!J|* 
Haram»Cocfcf ^ ж З г р к ^ а Л ^ г И ^ е с в в ф « ' 
stew. . • . * 
SopwAftiam» ђтса^№Ч9»ЦХааИт^ши- . 
WftpHœn. 
F.i>:\inìtmn *tr*eç$tnf l*me«w/%?&p. 
Mamu Mulm Jjm»a«»lS<«afe*»*SKÇ*m« 
7™mW/Mr)i(r6lSffikr»«fftfr|tat*Kf|ai№[t^^ 
! MM K T Ä I W / и*»«чв«1*с» tc^fiimavahtctThnitoi TOMor «W Afa. Afe« w* Aewio, (Шх aвгаЗђак ju МжпЗДш 
Krteffta/Nrtiœt i № »fît (Çi»e»auiAB«» ИИЛМЛЛГАКИШ»; 6 * «at *»*» irtemrftii lùit»|»*nnmhm »л*г.Амм Krtttgœ V«Jon» 
«nCrtlwCtn. 
I 
*-***«-** 
v~ 
Kartei za turnir leta 1652 v Ljubljani - poziv Evrope Aziji, Afriki in Ameriki 
V enem zadnjih poglavij Die Ehre deß Hertzogthums Crain je Valvasor v popisu Ljubljane 
v XI. knjigi dano obljubo izpolnil in spet poročal o turnirju ali viteški igri, ki so jo uprizorili 17. 
februarja 1652 pred Deželno hišo v Ljubljani. V kratkem poročilu izvemo, da so nastopili v 
dragocenih kostumih predstavniki štirih kontinentov: Evrope, ki je bila izzivalec, Azije, Afrike in 
Amerike. Temu kratkemu uvodu sledi celotna dobesedna objava obširnih tiskanih kartelov ali 
pozivov na turnir. Z objavo kartelov Valvasor poročilo o tem dogodku končuje brez komentarja in 
brez navedbe hranilišča tiskov, iz katerih je črpal.13 
S tiskanim pozivom, kartelom (Charteil) v nabreklem, gostobesednem baročnem slogu vabi 
Evropa tri druge kontinente na viteške igre. Hvali svojo odličnost in ji po besedah poziva ni 
mogoče ugovarjati, da je po tolikih imenitnih zmagah in s tem doseženi slavi najuglednejši del 
sveta, posestnica kreposti in mati vse popolnosti, posebej poudarja tudi svoj odpor dednemu 
sovražniku, nasprotnike pa imenuje predrzne in slavohlepne barbare. Obsežno besedilo z malo 
vsebine postane na koncu bolj stvarno. Vsi na začetku imenovani in znani vitezi upajo v Ljubljani, 
uglednem glavnem mestu vojvodine Kranjske, 17. tekočega meseca februarja (leto ni navedeno) 
na trgu pri Deželni hiši v prisotnosti k temu povabljenih gospodov vitezov in visoko uglednih 
plemenitih dam ob 1 uri popoldne v treh tekih (Carrere)14 na obroč najplemeniteje zmagati. 
'3 Ehre, XV, str. 593 si. 
1 4 Carrere, pravilneje frane, carriere je najhitrejši korak, dir konja, pri katerem se z obema prednjima in zadnjima 
nogama hkrati odganja. 
50 В. REISP: KARTELI TURNIRJA LETA 1652 V LJUBLJANI 
Na začetku kartela imenovani vitezi pod vodstvom patrina15 Leopolda Ramschiissla so bili 
naslednji: grof Janez Boltežar Schrottenbach (nastopal je kot Horatius Cocles), vitez Nemškega 
viteškega reda baron Gotfrid Lamberg (Cn. Pompeius), baron Oto Krištof Teuffel (Scipio 
Affricanus), baron Janez Herbard Katziainer (Furius Camillus), Viljem Janez Antoni Thaun 
(Mutius Scaevola), baron Franc Ernest Sauraw (Fab. Maximus), baron Janez Jurij Schwab (Marcus 
Manlius) in osmi vitez Janez Jožef Taller (Q. Curtius). 
Kot odgovor so nastali prav taki in prav tako gostobesedni karteli ostalih treh kontinentov 
oziroma nastopajočih strank. Tudi pri kartelih Azije, Afrike in Amerike so kot pri evropskem 
najprej navedeni patrini, nato pa po osem za vsak kontinent nastopajočih vitezov. V nadaljnjem 
besedilu izzvani kontinenti v enakem tonu in slogu poudarjajo svoje prednosti in odličnosti. Aziji, 
materi zemeljskega in paradižu prvih ljudi, je Evropa neznan, s trnjem in osatom poraščen in v 
temnem kotu ležeči del sveta, spopad z njo pa razume kot boj žabe z levom ali miši s slonom, kar 
*и:-г.:-гт-Г 
ME 
j a d r a m $m«$Ns«i 
iAddm AH*™ " ' 
JMt *.5tÙKt. HxwtnsM« Ami" 
* . и ) Ј ' " | * ч ~ " " г — r r-ii j in i r ' ^ г lllntmwirlmriii IPRIIHMIII ' ü TUM mm nI Гт 
*а\Ј>.-.г« 
Karte/ z« /wra/r teta 7652 v Ljubljani - odgovor Amerike 
1 5 Patrinus je sponzor, pokrovitelj, porok. Prim, tudi Du Cange (Charles Du Fresne), Glossarium mediae et 
infimae Latinitatis, t. 6, Niort 1886, str. 219 (Patrini appelati, qui duello privato testes aderant). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS • 50 • 1996 • 1(102) 51 
bi bilo po njihovem še pred leti nepojmljivo. Afričani se sklicujejo na Hanibala in Kartagino, na 
veličastne, vsemu svetu poznane zgradbe, svoj sloves pa skušajo uveljaviti, kot pravijo zaničljivo, 
posebej proti »Alamodischen durch den Fraß- und allerhand gewohnte Üppigkeiten abgezehrten 
Europaeern«. Američani se bahajo s svojimi neizčrpnimi zakladi, v lasti slavne in nesmrtne 
avstrijske nadvojvodske hiše, ki je zato nepremagljiva. Prihajajo po dragi, dolgi in nevarni plovbi 
odločno na bojišče, da izkažejo svojo veljavo. Toda tu navedeno je seveda samo vzorec zapisanega 
oziroma natisnjenega besedila. 
Za Azijo so nastopili patrin vitez Nemškega viteškega reda baron Janez Jakob Pranck in 
vitezi Janez Jakob Raunoch (Vsuncassan), Lenart Mercharitsch, imenovan Fabianitsch (Baiazeth), 
Hanibal Isenhaussen (Hormisda), Franc Bernard Schwab (Artaxerxes Longinus), Janez Jurij Rasp 
(Tamerlanes), Janez Krstnik de Leo (Artabanus), Herbard Posorell (Calipha), Janez Gregor Busett 
(Sarbara). Predstavniki Afrike so bili patrin polkovnik pešcev Rimsko-cesarskega veličanstva 
Janez Krištof Ranfft Wisenthai, vitezi pa baron Daniel Egg (Argentae), baron Janez Krištof Barbo 
(Altamoro), baron Bernardin Barbo (Sarmacante), baron Valerij Barbo (Emireno), Karel Valvasor 
(Tisaferno), Sigmund Ramschüssel (Tarffo), Janez Sigmund Gussitsch (Rapoldo) in Andrej 
Bernardin Oberburg (Marlabusto). Američani so bili patrin Janez Viljem Neuhauß in vitezi grof 
Gregor Spada (Hiovacan), baron Gothard Egg (Adelan), baron Lovrenc Paradeiser (Atabalippa), 
baron Janez Karel Juritsch (Haccanam), baron Karel Barbo (Monotappe), Jurij de Leo (Timogua), 
Ferdinand Hitzing (Maccacan), Janez Petschacher (Holata Utina). 
Našteti so v veliki večini predstavniki kranjskih plemiških rodbin. Vendar so imena 
nekaterih pisali kasneje malenkost drugače, namesto Katziainer je bila v rabi oblika Kazianer, 
namesto Raunoch bolj Ravnach, namesto Posorel običajno Posarel. V oklepaju so imena 
zgodovinskih oseb, ki so jih vitezi predstavljali. Navedena so v obliki, kot je zapisana v kartelih. 
Kažejo pa stopnjo prevzema historičnih podatkov v kranjskem plemiškem sloju. Posebej je 
zanimivo, da se v Sloveniji ime Amerika najverjetneje sploh prvič pojavi prav v tem literarnem 
kontekstu. Imena Američanov zvene avtentično, vendar jih je mogoče le delno identificirati, o 
čemer je bilo že pisano.16 
Letnica turnirja iz kartelov ni razvidna. Znana je iz citiranih mest v Valvasorjevi Die Ehre 
deß Hertzogthums Crain. Morda je Valvasor sam ta turnir tudi videl, saj se je nekako v tem času 
začel šolati na jezuitski gimnaziji v Ljubljani. Tudi kraj natisa in tiskar na kartelih nista navedena. 
Ljubljana je dobila svojo tiskarno po odhodu prvega tiskarja Janeza Mandelca leta 1582 spet šele 
leta 1678. Najbližji kraj, kjer bi bil natis mogoč bi bil Celovec, kjer so tiskarji delovali od leta 
1640 naprej, vendar so tiskali le drobne uradne tiske. Prvi znani celovški knjižni tisk je sicer iz leta 
1647 in je delo Avguština Burgerja, pravo tiskarsko podjetje pa se razvije šele z Matijem 
Kleinmayrjem od leta 1688 dalje. Drugi in bolj verjetni kraj natisa bi bil Gradec, kjer je v tem času 
delovala renomirana tiskarska rodbina Widmanstetter, takrat konkretno dva njena predstavnika, 
Ferdinand in Franc.17 
Tiskani karteli so velikega formata 42,5 cm v višino in 59-61 cm v širino. Besedilo je 
natisnjeno na sprednji strani, hrbtna je prazna. Obravnavani, v Knjižnici Narodnega muzeja 
shranjeni primerki so brez kakršnekoli označbe prejšnjega in sedanjega lastnika in brez označbe o 
načinu prihoda v muzej. Torej nimajo nobenih žigov ali drugih vpisov te vrste. Pač pa imajo s 
črnilom popravljene nekatere tiskarske napake in že take popravljene je ponatisnil Valvasor. 
Popravki so v glavnem nebistveni z izjemo navedbe imena patrina ameriških vitezov, ki je v 
izvirnem dokumentu sploh izpadlo. Zato morda napačna številka udeležencev, ki jih ni bilo 35, 
kakor je zapisal Valvasor pri omembi turnirja v podrobnem popisu Ljubljane, ampak 36. Pri 
evropejskem kartelu je spodaj pod besedilom s črnilom zelo vidno pripisan datum: 1652 den 17. 
February. Samo letnica je vpisana tudi na hrbtnih, nepotiskanih straneh ostalih kartelov, z izjemo 
'« Janez Stanonik, Slovenci in odkritje Amerike, Delo 34, 20. X. 1992, št. 243, str. 5; 21. X. 1992, št. 244, str. 
6. 
1 7 Anton Durstmüller, 500 Jahre Druck in Österreich, Bd I, Wien 1982, str. 161, 164. 
5 2 B. REISP: KARTELI TURNIRJA LETA 1652 V LJUBLJANI 
azijskega, kjer je nekaj dragih beležk. Izvirniki so razmeroma slabo ohranjeni, saj so deloma 
strgani in papir je močno porjavel. 
V kasnejši historiografiji je vzbudilo poročilo o turnirju malo odmeva. Po Valvasorju gaje 
povzel August Dimitz v delu Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813. Na 
kratko ga omenja v novejšem času tudi Josip Mal v kulturnozgodovinskem orisu Stara Ljubljana 
in njeni ljudje.18 
Na koncu lahko zapišemo, da so obravnavani karteli tega zapoznelega turnirja, bolje 
viteških iger leta 1652 v Ljubljani, zaenkrat edini znani izvirni primerki te vrste in vsebine pri nas 
in poleg tega še, da so to dokumenti enega redkih tovrstnih dogodkov pri nas nasploh. 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
DIE KARTELLE DES TURNIERS VOM JAHRE 1652 IN LJUBLJANA AUS DER BIBLIOTHEK 
DES NATIONALMUSEUMS 
Branko Reisp 
Unter den alten Drucken der Bibliothek des Nationalmuseums (Narodni muzej) in Ljubljana befinden 
sich auch die in der Historiographie nicht erfaßten Kartelle (Aufforderungen) zum Turnier im Jahre 1652 in 
Ljubljana. Sie sind in deutscher Sprache auf vier großformatigen Blättern abgedruckt. Obwohl sie über das 
Original bisher nicht erfaßt wurden, ist uns ihr Inhalt im Werk J.W. Valvasors »Die Ehre deß Hertzo^thums 
Crain« aus dem Jahre 1689 überliefert. Durch das gedruckte Kartell fordert Europa die drei anderen Kominente 
Asien, Afrika und Amerika in einem wortreichen Barockstil zu Ritterspielen auf, die am 17 Februar (die 
Jahreszahl ist nicht angeführt) auf dem Platz bei dem Landhaus um ein Uhr nachmittags abgehalten werden 
Am Anfang des Kartells werden der Patrinus und die acht für Europa auftretenden Ritter genannt Als Antwort 
entstanden gleichartige Kartelle der anderen drei Kontinente, wo ebenso Pattini und in der Folge je acht für 
jeden Kontinent auftretende Ritter genannt, die in ihren Kostümen verschiedene historische Persönlichkeiten 
darstellten. Dm auftretenden Ritter waren zum Großteil Vertreter der Krainer Adelsfamilien. Von besonderem 
Interesse ist, daß der Name Amerika in den slowenischen Ländern höchstwahrscheinlich zum ersten Mal 
gerade m diesem literarischen Kontext auftritt. Die behandelten Kartelle dieser späten Ritterspiele stellen 
vorerst die einzig bekannten Originalexemplare dieser Art und dieses Inhalts bei uns dar und sind überdies 
Dokumente eines der seltenen derartigen Ereignisse in den slowenischen Ländern überhaupt. 
1 8 August Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, III. Th., Laibach 1875, str 479 
si. - Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 114.