PoStnhui plačana T gotovini.
Leto XI.. št. 81
Ljubljana« nedelja 6* aprila 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25-— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cestfl 13 Te»
lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje Lduva ui 3 Teleton št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglas: po tarif j
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Presen nova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta st. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. - Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub» Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 10.S.241
Ameriški ultimat londonski konferenci
Konferenca naj sklene sporazum ali pa naj se razide Američani odpotujejo 22. t. m. - Tudi Briand je odpo-
toval
Londou, 5. aprila g. Angleški tisk piše danes zelo pesimistično in prerokuje skorajšnji konec pomorske razorožitvene kon-ierenee. Američani so stavili sedaj ultima-tivni termin ter zahtevajo, da se končno rešijo obstoječa nasprostva in najde kompromis, v nasprotnem primeru pa naj se konferenca zaključi. Da bi dali svojemu ultimatu večjega poudarka, so danes naročili vozne listke za povratek v Ameriko in zasedli ladje za 22. april.
London, 5. aprila s. Francoski zunanji mi-nster Briand je izjavil, da sta se od davi v mnogem zbližali angleško in francosko stališče in da so bili dosedaj doseženi veliki uspehi. Briand se bo popoldne vrnil v Pariz ter v torek zopet odpotoval v London.
London. 5. aprila AA. Davi so se sestali v Saint Jameski palači ministrski predsed-r k Macdonald, francoski zunanji minister Briand m angleški zunanji minister Hender-чоп. Državniki so razpravljali o formuli.
ki nai zadovolji francosko in angleško stališče v vprašanju varnosti. Temu vprašanju so bila posvečena pogajanja tekom celega tedna. Zaradi tega se morajo sprejeti poročila o teh pogajanjih z največjo previdnostjo. Listi poročajo, da Italija trdno vztraja na pomorski pariteti z največjo kontinentalno državo. Na ta način bi ostale, tudi če bi rešili vprašanje formule, še druge težave za sklenitev pakta med petimi državami, ki ie še vedno cilj pomorske razorožitvene konference.
Pariz. 5. aprila A A. Listi še dalje podpirajo ministra za zunanje zadeve Brianda in njegove napore, da se pakt Društva narodov izpopolni s pristavkom o varnosti, ki ga zahteva Francija. O francosko-italiian-skem vprašaniu izražalo listi bojazen, da bo to vprašanje, ki postaja čedalje težje, utegnilo imeti slabe posled ce glede bodočih odnošajev med obema državama. Listi ugotavljajo. da ie relacija 328.000 ton. ki obstoja med francosko ir italijansko mornarico. v nespornem interesu ohranitve evropskega ravnovesja.
Možnost nove vladne krize v Nemčiji
Tudi finančni program Briiningove
Nacionalisti so
Berlin. 5. aprila g. Razpust državnega ?'v>ra je začel sedaj zopet ogrožati položaj. Državna vlada je sklenila, da bo najprej je vedla finančni in davčni program ter šele pozneje predložila zakonsk; osnutgk za pomoč poljedelstvu jn vzhodnim provincam. Tega pa ne odklanjajo samo socialni de-demokrati, temveč tudi nemški nacijonalci. Nemški nacijonalci se bodo morali sedaj odločiti ali pristanejo na ta program držav-re vlade, ali pa povzročijo razpust državnega zbora.
Berlin, 5. aprila d. Med zastopniki vladnih strank so se pričeli razgovori o sprejemu finančnega načrta. V toku teh razgovorov se je pokazalo, da se bo morala
vlade je naletel na hud odpor — jeziček na vagi
boriti tudi dr. Brüningova vlada z velikimi težkočami, ki so se pojavile zaradi tega, ker nemška gospodarska stranka ni zadovoljna z dogovori, ki so bili sklenjeni pred sestavo Briiningove vlade med ostalimi koaliranimi strankami. Kakor poročajo, sg predlagali člani gospodarske stranke, naj se uvede posebna vrsta prometnega davka za obdavčenje prometa velikih trgovskih hiš, ki so skoro popolnoma uničile male in srednje trgovce. Bavarska ljudska stranka se še tudi vedno upira povišanju davka na pivo ter bo naibrže sprejet kompromisen predlog, da se poviša davek na pivo samo za 75% ter da se poviša prometni davek.
Rumunska sodba o razmerah v Bolgariji
\sa javnost zahteva končno razčiščenje z makedonstvujuščimi, ki stalno kompromitirajo Bolgarijo pred zunanjim svetom
Beograd, б. aprila, M. Vplivni ru-
nunski list »Adeverul« objavlja obširen članek o položaju na Balkanu, ki je nastal zaradi atentatov makedonstvuju-ščih. Predvsem omenja, da so imela ponovna posredovanja velesil v Sofiji uspeh, da se je bolgarska vlada končno odločila za likvidacijo makedonskega revolucionarnega odbora, ki je povzročal toliko neprilik na dveh frontah, ob jugoslovenski meji in v rumunski Do-brudži. List poudarja, da je splošno mnenje v Bolgariji odločno proti makedonskim razbojnikom. Pri tem navaja zgodovino makedonskega revolucionarnega odbora od njegovega početka do danes, medsebojne boje in umore med
makedonstvujuščimi, ki so povsod zapustili najslabši vtis. Svoja izvajanja zaključuje, da bo bolgarska vlada lahko razčistila račune z makedonskimi razbojniki, ker je vse bolgarsko javno mnenje za to. Bolgarska vlada mora to storiti, ker mora končno enkrat že prenehati stalno komprotnitiranje Bolgarije pred vsem civiliziranim svetom.
Sofija, 5. aprila, р. V tekočem mesecu bo bolgarska vlada izvršila Obširno redukcijo državnih uradnikov. Reduci-ranih bo okoli 2 tisoč uradnikov, ki bodo dobili odpravnino glede na svoj položaj in na službena leta. Največja odpravnina bo znašala 9 mesečno plačo, najimamjša pa trimesečno.
Pricetek nekrvave revolucije v Indiji
Danes pričenja pasivni odpor Indijcev proti angleški nadvladi - Napetost v vsej Indiji
Bombay, 5. aprila, d. Indija stoji na pragu velikih dogodkov. Vodja indijskih nacionalistov Mahatma Gandhi je prispel na cilj svojega pohoda, to je v Dan d i, kjer namerava pričeti svojo nekrvavo borbo proti angleški nadvladi in za popolno osvoboditev in osamosvojitev Indije. Jutrišnji dan naj bi se pričela po vsej Indiji že dolge mesece napovedana nekrvava borba s lem. da odrečejo Indijci pokorščino angleškim tpooblastem, da bojkotirajo angleško blago, da se izogibajo uživanju vsega, 5 ar je združeno z angleškim monopolom in kar prinaša koristi angleškim podjetnikom ali angleški državi in da ustavijo plačevanje vseh ornih davkov, Ici j:'h ie naložil angleški režim.
Po vsej državi so se za to borbo, ki predstavlja nekako nekrvavo revolucijo, že dolgo vršile živahne priprave. Indijski nacionalisti so razvijali silno propagando in zanesli v sleherno naselb:no duh odpora. Angleške oblasti so v zelo težavnem položaju. Nacionalisti se skrbno izogibajo vsega, kar bi moglo dati řngleškim oblastem povoda za oborožen nastop proti njim. Že dolgo se je řovorilo, da bodo oblasti aretirale Gan-dhija, ki je duša vsega pokrčí a. Oči vidno pa si tega niso upale, ker bi moglo to izzvati med Indijci, ki gledajo v Gan-dhiju nekako svoje božanstvo, sitno ogorčenje. Po zadnjih vesteh sploh ne nameravajo proti niemu za enkrat Dod-vzeti nobenih korakov.
Kljub vsemu temu pa se nacionalisti živahno pripravljajo tudi na oborožen odpor. Skoraj po vseh večjih krajih so ře vršila zadnje dni velika zborovanja. t:a katerih je bilo sklenjeno, da bo do-
mače prebivalstvo z vsemi sredstvi podpiralo borbo za osamosvojitev. V Kalkuti se je vršilo zborovanje ood predsedstvom župana ter je bila sprejeta resolucija, glasom katere bo takoj proglašena generalna stavka, čim bi se Gandhiiiju skrivil samo an las. V Bom-bayu je prišlo včeraj do krvavih spopadov, ker so stavkujoči deiavci napadli železniško postajo in x> hoteli demokrati, da bi onemogočili m da! ime transporte angleških čet. V borbi s гк>-licijo je bilo 30 ljudi ranjenih. Glede na splošno nervozno-st in napetost so izdale angleške oblasti stroge varnostne ukrepe. V vseh večjih krajih so koncentrirane čete, tako da bi v primeru kakih nemirov lahko takoj nastopile v Obrambo angleških interesov. Jutrišnja nedeSja bo pokazala, koliko moč ima Gandhi in kako daleč še sega v Indri prestiš angleškega režima.
Novi abesinski cesar
Pariz, 5. aprila, s. Kakor poročajo iz Adis Abebe, je bil Ras Tafari proglašen kot naslednik nedavno umrle cesarice Judite za abesinskega cesarja. Ras Tafari je izdal proglas na narod. Po vsej državi vlada mir.
Telefonska cenzura v Rusiji
Berlin. 5. aprila s. Danes je bil otvorien direkten telefonski promet med Berlinom in Moskvo. Po dogovoru med obema poštnima upravama nai bi bili na tei prog; dovoljeni razen uradnih tudi zasebni in časopisni pogovori. V splošno Presenečenje Da ruska uprava ni hotela zvezati zasebnih abomentov in uredništev listov Oblasti so zastopnikom inozemskega tiska v Moskvi prepovedali uporabo te telefonske proge.
ZAKON PROTI UMAZANI KONKURENCI
Stroge določbe novega zakona proti nelojalni konkurenci, potvarja-nju porekla blaga, širen Ja neresničnih vesti o konkurentu in njegovem
blagu ter proti odvajanju kupcev
Beograd, 5. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra trgovine in industrije predpisal in proglasil zakon proti nelojalni konkurenci. Važnejše doložbe tega zakona, ki so si ga zlasti v trgovskih krogih že dolgo želeli, so:
Dejanja proti dobrim običajem v konkurenci.
Kdor v poslovnem prometu zaradi konkurence stori dejanje proti dobrim običajem, ki morejo oškodovati drugega konkurenta, se lahko toži. Tožbi je namen onemogočiti nadaljno izvrševanje dejanja, odstraniti s tem ustvarjeno nepravilno stanje in doseči povračilo storjene škode.
Nelojalna reklama.
Kdor o razmerah svojega ali tujega pod-■ jetja javno govori ali raznaša karkoli, kar more povzročiti zmoto in kar bi dalo s tem temu podjetju v konkurenci prednost na škodo drugega konkurenta, je lahko tožen zaradi razširjanja takih vesti, na odstranitev nepravilnega stanja in na povračilo storjene škode. Semkaj spadajo predvsem podatki o kakovosti, količini, o pri-rodi in sestavi blaga ali dejanja glede izvora, prodajnih tržišč in prodajnih pogojev, nadalje podatki o lastninskih in kreditnih razmerah, o proizvajalnem načinu ali o določitvi blagovnih cen, ali o zaščiti blaga s patenti, vzorci, obrazci ali žigi, o metodah proizvodnje ah o delovnih razmerah v podjetju, o povodu in svrhi kre^ ditov, o stanju zalog, o odlikovanjih in prednostih. Pod temi odlikovanji in prednostmi je razumeti tudi uporabo lika Nj. Vel. kralja ali člana kraljevskega doma, državnih in javnih grbov, drugih državnih emblemov, uradnih znakov in imen, ako zaščito blaga, drugih znakov in imen, ako konkurent nima dovoljenja za to uporabo.
Neresnična označba porekla blaga.
Pod netočno označbo porekla blaga je razumeti označbo, ki more vf poslovnem prometu povzročiti napačno naziranje, da se blago, za katero gre, proizvaja v posebnih krajih, v posebnih mestih ali v posebni državi.
Neresnična označba porekla je tudi to, kadar proizvodnik pri drugem proizvodni-ku nabavljeno blago opremi z znakom svoje tvrdke, svojega imena in žiga, ako se s tem morejo v konkurenčnem prometu povzročiti napačna na-ziranja, da so to nie-govi lastni proizvodi.
Ne gre pa za neresnično označbo porekla, ako domači trgovec odda v promet bla-
go tujega porekla s tem, da ga opremi s svojim imenom, ali da na blago udari svoj žig, ako s tem ne obeleži tujega blaga kakor da je domačega porekla in ako s tem ravnanjem ne potvoři morebitne že obstoječe označbe tujega porekla.
Ne smatrajo se za neresnične označbe, podatki, ki po poslovnih običajih nimajo več v prometu izključnega pomena glede podatkov, ker so postali ubičajni kot označba vrste ali kakovosti raznovrstnega blaga, razen ako se pristavlja takim podatkom přístavek »pravi, prirodni, resnični, izvirni itd.«, ki bi utegnili povzročiti lažnjivo predstavo o poreklu blaga. Geografski nazivi vinskih proizvodov, minera'n'h. vod ali izdelkov se ne smejo uporabljati kot oznake vrste ali kakovosti. Ti predpisi ne veljajo za nazive vinskih proizvodov, ki se uporabljajo po posebni vrsti trte, razen ako za neko določeno vrsto pristojni minister ne predpiše kaj drugega.
Z cd'okom pristojnega ministra se lahko objavijo predpisi o označbi porekla blaga, ki se proizvajajo v raznih krajih čijih klima ali zemlja vpliva na svojstva blaga (nazivi blaga). Inozemski nazivi krajev se sme.io posebej zaščiti v primeru recipro-citete.
Kdor neresnično označuje poreklo blaga, je lahko tožen zaradi prepovedi takega označevanja, odstranitve s tem ustvarjenega položaja in za povračilo povzročene škode.
Odvračanje kupcev.
Kdor raznaša o tuiem pedjetju, niesov^m podjetniku in blagu vesti. ki morejo škoditi temu podjetniku in njegovim proizvodom, se kaznuje, ako ne more dokazati istinitosli svojih vesti.
Prepovedano je tudi zlohotno obeleževanje tujih proizvodov. Kdor to zagreši tako, da moro povzročiti nezaupanje med kupci napram zlohotno obeleženi tvrdki, imenu ali nazivu, bo sojen zaradi zlorabe. To velja tudi za naslove in zunanjo sliko časopisov, kniig in drugih tiskanih del, za naslove gled?li-škib, glasbenih in kinematografskih del, ako jih kaka oseba zlorabi na način, ki more odvrniti konsumente od nakupa in ровесалја.
Denarne globe do 50.000 Din.
Kdor prekrši predpise te*?a zakona, se lahko obsodi ne le na povračilo povzročene škode, temveč tudi na denarno globo do iznosa 50.000 Din.
Kdo je konkurent.
Posebno važne so splošne in zaključne določbe tega zakona. § 35. govori o izvajanju
Še vedno brezupno stanje patrijarha Dimitrija
Ministrski predsednik pri bolniku - Motnje zavesti -Neposredna nevarnost grozi od pljuč
Beograd, 5. aprila. Ap. Stanje patrijarha Dimitrije je tra.ino resno in še vedno brezupno. V patrijarhovi okolici izjavljajo, da bi bilo njegovo ozdravljenje naravnost čudežno. Največja nevarnost za njegovo življenje preti momon-tano od pljuč, ki funkcionirajo vedno slabše.
Tekom današnjega dne so pošetili pa-tr.iiiaršijo, da se informirajo o stanju bolnika, ministrski predsednik Peter 2iv-kovič, ameriški poslanik Prince, Ljtuba Davidovič, beograjski župan Miloš Sav-čič in mnogi drugi. Sivolasi patrijarh je
večinoma še pri zavesti in je nekatere posetmke še sam sprejel ter spregovoril ž njimi po par besed. Od časa do časa pa je bolnikova zavest v doikaj močni meri skaljena.
Popoldne od 16. do 18. ure se je vršilo posvetovanje zdravnikov. Izdan je bil buletin, ki ugotavlja m. dr.: Celice v ledvičnem provodniku razpadajo; bakterij je več. Temperatura normalna (36.6), žffla 96, stanje v pljučih nespremenjeno, siplošno stanje težko in resno, uremija povečana.
Haaški sporazum pred francoskim senatom
Včeraj je pričela razprava o ratifikaciji sporazuma
'ariz, 5. aprila, s. Senat je pričel danes I so izginile, Nemčija je postala zopet fii nravliati o zakonskem osnutku za rati- I ciielno in eosnodarsko samostoinn P
Pariz, 5. aprila, s. Senat je pričel danes razpravljati o zakonskem osnutku za ratifikacijo haaških pogodb. Poročevalec finančne komisije Charles Dumont je izjavil, da je danes nemogoče odkloniti haaške pogodbe, kar ne bi samo nevarno vznemirilo sedanjega mednarodnega položaja, temveč tudi francoske davkoplačevalce obremenilo za 2.4 milijardi frankov na leto. Z zahtevo za izpraznitev Porenja je zahtevala Nemčija istočasno tudi končnoveljavno ureditev reparacij, kar je bilo doseženo z Youngovim načrtom. Garancije Nemčije sta dobra volja in davčna moč. Zastavnine in kontrole
so izginile, Nemčija je postala zopet finan-cijelno in gospodarsko samostojna. Poročevalec zunanje politične komisije Beren-ger je tudi zagovarjal ratifikacijo haaških pogodb, ki jih je označil kot enega izmed največjih pomirjevalnih poskusov po ver-sajski pogodbi. Te pogodbe pomenijo splošno in prostovoljno ureditev vojnih dolgov.
Pariz, 5. aprila. AA. Ob priliki diskusije o haaških sporazumih in Youngovem načrtu je Tardieu odločno vztrajal na ratifikaciji, češ, da se s tem zavaruje kontinuiteta francoske politike.
Sporazum o vzhodnih reparacijah
Predsedniku Loucheurju se je posrečilo najti osnovo za kompromisno rešitev spornih vprašanj — Skorajšnji zaključek konference
Pariz, 5. aprila, g. Pogajanja na pariški konferenci za vzhodne reparacije se bližajo kritičnemu trenutku. Do sedaj sta bili na konferenci urejeni dve načelni vprašanji in sicer, da se v bodoče proti Češkoslovaški ne more pričeti mednarodne tožbe, ki bi izvirala iz agrarne reforme in da v bodoče Češkoslovaška ne bo morala plačati inozemskim posestnikom več kot domačim. Praktična izvedba teh načel bo najbrže pokazala še bistvene težave. Zunanji minister dr. Beneš je imel danes zaradi tega daljši razgovor z bivšim ministrom dela Loucheurjem. Jutrišnjo
neddijo bodo strokovnjaki porabili za proučitev zapletenega in zelo obsežnega gradiva, nakar se bodo pozneje zopet sestali glavni delegati prizadetih držav.
Pariz, 5. aprila, s. Kakor poroča »Paris Soir,« bodo dela na vzhodni repara-cijski konfernci zaključena v najkrajšem času. Prizadevanja bivšega delovnega ministra Loucheurja so znatno zbližala razna stališča, tako da je upravičena nada da bo še Dred koncem prihodnjega tedna zakfl/jučen popoln spo-гаглп.
I zakona, o pojmu konkurenta m blaga ter pravi:
»Ta zakon se nanaša na vse posle prometa in izdelkov obrtništva in trgovine, vendar se ne bo uporabljal za pobijanje nelojalne konkurence iz vrst drugih svobodnih pro-fesij. Konkurent je vsak podjetnik, ki proizvaja blago podobne ali enake vrste, ali liram' blago podobne ali iste vrste ali pa deluje kot producent v isti ali podobni panogi. Pod blagom se razumejo industrijski in obrtniSki proizvodi kakor tudi proizvodi poljedelstva, šumarstva in rudarske industrije.
Če je podana nevarnost za razme tain^ produkcija in trgovine, se lahko pri sodni razpravi izključi javnost
Objava sodbe.
Razsodba se mora na zahtevo zmagujoče stranke objaviti v listih na stroške obsojane stranke. Sodišče določi višino izdatkov. Sodišču je pridržana pravica, da dovoli delno ali pa tudi celotno objavo, ako s tem ni dana nevarnost za ohranitev poslovnih tajnosti.
Globe se stekajo v fond za strokovno šolstvo.
Denarne kazni po tem zak. se stekajo v poseben fond, ki se bo ustanovil pri banskih upravah za podpiranje dobrodelnih ustanov, predvsem pa za sfrokovno šolstvo. Minister trgovine in industrije bo izdal pravilnik o ustanovitvi in poslovnem redu teh fondov.
Recipročna zaščita inozemcev.
Inozemci imajo v naši državi enake pravica gledie zaščite po tem zakonu, kakor domačini. Ta pravica pa js omejena s principom reciprocitete
Členi 125., 151. in 154 zakona o zaščiti industrijske svojine z dne Í7- februarja 1922 so razveljavljeni. Ravno tako izgube veljavo določbe ostalih zakonov, ki nasprotujejo temu zakonu.
Uveljavljenje zakona.
Zaščita pred nelojalno konkurenco se =m<* zahtevati šele z dnem uzakonitve tega zakona. Ptavica do odškodnine gre samo za škodo, ki je bila povzročena po uveljavljenju tega zakona.
V teh sporih so pristojna prvostopna kolegi jalna civilna sodišča. Razprava ec vrši po obstoječih predpisih, v kolikor niso iz-premonjeni s tem zakonom. V krajih, kjer zak.»n o modnem postopku z dne 16. februarja 1929 še ni v veljavi, veljajo tozadevni predpisi prejšnjih zakonov do uveljavitve novega.
Zakon stopi v veljavo mesec dni po ob narodova n ju v »Službenih Novi nah-:.
Novi čsl. poslanik
Beograd, 5. aprila, p. Češkoslovaška vlada je zaprosila pri naši vladi za agrement za novega češkoslovaškega poslanika v Beogradu, dr. Roberta Fliederja, ki je bil doslej poslanik ČSR v Stockholmu. Poslanik dr. Flieder je bil odpravnik poslov češkoslovaškega poslanišh a v Varšavi, nato poslanik na Dunaju, v Bernu, v Varšavi in nazadnje v Stockholmu.
Poljsko- jugoslovenska tiskovna antanta
Beograd, 5. aprila ÄA. Pod predsedstvom g. Milorada Radanoviča. šefa odseka centralnega presbiroia. so se danes sestali člani akcijskega odbora poljsko-jugcbioven-skesa tiska. Določen ie bil delovni program in izvoljen ožji odbor. k: bo pripravil za prihodnjo konferenco vse potrebno gradivo. S posebnim zadovoljstvom ie bilo ugotovljeno, da se je treba zahvaliti v prvi vrsti poljskemu tiskovnemu odboru, da postaja zanimanje poljske javnosti za našo državo čedalje večje. Glavna skupščina jugoslovenskih delegatov bo v četrtek 10. t m.
Zborovanje železniških uradnikov
Zagreb, 5. aprila, n. Danes se je vršila v Zagrebu skupščina oblastnega odbora udruženja železniških uradnikov Jugoslavije. Skupščini so prisostvovali tudi delegati centrale iz Ljubljane in zastopniki iz Maribora. Brzojavne pozdrave je odposlal zbor Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta in ministru prometa. V imenu ljubljanske centrale je pozdravil zborovalce g. Rudolf Soklič, v imenu mariborskih nameščencev g. Makso Vedernjak Skupščina je izvolila novo upravo in razpravljala o aktualnih zadevah zagrebških železničarjev.
Samomor Slovenke v Zagrebu
Zagreb, 5 aprila, n. Včeraj smo poročali, da so našli na savskem kopališču damski površnik, čevlje in klobuk. Iz pisma, ki ga je policija našla v površniku, je bilo razvidno, da so ti predmeti last neke Ane Karas, ki je očividno skočila v Savo. Sedaj se doznava, da je samomori'ka Slovenka, in sicer iz neke ugledne rodbine v Novem mestu. Njenega trupla kljub intenzivnemu iskanju varnostnih organov danes še niso našli.
Vinska razstava v Zagrebu
Zagreb, 5. aprila, n. Danes ob 10 dopoldne ie bila otvoriena v osrednii ^vm-aii borze v Zagrebu velika vinska izložba Razstavljenih je okrog 400 vrst vin iz Hrvatskega Zagorja in Dalmacije.
Naše državna gospodarstvo
Nekaj misli ob objavi podrobnega državnega proračuna in njega uveljavi jen ju
Beograd, 5. apiila.
V obsežni knjigi, ki šteje nad £00 strani, objavlja vlada podrobni državni proračun, ki je s 1. aprilom stopil v veljavo.
Že na podlagi izčrpnega eksuozeja finančnega ministra dr. Švrljuge. ki га je podal Nj. Vel. kralju o novem državnem proračunu, in na podlagi splošnih številk tega proračuna se je mogla naša javnost prepričati, da je finančni položaj naše kraljevine kljub vsem težko-čaim, ki j,iih je preživljala, Kljub slabim žetvam, ki so se vrstile do ianske. po dolgih letih zopet dobre žetve, in kljub mnogim neurejenim vprašanjem, ki so pritiskala na naše gospodarstvo, danes hvala bogu znosen in ugoden.
Finančni položaj naše države je tako ugoden, da je novi proračun kljub svoji tendenci po striktnem štedenjn rnogei riskirati, da je večji kakor lanski in da poleg večjih dohodkov določa tudi večje izdatke. Predvideni večji izdatki so v vsakem oziru namenjeni v produktivne namene. To pomeni, da ti izdatKi niso izgiibüjeni, temveč da bodo prinesli dvojne obresti bodisi v moralnem, bodisi v materijelne-	i. bržKons r a v obeh ozirih. Kar se stori za našo prosveto ali narodno zdravje, za socialno blaginjo ali za trgovino, za šumar-stvo ali rudarstvo, za prometno službo itd. — vse to ni drugega, kakor dobro in koristno investiran kapital, ki se bo bogato povračal in od katerega ne bodo imela koristi samo sedanja, temveč tudi bodoča pokolenja. Kar pa ie treba predvsem poudariti, je to, da je novi državni preračun vsestranski in da ni samo suhoparno izpolnjen s številkami naših najpotrebnejših izdatkov in dohodkov.
Ekspoze finančnega ministra se čita kakor nazorna študija, v kateri ie obseženo vse, kar se tiče novega državnega proračuna, ki znaša 13.348,013.160 Din. V niem so tudi pojasnila, zakaj mora in more biti naš novi proračun večji od lanskega. V nyem so prepričujoči doka ri o zboljšanju splošnih gospodarskih razmer in o višku, ki se more pričakovati pri državnih dohodkih. V ekspoze-ju finančnega ministra je tudi točno obrazložen način lividacije naših tako-z varuh letečih dolgov, kakor tudi rešitev vprašanja naših reparacijskih prejemkov, vprašanja odplačevanja vojnih dolgov, pa tudi predvojnih dolgov Srbije in končno rešitev vprašanja vzhodnih reparacij.
Novi proračun nudi pregledno sliko državnih izdatkov in dohodkov v njihovi skupnosti in v njihovih podrobnostih. V proračunu bo vsak našel ne samo splošno točno sliko našega gospodarstva rn finančnih razmer, temveč tudi željeno pojasnilo o potrebah, za ka-
tere vsako ministrstvo troši denar v okviru proračuna.
Ako detajliramo številke proračuna, se pokaže, da so državni izdatki določeni po pravičnem in pravem jugoslovanskem ključu, to se pravi, da so določeni za to, za kar so potrebni. Pri sestavljanju proračuna se ni gledalo ne na strice, ne na tete, se niso upoštevali niti plemenski elementi, ni'ti pokrajinski, temveč so se upoštevale samo splošne stvarne potrebe. Tudi to je velika prednost novega proračuna.
Listi v posameznih banovinah bodo imeli ob svojem času priliko izračunati, koliki izdatki so določeni za posamezne banovine. Prepričani smo, da bo vsak objektivni list mogel biti zadovoljen za svojo ožjo domovino. Kar se ie količkaj pokazalo zares potrebno, to se je v izdatkih v okviru potrebnega štedenia tudi določilo.
Razume se, da se vse želje niso mogle izpolniti. Kdo bi mogel tudi vse izpolniti? Eno pa mora brez dvoma vsakdo priznati, da je v proračunu v okviru naših finančnih možnosti storjeno vse, da se ustreže upravičenim željam vseh delov naše države. Več ni bilo mogoče storiti, ker bi to prekašalo finančne možnosti naše državne sedanjosti. Ako ie proračun hotel doseči, kar je v resnici hotel, da bi bil stvaren, potem je moral določiti ne samo take izdatke, kakršni so, in kakršni bodo, temveč tudi ni smel določiti dohodkov v večji višini, nego so mogoči. Proračun je našel v eni in drugi smeri potrebno harmonijo. To je bila nadaljna njegova vrlina.
Glede na določene izdatke proračun ni prevelik, kakor tudi ne glede na določene dohodke. Nekatere sosedne države. ki po svojj gospodarski moči odgovarjajo približno naši državi, imajo večje in deloma mnogo večje proračune, kakor .ie naš. Tu omenjamo samo Češkoslovaško republiko in Madžarsko.
Poleg ostalega in poleg tega. da nudi proračun zares stvarno sliko našega gospodarskega položaja, pa ima tudi važen pedagoški pomen. Novi državni proračun je poln upravičenega optimizma in kaže. kako doprinašajo pošteni napori države končno vendarle svoj uspeh. Tudi naša država je morala storiti mnogo naporov, da odstrani razne težkoče, ki so pritiskale na naše narodno gospodarstvo. V poslednjem času so hile po zaslugi teh naporov odstranjene zlasti težkoče, ki so izhajale iz neurejenega vprašanja odplačevanja državnih dolgov.
• Pričakovanja glede na naše državno gospodarstvo in njegovo normalno funkcioniranje v bodočnosti so zelo ugodna. To niso samo prazne besede, temveč je to dejstvo,, ki ga bo naš narod občutil tudi v razvoju svoje blaginje in s katerim bo moralo inozemstvo čimdalie bolj računati.
vse časten zaključek v Bratislavi
Zadnji koncert na češkoslovaški turneji našega učiteljskega pevskega zbora
Bratislava. 5. aorila h. Pevski učiteljski |
zbor iz Ljubljane ie prispel danes dopol dne iz Brna semkaj.- Na kolodvoru so ga sprejeli in prisrčno pozdravili zastopniki vs.ii narodnih organizacij, katerim se je zahvalil g. Grčar. ki j с predvsem naglasa!. кяко zelo ie vesel, da lahko pozdravi Slovake v njihovem slavnem mestu. Pev-sk: zbor ie crost mestne občine in slovaške deze'ne vlade. Gostje ložirajo v največjem bratislavskem hotelu Carltonu. Dopoldne se je javila deputacija zbora mestnemu županu dr. Krnu. ki .io je sprejel nad vse ljubeznivo.
Zvečer se ie vršil v veliki dvorani de-žeinega poslopja koncert. ki ie napolnil dvorano do zadnjega kotička. Med drugimi so bili navzoči deželni predsednik dr. Drobný. vsa geiieraliteta. številni poslanci, zna-
ni skladatelj Oskar Nedbal, бЗ-letni ustanovitelj prvega slovaškega pevskega zbora Jan Levoslav Bella ter posebno številno učiteljstvo. zlasti oni učitelji, ki so lanskega oktobra pod vodstvom g. Ruoelda obiskali na turneji tudi Ljubljano. Pred programom ljubljanskih pevcev je nastopil slovaški pevski zbor Jana Levoslava Belle, ki ie zapel na čast gostom Smetanovo »Zdra-vico«. Nato je pevce v daljšem nagovoru pozdravil nisgr. dr. Kolisek. Koncert je oddajala po radiju bratislavska oddajna postaja. Zbor je prejel številne vence, med njimi krasen zlat venec, ki ga je podaril slovaški učiteljski zbor. Večer ie bil za Bratislavo dogodek dneva. Po koncertu se jc vršil banket, kjer so bile izmenjane številne zdravice na čast gostov in gostiteljev.
Red JugosSovenske krone
V spomin osvobojenja in ujedinje domovino ter za držav
Beograd. 5. apr. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika vlade in ministra zunanjih poslov ustanovil red »Jugosloven-ske krone« ter je danes proglasil dotični zakon.
Red Jugoslovenske krone je ustanovljen, kakor pravi § 1. zakona, »v spomin osvobojen ja in uedinjenia kraljevine Jugoslavije ter v priznanje dela za kralja in domovino. za državno in narodno edinstvo«
Red Jugoslovenske krone ima 5 stopenj. I. stopnja: veliki križ z lento in zvezdo na prsih (grande croix). II. stopnja: isto kot pri prvi na o?jcm traku in z manjšo zvezdo (grand officier). III. stopnje: ista kot II. stopnja na traku (commandeur). IV. stopnja: ista kot HI. stopnja, samo manjša. na trioalatem traku (officier), V. stopnja: kot IV. stopnja, samo da je v srebru, na trioglatem traku (chevalier).
Redi I., II. in III. stopnje so četverokotni s kraki v obliki tulipanov, belo emajlirani z zlato vrvico in z roglji. Sredi križa je na snredni in zadni strani okrogli medaljon 25 mm premera, bele emailirane barve, obdan z izbočenim zlatim okvirjem. Na me-daljcnu je na sprednji strani v reljefu iz-de'ana kraljevska krona iz zlata in emaila, na zadnii strani v sred;ni pa je kralievska zlata iniciialka »A« s krono v reljefu. Poleg iniciialke je n^ en: strani d^tum »3 10.« пя drugi strarn »1Q20*- Prostor med krofom in križem je izpo'nien z zeleno emajlira-nim lovorjevim vencem, z zlato vrvico in jagodo.
nja ter v priznanje dela za kralja in do in narodno edinstvo
Red IV. stopnje ima enake značilnosti in sestavo kot red III. stopnje samo s to razliko, da je manjši.
Red V. stopnje je povsem podoben redu IV. stopnje, samo s to razliko, da jc vse v srebru.
K redu prve stopnje spada lenta iz moiroe-s-vile, temnomodre barve, ki se na kraju razširi v pentljo, na kateri visi znak reda. Za red II. in HI. stopnje je trak iste. barve in ima v sredi zlat prstan, na katerem visi znak reda. Pri redu IV. in V. stopnje je tro-oglati trak izdelan iz iste boje in blaga.
Red I. in II. stopnje ima četverokrako zlato zvezdo z zlato krono v sredini, ki meri v preseku pri redu I. etopnje 90 mm, 77Í redu II. stopnje 75 nun.
Red I. stopnje se nosi z desnega ramena na levi bok, zvezda na levi strani prs.
Red II. stopnje še nosi na vratu, zvezda na levi strani prs.
Red III. stopnje na vratu:
red IV. stopnje nosijo oficirji 11a drugem gumbu na kroju, civilisti pa na Iraku v levi gornji gumbnici.
Ped V. stopnje se nosi na levih prsih.
Z rodom Jugoslovenske krone je pomnoženo število naših redov na 4, ki imajo po zakonu sledeči rang: Karagjorgjeva zvezda, Dvoglavi beli orel, Jugoslovenska krona. Sveti Sava.
Zračni promet Amerika—Evropa
London. 5. aprila AA. Nemškoameriška zrako-plovna družba bo zgradila tri velike zrakoplove га zračni promet preko Atlantskega oceana.
Računski zaključek Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani
V 1. 1929 je OUZD izdal za svoje obolele zavarovance nad 36 milijonov Din — Režija zavarovanja je razmeroma mnogo cenejša kakor v
drugih državah
Poslovanje naših socialno-zavarovalni.i institucij nas mora zelo zanimati, zlasti v dveh smereh: prvič kako te institucije izvršujejo svojo socialno funkcijo in kako s svojim delovanjem in udejstvovanjem za^ doščajo socialnim potrebam zavarovanega članstva, in drugič, ali je uprava ekonomična, da ne povzroča neutemeljenih, neproduktivnih režijskih izdatkov. V javnosti se navadno iznašajo trditve, da »zavarovano delavstvo od zavarovanja ničesar nima« da »vse požre uprava«, da so prispevki za zavarovanje znatno previsoki. To so trditve, ki vsebujejo težko obtožbo in hudo kritiko. Zato je potrebno, da uporabimo vsako priliko in se prepričamo, v koliko izneše-ne kritike odgovarjajo dejanskemu stanju, da ne kritiziramo tja v en dan, nekako iz principa in da ne ustvarjamo miljeja, ki more stvari sami le škodovati.
Pri pregledovanju računskega zaključka Okrožnega urada za leto 1929. lahko ugotovimo pred vsem eno: Obseg poslov urada je ogromen, preciznost in vestnost v poslovanju mora biti osnovni predpogoj, da more urad vzdrževati moralno disciplino pri plačevanju stotisočev drobnih prispevkov ter pri izplačevanju stotisočev najrazličnejših podpor in dajatev tekom leta. Pestrost poslovanja je vsestranska, poslovanje ogrožano od nebroj nevarnosti nemoralnih instinktov in subjektivnih pogledov na stvar. Vsakdo hoče kar najmanj dati,^ vsakdo pa hoče kar največ dobiti. Služba v* socialnem zavarovanju je služba posebne vr ste, združena z veliko odgovornostjo, z železno potrpežljivostjo, s sposobnostjo hitre odločitve: treba .ie polno takta in obzirnosti in mnogo previdnosti.
Pestrost življenja in pestrost človekovega značaja gotovo nikjer toliko ne odsevata, kakor ravno pri upravljanju socialnega zavarovanja. Uradništvo vrši svojo velevažno službo pod najtežjimi okoliščinami. Ali pa zato tudi uživa primerno pravno in materijelno zaščito in socialen ugled? • Po regulaciji prejemkov državnega uradni-štva je uradništvo delavskega socialnega zavarovanja najslabše plačano javno uradništvo, glede na posebnost svoje službe in odgovornost pa prav izredno slabo plačano uradništvo. Afront proti uradništvu ali nerazpoloženje do njega sta zato kruta krivica.
Računski zaključek ovrže v celoti eno sicer najsimpatičnejših — ker je pač de-ma-goška, — toda eno najbolj neutemejenih kritik: da je režija predraga. Osebni izdatki za celotni upravni aparat v centralnem uradu in pri ekspoziturah so znašali 4 milijone 789.276 Din ali 10.45 odst. skupnih prejemkov. Ker je pofprečje na enega zavarovanca odpadajočih prejemkov pri nas zaradi nizkih plač zavarovancev znatno nižje kakor v drugih državah in ker se zato celotni prejemki Urada zbirajo iz sorazmerno znatno večjega števila posameznih malih premij, ki jih je treba posebej vsa-komesečno predpisovati, posebej knjižiti in iztirjevati, je pri nas osneva za izračuna-nje znatno neugodnejša kakor drugod. Izkazani odstotek režije ne nudi prave slike o draginji aparata. Naši upravni osebni stroški? reducirani na razmere v Avstriji, Nemčiji ali Češkoslovaški bi znašali komaj 7 odst.! To je gotovo edinstven primer skrajno ekonomične osebne režije. Ta ekonomija je taka, da more biti stvari s časom v škodo, kajti bremena tako skrajno eko-nomizirane režije sredo v škodo uradni-štva in s tem v škodo dobri in ekspedi-tivni administraciji.
Ostali upravni stroški so znašali 2-336.056 dinarjev, torej skupni osebni in materijalni upravili stroški 7,134.332 Din ali 15.54 odst. prejemkov. Pri stvarnih izdatkih igrajo glavno vlogo stroški poštne hranilnice, stro ški, obresti in amortizacije za zgradbo, pokojninske premije nameščencev ter izdatki za tiskovine. Ti izdatki so utemeljeni v razsežnosti poslov, v draginji materialnih potrebščin in v draginji stavbnih stroškov, so torej odvisni od momentov, ki stoje izven vpliva administracije. Skupili naši upravni stroški za bolezensko in nezgodno zavarovanje, reducirani na socialne in gospodarske prilike dru>god, bi znašali komaj nekai nad 10 odst., dočim je v Avstriji pa zakonu določen odstotek režije samo za bolniško zavarovanje z 9 odst. pri dejstvu, da je tam iz režije izvzetih mnogo postavk, ki pa so pri nas vnesene v režijske stroške (n. pr. obresti in amortizacija zgradb, stroški za kontrolo bolnikov itd.) Poštena kritika mora priznati, da je naša režija izpod zdravega minimuma in da je popolnoma neutemeljena trditev, da uprava »vse požre«. Na to trditev bi se poštena in pravična kritika zavarovanja ne smela več naslanjati. Iz te trditve ne bi smela de-ducirati zahtev po reformi zavarovanja. _
Pregled ačunskega zaključka pa ov^že tudi trditev, da »zavarovano delavstvo od zavarovanja ničesar nima«. Bolniško - zavarovalnih prispevkov je bilo v 1. 1920. prelimi-n i ranih 45,484.568 Din. Račun dolžnikov prispevkov je znašal ob zaključku leta 14 milijonov 247.088 Dir,, kar pomeni, da je bilo znatno manj vplačano, kakor je bilo predpisano.
Od dohodkov je zavarovano delavstvo prejelo: na hranarini 13.31S.272 Din ali 29.01% od prejemkov, na porodniških podporah 5 milijonov 389.776 Din ali 11.64%, na o«kr-bovalninah v bolnicah 6,247.077 Din ali 13.61 odetot., na zdravilih in zdravilnih pripomočkih (trebušni in kilni pasovi, očala itd.) 3 milMone 695.892 Din ali 8.05%, za zobovje 625.756 Din ali 1.36%, za zdravljenje v sana-torijih in kopališčih ter na morju 1.746.998 Din ali 3.81%, za zdravniške ordinacije in potne stroške zdravnikov 4.88« 739 Din al; 9.56%. za opremo ia vzdrževanja ambu'atiri
zdravniških honorarjev in stroškov ambula-torijev 68.64%, e temi stroški skupno 61.07 trrdtajP,č4iios
odstot. od teoretičnega predpisa, ne od dejanskih plačil. Te številke so realne in gotovo pomenijo za delavstvo neizmerno važno soeijalno in zdravstveno korist. V drugih državah znašajo dajatve maksimalno 65%, ostab) gre v rezervne ionde, za nepremicui-nc itd. Delavstvo dobi pri nas vse vplačam; bolniško - zavarovalne prispevke v obliki podpor nazaj.
Kljub skrajno neugodnim zdravstvenim
prilikam v letu 1929., ko je hripa v februarju in marcu zahtevala nad 1.6 milijona Dia nenormalnih izdatkov, izkazuje računski zaključek 420.121 Din prebitka. Prebit?!; ie sevela glede na zaostanek plačil le k:ijižni. To dejstvo je omogočila stroga kontrola prijavljenih plač, zvišano število članstva tor ekonomija poslovanja.
Iz naslova nezgodnega zavaroraira je bilo predpisano 11.617-489 Din, za starostno iu oneinoglo«<no zavarovanje državnih dnevni-čarjev 297.561 Din, za Delavsko zbornico 2 milijona 129.517 Din, za Borzo dela pa 2 milijona 218.837 Din. Tako je znašal skupni prclwis 61.ri7.931.23 Din. Od tega odpade na zaostanek 14.247.08S Din. Fond dubtoz znaša 901.461.52 Din.
Ti zneski ža lostno kanikt'rizirajo gospodarsko in soeijalno važnost našega zavarovanja in utemeljujejo poirebo po res intenzivni skrbi za usodo zavarovanja.	d,;b.
Dveminutna zamuda bolgarskega kralja
л пт»	m t ___	¥71,.
Kralj Boris kot strojevodja na brzovlaku iz Sofije
zaradi dveminutne zamude
v Varno — Ukor
Soiija. 5. aprila r. Brzovlak. ki vozi na progi Sofija-Varna, ie imel na svoji snoč-nii vožnji nenavadnega strojevodjo. Znano je. da se bolgarski kralj Boris zelo zanima 'za tehniko, posebno pa še za železnico. Mnogokrat, kadar se pelje z dvornim vozom. se v navadni delavski obleki povzpne na stroj in ga vodi sam. Tudi včeraj je docela nepoznan, brez vsakega spremstva prišel na kolodvor malo pred odhodom br-zovlaka v Varno. Nihče izmed železniških uslužbencev ni spoznal v možu. ki ie nosil običajni o delavno obleko kuriačev in strojevodji. z malo čepico na glavi in »službeno« torbo v rokah, kralja Le strojevodji brzovlaka se ie dal spoznati in mu izrazil željo, da mu do Varne prepusti svoje odgovorno mesto. Stroievodia se ie nekaj časa obotavljal in izgovarjal na stroge službene predpise. Ko pa mu ie kralj svečano obljubil, da prevzame vso odgovornost ter da se mu ni treba bati. je pristal na zamenjavo. Strojevodja se ie skobacal v službeni voz. njegovo mesto na lokomotivi pa ie zavzel kralj Boris. Prav strokovniaško je z lučjo in mazilnico stopal okrog lokomotive, pregledal vijake, kontroliral ventile. dolival olja in sploh skrbel za red kakor je zapovedano v strogih železniških predpisih. Na dano znamenje za odhod je sledi!
kratek žvižg. »strojevodja je pozdravil službujočega uradnika in brzovlak je odso-pihal, ne da bi sploh kdo slutil, kdo ga vodi.
Morda bi za to sploh ne izvedel nihče, da neizprašani strojevodja ni povzroči malenkostne zamude dveh minut. Predpisi so predpisi in ko je vlak privozil na po-staio v Plevnu. ie prirohnel nad strojevodjo službujoči uradu.k in ga po vseh notah službenega žargona ozmerjal in pozval na odgovornost, grozeč mu. da ga bo zaradi nesposobnosti premestil nazaj k tovornemu vlaku, če ne zna voditi brzovlaka. Domnevni strojevodja se ie strokovnjaško zago-varial in pojasnjeval inženjerju vse defekte. ki so povzročili zamudo. Inženjer pa se ni dal potolažiti z izgovori in dokazi, marveč ie zapisal strojevodjo v svoj rapert in bila bi se mu godila slaba — plačati bi moral v najboljšem primeru občutno globo __ da ni pristopil pravi strojevodja in obrazložil inženjerju. da je pravkar ozmerjal in zapisal na raport samega kralja. Inženjer se je začel v zadred opravičevat1, toda kralj ga je le pohvalil za vestnost v službi, stopil nazai na lokomotivo in vozil dalie do Varne. Šele naslednjega d:;e so potniki izvedeli po novinah. kako imenitnega strojevodjo so imeli na tej vožnji.
Senzacijonalen beg štirih razbojnikov
Med eskortiranjem so štirje bolgarski razbojniki v vlaku pobili stražnike, skočili z vlaka in pobegnili
Sofiia, 5. aprila r. Veliko senzacijo ie zbudila vest. da so v četrtek pobegnili 4 nevarn-: razbojniki, ki so jih transportirali v Vidin k preiskovalnemu sodniku zaradi zaslišanja. Trije razbojniki so izvrševali svoio kazen v šlivenski ječi. četrti, anarhist Tenekičijev. ki je bil obsojen na smrt, pa ie bil v baskovski ječi. Vse štiri so vodik v Vidin okovane. Bili so v spremstvu dveh stražnikov. Ko je vlak vozil iz po-staie Metkovac proti postaji Brusarci. je eden izmed stražnikov odložil miško ter odšel na stranišče. Ko se ie vrnil in hotel priieti zooet za pu'ko. ie Tenekičijev zgrabil za steklenico z vodo ter ga z vso silo udaril po glavi, da se ie tako nezavesten zgrudil. Drugi stražnik ie planil na napadalca ter ?a vrtrel na tla. Nanj sta skočila nato dva razbojnika, vendar pa se ju ie istotako ubranil. V tem trenutku pa ie četrt; razbojnik pograbil puško nezavestnega stražnika in s strelom v glavo ubil nicgovega tovariša. Vagon ie bil poln potnikov. nihče pa se ni upal priskočiti stražnikoma na pomoč. Čeprav ie bil prv: stražnik nezavesten. so razbojniki tudi vanj
streljali in га ranili. Takoi nato so odšli k izhodu vagona, kier so naleteli na nekega zavirača. ki se jih pa ni upal ustaviti, ker so bili že oboroženi s puškama in revolverjema stražnikov. Vlak je bil že kilometer daleč od postaje, ko so razbojniki druc: za drugim poskakali iz vagona ter izginil» v temi. Med potniki ie nastala silna panika. toda nihče se ni upal ničesar ukrenit:. Le neki orožnik, ki ie v sosednjem vagonu spremljal istotako nekega obsojenca. .14 strelial za begunci, pa ni mosel zapustiti svoicga jetnika, da bi še ta ne pobegnil. Razboiniki so na n.ieaovo streljanje odgovorili s streli. Šele. ko je vlak prispe! r.a postajo Brusarci. so bili podvzeti nrvi ukrepi za zasledovanje zločincev. Zjutraj so našli na mestu, kjer so razbojniki sko2i!i iz vlaka, okove dveh beguncev, dočim so 4 kilometre daleč od postaje Metkovca naseli enega izmed razbojnikov. Haralampijeva. k: se ni mogel znebiti okovov in ki se je tudi poškodoval pri skoku iz vlaka. Ta ie izpovedal, da ie Tenekičijev napravi! načrt za beg. Ostalih treh razbojnikov še niso izsledili.
Sodelovanje vojakov na vsesokolskem zletu
Beograd. 5. aprila p. Na prošnjo saveene uprave Sokola kraljevine Jugoslavije Je minister vojske in mornarice odobril, da morejo vse vojaške osebe, kj to žele, sodelovati na letošnjem vsesokolske-ц zletu v Beogradu. Tako bedo na tem izletu sodelovali pri tekmah v lahki atletiki oficirji, podoficirji in navadni vojaki. Minister vojske in mornarice je glede na to izdal odredbo, po kateri se naj vežbanje, prijavljanje in izbira oseb za vežbanje, ki se udeleže vsesokolskega zleta, vršj v vsem po programu, ki je določen za tekmovanje. Vojaške tekme se bedo vršile 14. in 15. junija. Tekmovalci iz vojske, ki hočejo sodelovati, se morajo prijaviti svojim predstojnikom. Komandanti posameznih vojaških enot imajo določiti osebe, ki so sposobne za vežbanje tekmovalcev. Izbira tekmovalcev se bo vršila do 25. maja.
Proces proti dr. Tuki
Bratislava, 5. aprila g. V prizivni razpravi proti dr. Tuki je bilo danes zaključeno dokazno postopanje. Državni pravdnik ie v svojem pledoyeru zahteval potrditev razsodbe sodišča prve stopnje in dostavil, da prizivna razprava ni vsebovala razbremenilnega, temveč kvečjemu novo obremenilno gradivo. Dunajsko tožbo za žalitve je označil državni pravdnik kot odijozno. Nato je govoril T likov zagovornik dr. Galla, ki je naglašal, da dr. Tuka ni bil nikdar madžarskega mišljenja. V ostalem je bil mnenja, da bratislavsko Okrožno oziroma višje okrožno sod-išče ni pristojno za to razpravo. V ponedeljek se bo razprava nadaljevala, tako da je pričakovati, da bo razsodba razglašena morda že v sredo.
18.000 jajc se razbilo
Budimpešta, 5. aprila, s. Tovorni avtomobil, aa katerem jc bilo naloženih 18.000 -jajc. se je dopoldne zalete! v voz električne železnice. Suric-k je bil ta>ko močan, da so sc pobila vsa jajca, človeških žrtev pri nesreči ni bilo.
Nagrada za izum vodne drsalke
London. 5. aprila AA. Razpisana nagrada v znesku 1000 funtov (276.000 Din) za brtstega državljana, ki prvi izumi in Zffradi vodno drsalko
Tragična smrt Bošnjaka na Moravském
Brno- 5. aprila d. Na severnem Moravském je prodajala družba nekoliko kroš-nlarjev iz Bosne razno drobno blago. Ker jim je zmanjkalo blaga, so poslali svojega tovariša Gligoriia Blažeioviča v Olomue ter mu izročili večjo vsoto denarja, da nakupi novih stvari. Blažejovic je odšel a njegovi tovariši so več dni zaman čakali na njegov po vrátek. Mislii so, da je denar poneveril in pobegnil. Zato so ga ovadili orožništvu, ki ga je pričelo iskati. Včeraj so orožniki izvedeli, da jc Blažejovic prenočil v neki gostilni v Zabreku ter so tam na podstrešju izvršili preiskavo. Za nekim tramom so našli grozno razmesarjeno truplo, pokrito s lamo in cunjami. Neznan morilec je Blažeioviča s sekiro ubil ter oropal. O storilcu doslej še ni sledu.
Z metalci ognia nad kobilice
Kairo, 5. aprila. AA. Egiptovska vlada jc v boju proti kobilicam uporabljala me-ialcc plamenov. Velikanski roji kobilic so prekoračili Sueški prekop in se razpršili po plodovi tih poljih v bližini ismaliie.
Grški kaznenci hočejo izsiliti pomiloščenje
Atene. 5. aprila, s. Ob priliki grškega stoletnega jubileja, so vložili kaznenci v solunskih zaporih skupno prošnjo za amnestijo, ki pa je b1 ia odklonjena. Naío so pričeli vsi kaznenci gladovno síavko, ki jo vzdržujejo že teden dni. Tudi v atenskih zaporih je izbruhnila gladovna stavka, ki pa i-e bila ž-e po dveh minutah končana.
Tatvina poštne vreče
Melbourne, 5. aprila. Med Brisbanom in Rock-ham-ptonom je iz.-g:niia poštna vreča s 30.000 funti s<erlingi vrednostnih papirjev.
Neurje v Španiji
Pariz, 5. apriia. AA. Po poroé-.lu iz VahnicLJc ie neurje v tamošniem kraju povzročilo ve/ko škodo na javnih napravah ter pretrgalo vse te e-tonske in telegrafske zveze.
Hmeljski trg
Žatec, 5. aprila, h. (Tedensko poročilo). V preteklem tednu le bila tendenca mima. Celotni promet je znaša! ISO stolov. Povpraševanja ni b:kt, zaradi česar so se cene držale Kupci so bi V izključno samo tujci. Cene so bik 600 do 675 Kč. Zaključna tendenca je bila zelo mirna. Do petka
jev 1,317.206 Din ali 2.87%,
skupaj
tiri- j 2a prehod preko Kdnala. Natečaj traja do konca i je bilo v Žatcu javno ži.go-sjnlh 17$.ООО stotov po rtrez ' maja 1932. leta.	50 kg'žateškega hmelja, ianske letine.
мима
{««CU<<<<««« '««A WmV v J

%ШШшшШШ
Ши

Za poplavljence v južni Franciji
Globoka žalost je pred tedni pretresla vso Francijo: lepe pokrajine francoskega, juga. opevane po tolikih pesnikih, ie pustošila povodenj. Mnogo ljudi ie izgubilo življenje. številna domovanja so bila porušena. Pomladno solnce. ki ie kmalu razlilo tod svoje blagoslovljene žarke, ogreva sedaj mnoge in mnoge razvaline. Zganila so se srca, z vseh strani prihajajo darovi, toda precei časa in sredstev bo treba, da se popravi škoda, ki gre v težke milijone.
Za torek dne 8. t. m. bo tudi na ozemlju Dravske banovine prireien francoski dan. V drugih pokrajinah naše države se že nabirajo prispevki v pomoč poplavljencem v Franciji. V prestolnici se ie ustanovil Državni odbor, ki naj organizira po vsej Jugoslaviji francoski dan. Теши odboru nače-hije bivši minister dr. Čeda M. Mihailovič.
magamo prizadetim. 8. aprila bo »francoski dan«, k; nai zlasti šolsko mladino in preko nje vse naše družine spomni, da v Franciji, naši veliki prijateljici in zaveznici, čakajo tudi na našo pomoč in da je prijatelj samo tisti, ki se te spomni, kadar si v nevolji.
Akciji želimo obilo uspeha za njen plemeniti namen!
cfear sliko prinašamo. Zasebna pobudnost hoče tudi tu plemenito tekmovati z državo. Poleg prireditev in nabiralnih akcij, ki so jih odredile državne oblasti, se vrše tudi društvene prireditve v prid podpori, ki naj jo da Jugoslavija prizadetim krajem Francije.
Mi R na baš francoskem jugu našlo stotimi srbskih beguncev varno in ljudomilo zaveti e? Prav to je dalo vodilnim krogom v siaši prestolnici najmočnejšo pobudo, da se obrneio k širokim plastem našega naroda. Beda in nevol j a ljudstva, ki jc pokazalo Nvofie vdteětvo v dneh skupnega trpljenja in je rado odprlo svoje domove najbolj prizadetim. mora ganiti tudi srca osvobojenega naroda.
Tako te francoska narodna nesreča vzbudila Pri rras voljo, da po svojih močeh po-
Iz francoskega instituta v Ljubljani
Predzadnje predavanje v Narodnem domu je imel marljivi lektor za francoščino, prof. V e y, ki nam je ob 20-letnici Morča-sove smrti orisal tega tankočutnega in umerjenega simholista. načelnika »romanske šole«. Pesniško ime si je nadel po polotoku Moreji (Peloponezu), mati mu je bila Francozinja, papa pa Papadiamanto-pulos, Grk iz Aten.
V četrtek zvečer je nastopil pred številnim občinstvom g. major C e r v o n i, vojaški prideljenec v Beogradu. Z živo besedo je očrtal znanstveno delo razmejitvene francosko-nemške misije, katere se je sam udeležil kot astronom in topograf 1. 1905. v ekvatorialni Afriki. V debeli poldrugi uri je poleg tega naniza! vrsto zanimivih narodopisnih podatkov, ponazorjenih z obilico skioptičnih slik. Prodirali smo skozi Gabonijo, koder ob najbolj suhem času vsak dan — dežuje; koder razsaja muha »cece«. povzročujoča spalno bolezen; koder vlada najhujše ljudožerstvo, opravičeno z raznoterimi razlogi; koder ženini še kupujejo svoje izvoljenke. Videli smo pigmeje, ki so pri tem evropskem podjetju prvič prišli v dotiko z belim plemenom in ki pogosto opuščajo svoje preproste koče iz zelenja. Mimo nas so snovali grdi in včasih lepi zamorski tipi, povečini v uborni opravi; glave z ostro opi-Ijenimi zobmi; s predrtim nosom in mogočnimi nabori biserov — v obliki brkov; ljudje z neverjetnimi pričeskami; ženske s kovinskimi ovratnicami težkimi do 5 kg.
Ves večer je bil ovit v čar praprvotne preproščine, kakršna caruje v območju Konga, kralja rek, kamor se je Kamov potomec umaknil iz strahu pred trgovci s sužnji.	~ (k)
vodeča konfekcijska trgovina za dame, gospode in otroke. — Prvovrstni salon za dela po meri.
Ljubljana, Prešernov» nI. 7—9.
Hrvatski seljaki v Ljubljanski drami
Uprizorili bodo sliko svatbenih običajev »Prigorska svatba«
V ponedeljek, dme 7. t. m. bo v prostorih
3iiWiia-Tvske drame originalna prireditev, kakor je v našem Talijinem hramu najbrž še m bilo:
Skupina fanefcov 77 Rem et in Bukovca, dveh tipičnih zagorskih vasi v zagrebški okolici, kier še žive starinski običaji in pisarne narodne noše, 1>o priredila predstavo. V društvu »F'raukopam« so se izurili diletante, razvil se je cel ansambl s čisto svojevrstnim stilom in pojmovanjem, kmečki igralski ansambl, ki ie povsod, kier ie doslej nastopil, vzbudil veliko zanimanje in mnogo iskrenega priznanja.
Igrali bodo komad, ki ne spada v litera-iiiro, ki ni ne drama niti ljudska igra. Irne-«itüie se »Prigorska svatba«, spisal pa ga je Stiepan NovoseJ.
Pisec je strmil r sedem slik ženitovaniske šege in navade zagorskih seljakov. Verno po starinskih kanonih kmečkega življenja, z vso estetiko, ki so io ustvarili rodovi in ki se ocituje v melodičnih pesmih, v lepih, izbranih govorih, v plesih, v noši, z vsemi značilnostmi svode vere in svojega poimo-vanja, igrajo seljaki, kako se ženijo ljudje ,V zagorski pr Igor ski vasi.
Že naslovi teh sedmih slik kažejo, okoli česa se vrti dejanje: 1. Sestanek pri studencu. 2. Snubci. 3. Balo peljejo. 4. Pred odhodom k poroki. 6. Pred cerkvijo, 7.
Svatba ln prihod na novi dom. Vse slike so prepletene z narodnimi plesi, s petjem narodnih pesmi in tamburanjem. Prava, živa slika pestrega življenja v hrvaški vasi!
Diletantie iz Remet in Bukovca so nastopili nedavno tudi v beograjskem gleda Jišču. Imeli so lep uspeh in so bili povsod presrčno sprejeti. Beograjski dnevniki so prinesli daljša, topla poročila. Navajamo samo nekai odstavkov iz »Vremena«: »Težnja je bila v tem, da nam preprosto in jasno. skoraj fotografski, pokažejo ljudske šege in navade, v katerih najdeš i duha i veselje, i tradicije in dekorativni os t. Vsega tega ie bilo, plus naivnost, s katero so seljaki diletantje igrali svoje vloge, zdaj sladko kakor lutke, zdaj ginljivo kakor deca. Kmetje so v glavnem vplivali na občinstvo s svojo slikovito nošo, s petjem ob iamhurici, s plesi in dobrodušnostjo, pa s trudom in z muko pri tem poslu, ki jim vsekakor r.e gre tako lahko izpod rok, kakor oranje in košnja«.
Skratka: v ponedeljek čaka ljubljansko občinstvo svojevrsten užitek, gledališki večer ki nas bo približal zemlji, kmečki domačnosti, preprostemu življemskemu ritmn. Vrle sel.iake iz Bukovca in Remet pa toplo pozdravljamo v naši sredini in želimo, da bi odnesli od nas v svoja ljubka sela lepše spomine!
Tretja številka „Naše dobe"
Prihodnje dni se bo dostavila naročnikom 3. številka »Naše dobe«, edinega našega časopisa za javna vprašanja. Številka obsega naslednje članke:
Znani publicist Albin Prepehih razpravlja v članku »Naš veliki socijalni problem« o soeijalnih vprašanjih našega kmeta, o agrarni reformi, o kolonizaciji itd.
Sourednik »Naše dobe* dr. Boguniil Vo-šnjak piše o moderni diplomaciji, nje značaju in naiogah. pri čemer posebno podčr-tuje znatne razlike med tipom stařena in povojnega, demokratičnega diplomata.
Vseučil. prof. dr. A. Jelaric. odlični poznavalec ruskih vprašanj, je prispeval članek o protiverskem boiu v Rusiji. To je brez dvoma značilen in trenutno pereč problem, zato mora članek vsakogar zanimati!
Naš mladi znanstvenik dr. Božo škerlj se v razpravi »Evgenika in drnga zla* baví z vprašanji, ki pri drugih, velikih narodih silno zanimajo vse izobražene ljudi: kako podrediti množitev človeštva evgenienim načelom ki naj izboljšajo človeški rod, zmanjšajo število bolnic, bláznic, ječ itd.
Nadaljuje se zanimiva korespondenca iz avstrijskega diplomabkega arhiva, ki obravnava ulogo škofa Strossmayerja v boju za glagolsko bogoslužje.
V >,Kulturnem obzornikuí je Izšla obširna ocena knjige L. St. Kosierja »Jevreji и Jugoslaviji i Bugarskoj', ki obravnava silco moč Židov v našem javnem življenju. Ocena navaja tudi razne interna ni ne podatke, n. pr. vpliv slovenščine na jiddiš .jezik.
Vrstita se gospodarski in politični pregled. v rubriki »Iz revij« najdeš sodbo o sedanji Grčiji, ki pravkar slavi stoletnico obstoja in članek »Resnica o Indiji«, ki govori o silni zaostalosti indijskega ljudstva in o seksualnem zlu, ki ga izpodjeda pri koreninah. Živa ilustracija k najnovejši Gandhije-vi akciji! številko zaključujejo »Zapiski«.
Opozarjamo na ta, vsebinsko bogati zvezek »Naše dobe -. V trafikah se prodaja izvod po 8 Din. Kdor pa revijo naroči, dobi za 10 Din mesečno dve številki.
Revija si je pridobila splošno priznanje. Neki ugledni znanstvenik je pisal uredništvu: ,;Priniite najlepša č.estitanja na uspehH postignutom s Vašom revijom: i spolja i iinutra sve izgleda умша lepo.«
»Našo dobo- lahko še vedno naročiš pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Četrtletno otane samo BO I>in.
Gostovanje angleških igralcev v Zagrebu
Tudi v Ljubljani bi imela gostovati angleška ig r s. teka skupina »Englfeh Players-, vendar se ta nastop žal ni mogel realizirati. Oni dan so angleški umetniki nastopili v Zacrebu. Da zabeležimo ta dogodek v kulturnih stikih med Veliko Britanijo i a Jugoslavijo. smo zaprosili Miss F. Copelandovo, lektorico angleščine na ljubljanski univerzi, da nam opise svojo vtiske s tega gostovanja. Miss Copelandova se ja ljubeznivo odzvala in nam dala na razpolago naslednje poročilo:
Vsekakor je bitu škoda, da je zaradi težkega obolenja članice trupe »Engliah Players« morala izostati vedra Wildeova veseloigra (The Itn port ance of belng EanestL Toda komedij in operet najdeš dovolj v domačem repertoarja, zato .je morda bilo bolje. da so angleški igralci (mod katerimi so bili tudi Škoti in vsaj ena Irfca) bili zbog tega pri morami, da ao vprizorili delo L. Gor-dona »White Cargo*:. Ta tragična igra je ti-pic.10 britanska drama, ki nam opisuje življenje, o katerem imajo ljudje precej napačne in budo romantične pojme. Drama je posneta iz življenja na plantaži za kavčuk v zapadni Afriki. Beli tovor (white cargo), ki je dal drami naslov, so mladi ljudje" ki prihajajo semkaj leto za letom, peini idealov in upanja, da bodo na plantaži izboljšali svoj položaj in nemara celo obgateli ter da bodo celo v tem zelenem peklu ostali beli gentlemeni.
Kakor nam Sheriffova drama 3>Journey's End« pokaže drugo plat vojne, ne samo vojsko sovražnika, tako nam razodeva »Beli tovor; drugo plat proslulo kolonizacije in dobavljanja potrebščin naše kulture.
»Ali tei že premišljeval, ko si se peljal » svojem avtomobilčku-; — tako poje Weston —, »kako se pridobiva kavčuk, iz katerega so obročki na njegovih kolesih?': Kakor v Joumey's End. se tudi tuka j na različne načine kažejo strašne posledice pretežkega življenja. Zdravnik, ki je radi pijanstva zaigral svojo kariero, najde trenutno tolažbo in obrambo proti tropski vročici v whiske-yu. Westoa da duška svojemu prenapetemu živčevju v stalnem godrnjanju in v grenki ironiji. Duhoven je postal manj natančen v nazorih; toda njegovo delo ga vendar le še najbolj varuje in brani. Največ trpi mladi, nepokvarjeni praktikant Longford. Nanj tudi najbolj porazno učinkuje brezdušna mu-latka Tondelevo (Margaret Vaugham), ki jo cela poroči, in ki mu poplača zaupanje s
sije z lic lepi hčerki. Ona sanja, kako lepo bo tedaj, ko bo kot samosvoja gospodinja spravljala v lastno omaro čisto in belo perilo. Dejstvo je, da je Albus-Zvono milo. ki se izdeluje iz naj-žlahtnejših surovin, po-polno jamstvo, da bo cZ^h vaše perilo ne samo С^ čisto in belo, temveč
j^2ř£ngoya trpežnost.
naj-
poskusom, da bi ga zastrupila, ter si potem pridobila drugega moža, predvsem Westona. No. toda Weston, mož strupenega jezika. a odprtih oči je tisti, ki naposled reši zaslepljenega mladega tovariša. Vidimo ga v zadnjem prizoru, kako zopet spremija no-vodošleca, ki prihaja prav tako neizkušen in z istimi nedolžno-bedastimi opazkami, kakor vsi njegovi predhodniki.
Zagrebške novine so že izrekle sodbo, ali bolje rečeno, oceno skupine *English Players.- Primerjale «o jih in sicer v njihovo korist, s Hudožestveniki. Kaj pa tem sodbam utegnem dodati jaz, njihova rojakinja9 Dobri so vsi, in nekateri zelo dobri igralci; toda po mojem mnenju bi njihova strumna s&upraoet rešila celo slabšo skupino. Kar pa je biio meni- najljubše in najbolj dragoceno: pokazali so nekaj iz tipičnega britekega sveta, o katerem se še vedno premalo ve in razume v nebritskem svetu. Od posameznih vlog bi bilo težko izbrati eno samo, ki bi bila vredna posebne hvale. Najbolj učinkoviti eo bili: nedvomno dobri Ln kljub pijanstvu nepoboljšljivi fdeelist - zdravnik Franka Reynoldsa, potem Edward Stirlin-gov Weston. bled, navidezno mrzel in nuio-ben, pa v resnici samo prenapet in neiz-recno osamljen, in Philip Howardov naivni io simpatični Longford, ki bi ekoro znorel. Kakor >Jcurney's End- vojna, je v tej drami pravi junak nezdravi tropski pragozd, pooeebljen v rjavi, pogubonosnl ženski buj-ai kakor tropski cvet, kadar s» iznenadoma pokaže in izusti s pojočim, strastnim arla-eom: >Jaz eem Toodeleyok	FSC.
Albus
ZVONU MILO
SK DOBIVA V VSAKI TRGOVINI.
Jurij Jezeršek - 88Ietnik
Danes praznuje v Šiški svojo 88-letnico g. Jurij Jezeršek, oče ravnatelja »Narodne tiskarne« g. Frana Jezerska. G. Jurij Je-
zeršek je služboval 42 let kot železniški poduradnik in je v svoji visoki starosti še vedno čil in zdrav.
Pridružujemo se velikemu številu njegovih prijateljev ter mu želimo še mnogo srečnih let.
Iz dežele Tamerlana
Ljubljana, 5. aprila. V salonu M. Maleša bo razstavljeno od ponedeljka dalje več dragocenih stvari iz zbirke kiparja N. Pirnata. La.síms ;c dal v razstavo izredno originalno figuro »božanstva plodnosti«, izdelam v maslen с n (Specstein), slonokoščeno figurico svečenika in prastaro oljen i eo iz pečene gline. Imenovane starine so bile izkopane v razpadlem mestu Uč-tur-fan v zapadni Kini.
Iz zbirke denarja bo občinstvu na ogled par kovancev dinastij Šen-fung in Do-šcn-fung. Med lij i m j je par zelo redkih železnih novcev. Razstavljen bo daije denar mongolske dinastije Džagetaj-haaov (II— 12. stol.). Denar (bakrenci in srebrnakO je bil kovan v agdadu in nosi napis: Kurfi, Ta denar je bil izkopan v razvalinah pred 600 leti cd potresa razrušenega mesta A!-ma-lk ob rečici Tar-dži (pritok reke Ilji) v provinci Sing—jang (Zapadna Kina). Na ogled o kova oc Kašg.nskega k.tcza, sb.r okoli 700 let (Kašgarska kneževina je propadla pred 500 leti) I- srebrnik Buharske-ga emira (Buharsko hanstvo so ukinili boli-ševiki).
Posebno zanimiv ie denar iz slonovo kosti, v zapadni Kini še danes v rabi m :g'3'iii deiw Ni ogled bo par amulet.v mongolske provenience, ki so jih zatikale ženske v lase.
Ljubitelji starin in umetnosti se opozar-iiio, da ne zamude prilike ogledati si to svojevrstno zbirko.
2. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice« neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodelno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so uigod.no učinkovanje »Franz Josefove vode« ugotovili z lastnimi preiska-vanji. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah jn špecerijskih trgovinah.
Pismo iz Bele Krajine
Metlika, 5. aprila.
Narava v Bel; krajini si je letos posebno zgodaj odela pomladno obleko. Vremenske prilike so prav ugodne, da se dosedai nimamo kaj pritožiti. Dež za sedaj nastopi le tupatam. toda naše toplo sobice zemljo prav kmalu posuši, da lahko kmet ooraviia svoja pomladma dela. Vse je oživelo, polje in vinogradi, kjer je že vse obrezano, pognojeno, privezano hi skoraj tudi že vse prekopano. Krompir je tudi že skoraj ves v zemlji. Domovi sedaj večinoma samevalo, ko .ie vsa družina našega Belokranj.a ma polju ali v vinogradu od najmlajšega do •najstarejšega.
V pretečem zimi se .ie na šoli vrisil tečai za šoli odrasla dekleta. Predavale so učiteljice metliške šole iz vseli panog gospodinjstva. Tečaj se je vršil vsako nedeljo po veliki maši in .ie bil prav dobro obiskan. Našim učiteljicam, ki vršijo tako tudi svoje delo zunaj šole se iskreno zahvaljujemo ter pričakujemo, da se bodo tako koristni tečaji vršil; vsako zimo. Čudno Ie, da v pretekli zimi nismo imeli kmetijskega tečaia. Od strani učiteljstva smo doznali, da se m vse pozive i.11 oglase ni zgiasil nihče izmed mladeničev za tak tečai.
Zadnjo nedeljo ie priredil Pomladek Rdečega križa tukajšnje šole igrico -Grudico* v reži.i,; gdč. učiteljice Wostnerjeve. Po-miadkarii so se v svoje vloge dobro vživeli ter jih prav srčkano odigrali in sicer popoldne za otroke in zvečer za odra -le. Predstavi sta bili obe dobro obiskani.
To nedeljo ob 20. pa priredi šolski oder Ganglovo štiridejansko dramo Sin . Ta dratna našega metliškega rojaka še ni hi'a igrama v Metliki, zato se zahvaljujemo za prireditev, ki bo vsekakor razveselila tudi ■našega odličnega in zaslužnega rojaka - rr-satelja. Popoldne ob 18. se bo vršilo v mestu; hiši predavanje s skioptičnimi slikami Rdečega križa o tuberkulozi. Predavala bosta višji sreski pristav g. Žnidarič te" sreski zdravnik g. dr. Kiissel. Isto predavanje se bo vršilo ob 15. v Semiču ter ob 20. v Gradacu.
V petek je prevzela bivšo oblastno trt-nico banovinska uprava v Zagrebu.
Žrtev pretepa
Kočevje.
5. aprila, umrl ko-
\ Stari cerkvi pri Kočevju je maj 18'ietni Ernest Sigmund na posledicah poškodb, dobljenih pri fantovskem pretepu. Na nedeljo pred par tedni so se /.brali v neki gostilni v vasi Mlaka (Kerndorf) fantje iz Stare cerkve in Mlake. Zaradi malenkosti je nastal prepir, ki se je končal s pretepom.
Neki far.i je navalil na Sigmunda in mu s kuhinjskim nožem preboďel desno zapestje, da je konica pogledala skozi roko. Poleg tega je dobil Sigmund še druge poškodbe, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Tu so mu rano začasno ozdravili. Čez nekaj dni pa se je fantu, ki je bil že doma, rana odprla in začel je iz nje teči gnoj. Fant je začutil bolečine no vsem telesu 111 moral je leči. Ljudje, ki so ga prihajali obiskat, so ga strsšili, da nebo roka nikoli več dobra. To je hma navdalo s takim strahom, da je bil duševno popolnoma zmeden. Začel je odklanjati hrano in skoraj 14 dni pregladoval, dokler ga ni poklicala koščena žena s seboj. Naj bi bil ta primer svarilen vzgled fantom, ki zaradi malenkosti in neumne »korajže« hočejo pokazati svoje junaštvo z nožem!
»Grofica Marica« v Ljutomeru
prflSuUIeoo Kalmanovo opereto Je Dramatski odsek Sokola т Ljutomera uprizoril štirikrat pred razprodano dvorano. Sirka kare celokupni аюатЫ na sceni.
Pariški novinar v Ljubljani
Razgovor z g. Leonom Savadjianom, direktorjem »Revue des Balkans« L Leon Savadjian, ravnatelj revije »La a-evue des Balkans«, ki izhaja v Parizu, je Cospel včeraj v Ljubljano. V razgovoru z našim urednikom je g. Savadjian podal interesantně izjave, kako sodijo v zapadni Vvropi О naših razmerah. ~ »Evropsko mnenje sledi z živim zanimanjem napredkom, ki jih doseza Jugoslavija na polju notranje obnovitve, kakor tudi z ozirom na zunanje odnosaje.
Dve stvari vplivajo na presojo razmer % Jugoslaviji: to je predvsem stalno intenzivno delo, ki se vrši v državi. Inozemsko mnenje vidi v Jugoslovenih narod, к kuje" v redu in delu, moralni in materijelm
razvoj svoje države.
V drugi vrsti inozemstvo z zadovoljstvom podčrtava stremljenja J^sloven-ske vlade, da bi še izboljšala odr.osa e z vsemi svojimi sosedi m tako doprinesla^ k utrjenju miru v Evropi. Vse evropsko časopisje ie živahno cenilo dostojanstveno in vendar koncilijantno stališče vlade povodom zadnjih atentatov na bolgarski meji.
Omeniti moram tudi, da je prestiž kralja Mcksandra že davno prekoračil granice kraljevine. Na svojem potovanju skozi Beograd. Zaareb in Ljubljano sem se morfei "prepričati, kako globoka in resnična fe ljubezen vsega prebivalstva do Radarja. a istotako je res, da kralj Aleksander ii živ a tudi v inozemstvu ogromen prestiž in veliko popularnost.	.
Mnenje inozemstva vidi kralja, ki se je popolnoma posvetil dobrobiti svojega naroda, vidi vlado, ki se z vnemo briga za i opravo notranjih razmer, vidi narod — jugoslovenski narod — pogumno odločen za delo In ravno v tem skupnem prizadevanju kier so se združili kralj, vlada m narod. vidi inozemstvo najboljšo garancijo za lepo jugosiovensko bodočnost.
\ zakaj je toliko zanimanja in toliko simpatij za Jugoslavijo v inozemstvu?
Zato, ker smatra inozemsko mnenje Ju-goslovene za velik narod, ki je pozitiven, soliden in poklican, da igra še pomembno vlogo v skupnem razvoju Evrope, tako v gospodarskem, kakor v političnem _ oziru. Po svojem položaju in po svoji histonji tvori jugoslovenski narod v tem delu Evrope element reda, napredka in predvsem miru. Evropsko mnenje ve, da sta jugoslovenski kralj in jugoslovenski narod globoko in iskreno prežeta z idejo miru in zbli-žanja med narodi. Tn zato je velikega pomena za Evropo, da se jugoslovenska država definitivno stabilizira, da postane velika in močna in da more tako še bolje služiti delu evropske konsolidacije.«
tf
fe
и
boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štoiom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Obiecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14.
Koncert ge. Pavle Lovšetove v Ljubljani
Operna in koncertna pevka. sa. Pavla Lovšet-ova, ie priredila v petek, 4. t. m. v Ljubljani svoj drugi koncert, odkar se je bila vrnila s koncertne turneje po Ameriki. Tudi to pot je bila dvorana prav dobro zasedena z občudovalci in ljubitelji njene pevske umetnosti. O njej kot pevki je bila na tem mestu že tolikokrat beseda, da je skoro odveč ponavljati hvalo njene popolne tehnike, njenega prožnega, neoviranega in vedno lahnega glasu, ki ji poje brez vsakršnega napora in ki zveni v vseli legali izenačeno, polno, jasno.
To pot si je pevka izbrala spored, sestoječ iz pesmi, ki jih po večini pri nas še ni nihče pel. Tako vsaj mislim, da morem trditi o prvem jn drugem delu sporeda. Pesmi so bile izbrane iz vseh svetovnih literatur in tudi slovenski umetni pesmi je bi! dodeljen lep prostor. Novost za Ljubljano (in. kakor je kazal uspeli, jako hvaležna novost) so bile pesmi R. Trunka, ki ga danes v Nemčiji čislajo kot odličnega, sicer ne skrajno modernega, a občutenega in spretnega iirika. Njegova šaljiva »Nesreča« ie dosegla v šegavi pevkini interpretaciji tolikšen uspeh, da jo je morala ponavljati.
Od slovenskih skladateljev so bili na sporedu dr. F Kimavec, A. La jovie, S. Osterc in podpisani. Mislim, da sta bila Lajovčev in Osterčev samospev prvikrat izvajana. Prv,; na Kettejev pol sentirnentalno-otožen, pol ironičen sonet (kakršen se slednjič izkaže, prav razdeljen) s posebno nežnim zanosom zložen, očituje vse vrline ostalih La-jovčevih samospevov, samo da je bolj poglobljen, notranji, kakor prejšnji Osterc položi samostojno gibanje v klavirski part, vendar se mi zdi. da mu Golarjevo eksta-tično besedilo ni popolnoma odgovarjalo: bolj samonikel je v stvareh grotesknega značaja. Treba pa bi bilo to pesem večkrat čuti (in upam, da se mi bo nudila prilika), •preden morem izreči kaj določnejšega o nji. Moja »Večer- soparen bo...« datira iz L 1921. in je prvotno zamišljena (že po besedilu) za herojski tenor.
Druga polovica sporeda je obsegala v splošnem hvaležnejše in pevki prikladnejše pesmi. Velika arija Jarosiavne iz Brodi-novega »Kneza Igorja« ima seveda na operni pozornici več možnosti učinkovati nego v koncertni dvorani, kajti v formalnem oziru je, kakor v splošnem vse arije ruskih skladateljev, nedovršena in razkosana. Preveč operira z dvotaktnimi ponavliaio-čimi se motivi in arija v pravem pomenu besede to ni. Je pa zanosita, dramatična pesem velikega formata, ki je napravila v lepi interpretaciji globok vtis. Publika se je naiboli razvnela, kakor sem že omenil, pri Trunkovi »Nesreči«, tudi pri Kierul-fovi fabuli in posebno pri originalnih, melodično in ritmično jako zanimivih slovaških narodnih, katerih je imela pevka Pet na sporedu. Glas gospe Lovšetove, njegov srebrno čisti zvok. njena vzorna glasovna tehnika ter brezhibna izgovarjava io de-stinirajo kakor nalašč za pesmi lahnega, melodijoznega značaja, kjer te vrline nri-deio do posebne veljave. Ni se torei čuditi, temveč je le pravično, da so uprav slovaške narodne izzvale nenehaioče salve aplavza, katerim je morala pevka ugoditi
in dodati, odnosno ponoviti še nekaj točk. Publika se kar ni hotela raziti ter je prirejala umetnici burne ovacije. Poklonjenih ji je bilo tudi več šopkov in cvetja.
Pri klavirju je spremljal, vseskozi diskretno, a jasno in v danih medigrah tudi dokaj samostojno, konservatorist Marjan Lipovšek. Pevka je v njem našla vzornega spremljevalca, ki dodobra pozna svojo vlogo.	L. M. Š.
Petru Rauchu v spomin
Črnomelj, 5. aprila.
Na stolpu divjcTomantičnega pobreškega gradu ob sinji Kolpi je zaskovikal skovir svojo žalostno peseri. To je bilo nedavno tega. ko se je zaprl v svoje grajske sobane naš dobri Peter, rekoč, da mu ni nekaj dobro. Vsi. ki smo ga poznali, smo se zbali zanj. vedoč, da utegne to pot belokranjska vraža pomeniti žalostno istino. Umrl je sredi probujajoče se narave, sredi prvih pro-bujajočih se slavcev tihega Pobrežja. Peter Rauch ie znana belokranjska osebnost. Monda ga ni med stareišim; Belo-kranici bolj popularnega človeka kakor jc bil blagopokojmi Peter. Nižio gimnazijo ie absolviral v Novem mestu. Potem je še1 na kmetijsko šolo na Slapu, kjer so mu bili učitelji znan' kmetijski strokovnjaki kakor pokojna ravnatelja Dolenc in Bele in kmetijski svetnik V. Rohrmann. Nato je vstopil kot praktikant pri grajščinski upravi Krupe. katere lastniki so bili baroni Apfalternč. ki so bili obenem gospodarji starodavnega Pobrežja. Oženil se je z domačinko Grabrija-novo iz Sel. Bila mu je zvesta družica. Umrla je pred par leť. Med vojno je izgubil sina Cirila in ta izguba ga je bolela do zadnjega.
Pred vojno so razprodali Apfalterni svoja posestva in ob tei priliki je postal Peter lastnik pobreškega gradu. Kot oskrbnik največje graščine je imel prilike udejstvo-vati se v vseh panogah gospodarstva. Zlasti je bil znan kot izboren vinogradnik. Njegovo gostoljubje je bilo tako znano, da je zašlo celo v belokranjske narodne pregovore. Bil je na glasu tudi kot dober lovec in nad vse prikupen lovski tovariš. V javnem življenju se je zelo udejstvoval. Bil je večkraten župan Adlešičke občine, šolski predsednik, član cestnega odbora itd. in niegovi nasveti so se navadno uveljavljali. Zato je bil odlikovan z redom sv. Save. Svojo deco ie odgojil v strogo narodnem duhu. Vsak popotnik, ki je obiska! znamenito Pobrežtje. je ostal navadno pa par dmi gost pod niecovim nad vse gostoljubnim krovom. Zadnja leta se ie umaknil med svoje grajske zidove in nikoli več ga ne bomo srečali po belokranjskih ložah in vinogradih. Tam na adlešičkem pokopališču .ie našel svoi mir. Počivaj v miru. Ti draga, zlata belokranjska duša!
Letalska sreča v nesreči
Maribor, 5. aprila.
Popoldne ob 15. je znani mariborski športnik Josip Moravec hotel poleteti s svojim letalom, ki ga je bil nedavno kupil za 180.000 Din, nad Maribor. V letalu je bil sam. V višini kakih 20 metrov je letalo nenadoma zagrabil močan veter in ga preobrnil, tako da je treščilo na tla. K sreči pa se je avion s propelerjem zaril v zemljo in se motor ni vnel. Moravec sam je ostal po čudežnem naključju nepoškodovan, pač pa se je letalo precej razbilo. Na kraju nesreče se je takoj zbrala velika množica radovednega občinstva. Razbito letalo so prepeljali v hangar.
Srčne In živéne bolezni
se uspešno zdravijo
¥ Dohm
v pred- In poseziji 20dnevna kura Din 1200. — Prospekt pri upravi zdravilišča in vseh pisarnah Putnika. Zdravilišče toplice DOBRNA P" Celju.
Pariško pismo
Pariz, začetkom aprila.
V prvi polovici marca so bili promovirani za doktorje na pariški Sorboni trije Jugoslo-veni: Dušan Milačič. Radiša Vorkapič in Re-Ija Aranitovič in vsi trije z najboljšim uspehom. Najzanimivejša je bila vsekakor teza ing. R. Araoitovica: »Izvori in ekonomska aktivnost Jugoslavije.« To ogromno delo, з'о-еегајосе 500 strani pojasnjuje preko 50 statističnih skic, mnogo grafičnih slik in dve železniški in rudarsko-geografski karti. To do sedai edino znanstveno delo te stroke, bo izvrstno služilo našim v domovini, podalo pa tudi inozemstvu jasno sliko našega nri-vrednega stanja. Prijatelji novo promovira-nih doktorjev — tukajšnji jugoslovenski ло-vinarji — so jim priredili ob tej priliki prijateljski večer, ki je ob petju jugoslovenske pesmi in prisrčnimi zdravicami sijajno uspel. V najlepšem razpoloženju pa smo se spomnili nesrečnih poplavljencev francoskega juga in nabrali zanje — na predlog g. Urle-pa — 312 frankov.
Pred nekaj dnevi so priredili naši skupno z ostalimi študenti male antante, dobro uspe>-li ples, ki je imel i po programu, i po udeležencih značaj elitne zabave. — Društvo francoske Renesanse pa je priredilo v krasnih salonih Luteeije elitni bal »La Fete France-Vougoslave« pod predsedstvom našega ministra g. dr. Spala (kovica. z izbranim umetniškim programom. Na tem več-ru so sodelovali naši in francoski umetniki: gospe Sharlotte Mutel, Yvonne Ga ba reche, Mar-guerite Touzard, gdč. Miodragovic in gg. Georges Tzioine, Joseph Tzipine in Georges ChateJat.
Vsekako ste culi. da ie do sedaj še vedno neznana dvojica usmrtila našega rojaka Josipa Verneria, čigar dokumenti, glaseči se na ime Smail Alikalfič, so se izkazali po-Ivorjeni in se je po njegovi emrtii ugotovilo, da je njegovo pravo ime Uija Sumanovac iz okolice Slavonskega Broda. De mortuis... in ta siromak, ki je delal mnogo preglavice naši policiji in kakor vse kaže, nič manj svoji rdeči gardi, gotovo ni slutil, da ga bo še mrtvega preklinjala pariška policija, ki po zaslišanju devet desetin Jugoslovenov, bivajočih na Francoskem, ni našla najmanjše sledi za storilci tega krvavega komunističnega obračuna. Že več kot mesec dni loži ta ubogi Sumanovac, tak kakršnega so našli, ob bregu hladne Seine ln Čaka rešitve. f'im se policiji posreči najti zločinca, se po obdukciji končno preseli v toplejši stan — v skupni grob pantenskega pokopališča.
Pred pol leta je izsledila pariška policija jugosiovensko bando hotelskih tatov, v kateri sta bila včlanjena tudi 2 Francoza in en Rumun. To niso bili krvoločni lazboj-niki po vzgledu poljskega Zinzuka, ki je lani žalostno končal v Pnjblerovi > k urni ali zato v materijalnem oziru tem izdatnejši. Ta družba se je vtihotapila v nič manj kot 20 hotelskih sob v enajst različnih pariških hotelih, — toliko vsaj je do sedaj izsledila policija — a čudo — vedno samo tam. kjer je bila sigurna najti dolarske čeke in dragocenosti. Pred nekaj dnevi je bila izreče.ia nad njimi cbsodba. Šef bände, francoski policiji dobro znani Miškovič. je dobil (5 let; Lakovic 4. Uroš Stojanovic 2, strokovnjak v ponarejevanju čekov Smoljan IS mesecev, a Francoza po 8 in 4 leta. zlatar F ro m esku pa je srečno odnesel samo 6 mesecev.
S tem pa ta stvar še ni popolnoma končana, ker jih je policija zaradi treh nevarnih napadov predala pariški poroti, ki bo izrekla končno obsodbo.
Veliki sociialm Ulm
po istinitih doživljajih slovitega publicista Heinrich Zille-ja
(Ě^onizani in
I Je
C
m
V glavni vlogi
(ffcernftctrd $oet$&e
Drastična realnost današnjega življenja. Popolnoma novo!
Ob 3., pol o., 6., pol 8., 9. uri.
Tel.". 2730	KINO »DVOR«
Primorske novice
Ker se je zvišala carina na kavo od 12 na 16 lir za kilo, so podražili kavarnarji v Trstu skodelico črne kave za 10 stotink. Gostje so bili razjarjeni. Fašistična trgovska zveza se je postavila na stran kavar-narjev, rekoč, da so morali podražiti kavo glede na višje davke in višje najemnine. V Trstu sedaj primerjajo cene z onimi na Reki. V reškem svobodnem pasu plačajo za navadno kavo namesto 25 samo 9 lir, za sladkor namesto б lir 70 stotink samo eno liro 50. pšenično дгоко kupujejo po 80 do 120 lir za 100 kg. to je nad eno tretjino manj kakor drug,i državljani, kruh je namesto po 1.80 do 2 liri le po 1 do 1.10 za kilo. Zviša se tudi cena mesu in vinu. Reča-ni bodo lahko uvažali petrolej, les, stroje, sukno in vporabljali vse to brez carine. Odpravljen .ie tudi notranji davek na proizvodnjo in tako bo žganje in pivo mnogo cenejše.
Odlok o reškem svobodnem pasu se ozira nekoliko tudi na bližnje vasi in jim dovoljuje uvoz najvažnejših življenskih potrebščin. Okoli prostega pasu se potegne carinska črta in se zgradiio finančne postaje. Za prevoz blaga se določijo poti. Zelo stroge so določbe preti tihotapstvu.
Z reškim položajem so se bavili zadnje dni vsi listi, pa nekoliko realne.i5e kakor navadno. To pot se niso hudovali samo na Sušak in zaledje, marveč so pogledali malce tudi v notranje razmere na italijanskem gornjem Jadranu. Te pa so za Reko zelo neugodne. Ves breg od Benetk do Reke se smatra za gospodarsko enoto, v kateri imajo vodilno mesto Benetke. Reki so vzeli skoro vso plovbo in jo porazdelili med Trstom in Benetkami. Industrije nima Reka nič in tudi tržaška industrijska cona ne bo uspevala, ker je zgradila rimska vlada tik Benetk ogromno moderno industrijsko pristanišče, kjer se otvarjajo po vrsti nove, življenja zmožne industrije. Zato pa ne bo nobenega novega tvormiškega razvoja od Benetk do vzhodne meje. Osvobodilni boji so stali Reko velike denarne žrtve. Ko je stopila pod italijansko zastavo, jo ie pa zadel glavni gospodarski udarec. Tržaški »Piccolo« je takrat ugotovil, da je na stotine družin prišlo po konverziji valute ob vse svoje premoženje. »Vrednost reškega premoženja, investiranega sredi 7920 v akcijah zavodov in družb, je znašala 124 milijonov 965 tisoč lir. Po konverziji je od tega premoženja ostalo samo 23 milijonov 840 tisoč lir. torej je izgube 101 milijon 125 tisoč lir. Kdor je imel leta 1920 gotovino 100 tisoč lir. jih ima sedaj le okoli 20.000. «
Rimska vlada ie dala redkim trgovcem in industrijalcem pred petimi leti 25 milijonov lir posojila, katero bo treba vrniti. Svobodni pas ima tudi namen, vstvariti možnost za odplačevanje poso.ül in redno odštevanje davščin
Reški poslanec dr. J. Bačič je poitalijan-čil svoj priimek v Bacci.
Dne 25. marca ie obhajal goriški knezo-tiadškof dr. Fran Sedej 25-letnico svojega škofovskega posvečenja. Obred posvečen i a so izvršili leta 1906. škofje: Flapp iz Pore-ča. Nagi iz Trsta in Mahnič s Krka. Nadškof dr. Sedej je rojen v Cerknem in doseže letos ^tarost 76 let. Gratulacije k ?51etnici so mu došle z vseh strani.
Kurat Alojzij Filipič v Grgar.iu na Goriškem ie imenovan za župnika novo ustanovljene grgarske župnije.
Ljudsko šolski učitelj Leopold Dakskobler ie premeščen iz Zakojce nad Hudojužno v Bazilikato v Južni Italiji.
Tvrdka Ivan Sax
Ljubljana, Mestni trg 14
priporoča cenjenim odjemalcem moške, otroške obleke, otroške kostume itd. gotove in po meri. Velika izbera dežnih plašče v. Cene zelo nizke!
UAATOTECNI
PP.IBOP.
In
S
UAPTOTEUArfe
KARTOTEČNO
KNJIGOVODSTVO
Prva nesreča v zagorskem revirju L1875
Malenkosten vzrok, velikanske posledice — Oporoka v skali — Bergmandeijc in njegova nagajivost — Praznik rudarske zaščitnice sv. Barbare
spuščati zemlje od zgoraj skozi jaške.
Ko sta ta dan razstrelila kopača Iv. Urankar in Ivan Lebeničnik tak pod-
Bilo je 4. aprila 1875. Lepo solnčno jutro pred sedaj že opuščenim ljubljanskim rovom. (Iz njega so dobavljali ljubljanski cukrarni premog za obrat.) Kakih osemdeset rudarjev se odpravlja na Silit v globok rov. Nevarnost preži vsepovsod. Tiha, sedaj že pozabljena molitev jim je popotnica v drob črnega demanta, kjer je tesno kakor v grobnici. Moli molitev mlad rudar — kmečki fant in tiho mrmrajo za njim, vdano in zaupljivo:
»Ljuba sveta Barbara, izvoljena devica, nevesta Kristusa! Ti si naša patrona in pomočnica v naših smrtnih nevarnostih in Tebe kličemo: pridi nam na pomoč sedaj in v naši zadnji uri, kadar bodo naše oči. glaževe postale, naš jezik ne bo mogel več govoriti, mrtvaški pot po našem životu razlit: takrat bo naše zadnje zdihljenje in se Tebi priporočamo, da nam prideš na pomoč, v tej zadnji uri. Sladko ime Jezus, Marija in Sveti Jožef. Amen.« Odmolijo, se pokrižajo in zopet je smeli na ličili osemdesetih knapov. Naprej! Na 24. etaži se razkropijo skupine 3—6 mož in lezejo v syoje odkope. Kramp zapoje pesem, napne se kita za solclck: hunt kosovca jih vrže 60, šuta IS—24.
Zgodilo se je torej 4. aprila 1S75. Na višjem odkopu je bila taka vročina, da se je vžgala žigica, ki je padla na kup vležanega premoga. Tisti čas so imeli še odprte svetiljke na olje in ni bilo tako ostrih varnostnih predpisov kakor danes. Okrog devetih so začuli rudarji burji sličen žvižg, ki ie upih-nil svetiljke. Vse je postalo pozorno, hitro so se zavedli, da se je moralo nekaj zgoditi.
Vsak rov, ki ni več poraben, se zasuje. Tedaj še niso poznali splavnega zasipanja. Zasipali so kar s prstjo, ki so jo spuščali od zgoraj po ozkih jaških v rove, od tam so jo vozili, kamor je bilo treba. Izdanja voda jim je večkrat nagajala, udrla je v rove in jih zalila. L. 1867. .ie zajela kopača Pirca in Praznika na 17. etaži in ju skoro zadušila. Ko je prišel 1. 1866. jamski mojster Tegg, so upeljali jamske »mline«: kar iz podzemskega rova so v jalovino zavrtali kakih 50 metrov daleč, na koncu so razširili rov, ga podprli s stebri, te so pozneje, ko so odvozili skopano zemljo, razstrelili in se je zemlja kar sama udirala na kupe, ki so jih zopet odvažali v opuščene rove. Zaradi tega postopka ni bilo več treba
porni steber, se je nenadoma vlila poli vka-voda in blato, ki se je vso dolgo zimo nabiralo nad mlinom, v mlin s tako silo, da je porušila vse podpore, zalila jarek in podrla tudi mlin na nižji 31. etaži. Lebeničnika je spodnesla lava, ga nesla kakih 30 metrov, potem pa se je z nogami zapletel v les in tračnice ter utonil. Urankar ya je splaval po polivki in se tako rešil.
V spodnjem mlinu so bih usodni trenutek rudarji Eelicijan, Marn in Misek. Polivka jim je odrezala pot \г mlina. Zatekli so se na vzvišen prostor. Kmalu jim je začelo primanjkovati zraka in pozneje še hrane, ker ъо bila reševalna dela težavna in dolgotrajna. Ko so po sedmih dneh prišli do ponesrečencev, je bilo že prepozno. Drug ob drugem so ležali na kupu mrtvi. Marn .ie držal še v roki železen kavelj,-kamor so obešali svetiljko. Z njim jeurezal v skalo svojo poslednjo voljo: »Ženi zapuščam posestvo, zbogom otroci, žena skrbi za otroke. Adijo.« — Elišek je vzel slovo od bratov rudarjev, Eelicijan se ie poslovil od staršev in tovarišev. S kaveliem v skalo! Mrliče so spravili v barako v Toplicah. Vsi pa so bili rdeči v lica, tako da se je ljudstvo razburilo, ko so jih hoteli pokopati, češ, sai žive, glejte obraze! Ni bilo pomoči. Pogreb je bil veličasten. Vsi štiri krste so nosili rudarji, igrala je godba, za krstami je šlo uradništvo, rudarji v uniformah in s prižganimi svetiljkami, nagnile so se zastave. Tako je končala prva tragedija v zagorskem revirju.
Pravijo, da zakrivi nesrečo v rovu maščevalni »bergmandeijc«. To je majhen škrat, žolte brade in rdečih, izbuljenih oči. Sveti si z zeleno ali modro svetiljko, tako da izgleda v rudarskem kroju s kalpakom na glavi uprav groteskno. Navadno se prikaže, kadar preti kaka večja nesreča. Poštenim in dobrim rudarjem rad pomaga, prekli-njevalcem in brezbožnežem nagaja, obeša se jim na orodje, da težko nosijo zavira kolesa pri liuntih, spotika se, da padajo nevšečneži v jarke, a tako da se nihče ne poškoduje. Odkar so zašli med knape »porkamadonarii«, je škrat zlovoljen in se ne prikaže nikomur več. Zadnji ga je videli kopač Caj-hen, pa mu je zbežal izpred hunta v jamski mlin. »Bergmandeijc« spada v rudarsko tradicijo. Vsako leto na dan sv. Barbare, ki jo čim slovesneje proslavijo. se spomnijo tega škrata in mu postavijo na časten prostor v restavraciji rov iz brun, navozijo par hun-tov premoga in potavijo vanj škrata, navadnega palčka kakor jih vidimo v parkih in vrtovih. Tako životari toliko groze vzbujajoči možiček le še kot predmet raznih šal, a nihče več se ga noče bati. Njegov čas je minil. Nu, včasi zarohni v rovih, se rušijo oboki, zagorijo vnetljivi plini, se zgrozi tisoč src, stisne tisoč pesti — morda bergmandeijc? Pa kaj bi tisto!	Ami.
99
KUVERTA"
d. z o. z.
Ljubljana, Vožarski pot št. 1 яяишипннвнннмш
Kako se danes krepi šolska deca
Skrb za najmlajše otroke, ki zahteva toliko pozornosti od stran; staršev, je dandanes vendar mnogo lažja kakor svojčas, ker se prosveta in higijena vedno bolj širita ter postopoma dvigata zdravstveno in kulturno višino naroda. Z radostjo beležimo vsak napredek, ki se da v tem pogledu ugotoviti, zato smatramo za dolžnost, da tu premotrimo zanimiv poiav ki smo ga opazili v nekaterih osnovnih šolah, kier dobivajo otroci za zajtrk odnosno za malo iii-ž:no preizkušene, koristne proizvode, ki so prirejeni z največjo znanstveno in tehnično sposobnostjo.
Tako je n. pr. v evamgeliski šoli. v Zagrebu že tekom lanskega leta tvrdka dr. A. Wander d. d. tekom par mesecev nudila brezplačno 25 najsiromašnejšim učencem dnevni zajtrk svojega proizvoda Ovomalti-ne z mlekom in sladkorjem. Upravitelj šole g. Ebersolt ie mogel že lan; javiti omenjeni tvrdki. da ie ta prehrana otrok dosegla sijajen uspeh. Tako ie neko dete iz drugega razreda meščanske šole po enem mesecu po zaslugi Ovomaltina pridobilo 900 gramov na .teži. a drugi otrok iz drugega razreda osnovne šole ie t>o štirimesečnem uživanju te ni-iače zraste! na teži od 25 na 26.1 kg, v višini pa od 131.5 na 135 cm.
Sleherni dan okroe 10. dopoldne lahko v telovadni dvorani osnovne in meščanske evangeljske šole v Gunduličevi ulici v Zagrebu opažamo na čisto pogrnjeni mizi okrog 60 skodelic, napolnjenih s svetlo-ruia-vo tekočino slično kakau ali čokoladi. To je znamenita Ovomaltine. prirejena z mlekom, sladom, iaici in kakaom, proizvod domače tvomice dr. A. Wander d. d.
Ovomaltine uživa deca z največjim veseljem. zato so tudi otroci premožne i ših staršev po zgledu svoiih siromašnejših tovarišev začeli v šol; zahtevati to pijačo, za katero plačaio do 2 Din za skodelico. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da se šolski mladini nudi taka hrana, ki ne samo ugaia nienemu okusu, marveč tudi vsebuje odlična krepilna svojstva.
Tvornica ku veri I и konfekcija papirfa
En ps! Nut:rn Eil p!
Zahtevajte vzorce vseh vrst kuvert.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA,
Začetek ob 20.
Nedelja. 6.: Življenje je lepo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 7-- Prigorska svatba. Gostovanje hrvatskih eeljakov. Izven.
Torek, 8.: Zaprto.
Sreda 9.: Ljubimec svoje žene. Premije-ra. C.
Četrtek, 10.: Glavni dobitek. A.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20.
Nedelja, G. ob 15.: Netopir- Ljudska pred-stavč po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Grofica Marica. Gostujeta gdč. Lubejeva in g. Bratuž. Ljudska pre i-staya po znižanih cenah. Tzven.
Ponedeljek, 7.: Jonny svira. E.
Torek, Š.: Netopir. Oj>ereita. A.
Sreda, 9.: Zaprto.
Četrtek, 10.: Črne maske. D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE-
Začetek ob 20.
Nedelja, 6. ob 15.: Grudica. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: Naš gospod župnik. Kuponi. Zadnjič.
Ponedeljek, 7.: Zaprt j.
Torek. Š.: Herman Celjski. Premijera. B.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15.
Nedelja, 6.: Pred poroko. Gostovanje v Borovnici.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sreda, 9." Netopir. Gostovanje Mariborčanov. Gostovanje gdč. šuštarjeve.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Petek. 11.: Herman Celjski. Gostovanje Mariborčanov.
Za 10.000 Din je zava rovan vsak naročnik „Jutra44
Же modne liste
OBLEKE, KOMPLEJE ter PLAŠČE, izgotovljene po zadnji modi, si morejo dame ogledati v naši velemestni zalogi finih oblačil pri tvrdki:
FR. LUKIČ, STRITARJEVA ULICA.
Edini pravi pot do elegantnih oblačil!
ошасе vesli
*	Kralj Aleksander za spomenik kralju Tomislavu. Društvo za postavitev spomenika hrvatskemu kralju Tomislavu je bilo te dni obveščeno, da mu je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander poklonil potrebni bron, iz katerega se bo vlil spomenik. Spomenik je zasnova! znani kipar Frangeš. Vlivanje se bo vršilo v Zagrebu v livarni umetniške akademije.
*	Odlikovanje v vojaški službi. Pehotni kapetan 1. razreda Drago Hojnik je odlikovan z redom Belega orla 5. vrste.
*	Slovenski rojak v komisiji za prejema nje vojne reparacije. Inž. Božidar Judnič VI. kat. v ministrstvu za gradbe v Beogradu. je službeno prestavljen kot jugosloven ski delegat v komisijo za prejemanje vojne reparacije v Berlin. Je to edini naš slovenski rojak, kateremu je bilo oddelieno tako aicsto. Čestitamo!
*	Vojaške vesti. Kakor doznavamo, je v 55. razredu absolviral vojno akademijo tudi rojak Franjo Mamilovič ter ie bil imenovan kot edini Slovenec za inženjerskega podporočnika. Sedaj se nahaja na dopustu v Javorju pri Litiji.
*	Spremembe v železniški službi. Upokojeni so uradniki 2-a skupine: Grabnar Josip, Maribor glav kol ; Mosettig Peter, Ljubljana glav. kol.; 2-b skupine; Gergič Josip, Maribor glav kol.: uradniki III. kat. 1, skwpine: Slomšek Jernej» kurilnica Maribor; Toplak Peter, progovna sekcija Maribor kor. proga; Verner Adolf, kurilnica, Ljubljana И. gor kol: Cerček Jakob, Ljub liana glav. kol.; Akički Martin. Ljubljana glav kol; Štaglian Fr., Kotoriba; Vidmaier Martin, Kotoriba; Zittenseihlager Josip, Ljub Kana glav. kol; Eleršek Josip kurilnica Ljubljana 1. glav. kol.; Velunšek Josip. Otiškj vrh; Bervar Anton, Ljubljana glav. kol.; Grad Avgust, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Kovač Josip, Novo mesto; Čer-nač Alojzij, Ljubljana glav. kol.; Venedi Josip, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Le-r.assi Herman, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Fine Andrej, kurilnica, Ljubljana I. glav. kol
*	V imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino ie bil 26. marca vpisan dr Tomaž Furlan, zdravnik splošne bolnice v Ljubljani.
*	Nov odvetnik v Ljubljani. Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da je g. dr. Joahim Ražem vpisan v imenik advokat-tov s sedežem v Ljubljani.
*	Povratek učiteljskega pevskega zbora Iz Češkoslovaške. Učiteljski pevski zbor, ki je te dni ponesel našo pesem v bratsko češkoslovaško republiko, se vrne v ponedeljek ob 13.46 s svoje triumfalne turneje Vabimo učiteljstvo in pevska društva naj se udeleže sprejema na glavnem kolodvoru, da na ta način damo tudi mi svoje priznanje sboru, kakor mu ga je dala vsa češkoslovaška javnost v zadnjih dneh. Z zborom se vrnejo tndi naši skladatelji, ki so spremljali zbor na turneji.
*	Cankarjev spomenik na Vrhniki. Odbor •za Cankarjev spomenik na Vrhniki javlja, da je bila 3. t m. sklenjena pogodba, r>o kater; je v sporazumu z ameriškimi rojaki poverjena izdelava spomenika akademične-rn® kiparju g. Ivanu Jurkoviču. Odkritje spomenika bo najbrže ob koncu julija. G. Jurko viču čestitamo!

IA
йл.шлштвшъ r
yygiMNA.
* Otvoritev sezone na Bledu. Pišejo nami Letos se je sezona na Bledu pričela že s L t m. in se je ob tei priliki otvorila kakor v>ako leto tudi policijska in carinska ekspozitura na postaji Bled-iezero. S tem je letoviščarjem nudena vsa udobnost, ki se jřm more nuditi od naših oblastev. Carinske posle opravlja letos carinski uradnik g. Reje, od obmejnega komisariiata pa vrši posle policijski uradnik g. Benedičič. Tem
("Ozcliiii semena H
SAŠA STARE, Mengeš. Я
Zahtevajte cenik.	Rj
dvema gg. je dodoljeno tudi primerno število finančnih, oziroma policijskih organov. Treba nam je še samo ugodnega vremena in pa seveda, zadostnega obiska gostov.
* Naše vrhovno sodišče in advokatski stan. Po novem zakonu o advokatih so člani kasacijskega sodišča, ki določa o prizivih zoper razsodbe disciplinskih svetov advokatske komore, tudi odvetniki. Pretekli četrtek so se vršile pri kasacijskem sodišču v Zagrebu prve razprave o takih prizivih. Pri tei priliki sta izrazila predsednik Stola sedmorice gospod dr. Okretič in vrhovni tožilec gospod Dominiko pomembna nagovora na zastopnika advokatskega stanu gg. dr. Frana Novaka in dr. Albina Suyerja, ki sta bila po izvolitvi advokatske komore in na poziv Stola sedmorice prva poklicana kot sodnika advokatskega disciplinskega sveta pri kasacijskem sodišču. Tako predsednik Stola sedmorice kakor vrhovni državni tožilec sta poudarjala med drugim pomembnost advokatskega stanu, čigar ugled je zakonito zaščiten z novim zakonom o advokatih za vso državo. S tem, da je zakonodajalec izrecno statuiral, da je advokatura poklic javnega reda, je statuiral tudi važnost advokatskega stanu. Neprikor-no poslovanje in absolutna korektnost ad-vokatovni samo v interesu adv. stanu, marveč ravnotako v interesu pravosodja in jav »osti sploh. Zakanodajalec je tudi s tem priznal ugled advokatskega stanu, da pokliče advokate tudi kot sodnike v najvišjo in s t anco-k asa di sk o sodišče, ki končno odloča o disciplinskih zadevah advokatov. Za oficiielni pozdrav najvišjih iunkcijonar-jev v pravosodstvu se je v imenu odvetnikov zahvalil g. dr. Fran Novak. Po opravljenih formalnostih so se poiem vršile razprave.
. - . . • . •	-	•	. .-...r. -	-,	• '"--j
Novo! Kralj komike in smeha
Charlie Chaplin
v sijajni komediji, parodiji opere
CARMEN
Ob 3., pol 5., 6., pol 8., 9. uri. Premiera.
Kino IDEAL!
*	V počaščenje biskupa StroSsmaverja. V
Beogradu se je vršila konferenca zastopnikov tamkajšnjih nacionalnih društev, na kateri se je določil program za ekskurzijo v Diiakovo 11. maia. pri kateri priliki se bo ob 115-letnici Strossmayerjevega rojstva vršila spominska svečanost ter bo položen venec na grob velikega ideologa jugoslovanske misii.
*	Smrt nečakinje prve slovenske pesnice. Iz Preddvora pri Kranju nam pišejo: Dne 2. t. m. smo položili k večnemu počitku gospo Josipino Dolžanovo, rojeno Ur-bančičevo. nečakinjo prve slovenske pesnice Josipine Urb an 5ič e v e-Tu rn og r aj s k e. Pokoj niča je bila dolgoletna poštarica in po-sestnica ter je bila zaradi svoje prijaznosti med ljudstvom splošno priljubljena. Zlasti med vojno je marsikateremu vojaku pripomogla s prošnjami, ki jih je vlagala, do daljšega dopusta in tudi do popolne osvoboditve in tako rešitve življenja. Vsi, ki smo poznali, pokoinico. jo bomo ohranili v blagem spominu.
*	Mesto strojnega inženjerja na državni strokovni šoli za puškarstvo v Kranju je razpisano s terminom do konca aprila. Prosilci, ki morajo imeti najmanj dvoletno prakso v državni ali pa v zasebni službi, naj vlože opremljene prošnje pri oddelku I. kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
*	Proti alkoholizaciii mladine. Sreski načelnik v Bosanskem Novem je izdal nared-bo, po kateri se mladini zabranjuie, Ja bi brez spremstva starišev Obiskovala kavarne in javne lokale. Mladina od 17. do 21. leta sme tudi sama v javne lokale ne sme pa tamkaj piti alkoholnih pijač in tudi ne kvartati, Nedvomno zelo umestna naredba.
*	KHmatično zdravilišče v Splitu. V Splitu se mudi komisar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Franjo Holuievič v svrho nakupa primernega hotela v Splitu ali okolici, oziroma pripravnega stavbišča
*	Velikonočne šolske Počitnice. Pišejo nam: V enotni kralievini smo, imamo že enotne zakone za šole, kljub temu т>а nimamo še enotno urejenih šolskih ojčiřnic. Imeli smo božične počitnice drugače v Dravski, drugače zopet v Savski banovini. Seme str al ne počitnice smo imeli v Dravski a v Savski jih niso imeli. Želeti ie, da ministrstvo prosvete pravočasno izda nared-bo, koliko časa nai trajajo velikonočne šolske počitnice.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla ga. Marija Krisperieva. rojena Janescheva, vdova veletrgovca. Pogreb pokoj nice bo v ponedeljek ob 16. iz hiše žal os M Stritarjeva ulica 3 k Sv. Križu, kjer jo bodo po-ožili v rodbinsko grobnico. — V ó4 letu starosti je preminul v Marfbo/u g. Fran" Turnšek, uradnik v pokoju. Pogreb bo 7. t. m. ob 16. na mestno pokopališče. — Po-oojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Razvoj avtomobilizma in ceste, V našem interesantnem članku pod gornjim naslovom v sobotni avtomobilski rubriki »Jutra« je pomotoma izostala pripomiba, da je
\ ZA / °<?N0 ^
SHTAžI VSJE!
članek napisan na podlagi razgovora našega rednega dopisnika z odličnim češkim strokovnjakom inž. V. Divišem, ki v veliki meri sodeluje pri tehnični rešitvi cestnega problema v ČSR.
*	Zakon o administraciji vojske in mornarice. »Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 46. številki zakon o administraciji vojske in mornarice ter uredbo o vojaški akademiji.
*	O morskem letovišču v Martinšicj ima Hi-gijenski zavod v Zagrebu lep film, ki ga rra željo posameznih organizacij ali šol rado brezplačno posodi za nekoliko dni. Organizacije in šole, ki bi želele ta film, da ga .porabijo v svrho propagande v svojem okrožju, naj se obrnejo na Higijenski zavod v Z-agrebu, Mi.rogojska cesta 4—8. Ves propagandni materija! za morsko letovišče v Martinšici (plakati, prospekti s podrobnimi pogoni, pojave itd.) bo v nekaj dneh gotov in ga bo Higijenski zavod v Zagrebu razposlal vsem onim, ki so se ali se bodo obrnili namj za potrebna pojasnila. Opozarjamo organizacije, konporaciije, občine m posebno šole, da se pravočasno zanimajo za to velekoristno m praktično letovanje v kopališču v Martinšici ia naj si preskrbe potrebna navodila.
*	Pozor, lovci! Slovensko lovsko društvo nam >je poslalo: Oblastno lovsko davščino, ki jo sedaj izterjava kr. banska trprava, je treba p 1 ač a t i. Odpisa te davščine nismo mogli doseči, pač pa je kr. banska uprava naše težnje upoštevala pri lovskih davščinah, ki jih ustanavlja letošnji banovinski proračun. Izpremembe bodo razvidne iz pravilnika, ki izide še ta mesec. Vsak obdavčenec nai pogleda, ali je davščina pravilno izračunana, ker računske pomote niso izključene. Plačati je za leto 1929. 20 odstotkov, za leto 1930. pa 5 odstotkov letne zakupnine, in sicer od vseh tekočih zakupnih pogodib brez ozira na to, kedaj so bile sklenjene. Pri pogodbah. ki so med letom 1929 ali letos potekle, se plača !e sorazmerni del.
*	»Zdravje«. Izšla .ie te dni 3. letošnja številka revije »Zdravje« z naslednjo zanimivo vsebino: Dr. I. Р.: Stari naifk v novi dobi: inž. Friderik Gerl: Hranilna in denarna vrednost živil; dr. K. Petrfč". Revma — socijalna bolezen; dr. V. Mer-šolij: Pazj na noge; dr. Fr. Debevec: Tuberkuloza dece, dr, K. Petrič: Glasnik higi-jenskih ustanov. Razen tega ima časopis posebni rubrik? »Zdravstvena posvetovalnica« in »Drobiž«. List izhaja vsakega 15. v mesecu in stane za celo leto 30 dinarjev. Naroča se v Ljubljani. Higijenski zavod.
Najlepše darilo za „VELIKO NOČ"
je lepa aluminijasta ali emajlirana kuhinjska garnitura. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino.
STANKO FLORJANČIČ
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. »-—--
*	Gospodarski zakoni, tičočS se kmetijskih panog, so izšli v posebnem snopiču Zbirke zakonov. V njem so natisnjeni: Zakon o pospeševanju kmetijstva, o viru, o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin, o gozdih, o pospeševanju živinoreje, o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz, o zaščiti domače lesne industrije. Zbirka je važna za urade, občine, kmetijske zadruge, veleposestva, kmetovalce. razne trgovce itd. Zvezek, ki velia s poštnino 26 Din, vsem interesentom toplo priporočamo. Naročila na knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani.
*	Ciril .Metodova družba prodaja danes dopoldne bonbončke in odkupne znake. Rodoljubi podpirajte družbo!
*	Običajna vsakoletna velika pasja razstava Avstrijskega kinološkega društva ne bo letos na Dunaju, temveč v Gradcu. Pričakovati je velike udeležbe iz Jugoslavije. Vodstvo razstave (dr. Julius Fechter, Graz, I.essingstrasse 12) ima namen, pri tej priliki obnoviti stare športne zveze med sosednjimi državami. Razstava, na kateri bodo zastopane vse pri nas običajne pasme, se bo vršila v ogromnem parku Industrie-halie 14. im 15. junija. Udeleženci naj se čim prej prijavijo, da bo vodstvo lahko izvedlo vse priprave. Pripravljata odbor bo preskrbe! tudi stanovanja. Poleg razstave bo predvajanje policijskih psov, jamar.ien.ie jamarjev in dirka hrtov. Najbolje ocenjeni psi dobe naslov »Sieger, Graz 1930«, drugi pa častna darila. Sodniki bodo razni ugledni inozemski kinologi. Na čelu častnega predsedništva sta štajerski deželni glavar dr. Rintelen in graški župan Muhitsch. Razstavljata odbor bo priredil na čast športnikom in prijateljem psov veliko in prijetno zabavo.
* Steklina v Dravski banovini. V okrajih Murska Sobota, Dolnja Lendava in Konjice je obolelo več psov, pr; katerih je veterinarski bakteriološki laboratorij v Ljubljani ugotovil steklino. Stekle živali so ugriznile več oseb. katere so bile takoj
Mesnica Je,
da dobite krasne moške obleke lastnega izdelka že po Din 278.— kakor tudi vse finejše vrste po izredno nizkih cenah pri konfekcijski industriji
JOSIP IVANČIC,
Dunajska cesta št. 7. špecijalna in največja zaloga vseh vrst za moške obleke v glavni trgovini v šelenburgovi ulici št. 1. Oglejte si izložbe in cene!	5012
cepljene proti steklini v antiralbičnem am-bulatoriju v Celju in Mariboru. Ker so pa stekli psi ugriznili še več psov, se opozarja prebivalstvo, naj se varuje pred vsem psov pritepencev, katere je treba takoj staviti pod veterinarsko nadzorstvo po županstvih. Steklina se je pojavila najprej v Prekmuriu in potem v okolici Konjic, iz česar je sklepati, da se šin proti bivši Kranjski.
*	Visoka starost. V Koprivnici v Savski banovini je umrla kmetica Jelenkova * starosti 103 let.
*	V smrt zaradi otroka. V Banji Kovifjači so te dni našli kmeta Radomiria Jovano-viča obešenega. Izvršil je samomor, ker ga je nedavno zapustila žena z otrokom, katerega je silno ljubil.
KLOBUKE
v najnovejših modnih pomladanskih barvah in oblikah ter razne športne klobuke in čepice nudi v bogati izbiri SPECIALNA TRGOVINA KLOBUKOV
MIRKO BOGATAJ
PREJ J. POK Ljubljana, Stari trg štev. 14. Cene zmerne.	Solidna postrežba.
Sprejemajo se popravila. 5067
*	Velik motorni mlin zgorel. V Baškem Petrovou blizu Novega Sada je zgorel do tal z žitno zalogo vred velik motorni mlin •Friderika Pfeiferja iz Stare Pazove. Škoda se ceni nad 1.25 milijona dinarjev. Vse skupaj je bilo zavrovano za 700.000 Din Ogenj je bil najbrže podtaknjen.
*	Nenavaden poskus samomora. V Kra-lievu je Štefan Molnar na nenavaden način poskušal napraviti konec svojemu življenju. Prišel ie v neko trgovino z orožjem ter prodajalcu izrazil željo, naj mu pokaže nekoliko revolverjev, da si izbere in kupi pri-mennega. Ko je izbral revolver, ie zaprosil tudi za municijo. Med tem. ko je prodajalec stregel drugemu kupcu, pa je Molnar nabasal revolver ter si pognal kroglo v prsi. Nevarno ranjen se je zgrudil na tla. Ranjenca so odpeljali v bolnico.
*	Vlom ▼ Velikih Dolencih. V Velikih Dolencih ie bil izvršen te dni drzen vlom Neznani storilci so vdrli ponoči skozi okno v trgovino Sigmunda Singerja in so odnesli 200 cn modrega platna in predpasnike, 100 m raznobarvnega barhenta, 50 m črnega k leta« 50 m modrega in črnega li-stra, 200 m raznobarvnega cefirja. 200 m platna, 150 m drugega blaga, 40 m del en a, 48 parov nogavic, 98 žemperjev ter 28 brisač. Prilastili so si dalje še nekai nad 200 Din gotovine. Skupna Skoda znaša nekaj nad 14.000 Din. Ukradeno blago nosi numeracijo »NIG in NLG«. Za storilci zaenkrat še n; sledu.
*	Velike poneverbe pri davčni upravi v Novem Bečeju so bile te dni odkrite. Ugotovljeno je. da so nekateri uradniki že dalje časa vršili maiverzacije in skupno oškodovali državo za kakih 700.000 Din. Aretirani so bilj uradniki Milorad Pločič. Ra-doš Radoniič in Anton Juras, kj so izvršili celo vrsto zlorab in prevar. Zaradi sokrivde pa sta v preiskavi tudi uradnika Blaž čukovič in Mita Aleksič.
*	Fordova produkcija 1930. Svetovna produkcija Fordovih avtomobilov in tovornih vozov je iznašala v letošnjem februarju 148.160 komadov, vštevši edinice, proizvedene za inozemska društva. Proizvodnja v januarju je iznašala 100.927 komadov in se je torej v februarju povečala za 47.233 edinic. Produkcija v marcu iznaša dnevno 7750 avtomobilov in tovornih voz.
Novosti vseli vrst
v damskem in moškem blagu dobite po najbližjih cenah pri
JOS. SNOJ
Ljubljana, у palači Mestne hranilnice.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira in lika tovarna IOS. REICH.
*	Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod Trančo 2-1П.
*	Francoska linija priredi letos ekskurizije. Prva bo na Norveško (iz Bordeauxa 4. avgusta). Obiskali bodo Bergen, Oslo in druga večja pristaniška mesta. Ekskurzija bo trajala 18 dni. Druga ekskurzija (odhod iz Bordeauxa) bo v Maroko na Casablanco itd. ter vrnitev v Marseille. Ekskurzija bo tra.ja.la 11 dini. Tretja ekskurzija (odhod iz Bordeauxa 23. aprila) čez Španijo, Vjgo, Malago itd. na Marseille. Ekskurzija bo trajala M dni. Vsa pojasnila daje zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.	499
*	Češnjev, hruškov, ja godov, marelčni, brus-nfčtti kompotl, prvovrstni, domači. Priporoča jih delikatesa Kovačič, Miklošičeva cesta.	531
*	Da okrepite utrujene živce in mišice ter s tem obnovite piretakamje krv,i, se takoj obrnite na maserja strokovnjaka r kopališču »Slon*. Masaža stane 6 Din.
*	Gospa, varčajte s svojim zdravjem in
svežostio! Vsako delo ie lažje, ako se pravilno uredi, tako tudi pranje. Čitajte današnji oglas Gazela in ravnajte se po njem!
*	Naznanilo. Trgovina G. Čadež, Ljubljana, Stritarjeva ulica, naznanja, da prične za velikonočne praznike z odprodajo moških klobukov, kravat, čepic, perila itd. po reklamnih cenah, z 10 do 20 odstotnim popustom. Ker je tvrdka res solidna, se obisk trgovine in nakup toplo priporoča.
* Modro galico, garantirano 9S—99 odstotno, nudfi pr: vagonskem odjemu franko vsaka postaja po ceni 7.S0 Din za kg, pri odijemu na drobno pa 8 Din. za kg franko Ljubljana. j>EKO-NOM«, osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska 7.	534
*	Lepotično grmičje, smreke, borovce, ciprese, nizke in visoke vrtnice, različne trajnice, pelargonije itd. priporoča tvrdka Ant. BAJEC, Ljubljana. Vrtnarija: Tržaška cesta št. 34. tel. 3242; cvetličarna: Pod Trančo št. 2. teL 3222.
ГГО — zobna pasta najboljša!
*	Proti molom najboljše zavarujete svojo zimsko obleko s sredstvom TARMO-
LOM. Dobi se v vseh lekarnah in drogeri-jah. Proizvajalec: »ChemoteehnaLjubljana, Mestni trg 10.
Iz Ljubljane
и— H koncertu pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. V petek 11. t. m. bo pel pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice Vycpalekovo kantato »O poslednjih stvareh človeka« za soli, zbor in veliki orkester. Kantata je moderno delo češke literature, katero je napisal skladatelj Ladislav Vyopatek. Skladatelj spada k moderni straft sedanjih čeških komponistov, je bi! učenec slavnega Vítězslava Novaka in nastopa kot dovršen, zrel -umetnik. Vsa svoja dela mladostne dobe ie skladateli umlčil, nobenega ni objavil svetu toliko časa, dokler nii imel svoj detirm-•tivni slog, katerega karakteristika so kratki, a umetniško dov>ršeno izvedeni akordi. Njegov ritem je preprost in jasen, dela njegova pa po večini resna, globoka. Ce poslušamo zadnja njegova dela, predvsem kantato, ki jo bo izvajala Glasbena Matica, se nas nehote poloti neko vzvišeno razpoloženje. Podlaga besedilu kanta:e tvorita dve slovaški narodni pesmici. Izvajanje ■tega dela bo najpomembnejše v letošnji koncertni literaturi. Prediprodaja vstopnic v .Matični knjigarni.
{Primerjajte
naše pomladanske plašče, oblekce in moške obleke lastnega Izdelka z drugimi; kupili boste pri
!Öra|© Soriift &
LJUBLJANA, Miklošičeva 14,
u— Iz gledališča. V operj bodo da^es popoldne uprizorili Straussovo priljubljeno opereto »Netopir«, zvečer pa popularno Kalmanovo opereto »Grofica Marica« z gdč. Lubejevo iz Zagreba kot gostom v naslovni vlogi. Dalie nastopi kot gost v vlogi grofa Ta sila g. Bratuž, bivši član zagrebškega, gledališča. Obe nedeljski predstavi pri znižanih cenah. — V drami bodo drevi ponovili francosko komedijo »Življenje je lepo«, ki občinstvu splošno ugaja. Cene znižane. Jutri večer pa bodo v ljubljanski drami gostovali hrvatski kmetje, člani društva »Frankopan« jz Remet in Bukovca pri Zagrebu. Uprizorili bodo sedem prizorov iz domačega svetbenega življenja. Vseh nastopajočih je 32, imajo svoj tamburaški in pevski zbor, nastopili bodo v pestrih narodnih nošah ter pelj ljubke hrvatske narodne popevke. Še povsod, kjerkoli so nastopili, so doslej želi lepe uspehe. Poleg Ljubljančanov opozarjamo na to gostovanje prav posebno tudi okoličane in člana raznih prosvetnih gledaliških odrov. >Pri-gorska svatba« ie pristna ljudska igra, ki bo vsakomur ugajala.
и— Ljubljančani! Že v prihodnjih dneh boste pokupili po trgovinah in trafikah na tisoče velikonočnih razglednic. Vpoštevaj-te pri tem razglednice Jugoslovenske Matice. ki so domač umetniški izdelek in ka- ' terih dobiček je namenjen narodno-ob-rambnim ciljem. Razglednice so po 1 Din povsod naprodaj.
u— Pogreb msgr. Janeza Klobovsa. Včeraj kmalu popoldne se je vršil pogreb vojaškega superiorja msgr Janeza Klobovsa. ki je izdihnil svojo blago dušo v četrtek zvečer. Pred hišo žalosti v Tavčarjev; ulici 13., se je zbrala velika množica liudi že pred naznačeno uro. Cerkvene obrede sta opravila bivša pokojnikova tovariša vojaška kurata gg. Bonač in Kogoj nakar so krsto naložili na voz. Razvil se je velik žalni sprevod z vojaško godbo na čelu. ki ie svirala žalostinke. Takoj za godbo sta korakali dve četi vojaštva. Za vozom s krsto in številnimi venci so se vrstili sorodniki blagega pokojnika, nakar so sledili zastopniki raznih organizacij, institucij in korporacij oficirski zbor ter ostalo občinstvo. Žalni sprevod se je pomikal po Tav-
Uřafnovefšo Izbiro
tra
es £39©s^efsi
es hía§a «udf s selo ĚotsÉe GQrsah
ctafeu rewefflí
И
I- ü л»
S
ж

t®
©
Jßj&jbJpana - *&íifflošiceca cesta štc&. У.
^^■ШМШНЯЦ 11Щ.ИИ11—
carjevi in Qosposvetski cesii ter dalie po Celovški ccsti do mestne meje, kjer so krsto prene-s'i na pogrebni avto in odpeljali p. . i. v řk-.-fjo Loko, kjer so ga pokopali v domači žemljici. Pogreba v Škofji Loki so je udeležila velika množica Škofie-ločanov, zastopniki občine z mestnim županom g. Hafnerjem in številnimi okoličani, ki so zelo spoštovali dobrega pokojnika.
u— Predsedslvena seja Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani; ki je bila sklicana za torek 8. t. m. je preložena na četrtek 10. t. rr.. cb 10. uri dopoldne v posvetovalnici Zbornice za ТСЯ v Ljubljani.
u— Gojence dramskega tečaja ZKD opozarjamo, da bo prihodnja vaja v ponedeljek ob 7. za oba letnika.
u— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snaženja 8., 9. in 10. t. m. zaprta.
u— Butare so že tu. Na prostoru pred Filipovim dvorcem poleg frančiškanskega mostu so se že pojavile prve prodajalke oljčnih vejic ter butar, k; bodo prihodnjo to je na cvetno nedeljo okrašene z jabolki in'pomarančami. Butare so prinesle na trg ženske z Orl in pa tam od Dobrunj. Prodajalke vztrajajo tam tudi ponoči, kajti predaleč imajo domov na večer ali zjutraj nazaj v mesto. Pot bi se jim skoro ne izplačala- kajti butare se kupujejo za razmeroma majhen denar. Ljudje zato pridno segajo po njiii in ::h odnašajo domov že v teh dneh, da ustrežejo naraščaju.
u_ Darila. Pri upravi »Jutra« so na razpolago naslednja darila: A. B. za vojne slepe invalide 50 Din. za revno družino potopljenih ■mornar.';v cDak-sc« pa je zbrala neka družba 40 Din.

JFfi*.
se nahaja na Celovški cesti 1-t- nasproti veleseima.
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela naisolidneje. — Zahtevajte proračune! SilWIHfr*' i li Milili II I» ■iH.M.iimfrSSš' '•	- .^''.r&r.-
it— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske.
I.i:.nes zbir-rlišče -pred gl a mm koiod-vorom cb 14j2o. Odšli bomo z vlakom ob 14.40. Legitimacija za 50 od.-,točno vožnjo s seboj.
u— Oběšence v delavnici. Glede na našo notico pod tem naslovom, ki smo jo objavili 2. t. m., nam javlja ga. Antonija G., da si je čevljarski mojster Martin G. poizkusil vzeti življenje ne v vinjenem stanju nego zaradi obupnih razmer, v katerih se nabada. Čevljarski mojster G. je bil namreč član stavbne zadruge >öera«. V to podjetje je vložil ves svoj imetek. Ko pa je prišla družba v konkurz, je izgubil kot član te zadruge vse svoje imetje, ves že plačani svet, razen tega pa mora še plačati del družbinih dolgov. Ko je bil o tem obveščen, ga je to tako potrlo, da se mu je omráčil um in je v takem stanju poskusil izvršiti samomor.
u_ g ilobertom se 5e obstrelil. V splošno bolnico so pripelijali 23 letnega posestniko-vega sina Alojzija Friclja iz Potojka pri Gornjem Gradu. Imenovani se je igral s staro flcbertovko in ni vedel, da je nabasana. Flobertovka se je sprožila in je izstrelek zadel Friclja v desno oko. Mladenič bo najbrže ob oko.
NOETCVA
u— Pes jo ie popadel. Marija Peternelo-
va, stanujačo na Glincah, je imela predvčerajšnjim opravka v Zeleni jami. Ko je šla mimo dvorišča hiše št. 25 na Ljubljanski cesti, se je nenadoma zakadil v njo velik pes ter jo ugriznil v levo nogo nad členkom. Razdražena pes jj je prizadejal precejšnjo rano. Lastnica psa je bila po straži pozvana, naj da psa zdravniško preiskati, kar je tudi storila. Izkazalo pa se je, da jc pes zdrav. Seveda bo morala lastnica Peternelovi plačati odškodnino za bolečine.
u— Tatvina kokoši. Nedavno je vlomil v kurnik na dvorišču hiše 16 v Gorupovi ulici neznan lisjak in odnesel tri kokoši, dočim jih je tiekajj zadavljenih pustil poleg kurnika. Tatvina .ie bila prijavljena policiji, ki pa tatu doslej še ni mogla izslediti. Kmalu nato je nekdo ponovno poskušal vlomiti v isti kurnik, pa se mu ni posrečilo.
u— Veliko čiščenje na policiji. Policija je v zadnjem času polovila več znanih pote-pink, ki so se klatile po mestu in delale nad lego po raznih lokalih. Zlasti mnogo se rh je zadrževalo v Kolodvorski ulici ter v raznih predmestjih. Stanovanja so iskale po hlevih, ali barakah, kjer so prirejale crg.je z vinjenimi moškimi. Policija je sedaj spravila kakih 6 takih izgubljenk na varno m iih zaposlila s čiščenjem in snažen jem prostorov policijske uprave. Kasneje bodo nekatere izročene sodišču, druge pa izgnane v njihove domovinske občine.
Iz Celja
e— Straussova klasična opereta »Netopir«, ki je zaradi svoje operne mruzilke in neprisiljeno zabavnega dejanja na repertoarju skoraj vseh gledališč, se uprizori v celjskem gledališču v sredo, 9. t. m. Kot sobarica Adela gostuje bivša članica mariborske opere gdč. Suštarjeva. Režira g. Skrbinšek.
e— »Grob neznanega vojaka« v celjskem gledališč«. Ljubljanska drama je po dolgem presledku v sredo 2. t. m. zvečer gostovala v Mestnem gledališču v Celju s slovito Raynalovo tragedijo »Grob neznanega vojaka«, pretresljivim žalnim spevom herojem in trpljenju svetovne vojne in vseh vojn sploh. Majhno število nastopajočih oseb, vznešení stil in zgoščeno dejanje spominjajo na klasično tragedijo. Vsebina je globoko občutena, neprisiljena in silna v dramatskih efektih Oton Župančič je pre-skrbel krasen slovenski prevod. Režija g. Cirila Debevca ie» bila vsesko.zi temeljita, stilna in učinkovita. V vlogah Ande, vojaka in starca so nastopili ga. Šaričeva, g. C. De-bevec in g. Milan Skrbinšek. Njihova igra se ie stopila v eno umetniško harmonijo, ustvarila je silne dramatske viške in podala tragiko v vsej naturnosti. Kreacije vseh treh so bile mojstrske in so tvorile nerazdelno celoto. Tako dovršene igre v Celju že dalj časa nismo videli. Sce.neri.ja je bila zadovoljiva, celjske kulise pa so deloma že močno obrabljene. Predstava se je začela z zamudo in odmori so bili predolgi. Gledališče je bilo tokrat le srednje obiskano. Celje je doživelo z gostovanjem ljubljanske drame gledališki dogodek. R. P.
e— Danes bo v mestnem gledališču druga sokolská mladinska akademija ob 16. z izredno pestrim sporedom, ki c'bsega 14. točk. Naj nihče ne zamudi!
e— Novi odbor Obrtnega društva v Celju se je na svoji prvi seji konstituiral takole: predsednik g. Vinko Kukovec, podpredsednik g. Miloš Hohnjec, tajnik g. Franjo Dolžan, blagajnik g. Albert Rutar. Ustanovljenih je tudi bilo 5 odsekov, in sicer finančni (referent g. Rutar), gospodarski (referent g. Hciobar) kulturni (referent g. Žohar) gradbeni (referent g. Lečnik) in ve-selioni (referent g. Golčer).
<;RA!>E€	558-5
otlpoííite do 24. aprila
e— Celjska društva se naprošajo, naj opuste eventualne prireditve v soboto 12 t. m. zvečer, ker bo ta večer ob 20. priredila v veliki dvorani Narodnega doma svojo akademijo podružnica Ferijalnega saveza na celjski realni gimnaziji.
e__Aeroklub »Naša krila«, mestni odbor
Celje, sklicuje za torek 8. t. m. ob 20. javno sejo upravnega odbora v rdeči sobi Narodnega doma.
e— Celjsko pevsko društvo javlja svojim pevkam, da bo zaradi gledališke predstava vaja ženskega zbora namesto v sredo že jutri v ponedeljek.
e— Nov delovni čas v celjskih brivnicah S 1. t. in. ie bil uveden v celjskih brivnicah naslednji delovni čas: ob delavnikih
ia potrabSKn« najceneje ▼ dro£erťaíi
KAMC, LJUBLJANA
in
КАЯС (Wolfram;, IHARiBOR CENIK GKAT1S!
(izvzemši sobote) od 7. do 12.30 in od 14. do 19., ob sobotah od 7. do 20. in ob nedeljah ter praznikih od 7.30 do 11.
e— Mir na policiji. Celjska policijska kronika íud.ř včeraj ni mogla zabeležiti nobenega važnega dogodka. Javna bolnica prav tako nima že od nekaj dni nobenega poškodovanca med svojimi gosti in že vei dni ni nobenega prirastka v celjski mrliški kroniki.
Iz Maritima
a— Gradbena sezona v .Mariboru bo tudi letos, kakor se kaže, precej živahna. Mestni svet je izdal na svoii se.ii v četrtek sledeča nova gradbena dovoljenja: Matevž Milavec, zgradba prizidka na Aleksandrovi cesti 49, Vaclav Vošinek, adaptacija hiše na Koroški cesti 13, Nabavljalna zadruga državnih nameščencev, preureditev hiše na Rotovškom trgu 3. Ivan Bratovž, zgradba stanovanjske hiše ob Meljski cesti; Josip Klanjšek in Ivan Majer, zgradba stanovanjske hiše; Anton Štokel, zgradba tobačnega paviljona na Zrinjskega trgu; Ivan Ur-šič, zgradba stanovanjske hre; Marija Golob, uporabno dovoljenje za stanovanjsko hišo v Cankarjevi ulici 36; zadruga Zadružni dom. preureditev hiše na Slomškovem trgu; Ferdinand Rogač, zgradba delavnice za izdelovanje umetnih kamnov: Albin Ceh, zgradba odprte lope za skladišče kuriva; L. Pauser, adaptacija trgovskih poslopij na Rotovrkem trgu: Motors Sales, zgradba avtogaraže v Frančiškanski ulici; Avgust Žlabtišč, zgradba bencinskega rezervoarja na Grajskem trgu.
a— Masaryk in socialno vprašanje. V torek 8. t. m. ob 20. priredi podružnica Zvez e privatnih nameščencev v Mariboru v dvorani hotela »pri Zamorcu« predavanje dr. Avg. Reismana o »Masaryku in socialnem vprašanju«. K zanimivemu predavanju ima dostop vsak, ki se zanima za aktualna socialna vprašanja in svetovnega misleca prezidenta Masaryka. Vistop prost.
а— Zbiranje za žrtve strašne poolave v Južni Franciji ie uvedel v Mariboru francoski krožek. Do sedaj se je nabralo 2.i20 Din. Prispevke se sprejema ob sredah od 17. do 19. v društveni čitalnici na moškem učiteljišču ali pa po poši'd na naslov francoskega krožka v Mariboru.
a— I z gledališča. Danes ob 15. se uprizori Zolnirjeva otroška igra s petjem, plesom in godbo »Grudica« po znižanih cerah, zvečer Ob 20. pa izredno vesela in satirična veseloigra -'Naš gospod župnik« zadnjič v sezoni. — »Herman Celjski«, znamenita drama Novačana iz celjske prošlosti, ki .ie tudi v inozemstvu že našla mnogo odobravanja, se uprizori prvič v torek 8. t. oi. Premijeri bo prisostvoval tudii pisatelj.
a— Igralce državne razredne loterije, ki so kupili srečke v upravi »Jutra« in »Ve-čenniika« v Mariboru, opozarjamo, da se bo vršilo žrebanije IV. kola že 8. aprila. Naj torej ne zamude roka zamenjave, ki je do torka 8. t. m.
a— Veliki Protialkoholni film »Voznik smrti« se bo predvajal še danes ob 11. dopoldne v kinu »Apolo«.
a— Občni zbor »Jadrana«, ki je eno naj-agilmevih kulturnih društev v Mariboru, se je vršil 3. t. m. v Vetrinjskem dvoru ob izredno veliki udeležbi članstva. Poročila so pokazala vso živahnost in uspehe društvenega dela. Prirejalo je družabne večere. kulturne prireditve, propagandne zlete na mejo, priredilo ie veliko proslavo ob 10-letnici, sodelovalo pri neštetih pogrebnih svečanostih, dajalo informacije primorskim emigrantom iťd. V Mariboru skoro ni prireditve. kjer bi društvo »Jadran« ne sodelovalo. Tudi ni na meji pomembnejšega kraja, kamor že ni stopila noga Jadranaša. Tudi primorska inteligenca se vrača v svojo matico. Stari odbor se je izpopolnil z novimi močmi. Za predsednika je izvoljen dr. Bergoč. Pod vodstvom agilnega Rudolfa Pivka bo pričel v okrilju društva delovati tudi tamburaški odbor. Duša vsega dela v društvu pa je neumorni pevovodja g. Lah. Ne dvomimo, da bo društvo tudi v bodoče vršilo svojo začrtano nalogo v polnem obsegu. Društvu želimo nadaljnjih uspehov.
a— Smrtna kosa. V petek zvečer je umrla v Dušanovi ulici "gospa Elizabeta Reš, zasebnica stara 84 let. V Vinarski ulici je včeraj zjutraj umrla v starosti 72 let, gospa Antonija Merčun, hišna posestnica, mati tukajšnjega davčnega kontrolorja gospoda Maksa Merčuna. N. v m. р.!
a— Za počitniško kolonijo na Pohorju, kjer se pri Sv. Martinu dogotavlja novo gospodarsko poslopje in se preureja vele-posestvo, bo danes opoldne na Trgu Svobode velika tombola Slovenskega ženskega društva. Nihče naj ne zamudi prilike, da dobi enega izmed krasnih dobitkov.
a— Mariborski trg je bil včeraj zopet izredno bogato založen. 56 voz iz okolice je pripeljalo 130 svinj, 8 telet, 1 telico, 134 kg jeter in pljučk, 157 kg loja in 20 kg svinjskih želodcev. Poleg tega je bilo na trgu 16 voz čebule in krompirja. Perutnine je bilo na trgu okoli 250 komadov. Cene mesu so ostale nespremenjene, dočim so perutnini spričo bližajočih se velikonočnih praznikov nekoliko poskočile. Sočivje, ki ga je bilo prccej, se je pocenilo.
a— Izlet mariborskih perutninarjev. Mariborska perutninarska zadruga bo imela danes ob lepem vremenu svoj prvi izlet na veleposestvo dr. Glančnika na Pragerskem. Odhod bo ob 3. z ogla Tattenbachove in Frančiškanske ulice.
a— Pometanje cest fn trg°v v Mariboru zopet oonočj. Mestni magistrat v Mariboru je razglasil, da se je 4. t. m. pričelo s pometanjem cest in trgov tako kakor v prejšnjih časih zopet ponoči. Hišni gospodarji
in njih namestniki se pozivajo, da puste očistiti hodnike in pešpoti pred svojimi hi-_ sami in vrtovi ponoči po končanem cestnem prometu, in sicer najkasneje do 23. Smeti s pločnikov ter pešpoti je treba spraviti v smetišnicah hiš ne pa na cestah. To velja tudi za čiščenje trgov in lokalov ter raznih prostorov pred njimi. Javne prostore, ulice, ceste in trge pred lokali je treba pri prevažanju blaga takoj po dovršenem delu očistiti. Bran.ievkam, k; prodajajo blago na javnih prostorih, je prepovedano odmetavanje papirja in drugih odpadkov. Magistrat poziva prebivalstvo Maribora, da pazi na snažnost mesta ter da ne meče odpadkov po tleh. Prestopki se bodo v srn:s!u § 19 cestno-prometnega reda strogo kaz novali.
a_ fttvarjanie vinetočev v okolici. Zaradi letošnje zgodnje pomladi so se pričeli zszedaj otvarjati tudi vinotoči v naši okolici. Tako jih je v šentpciterslá občini že 7. v severni okolici Maribora 5, drugi pa še čakajo nn uradno dovoljenje. Za Veliko noč bo tedaj sezona okoličanskih vinotočev že v polnem razmahu.
Tvrdka
nm ©
Ljubljana, Gosposka ufiea
priporoča svoje izborne izdelke moških
oblačil. :: Cene kar mogoče nizke!
a— Tatvi"a med Pivci. V petek popoldne ie bil posestnik B. iz Slivnice v Mariboru dobre volje. Našel ie veselo družbo v Ljudski kleti, žejne duše, ki jim .ie pridno plačeval. Med družbo .ie bil tudi 2S letni krojaški pomočnik Ivan Kristel. Ko .so ga imeli že vsi precej pod streho, je B. predlagal izlet z izvoščkoni v Radvanje. Tudi tam so na njegov račun pridno praznili ča~e. Okrog 8. zvečer so se vrnili v Ljudsko klet, kjer pa je B. na svo.ie presenečenje opazvv, da mu ie iz hranilne knjižice v žepu izginilo 2150 Din. Neki pivski tovariš ga .ie na tihem opozoril, da ima Kristel v rokah tisočak. Kristel videč, da ga opazujejo, ie tisočak hitro vrgel na tla in stopil nanj, meneč, da ga ne bodo opazili. Pa so vendarle videli, da ima slabo vest in poklicali so stražnika, ki ga je odpeljal k »Grafu«. Pri zaslišanju je seveda vse tajil. Kljub temu so ga včeraj popoldne oddali sodišču.
a— Iz policijske kronike. Tatvine koles so se zopet začele pojavljati. V petek do-'roldne ie bilo ukradeno ključ, pomočniku Novaku kolo, izposojeno od kovinoti kar.i a Rauša, iz veže bivše velike župani.iske palače, okrog poldneva pa v mestni klavnici posestniikovemu sinu Stanislavu Pernatu iz Skorbe pri Ptuju. Pri delu v tovarn; Kokra je dobila s ran i napad delavka Vilma Divjak. Rešilni voz io .ie odpeljal na dom. Na ulici ie dobil srčni napad delavec Olepševalnega društva Rajmumd Pire. ko ie vozil z nekim tovarišem voziček po Meljski cesti. Zgrudil se je pred trgovino Krempl.
a— Kakor v velemestih je tudi v Mariboru, Vetrirrjska 24, K. Pečenko, s 'P е с <i j a 1 n a trgovina kravat, kjer la'hko kupite vsakovrstne kravate iz umetne (Din 15), čiste in cre-T>e de Chine svile po najnižjih cenah. Ogromna izbira.	536
Iz štoSje Loke
šl— Smrtna kosa. V začetku tedna je preminul v Vi rana ši h zaslužni gosp. Gašper T r i 1 e r, ki ostane vsem, ki so ga poznali, v najboljšem spominu. Na obsežni in trdni 'kmetiji se je pokojnik izkazal kot izkušen iu spreten gospodar v vzgled svojim občanom, ki jim je župan oval polnih 22 let. Zaradi bolehnosti je g. Triier poslednji dve leti odložili mesto starološkega župana: deloval pa je še vedno z nasvetom :n dejanjem v starci oškem občinskem zas t opu kot odbornik. V zakonu se jc vzornemu možu rodilo 19 otrok, izmed katerih jih živi še 10. Pokojnik se je uspešno udejstvoval tudi v gospodarskih korporacijah. Najbolj pa ostane pokojnik pri srcu mnogoštevilnim rojakom izza časa svetovne vojne, ko je g. Triier skušal pomagati vsem in vsakomur kolikor je mogel. V priznanje nevenljivfi zaslug za obči blagor je prejel pokojnik o'b priliki rojstva kraljeviča Andreja zlato kolajno za civilne zasluge. Ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev se je vršil pogreb v četrtek na starološko pokopališče. Žalnega sp-evoda se je udeležil korporativno tudi občinski zastop Stare Loke z županom g. Antonom Hafnerjem na čelu. Pred gomilo se ie poslovil od prerano umrlega kanonik g. Mrak iz Stare Loke. Pokojniku blag spomin, prizadetim naše sožalje!
šl— Škrlatinka. Kakor smo že poročali, se je pojavila v Poljanski dolini v Borovljah in Zmincu škrlatinka. Iz družine gosp. Matevža Kožuha so odpeljali dva otroka v Ljubljano, od Katerih je eden že umrl. Nov primer bolezni se .ie pojavil pri Janku Sc-deju, kola r ju v Zrninou. Obolel je nedok-tni otrok
Iz Krasifa
r— »Opat pri sv. Bernardu«. Pretekli petek se je vršila v Narodnem domu težko pričakovana premijera igrokaza »Opat pri sv. Bernardu«. To delo je nadaljevanje igre »Bratje sv. Bernarda«, ki je v Kranju dosegla pred leti velik uspeh in vzbudila po Gorenjski občo pozornost. O predsnočnji uprizoritvi moremo ugotoviti, da je občinstvu izredno ugajala. Lncdušno se govori, da še ni dal domači oder do danes tako učinkovitega dela. Ves nastopajoči ansambl je odličen, skupinske scene menihov in ljudstva so učinkovite, scenerija in oprema odra presenetljivi. Vprizoritev de'a vso čast režiserju g. Klavori in Gledališkemu odru, ki si je s tem pridobil novo palmo. Igro bodo ponavljali danes ub 16. uri popoldne. Železniške zveze ugodne za zunanje goste.
г— Slaba cesta proti Jezerskemu. Izredno važna cesta iz Kranja na Jezersko, ki je bila nekdaj državna, pozneje pa oblastna, je v poslednjem času v tako slabem stanju, da je danes najslabša izmed večjih cest pri nas in prekaša tudi znani cestni del Ljubljana-Medno. Zle posledice je pokazalo to slabo stanje že lansko leto, ko je skoro povsem onemogočilo avtomobilski promet z Avstrijo preko Jezerskega in s tem odvzelo svetu vpogled v eden najlepših kotičkov slovenske zemlje. Sedaj kaže, da bo moralo podjetje, ki je uvedlo lansko
poletje redno dnevno avtobusno zvezo Kranj-Jezersko, svojo zvezo opustiti, ker jc v tem kratkem času cesta napravila neuporabne kar tri avtobuse. Zaenkrat je moralo podjetje zaradi teh ogromnih vzdrževalnih stroškov zvišati cene. Ako bo pa moralo končno zaradi izgub ukiniti avtobusno zvezo sploh, potem bo nastala za vse te bogate letoviščarske kraje od Pred-'vora do Jezerskega neprecenljiva izguba.
r— Današnja gleda'iška predstava »Opat sv. Bernarda« se prične v Narodnem domu ob 16. in ne ob pol 17., kakor je stalo na lepakih.
r___ Di.aški orkester državne gimnazije
v Kranju priredi danes ob 10.30 v gimnazijski telovadnici koneert, katerega čisti dobiček je namen jen ja šolske potrebe. Priji-telji mladine vabljeni!
1ћ Tržlša
č— Tudi Tržič želi dobiti v banovinskem svetu svojega zastopnika. Od zadnjega ljudskega štetja v letu 1921. se je Tržič tako pomnožil, da šteje danes po uradno ugotovljen h podatkih že nad 3200 prebivalcev. Glede na to se je mestno županstvo obrnilo na kraljevsko bansko upravo v Ljubljani s spomenico, da se v banovinski svet imenuje tudi zastopnik našega mesta. Po svoji razviti industriji in obrti Tržič tudi v resnici zasluži zastopstvo v banovinskem svetu in zato smo prepričani, da bo s svojo spomen'co uspe!.
č— Komisijonalni ogled ceste na Bled. Večkrat smo na tem mestu že poročali o potrebi razširjenja ceste na Bled. ki je pri ovinku iz Tržiča tako o/ka, da široki avto-tobusi in navadni vozovi ne morejo mimo gostilne S:,.;šnik. Te dni je na brzojavno od-icdbo iz Beograda prišla komisija, ki si je ogledala zagato na licu mesta in storila potrebne korake, da se cesta še letos pred začetkom tujskega prometa razširi. Poudariti moramo, da je ta cesta najbolj priljubljena naši kraljevski dvojici. Zato tem bolj upamo, da bo lazširjcnje ceste storjeno v najkrajšen času.
Spomladanski
krišistllal čaj
po župniku Kneippu se dobi v lekarni LEUSTEK — Ljubljana — Resi jeva 1, pri Zmajskem mostu.
č— Kova tovarna čevljev, last g. Raz-borška, vidno rase in se bliža svojemu koncu. Zidarska dela so skoro opravljena. Pretekli teden so postavili dimnik za centralno kurjavo. Sedaj prestavljajo stopnišče in dvigalo, urejujejo pisarniške prostore in postavljajo v zgornjih etažah nove čevljarske stroje. Vodstvo tovarne je v rokah inž. g. Šika, ki upa, da ho tovarna najkasneje s 1. majem v obratu. Kakor smo že poročali, bo zaposlila takoj od početka do 150 delavcev. Novemu podjetju gre tr-žiška javnost v vsakem oziru na roko.
č— Nadzorstvo tržiške meščanske šole. Pretekli teden je nadziral banovinski inspektor za srednje in meščanske šole g. dr. Adolf Pečovnik tržiško meščansko šolo in bil z doseženimi uspehi i/redno zadovoljen. Uradno je ugotovil, da je šola preskrbljena z vsemi potrebnimi prostori in zadostnimi učili.
Ж Jesenic
s— Smrtna kosa. V sredo ponoči je preminul na vseupiliški kliniki v Zagrebu v najlepših letih g. Ljubcmir Popovic, carinik pri glavni carinarnici na Jesenicah. Pokojni Popovic, doma iz Prnjavorja v Bosni, je prKel pred dvema letoma na Jesenice ter je bil pri nas simpatična osebnost. Bolehal je že dalje časa za tuberkulozo ter je šel zaman iskat leka svoji bolezni na kliniko v Zagreb. — Na Savi pri Jesenicah pa .ie preminula v 51. letu starosti ga. Marjeta Ra-zingerjeva, žena tovarniškega preddelavca g. Primoža Raziingeria. — Blag spomin pokojnikoma. preostalim pa naše sožalje!
S— Izseijeniško gibanje. V mesecu marcu se .ie izselilo preko Jesenic iz naše države izredno mnogo naših državljanov, ki so odšli v širni svet za kruhom. Prevelike ponudbe moči na domačem delovnem trgu, zaradi katerih so se pocenile delovne moči, so napotile delavske množice, da iščejo za-poslen.ia in kruha drugod. Tako se je v mesecu marcu izselilo v Francijo 262, v Belgijo 447, Holandijo 12/, Luksemburg 2-6, Nemčijo 28, Češkoslovaško 14 in Švico 22 ljudi. V prekooceanske države pa: V Zedi-njene države 178. Argentino 373, Kanado 510. Uruguay 12. Brazilijo 5, Chile 7 in Peru 5 naših državljanov. Skupaj se je torej v enem samem mesecu izselilo preko Jesenic 2216 ljudi. Izgnanih pa je bilo zaradi raznih deliktov iz tujih držav v našo državo, in sicer iz Zedirajenih držav 9, iz Nemčije 11, iz Avstrije 13, iz Italije 2 in iz Kanade 2. Repatriiranih je bilo v našo državo nazaj: iz Zedinjenih držav 3. iz Kanade 7, iz Astrije 13. iz Francije 6 in iz Nemčije 1 oseba.
ka— Občni zbor bo imela moška podružnica CMD v sredo 9. t. m. ob 20. v restavraciji v Čitalnici, podružnica SPD pa v ponedeijek 7. t. m. ob 20. v Čitalnici.
k a— Pokopališče v Podgorju je obdano z obzidjem, ki se je poslednje dni pričelo rušiti in se je velika množina kamenja zvalila na cesto. Treba bo ograjo popraviti!
ka— Kino Rdečega križa v Kamniku. V Kamnik se je zopet povrnil potujoči kino Rdečega križa, ki je lansko leto prirejal predstave v svojem šotoru.
dg— Delo v naši sokolski dvorani je zopet oživelo. Pričelo se je z redno telovadbo. Pomnožile so se posebno vrste dece in naraščaja, ki pridno vadi. Razveseljivo je, da poseča telovadbo že precej obrtnega naraščaja. LTpamo, da bodo tudi oni mojstri, katerih vajenci še ne zahajajo v telovadnico, uvideli potrebo telovadbe in da bodo poslali vajence v telovadnico. Pričelo se bo tudi z uprizarjanjem iger. Pripravlja se »Peg, srček moj«.
dg—■ Čajanko priredi danes Kolo jugoslovenskih sester v hotelu Komauer v prid revni deci. Sviral bo domači salonski orkester. Apel ramo na občinstvo, da prireditev naših Kolašic, ki posvečajo posebno skrb revni šolski deci, v čimvečjem številu poseti.
Nadaljevanje rubrik
na 12 strani !
Dolenjska metropola
V ponedeliek uo cvetni nedelj? na dan 7. aprila 1365 je podpisal vojvoda Rudolf IV. Ustanovnik odlok, ki je združil okoli utrjenega gradiča na zaraslem polotoku zavit« Krke raztresene prebivalce v skupno naselbino ter isti priznal mestne pravice in jo krstil na ime » Rudolf swe rt« — »Rudolfovo« — narod sam pa ji je izbral drugo ime, ki je osta-éo do danes — Novo mesto.
Jutri bo tega petstošestdeset let.
Lepa doba, lepi spomini. Častitljiva starost in slavna prošlost nekdanjega dvestoletnega mejnika med krščanstvom in osmanstvom pač upravičuje-ta. da se ob visoki obletnici sedanjega
Ko češnje cveto je edinstven izlet na silni Hmeljnik z nepopisnim razgledom, jeseni, ko zori grozdje, -pa -na bližnjo Trško goro in podnožní Bajnof, pa dalje na Stari grad in na Otočec in na Strugo. Tavčarjevi spomini ožive.
Poleti dobro de hlad luknjiške tesni, ki skriva edini naš jamski grad, nekdanje pribežališče proslulega klativiteza Erazma Predjamskega.
Za daljše izlete so pripravni Gorjanci. Udobna senčna pot, majhna vzpetost do največ 1181 m na Trdinov vrh, di ven razgled od Alp do Velebita in Pohorja in Snežnika. Na bližnjem sv. Miklavžu prenočišče novomeške podruž-
Novomeški motiv
fejftarnega in gospodarskega središča
Dolenjske vsaj površno zanimamo za bodočnosti tihe dolenjske metropole.
Kdo ve za njo. kdo se zanima za njo? бе domačini premalo, kaj šeie tujci! In vendar je vredna celo mnogo pozornosti.
Idealna lega na zmernem griču, potis-frienem v strugo lene Krke, ki je tako orisiljena s svojim osemdeset metrov širokim in šest metrov globokim pasom kar na treh straneh objemati mestno podnožje, daje kraju izredno slikovi tost, kronano s ponosnim kapitljem ter podčrtano z zelenim vencem vinskih goric in gorjanskih šum.
Podnebje pač nikjer v Sloveniji ni bliže onemu v lepi Goriški, kar dokazujejo številni ta mošnji medvojni begunci, ki se nikjer niso tako zlahka ak-limatizirali, kot baš ob bregovih tihe Ki-ke doli pod Trško goro.
Novo mesto ima vse pogoje, da postane uvaževano 'letovišče. Ob primernem zanimanjem domačinov, bi te pogoje hoteli izkoristiti, svet ne bi silil samo v planine in na morje, saj se marsikomu zahoče tudi po sanjavih dolenjskih holmih in njihovih pisanih cerkvicah, po stoletnih gorjanskih gozdovih in po veselih zidanicah, po mirnem ma-iomestnem življenju in prijetnih sprehodih. ki stežka najdejo novomeški oko-•Iici vrednega tekmeca.
Pa Krka in njeno kopališče na Loki! Zagrebčani so že iztaknili njuno vrednost. Poleti se z avti vozarijo hladit v vabljive valove temne potuhnjenke, po kateri drče jate čolnov vseh oblik in velikosti. Za mal denar se lahko na veslaš kar za ves teden. Gori do Straže in (če hočeš parkrat dvigniti čoln) doli do romantičnega gradu Otočec sredi Krke, koder boš splašil na tisoče divjih rac, čapěli iti sličnih ljubiteljic vode. ki imajo tamkaj svoj rai. Za kopališčem se ■lahko nabrcaš z žogo ali pretelovadiš na ienišču. Za vse je poskrbljeno. (Prav na mestu bi bil stalni bufet.)
izleti mamljivo vabljivi. V času prebujajoče se narave po narcise na bližnji grad Ruperč vrh a!li z vlakom do Straže in nato uro peš do sijajnega gradu Soteske. Travnik bel kot na Golici. Ampak dovoljenja je treba! V Soteski je bil ка Valvazorja najlepši grad v deželi. Odtod je tura na bližnji kočevski Rog (1100 m) kjer se najdejo še pravi pravcati pragozdovi z medvedi, volkovi in merjasci in ki skriva veliko ter veleza-tiimivo ledeno jamo.
Frigid:
Klopi v parku
Šla sva v park — šla sva prav za prav, da malo pogledava, kako se kaj budi pomlad. Kostanji so že pognali svoje smolnato perje, cvetni grmiči so vzbrsteli zeleno in rumeno, in ljudje — vse črno ljudi je prišlo z vseh koncev in krajev, hodili so po sveže posutih stezah, nastavljali so se po ovinkih in križ-potjih. se naslanjali po ograjah in se odkrivali solncu. Nekaj čudežnega je pomlad — pride in vse se prebudi, vsako ernce v pesku, vsaka mrvica v travi, vsaka kapljica krvi v človeku, nobene stvari ni, da je ne bi poljubilo novo živ-1 enje — da, za vse stvari na svetu je skoraj enako lepo. To je res, človek ima silno moč, on lahko vzame svet in si ga razdeli, najlepše kotičke pod nebom si lahko obzida in jih ima čisto sam, na vseh potih, ki kam držijo, lahko postavi pregraje iz bodečih žic, povsod lahko pse spusti z verig in pritrdi tablice z napisom: Pozor! Hud pes! — toda to ni nič, vsega življenja ne bo nikoli mogoče nikamor ujeti in zapreti, zmerom ga bo ostalo brez konca in kraja, tako cLa ga bo malo zmerom prišlo tudi na najbolj zavrženega, najbolj pozabljenega berača. Ne, ne, samo ne pripoveduj-
niee SPD, drugi dan doli v divio sotesko Pendirjevko ali v sosedno Kolibo, pa morda še v ogromni kartuzijanski samostan Pleterje ali grad Prežek, nekdanjo last Andreja Smoleta in spomin na vesele dni Franceta Prešerna, čigar nesmrtni ideal Julija v. Scheuchenstuel, rojena Primic, počiva na šmihelskem pokopališču ob periferiji Novega mesta.
V Št. Jerneju imate priložnost, da si ogledate vsakoletne dolenjske konjske dirke, ipotem se pa vrnete čez vinorodni Tolsti vrh, pod katerim se je Valvazor drugič oženil, spet v Novo mesto.
Komur ni všeč pešhoja ima na izbiro avtotaksije na obširnem novomeškem trgu kraljeviča Petra.
Ce je mehkužnežu Krka prehladna, ga na vzhodu in na zapadu Novega mesta vabijo gorki in zdravilni vrelci Šmarjeških oziroma Dolenjskih Toplic.
Ljubitelji kratkih izprehodov utešijo svoje hrepenenje pod senčnimi lipami kmetijske šole na Grmu in med smre-čevjem bližnjega 220-letnega božjega groba. Četrt ure dalje mežika iz vabljivega gozdička cerkvica sv. Roka in niže doli poganski grad. Celo popoldne prijetnega razvedrila nudi zeleni Ra-gov log in tam za njim gradič Graben s sv. Ano in hladnim Trščakom.
Da je tudi po mestu dovolj sence, se razume. Stari drevored, ki so ga nasadili še Francozi in oni drugi z razgledom na Krko in njen zeleni otoček in vrvenje okoli njega, ta dva sta najbolj obiskana.
Največ posetnikov izkazuje pač kapiteljski marof, dominantno položen na edino suhozemno stran Novega mesta in zapirajoč pot kolodvorskemu dimu in ropotu. Pol kilometra dolg drevored, senčen, solnčen, zračen, hladen, brez-primeren. Slično bo čez nekaj let doli ob Krki, koder so nasajeni topoli in zabite klopice in koder ob večerih tako ■rada posedajo novomeška dekleta. т Komur ne zadošča narava, mu nudi Nvovo mesto še drugih razvedril in zanimivosti. Večerna sobotna ali nedeljska dopoldanska koncertna promenada na glavnem trgu v zvezi z revijo novomeških deklet. Naleteli boste tudi na godalni koncert v tej ali oni kavarni in kmalu boste na jasnem, kje točijo najboljše pivo in kje najbolj pristni cviček, v katerem hotelu se najboljše je in kod se najslabše spi in pri kom se spet vse na pol zastonj dobi. Le spoznati se je treba, pa se v Novem mestu imenitno živi.
Tam je vsega po dvoje: dvoje cerkva, obe gotski; Kapiteljska se postavi s silnim zvonikom in s Tintorettovim svetim Miklavžem; frančiškanska pa s kostmi -turškega straha, Ivana Lerako-viča in pisatelja Matije Kastelica; dve sta šoli: gimnazija in osnovna šola, prva stara 184 let, druga 437, oziroma 152 let. Tako stara sta zavoda, posiopje je pa prvo predvojno, drugo pa lanski izdelek. ogromna moderna palača. V Novem mestu sta tudi dve sodniji. okrožna in okrajna, dva zobozdravnika, dve bolnici, dve lekarni, dvoje kopališč in dvoje sejmišč, pa dva mostova in dve železniški postaji. Tudi z dvema pisateljema oziroma pesnikoma se postavlja Novo mesto: Hiša, kjer je opeval Kette prelepo Angelco» še straži vhod na »Kleinbergelc«, in Trdinov dom je tudi še tam. prenovljen in ponosen. Trdina počiva na starem pokopališču. Pa še nekaj. Nn^-^u mestu se obljubljata dve elektrarni. Eno že 'ma, ki oa ne zadošča bi se ona druga na Dvoru kaj kmalu ustanovila!
To bi bile v kratkem novomeške znamenitosti.
Nesporno je, da ima Novo mesto div-no okolico, natrpano s slikovitimi gradovi in neštetimi drugimi lepotami, kot na tako zgoščenem terenu morda noben kraj sirom domovine; gotovo je, da ima milo in ugodno podnebje, nekak nadomestek za izgubljeno Goriško; res je, da se tu živi dobro in poceni, kot je tudi žalostno dejstvo, da se je za po-vzdigo tujskega prometa v oni tihi dolini. ki ne pozna tvornic in ji je njih zo-perni dim tuj, in ki se šopiri z ozonskim vzduhom. doslej vse premalo storilo.
Poleti bi kazalo uvesti izletniške nedeljske vlake iz Liubliane in Zaereba. podvojiti po potrebi avtobusni promet na Zagreb in na Krško, v Belo in Suho krajino, v mestu samem ipa podvzeti potrebne korake, da se vse pripravi za sprejem tujcev, ki bodo ostali Novemu mestu in njegovi Krki in njegovim goricam in bajnim Gorjancem vedno zvesti, če bodo le enkrat pogledali v oni prelepi dolenjski kot.
Novo mesto, v tujskem prometu je tvoja bodočnost!
Kmetijski věstník
Moderno perutninarstvo
Iz tozadevnega predavanja g. dipl. agr. Janmika, ki ga je imel v Mladiki, priolbčujemo v s&rčenetm obsegu nekaj značilnosti, ki so za našo strokovno in tudi širšo javmoist zanimive.
Predavateiij ugotavlja, da so časi starega načina perutninarstva minuli, ker se ves svet modernizira, tržne zahteve postajajo od dne! do' dne večje ter poraba jajc vedno bolj narašča. Tako je n. pr. v Angliji 1. 1928. porasla domača produkcija perutninskih proizvodov za približno pod milijarde, konzum pa skoro za eno mitójardo dinarjev. V Avstriji porabi oseba na leto pov,prečno po 100, v Nemčiji po 117 (pred kratkim še po 115), v Zediniienih državah po 180 (pred kratkim 170), v Belgft po 213, v Kanadi celo po 313 (malo prej po 310) jajc. Poraba jajc tem bolj narašča, čim več pride na trg kvalitetnega blaga.
Iz tega predavanja je razvidno, da Anglija n. pr. uvaža kljub povečavanju lastne proizvodnje na leto še vedno za preko 5 in pol miliiiard dinarjev. Mnogo uvažajo tudi Francija, Švica in Italija. Slednja je v glavnem kupovalka tudi za naša jajca, ki jih potem pod
obro jutro
•polepša 4?as
ELIDA
CREME DE <Ш CHAQUE HEURE
neobhodno potrebna vsaki dami. Koža Jo takoj upija. Osvežuje in daje koži barvo alabastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno. Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote.
K
Se ne sveti, ne m a že.
rema medlo přírodně barve
katera oba predmeta predstavljata najpomembnejši postavki našega izvoza. Izvoz jajc zavzema tedaj tretje mesto in prekaša izkupičke za govejo živino skoro redno okroglo za 100 odst. Ako bi mi z izboljšanjem in moderniziranjem reje kokoši bili zmožni izvažati standardizirano, garantiramo blago sami'brez tujih prekupcev in doseči našemu blagu dober glas, bi se izkupiček za jajca mogel po vzpeti tako viso'ko, da bi v izvozni statistiki prišel še na boljše mesto in bi se mogel povečati za netkaj sto milijonov dinarjev.
Tega seveda ne bomo dosegli pri tako primitivni reji, kakor jo žal še vedino imamo, in ne pri sedanjem slabem načinu zbiranja.
Penrtninarji bi se marali v svoö'em lastnem interesu odločiti za rejo res dobrih, preizkušenih jajčaric, jim pre-sikrbeti dovolj prostora, nege in reda v hrani. Namesto današnjih kakih SO iiajc, ki jih dajje letno kokoš pri primitivni kmečki reji živali brez prave rase, bi lahko dobivali letno vsaj po 150 jajc od dobre kokoši. Doseganje teh številik danes ni več-nemogoče ali pre-težavno, saj imamo že precej perutninskih farm, ki pod garancijo oddajajo prav dobro plemensko blago. Perutni-nar, ki bi obratoval s takim plemenskim materialom in bi nad kokošmi vršil s pomočjo zaklopnih gnezd primerno kontrolo nesr.osti, bi lahiko dosegel ugodne gospodarske uspehe in bi se tudi njemu direktno reja mnogo bolje
f. .a ... ,	- -------------izplačala, kaikor se mu izplača danes.
firmo italijanskega blaga dalje izvaža Ne moremo sicer misliti, da bi pri v svet. Mi dobivamo za naša netipizi- nas kmetovalci mogli ustvariati perut-
rono i	tn !■ nikn	j:__1-1______...	..	.
rana jajca le slabe izkupičke, direktno na svetovni trg pa skoro z našim ne-obeleženiim blagom niti ne moremo dospeti, ker naše necenjeno »balkansko blago« težko najde kupca. In vendar so izkupički za naša izvožena jajca tako veliki, da bi trebalo resno misliti na to, da ustvarimo svojo znamko in naše blago direktno in po dokaj boljši ceni vnov-čujemo sami. Po statističnih podatkih smo v letu 1927. izkupili za izvožena jajca 512,800.000 dinarjev, samo približno 5 milijonov dinarjev manj kakor za svinje in ne dosti manj kakor za les,
te mi praznih reči: jaz ne verjamem, da bi moglo priti kdaj tako daleč, da bi pomladi ne bilo od nikoder več, zmerom, vsako leto bo spet prišla in k vsa/kem človeku bo zmerom prišla, v vsako, tudi najbolj neznatno stvar.
Stopila sva v glavni drevored.
—	Glej no, sem dejal, klopi so že tudi prinesli na dan.
—	Saj res, je odvrnil.
Počasi sva šla mimo. Po klopeh se je skoraj trlo ljudi. Najbrž je bil prvi dan, da so bile zunaj. Stari penzionisti, ki so nazadnje — hvala Bogu — le spet enkrat učakali solnca, so sedeli tam in svoje vele, upale podbradke opirali ob mrzle kljuke svojih palic. Študentje. Dekleta v pomladno kratkih krilih. Matere in gospe. Spodaj, po tleh pa so zraven klopi kobacali otroci, kakor da nekaj iščejo po pesku — za Človeka, ki misli kaj najti, je pač zmerom dobro, da se drži tal, in pa — majhen mora biti, da majhen mora biti — pobirali so kake nerodne, umazane stvari, jih nosili k ustom in se lovili za kolesa svojih vozičkov, kadar jim je bilo treba ravnovesja in ka-daT so se vzravnavali. so komaj s svojimi malimi noski segli do robn klopi. Bila je pomlad, kakor so pač pomladi po mestnih parkih.
—■ O tehle .klopeh bo pa tudi treba
nekaj napisati, sem dejal.
—	Kaj praviš?
—	No, o tehle klopeh pa o parku in o vsem.
Potem sem ga nenadoma začul, kako .ie trenutek pomolčal in kako je velik in usoden šel zraven mene, ta moj večni, stari recensent, izpreobračevalec in sodnik. Ne vem, kako je to z menoj — ničesar se ne morem naučiti od življenja, zmerom iznova in iznova razkrivam svoje načrte ljudem, tako da mi jih zmerom prekrižajo in zavržejo in jih potem zmerom Tes opustim.
—	Torej o klopeh v parku? je rzpre-govor.il nazadnje. No, zaradi mene — pa daj še o klopeh v parku. Saj sem ti že stokrat dejal, da mene ne moreš več razočarati. Tebi pač ni sojeno, da bi kdaj stopil v sredo življenja in bi se bil. Zmerom boš slonel nekje na strani, s svojim medlim očesom boš motril stvari in jih boš opeval, kakršne misliš, da so — brez vere in brez volje, da bi sam posegel vmes. Nikoli ne boš doživel življenja samega, zmerom boš živel samo •njegove pavze. Sicer pa — kaj bi si gnal k srcu; če premislim, saj prav za prav nisi sam kriv.
Potem sva molčala in sva Sla. Da, sem si mislil na tihem, to je spet ena resnica, kaj M čem. Da. prišel sem Y i
ninske farme, kaikor se ustanavljajo v Ameriki, vendar pa je interesantno pogledati, kaj delajo take ameriške farme, ki so najmoderneie opremljene. Te farme, tako rekoč veleobrati, pa so tako urejene, da en sam človek popolnoma sproti opravi vsa dela tudi za več tisoč živali. Neka dama v Pantalumi ima farmo z 2500 kokošmi, ki ji neso povprečno po 150 jajc na leto. Krmi samo z dokupljeno krmo. Vsa opravila opravlja sama in po lastni izjavi najde še vedno dovolj časa, da se popoldne lepo obleče ter se odpelje z avtom na
življenje, kakor človek spomladi v par ku sede na klop, zdaj sem tu in gledam okrog in vse se godi, jaz pa ničesar nikjer ne premaknem, nobeno minuto se nič ne spremeni, vse je, kakor je. Tukaj sem in ni nič — ali je v meni res samo majhen, nespameten obup ali kaj? — Pogledal sem po klopeh, ljudje so sedeli tam, otroci so se igrali, zmerom novi in novi ljudje so prihajali, mlade gosposke matere so v svetlih vozičkih vozile svoje male, zrak je bil pol žuborečega kramljanja in dobrih, veselih klicev od ikdovekod. Na samotni skriti poti sredi smrek sta z roko v roki sedela fant in dekle in se drug drugemu smejala v oči. Da, bile so klopi in od začetka do konca je bilo vse na njih: smeh in neznano brbranje otrok, skeleče, trudno čakanje petnajstletnih študentov in dvanajstletnih študentk, prva ljubezen mladih ljudi, odmor marter in mož iz pisarn in od povsod in bledo, sivo, poslednje čakanje starcev. Klopi v parku in vse to lepo, dobro nesmiselno življenje na .njih, kakor od začetka do konca.
Tiho sem šel ob njem. Ali je v meni res samo nespameten, jalov obup? sem si mislil. Glej, vsako leto se vrne pomlad, vsako leto se klopi vrnejo v park, vse se zmerom začenja iznova — kaj ni morda tudi v meni nekaj tiste večne
izprehod ali po obiskih. Živi izkjučno od reje kokoši in seveda ne slabo. Na splošno se računa, da kokoš pri prav dobro urejenem, racionalnem veleobra-tu s 100 jajci v letu pokrije vse izdatke obrata za njo in število jajc nad 100 predstavlja čisti zaslužek. Pri manjši, primitivnější reji nekateri to postavljajo na 120 jajc. Kokoš, ki ne da gotovega povprečnega števila jajc, se iz obrata brezobzirno izloči. V ameriškem perutninarstvu je delo deljeno kakor v drugih industrijskih obratih in so tam specialne farme, kako: plemenske, ki gojilo visokovredne živali (Hochzuchten) gojilsike proizvode teh razmnožujejo tako zvane razmnoževalne farme, ki oddajajo jajca za vale nje farmam valilkam, katere razpošiljajo enodnevna piščeta farmam gojilkam mladih živali. Te pa ob svojem času kupujejo farme, ki gredo samo za produkcijo jajc ali za produkcije klavne, pitane perutnine. Pri nas v starem svetu vsak veleobrat obsega še vedno vse gori navedene vrste obratov v enem samem obratu. V vele-obratu se običajno potrebuje na 1000 glav nesnih kokoši za vse stavbe, brs-kališča, tekališča in slično po 1 hektar zemljišča.
Dokler VI spite,
dela Darmol
Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se boste jutri zjutraj prebudili svež in zdrav. Morate torej vedeti, da Vašemu slabemu spanju, nervozno-sti, glavobolu in bolečini v križu, kakor tudi izpuščajem po koži Vaših otrok je samo posledica zaprte stolice. — Zato je Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, čokolada proti trdi stolici, katera deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno Drmol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družini željno olajšanje.
1 škatla zadostuje za 20 do 30kratno porabo.
vere. kakor bi jo morda veroval kamen na cesti? Tiste velike, bogate vere, ki je morala biti nekoč tudi med ljudmi, pa nazadnje ni mogla več verovati. Zakai, če je vseh stvari dovolj, potem ni treba nobene vere več. In tako sem tiho šel ob njem.
Herman Sudermann:
Ženska le vara nas
Spomnil sem se ženske, ki sem 'o včeraj srečal na ulici in ki me ie pogledala s pogledom, polnim naiglobie hva-
»iostJ zato ~ ker ie n i s e m pozabil.
Morda se vam zdi vse to čudno? Tedaj vam moram to reč pripovedovati. Ima psihologično zanimivo stran. Torej:
Nekega zadnjega poletja sem prebil nekoliko tednov ob Renu in sem se vračal v Berlin. Ker sem se znal v Frankfurtu spoprijazniti s sprevodnikom, sem ostal v svojem kupeju sam. Pa ne dolgo.
Na postaji Elmu. krasnem gnezdu na rrankovskem, je odprl z obžalujočim skomigom rame vrata in vstopila je go-sto zastrta, elegantna dama z bujno, še mladostno postavo. Pritisnila je rutico, ki jo je držala v rokah, za hip proti čelu ш se ponovno obrnila proti peronu, od
šah
Urejuje dr. Milan Vidmar
Rikard Réti je že erro leto mrtev. Na velikem turnirju v Karlovih Vanih lansko poletje ga že ni bilo več med borci in letos spomladi, v zgodnji spomladi rřwjere, smo sa občutno pogrešali na turnir ju v San Remu.
Réti ie mrtev. Živa pa je njegova du8w-vitta in globoka teorija, najmodernejše šahovske strategije, žive so njegove nesmrtne kompozicije. Njegov brat pravkar izdaja monumentalno posmrtno delo o modernem šahu. Kompozicije Retlieve so raztresene po strokovnih časopisih. Izplačalo b{ se jih zforatii.
Te dni sem zopet našel študijo pokojnega velükega m-ořSťra, ki .io danes prinašam. Nisem je še poznal. Študira' sem jo z re-špektocn do velökeiga umetnika in pričakoval sem, kot vedno, nenavadnih fines. Nisem se varal. Prepričan sem da bo našim šabistom dala več, kot na prvi pogled obeta- več kot da jo prvovrstne študiji e znanih komponistov. Rikard Réti je bil in ostane-edinstven.
b с d e f g h
8 7 6
5 4 3 2 1
i Ш
vm
Ш
mm.
gj
m
ш ш.


WM
Égjdl
Ш
HM И
'iÉÁ
ЩШ
Щ
ж
Шт. б Ш
Beli: Кт"5, Td4, а2, g2 (4 fügure) Črni: Kh5, TfS, d3, i6, g5, h6 (6
Bel: na potezi dobi.
Končnice s trdnjavami so razvpite po svojih težavah. Premoč kmeta v njih r,e garantira vedno zmage. Kolikokrat se je že izkušeni igralec rešil s kmetom mani v končnico trdnjav in dosegel po težkem bo-ju rerrnis.
V naši pozic® ima črni, ki nai iz®uW, celo dva kmeta več. Res je, da črni kmet na d3 -ni veliko vreden in da črni kmet na 16 ni zete močan. Pa kaj zato, če padeta oba! Še vedno bi potem beli ne ilmel potrebne premoči. Krnet a2 belega stoji na krajni liniji, kjer po navadi kmetje niso polnovredni.
Vse to kaže, da je treba iskati prednosti belega drugod. Črni kralj stoji ja'ko nerodno, beli zelo močno. Napad na kralja bo torej glavna stvar. Ta napad mora kompenzirati materijalno premoč črnega in prinesti zmago.
Kako pa naj beli napada? Silna izgleda poteza:
1.) Td4Xd3?	---
Beli grozi mat in je obenem podrl črnega krnela. Črni nima druge obrambe kot:
1.	)------g5—g4
Ta pa na žalost zadostuje popolnoma. Ce namreč beli nadaljuje z napadom:
2.)	Td3—d 1	---
in grozi zopet mat, bo črni rešil kralja s potezo:
2.	)------Kho—M
Res je sicer, da beli še ni končal. Še vedno lahko grozi mat s:
3.)	Kf5—Í4	---
nakar se črni kralj vrne na лб. Partija je remis. Beli nima časa za kompliciranejše akcije, ker mu črna trdnjava takoj poruši vse.
Ponesrečeni prvi poskus nam daje dober vpogled v težave pozicije. Razume se. da b-o bela trdnjava na h-finiéi morala poseči odločilno v borbo. Jasno pa je tudi, da je treba misliti na finejša sredstva. To spoznanje nam študijo takoj naredi inte-resantno.
Če povsem tem direktni napad trdnjave ne gre, če pa nimamo časa za priprave, ker drugače črna trdnjava takoj s protinapadi poseže v bej, moramo ogražati nemudoma črnega kralja na drug način. Samo*.
1.) g2—g3!!	---
je še na razpolago. S to potezo grozi beli presenetljiv mat v dveh potezah in sicer: 2.) Td4><h4-K goXh4 3.) g.3—g4-f in mat. Grozečega mata se črni z g'5—g4 ne more ubraniti, ker bel; enostavno vzame s trdnjavo tega kmeta in da v prihodnji potezi
mat na Ь4. Črnem« ostane samo še odgovor:
1.	)------TÍ8—gS
Ce sedan beli na h4 žrtvuje trdnjavo, uiima več mata na g4, ker črna trdnjava krije polje g4. Toda pozicij a je vseeno jasnejša. Črni kralj je še boli na tesnem, črna trdnjava vezana.
Baš zaito pa, ker mora ostati črna trdnjava vezana na linijo g če naj ne mott na-dailjni'h operacij, ne sme bel; vzeti kmeta d3. Le če bela trdnjava ostane ni četrt: feitfi, tiako da še vedno grozi Th4+, mora tudi črna trdnjava paziti na polje g4.
Kako pa naj potem pride bela trdnjava na linijo h? Tri pota ima: Td4—b4—bi— hI, Td4—c4—с 1—lul in pa Td4—e4—el— hI. Od teh tTe'h more bati samo ena prava. Poiěčitnc jo!
Najbolje izgleda Td4—b4. že zato ker potem črni kmet d3 ne more nagajati. Poskusimo torej:
2.)	Td4—b4?	— ---
Očividno ima črni same poteze d.3—d.?,
T©8—g7 in g5—g4. Na prvi dve pote'zi odloči Tb4—bi takoj. Ostane torej le še:
2.	)------g5—g4!
Seveda bo beiß groz-l mat, saj drugega
nima:
ä) Tb4—bi	----
črni mora kriti mat indiirekitno:
3.	)------TgS—g5+
nakar
4.)	KfóXfó	--
vzdržuje pozicijo in zopet grozi mat. Črnemu ne preostane drugega kot
4.	)------Tg5—g6+
Sedaj pa beli še vedno ostane na krmilu,
če vleče:
5.)	Kf6—f7	— — — Nazai na Í5 kralj ne more, ne da bi se
zadovoljil s ponavljanjem pote>z.
Pozicija po peti potezi belega je silno in-teresantna. Ce gre črni kralj na g5, mu da beli cnat s ТЫ—Ь5+. Črna trdnjava ima na g-Hnifi samo pošlje g5. Tam pa bi zastavila pot svojemu kralju in beli bi s Tb-1— M+ dal mat. Če pa črna trdnjava ostane na 6-i liniji, če gre na pr. na аб, da beli zopet mat s Tbl—b5, ker črna trdnjava ne stopi na go več vmes. Črni pa ima v stiski odgovor:
5.	)------d3—d2!!
ki spravi belega v presenetljivo zadrego. Seveda bo poskušal obdržati vse zigoraj pravkar opisane ugodnosti pozicije. Trdnjave zato ne bo potegnil, k?r bi si vzel možnost, da udari na peto linijo. Kaj pa če počaka z:
6.)	a 2—a4?	---
Takoj bo črni naredil damo na dl:
6.	)------d2—dl postane dama, in po
7.)	TblXdl
s 7.---Tg6—fó
je pat na 8.) Kf7Xf6.
Druga naša poteza Tudi 2.) Td4—c4 ne
bi odgovoril enostavno 2.)---d3—d2!
in vzej s tem belii trdnjavi po'lie cl. Cr p j kmet pa na d2 vrhu vsega zastavlja tudi drago linijo, talko da bela trdnjava ne more na h2.
Po vsem tem je jasno, da je edino:
2.) Td4—e4!!	---
prava poteza. Grozečega napada Te4—el —
hI se črni z 2.)--— d3— d2 namreč
ne more ubraniti. Takoj bi sleditlo 3.) Te4— e2 in mat v prihodnji potezi je neizogiben, čeprav dobij črni damo. Samo:
2.	)------g5—g4!
ima črni še na razpolago. Sedaj pa beli nadaljuje mirno s:
3.)	Te4—el	---
kar grozi mat Kakor zgoraj, ima tudi tu črni samo odgovor: 3.)------TgS-g5+.
- doseigeil remis, ker
toren ni bila dobra, bi bilo boljše. Črni
KLJUČ
Najbolfše, naftra?rK#e, гаЛо 13	«aiceaejšeJ
S"evetfa bomo tadii to pot na daíie vaři s:
4.) KfóXfó	---
Zopet ni druge obrambe proti grozečemu matu kot:
4.)	— — —	Tg5—gť> пакат gre beli krali mirno na 17.
5.)	Kf6—f7!!	--—
Vse se ponavlja. Črna trdnjava je vezana na polje g6. Črnj kralj zaradi mata na e5 (Tel—e5+) ne sme na g5. Edina poteza ie:
5.	)------d3—d2.
Sedaj pa gremo s trdnjavo lahko na e2!
6.)	Tel—e2!!	---
Seveda bj 6.) Tel—-bi zopet ne koristilo
nič, ker bi črni naredil damo na dl in žrtvoval trdnjavo na f6, da doseže pat. ■Po pravilni šesti potezi belega je boj končan. Mat je neizogiben, škoda, da nam Réti ne komponira več.
Kino
I ta Rina v vlogi Топке Šibenice
Pred kratkim sem imel v Pragi priliko videti in slišati prvi češki govoreči film »Tonka Šibenice« (Galgentoni), v katerem igra glavno vlogo naša rojakinja Ida Kravanja alias Ita Rina.
Sujet filma ni nov. Junakinja dejanja je Tončka, vačko dekle, ki ga .ie vrtinec življenja potegnil na dno velemesta. Doima nihče niti ne sluti, da je Tončka zašla na stranpota. Njen prijatelj iz mladosti jo hoče celo poročiti. Tončka je srečna, njene sanje so se izpolnile. Toda dan pred poroko izve Tončkin ženin za njeno preteklost. Njene sreče .ie konec in mi io vidimo spet v mestu, zapuščeno bolj kakor kda.i pre.i. kako pada od stopnje do stopnje. Vso uničeno sreča še enkrat njen bivši ženin. Tončka se hoče dvigniti, prosi ga. naj jo pelje daleč proč odtod, a prepozno je, usoda ji je namenila le smrt v njegovem naročju.
Režija je znala z nekaterimi posebno učinkovitimi prizori film oživiti in storiti iz njega odlesk pravega življenja. To. in seveda tudi okolnost, da ie to prvi govoreči film v češkem jeziku, je vzrok, da so sedeži novo otvorjenega kinematografa »Alfa« na trgu sv. Vaclava dara za dnem razprodani. Vsi, celo stroga kritika so navdušeni. Film je preveden tudi na druge ježke in bo imel v tujini verjetno še večji uspeh nego »Erotikem«, prvi češki film Ite Rine.
Upajmo. da bo tudi Ljubljana imela kmalu priliko videti in slišati rojakinjo.
Mimogrede naj še omenim notico, ki io je prinesla beograjska -Pravda« o Idi Kra-vanjii. Pri snemanju nekaterih scen v francoskem jeziku v Parizu ie baje v pogovoru izjavila nekemu novinarju (in sicer v ne preveč sijajni francoščini, kakor se ironično dostavlja), da je njena domovina Češkoslovaška! Gotovo bi bilo sedaj zanimivo vedeti, ali gre tu za pomoto gospodične Ite Rine ali novinarja, ah mogoče za kaj drugega? _Mirko KisOvec.
Poset pri režiserju Keteszu
Prav za prav je silno težko priti do velikega mojstra režije Kertesza, osobito v njegovem delovnem času, ki traja pri n.iem včas: tudi 20 ur nepretrgoma, toda z dobrim priporočilom se tuui v Ameriki vse doseže. Tako mi je nekega dne uspelo, da sem posetii mojstra Kertesza baš Pri delu^ — pri snemanju monumentaluega filma »Noe-tova barka«. Delali so ono velikansko sceno pred palačo kralja Nephilima.
Ogromno predpotopno mesto Ul. v daljavi ponosna stavba, legendarni babilonski stolp. Pred menoj tempe! boga Irutha; ogromna stavba dominira nad vso okolico. Vse hiše so zidane iz kamna, nobenih kulis, kar me je prvi trenutek osupnilo; šele pozneje mi .ie razložil režiser Kertesz vzrok temu: hotel je namreč na ta način še bolj nazorno predočiti silovitost katastrofe potopa sveta, strahovitost razburkanih elementarnih sil.
Po končanem pozdravu in ki atkih formalnostih je Kertesz zopet pričel s snema-(II te m.
Trombe javljajo prihod kralja. Nad 200 sužnjev nosi njegov pozlačen prestol. Spredaj svečeniki, konjeniki in kraljev dvor. Mnogoštevilno ljudstvo se klanja svojemu vladarju. Nastopi najsvečane.i",i trenutek. Kralj razglasi konec žetve. Žetev js bila tudi letos izborna in v zahvalo daruje narod bogu Iruthu najlepšo mladenko. Svečanost ie končana in prično se narodne zabave. Iz starinskih vrčev se toči zlato vino. na ražnjih se pečejo jagnjeta, mladi prašički, razpoloženje naroda raste boli in boli, ču.jc se petje in od časa do časa vriskanje ve-seleče.ga še ljudstva: doli v kleteh kra'ieve palače pa -umirajo v okovih pravovernimi — ljudje, katerim ie vzeta svoboda zaradi vere v pravega Boga . . .
Ta scena je zgodovinsko tako resnično predočena. da sem skoro pozabil, da gle-
dam le filmsko snemanje, temveč se tako rekoč uživel v sedamio dobo v dejanje, v katero so predstavljali.
Po teh scenah so napravili kratko pav/o: im tedaj sem z največjim navdušenjem, vzel slovo, stisnil mojstru Kerteszu roko ter hitel nazaj v Hollywood s prepričanjem, da nosim v duši globoke utřse velikega umetniškega dda. __Filmus.
Zanimivosti iz U. S. A.
V Ameriki ie nad 400 kinematografov, ki igralo sporede zgodi za črnce.
Ameriška kinematografska industrija eks-portira letno 3500 kinematografskih aparatov.
Tedenski obisk v ameriških kinematografih doseže 110 milijonov ljudi.
Filmska industrija ranžira v ameriški industriji na 3. mestu. V niej je investiran kanital. ki znaša 2 milijardi dolarjev.
Letni produkcijski stroški ameriških filmov dosežejo nad 125 milijonov dolarjev.
Povprečna vstopnina v ameriških premi-e-r.nih kTrigledališčih zma"a 31 Din. v ostalih pa 20 Din.
•V Hollywoodu se nahaja nad 18.000 registriranih bolnših komparzov in igTalcev za man.iše vloge._
Filmski drobiž
Alfred Piccaver ooie za Ufo. Bertonska Ufa je angažirala znamenitega komornega in opernega pevca A. Piccaverja za dva svoja kratka filma. Pel bo pesmi iz Wag-nerjevega »Lohengrina« in iz opere »Mojstrski pevec iTorimbeiilki«.
BriSita Helm Pr^ič v zvOč"em filmu. Kakor čujemo, pripravlja Ufa nov zvočni velefilm »Spijonaža«. Žensko glavno vlogo predstavlja v tem filmu Brigita Helm.
Število kinematografov na \»еш sveto znaša po statistiki iz 1. 1927. skupaj 57.743 kiinogledališč. Evrooa ima od tega števila 27.379 kinematografov. Na prvem mestu v Evropi je Nemčija s 5.278 kinematograii, nato slede Anglija s 4426. Francija s 3113, Italija z 2405, Rusi.ia z 2131. Španija z 2074, Češkoslovaška s 1200 kinematografi. Jugoslavija .ie s 397 kfiinogledališkd na 13. mestu.
Radio
Krajevni prenosi
V bližnji bodočnosti pripravlja naša postaja dvoje krajevnih prenosov iu sicer prvega iz Trbovelj, drugega pa iz Gorij pri Bledu. Prenosu z Jesenic, kjer je središče slovenske železne industrije, sledi docela upravičen prenos iz Trbovelj, središča slovenske premogarske industrije. Prav tako zanimiv pa bo tudi prenos iz Gorij pri Bledu, kjer bo tvorila del programa tudi reportaža s potresnega observatorija g. prof. Belarja, ki je vodja tega širom znanega opazovališča potresnih pojavov.
Šaljapin na ploščah
Gramofonska plošča nudi radiu nešteto možnosti za oblikovanje programa. Dobro so nam še v spominu na ploščah proizvaja-ne opere, ki jih je oddajala naša postaja. V nedeljo 6. aprila ob 8. zvečer pa bodo imeli naši poslušalci priliko slišati cel koncert svetovnega baritonista šaljapina na ploščah. Fedor Ivanovič šaljapin je doma iz Kazana. že kot 17-letni mladenič je postal operetni pevec, a šele z 21 leti je začel v Tiflisu z resnim pevskim študijem. Kmalu je zaslovel; bil je angažiran v Petrogradu in v Moskvi. Nastopal je zgodaj tudi kot gost po drugih evropskih odrih in je pred leti obiskal tudi našo državo. Silna jakost, a hkrati izredna voljnost in prožnost glasu ga je napravila za prvega basista sveta.
T. R. L.
Gledanje v daljavo in radio
Bairdova družba v Londonu je na podlagi precejšnjega napredka daljnovidenja v Angliji že koncem lanskega septembra začela oddajati gledanje v daljavo. Vzlic temu se pa dosedaj še ni našla nobena tvrdka, ki bi si upala začeti z izdelovanjem v to svrho potrebnih aparatov na debelo. Ostalo je le pri maloštevilnih aparatih, ki so jih ali izdelali nekateri amaterji, ali pa jih je družba sama dala na razpolago za poskuse. Končno se je Bairdova družba odločila, da začne sama izdelovati aparate za gledanje v daljavo in koncem februarja je že prišlo na trg prvih sto aparatov. 31. marca so začeli na londonski postaji z rednim in ne samo privatnim angleškim amaterjem namenjenim oddajanjem gledanja v daljavo. Glasovi in slike govorečih se oddajajo na dveh različnih valih in sicer glasovi na drugem londonskem valu 356 m, slike pa na novem valu 261 m. Prvo oddajanje se je vršilo 31. marca ob 12. uri. Redno oddajanje se bo v bodoče vršilo ob torkih in petkih od 12. do 12.30. Oddaje so seveda še vedno le poskusnega značaja in jih vrši Bairdova družba. V kratkem pa jih bo najbrže prevzela oficielna British Broadcasting Corporation.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 6. aprila
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.20: Kmetijsko predavanje. — 11: Koncert radio-orkestra. Vmesne speve poje g. Jože Likovič. — 15: Kaj se učimo od češkoslovaškega kmetijstva. — 15.15: Revnalova drama: »Grob neznanega vojaka.« — 16.30: Humoristično čtivo (Milčinski). — 17: Koncert trnovskega pevskega zbora. — 20: šaljapinov koncert na ploščah. Za uvod govori g. Preobraženski. — 20.45: Pevski večer ge. čadeževe: bosanske in hercegovske pesmi. — Jugoslovenska glasba (radio-orkester). — 22: Napoved časa in poročila.
Ponedeljek, 7. aprila
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-or".:-»ötra. —• 18.30: Francoščina. — 19: Dr. Pire: Hr na in bolezen. — 19.30: Angleščina. — Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Godba na harmoniko. — 20: Komedija. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 22: Poročila. — 22.15: Prenos inozemskih postaj. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Prenos ton-filmske glasbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 22.15: Angleška plesna glasba iz Moravske Ostravě. — BRNO Í6.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina.
—	22.15: Koncert iz Moravske Ostravě. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.10: Glasbeni program za deco. — 20: Arije in pesmi. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — Jazz-band. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Veselo petje. — 20.30: Mednaroden orkestralen in pevski koncert.
—	Godba za ples. — FRANKFURT 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 19.30: Simfoničen koncert. — 21.30: Prenos iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: »Collegium mus.«: Madžarski večer. — Nočni koncert in ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert.
—	17.30: Cigans akgodba. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — Jazzband in ciganska godba. — LONDON 21.35: Koncert moderne glasbe. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz filharmonije. — 21.02: Prenos koncerta iz Neapelja.
Torek, 8. aprila
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Dr. Pipenbacher: Sokol kraljevine Jugoslavije, njega pota in cilji. — 19: Italijanščina. — 19.30: Ruščina. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra.
BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.40: Koncert radio-orkestra. — Godba za ples. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert radio-orkestra. — 20: Koncertni večer. — 21: Jugoslovenske narodne pesmi. — 22.10: Prenos inozemskih postaj. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Mešan program.
—	20: Koncert godbe na pihala. — 21: Koncert komorne glasbe. — 22.15: Lahka godba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 19.05: Večerni koncert orkestra.
—	20: Prenos iz Prage. — 22.15: Prenos koncerta iz Bratislave. — VARŠAVA 17.45: Poljuden orkestralen in pevski koncert. —■ 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert,
—	15.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.30: Prenos Bachovega Pasijona sv. Matevža. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 16.30: Prenos koncerta iz Leipziga. — 17.30: Reprod. glasba. — 20.15: Operetni večer. — FRANKFURT 17: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 19.30: Koncert operetne glasbe. — 20: Pfitznerjeva kantata »Von deutscher Seele«. — 21.30: Frankfurtski radio-program leta 1807. — 23: R.e-producirana glasba. — LANGENBERG 17.30: Koncert komorne glasbe. — 20.15: Večerni koncert orkestra. — Wagnerjeve skladbe. — STUTTGART 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 15: Koncert orkestra.
—	19.30: Prenos iz opere: 1. Rimski-Kor-sakov: »Scheherada«. — 2. Huba: r^Godec iz CREMONE.« — Orkestralen koncert in ciganska godba. — LONDON 19.40: Orkestralen koncert. — 22.05: Pevski koncert in vojaška godba. — RIM 13.30: Koncert kvinteta. — 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 21.02: Prenos opere iz gledališča.
koder so ji podali lep kup ročne prtljage. solnčnik, dežnik, torbico iz iuhte, vezano potovalno blazino, tigrasto odejo iz pliša in še kaj podobnega.
Potem je sledil gospod s temno brado, po vsem videzu v sredini tridesetih let, ki ie vljudno snel klobuk pred mano in potem sedel poleg nie.
Nekaj časa sta sedela molče drug poleg drugega. Držal jo je za roko in tiho zrl v tla. Ona isto tako. Le od časa do časa ii ie spreletelo telo nekaj krčevitega — kakor jok brez solz.
Prelomila je prva molčanje. »Kako dolgo bova še skupaj?« ie vprašala. Imela jo topel, malo zastrt glas, čigar zvok je božal uho.
»Še pet in trideset minut,« je odvrnil, ko ie bil pogledal na uro.
»O Bog,« je dejala bolestno predse.
»Zvečer o mraku dospeš v Berlin,« je dejal po kratkem molku.
»In kdai prideš ti v Curih?« je vprašala.
»Zjutraj zarana,« ie odgovoril. »Da, in potem bo spet sto mili med nama.«
Stisnila mu je roko še trdneje: »Toda pisal mi boš pogostoma kai ne?«
Prikimal je.
»Vsak drugi dan kakor doslej?« je nadaljevala.
»Gotovo, žena moja,« je odvrnil tiho in toplo. »Ali bi bilo drugače mogoče? In ti mi odgovoriš potem takoj, kakor dosiei. Tudi o otrocih mi piši mno-
go. saj veš, kako mi i-e srce privezano nanje.«
»Dobri človek!« je iztisnila tiho iz sebe in se přivila nanj. Vse telo je vz~ drhtelo -ob tem dotiku in počasi se ji je sklonila glava na njegovo ramo v zaupljivi, vse pozabljajoči vdanosti.
In spet sta sedela molče čisto zatopljena drug v drugega.
Name, gledalca, nista pazila. Kako bi? Ko se dva zakonca ločujeta, ni zanju več tretjega človeka na svetu. Poleg tega sem bil navidezno tako zatopljen v svoj roman, da se jima ni bilo bati mojega zanimanja.
In tedaj jc odgrnila pajčolan. Pod njim se je prekazal poln, toda bled obraz z zanimivimi gubicami, ki so izvirale od utrujenosti. Oči, ki so se zdele zelo lepe, so bile poirdele od joka. veke otekle.
Uboga ženska!
Potem je pričela znova govoriti. Bilo je zaupno, prisrčno kramljanje, od katerega pa sem, žal ujel samo nekaj odrezanih besed, a vsaka beseda je bila takšna, kakor da hoče prepolno srce vtisniti vanjo vso svojo ljubezen.
In sedaj je vlak zftpisikal. Za kupej-skim oknom so se prikazali čudno-smešni stolpi starega škofovskega mesta Fulde.
Tedaj je planila v glasen jok in nied tem ko je vlak pristal, se je z drhtečimi rokami trdno oklenila njegovega vrstil
in ie i-okala v nori bolesti.
Govoril ji je teši ji ve in pomirjajoče besede; a tudi njemu, močnemu možu, so stale solze v očeh. Potem je poskusil. da se je oprosti z nežno silo. Bil je že skrajni čas, kajti sprevodnik je že zapiral vrata.
»Zdravstvuj,« je dejal z drhtečimi ustnicami in je skočil na peron; vrata so se zaloputnila in skoraj istočasno se ie vlak premaknil.
Ni gledala več za njim. Zdelo se je, kakor da so ji odpovedale vse moči. Vsa vase sključena je sedela v nekem kotu in tiho jokala predse.
Zdelo bi se mi nenežno, če bi jo kakorkoli motil, in sem se res poglobil v svojega Guya de Maupassanta, čeprav so črke pred mojimi očmi spočetka izvajale nekakšne plese.
Tu, ko se je vlak — uro pozneje — ustavil v Bebri, sem zaslišal hipoma nje zastrti, mehko proseči glas: »Ah. gospod. oprostite, ni mi čisto dobro; ali vas smem prositi za kozarec vode?«
Tako sva se seznanila, in zopet uro pozneje se mi je res posrečilo, da sem jo iztrgal njenim bolestnim mislim. Poslušala je moie klepetanje z nekaj zanimanja in od časa do časa ji je zdrsnil celo nasmehljaj preko obraza. Da, še več! Postala je celo zgovorna in mi je pripovedovala med drugim, da sta si dala v Hamburgu sestanek in da jo je bil spremil do Fulde, od koder se je vr-
nil takoj v Curih. Razni_ posli ga držijo, žal, priklenjenega na Švico, dočim je sama prisiljena, da živi v Berlinu.
»Ali tud-i vi stanujete v Berlinu?« !e dodala vprašujoče, dočim ji je vzpia-menel v obrazu izraz hipne skrbi. In ko sem pritrdil, se je*vidno zdrznila.
Od tedaj je postala redkobesednejša in neka.i časa pozneje mi je rekla, da se čuti trudno in da bo poskusila malo zaspati.
In res ie zaspala, spala je s kratkimi presledki polnih pet ur.
Malo, dražestno obuto nožico je uprla ob nasprotni sedež, glavo je naslonila daleč nazaj v blazine, tako je sedela. Bujne prsi so se ji dvigale in padale v globokem, enakomernem dihanju in od časa do časa ji je spreletel nervozen vz-drhtijaj ves obraz.
V Haleju sva dobila dva nova sopotnika _ ni se dala od njiju motiti in :'e spala dalje; šele kratko pred koncem vožnje se je dokončno vzdramila.
»Ah, saj smo kmalu tam,« je vzkliknila, ko je pogledala skozi okno. Počitek ji je bil po vsej priliki dobro del. Rožnat dih ji je ležal na licih in tih smehljaj ji je igral v kotičkih ustnic. Zelo živahno se je spravila, da uredi svojo prtljago in čim bolj smo se bližali mestu, tem večje pričakovanje je bilo v njenih potezah, tem svetleje se je svetil nje nasmeh. Zdelo se je, da ne more pričakati
ure, ko bomo privozili na postajo, vsak hip je pogledala skozi okno, vstajala in spet sedala.
Končno smo sc pripeljali.
»Hvala Bogu,« je deiala zadovoljno •in se malo pretegnila. kakor delamo tedaj. ko nam stiskata skrit strah in veselo pričakovanje srce.
»Ali vam smem morda pomagati pri nalaganju prtljage?« sem jo vprašal.
»Tisočkrat hvala,« je dejala naglo z nasmehom, polnim zadrege, »toda čaka me moj mož.«
Tu. kakor da se je vžgal požar na njenih licih, ie zaplamenelo njeno obličje v žareči rdečici sramu, zastrmela se .ie vame kakor okamenela in je zagrabila dvakrat za nečim nevidnim v zraku. kakor da bi hotela ujeti ubeglo besedo.
»O Bog!« ie dejala potem in se udarila z dlanjo ob čelo in v istem hipu je izbruhnila v glasno, krčevito ječanje.
»Za božjo voljo, gospa,« sem ji zaše-peíal; a ni me cula.
In tedai so se odprla vrata.
»Roza, Roza.« ie zaklicalo več glasov. »Tu si končno!«
Pred kupejem je stalo več dam, starih in tudi mladih in še neki gospod z dvema otrokoma ob roki.
In še vedno ječe, je padla v njegovo naročje.---
Najigravepa živalica naših gozdov — Koliko veverica porabi in koliko potrati — Drevesni sok — strast ljubkega glodalca — Zaroda kakor listja in trave — Sovražniki veverice: kune, kragulji in sove —
Oblecimo se v veveričje kožuhe!
koliko vejic uniči kar za zabavo! Iz sladkosnednosti načne z dolgimi zobki zdravo lubje jelke in držeč v gobčku natrgan kos lubja, smukne po deblu. Na
Večina ljudi, ki so zaposleni v gozdu, kaj redko opazuje gozdno življenje, odnosno prisluškuje gozdnim tajnam. Ljudje v gozdu govore, da se jili sliši že na velike razdalje. Nekateri pojejo, drugi vriskajo, tisti, ki so zaposleni s sekanjem in spravljanjem lesa, pa itak ropočejo in kriče. Celo lovcev in sprehajalcev imamo malo, ki bi znali vredno uživati sveto tišino gozda, še redkejši so pa tisti, ki razumejo, kaj se godi v gozdnem svetišču.
Edino ena živalica je v gozdu, ki jo pozna skoraj sleherni obiskovalec šume. To je
mala ljubka veverica.
Ta opici podobna živalica je zelo zvedava in feaš to je povod, da ima priliko videti jo vsak razgrajač in kri-čač. Prisotnost človeka je ne moti posebno. Večkrat jo zalotimo, ko skače z
ta način odlušči cele krpe lubja. Iz golega dela debla pa liže sladki smolnati sok. Baš pri tem zločinskem poslu, pa je, kakor piše Brehm, veverico že večkrat doletela najhujša kazen. Sladki sok, posebno sok listovcev, ki jim mala zlobna škodljivka tudi ne prizanaša, je zelo opojen in veverica se pri srkaniu tako upijani, da jo kaj lahko uničijo njeni sovražniki. Večkrat se je zgodilo, da so pijano veverico ulovili tudi ljudje, ko se je opotekala po tleh, seveda ne vedoč, kaj ji prav za prav manjka.
Največjo škodo pa povzroča veverica s tem, in to posebno v hudih zimah, da pogrize iglavcem, posebno smre-
drevesa na drevo, ali pa, ko smukne s tal na deblo ter po gladkem deblu teka kakor zajec, ali lisica po tleh. Ce je deblo visoko, brez vej, smukne za deblo, samo drobne glavice z jesketa-jočimi, črnimi očki ne skrije. Čaka, da se ji približamo. Na+o skoči med veje, se malo pokrega, nas motri, dokler ne odidemo. V primeru, da jo zapodimo, zbeži v vrhove, kjer se skrije, ali pa spretno preskoči na veje, večkrat po več metrov oddaljenega drevesa. Mnogo zanimivejše ie. če smo prišli v gozd neopaženi. Ni treba doglo postajati, že zaslišimo škrget drobnih zobkov, ali pa padanje, odletavanje trdega predmeta z veje na vejo, dokler končno^ ne udari predmet trdo na gozdna tla. Ce opazujemo, odkod ta škrget in praskanje, opazimo, da se v vrhu smreke maje veja. Potem opazimo veverico, ki sedi, ima privzdignjen košati repek in drži smrekov storž, ki ga kaj spretno obrača in glo.ie z dolgimi tankimi zobki. Ce ii štorž izmakne, navadno smukne za za njim kar navzdol po deblu. Kakor hitro je to opazila njena soseda, skoraj ne strpi, da ji nc bi ponagajala. Skuša jo prehiteti in ji odvzeti sadež — kljub temu, da je na okoliških drevesih še nebroj vsaj tako ali še bolj okusnih storžev.
To pa je že skoraj vse, kar je navadno znano posetnikom gozda. Skrbni gozdarji, ki so v mnogih primerih, posebno v letih kakor je bilo lansko, ko ie izredno dobro obrodila smreka in je bilo mnogo veveric, trpeli ogromno škodo, posebno še po zimi, pa poznajo veverico z druge plati. Ugotovili so, da spoda veverica med
največje škodljivce gozda, posebno če se pojavi v velikem številu. Škodo znatno poveča njeno veselje do igranja in, skoraj lahko^ trdimo, neke vrste lahkomiselnosti. Ce bi veverica odtrgala samo to kar porabi za življenje, ne bi napravila niti polovico škode. Koliko nezrelih smrekovih storžev potrga iz lahkomiselnosti in zmeče na tla, p----------------------------- --------------------
kam, borom in mecesnom popke in mlade poganjke.
üorki so veverici tudi prijatelji ptic pevk. Neštetokrat je dokazano, da veverica uniči mnogo ptic pevk in napada celo večje ptice; posebno mnogo gnez-dilcev duplarjev uniči. Behm trdi, da vhode v duple, kjer gnezdijo manjše ptice pevke, obgrize ter na ta način skuša doseči svoj smoter. Najbolj ji gredo v slast jajčeca. V želodčkih ustreljenih veveric so našli v mnogih primerih lupine jajčec, ki jih gotovo ni zamenjala z lešniki, kakor je to trdil v »Lovcu« neki pisec, hoteč na ta način spraviti veverico pod lovsko zaščito.
Kakor vsako drugo bitje, pa tudi veverica mnogo koristi prav tistim goji-teljem gozda, ki so jo napisali na črno desko. Dogodilo se je že v več krajih, da so posestniki gozdov trepetali za svoje gozdove, ki so jih neusmiljeno uničevale nevarne gosenice. Kar so se poleg raznih ptic, uničujočih nevarno zalego, pojavile tudi v nenavadnem številu veverice. Mnogi so bili prvotno mnenja, da so veverice prišle uničevat koristne ptice. Kako pa so bili prijetno iznenadeni, ko so v želodcih postreljenih veveric našli namesto perja, neprebavljive dele gosenic. Opazovali so jih dolgo časa vedno na krajih, kjer je bilo največ gosenic.
Vsakogar bo zanimalo odkod naenkrat toliko veveric in kam zopet izginejo? Točni opazovalec prirode bo lahko opazil, posebno pri nas, v krajih kjer v navadnih letih ni posebno veliko veveric, mnogo zanimivega. V planinskih krajih, v iglastih gozdovih, kjer je poprej videl vedno le temne veverice, bo v letih, ko obrodi smrekovo seme, ves začuden gledal rdečkastorjavo, včasih lisičjerdečo veverico. Od dne do dne bo naraščalo število temnih in svetlih veveric. Nasprotno se bodo ob dobri letini lešnikov, v nižjih legah, kjer v listnatih gozdovih poznajo le rjavo, pojavile tudi temne sestrice. V par mesecih pa se
"bodo kar podesetorile in ves sozd, kjer ni bilo prej posebnega življenja, bo živel — Odkod to?
Kdo je daleč v gorah povedal temnim vevericam, da bo tam doli v ravnini to leto bogato rodila leska, kdo je šepetal rjavim ravninskim sestricam lansko leto, da tam gori, v planinskih gozdovih, pod težkim bremenom smolastih storžev omagujejo kosmate smrekove veje in šibe. Morda dih pomladanskega ve-triča, morda rdeči in zeleni krivoklju-ni, ki nikdar ne manjkajo pri bogato obloženih gozdnih pojedinah, razveseljujoč z ljubkim življenjem ostalo pestro družbo gostačev?
Prišle so trop za tropom. Tn ker se jih je mnogo pojavilo, je bilo, posebno pri dobri hrani, tudi dobro razpoloženje, ki je bilo povod za veselo rajanje, čigar posledice so se kmalu pokazale.
Drobne samice so povrgle, tudi po večkrat kakor navadno,
po štiri in več mladičev.
Prvič so skotile že v mrzlem januarju. drugič v februarju in tako dalje skozi vse pomladanske in poletne me-sece. Celo po petkrat v enem letu so vrgle mlade. V drugi polovici leta pa so po dobrem razpoloženju jele mučiti materinske skrbi tudi' prve, januarske in februarske mladice. No, in potem se naj še kdo čudi, odkod naenkrat toliko veveric? K sreči moramo povdariti, da je baš pri veveričjem rodu skoraj 80% samcev, drugače bi veveričji rod v letih, ko se živali močno plode, postal za gozdove usodepoln.
Z vevericami pa prihajajo tudi njihovi sovražniki, ki veverice neprestano zasledujejo. Kjer je dosti veveric, so doma
kune zlatice.
Joj veverici, če jo zasledi kuna! Z veje na vejo, petkrat, šestkrat se vije okoli debla brzi tek veverice. Na to zbeži v vrh drevesa, skoči od tam deset in še več m nizko na tla. Pri takih obupnih skokih, ko ji mnogo pomaga dolgi rep, se sicer trenutno reši, kaj pomaga, ko kuna ne odneha, dokler veverica ne omaga. Podobno borbo ima veverica s kraguljem, kanjo ali sovo. Pred temi sovražniki jo večkrat reši kako drevesno ali zemeljsko duplo, kamor ji ropar ne more slediti.
Kakor so se pojavile, prav tako tudi izginejo veverice. Nekaj jih uniči huda zima. ko v debelem snegu ne morejo do zimskih skladišč v tleh. Od dne do dne hirajo in propadajo, dokler ne 'poginejo, ali pa jih omaganih ne pobere lisica, kar pod drevjem. Večina pa se jih izseli. V Rusiji, kjer je mnogo več veveric kakor pri inas, piše Brehm, so videli, ko je več tisoč veveric preplavalo široko reko in na to nadaljevalo pohod v gozdove kjer so dobile potrebno hrano. Mnogo jih je pa seveda tudi omagalo v valovih.
Pri nas še ne pomnijo lovci, da bi se bilo kako leto pojavilo toliko veveric, kakor lani, ko je po več letih zopet dobro obrodila smrelka. Mnogo so jih bili postřelili in na naših kožuhovinastih sejmih je bilo naprodaj veliko veveričje kožuhovine. Zanimiva je bila barva kož mlajših veveric. Priča, da so se sešle in križale v mnogih krajih temne gorske s svetlimi.
Zal, da veverčja kožuhovina ni imela letos posebne cene najbrže zaradi špekulacije kupcev, ki skušajo dobiti kožu-hovino kolikor mogoče za mal denar.
Kožuhovina naših veveric
sicer ni taka kakor ona dragocenih ruskih veveric, ki jih postrele posebno v Sibiriji letno na stotisoče. Vendar ima tudi naša veverica prav čeden, lepo ob-raščen kožušček. Iz kožic našili veveric se da sešiti zelo eleganten damski kožuh. Ker so pri nas veverice tudi Pozimi precej raznobarvne in sicer sega ta lestvica od sivorjave do skoraj črne barve, se kožuh lahko prijetno senči ter ustvari lepe bavrne prehode. Za to je treba pač nekoliko več kožic, kakor za bolj enolične kožuhe, ko ni treba kožic sortirati po barvi. Za kožuh se porabi 400 do 600 veveričjih kožic. Neprilike so le zaradi strojenja, ker pri nas zaenkrat nimamo potrebnih strojarjev za tako kožuhovino. Navadno pošiljajo kr-znarji fineišo, dražjo kožuhovino strojit v inozemstvo.
SARGOV
Juepšijzohje,
]ravi sc obje,
3)uhteca usta!
Kakor v prejšnjih letih, se bodo najbrže že letos, gotovo pa prihodnje leto veverice po naših gozdovih razšle in bomo lahko veseli, ko bomo ostale videli v 'ljubki prijetni igri, podeče se z drevesa na drevo.
Lovci pa, kj imajo v zalogi še mnogo veveričjih suknjič, naj ne obupajo in naj kožuhovino skrbno shranijo, ali jo dajo ustrojiti. Zadnja veveričja karta še ni izigrana in ni izključeno, da bo še precej povpraševanja tudi po naših vevericah ter bodo dobili za kožuhovino vsaj toliko, kolikor so jih stali streli. VI. K.
Žlahtni ali užitni kostanj v naših krajih
Kostanj je priljubljen sad, kuhan ali pečen; vsakdo ga rad uživa. Posebno velja to za meščane, ki zahtevajo ie prav debele kostanje, ki jim pravimo maroni.
Marone pridelujejo v največji meri v Italiji, pa tudi na Goriškem in Vipavskem. Razmeroma droban, ali vendar še dosti okusen kostanj rase po host a h v mnogih krajih na Dolenjskem in južnem Štajerskem., Tudi na Rožniku, Golovcu ter ponekod na Gorenjskem ga je dovolj.
Vprašanje nastane, ali uspevaoo maroni tudi pri nas. S tem vprašanjem so se bavili pri nas že v starih časih. Letos pomladi se je zopet pokrenila ta misel. Pri nas v vinorodnih krajih ob-sekavaijo kostanjino vsakih toliko let tik zemlje za pridobivanje potrebnega kolja za trte. Kostanjevo kolje je poleg a-kacijevega izredno trpežno. Na ta način izvršujejo nehote nekako pomlajevanje kostanjevega drevja. Ko čez nekaj let tako pomlajen kostanj priče roditi, so plodovi debelejši, ali debelosti maronov kljub temu ne morejo doseči. Kdor hoče pridelati prave laške maro-ne nru ne preostane drugo, nego prece-piti domači drobni kostanj. To je pa lažje rečeno nego storjeno.
Cepljenja samega ni težko izvršiti. Naiiprikladnejši način cepljenja za žlahtni kostanj je zboljšani način cepljenja za kožo, ki ga je kaj lahko izvršiti. Za izvršitev tega cepljenja se mora pa počakati, dokler podlaga ne ozeleni in postane muževna. Ta način cepljenja kostanj najrajši sprejme, cepilno mesto je treba le zamazati s cepilno smolo.
Precopijanje kostanjev z maroni je pa pri nas združeno z velikimi zaprekami. Prvi pogoj temu je, da se zberejo v te namene le južne in proti severu popolnoma zavarovane lege, ki so bolj visoke; torej tamkaj, kjer bi uspevala brezhibno tudi vinska trta. Lanska po-zeba je postavila temu mejnik, upoštevajmo sedaj to v polni meri! Kakor vinska trta tako se tudi maroni ne dado prisiliti. Morajo biti pač dani naravni pogoji, to je prava lega.
V dokaz temu naj služijo naslednje skušnje, ki so jih napravili že 1. 1886. na kmetijsiki šoli v Grmu pri Novem mestu. Pokojni vodja Dolenc ie zasadil, ko se je prenesla šola iz Slapa na Vipavskem na Grm, vse polno cepljenega kostanja v okolici šole. Tudi mnogo domačega kostanja se je precepilo s cepiči maronov iz Vipave. Pomladi drugega leta je vse to drevje bilo že posušeno ker je pozimi pozeblo. Za par let se je poskusil posaditi z maroni opuščeni vinograd (nižja lega) v Cerov-
cih pri Smolenji vasi. Pa tudi tukaj so marčni čez par let pozebli.
Poskus se je obnesel pri pokojnem graščaku Fr. Langerju v Pogancih. Leta je dal požilahtniti mnogo drobno-zrnatih kostanjev, .in sicer v vasi Ga-br.je pod Gorjanci na svojem obširnem .posestvu. To drevje je raslo prav dobro in je rodilo prav lep debel sad. So pa bili le temu tudi dani pravi pogoji, namreč visoka lega v hribih, prava južna stran, ki je pro-ti severu (burji) zavarovana. Tudi ponekod v Beli Krajini se dobijo prav lepi in debeli konstaii.ji. škoda le, da se žlahtni kostanj prideluje v tako majhni meri.
Velika zapreka razmnoževanju žlahtnega kostanja je nastopila po vojni m to ie brezobzirno izsekavanie kostanjev, ki gredo v tovarne za tanin. O tem pa ob drugi priliki.
Dolores Costello in George O Brien
Dolores Costello — danes slovita filmska igralka, je prvič nastopila v filmu, ko ie bila stara 6 let; toda takrat ne kot deklica, temveč kot deček. Bilo io je tako strah r>red ogromnimi reflektorji, da je pobegnila s pazotmice. Nu, to ie bilo prvič in zadniij. Pozneie se ie filmskemu snemanju in ateljeju prav kmalu privadila. Dolores ni kazala dosti zanimanja za šolo; zato so morali starši njej m njeni sestri naieti privatnega učitelja. Obe sestri sta se istočasno učili tudi plesa.
Ker ie kazala Dolores že v svojih nai-milajših letih mnogo zasiimania /a tibn, si. postali na izredno hitro se razviiaiočo deklico prav kmalu pozorni m nekega dno je dobila od družbe Warner Br >ss poziv ici poskusno filmsko snemanje. Angažirali so io, toda doživela ie še nebroj razočarati ш žalostnih dni. Vedno ie dobila :e nmilme. posiranske vloge, mnogoK.-at celo tako. ki so bile po dogotovitv» filma izrezane. KcíiČ-no ie napočil tudi zanjo dan sreče in radosti. Ko jo je nekoč vide' John Barrvmo-re. čitaiočo neko nismo (seveda v filmu), rr.u ie ugajala na prvi mah. Povabi! jo ;c k sebi v pisarno in dosegel, da ie dobiia giavno žensko vlogo v iilrru »Morski v .k . Od -edaj datira zaeeteK njene karijere.
Da .ie Dolores Costcib res velika igralka prav posebnih talentov, divne. prekrasne. res občutene igre. obenem pa prav lepe graciozne zunanjosti, bo рокагга! film ->Noe-tova banka«, čigar premiero bomo imeli v Ljubljani v najkrajšem času.
Ju^o-Badiator
Projektiranje in izdelovanje centralnih kurjav, parnih kuhinj, pralnic ter sanitarnih in sušilnih naprav.
Lastnik Friderik HERTLE
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 18.
Tel. 34—82.
Ost:
Izgovori
Kako je v drugih poklicih, ne vem. Opravljal sem sicer že posle, ki so povsem drugačni kakor ta moj poklic, v katerem se sučem dan na dan. Skladal sem drva, lepa brezova polena na velikem dvorišču nadškofa Rjazanskega in na kolodvoru istega mesta sem pometal čakalnice ... A izgovorov tam ni bilo, namreč izgovorov, če je prišel kdo prepozno . . .
A tu pri nas pa rastejo in se rode izgovori. Teater sam jih rodi, vsaka zakasnitev ima svoj vzrok in ta vzrok je vselej podprt s tehtnimi dokazi. Vse skupaj pa se imenuje »izgovor«.
Tekom let se je nabralo te robe za celo debelo učno knjigo, za navodila: »Sto izgovorov, praktično preizkušenih, za primer, da si skušnjo zamudil.« Najdemo nazrazličnejše, enostavne in zapletene, take, ki so samo govorjeni in take, ki zahtevajo tudi dramatične igre — končno, še psihološko zapletene.
Saj ne bo zamere, ako izdam enega ali drugega za splošno uporabo, narobe. obetam si, da bodo vsi oni, ki morajo vsak dan ob določeni uri nastopiti svojo službo, hvaležni zanje in pridno segali po njih.
Eden najbolj priljubljenih krivcev zakasnitve je ura in če bi bili stari Grki že poznali to izdaibo, bi jo bili gotovo že uporabljali. Zato je izgovor z uro spoštovanja vreden, sivolas, klasičen in še vedno učinkovit. — Uporabljajo ga oni, ki delajo vtis solidnosti, recimo Skrbinšek. Pride in pravi: »Hudiča, ura se mi je ustavila, pa sem zamudil.« Včasi gre pa v hiši takega zamudnika vse narobe in se ustavijo vse ure na mah ali pa kažejo za pol ure kasneje, nego je začetek vaje napovedan. To bi bile ure — varijacij je nešteto.
Potem pridejo trenutne bolezni . . . »Slabo mi je postalo,« pravi Železnik, »slabo od želodca.« To je zelo učinkovito. Včasi mu prične doma točno pet minut pred deveto teči kri iz nosa in čeprav je šibke in slabotne rasti, mora imeti krvi izredno mnogo, ker mu teče včasi kar dve uri nepretrgoma in bi vsak drugi normalen človek izkrvavel. Da, da, Železnik ima mnogo krvi, on je polnokrven tič.
e
Potem pridejo efektnejši izgovori. Recimo: britve. Tako pride zamudnik in pravi: »Bril sem se, pa sem se uie-zal in nisem mogel takoj ustaviti krvi . . .« Ko ga pogledate opoldne po skušnji, spoznate, da se je njegova ra-
na zacelila pošastno hitro in da je kirurgija diletant proti zdravi konstitu-ciji . . .
Zelo uspešno uporabljen izgovor je vlak in prelazi na progi. Tisti, ki stanuje bolj daleč, se ga poslužujejo: »Ravno grem, pa zapro rampo in vlak je stal deset minut — ni vrag, da sem zamudil. A kazni ne bom plačal, saj nisem jaz kriv, da so prelazi tako idiotsko urejeni . . .«
«
Zgodé se včasi nezaslišani slučaji na tem svetu. Tako recimo našega Kralja gospodinja pogosto zaklene v stanovanje in odide na trg. Seveda revež trka, a koncem koncev mora počakati, da se gospodinja vrne in ujetega ptička izpusti — da je skušnja zamujena, je jasno. In po čigavi krivdi? Po Kraljevi? Kaj še! Kriva je gospodinja —
nje pa ne moremo kaznovati. *
Ako stanuje Lipah mesec dni pri eni gospodinji, ji da vsaj dva do trikrat umreti. In ta katastrofa nastopa kronično vedno pred skušnjo in mora on pomagati. — To je zeio hudo in nam vsem se močno smili. Kaj se hoče, pač nima sreče z gospodinjami..
Ker smo že pri gospodinjah! Rajnki Ločnik je imei z njimi posebns izkuš-
nje. Kadar je zakasnil, je prisopei in pc-/edal: »Oj, to je biia gonja i Ob sedmih vstanem in se učim vlogo (!), na-enkiat začujem krike. Gospodinja je pričela roditi. Služkinje ni. ala Ločnik Po zdravnika in babico. Pa sem se zakasnil — oprosiire prosim.« in Ločm-kove gospodinje йо bile posebna pasma, one so znale včasi kar po dvakrat na teden rediti . . . Da, da, marsikoga obdari Gospod Bog z izrednimi čednostmi.
*
Učinkov';o sredstvo je telegram . . . Poznal s&;í take člane, ki so imeli tak papir vsuej p:i sebi. Zami:d;š skušnjo — ab.^ prišla je brzojavka m uma je brat ali sestra ali stric. In dajal5 so umirat, žiahti kar do petega kolena, ko so b.!; odpravljeni in izaemjcni že
prav >si — pa od začetka . . .
*
O, izgovorov je, kolikor kdo hoče, zakaj fantazija je i ep dar božji in posebno igralcu blagodat in pomoč. — V tej obilici lepili in logičnih izgovorov pa sem našel enkrat enega, ki je krasen in imenten po svoji svojevrstni logiki. Avtor njegov pa je Potokar. Tole se mu je zgodilo, da je zamudil. »Grem ob osmih z doma,« pravi, »in zdajci se ozrem, za menoj stopa pes. Velik, lep pes. Grem naprej, pes za menoj. rr=
Napodim ga, a pes nič — kar naprej za menoj. Tako pridem do teatra. Pes z menoj — prav pred vrata. Tu sč mi je zasmilil in obrnil sem se in ga odpeljal — na policijo. Res. smilil se mi je in nisem imel srca, da bi bil pustil zvestega kužka kar tako na cesti — zakaj skušnja bo dolga . . .« In taka odkritosrčnost porazi, kaj hočete, leoo je, če ima naš član tako rad pse . . .
da jih vodi kar na policijo . . . *
Da, izgovori! So nekaj posebnega in nas spremljajo od šolskih let, ko smo zvezke doma pozabljali in se pred vsako šolsko nalogo uřezali v prst in ga obvezali z robcem . . . Izgovori niso laž, oni so izgovori —! V teatru so pa imenitni, oni romajo po ustnem izročilu iz roda v rod in so del zgodovine teatrske . . . Tekom let izgube svoie prvotno lice, kolegi jim dodenejo b,trska in sijaja — postanejo že anekdote in naš, trenutno sto osemnajst let stari večni mladenič, papa Danilo, ni dosegel rekorda v letih, temveč je tudi mojster v izgovorih ... Da, da, ljubi kolegi, tu imejmo primero, kam privede telovadba duha in plavanje!
Darujte za slepe!
Mož, ki je hodil
za svojo senco
Ko je na Zavrhu vihrala rdeča zastava — Dve tigri in ena ©antra — V znamenju Lojze — Skesan lopov — Angelska godba in hudičev rep — Kozaški ples — Minko spet straši rdeči netopir — Tožba grofice Lili
Peljal sem se na Zavrh. Minka me je bila povabila. Tako lepo je pisala, da m bilo nič premišljevati, ali bi šel ali ne. ln ie sama prišla po-me na postajo s svojim konjičkom Aladinom, rumenim ko oran-
Žet
-- Minka, sem vprašal na vozu, ko sva Hrdrala po ravni cesti in je Aladin veselo hrzal v solnčni zimski dan. — Ce sem prav razumel vaše pisemce, sem povabljen na slavje trojne zaroke. Ah ne
___ Ne bo nič slavja, je dejala Minka in sramežljivo pogreznila obraz v kožuh.
—	Samo tako ... Oče so želeli, da se zberemo, kar nas je otrok. In pa vas so rekli povabiti, ki ste ... Saj sem vam Dišala! je zamrmrala skoro nejevoljno; nato pa brž pripomnila: - Gospod dr Klop pride tudi, zagotovo je obljubil. Njemu so oče sami pisali, vam pa jaz
—	Zato sem pa tudi prišel, Mmka. Kdaj bo pa poroka, če smem vprašati.
—	Ni še nič domenjeno, je naglo odgovorila in pognala konja. Iz njenega glasu sem spoznal, da ji je neprijetno z menoj se pogovarjati o tem vprašanju.
Zato sem rekel:	.	,
—	No, samo da je sedaj vse dobro, Samo da je vse dobro. In da je srečna
naša Minka!	.	.
Minka je molčala, čez cas pa je rekla
potihoma, ko se je voz počasi gugal v
klanec:
—	Preje je bilo lepše ...
—	Ah. da, Minka, sem vzdilmil. — Sanje so vedno lepše kakor resničnost, hrepenenje vedno slajše od izpolnjenja. Srce pa je vedno žejno ... Vedno je žejno,
Minka!	.
Začutil sem pod odejo Mmkino roko. Mehko, toplo se me je oklenila in ostala v moji roki. Nekaj je družilo najmi srci. ЈГако sva se vozila na Zavrh.
Vsa resnobna in zamišljena je bila Minka. V njenih nekdaj tako objestnih očeh je ležala rahla otožnost, da, celo neka plahost. In opazil sem, da spreleta-va njena lica, nekoliko bleda in upadla, zdaj pa zdaj nervozen drhtljaj. Da, da, če je visel človek takole nad prepadom, to zapušča sledove, sledove ...
Izza klanca se je prikazal Zavrh, vsa okna so se lesketala v solncu.
_Minka! sem vzkliknil. — Če me ne
varajo oči, vihra tamle z line rdeča zastava. Ali je na Zavrhu že proglašena sovjetska republika?
—	Od snoči! se je zasmejala Minka.
—	In davi je predsednica Zora s tovarišem hlapcem Gašperjem, tem pujskom, jedla žgance iz ene sklede. Dober tek!
Ko je Minka zapeljala na dvorišče — äva avtomobila sta stala tam, elegantni limuzini Minkinih omoženih sester, — je zgoraj iz okna pokukala znana črna glavica. A naredil sem se, kakor bi je ne Videl, in sem stopaje z voza dejal na glas:
—	Zdaj vem, zakaj je na hiši rdeča zastava. Postajališče avtomobilov!
Dovtip je bil slab, hudo slab, a je storil svoje: razdražil je Zoro, in to sem baš hotel; na drugi strani pa je malo pomiril gospo Bino in gospo Rozo, košati dami v svili in briljantih, ki sta se zelo škanda-lizirali nad to rdečo zastavo.
A se je potem čez dan zgodila na Zori ni zastavi zanimiva izprememba. Ko smo se namreč vrnili z obiska na Selili, Minka, Zora in jaz, je na Zavrhu vihrala bela zastava. Da je to naredilo soince, je razlagal Zori eden šoferjev, da je rdeča barva tako obledela ... »Kapitulirala je!« se je pošalil drugi šofer. Nakar je Zora velela šoferjema, naj snameta zastavo in jo neseta svojima »milostljivi-ma «; da jima ona poklanja to blago, da bosta imeli s čim pokriti svojo nagoto, kadar bo prišlo tako, da »milostivi« niti Srajce ne bosta več imeli...
Lahko sta gospa Bina in gospa Roza slišali to na lastna ušesa, kar je rekla Zora šoferjema.
In sploh, Zora in gospe Bina in Roza. Bil sem priča, ko so se vse tri srečale
zgoraj na ozkem mostovžu. Nobena se ni hotela ogniti. Hudo so se gledale in pihale. Dve tigri in ena pantra! sem si rekel. Samo moj prihod je preprečil, da se niso spopadle.
Da, bilo je prav zanimivo tisti dan na Zavrhu in prav zabavno za tihega opazovalca. In ko nas je bila zbrana pri večerji v veliki družinski sobi tolika družba, mi je prihajal v spomin večer mojega prvega obiska v tej hiši. Kaka razlika med takrat in zdaj. Koliko se je bilo iz-premenilo na Zavrhu v teh kratkih treh, štirih mesecih! Takrat v pusti, prazni, grobno tihotni hiši samcat, zagrenjen star mož... z žensko, ki mu je bila samo dekla, ki jo je komaj pogledal, ki je bila njegovemu srcu popolnoma tuja, — danes pa, taista dva človeka, ženin in nevesta, srečen par!
Gledal sem Zavrharja, kako je bil ves pomlajen in prerojen, kako mu je veselo žarel obraz, tako zdravordeč, tako skrbno obrit, in kako se je v celem njegovem človeku razodevala nova bodra življen-ska sila. Čudovito ti še ozeleni takle star hrast, če dahne vanj prava pomlad. In Lojza, Lojza! Častita sestra Alojzija, tako sem jo takrat na tihem imenoval v njeni samostanski ponižnosti, — danes pa, kako lepa, zamamljiva je bila Lojza; Kako so se je bočile polne prsi pod belo svileno bluzo, kako so blestele njene velike, temne oči in njeni lasje, spleteni v težko kito, kako ponosno se je pozibavala v krepkih, širokih bokih. Čudež je ljubezen, čudež je ženska.
—	Kajne, da sta krasen par ? mi je po-šepnila Minka, ki je uganila moje misli. Minka, ki se je bolj radovala očetove sreče nego svoje.
A tudi Jošt, Bina in Roza, — videlo se je, da so vsi enodušno odobravali očetov sklep, in vsi so izkazovali nekako hvaležno spoštljivost Lojzi, Lojzi, ki jim je osrečila očeta, mu darovala svoje srce in svojo mladost. Lojza, Lojza! Ona je bila zdaj na Zavrhu prva in vse. Ona, ki je imela roditi Zavrhu dediča, bodočega gospodarja ...
—	Dobri so moji otroci, tako se je pohvalil Zavrhar, ko sva se pogovarjala na samem. — Bil sem jim krivičen, ker jim nisem zaupal. A če hočeš, da bodo tvoji otroci zaupali tebi, moraš tudi ti zaupati njim. Do tega spoznanja sem se dokopal, přestávši dokaj duševnih muk. Sploh, polno napak in zmot se imam obdolžiti. In prav mi je povedala grofica Lili: hodil sem za svojo senco. Odslej pa — ako Bog da...
Večerno soince je posijalo v sobo in Zavrhar je razprostrl roke... In je objel mene, govoreč mi tople besede zahvale.
Tedaj pa sta me obšla sram in žalost kot še nikoli.
—	Ne, dragi Zavrhar, sem rekel. — Nevrednega ste objeli. Nisem se izkazal vašega prijatelja, najmanj pa dobrotnika vaše hiše. Nasprotno, malo da ni prišla nad vašo hišo velika nesreča, po moji krivdi, Zavrhar! Nočem biti farizej, zato zvedite resnico.
In sem se obtožil pred Zavrhar jem.
—	Vidite, sem govoril, — ko je prišla takrat Minka k meni, je bila v takem ... Kako bi to povedal vam, očetu njenemu? Pravila mi je nekoč ženska, ko ji je tako bilo: s prvim je šla, ki je prišel mimo ... Kriza! Ali razumete to, Zavrhar? Vidite, tako je bilo takrat z vašo hčerko. K meni se je zatekla sirotica, slišal sem šumeti njeno kri, toda niti mezinca ji nisem podal, da bi jo obvaroval. Ne. Ampak sem storil, kar sem storil. Zakaj ? Ker sem imel takole svojo zabavo — pognati to oholo princeso v objem hlapca... Taka lumparija, ha, Zavrhar ? Vrzite me čez prag!
Zavrhar je poslušal, zmajeval glavo in dejal:
—	Pa če je bilo tako, bi bili lahko naredili tudi drugačno lumparijo, kakor pravite. Pa je niste ...
—	Ah, to je kakor opravičba za morilca, da ni zagrešil povrh še ropa! Saj, hvala Bogu, vse se je končno srečno izteklo, ampak, kakor vidite, jaz imam na tem stoprav toliko zaslug kakor ta-le vaš Mik. On jih ima nemara več.
Mik, prijetno ležeč na solnčni lisi, je samo poškilil na gospodarja, češ, ali si slišal? To smo mi! Zavrhar je pogladil psa, meni pa je dejal:
—	Naj bo, kakor hoče, resnica je to: Ako bi ne bilo vas, ne bi bilo nikoli prišlo, kakor je prišlo. In jaz pravim, da se je moralo vse tako zgoditi, po božji volji, tudi tista vaša »lumparija«, brez zamere!
—	Saj to me tudi tolaži, prijatelj Zavrhar !
—	No, torej. Pa kdo je meni odprl oči za Lojzo? Samo vi! Ali je bila to tudi lumparija ?
—	Pravzaprav tudi, prijatelj Zavrhar.
—	No, potlej pa rečem samo to: Še enkrat najsrčnejša hvala! se je zasmejal
Zavrhar in me znova objel.
*
Pa dasi je bilo prav luštno tisti večer na Zavrhu in je dr. Klop v svoji prelepi napitnici, ki nas je vse genila, poudaril, da kdor ima dobra ušesa, lahko sliši nocoj na Zavrhu same angelce gosti, pa se je vendar tisti lepi večer še prigodilo to in ono, kar —. No, ne mislimo nič slabega prerokovati, Bog ne zadeni! Saj vemo, da je bila to samo jezica tistega hudiča gori na završkem dimniku, ker so ga pregnali angelci, pa je za slovo še takole malo pomigal z repom ...
Prigodilo se je na primer, da se je Janče zamaknil v Zoro, ko je ob gramofonu zaplesala kozaški ples.
Nič ne rečem, imenitno je plesala ta vražja deklina, pregrešno lepo — ampak zato se še ni bilo treba zamakniti — ho. ženinu lepe Minke! Bogme, nisem še videl moškega žensko tako požirati z očmi. kakor je Janče požiral Zoro. Meni je bilo mučno zanj in vsak hip sem bil v strahu, da ne bi kaj opazila Minka. Pa sem sprožil nogo pod mizo in sunil fanta v piščal, da je kar zastokal. Ko sva se spogledala, tedaj je ves pordel in v zadregi zvrnil vase polni kozarec.
Potem se je prigodilo, da se je oče Zavrhar spomnil na tiste buteljke starega silvanca, letnik 1920. Minka je vedela zanje, otrok je še bila takrat,, ko so jih zakopali. Alo, Minka, ponje! Dve nocoj, vse druge pa na svatbi, če Bog da! Z Minko sem šel še jaz, da ji pomagam.
Velike kleti so na Zavrhu in prav tja v najzadnjo me je povedla Minka. Pa ko sva grebla iz peska buteljke, je naenkrat zarenčal Mik, najin spremljevalec. Bila je Zora. Prišla je za nama ...
Ko strašilo se je lovila skozi kleti, pla-hutaje s svojim rdečim šalom.
—	Rdeči netopir! je zašepetala Minka in se stisnila k meni. Čutil sem, kako prestrašeno ji tolče srce.
Ah, takole vznemirjajo človeka včasi še dolgo kake neumne sanje ...
Bilo je že dokaj pozno vnoč, ko mi je Minka skrivaj pomignila v vežo; Zavrhar je baš pripovedoval veselo zgodbico, in vse se je smejalo.
—	Tetka Lili je izginila! mi je v veži povedala Minka. — Skrbi me. Ves večer je bila nekaj potrta, saj ste videli, skoro nič ni govorila. Kam je šla? Da bi šla domov, kar takole, ne da bi rekla vsaj lahkonoč, in sama brez Jančeta? Bojim se zanjo, v zadnjem času je tako čudna ..
—	Morda se pa še vrne! sem pomiril Minko. — Pa grem vseeno pogledat dol na Sela. Bom kmalu nazaj. In nikomur nič ne povejte, Minka.
Topla je bila noč, jug je podil črne oblake, in medlo je svetil mesec. Šel sem po že znani mi stezi in doli pod rebrijo, na klopici kraj studenca, sem našel grofico Lili. Že od daleč sem jo slišal jokati.
Tu na samotni kraj, v samotno noč se je zatekla in je tožila svojo bol vetru, oblakom' in kamenju naokoli; bol svojega srca, prevaranega za tako veliko ljubezen, prevaranega za tako lep, tako lep življenski sen ...
Glasno je plakala v noč in veter je plakal z njo in šušljalo je suho listje v gabrih in žuborel je studenček tako žalostno in sočutno ...
Uboga mala grofica Lili!
Tiho sem se približal in ji položil roko okoli ramen:
—	Madame!... Josip Fr. Knaflič.
— KONEC —
Mark Twain:
Moj nastop v Rakovem
Ni baš pniijetno, če se sam postavljaš у slabo luč, a včasi ti je nekakšna ne-odoljiva potreba, da bi se razodel in spovedal. In potom začutiš nekakšno ©lajšanje. To de zdravju dobro.
Tedaj, spovedal bi se rad: ker me jezi §n ker bi rad nakapal malo balzama na svoje ranjeno srce, na svoi ranjeni umet-miikov ponos! »Balzam« — hm! Sicer me vem, kau bi bilo »balzam« in nisem »balzama« nikoli niti videl — prosim rvas, aH ste ga vi videli? Pa vse eno. Balzam je pač beseda, ki jo običajno rabijo v tej zvezi. Tedaj, prosim, recimo »balzam«!
Pred časom sem imel »Šaljiv večer« & »Društvu mladih komi.iev« v Rakovem. Dovolj, imel sem ga!
Popoldne dotičnega dne sem se razgovarjal z enim imenovanih mladih gospodov in ta mi je med drugim pove-idal, da ima strica, ki je iz tega alii onega vzroka doizdevno za vselej izgubil dar Ikaíkršnega občutka. In s solzami v očeh mi je dejal prikupni komi j: »O, Йа bi ga videl samo enkrat nasmejanega! 0, da bi ga videl samo enkrat raz-ijekanega!« Da nima sploh nobenih Občutkov! Zame najstrašnejša predstava! Rajši bi bil desetkrat mrtev! Presunilo me je globoko: »Le privedite ga na mo-
je predavanje. Ga bom že zgraibil!«
»0, da bi mogli! Vsa naša družina bi vas za to večno blagrovala, vi, dobrotnik trpečega človeštva! Ali ga res lahko spravite v smeh? Ali mu res lahiko privabite utehe polne solze v uboge, izsušene očesne dupline?«
»Vsaj to mi oijamčite, da ima vaš stnic še kolikor toliko uporabno trebušno mreno.«
»To bi lahiko prisegel!« je menil komaj.
»Prav, mladi prijatelj!« sem zaklical svečano, »poltem ga le mirno privedite. Nocoj bom imel na sporedu nekoliko dovtiipov, ki ga morajo pripraviti v smeh. (Jamčite za trebušno mreno, kaj me? — Dobro!) Ce bi ti odpove dali, jih imam še nekoliko, ki ga morajo spraviti v jok ali na oni svet, to ali ono. Le privedite mi reveža!«
Mladi mož se je zahvalil s solznimi očmi. privedel je zvečer strica, ga postavil meni nasproti #v prvo vrsito in jaz sem ga pričel obdelavati.
Poskusil sem na.irorvo z blagimi šalami, potem z ostrejšimi, mož se ni zganil — vlival sem mu slabe dovtipe in ga preibadal z dobrimi — nič: sprožil sem váni stare, obrabljene smešnice in ga pr eluknjal * spred a i in zadaj z žare-čimi novimi — nič! Segrel sem se in ga naskočil od leve in desne, od spredaj in zadaj —• nri se zganil; pričel sem jec-
ljati, sikati, žvižgati, kihati, tuliti, kruliti, govoril sem nosljajoče kakor ob nahodu — nič; začel sem gledati križem, premikal sem ušesa in nos kakor kunec — nič, sedel je kakor zamrzinjen rinocerus in me je gledal z okroglimi očmi; sopihal sem in se znojil, divjal, besnel, dokler nisem posital hnipav in bolan in togo'ten in znorel — za nič na svetu nisi spravil nasmeška iz njega, da niti ne govorim o solzah, niti senčice nasmeška niti najbolj suhe vlagice v oči! Takšno vzorno stanje popolnoma p obed ač en ega miru se mi še ni primerilo ob nobenem živem bitju. Bil sem, kakor da me je kdo ustrelil.
Končno sem zaključil predavanje z brezinadnim vzkrikom, z dVjim izbruhom humorja in, sem mu zagnal dovtip nadčloveške strahotnosti naravnost v (krinko.
Potem sem padel zbegan in izmučen v svoj stol.
Društveni predsednik je pritekel k meni. mi izmil glavo z mrzlo vodo. me tolkel po hrbtu im vprašal: »Nu, kaj pa je? Nu, kaj se je zgodilo? Čemu ste se prav za prav tako razburili, gospod profesor?«
»Hotel sem spraviti to prekleto staro oljnato sliko v prvih sedežih v smeli!«
»Nu, dragi gospod profesor! Žal, da ste se zaman trudiPi! Ta je namreč gluhonem in slep kakor jazbec!«
Letošnji občni zbor
Vodnikove družbe
Pretekli četrtek se je vršil v Ljubljani IV. redni letni občni zbor Vodnikove družbe. Otvoril ga je predsedniik g. Rasto Pu-stoslemšek. nakar je imel tajnik dr. Pavel Karlin kratko poročilo o delovanju družbi-nega odbora in pisarne.
Poročilo tajnika.
Odbor Vodnikove družbe ie imel v minulem poslovnem letu 8 rednih odborovih sej, ki so bile vse sklepčne. Na teh sejali ie pretresal smernice in podrobnosti druž-bine organizacije, razpravljal o njenem književnem programu in o posameznih poslanih delili ter rešetal važna družbina gospodarska in finančna vprašanja.
Pisarna, ki je pravi glavni stan slovenske književne fronte, vzdržuje med letom stalno in podjetno prepotrebne stike med družbo na eni in poverjeniki pa člani na drugi strani. Na tisoče poročil, prošenj, opominov, pozivov in bodrilnih dopisov razpošlje našim požrtvovalnim intendantom in borcem po vsej slovenski zemlji in preko njenih mej. Treba iim je neprestano poročati o vsem. kar se je odločilo na odborovih sejah, informirati jih o stanju družbe in zraven navduševati za organizacijsko delo in propagando med ljudstvom naših mest. trgov in vasi.
Reči moram, da ie večina vodii te stalno napredujoče vojske vestno in zgledno opravila svoje cesto naporno delo. Hvala jim, vsem vkup. zvestim pionirjem!
Zelo uspešno in izdatno je podpiralo stremljenje in delovanje nove družbe tudi napredno časopisje, ki nam je vsikdar rado dalo na razpolago svoje stolpce in nam je bilo s štelinimi beležkami, članki in obširnejšimi poročili trdna opora pri težkem organizacijskem in informačnem delu.
Tu d* temu uglednemu pomočniku in so-borcu: iskrena hvala!
Na seji dne 19. oktobra je Vodnikova družba razpisala književno nagrado 5000 Din za najboljšo povest, zajeto iz sedanjosti ali pa iz naše zgodovine.
Na eni zadnjih sej je rok za vposlanje povesti podaljšal od 31. marca do 15. maja. Želim, da bi bil uspeh povoljen. v kolikor je v današnjih naših književnih prilikah sploh mogoče računati nanj.
Iz poročila blagajnika g. Milana Sterle-karja je bilo razvidno, da ie imela družba v zaključenem poslovnem letu 558.503 Din dohodkov in 565.000 Din izdatkov.
Za nadzorni odbor je poročal načelnik g. Ribnikar. Predlagal je blagajniku za njegovo vestno poslovanje zaupnico, ki je bila soglasno sprejeta. Gospodar prof. Breznik je poročal nato o proračunu za tekoče poslovno leto ki je bil istotako soclasno sprejet.
Predsednik g. Rasto Piistoslemšok se je s toplimi besedami spominjal duševnega očeta in ustanovitelja Vodnikove družbe -ir-Gregorja Žerjava. Njegovemu spominu se najbolje oddolžimo s tem, da posvetimo vse svoje moči procvitu Vodnikove družbe. G. predsednik se je toplo spominjal tudi ostalih ustanovnih članov, ki so umrli v preteklem letu.
Referet. knjižnega poročevalca
Zanimiv je bil referat knjižnega referenta dr. Ivana Laha, ki je izvajal:
Na moje lansko poročilo, o katerem sem podal nekako stališče odbora glede književnega programa Vodnikove družbe, se je oglasil v »Ljubljanskem Zvonu« St. Lehen, češ, da iz njega zveni »kakor pritajevano opravičevanje, s prikrito mislijo, da za široke kroge ne gre pisati (pravilneje: izdajati!) res umetniških knjig (podčrtal pisatelj) in da ie pri tem odboru »številka« it. j. število članov) važnejši kriterij nego literarna vrednost družbenih publikacij. Ne bom še enkrat navajal smernic, ki vodiio odbor pri njegovem delovanju, ker so itak izražene že v programu in namenu Vodnikove družbe. Ako se postavimo na stališče, da je »bolje nič nego slabo« in če bi merili vsako leposlovno delo. ki ga nudi današnja naša književna produkcija, samo z najvišjim merilom umetnosti — potem bi ostalo seveda — nič. Pomagati bi si morali torej s prevodi in tudi tam ne bi smeli poseči po delih, ki bi bila morebiti umetniško visoka, a naši publiki tuja. ampak bi morali izbrat: res nekaj za širše kroge primernega. (Odbor bo g. St. Lebnu in drugim hvaležen, ako nm predlože seznam takih del.) Čital sem te dni poročilo o raznih nemških podobnih družbah, ki šteieio po 40.000 in več članov jn razpolagajo gotovo z večio izbero del nego Vodnikova družba in tudi tam se je videlo, da se ozirajo na »število«, dasi more.io seveda pri S0-miili-jonski čitateli ski publiki bolj izbirati člane nego mi. Lažje ie delati programe nego izpolnjevati jih, če ni za to sredstev, kaiti pri odboru Vodnikove družbe, in mislim, da tudi drugod, imata gospodar in blagajnik vsai toliko, če ne še več besede kakor književni referent.
Poudarjam pa slej ko prej. da inm družba do svojih članov vsaj toliko dolžnosti kot do književnih kritikov in da je torej njena naloga, poskrbeti članom onega primernega čtiva, ki ga od nje pričakujejo. Dr. Stanko Leben pravi, da se je vodstvo s tem. .la skuša prilagoditi književni program potrebam in zahtevam širokih vrst, spustilo na »opolzka tla.« Gotovo, ako bi nalašč ponižali svoj program, da bi ga približali najnižjemu okusu. Tega namena pa vod-tvo ni imelo in mu ga nihče ne more očitati. Ako niso vse doslej izdane knjige na višku, ni lo krivda vodstva, ampak moramo krat-komalo priznati, da nič boljšega ni bilo na razpolago. Kadar bodo slovenski pisatelji tekmovali med seboj, kateri izmed njih bo ponudil družbi najboljše delo in kadar bo mogel odbor izbirati n. pr. med tO najboljšimi deli in če bi takrat med njimi izbral najslabše — jx>tem bi bili opravičeni očitki, da odbor namenoma odklanja dela višje literarne vrednosti.
Ker ie v naših razmerah vendarle potrebno, da množimo domača produkcijo, zato je naravno, da je odboru do tega. da izda-ia dela slovenskih pisateljev. Pisma poverjenikov in članov se v tem bistveno ločijo od nazorov gg. kritikov in dvomim, če ie potrebno ravno v današnjem času tako oma-lovaževalno pisati o ^književnih bratovščinah.''; ko hočemo vendarle skrbeti, da pridejo knjige med ljudstvo. Ako ni med njimi samo zlato, ni to krivda samo teh bratov-
ščin. Ne odklanjam odgovornosti, ki jo imamo prav zato, ker gredo naše knjige v <'e-settisočih med narod — a odgovorni smo vsi, ne samo odbor, ki je končno ie posredovalec. med pisatelji in čitatelji.
Gotovo je, da imajo te vrste družbe predvsem neko prosvetno in vzgojno nalogo— tudi literarno-vzgoino — zato je odboru tembolj žal^ če ne more nuditi samo najboljšega. Zato ima pisatelj Finžgar prav- če odklanja v imenu Mohorjeve družbe ponižujoče pisanje dr. Ložarja o »knjlž voih bratovščinah.' Dajte tem bratovščinam lepih del. one jih bodo razširile mod ljudstvo in s tem izpolnile svojo dolžnost. Vodnikova družba je za petletnico razpisala 5000 Din nagrade (pisatelj dobi še običajni honorar) za najboljšo povest, a je do določenega termina prejela komaj eno delo. Kaj hočemo! Če se hoče pisatelj približati ljudstvu — pravijo, da ni umetnik, če pa je umetnik, potem mu ni treba zveze z ljudstvom!
Za letošnje leto je izdala Vodnikova družba četvero knjig, dve leposlovni, pratiko in eno poljudnoznanstveno. O publikacijah so kritike povedale svoie mnenje. Ne rečemo. da so vse na višku, lahko aa trdimo. da so tudi kritike precej pristranske.
Splošno zadovoljnost vzbuja naša -Pra-tika« s svojo lepo opremo in bogato vsebino. Glede poljudnoznanstvene knjige sem za svoio osebo mnenja, da ie tudi v niiii »romantika« boli potrebna nego suhoparna profesorska dolgočasnost, ki jo priporoča prof. Baš. Kar se tiče zgodovine, mislim, da ga ni naroda, ki bi io vsai oh slavnostnih prilikah in v poljudnih delih ne »olepšava!« in da ji more edino ideolo.giia« dati ne'/ak smisel, posebno če .io podajamo ljudstvu, je samo po sebi umevno. Ta ideologija« namreč ni laž. ampak zgodovinska resnica in naloga poljudnoznanstvene knjige je. da jo poudarja, če hoče doseč? svoi vzgojni namen.
*
Za 1. 1931. so knjige že določene, izdali bomo zopet š-tiri knjige, po možnosti tudi peto, in sicer:
1.	Vodnikovo pratiko, ki bo ohranila sedanjo obliko, prinesla pa bo vsega potrebnega, poučnega, koristnega in zabavnega v sliki in besedi. Lahko rečemo, da je Vodnikova pratika nekak znak slovenske naj-oi-ne hiše. Ona je živa priča članstva in ponos. da smo del Vodnikove kulturne družine.
2.	Bevkovo povest »Gospodična Irma.< Naš priljubljeni pisatelj, ki je znan našim čitaleljem iz mnogih del zadnjih let, nam slika v tej povesti življenje malega mes!a in mladih ljudi, borečih se za dekleta, ki se bori za kruh kakor tisoč enakih, postane blagajničarka, rešuje svojo srečo, a postane žrtev razmer. To je živ kos resničnega življenja okoli nas, podan s topli;.i čustvom in z globokim pogledom v sodobno življenje.
.'». Dr. Pavel Breznik: V deželi nebotičnikov. Fisatelj je sam potoval po Ameriki, bil je med našimi naseljenci in podaja žive slike iz ameriškega življenja. Knjiga bo bogato ilustrirana.
4. Inž. F. Lupša: V džungli belega -Iona. Pisatelj je preživel dolgo vrsto let v Sianiu, bil je tam med svetovno vojno in jo prepotoval \se te zanimive pokrajine. To bo knjiga za odrasle in mlade, polno je v nji nenavadnih dogodkov; lovi na divje zveri, popisi džungle, doživljaji med Siamci. zanimivi prijodiii pojavi itd., vse se vrsti pred nami v pestrih slikah kakor v filmu. Naravno je. da bo tudi ta knjiga ilustrirana, ker je pisatelj sam prinesel s seboj mnogo fotografij. Slike bodo v bakrotisku, kar l>o dalo obema knjigama še posebno vrednost.
Ako bo dopuščal proračun, bo skušal odbor izdati še mladinsko knjigo. To pa je odvisno cd tega. če se v najkrajšem času izkaže, da bo število članstva omogočilo ta dar. Na članstvu ie sedai. da podpre adbor pri njegovem delu.
Po referatu dr. Laha se je razvila živahna debata. Dr. Lah je podal ostavko na svoje mesto, ki je pa občni zbor ni sprejel, temveč mu je izrekel soglasno zaupnico.
Iz poročila gospodarja prof. Breznika ie bilo razvidno, da šteje družba 164 ustanovnikov (+ 1), od teh v bivši ljubljanski oblasti 124 (+ 1). v mariborski 30 in izven Slovenije 8.
Letnikov ie imela družba 18.94/ (~г 1074). od teh v bivši liubijanski oblasti 10.766 (+ 359). v mariborski oblasti 6765 (-f 2S9), izven Sloveni i e 1170 (+ 303). izven države 246 (+ 124).
Zanimivo ie. da je v mestih 164 ustanov-nikov in 8338 članov, od teh v Ljubljani 98 ustanovnikov in ЗЛО članov (— 28), v Mariboru 15 ustanovnikov in 1046 čl an ov (+ 114). v Celju pa 5 ustanovnikov in 612 članov (+ 2).
Na kmetih ie bilo članov 10.559 (-r 728). Poverjenikov je bilo 650 (4- 75). od katerih jih je uspešno delovalo 583 (+ 9).
Ž a tekoče poslovno leto .«o bili izvoljeni v nadzorni odbor: načelnik g. Ribnikar, dr. Puc in prof. Jcran. Sklenjeno .je bilo. da ostane članarina še nadalje 20 Din. Končno je bila izrečena topla zahvala družbinim poverjenikom.
potem, h ste se osmič brili
boste dosna li, da je В en hur britvica še vedno spo-so.bna za nadaljno uporabo, ona je ravno radi svoje kakovosti postala svetovna znamka. Naprodaj ipovsod. Preprodajalcem pošlje tranzit.no skladišče
GUSTAV H U S S E R & SIN Dunaj (Wien) VII. Richtergasse 10.
Valjhun:
Bela. dva bela ©Ыака • • •
Bela, dva bela oblaka, mojim voličem enaka, urno kobálita — kam?
Veter pomladni ju žene v druge dežele zelene.. O, le hitita drugam!
Mlada voliča bom vklenil, daleč po svetu bom krenil, bič bo zažvižgal: hi-hot!
Meni ni tukaj ostati, ^ zbogom vi, oče in mati, — moram, jaz moram na pot.
Jaz sem vam hitro dorasel, jaz sem voliča napasel. Videl in vedel bi rad,
kake so ceste na tujem. Jaz tako rad popotujern, saj je na svetu pomlad.
Siva dvojica
Dva strašno imenitna, siva človeka sta sedela tam, gospod in dama. Bila sta tako siva, da bolj siva ne bi mogla biti, če bi se bila s sivo barvo prebarvala. Go-spejina obleka in njen plašč in pajčolan in rokavice in čevlji in vse je bilo sivo, in prav tako tudi gospodovi lasje in klobuk in obleka in čevlji in gamaše in rokavice. Samo ovratnik in manšete so bile bele, snežno bele. Na deski za prtljago je ležala palica z zlatim ročajem, ki je bil gotovo iz pravega zlata, in majhni kovčegi so nebeško dišali po tistem usnju, ki ga imenujejo juhta in ki ga Bibi tako rada duha — četrt ure je lahko stala pred trgovino in vsrkavala duh po juhti.
Siva dvojica je rekla dober dan in tako je seveda tudi Bibi rekla dober dan. A dama se je odmaknila malo proč od nje, najbrže zato, ker se je Bibini obleki poznalo, da je ležala v jarku.
»Nikar se ne bojte,« je rekla Bibi, obarva ne gre od nje, že davno je suha!« Tedaj se je dama nasmehnila in vprašala, kam potuje s svojo štorkljo. A Bibi ni bila za to, da bi popolnoma tujim ljudem zaupala svoje skrivnosti; tega naj človek ne stori, kadar potuje, je mnogokrat rekel njen očka. Zato je odgovorila samo: »Domov!«
»Kam domov?«
3>K papačku!« je rekla Bibi.
»In kje stanuje tvoj papaček?«
Bibi je že imela oster odgovor na jeziku, a se je domislila, da se vozi v prvem razredu.
Tedaj je vprašal gospod: »Poslušaj, mala, ali ne misliš, da si napak vstopila ? Tukaj je oddelek prvega razreda.«
Bibi ga je premerila z očmi od vrha do tal: »Jaz se lahko vozim v prvem razredu, kolikor hočem, zakaj moj očka zapoveduje vsem železnicam!«
s-Tako?«
»Da, tako! On je postaje načelnik!«
Nato je gospa vsa prestrašena pogledala gospoda, kakor da se jp domislila nečesa prav žalostnega, a gospod je zmajal z glavo. Potem ji je poda-ila dama fino čokolado in Bibi je pripovedovala o svoji štorklji in o tistem kmetu, s katerim se je bila nekoč peljala prav do Aalbor-ga, na vrhu zabojev, v katerih so bili sami mladi, srčkani prašički.
Dama je vprašala: »Povej, mala, mar smeš delati izlete kar na svojo pest ?«
»Nu, to se ve,« je rekla Bibi.
»Kaj pa tvoja mati pravi?«
»Moja mamica je mrtva.«
»O, kako žalostno!«
»Da, žalostno,« je rekla Bibi.
»Kako ti je ime, mala?«
»Ime mi je Bibi!«
»Bibi — in kako dalje?«
Bibi je spet pomislila, da svojih skrivnosti ne sme zaupati tujim ljudem, in ni več odgovorila.
»Ali si marljiva v šoli, mala Bibi ?«
Bibi je razmišljala. Na to vprašanje je mirno odgovorila: »Iz ene šole so me
izključili, ker sem dobila toliko kazni in ker me mnogokrat ni bilo v šolo, iz moje sedanje šole me mislijo pa tudi izključiti, če se še kedaj popeljem z vlakom v svet namestu da bi prišla v šolo.«
»To je grozno!« je vzkliknila dama.
»To ni prav nič grozno!« je rekla Bibi. »Poizkusite enkrat vso uro pri miru sedeti in se dolgočasiti, zmerom samo dolgočasiti! Tu mora človek pobegniti, drugače umre!«
»In kaj pravi tvoj oče?«
»Papaček pravi, da je gospodična Fa-gerlundova stara škatlja.«
»Ne, fuj, tako pravi tvoj oče? Mar rabi take izraze?«
»To imenujete izraze? Kaj bi šele bilo, če bi slišali moje izraze, ki sem se jih naučila od mešetarjev! Ti znajo kleti! Ali hočete slišati?«
Ne, Bog ne daj, nobeden izmed dvojice ni hotel slišati tega, to sta razločno pokazala.
Nato si je jela dama ogledovati Bibi-no zlato verižico in rekla: »Čedna je; kdo ti jo je podaril?«
Bibi se je zdelo, da je ta dvojica bolj radovedna, nego se spodobi. Kaj če bi začela ona prijemati gospodovo verižico in vpraševati: Odkod jo imate? Naposled je vendar odgovorila: »Ta zlata verižica je bila mamičina last!«
»Tvoje... mamice... ? Kdo je bila prav za prav tvoja mamica, Bibi?«
Bibi je bil spet piker odgovor na jeziku, a spet se je domislila, da mora imeti človek v prvem razredu čiste roke in da se mora spodobno vesti. Odgovorila je: »Moja mamica je bila krasna, imenitna dama, a kasneje je naredila misalanso s papačkom in tedaj ji je zoprna grofovska sodrga odbila roko in potem je umrla. In če bi jaz tisto sodrgo poznala, bi ji glave posekala, kadar odrasem. A njihov grad je moj. Nekega lepega dne pojdem tja in jih spodim, to bodo imeli od tega!«
Hotela je še mnogo več povedati, a tedajci je opazila, kako sta se gospod in gospa spogledala, in gospod je pokimal z glavo in gospa je dala sama sebi roko, kakor storijo stare žene, če slišijo kaj prav hudo žalostnega. In s tako sklenjenimi rokami je jela mahati in naposled je vzkliknila: »To je škandal! Škandal!«
»Kaj je škandal ?« je vprašala Bibi.
Gospa ni odgovorila, gospod je pa rekel: »In če pomislim, da pušča ta človek svojo edino hčer, da se skita okoli kakor kaka potepenka!«
»Zdaj vam bom pa nekaj povedala«, je zaklicala Bili, »če merite s tem name, potem bodite rajši tiho, zakaj jaz nisem potepenka, ampak moja mama je bila rojena grofica, torej sem tudi jaz skoro grofica. Potepenec ste kvečjemu vi! In sedite tu in pravite o mojem očetu škandal — veste kaj, tu se pa vse neha. Kdor bo govoril o mojem pačku »škandal«, tistega ubijem, pa da mi glavo odsekajo za to...«
Dama je izvlekla svoj robec in ga pritiskala na usta, kakor delaš s servijeto, če se zjuho opečeš. A tedaj se je vlak ustavil. Bibi je vstala, vzela z eno roko svojo štorkljo in z drugo odprla vrata: »Nočem se voziti v istem oddelku z ljudmi, ki pravijo mojemu očetu »škandal«. Z Bogom!«
Ta ali oni izmed tistih, ki so brali o tem Bibinem srečanju s sivo dvojico, nemara sluti, kdo sta siva dvojica in morda sluti prav. A Bibi sama ne sluti ničesar, in dobro je tako, zakaj drugače bi ju bila še bolj ozmerjala.
Očku je sicer povedala, da je srečala v vlaku zoprno sivo dvojico, a da sta rekla o njemu »škandal«, tega ni povedala.
Tine:
Na vrbi
Na vrbi vstale so mačice odele se v svilnate dlačice na vejico sedli sta ptici, dve lepi, vitki senici.
»Dobro jutro, sestrica!« »Bog ga daj!« »Cicipe, draga, kako je kaj? Ali se Vesna že bliža deželi, da bomo pomladno pesem zapeli?
Saj solnčece sije že prav toplo, in zvončki, vijolice že cveto, jaz mislim, da zima odhaja spat in končno pride zlata pomlad.«
»Le nič ne skrbi, vse dobro bo, sleherno leto godi se tako: Sveti Jožef prežene zimsko pošast in prinese solnce, cvetje in rast.
Potem pa prijaše zeleni Jurij, ob solnčni, veseli, zlati uri, in dolgo, dolgo ostane pri nas, vsej zemlji zašije zlati čas.«
Kako uporabim svoj prosti čas
(Za bralca »-Mladega Jutra«.)
V	zadsiijii številki »Mladega Jutra« smo deklicam svetovali, kako naj koristno uporabüio svoj prosti čas. Današnji kotiček pa je namenjen pridnim dečkom.
V	vsaki družini je mnogo lepüh slik; zlasti tam, kij er imaiio tedniik »Življenje in svet,« dobivajo kot prilogo mnogo krasnih slik. Radii bi jih razobesili v sobi, na hodnikih, toda mi primernega okvirja, če pa slika ni v Okvirju, se kmalu zamaže in strga. Pa tudi naši malčki dobivajo večkrat lepe razglednice, da, nekateri so celo taki umetniki, da sami narišejo prav lepe slike. Obesili hi jih v svojo sobico, a spet ni okvirja. »Mlado Jutro« pa želi pomagati svojim prijateljem in vam pove, kako spravite z majhnim trudom sliko v okvir.
Vzemite kos stare lepenke in na njo položite sliko; začrtaijte in izrežite lepenko prav tako veliko, kakor je slika. Na lepenko prilepite sliko, a dobro pazite, da se ne bo prav nič gubančila.
V	vsaki hiši je tudi staro steklo, ostanki starih razbitih šip, okvirjev ali česa podobnega. To nesite steklarju, naj vam ureže prav tako veliko šipo, kakor je slika. Ce pa nimate primernega stekla, si ga lahko kupite za majhen denar, v najslabšem primeru pa sliko izgotovite tudi brez stekla.
Kupite tudi polo črnega ali temno-barvnega »svetlega papirja« in izrežite 4 trakove, ki naj bodo tako dolgi, ka-
kor so dolge stranice slike, široki pa do 2 cm. Položite steklo na sliko, da se bodo robovi krili in stikali, namažite z lepilom belo stran papirnatih trakov in z njimi olepite sliko tako, da bo na steklu približno pol cm širok črn okvir.
Ko se to posuši, pripravite kos močne črne vrvice, svilenega traku ali pa tudi navadne vrvi in jo prilepite s papirjem na lepenko, da bo gledala zanka preko roba slike. (Gleti sliko I.)
Izrežite iz belega ovojnega papirja kos v obliki slike, a naj bo nekaj milimetrov manjši od nje. Ta paoir nalepite na zadnjo stran slike, da skrijete pod njim konce traku, zanka pa gleda iz papirja. Vse to posušite in slika je gotova. (Glej sliko II.)
Delajte pa počasi in natančno. Pazite, da boste rezali ravno, imeti morate ostre škarje ali nož. Slike obesite v svo-(jo sobo ali na hodnik. Lahko jih podarite za god roditeljem ali prijateljem.
Šale za male
Kaj se je naforej pokazalo?
V šoli je učitelj priporočal učencem, naj se ukvarjajo z vrtnarijo in naj potem v šoli poročajo o svojih uspehih. Mali Tonček je pripovedoval, da je postavil dva zaiboja zemlje na okno, ker doma nima vrta. V en zaboj je zasadil solato, v drugega pa špinačo.
»Mu,« ga je vprašal učitelj, »in kag se je najprej pokazalo?«
»iNaijprej se je pokazal stražnik,« je žalostno povedal Tonček, »in rekel, da moram odstraniti zaboja, da ne padeta komu na glavo.«
Pri obedu.
Mamica: »V moji kuharski knjigi je polno napak.«
Janezek: »To sem zapazil pri torti, koščki so bili premajhni!«
Pomota.
Breda svoji mamici: »Oh, mamica, ves čas me že grize stenica!«
Mamica: »Pojdi, no, pojdi, norček, saj nimamo stenic. To je pomota!«
Breda: »Oh, mamica, pravkar me je pomota spet ugrizmiha!«
Ce moreš...
Janezek piše svoji mamici: »Ljuba mamica, zelo se mi toži po Tebi. Prosim, pridi me v nedeljo obiskat. Ce bi bilo pa v nedeljo slabo vreme, pridi pa dan poprej.«
Česar naši „JutrovčkI" še ne vedo • ••
V arktičnih pokrajinah blizu severnega tečaja so našli raziskovalci že 762 raznih vrst cvctlic — med tem ko niso našli v okolici južnega tečaja še niti ene cvetoče rastline.
Parižani porabijo vsako leto dvajset
milijonov frankov za sveže cvetlice. #
Evkalipt raste petkrat hitreje od vsakega drugega drevesa. Cepiči zrastejo v enem dnevu za deset do petnajst centimetrov. Desetleten evkalipt je visok
trideset do pet in trideset metrov. *
Največ ljudi, katerih starost nresega šestdeset let, je v razmerju s številom prebivalstva v Franciji. Zdravniki domnevajo, da ie to posledica lahke hrane.
*
Človek je edino bitje, ki ima popol« noma navzdol obrnjene nosnice.
Rešitev aritmograSa
1. Nirvana, 2. Job, 3. osel, 4. još, 5. Illinois, 6. libreto, 7. Velenje, 8. Naksos, 9. kivi, 10. caplja, 11. sidro, 12. Pireneji, 13. sobolj, 14. Ezav, 15. selilke, 16. karavana, 17. kakao, 18. Radoboj, 19. unijat, 20. radio.
Prve in zadnje črke vsake besede dajo izrek: »Najboljši slovenski časopis je vsekakor Jutro«.
Rešitev „Ure"
Ključ: Veliki kazalec stoji na 2, pod njim pa črka »R«. Začni pri njej in vzemi vsako drugo črko v prvem krogu: Tako dobiš prvi del pregovora! — Mali kazalec stoji pa na 5, poleg njega pa črka »Z«. Začni pri njej in vzemi vsako peto črko: Dobiš drugi del pregovora, štej v smeri premikanja urnega, kazalca! — Izrek se glasi: Rana ura, zlata ura.

Veriga"
1		22	t	k	M	Iti		k!	И	h«	i	h		Ж
		f												
2		23		36		35		34		33		32		15
														
3		24		37		38		39				31		14
		•												
4		25 -v 9 v-	1 i \	џк	*	27		28		29		30		13
														
5		M	1	7		8		9		10		11		12
Pomen besed: 1. ptica, 2. riba, 3. poljska evetlica, 4. jugoslov. rokoborec, 5. Epirski vladar, 6. zver, 7. kranjska jed, 8. vprašalni zaimek, 9. organ, 10. moško ime, 11 štev-nik, 12. mesto na Finskem, 13. kazalni zaimek, 14. glas, 15. del sobe, 16. nogometni izraz, 17. rimski cesar, 18. glasbeni izraz, 19. predlog, 20. del leta, 21. del obraza, 22. sorodnik, 23. reka v Afriki, 24. geometr.
izraz, 25. peržanski kralj, 26. suženj (shr.), 27. drevo, 28. evropsko gl. mesto, 29. sledi vojni, 30. del živalskega telesa, 31. del magneta, 32. sport, 33. domača žival, 34. zver, 35. zemljišče, 36. struja, 37. žužkojed, 38. rastlinski izrastek, 39. nikalnica (lat.).
Vsaka beseda sestoji iz treh črk; zadnja črka je hkrati prva prihodnje besede!
Sivko
Volčji roman 24. poglavje.
Sivko postane senzacija.
Sivko je ležal na snežnobeli koži, ki pa ni dišala po živali, ampak po mnogih cvetlicah. Za vratom mu je visel novec in na niem ie bilo zapisano:
»Rešil je človeško življenje.«
Novec je bil odlikovanje :rešilna medalja, ki jo ie bil odposlanec državnega predsednika pripel psu Sivku. Sivko je še ni bil opazil.
Mož, ki je bil nekdaj spodil Sivka iz te sobe, je prihajal spet in spet in njegove pesti so postavljale pred Sivka polne krožnike hrane. A Sivko je bil tako sit, da ni mogel več gledati krožnikov. Zakaj je bil mož zdaj tako prijazen? Sivko si ni mogel pojasniti, da ga jie imel podpolkovnik zdaj rad, ker je ,bil rešil njegovo dete.
Dolg je bil poplačan in Sivko je bil vse pozabil.
Dolgo časa, vse dni in noči, ni bil mislil Sivko na nič drugega kakor na dolg. Na preriji pod ovčarjevo dvokolnico in na šerifovem konopcu so vstajale pred niim oči.
Oči so ga bfte pogledale, ko ie M т
j stiski. Takrat so se mu bile zadolble v dušo. Podarile so mu bile življenje in zato je bilo njegovo življenje last oči.
A zdaj ni bilo več njihova last, zakaj dolg je bil poplačan. Življenje za življenje.
Kaj so še hoteli od njega ti škornji in te pesti? Sivko je hotel oditi, pa mu niso dali.
Tudi mladi čevlji so prihajali k njemu in mlade pesti. In jasni glas je zvene, ;z višave. A tistikrat je bil zvenel Sivko-vemu ušesu drugače. Zdaj mu je bil tuj.
Po preriji so dřevili avtomobili. Noben izmed šoferjev ni poznal tega kraja, a avtomobil je brnel za avtomobilom in tako so vsi prišli, kamor so hoteli.
Možje, ki so sedeli v avtomobilih, so prihajali iz velikega mesta. Kadili so simotke iin s svojimi nalivnimi peresi čečkafi v zápisnice stenografske znake in številke. Bilii so časnikarji, fotografi, ravnatelji gledališč in filmski režiserji. Komaj so stopili iz svoijiih avtomobilov, so vsi krenili proti Sivku in vsak je hotel prehiteti vse druge. Sivko ie ležal na beli koži in gledal ! škornje, kako so prihajali. Niti slutil ni, j da jih je toliko na svetu. Nekateri so 1 bffi rumeni drtugii orni, tretja so škripati
kakor kače klopotače.
Pred Sivkom so stale skrinjice. Iz nekaterih je solnce sijalo nanj — to so 'bili žarometi; nato so delale druge skrinjice »šek — rrrč — brrr,« — in nazadnje je bilo tudi tega konec.
Časnikarji so v krogu stali okoli gospodične Georgije; morala jim je pripovedovati o razbojnikih in volkovih
— vse to so hlastno čečkali v svoje zápisnice. Nato so dirjali dol k svojim avtomobilom in pričela se je avtomobilska dirka po vsej preriji do najbližje 'brzojavne posrtaje, s katere so hoteli br-zojaviti svojim časopisom o Sivku, junaškem psu. Avtomobil »Večernika« je obtičal v močvirju in šele uro kasneje je vzel avtomobil filmske družbe »Hia-wathe« ponesrečenega poročevalca s seboj; »Večemik« je zaradi tega izšel šele ob sedmih, namestu ob šestih.
Štiri in dvajset ur po tem je bil Sivko senzacija.
V časopisih je bik) o njem člankov ibrez konca in kraja in »Sobotna pošta«, največji časopis sveta, je imela Sivka za naslovno sliko. Pod sliko je bilo zapisano: Sivko, pes, ki je rešil svojo gospodično razbojnikov m volkov.
Trgovine s papi njem so bile naročile na tisoče dopisnic z njegovo sliko, spet in spet so morale dajati Sivkove slike v tisk; vsak je hotel imeti Sivkovo sliko.
in ko je b&lo tema, se ie na zgradbi varijeteja »Rumena zvezda« v ogromnih črkah lesketala beseda »Sivko«. Ugašala je in spet bleščeče belo vzpla-menevala kakor biseri in demarctä ршь
cese-veliikanke ter žarela nad mrgo-lenjem človeškega mravljišča in bu-čanjem neštetih koles. In pod iskrečo se solnono besedo je begala z leve na desno potujoča pisava: — nastopi prihodnjo soboto... nastopi prihodnjo soboto... nastopi prihodnjo...
Ravnatelj varijeteja »Rumena zvezda« je bil sklenil s podpolkovnikom Morrisonom pogodbo, ki mu ie dajala pravico, da uprizori s Sivkom premije-ro. Cele strani je najel po časopisih za oglase in povabil predsednika in ministre ter naročil najdražje zamorske jaz-zovce iz Honolula.
O tem ni Sivko ničesar slutil. V petek zjutraj je še ležal na svoji beli koži, a ležalo je tam samo njegovo telo. Njegova duša je bila daleč.
Tedaj sta prišla dva moža s košaro. Z belo kožo vred sta vzdignila Sivka, ga položila v košaro, zaprla pokrov in m odnesla. Tz /raka. v letalu variieteja »Pumena zvezda« se ie Sivko smistil v veliko mesto in ko so odorU košaro in ie vzdignil glavo, ga ie pozdravilo tiso-oemo rjovenje.
Sivko je bil lačen in žejen, a nihče ni mislül na to. Nihče ga ni ljubil. Bil 'v samo senzacija.	(Dalj>
Iz Kočevja
kč— Obči zbori. Predzadnjo soboto se je vršil V gostilni ge. Hönigmannove občni zbor gasilskega društva v Kočevju in je bii izvoljen stari odbor z načelnikom ti-skarnarjem g. Pavličkám na čelu. Le namesto dosedanjega tajnika g. Lacknerja je bil izvoljen g. Josip Novak. — Te dni se je vršil občni zbor Kreditne blagajne trgovcev in obrtnikov v Kočevju. Dasi se je predlagalo, da kreditna blagajna likvidira s svojim delom, se je vendar sklenilo, da še ostane. V predsedstvo sta bila na novo izvoljena šc gg. Ivan Rankel in Ivan Mandele.	_ . .
ki— Nov gerent tudi za premoženjsko vpravo. Poročali smo že o imenovanju višjega finančnega svetnika g. Maksa Kostanj evca za gerenta kočevske mestne hranilnice. Naknadno smo doznali, da je isti go-spod tudi v lastnosti gerenta premoženjske uprave mesta Kočevja. Dosedanji predsednik podžupan g. Alojzi] Kresse je razrešen dolžnosti predsednika.
kč— Podražitev mesa. Kočevski mesarji so v zadnjem času dvignili cene mesu, in sicer govedini od 17 na 20 Din, teletini pa od 20 na 23 Din. Sviniina stane 24 Dm. Podražitev mesa je posledica povišanja novih občinskih davkov.
ki— Merjasca je ustrelil Pri nas so se v zadnjem letu divji merjasci silno razplo-dilL Sedaj hodijo že v čredah po gozdovih t -r postajajo strah in trepet tukajšnjega prebivalstva Kočevskim lovcem se je posrečilo, da so postřelili že preko deset merjascev. Iz vasi Polom pri Starem logu poročajo, da je ustrelil znani revirni lovec g. Anton Sigmund 97 kilogramov težkega divjega prešiča.
Ii Novega mesta
n — Dijaški feri.ialni savez na tukajšnji gimnaziji priredi danes 6. t. m. cvetlični dan.
n— Hrvatski kmetski diletantski zbor iz Remet in Bukovca pri Zagrebu \ prizori b. t. m. v Sokolském domu iöro »Prigorska svatba« z istim programom kakor v Ljubljani.
n— Redni letni občni zbor Jugosloven-ske Matice bo jutri 7. t. m. ob 19.30 v Sokolském domu.
n— Pri delu se ponesrečil. Na parni žagi v Straži je zgrabi! transmisijski jermen delavca Jožeta Vovka za obleko in ga v velikem loku vrgel ob tla, tako da je dobil občutne zunanje in notranje poškodbe. V nevarnem stanju so ga prepeljali v kan-dijsko bolnico.
6
z-- Zagorska deca k morju! 2e ponovno smo obvestil' našo javnost o plemenitem namenu tukajšnjega krajevnega odbora Rdečega križa, omogočiti vsaj majhnemu Številu naše dece potrebni odmor na moriu v svrho okrepitve njihovega zdravja. Tukajšnji odbor je zastavil vse sile zbrat čim več potrebnih sredstev, zato se danes obrača do vseh, ki jim m ljubezen, do bližnjega sam? fraza da se oddolže na ta način, da darujejo mal znesek v ta namen. Na vseh križišč'! občine bodo postavljen; od odbora colo-eni člani, ki bodo pobirali te prostovoljne zneske. Odbor ie trdno prepričan, da bo ta človekoljubna akcija uspela kar najlepše. kar bo glasen dokaz ne le prave človekoljubnosti. temveč tudi visokega pojmovanja človeških dolžnosti. Naj torej ne bo nikogar, ki bi se v velikem loku izostril zbiralne mize. vsak naj stori svojo dolžnost. V primeru slabega vremena se bo dan preložil za en teclen na 13. aprila.
79 'j,Ж 19 *
áZ
: s
Kino Soko), Danes v nedeljo ob 4.. 6. Buster Keaton v sijajnem zvočnem »24-karatna devojka«. Dve uri smeha
t—
in 8. filmu
in krohota. Velikanski uspeh v Zagrebu.
h— Občni zbor CMD na Delit. Přetečeno nedeljo se je vršii v gostilni Doiinšek na Brniei 13. redni občni zbor dolske CMD. rla podružnica ima svoje članstvo raztreseno tudi po okolici in sega njen delokrog prav tja do Rimskih toplic. Izvoljen je bil zopet stari odbor s predsednikom g. Čan-tirom. podpredsednikom g. rav. Gnusom, tajnikom g. Ferenčakom ter z gdč. Halar-jevo kot blagajničarko. Društvo je poslalo glavni blagajni 1400 Din članarine. K najbolj agilnim članom podružnice moramo gotovo prištevati g. Miloša Babiča, ki je v preteklem letu sam nabral nad lOGO D:n članarine. Dolska CMD bo priredila letos zopet običajno kegianje na dobitke. Ker je keg.j.išče g. Dolinska renovirano, bo to pravi užitek, obenem pa gre za narodno stvar, ki se mora tudi gmotno podpreti.
h— »Radikalna kura« v Hrastniku. V nedeljo 30. III. so uprizorili v Narodnem domu igralci iz steklarne znano Doboviško-vo igro s petjem: »Radikalna kura«. Igra sama na sebi ni lahka, zahteva že precejšno rutino nastopajočih, kajti večina igralcev mora znati peti in plesati ter ustvariti nekako operetno razpoloženje. Vsak igralec je po svoje pripomogel do tako zadovoljive uprizoritve. V.se pevske točke je lepo spremljal domač salonski orkester. Dvorana je bila razprodana.
h— Delnice. V naši dolini je zanimanje za novo gostilničarsko pivovarno v Laškem zelo veliko. Delnice se razprodajajo z vso vnemo. V premetu je že nad 370 delnic. Poverjeništvo ima g. Doiinšek iz Brnice.
h— »Vražja misel«r. Danes ob 5. popoldne gostuje S -kolsko gledališče iz Litije v
Narodnem domu ■'ražja misel«.
v Hrastniku z burko
Iz L&šf
1— Pogozdovan je Пита. Sumarski urad v Krškem je sklenil, da bo dal pod vodstvom državne nadzorovalne postaje šum v Radečah vsako leto brezplačno nasaditi na našem kamenitém I (umu po 2000 smrekovih in borovih drevesc. Obenem je pozval mestno občino, naj bi ona preskrbela letno šc 2000 drevesc, tako da bi se letno posadilo 4000 komadov. Občina se bo temu pozivu vsekakor odzvala. Pogozdovanje sc bo vršilo po šolski mladini.
1— Lovska sreča. V dr. Rošcvem revirju Turje je lovec Fr. Žigart ustrelil 6 in pol kg težkega divjega mačka. Zadnji divji maček v naših krajih je padel pred 4 leti blizu Šmarjete pri Krnskih toplicah.
1— Člani in prijatelii Olepševalnega in tujskopromefneůa društva sc opozarjajo na redni letni občni zbor. ki bo v ponedeljek 7 t. m. z začetkom ob 20. v sobani hotela »Savinja«. Odbor se priporoča za čim obilnejšo udeležbo.
Iz Šoštanja
št— Licitacija t°ba^ie glavne zaloge za Š°štani se je vršila v februarju v Zagrebu in sicer je bilo za to mesto 6 reflektantov, med njimi pa samo eden Šoštanjčan. Dosedaj je bila prava zakupnica glavne tobačne zaloge Tetovska banka iz Prištine na Košovém polju, ki pa ie dala zalogo v podnájem tuk. trgovcu g. Antonu Kosiju. Letos je Kosf kot najnižji ponudili postal direktna zakupnik. Zahteval je za 2 stotinki procenta manjšo provizijo kakor drug; tekmec. So-štaniska glavna tobačna zaloga izkazuje letno nad 3 milijona Din prometa.
h«
i— Znamenita domaca drama na Ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča bo v petek. 11. t. m. Uprizori se
znamenita izvirna drama Antona Novačana iz celjske prostosti > Herman Celjski«, ki je v Ljubljan; pa tudi že v inozemstvu dosegla velik uspeli.
Í2 KoitfiC
nj— Izprememba pri okrajni hranilnici. Banska uprava v Ljubljani je razrešila ar-hidijakona g. Tovornika Franca v Konjicah dolžnosti gerentstva pri okrajni hranilnici ter postavila novega gerenta v osebi g. dr. Rudolfa Ivana, odvetnika v Konjicah.
nj— Licitacija pravne zaloge tobaka. Tukajšnji trgovec Petek Anton je kot najugodnejši ponudnik izücitiral glavno tobačno zalogo Konjice, ki jo ima v svoji novi hiši v trrtu.
nj— Prijave deležev za pohorsko vzpe-njačo, ki se ima graditi iz Maribora, sprejema trgovec Šumer Martin.
nj— Lokalna železnica Zreče-Poljčane je dobila dve lokomotivi po 22 ton težine. To sta res prava kolosa za našo ozkotirno železnico.
Iz Ljutomera
Ij— Ameriška dediščina Pred kratkim «e
je raznesla po vsem srezu senzacionalna novica, da je v Ameriki umrl neki Kreft, doma iz okolice Negove, ter zapustil svojim tamKajšnjim eorxlnikom težke milijone, cerkvi v Negovi pa 20.000 dolarjev. Govorilo se je tudi, dn ее je negovski župnik že odpeljal v Ljubljano, da dvigne denar za cerkev. Toda to ni bilo res; sorodniki baje umrlega ameriškega Krefta so se informirali v Ljubljani ter zvedeli, da je bila vest o bogati dediščini samo slaba šala. ki si jo je nekdo dovolil menda za prihod aprila.
]j_ Poskus samomora. Te dni si je železniški delavec Ivan Petrovič, stanujoč v Nor-šincih, prereza] žile na levici. Prvo pomoč mu je nudil želez, zdravnik g. dr. Haring ter ga napotil v bolnico. Petrovič pa je ostal doma in bo v kratkem okreval. Vzrok poskusa samomora je baje nesrečna ljubezen.
gr— Drugi redni občni zbor podružnice
CMD se je ob lepem številu zbranega članstva vršil v torek 1. t. m. v prostorih gostilne pri »Pošti«. Zborovanje je vodil agil-ni predsednik notar g. Hinko Požun. Iz poročila tajnice je razvidno, da šteje podružnica 85 članov. Blagajna izkazuje prebitek 48.50 D n Pri volitvah je bil za poslovno leto 1930 soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik notar g. Hinko Požun, namestnica učiteljica ga. Ana Mavričeva. tajnica učiteljica gdč. Cilka Prelogova, bla-gajnica gdč. Marija Dominkuševa, odborniki: soproga sodnega nadoficijala ga. Jožica Potočnikova, odvetnik g. dr. Lenart Boezio in trgovec g. Joža Hrastelj; pregle-dovalca računov: soproga državnega veterinarja ga. Nada Lob ni kov a ter sodnik gospod Stanko Schweiger vsi v Gornji Radgoni. — Prispele so velikonočne razg'edni-ce CMD ter se dobijo pri blagajn ičarki gdč. Mariji Dominkuševi vsak čas po 1 Din komad. Segajte po njih!
MOSTE. Podružnica Kola jugoslovenskih sester bo imela občni zbor v nedeljo ob pol 16. v šoli. Vse ženstvo vabljeno.
ČREŠNJEVEC pri SLOV. BISTRiCI. Gospodinjski tečaj, k; se je vršil v teku letošnje zime na Črešm.ievcu, je imel preteklo nedeljo razstavo kuharskih in ročnih izdelkov. Tečaj se je vršil pod vodstvom učiteljice gdč. Marije Urbajsove. ročna dela pa je poučevala ga. Ida Lahova. Ljudje so z zadovoljstvom ogledovali razstavljene predmete in skoro niso mogli verjeti, da bi zmogla kmečka dekleta izdelati take reči. Ta tečaj ie bil v našem kraju prvi, a upamo, da ne zadnji.
VERŽEJ. Mlado agilno sokolsko društvo v Veržeju polecr telovadbe zelo pridno goji tudi prosvetno delo na domačem odru. Tako je šla preko odra v nedeljo 30. maica Ganglova. sicer malo zastarela, a še vedno zanimiva drama »Sin«, ki so io prav dobro podali. Reči moramo samo, da se vsi -Igralci razvijajo po volj no. Naslovno vlogo ie podal točno g. Topolovec in enako je Heleno igrala primerno nova moč gdč. Kun-stova. Tudi ostale vloge so ugajale. Izgovarjava dobra, geste in maske na mestu. Scenerija in režija brezhibna. Želeli bi več poslušalcev. Tamburaški zbor Bralnega društva je v odmorih prijetno zabaval občinstvo pod vodstvom g. Kožarja. Prihodnilč pa še kako veselejšo, ki bo gotovo napolnila prijazno Hedžetovo dvorano.
LOKAVEC. Dne 16. marca se je vršii na naši šol; 6. roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je 75 mater in očetov, ki so z vciikim zanimanjem sledili izvajanjem šolskega upravitelja. Zanimivo ie, da tudi naša manjšina uvideva potrebo sodelovanja v vprašanjih vzgoje. Za naš obmejni in pozabljeni krai je razveseljivo, da imajo naši starši smisel za skupno odgojo naše obmejne dece z učitelistvom. ker so uvideli, da jim od onstran meie naščuvana abstinenca ne koristi, ampak silno škoduje. Starši so si izvolili poseben odbor, ki bo prevzel skrb za šolsko deco in za šoli odraslo mladino. Vršili se bodo redni mesečni roditeljski sestanki, na katerih bodo vsi vzgojni faktorji skupno obravnavali pereča vzgojna vprašanja. Za načelnika ie bil soglasno izvoljen g. Franjo. Baumann gostilničar in mesar v Tratah. V odboru so poleg učiielj-stva tudi matere. Naši stanšj so že doslei pokazali veliko zanimanje za razne šolske prireditve, odslei pa ie pričakovati >2 večjega odziva, tako da bo šola pravi prosvetni dom. k! bo nudil staršem in mladini mnogo duševnega razvedrila.
SOKOL
Na vzhodu se svita
V Medjimurju, v najskrajnejšem vzhodnem kotu, so se ustanovila v kratkem razdobju nekaj tednov kar tri sokolská društva, in sicer: v Kotoribi, pri Sv. Mariji in zadnje v Dolnji Dubravi. Tri iaka društva, k; imajo vse predpogoje za uspešen razvoj, ako bodo znali ubrati njih funkcionarji pravo pot. ono pot, ki pelje med narod. med to naše preprosto, revno, zapostavljeno in cele veke tlačeno ljudstvo. Tri jaki stebri, tri močne trdnjave bodo ta društva tik ob meji. k: bodo čuvala to našo mejo ob Muri in Dravi; a ona bodo tudi žarifča, ki naj izžarevajo toploto in luč temu bednemu kotu naše domovine — toploto prave ljubavi brata do brata, ljubezen do rodne grude, do domovine n kralja, a luč prave sokolské in vsesplošne prosvete.
Ogromno delo čaka tu na sokolské delavce; bratje, čas ie. da se vzdramite in si zavihate rokave. Ne stojte ob strani in ne premišljujte, kajti naša pot je ravna in gre vedno naprej ter se ne bo več okrenila nazaj. In Prelog — ali ne b; bil čas. da se predramiš iz svojega zimskega spanja?
Na vzhodu se svita — da bi vam postal kmalu tudi svetal in solnčen dan! rLr
Službe predvsem Sokolom-telovadcem
Koliko požrtvovalnosti imajo nari sokol-ski telovadci, ve le tisti, kdor zahaja v telovadnico. In koliko posebnega truda je šele treba vaditeljem, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas kulturi naroda! Zato ie pa tudi dolžnost naših delodajalcev, da tem sokol-skim delavcem dajejo prednost pri oddaji služb. Sokoli-telovadci so trezni, dela vajeni in je čisto gotovo, da bo delodajalec imel od takega uslužbenca večjo korist kakor od človeka, ki čas izven urada prebije bogve kje. Doslej se je pri oddaji služb v tem oziru mnogo grešilo. Lepa mesta so se oddajala tistemu, ki je imel več pro-tekcije in osebnih znanj, dočim so Sokoli samo delali v telovadnici, sicer pa čakali na službo leta in leta. Kdor je v službi naroda in države kakor so naši sokolski telovadci, ima pravico, da ima prednost, kadar je kaka služba prosta. Apeliramo pa tudi na posamezna sokolská društva, da se pobrigajo za svoje najdelavnejše moči in povsod, kjer ie prosto kako mesto, ki se lahko zasede s Sokolom-telovadcem, ga mora tak dobiti. Tu ni nobenega kompromisa!	Star Sokol.
Odbor lutkovnega odra na Taboru je na svojem zadnjem sestanku sklenil zainteresirati župni prosvetni odbor za ustvaritev potujočega lutkovnega odra, ki bi omogočal prirejanje lutkovnih predstav tudi pri društvih, kjer niso podane prilike za stalno vzdrževanje društvenega odra. Tudi igralci taborskega odra so se izjavili pripravljene, da sodelujejo po drugih društvih. Vsekakor bi bilo izredno lepo in pomembno, ako bi se omogočilo naši mladini po raznih krajih vsaj nekolikokrat na leto lutkovne predstave.
Zetska banovina, na katere sedežu je sokolská župa Cetinje je naklonila župi podporo iz rednega proračuna za tekoče leto 100.000 dinarjev, kar bo tej zelo razsežni župi omogočilo živahnejše delo in razmah.
Sokolsko društvo Donja Dubrava je imelo svoj ustanovni občni zbor dne 30. marca 1930 ob 11. Vpisalo se je takoj prvi dan 50 članov, okroglo 150 dečkov in deklic pa čaka željno, da bo smelo telovaditi pod nijegovim okriljem. Ker je pristopilo -k sodelovanju vse učiteljstvo ter so tudi drugi merodajni činitelji obljubili svojo nornoč, se je nadejati, da se bo lahko društvo vsestransko uspešno razvijalo.
Starešina s°kolske župe Ljubljana. brat dr. Josip Pipenbacher bo govoril v ljubljanskem Radiju v torek ob 18. »O Sokolu kraljevine Jugoslavije, njega potili in ciljih« teT otvori tako kot prvi govornik ciklus sokolskih govorov in predavanj. Po govoru zaigra oddelek orkestra Sokola I. državno himno in sokolsko koračnico »Lvi silou«. Pozivamo brate in sestre, ki so abonenti ljubljanskega radija, da poslušajo izvajanja br. starešine.
Zletne vesti. — Zaradi nastopa vojaštva na vsesokolskem zletu v Beogradu se je vršilo v Beogradu pod predsedstvom gosp. ministra vojske in mornarice posvetovanje vojaških krogov. Ob enem pa je bilo sklenjeno, da se posodi Sokolstvu za prehrano 50 vojaških kuhinj ter 12 velikih šotorov za nastanitev. Istotako bo izpraznjenih nekoliko vojašnic v nastanbene svrhe. Redi-teljsko službo bo vršilo poleg Sokolov tudi 200 oodoficirjev. — Na telovadišču je že zelo živahno, ker se postavlja že ogrodje, tribun, kar daje telovadišču in celemu prostoru že svojevrstno podobo. — Na zlet bodo pozvani zastopniki češkoslovaške, poljske, francoske, rumunské in belgijska armade, ki bodo predvajali na glavnih zletnih dneh vaje, kakor so običajne v njihovih vojaških šolah. Češkoslovaška armada vežba, kakor je znano, po Tyrševem sokolském sistemu. — Odbor ČOS ter tudi vsi ostali centralni odseki češkoslovaškega Sokolstva bodo imeli svoja pomladna posvetovanja v aprilu in maju. Zasedanje odbora bo 17. in 18. maja, moškega vadi-teljskega zbora-12. in 13. aprila, ženskega pa 26. in 27. aprila. O sejah bomo poročali.
Poljsko Sokolstvo v Ameriki praznuje letos svojo 35-letnico obstoja. Svoj sedež ima v Newyorku in združuje v svojih 300 društvih preko 26.000 članstva. Organizacija je v živahnih stikih z ono v Poljski. Lansko leto je bil starešina Zamoyski več tednov v Ameriki ter je obiskal vsa večja poljska sokolská društva. Na lanskem zletu v Poznanju pa je bil tudi zastopnik ameriškega poljskega Sokolstva.
Kako deluieio sokolská društva na Slovaškem je najboljši dokaz društvo v Vrutkih na severnem Slovaškem, kjer je bila prejšnje čase madžarizaciia zelo močna vpričo večjih železniških kurilnic in postaje. Slovaki sami se niso smeli udejstvovati v nobenem društvu. Sokolsko društvo, ki je bilo ustanovljeno po prevratu, šteje sedaj 233 članstva, ki je sestavljeno iz 133 Čehov ter 100 Slovakov. Pred desetimi leti ni bilo še nobenega Slovaka v društvu. Sedaj pa raste zanimanje in seveda tudi delavnost. Društvo ima tudi svoio knjižnico, smučarski odsek, prosvetno delo je v lepem razmahu.
Praška Sokolská župa. katere središče je naistareiše sokolsko društvo Sokol Pražsky ie izvolila za tekoče leto za starosto br. dr. A. Nemečka. za načelnika, br. Hajeka, za
načelnico s. Oldro Fučíkovo. Izmed župnih prireditev se bo vršil 16. in 17. maja tajni župni pešizlet v okolici Prage, dalje veslar-ske tekme, tekmovanje ženskih oddelkov v petiu med pohodom, tekme dece v igrah, manjšinski izlet v Dječin. kjer je Sokolstvo kupilo predlanskem veliko hišo za svojo telovadnico in shajaliřče. itd.
V vzliodnoslovaški župi. ki združuje 18 društev in 2 odseka ter ima svoj sedež v Košicah, je delo otežkočeno zaradi velikih razdalj med društvi, saj je n. pr. društvo Medzilaborce oddaljeno od Košic nad 260 km! In vendar s!ovi ta župa po svojih župnih zletih. kjer nastopi skoraj vse telova-deče članstvo kljub velikim razdaljam.
Slovaške sokolské župe imajo svoj redni spomladanski sestanek koncem marca ali začetkom aprila. Letos se je vršil preteklo nedeljo v Žilind in je sklepal o ožjem upravnem sodelovanju Sokolstva na Slovaškem.
Zveza jugoslovenskih mest in socialno zavarovanje
Na letošnjem zborovanju Zveze jugoslovenskih mest je bilo tudi govora o zavarovanju delavcev in nameščencev naših mest. Časopisi so o tem prinesli ie kratko vest aH pa sploh nič. Stvar pa je zelo važna, tako za mesta sama kakor tudi splošno za zavarovanje.
V vodstvu Zveze obstoja tendenca, da mestne uprave delavce in nameščence, katerih službeno razmerje je urejeno izven pragmatike, izločijo iz okvirja splošnega zavarovanja in organizirajo samostojno zavarovanje. Taka misel je bila izrečena tudi na zborovanju Zveze. Informiran sem, da je Zveza že preje enkrat ministru za socialno politiko stavila predloge s to tendenco.
Socialno zavarovanje, dasi je izredno velikega državnega, socialnega in gospodarskega pomena, noče postati avtoritativna ustanova, ki bi uživala zaščito in podporo prav vseh. V našem narodu je še mnogo destruktivnega duha, ki oponira in širi nepopularno-st zakonov, odredb, predpisov, kratko vsega, kar ima namen utrditi državo, urediti medsebojno življenje in nas dovesti h kulturno, gospodarsko' in socialno popolnejšemu življenju. Ta destruktiven duh je sicer podedovan in odpust-Ijiv greh: v stari Avstriji smo vse sovra-! žili, tudi zakone, da smo zmanjševali moč in vpliv te države. Naše delo je imelo skozi in skozi destruktiven značaj. Toda kri nam še sedaj ne da miru. dasi ustvarjamo in organiziramo sedaj lastno državo. Prizadevati bi se morali v nasprotnem: da smo v vsem in povsod samo konstruktivni. Nikjer pa se naš destruktivni duh tako ne uveljavlja, kakor ravno v delavskem socialnem zavarovanju. Imamo vse polno dru-■ gih socia'nih bremen in obveznosti, ki so mnogokrat ostrejše in občutljivejše, kakor bremena socialnega delavskega zavarovanja, pa vendar o njih skoro nikdar ni čuti besed nezadovoljnosti in kritike. O delav- •
skem zavarovanju pa je govor ob vsaki priliki: vsako zborovanje že kar obligatno sprejme v resolucijo vsaj eno točko, ki govori o delavskem zavarovanju. Kritika mora biti in je potrebna. Toda to, kar se iznaša proti delavskemu zavarovanju, ni več kritika, pač pa nerganje, preziranje n omalovaževanje takorekoč iz načela, la pojav je simptomatičen za «našo so-cia.no miselnost. Ako zavarovanje ne bi bilo delavsko, bi morda uživalo več ugleda. Pokojninsko zavarovanje nameščencev n. pr. pušča javnost v miru, dasi to zavarovanje ni nič večje važnosti, kakor delavsko in nič cenejše in tudi nič manj birokratično. Delavsko zavarovanje mora biti vedno v defenzivi, kakor se mora delavec vedno boriti m braniti za svoj obstoj. Pojav sili k prepričanju, da je delavsko zavarovanje baš zato predmet pogostih kritik in nezadovoljstva, ker je baš delavsko, torej po mnenju mnogih družabno manj vredno.
K nezadovoljnežem so se sedaj pridružila tudi mesta, torej faktor, ki je k temu
najmanj legitimiran, ker je njegova
dolž-
nost ravno nasprotna: z vsemi sredstvi utrjevati enotnost zavarovanja in ničesar storiti, kar bi meglo kot slab vzgled, — ki zato rad potegne — služiti drugim. Samostojne zavarovalne ustanove mest v bistvu niso nič drugega, kakor samostojne podjetniške blagajne. Isto, kar menda iz finančnih razlogov7 zahtevajo mesta, morejo zahtevati tudi posamezna podjetja. S pomočjo kulturnih mest, ki bi morala no svoji kulturni in socialni misiji л- dobrem in koristnem prednjačiti, bi prišli nazaj v reakcionarni čas, ko so podjetja iz svojih bolniških blagajn delila miloščine in socialno zavarovanje porabljala kot sredstvo proti delavstvu. Mesta niso poklicana, da iz samih navideznih razlogov razbijajo solidarno vzajemnost delavstva in slabe gospodarsko jakost socialno zavarovalnih ustanov. Te ustanove so po vojni ustvarile ogromno dobrega in velikega. To je bilo mogoče le s strnitvijo in združitvijo vseh preje razmetanih sil in sredstev. Uprave mest so na napačnem potu, ako mislijo, da bi jim osamosvojitev prinesla finančne koristi. Na finančne koristi jc mogoče špekulirati le pri istočasni špekulaciji na manjše dajatve in pa na to, da mesta ne bi ustanavljala splošnih in specialnih ambula-torijev, specialnih zdravstvenih naprav, sa-natorijev itd. Pa tudi, če bi osamosvojitev prinesla finančne koristi, ne sme ta materi-jelni razlog biti povod, da mesta mečejo blato na svoje kulturno in socialno poslanstvo.
Pretežni del socialnih proračunov jugoslovenskih mest gre za podpore brezposelnim, starim in onemoglim meščanom. V materi.ielnem interesu ravno mest je, da pridemo čimpreje do uvedbe zavarovanja za starost, onemoglost ter brezposelnost. To ne bo mogoče, ako bodo mesta pričela z demontažo enotnega zavarovanja, ki je samo v enotnosti sposobno, da nosi veliki riziko takega zavarovanja proti razmeroma nizkim premijam.
To sem napisal v prepričanju, da bo to vprašanje odstavljeno z dnevnega reda programa Zveze jugoslovenskih mest, ki ji je dano, da more tudi na socialnem polju utvariti velika dela — ako se ne bo zapirala v ozek krog svojih domačih interesov.	Dr. J. Bohinjec.
TAPSTMIK IN »EKOSATSR
Ш8ЫАМА WOlFSYAn.
HapetniMía deCa
izdelujem točno po naročilu najceneje. Oto-mane na gurtah s 36 peresi Din 550.—, modroce zgornje Din 220, spodnje Din 290, klubske garniture do blaga ali usnja Din 3500, samo po naročilu. Špecijalna izdelava sobnih zaves, najmodernejše, kakor tudi vsa druga tapetniška dela in popravila.
J)oßxeidoea 56ie épecijaCna trgevina
bonbonov, čokolade in keksov, katero zamore tudi dama vod ti je, radi bolezni ugodno naprodaj. Ponudbe ped „Dolgoletna najemninska pogodba" na pcdružnico Jutra Maribor.
Џ Kje pa hočemo naročiti, Џ • ffio hočemo poceni kupiti •
Madrace, otomano v različnih vzorcih, divane in salonske garniture dobite poceni edino pri
F. SajOVlc, Ljubljana
Stari trg в
Velika zaloga
zgofopliRili oblek
za gospode in po meri pri F. KRAŠKOYIC, Stari trg 22
Velika izbera v dežnih plaščih !
Solidne cene!	5534
flpelio In strešnike
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn »IL,OVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvor-^ ska ulica št 7.	581
^pomladne
po meri izvršuje solidno in po
ne pretiranih cenah. 5567
Nov** k Josip, Ure?» 2
'^KOLESARJI FOZOB!
Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, kateri so tudi letos na prvem mestu
Odlikujejo se po precizni izdelavi, trpežno-sti in lahkem teku. Radi nizkih cen brez-konkurenčni. Plačilne olajšave. — Ceniki na razpolago.
Glavno zastopstvo:
VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Dunajska cesta 21.
Мшнэаак^вЕва^вяявмавджп,
NOVI 97 а
MODELI!
Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki:
IG*. VOK LJIBLJAM
KRALJESTVO MODE
t enisu
Kakor hitro zavladajo prvi lepi dnevi, se pomakne tenis v ospredje zanimanja. Včasih je ta sport služil v razvedrilo le premožnejšim slojem in še pred kratkim je pomenil drago zabavo, ki si jo je le malokdo privoščil. Zadnja leta pa je športni duh odvzel tudi tenisu luksusno obeležje. Danes ga prištevamo k najbolj razširjenim in n a jpril j ubij cm ej š i m spor tom.
Seveda je tudi tu velike važnosti vprašanje pravilnega oblačila kajti baš teniški dres je potreben skrbne 'pažrnje, čeprav je v kleti enostaven. Vstreči mora namreč raznim zahtevam, katerih najzvažnejši je pač okolnost, da mora teniška obleka pustiti svoji nositeljici popolno prostost gibanja. Predvsem se moramo ozirati na pralnost take obleke, kajti često se dogaja, da se po prvem pranju blago obleke tako zelo skrči, da je ne moremo več nositi. Zato se moramo vsikdar že v naprej prepričati o pralnosti blaga, ker nas sicer čaka razočaranje. Tu pridejo v poštev najrazličnejše tkanine, pri čemer se več ali manj vedno ravnamo po času sezone. Sedaj bodo zaenkrat prevladovala volnena blaga (krepi, pastama ki volneni georgetti), ki pa se bodo v toplejšem vremenu umaknili platnu in predvsem surovi svili.
K teniškemu dresu rabimo primemo ogrinjalo in če nam ne zadostuje športni plašč, ki je neobhodno potreben, ker ga rabimo tudi pri neštevilnih drugih prilikah, se bomo poslužili mikavne male jopice, ki izvrstno izgleda in ne zahteva nobenih denarnih žrtev. Take jopice so najlepše iz vzor-častega blaga. Zlasti pikčasti vzorci učin-

kožuhovinastih plaščev
Obenem najskrbnejše čiščenje, renoviranje in popravila istih
med časom shrambe po znižanih cenah.
Plačljivo šele pri prevzemu v jeseni.
L« ROT,
krznarstvo.
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 9.
kujejo apartoio in so zadnje čase zelo moderni. Iz istega blaga je navadno tudi široki trak, ki se preveže preko las. Pikčasta jopica na naši sliki je popolnoma enostavno ukrojena. Ima vrezane žepe. Zraven spadajoča obleka sestoji iz bluze in krila. Bluza je po sredj zapeta z gumbi, krilo pa ima široko gubo, ki omogoča potrebno prostost gibanja.
Bolj komplicirano obleko vidimo na naši drugi sliki. Tu dosežemo širokost krila z všitími zvončastimi deli. Obleka je prepeta s pasom ter ima na mesto ovratnika šal v živj barvi, ki harmonira z barvo teniškega senčila. To ščiti športnika pred solncem in obenem z gumijastim trakom prepenja lase.
Obleko z nagubanim krilom in zobčastim trakcem predstavlja predzadnja slika. K tej obleki se nosi živobarvna jopica iz surove svile ali pa jopica iz pisanega fla-nela.
Enostavna obléká iz platna, preorana z usnjenim pasom (kažemo io na zadinji sliki) je za tenis najpripravmeijše oblačilo.
RAZSTAVA
damske konfekcije v naj'noveisih kreacijah mode. Ne zamuaite si og edati v nedeljo 6. t. m.
r
i
ji
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 1
Kakor oživljene mimj&hsre
učinkujejo novi modeli in podoba je, da se moda ravna po vzorcih etmpira. Linija novih oblek je mikavna in izrazito »ženska«.

Blaga so v nežnih barvah. Prevladujejo fini pastelnij toni. Najpriljubljanejši so prozorni
materijah. Obleke so precej dolge, tako da je visoko pomaknjen život še bolj podčrtan. Kepi in slični efekti stoje v ospredju, tudi trakovi in rože se uveljavljajo. Primeren okvir k tej opremi; podaja zaenkrat klobuk, ki ie širokokrajen ter izdelan iz slame ali klobučevine.
Kameiije so moderne
Topot nam je moda prinesla stilizirauo modino cvetlico, ki se nam ne priljubi na prvi pogled, kateri pa ne moremo odrekati velikega dekorativnega učinka. Kamelija .ie okras, ki sc izvrstno prilega zadnji modni
^rr L	
Vv	M таг k
J	ж
l'"-7s	
Щ
liniji, ker združuje strogost stila s cvetlično mehkobo. Navadno uporabljamo šopek dveh v barvah kom»! rastnih kameli j, kakor n. pr. belo-črno, rožnato in temuodro itd. Tudi se nosijo isti toni v razli:aih barvnih odtenkih.
i*ri poroča se
pir/umerija „Strraoli"
Ljnliljana, Pod Trančo št. 1
Rože v stanovanju
Stanovanje ie pol življenja. Ni treba, da je razkošno in bogato opremljeno, pač pa da ie toplo, domače. Udobnega stanovanja pa ne napravi samo pobi'tvo, razgrnjene preproge, obešene slike. Treba je, da mu damo poleg soinca in svežega zraka tudi toplo nijanso živega življenja z rožami. Rastline nam s svojimi izrednimi oblikami in mehkimi barvami požive stanovanje.
S prvim spomladanskim solncem se je zgamilo tudi življenje v rožah. Kakteje dobivajo v vršičih svetlejšo barvo, pelargo-nije. asparagus in druge poganijajo nove vršičke in poganjke. Zdaj je čas, da vse rože, ki imajo premajhne lončke in premalo zemlje, presadimo.
Cvetlice, ki jih gojimo na oknih in v sobi, žive divje v različnih legah, različni zemlji. Zaradi tega jim moramo tudi doma nuditi čim naravnejše živi jonske pogoje s tem. da jim damo primerno zemljo jn primeren prostor na oknu.
Kaktejam damo bolj težko zemljo, pomešano s peskom. Pelargoniie, fuksije, ki hi tro in bohotno rasto. rabijo boli rahlo liu-
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
se je vrnil po 6mesečnem študijskem potovanju iz Nemčije in zopet redno ordinira v Ljubljani, Tavčarjeva ulica od 3. t. m. dalje.
muzno zemHo. asparagus m pahne zahtevajo srednje težko redilno zemljo, pomešano s peskom.
Pri presajanju moramo paziti, da ni lonček prevelik, ker tudi preveč dobrot škoduje. Če je zemlje več kakor io morejo rastline prebaviti, se zemlja pokvari. Korenine namesto da bi črpale hrano, segnijejo in roža se posuši. Lonček naj bo kakšen 1 do 2 cm višji od prejšnjega. Nikakor ne smemo pozabiti na to, da se dno lončka vloži v podstavek. To ie zelo važno, da zamore preobila voda odteči v podstavek, iz katerega jo kasneje izlijemo. Zato tudi ne zalivamo rastlin spodaj v podstavku, temveč vedno zgoraj. Ne zalivamo pa rastlin mehanično vsak dan, temveč moramo vsako rastlino zaliti le. če je suha in če je res potrebna vode. Oboje, premočno zalivanje kakor tudi nezadostno zalivanje, povzroči odoadanie cvetnih popkov in rume-nenje listov. Tudi prepih škoduje sobnim rastlinam.
Aspidistre. phvlodendrone. palme in sličné se morajo vsak teden očistiti. Najbolje .ie. da jim liste obrišemo z mehko vlažno gobo.
Če bomo posvetili sobnim rastlinam količkaj potrebne pažnje in nege, si bomo prihranili razočaranja glede neuspehov pri gojitvi in pridobili spretnosti, da nam bo vsaka rožca rastla.
Najtežje gospodinjsko opravilo je
pranje! Pametna gospodinja, ki pa si hoče naporno pranje olajšati, najprvo omehča trdo vodo z navadno sodo m nato pere s pravim terpentinovim milom Gazela.
posvetovalnica
G. T. P. v O. Kožne bolezni je treba, kakor smo že neštetokrat povedali, videti, ker premnogokrat tudi najboljši strokovni jaški popis ne zadošča niti za domnevno diagnozo. Zdi se. da se je pri vas na trajno dražilo odzvala koža s srbečico, katere temelj ie bolezen, ki je ne moremo uganiti. Gamaše, to sijajno iznajdbo za vse, ki hočejo veljati za fante od fare, ne da bi imeli sicer le en dobiček od njih, pa lepo opustite. Srbeča mesta poskusite zdraviti z inotiolom. s katerim jih namažite v debeli plasti, na katero položite parafiniran papir. G. V. L. v Š. Na vae vprašanje, ali rastdjo lasje še po smrti, se da jako različno odgovoriti. Odgovor zavisi predvsem od stališča. katerega vprašanec zavzema glede nastopa smrti. V resnici ne nastopi smrt, kakor se to navadno misli in govori, ko preneha biti srce in prestane sopl.ienje. Za umirajočega izgine življenje, ko mine zavest. Za navadino ugotovitev smrti zadošča prestanek dihanja in bitja srca. V resnici pa posamezni organi še naprej delujejo, dasi v zmanjšani meri do končnega ugašenja in faktične smrti. Presnova torej ne prestane trenutno in torej tudi ne rast las. vsaj ne teoretično. Če torej mislite, da ie bolnik umrl točno ob 12 uri, to se pravi, da se je ugotovilo, da je tedaj nehal sopsti in mu je srce prestalo doiefcno biti — v resnici se kontrahira še nekai časa vsaj naznačeno naprej, — lahko trdimo, da so kocine na baš pred smrtjo obritem obrazu še nekaj časa nadaljevale svojo rast. — Če pa definiramo faktično smrt z življenskim koncem vseh organov, potem je jasno, da je z njo umrla tudi koža in prestala rast las. — K temu le še pripomniti, da so na sveže obritih mrličih v istini ugotovili zaznaten porast kocin. Te pa niso zrasle, ampak so postale vidne, ker so na videz izstopile. V resnici pa so sršele samo iz umikajoče se kože. ki ie izgubila svo.io kri in svojo živ-
Wi še vedno ne veste, kaj fe to Figol el i I* sir?
Idealno sredstvo za čiščenje želodca in črevesja ter za lečenje ledvic, jeter, j hemoroidov in glavobola, kadar so te v zvezi s prebavo, in vam vrača zdravje.
Figol proizvaja in razpošilja po poštnem povzetju z navodilom o uporabi lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43.
Originalni zavojček 3 steklenic z omotom in poštnino stane 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica 40 Din.
Mnogobrojne zahvale dohajajo dnevno o uspešnem delovanju Figola.
«Favna zalivala
P. n. lekarni dr. Semelič, Dubrovnik 2/43
Od vas poslano specijaliteto Figol sem uporabil pri svoji ženi po vaših navodilih, ko je bila bolna na ledvicah in krčih, kar ji je silno koristilo ter sem vam za to zdravilo vekomaj hvaležen.
S posebnim spoštovanjem bilježim
Stanko P. Kadija.
Cetinje, Bajeva 37, 19. marca 1927.
MILO
Ijensko napetost — G. V. Š. v P. Ad 1) ustroj; ad 2) poskusite se nadrgniti z enoodstotnim resorcinovim alkoholom; ad 3) uporabljajte dvaodstotn; taninov špirit ev. z malim dostavkom arnikové tinkture. — G. A. S. v Š. J. Da sc pisma izgube, ni nič novega. Uredništvo »Posvetovalnice« po možnosti na vsako odgovori, čim mu pride v roke. Zakasnitve povzroča nadalje poslovanje v tiskarni. Izvzemši izredne primere lahko trdimo, da odgovorimo v 14 dneh na vsako vprašanje, dočim imajo svetovni inozemski časopisi dokaj daljše termine. Na pisma, ki jih nismo prejeli iz katerihkoli vzrokov, pa iasno ne moremo odgovarjati v nobenem terminu. — G. K. P. v T. Zdravniška zbornica je zakonita prisilna stanovska organizacija zdravnikov. Iz tega sledi, da ni na>"a »posvetovalnica« nikaka njena ekspozitura. Obrnili ste se torej na povsem napačno adreso. — G. F. P. v ? Ad 1) Vzrok so bržčas hemoroidi. Skrbite za redino odvajanje in primerno pregibanje. Proti srbečici anusol in inotiol. — Ad 2) Zvinjavke so pogosto posledice revmatičnih oboi enj. Pošljite bolnico 11a živčni oddelek splošne bolnice v Ljubljani. — G. T. m. D. Poskusite zaenkrat z agomensinom. ki vam ga lahko dobavi vsaka lekarna, kjer tudi izveste, kako se jemlje. Če bi pa nadloga
v najkrajšem času ne prestala, dajte se preiskati od kakega ginekologa, ki edini more na podiag,i preiskave ugotoviti, kaj vam >je. in vam bo svetoval, odnosno odredil. kako se vam ie zdraviti. — G. T. Š. v D. Ad 1) Po vašem opisu dvomimo, da bi vam specialist za živčne bolezni vaše težave proglasil kot izhajajoče iz vnetja živcev. Vnetia lahko sicer spremljalo razne parestezije, ali glavni znaki taki vnetii so bolečine in ohromitve. Te tako zvane »senzacije« pa, na katerih trpite, so verjetno drugega izvora. Ad 2) Če jih prenesete, le mirno ieite svoje orehe še naprej, da bi orehi škodovali živčevju, je prazna. — G. J. A. v B. Ad 1 dvaodstotni salicilov špirit lahko uporabljate; zadošča, da se nadrgnete z njim vsak večer; ad 2) bržčas od razkrajanja v ustih, morda tudi od tobaka; ad 3) kakor hočete, v mleku ali na kruhu. Redilen ie med v toliko, kolikor ima sladkorja v sebi; ad 4) sredstev dokaj, zanesljivega pa nobenega. Poskusite še po enkrat na dan namazati z enoodstotnim resorcinovim alkoholom; ad 5) ne hodite z mokrimi rokami k mrazu in masirajte .iih pridno s petodstotno ihtiolovo mažo. — G. K. R. v Ž. Ad a) trepalnice prav tako izpadajo kakor ostali lasje. Otroci imajo daljše in gostejše trepalnice kakor odrasli; ad b) mimo drugih je glavni vzrok kodra-11 ja las njihov prorez, ki velikokrat ni okrogel, ampak ovalen, ali celo ledvičast itd. Zavijanje se vrši v smislu kontavitete. Tudi razne rase se razlikujejo po prorezu, n. pr. mongolci od zamorcev itd. — Dopisnikom »Posvetovalnice«, ki se anonimno oglašajo, ne odgovarjamo.
NAJSTAREJŠA HIŠA
OSřTOVANA LETA 2-712
si obe - za fcaíeic za brttpe
č2
V. Schlicht:
ОЫека iz foularda
Torej, moja žena je hotela imeti novo obleko, ki bi nič ne stala in ki bi bila že zato tako poceni, ker je že imela blago zanjo.
Ce ženska nima blaga, tedaj je to najcenejša reč na obleki, tedaj so stroški za napravo in pridatke najdražja reč — če ima blago, tedaj je baš narobe; blago ie najdražje in vsi ostali stroški so brez pomena.
Moja žena ie imela blago iz rdečega foularda, ki si ga je bila kupila pred mnogimi leti in ki ga je pustila vedno znova ležati, kajti rdeče ji ni pristojalo in ji ni pristojalo, a vendar si ga je kupila, ker je rdeča barva tako srčkana in ker je bilo blago tako-poceni.
Kupila ga je, ne da bi ga uporabila, ampak samo zato. da bi ga kdaj ob priliki komu podarila.
A podarila ga seveda tii. Ženska nikoli ničesar ne podari, kajti nikoli ne veš, ali ne boš reči kdaj pozneje vendarle rabil.
Toda porabi je ne in podari je ne, pusti jo ležati, dokler niso omare nekega dne tako prenapolnjene, da ne gre nič več vanje. A tudi takrat je ne da proč, temveč si kupi nove omare in Če te ni-
majo več prostora v starem stanovanju, tedaj se pač preseli v večje stanovanje.
Kako si je moja žena domislila, da bi rdeči foulard vendarle porabila, ne vem — povedala mi ni in vprašal je nisem.
Na svetu bi bili samo srečni zakoni, če bi se vsi možje odvadili vpraševanja. 'I oda rdeče se ji ni prileglo in se ji ne bo nikoli. Tako je preostalo na nasvet njene šivilje samo eno: blago je bilo treba prebarvati sivo ali pa črno.
In moja žena se je odločila, da ga bo dala prebarvati sivo, ne, črno, ne, vendarle sivo ali pa morda le rajši črno, kajti imela je že toliko sivih oblek, toda črnega ni nosila rada in sivo jo je oblačilo bolje, zdelo se je tudi svetlejše i»n prijaznejše, pa vseeno, je bilo črno odličnejše, finejše, bolj pripravno za velike družbe. Seveda, za gledališče je-rajši oblekla sivo — poleg tega je imela še veliki sivi klobuk s čudovitim nojevim peresom — za črno obleko bi si lahko seveda nataknila veliki orni klobuk s črnimi peresi — ali pa sivega, ta je bil celo zelo dražesten, prav za prav še bolj dražesten od črnega, ta je bil preturo-ben, preenoličen — toda k sivi obleki bi si lahko nataknila klobuk z rožami ali pa tistega z majnicami in rožastim trakom ...
Torej! Sivo ali črno? — O Bog! Ni lahka reč. Moja žena je premišljevala.
Ce mož premišljuje, se vsede v svoj najudobnejši stol, si prižge od svojih dobrih smotk najboljšo in premišljuje, dokler ne najde prave rešitve — ženska pa premišljuje vedno od jutra do poznega večera.
Mož premišljuje, da bi našel kakšno odločitev — ženska noče najti nobene •odločitve in zato se poda najprvo k svojim prijateljicam za nasvet. Vsaki bo rekla: »To in to sem sklenila, se ti ne zdi. da je najbolje tako?« Seveda pričakuje na tihem, da ji bo ona druga nasprotovala, kajti če je istega naziranja, tedaj bi bilo pač brez pomena, da bi jo vpraševala za svet. Kar sam veš, ni treba, da bi ti šele drugi povedali.
In tako so sklenile soglasno: blago naj se ne prebarva niti sivo niti črno, ampak lilasto. Lila je prelestno!
Na večer, ko so se dokončno zmenile za lilasto barvo, sta bila na vsem božjem svetu dva resnično srečna človeka, moja žena in jaz.
A sredi noči me je vrglo iz spanja brnenje električnega zvonca. — Moja žena kliče! — Za božjo voljo, kaj se je neki zgodilo? Planem na smrt prestrašen v njeno spalnico:
»Ti papači,« je dejala, »ne bodi hud,
da sem te vzbudila, a ne morem zaspati, ne da bi te vprašala. Ali ne misliš tudi ti, da bi bila siva barva morda vendarle boljša?« — »Ne, angel mojih ne-spečili noči,« sem odvrnil. »Lila je sklenjena in pri lili ostanemo.« Potem sem legel spat v posteljo, a še prej sem přeřezal vrvico električnega zvonca. Tako!
Naslednje jutro sem si zaželel prvič v življenju, da bi se ne bil prebudil nikoli več, kajti zvedeti sem moral, da lila ne gre! B'ago ni sprejelo te barve, kvečjemu bi šla kakšna lepo rjava, kaj da menim jaz? ...
»Rjava — ali ne rjava! Da! — To ni tako lahko?« sem dejal. — Kajtakšnega je treba premisliti! — Potem sem stopil v svojo sobo in sem sestavil brzojavko na svojega prijatelja v Lipskem, s prošnjo, naj bi me pozval takoj in brzojavno k važnemu razgovoru v Lipsko, če mogoče za več dni. — Tako! Rjava! Baš sem hotel odposlati brzojavko, ko mi je prinesla žena, vsa vesela, pismo: neka prijateljica ji piše, da ima prijateljico, ki ima prijateljico, i-n ta si je dala neko blago nekoč pobarvati svetlo zeleno — če bi bilo to pripravno tudi za foulard, seveda ne ve, a to bi se dalo kaj lahko dognati.
In moja žena je zvedela, da ni pripravno. —
Torej je ostalo pri Iilastem, sivem, črnem — rjavem — črnem — sivem — Iilastem!----
Tri dm pozneje je d-obilo nebo domislico. Brzojavka, ki je nisem naročil, me je pozvala na Dunaj in ko sem se od tam vrnil, mi je žena z vriskom priletela naproti, obleka je že v delu, hotela me je presenetiti.
In presenečenje ji je uspelo zares, kajti ko sem smel končno občudovati svetlo-sinje pobarvano foulardno obleko, tedaj nisem občudoval samo lepote obleke, temveč tudi način, kako so blago prebarvali, tako lepo, da ne bi uganü niti Sherlock Holmes, da je bila ta nežna sinjina nekoč temno-rdeča.
Toda največji čudež je bil ta, da se n4 pri barvanju spremenila samo barva blaga, temveč tudi blago samo: prej ie bilo foulard in zdaj je bilo crepe-de-Chine!...
ZOBNI ATELJE
Pavle Marije Kocijančič
ima telefonsko številko 3472.
GOSPODARSTVO
Dosedanji uspeh akcije za ustanovitev Gostilničarske pivovarne
Včeraj se je vršila v h-otelu Miklič v Ljub-Wj,a pripravljalnega odbora za gostil-ničarsko pivovarno v Laškem. Ugotovljeno je bilo, da predsubskripcija delnic prav leno napredujte in da je pristopilo do danes ze 2085 delničarjev, večinoma gostilničarjev, pa tudi večje število trgovcev ln obrtnikov. Zanimanje za subskripci jo pa še narašča. Predvideno je, da bo pivovarna izdelovala tudi kvas. zato eo tudi trgovci, zlasti pa peki ra-bljemi na udeležbo pri subskripci ji.
Da se predeubskripcija uspešno izvede m konča, so bili od pripravljalnega^ odbora kot delegati za subskripcijo pooblaščeni >a-slednii gg.: Reicher & Turk, Ljubljana (za Ljubljano Logatec, Rakek, Lož. Cerknico); Leskovšek Jakob v Ljubljani (za ljubljansko okolico)- Rcmie Ivan (za Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, Cernomelj. Gorski Kotar); Ilantariř I?nae (zn Škofjo Loko. Zin. Zäl^z-nike) • Arh Franc (za Bled. Radovljico. Jesenice Tržič, Slov. Bistrico. Vojni k, Konji-ee Šolanj); Keh«lj Ivan (za Kraul. Kamnik Lukovico. Vransko, Braslcvče, Mozirje, Falee Slcve.ijgradec. Šmarje pri Jelšah, I o-rraška Slatina); .Tnvančič Kajetan (za Litijo, Zagorje, Trbovlje. Radeč* Sevnico, Iv ráko, Brežice, Kostanjevico, Višnjo goro. Kozje,!; Planinšek Aloja (та Novo mesto, Mokronog. Vrhniko, Ptuj. Ormož. Cakovec, Dol. Lei-davo Mursko Soboto Gornjo Radgono, sv. Lenard) in Balja Ferdo (та Prevalje, Gornji
grad).	„	-im
" Pripravíjslm odbor naproša vso načelnike
oostiLiičarskih zadrug, da imenovanim deli-кг a tom olajšajo M) m°d članstvom in pripomorejo do hitre izvedbe predsubsknpcije delni«", pri čemer naj se zavedajo pomena m koristi novoustanovljene gostilničarske pivovarne.
Težnje slovenskih gostilničarjev
Ргрд.čerajšnjim so se sestali v Ljubljani del<=>gafi Zveze gosti lničarskih zadrug iz Ljubliane in Zveze gostilničarskih zadrug :z Maribora, da odobrijo in predložijo gosp. banu za zaščito svojih interesov posebno spomenico. Na setanku v »Zvezdk je bila spomenica soglasno odobrena, nakar je bila posebna deputacija sprejeta od bana in podban a.	v •«. J ■ V spomenici prosijo gostilničarji, oa se povsem ukine nadaljnje izdajanje krajevnih pravic, da se znižajo točilne takse, ki se naj določijo po količini izločenih alkoholnih pijač. da se ukine pavšalna taksa, da se ukinejo tmšari tiski registri, da se prepove točenje alkoholnih pijač v konsumnih in društvenih lokalih nabavljalnih zadrug in da se ukinejo vsi življenja nezmožni goetibiičar-eki obrati Gosti&ičarska obrt je med vsemi drugimi z davki najbolj obremenjena in so zato poti ebne nujne davčne olajšave. Za neupravičene smatrajo občinske doklade na vinski mošt. Presenetila pa je gostilničarje postavka v banském proračunu slede davščine za nočni obisk gostiln, ki se že prej ni obnesla. Uvede naj se vsaj v praksi maksimiranja občinskih in banskih doklad. Prosili eo g. bana naj se v nove banske posvetovalne zbore pritegne tudi zastopnik gosi i! ni čárek ega stanu.
Sestanek gostilničarjev se je popoldne nadaljeval v Kavčičevi kavarni na Prulah, kjer so zastopniki sklepali o zborovanju osrednje organizacije v Beogradu in o smernicah za prihodnje skupno delovanje vseh gostilničarjev dravske banovine. V ta namen _oaj ge meseca maja skliče kongres gostilničarjev dravske banovine. V principu je bilo sklenjeno, da obe zvezi izdajata skupen gostil niča rski list za vso dravsko banovino.
Volitve v Meščansko korporacijo
v Kamniku
Odlok komisarja za agrarne operacije, s katerim je bil stari začasni statut Meščanske korporacije razveljavljen, je bil razobešen od '20. marca do 4. aprila t. 1. Obenem je komisar izdal nov volilni red kakor tudi začasni statut za upravljanje skupne posesti upravičencev tako zvane Meščanske korporacije. Proti statutom in volilnemu redu ni bfl podan preko Meščanske korporaci .je do določenega roka noben ugovor.
Obenem z gornjim odlokom so bile razpisane tudi volitve, ki se bodo vršile. 11. maja t. L Volilo se bo od 9. do 13. ure.
Gospodarski odbor je povečan na 0 odbornikov in 9 namestnikov, nadzorstveni odbor pa na 5 odbornikov in S namestnikov.
Kandidatne liste se morajo vložiti _ do 19. aprila do 6. popoldne v pisarni Meščanske korporacije v roke volilnemu odboru. Vsa pooblastila, ki bi ne bila osebno srocena morajo biti potrjena od županstva ali sodnije. Vložiti jih je do 9. maja v pisarni Meščanske korporacije.
Zanimanje та volitve je tako med upravičenci kakor ostalimi meščani veliko. Čuie se. da se bodo upravičenci zedinili še pred volitvami in da bodo vložili samo eno listo, kar bi bilo tudi najboljše in v dobrobit upravičencev in mesta.
Meščanska korporaci ja stoji pred večjimi dogodki, kakor n. pr. gradiba železnice v Bistrico. Za izvedbo teh občekoristnih naprav je pa potrebno, da so na krmilu možje, ki se bodo oprijeli velikega dela z vso vnemo.
== Banovinska prirastkarina »d vrednosti najemnin in hišni posestniki. Včeraj je bila sprejeta od bana in podbana deputacija Društva hišnih posestnikov v Ljubljani pod vodstvem predsednika g. Frelfha, ki je predložila spomenico glede nove banovinske davščine od prirastka vrednosti najemnin. odnosno glecle načina obremenitve po tem davku. Razpravljalo se ie predvsem o posameznih določbah tozadevnega pravilnika. ki mora upoštevati vse okolnosti, da se davek pravično razdeli in da obremeni predvsem one hišne posestnike, ki preko mere navijajo najemnine. Banska uprava odločno vztraja na tej davščini, ker hoče preprečiti nadaljnje zviševanje najemnin in prizadeti predvsem one hišne posestnike, ki so 51 i z najemninami preko zlate paritete. Pravilnik za pobiranje te davščine, katere dohodki so predvideni v višini 1 milijona Din, bo definitivno sestavljen v pričetku prihodnjega tedna.
= Naša kovinska industrija in izvoz. Naša kovinska industrija je v splošnem orijentirana le na domači trg, ker na inozemskih tržiščih ne more zaradi močne konkurence uspešno konkurirati. Navzlic temu pa so se nekatere panoge pričele uveljavljati tudi v izvozu. Lani smo n. pr. izvozili za 21.8 milijona Din kuhinjske posode iz železne pločevine napram 12.7 milijona Din v 1. 1928. Znatno se je dvignil tudi izvoz kos in srpov, ki se izdebjejo v Sloveniji. Kos in srpov smo lani izvozili za 2.42 milijona Din napram 1.39 milijona Din v 1. 1928. Uspešno pa se j? lani razvil tudi izvoz železnih verig, ki je dosegal že vrednost skoro 2 milijonov Din. dočim smo leta 1928. izvozili verig kimaj za 180 tisoč Din. Ti podatki kažejo, da je nekaterim podjetjem navzlic carini, ki obremenjuje železo kot sirovino, uspelo zriža-ti svoje produkcijske stroške tako, da lahko nastopajo s svojimi proizvodi tudi v inozemstvu.
= Načrt obrtnega zakona. Kakor smo že poročali. je trgovinski minister poslal vsem zbornicam definitivní načrt obrtnega zakona. Izjave ik temn nčartn je treba podati do 28. t. m. Zbornica je prejela le en izvod •tega zakonskega načrta in bo skušala preskrbeti še nekaj izvodov, da jih lahko da na razpolago vsaij po-edinini zvezam. Zaradi kratkega roka bo zbornica -priredila v Ljubljani in Mariboru 'ankete vodilnih obrtniških, trgovskih in industrijskih organizacij, na katerih se 'bo razpravljalo o važnejših določilih zakona.
= Zveza agrarnih zaiednic za Slovenijo v Mariboru bo imela 27. t. m. ob 10. dopoldne v Dolnji Lendavi (v Pajbičevi gostilni) svoj 4. redni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim sprememba pravil, ustanovitev mlekarne, organiziranje skupnega prodajanja kmetijskih proizvodov zadružnikov in zadolžitev pri Priv. agrarni banki ali pa pri kmetijskem ministrstvu.
= Stanje Narodne banke. Narodna banka je izdala izkaz o svojem stanju dne 31. marca, iz katerega je razvidno, da je kovinska podlaga ostala v glavnem nespremenjena. Edino večjo izrpemembo je povzročilo zmanjšanje državnega dobroimetja pri banki za 158.6 milijona Din. kar je v zvezi z običajnimi denarnimi potrebami države ob koncu meseca; vendar pa je dobroimetje države navzlic zmanšanju še vedno prav visoko in znaša 446 milijonov Din. Stanje od 31. marca je bilo naslednje (vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 22. marca): aktiva: kovinska podlaga 405.7 (-ГО.З), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 1661.8 (—8.2), posojila 1319.0 (—3.4); pasiva: obtok bankovcev 5363.0 (+137-6) obveznosti napram državi 446.0 (—158.6),' razne obveznosti 1397.4 (+12.7).
= Gremij trgovcev za radovljiški srez je
imel te dni svoj redni občni zbor, ki je dobil slovesno obeležje s tem, da se je istočasno praznovala desetletnica obstoja gremija. Zbor je z lepim nagovorom otvoril načelnik gosp. L. Fiirsager ki se je spomnil naporov in težav, ki so bili zvezani z ustanovitvijo gremija. Deputacija gremiialnili članov je načelniku gosp. Fürsagerju za njegovo desetletno požrtvovalno in vztrajno na-čelovanje izročila lepo darilo, ki predstavlja Merkurja, stoječega na beli krogli iz mra-morja, vse skupaj na srebrnem podstavku z vrezanim posvetilom. V imenu Zveze trgovskih gremijev je gosp. Fürsagerju čestital tajnik gosp. Kaiser. Na predlog gremijalne-ga načělstva je gremij sklonil ustanoviti ustanovo, iz katere bodo ob priliki novo-uvedene vajeniške preizkušnje dobivali nagrade po trije najboljši vajenci. Ustanova obstoii iz 40 obveznic za Vojno škodo v nominalnem znesku 40.000 Din. Gremij je štel ob koncu leta 489 članov, 46 pomočnikov in 50 vajencev. Proračun za tekoče leto izkazuje 23.700 Din dohodkov in izdatkov premoženje gremija pa znaša 54.500 Din. Gremijal-na pravila so bila v toliko spremenjena, da znaša učna doba sedaj 3—4 leta in se sprejemajo vajenci le v starosti 14—18 let в predpisano šolsko izobrazbo. Odobren je bil tudi preizkuševalni red za vajeniške preizkušnje.
= Prisilne poravnave. Odobrena je prisilna poravnava, ki jo je sklenila konkurzna dolžnica Flora Lager - Neckermannova, trgovka v Celju s svojimi upniki za 15 % njih terjatev, plačljivih v 30 dn«h po pravomoč-nosti. Ker se je sklenila prisilna poravnava, so odpravljeni naslednji konkurzi: o imovini Wolfa Henrika v Kočevju, o imovini Smo-nig Mihaele, trgovke v Zgornji Polskavi. o imovini Robina Pankracija, mesarja v Farni vasi pri Prevaljah in o imovini Plauca Maksa, trgovca v Ptuju.
= Svetovne cene dalje nazadujejo. Kakor znano, opažamo že nekaj let z malimi presledki nazadovanje svetovnih cen, ki predstavlja že znatno povečanje kupne moči zlata. Po nastopu gospodarske krize v Ze-dinjenih državah ob koncu pret. leta. se je tempo padanja cen še poostril. Tudi v februarju in marcu vidimo v vseh državah občuten padec indeksa cen v trgovini na debelo. V Angliji je indeks cen v februarju nazadoval od 124 na 121 (v februarju 1929 je znašal še 137), v Franciji od 118 na 115.5 (lani 134). v Švici od 136 na 133 (lani 143) in v Italiji od 113 na 111 (lani 126). V Nemčiji ie bilo za marc zabeleženo nazadovanje indeksa od 130 na 126 (lani v marcu 140). Tudi pri cenah v naši državi ooažamo slično tendenco. V marcu je znašal naš indeks cen v trgovini na debelo 92.1 napram 93.6 v februarju in 105.9 v marcu pret. leta.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika Ljn-•bija sprejema do 14. aprila L 1. ponudbe glede dobave 1 pisalnega stroja sistema »Gontinemtalc. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. t. m. ponudbe glede doto ave raznih sipojk. v lijakov, žebljev, jekla, jamskih sisur-nostnih zvoncev in gumijevih cevi. do 24. t. m. pa glede dobave rešet. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 25. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 17.424 komadov hrastovih pragov, 28. t. m. glede dobave 5500 komadov hrastovih pragov, 29. t. m. pa g!ede dobave 4500 komadov hrastovih pragov; 28. t. m. pri komandi mornarice v Zemnn-u glede dobave r a« ne ga gradbenega materijala, 'kovin, železa, železnega materijala, vodovodnih cevi, armatur, okovov za vrata in okna, orodja, sftrojev, tračnic, vijakov, matic, zakovic, рей itd. itd.). (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v LjulMja-m.)
_ Oddala gradbe konrušnice na Sušáku se bo vršila potom ofertne licitacije 28. t. m. pri itrže-mjerskem oddelku savske div.izčiske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v prsarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Pomladne novosti 55Io
kakor plašče od 350 — Din naprej, obleke, bluze priporoča po nizkih cenah in v veliki izberi tvrdka
Igu. Žargi
St. Petra cesta št. 3 in 11
Položaj na naših borzaih
Liubliana. 5. aprila
Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet pri lično velik: znašal ie 22.2 milijona Din napram 12.1, 19.9. 20.8 in 22.0 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji deviz so bili ves teden precej stabilni. Ce jih primerjamo s teča.ii ob koncu zadnjega tedna, opazimo le neznatno nazadovanje.
Na svetovnem denarnem trgu ie likvidnost nadalje zelo velika in je v zadnjem času dovedla do znižanja diskonta v Švici (na 3 %). na Nizozemskem (na 3 %). v Švedski (na 3.5 %) in v Madžarski (na 6 %). Sedai pa napovedujejo, da bo morala Francoska banka spustiti svoj diskont celo na 2 in pol %.
Nizka obrestna mera na denarnem trgu ni ostaia brez vpliva na obrestno mero za dolgoročne naložbe. Papirji s fiksno obrestno mero se skoro v vseh državah dvigajo in tudi naše Blairovo posojilo se je na newyorská borzi zadnie tedne močno okrepilo, kar ie imelo za posledico tudi dvig naših tečajev. 8-odstotmo Blairovo posojilo, ki se je koncem februarja trgovalo na zagrebški borzi po 90. ie v preteklem tednu doseglo že tečaj 97.50—9S, 7-odstotno Bla;-rovo posojilo, ki ie koncem februarja doseglo tečaj 80, pa se ie v početku preteklega tedna trgovalo že po 86—86.50. nakar je proti koncu tedna za malenkost popustilo na 85.75—86. Teč?i 7-odstotnega investicijskega posojila je sedaj povsem odvisen od tečaja 7-odstotnega Blairovega posojila in kaže tudi enako gibanje, vendar v tem papirju pretekli teden ni bilo premeta. Teča.ii Vojne škode pa so bili precej stabilni in v splošnem nekoFko višni nego zadnji teden. Promptna Vojna škoda notira sedaj 414—415.
Bančne delnice so se po zadnii okrepitvi več ali manj ustalile. Le Narodna banka se je precej okrepila. Pretekli teden .ie b:l na zagrebški borzi promet v Praštedioni po 900—905, v Union banki po 198—200. v Ju-gobanki po 82—83. v Poljedelski po 59 in v Kreditni (Zagreb) po 101. Ljubljanska kreditna notira sedaj po odhitku kupona (9 Din) 120 den., Srpska pa po odbitku kupona (14 Din) 160 den.
Na tržišču industrijskih papirjev ie bilo le malo prometa. Trboveljska je bila včeraj glede na deklarirano nespremenjeno dividendo (35 Din) čvrste.iša ter je notirala 475—480. Sporadično ie prišlo do zaključkov v Gutmannu po 178 (po odbitku kupona od 12 Din), v Slaveksu po 73.25—72.75, v Slavoniji po 200—205. v Tvornlci vagonov po 107.50 in v Oceaniji po 190—195.
Ljubljana (Prosti promet). Berlin 13.51. Budimpešta 9.8877. Curih 1095.9, Dunaj 7.9792, London 275.32, Newyork 56.485, Pariz 221.54 Praga 167.68, Trst 296.60.
Curih: Zagreb 9.1275. Pariz 20.2050, London 25.11375. Newyork 516.20., Bruselj 72.05. Milan 27.O725, Madrid 64.—, Amsterdam 207.25, Berlin 123.2250. Dunaj 72.80, Sofija З.74. Praga 15.29, Varšava 57.88, Budimpešta 90.2150 Bukarešta 3.0725.
Žitni trg
Ljnbljana. 5. aprila.
V početku minulega tedna je bila kupčija na našem žitnem trgu prav mirna, in sicpr zaradi splošno precej nejasne situacije. Koncem tedna pa je pod vplivom inozemstva nastopila čvrstejša tendenca. V Budimpešti, kjer je pšenica za maj zadnjo soboto notirala 20.38, se .je včeraj tečaj dvignil na 21.46. nakar je danes nekoliko popustil na 21.02. Enako se je tudi koruza dvignila od 12.19 na 13.05, nakar je danes popustila na 12.57. Tečaji so danes vsekakor višji kakor zadnjo soboto. Tudi na prekomorskih tržiščih vlada krepkejša tendenca pri višjih tečajih.
Z oživljenjem kupčije so bile tudi cene v Vojvodini zadnje dni nekoliko višje. Navadna baška pšenica stane sedaj 205 do 207.5 Din. težja pa 210 — 215 Din za 100 kg fco nakladalna postaja. Koruza ее Je tekom ledna podražila za 5 Din ter stane okrog Ю7.0 Din fco postaja vendar ponudba tudi pri tej ceni ni znatnejša.
Vse kaže, da se je svetovni trg po občutnem padcu cen meseca marca precej umiril in je prav verjetno, da bo nastopil ugodnejši položaj za izvoz naših presežkov koruze. Kupčija s pšenično moko za promptno dobavo je sedaj pred velikonočnimi prazniki nekoliko živahnejša, vendar so cene ostale nespremenjene. Za temnejše moke т>а .ie navzlic nizkim cenam še vedno malo povpraševanja.
+ Novosadska blagovna borza (o.t.m.). Tendenca nespremenjena. 41 vag. pšenice, 66 vag. koruze, 4 vag. moke. 3 vag. ječme/na in 2 vag. ovsa. Pšenica: baška. 77 kg težka 197.5 — 202.5: 78 kg 202.5 _ 207.5; gornje-baška, 78 kg 202.5 — 207.5: banaška. Tisa, šlep 78 kg 205 — 207.5: sremska. 77 kg 180 — 1S5. Koruza: baška In sremska 102.5 — 105; ladja Dunav 105 — 107-5; baška in srem. za maj 105—110; banaška 95 do 100. Oves: baški in sremski 125 — 130. Moka: baška »Ogg« 335 — 345; »0g- 330 do 340; 295 — 305; >5« 240 — 250: »6? 175 — 180: »7« 130 — 135: »8« 90 — 95.
-f Budinipeštanska terminska borza (5. t. m.). Tendenca mlačnejša; promet srednji. Pšenica: za maj 21.02-21.03, za oktober 20.49 — 20.50; rž: za maj 11.82 — 11.84. za oktober 13.18—13.20; koruza: za maj 12.57 do 12.59; za julij 12.68—12.69. tranzitna za maj 11.88—11.92.
Gospodje!
Moderne klobuke, kravate, perilo, čepice itd. se kupi najbolje pri tvrdki
G. ČADE Ž. Ljtiblfasia
Stritarjeva ulica — Mestni trg.
AG naša obrt in industrija dovolj upoštevata avtogeno varenje?
V	tehniki so kovine najvažnejša tvarfna, iz katere si človek izdeluje predmete bistveno na tri načine. Ali jih uliva na podlagi prej izvršenih modelov v kalupe, ali jim da zaželi eno obliko s pomoöio kovanja, struženja, vrtanja i. t d., ali pa jih sestavlja iz poedinih delov, katere si ie prej pripravil v masah potom valjanja, tesanja, iz-tiskavania i. t. d. Poslednji način ie v praksi skoroda na.iboli razširjen, ker ie tudi za malega obrtnika, kovinarja edinole lahko in razmeroma poceni izvršljiv.
Spajanje kovinastih delov med seboj se izvršuje s splatom, z vijačnimi zvezami in zakovicami, s kovaškim zvarom — v kleparski obrti še posebno s pomočjo lotanja — in končno še z najnovejšim sredstvom t. j. z autogenim zvarom. Za ta poslednji način ne potrebujemo nobenih posebnih vezi. ker se — kot že ime samo pove — oba predmeta odnosno dela sama od sebe spojita — ali točneje — zali.ieta med seboj.
Autogeno varenic ie prišlo v prakso pred kakimi 25 leti, vendar se je šele v povojnih letih tako izpopolnilo in posplošilo, da danes z drugimi spojnimi načini ne samo konkurira. ampak jih tudi daleko nadkriliuie. tako po iakosti nastale vezi in porabi delavnega časa. kakor tudi ix> ceni in pa eleganci izvršitve. Se več! Z autogenim zvarom se je konstruktorju odnrla tudi pot v nove. komaj zaslntene kombinacije tako. da se more danes že z velikim uspehom izogibati dragemu ulivanju. ter se zamore rra drugi strani tudi že lotiti problemov, k: so se doslei zdeli še neizvršliivi.
Ni je danes kovinske obrt? in industrije, ki bi mogla brez lastne škode autogeni zvar puščati v nemar.
Instalacijska obrt v visoko civiliziranih državah se ga poslužuje v 80% slučajev za spajanje cevi v sto in še večkilometrske cevovode in tu je zvarni šiv že skoro popolnoma nadomestil stari način spajanja s prirobnicami (flanši). V Porur.iu ie daljnovod za koksarniški plin s prerezom do 1 m izključno autogeno varjen, ter je pri tem ne samo dovolj trdno, ampak tudi tako zrakotesno spojen, da ne more plin. ki se preteka po ceveh pod pritiskom nekoliko atmosfer, nikjer uhajati na prosto.
Iz železnih cevi manjših prerezov se danes tudi že vare drogovi odnosno stolpi za prenos električnlih daljnovodov, pri čemer so pokazali že prvi poizskusi. da je bila trdnost, s katero se je konstrukcija upirala upogibu, odnosno zlomPjenju, večja od trdnosti normalnih stolpov, ki so sestavljeni iz kotnih želez in spojeni z zakovicami, pri čemer pa ie bila teža in torej tudi upo-raba materijala za 55% manjša.
V	stavbarstvu, kjer prihajata železobeton in železna konstrukcija vedno bolj v prakso, se danes že vsepovsod izgotavl.iajo okviri za vrata in takozvana industrijska okna iz navadnega kotnega železa, autogeno varjenega v obliki četverokortaiikov. Poleg tega se tudi že spajajo poedini nosilci. na katerih počivalo stropi s pomočijo autogenega zvara v cela predalč.ia. ter se tudi debelo okroglo železje, s katerim ar-nniramo beton veže z autogenim šivom.
Industrija avtomobilov in aeroplan je danes že v veliki meri vezana na autogeni zvar in ta je izredtno važen predvsem v letalski tehniki, kjer igra elastičnost in pa majhna teža materijala prvo ulogo. Pomen autoKenega zvara v ladjedelstvu so Nemci upoštevali v veliki meri že med svetovno vojno, pri čemer so pri svojtih težjih oklop-nicah edinole na ta način štedili z materi-ialom ne da bi bila trdnost oldopa s tem kaj zmanjšana. V novejšem času gradi tvrdka Sulzer v Švici motorne ladje, katere sploh nimajo nobene zakovlice. ker so tako poedi-ne plošče, kakor tudi celo ladjino ogrodje isključno autogeno zvarjene med seboj. Baš přetečeno zimo sta bili na švicarskih jezerih spuščeni v vodo dve taki, 18 m dolgi in 2.2 m široki motorki, pri katerih so bili na ta način doseženi veliki prihranki v ma-teri.ialu in gradbenem času. katerih nosilnost pa je poleg tega še večja, kot bi jo dala konstrukcija stare vrste.
Fabrikacija posod-sodov in velikih cistern — je postala baš v zvezi z autogenim zvarom izredno plodonosna. ker je vsak tak autogeni spoj ne le dovolj močan, ampak ie že po svoji naravi absolutno tesen in to neglede na tekočino, ki se v nahaja v posodi. Sem spadajo tudi parni kotli za visok pritisk, pri katerih autogeni zvar že ispodriva zakovični spoj, dasirav.no varnostni predpisi tu še zelo močno ovirajo napredovanje in upoštevanje autogenega šiva.
Visoko se ceni autogeno varenje v železniških delavnicah, kier n. pr. Nemci lesene pragove prav sistematično nadomeščajo z železnimi, ki so seveda trajnejši in trdnejši pri čemer so pesti, ki držijo tračnice. kakor tudi; vsi poedini komadi kretnic autogeno spojeni s podlago. Lokomotive se tudi že v veliki meri sestavljajo s pomočjo zvarnega šiva. dočim se njih kurilne skrinje. ki sestoje izključno iz bakra tako v Franciji kakor tudi v Nemčiji in Italiji izključno varijo autogensko. Pri tem štediio države z dragim bakrom, ter zmanjšujejo tudi nepotrebno težo lokomotiv.
Kemična industrija, ki se poslužuje v svojih obratih n a jra zn o vrstnei š i h kotlov, ponev, pregrejačev, hladilnikov, vakuumskih posod i. t. d. bodisi iz železa ali drugih dragocenejših kovin, zahteva danes že tako komplicirane konstrukcije, da iih je mogoče edinole na tak način ekonomično sestaviti, da se jšh vari autogeno.
Celo moderna industrija pohištva, ki zahteva gladko linijo se danes že v izdatni meri poslužuje kovin ter jih v najrazličnejših oblikah uvaja v naša stanovanja. In tu. kjer ni izredna trdnost, ampak lepota linije prva zahteva, tu ie autogeni zvar skoroda brez vsake konkurence.
Poglejmo končno še našega malega obrtnika, ki se ne spušča v gradbo nebotičnikov, automobilov in letal, ki ne gradi kotlov .in motorjev, ne nosiilnih konstrukcij srednje vrste in tudi še ne sestavlja dolgih cevovodov za naše bodoče velepliname. To ie mali človek, ki je odvisen v obilni meri od zahtev poedimca in ki skrbno rn vestno vzdržuje in popravlja naše za drag denar in zaenkrat še v tujini kupljene predmete Temu malemu našemu obrtniku, ki je sestavni de] našega že 'eoo razvitega obrtništva in daje podlago za naš razvoj v industrijsko smer ie baš autogeno varenje eden najvažnejših pripomočkov, da more vzdr-
MR. BAHOVEC

izborno deluje 6—12 tedensko uživanje S
Planinka tŠovec
Prišel je čas za spomladansko kuro. Začnite takoj, da boste prenovljeni in zdravi. Proizvaja apoteka BAHOVEC, Ljubljana
žati razvojni tempo našega časa. Kajti bo? za obstanek je iz dneva v dan hujši in iz-držal ga bo le tisti, kdor se bo poleg solidnega znanja posluževal tudi vseh tistih modernih delovnih pripomočkov, ki so tnu v obilni meri na razpolago in ki so mu ebenem — kar je morda najvažnejše — tudi dosegljivi
____Ing. Lep Knez.
Malo odgovora
Laško, 4. aprila.
Učiteljski zbor Narodne šole у Laškem se je v za širšo javnost neumljivo spisa-nem »Poslanem«, pri-občenem v »L čite-ij-skem tovarišu«, na neprimeren način zaletel v podpisanega kot osebo, župana in načelnika kraj. šolskega odbora, nadalje v laški občinski odbor in v laško družbo, to je v Laščane.
Kolikor se napad tiče mene, ga ne bom. odbijal — dejanja, dejstva in preteklost me ščitijo pred takimi izbruhi posameznikov. Vsi gg. učitelji, s katerimi sem imel stike in priložnost z njimi sodelovati, in teh je mnogo, me sodijo drugače. Zato me dolgovezno »Poslano« ne vznemirja.
Potegniti pa se moram za čast občinskega odbora, ki mu laški učitelji očitajo v »Učiteljskem tovarišu« nepotrebno razmetavanje občinskega denarja, češ da občinska hiša (bivša nemška šola) ni potrebna popravila. Ta očitek kar najostreje zavračam in izjavljam, da je občanski odbor, кг-kor povsod, tudi v tem primeru vodila le korist občine in nič drugega. In kdor ima pamet in oči, bo temu pritrdil. Smelo trdim. da ga ni zlepa v Sloveniji občinskega odbora, ki bi tako pošteno in požrtvovalno delal v korist občine in občanov, kako'* ravno laški, ki mu načelu jem že 8 let! In laška družba, Laščani? Ali Vam ni prav. da smo tudi v družbi demokratični, da nam je drag in ljub vsak, ki se vede dostojno? Ali hočete vezati vse na gotove družbe, izven katerih ni življenja?! Pustite Laščc-nom njih družabno svobodo — Laščanom nimate tudi v tem pogledu ničesar očitati: veseli so, dobri, pridni in pošteni in niti Vaša »Poslana« jih ne bodo pokvarila!
Zdaj pa še konec: Nikdo, ne jaz, ne občinski odbor in ne »Jutro« nismo storili kakemu našemu učitelju kaj žalega. Pri občinski seji, ko je šlo za občutne izdatke, «i jih prevzema občina s plačevanjem učiteljskih stanovanj (okrog 30.000 Din letno) se je ugotovilo, da ima naša šola za okrog 380 učencev 11 razredov in da imata samo 2 razreda malo nad 40 otrok, vsi drugi pa le nekaj več ko 30 otrok, ter se je reklo, da so iz tega razloga 2 do 3 -az-red'i preveč in se občini po nepotrebnem nalagajo previsoka bremena. V tem pogle du nam pritrjuje vsak Laščan. To se je poročalo g. banu in ministrstvu in to je bilo priobčeno v »Jutru« s pristavkom. da gospod šolski upravitelj zagovarja veliko število razredov s tem, da se morajo dati mesta učiteljstvu, ki prihaja iz Primorskega. To je bilo vse: žalitve učiteljstva ali posameznih učiteljev v poročilu ni bilo prav nobene. Zato res ne razumem, kako je moglo priti do onega strupenega »Poslanega« v »Učiteljskem tovarišu«.
Dr. Fran Roš. župan.
Čudežni batzai
Na.i-topleiše se Vam zahvaljujem za Vaš izvrstni RADIO - BALZAM. Imel sem ra desni nogi na podplatu 38 let kurje oko, katerega nisem mogel z nobenim mazilom al; tinkturo odpraviti. — Po predpisanem postopanju sem ga z Radio - Balzamom v štirih dneh izgubil. — S spoštovanjem F. Jezernik sen., Tržič 245.
Rešite se tudi Vi: kurjih očes. bradavic, trde kože i. t d. — Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje:
R. ČOTIČ, Ljubljana, VII.. Kamniška п. Юс.
Preklic
Podpisana Helena Habjan, okrajna babica v Selcih nad Škofjo Loko, obžalujem in preklicujem vse žaljivke, katere sem raz-našala o g. Francetu Hafnarju, posestniku in kovaškemu mojstru iz Selc nad Škofjo Loko, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega postopanja proti meni.
Selca nad škofjo Loko, dne 3. артПа 1930.
Helena Habjan.
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Ljubljani
5. aprila.
(Številke za označbo kraja pomenijo^ 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm).
Ljubljana: 7, 753.4, 6, 90, —. megla, dež. 10.3. Maribor: 7, 752.1, 7, 55, S2, 4, dež. 6. Zagreb: 7, 753.6, 9, 90, mirno, 0, dež, 4.0. Beograd: 7, 754.3. 11, 85. SE 12, 10, dež, 0.6. Sarajevo: 7, 754.6, II, 65.SSW4, 10, dež, ?. Skoplje: 7, 760.6. 8. 90. mirno, 7. —. Split: 7, 754.1, 14, 85, ESE10. 3, dež, 8.
Solnce vzhaja ob 5.35 zahaja ob 18.32, luna vzhaja ob 8.41, zahaja ob 1.12. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 16.2, najnižja 5.8. Najnižja temperatura: v Mariboru 6. v Zagrebu 8, v Beogradu 11, v Sarajevu 11, дг Skoplju 8, v Splitu 13.
Dttnaiska vremenska napoved za nedeljo: Najbrže precej jasno in toplo. Pozneje se bo morda ohladik). V splošnem aprilsko vreme s plohami
NOETOVA --
--- BARKA
m

ÍíSí Motociklisti! Јцјцјј
Hajnove|ši modeli I930
sretovuoKiiaiii kvalitetni
Peugeot motocikll
Vsi 4 taktni, v б različnih kategorijah in barvah, elegantna linija, praktični vsled rekordno male potrošnje bencina, opremljeni
z najboljšo električno razsvetljavo po izredno nizkih cenah.
Ravnokar dospela vagonsfca pošiljka
najboljših
francoskih Peugeot iu nemških Diirkopp biciklov
\ř
(* lavna zaloga pri ťvrdki : I V A № $ R 1 ß A R - li j U Hl 1 | II IR a. Gosposvetska cesta štev. 13.
Največji del vodečih uradnikov Packard-kompanije je povprečno več kot sedemnajst in pol leta v njeni službi.
štiriinšestdeset od sto mojstrov-strokovnja-kov dela v tovarni več kot deset let.
Sedeminšestdeset odstotkov proizvodnje prodajo oni, ki povprečno več kot šestnajst in pol leta delajo s Paekard-kompanijo.
Šestindevetdeset od sto lastnikov Packarda zamenjava svoje stare vozove z novimi Pa-ckardovimi.
Zaradi teh rekordov ona stanovitnost: ideal, ki omogoča vse ostale uspehe te tovarne.
To so velike prednosti Packard-rnotor-kom-panije.	5052
A C K A R D !!
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO:
W. H. SMYTH
ZAGREB,	BEOGRAD,
Amruševa 4. Telefon 27-82. Miloša Velikog 23. Tel. 35-43. 59-25
DVOKOLESA — teža od 7 k?» ttaorei
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
CREME ROSE CENTIFOLIA, najideal-nejša francoska suha krema. — L>aje motm. ljiubki in nežni ten. Z redovno uporabo odstranimo vso nesnago, a obraz po.-tane mladosten, evež in zategnit vse do kasne starosti. Fo-trebna je víaki moderni dami kot podloga za puder in šminko za veselice. ples in p-omenado. — 40 Din.
GOLD CREMA originalna angleška radioaktivna mastna nočna krema, katera dovršeno prodira v vso gube in tako tečno hrani in dnevno pomlaja obraz. Z naravnost frapantroo hitrostjo odstraň ja vse gube in nam eženo kožo izpod oři in na sleipočicah, pa je treba, da bo na vsa* i toaletni mizi moderne dame. — Din -12.
RDEČILO nosu in obraza dela vsakega grdega. — S preparatom proti rdečilu notu odípravimo rdečl-lo. Nos in obraz postaneta zopet bela. — Din tu.
CENTIFOLIA, kozmetiški zavod, Zagreb, Ju išičeva 8.
Zahtevajte brezplačno ilustrované Cfnike!
POZOR!
Najceneje in najboljše barve, firnež, lake, terpentin, strojno-prašno olje, lane-ne tropine (prešanje) in druge v to stroko spadajoče predmete dobite pri
DRAGO FRANZ 084
Stari trg 24 (nasproti »Trdina«)
Cenjenim odjemalcem
vljudno sporočam, da imam v zalogi
krasno izbiro klobukov od 40 Din dalje
Priporočam se za cenjena naročila
ANICA BITENC
SALON POMPADUR
Florijanska ulica 3 5059
Nowst! Novo» 112eiezna služinska Brozovic< patent postelja zloi-j/'va, s tapeciranim ma-dracom. zelo praktična za vsako hiio. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče oseba stane Din. 4ML— Ras pošiljam po poit-nem povzetlu.
Lesen* patent postefla tiožhiva, s tapeciranim madracom, tele ptak-učna stane Din. 280.—
Angleško .
m o <1 г o galico
visoke stopnje 98/100% si lahko nabavite
pri:
Kksportno i is iniportno <1. d.
..Koloniale" d. d.
F. Ledieky in drusr
Lczalka ia sunčanje-— (Lie« £cstuhl)inajnovijc vrsti sta-ce Din. 150.—
L. SR020TZC. Zagreb, Hic a U.
ŽUPANSTVOM!
Pločevinaste tablice točno po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznatnenovanju hiš s številkami dobavlja po najnižjih cenah


Líubllana Vil.
Jer. ejeva cesta 5
Ravnotam velika zaloga Original Ll'TZovih peči iu delavnica za železostrugar-;t.vo! — — Telefon: 32.32.
REPRO GE -BANYAI
S TO ZNAMKO SO
GARANTIRANO VOZLANE
TER BREZ KONKURENCE PO KVALITETI IN PO CENI
K nf ig o veš ko
Zahtevajte
vzorce s cenikom
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje Hugon Hibšer, fotograf. Ljubljana, Sv Petra ce-ta 23. 61
platno in gradi
шшппнвпнпмшиапвнп
dobiva se najugodneje pri
M. MARBERGER I SIX,
|jj	ZAGREB, Radisina 7 — Telefon 53-06
Generalni zastopniki in glavno skladišče za Jugoslavijo. — Tvornice II. GKAB-a I SIKOVI, Praga, Dunaj, Oyör
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh
-i



Meetn; pogrebni zavod občine Ljubljana
ERIK KRISPER in ROZA GERM roj. KRISPER kot sin in hčerka, MARTA KRISPER roj. p!. HOLLEGHA, ROBERT GERM
kot sinalia in zet, naznanjajo v svojem in v imenu ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njihova srčno ljubljena mama oz. stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Marija Krisper roj. Janesch
dne 5. t. m. ob 3. uri zj., previdena s tolažili svete vere, po dolgi, mučni bolezni boguvdano preminula.
Pogreb blage, nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 7. aprila 19.30 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Stritarjeva ul. št. 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
V Ljubljani, б. aprila 1930.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
„ к uv»l!* ""..'ГГ-.о Гл« m,«. Centrala: UVBUAM. »DNAJSKA CESTA ' »'»•««>"' »■•'<» = binha
SH husk.4 glavnica: Dm »O.OOO ООО -	Brzojavni naslov podružnic 39a
Skupne rezerve cea. (»in 10,000.000 — PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj. Maribor. Metkovič. Novi Sad,	LJUBLJANSKA IÍAMÍA
Telefonske štev.: 3861, 3413, 3303, 3503 Novo mesto. Ptuj, Rakek, Sarajevo, Siovonjgradec, Split, Šibeník, Zagreb Se priporoča га vse bančne posle
: :
Iz življenja in sveta
Odposlanstvo palestinskih Arabcev v Londonu
Lord Templeton (v sredi) pri čitanju pozdravnega govora arabskim odposlancem, ki so prispeli v London, da se pogajajo z viado v zauevi p-oti/idovskih nemirov. Odposlanstvo vodi jeruzalemski velikj muftija Ragib Nastrašibi (desno s turbanom).
Čudaške oporoke
Na Angleškem sestavljajo nov zakon o oporokah in jc prejelo ministrstvo več pritožb glede čudaških oporok. Največ protestov vzbuja neki čudak, ki je zapustil državni galeriji St. James dragoceno zbirko slik, toda pod pogojem, da ne bo občinstvu pristopna ob nedeljah, »ko je treba moliti«. V nedeljo ima muzej največ obiskovalcev, a na ta dan zagrnejo pluge zbirko s črnimi koprenami! Neki davkar v St. Yvesu je leta 1824. zahteval, naj prirede vsako leto na njegovem grobu ples 10 malih deklic in dveh, vsaj 64 let starih vdov. Zapustil je občini pod tem pogojem svoj kapital in morajo mestni očetje do danes skrbeti za to prireditev. — Neki nogometnik je lani odredil, naj upepelijo njegovo telo in stresejo pepel ob brezi, kjer je stalno prežal na žogo. Neki, menda zelo prijazni mr. Dun-lop je spisal sledečo zadnjo voljo: »Mojo hišo in vse premičnine naj prejmeta moji sestri Maggy in Betsy. Prvo moram nagraditi za to, da greni življenje svojemu možu, duhovniku, kajti ne maram duhovščine. Druga pa je stara devica, ker ni hotel noben bedak vzeti slično pošast: naj se potolaži! Srebrno posodo zapustim svojemu nečaku, ker je pijanec. Njegov oče, moj brat, je abstinent, in ae bi rabil posode za whisky in likerje. Srebrno tobačnico naj prejme moj svak, duhovnik, kot odlikovanje za pogum, ki ga je izkazal s tem, da je poročil mojo sestro, staro veščo Maggy itd.« Neka bogata starka je zapustila denar »svoji ljubi opici Jacku, ki me je tako veselila, svojemu psu in mačku«. Šele po smrti
Min. bolezni radi prehlada, hripe
Vse je biio zaman, samo Togal je pomagal!
Gosp. Rado Мат.kovic, priv. uradnik fe Beograda, Dobropoljska 66, nam piše v obširnem pismu, kako je njegova mati popolnoma ozdravela s pomočjo To galiable t po do lgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti katerim je zaman uporabljala brez vsakega uspeha najrazličnejša sredstva. G. Markovic zaključuje svoje pismo: .Meni osebno je Togal ptá prehladu izvan-redno služil, tako, da ga morem iz osebnega rak ust va vsakomur priporočati. Slično sodijo mnogi tisoči, ki so uporabljali Togal proti revmi, protinu, isbiasu, hemoroidih, bolečinam v sklepih in udih, glavobolu in živčnim boleznim. Togal se je izkazal kot odlično sredstvo zlasti pri pobijanju ©pašne hripe in bo-leznih prehlada. Hripa ponovno kosi in grabi po svojih žrtvah. Pridite ji v ckom s Togalom! Vzemite 1—2 tableti ob času in utekli boste nevarnemu obolenju. Ne uporabljajte d-rugih manjvrednih sredstev! Kvaliteto Toga-la je priznalo več ko 6000 zdravnikov. Togal se dobi v vseh lekarnah. Kjer ga slučajno nimajo v zalogi, lahko hitro m a* oče Togal-tablete. Cena 21 Din.
Claude Orval
Eksperiment
Gaston Rodier je urejal cvetje v vazah. kar ga iz prijetnih misli zbudi močno zvonenje. Pogledal je na uro in za-mrmral: »Kdo bi utegnil biti? Nemogoče je, da bi prišla že ona!«
Skomignil je z rameni in godrnjal po predsobju: »Ce je spet kak upnik, ga kratkomalo odslovim.«
Odprl je vratno lino in zagledal moškega. ki mu je bil povsem neznan.
»Izvolite, gospod? Prosim vas, kaj vendar hočete?«
Ne da bi rekel besedo, je neznanec šiloma odprl vrata, odrinil Gastona in predrzno stopil v sobo.
»Gosnod,« je rekel Rodier in glas se itnu je tresel od razburjenja, ^gospod, upam da mi razložite, kaj vendar želite?«
»Kdo sem, bi rajši vprašali... Sem soprog...!«
»Soprog?«
»Da. soprog dame, ki jo pričakujete!«
»Ah!«
Strahoma je Rodier opazoval vsak prišlečev gib. Opazil je, da je mož segel v žep svoje suknje in da ima v že^u težak predmet. Postalo mu je neprijetno in komai je spregovoril:
teh živali bi dobila denar rajnice hči. Pač pa sta prejeli po 5000 funtov dve bolnišnici. Velike nagrade so dobili slu0s in celo lekarnar, ki stregel bolnici. Seveda je izzvala ta oporoka pravdo. Sod-nija je priznala, da je bila starka umo-bolna. Lekarnar je izgubil svoj legat, »ker je storil samo svojo dolžnost«. A opica, mačka in pes še sedaj uživajo svojo dedščino po 35.000 Din letno vsaka žival! Nekatere oporoke so bile spisane v sili na košček papirja. Ena celo na listku iz strážníkové žepne knjižice. Umirajoči, osamljen starec, je skozi okno poklical mimogredočega stražnika in mu narekoval zadnjo voljo. Druge oporoke so nasprotno zelo obsežne. Neki Coock, vele-trgovec z železnino poleg londonske stolnice Sv. Pavla je zapustil leta 1925. nad 327 milijonov naših dinarjev. Njegova zadnja volja je najdaljša do sedaj spisana oporoka, obsega namreč 97.940 besed. Vezana je v sinji žamet v obliki štirih debelih zvezkov, ki jih komaj dvigne močan postrešček.
Organizator prihodnje Olimpijade
VV. M. Creakbaum predsednik pripravlja!-nega odbora za prireditev olimpiiskih iger v Los Angelesu. Odbor je že povabil nekatere države na sodelovanje, das? sc bodo vršile igre šele 1. 1932.
Policijski tisk
Angleška policijska direkcija Scottland Yard v Londonu ima svojo tiskarno, ki redno razpošilja policijski dnevnik (jutranjo in večerno izdajo), tednik in mesečnik. Vsi ti listi so jako zanimivi, celo napeti in bi nedvomno imeli velik uspeh pri občinstvu. A žalibog so malokomu dostopni. Direkcija poroča slehernemu policijskemu uradniku v Angliji in kolonijah o zločinih, preiskavah in celo o krajih, kjer se trenutno nahajajo »ugledni« morilci, vlomilci ter drugi slični »strokovnjaki«. V Londonu samem deluje nad 200 detektivskih pisarn, ki skrbijo za no-
»Ali gospod, ne razumem vas.«
»Cesa ne razumete? Saj je \~ndar vse tako preprosto. Vi pričakujete, kakor že večkrat, neko damo, in jaz sem njen soprog.«
»Gospod, to šalo —«
»O, prosim, ne tratite praznih besed. Zahtevam popolno pokorščino, ali pa vas ubijem kakor steklega psa.«
Obraz se mu je spremenil, oči so se mu jezno zabliskale in Rodier je opazil, da prišlec v žepu otinava svoj samokres.
»Poslušajte moje zahteve ... Vzemite "<rce, čes^r je treba, da na^šete, ir vam bom narekoval. Torij pišite:
.Madame'...
Rodier vzdigne glavo in boječe vpraša:
»Oprostite ... Komu?«
»Kaj? Komu pišete? Svoji ljubimki. Molčite in pišite ... »Madaine, pozabite me... Lepša bodočnost se mi ponuja in preneumno bi bilo, če bi zavrgel lepo priliko. Odpustite mi in me pozabite!«
Gaston Rodier je ogorčen vstal.
»Ne. nočem, to je pre...
»Podpišite! Podpišite, če ne...«
Roka se mu je igrala s samokresom in Rodier se je podpisal.
»Tako. Odprite vrata, kmalu bo prišla. Ko zaslišite njene korábe, se mora-
vo gradivo. Dnevnik je bogato ilustriran. Razen tega »Uradnega obvestila« izhaja dvakrat dnevno napeto zanimiva »Informacija« z najnovejšimi podatki o izvršenih zločinih, zasledovanju in dr. Dvotednik »A« (ilustrirana okrožnica) priobčuje slike, življenjepise in prstne posnetke dvomljivih osebnosti. Tednik »B« vsebuje seznam trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, ki niso prijavili svojih patentov. Lokalne oblasti ugotovijo potem vzroke zamude, kar večkrat odkriva nove zločine. Tednik »C« vsebuje listo vseh tujcev v Londonu in listo iz Anglije izgnanih osebnosti. Tednik »D« priobčuje listo vojaških beguncev in mesečnik »D« listo ukradenih in še vedno pogrešanih avtomobilov ter drugih vozil. Scottland Yard pozna bivališča vseh iz ječ odpuščenih zločincev, vse po zasebnih zastavljalnicah spravljene dragulje in zlatnino. Vse to zahteva veliko dela, a zato uživa angleška policija svetoven sloves in je nevarna tudi v inostranstvo pobeglim zlikovcem.
Kaj bi Va in £ dali za pirhe •
Odločili smo se, da bomo v veselje našim številnim odjemalcem nudili izredno nizke cene pri nabavi oblek in površnikov za velikonočne praznike. Izbira vzorcev je prav lepa in nenadkriljiva. Pridite!
Drago Schwab, Ljubljana
Sultanovo žezlo
Nasledniki nekdanjega turškega sultana Abdul-Hamida so izročili znanemu pariškemu starinarju na Rue St. Augustin tudi zgodovinsko sultanovo žezlo. Prav za prav je to lepa palica z umetnim ročajem iz črnega kamna. Sultan se ni nikoli ločil od nje in tudi pri sprejemih, na prestolu sedé, je naslanjal brado na izrezljani ročaj. Temu primerno ima žezlo visoko ceno. A šele starinar je slučajno odkril skrivnost tega spomina na nekdanjo Turčijo. Kazal je žezlo kupcu in slučajno pritisnil ročaj, med tem ko je občudoval lepo rezbarijo. Nenadno je sprožil skrito pero. Ročaj je skočil gor in se je prikazala ozka, kakor britev ostra jeklena sablja. Osovražen po balkanskih kristjanih in po Armencih, ponovno napaden po angleških in avstrijskih vohunih, se je tresel Abdul-Hamid za svoje življenje. Ni zaupal niti svoji straži in sam je bil pripravljen na boj z napadalci. Zato se ni nikoli ločil od žezla, in js prišla šele zdaj, po 50 letih, ta njegova skrbno varovana skrivnost na dan.
Sv. Janez pred sodnijo
Razodetje sv. Janeza je povzročilo čudno pravdo. Pariški sodniki ugibaš jo, ali vsebuje ta svetopisemska knjis ga napoved zračne vojne. Inženjer Ba* raducsMiller je namreč spisal za lan« sko »Illustration« članek, v katerem tolmači sledeče verze iz Apokalipse: »Odprla so se vrata brezdna in je pri* vrel dim, kakor iz velike peči. Iz dima so se vsule na zemljo kobilice in so prejele oblast, kakor jo imajo škor* pijoni.« Kobilice so baje letala. Njih sestavni deli sc proizvajajo v livarnah, ki jih kurijo s premogom. To je dim iz peči. Škorpijoni pomenijo vojna les tala. Apostol nadaljuje: »Kobilice so imele na glavah vence kakor iz zlata in njih obrazi so bili slični človeškim.« To pomeni letalce z aluminijevimi če« ladami. A Baraducov članek jc zelo razburil znanega spiritista Louisa Res denellesa. V strokovnem listu »Izidina koprena« jc izjavil, da je Baraduc tat, brezvesten pisun in žepar, češ da jc posnel neki njegov, že leta 1926. na« tisnjen članek. Baraduc pa je spet od« govoril, da je svoj članek spisal že 1 es ta 1922. Predložil je v dokaz pismo nekega uredništva, ki je odklonilo rokopis. Redenellsov članek mu ni bil znan. Zdaj zahteva od tekmeca oz. »Izidine koprene« 50.000 frankov odi škodnine. Sodniki čitaio Razodetje sv. Janeza, da bodo lahko sklepali o dejanskem stanju.
te skriti v drugi sobi in ostati v skrivališču, ne da bi se ganili. Ali ste razumeli?«
Gaston Rodier je pogledal na stensko ■uro in zajecljal:
»Gospod, dovolite, saj je nemogoče...«
»Nobenega ugovora. Zahvalite se za moje prizanašanje in bodite veseli, da se tako poceni izmažete — pozor!«
Nekdo je potrkal. Na dano znameme je Rodier odšel. Culo se je šuštenje ženske obleke, med vrati je stila dama. ječe je pogledala soproga, p.vxm se je ozrla po sobi.
»Ne išči,« se je roga' soprog, »odšel je. Skril se je, pobegnil kot oojazljivec.«
Bolestno začudenje se je razlilo po njenem bledem obrazu, zgrudila se j? v naslanjač.
»Poslušaj,« je nadaljeval zaničljivo, »ali nisem imel prav, ali ti nisem rekel, da se bo ta človek zaradi katerega si hotela uničiti najino rodbinsko srečo, umaknil mojim grožnjam. Nič ni ugovarjal, in te branil, in se zagovarjal, nič, bole™ je strmel na moj žep, kjer imam s?mr.VrP't in trepetal. Tukaj je pismo, ; ki ti ga je napisal. Narekoval sem mu, kar mi je prišlo na um. Ne. še prelepo je pisal, bil je pač neprijeten položaj. Na, čitaj!«
Vljudni zamorec
Pred nekoliko dnevi je zbudil ropot bogata zakonca Irvingova iz Newyor-ka ponoči iz spanja. Milijonar je prižgal elektriko in zagledal v spalnici orjaškega zamorca, ki je dvignil roko z revolverjem: »Imate rahlo spanje!« se je nasmehnil črni obiskovalec. »Zelo obžalujem, da sem vas zbudil. Sicer sem se sezul. ampak pri svojem poslu ne morem biti nikoli zadosti previden. »Gospa Irvingova je hotela zavpiti, a vlomilec jo je takoj pomiril: »Bodite tiho, gospa. sicer bom moral oddati strel. Nikar se ne razburjajte, saj bom takoj zopet odšel. Dovolite, da si ogledam vašo torbico in aktovko vašega spoštovanega soproga... Tako. Samo 150 dolarjev? To ni dosti za Irvinga, a veseli me, da vam na ta način ne bom odvzel zadnjih prihrankov! Še vaše dragulje, milady.« Zdaj se je mister Irvingova opogumila in je zamorcu razodela svojo tajno: na ulici je nosila vedno samo ponarejene dragulje, ki so stali kvečjemu 20 dolarjev. »Hvala!« se je priklonil vlomilec, prihranili ste mi razočaranje. A izročite mi. prosim, zapestnico z briljanti in poročni prstan, ki ju imate na roki.« Ti dragulji so bili seveda pravi .in zato se ni ločila lastnica od njih niti ponoči. Zamorec je še pobral zlato uro, zlato polnilno pero, zlat svinčnik, prereza! električni vod in z vljudnim poklonom izginil v temi skozi okno.
Gdč. Marija Popiszeva,
letošnja »miss Madžarska« se je poročila v Budimpešti z nekim veleposestnikom.
Koliko je vredna moževa ljubezen
Odvetnik Thomas Ball v Los Ange* lesu se je dal ločiti od svoje žene. Že* na pa je tožila njegovo mater za od* škodnino, češ da ji jc ta zapravila mo« ževo ljubezen, ki jo ceni na milijon dolarjev. Toliko odškodnine zahteva namreč od nje. Ker niti ameriški sod* niki še niso imeli takšnega primera pod roko, čakajo Američani z nape« tostjo, kakšna bo njihova razsodba.
Vzela je papir in hotela prečitati vr-s"ce, ki so ji plesale pred solzni očmi.
Soprog je na hrbtu prekrižal roke, stopal z velikimi koraki po sobi in nadaljeval:
»Ha, ha! Spominjam se, kako si bila ogorčena, ko sem hotel izvedeti ime in naslov tvojega ljubimca. Komaj sem te pregovoril, da si mi dovolila ta poizkus. »Ne, ne delaj tega, on me ljubi, ljubi. Rajši se bo dal ubiti, kakor da bi te poslušal,« si kričala.«
Porogljivo je gledal soprogo, ki je strmela v pismo.
»To te je iznenadilo, kaj? Mislila si, da je bolj možat. Poglej, prav nič se ga ne bojim — glej, zdajle ti ga pokažem. Občuduj ga, le občuduj svojega junaka.«
Gaston Rodier je vstopil s pobešeno glavo. Dama je jokaje kričala: »Ne, nočem ga videti, nočem ga več poznati!« Vzdignila je glavo in zastrmela v Rodier ja.
»Ah — gospod! Kdo ste, česa iščete tukaj?«
Rodier je vzkliknil:
»Kaj naj to pomeni? A saj vobče ne ooznam dame!«
Soprog je začudeno g'edal. Rodier se ie zagrohotal.
»Da. zdaj razumem!« je nadaljeval, »vi ste hoteli gospoda Beauvoisa. Opro-
Nemški pilot Nehring
Dosegel je z lahkim letalom nemški višinski rekord S050 m. Dosedanji je znašal 76S2 m.
Prctiverska izložba v Ljeningradu
Okoli 15. t. m. otvori ruska Zveza brezbožnikov v sobanah carja Aleksandra П. v Zimskem dvorcu protiversko razstavo. Ena dvorana bo posvečena skupnim virom postanka budizma, židovstva, krščanstva in islama s podrobnimi navedbami, koliko so si kasnejše vere izposodile legend in verskih resnic od starejših. Prirejena bo tudi galerija duhovnikov vseh religij. V tem oddelku bodo postavljene lutke, predstavljajoče duhovnike in njih bogokužno orodje vseh ver. Kakor poroča »Krasnaja Gazeta«, bodo v tem oddelku zbrani tipi svečenikov vsega sveta. Poleg golega avstralskega šamana, s strahovito masko in oblečenega z enim samim koščkom sukna, bo stala lutka, predstavljajoča rimskega papeža v njegovem slavnostnem ornatu. Kakor izgleda, boljševiki trdno vztrajajo na svoji nelepi protiverski gonji.
Avtomobili - dvoživke
V Severnem morju je več otokov, ki iih obiskujejo parniki samo ob oseki. Ob plimi stopi voda tako daleč nazaj, da gredo ljudje od otoka do otoka kar peš. To je seveda zelo viralo redno zvezo s celino, kar je tem bolj Občutno, ker so na teli otokih najboljša nemška morska kopališča. Zdaj so si pomagali z novim izumom: z avtomobilom, katerega spodnji del so převlekli z nepre-močlijivim usnjem. Med plimo vozi po morju kakor ladja, ob oseki pa se spremeni v p ar nik. Vsak avtomobil je opremljen z radlo-aparati.
Novinarji premagali poslance
Med člani obeh washingtonskih zbornic in washingtonskimi novinarji se je vršila tc dni zanimiva tekma in sicer je šlo za to, kdo bolje obvlada pravopis, poslanci ali novinarji. Uspeh tega tekmovanja so oznanili po radiu. Zmagali so novinarji. Pokazalo se je, da mnogi ljudski zastopniki ne pozna« jo niti najpreprostejših pravopisnih pravil.
stite gospa in tudi vi, gospod. Ker so slabi časi, sva z njim najela skupno stanovanje. V ponedeljek, sredo in soboto je gospod Beauvois gospodar stanovanja, a danes je torek in sem jaz gospodar, kakor tudi oo petkih in nedeljah « Rodier se je globoko oddahnil in veselo nadaljeval: »Prosim, oprostite mi, stvar je ta, da pričakujem neko damo in vaša navzočnost bi jo uteg.ula presenetiti in vznemiriti. Toda zaradi svojega eksperimenta se nikar ne razburjajte, lahko ga preizkusite jutri!«
Zoro vodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL. Zagreb
Radiceva (Duga) al. 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove.
K aferi generala Kutjepova
Nekatere »priče« so trdile, da so boljševiki spravili ugrabljenega carskega generala z obmorskega pečevja pri Aubervilleu v Normandiji na svojo ladjo. Policija je to mesto (na sliki) natančno preiskala in je ugotovila, da so se »očividci« debelo zlagali. Okolje je tam namreč takšno, da bi bilo nemogoče vkrcati živega ali mrtvega človeka na takšen način.
In na ogled pri vseh naših konceslonarjih.
lleriiiia Spyder
Zahtevajte prospekte!
1Ш
m t
јјјјж ♦
UP
o omoaocen
у
Й-
Шј
Шј ♦
i! m t
p! Eft! «•
щи ii
ы
Щг
ШХ Ш*
ií
i1 KS» *
Hi
ml
Шг
<>Ы X
ШЏ
Ш
i ♦ ♦
i» i ♦ i ♦
t ♦ i»
! ♦ ♦
♦
V	drugič stopamo s tem geslom pred cenj. občinstvo z namenom, da omogočimo VSAKOMUR BREZ IZJEME poslušati radio ter biti s tem deležen vseh ugodnosti, ki jih nudi poslušalcem ta iznojdba.
V	želji, da postane VSAKDO NAS NAROČNIK, oddamo v času od 7. aprila do 7. maja 1930. po sledečih senzacionalnih cenah in plačilnih pogojih naslednje aparate:
" kom. finih DETEKTORSKIH APARATOV kompletnih, s kristalom, eno slušalko ter materijalom za zunanjo anteno
za Din 60.— ter štirikratno mesečno piačilo po Din 45.—.
kom. ENOELEKTRONSKIH APARATOV kompletnih, z dvomrežno elektronko, z baterijami, eno slušalko ter materijalom za zunanjo anteno za Din 90.— ter osemtkratno mesečno plačilo po Din 72.—.
kom. TROELEKTRONSKIII APARATOV z avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, angl. zvočnikom Amplion АС 11 ter materijalom za zunanjo anteno za Din 200.— ter desekratno mesečno plačilo po Din 185.—.
kom. ŠTIR[ELEKTRONSKIH APARATOV z visokofr. elektronko, avdijonom ter dvema nizkofr. stopnjama, kompletnih, z akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt ter finim angleškim zvočnikom Amplion АС 27 za Din 380.— ter desetkratno mesečno plačilo po Din 320.—.
II
5127
M»IO LJriEi
j m
LJUBLJANA-
Miklošičeva cesta 5.
*
*! ♦)
♦
♦ ♦
♦!
♦
ф ♦
♦	S
♦	S
♦ i
♦!
♦	J
* ♦
xk
*	I
♦
♦
♦ i
A j
♦
♦ j ♦ !
♦ i »;
♦ i
*	L
*	'-3
*	i ♦ i ♦ i ♦ ! o i
>	J
>	i
♦	I
•» j
•» i
« i
♦	'
* •
♦! ♦
♦ ♦ ■ ♦ <
♦ i «
♦
* i ♦
♦ ,
r i
♦ i
i
F. SEVCfK
UUBL3ANA
ŽIDOVSKA UJCA ŠT. 8
Prorfaja piJtoIo za strašeuje na ž?, 6 in 10 strelov po znat/no znižanih ccnah — brez orožnega liüa. Vso ilrug-o orožje in raunicijo za !ov, šport in obrambo v mijv .iji izbiri in po najnižjih ccnah — Pri pismenih naročilih poslati tretjina zneska naprej. Za veliki ihi-MTOvanr cenik poslati l> Din; v poštnih znamkah 5041
Gosposka uiica 37.
obrt in
iillilistrijo
primerne, novoadaptirane
ale
v centru mesta Maribor oddam proti odkupnini.
Intabulacija. — Nizka najemnina.
Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1930«. 5522
AVTO
dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam.
Natančneje se poizve pri Lesna. Beethovnova ul. 6.	5534
amerikanskl izolacijski produkti
so zoper vlago in vodo. Navlečeni so gumiju s Lični, trajno prožni, kožno trdni in v desetletja trajni. Uporablja se jih v dobavnem mrzlem stanju.
Propuščajoče strehe iz betona, iz pokvarjene lepenke, iz brzocementa ali iz deloma pretrohnele pločevine se prenovijo s CONCO produkti brez nove podlage v eno nespremenljivo enoto, katera kljubuje vročini in mrazu do 150 stopinj.
.	Produkti so cenejši od drugih stičnih materijalov in v dobroti so ne-
nadkriljivi.	Zahteva ite prospekte!
Samoprodaja: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26
KALUŽI J JE.
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradi na, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
P JET JK R KO BIA I,
Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32.
--.-■.Т.1-* . V . .A-V. ■

.1	«f	^ 'í-^f' -У, A
Šivalni stroji
«GrUzner6 ,Adler4 .Kaysei" in kolesa, najboljši materijal.
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji
„U rani a"
so к a in o
Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen!
pri Jos. Peteline
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. В
Ljubljana
Telefon 2913.
RADIO BANJAM
PRODAJA1
PHILIPS, TELE FUNKEN. INGELEN. TUNGSRAM
RADIO APARATE
NA DOLGOTRAJNE OBROKE!
„Tehnik" Josip Banjai
LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 20
v palači Okrožnega urada
Industrijsko podjetje
živilske stroke, dobro idoče in dobro vpeljano, z vsemi stroji, inventarjem in poslopji, ugodno na prodaj v velikem mestu v
Sloveniji. Dopisi pod »Industrija« na oglasni oddelek »Jutra
5591

Moderni claiiislki fn otročji
klobuki
v navadni, kakor tudi v najfinejši kakovosti, nudi v največji izbir.
1. Ilactiiii — 4*Salix
modistin ja
Celje, Kovaška ulica Ž. 5607
Najnovejši modeli so dospeli. — Popravila hitro in najceneje.
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□UL
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G
U
O □
□ □ □ □ □ □ □
□ ,
j=j za Slovenijo. Dalmacijo in Hrvatsko-Slavonijo
sprej-tovarna
me za takojšnji nastop »Prva jugoslovanska
□	dežnikov« Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škoii.io 19
□
u □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Samo prav dobro uvedeni, agilní in solidni gospodje naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in svojih zahtev na gornji naslov. Mesto je §
stalno.	5564 §
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Najpopolnejši
STOEWER
šivalni stroj
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
šelenburgova ulica 6
Brezplačen pouk.
cija. Telefon št. 29-80.
EBEEEEH
ipiüra
za Dravsko banovino išče večja zavarovalnini ca za takojšnji na- ; s:op. Reflektant izvež- ' bani v zavarovalni ■ stroki imajo prednost, j IVnudbe na osi. od-d. ' ijKJ-d šifro: »Zavaroval- !
48
^fotonia kolesa MPťCHi4 nova tipa 35© cm*
ni organizator«.
5625

Ugodni plačilni pogoji! Istotam specijalna mehanična delavnica in zaloga vseh rezervnili delov.
Glavno zastopstvo: ALOJZ 1JSSAR, trg. šivalnih strojev in motociklov, Maribor, Gosposka ulica 20 I.
ni zavo
LII'BLIANA Prešernova uiica #tev 50 (\ lastnem po-lop u)
Olirestovanja vlog, uakup iu prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, esknmpt in inkaso menic ter nakazila ▼ tu in inozemetio safe • deposita itd itd. itd.
Brzojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon čt 204». 2457. 2548 Fnterurban 2706 2806
37-L
Danes ob
3, 5, 7 ln 9.
Mladini neprimerno! Nepozabni BEN HUR
Ramon Novarro
poje božansko Ijubav-no pesem
v zvočnem filmu.
„Poganska I ju ha v*
Izven tega: pevec solnčnega juga sloviti črnec Washington. — Predprodaja vstopnic od 10. dalje. Naročene vstopnice je dvigniti eno uro pred predstavo!
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
SPORT
Dopoldanske prireditve na Igrišču Ilirije Maribor : Ilirija
Ob 11. dopoldne nastopita v prvenstveni tekmi drM'm: Maribora iri Ilirije. Družino .Maribora smo videli v Ljubljani zadnjič lani v jeseni, ko jc porazila Ilirijo z visokim scorom 16:8. Od Sakrae so Mariborčanke znatno napredovale, «»•sobno -velja to za iamozno branilko -in odlični napadalni trio. Vidno je napredovala tudi mlada družina Ilirije. Za današnjo -prireditev vlada splošno zanimanje, iker ie pričakovati nad vse zanimive »n napete borbe. Obe družini sta se \ ;stn<> pripravili na to srečanje in pošljeta v boj svoje najjačje sile. Nedvomno več izgledov r,d poziriven -rezultat ima Maribor, ki raépola-g i s homogeno, izvrstno vigrano in .тоймтапо d iržino, prei-z-fcaSeno v mnogih težkih borbah, i. r ja igra termi nasprotno na lastnem terenu in pred domačo publiko, kar -pogosto odločilno vpliva na potek in na rezultat igre. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
SK Korotan : Ilirija komb.
Pred ha žensko tekmo nastopita ob 9.30 v prijateljski nogometni tekmi mladi Korotan in komb. moštvo Iii-rii-e. Tekma obeta zanimivo i« napeto borbo naših najmlajših nogometašev.
Prvenstvene tekme
Od današnjih prvenstvenih tekem vzbuja največ zanimanja nastop Hermesa in Svobode. Moštvi obeh klubov sta si približno enaki: v kolikor je Hermes boljši v napadalnem kvintetu, v toliko prednjači Svoboda v obrambi.
Toda tudi drugi par Ilirija : Jadran bo zanimal številne pristaše obeh klubov. Ili-
rija bo morala paziti, da ji agilni Jadran ne odnese niti ene točke, kajti v tem primeru je omajano prvenstvo Ljubljane in bi se isto odločilo v prv. tekmi Ilirija : Primorje.
Pred nastopom I. moštev odigrajo prv. tekme rezerve. Tekmovanja pričnejo ob 14.30 (rezerve) in ob 16.15 (I. moštva). Na igrišču Ilirije nastopita Jadran : Ilirija, na igrišču ASK. Primorja pa Hermes : Svoboda.
Ob 10. dopoldne odigrata prv. tekmo na igrišču ASK Primorja, Dunajska xesta, Slovan in Krakovo.
Pričakovati je, da se bodo tekme odigrale v mejah fairnesse. Tudi glede publike veljajo še vedno določila, po katerih bodo razgrajači predani policiji. Prošlo nedeljo se je dogodil hvala bogu samo en primer, da je moral stražnik legitimirati visokega funkcijonarja nekega kluba in upajmo, da se v bodoče ne bo kaj sličnega pripetilo.
Propagandni ping pong turnir za prvenstvo Ljubljane
Zmagovalec SK Ilirija z 12:6.
V petek se je pričel v beli dvorani hotela Union ob zelo številni udeležbi občinstva propagandni ping pong turnir za ljubljansko prvenstvo moštev. Sodelovali so Igrači Ilirije, LSK in Preporoda. JNAO Jadran iz neznanih vzro-ikov ni prijavil svojega moštva. Pač pa so nekateri Jadranaši igrali v prvenstvu poedincev, kjer nastopa -radi nekaj prominenfcmh igrače v Zagreba. Borbe га prvenstvo moštev, katerim so v solboto sledile borbe za prvenstvo poedin-cev, so bile z-elo zanimive in ogorčene. Ljubljansko prvenstvo moštev je odnesel SK Ilirija t zmagami nad LSK in Preporodom, kojih moštvi so Ilirijan-i porazili z enakim seoreom 6:3, torej skupni score 12:6. Drago mesto je zase-
Vame in gospodje!
Voli ko izbiro prvovrstnih izdelanih čevljev vseh vrst, dobite
edino le v zalogi pri tvrdki	51 и
v
A.ZIBERT Prešernova ulica Sizke renc	Dobro blago
VODILNA ZNAMKA
Crum Dipped
Prvorazredna kvaliteta gume in platna, prepariranega po lastnem patentu j;Gum Dipped« jamči za največje število kilometrov za vsak vložen dinar.
Generalni zastopnik: Ivo Novakovic,
ZAGREB, Žerjaviceva ulica 13.
Za Dravsko banovino:
Posredovalec družba z o. z
Ljubljana, Tavčarjeva 6.
Telefon ЗЗ—77.
del LSK г zmago nad Preporodom istotako s 6:3, skupni score 9:9. Tretji je bil Preporod s skmpn-im seoreom 6:12.
Vsako moštvo j« moralo odigrati 18 iger, in sicer 12 single in 6 double. Ilirija -je dobila 9 single in 3 dot'ible, LSK 7 single in 2 double ki Preporod 2 single in 4 double.
Moštva 'so nastopila v naslednjih postavah:
Ilirija: Dečman, Grzinič, Nagy, Banko, Grün-ield, Pevalek.
LSK: Bleiweis I. in И., Piccoli, Prelovšek, Heyne, Zajec.
Preporod: Lokovšek I. in II., Payer, Lahaj-nar, Pustišek, Pogačnik.
Brez dvoma tehnično najboljšo igro je pokazal Dečman, kateremu sta skoraj enaka Grzinič in Nagy. Razočarala sta skanona* LSK brata Bleiwei'ss, k.i sta bila zelo indisevonirana. Ugajala sta Zajec in Prelovšek. Zadnji je pokazal oči viden napredek. Preporod ima -izenačene igrače, k; pa igrajo preveč -defenzivno. Njihova najmočnejša stran so doilbiii, kjer so tudi odnesii največ zmag.
Turnir se je odigral brczlribno na treh mizah pod vodstvom medklubskega odbora.
Sekcija zbora hazena sodnikov JHSa Ljubljana. (Službeno.) V službenih objavah v s Jutru* od petka, 4. t. m., je pomotoma bilo objavljeno, da sodi v nedeljo 6. t. m. prvenstveno tekmo Mura : Ilirija v Murski Soboti g. Schneller Ante. Pravilno se glasi: Mu.ra : TKD Atena v Murski Soboti. — Tajnik.
Motoklub Ljubljana priredi na cvetno nedeljo 13. t. m. s-vo,j prvi pomladni družabni izlet k Sv. Ani nad Trži-čem. Odhod iz Ljubljane ob 9. dopoldne izpred kavarne Evropa. Odbor vabi vse člane klutba ter njih prijatelje in goste, da se udeleže tega izleta v čim večjem številu. Dobrodošli vsi motociklisti.
SK Jadran. Ob 19.30 morajo biti na igrišču Ilirije naslednji igralci: Pele, Zor, Antosievič, Cemažar, Jerančič. Šavs, Oven III, Logar II, Jarouš, Gaberšek, Kocjan, Cemažar II; ob 15 pa Logar I.. Steiner, Brcar. Kosmač, Rogač, Sandi. B-cn-edeiič, Macarol, Zadel, Zaje, Oven. Reditelji za obe tekmi Marinko. Kotar, Oven.
SK Natakar. Vsi na sestanku določeni igralci za trening tekmo v 9-koielje.i naj se zbero točno ob 13. -pred glav. kolodvorom. Odhod ob 15.15.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Sklicujem v zadevi letnega kopališča za vse aktivne članice in člane plavalne sekcije strogo obvezni sestanek, ki se vrši v ponedeljek, 7. t. m. ob 18. v vrtnem salonu restavracije pri »Levu«. Načelnik.
Kakšen bo dnevni red prihodnjega olimpijskega kongresa
Kakor znano, se bo vršil v dnevih od .25. do 30. maja v Berlinu mednarodni olimpijski kongres, ki bo razpravljal o številnih aktualnih vprašanůh. zvezanih s prihodnjo olimipiliado v Ameriki. Kongresa se bodo lahko udeležili člani mednarodnega olimpijskega odbora in delegati narodnih olimpijskih odborov ter mednarodne športne federacije. Svečana otvoritvena seja kongresa se bo vršila 25. maja ob 11., zaključila pa 30. maja ob 14. Razen vsakodnevnega zasedanja si bodo predstavniki vrhovne vsesportne instance ogledali letališče v Tempelhofu in se poklonili državnemu predsedniku, zunanjemu ministru, pruski deželni vladi itd.
Dne vini red kongresa, ki je zelo pester in za nekatere športne panoge dalekosežnega pomena, obsega v glavnem:
O vprašanju kvalifikacije članov Fife za udeležbo na olimpijade, glede katerega je padla na zadnji olitnpijadi odločitev, da se odškodnina za atlete po statutih Fife izplača delodajalcem, tako da atleti neposredno ne bodo prejeli nobenega denarja, sta bila vložena dva protesta. Ugovor Fine (medn. plavalne zveze) vsebuje kategorično trditev, da je kakršnokoli povračilo izgubljenega zaslužka v nasprotju z amaterskimi zakoni. Angleški olimpijski odbor ugotavlja kratko m jedrnato, da reiti CJO (mednar. olimp. od,bor) niti njegov izvršilni organ ne sme drugače tolmačiti sklepov kongresov, kakor so bili sprejeti.
Clen v pravilih. ki odloča o trajanju olimpijade, se spremeni tako, da odslej olimpijada ne bo smela trajati preko 15 dni, ne vštevř.j otvoritvenega dneva.
Za točno definicijo amaterfrzrna je stavljenih več sprem,injevalmih predlogov. Predsednik De Baillet-Latour predlaga, naj se definicija izpopolni z odstavkom, da v nejasnih primerih odloča o kvalifikaciji atleta organizacijski odbor sporazumno s CJO. Razen tega predlaga striktno defini-ciio. po kateri se tekmovalec ne more udeležiti olimpijade. če ima pri tem profesionalne namene za svojo ali drugo panogo športa ali je prejel povrnjeno škodo na zaslužku. Razeei tega bo moral vsak tekmovalec s častim besedo potrditi, da je amater po veljavnih olimpijskih pravilih o amaterizmu. Angleški predlog je nekoliko krajši in strogo določa, da je vsak atlet, ki prejme kakršnokoli odškodnino za nastop na olimniiadi. profesijonalec. Belgijci zastopajo stalirče, da je profesijonakii atlet oni. ki ga je za to proglasila njegova nacionalna športna federacija.
Glede udeležbe dam predlaga predsednik De Baillet-Latour. naj se staro pravilo precizira tako, da je damam dovoljen nastop na olimpiiadah le v telovadbi, plavanju, tenisu in drsanju.
Program X. olimpijade bo CJO izdelal na manském zasedanju v posebni komisiji.
Kot naslednja točka bo sledila sprememba pravil glede prijav, ki velja v glavnem za one države, ki nimajo lastnih olimpijskih odborov. Splošna načela za prijavljanje bodo ostala nespremenjena.
Glede števila prijavljenih atfetov za vsako državo je stavil predsednik CJO spre-miinijevalni predlog, da naj zastopajo pri tekmovanjih posameznikov vsako državo trije atleti, pri tekmah v parih ali siafeitah po 2 para oziroma štafeti. UCJ (mednar. kolesarska zveza) je šla še dalj in hoče imeti tudi v tekmah posameznikov le no enega zastopnika z rezervo za vsako državo. Francoski olimpijski odbor predlaga, nai v vsaki panogi nastopi le po en atlet.
Glede potnih stroškov je stavila mednarodna zveza za bobsleigh, naj nacionalne športne federacije pooblastijo, da smejo poslati v kraje in na stroške države, kjer se bodo tekmovanja vn'ila, izbrane strokovnjake. ki naj bi pregledali teren, športne naprave, stanovanja itd. Nacionalne federacije morejo v primeru, da krajevne prilike niso primerne za olimpijado. preki.ati svojo prijavo. Predsednik bo stavil dodatni predlog, na.i organizacijski odbor ukrene vse potrebno za fotografiranje in filmanje vse prireditve, ne da bi pri tem trpelo delo za nemoteno im naglo poslovanje organizacijskega odbora in ostalih funkcionarjev.
Umetniški salon
MIHE MALEŠA
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 3 (poleg Trgovske šole).

Edini umetniški zavod v Sloveniji! Rez-barstvo, podobarstvo, pozlatarstvo. Renovi-ranje vseh umetniških in v umetniško obrt spadajočih del. Najmodernejši okvirji po načrtih Salona (tudi tovarniški) — za fotografije, diplome, umetniške slike itd. Prodaja umetnin vseh naših likovnih reprezentantův po zelo zmernih cenah. Keramika, antikvitete. Izdelovanje umetniških reklamnih osnutkov itd.	Cene zmerne:
Med zaključnimi predlogi je tudi sklep, da se naprosijo vse mednarodne športne zveze, naj ne prirejajo svojih svetovnih prvenstev v letu, v katerem se vrši olimpijada.
Mednarodna lahkoatletska in plavalna zveza sta izrazili CJO pomisleke glede udeležbe primernega števila kvalificiranih sodnikov iz Evrope, ker so stroški za pot Ir, bivanje ogromni in jih mednarodne zveze ne bodo mogle kriti. Zato bo CJO stavil na glasovanje predlog, da se organizacijski odbor pozove, naj zagotovi primerno vsoto v te namene.
Delo berlinskega kongresa bo razde'jeno na tri komisije, in sicer na komisijo za amaterizem, za propagando in za športne prostore.
jvan gtzovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica 16.
priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi vence, šopke in trakove. Dalje imam na razpolago še nekaj magnolij in klematis v raznih
barvah ter dekoracijskih dreves za dvorane in balkone po nizki ceni. Imam tudi vsakovrstne sadike naj-žlahtnejših cvetlic in zele-njadi. Vsa naročila za Ljubljano in izven nje se izvršujejo točno in solidno.
Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana
Oblačilnica,Ilirija' vodi!
o.
Ijatit
f«st
čevlje.
Zagrebška banka išče dobre
zastopnike
га prodajo vrednostnih papirjev na off>-ročna odplačila proti ugodnimi pogoji. Ponudbe je treba nasloviti pod >4265- na Juigomosse, Zagreb, Jeiačicev trg 5. 5544
Skobelni stroj
600 mm rezi, s predležjem in gonilnimi jermeni, par let star, v najboljšem stanju, dalje REZKAR s kompletnim orodjem, predležjem in gonilnimi jermeni, z veliko množino raznovrstnih nožev, PRODAM zaradi moderniziranja obrata po zelo ugodni ceni in plačilnih pogojih.	55S2
Sprejmem VAJENCA, oskrba v hiši.
Strojno mizarstvo M. GOGALA — Bled.
SPo leg vseh oblačilnih «krti ßlov hoste
lah/со dobili pri nas dantsQe, ntosße in o t r o s Q e čevlje
prvovrstnih Rvalitet
na obroke.
Oblačilnica „Ilirija"
LJUBLJANA, Mestni trg št. 17 Telefon £8 25
Zeileis v Mariboru!
Izpopolnjeni ELEKTROOZON visoko frekvenčni aparati, a la Zeilleis — Gallspach ravnokar prispeli. Prospekti gratis. — Dobite jih samo pri IVAN KLEMSCHE, edino zastopstvo za Jugoslavijo, MARIBOR, Aleksandrova cesta 13. — Sprejmejo se kavcije zmožni zastopniki.	*	sgpg
D.LANC0Š
Pisarniške oorave
Registrirne omare z roloom, hrastove, od Din 600.— naprej. Pisalne mize od Din 1300 naprej, mizice za pisalne stroje z roloom Din 500.—, brez rolooa Din 280.—, fotelji od Din 450.— naprej. Vse s petčetrtletnim jamstvom.
PISARNISKE potrebščine, ogljeni papir, barvni trakovi, indigo in strojepisni papir, razmnoževalna barva, kemična črnila itd. — Se priporoča
LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 Tel. 29-80
Tekstilna tovarna v Sloveniji
išče za 1. julij I930
■
knjigovodjo - bilancista
Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbo z zahtevki plače na ogl. oddelek »Jutra« pod »R. N.«. 5638
Emerson KougH:
Roman
XXX. POGLAVJE
»Kaj bova zdaj?« je obupno vprašala Ellen. Videl sem, da jo Je nesreča v prvem trenutku kar po trla. »Izgubljena sva! Kaj naj storiva?«
Več milj daleč sem sledil izgubljenega konja, a našel sem le toíiko. da ve brez pne s tank a dirjal naravnost proti kai vem kakemu oddaljenemu kraju. Še delj se nisem upal oddaljiti od nje. Vrnil sem se ob eni popoldne in se srdito vrgel zraven nje na tla. Misel, da bo morala zdaj peš hoditi, mi je bila neznosna.
»Psa še imava,« sem rekel naposled. »Nesla bova eno bivoljo k rh In nekaj mesa in počasi nadaljevala pot. Ce bo treba, nesem ialiKo tudi sto funtov, a psu jih brez skrbi naloživa pet in dvajset.«
»Tedaj bom tudi jaz nekaj nosila,« je dejala s svojim starim pogumom in vstala. »Vsak mora vzeti svoj delež nase.« Napravil sem ji tovor, ki je tehtal deset funtov, a kmalu sem opazil, da ji je pre teža k; vzel sem ji ga in ga vrgel na svojega.
»Vsaj pas naj nesem,« je rekla. Tako govoreč je vzela moj pas, na katerem sem imel rog za smodnik in mošnjiček za svinčenke; oboje se je že praznilo.
Polna skrbi sva tavala vse popoldne; v majhni dolinici, kjer je tekla voda, sva se kar zgrudila od trudnosti. Ko sem hotel vzeti pas, ua bi spet zakuril ogenj, je Ellen prebledela in glasno zavpila, ca ga je izgubila in da bova morala zdaj umreti.
S težavo sem jo pomiril, češ da ga jutri gotovo najdem. Vedel sem, da bo postal najin položaj jako resen, če se to ne zgodi. Vso noč je plakala kako.r dete, še v spanju je ječala in vzdihovala. Tisto noč sem jo prvikrat vzel v naročje, da bi jo u tolažil. Zdaj, ko sem bil divjak, sem molil k Velikemu Duhu, k Skrivnosti, da
moja kri ne bi bila kakor voda in da bi bilo moje srce močno — stare, divjaške molitve prvobitnega človeka, porojene v neposredni prisotnosti Narave.
Ko se je zjutraj zdanilo, sem ji dejal, da pojdern po sledi nazaj. »Vidite, koliko nama koristi ta pes,« sem rekel. »Njegove sanke so pustile na tleh sledove, za katerimi bom lahko spoznal našo pot. Vzamem ga s seboj. Vi ostanite tu pri vodi in kakorkoli bi vas bilo strah, ne ganite se odtod, niti če se do noči ne vrnem.«
»A kaj, če sc votče ne vrnete več?« me je vprašala z grozo v očeh.
»Vrnem se,« sem -rekel, »Ne zapustim vas. Iz groba bi vstal, da se vrnem k vam. A zame je še prezgodaj, da bi legel in umrl. Bodite močmi. Vkljub vsemu se bova reš;la.«
Tako sem io pusti! samo sredi sivega prostranstva neusmiljenih prerij. Vsaka druga v njenem položaju bi bila prav gotovo zblaznela.
Zgodilo se je tako, kakor sem upal. Pes naju je rešil. Brez njegovega smrčka ne bi bil mogel ostati na sledi malih sani; a ko je pes videi kako se vračam in gledam po tleh, je menda uganil, kaj iščem, ali pa mu je prišlo na um, da greva v včerajšnji tabor po kako jed. Skratka, spustil se je v tek, naravnost naprej, ne da bi se ozrl na levo ali na desno; in jaz divjak sem se moral zaupati bitju, ki je bilo še nižje od mene. Izkazalo se je, da mi je bilo to bitje zvest služabnik.
Čez nekaj ur sva se približala kraju, kjer je Ellen prevzela moj pas. Vide! sem psa, kako je pobesil smrček k tlom in vohljal. Tam je ležalo najino izgubljeno bogastvo, zame dragocenejše od zlata; majhne svinčene kroglice, strelni prah, ki je bil ostal v rogu suh, in majhne kepice přediva za čiščenje jn basanje. Jaz, John Cowies, sem pokleknil na pesek, povzdignil svoje razbite in odrte roke k Skrivnosti in molil, molil, da bi bil na vekomaj prost črnega zločina nehvaležnosti... Nato sem se zasmejal psu jn stekel nazaj, ne da bi se ustavil, kakor da nisem bil še nikoli v svojem življenju bolan in slab.
Ellen me je že od daleč opazila. Pritekla mi je naproti in iz-
tegnila roke... Da, resnica ie: z razprostrtimi rokami mi ie planila naproti.
»Sedite k meni,« sem ji dejal. »Moram vam ncikaj reči, moram, moram.«
»Nikar.« me je prosila, videč, kaj mi je na umu. »Oh, kaj naj storim. Ne vedete se fair nasproti meni.«
Vkljub temu sem jo prijel za roke. »Nič več ne s trpi m tako.« sem dejal. »Ne strpim in ne strpim.«
Njene oči so se uprle naravnost vame, široke, kakor še nisem bil videl ženskih oči.
»Ljubim vas.« sem ji rekel. »Nikoli nisem ljubil nobene druge. Nikoli več ne bom mogel ljubiti druge kakor vas.« Povem vam. v tistem trenutku sem jaz, John Cowies, kraikomalo pozabil na vse življenje in na ves svet razen tega edinega. »Ljubim vas,« sem ji ponavljal spet in spet.
Odrinila je moje roke in rekla, kakor da govori sama s seboj: »Vsi so enaki.«
»Da, vsi so enaki.« sem rekel. »Na vsem svetu, ne tu ne drugod ga ni moža. ki se ne bi zaljubil v vas.«
»Kolikim ste že tako govorili?« me je vprašan :n cbraz vse ji .'e zmračil, kakor da se je v nekaj napeto zamislila.
»Ze nekajkrat,« sem pošteno priznal. »A nikoli še ni Ir'io tako.«
Skrivila je ustnice: zdaj, ko je bila zvedela resnico, katere je zahtevala, jo je jezila. »Ce bi bila tu kaka druga žena, bi bilo enako z njo. Vse to je samo zato, ker sem tu, ker sva sama in ker sem, ženska — o, to ni od vas ne modro, ne plemenito, ne dobro.«
»To ni res! Da, če bi šlo za kako drugo žensko, bi utegnilo biti v nekem pogledu res, кат pravite. A jaz vas ne ljubim zato, ker ste ženska! Ljubim vas zato, ker ste Ellen. Zame bi bili edina ženska na svetu, ne glede na io, kje bi bila in koliko bi jih bilo okoli naju. Tudi če bi imel vse ženske tega sveta na izbiro, bi bilo tako.«
Poslušala me je z izgubljenim pogledom, kakor bi premišljevala in oklevala. »To je stara i stori ja.« je vzdihnila.
»Da, stara istorija. Zmerom ista,« sem dejal. »Gore in nebo so mi priče.«

?
o
IZKORISTI
Prednosti wakufia v predseziii. Oglejte dospele pomladne novosti!
Kamrami, ševíoti, sukna «a obleke, kostume, plašče, površnike
Spec. trgovina sukna — Ljubljani Kongresni trg št. 1
гаи—и i «in i 11 in
Hill
Št. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etnc jamstvo.
St 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.20. Št. 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. št. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje-
na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. Št. 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franko!
ИГ. SÜTTNER, Ljubifauа 4
Prešernova ulica 4 Lastna protokoli rana tovarna ur v Švici
ZOPET ZMAGOVALEC!
z večjimi, daljšimi, prostornejšimi vozovi... s še večjo brzino... večjo močjo... hitrejšim startom ... prekaša tudi z elegantno zgradnjo — nepogojno delazmožnostjo, zanesljivostjo in ceno.
с E K E
Hudson malí: 8 cilindrov.
Essex: 6 cilindrov.
Standard Sedan Sun Sedan 5-Paes Fhaeto.i
Din 110.000.-„ 125.000,-„ 120.000.-
Hudson vetji:
S cilindrov.
В rouchám	Din 123.000.—
7-Pass Sedan	„ 147.000—
7-Pass Phaeton	„ 130.000—
Touring Sedan
Coupe
Sun Sedan
Phaeton
Brougham
Cioach
Roadster
Stand Sedan
Din
94.000__
82.000__
98.000.— 90.000.— 92.000.— 82.000.—
90.000__
S7.000.—
POSEBNE PREDNOSTI:
Večja moč — pospešena brzina — hitrejše povišanje brzine — večja Prištednja — novovrstni kovinski deli — bogata notranja oprema.
SLUŽBENA REGISTRACIJA
ceebnih avtomobilov na podrouju mesta ZAGREB A v letih 1928. in 1929.
Hudson Essex Torino Fiat Opel
chevrolet Studebacker-Erskine Ford R «na uit Buick Škoda
j oas.						
82	Rupbv	9	Hudson Essex	4 G	Mercedes	10
25	Dodge	9	Ford	31	Mathis	7
21	Steyer	8	Studebacker-		Talbolt	6
20	Mercedes	8	Erskine	27	Dodge	6
	Ma th is	6	Citroen	26	Steyer	6
20	Daimler	б	Opel	25	Graham	4
14	Citroen	4	Fiat-Torino	23	Renault	О t">
12	Talbolt	3	Ruick	16	Škoda	3
12			Chevrolet	14	Packard	3
10			Chrj'sler	12	Ho roli	3
ostale znamke po 2 in 1 \-oz Glavno zastopstvo za Slovenijo:
©
Žužek, Ljubljana
Tavčarjeva ulica 11
(К г
Moderna je dandanes samo svilena О'Ы-скя. Ako želite, da bo ista dobra in cene.na, pišite še danes dopisnico Trgovskemu domu Steruiecki v Celiti in zahtevajte najnovejše vzorce. Enobarvna umetna svila v raznih modernih barvah, I);n 23 meter. Grepp de Chine Dm 80, 90, 108, Creipip Georgette Din 135, Grepip sat in 205. Bogaia azbera íafta, pralne svile, svile za podlogo i. t. d. Zaradi razpošiljanja po celi Jugoslaviji je vedno ogromna zaloga in velika izbera. Naročila čez Din 500 ipoštnčne prosta. Ve"ki ilustrirani cenik z več tisoč slikami popolnoma zastomj.
Veletrgovina R, STERMECKI, Celje, št. 20. Dravska banovina.
kodri
se izvršujejo z najnovejšim aparatom. Jamčimo za dolgotrajnost in neškodljivost lasem
%

3
öߣa§ujemo draginjot £&rumjemo vteofie cene
Oíafsufetno plačila.
Za pomlad nudimo največjo izbero različnega manufaktur-nega blaga. Zlasti veliko novejših vzorcev za moške obleke, modne hlače in površnike za vse sloje in prilike. Prav tako	•
moderno volneno blago za ženske, obleke in plašče, dalje svilo, batiste, delene, tiskovine, belo blago za perilo, posteljnino itd.
•	morete kupiti csneße
вУУУЖЖЖте» Пе ßeC)lega ßCaga, Řot pxi
Krekov trg 10 џр
tSextílbaxar
ti
Krekov ti IO

Damski česalni salon
5615
Hespes Ла tdtca štev» 11
5611
za vsa večja mesta v državi, dobre akvizi-terje, ki imajo dobre zveze z industrijskimi in trgovskimi podjetji z reprezentativnim nastopom pod ugodnimi pogoji — sprejme mednarodni biro za reklamacije tovornih listov. — Ponudbe na: Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »Stalni dohodek«.
Ugodno prodam
zaradi drugega podjetja po vsej državi dobro vpeljano
fneliisfrifo garoiaš
in dragega usnjenega blaga s 5 HP električnim pogonom in popolnim inventarjem. Stroji so iprilpravni tudi za izdelavo čevljev in sandal. Lastne tovarniške m poslovne prostore oddamo poceni kupcu. — Resni reilektanti nai se Obrnejo na »REKORD«, industrijo gamaš in druge kožnate robe, Varaždiin.	5570
Kolesarji [tozor!
Pred nakupom dobrega kolesa oglejte si našo bogato zalogo prvovrstnih ter s v e t o v n o z n a n i h koles:
„Dürkopp"
„Огкам"
„Cíloria44
Prodaja tudi на obroke!
„TEHSIK" Josip Sanjal
Ljubljana. Miklošičeva e. 20 :: V palači Okrožnega urada ::
5628
ogledat® iessdcsp pove neprijetno resnico,
teilaj najdem bitno pomoč pri preizkiuäpnih Elsa preparatih za npgo lepoto: Elsa mila zdravja in lepote, v 7 finih in .koristnih vrstah (milo iz Ji ti j-i nega mleka, lilijine .kreme in rumenjaka, giieerinovo, horaksovo, kalranovo, brivsko. — Eisa-Creme pomada za obraz in rwfte, Elsa po-mada za rast las. — Elsa-Shampo 1 kom. Din 3"50, Ei;adont pa.-ta z.i zobe. 1 tuba Diu 8'äO. Vedno rabim farno te preparate.
Delajte tudi VI tako — «»omagalo bo tudi Vam!
5 do madoy EVa mila na izbiro stane 52 D:n franko, ie se denar pošlje naprej; pc poivzot.jiu GlI Din. — Dobiva ее povsod. Kjer ne, izvolite naročiti naravnost pri:
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja Elsatrg 245
Naročajte
„Našo dobo"?
STROJI ZA HLAJENJE IN IZDELAVO LEDU
Vereinigte Deutsche Kättemaschineniabriken = Borsig — Germania — Humboldt =
ZASTOPNIKI: Tehnične poslovnice
»R. FRAÄ JO HUTH
GEORft KORTE pre, KOkTt & ERBEN K. D.
Zagreb Ilica 134 Tel. št. 21-88
Zagreb
Marovskaul. 13 Tel.26-78
'	, • v. Џ V

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nas ljubljeni oče, soprog, brat in stari oče, gospod
PETER RAUCH
jMísestnik
dne 4. t. m. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo danes dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Adlešičili. Adiešiči, dne 6. aprila 1930. 5610	ŽALUJOČI OSTALI.
Семе malim oglasom г
Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 3492
da se mu posije po postí naslov aK Gafco drugo
sicer ne bo prejel odgovora f
/^9 Л	f V da se mu posije po postí nasi
Ff ОСв informacijo tíéoco £ Л« se malih og1a*ov naj priloži v жnamíeah ™ л^ШШЯ
Семе malim oglasom t
tenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani, 11842.
PlabCom matih cgiaěov
in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v
flovent me&iu
Ljubljanska cesta št. 42
in na.
dje&enicaik
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
SlUWiW
Ш»
Čevljar, vajenca
sprejme takoj S. olj a Luka 7.
Piv-k Ivan. 14081
Šiviljo
izurjeno. sp:'e;-ui;m taikoj. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1422Í
Tapetnika
iščem na dom. Naslov v uglasneni oddelku »Ju;га*.
14220
Kroj. pomočnika
nmožnega aj liam-ko in uio ško delo. velikih komadov iščem t statue delo. Mo iiii atelje »Elegance«, Ale<san-druva cesta 46. Maribor.
14188
Ščetarskega
pomočnika
(«•o) iiprej-mem takoj v trajno delo. Ponudbe |[>ati na Ju.--. Mlaka:". Bi.-irica, poš;a Liuibuš.	14187
Mašinista za
hladilnico
(Kühlanlage) od 25 do 45 let starega, ki «« ev. яре-zna na mesarijo ter po možnosti neoženjenega. sprejmem e 1. majem v 6-mesečno službo. V-a oskrba t hiši. Ponudbe na podružnico »Jutra« -na J h,- e nie ah. Gorenjsko, pod šifr) »Hladilnica«.	14178
Mlajšo kuharico
z -večletnimi spričevali — proti dobri plači sprejmem m Rimski cesti štev. 18/11.
142113
Trg. pomočnik
Sr rijmem skrenmega. treznima in poštenega trg. pomočnika- za vodstvo mešani' trgovine. Biti mora polnoleten tei imet! veselje živeti na dežeii. Nastop takoj aii s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
14173
Strojepisko
tu K začetnico, s perfektním znanjem nemščine in slovenščine, išče tehnično podjetje. - Prednost imajo one. ki znajo slovensko in mniško stenografijo Ponudbe z navedbo zahtevkov pod značko »Stalno mesto« na Ogl. odd. »Jutra*.
14142
Drevesničarja -
ekonoma
samca, sprejmem za sezonsko delo. oziroma tudi v na'no službo. Ponudbe na Kit; nik. Ko-trivnica — Podplat- ipri Ros. Slatini.
14166
Dobra šivilja
ftnre-ime takoj učenko. Naslov v Ogl. -odd. »Jutra:.
14170
2 fotografska
pomočnika (ci)
takoj sprejmem. Rabim samo dobro izvežbane moč: zi. sft.1ošn o delo. Ponud.be z zahtevkom plače in navedbi» dosedanjega de'ovanja. Fotoatelje V. Bavec, Rai-hf-nburg.	1.4162
Mesar, vajenca
-prejme takoj mesar in gostilničar v Drav-lju-h št. 79 pri Ljubi j am.	14283
Pisarniško moč
neodvisno gospodično z dežele — zmožno nemščine, sprejmem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 220«. 14300
Učenke
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
142ÍX'.
Kroj. pomočnika
dobro izvežbanega, za veliko delo sprejme v trajno službo J. Kuri!j. modni salon, Turjaški trg štev. 1.
14311
Čevljar, vajenca
s hrano in stanovanjem v hiši «nreime Franc Pajik. Hudo-Štična.	14113
Učenko
z zahtevano šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim b'agonn —- z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva in ipostena«.
14322
Hotelski kondukter
zmožen poleg slov. in nemščine tudi italijanščine, se .»prejme. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kondukter«.	14332
Mizar, vajenca
z vso oskrbo sprejme takoj Ivan Golja.r, mizar. Pod-gora- št. 3 — Št.. Vid nad Ljubljano.	13969
Kuharico
sprejme-m k večji družini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	14333
2 ključavničarja
sprejme takoj M. Fajfar. kolar v Ljubljani, Trnovska udica 25.	13967
Vajenko in
pomočnico
sprejme modna krojačic.a. — Xasiov pove oglas, oddelek »Jutra«.' "	13981
2 tkalska mojstra
dobro izvežbana pri North op tkalskih statvah, iščemo v tukajšnje tekstilno podjetje. Dopise na podružnico »Jutra« v Maribo ru pod »Rada«. 11358
Strojni ključavničar
veščak v vseh popravilih na parni žagi. kakor tudi brušenja žag. dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Vešča-k-zmožen«.	13943
Služkinjo
staro do 50 let, pošteno in pridno, za vodstvo gospodinjstva išče Spendal Ferdinand, vas Zvirče p. Križe.
1394S
Brivskega
pomočnika
mladega, hitrega in dobrega delavca sprejme s 1. majem Výbarný Vekoslav, Sloven'gradeč.	13811
Mesar, vajenca
spre j m'Tn oglasnem
t a'" o j. Naslov v oddelku »Juitra« 14114
2 modist. vajenki
г primerno preilizobrazbo sprejme takoj modni salon Ivanka Stegnar. Ljubljana Stritarjeva ulica 9. Hrana in stanovanje se nudi.
14115
Pek. vajenca
•krepkega in zdravega, vso eskrbo «prejme takoj Prester! Frane. peik. moj ster. Jesenice 2, Goren.isko.
Í4134
Notar, kandidata
po možnosti s pravico sub-stituiranja, sprejme notar Anton Koder v Murski Soboti.	14135
Izurjena kuharica
z dobrimi spričevali in znanjem nemškegi jezika dobi takoj mesto pri manjši obitel-ji. Dobro postopanje in vi.oka plača. Pcmnibe -.pričevali na oglasni od-lelefc »Jutra« pod znač'o »Karlovee«.	14031
Brivskega
pomočnika
solidnega delavca — vešč nemščine ima prednost — prejme takoj Julij Gjura -sek. brivski salon v Ptuju. Plača po sposobnosti 1000 io 1200 Din.	14046
Pisarniško moč
go-podične aH vdovo, ki ni imela otrok, z dežele, popolnoma neodvisno, zanesljivo v .pisarni, sprejmem. Pinud.be na ogas. oddelek »Jutra« .pod šifro »Ka or goapcdmja«.	14299
Zakonski par
ki »e razume na vrtnarstvo in da je ena oseba vedno doma. dobi v koči Zg. Rožnik majhno stanovanje in vrtne pridelke brezplačno Vrtnarji imajo prednost. — Pojasnila daje Camernik, Dunajska c. 36.
13961
G. Th. Rotman:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
»Denar га pot? Zastran tega si !(e belite ►lav! ,Taz vam ga posodim; kadar bo riirt-fiik ra.ša last. mi ga vrnete in pa ti«oě dinarjev га obresti... Velja?« — »Velja!« In stric Štefie je stopil k telefonu, da naroči viwovwiee.
Mlinski uradnik
scliden. cober za prodajo mlevsibih izdelkov iu žita. obenem skladiščnik — dobi nameščenje proti mesečni plači in proviziji v večjem mlinu blizu Ljubljane. Upoštevajo se le resni ofer-tanti Ofe-rte je poslati do 7. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen mlinski uradnik«.	13817
Čevljar, vajenca in pomočnika
7. o~krbo v hiši s p r e j m e Jože Aljančič. Kovor-Križe.
13827
Modist. pomočnico
ki zna samostojno in okusno delati, sprejme salon »Chic«, LJubljana, Wolfova ulica Ш. Sprejme se tudi
učenko
za modistovsko obrt. 13833
Kontorista (injo)
izvežbano pisarniško meč išče tovarna blizu Ljubljane Zahteva se znanje slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, z znanjem srbohrvaščine imajo prednost. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Izurjen korespondent«.	13854
Strojnika
sposobnega, in samostojnega, zmožnega vseh ključavničarskih in strojniških del. kakor tudi montiranja manjših strojev ter izvrševanja popravil istih. išče tovarna v bližini Lj.uibljane. Prednost imajo tisti, ki se razumejo na popravila avtomobilov in električno instalacijo. Ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samostojen strojnik«.	13S55
Knjigovodko
popolnoma samostojno, prvovrstno moč. veščo tudii slovenske, nemške ia s-rbo-hrratske korespondence ter strojepisja, z dobrimi »pričevali, išče za takojšen nastop večja tovarna pletenin Vsa prvovrstna oskrba v hiši. N"aslo-v pove oglasni oddelek »Jutra«.	13917
Mesarski pomočnik
dobro izurjen, priden in pošten dobi službo takoj. — Naslov v oglasnem oddelku jjut-ra«.	13918
Drugi namestnik
obratov°dje
za električno centralo Fala dobi nameščenje. Reflektan-ti, stari preko 30 let, s srednjo tehniško šolo ali slično izobrazbo in večletno prakso naj naslove oonudbe na Elekrarna Fala d. d. — Maribor, Aleksandrova cesta št. 14.	11228
Postrežnico
zdravo, močno, iščem za celi dan. Pre-dnost imajo one. ii stanujejo v bližini Sv. Jožefa. Ponudbe на oglasni oddelek »Jutra« pod »Posirežirica«. 11653
Prikrojevalca
za fina zgornja dela. ka-o-r tudi za izgota.vijanje čevljev sprejmem takoj stalno službo. Naslov pn podružnici »Jutra« na Jesenicah, Gorenjsko. 11670
Knjigovodjo (injo)
dobro verziranega v knjigo vodstivu in korespondenci s perfektním znanjem slov., nemškega in hrv. jezika sprejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Nastop do 15 aprila. Lastno ročno pisane ponudbe s pre piši spričeval i-n zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Verzi ran knjigovodja«. 11698
Krznar. pomočnik
dobro izvežban v obdelovanju krzna in izdelovanju čepic, dobi službo pri K Griinitz, Maribor. Gosposka uiica 7.	11210
Mizar, pomočnika
spretnega v majhnih finih delih (Kleinmöbel), r stalno delo sprejme Drago Viš-nar, Jesenice. 13920
Gospodar, adjunkta
absolventa gospodarske šole, agilnega, iščem za večje posestvo v bližini Zagreb:!. Ponudbe brezipogojno s sliko in prepisom spričeval na naslov:- M. Veleuderič, Zagreb, Beri-sla.vičeva ul. 2.
13946
Pletiljo - šiviljo
dobro izurjeno za pletenine
in učenko
takoj siprejmem na Opeka rsiki cesti 32.	13965
Dekle
zdravo in pošteno, vajeno šivanja, «prejme boljša družina v pomoč gospodinji' k dvema otrokoma. V službi se lahko priuči kuhe. Plača pr> dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj št. 100«.
13968
Vajenca (pikolo)
poštenih starfev s,prejme hotel »Bellevue« v Ljubljani.	14252
Posredovalnica Plahuta
Ljubljana, Mestni trg 25
.potrebuje nujno pridne Kuharice in služkinje. Oddaja najboljše službe. 14090
Šiviljo (pomočnico)
dobro izurjeno v izdelovanju kostumov in plaščev. z večletno prakso, sprejme modni atelje Jager, Kolodvorska ul. 28/1. 14077
Pošteno dekle
neo-madeževane preteklosti, mlado, vešče gospodinjstva, dobi takoj službo. Ponudbe pod šifro »Simpatična« na oglasni oddelek »Jutra«.
14180
Klepar, vajenca
sprejme Srebotnjak. Go-siposka uiica 4.	14348
Kroj. pomočnika in vajenca
z vso oskrbo sprejme Franc Konjar. Zg. Pirniče 107 Medvode.	14349
Plačilno natakarico in blagajničarko
za točilnico sprejmem za zdraviliško restavracijo ;pre-ko sezone. Nastop 15. maja Primerna kavcija potrebna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol šifro »Sezona«.
14366
Čevljar, pomočnika
starejšega, tudi za sejmska dela sprejme to к с j M on t-a-na ri, Konjice 128. 14362
Kuharico
samostojno gospodinjo, ki bi opravljala vsa hišna dela. išče samostojen gospod. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	14353
Mlajši gospod
trg. izobražen in agilen, dober organizator ter prodajalec, ki bi bil zimožen pozneje nadomestovati šefa. dobi nameščenje v specialni trgovini. Le osebe z zgornjimi zmožnostmi in ki re-flektirajo na trajno zaposlitev, naj pošljejo obširne ponudbe pod »Samostojna moč 560« na oglasni odde le/k »Jutra«.	14345
Provizijske potnike
.sprejmemo. — Ponudbe na družbo »Zacherlinc, Ljub ljana, Beethovnova ul. 16.
138"
ZJl* 2$
Za učitelje, učiteljice in gozdarje
ki stanujejo v bližini gozda in žele dobei ш lahek postranski zaslužek — naj se obrnejo glede navodil na tovarno Ga.iret. Zemun, Pašičev trg 5.	60
Kam gre potovanje
Kamor tudi gre, vzemite naše lukrativně predmete e seboj. Prodaja ku'tivi-ranega domačega in gospodinjskega predmeta bo izpelja na potom agil nega in temperamentnega potni a. Nika-ka trenotna pozicija. Dnevna mogočnost zaslužka 300 do 400 Din. Katalcgi brezplačno. Informacije pri raz-■oošiljainici Šapira, Miklošičeva 14. Pril>žite 50 para za poštnino.	1S94-Í
Zastopnika za Bled
za iz.vrsten sezijski pre-dmet iščem. Zaslužek čez 20.000 Din. Potrebe" kapital za blago 8000 Din. Ponudbe na naslov: »Kronos«. Ljub ljana. poštni predal 28.
13779
Zastopnike
iščemo za p odajo koles. — »Centra«. Ljubljana. Miklošičeva cesta 7/IU — Poštni predal 248.	11107
Kroj. pomočnik
sprejme na dom v delo male in velike 1 omade. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14224
Zastopnike
v vseh krajih Jugoslavije Iščem. - Učinkovit ipredmet brez konkurence! — Plača fiksna! - Dinarsko znamko za odgovor. Franc Marinič, Maribor, Ale .«androva c.
1418-5
2 čevljarska
opmočnika
dobro verzirana v šivanem in zl.item delu. sprejme tako? v stalno sllužbo Jože Rampeš. Vrhnika štev. 190.
14368
2 sodar. pomočnika
v stalno službo s-prejmo takoj J os in Gumzej, so-dar-stvo, Celje.	14379
Železostrugarja
lobro izurjenega sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega služ •bovanja na oglasni oddelek »Jutra« .pod »Marljiv strucrar«.	14256
Spretno natakarico
veščo tudi nemščine, sprej me boljša restavracija kot donašalko. Pismene ponudbe ipod »Natakarica« na ogtasni oddelek »Jutra«.
1426Í
Čevljar, pomočnika
za boljša dela sprejme takoj Ivan Korošec, Cerknice.	14181
Strojnika
veščega žagnih .poiprav.il in brušenji;!, klin sprejmem. — Ponudbe z navedbo prakse 'n zahtevane mesečne plače je poslati inž. Ignaciju Pelhan, 2/iri.	14223
Navijalko
sprejmem na Opekarski cesti št. 33.	14254
Katero dekle
bi i?e hotelo izučiti -kuhanja. se sprejme takej, za daljšo dobo, proti manjšemu plačilu. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kuha-•гјсак.	14-264
Kontoristinjo
zmožno .perfek-tno slov-, in nemškega jezika, išče večja zavarovalnica za Zagreb za. skorajšnji nastop. Po nudibe z navedbo zahtevkov in referenc na 0'glas. oddelek »Jutra« pod šifro >Perfektna kontoristinia«.
14225
Kroj. pomočnika
spretnega, za velike komade «prejme M. Caser-man. • Kette-Minrncva 9 — Lnibljana.	14227
Mesto vajenca
mehanične ali ključavničarske obrti iščem za 15-letnega dečka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14228
Hlapca
ki je že v trgovini t že-leznino služboval. sprejmem na Resljevi cesti' 20.
14241
Pestunjo
iz boljše družine, kri гпа šivati, z dobrimi spričevali siprejmem takoj. Ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pestunja«.	14242
Čevlj. pomočnika
za zbita i-n šivana dela, z oskrbo v hiši sprejme takoj Lovro Jane. čevljar, Loka šit. R), pošta Križe.
14246
Krojači
7.я damsko in moško konfekcijo (veliki .kosi) <?e sprejmejo pri Elite, Prešernova ul. 7.	14308
Inteligentna gdč.
z večletno prakso v prodaji ter dekoriranju izložb, dobi za maj ali pozneje nameščenje v dobri trgovini. — Prednost imajo gospodične z znanjem ,pisarniških poslov. Pismene ponudbe z navedbo zadnje službe na orla-s. oddelek »Jutra« pod »Simpatična«.	14:167
Dve natakarici
(jedilonosillki). čisti in marljivi sprejme takoj gostilna »Orao«. Zagreb. Frankopan-*k ulica štev. 13 — Martin Bednjanec.	14360
Agilnega potnika
za obisk konzumnih društev in špecerij. trgovin za že npelij.au prvovrsten predmet
iščem za takoj.
Plača fiksum in provizija. Ponudbe ur ogla?, oddelek »Jutra« pod šifro »Dravska in Savska banovina«. 13954
Krojaški mojster
dobi v izdelavo na doni 20—30 oblek tedensko. — Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«.	14288
Gospod
trgovsko naobražen. prevzame zastopstvo za Slovenijo. tu- ali inozemske tvrdke. Zmožen je večje kavcije. Ponudbe na og'a.s. - ddelek »Jutra« pod šifro •Zastopstvo«.	14313
Pošljite nam takoj Vaš naslov!
Dnevno ЭОО—300 Din in še več labko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor. — Tehna družba. Ljubljana. Mestni trg 35.1.	34
Kar je bilo včeraj, ne pride nikdar več
Danes je Vaš dan. Novost, samo od nas zastopana, pride do proda'-e potom agil-nih potnikov. Noben zaslužek za eno sezijo — za vedno. — Ce 6te dragocen potnik, pridete pri nas do veljave. Časovno največji zaslužek га družinske očete. tudi za dmgopoklicne. Dopise s prilogo 50 para za katalog na og'asni oddelek »Jutra« pod značko .»Genialna ideja«. 14298
Kav. blagajničarka in plačil, natakarica
iščeta stalnega zaposlenja — event. gresta tudi na sezijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« .po-u »Boljše mesto«.
14350
Mladenič
star 15 let, poštenih staršev, želi stopiti v mehanično ali elektrotehniško delavnico, kjer bi imel hrani« v hiši. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 14356
Dekle
pridno in pošteno, vešča šivilja, z dobrim spričevalom. želi stalno službo sobarice pri boljši družini. — Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14364
Šofer
trezen iu zanesljiv, vojaščine prost, zmožen tudi vsakega drugega dela. išče službo. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra» pod šifro »Zanesljiv šofer«. 14079
Pisarniška moč
s prakso, vojaščine prost, išče službo — tudi na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14127
Mesto inkasanta ali skladiščnika
ptevzame državni vpoko-je-nec v Celju ali v okolici. Naslov pri podružnici Jutra v Celin.	14149
Podjetjem
uradom, zavodom in tistim, ki bi rahili inteligentnega poduradnika ali slugo, se priporoča vesten, trgovsko naobražen mladenič, ki je vršil 5 let službo pri finančni straži. Govori in piše slov., neměko ia srbo-hrvatsko. Preteklost neoporečna. Ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben 1000«. 13984
Konfekcijska šivilja
z večletno prakso,	za fino perilo, išče mesto	za takoj. Naslov pove	oglasni »ddelek »Jutra«.	14007
Kontoristka
z večletno trgovsko prakso — samostojna kn.iigovodka vešča vseb ostalih pisarni ških tn blagajniških po slov. išče primerno name ščenje za ta' oj ali poznej Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovsko izobražena«.
14028
Gospodična
z dveletno pisarn, prakso, z dobrimi spričevali, znanjem nemščine i-n srbohmr. išče mesto blagajničarke. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Blagajničarka 100«.	13971
Žel. uradnik v p.
želi službo vodje trgovine, skladiščnika, špediterja ali kaj stičnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 13990
Katero večje mizar, podjetje
bi me hotelo sprejeti ter me vzelo v službo, v kateri bi se izpopo'nil v mizarski obrti. Ponudbe pod šifro »Primere« na podruž nioo »Jutra« v Ceij-u. 14020
Kmečko dekle
vajeno gospodinjstva, vrtel in prodajanja na trgu. želi službo — najraje izven me-ta ali v hribih. — Fani Šteie, Gradišče štev. 12.
14262
Perica Mesto samostojne gospodinje
išče starejša gospodična h gospodu, event. z otroci. Marica Kodrin, Ljubljana. Sv. Petra cesta 7. 14315
Izobražena vdova
stara 37 let, želi mesto gospodinje in vzgojiteljice otrok pri izobraženem udov-eu. Ponudbe na cglasni oddeiek »Jutra« pod značl.o »Vzgojiteljica 37«. 14326
Mesto učenca
v trgovini manulaktuirnega ali mešanega blaga iščem za 161etnega dečka z od govarjajoče šolsko izobrazbo. Cenjene .ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uporaben«.	14266
Absolventinja
trg. šole. z večmesečno prakso išče namestitve. — Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe prosim na ogliasn-i oddelek »Jutra« po-d šifro »Zaposlenje«.	14344
Brivskega
pomočnika
ne čez 20 let starega, samo dobrega delavca z>i moške in ženske, proti 300 Din mesečne plače in vso oskr bo v hiši «prejme Stefan Kovačec. Borovnica. 1401"
Gospodična
s šestletno prakso v leset trgovini, išče primerno službo. Govori slov., nemško in italijansko. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Šestletna«. 13975
Izurjena pletilja
na stroj 8'ßO spre'tme naro čila za trsrovino ali delo na dom. Ponndbe na naslov Antonija Jereb, poštno ležeče, Domžale.	14352
2 potnika
manufateurista, za obisk privatnih strank sprejmem pod ugodnimi pogoji v »talno nameščenje. — Ponudbe po<I značko »Potnik 2000« na pod užnieo Jutra v Mariboru.	11318
Trgovski potnik
v man-u faktura i stroki dobro vpeljan, išče primerno zastopstvo samo od dobre in konkurence zmožne firme. Uspeh je za-iguran. ker sem v Sloveniji debro vpeljan. Event. druga stroka ni izključena. Dopise prosim pod značko »Tr-govsiki potnik« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
14017
Potnike
zanesljive m poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra«.
14301
Potnika
z manufakturním blagom.' za obiskovanje privatnih straník, proti dobri proviziji sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Slovenija«.	14378
Trg. agente (inje)
eventuel. stalne zastopnike sprejmem za vsa večja mesta — osobito ki noseča jo ■privatnike. Pre<lmet je zelo dober. Lahka prodaja v najodličnejši. kakor tudi delavski hiši. — Agilnim se nudi možnost, znatnega zaslužka. — »King«. Beoťrrad. Kosovska 43.	11363
Jecljanje
popolnoma odstranite pri Pavli Kovač, Ključavničar ska ulica 2-Й. Najboljše reference.	14057
Nemško
g ovc riti in konverzaci jo. se vsakdo hitro priuči po moji metodi. Salendrova ul št. 4/Д.	14278
Francoščino poučuje
dipl. učiteljica. Pi-nieno na oglas, oddelek .»Jutra« pod »Le^ons fran9«.ises«. 14292
Pedikerja
iščem za .pouk o rezanju kurjih očes. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pediker«.	14330
Oblastveno koncesi jonirana
šoferska š<>la
Gojko Piipembaoher
Ljubljana, Gosposvetska 12
14318

Šofer - kolar
trezen in pošten išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod »Šofer«.	14373
Blagajničarka
išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14248
Prodajalka
vajena pisarniškega dela in glavne zaloge tobaka, želi službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Večletna praksa«. 14373
Mlad trg. pomočnik
železninar, tudi kot konto rist poraben, prosi natne-ščenja v mestu ali na de-žeii. Ponudbe na cg-asn oddelek »Jitfra« pod šifro »Skromna plača«. 11599
Skladiščnik
z večletno prakso v večjih trgovinah, izvežban v pa kovanju in računstvu, t popolnim znanjem slov. in nemškega jezika, ter nai boljšimi referencami, išče stalno slu7.be v Ljubljani. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestranski in vesten«.
11674
Strojnik - žagovodja
želi z malem premeniti mesto. Zmožen je samostojne montaže ter popolnoma verziran v mehkem in trdem :!esu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober strojnik«.	11602
Službo oskrbnika
prevzame vsestransko iz-k.wšen, energičen iu pošten Vzame tudi v najem sred-njeveliko posestvo, tudi če je v »vezi z gostilniško obrtjo Poseduje te pravice in je kavcije zmožen. Do pise pod »Zanesljiv oskrbnik« na oglasni oddelek »Jutra c.	1:3890
Deklica
stara 17 let. pridna in poštenih staršev, bi se rada šla učit v trgovino mešan, blaga na deželo. Namlev v oglasnem oddelku »Jutra«.
11663
5000 Din bi vložil
kot. družajbnik »Ii kot kavcijo za službo blagajfiičar-ja. inkasanta ali kaj podobnega. — Event. posodim tistemu. Id da za obresti hrano in stanovanje. Dopise pnd znafAo »D-iw.abnlk ali služba« na oglasni oddelek »Jutra«.	Ш28
išče zaposlitve. Ponudbe tm, oglas, oddelek г Jutra < pod šifro »Perica«.	14306
500 Din dobi
Ikdo' preskrbi za del j časa in čimprej podjetnemu, trg. naebraženemu, samostojnemu gospodu. M je Te>&č slov., hrv. in nemšiikega jezika. službo za*=topniika. potnika aH slično s fiksno plačo in provizijo. — Ponndbe na oglasni odidel-efc »Jutra-« pod šifro »Fiksna-plača б«.	14001
Trg. pomočnik
železninar, išče službo v Ljubi jami s 15. aprilom. -Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Zelezainar«.
14105
Trg. pomočnik
mešane in železninarske stroke išče meste, najraje na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »April«.
14106
Absolventinja
t-rgovsfke šole. s 5-meseč-no prakso v trgovski pisarni, išče e 1. majem primernega nameščen ja. Cenj. dopisi pod šifro »Absolventi-njia« na oglasni oddelek »Jutra«.	14104
Šofer - mehanik
išče mesta. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 14080
Avtomehanik
zmožen popravil dvokoles, šivalnih strojev, išče na-meščenja pri kakem podjetju. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	14075
Prodajalka
mešane stroke iščs službo — najraje na deželi. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«.	14640
Šofer
trezen in pošten, vojaščine prost, samostojen v manjših po-pravilih. l-:i bi v j.: 0-s-tem času opravljal tudi druga dela. želi službe. — Ponudbe na oglas, и idelek »Jutra« pod šifro »Samostojen vozač«.	14281
Kuharica
vešča vseh poslov, spretna in popolnoma, zanesljiva, išče mesta v kakem hotelu ali penzionat-u. Gre tudi kot sezijs - a kuharica v kako letovišče. Cenjene dopise z navedbo plače na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva kuharica«.	14052
Mesto blagajničarke
želi gospodična, ki ima euolet.no prakso in ki lahko položi ÍO.IKKJ Dri kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Let 21«.
14125
Delo na Stramin in kvačkanje
iščem га dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samopomoč«. 1410e
Moško kolo
in 3 velike aloje
ugodno prodam. N"a-'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
13955
Najcenejši koks
po 8-5 para kg |e v mestni plinarni ljubljanski. 84
Modroce
Ia. afrik. močno blago, 240 Din, spodnje modroce, mreže. po-teljne odeje, najceneje kupite pri Rudolf Sever, Marijin trg štev. 2. — Zahtevajt-e
vzorce!
63»
Hišina
ki zna tudi k-uhati, iiče službo za ta.koj — najraje v bližini Celja. Ponudbe na naslov: Fani Podlesnik. Srv. Pavel-Prebold pri Celju 14043
Postrežnica
poštena in pridna išče mesta za pospravljanje pisarne Ponudbe na ogia-., oddelek »Jutra« pod »Poštena 50«.
Ш02
Mlad pomočnik
mal-o izvežban v centra'ni kurjavi in vodovodu, želi premeniti službo v Ljubljani. Pon-udbe na oglarni oddelek »Jutra« pod >ifro »Izpreuiemba službe«. 14C39
Vrimce
v najnovejših različnih barva-h ima naprodaj Ivan Brecelnik. Vei.ia čolnarska ul. 21.	11403
Pianino
lep, č":i, damsiko kolo in ivalni stroj prodam ra.di v oglas 1409™
izselitve. Xasiov oddelku »Jutra«.
Jajca za valenje
od čistokrvnih orpingtonic. Komad 4 Din. Ima naprodaj Fra nc Tome, Drav i je 15 pri št. Vidu nad Ljubljano.	11306
Sladoledarji, kavarne in bari!
Najfinejše in najcenejše sladoledno pecivo v Jugoslaviji razspošilja Alojzij Bratci, tvornica sladolednega peciva na Suša.:u. — Cenik vzorce pošlje brezplačno.
11579
Za spomladansko saditev:
nudi v poljubni množini pritlična drevesa: jablaju-, hru Sike, cepljene nizke vrtnice in šuargeljeve sad i1 ч v najboljših vrstah Matiko Maretié., fa. Sever & Co.,
Ljubljana. Gospo.-vetiska е. št. 5 in Langusova ul. 21.
Želite lepih rož?
Nizke vrtnice najnovi ^ih vrst in barv nudi vrti,:<r-stvo Ivan Jemee, Ma ibor. Zahtevajte cenik!
Generator za plin
ra oglje za tovorni ал : o na prodaj. Ponudbe r» oglas, oddel. »Jutra« p • I »Ugodno 25«.	105!.g
Gasilna društva!
Prostovoljno gasil, dnušt- » v Pekrah pri Mariboru proda razne predmete z hriz-ga'!n.o in vozom. Pošta Lito-buiš.	13906
8 dvokrilskih vrat
kompletnih — z us-adrnsoi kijui-avnicami in tečaji nizki ceni prodam. Nas!i-v pove oglasni oddeJei Jutra..
1167;
Lutzova peč
srednjeveli-ka, skoraj nova-naprodaj na Rimski e. 11 pritličje.	14110
Otroški voziček
lap. pcwiikljan. zelo dobro ohranjen prodam. Naslov V cglas-nem oddeiku Jutra.
13996
Kurnica
naprodaj v Rožni dolini — eesta XV;il7.	14347
Uradnik
zanesljiv, pošten, z vrlo dob-imi referencami, govori -in piše slovensko, srbohrvaško in nemško. Sred njih let. zmožen kavcije do 10000 Din, išče stalne služ be. Gre tudi za inkasanta, skladiščnika ali kaj stičnega. Cenjene ponudbe pod »Marljiv 33« na podružnico »Jutra« na Jesenicah Gorenjsko.	14177
Mlad fant
išče službo sluge. Dcpvse pod »Pošten mladenič« na oglasni oddelek »Jutra«.
14201
Bivši lesni trgovec
želi službo v trgovini z lesom za skladiščnika- ali kaj sečnega. Kavcije vloži Din 50.000. Cenjene -ponudbe na o«'l. odd. »jut-ra« pod »106«.
14164
Trg. pomočnik
mliad, vojaščine prost, vozi avto. izvežban v jajčni stroiki än vsestranslko verziran želi premeniti službo v večji trgovini. Grem tudi za potnika ali prevzameim kake zastopstvo. Naslov v oglasnem odde'Au »Jutra«.
14163
Mlinar
išče službe v valjčnem ali ktmečkem mliirn. Sem dobro izvežban. imam večletna spričevala ter sem zimožen samostojno peljati mlin. vojaščine pros», in samostojen. Naslov pove oglasni oddel. »Jutra«.	14.168
Trg. pomočnik
mešane stroke želi namešče-nja v mestu a'i na deželi. Naslov v podužnici »Jutra« Mariboru.	14183
Stalno delo
iščem g kavcijo 10.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14294
Mlada gospodična
bre-z «taršev želi mesta k boljši rodbini Ikot vsgo'j'ite-ljiica otrok. Izučena anodi-stinja, vajena gospodinjstva te.r vseh drugih domačih del. Naslov v podružnici »Jutra« t Maribora. HKS
Otroški voziček
naprodaj: Pot- v Rožno dc-lino štev. 1-4 — manzarda 14372
Oljko
■za cvetno nedeljo razpošilja od 5 kg naprej po Din 7 te. CeleMina Glavnik, trgovina 7. južnim sadjemin zelenjavo, Ljubljana, Pogačarjev trg št. 1.	" 14371
Stružnico
za les in kovico. brtiMinico. stisikalnico za mizarje, železne peči in kamenite etnp-njice ugodno proda Lajovic — Kamniška, ulica štev. 20 14374
Trgovino
z mešanim blagom, v industrijskem kraju, obstoječo ii 3 trg. lokalov. 2 sob in kuhinje, s pritiklinami oddam v zakup za dobo od 5—10 let s 1. majem 1930. Potreben kapital 50.000 Din Istotam naprodaj ca 35 q
zdravega sena
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trgovina«.
14003
Gasil, in čebelarski voz ter kočijo
enovr-režno proda Prel-og. kovač na Vrhniki. 14027
Barve, lake, firnež
in drugo nudi najboljše in najceneje
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta štev. 12
poleg restavracije »Novi evet«.	35
Krušno mofeo
krmilno m otrobe Vam nudi t vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Ju-van. vaijčai mlin. Srednje Gameljne pri Ljubljani.
263
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisf- belo gosje kg po 130 Din te čist beli puh kg pa 300 Din L. B ozovič Zagreb, Пгёа štev 82 — Kemična čistilnica ретја.
Lep sortiment paličnega železa
kg po Din 3.50
dobite na dan 9. t. m. popoldne na Vrhniki v trg. R. Rutner-ja misl. provj takojšnjemu plačilu in odvzemu v vsaki količini.
pre (naročila naslovili na I. Tramšax, Slov. Javorník.	JfJöli
Aralia
2 metra viso a, ? 33 velikimi listi, naprodaj, p; i hišnika na Tržaški cesti 5.
14101
800 kg cinkaste
pločevine
6 let rabljene m še uporabljive, jiroda-m. — Ant o i Kebe — * Del. Jezero 37, Cerknica pri Rakeku. 14173
Zrcalo
cvfdičiriec poceni prodam. Naslov v oglasnem oddei-kj. »Jutra«.	14279
Nemške detelje
za krmo, 1000 kg naprodaj v ŠtePanji va-si štev. Л1.
14ÜU9
Patentiran predmet prodam i
za 13.000 Din — eein Jugoslavijo. Predmet, se s lahkoto proda v vsaki hiši. in vsakemu obrtniku, tovarnarju, kateremu je nujno potreben. Nova dobra eksistenca. Podrobnosti u-;-meno. Dopise na oglasni -►ddelek »Jutra« pod šifio ■Velik dobičkanoseu konzum«.	1430.;
Otroški voziček
naprodaj na Zrinjskega cesti 15. parter. Vprašati med 9. iu 12. uro.	14119
2 klub. foutelja
nova in solidno izvršena poceni naprodaj pri tapet-nika A. Pavle, Vegova ' 10.
14308
4 vrata
pripravna i:, barake prodam v Florija-nski ul. 10/Ш1 14310
Daljnogled
Goerz 9 X povečava, z etu-ijem ceno proda Zupančič, Ilranilniška 4.	14327
Premog in drva
prodaj« Jezeršek, .Vodma*.
Fotokamero
6X9 (Rollfilm), dv. Ana-stigmat Rcdenstook 6'3 poceni proda Zupančič, Ilranilniška ulica 4. 14329
Štedilnik
popolnoma nov, s češkimi ploščami prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
14331
Damski slamniki
najceneje v modni lopi št
10, Vodnikov trg. _ Po
200 pravil» ťýWttfw- t ч
Radio - aparat
(К ^Ы. 3-ce-vm, z vsemi prriidinami prodam. — Л;' v: Ahacljeva c. 3. — 11146
Radio-detektor
sk,,raj nov, r dvema slu-š:il'liania. predani za 250 1>'„. Poizve .«e v oglasnem oddelku »Jutra«. " 14206
Radio
trleerni, izvrsten zvočnik, mrežua anoda, za polovično cen ) r>ro ia Zupančič, Hra-
nllhlška 4.
1-1328
Radio
»Üb ••
k m;> Ii:l >rf. od.i ■:
■rer«. petcevni — i izredno ugodno Na-d o v v oglas. »Jutra». • 14337
mm'..
ШјЛЛ
Avto
i Fiat
jí i f
. .ini za j i: avto.
oddelek »Avtotaks
505», i prodam al "iniški dvo Ponudbe na »Jutra« fю r	14065
Motorno kolo
с prikbioiim vozom, znam-k V .1 S., 500 m'. električno lučjo, malo voženo. t na.jl, i'jmiu stanju poceni pnda T'ii-lan Ivan. Lini ljanr, Krekov trg 2. 1407
A. J. S. motor, kolo
350 ерш Oliv skoraj novo.
nabave močnejšega po HffOdr.1 ccni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1400S
Motorno kolo
t prikolico, znamke Harley Davidson. nad v? e dobro ohranjeno po nizki cen: p-odiin. Pojasnila daje Rudolf Perdan. avto delavni ca. Celje	14010
Pol tovorni avto
majhen. v brezhibnem sta nju, z novo pnevmatiko 'n 2 res obroči, radi nabave večjega proilamo Nosilnost t hribovitem terenu 400 — po - i.vnem 5iiO кг Cena m plačilni pogoji ugodni. Voz je pripraven za potujočega t-gc-vca. mesarja ali za dostavo blaga Najmanjša «poraba bencina in olja. — Pismi; a vnrašanla je poslati pod šifro »Avto 715« na osladni oddelek Jutra 13881
Motorno kolo
"50 ;r.n. ugodno naprodaj. Na-l.>v - oglasnem odde'ku -Jutra -. "	13888
avto
»Praga«
рокгЧ šestsedežen. novo-preurejen. z nov» pnevmatiko nrodam direktno ali jv> pisredova'cn. Naslov v Oglasnera oddelku »Jutra«.
11668
Avto Chevrolet
dobro ohranjen, nap'odai. Ponudb" na oglasni oddelek »Jutra» pod »Avto« 10597
Motorno kolo F. N.
350 ccm. stane še vedno samo 13.800 Din. Za-t ор-řt vo H Kenda. Sr rejmemo tudi
Ljubljana po d zas to p-10750
Osebni avtomobil
štirisedežen. znamke Renault. 6 CV. dobro ohra njen. zeio pripraven zla-ti za t-govske posle — zelo tigodno naprodaj Državna taksa za leto 1030 plačana. INaslov v Oglasnem oddelku »Jutra«.	11065
Avtoomnibus
IS sr iež^v in 6 stojišč. Vabljen. zelo dobro ohranjen poceni proda Jugo-ř-tfyr. Framkcpanska ul. 21 14260
Avto
obrt
za
davka prost, mal, dobro oh-ai.j-na mašinerija in ko-/lesje poceni prodam ali ' iaai--!i;am. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Avto«.
14221
'Indián motorno kolo
e priklopnico, kompletno opremlj-iio pro lam. Naelov v oulas. oddelku »Jutra«.
14165
Motocikel
• prikolico Harley - Davidson, 12 IIP, popolnoma nov. i kompletno opremo jako ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelk-u »Jutra« 14101
A. J. S. motor, kolo
350 c m O. H. V., skoraj novo, vs'ed nakupa moč-Ti '.;š: :„':) ugodno proda Le-opoll Je.-ih. mesar, Medvode.	14309
Motorno kolo
В S. A , 500 cm! 0. H. V. Inxus-sropersport. z aluminijasto sport-prikolico prodam. Motor ima nik^ltank in popolno opremo (taho-n><-te". socius itd.). Naslov nove oglasni oddelek »Jutr i«.	14321
B.
S. A. motor
250 ecm. 3 prestave, elektr. razsvetljava, socius sedež, malo rabljen. krasno ohranjen ugodno naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	14324
Motorno kolo
B. S A.. 250 ccm, voženo 3000 km, v izbornem stanjiu prodam radi nabave večjega motorja. Ponm-lbe na podružnico »Jutra« v Celju j>od ~načko »Skoro nov«.
14380
Zakaj
uporabljajo kolesarji, avto mobilisti angleški »Kemi-gum«V Strokovno je dokazano, da podaljša uporabo gumijastih cevi ter prihrani 100 % denarja. — Do-bi se povsod. Z.-istopniki dobijo fiksno plačo Žastop-tvo za Jugoslavijo: Franc Marinič, Maribor, Aleksandrova ее sta.	13002
Dirkalno kolo
dobro ohranjeno proda Schrei ier, Sv. Petra nasip Št. 17/1.	14240
Vsakovrstno zlato
kupuje do najvišjih cenah
Cerne — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica 3,
83
Srebrne krone
zlatnike in različno zlato kupuje F. Čuden, Prešer. nova 1.	73
Več spalnic
politlranib po zmotni ceni proda in sprejema vsakovrstna naročila Ivan Novak. mizarstvo, Vižmarje št. 65 (St. Vid). 14087
Pohištvo
J omare, umivalnik in pi--.i-lno mizo poceni prodam. Naslov у oglasnem oddelku »Jutra«.	1402;
Jedilnico
črno. lepo in moderno poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14050
Kredenca
za jedilno fobo in salonsko ogledalo, oboje z marmornato ploščo, zelo dobro ohranjeno po ugodni cen: naprodaj na Starem tr^ru št. 221.	13079
Nekaj trg. pohištva
omaro, vinske $ode, Jesene okvirje za okna in vrata, i-aluzlje) polke, 2 štedilnika. peč. nekaj zimskih su-kenj. prazne steklenice in azno drugo prodam. — Oddam pa lepo in svetlo
veliko klet. Povprašati v Gledališki ul. št. 4/1.	14247
Kuhinjsko kredenco
upim Naslov pove oglas
oddelek
lov »Jutra«.
14251
Stelažo za špecerijo
a'i branjarijo. kotle in drugo za karbidno razsvet-avo. zidan' štedilnike d. prodom. Ogledati v hotelu »Bellevue«, Ljubljana.	14253
Spalno opravo
medenimi okiask: p r o-a m. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14267
Orehovo spalnico
rabljeno, prodam za 3000 Din. Naslov: Dolenjska c. št. 6.	14117
Stara spalnica
poceni naprodaj. Poizve se Lepodvorska u-1. 30. 1421t
Kompletno posteljo
mizo. nočno omarico in 2
stola rad: selitve poceni prodam -« Staničevi ulici 6. pritličje.	14211
2 otroški posteljici
pleteno in leseno in otroški voziček na. vzmetih poceni nrodam. So'rtars'ka 2 nad Florijans'ko cerkvijo. 14200
Politirane spalnice
javorjove, hrastove, fino izdelane, ter črno jedilnico ugodno nrodam. Mizarstvo, Sodarski 2 nad Fiorijansko cerkvijo.	14207
Kredenco
omare in postelje prav poceni prodam. Ogled popol-Naslov nove oglasni
dan.
oddelek »Jutra:.
14210
Spalnico
iz črešnjevega lesa. novo. masivno, politirano. prodam za 5200 Din. Nasicv v oglas, oddelku »Jutra«.
14205
4 moške obleke
3 za srednje veliko postavo in 1 za večjo, v najboljšem stanju prodam. --Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14202
V dosmrtno oskrbo
(moško aii ženin imela, nekaj Gmeiner Franc 185 pri Celju.
ko), katera gotovine. -— Gaberje 1-1148
Na domačo hrano
sprejmem več gospodov. — Vsak drugi dan močnata jed. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 14212
Sodarji!
V Slcv. Bistrici je naprodaj večja partija prvovrstnih hrastov. — P-ojasnii-'a v hotelu »Beograd«. 13929
Bukove hlode
lepe. ea 80 kuh тп. 22—40
cm. 2—4 m dolžine .prodam. Nasicv prve oglasni odde'. »Jutra«.	"	14.167
400—500 m bukovih drv
za kuhanje ogla po nizk ceni prodam. F. Fabjan — Sadinja vas — žužemberg 14169
VHčOhi
Cvetlični med
5 kg po pošti Din 105 fran ko. Ajrtov med za potice cene pi-meno. A. Maček čebelarstvo, Vrhnika. 5090
Sladkega sena
prvovrstnega 1 voz napro daj v Kosezah štev. 1.
13977
Seno - otavo
vrtno poceni oddam pod Rožnikom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14341
Polnojarmenik
najraje tipe Pini i Kay. 70—SO cm, rabljen, vendar brezhibnem stanju kupim. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro Polnojarmenik«. 14033
Jazbečeve in lisičje kože
ter vseh drugih divjih živali kupuje stalno sfcoz: celo letu D Zdravič. trg usnja v Ljubliam, Ficrijan ka ulica 9. '	ISSO-a
Star baker
plačuje po najvišjih cenah Franc Stupica. železuina— Ljubljana Gosposvetska c. št. 1.	11190
Ovčjo volno
bele
ca 30 kg očiščene, pim. Ponudbe z cene na oglasni »Jutra« pod šifro
kuna ved bo oddelek »Volna« 14250
Turbino
približno za 200 litrov vode in S metrov padca (15 do 20 konjskih sil) kupim takoj. Ponudbe pod šifro »Intaktna« na cglasni oddelek »Jutra«.	14200
Stensko ogledalo
staro, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ogledalo«. 14056
Otroški voziček za dvojčke
kupim. Naslov pove
Naslov oddelek »Jutra
oirlas. 14317
Zobozdravniški stol
nov ali rabljen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod »Zobozdravniški stol«.	14307
Dobičkanosno
podjetje
prodam sredi Ljubljane. — Potreben kapital 150.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Brez konkurence».	13765
Kot družabnik
S kapitalom 2—400.000 Din, osigu.ran na prvo mesto, bi vstopil k dobičkanosnemu podjetju. Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru pod »Podjetje 6613».
1390-1
Družabnik
Z nekaj kapitala in sodelovanjem pristopim h kak; kovinski, ključavničar, ali mehanični delavnici, ozir. avtobusnem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samo solidno«.	14235
Družabnico
z nekai kapitala za gostilno ali kak drug lckal iščem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »idealna družabnica«. 14176
Kdo pomaga
osamljeni., gospodični s posojilom do 5000 Din, proti sigurni vrnitvi. Jamči s trgovino. Odplačilo posojila in obresti v gotovini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Moravka«.
14316
Kot družabnik
s 50.000 Din želim pristopiti h kakemu podjetju v Ljwbljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resna ponudba». 14314
Mlada obrtnica
ki bi rada odprla svoj salon. išče družabnika (co) z nekaj gotovine ponudbe na oglas. »Jutra« jK>d šifro
Cenjene oddelek »Sreča«. 14297
Tihega družabnika
6_ 50.000 Din bančne garancije, za prodalo strojev in elektromaterijaia iščem. Po možnosti trg. izobrazba. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Garancija-..
14355
Kdo pomaga
osamljeni gospodični s posojilom do 6000 Din. proti sigurni vrnitvi. Jamči s pokojnino in pohištvom. Odplačevala bi posojilo in obresti v gotovini, ali z vso oskrbo, event. samo s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Čimprejšnja pomoč«. 14369
Pisarno
po možnosti e telefonom, iščemo na prometnem kraju
Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra» pod šifro »Promet« 14122
Strojne tovarne in Kvarne d. d.
Hjubffana

Vrtne klopi in mize
и a zclczEiili stojalih.
Cena:
Klopi Mize
260 IHn 360 Din
CVedno v zalogi Í
6 s
4 v
Slaščičarno
s delavnico in lokalom, na lajprometuejši točki od-lam proti odkupnini zraven enadajočega inventarja in strojev Prednost imajo laščičarji, zmožni izdelovanja ka.ndit. Pot-eben kapital 40—50 000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra» pod " »Slaščičarna«.
14098
Lokal na Bledu
opremljen, radi bolezni ta-ňoj >ddam Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 13950
Obcestni lokal
iščem na Jesenicah Naslov oglasnem oddelku Jurra.
13919
Lokal za trgovino
obstoječ iz 1—2 prostorov, z izložbenim ounom. iščem. V poštev pridejo najpromet nejše ulice v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku Jutra». "	13941
Lokal
vsaj 60 m2 velik, na prometnem kraju blizu glavne pošte iščem za takoj ali pozneje Ponudbe пч oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal 1930«.	13951
trgovska lokala
na prometnem kraju oddam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Kamnik«	9662
Lokal
ali skladišče v Ljubljani,
ki se lahko preuredi v obrtni lokal (z vodovodom in elektriko) iščem. Ponudbe na cglas. oddelek »Jutra« pod značko »Laboratorij«.	14239
Delavnico
veliko, z lokalom vred in električno razsvetljavo, na proinetuem kraju na Tržaški cesti oddam takoj v najem. Zelo pripravno za večje podjetji ali obrt. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	14245
Trgovski lokal
v Ljutomeru takoj oddam v najem Naslov v oglasnem
oddelku »Jutra«.
14182
Restavracijo in trg. z meš. blagom
v bližini večjih tovarn radi bolezni prodam »Sensal» — Maribor. Gosposka ul. 111.
14,1 S6
Majhen prostor
kjer je že vpeljan plin — iščem proti dobremu plačilu Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. ~	143Э1
Vinotoč
točilnico, klet ali gostilno,
že vse vpeljano, r, mrzlimi jedili ali brez. na prometni točki v Mariboru. Celju. Ljubljani ali Trbovljah prevzamem takoj, za točenje prvovrstnih vin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinotoč«.
14Э63
Dobre vinske sode
od ca. 3 h! vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sode.	14024
Pekarno
dobro idočo vzamem v najem v prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	14051
Gostilno
dobro idočo. najraje z mesarijo vzamem v najem — event. tudi kupim Imam osebno pravico in sem kavcije zmožen. Naslov v o<rl. oddelku »Jutra«. 13921
Gostilno
vzamem v najem eventuel-no tudi na račun Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe ua oglas, oddelek ♦Jutra« pod značko »Dobra gostilna 50«.	240
Gostilno
debro idočo. na prometni točki na deželi oddam s 15. majem podjetni osebi na račun ali v najem Informacije daje Milan Modic. Nova vas pri Rakeku.	13770
Majhno gostilno
dobro idočo vzamem v najem. Poznojši nakup ni izkljiu cčd. Ponudb» пл na-slov: I. Ilauschild. Po'hw gradeč 54 pri Ljubljani
13072
Trg. г meš. blagom
dobro idoča. na prometnem kr.vu Maribora se tak"; odda Ponudbe pod »P-o-mef- na podružnico »Jutra« v Mariboru.	14184
Gostilno
na jako prometnem prostoru v Mariboru dam takoj v najem oz. tudi ugodno prodam Ponudbe n.i Kaj.ko Zotter. krojaški mojster v Mariboru. Vetrinjska ulica.
14100
Potniku
ki mi preskrbi res dobro idočo mešane trgovino za v najem (najraje na Gorenjskem). dam nagrado. — Dopise na. og'asni oddelek »Jutras pod »Rednost«.
14295
Gostilno
dam v najem ali na račun kavcije zmožni osebi. — Ljubljana, Sv. Petra c. 83.
14343
\S1
d л Sá
Posestvo
obstoječe iz restavracije, mesaiije, gospodarskega no-slopja in nekaj zemljišča v Sav. dolini, v bližini Celja. ležeče tit železniške postaje prodam. Naelov pri podružnici »Jutra« v Celju.
14147
Trgovino meš. blaga
dobro vpeljano, s hišo, vrtom in travnikom, na lepem prometnem kraju blizu mesta, pripravno tudi za gostilno, prodani. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«.	14030
Nameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte skice, proračune in nadzorstva. Ponudbe pod: >In-ženjer Arhitekt» пз oglas, oddelek »Jutra«.	34
Majhno posestvo
ob glavni cesti v predmestju Ljubljane oddam v najem. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra». 130;>4
Posestvo
24 mernikov posetve, gozd, hiša, gospodarsko poslopje in sadni vrt, blizu Brezij naprodaj. V hiši električna razsvetljava. Pojasnila daje Franc Zupan — 30, pošta Radovljica.	13930
Hišo na deželi
200 m oddaljene od cerkve in šole, s 6 sobami, kuhinjo. 2 kletmi, hlevom, sadnim vrtom in % orala njive proda Reziika Šeme. Polica. Višnja gora.	13844
Družinska hiša
no-vozidana, s 3 sobami, 2 kuhinjama in majhnim vrtom, v bližini Kranja takoj naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 1:1889
Mlin
poleg železniške pos.taje in ob državni cesti, na najbolj prometnem kraju naprodaj. Pismene poimdbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Mlin».	11227
Stavbna parcela
ca 3000 ms v Holzapflovi ulici, ki sega do križišča Koritikove ulice. Solnčna lega, naprodaj po primerni ceni. Dopise pod »700« na cglasni oddelek.	11620
Stavbišče
naprodaj ob državni cesti.
minut, od šole v Zgornji Šiški. Po;asnila daje Ko-ko-vše-k, Ďravlie 78. 11636
Industr. podjetje
z raznimi koncesijami, velikega kompleksa, v Ljubljani tik kolodvora, objekti najboljšem stanju, najugodneje naprodaj. Zlasti usodni plačilni pogoji. — Event se odda tuíi v na^ em Ponudbe in nadaljne nformacije pod šifro »Za industrijo izredno ugodno« na offla«ni oddelek »Jutra«.
10327
Hotelsko podjetje
v slovitem zdravilišču dravske banovine, obstoječe iz hotelskega poslopja, gospodarskih poslopij, vinograda in sadovnjaka, v sikupni izmeri cca ' 20.000 m5, prav ugodno naprodaj. Zazidana ploskev cca 600 m5. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šefro »Podjetnemu najlepša bodočnost«.
1032S
Dobičkanosno hišo
enonadstro.pno kiip;m. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru r>od »DoVčka-nosna 350 000«.	.13905
Visokopritlično hišo
Krasno, v Sevnici ob Savi
zraven žup. cerkve prodam. Obstoji iz petih =ob. velike predsobe, kuhinje, kuhinje za pranje 3 velikih kleti in hleva Krasen velik vrt in dvorišče. Poslopje je prikladno za vsa k o trgovino in iosiio lar-tvo Cena eea lfO.mm Din. piiiisnila dlje Ivan PribMtšif. Sevnica ob Savi 89.	14049
2 stavbni
leni naprodaj Naslov pove cg »Jutra«.
pa: »eli
v Koiezij las. oddelek 14249
Skedenj
s su po, skoraj nov in on^ko krit. v popolnoma dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Poizve se Tomačevem št. 13. 4123:
Njivo
3200 m2, na Ljubljanskem polju blizu artiljerijske vo jašnice — pripravna za stavbno parcelo — ugodn prodam. Naslov \ oglasnem oddeli-u »Jutra«. ' 1423
600 m2, prodam, oddelku
Parcelo
ob Dunajski Naslov v »Jutra«.
cesti oglas 14236
EnonadstrOpno hišo
s trgovskim lokalom in sta novaujem 3 sob. kopalnice, kleti in estalih pritiklin elektriko in vodovodom — na zelo prometnem kraju v Kočevju prodam. Dopise na naslov: Karol Braune trgovec. Kočevje. 14237
Krasna vila
v Mariboru
pri parku, s hlevi, gospodarskimi poslopji, pisarnami. velikim vrtom in prostorom. za vsako podjetje pripravnim celo ali delje no naprodaj. Trgovska hiša s 3 lokali na glavni cesti Din 450.1 Ю0. Krasno vi-nogradno posestvo v Ljutomeru Din 400.1 Ю0 Mlin in žaga Din 200.000. Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.
14154
Pozor, trgovci!
Knonadstropna hiša s pe-karijo, pripravna za vsako trgovino, v velikem indu stri jekem kraju takoj ugod. no naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«	14155
Pekarija
enonadstroipna hiša. v industrijskem kraju takoj na-inrodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra».	14156
2 parceli gozda
na Rurlniiku prodam. Naslov v oglasnem odde'lku »Jutra«.	14200
Novo vilo
z 9 sobami, 4 kuhinjami, i shrambami ter kletjo in vr tom prodam. — Električna razsvetljava in vodovod. — Na lepi solnčni legi ob državni cesti v predmestju Kranja. Natančna pojasnila v restavraciji Semen. Kranj 15.	14194
Mlin
oprema za izdelovanje kaše in oljarna, zraven hiša z 2 stanovanji, skladišča, hlev, garaža, vrt naprodaj ali daje v najem. — Potrebno od 250 do 300.000 Din. Josip Flego, Cakovec.
14179
Hišo
enodružinsko, novo, visokopritlično, ob Tržaški cesti prodam. Kožarje 84 Dolgi most, Jernej Lam-mret.	14196
Posestvo
30 oralov, hiiša, gospodarsko poslopje, njive, travnike, gozd dam takoj za več let v najem ali poceni prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	14161
Nova vila
enonadstropma, e 7 velikimi in lefpimi sobami, blizu centra, v solnčni legi zelo ugodno naprodaj. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »300.000« 14277
Poslopje
na periferiji, .pripravno za upokojenca, z nekoliko vrtom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
14275
Majhno hišo
kupim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moj dom 24«.
14284
Lepa bodočnost!
Hišo s trgovino in gostilno ter druge leine ugodnosti prodam z inventarjem. Pojasnila daje J. Zupan. Trstenřk, poeta Golnik — Goren i.sko.	14044
Hišo ali vilo
dvo- ali tristanovanjsV? v Ljubljani, oziroma najbližji okolici kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj gotovina». Í4342
Posestvo
řostilno in trgovino —
v St. Lovrencu na Dolenj-ceni ргл,1а Angela Lavti-
/яг. Ljubi lana, cesta št. 83.
Sv.
Petra 14344
Hišo
3 sobe. kuhinja, klet, drvarnica. hlev, elektrika, sadovnjak-, njiva, prikladno za vsakeia vpokojenca. za 90.000 Din proda Anton Vinkšl, Predmestje 44 Brežice.	14041
Dvodružinsko vilo
novo. na soinčnem kraju pod Rožnikom prodam. Vselitev takoj mogoča, vodovod in elektrika v hiši velik vrt. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >14».	14338 I
Enodružinsko hišo
dobro ohranjeno, podklete-no, z nekaj vrta kupim v mestu ali na periferiji Ljubljane. Cenj. ponudbe pod »Brez posredovalca« na ogl. oddelek »Jutra«. 14351
Stanovanje
2 velikih sob in kuhinje, v centru mesta oddam s 1. majem. Ponudbe na Ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«.	14068
Dosmrtno
Zamenjam
enosobno, prostorno, solnč-no in ceno stanovanje v mestni hiši na Ahacljevi c. za dvosobne na Poljanah. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	14141
Stanovanje
4, ozir. 3 sob in kabineta iščem za maj. Ponudbe pod »Odrasle os^be« na oglasni
oddelek »Jutra«.
13901
500 Din nagrade
dobi, kdor mi preskrbi dvo-ali trisobno stanovanje s 1. majem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro Večna hvaležnost». 13913
Dvosobno
stanovanje
zamenjam za enosobno |
v sredini mesta, takoj ali pozneje. Nasiov pove osi. oddelek »Jutra«. 11413 I
V vili v Tivoliju
oddam pritlično, solnčno
stanovanje
velikih sob. poselsike sobice, kuhinje in pritiklin. Elektrika, plin, parketi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10S01
Stanovanje
dre- ali trisobno « pritikli-nami išče za stalno solidna stranka dveh oseb. za maj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šif-o »Stalno in mirno«. .	11094
Stanovanje
4—5sobno iščem za 1. maj. Ponudbe na oglas, oddelek j Jutra» pod »A. M. 13«
11122 I
Solnčno stanovanje
3 večjih sob í vsemi pri-tiklinami, v sredini mesta, najraje v bliži^ Tivoli išče mirna stranka љ takoj ali za julij. Ponudbe' ъ navedbo lege ln cene na oglas, odd. »Jutra« pod »Selitev,-.
14190
Stanovanje
enowbno. preprosto, išče mirna stranka za takoj ali 15. aprilom. Ponudbe na cglasni oddel. »Jutra« pod »Enosobno«.	14210
Pod Rožnikom
v I. nadstr. lepe vile oddam s 1. majem sobo. kabinet, kuhinjo in pritikline mirni stranki dveh oseb za 500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
14243
Stanovanje
2—3 sobno, ne predaleč <vl centra iščem za takoj ali za 1. maj. Plačam pol b>;a naprej. Ponudb - na oglasni oddelek »Jutra« .pod % Stalen«.	14158
Stanovanje
sobe in kuhinje išče ena oseba za maj Pogoj: v bližini Ljubljane ob prometni cesti: elektrika in majhen kotiček vria. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Miren stanovalec«. 14036
Stanovanje
sobe. kuhinje ir. kabineta oddam takoj ali s 1. majem na Kodeljcvem. K'uno-va ulica št. 7.	14O60
Stanovanje
sobe in kuhinje iščem 1. majem v okolici. — Po nudbe na naslov: P. M Karadžičeva ulica štev. 10 14320
2 gospoda
s svojo posteljo «sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14230
Sobo
oddam Na Kodeljevo 13 — nasproti Leonieču. 14272
Veliko sobo
prazno aii opremljeno, blizu Trnovske cerkve, poceni o Ida m. M. železník _
Cesta na Loko 23. 14005
Dva mlada fanta
sprejmem na stanovanje po niz'-; ceni. Jos. Ploško, De-vinska ul 9 (Kolezija).
14218
Opremljeno sobo
na Starem trmi oddam gospodoma. Naslov pov oglasni oddelek »Jutra
14216
Opremljeno sobo
z električno razsvetlja\ posebnim vhodom, v centr oddam. Naslov v oglasne oddelku »Jutra«. " 14195
Sobo
v centru, separ! postelji. oddam osebam. Naslov v oddelku »Jutra«.
'a na, d v stalnim Oglasnem 14174
Opremljeno sobo
mesečno, snažno, s posebnim vhodom, elektriko ta koj oddam. Janševa ul. JO. Ljubljana VII.	14160
Stanovanje
iščem z julijem ali avgustom. Ponu ibe na naslov Vekoslav J. Korošec. Ljub ljuna. Poljanska cesta 20.
142Sr
stanovanje
lopo in solnčno, od lam gospe ali gospodu proti enkratni odškodnini 60.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14103
Stanovanje
3 sob, kuhinje in p-itiklin. I poleg sodišča o d d a m za | maj — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Četrtletno 3000«. 14118 i
Stanovanje
komfortno, solnčno, 3 sob, kopalnice, 2 baikonov modernih priük'in, oddam v novi vili blizu Zvezde za 1700 Din. Naslov pov oglasni oddelek »Jutra?.
14376
Sostanovalca
sprejmem. — Pojasnila hišnici na Starem.
pri trgu 0. 14340
Sostanovalca
v snažno sprejmem slov pove »Jutra«.
in solnčno sobo m. Na oddelek 14361
; 15. t.
oglasni
Mirna gospodična
bi šia. kol sostanovalka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sostanovalka 14370
Majhno sobico
čisto, s posebnim vhodom takoj oddam na Ahacljev cesti 5.	14111
Opremljeno sobico
majhno odda takoj v najem Dittler, Domobran - k a cesta 17/11.	14112
Kabinet
z elektr razsvetljavo ta koi oddam. Naslov у osr' oddelku »Jutra«. 14116
2 gospoda
sprejmem v vso oskrbo blizu Prešerna. Naslov oglasnem oddelku »Jutra 14021
V sobo
z elektriko, souporabo kopalnice in na željo tudi dobro domačo hrano sprej, mem najraje mirno gospodično. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14064
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom, elektriko in zajtr-om oddam za 250 Din v Žibertovi ul. štev. 30 (blizu gorenjskega kolodvora).	13938
Stanovanje
in manjše posestvo, od- I daljeno 1 minuto od večjega kraja v Sloveniji oddam v najem s 15. aprilom. Ugodna pozicija za krojača Potrebni predujem 3000 Din j Dopise na oglasni oddelek j »Jutra« pod »April 1930«.
13933 1
i3seba, točen plačnik
išče snažno, solnčno, suho
stanovanje
enosobno ali manjše dvosobno e kuhinjo in priti-klinami, у pritličju. I ali tudi II. nadstropju. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Blizu centra«. '	13974
Prazno sobo
v pritličju ali I. nadstropju išče kpoiačica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »I. nadstr.«- 13850
Opremljeno sobo
lopo in solnčno, z uporabo kopalnice iščeta zakonca s 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .Maj«,	14234
Prazno sobo
oddam v Rožni dolini — cesta X'123 (pod streliščem) 14258
.okal in stanovanje
oddam s 1. majem v najem
Stanovanje obstoji iz dveh ob. kopalnice, i-uhinje in .pritiklin. Lokal primeren za vinotoč. Vse nov<i7,:da-no. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«. 14014
Sobico in kuhinjo
5 č e zakonski par brez obrok za takoj aTi e 1. majem — najraje na perife-riři. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Periferija«	14265
Stanovanje
«ob. kuhinje in pritiklin šče za čim preje mirna in n a i n a stranka dveh o-seb. Ponudbe n« ogl*«!! oddelek Jutra« pod »Inženier«.
'14,197
Snažno sobico
poceni oddam solidnemu gospodu. Nasicv v ogla-, oddelku ».Jutra». 14259
Opremljeno sobo
le,po, z balkonom, elektriko. parketi in uporabo kopalnice oddam s 15. t. m. samo finemu in solidnemu gospodu za 600 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 142G1
Opremljeno sobo
večio ali manjšo, čisto in mimo, z 1. ozir 2 posteljama oddam zakoncema ali 1—2 gospodičnama, oz. gospodoma — z a'i brez oskrbe (izvrstna kuharica). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra»	14226
Sostanovalko
enreimieim v Hrenovi ulici »t. 17Д.	14229
Sobo
oddam v Rožni dolini, cesta XVÍ17.	14346
Opremljeno sobico
separi-rano, čisto, zračno, n predrago, v mestu, ev, vso oskrbo iščem za 1 maj. Cenj. ponudbe s ce no na ogl. oddel. »Jutra pod »Soliden in stalen mla ši gosipod«.	14159
Sobo s štedilnikom
in vrtom v baraki na Ko sovem polju takoj oddam 2 ali 3 osebam. Najemnin« mesečno 100 D;n. Naslov с glasnem oddelku »Jutra«.
1117
2
veliki, trič-no konom
prazni sobi
parketirani. z elek razsvetljavo in bal oddam 6 1. majem 1 aH 2 osebama — najraje zakon, paru brez otrok. — Poizve se na Resljevi ce sti 30 (pisarna).	14280
Samostojna gdč.
fakademičarka) išče sobo če mogoče t vso oskrbo za takoj. Ponudbe na og oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«.	* 14276
Katera upokojenka
starejša, sama, bi hotela blagega starejšega upokojenca, ki bi bil dober za njo in bi ga vzela na sta novanje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro
»Afrika«.
14270
Sobo
separirano, г elektriko, centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. '	14304
2 gospoda ali gdč,
sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oirlas oddelek »Jutra«. 14291
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, par tira no in z razgledom na ulico oddam takoj boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 142S9
Lepo sobo
solnčno, separirano. z raz gledom na Stritarjevo ulico oddam s 15. aprilom bol. šeniu stalnemu gospodu. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. ~	14335
Opremljeno sobo
lepo, z elektriko in poseb nim vbodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	14336
Resnega znanja
v eviho ženitve želi 24-letni gospod v drž. službi, z gospodično, staro 10—25 let, najraje z dežele. Cenj. ponudbe s sliko na oglasu; oddelek »Jutra« pod šifro »Vesi a 5")« Tajnost zajamčena.	11635
Crnolaska in
blondinka
želita znanja z inteligentnima gospodoma. Djpise po možnosti s sliko na cgl. odd. »Jutra« pod »Cvetoča pomlad«. '	14088
Sobo
oddam ? 1. majem. Na razpolago je tudi predsoba tedilnikom. Podrožnik 111.
14339
Starejši posestnik
in industrijalec želi znanja z gospodično vdovo aii ženo, kj ni imela otrok, s premoženjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubiteljica otrok 140S5
Ločena dama
prijetne zunanjosti, dobro sitnirana. želi znanja z inteligentnim gospodom tr govoer; ali višjim uradni kom, storim 35—45 let. Le resne dopise <= po'nim naslovom in po možnosti í slik-o na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Čast«
130S0
Doktor prava
samski, iz Medjimurja. 40 let star, postaven, želi znanja z mlado in lepo damo.
svrho prijateljstva. Di-krecija častno zajamčena. Cenj. dopise prosi na podružnico »Jutra« v Mariboru i>od šifro »Gentle-man« 13907
Simpatična dama
stara 32 let. Jeli znanja z nteligentn'm in značaj,nini neporočenim gospodom — radi duševnega razvedrila. Ponudbe na osrias. oddelek Jutra« pod »Duševnost«.
13950
Drž. uslužbenec
želi dopisovati z inteleik-tualno gospodično iz okolice Ma lbora. v svrho razkrila. Pemtdbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Visrred«
14016
Turist
ki hodi sam v planine, želi znanja s turistko. Cenj. dopise po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod -Triglav«.	14089
Gospod
najboljše lr.še
;z najboljše tr.se išče poznanstva z inteligentno, samostojno mlajšo d^mo. Z znanjem nemščine imajo prednost. Neanoiiinme dopise pod »St. 26« na ogl. odd. »Jutra«.	11<'S3
Graščak
mlad. dobro si: ran, želi iskreno poznan^.vo odgovarjajoče dame iz bojših krogov. Cenj. neanonimne dopise prosim na ogl. cdd. »Jutia« pod »Sportsmann«.
14204
Toži zdravljena.
7. 3. 25.
se mi po Tebi. Po-
poljubljena!
14129
Trgovec
z dobro vpeljano trgovino želi znanja s starejšo, izobraženo go-spoiično ali vdovo, z nekoliko premu-žeuja, radi osa-mijeiija in skorajšnje ženitve. — Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod »Zado-voljnost« 14035
V skupno
gospodinjstvo
vzame 40letni posestnik iu trgovec, s 130.000 Din premoženja. vdovo ali ločenko, staro 25—35 let, prijetne zunanjosti in dobrega karakterja, sposobno gospodinjo z nekaj kapitula — v svrho trgovine. — Poznejša ženitev ni izključena. Cenj. ponudbe g sliko in polnim naslovom na podruž. Jutra na Jesenicah. Gorenj.-ko !-od šifro »Prijeten dom«. 13812
Mlad trgovec
in gostilničar
ugleden, prijetne zunano-st-i, neodvisen, z dobro idočo gostilno poroči takoj damo iz boljše hiše. trgovko ali gostllničarsko na-obraženo. staro IS—24 let. ki poseduj« 80.000—200.01 K) Din. Ponudbe s sliko (brez bojazni) na oglasni oddel,-k Jutra» pod šifro »Dobrosrčen gost-od»	13891
Radi ženitve
želi poznanstva drž. uslužbenec z gospodično. t-;a:>> 20—30 l°t, ki bi bila dobra gospodinja. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra nj* 25».	~ 14025
Trgovski zastopnik
vdovec biez ctrok. z mesečno plačo 3000 Diu. bi se oženil z gospodično aii vdovo, staro 40—50 let. z nekaj gotovine Resne ponudb« na oglasni odd-i,-k Jutra« ned "šifro »M. F.«
14257
Bančni uradnik
s stanovanjem, želi znanja z gospodično, v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na og'as. oddelek »Jutra« pod ifro »Dobro življenje«.
14273
29 let star gospod
stalni službi, z letno plačo 30.000 Din. išče inteligentno. značajno gospodično. dobro gospodinjo in ki ima nekoliko dote — v svrho ženitve. Resne ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šffro Junij 30«.	14325
Gospodična
stara 28 let-, se želi poročiti s solidnim gospodom v stalni službi. Resne ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Vezilja«. 14334
WjSJSS^
«4U&.
firomatično
harmoniko
92 basov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra .
13987
KLAVIRJI!
Svarim pred nakupom navideznega Ызга — cenenih klavirjev! Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovnr fabrikate: Bösendorter, Steinway, Förster, Holil. Stingl original, ki so nesporno najholiši! (Lahka, precizna mehanika) rodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikan-ka
glasbil Najcenejša
,zbira vseh in strun izposojevalnica.
103
Amerik, harmonij
v e t o v n e tvrdke Kaon, Woodstock Canada. 21 re-strov, 4 pedali. S ped.. l(i ped., kontrabas s sesal-im sistemom. krasnimi la«ovi. arhitektonski pre-lesfno opremljen, uporaben za salon ali I oncermo dvorano. vsled razmer nrodam. Naslov: F. Seli.. Marli, r. Krekov» ul. umi. 14193
ч
Kratek klavir I Šivalni stroj
dobro ohranjen po ugodni ceni prodam. Naslon роте oglasni oddeleik »Jutra.-.
13849
Ribe
Г-p-iva graščine Negora o. Ivanjci nazmanja, da ее bo na veiiko sredo, 16. aprila ribarilo. — Rib bc okroglo 1500 kg. Resni reflektanti. Xi ponudijo najvišje ceno te bodo vnoštevali. Pogoji to rasvitoi pri upravi.
Težko kobilo
i žretieiom (kobiloo). 1 leta sřta-ro. prodam. — Jon^e Franc, Oplotnica. 14ДО
Pes
parsotirano dober гита] — (mešanec: то1к - doga) — wjodno proda Ivan Pod-тррёек, Kodeljevo — baraba га Mladinskim domom.
14312
Pozor, Izletniki!
Imetnikom na В i e d nudi u-.irava hotela »Grad« od 1. a.-rila de 1 junija t. 1. enodnevni pension s prenoč-i-řf,-m po 40 Din га osebo. Kuhinja izborna. po-rci je vB-Jike. Гп večjih družbah se prosi pravočasnega obvestila. — So t«pio priporoča •uprava hotela -Grad«. Bled.
0528
Pristna vina
fino domačo šunko in gor-ka jedila priporoča gosi-il-tj in mesarija M A. De-beljak v Dravljah. Avtobusna zveza z Ljubljano. Vabljeni vsU	14-382
Pozor, izletniki!
Hotel »Zakat, postaja Bled-Jezero nudi izletnikom v pr-j-pah čez 10 oseb celodnevno prehrano (trikrat drievnol in prenočišče za osebo 35—40 Diu. Hrana je prvovrstna. Izletnike prosimo. da najavijo svoj prihod. Predseoonska kompiet-r.-j pen zija za osebo in dan 55—60 Din, inel postrežlia. Vse informacije daje dragi volje uorava hotela.
106
Din 5.500
Vam plačam takoj čim dokažete. da Nikoprost zoper Vajeaje ne učinkuje! Stane enkra' za vselej samo 56 iDin Neškodljivo. a popolnoma učinkovito, od tisočer oreiz-ušeno s-edetvo Da n: dob-o n» bi prodaja'. Ы se samo blami-та1. Kdor naroči б rte-kl«-jiir dobi poštnin» prosto. Д g s lip L i n d i č. Ljubljana. Komenskega ulica št. 17-a 72
Nikoprost
џ katerim se vsakdo hA'"o r dva li kajenja, stan« 56 Din Mnoga priznanja! Če ne verjamete, pridite osebno se pre.pričat! Učinkuje tak^j! .Tn^ip LindiB, Ljublana. Ki>mensk«ra ulica 17 142645
sti+vji
Pisalni stroj
inamke »Adler«, vsled opustitve pisarne рос-eni preohlapnem 14066
dam. Naslov Oddelku »Jutra«.
Pisalni stroj
»ünderwood«, dobro ohra-Sjen W 2 dobro ohranjena
daraska plašča
po trimerni cenj naprodaj na Sv. Petra cesti štev. 41.
13879
Pisalni stroi
«ivbro ohranjen poceni prodam Naslov nove og'asni oddelek »Jutra«. 1423S
Pisalni stroj
dobro ohranjen, ,s cirilico in latinico, ugodno парто-rfaj. Naslcv pove oglasni oddelek »Jutra«. 14323
Poravnalni stroj
(Abrichtmaschine) nekoliko rabljen po nizki ceni proda Fran Erjaiv-v, »Pri z'ati lokati«, Ljubljana, Wolfova «Kea 12. "	14109
Bencinski motor
10 IIP. stalen, poraben tod: r.a sesalni plin, v dobrem stanju za 6500 Din takoj f.rodam. Pismena vprašanja pod »Prvovrstna znamka« ia oglasni oddelek »Jutra«.
11449
Lanz-Iokomobila
48/60Я2 HP v brezhibnem
fctaciu se proda. Ponudbe
т.я oglí-s. odd »Jutra« pod »LyWmobiia«.	10-3(K>
ženski, zelo dobre znamke »Anker« prodam. Naslov i oglasnem oddelka »Jutra-14070
Pianino glas, pisalno mizo in vloženo isrralno mizo j. roda Božič, Maribor, Tattenba-chora. ü. 14015	Lokomobilo 34 KS (Lajiz), grajeno 1. 1916., toda v najboljšem 6tanj.il, prodam ali zamenjani za jačjo do 40 KS ter primerno doplačam. — Ponudbe na cglasni oddel. »Jutra« pod »Lokom obila 40«. 14091
Tolkala za jazz-band kowspl. proda R. Trček, Korcščeva 11, Mocte pri Ljubljani. 1-4293	
	Opekarne, pozor! Prodam rabljeno »Rcvol-verpreese«. izdelek tvrdne Jäger v Kölnu, v dobrem stanju, kompletno, z vsemi pripadajočimi modeli га izdelavo takozvanih гМи-lden-ziegel«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro
Krom. harmoniko sovo »Lmbasovoi, s kovce-rrom, na 60 ba.-o>v. га Din 1930 proda Cirman. řv. I'et-a c€^ta 53. 1>UK>5	
	
Щ	sKevolverpresa«. 11271
	Pletilni stroj nov. os-onukljoični 70/S. na «broke poí-eni naprodaj. — Delo te takoj dobi. Opekarska cesta 32. 14072
Več harcarskih samic za lego prodam. Triaiika cesta 9.	
Motor
na řsiosmerni tok, ? bapa citeto 30 k. s., z napetostjo 220 voltov, z jennenicami in tirnicami, ka'-or tudi z zaganjačem za celo obtežbo. kupimo. Ponudbe pod »Enako-smerni tok« na ogl. oddelek »Jutra«. 14266
Motor na sirovo olje
10 HP. radi malega defekta prodam za 3750 Din. Naslov pove ocrlasni oddelek Jutra.
14377
Za znamke
dam nov eno- do štiricevni radio-aparat. — Interesenti naj se javijo na oglasni oddelek "»Jutra« pod šifro = Filatelist«.	14099
Povodom pres«-selitve iz Broda у Zagreb sen izda! nov vel ustriran cenil za znamke za leto 193 Razpošiljata skupno 6 100 različnimi runiuneki-m i znamkami vsakomur, ki mi pošlje v naprej 20 Din.
Najstarejša trgovina г znamkami v Jugoslaviji
Izidor Steiner, Zagreb
Zrinjskega trg 14. 240
Damsko perilo
činke, nogavice, angleško blago z э perilo, v vseh barvah. Sprejema se v delo perilo, zavese, entlanje in ažuriranje ter ее izvršuje ta-koj po konkurenčnih cenah. Amalija Zorčič. Ken-grešni fcrg 3.	14128
Pozor ženini in neveste!
ŽIMNICE
(matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik Krekov trg št. 7.
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj-precizneje
Franc Wölling
urar, Gosposvetska e. 12.
35
Modistovska obrt
že več let izborno uspeva-joča, na najprometnejši cesti Ljubljane, vsled bolezni ugodno naprodaj — ali ее sprejme družabnico. Resni reflektanti naj stavijo ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna eksistenca«.	14285
Šolskim izletnikom
se priporoča za sliikanje skupin fotografinja Berta Lergetporer. Cena razglednicam po 3 Din. Í4053
Dražbe
Javna prostovoljna dražba
sobne in kuhinjske opreme, posode, slik. porcelana, steklenic, zabojev in raznih predmetov se vrši v sTedo in četrtek od 9. ure dalje na Kongresnem trgji št. 8 — dvorišče rri Kirbischu.
14071
Mesarski voz
no v, po primem4 ceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 13911
Prodaja
raznih vozov:
Ene- in dvovpreini na vzmeti, za prevažanje gramoza. lahek enovprežen na lestve, lep toleselj Linške tipe. Močan plug, 20 kom. samokolnic. 25. komadov kompl. držaj«v za vodnja': (Brunnengeläuite) — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno in ceneno. Maribor. Tržaška cesta 8.
14150
Izjava
Podpisani izjavljam, da ni-eem v nika'"em oziru plačnik za dolgove. ki bi jih naredila moja žena Ana Kosmos, roj. Panlič na moje ime. Josip Kosmus. trgovec, Loka pri Zusmu.
liOli
Prevzem gostilne
Naznanjam, da sem kupi! gostilno
pri »Pošti«
Gor. Radgona
Potrudi! e« bom. da bom
cenjene g»ste zadovoljil s pristnim Ijutomerčanom in dobro kuhinjo. Kar najvljudneje se priporoča Anton Klemenčič. gostilna pri »Pošti«. Gor Radgona — Spodnji Gries 14. 11669
Na obroke
ku-pits lahko vsakovrstno blage s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ul. 1
— Posredujt hiti o in di skretno.	9594
Stalna razstava
umetniških siik ш velika izbi a okvirjev. Pravkar .-o prispeli nev moderni vzor c.i. — A. Kos, Ljubljana Mestni trg 25 — nasproti magistrata.	11164
Obvestilo
S tem obveščam vsakogar, da ne izroči nobenega predmeta Ani Klemene, rojeni Mole, brez takojšnjega p'a-čila. Franc Mole, Florijan-sska ulica 21	14058
Volne
za izdelavo oblek, žemper-jev in vestij. večjo množino sprejmem. Jos. Pleško. Devinska ulica 9 (Kolezra) 14217
Denar brez obresti!
Navodila za zidanje, razdol-žitev itd, Nasveti v osebnih, gospodarskih, tudi najtežjih življenjskih vprašanjih. Posvetovalnica »M&rstan«. Maribor. Koroška 10. Triložiti Din 10.	14189
Ustanovljeno 1852.
Teod. Korn
LJUBLJANA
Poljanska c. štev. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In central kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke in klosetne naprave.
J. Stjepušin, Zagreb
Jnrjevska ulica 57
priporoča najbolje tamburjce — strune, partiture. šole in ostale potrebščine ta vsa glasbila Odlikovan na pa-riški izložbi
Ceniki franko
Sanatorij Jtfariagrmi
pri Gradcu
(Graz) — Najlepše spomladansko
bivališče Odprto vse leto Telefon Graz 38 Zmerne cene
o
CS
В
S
ж
o
CENIK brei plaine la
franke!
fty pečate ^
h etikete, graverstvo 1
SITAR &SVETEK1
LJUBLJANA ^
v eřra с©"
Original wRUSOw
Trajna in
Todna ondnlacija
Najmodernejši aparat. — (Special и.
Flachwicklung.) Demonstriran na javnem friziranju v Zagrebu.
Izvršujejo sledeči frizerski saloni:
V	Ljubljani: Wildmann Franc, Napoleonov trg, vis-a-vis Napoleonovemu spomeniku.
Polanc Ivan, Kopitarjeva ulica 1.
V	Celju: Paidasch Edvard, Matija Gubca ulica.
V Brežicah: Paiuaseh Avg., v hiši srezkega poglavarstva.
PARK-HOTEL-КА81ЛО, BLED
o t vor j en
Knjigovodjo ali
knjigovodkinjo
veščo slovenske in nemške korespondence in vseh ostalih pisarniških del sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Maia nastop«.	5539
Petletno jamstvo!
A. Golob 4Í Komp.
LJUBLJANA, Puharjeva ulica št. 3.
Izdelovanje emajliranih peči sistema Luc. Izdelovanje ZORA peči, peči za žaganje, obložene s samotno opeko. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke. CENE KONKURENČNE.
А. К I F F M A N N Maribor 136/a
•pecijalitt gamo boljilb ot
ZNtH\
Vsi, ki trpite na živčnem glavobolu, migreni, nahodu, gripi itd. ter se radi tega počutite utrujene in nesposobne za vsako delo, в nabavite si takoj	Ц
и
„Nosál
prašek za
nosljanje
Z uspehom boste zadivljeni! »NOSAL« prežene bolečine,
Vam razbistri in osveži glavo
da se prijetno počutite in se veselje skoro povrne.
Pomnite! Nosal ne škodi želodcu, srcu, ledvicam itd.
ker se ne zauživa temveč vdihava
(šnofa).
Zahtevajte v lekarnah orig. omot »NOSAL« Bahovec po Din 10. z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana.
-У1Ч
" BAUCVEC
W
mm
pomladanske novosti!
Moško in žensko
volneno blago v raznih vzorcih in najmodernejših barvah, pralna svila, poplin, batist, cefir. belo blago, šifon, kotenina.
VELIKA IZBIRA SVILENIH RUT IN ŠERP.
Kdor kupi pri meni, dobi koncem leta 3% od kupljene vsote v denarju ali blagu!
Oglejte si zalogo brez obveznosti nakupa!
Se priporočam
S. Kestevc nasl. A. Perš
Wolfova ulica štev. IZ
H в O.
IM
3
9»
O CP n o X
A
zjava
Podpisani izjavljam, da sem bil pri tvrdki Spectrum d. d. podružnica Ljubljana, celih pet let. Gosp. Jakob Ciglar, poslovodja podružnice, me je zadnja leta nastavil kot potnika in kot tak sem moral pri strankah tudi kasirati. Neresnična je torej trditev, da bi se samovoljno izdajal za potnika.
Tvornici Spectrum se ni treba bati, da bi za njo nabiral naročila. Moram pa izjaviti, da sem na lastno zahtevo izstopil in me je med odpovedjo gospod Ciglar opětováno nagovarjal, naj še naprej ostanem pri tvrdki, kar sem pa odklonil.
Torej za tvornico Spectrum ne bom nabiral naročil, še manj pa, da bi kak račun kasiral. Moja vest je čista!
V Ljubljani, dne 31. marca 1930.
Ivan Krelj.
Restavracijo
(lam t najem 8 1. aprilom 1.1.
Ponudbe na Hotel Central, Karlovac	M5i
Slamnike in svilene klobuke
I zadnja novost in tudi preoblikovanje istih v i najkrajšem času in po najnižjih cenah pri- I ooroča	i
Modni salon Marija Jeglič
l<inblian . Slomškova nI. 27.
40+
ŽIČNE VLOŽKE
za postelje, mreže za ograje, presipanje peska itd. izdeluje v vseh velikostih strojno žično pletilstvo
Jože Sablatnik,
Jesenice — Fužine, Slovenija
Zastopnika
za Ljubljano in okolico, zanesljivega, uvedenega za prodajo malinovega soka, sprejmem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Malinov sok«.	5641
Trgovsko
na prometnem kraju slovenskega mesta, s koncesijo za žganje in vinotoč, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Gotovina«.	5640
Brovnlng pištole
floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in
ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9.
ZAHVALA ШЯЛ
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja ob priliki nenadne smrti našega nepozabnega soproga in svaka, gospoda v
Stefana Ferengjo
carinskega deklaranta
se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, posameznim deputacijam in pokojnikovim stanovskim tovarišem, ki so nepozabnega spremili k zadnjemu počitku. Iskrena zahvala »Transportu« d. d. mednarodnih prevoznikov gg. Luxi in Stumpfu ter vsemu uradništvu za njihovo pomoč, pevskemu društvu Jadranu, ki je svojega podpredsednika polnoštevilno spremilo na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru za v srce segajoče žalc-stinke, pevcem nositeljem krste ter pevovodji g. Lahu za nagrobni govor. Vsem in vsakemu posebej naša najlepáaj zahvala s prošnjo, da prerano umrlega ohranijo v blagem spominu.
Maribor, dne 5. aprila 1930. - . _
ŽALUJOČI OSTALI.
I
ZAHVALA
Povodom smrti moje predobre in nad vse ljubljene soproge, gospe
Terezije Plečko roj. Svetek
sem bil deležen tolikih izrazov sožalja, da mi je popolnoma nemogoče, da se od srca zahvalim vsakemu posamezniku za njegove tolažilne besede. Vsem onim. ki so jo v njeni pretežki, mukepolni bolezni tolažili, ji dajali upanja in jo bodrili, da ne omaga pod pezo gorja, gre najprej moja prisrčna zahvala. Posebno pa se zahvaljujem gg. zdravnikoma dr. Krajcu in g. dr. špornu, ki sta ji s posebno požrtvovalnostjo lajšala v teku njene bolezni vse bolečine, zahvaljujem se častitim sestram iz Leonišča ter vsem prijateljem in znancem.
In ko je zatisnila vsa izmučena od težke poti svoje trudne oči, jo je spremljalo k zadnjemu počitku toliko sočustvujočih src, da komaj najdem primernih besed, da se vsem tem zahvalim, štejem si v dolžnost zahvaliti se čč. duhovščini od šentpeterske farne cerkve v Ljubljani in farne cerkve v Dev. M. v Polju, Pevskemu društvu ^Ljubljanski Zvon« v Ljubljani in Pevskemu društvu v Dev. M. v Polju, Prostovoljnemu gasilnemu društvu Moste-Udmat ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja, šopkov in vencev.
Zavest, da sočustvujejo z menoj vsi oni, ki so jo poznali, spoštovali in ljubili, mi je v tolažbo in uteho ter mi olajšuje in dela znosne vse te težke ure.
Ljubljana — Kodeljevo, dne 5. aprila 1930, MARTIN PLEČKO, soprog in ostalo sorodstvo.
t
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Franc Turnšek
uradnik v pokoju
danes, v 64. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. aprila ob 16. uri iz hiše žalosti, Dušanova ulica št. 2, na mestno pokopališče v Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala danes, dne 7. aprila v Magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 5. aprila 1930.
Magdalena Turnšek roj. Šajner, soproga. — Matevž Turnšek, brat. — Miroslav in Adolf, sinova. — Šteti Turnšek roj. Hauptmann, Roza Turnšek roj. Gro-belnik, sinahi. — Adolf, Amand, Roza in Jerinčka, vnuki in vnukinje.	5644
Posebne posmrtnice se ne bodo izdale.
t
MAK SO MERČUN, davčni kontrolor, javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njegova dobra in skrbna mati, gospa
Antonija jVlerčun
hišna posestnica
danes, dne 5. aprila 1930, v starosti 72 let, boguvdana preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 7. aprila, ob 16. uri iz kapele na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 8. aprila ob 7. uri v stolni in župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 5. aprila 1930.
5643
BREZPLAČNO!
PO
ENO NOTRANJO GUMO
DOBE VSI NAŠI ODJEMALCI ZA VSAKO ZUNANJO AVTOMOBILSKO GUMO. KUPLJENO POD DOSEDANJIMI POGOJI IN CENAMI
OD 20. MARCA DO APRILA 1930
PRI ZASTOPNIKU
В R А б E NASlMBEMI
BEOGRAD - ZAGREB DVORSKA 7 SAMOSTANSKA 1
IN PRI VSEH ŠTOKISTIH V V KRALJEVINI
♦
SUSAK
č/
Veletrgovina vina osnovana 1876.
priporoča svoja izbrana in zajamčeno naravna dalmatinska vina:
Belo, opolo in črno.
Speciafttebe v sodi>h пајмапјје od 50 litrov
Originalni viški opolo, Vngava,
dalmatinski »Burgundec« i »Dingač« z otoka Pelješca.
Priporoča svoja vina v steklenicah od 3 in 7 deci:
»Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« i » Prošek«
O kakovosti naših specialit et v steklenicah in sodih se lahko prepričate
v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušáku v »Hotelu Kontinental«
kaikor tudi po vseh bo! ji h restavracijah in gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobro'dih
»Jadranske plovidbe«.
Najbolje pa se prepričate, ako
sami za poskušnjo naročite!
Vsa naročila se izvršujejo hitro in točno.
Kateri privatnik ali denarni zavod posodi gorenji znesek proti primernim oDrestim za povečanje zelo dobro idoče trgovine v velikem prometnem kraju. Letošnja bilanca, kakor tudi bilance za več let nazaj v pogled. Vknjižba na prvem mestu. Resne ponudbe pod »Tihi družabnik« na oglas. odd. »Jutra«.
•■sits- - ■■■■ -.-•/ •-■.»'	. r
>-W>« .- • V » •.'	• ,.:.••.. . •	j; -.--r
azglas.
Na starem ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu je mnogo nagrobnih spomenikov, ki razpadajo ni leže na tleh. Lastniki se poživljajo, da nagrobne spomenike v dobi o mesecev popravijo oziroma odstranijo.
Pravico do spomenika je treba pokopališkemu oskrbniku z dokumenti dokazati.
Ako lastniki spomenikov poprave oziroma odstranitve sami ne bodo izvršili, bo uprava spomenike na primernem mestu deponirala in prodala v korist pokopališčenemu fondu.
Uvrava nokopališčnega fonda pri Sv. Križu,
dne 2. aprila 1980.	5586
bo najbolje obvaroval svoje vinske trte, ako jih škropi z Angleško galico, garantirano 98/99 %, ki je jačja od vseh ostalih. —
Vsifa poizkusiti!
Pazi na sledeči nadpis na vreči:
echnie
tf
5609
99
Hite!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo slikarsko in pleskarsko delavnico iz Tržaške ceste 8 v
Veirinjsko ulico
ter prosim, da se mi tudi tukaj ohrani dosedanje zaupanje.
Izvršujem vsa slikarska in pleskarska dela, kakor tudi emajlira-nje raznih pločevin z moderno brizgalno napravo točno in solidno
II
ter po zmernih cenah. —
Priporoča se
JOSIP S Bi O F
slikar in pleskar Maribor. Vetrinjska
lj il
5606
Poziv.
5617
Pozivaju se svi interesenti, koji so sudjelovali u natječaju za iz-radu načrta za nove poštanske i porto marke, da se radi saopčenja rezultata ocjenivačkog suda tih načrta jave Poštanskom Odsjeku Odeljenja za Pošte in telegrafe, Deligradska ulica 44, gdje svoje crteže koji nisu nagradjeni mogu uzeti.
Interesenti koji ne stanuju u Beogradu neka se jave pismenim putem Ministarstvu Gradjevina — Poštanski odsjek i u svojoj pred-stavci naznače pseudonim ili šifru pod kojom su crteže podneli, kao i svoju točnu adresu pa če im se isti vratiti preko dotične pošte gdje če dobiti potrebna upustva.
Iz Ministarstva Gradjevina Odeljenje za Pošte i Telegrafe,
23. Marta 1930. god., Broj 15.796 u Beogradu.

/
PRAVILNA POT
KI VODI DO OZDRAVLJENJA ŽIVCEV!
Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbada-nje, nadležne bolečine, Dmedlevice, strašljivost, šumenje v ušesih, motnje pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge slabe pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste
osvobodili vseh teh bolečin
V njej so opisani vsi vzroki, postanek in idravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah.
Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur
popolnoma
zastonj
če ga zahteva od dolnjega naslova.
Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega vestnega iska-jočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe!
Prepričajte se sami,
da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. Zadostuje dopisnica na:
ERNST PASTERNAK, BEELIN, S. О.
Michaelkirchplatz Nr. 13., Abt. 319.
к

3 leta kredita!
NajboljSi nemški izdelek.
Vse vrste posameznih in nniverz. strojev xa
mizarstvo, kolarstvo in žage
z obratom za jermenje in vzidanimi elektromotorji.
Krogljiéna ležišča.
Dobavljajo:
WELKER WEBME, J. WACHSTEEf
WIEN X/6, Laxenburgerstrasse 14
Poset jugoslovenskih zastopnikov brezplačen!
Najboljši nem?ki iidelfk.
črne in pocinkane,
težke in lahke v vsaki velikosti dobavlja
Jngosl. tvorniea oksigena i željezne buradl d.d. Zagreb, Praška ul. Ol I.
S3
Najnovejši
5597
□
£1 □
□
□
Id
У
p—>
□
a □
□
s □
a
a □
a □
□ □
BRENNAROR
s 6 cilindri.
ELEGANTNE LIMUZINE z lepimi, dolgimi in finimi linijami, lep hladilnik, okusne barve, v vsakem pogledu odlični vozovi.
ZNANA NEMŠKA SOLIDNOST — prvovrstno delo, karoserija najboljši ročni izdelek in bogata oprema.
ELASTIČEN MOTOR — popolnoma neslišno delo motorja, kolosalna akce-leracija, obvlada z neobičajno lahkoto vzpone v direktni brzini.
UGODNE MEHKE VZMETI — velike in sigurne kočnice in jako ugodno težišče voza dajo največjo sigurnost na potu in v zavinkih ter ob največji brzini.
LUKSUZNI OMNIBUSI — karoserija izredno solidne izdelave, z 22 prostori, po jako povoljni ceni. Jako močan motor s 6 cilindri 55 KS.
BRENNABOR — je dolgotrajen, ekonomičen, udoben in obširen ter izmed najelegantnejših avtomobilov na našem trgu.
Za povoljno ceno dobite voz, ki vas bo v vsakem pogledu zadovoljil.
Najnovejša tipa 1930.
bo razstavljena prvikrat na ZAGREBŠKEM ZBORU od 5. do 14. aprila.
Generalni zastopnik:
MIROSLAV ROTH
BEOGRAD, Skopljanska ulica 24.
□ □ □
0 □
□
га □
га
и □
га
га
и
и
га
и
и
и
га
га
га
и
га
и
га
га
га
га
га
га
га
и
п
*'JUTRO« ŠL sr
24
Nedelia, 6. IV. 1930
Okras 205
Okras 308
Okras 324
Okras 363
27-30 Dis. т.— 31-35 Din. 149.— 36-38 Din. 169.—
Za male kavalirje
Okras 232
Din.29.—
Za najmanjše.
17-22	Din. 69.—
23-26	Din. 89.—
27,30	Din. 99.—
31-34	Din. 129.—
35-38	Din. 169.—
.?.kirani ali rjavi usnjati čevlji široke oblike.
27-30 31-34
Din. 129.— Din. 149.—
Izdelan iz boksa ali laka s praktičnim vezanjem.
27-30 Din. 99.— 31-35 Din. 129.— 36-38 Din. 149.—
izdelan iz močnega dull-boksa z gumastim podplatom in indijanom.
Díil 223.—
Okras I5I
čeveljček je izdelan iz finega boksa, t opazne barve, kombiniran s temno rjavim.
Din, 229.—
Okras 652
Iz finega telečjega boksa, barve sun-burn, kombiniran s svetlo rjavim. Priljubljena široka oblika.
Din. 229 -
Okras 131
Iz rjavega boksa, okrašen s perforira-njem.
Din. 2Ž9.
Okras 961
Modnih barv ali laka z okusno kombinacijo.
Din. 229.«
Okras 941
Iz črnega laka ali bakrenega ševro usnja z našitim okrasom prave kačje kože.
Din. 169-
Okras 100
Najlažji in najcenejši moški polčevelj za družbo.
Din. 269.— Okras 633
Topa oblika je jako elegantna in poleg tega prav udobna.
269.—
Okras 96I
Trpežen moški polčevelj s značilnim perforiranjem.
Okras 931 Okras 944
Din. 229.—
Našiti okrasi so karakteristika pomladne mode.
пищ li mi inimiiii
Veliki velikonočni obiski
Vam bodo onemogočili udobno izbiro pomladnih čevljev. Sedaj je najprimernejši čas za nabavo pomladnih in velikonočnih potrebščin.
Vse naše prodajalnice so docela založene.
Ne odlašajte — obiščite nas!
ВЯ9
Din. 169.—
Okras 119
Izdelan iz rjavega ali črnega telečjega boksa.
Isti čevelj iz laka stane Din 229.—.
Din. 229.—
Okras 621
Rjav polčevelj, okrašen z okusnim perforiranjem.
Din. 229,
Okras 154
Jako lep čevelj, sunburn barve, okrašen s temnorjavim,
Din. 229.«=
Okras 960
Poletni čeveljček svetlih barv ali iz laka.
Din- 229.
Okras 905
K večernim toaletam. Isti iz atlasa Din 169.-—,
Din. 269,«* Okras 921
Lakiran polčevelj za družbo in promenado.
Din. 269.—» Okras 322
Rjav ali črn moški polčevelj tope oblike.
Din. 269.
Okras 964
Za sport in izlete.
Urejuje Davorin Ravljen, izdaja, za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar» Za Narodno tiskarno d. d, kot üskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. ^ У Ljubljani,