AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN JrtOKNINU DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, MAY 22, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL ITCH Tito je vzel zdai vse čete iz Koroške in Štajerske slišala o sporu v Jugoslaviji, ko je uradni časopis Pravda priobčil izjavo feldmaršala Alexxandra, da Titove metode sličijo Hitlerjevim, Musšolinijevim in Japonske. Amerika in Anglija se bosta zdaj najbrže obrnili na Moskvo za posredovanje, da Titove čete zapuste Julijsko Krajino. Ameriški časnikarski poročevalec James Roper poroča iz Trsta, da je tam položaj še vedno skrajno napet. Nek ameriški bataljon, ki je bil poslan v Trst, da zastopa zavezniško fronto, je odšel v Gorico, da se izogne neprilikam dobave živil za slučaj, če v Trstu izbruhnejo sovražnosti med Angleži in Titovci. Angleške in novozelandske čete so ostale še v Trstu obenem z jugoslovanskimi četami. V nedeljo je paradiralo po Trstu kakih 1,300 Titovih vojakov s 13 tanki ameriškega izdelka, tremi angleškimi oklepnimi vozovi, enim lahkim nemškim tankom, 11 nemškimi topovi, da pokažejo svojo moč. Vso parado je zrlo kakih 1,200 oseb, ki pa niso kazale nobenega navdušenja do jugoslovanske vojske, trdi poročevalec Roper. Roper tudi trdi, da je v Julijski Krajini do 65,000 jugoslovanskih čet, dočim jih je danes Tito vzel s Koroške in štajerske kakih 20,000. časnikarska agencija Tanyug je tudi poročala izjavo Tita, ki da je začuden in nezadovoljen z izjavo feldmaršala Alexandra, ki je primerjal Titovo obnašanje z ono Hitlerja, Mussolinija in Japoncev. Tito je izjavil, trdi ta časnikarska agencija, da navzočnost njegovih čet na spornem terenu še ne pomeni trajno okupacijo tega ozemlja. Zavezniška vojaška oblast, kateri načeljuje polkovnik Joseph Schultz od ameriške armade, se še vedno drži zunaj Trsta. Vsled tega je malo upanja, da bi zavezniki poslali živež v Trst, kjer vlada pravcata lakota, dokler so v mestu Titove čete. V Trst ne prihaja zdaj nobenih živil in ako se ne bo v par dneh nekaj ukrenilo tozadevno, bo nastal zelo resen položaj. Angleško zunanje ministrstvo je danes poročalo, da je Tito umaknil 20,000 svojih čet iz Koroške in štajerske in da je to dobro znamenje, da bo prišlo do do sporazuma med zapadnimi zavezniki in Titovo vlado v Jugoslaviji. Ruska časnikarska agencija Tass je tudi poročala Titovo izjavo, ". . . da je Jugoslavija pripravljena sodelovati in priti do sporazuma na bazah, ki ne bodo žaljive in poniževalne za Jugoslavijo." Neka depeša.iz Moskve tudi poroča, da je Rusija danes prvič Sovjeti pomagajo Čehom sestaviti novo armado London. — Danes se je zvedelo, da na češkem organizirajo novo armado s pomočjo Sovjetske Unije. Iz Prage je govoril po radiu češki general Bocek, da bo nova češka armada trenirana in oborožena od rdeče armade iz Rusije, češke častnike bodo učili ruski oficirji, dočim bodo poslani mladi Čehi v ruske vojaške šole. Baza za novo češko armado, je rekel general Bocek, bo ona češka armada, ki se je borila v Rusiji in v njej bodo tudi čete Slovaških partizanov. VojakiliTiiTvež le! stari gredo domov, že za fo prosijo Washington. — Armadno poveljstvo, ki je nedavno določilo, da vojaki 42 let in več stari, lahko prosijo za odpust iz armade, je zdaj to znižalo na 40 let. Vsak vojak, ki je star nad 40 let, lahko prosi za odpust in noben poveljnik ne sme takega vojaka držati v armadi dlj« kot 90 dni. Tudi Wacs, ki so stare nad 40 let in ki so služile najmanj eno leto, lahko prosijo za odpust. Vojni oddelek tudi naznanja, da kadar bo to dovolil vojni položaj, da bo znižal še bolj starost, nad katero se bo vojake odpuščalo iz armade. .-o- Jetniki na sedeči stavki V Warrensville mestni prisilni delavnici je šlo včeraj 40 jetnikov ha sedečo stavko. Jetniki niso zadovoljni, ker jim je vodstvo utrgalo nekaj cigaret na dan. Na stavko so šli ob 10:30 dopoldne, ko bi morali iti delat v pralnico. Ob desetih zvečer so vseh 40 naložili na policijske vozove ter odpeljali na centralno 1 policijsko postajo, kjer so prebili noč. Danes bodo zaslišani. TRIJE MESTNI ODBOF IZJAVILI ZA BURKA, Dočim vodi mestni odbornik Edward Kovačič iz 23. varde opozicijo proti sedanjemu županu Tom Burku s tem, da urgira odbornika Pucla iz 10. varde, naj kandidira za župana, so se trije drugi mestni odborniki izjavili, da bodo podpirali sedanjega župana za izvolitev. Demokratski mestni odborniki, ki so se izjavili za Burka ter • mu obljubili vso pomoč v kam-■ panji so: John J. Prince iz 32. > varde, kjer sta tudi redni demokratski in Slovenski demokratski Agnes Lunder Kot smo že poročali je umrla dobro poznana Agnes Lunder, po domače Matjasova, roj. Lesar, stara 56 let in stanujoča na 5603 Dibble Ave. Bila je vdova, soprog Jakob ji je umrl 1. junija 1941. Tukaj zapušča dva sinova, Franka in Jakoba, dve hčeri, Agnes omož. Krašo-vec, soproga dobro poznanega Dominika Krašovec, ki lastu-je Twilight Gardens v Chagrin Harbor in Frances ter se-strično Mrs. John Klaus na E. 185. St. Pokojna je bila rojena v vasi Brezje pri Ribnici, kjer zapušča dva brata in dve sestri in več drugih sorodnikov. V Ameriko je dospela leta 1906 ter je bila j ako aktivna na društvenem in narodnem polju. Bila je delničarka SND na St. Clair Ave. Bila je članica društva št. 137 SNPJ in krožka 2 Progresivnih Slovenk. Pogreb so v sredo popoldne ob 1:30 iz Želetovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. Naše sožalje preostalim. Matthew Medvedic Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu, 978 E. 76. St. Matthew Medvedic, star 69 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Ano roj. Snyder ter 7 otrok: Ano omož. Cucanich, Mary omož. Kutlesa, Robert, Helen, Pvt. John v Italiji, Sylvia omož. Medvidovich, Pvt. Rudolph pri marinih na Pacifiku, sestro Helen Lagina v Michiganu, 8 vnukov in druge sorodnike. Rojen je bil v selu Klana, Istra, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let in je bil član dr. 5 SNPJ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob eni iz Želetovega pogrebnega zavoda na Highland park pokopališče. Prva armada je na pofu na Pacifik, prej bo pa na dopustu Washington. — Slavna prva armada, ki se je prebila iz Normandije do Nemčije, kjer se je združila z rusko armado, je zdaj na potu proti Tokiu. Toda pred-no se podajo fantje na Pacifik, bodo dobili doma začasen dopust. Toda vsi, ki so se bili z Nemci, ne bodo videli Japoncev. Mnogo izmed njih bo za stalno odpuščenih iz armade. To so oni, ki imajo 85 ali več točk v svoj kredit. Nastale vrzeli bodo izpolnili vojaki iz drugih edinic, ki so zdaj v treningi. -o- Nemci nam bodo morali pomagati proti Japoncem Pariz. — Nemška delovna sila in uzurjenost sta že poslani na delo, da pomagata v vojni proti Japoncem. Na milijone nemških rok bo upreženih pri tem. Izurjeni nemški delavci že popravljajo opremo, ki so j0 zavezniki rabili v vojni proti Nemčiji in ki jo bodo zdaj poslali na Pacifik. Drugi nemški delavci bodo pa poslani na polje, da bodo pridelali živež za Evropo, s čemer bodo tudi olajšali breme zaveznikom. Drugi nemški delavci bodo pa' uporabljeni za pozidavo razbite Evrope. Rusija in Anglija imata nemške vojne ujetnike že na delu tozadevno. Katoliškim Slovencem širom Amerike! S tem za sedaj na kratko opozarjamo katoliške Slovence v Ameriki, da se bo vršil dne 24. junija letos v Jolietu Katoliški dan s primernim programom. Prireditev Katoliškega dne je bila sklenjena v sporazumu s katoliškimi organizacijami na sestanku slovenske duhovščine v Chicagu 12. aprila letos. Treba je, da katoliški Slovenci kot celota zavzamemo stališč^ do raznih tekočih dogodkov, doma in po svetu. Podroben program bo objavljen pravočasno. Jolietska naselbina kot pokroviteljica letošnjega Katoliškega dnte, želi kolikor mogoče številno zastopstvo od blizu in daleč. Prav posebno so vabljeni katoliški Slovenci in zlasti zastopniki njihovih organizacij iz bližnjih naselbin. Torej na svidenje v Jolietu 24. junija 1945! Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Čanon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M.Jager. Pvt. Rudy Koren V sredo ob 8:30 bo darovana ] v cerkvi Marije Vnebovzete na i Holmes Ave. maša za pokojnega vojaka Pvt. Rudy Korena, ki je i padel v Nemčiji 23. septembra 1944' __„_ ! Poveljnik nemške podmor-; nice zvršil samomor Boston. — Poročnik, Fritz ' Steinhoff, poveljnik nemške pod- i mornice U-783, ki je bila med i prvimi, ki se je podala ameriški mornarici in pripeljana v prista- ' nišče Porthmouth, si je v ječi v ; Bostonu prerezal žile na roki in izkrvavel. Razbil je očala in si : s steklom prerezal glavno žilo. Steinhoff in njegova posadka so bili spravljeni v mestno ječo ! začasno, dokler bi se jih prepeljalo v vojno taborišče. Ko je stopil iz podmornice na kopno, je izjavil, da mu ni treba odgovarjati na vprašanja časnikarjev ter se je podal naravnost k mornariškemu poveljstvu. AMERIKANCI SO ZASEGLI DENAR MADŽAROV New York. — Ameriške čete so zasegle v Spitalu, Avstrija do $800,000,000 vrednosti madžarske denarne valute. Poleg denarja je bilo tudi mnogo zlatnine in vrednostnih papirjev, last madžarske vlade. Poročilo pravi, da so se hoteli Gestapovci polastiti tega zaklada, toda so madžarski domoljubi to preprečili ter povedali Amerikancem, kje je denar skrit. Nadaljna pomoč v Rim Zadnji teden je bilo odposlanega slovenskim beguncem v Rim nadaljnih $400.00. Denar je šel preko apostolskega delegata v Washingtonu. Poslanih je bilo tudi večje število mašnih intend j. To je že druga denarna pomoč, ki je bila v kratkem času odposlana našim potrebnim ljudem v Rim. Prosimo za nadalj-ne prispevke, ker pomoč je zelo nujna. Vrnitev iz bolnišnice Anthony Uss, ki stanuje zdaj na 1193 E. 60. St. se je vrnil iz bolnišnice precej boljšega zdravja. Tem potom se želi zahvaliti prijateljem: Joe Grill in njegovim sestram, članom Ameriške legije, Lake Shore Post, ter pomožnemu ženskemu oddelku za darila, obiske in cvetlice, zlasti pa se zahvaljuje John L. Mihe-lichu za vso pomoč tekom bole-zn.i 'NIKI SO SE KOVAČIČ PROTI klubi indorsirala župana Burka za izvolitev. Dalje sta županu obljubila vso podporo: odbornik iz 28. varde, Michael Lucak, ki je predsednik mestne zbornice ter Guy Mudri iz 29. varde, ki je vodja demokratske večine v zbornici. Odbornik Kovačič je zadnji teden izjavil, da je on s 15 pre-cinktnimi načelniki 23. varde in-dorsiral odbornika Pucla za županskega kandidata. Pucel še n izjavil, če bo kandidiral ali ne. Včeraj je peklo Včeradj je zletel toplomer v Clevelandu na 84 stopinj, toda danes zjutraj je udaril pa dež in potisnil toplomer zopet nazaj. Danes bo še večkrat močilo. Kdo bi rad prodal? Urad za vojno produkcijo je ■preračunal, da bi ameriška publika rada takoj kupila: 5,852,000 električnih ali plinskih ledenic; 4,501,-000 električnih čistilcem; 8M1,000 šivalnih strojev; 5,085,000 radijskih aparatov; 5,195,000 električnih likalmkov; 5,825,000 pralr nikov. Kupci so tukaj in denar imajo, ampak kje je pa roba? i l^^s^gjj / « i I B |:U8 AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME 9ospodarskega stališča jJa bi rada kupila vse na-|e' izdelka Liberty, ki smo :ot°vili tekom te vojne. Po Ceni, ni znano. * * # 1 kirJi trdijo, da bodo vr- dobili najmanj $10,- : Posojila od vlade za na- 1 ^'j. za trgovino ali za hiš. ♦ * * i &>ki vladne agencije za ; '0l"macije vsak čas pri- i 10' da bodo ob delo. i * * * ] Hna v. živilska administraciji se položaj mesa v 1 . ,vah ne bo izboljšal pred j0JuliJa. Pa še to le tedaj, r L T^šjerejci začeli redi- 5 k . 0§i za meso, kot jim to 1 Poroča vlada. M. * ♦ * ^.industrija bo čutila lesa še najmanj Armada zdaj po-' 'esa za zabo-ie Pr' raznih potrebščin. L, ♦ * * Mi LJ, "gibljemo, kdaj bo-L kupili nov avto. Nekaki tako'drugi druga" L Ze nihče ne,ve kaj natty' Nekateri pravijo, da L ® industrije izgotovile |;J00'0OO novih avtov, v k^esecih 1946 pa 400,-LJ b° šlo pa hitreje. Se-L 0 Samo kaplja v mor-k^'sliino, da so Ameri-fi^es na trgu za 30,-avtov. Kot je vi-V *<*ali nekateri čaka-! ea "konja" še par let. 1 * * * I v w lj)(] ashingtonu splošno |;,fj/se bodo Japonci po- M^cih šestih do deve" ik ' Pa so vojaški krogi • bj !Vldni in delajo načr-i^.^jala vojna še naj-llj^i- Vendar je vlada . ltVo.a tudj na nenaden za-1^ione na Pacifiku, da ne 1 jPy kot nepreviden eko- S m^c na deželo, če bi ifk^a naročila čez noč < ' » * ; C 4 io zmanjšala nakup ; ■jt^Hl^0 tretjino za maj, < I ki'"1". P°meni> da bo 1 iVtila 200 milijonov i v vsakem teh me- ] (f^i Večj° demobiliza-f^dno manjša zahte-jl ah od strani armadi » » l: 4\n, ' ' t ]&djevje ima zdaj j. |V'oge: i) da prepelje M oreške čete na Pa- ! ® N^ie živež in po-™\ biti Evropi in 3) v Nemčijo /J u>te SiP s Se bo industrija ta- ** .1i minJala v civilno ker zavzema I? h\ da je boljše zdaj ^Produkcijo vojnih bi Jih zmanj-f iv. i'o treba industri-|%^eminjati nazaj na t\ c'jo. Zato bomo pa P^erve raznih voj-|\če se jih bo kdaj Iv^ne. , \'S* stroje bodo C ^delovali J ~~~ Urad za voj- II Oznanja, da sto-;\VelJave odredba, ki / .Nj^o gotovo števi-w diskih strojev in v*la istih. Trst, 21. maja. — Jugoslovanske čete, katere je maršal Tito poslal na Koroško in štajersko, so danes zasedle truke, ki jih je lala na razpolago angleška armada in do večera bodo že čez mejo. Istočasno so se preselili Titovi poveljniki iz Trsta, kjer so meli svoj glavni stan, toda partizanske patrulje so še vedno v rrstu. Oasopis "II Nostro Avvenire," ki ga kontrolira Tito, je prine-;e\ v obširnem članku izjavo feldmaršala Alexandra glede okupa-:ije Primorja s Trstom in Koroške, članek je napisan v pomirjevalnem tonu, nekako sledeče: "Naloga vsakega je, da se vdrži mir. Manj kot kdaj poprej ie smemo vdati intrigam sovražnika, ki se je vedno zastonj pri-:adeval, da bi zasejal razdor med zavezniki. Titova Jugoslavija ne ;eli biti vzrok nemirov in razprtij, toda imeti mora pravico do ivoje časti in rešpekta, ki si prizadeva privesti do rešitve spor-lega vprašanja v zadovoljstvo vseh prizadetih strank." časopis nadalje izjavlja, da je Jugoslavija pripravljena pre-mstiti rešitev Trsta in okolic^ mirovni konferenci. Angleška radijska postaja j'e danes poročala izjavo maršala ^ita, da bo jugoslovanska vlada morda začela pogajanja direktno italijansko vlado, da se reši problem Trsta še poprej, predno se »o vršila mirovna konferenca. Katoliški dan v Jolietu na 24. junija 1945 Wellman tovarna je odslovila 125 delavcev Wellman Bronze & Aluminum Co., 2525 E. 93. St. je odslovila 125 delavcev, ker nima naročil. Vse te so bile ženske. Tovarna zaposluje samo še 45% delavcev od števila leta 1942, ko je bila najbolj zaposlena. Tovarna je izdelovala dele za stroje B-17 bombnikov. Maša za vojaka V Četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi Gospe Pomočnice na Neff Rd. maša za pokojnega vojaka, Pfc. Frank Mergec ob priliki treh mesecev njegove smrti. AMERIŠKI VOJAK NE SME SALUTIRATI NEMCU Iz glavnega stana zavezniške armade je prišel ukaz, da ameriški vojaki ne smejo pozdraviti nemških častnikov. Odredba strogo prepoveduje vsako prijazno občevanje med zavezniškimi in nemškimi častniki. Zavezniki so tudi ukazali nemškim civilistom, da ne smejo pozdravljati nemških oficir-jev^_ Razne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama Za 24 ur se je oglasil doma pi-lot-poročnik Bob M. Debevec. Prestavljen je namreč iz Arizone k zračni transportni komandi v Detroitu za tri mesece. Obenem je bil povišan v nadporo-čnika. Bob vozari bombnike B-17. m M M Jože Grbec, nekdanji prijazni čevljar na St. Clair Ave., ki je služil v prvi svetovni vojni v avstrijski armadi, potem je služil v jugoslovanski vojski, je zdaj \ ameriški že več let. Najprej je bil v Afriki, potem v Italiji, zdaj se je pa oglasil iz Nemčije. Za potrdilo, da je res tam, pošilja kljukasti križ bivšega kaprola Hitlerja. Vreme imajo tam bolj mokro pravi in piše, da prav nič ne ve, kdaj jo bo zopet primahal nazaj na St. Clair. n M> M Pfc. Frank Gorenc, ki je bil prej v Perry, O., straži zdaj nemške vojne ujetnike v Crile bolnšinici. Kdor bi mu rad pisal ima tukaj naslov: Pfc. Frank Gorenc Jr. 35306358, 1590th S. C. U., Prisoner of War Branch Camp, Crile General Hospital, Cleveland 9, Ohio. Frank je sin Mr. in Mrs. Frank Gorenc iz 6303 Carl Ave. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HKnderson «628 ClevelM* S. Ohio. ______Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do Doitl. celo leto 17.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta <2.25. Za Cleveland in Euclid, po razna&alcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 8 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for S months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 month*. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 8 months. » $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 118 Tues., May 22, 1945 ga župana, ker osebnih koristi ne iščemo. Kot časopis, ki gleda za korist naroda in meščanstva pa priporočamo takega moža za župana, ki bo župan za vse mesto in ne samo za gotovo kliko. Upamo, da nam bodo preudarni volivci v tem sledili, če hočejo sami sebi dobro in — svojemu žepu. OdlomkTiz knjige: V znamenju Osvobodilne fronte Dobrega naslednika nam je pustil guv. Lausche Morda je| napravil guverner Lausche, ko je bil župan v Clevelandu kako napako, kdo jih pa ne dela, pa je vendar splošno mnenje, da je bil Lausche dober župan, predvsem pa — dober gospodar. Vsi vemo, kako se je trdovratno ustavljal vsakemu zapravljanju denarja davkoplačevalcev, radi česar je imel velike boje z mestno zbornico, ki je hotela ustrezati raznim tobistom, ne oziraje se na' to, če bo denar na razpolago ali ne. Tisto, kje naj dobi mesto denar za razne izdatke, ni delo1 in skrb mestne zbornice, ampak županove admi nistracije. Zato pa, če bi bil župan prisiljen vprašati za več davkov, ker je bila zbornica preveč radodarna, bi letela polena na "zapravljivega" župana in ne na zbornico, ki je določila izdatke nad tem, kar zmore mestna blagajna in sedanji davki. To je bil glavni boj bivšega župana Lauscheta z mestni mi očeti. Župan Lausche ni bil nikdar za to, da se mestnim uslužbencem utrguje mezdo in plačo. Bil je pa dober in pravičen gospodar, ki je vsakemu priznal plačo ali mezdo, kot zasluži za svoje delo. Ni pa mogel videti, da bi se razmeta valo denar davkoplačevalcev, da bi se ustrezalo samo neka terim. On ni bil župan samo za mestne uslužbence, ampak je bil župan tudi za meščanstvo, ki mora dati iz svojega žepa denar za mestne izdatke. Da je meščanstvo to upoštevalo, je kazalo ogromna večina glasov, ki so ga ponovno izvolili v županski urad. Lahko rečemo, da bi bjla v Clevelandu danes davčna mera mnogo višja, kot je, če ne bi imeli tako dobrega in skrbnega gospodarja, kot smo ga imeli v osebi Franka Lausche-ta. Zato smo ga pa tudi vedno podpirali in ponovno zatrdili da ga ne podpiramo zato, ker je Slovenec, ampak za to, ker je dober župan. Tudi potem, ko je kandidiral za guvernerja, smo na tem mestu opetovano izjavili, da ga ne podpiramo za izvolitev ravno zato, ker je naš rojak, ampak zato, ker bo eden najboljših guvernerjev, kar jih je država Ohio še imela. Da smo imeli prav, je že pokazal. Edini boj, ki ga ima z državno legislaturo, je v tem, ker skuša okrniti neupravičene izdatke iz državne blagajne. Tak izvršni uradnik bo imel vedno zaslombo pri volivcih. Seveda tako skrbno gospodarstvo pa nekaterim ni všeč. To je takim, ki so pripravljeni vselej seči v žep in trositi denar na levo in desno — ampak pri tem pa skrbno gledajo, da ne sežejo v svoj žep, ampak v žep davkoplačevalca. Pred takimi "javnimi dobrotniki" moramo biti vedno na pažnji in od vseh strani pregledati njih obljube, ki bodo le iz vašega in našega žepa. Ko je župan Lausche odhajal iz urada, da prevzame vodstvo države Ohio, je izbral in postavil za svojega naslednika, o katerem je vedel, da ga brez skrbi lahko priporoči meščanstvu, o katerem je bil prepričan, da bo stopal po njegovih stopninjah, da bo dober gospodar, da bo dober župan. Naslednikom je izbral svojega pravnega direktorja' Thomasa Burke, ki je v teh petih mesecih že pokazal, da bi Lausche boljšega moža ne mogel izbrati svojim naslednikom. Nek ugleden clevelandski dnevnik je te dni izjavil, da je župan Tom Burke v gotovih ozirih še celo boljši župan, kot je pa sam Lausche. Da je bil Frank Lausche dober župan, je bila v veliki meri zasluga njegovega pravnega direktorja, ki je zdaj mestni župan. Tom Burke je bil županu Lauschetu vedno desna roka ter mu svetoval pri raznih izboljšavah. Seveda, takrat je dobil za vse tisto kredit Mr. Lausche, ker svetovalci dobijo kredit samo takrat, kadar kaj napačnega svetujejo. In če je bil Tom Burke tako dober svetovalec županu Lauschetu, je logično, da je še toliko boljši župan, ker lahko sam izvaja v korist mesta to, kar je prej svetoval drugim. To je vzrok, da v vodstvu mestne administracije ne vidimo dosti spremembe od Lauschetovih časov in to je dobro. Ako smo bili zadovoljni z županom Lauschetom, moramo biti toliko bolj zadovoljni z njegovim naslednikom, ki ga je Lausche sam izbral kot najboljšega moža za ta urad. Ako smo podpirali župana Lauscheta, bomo podpirali tudi njegovega naslednika, ki ga nam je Lausche priporočil. Bedasto bi bilo od nas odstaviti župana, o katerem, kot smo zgorej omenili, pravijo, da je celo boljši kot je bil Lausche in iskati drugega, o katerem ne vemo, kakšen župan bo, ali podpirati celo kakega kandidata, o katerem vemo iz prejšnjega njegovega delovanja, da bo delal z denarjem davkoplačevalcem, kot bi dali otroku polno pest dolarjev. Taki ljudje, ki se jim denar davkoplačevalcev ne smili, taki niso priporočljivi, da bi bili varuhi našega denarja. To bi bilo prav tako kot če bi postavili kokoš na kup pšenice. In-taki ljudje, ki priporočajo take vrste kandidate, to ne delajo iz ljubezni do davkoplačevalcev, ampak iz ljubezni do sebe, ker jim je kandidat za njih podporo že naprej obljubil — korita. Župan Lausche in zdaj njegov naslednik Tom Burke sta komaj spravila naše.mestno gospodarstvo v red, zato ne bomo šli torej iskatj nove župane, da bomo zopet tam, kjer smo bili v času slabih županov. O tem bomo v kampanji še pisali. Za danes naj povemo, da naš časopis na celi črti podpira v izvolitev sedanjega župana — Tom Burke-a. Mi osebno nismo imeli nobenih koristi od župana Lauscheta, nimamo nobenih od sedanje- Dobili smo knjigo, ki slika začetek komunistične revolucije na Slovenskem. Knjiga je izšla v začetku leta 1943 in i-ma seveda samo opis partizanskih tolovajstev do tiste dobe. Prinesli bomo nekaj odlomkov iz te knjige. Iz tega bodo čita-telji spoznali, da so na Slovenskem že leta 1942 katoliški krogi natančno vedeli, da je za partizanstvom čisti komunizem. V Ameriki mnogi katoličani prav do zadnjega časa niso hoteli vrjeti, da je Titovo parti-zanstvo pravi komunizem in beseda Osvobodilna fronta samo figovo pero, s katerim so zakrivali grdobijo komunistižne diktature. Iz knjige bo tudi razvidno, da je bilo samo logično, da se je začelo ljudstvo boriti proti partizanom in organiziralo samoobrambo. Zato so vsi očitki izdajalstva le izmišljotine propagande, kateri so žalibog tudi.v Ameriki mnogi nasedli. Upoštevati je treba, da je knjiga izdana v Ljubljani že v začetku leta 1943, da so potem sledili veliki dogodki zadnjih dveh let, pa vendar sodba knjige o partizanstvu še danes drži. Komunistična vlada v Jugoslaviji in njena dejanja proti katoličanstvu doka zujejo, da je knjiga partizan-stvo čisto prav ocenila. Danes je partizanstvo s pomočjo zaveznikov zmagalo. Iz knjige je razvidno, kaj ima narod v starem kraju pričakovati od nove partizanske svobode. Uvodna beseda Slovensko ljudstvo v Ljubljanski pokrajini se je dobro zavedalo, da njegove odločitve in njegova dejanja med to vojno ne bodo sprjeminjale ne političnega, ne socialnega reda v povojni Evropi. Vedelo je, da ni cilj niti enega, niti drugega vojujočega se tabora, pripraviti ob ogromnih lastnih vrstah boljševizacijo Evrope ter utirati pot oblasti Sovjetske Rusije nad Evropo. Zato se je posvetilo svojim življenjskim nalogam. Ljudstvo je imelo ves interes, da si z mirnim delom zagotovi obstanek in bodočnost. Samo sovražnikom našega na-naroda je . moglo biti do tega, da se slovensko ljudstvo na o-zemlju te pokrajine ne ohrani. Ce si je kdo prizadeval, da bi mirno življenje tega ljudstva motil; če si je prizadeval, da bi znosno stanje, ki smo ga bili deležni, prenehalo; če je hotel z dejanji, ki so to stanje po-slabzšala, ki so naše ozemlje spremenila v vojno področje ter povzročila, hude represali-je, je to bil sovražnik slovenskega naroda ali pa plačan od njegovih sovražnikov, to je od tistih, ki imajo v svojih načrtih odstranitev našega ljudstva z zemlje, kjer je vse od začetka prebivalo. Z vsem tem je od poletja 1. 1941 dalje nad slovenskim narodom grešila organizacija, ki si je nadela sleparsko ime 0-svobodilna fronta (OF). V znamenju OF in po njenem prizadevanju smo Slovenci v Ljubljanski pokrajini izgubili položaj, ki smo ga imeli takoj po vojni. V znamenju Of se je začela agitacija, katere cilj je bil, z lažmi zmešati in nahuj-skati zapeljane ljudi do dejanj, zaradi katerih je trpelo in tr- pi vse ljudstvo.' V znamenju OF in pod vodstvom OF je potekalo delo, zaradi katerega je naša zemlja postala bojišče, zaradi katerega je uničenih tisoča slovenskih življenj, uničenega za milijone in milijone slovenskega narodnega imetja; zaradi katerega je na tisoče družin brez strehe ali nesrečnih; zaradi katerega je prišlo nad naše ljudstvo gorje, kakor ga v svoji zgodovini ne pomnimo. V znamenju OF se je začela med nami, edinem narodu v Evropi, revolucija, ki nas je pred svetom osramotila kot politično nezrel, narodnostno nezaveden in moralno načet narod. Še več. V znamenju OF se je začelo in se nadaljuje množično ubijanje poštenih slovenskih ljudi, uničevanje našega naroda ter njegovega imetja. To se pravi, da je Osvobodilna fronta ne le v službi naših narodnih sovražnikov, temveč je sama poglavitni sovražnik našega ljudstva. O tem danes ni več dvoma. Dejanja poldrugega leta: organiziranje blazne, samomorilske in bratske morilske revolucije, načrtno pobijanje poštenih slovenskih ljudi, priprava množinih pokol jev, ki naj spravijo s sveta večino poštenega ljudstva, požiganje vasi in domov, cerkva in šol, preračunano povzročanje represalij, vse to kričeče in neizpodbitno priča o tem, kaj je OF za slovenski narod — namreč sovražnik št. 1. Kako to? Ker je OF v službi največjega sovražnika slehernega kulturnega naroda — komunizma. Se več: Ker je OF ustanova in orodje mednarodnega komunizma za uničenje slovenskega ljudstva, njegove kulture in vere. Ker je glavni in edini namen OF bil razdivjati med Slovenci komunistično, socialno in politično revolucijo, po sledic katere majhen narod, ka kor je naš, ne bi mogel prežive ti. Da je Osvobodilna fronta komunistična tvorba in orodje za komunistično revolucijo med Slovenci, dokazujejo naslednja dejstva: 1. Gibanje OF se je v Sloveniji začelo natanko ob vstopu Sovjetske Rusije v vojno. Prej o njem ni bilo sledu. Tedaj je vrhovna komunistična centrala v Moskvi, Kominterna, dala zapoved za splošno komunistično vstajo po vsej Evropi. Od zval se tej zapovedi ni nihče razen plačanih komunističnih a gentov v Jugoslaviji. Progra-matična himna slovenskih partizanov, oboroženih krdel OF, to dokazuje z verzi: "Naglo puško smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj oklicali." Druga partizanska himna pa pravi: "Na kl;c kominteme združite se v čete — v boj za svobodo, v boj za sov-jete. Rdeče smo fronte bojevniki mi, ker naše je geslo: sovjeti sveta!" (Slovenske partizanske pesmi: izdalo glavno poveljstvo BOMO ZAMENJALI Rdeče točke za porabljeno kuhinjsko mast. Naša vlada je pooblastila vašega mesarja, da zamenja rdeče točke, s katerimi boste mogli dobiti surovo maslo, v zameno za vašo porabljeno mast ... 2 rdeči točki in 4c m vsak funt masti. Zato shranite vsako kapljo porabljene masti vsak dan. Zam'enjajte jo točno! partizanskih čet junija 1942). 2. Začetniki in voditelji gibanja OF so bili komunisti. Komunistična stranka in njen organizirani proletariat sta bila duša in gibalo OF. Za to je na razpolago nešteto uradnih priznanj vodstva OF. Tajnik izvršnega odbora Osvobodilne fronte in tajnik slovenske komunistične stranke Edo Kardelj-Krištof pravi v svoji okrožnici "O revolucionarnem razvoju slovenskega narodno - o-svobodilnega gibanja OF" takole: "Temeljna sila, ki je omogočila in razvila borbeno enotnost slovenskega ljudstva, je bila •// je s svojim avantgardističnim značajem, preizkušenim in zakaljenim kadrom ter krepkim nelegalnim aparatom — KomunisVčna partija Slovenije. . . Ta sila je bila že za Jugoslavije globoko nelegalna, delovala je v nepomirljivem nasprotstvu in zagrizeni borbi z vsemi vladajočimi krogi. . . Današnji politični hegemon (t. j. samovladar) slovenskega naroda je proletariat Slovenije... Temeljno silo revolucionarno -demokratičnega razvoja slovenskega'naroda tvori proletariat s svojo avantgardo — Komunistično partijo Slovenije... Bistvena karakteristika osvobodilne borbe slovenskega na roda je, da se razvija pod he gemonijo komunističnega prO' letariata." Druga okrožnica istega voditelja OF in komunistične stranke pravi: "Partizansko gibanje se bo okrepilo, bo zmagovalo in doseglo svoj cilj samo, če bo vsak komunist do kraja 'zvršil svojo dolžnost in če bo ljubosumno bdel nad notranjo moralno in politično čvrst!no partizanskih čet." Letak, ki ga je v imenu OF komunistična stranka izdala po lanskih decembrskih racijah za Ljubljano, pa pravi: "Zavihrali bodo rdeči prapori svobode in zadonela bo in ternacionala, pesem vseh pria-teljev svobode. . . " In tako dalje. . . (Dalj6 prihodnjič) —-o-— Sedmi dan je za počitek Hubbard Rd. — čas pa res mineva z velikansko naglico, kar naenkrat je po tednu in ker se ubijam in delam na vse mile vi-že ves teden, zato si rad privoščim malo razvedrila v nedeljo in se prepeljem malo krog naših sosedov. Za obisk sem si bil ■izbral Bennet Rd., kjer sem obiskal Kapleve, ki so se pred kratkim naselili tukaj iz Clevelanda. Prav prijazno farmo imajo in so tudi zadovoljni z njo. Veliko srečo imajo zato, ker nimajo trte, da jim ne bo vzelo poguma d0 farmarstva, kajti novodošleci se prestrašijo ob vsaki taki nesreči, kot je letos zadela tukajšnje farmarje. Starejši farmarji se ne brigajo toliko, ker so že privajeni vsemu hudemu in prenesejo vse: v bojijo voljo udani "ali v katero koli že. Tukaj je v bližini far-j mar, ki ima 24 akrov trte, pa mu je mraz oplazil vso in komaj par let naseljen tukaj, ki pa ni našega rodu. Saj je pa tudi res za Ce verjamete al' pa ne «IIUlSUIIUIUMk Predno bomo šli nazaj na Me-nišijo in se čudili, kako more že popolnoma zaklano prase oživeti in dokazati svetu svojo moč s tem, da vzame na svojem hrbtu na obisk po vasi samega klavca, pomotoma ali nalašč, ne kaže drugače, da povem prej še eno, da boste videli, kakšno spoštovanje in obzir uživajo pri ljudeh ti revni vdovci. Dostikrat sem že slišal, da je zelo grdo zaničevati vdove in sirote, nikjer pa še nisem videl zapisano, niti ne v ustnem izročilu rečeno, da bi bi- obupat. Ko sem ga obiskal, je bil tudi res ves obupan, a tolažil se je s tem, ker dela v tovarni. Kaj naj pa jaz počnem, ko sem kar ob svojem — brez "pe-de." Smisli pa se mi najbolj trta našega soseda Johna, če bi bila obrodila vsaj tam, saj John ni "stinži" in tudi Mrs. Perpar me je večkrat tolažila s tisto dobro kapljico. Bog jim povrni, jaz jim ne bom, ker je zmrzav prekrižala vse namere. Ustavil sem se bil tudi pri prijaznih Gergatovih na Bennet Rd., ki me Mselej z veseljem sprejemjo, kadar pridem. Jako so prijazni tudi stara mamica, to so mati Mrs. Joe Gergatove. Tudi Joe se je jako pritožil čez to zmrzav, ki mu je prekrižala vse račune. Naš ta novi sosed Anton Jereb na isti cesti, se pa nič več ne pokaže tukaj, že od jeseni ga nisem videl. Morda se je oplašil tudi on. Tako vidite se kratkočasim sedmi dan v tednu, saj je Bog zapovedal, da je sedmi dan za počitek. Tega se pa jaz dobro držim, čeprav morda vseh božjih zapovedi ije izpolnujem kot bi jih moral, ampak to pa, če je le mogoče. Sicer je malo godrnjanja radi tega, pa ti^o se že pozabi, ko se pa tako neusmiljeno zaletavam v delo ves teden, si mislim, en dan bo pa ja moj, kaj bi me imelo delo tako pod komando. Farmarski pridelek bo v mnogih krajih precej manjši letos kot je bil lani in to pa zato, ker so pobrali vse taboljše farmar-ske delavce v armado; bi rekel v nepotrebno in nekoristno delo, ki je samo za uničevanje. Kar so narodi gradili tisočletja, je bilo sedaj v par letih vse uničeno. Zato bodo pa narodi trpeli sedaj pomanjkanje in vse to samo zaradi nekaj prenapetežev — diktatorjev. Koruzni pridelek, ki je bil lansko leto jako dober, bo letos precej manjši, ker jo bodo precej manj posadili. Tako vse kaže, da tudi koruznih žgancev ne bo na ostajanje, prav takti jo bo primankovalo tudi za živino in radi tega bo tudi manj prašičev, ker jih ne bo s čim krmit — iz tega sledi, da bo primankovalo mesa. Kako bo po vojni, se pa še ne ve, kajti zbirajo se precej temni oblaki nad nami. V nekem angleškem časopisu sem bral, da ta zmaga ne bo "V-E day," ampak da bo samo "V-C day." T0 pomeni zmago za komunizem, ki bo podjarmil Evropo. Dalje pravi isti list, da na Jalta konferenci nismo izgubili samo prilike za stalen mir, ampak kar je še slabše, obljubili so ali se zavezali, da bo na razpolago ameriška armada in denar za nadaljnih 50 let za evropske spletke. Takole vidite, so baran-tali veliki trije za zaprtimi vrati, potem pa tak jamer. Kot je videti so ameriški sinovi prodani Evropi za nadaljnih 50 let in z njimi tudi ameriški kapital. Ljudje pa ne berejo takih resnih stvari, zato je pa tako moledovanje. Bere se še več o tem, a jaz sem povzel samo gotove in resne stvari. O Jaltski konferenci se sliši vedno več in kot pove, da smo popolnoma prodani v (Dalle o« 3. «tramj »83 lo kaj napek, če ni »or celo dopadljivo, če se en° jj vdovcu na račun. Kdo | 1 pogruntal, ki je prvi re ' je vdovec za devet fantjj ne vem. Zato bi pa tlldl.., del tistih devet fanto^vJa.l reprezentirajo enega vd ^ do najbrže take sorte * ki so štirje pod enim » mlatili. ^ Torej meni se je v^ ena, ki jo moram PoV> te mu, da ga V07^'^ ročam, naj si lie ^ ' hlebca naenkrat v „ 1 naj ga je po P*"®? ^ Da bodo, so ob U fl pretege naši dek > ^ ■ menda j'a. Pa ' grde, še daleč od ye ■ čne Lahova PeP<»' blel ; čakljivi, otipa'vatt^t vseh strani in P° ' P1 ' vah stavi konkr' * "Punce, rajtam, a gilj ■ za Jakata preVeJ\a!, »j 1 se ga človek n^ jC. ]< ' le bolj za poslad^eij • ga odlomimo en 1 saj mu ni treba ' ?eM < da mu je dala M i > hlebec. 0 > "Ampak da bo>^JJ • veste, ker jaZ lie j i me zavoljo te*al®eb," j»I • vlačil Jack po z° J " Lauschetova Jos ^J "šur, da i misliš," je hite\ ^ i ki je v tem že ' ■ ga dala prUatel3' /J ■ kos, največje**J p'f ' la, ker ona je • na to lepo iclej0-^ J ■ so. Si hitele ; otepale kruhek- j 1 landu ne pe<^° . ifl "Dvakrat ^VJ pa je po konštatirala ^ led J začela sumU^ % fi ' lo polovico hlevD 'Kaj P i ' jateljici, en P'lJ dve. Oni dve ^ j ' kar je res ^ P* /1 morda imeli sv J stvari. čjl "Prav za ptriin'' wi 1 stvar od vseh b » i nobenega M nosile tegale P o Veste kaj, ke 0iV M tem, kar še t» >< I bo mir. Mem V < jo v hlebec, korensko d&ber. , molčale." saj žegfn&j tisti hi se vsaj. zdaj fe.i j ber dajeb'1- , ! deli, če bodo_ t, < I koledvat za 'vdovca v ;c**' «jim nič, P°re 41 France Bevk Pravica do življenja •J« so ga, kam hoče. V: . aJ'e ali v Benečijo. Na .Me, kjgj,. so mu ^rajj in fj znani. Ce bi mu no-, a malce trda v stopalu, f.,^1 vpisal med vojake. iBfl i* vedel, kam se bo ^ bo počel. Ali bo pri-P Postane razbojnik? j^u hrbet še ni bil do-Jen, si je vendar želel I ^ko že mora tako biti, I Wei ■ v i |. J jece, iz tega kra-Prevar in spominov, se mu je prav ob mili še huje trgalo gr-da bo imel kdaj la-^111 družino, so mu u-J^kostjo se je spomni'ki mu jih je govoril Prvi večer, ko se je 0(1 vojakov. Ve, kako ne more vedeti, ka- : L.Cal- Bog si ga vedi, !j Jeg°v grob. Nihče ne t Pom°lil na njem, niti , ko je topla po- L ,Svojim občutkom. , Ct: je ječai-< poseben duh je j j^ Je. jerneju se je za . I^elo, da vidi pred j i.],t 0 kakor takrat, ko j \ "jim in so bili gi- I telesa podobni pe- • jfje. ; |a° Prve hiše v Pod-ljeJ Se je bilo že zdani-bili že vstali in voglov. Ko so ^^neja med štirimi l^eti pogledali. Pa : jstj^f1'' koga peljejo, ki jjo ga bili ne-s kamenjem. Jer-da vidi-drzno, izzivalno v oči. A bolelo fc °Pazil več mrzkih ii Pogledov. na Knezi sc je '■te^. 'el° se mu je, da W artov obraz za ši-niu je dvignil (j' je izpljunil. % \j6Va^ -)'e može, ki so 'i* s Poznali. Pozdrav-Pogledi. Nekateri so se delali, kakor da ga ne poznajo. Zmeraj bolj ga je prevzemalo spoznanje, da valijo vso krivdo za nesrečo nanj, ki je bil sam v največji bedi in nesreči. K splošni nejevolji je pripomogla tudi lakota. Ljudje so postali popadljivi ko psi. Oči so jim govorile: "To je človek, ki smo mu plačevali pun-tarski davek." Kaj imajo od tega? Kakor da bi bili s tistimi vinarji rešeni vse revščine. Niso ga vso pot spremljali le očitajoči pogledi, pale so tudi besede. "Povrniti bi nam moral, kakor je razsojeno, a se nam bo izmuznil." Jerneja je stisnilo za srce, kri mu je pognalo v glavo. "Niti solda nisem porabil zase," je ogorčeno vzkliknil, četudi ni govoril čiste resnice. "Kaj nisi? Še bratu si metal, da je potem popival!" Izganec je povesil glavo. Kaj naj bi bil na to odgovoril? Obšla ga je taka bridkost, tak srci, da bi bil jokal, a obenem s pestmi mahal okoli sebe. Ali , mu ni vikar Valant tega napovedoval ? Ako bi bili zmagali, bi Dilo drugače. Tedaj bi ga v pro. : mesijah nosili na rokah. Le eden — sključen starec, ; saterega je komaj na videz po-snal — je pristopil in ga zgra- ' .jil za zvezane roke. i "Pogum, Jernej Mavric!" mu i je rekel. "Ni še vseh dni" ko- i lec!" "Proč!" Biriči so ga pahnili od njega. 1 Jerneju je bilo, kakor da mu 1 ie božajoča roka segla v srce. ' Saradi starca, ki je s solznimi . Krni gledal za njim, ga ni več I .i.ko bolelo. Ni maral več niti ' nisliti na to. Mislil je na Marulo. Prej se ie je bal srečati, a nenadoma si e strastno zaželel, da bi jo vi-icl. Ta žel j a. mu je rasla od :renutka do trenutka. Ali je ivedela, kako je z njim? Ali ja ne čaka ob poti vse dni in ;oči, kdaj pride mimo? Pa saj :evica ne ve, v katero stran ga jodo gnali. A kaj, če bi jo sre-;al? Ne more ji pomagati, ka-ior bi ji rad, a hotel bi ji re- vsaj toplo besedo. Naj ne skrbi zanj, bi ji naročil, on bo . ie prenesel. Nase naj gleda, za atroka naj skrbi. Vse drugo — kakor je božja volja. Toda zaman se je oziral ob klancih, do bi jo zagledal čepečo v bregu. Zaman mu je divje zatolklo srce, kadar koli je uzrl kako žensko. Marule ni bilo. Morda si ji nihče ni upal 1 povedati. Da Bi vedela, kako ji je blizu! "Naredimo majhen ovinek!" je poprosil biriče. "Pogledal bi rad domov in se poslovil od žene." "Ha! Kaj si boš še izmislil!'* "Niti za uro časa se ne bomo zamudili." "Nič! Dalje!" (Dalje prihodnjič). -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI" ________ ! Garaža v najem V najem se da garažo za en avto na Bobna Ave. Naslov se izve v uradu tega lista. (120) Dobra prilika . Ako želite imeti svoj denar investiran po 10%, potem kupite posestvo, ki se nahaja na 63. cesti blizu Glass Ave. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Več podrobnosti izvesti pri J. Sterle 6713 Edna Ave. EN 0147 Kličite po 6 uri zvečer. (Tues. & Thur. June 21) je pokazal, da bo skrben gospodar, kot moramo vsi biti, če hočemo grunt voditi naprej, da ne propade. Vreme se drži že lep čas nekam kislo, kot tisti, ki se "ga je nacfihal" prejšnji večer. Megleno, deževno, da ni sposobno za nobeno farmarsko delo zunaj. K sreči je moje delo največ pod streho krog kokošk. Mladi pete-linčki tudi kaj lepo rastejo, kmalu bodo za ponev. No, potem se bom pa že odihaval znjimi. če se vreme kaj kmalu ne uredi, bo trda za farmarje, kajti kmalu bo čas koruzo sadit. Pri nas je k sreči že pod streho in ni nobene skrbi radi nje. Pozdravljeni, Frank Leskovic. Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaSe Čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. __(Tues. x) IfEDITOR CLEM P S®*"-' By Ralph Kemp This next stickfu! o' ,vpe Is coin- to «y Just one thii^-uY eat 70 mil tiom of jap, , E<" ,u f NOVICE S HUBBARD RD. (Nadaljevanje z 2 strant) bodoče in nam ne preostaja drugega kot prelivanje amerikanske krvi, kadar se bo Stalinu in Churchillu tako zahotelo. Upajmo pa, da bo naš novi predsednik Truman vodil našo novo domovino po boljših potih kot so pa zgoraj-omenjena. Pokazal se je že, da se b0 držal svojega posla, ker ni šel na konferenco v San Francisco, ampak je poslal tja svoje zastopnike, o katerih je prepričan, da bodo pošteno zastopali tp deželo. Izrazil se je bil, da on želi ostati pri svoji pisalni mizi, kamor "belonga." Tako je tudi vprav. Gospodar naj se drži domače hiše in pravilno vodi svoje posle, hlapci ali Sluge pa naj opravljajo zunanje posle, kajti le na ta način bo red doma. če se pa gospodar potika okrog in obljublja nekaj, v kar sam ne verjame, potem ne bo reda doma. Tako se V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI ' PREDRAGEGA IN NEPOZABNEGA OTROKA IN OČETA Louis Urbančič ki ca je Boff poklical k sebi dne 22. maja 1930. Petnajst let hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce. Bog odvzel soproga in očeta, počivaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O. 22. maja 1945._ .............................................S Gornja slilca je bila posneta nekje na Pacifiku. Na bolniški postelji ves v povojih je letalski narednik II. E. Ertoin iz Bessemer, Ala. Na desni poleg njega je major-general Willi's H. Hale, ki je izročil naredniku kongresno odlikovanje. za junaški čin, k-o ?'e iz bombnika B-29 v poletu nad Tokijem odvrgel japonsko žvepleno zažigalno bombo, ki je bila obležala na bombniku in je s tem rešil življenje cele posadke bombnika. Na levi pa je videti stoječe v pozoru člane posadke, katerim je narednik rešil življenje. rnmrmjiTLTJiri anjriJLarmjTrLrmjTjruTrLri i K. S. K. JEDNOTA 5 * * i? ic * ? POSOJUJE DENAR " , Š tem in nečlanom 5 a na zemljišča in posestva ja po k% obresti £ lJ brez kake provizije 5 ali bonusa ? ****** e Posojila so napravljena na tak način, da se na nj glavnico odplačuje v mesečnih obrokih» h Za pojasnila in informacije pišite na: 5 GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 1 351-53 NORTH CHICAGO STREET 5 j JOL1ET, ILLINOIS P 7Lfirm .n.,n.r»_riP..n._n,njn..RrirLrLrLrin.nTijnnn.n Kupite VOJNE BONDE! Kakor v vsaki kampanji, tako bo naša slovenska banka, The North American Bank Co., tudi v sedanji kampanji (7.) s-..................izdajala vojne bonde. Za to se vljudno va- N^st-ffiiCeiŠu^r bi naše ljudi, da bi se izkazali naklonjene ||ff^JI|f> v tem, da podpiše te bonde v domači ban-^dftMmi i ki, kar šteje v kredit narodu. S tem, da mMM: kupimo bonde pomagamo skončati vojno, "'^V' pa Prihranimo denar z narastkom obresti. Poslužite se domačih ustanov, banke in posojilnice. V imenu direktori-ja slovenske banke. ANTON GRDINA, predsednik. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE DRAGE MATERE ■v Mary Cesnovar ki so mirno v Bogu zaspali dne 22. maja 1943. Bog odvzel nam drago mamo, Sedaj se srečno veselite, in srce zlato našlo je pokoj. kjer ni trpljenje ne skrbi, Z Bogom Vam srce ponavlja, počivajte v miru, blaga duša na Vaš grob spomini hite. in prosite ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: MARY SHUBER in JEAN LOCKER, hčeri; LOUIS in NORMAN, zeta; MARLENE, NOREEN JEAN in JOYCE MARIE, vnukinje; LOUIS JR.. vnuk. Cleveland, O. 22. maia 1945. Ik > ■ ... .'J Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS' Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Craine Ave. En blok južno od Union _(125) MALI OGLASI" Oprema za gostilno Proda se kompletna oprema za gostilno. Za nadaljna pojasnila pokličite HE 7963. (May 22, 26) Za hišna opravila Sprejme se takoj dekle ali ženo za hišna opravila, nič pranja in nič likanja/Pokličite IV 7330. (121) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) DELO DOBIJO DELO B0BIJ0 BELO DOBIJO MOŠKI iN ŽENE za vseh vrst kritična VOJNA DELA DNEVNO IN NOČNO DELO Reliance Electric & Engineering Co. Ivanhoe Div. 1091 Ivanhoe Rd. Marine Div. 1190 E. 152nd St. Oglejte si našo razstavo v Loew's State gledališču. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanie i ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Žglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske se sprejme Za sortiranje obleke. Lahko delo. Predznanje ni potrebno, 75c na uro. Zg'lasite se Transocean Packing Co. 1192 E. 40. St. ___(123) Pohištvo naprodaj Proda se rabljeno pohištvo radi odhoda iz mesta. Zglasite se pred. 10 dopoldne ali po 6 zvečer, ali pa v sredo in nedeljo na 7502 St. Clair Ave. zgorej. (123) Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79 St. HE 2000. (x) Klerk za pekarijo Sprejme se klerk za pekarijo za poln čas. Za okolico E. 220. St. in Lake Shore Blvd. Pokličite IV 0991 ali EV 4417. _(119) Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. 1922 Naznanilo in Z,atrVala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je bil prizadet najbridkejši in težak udarec, ko je na1 nagloma prišlo to pretresljivo žalostno sporočilo, da je v boju za domovino žrtvoval svoje mlado življenje naš prisrčno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat 1944 Pfc. Anthony % Tor luna V hudem boju na Francoskem za močno trdnjavo Metz je podlegel sovražni krogli, ki ga je tako nevarno zadela, da mu je dne 11. novembra 1944 po sprejetih zakramentih vzela cvetoče življenje v najlepših mladeniških letih star šele 22 let. Rojen je bil dne 27. junija 1922 v Clevelandu, Ohio. Boril se je s 377th infantry Regiment 95th Division v tretji armadi pod poveljstvom General George S. Patton, Jr. Prostovoljno je odšel v vojaško službo dne 12. maja 1943 *n preko morja je bil komaj tri mesece. V njegov blag spomin je bila opravljena sveta maša zadušnica v cerkvi sv. Vida dne 13. decembra 1944 z udeležbo voja' ške častne straže. Najprvo se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno slovesno sveto mašo in za ganljive cerkvene obrede. Enako želimo izreči tudi našo prisrčno zahvalo Rev. Andrew Andreyu in Rev. Francis Baragi za asistenco pri sveti maši. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči Mr. in Mrs. Frank in Marian Sodnikar s sinčkom, Mrs. Marian Konchan, Miss Stella Ivanauskas, Mr. in Mrs. Lawrence in Anna Zupančič, Mr. in Mrs. Anthony in Marion Osredkar, ki so žrtvovali veliko svojega časa ter nam bili v veliko tolažbo, nam stali ob strani in nam lajšali najtežje dneve bridike žalosti. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo njegovi zvesti prijatelji tovariši, ki nam tudi vseskozi lajšajo bol. Ravno tako tudi naša iskrena zahvala vsem drugim sorodnikom, prijateljem, našim najemnikom in sosedom, ki so nas obiskovali in tolažili v teh žalostnih dnevih. Obenem tudi iskrena hvala Dr. Michael F. Oman. Prisrčna hvala Warner and Swasey, ki so v blag spomin našega sina poslali krasne cvetlice na dan svete maše in za izkazano čast v njih letni knjigi. V globoki hvaležnosti se želimo prav prisrčno lepo zahvaliti vsem, ki ste v blag spomin našega edinega sina in brata v talfo obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove blage duše, in sicer: Rev. Max Sodja, Mr. Frank Sodnikar, st., Mr. in Mrs. Frank in Marian Sodnikar in godson Fran-kie, Jr., Mr. in Mrs. Lawrence in Anna Zupančič in družina, Mr. in Mrs. Anthony in Marion Osredkar, Mr. in Mrs. William in Frances Gordon in hčere, Mr. in Mrs. Larry V. Zupančič in Carol, Mr. in Mrs. Anthony R. Zupančič, E. 74 St., Mr. in Mrs. Joseph Hren in Anne, E. 71 St., Mr. in Mrs. James Barclay in družina, E. 77 St., Mrs. Marian Konchan, Miss Stella Ivanauskas, Mr. in Mrs. John Ivanauskas, Mr. Frank J. Modic, E. 68 St., Mr. in Mrs. Frank Modic, E. 68 St., Mr. in Mrs. Rudolph Sajovec in družina, Varian Ave., Mr. in Mrs .Rudolph Konchan in Nancy, Mrs. Mary Marinko in družina, Mr. in Mrs. Michael Sedlak in Shirley, Mr. in Mrs. Frank Skerl in družina, Mr. in Mrs. Louis Gruber in Yvonne, Mrs. Stephanie Kozorog, hči Lillian in Mrs. Frances Repar, Mr. in Mrs. John Skerl in sinova, E. J57 St., Mr. in Mrs. Anton Smolic, E. 236 St., Mr. in Mrs. John Kromar in družina, E. 63 St., Mr. Ed- . ward Wierna8z, Mr. in Mrs. Frank Zobec in druži- na, Glass Ave., Mr. in Mrs. John Mahne, Sr., in družina, Prosser Ave., Mr. in Mrs. John Mahne, Jr., Miss Marie Telich, Mrs. Julia Brezovar, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Dr. in Mrs. Anthony J. Perko, Mr. in Mrs. Frank Grdina družina, Mr. Martin Svete, Mr. in Mrs. Joseph Grdina, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Joseph Nemanich in družina, Mrs. Emily Arko in družina, E. 64 St., Mr. in Mrs. Bias Pa-pesh in hčere, E. 92 St., Mr. in Mrs. Anton Prime družina, Mrs. Frances Modic, E. 64 St., Mr. in Mrs. Joseph Mlakar in hčere, E. 76 St., Mr. in Mrs. John Schneider in hčere, E. 74 St., Mr. in Mrs. John Skraj-ner, Sr., Metta Ave., Mrs. Frances Orazem in hčere, Mr. in Mrs. John Novak in družina, Carl Ave., Mr. in Mrs. Louis Zakrajsek in družina, Overlook Park Drive, Miss Justine Mervar, Mrs. Mary Brodnick -Miss Mary M. Brodnick in Mr. Frank J. Brodnick, Carl Ave., uredništvo Ameriške Domovine, Mr. in Mrs. Joseph Stare družina, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Anton Korošec, Addison Rd., Mr. in Mrs. Louis Peterlin in sinova, Mr. in Mrs. John Cdlesnik in Johnny, Mr. in Mrs. Victor Vokac, Jr., Mr. in Mrs. Steve Markolia, Mrs. Rose Zupančič, Bonna Ave., Mr. in Mrs. John Rigler družina, Bonna Ave., Mr. Frank Koscak, Miss Mary Koshak, Mrs. Ann Bizjak, Mr. John Tercek, Sr., Mr. Anthony Tercek in Mrs. Gene Padlovich, E. 64 St., Mr. in Mrs. Joseph Zakrajsek družina, Addison Rd., Mr. in Mrs. John Glavic in družina, E. 64 St., Mr. in Mrs. Charles Levee, Mr. in Mrs. John Brodnick in sin, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. Anton Gregorac, Mr. in Mrs. Frank M. Shega in sin, Mr. in Mrs. Florian Močilni-kar in družina, Mr. in Mrs. Louis Cimperman in družina, Norwood Rd., Mr. August Prijatel in Mr. Frank Prijatel, Mr. in Mrs. Frank Baraga, Sr., Lock-year Ave., Mr. in Mrs. Anton Anzlovar družina, St. Clair Avenue, Mr. in Mrs. Hočevar družina, Bliss Ave., Mr. in Mrs. Anton Strniša, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Anton Znidarsic in sinova, E. 60 St., Mr. in Mrs. Frank Skuly, Addison Rd., Mr. in Mrs. Frank Arko, E. 77 St., Mrs. Ursula Lovšin, E. 85 St., Mrs. Tomsic, E. 61 St., Mrs. Nosan družina -Slovenian Home Bakery, Mr. in Mrs. Frank Svigel družina, E. 60 St., Mr. in Mrs. Blaz Hace, Mrs. Praznik, E. 61 St., Mr. in Mrs. John Lube, Sr., Addison Rd., Mrs. Mary Zuzek in sinova, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Anton Koprivec, E. 76 St., Mr. in Mrs. Frank Urbiha, Schaefer Ave., Mr. in Mrs. Leo Fur- Ian, E. 60 St., Mr. in Mrs: Joseph Matjasic, Bonn* Ave., Mr. in Mrs. Frank Majer, Edna Ave., Mr-in Mrs. Frank Steklasa, Sr., Mr. in Mrs. Emil Trunk' Mr. in Mrs. John Pajk, Edna Avenue, Mr. in Mr* Joseph Ponikvar in družina, E. 118 St., Mr. in Mr®' Frank Swegel družina, E. 77 St., Mr. in Mrs. J°h° Sterk in hčere, Mr. in Mrs. John Billi, Mr. in Mrs-Louis Bavec, Bayliss Ave., Mr. Joseph Globokar, 74 St., Mr. in Mrs. Benno B. Leustig, Mrs. At**19 Lavric, E. 58 St., Mrs. Anna Pozum in hči Anna Ja' len, družina Matt Skerbec, E. 61 St., Misses Frances in Mary Russ, Mr. in Mrs. Frank Koshak, Mr Mary Prijatel in sin Eddie, E. 66 St., Mr. in Mr* Joseph Somrack in družina, E. 64 St., Mr. in Mr ' Joseph Doles in družina, Mr. in Mrs. James Nousa^ Bonna Ave., Mr. in Mrs. John Russ družina, Myf® Ave., Mr. in Mrs. Valentin Sustarsic, Canon C» * Colorado, Mr. in Mrs. Anton Brodnik družina, ^ žbenci Ameriške Domovine: Miss Mary AndolseK Mr. Frank A. Turek, Mr. Frank Walter, Mr. W ward Debevec - Mr. Vic Knaus - Mr. Jerry KnaU« j Mr. Victor Jadrich - Mr. John Jadrich - Mr. Mich*« Kolar in Mr. Joseph Turk, društvo sv. Vida št. KSKJ, Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota,1 ^ Entire Armature Dept. of Leece Neville Co. No- 2* • Ba- Našo iskreno zahvalo izrekamo Rev. Francis p ragi, Rev. Andrew Andreyu in Miss Eleanor N linger za vse storjene usluge in ki so preskrbeli jake iz Crile Hospital. . Q Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, j*1 se udeležili svete maše v spomin pokojnemu in, mir in pokoj njegove duše, posebno pa še našim K mačim fantom vojakom, marine in merchant ^^ „ ne, ki so bili ravno na dopustu in so se tudi ude žili svete maše. j0 Enako naj tudi sprejmejo našo prisrčno zahv ^ vsi, ki so z nami sočustvovali ter nam izrazili so^a osebno, s telegrami, pismi in sožalnimi kartami- .je Iskreno se želimo zahvaliti Soldiers from ^ Hospital: Pfc. Bernard Allyn, bugler, Pfc, mond Heil in Cpl. John Hixon, guards, za u ..i,re« in častno stražo pri sveti maši. Obenem tud*lS- na hvala Mrs. Frances Repar, ki je vse preskr in pripravila kosilo za vojake. _ Če uho slučajno katero ime pomotoma izpu8 prosimo, da nam oprostite, ker naša želja je lZf vsem najtoplejšo zahvalo. Prisrčno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, od žalosti se je trgalo srce, ko smo dobili to najbolj pretresljivo žalostno sporočilo, da si za ljubezfn svobodo domovine žrtvoval tako prezgodaj že svoje mlado življenje. Velike Tvoje upe in načrte je prekrižala kruta vojna in prelil si nedolžno kri za ^j,, je bil naznanjen in upamo, da bo trajen in pravičen, da ne bodo vse Te nedolžne žrtve zaman. Bridke bolečine stiskajo srce staršev in sestre ob veliki edinega sina in brata, ki smo ga vsi tako goreče ljubili in tihe solze nam zalivajo oči, ko prihajajo Tvoji tovarši, ker tako si želimo videti tudi Tvoj smehlja ^ obraz, a veselje je za nas zatemnilo, ker ne pride tisti zaželjeni dan, ko bi se Ti povrnil nazaj med nas in tako daleč od svojih dragih sedaj počivaš, da ne m ^ mo pohiteti na Tvoj grob. Bil si nam in Bogu vedno ljubeznivo vdan in spomin na Tebe, dragi Tony, nam bo vedno os tal drag in bo živel med nami in v p -j srcih do konca naših dni. V tolažbo nam je vest, da si bil spravljen s svetimi zakramenti in tolažili svete vere, spavaj sladko, počivaj mirno v oddaljeni zemlji in pri Bogu uživaj večno veselje, kjer vlada srečni mir in kjer se enkrat srečno združimo. Žalujoči ostali: ANTHONY in ANNA FORTUNA, starši DOROTHY, sestra Zapušča tudi žalujočega starega očeta FRANK SODNIKAR, st. žalujoče strice: FRANK SODNIKAR FRANK FORTUNA in žalujoče tete: MARION OSREDKAR, ANNA ZIJPANČIČ in FRANCES GORDON FRANKIE, JR., godson in mnogo drugih sorodnikov Cleveland, Ohio, 22. maja 1945.