Glasilo delovne skopnosii podjetja TERMIT domiale
DELAVEC-DELAVCU!
DELAVEC - DELAVCU Glasilo kolektiva
"TERMIT" DOMŽALE
Ureja uredniški odbor
Organizacijski odbor
Sedušak Boris - urednik Habjan Marija.
Janežič ing. Peter Jerman Jože Lavrač Joži Mažaj Milan rbanija Anton Zupanc Olga
Sedušak Boris Habjan Marija Zupanc Olga
ŠTEVILKA 27 - NOVEMBER 1977
Po mnenju Izvršnega sveta SRS sekretariata za informacije št. 421	1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka.
na temeljih A V NOJA
Zdaj je že ustaljen običaj, da se ob prazniku republike ozremo na prehojeno pot, na napredek, dosežen od enega do drugega 29. novembra. Za to imamo veliko razlogov in potreb, katerim se pridružujejo vedno novi v slehernem izmed teh štiriintridesetih borbenih in ustvarjalnih let, ki nas časovno ločujejo, z deli in težnjami pa združujejo z 29• novembrom, rojstnim dnevom naše republike.
Seveda se je že pred Jajcem, že s prvimi uporniškimi juriši in s prvimi ljudskimi odbori, na poziv KPJ, gradila in oblikovala naša nova socialistična skupnost svobodnih ljudi in narodov.	.
Toda s sklepi dru ';a zasedanja AVNOJ se na temeljih takšnih ljudskih stremljenj in nadčloveškega boja dokončno definirajo, uzakonijo in zajamčijo socialistični cilji revolucije. Zato je ta dogodek, to revolucionarno dejanje in ta datum naše revolucije postal in do današnjega dne ostal večkratni razlog in obveznost našega delovnega in slovesnega pregledovanja in primerjanja besed in dejanj, primerjanja postavljenih ciljev z doseženimi rezultati.
Naša revolucija je ves ta čas počasi, temeljito in vztrajno nadaljevala svojo pot nenehno navzgor, tudi takrat, ko je zastala, da bi vzela zalet za globji prodor v tkivo družbenih odnosov in jih oblikovala. V tej verigi velikih bojnih in delovnih zmag so se skovale tudi številne njene trdne vezi, od izročitve tovarn delavcem, prek delavskih amandmajev in nove ustave vse do zakona o združenem delu. Tako j e na temeljih in v duhu sklepov AVNOJ, s katerimi so uzakonjene največje pridobitve revolucije - ljudska oblast, narodna enakopravnost ter bratstvo in enotnost - zrasla naša današnja socialistična, samoupravna in neuvrščena skupnost svobodnih delovnih ljudi ter enakopravnih narodov in narodnosti. Skupnost, ki je urejena s prvo resnično delavsko ustavo na svetu, skupnost, v kateri velja prvi zakon o združenem delu, to je zakon o vodilni vlogi delavskega razreda in delovnih ljudi v vseh družbenih, ekonomskih in državnih zadevah. Takšna samoupravna socialistična skupnost, ki v graditvi pogojev za človekovo srečo in svobodo stremi k idealu Marxove republike združenega dela.
Z nenehnim razvijanjem revolucije smo torej uresničili številne njene naloge in cilje. In ravno zato, ker smo se kot država, ljudstvo, razred in partija ravnali po tem najpomambnejšem mejniku revolucije, ostaja za nas rojstni datum republike še vedno
poglavitni vir navdihov. Revolucionarne odločitve drugega zasedanja AVNOJ, ki smo jih sprejeli v srcu zasužnjene Evrope, obkoljeni od številčno in tehnično veliko močnejših sovražnikov, so bile možne samo zaradi dveinpolletnih vojnih prizadevanj, ki sta jih organizirala in usmerjala partija in Tito, predvsem pa zaradi volje in moči subjektivnih dejavnikov in znanstvene utemeljenosti njihovih idej.
Revolucionarna ustvarjalnost organiziranih ljudskih množic, iz katere se je rodila naša republika, nam je še danes dra-' goceno izkustvo in napotilo pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu, ob pripravah na enajsti kongres ZKJ ter kongrese in konference ZK v republikah in obeh pokrajinah.
To izkustvo je izjamnega pomena tudi pri graditvi našega političnega sistema in idejnih izhodiščih 3o. seje predsedstva.
CK ZKJ in široko sprejeti študij Edvarda Kardelja o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pri tem gre za revolucionarno dejavnost organiziranih socialističnih sil pod vodstvom zveze komunistov ob vzpodbujanju in razmahu socialistične samoupravne ustvarjalnosti delavskega razreda, delovnih ljudi, narodov in narodnosti.
tovarniški tisk pri nas
Tovarniški tisk v Jugoslaviji slavi letos svojo 3o - letnico izhajanja. Osrednja proslava tega jubileja organizacij združenega dela je bila v Borovu, kjer izhaja tudi najstarejše glasilo te vrste pri nas.
Glasila organizacij združenega dela so sestavni del našega informativnega sistema in če kdo dvomi v to, je zazrt le v probleme znotraj svoje delovne organizacije. Svobodna menjava dela je temeljna in neodtuljiva pravica delavcev, ki svobodno združujejo svoje delo in v dogovoru z drugimi delavci svobodno razporejajo sredstva, ki jih mi vsi ustvarjamo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb.
Takšna je bila osrednja misel ob proslavi in razgovoru pokrovitelja proslave, predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Mika Spiljka.
V Jugoslaviji izhaja približno 15oo glasil združenega dela, naklada pa je 3,5 miljona izvodov, kar je res občudovanja vredna številka. Tovarniški tisk je torej pomemben dejavnik boja za samoupravljanje, obenem pa pomembno sredstvo obveščanja.
S slovesnosti so udeleženci poslali pozdravno pismo predsedniku TITU, ki je v Borovo poslal svojo sliko s posvetilom, kar tudi objavljamo.
Urednik
samoupravna
reorganizacija
Kot vam j e znano, določa Zakon o združenem delu v svojem 32o. členu pogoje, kdaj se delovna organizacija, oziroma njen posamezni del mora organizirati v TOZD. Glede na določbe tega člena, smo tudi v našem podjetju začeli s pripravami za ustanovitev TOZD, ker. podjetje izpolnjuje pogoje navedenega člena.
Najprej smo imenovali komisijo za samoupravno reorganizacijo, ki je pripravila akcijski program in pinovno analizo pogojev. Analiza pogojev je bila dana vsakemu članu DS - a v večdnevno obravnavo, predno jo je delavski svet na svoji 8. seji, dne 28. 7. 1977 sprejel in potrdil. Takoj naslednji dan 29. 7.
-i. z 7 pa sta bila v obratu "Peskokopi" v Drtiji in v obratu v onanu sklicana zbora delovnih ljudi, kjer so delavci z veliko večino glasov med drugim sprejeli tudi sklep o razpisu referenduma, ki naj odloči, če naj se oba obrata organizirata vsak v svoj TOZD. Referendum je bil razpisan za 16. 8. 1977.
Rezultati tega referenduma so bili :
0' rat "Peskokopi"
Volilnih upravičencev je bilo 93 Glasovalo je 88 Ni glasovalo 5
"ZA" ustanovitev TOZD je glasovalo 83 delavcev, "PROTI" so glasovali 4 delavci, 1 delavec pa je oddal neveljavno glasovnico .
Obrat "IHAN"
Volilnih upravičencev je bilo 73 Glasovalo je 64 Ni glasovalo 9
"ZA" ustanovitev TOZD je glasovalo 56 delavcev, "PROTI" so glasovali 3 delavci, neveljavnih pa je bilo 5 glasovnic.
Takoj po referendumu je komisija, ki je med tem časom že pripravljala osnutek Samoupravnega sporazuma (in tudi osnutek Statuta TOZD) dala sporazum v javno obravnavo v oba obrata.
Dne 3• 11- 1977 sta bila v obeh obratih ponovno sklicana zbora delovnih ljudi, kjer so delavci med drugim sprejeli sklep o razpisu referenduma za lo- 11. 1977, kjer naj bi bil izglasovan Samoupravni sporazum. Referendum je bil izveden, izid referenduma pa je :
"ZA" SAMOUPRAVNI SPORAZUM TOZD je glasovalo 86 delavcev, "PROTI" je bil 1 delavec.
Obrat "IHAN"
Volilnih upravičencev je bilo	74
"ZA" SAMOUPRAVNI SPORAZUM TOZD je glasovalo 67 delavcev, "PROTI" je glasoval 1 delavec.
Glede na to, da je SAMOUPRAVNI SPORAZUM sprejet, je izvoliti samoupravne organe v posamezni TOZD. V ta namen sta sindikalni organizaciji obeh TOZD (kateri smo medtem že dali registrirati - predznamba) na svojih sejah dne 11. 11. 1977 že sestavili predlog kandidatne liste za volitve, ki so bile v petek, dne 18. 11. 1977 v obeh obratih.
Rezultati volitev so bili naslednji :
Obrat "PESKOKOPI"
Volilnih upravičencev je	bilo	91
Glasovalo je	80
Ni glasovalo	11
Obrat "PESKOKOPI".:
Volilnih upravičencev je bilo Glasovalo je Ni glasovalo
93
87
6
Glasovalo je Ni glasovalo
68
6
I.	Kandidati za PREDSEDNIKA ZBORA DELOVNIH LJUDI :
1.	UČAKAR Janez	je	dobil	47	glasov
2.	NOVAK Anton	je	dobil	28	glasov
Izvoljen je bil UČAKAR Janez.
II.	Kandidati za NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA :
1.	KONČAR Ivan	je	dobil	57	glasov
2.	UČAKAR Ani	je	dobila	17	glasov
Izvoljen je bil KONČAR Ivan.
III.	Kandidati za DELAVSKI SVET TOZD "PESKOKOPI" :
1. MAJDIČ Alojz	65	glasov
2. BRINOVEC Miro	67	It
3. GREGORIČ Davorin	37	II
4. KLOPČIČ Martin	52	II
5. MIHELČIČ Iva	52	II
6. RADOSEVIČ Milan	34	II
7. VIDERGAR Franc ml.	5o	II
8. ROTAR Franc	4o	II
9« TIČ Ivan	36	• I
lo. VIDIC Mirko	35	II
11. ROTAR Stane	51	II
12. ZUPANC Olga	59	II
13. KOCJANČIČ Jože	35	II
14. SUŠNIK Albin	56	II
15. VEHOVEC Ivan	47	II
Izvoljeni so bili :		
1. BRINOVEC Miro		
2. MAJDIČ Alojz		
3.	ZUPANC Olga 4.	SUŠNIK Albin		
5. KLOPČIČ Martin		
6. MIHELČIČ Iva		
7.	ROTAR Stane 8.	VIDERGAR Franc ml.		
9. VEHOVEC Ivan lo. ROTAR Franc		
1.	OTOLAMI Ivan
2.	MAROLT Franc
3.	GORJUP Franc
59
5o
34
4o
5o
36
37
34 glasov
4.	ERMINIO Stefan
5.	KOSMAČ Franc
6.	KOPRIVŠEK Štefan
7.	UČAKAR Vera
8.	PRESTOR Alojz
Izvoljeni so bili :
1.	MAROLT Franc
2.	GORJUP Franc
3.	KOPRIVŠEK Štefan
4.	KOSMAČ Franc
5.	PRESTOR Alojz
Obrat "IHAN"
Volilnih upravičencev je bilo 74 Glasovalo je 69 Ni glasovalo 5
I. Kandidati za PREDSEDNIKA ZBORA DELOVNIH LJUDI
1.	URBANIJA Anton	53	glasov
2.	LIMOVŠEK Boris	lo	glasov
Izvoljen je bil URBANIJA Anton.
II. Kandidati za NAMESTNIKA PREDSEDNIKA ZBORA :
1.	GROJZDEK Marjan	42 glasov
2.	ŠKRBEC Jože	21 glasov
Izvoljen je bil GROJZDEK Marjan.
1. BANKO Vera	41	glasov
2. ŠTIFTAR Zvone	48	It
3. LOBODA Anton	47	It
4. SMODIŠ Emil	48	It
5. VIDMAR Ivanka	29	II
6. KARO Maks	57	II
7. KAVKA Marko	45	It
8. SOJER Franc	49	It
9. PREBIL Dragi	35	It
lo. CERAR Drago	32	tt
11. JERETINA Slavko	38	It
12. PETERKA Franc	41	II
13. HAFNER Janez	57	It
14. GODLER Ivan	35	It
15- PAJER Ivanka	49	II
Izvoljeni so bili :
1.	KARO Maks
2.	HAFNER Janez
3.	SOJER Franc
4.	PAJER Ivanka
5.	ŠTIFTAR Zvone
6.	SMODIŠ Emil
7.	LOBODA Anton
8.	KAVKA Marko
9.	BANKO Vera
lo.	PETERKA Franc
IV.	Kandidati za SVET DELAVSKE KONTROLE :
1.	FLIS Jože	56 glasov
2.	CERAR Martin	44	"
3.	POGAČNIK Anton	47	"
4.	JEŽEK Vinko	37	"
5.	BOGATAJ Ivan	24	"
6.	KONČAR Miha	26	"
7.	ANŽIČ Anton	42	"
8.	KOKALJ Franc	43	"
1.	FLIS Jože
2.	POGAČNIK Anton
3.	CERAR Martin
4.	KOKALJ Franc
5.	ANŽIČ Anton
Prvo zasedanje delavskega sveta v vsaki TOZD bo predvidoma 23• - 25. 11. 1977, kjer bodo člani DS-a izvolili svojega predsenika in namestnika predsednika, obravnavali pravice, dolžnosti in odgovornosti DS-a TOZD, imenovali v.d. vodjo TOZD in imenovali stalne komisije.
Sveta delavske kontrole pa se bosta sestala na svoji prvi seji v začetku decembra.
Naslednja faza pri samoupravni reorganizaciji je obravnavanje in sprejem SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽITVI V DELOVNO OR -GANIZACIJO "TERMIT", katerega boste prejeli čim bo komisija za izvajanje zakona o združenem delu pripravila ustrezni osnutek na svoji 3 • seji, dne 22. 11. 1977.
0 nadaljnem poteku pa vam bom poročal v naslednji številki glasila.
Na kraju naj omenim, da je tudi komisija za delitev premoženja sprejela sklepe in stališča o delitvi; komisija za sestavo akta o OD pa je tudi že pričela s pospešenim delom na postavljanju meril za nagrajevanje zaposlenih.
Vinko Bleje
osebni dohodki - 9 mes.
uprava
	Skupni staž	Staž v podjetju	Redno delo	Nad. delo	Skupaj
Otrin Janez	9.774,45	2.789,95	8o.211,75	14.679,75	lo7.455,9o
Limoni Vili	11.781,95	2.873,65	78.442,3o	15.836,55	lo8.934,45
Breznik Lovro	4.676,75	2.142,oo	75.536,lo	8.584,25	9o.939,lo
Bleje Vinko	8.193,15	1.953,95	69.063,85	5.228,6o	84.439,55
Sedušak B^ris	2.o7o,55	1.139,8o	60.806,25	651,65	64.668,25
Petek Slavko	lo .49o ,o5	2.167,15	57.077,95	2.774,15	72.5o9,3o
Slevec Marjan	7.31o ,00	1.466,8o	55.4o5,15	—	64.181,95
Kosmač Irena	858,45	988,75	53.13o,15	2.76o,25	57.737,6o
Štiftar Milena	5.379,3o	1.15o,o5	49.94o,25	13.553,55	7o.o23,15
Merčuna Jana	6.7o8,o5	1.000,9o	53.595,15	12.794,55	74.098,65
Govekar D.	5.695,15	1.37o,45	49.327,4o	6.481,95	62.874,95
Habjan Marija	3.246,oo	749,95	41.272,75	3.313,25	48.581,95
Rebolj Vojka	1.93o,35	842,3o	45.38o ,4o	4.175,75	52.328,8o
Jurkošek Ivan	1.0 56,60	1.298,35	69.3ol,4o	4.o41,25	75.697,6o
Logar Marija	6.416,35	1.26o,00	45.581,95	3.838,25	57.o96,55
Sikošek Erna	5.7ol,3o	2.036,55	38.083,65	6.118,45	51.939,95
Štirn Janez	5.oo9,65	1.27o,3o	45.921,9o	1.16o,5o	53.362,35
Lavrač Joži	1.751,85	841,4o	45.693,lo	5.596,95	53.883,3o
Tavčar Ivanka	l.oo9,5o	655,4o	41.4o6,9o	184,3o	43.256,lo
Kokalj Malči	791,45	415,oo	26.621,35	2.oo7,15	29.834,95
Gostinčar M.	-	183,oo	13.197,05	—	13.38o,o5
Novak Franc	-	72,8o	8.086,5o	—	8.159,3o
Novak Joži'	5.258,75	992,35	41.568,o5	2.757,7o	5o.576,85
Ulčar Marija	585,65	698,95	41.716,05	7.383,9o	5o.384,55
Urbanija Vanda	-	5o6,25	29.348,oo	2o5,9o	3o ,060,15
Mrčun Jože	6.868,75	1.5o8,60	41.163,35	12.87o,85	62.411,55
Grčar Eva	—	15o,85	9.722,75	146,o5	lo .ol9,65
Birk Vlasta	528,25	27o,6o	38.218,25	2.683,55	41.7oo,65
Malin Milka	4.435,35	1.928,15	29.394,60	l.o76,25	36.834,35
Žorž Savo	1.8o3,65	l.o35,15	55.551,8o	3.998,9o	62.389,5o
Hlebš Vladka	1.535,65	549,2o	3o.596,9o	2.674,0 5	35.355,8o
Ivačič Mojca	-	-	2.372,6o	-	2.372,6o
Kvas Martina	-	-	5.931,35	—	5.931,35
Klopčič Vanda	—	—	5.647,85	-	5.647,85
lo -
peskokopi
Skupni	staž v ^etilno delo Nad. delo Skupaj
	staž	podjetju			
Mazaj Milan	4.34o,4o	1.895,00	64,136,7o	1.868,45	72.24o,55
Dežela Franc	1.llo,o 5	265,3o	14.277,5o	—	15.652,85
Klopčič Marta	4.o58,8o	1.253,25	43.442,6o	4.675,15	53.429,8o
Rotar Stane	5.587,o5	1.426,95	46.869,2o	5.522,65	59.4o5,85
Zupanc Olga	1.o77,85	526,00	32.434,9o	—	34.o38,75
Predovnik Joži	1.312,55	658,65	37.834,2o	5.54o ,o5	45.345,45
Mihelčič Iva	1.664,5o	666,55	37.613,85	5.376,9o	45.321,8o
Učakar Vera	'28o,15	28o,65	26.834,45	—	27.395,25
Janežič Peter	77o,45	1.184,o5	60.84o,2o	983,o5	63.777,75
Burja Franc	7.781,6o	2.o59,65	52.678,3o	1.472,65	63.992,2o
Koprivšek Štefan	8.767,15	1.819,o5	51.114,2o	2.256,4o	63 «956,80
Novak Anton	9.466,55	1.965,55	54.318,45	5.286,9o	71.o37,45
Gorjup Franc	5.577,8o	1.423,15	5o.o43,3o	7.005,	64 -o49,4o
Končar Ivan	4.o52,9o	1.491,o5	52.23o,15	5.994,	63.768,lo
Stupica Vinko	4.365,9o	921,8o	47.537,lo	15.449,63	68.274,65
Osolnik Janez	4.o78,2o	793,lo	33.576,85	984,2o	39.432,35
Goršek Alojz	1.766,9o	717,7o	38.518,25	24,6o	41.o27,45
Močilnikar Milan	3.976,6o	1.382,o5	47.5o7,35	5.525,25	58.391,25
Učakar Janez	4.673,15	1.592,85	54.23o,lo	4.862,35	65-358,45
Učakar Ani	942,4o	678,55	35.279,2o	772,25	37.672,4o
Grilj Dragi	3.2o6 ,o5	295,55	21.519,7o	—	25 .o21,3o
Bizilj Slavka	798,6o	187,o5	27.726,15	—	28.711,8o
Vehovec Ivan	-	156,4o	11.516,45	543,65	12.216,5o
Vozel Marija	- .	74,9o	8.o2l,75	—	8.0 96,65
Avbelj Franc	3.324,65	1.065,65	38.433,o5	856,9o	43.68o,25
Capuder Franc	3.4o3,95	l.o8l,15	52.518,8o	1.275,95	58.279,85
Birk Franc	5.219,6o	934,45	34.o29,9o	1 .oo2,7o	41.186,65
Bratun Valentin	1.958,oo	683,5o	36 .0 51,60	6.941,oo	45.634,lo
Bregar Franc	4.063,9o	721,45	25.615,3o	216,25	3o.616,9o
Brinovec Mirko	9.741,55	1.963,9o	45.261,5o	173,2o	57.l4o,15
Dragar Ivan	4.524,75	l.o27,35	38.458,45	236,3o	44.246,85
Erminio Štefan	6.569,2o	1.138,4o	4o .'614 ,lo	876,85	49.198,55
Gotar Ivan	6.256,0 5	1.212,45	32.557,45	449,65	4o .475,60
Grabnar Rudi	5.733,55	1.221,95	41.657,2o	3.060,25	51.672,95
Joger Ivan	3.56o,15	7o7,35	38.67o,25	2.223,5o	45.161,25
Kocjančič A.	8.537,95	1.642,5o	46.825,85	2.125,55	59.131,85
Kocjančič Ivan	1.889,95	660,4o	35.551,95	5.968,5o	44,o7o,80
Kaplja Ivan	.7.098,85	1.553,4o	4o .112,25	1.474,4o	5o.238,9o
Kosmač Franc	4.381,85	991,4o	35.434,7o	4.132,o5	0 0 0 "=3- cr^ 'd- 'd-
Kosmač Jože	1 .o7o ,o5	683,55	37.ol3,6o	4.044,15	42.811,35
Kovačič Janez	7.4o8,65	1.696,15	44.711,15	6.793,45	6.) .6 )9,4o
Kovič Janez	6 .068,lo	1.083,9o	38.474,25	576,25	46.2o2,5o
Kunaver Janez	4.4o3,65	916,65	34.o78,o5	6,2o	39.4o4,55
Kocjančič Jože	1.239,9o	753,o5	4o.163,65	1.884,65	44.o41,25
Lavrač Maks	9.7o6 ,o5	1.653,5o	35.868,95	6.731,2o	53.959,7o
Lunder Ciril	3.3o2,4o	576,65	33.292,95	25o,8o	37.422,8o
Levec Pavel	615,7o	lo8,oo	3.727,lo	—	4.45o,80
Majdič Anton	8.961,9o	1.618,15	42.ol3,65	1.753,3o	54.347,oo
Majdič Alojz	1.782,15	8lo,3o	42.486,80	14.36o,5o	59.439,75
Majdič Lande	8.918,45	1.522,2o	39.559,35	3.211,95	53.211,95
Malin Anton	l.o92,2o	727,7o	39.H9,o5	1.371,lo	42.31o,0 5
Marolt franc	1.579,5o	745,8o	43.399,3o	3o.691,85	76.416,45
Mlakar Iizan	7.714,3o	1.515,2o	39.348,9o	437,9o	49.0I6,3o
Mrčun Ciril	4.756,7o	l.o52,55	36.979,2o	1.985,lo	44.773,55
Pergar Andrej	1.784,65	712,65	37.654,5o	217,85	4o.369,65
Peterka Anton	581,55	799,o5	41.712,7o	5.476,lo	48.569,4o
Prestor Alojz	3.645,9o	1.185,8o	41.1o5,95	919,3o	46.856,95
Prašnikar Albin	1.759,65	767,80	4l.5H,9o	4.366,55	48.4o5,9o
Ravnikar Jože	4.257,85	1.418,2o	51.26o,35	2.676,5o	59.612,9o
Ribič Martin	6 .o65,5o	l.o59,35	38.065,60	668,8 1	45.859,25
Smrkolj Vinko	6.988,25	1.27o,55	35.547,8o	2.413,25	46.219,85
Strmijan Jože	1•923,lo	Slo,15	41.75o,25	1.42o,35	45.9o3,85
Strmijan Franc	189,7o	77,15	4.184,o5	-	4.45o ,9o
Sušnik Albin	2.225,25	l.o72,5o	48.129,5o	654,2o	52.o8l,45
Trdin Ivan	4.o59,25	851,2o	34.816,5o	1 .ool,25	4o.728,2o
Vidergar Franc	5.5o2,oo	1.238,2o	46.446,7o	2.657,lo	55.844,oo
Vidergar Jože	3.533,5o	1.147,95	39.973,25	2.118,65	46.773,55
Vrečar Stane	5.54l,2o	1.536,oo	54.212,5o	3.521,55	64.811,25
Vidergar Franc m.	1.466,2o	7o2,3o	37.261,2o	366,9o	39.796,6o
Zajc Franc	4.938,2o	1.174,55	42.664,35	2.008,0 5	5o.785,15
Lavrač Milan	436,9o	8o9,65	41.2o4,95	9.3o5,9o	51.757,4o
lergar Janez	2.o77,3o	916,oo	48.339,25	988,60	52.321,15
Avbelj Jože	-	5ol,95	27.966,5o	369,85	28.838,30
Bedenk Janez	962,65	292,3o	17.629,65	38,55	18.923,15
Kosmač Anton	646,35	586,3o	31.8bo,15	652,25	33.765,o5
Mal Janez	753,15	797,95	44.o6o,95	651,lo	46.263,15
Stegnar Stane	7ol,2o	674,2o	38.258,60	2.566,65	42.2oo,65
Cesar Anton	551,95	385,35	22.369,65	926,lo	24.233,o5
Tič Ivan	542,85	721,85	38.64o,5o	2.ol9,5o	41.924,7o
Rotar Franc	1.324,4o	893,8o	44.071,85	715,7o	47.oo5,75
Kosmač Milan	563,8o	572,6o	34.850,9o	1.238,95	37.226,25
Vrtačnik Milan	632,oo	49,95	7.24o,25	-	7.922,2o
Vidic Mirko	195,6o	144,5o	9.367,oo	615,65	lo.322,75
prevozništvo
	skupni staž	staž v podjetju	redno delo	Nad. delo	Skupaj
Gregorič Davorin	lo.755,9o	1.8o4,55	46.373,35	6ol ,o5	59.534,85
Moneta Ivan	7.935,65	1.879,o5	69.949,35	l.o21,55	8o.785,60
Otolani Ivan	9.343,65	1.776,8o	63.484,3o	1.636,2o	76.24o,95
Radoševič Milan	5.898,o5	1.824,3o	65.353,3o	1.337,3o	74.412,95
Malin Ivan	8.671,65	1.574,85	4o.861,65	781,55	51.889,7o
Majdič Ivan	5.847,3o	1.591,4o	4o.934,2o	1.195,95	49.568,05
Grilj Rajko	-	-	12.544,4o	-	12.544,4o
Kovič Sanez	3.944,3o	1.423,9o	48.5o3,45	1.455,95	55.327,6o
Majce Janko	3.188,5o	785,35	41.772,2o	1o9,8o	45.855,85
Učakar Franc	1.412,4o	696,o 5	37.343,lo	578,oo	4o .o29,55
Kovačič Milan	742,75	757,o5	39.632,9o	582,oo	41.714,7o
Gorjup Martin	—	34l,4o	2o.767,lo	1.342,5o	22.451,oo
Oražem Franc	3.952,15	1.333,85	46.585,45	978,95	52.85o,4o
Klopčič Martin	7.232,3o	1.459,9o	5o.459,25	17.725,95	76.877,4o
Biaggio Edo	1.528,85	8o3,65	42.876,6o	3.349,lo	48.558,2o
i han
	skupni st.až	staž v podjetju	redno delo	nad. dele	1 Skupaj
Jerman Jože	12.686,65	2.62o,95	72.349,95	2.869,15	9o.526,7o
Lunar Niko	8.728,9o	1.837,oo	51.778,lo	1.411,75	63.755,75
Paternoster I.	6.2o6,9o	1.275,2o	38.126,4o	-	45.6o8,5o
Godler Ivan	2.542,55	554,7o	32.619,5o	124,45	35.841,2o
Banko Vera	4.575,lo	1.843,75	67.856,75	-	74.275,6o
Flis Jože	5.463,3o	1.6o3,95	59.568,3o	414,7o	67.o5o,25
Štiftar Zvone	3.898,65	1.6oo,95	59.514,85	172,75	65.187,2o
Ivačič Irena	3.639,5o	1.064,65	58.319,4o	968,80	63.992,35
Gašperlin Ani	2.27o,55	859,65	5b.765,25	61,65	53.957,lo
Paj er Ivanka	7.732,35	1.26o,55	47.562,75	2.329,15	58.884,80
Pogačnik Anton	1o.153,35	1.815,2o	60 .6o7,95	2.463,4o	75.o39,9o
Lunar Jože	5.435,25	-1.037,3o	51.o99,9o	695,95	58.268,4o
Pogačnik Franc	lo.523,4o	I.880,60	60,9o6,o5	2.286,o5	75.597,lo
Urbanija Anton	4.553,55	1.2o2,95	51.o24,7o	849,3o	57.63o,5o
Limovšek .Boris	5.o61,45	1.364,35	54.113,25	2.717,25	63.256,3o
Jeretina Slavko	5.461,80	943,35	60.96o,80	8.627,3o	75.993,25
Ložar Ani	5.794» 5o	1.14o,9o	43.123,3o	5.888,lo	55.946,8o
Bergant Marija	1.8l8,5o	76o,lo	43.1oo,25	-	45.678,85
Goropečnik Franc	5 .ol8 ,o 5	l.o82,45	43.482,95	-	49.583,45
Loboda Anton	6.915,4o	1.6o5,45	51.736,5o	11.234,65	71.492,oo
Peterka Franc	6.156,5o	1.364,55	4 5 • 0 6 8,80	753,lo	53.342,95
Rožič Franc	4.225,3o	807,5o	32.144,lo	-	37.176,9o
Kavka Marko	6.468,oo	1.47o,00	43.594,6o	1 .o49,6o	52.582,2o
Kavka Vinko	5.875,7o	1.183,65	39.897,95	-	46.957,3o
Anžič Anton	6.522,25	1.448,3o	46.175,85	600 ,00	54.746,4o
Škrbec Jože	7.o51,9o	1.168,4o	44.254,7o	358,45	52.833,45
Karo Maks	6 .o4o,6o	1.235,8o	5o.948,95	l.o94,3o	59.319,65
Urbanija Jože	7.971,35	1.479,35	41.7o2,3o	14.659,65	65.812,65
Grojzdek Marjan	5.453,45	l.o5o ,95	41.854,55	3.o27,85	51.386,8o
Vidmar Ivanka	7.o42,15	1.3oo,55	51.o26,45	534,15	59.9o3,3o
Roš Ančka	4.474,35	l.o51,oo	41.718,20	2.9ol,00	5o .144,55
Pavovec Miha	4.427,oo	1 .oo7,5o	39-874,90	3.769,25	49.078,65
Končar Miha	5.o92,85	1 ,o47,00	44.77o,5o	-	5o.91o,35
Gašperlin Janez	4.672,65	1.14o,25	43.312,35	-	49-125,25
Lunar Marija	5.153,oo	l.o49,5o	39.783,15	98,9o	46.o84,55
Peterka Karel	7.263,65	1.236,7o	47.135,6o	3.385,7o	59-021,65
Majdič Joži	3.5o9,75	1.147,25	43-245,65	565,3o	48.467,95
Bogataj Ivan	6.943,oo	1.18o,95	45.583,oo	799,7o	54.5o6,65
Cajhen Franc	5.o28,35	2.o27,8o	78.ol6,45	4.316,35	89.388,95
Dimc Vinko	3.o62,25	746,9o	44.27o,3o	1.554,55	49.634,00
Kralj Marija	3.357,35	6o7,lo	38.084,85	2.259,45	44.3o8,75
Poljanšek Jože	5.688,80	78o,3o	51.367,55	9.669,85	67.5o6,5o
Hafner Janez	3.618,25	746,45	44.528,8o	-	48.893,5o
Pirc Janez	2.852,oo	637,15	4o .861,8o	9o, 4o	44.441,35.
Kokalj Franc	1.753,55	741,2o	43.295,8o	24o ,00	46 .o3o,55
Smodiš Emil	5.o72,6o	926,3o	55.666,80	4o4,75	62 .o7o,45
Rusjan Florjan	4.743,4o	674,oo	42.113,3o	-	47.53o,7o
Sojer Franc	1.618,5o	677,lo	39.664,4o	1.987,15	43.947,15
Cerar Martin	1.9o8,5o	877,15	51.126,75	9oo,2o	54.812,60
Gostinčar Jože	4.929,65	1.o53,65	41.573,3o	21o,95	47.767,55
Pogačnik Marko	6.766 ,o5	l.o75,4o	32.979,4o	-	4o.82o,85
Dimc Marija ml.	824,55	59o,60	34.595,65	2ol,3o	36.212,lo
Ježek Vinko	2.516,95	674,55	39.7o7,55	2.664,95	45 • 564 ,00
Sonc Brane	948,lo	672,7o	39.286,7o	2.796,7o	43.7o4,oo
Vidmar Feliks	8.066,5o	1.446,85	43.261,6o	445,15	53.22o,lo
Cerar Drago	2.765,o5	446,5o	31.72o,8o	58,5o	34.99o,85
Drosenc Stane	467,2o	314,3o	23.163,7o	1.312,45	25.257,65
Homar Tomaž	—	-	1.514,8o	-	1.514,8o
Kepec Jože	llo,2o	112,95	32.o57,8o	316,9o	32.597,85
Rožič Anica	5.24o,8o	944,55	36.429,95	238,90	42.854,2o
Mežnar Štefka	5.173,oo	91o,65	35.249,7o	218,45	4l.551,8o
Kokalj Alojz	5.o39,55	79o,55	32.446,5o	-	38.276,6o
Bogataj Francka 4.060,lo 894,35 35.384,55 Kordež Erika 3.o96,25 866,2o 33.113,75 Gregorin Ivanka 1.52o,lo 545,75 33.514,60 Prebil Dragi 985,15 559,o5 32.369,4o Mance Marjan 3.913,5o 651,95 4o.64o,15 Kržan Jože 2.5o6,oo 497,35 31.127,85 Zabret Pavla 176,80 7o,7o 7.285,15 Dimc Marija 2.134,4o 546,80 31.773,15 Sušnik Martin 1.927,80 229,3o 3o.843,15 Trček Marjan 4.4o6,8o 830,60 3o.676,75 Bračko Justi l.loo,o5 323,25 29.9o5,95 Lunar Marjan 4.669,75 5o5,o5 34.522,lo Urbanija Olga 299,60 123,4o 7.228,7o
223.7o	4o.562,7o
3o7,9o	37.384,lo
280,80	35.861,25
316,oo	34.229,6o
199,lo	45.4o4,7o
75,15	34.2o6,35
298,35	33.298,6o
35.914,15
31.329,25
39.696,9o
7.651,7o
7.532,65
34.454,35
letos rekordna proizvodnja
V obratu "Peskokopi" so glede količinske in vrednostne proizvodnje v letu 1977 zabeleženi do sedaj nedvomno najugodnejši rezultati ! Ze sam podatek, da smo v desetih mesecih s 114.451 tonami praktično že dosegli celotno planirano količino pove, da nam je uspelo doseči žel jeni rezultat.
Predvidevanja vseh zaposlenih v obratu so slična : količinska proizvodnja obrata naj bi koncem leta dosegla cca
138.000	ton, torej naj bi bil količi:.ski plan presežen za cca
23.000	ton oziroma za cca 2o %.
Velja omeniti, da je bila rekordpa mesečna količinska realizacija dosežena v mesecu avgustu 1977 (13.286 ton), kar predstavlja glede na prejšnja leta, ko v poletnih mesecih vsled kolektivnih dopustov ni bilo normalne odpreme, vsekakor izjamen rezultat. Poleg že znanih činiteljev : ugidni vremenski pogoji, neprimerno manj zastojev, ugodna kvaliteta surovine ipd., je k nadvse ug>dnim rezultatom nedvomno vplival tudi trud oziroma vestno delo vseh zaposlenih.
-‘•reseganje količinskega in vrednostnega plana obrata je še toliko bolj razveseljiv v času pričetka investicijske izgradnje ;
v moravčah
slabi poslovni rezultati bi namreč prav v tem času povzročili nemalo težav, hkrati pa start v prihodnje leto nikakor ne bi bil vzpodbuden !
kaj pa v prihodnje ?
Vsakomur naj bo jasno, da ugodni rezultati letošnjega leta ne smejo povzročati "uspavanja" temveč, da se bomo še v večji meri morali potruditi tudi vnaprej !
Le z večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo lahko pričakujemo uspešen zaključek investicijske izgradnje, - si z napredkom zagotovimo modernejše in lažje delo v prihodnje.
bodo težave ?
Marsikateri sodelavec bo ob branju prispevka pomislil : kako naj izboljšamo' že tako "rekordne" rezulate, ko je strojna oprema iz leta v leto bolj obrabljena, ko se bomo z borno količino "odkrite" surovine v odkopih komajda "pretolkli" do spomladi, ko.. . Jasno, težave seveda bodo, kljub temu pa ni "vreči puške v-koruzo"! Za dosego zadanih ciljev bomo pač morali skupno prebroditi vse težave, ki naj bi te cilje hoteli ovirati : v čimkrajšem času moramo torej odstraniti ustrezno količino odkrivke ter si s tem zagotoviti zadovoljivo količino surovine za kasnejše nemoteno delo. Izrabljene tehnološke stroje in naprave moramo vzdrževati še vestneje, zagotoviti stalno zalogo najpotrebnejših rezervnih delo\{ odpravljati okvare še hitreje ... .
Zadnji cilji so torej povsem jasni ! Le od nas samih je odvisno ali smo jih sposobni tudi uresničiti ?
Milan Mazaj
devetmesečni
obračun
Pri dosedanjih ekonomskih pogojih poslovanja in izvajanju gospodarske stabilizacije, se naše podjetje že vključuje v. tekoče tokove poslovnega življenja.
Podjetje je v letošnjem letu izboljšalo svoje poslovanje, kar se odraža v ustvarjeni finančni realizaciji, zato je ustvarjeni dohodek v porastu. Gibanje poslovnih stroškov je realnejše, ter se odraža v doseženi akumulaciji podjetja.
Bistveno in najpomembnejše spoznanje pa je, da brez nadalj-nega zaostrejevanja osebne odgovornosti na vseh nivojih in večje angažiranosti v duhu samoupravnih odnosov, nastalih problemov poslovanja ne bo mogoče izboljšati.
S tako poslovno politiko si bo podjetje lahko ustvarilo še večji dohodek in izboljšalo akumulacijoLe. na takih začrtanih programih si bo podjetje luhko ustvarilo dohodek in krojilo svojo prihodnost ter gospodarski položaj na tržišču.
Iz navedenih razlogov je treba vztrajati na izvajanju stabilizacijskega programa in se še naprej boriti za realizacijo postavljenih ciljev.
Iz tega izhaja, da bo moralo podjetje v prihodnjem obdobju še bolj intenzivno poslovati in stremeti za usklajeno gibanje poslovnih stroškov in povečati dohodek.
Podjetje je sestavilo družbeni plan za poslovno leto 1977 na osnovi potreb tržišča ter sprejetega proizvodnega pr igrama livarskih peskov za obrat "Peskokopi", ter proizvodnega programa pomožnih livarskih sredstev v obratu "Ihan".
1.	Realizacija plana
Podjetje je v devetih mesecih letošnjega leta doseglo ugodne poslovne rezultate, kar je odraz povečane produktivnosti dela, ažurne nabave in prodaje ter hitrejšega reševanja tekočih problemov. Vse to se odraža v doseženi količinski realizaciji v višini lo5.573 ton ali 118,o3 %, ter vrednosti realizacije v višini 52.8o4.187,35 ali 125,06 i°>
Doseganje količinskega in vrednostnega plana ter plana delovne sile po obratih pa je naslednja :
Po količini :
Obrat	Enota mere	Plan 9 mes. 1977	Doseženo 9. mes. 1977	Index
Peskokopi	ton	85.49o	lol.338	118,54
Ihan	kg	3,956.219	4.235.424	lo7,06
Skupaj	ton	89.446	lo5.573	H8zo3
Po vrednosti :
a. po fakturirani realizaciji
Obrat	Plan 9 mes. 1977	Doseženo 9 mes. 1977	Index
Peskokopi	23 .495,000,00	28.126.784,10	119,71
Ihan	18.568.484,35	24.o9o.783,lo	129,74
Podjetje	42.063.484,35	52.217.587,20	124,14
b. po plačani	realizaciji		
Obrat	Plan 9. mes. 1977	Doseženo 9 mes. 1977	Index
Peškokopi	23.495.000,00	28.536.6o2,45	121,48
Ihan	18.568.484,35	24.o67.584,9o	129,62
Podjetje	42.063.484,35	52.604.187,35	125zo6
Po delovni sili :
Obrat	Plan delovne sile	Zaposleni	Index
Uprava	28	27	96,43
Peskokopi	93	93	loo
Ihan	75	71	94,67 .
Podjetje	196	191	97^45
Iz prikazanih	podatkov je razvidno, da	. je dosežena	vrednostna
in količinska	realizacija z obstoječo	delovno silo	v odnosu
na postavljeni	plan realizirana v sledečem :		
Obrat	po količini	po vrednosti fakt. real. plač. real.		po del. sili
Podjetje	118,o3	124,14	125,06	97,45
Peškokopi	118,54	119,71	121,46	loo
Ihan	lo7,06	129,74	129,62	94,67
Iz tabelarnega pregleda ugotavljamo, da je podjetje preseglo postavljeni količinski in vrednostni plan.
V obratu Peskokopi je proizvodnja zadovoljivo presežena, kar je dokaz, da se na tržišču plasirajo proizvodi z višjo predelavo kot so suhi in oplaščeni peski.
Proizvodnja v obratu Ihan obsega širok asortiman pomožnih livarskih sredstev. Nadaljni razvoj barvne metalurgije in zahtevnost tržišča je izredno pomembna. Skladno reševanje nabavne, proizvodne in prodajne politike nam daje v tem obratu ugodne poslovne rezultate.
1.	Primerjalna analiza
Iz primerjalnih podatkov letošnjega in preteklega obdobja dobimo naslednje rezultate.
Primerjava količinske realizacije :
Obrat	Dosežena	realizacija	Index
	9 mes. 1976	9 mes. 1977	
Peskokopi	77.443	1o1.338	13o,85
Ihan	3.871	4.235	1o9,4q
Podjetje	81.314	lo5.573	129,83
Primerjava vrednostne realizacije : a. po fakturirani realizaciji
^ b r a t	Dosežena	realizacija	Index
	9 mes.	1976	9 mes. 1977	
Peskokopi	21.352.977,40	28.126.784,10	131,72
Ihan	18.654.833,19	24.o9o.783,lo	129,14
^odjetje	4o .007.820,59	52.217.567,20	13oz52
b. po plačani realizaciji
Obrat	Dosežena realizacija		Index
	9 mes.	1976	9 mes.	1977	
Peskokopi	19.860.792,41	28.536.6o2,45	143,68
Ihan	17.354.679,84	24.o67.584,9o	138,68
Podjetje	37.215.472^25	52.6o4.187,35	141x35
2o
Primerjava po	delovni sili :		
Obrat	9 mes. 1976	9 mes. 1977	Index
Uprava	26	27	lo3,35
Peskokopi	92	93	lol,o9
Ih s n	72	71	98,61
Podjetje	19o	191	loo^53
Primer j alna tabela dosežene realizacije oziroma proizvodnje v lanskem in letošnjem obdobju nam pokaže naslednje rezultate .
1.	da je količinska proizvodnja v porastu za
2.	da je vrednostna proizvodnja v porastu za
3.	da so poslovni stroški v porastu za
4.	da je delovna sila v porastu za
/'
29,83 % 41,35 1o 29,99 1° o,53 ci
PREGLED KOLIČINSKE REALIZACIJE PER 3o. 9. 1976/77
Skupina	Enota	1976	1977	Index
1. Livarska črnina	kg	—	1.000	-
2. Lunkeriti	tl	91,82o	75.4o5	82,12
3. -^'ermitne mase	II	2.51o	8.25o	328,69
4. litoterm, izomil	II	1.572.112	1.581.443	loo, 59
5. Izolacijske plošče		1 .o5o .417	1.223.142	116,44
6. Mletje	II	2.27o	-	-
7. Mletje - usluge	II	314.745	213.263	67,76
8. Talila	II	263.185	273.o4o	lo3,74
9. Likopodij	II	79.13o	78.o2o	98,60
lo. Suflex - calsied-conc		216.61o	275.37o	127,13
11. Premazi	kg	-	-	127,13
12. Premazi-grafitol	II	176.465	394.99o	223,83
13. Tlačni premazi	II	81.994	9o .605	llo,5o
14. Kokilni premazi	II	4.188	5.438	129,85
15. Aluminij	II	3o	-	-
16. Diamant kitti	II	15.267	15.458	lol,25
17. Prani peski	It	20.486	35.336	172,49
18. Filter peski	II	7	-	-
19. Prani fine frake.	II	12.o7o	14.879	123,27
2o. Naravni peski	II	2.951	4.851	164,38
21. Tlačilna masa	II	4.o25	4.222	lo4,89
22. Sintetična 5	II	1.25o	1.332	I06,56
23. Suhi pesek	II	3o.444	33.59o	Ho, 33
24. Oplaščeni pesek	II	2.518	3.249	129,o3
25. Kisle mase	II	3.692	3.879	1o5,o7
Ihan 1-16	kg	3.870.743	4.235.424	lo9,42
Peskokopi 17 - 25	ton	77.443	lol.338	13o,85
Podjetje skupaj	ton	81.314	lo5.573	129^88
UGOTAVLJANJE IN DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN SKUPNEGA DOHODKA za obdobje januar - september 1977
Delitev celotnega prihodka v devetmesečnem obdobju letošnjega leta je podjetje izvajalo v smislu sprejetega sklepa organov delavskega samoupravljanja in novih gospodarskih predpisov.
Ustvarjena sredstva skupnega dohodka in njihova razdelitev so prikazana v naslednjem pregledu :
Naziv	Znesek	Udeležba
Celotni prihodek	53.076.585,95	loo a/o
Porabljena sredstva	29.945.214,96	56,42
Skupni dohodek	23.131.370,99	43,58
Skupni dohodek	23.131.370,99	loo i°
Del skupnega dohodka za obresti	-	695.887,lo	3 ,ol
Dohodek	22.435.483,89	
Prispevki iz dohodka samoupravnim inter. skup. ter prispevki drugim po zakonu določenim družbenim'dejav.	-	4.0I8.268.4o	17,37
Čisti dohodek	18.417.215,48	79,62
Delitev čistega dohodka	18.417.215,48	loo %
del čistega dohodka za OD	13.859.417,25	75,25
"	"	"	za stan. gradnjo	621.959,4o	3,37
del čistega dohodka za druge namene v skupni porabi	384.2oo ,00	2,o9
Razporeditev dela čistega dohodka za izboljšanje in razširitev material, osnove dela in rezerv :	3.551.638,83	
del čistega doh.za posl. sklad	2.692.563,66	14,62
"	"	" kot posojilo skladu feder.za kredit htr. razvoja	168.557,85	o,92
del čistega doh. za rezervni sklad	462.627,4o	2,51
del čistega dohodka za skupne rezerve	227.889,90	1,24
Iz pregleda je razvidno, da je podjetje v celoti razporedilo čisti dohodek in pokrilo sredstva za osebno in skupno porabo ter sredstva za izboljšanje"materialne osnove dela in rezerv.
Povprečno izplačani;neto OD na zaposlenega v devetmesečnem obdobju letošnjega leta znaša 5.626,62 je rezultat dosežene produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka.
Limoni Viljem
delo
mlad inčev
Dne 5. lo. 1977 je bila v našem obratu "Peskokopi" seja mladinske organizacije na kateri smo izvolili novo predsedstvo za obrat "Peskokopi". Glede na to, da je bilo od vseh povabljenih mladincev prisotnih le 16, vas obveščamo, da je bil za predsednika 00 ZSMS obrata "Peskokopi" izvoljen Gorjup Martin, za sekretarja Vehovec Ivan, za blagajnika pa Vozel Mimi. Obenem pa smo izvolili tudi nadzorni odbor, katerega predsednik je Tič Ivan, člana pa sta Učakar Ani in Grilj .2 Dragi. Na tem sestanku smo sprejeli tudi akcijski program za leto 1977/78.
Predsedstvo 00 ZSMS "TERMIT"
o	i nves t icij i
Kot smo že noročali v prejšnji številki našega glasila obsegajo I. fazo rekonstrukcije separacije v Moravčah sledeči objekti :
1.	izgradnja TP 2 x 63o KVA
2.	izgradnja servisne ceste
3» izgradnja 6o t cestne tehtnice z vratarnico 4. izgradnja I. faze kislih mas in malt
V glavnem so gradbena dela I. faze rekonstrukcije že opravljena razen I. faze obrata kislih mas, katerega bomo v celoti zgradili v II. fazi izgradnje, če bodo pravočasno zagotovljena finančna sredstva.
TP je pripravljena za vgradnjo elektro opreme, katero bo vgradil DBS - distribucija za elektroenergijo. Gradbena dela Vratarnice in tehtnice gredo proti koncu. Ta mesec pričakujemo dobavo tehtnice iz "L135LE" in njeno vgradnjo.
Cestno podjetje Ljubljana uspešno opravlja dela na izgradnji servisne ceste, vendar se dela zavlačujejo zaradi vzporednih del, ki niso bila predvidena kot na primer : vsklajevanje projektov ceste in kanalizacije, reševanje problema odvodnjavanjaf miniranje skal itd.
Izgradnja objektov ne poteka po načrtovanem pianogramu predvsem zaradi premalo resnega pristopa k izgradnji s strani gradbenega podjetja "KEGRAD" - nepravočasni pristop k izgradnji, premajhna gradbena ekipa, ki ni pokazala pričakovanega efekta pri delu, pa tudi iz objektivnih vzrokov, kot so : pomanjkanje gradbenega materiala - cement, prepozne dostave armaturnih načrtov itd.
Naj omenim, da so v tej smeri že potekali pogovori, v katerih so odgovorne osebe iz "Megrada" zagotovile učinkovitejšo izgradnjo II. faze rekonstrukcije.
Zagotovljena finančna sredstva za rekonstrukcijo separacije so premajhna,zato bodo potrebna dodatna sredstva za načrtovano realizacijo. Do podražitve je prišlo iz sledečih vzrokov :
1. Dodatna izgradnja objetov, katere so pogojevala razna soglasja republiških inšpektorjev kot so :
-	izgradnja servisne ceste vsled dovoljenega enega priključ ka na cesto Moravče - Izlake (zahteva Republiška skupnost za ceste),
-	izgradnja kontaktnega prečiščevalca za odpadno vodo, kajti 2o m mehanični usedalnik ne prečisti vode dovolj,
-	izgradnja usedalnega bazena pred iztokom industrijske in meteorne vode v Drtijščico (projekt kanalizacije).
2.	Zamenjava poljske sušilnice z domačo, zaradi slabe kvalitete, ki jo je pokazala pri proizvajalcih peska v Lipiku in Valjevu, kar bo podražilo celo investicijo za cca 6,000.000,00 din.
3.	Dodatna oprema, ki jo predvideva glavni projekt oziroma spremenjeni pogoji gradnje, katero bo dobavila :
-	"K ^vinarska" Krško
-	"G-ostol" Nova Gorica
-	"Hidrometal" Mengeš
-	"Rudis" Trbovlje
4.	Neugodne mehanske lastnosti tal so zahtevale dodatna vrtanja in tako gradbenikom onemogočala izdelavo načrtov v pogodbenem roku.
Vsa navedena dejstva niso bila predvidena v idejnem načrtu, ker zanje tudi ni bilo dovolj podatkov. Podražitev celotne rekonstrukcije bo večja za 4 - 5 miljard starih dinarjev, od katerih bomo s krediti zagotovili cca 1,5 miljarde. Ker je za celotno realizacijo naše rekonstrukcije zainteresirana vsa livarska - železarska industrija Slovenije, so na zadnji seji sestavili komisijo iz :
1 člana Gospodarske zbornice Slovenije 1 člana Republiškega sekretariata za plan 1 člana Združenja slovenskih železarn 1 člana Centralne banke
ki bo pri ustreznih organih na Centralni banki v Ljubljani zagotavljala in opravičevala vlaganja, oziroma oddobritev ugodnih kreditov, katere naša OZD potrebuje za dokončanje osvojenih načrtov.
Glavni gradbeni projekti za II. fazo še niso vsi izdelani in bomo tudi glede na zagotovljena sredstva drugo fazo rekonstrukcije delili na dve fazi.
Pri vsem tem se moramo zavedati, da prevzemamo veliko odgovornost , ki bo sledila iz pogodbenih obveznosti. Vsak po svojih močeh in vsi skupaj bomo le z zavestnim delom premostili obveznosti, ki bodo sledile vse dokler se nam vlagana sredstva ne bodo pričela vračati. Če se bomo zavedali naloženih nalog in jih sproti reševali bomo lahko optimistično zrli v prihodnost .
Investicijska grupa
KOLEDAR ZA LETO 1978
	J A	N U	1 A	R	F	e :	B R	U A	R	M	a :	R E	C	
N	1 8	15	22	29		5	12	19	26		5	12	19	26
P	2 9	16	23	3o		6	13	2o	27		6	13	2o	27
T	3 lo	17	24	31		7	14	21	28		7	14	21	28
S	4 11	18	25		1	8	15	22		1	8	15	22	29
Č	5 12	19	26		2	9	16	23		2	9	16	23	3o
P	6 13	2o	27		3	lo	17	24		3	lo	17	24	31
S	7 M	21	28		4	11	18	25		4	11	18	25	
	-	21	-			—	21	—					24 -	
	a :	P R	I L		M	A J			J i	J N	I J	
N	2	9	16 23 3o:		7	14 21	28		4	11	18	25
P	3	lo	17 24	1	8	15 22	29		5	12	19	26
T	4	11	18 25	2	9	16 23	3o		6	13	2o	27
S	5	12	19 26	3	lo	17 24	31		7	14	21	28
Č	6	13	2o 27	4	11	18 25		1	8	15	22	29
P	7	14	21 28	5	12	19 26		2	9	16	23	3o
S	1 8.	15	22 29	6	11	2o 22		3	lo	17	24	
			2o -			- 22 -				- 23		
	JULI	J		A	. V	G U	f S	T	S E	P T E	M B E R
N	2 : 9 16	23	3cx		6	13	2o	27	3	lo 17	24
P	•3] lo 17	24	31		7	14	21	28	4	11 18	25
T	r4! 11 ■ 18	25		1	8	15	22	29	5	12 19	26
S	5 12 19	26		2	9	16	23	3o	6	13 2o	27
Č	6 13 2o	27		3	lo	17	24	31	7	14 21	28
P	7 14 21	28		4	11	18	25		1 8	15 22	29
S	i 8 IJ? 1221 29			5	12	19	26		2 9	16 23	3o
	- 2o -				—	24	—			-22-	
		0 K T 0	B E R	N	0 V E M B E R		DEC	E IV'	i B E R
N	1	8 15 22	29		5 12-19	26	3 lo	17	24 31’
P	2	9 16 23	3o		6 13 2o	27	4 11	18	25
T	3	lo 17 24	31 •		7 14 21	28	5 12	19	26
S	4	11 18 25		U!	8 15 22	29	6 13	2o	27
Č	5	12 1.9 26		2	9 16 23	|3 o j	7 14	21	28
P	6	13 2o 27		3	lo 17 24		1	8 15	22	29
S	7	14 21 28		4	11 18 25		2 9_ 16	23	3o
		- 23 -			- 2o -		- 22	) _	
PISMO
SAMOUPRAVLJAVCU
POLIKARPU
Dragi moj Polikarp!
Zadnjič sem slišal na radiu basen, kije zelo pritegnila mojo pozornost.
Prvotna basen:
Putka tutka je hotela speči kruh in je poklicala svoje piščančke.
..Otročički, kdo mi bo pomagal zmleti zrnje? “
„Mi že ne, mi že ne!“ so se zadrli piščanci v en glas.
..Otročički, kdo mi bo pomagal zamesiti kruh? “
„Mi že ne, mi že ne!“ ..Otročički, kdo mi bo pomagal speči kruh? “
„Mi že ne, mi že ne!“ ..Otročički, kdo mi bo pomagal kruh pojesti? “
„Mi, mi, mi!“
Sodobna basen:
»Tovariši, kdo je odgovoren za produktivnost? “
„Mi že ne, mi že ne!“ »Tovariši, kdo je odgovoren za rentabilnost“.
„Mi že ne, mi že ne!“ »Tovariši, kdo je odgovoren za red in disciplino? “
„Mi že ne, mi že ne!“ »Tovariši, kdo je sploh za kaj odgovoren? “
»Mi že ne, mi že ne!“ Vprašanje postavlja komisija za analitsko oceno:
»Tovariši, kdo je za to odgovoren? “
•Jaz, jaz, jaz!“
Nauk basni: Važno je, kdaj, zakaj in kdo postavi vprašanje.
Te pozdravlja Tvoj delegat PEPI
PODOBNOST
Žena tik pred porodom ošteva svojega pijanega moža:
— Pazi se, če bo otrok takšen, kakršen si ti!
— Pazi se ti, žena, če otrok ne bo takšen, kakršen sem jaz!
V 'XXDC>č.£.	CLAkjl	z
• '> dl-lavo aioal-irsate <c>oeKje
DEJ-AVC,i£v l&Sj-
p$?VpE2.A\m-.]	X /7'	-
•J C f
Z/ % vd
REBUS