Političen list za slovenski narod. rt lois i gld., m jod« Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta;« gld., za* mesec 1 gld. 40 V administraciji.prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ca pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., k. jeden t mesec l gld. V LJubljani na dom pošiljan velja I gld. 20 kr. več i ia leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo [in ekspedlolja jv ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh nlicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. V Ljubljani, v soboto 9. marea 1895. Letnili XXIII. Posvet ministrov. Z Dunaja, dne 8. marca. "V četrtek so se sošli vsi ministri na Dunaju vf posvet, kateremu je predsedoval oesar. Kakor listi poročajo, bile so vzlasti tri stvari, s katerimi se je mini-»terski svet pečal holj obširno. Na dnevnem redu je namreč bilo celjsko vprašanje, volilna preosnova in postopanje vlade o?,sproti radikalnim strankam. Cel jsko vprašanje! To bo še poznejše .čase zgovorna priča, kako se je Slovencem godilo v kulturnem oiiru koncem 19. veka v državi, ki zagotavlja vsem ntrodom jednake pravice ter vsakemu •omogočuje, da se izobražuje na podlagi matemega jezika. <61ege celjskega vprašanja vlada zastopa še vedno ono stališče, katero je nastopila, ko je v letošnji proračun postavila svoto, da se prične v Celji s slo-vensko-nemškimi vsporednicami. Izrekel se je pa mi-nisterski -cvet, da nima vlada nič proti temu, ako stranke koalirancev v tem vprašanji napravijo kaki dogovor, 'po katerem ki se kočljiva utvar rešila v vsestransko zadovoljnost. Ako bi~ee pa ne doseglo tako eporazu-mljenje mej omenjenimi straaki, tedaj bode vlada vkljub temu vzdrževala v proračunu določeno svoto za slovensko-nemško gimnazijo v Celju. Vlada ima voSjo potom uprave to dognati, .čemur se v zbornici od strani liberalcih Nemeev stavijo tako »brezobzirne, a tako malo vtemeljene ovire. Nemški nacijonalni listi seveda že tudi kriče proti temu korake vlade ter izjavljajo, da se bodo njih poslanci •tudi temu ustavili z vsami silami. — Slovenska štajerska poslanca sta bila zadnje dni povafohent pri ministru predsedniku kuezu AViadisehgraeizu, kjer bo se razgovarjali o tem prepornem vprašanju; kakor li«ti poročajo vstrajak. sta slovenska posianca pri svoji zahtevi, katere podpira ves konservativen klub. Kakfien da bo koneeei vspeh, sedaj še ne moremo presoditi, ker je stališče vlada zaradi v o-1 i 1 ne rs fo r m e zelo omajano. > Obšir no namreč se je ministerski svet bavil tudi z volilno ] »reosnovo iin ktkor je posneti iz raznih razgovorov v zboraici in iz časniških naznanil, se je aeptrt z najvišjega mesta odločno zahtevalo, naj se že vem lar enkrat kaj stori glede volilne preosnove. N. J?r. Presse zatrjuje, da so posvetovanja -izbranega pododseka za volilno reformo odločilnega pomena za ministerstvo. To se pravi po domače: Ako se podadstiku kmalu ne posreči najti rešilne poti iz zagate, kateri se pravi volilna reforma, tedaj je odločena, osoda misisterstara, ki je dalo besedo, da z voliln o reformo stoji is pade. Upanje pa se je izrazilo v noinisterskem svetu, da je mogoče najti vsaj nekaj .bistvenih določil giede volilne preosnove, v katerih se združijo koalirane stranke. Ako se to zgodi, tedaj bo na podlagi teh točk vlada zbornici j predložila načrt za volilno preosnovo. — Razmere s o vsled teh dogodkov za vlado zelo"napete in na to S'D se ocirali časniki, ki so zadaj« dni pisali o ministerski krizi. Glede stališča vlade nasproti radikalnim strankam, katerim se sedaj pred dunajskimi občinskimi volitvami v prvi vr»ti prišteva krščansko-socijalna stranka, poročajo časniki, da vlada ni odločila nič •bistvenega, ker pričakuje, da bodo v tem poprej zastopniki kodiranih strank v državnem zboru izrazili svoje mnenje. Iz tega se da sklepati, da nemška levica z vsemi silami pritiska na vlado, naj bi pri bližnjih volitvah v dunajski mestni zbor — voli namreč drugi volilni razred torej večina uradnikov — porabila vas svoj vpliv, da ostane večin?, v dunajski mestni hiši zagotovljena židovsko liberalni stranki. Kajti to je povod, zaradi katerega sedaj tako kriče Liberalci proti krščanskim socijalistom, ter zoper oje celo — Rim kličejo na pomoč. Prepričani smo, ako se bodo libecalcem te volitve povoljno sponesle, da bo zepet za nekaj časa prenehala strastna liberalna agitacija zoper krščanske socijaliste in za avtoriteto ter da bodo židovsko-liberalni listi zopet jeli udrihati po papežu in Škotih in katoliški cerkvi sploh po vsaki avtoriteti. Čudno se nam torej zdi, da se celo trezno misleči ljudje vsedajo tako podlim volilnim spletkam židovskih liberalcev. Vsekakor se nam je v bližnjem času nadejati važnih pojavov v našem politično-parlamentarnem življenju, ki najbrže ne bode povsem ugodni za katoličane in Slovane v Avstriji. Tržiške razmere. n. Iz kranjskega okraja. 0 mahinacijah gotovih krogov smo dobili iz Tržiča in okolice mnogo pismenih in ustnih pojasnil, oziroma pritožb. Dasi se nam kaj rado oponaša, da smo »ljudski hujskači", vendar ta priimek vtaknemo za ogledalo ter nadalje vršimo svojo dolžnost, ki obstoji v tem, da merodajue kroge opozarjamo na nerednosti in npozabljivosti" nekaterih izvoljencev na škodo ogromne večine prebivalstva. Sila rodi protisilo, in to je v tem slučaju. Samo dva fakta : Ker ima neki podjetnik precej trdno hrbtišče in ne trdi, da je črno, kar je belo, dobil je v priporočenem listu veselo naznanilo, da mu bodo za tretjino zvišali dohodnino. Kaj porečete k temu, gospodje, ki nas pitate s »hujskači" ? Ker sta dva zastopnika dveh občin ugovarjala, da bi se preložila neka cesta jedino le na korist dveh ali treh vplivnih oseb, takoj se je oglasil »mogotec" ter ju zato-žil, češ, da nimata v redu občinskih računov. Seveda, ko bi ga izvolila častnim občanom, bila bi v njegovih očeh vzgledna župana. In vendar ves svet od Tržiča do Podnarta in Kranja vč, da bodo ljudje morali zložiti v teku let do 20.000 gld., da se bode znani minister še bolj znanega vladarja vozil po gladki cesti do svoje rezidence. Kdo hujska? Ali ne marveč tisti, ki se radi grejejo na solncu mogočne-žev? „Difiicile est satiram non scribere", če tudi LISTEK Potrebuje li človek mnogo zemlje? Ruski spisal L. N, Tolstoj. Preložil Iv. Ev. Družnik. V. Pahom še poizve, kako mu je hoditi ter se odpravi takoj po odhodu trgovca na pot. Hišo prepusti ženi in odide z jednim hlapcem. Pride v mesto iu kupi zabojček čaja, vina in drugih darov, vse, kakor mu je bil svetoval trgovec. S hlapcem odpotujeta ter prehodita kakih 500 kilometrov. Sedmi dan prideta do baškirskih domov. Vse najdeta tako, kakor je govoril trgovec. Baškirci žive na stepi ob reki v kibitkah, pokritih z ločjem. Sami ne orjejo in ne jedo kruha. Po stepi se pa pase govedo, konji in kobile. Za kibitkanai so privezana žrebeta, h katerim gonijo po dvakrat na dan kobile, da žrebeta sesajo. Iz kobiljega mleka delajo ženske sir in kumis, a možje znajo samo kumis in čaj piti, bravino jesti in na žvegljo piskati. Vedno so vedrega obraza, veseli, celo leto praznujejo. Narod je jako neveden, ruski ne zna. a je zelo priljuden. Ko zagledajo Baškirci Pahoma, prilezejo iz svojih kibitek ter obstopijo novega gosta. Dubi se tol- mač. Pahom mu razodene, da je prišel zaradi zemlje. Baškirci se ovesele, primejo Pahoma pod pazduho, peljejo ga v največjo kibitko, posadi ga na preprogo, položi pred-nj blazino ter ga začno gostiti s čajem in kumisom. Zakoljejo tudi ovna ter ga nasitijo z bravino. Pahom jih obdaruje s primernimi darovi in raz deli med nje čaj. Baškirci 6e vzradujejo. Nekaj časa žlobrodajo med seboj, potem pa vele tolmaču, naj govori. »Rekli so, naj ti povem," začne tolmač, »da so te vzljubili in da je pri nas taka šega, da pogostimo gosta ter ga obdarujemo za darove. Ti si nas obdaroval, sedaj povej, kaj ti pač najbolj ugaja, da te tudi mi obdarujemo." »Najbolj se mi je pri vas priljubila zemlja. Pri nas imamo malo zemlje, a še ta je izorana; vi pa imate mnogo lepe zemlje, da take še nikoli nisem videl." Ko tolmač Baškircem to povč, pogovarjajo se ti nekaj časa med seboj. Pahom sicer nc razume, o čem se pogovarjajo, a vidi, da se smejejo in veselo kričč. Ko pa zopet utihnejo, ozro se na Pahoma in tolmač reče: .Velijo, naj ti rečem, da ti dajo za tvoje da- rove radi zemlje, kolikor hočeš. Samo z roko pokaži, na katerem kraju bi jo rad — in tvoja bode." Baškirci se začuo zopet pogovarjati. Pahomu se zdi, kakor da bi se zaradi Heke stvari prepirali. Zato jih vpraša, zakaj se prepirajo. Tolmač reče : »Nekateri pravijo, da je treba zaradi zemlje poprašati starešino, češ, da se brez njega ne sme nič oddajati. A drugi mislijo, da se tudi brez njega sme." Izza kulis dolenjskega volišča. ii. Z Dolenjskega, 5. marca. Rojaki širom domovine, zlasti ti, zavedna duhovščina slovenska, učimo se iz tega! Ta volitev nam jasno spričuje, kam veslamo brez jadra in krmila. Tukaj se ni bojeval boj med liberalno in tako zvano konservativno stranko; saj smo doživeli Čudno politično metamorfozo v osobi Višnikarjevi: od slo-vensko-nemških liberalcev izvoljen mož se zove na Dunaju — »konservativen" poslanec!! »Risum teneatis!" ... Duhovščina, ki je od nekdaj tudi v najljutejših političnih bojih volila le tiste poslance, ki niti dišal nas „in camera caritatis" ob šampanjcu bičajo z jermeni, kajti povemo jim naravnost, da nas to prav nič ne veseli. Drevesa še ne rasto do neba! Capito ! Druga stvar se tiče pritožbe nekaterih občanov gledč občinskega gospodarstva. Gospod deželni glavar je odgovoril v deželnem zboru na dotično interpelacijo po znani prislovici: »Wasch' mir den Pelz ..." Prepričani smo, da gospod ima najboljšo voljo, toda možje, katerih se tiče, ti je nimajo, kar je umevno. Slavni deželni odbor je dal pregledati od županstva v Tržiču predložene računske knjige ter je dognal, da so računi do malega zneska pravilni. Mogoče, da so od županstva predloženi računi pravilni, toda vprašamo, kaj pa je z drugimi pritožbami, n. pr. gled4 občinske gozdne parcele, računa o zgradbi mostu itd. Deželni odbor pravi: Dotičnib spisov ni mogoče dobiti. Tu tiči zajec, torej naj potrese grm. Preiskave se baje še vršč, a dvomimo, da pride na dan vse, o čemer govori pritožbe. Dokler pa ne bo reda in objektivnosti, tako dolgo tudi ne bode miru, katerega si prebivalstvo želi. Slavni deželni odbor se sklicuje v svojem odgovoru mej drugim na g. Stanislava Pollaka, češ, on je račune večinoma pregledaval. Na to odgovarjamo s sledečim dopisom: „V odgovoru, katerega je gospod deželni glavar prečital v XVI. seji deželnega zbora na interpelacijo glede gospodarjenja občinskega zastopa v Tržiču, bere se sledeči stavek : „Pokazalo se je tudi, da je prvi občinski svetovalec Stanislav Pollak, ki je zdaj med pritožniki zoper župana Globotschnigga, večinoma vse račune pregledal, ne da bi bi bil kdaj kake opomnje pristavil." Priznavam, da sem se večinoma udeleževal sej občinskega odbora, v katerih so se reševali letni računi, izvzemši konečni račun poprejšnjega župana g. Frid. Raithareka Letni računi pa obsegajo po več sto točk dohodkov in izdatkov. Po večletni navadi se ti letni računi s prilogami v odbo-rovih sejah prečitajo, posamezne postavke se sošte-jejo iu zapisniki potrdijo. Vse to zgodi sevP/j ure tako, da odborniki v tem kratkem času ne dobe zadostnega pojasnila v posameznih točkah. Po seji navadno toliko vedo, kakor pred sejo, le toliko se prepričajo, da so konečne svote pravilno soštete. Iz raznih točk pa odborniki ne dob^ pravega pojma o občinskem gospodarstvu, ker se ne predlagajo posebni računi. Tako še sedaj ni jasno, koliko dohodkov je imela soseska iz prodaje lesa in koliko tro-škov je imela pri zgradbi novega mostu. Da sem se pridružil pritožnikom, dala mi je povod moja obljuba, da bodem izvrševal dolžnosti občinskega zastopnika in se po svoji najboljši moči in vesti poganjal za blagor soseske. Stanislav Pollak." Tako je tudi z drugimi rečmi. Tudi tu rečemo: Quousque tandem! niso po nemškutarstvu, volila je tudi sedaj odločno narodnega kandidata. Tisti pa, ki to duhovščino psujejo z brezdomovinci. z vladnimi kimovci itd., združili so se z najbolj zagrizenimi Nemci in reue-gati in z vlado, da zmagajo. Pri tej volitvi so zopet dejansko izvrševali znano svoje geslo: „Zoper klerikalnega zmaja se je treba boriti z vsemi sredstvi", čeprav so še tako umazana, podla, — izdajalska! Tu se je pokazalo, kako je iz dna duše zaklical dr. Tavčar v deželni zbornici: .Rajši gremo z Zvegljem nego z Mahni-čem!" — z drugimi besedami: »Rajši zatajimo svoj slovenski narod, nego se vklonemo katoliškim načelom! Rajši zagrizeni nemškutarji, nego zavedni narodni katoličani!" O blagi Slomšek, kako prav si imel, ko si pisal, kjerkoli peša vera katoliška, gine tudi narodna zavednost. naroda slava in moč. Pripihljala je le mala nasprotna sapica in koliko naroduih čukov se je poskrilo naenkrat po svojih brlogih, koliko narodnih krokarjev je zakrokalo isti hip žalostno pesem, ki doni narodnim ušesom kakor pesem pogrebna! A to je še le začetek! Naj le nekoliko bolj osorno pripiha in pri vije ta Slovenstvu neprijazna burja: hekatombe naše naprednjaške inteligence se bodo Banski svetniki. Iz Zagreba, 4. marca. Pri razpravi o novem štatutu se je izjavil generalni govornik vseučiliščni profesor dr. A. Egers-dorfer, da činovniki zaslužijo, da se vlada toliko na nje ozira v tej postavi sploh povsod, saj je narod hrvatski tako činovniški narod. S tim je hotel govornik bržkone označiti položaj činovništva nasproti ostalemu prebivalstvu, namreč da zdaj vlado podpirajo le Činovniki, in da se more vlada le na nje osloniti v vsakem slučaju, kajti činovnik ne sme sploh dandanes na Hrvatskem drugače misliti kakor to vlada hoče. Vsaka svobodna izjava ali svobodna volitev od strani činovnikov je dandanes na Hrvatskem nemogoča, a ker Činovniki pri glasovanju odločujejo v prilog vladi, potem se vladini ljudje tudi lahko ponašajo, da je narod na njihovi strani, ali v istini je to le neznatni del naroda, ne pa ves hrvatski uarod. Da se je pa v zadnjih desetih letih ogromno pomnožilo število činovnikov, ne more nobeden tajiti. Toliko birokratizma ni bilo celo pod Bachom, kolikor ga imamo dandanes pri nas. Pa to še ni dosti. V predzadnej saborski sednici je predložena noVa zakonska osnova, po katerej se vladi dozvo-ljuje, da imenuje nekoliko višjih činovnikov, tako-zvane banske svetnike. Ti činovniki pridejo v peli dnevni čin, češ da dozdaj pri politični upravi ta čin ni bil popolnjen, kar pa ne stoji, ker so v tem činu veliki župani. Seveda se veliki župani ne rekrutirajo iz činovniškega stana, nego postanejo po navadi po drugih zaslugah vredni tega dostojanstva. Omenjeni svetniki pa pridejo do te visoke časti le po navadni lestvici. To bodo neki posredniki med oddelnimi predstojniki in banom, za zdaj samo pri političnej upravi, ter bodo o mnogih važnih vprašanjih izveš-čevali bana. V obrazložbi te zakonske osnove se poziva vlada na ogromno število spisov, ki jih ima reševati notranji oddelek, odkar je krajina zjedinjena z ostalo Hrvatsko. To vsakdo rad veruje, da so se spisi pomnožili, ali se je tudi osobje v istem razmerju po-polnilo, kajti večji del krajiških činovnikov je bil sprejet v svoje stare službe. Ce se je kaj pomnožilo, to so se gotovo le ne potrebne pisarije, katerih pa ne bodo opravljali banski svetniki, marveč nižji činovniki, ki tudi največ delajo za višje činovnike. Ce se že mora birokratizem širiti, naj se pomnoži potem število nižjih činovnikov, a le ti naj se tudi bolje plačajo, da bodo točneje vršili svoje dolžnosti. Višjih činovnikov je gotovo dovolj, pa ni treba z novimi svetniki to število množiti. Seveda, če se hoče zaslužnim možem pomoči do višje stopinje, ni dru-gač mogoče, nego da se jim odpirajo taka mesta, ali za deželni proračun kaj takega gotovo ni po-voljno, pa tudi ne za svobodo naroda, če se vsa moč usredotočuje v rokah vlade s prevelikim številom činovnikov. O tej postavi se bode razpravljalo v sedanjem zasedanju deželnega zbora, o katerem pa ne vemo, kdaj se snide, ker morajo naši poslauci zborovati zdaj v Budimpešti radi glasovanja o proračunu. Zdaj drage volje žrtvovale zlatemu teletu! In duhovnik bo stal skoro osamljen med omikanimi rojaki za svojega naroda sveta prava, sredi budib viharjev, kakor hrast neomajan. Tožna nam majka! Komaj je preteklo nekaj let, odkar se je otresla kranjska dežela hude more, ki je ležala v Litiji, a že nam leži druga na prsih, in radikalci jej hlapčujejo. To je vestno poročilo o zadnji volitvi! Kako pa »Narod" poroča? Zvija se po vseh ovinkih. Ko je vendar vsem znano, kako so slovenski in nemški liberalci z vsemi mogočimi sredstvi delali za nem-čurskega kandidata, očita to katoliško-uarodni stranki. To je več nego židovska nesramnost! — O svoji koaliciji s Kočevarji in dolenjskimi nemčurji noče ničesar vedeti, o zmagoslavju v nemški kazini nima nobene grajalne besede. — A to mu ni mogoče; zvezane so mu roke! Saj je občeznano, da so se prvidohodki »narodnega sklada" zabili in zapili v nemški kazini za nem čurskega kandidata! Ti agitatorji so sami čutili in uvideli, da tako sramotna zmaga se ne more in ne sme proslavljati na narodnih tleh! Zadnja volitev je tudi jasno pokazala, kako sodijo pravi naši liberalci o duhovnikih sploh. Ako je celo prof. Zupan, katerega je »Narod" še nedavno tako zelo poveličeval, našel tako malo prijaznosti v ni bilo že od 20. februvarija nobene sednice. Pa naj kdo reče, da naš sabor ne zboruje »gd-miithlich" ? Politični pregled. V L j u bi j a n i, 9. marca. Driavnl »bor, dne 8. t. m. Prieetkom seje se spominja predsednik umrlega barona Haydena, konservativnega zastopnika gorenje-avstrijskega vele-posestva, ki je bil 15 let državni poslanec. Hvali njegovo domoljubje, njegovo trdno politično in versko prepričanje, njegovo delavnost in ljubeznjivost. Poslanci mu nato vstanejo v sporni. — Bukovinskega veleposestva poslanec baron Wassilko obljubi navadno obljubo. Novi poslanec je vstopil v Hohenwartov klub. — Posl. Brenner interpelira poljedelskega ministra glede tuberkuloze pri goveji živini. Ta tuberkuloza je nalezljiva za ljudi in živali. Zivinozdrav-niki priporočajo cepljenje s tuberkulinom. Vlada naj toraj proizvaja toliko tuberkulina, da bo lahko za lastno ceno ž njim preskrbovala poljedelce. Poslanec Pacak interpelira, kako da neki okrajni glavar ni hotel potrditi krajnega šolskega nadzornika, zato ker je bil ta evangeljske vere. Ravno ta poslanec interpelira tudi, kako da so v Pragi pri poštui hranilnici in pri telefonu nekateri uradniki, ki niso popolnoma zmožni češkega jezika. Dalje vprašuje načelnika upravnega odseka, zakaj se ne posvetuje odsek o domovinskem zakonu, ki ga ljudstvo želi se mu vstavljajo mesta. Pri razpravi o davčni predlogi govori poslanec Peška: Odstotki našega zemljiščnega davka — 22'7°/0 katastralnega čistega doneska, so velikanski. Zato se mora davek vsem posestnikom jednako odpisati. V tem ima načrt prav. A poleg tega se mora še zahtevati, da se svota zeml|iščnega davka, ki se tirja od posestnikov, zniža. Cisti dobiček je sedaj jako padel. Prav je, da se bo jeden del osebnega dohodninskega davka prepuščal deželam; s tem se bodo zmanjšale deželne doklade. A skrbeti bi se moralo v načrtu, da se zmanjšajo tudi okrajne in občinske doklade, katere bodo vedno hujše. Obdavčenje gospodarskih zadrug je neprimerno. Te zadruge so za poljedelstvo ogromnega pomena. Za kmete so to, kar za mesta hranilnice. Poljedelci se ne ustavljajo pravičnemu obdavčenju hranilnic. — Govornik bo glasoval za prehod v podrobno razpravo, nadejajoč se, da se bodo olajšale nekatere za kmeta težavne določbe. — Za njim govori poslanec S 1 a v i k proti predlogi. Hkrati zahteva splošno volilno pravico. — Steinwender želi, naj bi se zvišalo stopnjevanje pri dohodninskem davku in ob-dačenje dividend. Misel predlogi je dobra, a nezadostno izvršena. — L a g i n j a se izjavi proti predlogi, ker podpira višje stanove pred nižjim. Govornik navaja več pritožb hrvatskega naroda, katerega omikavne potrebe se vedno zanemarjajo. Sploh pa zbornica brez volilne preosnove ni popolna in naj torej ne sklepa davčne preosnove. — Za njim govorita še dr. Milevski in Rigler. — Prihodnja seja bo 9. t. m. Celjska glmna»ija. Zadnjega nasveta N. Fr. Pr. glede celjske g muazi|e uočejo sprejeti niti konservativci, niti liberalci. V imenovanem listu se istih krogih, ako so hoteli celo Koblarja porabiti kot igračico v svojem burkastem politikovanju, kaj naj pričakujejo drugi, ki ž njima vred nosijo »črno suknjo" ? No, to jim moramo priznati, da so vsaj v tem oziru dosledni, v vsem drugem iščemo pri njih doslednosti zastonj! Dosledni so si v sovraštvu do vsega, kar je s cerkvijo v kaki zvezi, mrzijo duhovnike brez izjeme! Poklone jim delajo le tedaj, ko jih rabijo za svoje namene, da delajo raz-por v duhovskein stanu, ko trkajo pri njih s ponižnim »praesta quaesumus!" Z desnico roko stiskajo kličoč: „2iveli!" z levico pa za hrbtom . . . Pripoveduje se, da neki mož, ki je poprej agitiral za Zupana, potem niti sam ni zanj glasoval, ko je čutil, kako piše vladna sapa. V ueki družbi pa je bo|da celo rekel: »Prav je, da je padel! Ta volitev je pokazala, da duhovniki v dolenjskih mestih nimajo še nobene oblasti!" To imajo za plačilo tisti duhovniki, ki liberalcem pokorno »šlep" nosijo! Ubog „Narud", ako mu vsa duhovščina hrbet obrne. Kako se tega boji, pokazal je pred par dnevi Jecal je na »Slovenčev" članek »Liberalna surovost" tako, kakor jčca otročaj s slabo vestio, ko vidi očeta s šibo pred seb»|. Najbrže bo z ipet zajecal, ko prečita te odkritosrčne črtice. Vedereino! p ša namreč dne 8. t. m. v tej zadevi, da ni res, da bi pripravni razred zadrževal slovenske dijake jedno leto, češ, da ta razred, kamor vsprejemajo že z 9. letom, uamestuje pri slovenskih učencih četrti razred. Dalje pravi, da bi ločitev vzporednic po narodnostih jako škodovala, ker bi se lahko pričeli naroduostni boji in slovenskim dijakom bi se odvzela priložnost z občevanjem se tem preje priučiti nemškega jezika. Volilna reforma dela vladi in koaliciji velike preglavice. Dotični odsek se je zaril v zagato, iz katere ne najde izhoda. Sicer listi naglašajo, da je celjsko vprašanje vzrok govorici o bližnji ministerski krizi, a gotovo tudi volilna reforma provzroČa zmešnjavo med koaliranimi strankami in nevoljo v ministerstvu. Sedaj se stranke prepirajo, kdo je kriv, da so zašli v zagato. „N. Fr. Pr." zavrača odgovornost na konservativce, »Linzer Volksbl." na liberalce, »Graz. Tagesp." zopet na grofa Hohenwarta. Sedaj naj zbornica izvoli pododsek, ki naj presodi, kdo je kriv, da se volilna reforma ne premakne z mesta. Ogerski državni zbor dne 7. t. m. se je pečal s finančnim zakonom. Nad dve uri je govoril grofApponyi in zelo napadal miuisterstvo. Pokazalo se je, da s tako zvano fuzijo liberalno nadahnenih strank v krepko vladno stranko, ne bo kar nič. Vlada ima sicer še večino, toda nasprotnikov se ji ne manjka. Ce se nekoliko ojači ljudska stranka, je usoda v Banffyjevem ministerstvu zagotovljena. Židovsko vprašanje v nemškem državnem zboru. Kakor smo slutili, se je zgodilo. »Neue Freie Presse" je v članku z dne 8. t. mes. vsa izven sebe zavoljo govorov v nemški zbornici. Mej drugim pravi: »Popolnoma gotovo je, da je jako važno, da si ni jedino merilo omike, kako se postopa z Židi. Moralično in iizično preganjanje Židov je vedno znamenje političnega propada. Z grozo in strahom se bodo nekdaj kesale stranke in vlade, da so to gibanje lahkomiselno pripustile. Že je postalo nevarno za notranji mir, da celo zaver o. S sovraštvom proti staremu zakonu se je pričelo in sedaj se že lotujejo novega zakona. — — Vse trpi vsled proti-semitske kuge, tudi cerkev, ki je v nevarnosti, da ne bi njenega nebeškega ključa zlorabljali taki, katerim ni nobena stvar tako brezpomembna, kot pobožnost. — Prišel je žalosten čas s slabimi, trepetnimi vladami, doba breznačelnosti, negotovega pravnega čuta in političnega propada.u — Tako piše list, ki je pred par dnevi v podlistku zatrjeval, da je darvinizem znanstveno popolnoma dokazan, ki ob vsaki priliki najgorje napada vsako pozitivno vero! Ta list hoče v obrambo židovstva, kateremu služi, opozarjati cerkev na nevarnost, ki preti novemu zakonu od proti-semitov. (!) Upravičeni smo vprašati: Ali more ostati še zdravega uma, kdor prebira »Neue Freie Presse"? In tacih je mnogo. V tem vidimo mi precej večjo nevarnost, nego v kaki nekoliko živejši državnozborski razpravi o Židih. Etiketa o kmetijskem vprašanju. V poljskem klubu je dne 7. t. m. predlagal poslanec Vlad. Gnievoš, naj klub zahteva v zbornici, da se skliče posebna kmetijska enketa. Sklenilo se je, naj se o tem posvetujejo poljski člani davčnega in gospodarskega odseka iu naj v 30 dneh poročajo klubu o tem vprašanju. Gotovo je, če jo bodo Poljaki zahtevali, jo bodo tudi dosegli. Iz Egipta se poroča, da so oblastva pri do mačinih in Evropcih nižjih stanov našla mnogo orožja in streliva. Oblastva so ukrenila potrebne na-redbe, da zatro vstajo." Slovstvo. Slovenska Matica leta 1894. Slovenska Matica )e štela v minulem letu 1894 vkup 2530 društvenikov, t. j. 270 več kakor leta 1893. Castuih članov je 6, ustanovnikov 285, letnikov 2226, naročuikov 13. Posamezne škofiie štejejo udov: ljubljanska 1220, lavautinska 574, goriška 231, tržaško-koperska 180, krška 125, sekovska 39, razne druge 161. Umrlo je 7 ustanovnikov. Želeti je pač, da se število udov še veliko bolj pomnoži! Društveno premoženje iznašalo je koncem 1. 1893 57.248 gld. 48 kr., t. j. 1137 gld. 29 kr. več kakor 1. 1892. Za leto 1893 iznašali so dohodki v gotovini 12.188 gld. 4 kr. in v obligacijah 11.861 gld.; stroški pa 12.378 gld. 4 kr. Med tem se je potrosilo upravnih stroškov 846 gld. 33 kr., za izdavauj« knjig 4948 gld. 73 kr., hišnih stroškov 1510 gld. 75 kr. itd. Društveni odbor oskrbuje tudi ustanovi: Jurčič-Tomšicevo 2898 gld 65 kr., in A. Knezovo 30.541 gld. 96 kr. Matica je poklonila svojim udom za 1. 1894 Bledeči lepi knjižni dar: I. .Zgodovina slovenskega slovstva. I. zvezek: Od početka do francoske revolucije. Spisal dr. Karol G laser, profesor pri c. kr. drž. gimn. v Trstu. Tiskala .Katoliška Tiskarna'." — Str. XVI. -f- 220 -f- VI v 8°. — Obsega obširen iu zanimiv predgovor1, A. Uvod v cerkveuoslovansko slovstvo, B. protestautovska doba, C. katoliška doba. Ovitek ima ličen naslovni list. II. .Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja Spisal dr. Franc Kos, c. kr. profesor. Tisk J. Blasnikovih naslednikov." Str. VI -f 368. III. .Knezova Knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaje ,Slo venska Matica'. I. zvezek. Uredil Fr. Leveč. Tisk ,Narodne Tiskarne'." — Str. VI + 195 v 8°. — O b s e g: 1. Fr. Leveč: ,Ant. Knezova ustanova s podobo Ant. Kneza. Str. III—VI. 2 dr. Fr. D.: »Gospod Lisec". Povest. Str. 1—17. — 3. Bogdan Vened: »Ženitev Ferdulfa vojvode". Furlanska povest (Epična pesen). Str. 118-195. IV. »Letopis Slovenske Matice za leto 1894. Uredil Anton Bar tel. Natisnila ,Narodna Tiskarna'." Str. XVIII. + 416 v 8° s čedno izdelanim naslovnim listom in podobo f Jos. Mama. Obseg: 1. Fr. Leveč: .Jožef Mam.' Nekrolog. Str. I—XVIII. 2. dr. K. Strekelj : ,Slovarski doneski iz živega jezika narodovega.' Str. 62—137. 4.1. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim'. Str. 138—201. 5. dr. V. Oblak: ,Protestantske postile v slovenskem prevodu.' Str. 202-219. 6. \ A. Raič: Južno-avstrijske dežele za prvih let vladanja Leopolda I. Str. 220—252. 7. J. Apib: .Ustanovitev narodne šole na Slovenskem'. Str. 253—317. 8. R. Perušek: ,Bibliografija slovenska'. Str. 318—347. 9. E. Lah: Letopis ,Slov. Matice'. Str. 348—419. Tedenski koledar. Nedelja, 10. marca: 2. postna; evang.: Jezus se spremeni na gori; Mat. 17. Štirideset mu-čencev. Ponedeljek, 11. marca: Heraklij, m. Torek, 12. marca: Gregor 1. pop. Sreda, Evfrazija dev. Četrtek, 14. marca: Matilda kraljica. Petek, 15. marca: Longin, muč. Tančica Gosp. Sobota, 16. marca: Hilarij in Tacij, mm. Lunin spremin: Sip 11. marca ob 4. uri 36 minut zjutraj. — S o 1 n c e izide 15. marca ob 6. uri 16 minut; zaide ob 6. uri 3 minute. Dnevne novice. V L j u bij a n i, 9. marca. (Tržaško-koperski škof) premil. g. dr. Glavina kakor se nam poroča iz Trsta, počuti se mnogo boljše in je upati, da se polagnoma zopet opomore. (Iz Celja) se nam poroča: Dne 5. marca zbrali so se naši mestui očetje v posvet. Lavorike, katerih so si pridobili mestni očetje nemškega Gradca s tem, da so oporekali ustanovitvi slovensko - nemške gimnazije v Celju, našim očetom niso dale mirovati. Župan Stiger je takoj ob začetku omenil tega pomenljivega (!) sklepa graškega mestnega zbora in ker je bila vsa komedija dogovorjena, dvignil se je takoj občinski svetuik dr. Sajovic ter stavil nastopni predlog: »Mestni zbor skleni, da se mestni zastop celjski iskreuo zahvaljuje občinskemu odboru v Gradcu za njegovo dne 25. februvarija 1895 po predlogu dr. Hocbenburga soglasno vsprejeto izjavo gledč celjskega vprašanja ter izjavlja, da se ž njo popolnoma strinja." Občinski odbornik dr.Wokaun, ki je v tem oziru že v deželnem zboru v Gradcu prodajni svojo pedagogiško modrost, je tudi v mestnem zboru celjskem to vprašanje vsestranski pretresaval, se skliceval na sklep deželnega zbora štajerskega in konečno seveda »najtopleje" priporočal, da se predlog dr. Sajovica soglasno vsprejme. Te seveda se je tudi zgodilo in celjski nemški mestni očetje imajo zopet jeden sklep več, ki priča o njih nestrpnem strankarstvu nasproti opravičenim željam Slovencev. (Iz Novega Mesta.) Muzikalično-deklamatorična akademija, katero ima novomeška gimnazija navado napravljati v korist tukajšnjega »podpornega društva za uboge dijake" iu ki šteje vselej k najlepši veselici, kar jih doživimo tukaj, bode, če sodimo po pripravah neki tudi letos sijajna, morda celo sijajnejša kakor druga leta. Z veliko pozornostjo in finim oku- som izbrane krasne in godbene točke so že pred dalj časom izvrstno uvežbane; igrokazni del, nalašč za akademijo prirejena in predelana Ferd. Raimund-ova mej Slovenci doslej še ne igrana čarobna igra »Der Diamant des Geisterkonigs" pa obeta biti nekaj novega za naše mestice sploh. Vsi obilni kostumi za to čaroigro so novi in nalašč zanjo narejeni, posebno krasne pa je z veliko prijaznostjo blagovolilo posoditi slovensko gledališče v Lljubljani. — Komur je prilika, pač ne bo zamudil tega lepega večera. * # (Slovensko gledališče.) Sinoči so drugič predstavljali izvirno opero gosp. V. Parme »Urh, grof Celjski". Libreto iz peresa g. A. Funtka je vzet iz narodne pripovedke, po kateri so Teharski fantje zasačili in ujeli mogočnega Urha, grofa Celjskega, ko je po noči z dvema biričerna zasledoval Teharskega župana že zaročeno hčerko. Ta hudobni naklep je nehote izdal grofov poraagač, ki je kot romar preoblečen isti večer prišel, v fantovsko družbo pri županu, kjer je ženinov prijatelj pri navideznem ro marju zapazil nož pod haljo. Ker se grof ni mogel rešiti iz rok pogumnih fantov, obljubi jim, da vse povzdigne v plemski stan, kar je tudi storil, da se izogne sramoti. Pesnik je kaj srečno na mnogih mestih v dramatsko dejanje vpletel mične lirične speve, ki zanimivo krase celo delo, ter glasbeniku podajejo mnogo snovi za vznesite solo-speve in zbore. Dasi g. Parme glasba mnogokje spominja na italijanske opere in narodne motive, vendar zasluži popolno priznanje kot umetnik v glasbi ter zahvalo slovenskega občinstva, ki se zanimlje za domačo glasbeno umetnost, kajti s to opero je slovenska glasba dosegla lep in velik napredek. Glavno vlogo je g. N o 11 i tudi sinoči v petji in igri izvršil iz-borno ter popolnoma zasluiil navdušeno priznanje Vsestranska pohvala je donela tudi ostalim glavnim osebam: gospicama Leščinski in Towarnicki ter gospodoma V a š i č k u in Benešu. Posebno ugaja prvi s svojim polnim basom in resno, premišljeno igro. G. B e n e š ima lepo doneč tenor, a v nekaterih prizorih je bil preslab; sicer pa gospod marljivo študira svoie vloge in tudi v slovenščini — četudi počasi — napreduje. Tudi g. Rus ima jako prijeten in močan tenor ter je vlogo Valentinovo igral prav povoljno. Zbor je bil čvrst in siguren. Opera ostane gotovo stalno na repertoarju slovenskega gledališča. (Novo gimnazijsko poslepje v Kranju.) Mestna občina predložila je c. kr. deželnemu šolskemu svetu načrte za novo gimnaziisko poslopje, katero bode stalo na najlepšem in najpripravnejšem prostoru ob glavni cesti nasproti Franc Jožefovemu drevoredu. Prednja stran poslopja bode 46 metrov dolga, ob strani pa bodeta dva prizidka. Glavna fronta bode imela 13 okeuj, prizidka pa po 7 okenj. Pri zemlji bodo tri učne sobane, telovadnica, knjižnica, geogra-fični kabinet in stanovanje sluge ; v prvem nadstropju tri učne sobane, knjižnica za profesorje, ravnateljeva pisarna, konferenčna soba, stanovanje ravnateljevo, v drugem nadstropju štiri učne sobane, risalnica, učna sobana za fiziko in naravoslovje, naravoznanski kabinet, fkikalični kabinet, laboratorij itd. Načrte napravil je c. kr. inžener gospod Josip Žužek in priznati se mora, da so prav izvrstno izdelani. Poslopje bode imelo prav ukusno vnanjost in se ne bode le lepo prezentovalo in mesto krasilo, temveč bo, ker so tudi notranji prostori praktično in primemo razdeljeni, vsestransko ugajalo svojemu namenu. (Iz Slovenskih Goric.) Kake sadove, da prinaša branje listov, koje razpošilja slovenska napredna stranka pod krinko pravega domoljubja mej sloven-občinstvo, začeli smo okušati žalibog tudi v Slovenskih Goricah. Ne rečemo, da bi dosedaj še ne bili zapazili v SI. Goricah nobenega sadu modernega brezvrstva, kojega goreči pristaši in oznanovalci so ravno listi napredne slovenske stranke. O premnogi iz višjih stanov so modernemu bresvrstvu tudi pri naš že zdavno zapali po tistem: feriunt summos..., to pa pri nas Štajercih, mejaših nam tako nenaklonjenih in ob-jednem krivičnih Nemcev, edino le oni, ki so vgriz-nili v jabolko pozabnosti, ki jim je tako dobrohotno podajajo takozvaua „graška tetka" in nje sorodnice neblagega spomina kakor so »Deutsche Wacht" in »Marburger Zeitung". Zadnji čas pa se nam zdi, da pomaga omenjenim čifutskim glasilom v razširje-vanje modernega brezvrstva tudi glasilo slovenske napredne stranke, ki prihaja v naš kraj. Naj omenim samo en slučaj. Cvet slovenske književnosti, ponos vseh Slovencev je brezdvomno »družba sv. Mohorja", ko jo bi moral i nadalje podpirati vsak za- vedeu Slovenec. A pred kratkim smo morali čuti od moža — Slovenca —, ki je v našem okraju edini naročnik na glasilo slovenske napredne stranke: »Letos ne bodem več naročnik družbe sv. Mohorja; zoper družbo sicer nimam ničesar, a ime mi ne do-pade". Ime svetnikov, ime škofa in apostola Slovencev, ime moža, ki je prinesel Slovencem luč svete vere iu ž njo vso omiko, to ime bode tedaj v oči pristaša slovenske napredne stranke! Ali se ni na-vzel tega brezverskega duha iz svojega glasila? ! Res, ta slovenski naprednjak ne bode več nart čnik družbe sv. Mohorja zato, ker ima družba svetnikovo ime. Ali kakor nas je ta ves užalostila, jednakc in še veliko bolj nas pa je razveselilo, ko smo zvedeli, da je na njegovo mesto prišlo v farah: Sv. Duh v Slovenskih Goricah, sv. Benedikt, sv. Ana, sv. Lenart, sv. Rupert in Negova, — kjer večinoma deluje oni gospod —, letos 144 novih udov, ki si v čast štejejo biti udje družbe , ki ima ime svetnika , ki je deloval za prosveto slovenskega naroda. (Drugi koncert »Glasbene Matice".) Posebno značiluo za koncerte »Glasbene Matice" je to, da so vsi vzporedi z umetniškim premislekom sestavljeni, da se nam podajejo samo znamenite in z večine nove stvari in da je vsaka točka minucijozno natanko naučena. V tem trojnem pogledu se bode vršil tudi koncert v ponedeljek, dne 11. sušca. Ustrezati hoče najrazličnejšim zahtevam: temu prinese dva mešana zbora, onemu dva ženska in jednega moškega, najbolj izvoljenim pa veliko orkestralno skladbo. Poleg modernega velikana Dvcfaka in njegovega rojaka Bendla stojita klasiški fliindel in duhoviti Brahms, njim pa se pridružuje najnovejša slovenska skladba novega nadobudnega talenta. In vse te skladbe se prvič izvajajo med nami. To je zrcalo muzikališkega gibanja med Slovenci in merilo mu-zikališke naše izobrazbe. Dal Bog, da bi razumevanje tega kulturnega pomena Matičinih koncertov skoraj prodrlo v najširše kroge. — Da se pospeši razumevanje glavnih motivov simfonije, se je sestavilo posebno vodilo z besedami in notami, na kar se koncertno občinstvo še posebej opozarja. (Pri sv. Treh Kraljih na Vrlin) je bila meseca februvarja toplina najvišja —1-2°, poprečna —89, najnižja —19° C. Sneg je debel 1-78 m. Najstarejši ljudje ne pamtijo tako nepopustljive zime in tako debelega snega. (Stariši pazite na svoje otroke!) — Pretečeni torek pripetila se je v Slovenskih Goricah v Spodnjih Zrjavcah fare sv. Lenarta velika nesreča. Neka viničarica je šla precej daleč po vode a mej tem je pustila doma pri zakurjeni železni peči dva od 2—4 let stara otroka. Otroka jela sta se menda po odhodu materinem igrati z ognjem in tako so jela tleti drva in en stol, ki je bil poleg peči. Dim je kmalu napolnil malo sobico in ko je mati prišla domov sta se uboga otročiča vže zadušila. To je vže druga grozna nesreča za mater, koji je pred malo leti eden otrok našel nesrečno smrt v vodi. (Blazen človek.) Dn3 5. t. m. dopoludne neki blazni Nikolaj Bergomaž šiloma prilomasti v stanovanje nadžupnika preč. g. I. Zuže v Laškem Trgu ter ga udari po obrazu. Gosp. župnik uide, norec pa razbije skoraj vso hišno opravo ter naredi do 500 gld. škode. G. vikarju J. Bogataju raztrga obleko ter osuje tudi posle, ki so ga prišli mirit. Z velikim trudom so zvezali blaznega ter ga odvedli v blaznico v Feldhofu v Gradcu. (Iz Samobora), dne 5. marca. Poročali ste pred par dnevi v vašem listu o bogokletnem zasramo-vanji sv. popotnice tam doli na Laškem. Evo vara pri nas sličnega slučaja. — 26. febr. zvečer hodila je primerno našemljena trojica po hišah; duhoven (nek kočijaž), bolnik (čevljarski pomagač) in pa strežnik (učenec ljudske šole) zasramovaje najodličnejši trenutek v življenji kristjana. Prišedši v kako hišo, vlegel se je bolnik na tla in »duhoven" ga je začel spovedovati na ostuden način, obhajal ga potem se fileki (opečeni goveji želodec) v podobi hostij narezanimi in nato še nedostojno mazal. Mestjanom, ki za božje stvari nič kaj prav uneti niso, se je neki to grozno dopadlo; le pripovedovali so drugi dan, kako je bil duhoven vendar lepo oblečen itd. — dokler ni eden tako pošten bil, ter komedijo sodniji prijavil. Duhovna-kočijaža — so precej spravili v luknjo. Bolnik jim je ušel — menim da so ga zopet dobili. Ministrantu pa, ki je za sodnijsko kazen še premlad, so doma hlače dobro izprašili. Stvar so hoteli sicer nekateri kar na lahko obravnati, češ, da je otročarija, vendar naš vneti g. župnik, ki je sličnega že mnogo pretrpel (lani so mu vse šipe, kar jih je na ulico, razbili, ker je nekemu samomorilcu cerkveni pokop odrekel) on ne bo miroval, dokler se stvar ne uravna, ter pravici ne zadosti. Splošno bodi rečeno; časi, ko se bo cerkvi enako godilo kot sedaj na Laškem, niso daleč in tudi cerkveno političnim reformam je pot že precej uglajena pri nas. (Semiiji po Slovenskem od 11.—16. marca.) Na Kranjskem: 11. v Višnji Gori, v Senožečah, na Raki, Smuku, v Rakitni, v Črnomlju; 12. v Drnovem, v Cermošnjicah, Kotredežu, na Veseli Gori pri Rakovniku, Radovljici (za živino), Kamniku, Turjaku, Spod. Logatcu; 14. v St. Vidu pri Vipavi. — Na Slove n. Štajerskem: 11. vSt. Jurju ob Tabru (zr živino), v Kapeli pri Brežicah, Spod. Polskavi, Dobu pri Hrastniku, Kostrivnici; 12. v St. Jurju ob juž. žel.: 15. v Zdolah, v Poreski, Ple-terje. — Na Koroškem: 11. v St. Mohorju; 12. v Lavamintu; 13. v Gmintu ; 14. v St. Andreju. — Na Primorskem: 11. v Ajdovščini (za živino); 15. v Borštu (za živino), v Hilariju, v Gorici (8 dni). Zimi v slov6. Prvi oznanjevalci ljube pomladi so se jeli oglašati v naše kraje. Te dni nam je pripeljal Gorenjec prvo večjo družbo Italijanov zidarjev. A letos so še nekoliko zgodnji, zato tudi nekoliko ponižnejši. Ker zidati ne morejo, ponudili so se, da delajo opeko. Pohiteli so zgodaj v belo Ljubljano, prišli tudi še v pošteno s snegom pobeljeno. Bili smo pa tudi s snegom bogato obdarovani, zlasti zadnje dni. Po gozdih se ti šibi drevje, najmočnejše veje klanjajo se do tal, upognjena so eelo krepka drevesa. Se znatna škoda utegne biti. ako se drevje kaj kmalu ne otrese neprostovoljnega bremena. Ptičice so zapustile svoje navadno domovanje v gozdu, preselile se k nam v mesta in ti jih ljubko krožijo okrog okna, kakor bi bila najlepša pomlad. V mestu je najživahneje gibanje. Sto in sto rok se zopet giblje sedaj, ko nas nebo nekaj dnij sem lepše gleda. A delo se odseda le po malem. Ob bregu Ljubljanice je toliko snega nakopičenega, da je mogoče skoro le na mostu spravljati soeg z vozov. Ko greš po ulici, ozirati se ti je vedno, sicer nisi varen; kar nehote te sicer obsuje snežena plast ter neprijetno pobladi za tilnikom. Z vseh streh namreč spravljajo nezaželeno odejo. Nasulo se je pa tudi le na strehe do meter snega. Velikansko težo prenašajo sedaj strešja; le na jeden kvadratni meter tišči 500 do 700 kg. Se dobro, da se je pričel topiti sneg ob solncu. Ako bi bii pritisnil dež, Bog zna, koliko nezgod bi bilo. Kaj priležni seveda tudi sedaj niso sneženi hribi. V ožjih ulicah ljubljanskih, kjer je sicer najživahneje, ustaviti so morali ves dan promet. Saj se je še človek komaj ognil sneženih k6p, n. pr. v Spitalski ulici ali v Florijanski; kam šele voz? Tu pa tam je kateremu še doma sneg ponagajal. Na manjša dvorišča namedlo je take kope, da celo do shramb in kletij ni priti. Saj pa je tudi nenavadna zima, kakor ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Devetdesetletni starček je pripovedoval: »Doživel sem pač nekaj zim, prav hudih zim, ki so nas pošteno obkladale s snegom. A izginjal je tudi sproti. Da bi se ga bilo kdaj vkup toliko nasulo, takih hribov ne pomnim." In res! V mestu sega marsikje do okna, ali je celo zakriva sneg. Na cestah je komaj prostora za jeden voz, ob straneh pa ti snežene pregraje popolnoma zakrivajo razgled. Vlaki niso imeli le zamud kakor drugekrati, marveč ustaviti so morali ves promet. Pri nas je počivala zlasti vožnja ua progi od Ljubljane proti Trstu. Tudi ni čuda. »Odkar vozi železnica po Krasu, takih žametov še ni bilo", pravi uradno poročilo južne železnice. Med Rakekom in Divačo je na nekaterih mestih 4 metre na debelem snega. A niso samo naši kraji tako nesrečni. Hudo čutijo zimo, morebiti še huje od nas, ker je uiso vajeni, zlasti v južnih krajih. Kjer je bilo sicer ob tem času in tudi že prej mandeljevo drevo in drugo južno sadje že v najlepšem cvetu, pokriva letos še sneg zemljo; drugod brije ostra burja. V divnih južnih letoviščih, kakor v Opatiji, kamor so se pred zimsko nadlogo zatekli bogatci, lomi grmičevje sneg. Zato so najbrž prileteli že škorci k nam, misleč, da imamo pač tu pomlad, ker je v Italiji še huda zima. Nekoliko so se letos že zmotili. Se za hrano je trda. K sreči so se zatekli v Ljubljani na nunski vrt. Boljše bi se ne bila mogla izpolniti želja, ki jo je izrekel neki dunajski krščanski list, ko je dnč 15. oktobra prvikrat pobelil sneg dunajski tlak. »Nebo pošiljaj v letošnji zimi prav obilo kruha siromakom !" pisal je ob tej priliki. In poslalo ga je obilo. Sto in sto siromašnim delavskim družinam je bilo pomagano. Koliko delavcev iz mesta in okolice se giblje le sedaj v Ljubljani! Pa še vedno jih je premalo; zalo so zlasti le-ti sedaj tem dražji. Mnogo sicer ne zasluži posamezuik, vendar velikanske vsote so plačala letaš mesta in železnične uprave za sneg. Tako je izdal Gradec za spravljanje snega do konca februvarija 63.970 gld. Južna železnica je izdala le za progo od Ljubljane do Trsta do konca preteklega tedna 90.000 gld.; samo na ljubljanskem kolodvoru se je izplačalo 15.000 gld. Vračunjen pa še ni zadnji najsilnejši zamet, ko je na stotine rok na delu. Delavcem je bil torej letos sneg v resnici »mana". Dolgotrajna zima pa je pri vsem tem mnogo škodovala blagostanju. Kako bode s poljem, z ozimnim žitom, še ne vemo. V Št. Vidu nad Ljubljano je te dni neki posestnik prikopal do ozimine, da vidi, kaka je. Vničena še ni videti, dasi se je bati, da pozebe, ker je zemlja nekoliko zamrznila; gorkega južnega vremena pa tudi ni tako kmalu pričakovati, ker na jugu vlada prav taka zima, kakor pri nas. A drugo zlo je opazil: vsa zemlia je razrita; menda bi miši s silo rade odrinile zimo in sneg. Upajmo, da bode žito ohranjeno. Tako bode kmet poleti gledajoč zlatno žitno polje saj nekoliko pozabil trpljenja in skrbij, ki mu jih prizadeva sedaj zima. Zlasti je silno pomanjkanje drva. Pošla je skoro vsem zaloga, v gozd pa ni mogoče, ker je vse v snegu. Verjamemo, da je že marsikateri posestnik stopil na vrt pred hišo in med vrtnim drevjem si poiskal kuriva. Še žalostnejše je, da žgo ubožni celo orodje, ker drugega nimajo. In kaj šele v mestih! Kjer niso imeli večje zaloge, so popolnoma brez d»-v&, ker jih ni dobiti. Marsikateri revnejši dijak bode pomnil zimo, v kateri ni bil sicer mnogo ua gorkem kakor v šoli, in si pogosto koncem zime premrlih rok ni ogrel drugače, kakor s »hukanjem". Se silnejša beda vlada po drugih krajih. Kakšno je zlasti v Italiji, ki se imenuje »solnčna", niti opisati ni mogoče. Ni čuda, ako ljudstvo tu čuti nadnaravno moč. Previdnost božja je pač tudi v tej nezgodi. Nam je gotovo v prid — v kakšen, to le Bog zna. Da bi se le klanjali tako tudi pred blagoslavljajočo roko božjo, kakor se pred kaznujočo! Društva. (Vabilo) k večernici, katera bode v nedeljo, dne 10. sušca 1895 v dvorani na Zabjaku štev. 8, 1. nadstr. Vspored : 1. Slika: „Abrahamova daritev". 2. Deklamacija. 3. Slep ni lep. Igra v dveh delih. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina : sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr. Udje so vstopnine prosti. Ude in prijatelje svoje vabi Poučuo zabavno delavsko društvo. (Va bilo k muzikalno-deklamatorni akademiji) na korist dijaškemu podpornemu društvu v Novem Mestu, katero prirede gimnazijski dijaki pod vodstvom svojega pevovodje g. Ignacija Hladnika v nedeljo dne 10. marca v dvorani »Narodnega doma". Vspored: 1. Fr. Chopin: Polonaise. Op. 40. Nr. 1. Cveteroročno na glasovirju. 2. H. Volarič : Slovanska pesem. Mešan zbor, 3. J. Stritar . Prešernova oporoka. Deklamacija. 4. 1. Hladnik: Zelja po pomladi. Mešan zbor. 5. J. Haydn: Pozdrav trobentici. Spev za sopran, spremljan z glaso-virjem. 6. Fritz Spindler: Op. 305, Nr. 3. Trio za glasovir, gosli in violončel. 7. Fr. Schiller: Monolog aus Wilhelm Teli. Deklamacija. 8. A. Dvohik: Op. 32, Nr. 11. Majnikova pesem. Dvoglasni deški zbor, spremljan z glasovirjero. 9. Fr. Chopin: Polonaise. Op. 26, Nr. 1. Cveteroročno na glasovirju. 10. H. Lčonard: Tannhiiuser de R. Wagner. Grand Duo brillant pour Piano et Violon. 11. F. A. P. Schulz: Hymnus an Gott. Mešan zbor, spremljan z glasovirjem. 12 Longimanus, kralj duhov. Caroigra v petih podobah po Ferd. Raimundu. — Začetek ob sedmih zvečer. — Vstopnina: Vstopnice za osebo po 30 kr. (za dijake po 20 kr.), sedeži za osebo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri blagajni; sedeže oddaja 8 , 9. in 10. marca tudi g. J. Krajec. — Besede k pesnim stanejo 5 kr. ter se dobivajo pri blagajni. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Gimnazijsko ravnateljstvo. Telegrami. Dunaj, 8. marca. Cesar je vsprejel danes dopoludne vojvodo Connaughta v več nego polurni avdijenci. Dunaj, 8. marca. Cesarica Elizabeta ostane skoraj gotovo 4 dnij v Neapolju. Dunaj, 8, marca. Agrarni shod je vsprejel resolucijo, naj se državni zakon izreče za prisilni pristop zemljiških posestnikov k okrajnim in deželnim zadrugam, ki se imajo ustanoviti. Ozira naj se pri tem, kolikor je mogoče, na že sedaj obstoječo poljedelsko organizacijo in nato, da se po narodnostih razdele zadruge, kjer je to treba. Deželno zakonodajstvo naj presoja, ali se imajo ustanoviti take zadruge, ali ne. Predlog zastopnika o. kr. kmetijske družbe, naj se popolnoma odklonijo prisilne zadruge, se ni vsprejel. Dunaj, 8. marca. Osebni promet na južno-železnični progiY Ljubljana-Divača je odprt. Tudi na progi Št. Peter-Keka upajo do jutri prodreti. Dunaj, i), marca. (Državni zbor.) Trgovski minister odgovarja na interpelacijo Biankinija in tovarišev, da se pri pomorski upravi vlada dovolj ozira na Primorce, ker jih je 90 odstotkov od vseh nastavljenih. Tudi v jezikovnem oziru se skrbi za strogo ravnopravnost in vzlasti so hrvatskega jezika zmožni uradniki, ki poslujejo s strankami. — Poslanec Vošnjak in tovariši interpe-luje trgovskega ministra, zakaj da se niso vzela slovenska krajevna imena v uradni krajevni repertorij pri ustanavljanju novih poštnih in brzojavnih uradov in pri že obstoječih v okolišu, pristojnem graškemu poštnemu vodstvu. Dunaj, 9. marca. Trgovski minister je potrdil zopetno izvolitev Perdana za predsednika in Klein-a za podpredsednika obrtne in trgovske zbornice v Ljubljani. Temešvar, 9. marca. Voda v Beginem prekopu se dviga. Jezove skušajo zvišati. Če po noči ne pade voda, nastane nedvojbeno huda povodenj. Pariz, 8. marca. Brazilsko poslaništvo zatrjuje, da ni resnično, da bi bil general de Gama prodrl v Rio Oran de de Soul. Barcelona, 8. marca. Parnik Alfonz XIII. je z dvema bataljonoma pehote odjadral na Kubo. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo vojake. New-Tork, 8. marca. Zaradi vstaje v haitski republiki je velel predsednik Hyppo-liti prirediti vojne ladije in je postavil topove pred svojo palačo. Boji se, da ne bi vstaši napadli Port-au-Prince. Amerikanski poslanik je prosil svojo vlado, naj pošlje nekaj ladij v Port-au-Prince. Vremensko »poročilo. C as opazovanja 7. u. zjut. 2. n pop. 9. u. »več. Stanje zrakoiHora t mm toplotnem po Celzija 735-3 7850 735-2 -4-4 2-2 —32 Veter Vreme 9 s J!"* Š S « si. zap. oblačno jasno 0 00 Srednja temperatura —1-8 za 4-2° pod normalom. Tržne cene v Ljubljani dne 9. marca. Pšenica, m. st. Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. Grah, „ . . Fižol, ., . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Špeh svež, „ gi.jkr ML kr. 7 — Špeh povojen, kgr. . — 68 6 — Surovo maslo, „ . — 90 6 30 Jajce, jedno . . . — 2r e 20 Mleko, liter . . . — 10 6 90 Goveje meso, kgr. — 64 7 25 Telečje — 68 7 — Svinjsko „ „ . — 70 3 50 Koštrunovo „ „ . — 46 15 — Piščanec .... _ _ U — Golob..... _ 15 14 — Seno, 100 kgr. . . 2 14 94 Slama, 100 „ . . 2 14 — 7o Drva trda, 4 kub. m. 11 _ — 54 „ mehka, 4 „ „ 6 — ■•MM ■•H* .Glasbene Matice*koncert g pod vodstvom gosp. M. Hubada |j bode • v ponedeljek, 11. snšca 1895 v redutni dvorani. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Eksekutivne dražbe. Ant. Potočnika iz Gor. Luže (terjatev 300 gld) posestvo (4487 gld. 40 kr.) dne 4. aprila in dn« 2. maja v Škofji Loki. Marije Gregorin iz Kašlja (radi 21 gld.) dne 20 marca (ponovitev) v Ljubljani. Jan. Zajca iz Fužin zemljišče dne 3. maja v Žužemberku. TABILO na I. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice y Trnovem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bode vršil dne 19. maroa 1895 ob 3. uri popoldne v lastnih društvenih prostorih v Trnovem št. 18, II. nadstopje. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo preglednika računov. 3. Sklepanje o potrditvi računa za leto 1894. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev preglednika računov in namestnika. 6. Slučajnosti. V Trnovem, dne 20. februvarija 1895. Načelstvo igi i-i »Hranilnice in posojilnice v Trnovem, reg. zadr. z neomejeno zavezo". Fran Renigar s. r., načelnik. Alojzij Rudolf s. r., odbornik. Poprava župnijskega poslopja na Brezovici pri Ljubljani se oddaja; troški proračunjeni so na 3600 gld. Kdor bi hotel delo prevzeti, naj pošlje svojo markovano ponudbo (ofert) s 5 "io jamcevine (vadium) do 19. maroa 10. uro zjutraj na podpisani župnijski urad. — Komur se bo delo oddalo, splačevali se mu bodo gori navedeni troški v 3 letih in sicer zaporedoma, vselej konec leta s odškodnine — Delo se ima do 1. avgusta 1895 izvršiti. — Načrti in stavbeni pogoji leže pri podpisanem župnijskem uradu. Župnijski urad na Brezovici, dne 5. marca 1895. 154 1—1 • Ant. Hočevar, župnik. velikonoč! Alleluja! Velikonočni napev za mešani zbor (4 velikonočne pesmi „Regina coeli laetare" in Te Deum zložil Ign. Hladnik, op. 22. Jfg- Cena 60 kr., po pošti 03 kr. Dobi se to delo v ,.Katol. Bukvami" v Ljubljani, in pri J. Krajcu v Novem Mestu. 162 3—1 zadnja cena St. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5 naznaja, da je ravnokar prejel mnogo novega blaga za letna oblačila. Posebno priporoča prav lepo sukno (atof) in oajg za moške obleke itd. 160 10-1 Dobil je tudi posebno lepo in trpežno volnato blago za ženska oblačila. Prav lep oajg gladek in na kitice izdelan, dalje krasne svilnate rute najnovejše baže za velikonočne praznike. S se a a se « 9 P SO zadnja cena Najboljša, izredno okusna je župnika Kneipp-a slak kava . v rudečih štirioglatih SS^0 * 4*/» kilograma za gld 2 10. v rudeč h okroglatih zavitkih. 24=5 Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata se v vsaki boljši prodajalnici. Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—12 ^ \a prodaj je pet dobrih molznih krav belanske pasme, katere so vrgle v drugo teleta, radi opustitve hleva. — Tudi je dobro ohranjena Hlnnioro/,ni ® O C C O jalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkeit" Neubau. Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gg.: lekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, G. Piccoli, Ubald pl.Trnk<5ezy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupferschmied, Baumbachovi dediči: na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzam, lekarničar. F. Prodam, M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjein (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Ko-metter, A. Egger v Noveminestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbi/.u ; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku . F. Scholz, dr. E. Kumpf; v črnomlji: J. Blažek ; v Velikovcu: J. Jobst; v Wolfsbergu : J. Huth. Brnsko mm k. mm o moderno blago in ostanki za gospode in gospč I . Najcenejši vir za nakupovanje najmodernejšega in £ najtrpežnejšega pomladnega in zimskega blaga. 5 Zahtevajte 105(10-5) izborno sestavo vzorcev najnovejše izdelave sukna. y kamgaina ševiota in lodna iz zaloge c. kr. priv. tovarne $ Moriza Schwarza, 2wittau (Brnoj. k! Tudi najmanjši košček se dopošlje, nevšečno blago pa ^ nazaj vzame. Vzorci franko. Pošlje po povzetju. r CremeVenus" Pi-oslredek k zušlerhleni pleli. Tekutypudr„Eugenie" červenč tekute ličidlojugenie" Pudr^Eugenie" vbile,ružove a kr^move barve. Barva na vlasy KavJuizka essenze na kmVy. j .....'""v"< C'|i/illlun(..\.;1 ti FMAMSLF.ravauo TrJ Lekarna Serravallo v Trstu. 578 30-26 Hazpošiljalnica zdravil na debelo. Ustanovljena 1848. Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Pioooli na Dunajski cesti, nadalje Grečelj, Mardetschlaeger. Mayr inTrnkoczy. Naznanilo prevzetja špecerijske trgovine in priporočilo. JP. n. Isojava se prečast. dubovščinini in si. občinstvu uljudno naznaniti, da sva poznato, vže nad 40 let v Ljubljani obstoječo SEST trsovia&o špecerijskega, kolonijalnega, materijalnega, barvnega blaga in deželnih pridelkov tvrdke 161 3-1 cTfiifiael tffiasfmr na Kongresnem trgu poleg Tonhalle v Ljubljani kupnim potom prevzela ter jo bodeva pod dosedanjo tvrdko nadalje vodila. — Poslujoča že dlje dlje časa v tej trgovini, moreva zagotavljati, da se bodeva tudi v bodoče ravnala po dosedanjih reelnih načelih stare te tvrdke ter postregla naročnikom ln odjemalcem vseskozi z najboljšim, vedno svežim ln zanesljivim blagom. Prosiva torej blagohotnega zaupanja in uvaževanja najinega priporočila ter beleživa velespoštovanjem c£ulij C (Beri S štustav cTCasfncr. Št. 469. VII. 1895/18. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori daje na znanje, da se bode vršila dne 20. marca 1893 dopoldne od 10. do 12. ure iu ako bode potreba tudi popoldae od 2. do 6. ure pri tem sodišču v zapuščino Antona Omana spadajočih posestev in sicer vložita št. 55, 143, 192 196. 209, 211 218. 223 in 262 katastr. občine Podkoren, sodno cenjenih na 495 gld., 365 gld., 150 gld., 400 gld., 355 gld., 125 gld., 62 gld.. 315 gld. in 300 gld. s pristavkom, da se bodo ta posestva oddala le za ali nad cenilno vrednost. Zemljeknjižui izvleček, cenilnik in dražbeni pogoji so tusndno na vpogled. Na teh posestvih zavarovanim upnikom ostane njih zastavna pravica brez ozira ua skupilo neprikrajšaua. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori, dne 18. svečana 1895. 145 3—2 LornM jJailJ v Stražiščn pri Kranju Ur i por oča 144 2—2 veliko svojo zalogo najizvrstnejše žime za modroce od najcenejše do najfinejše in najdražje v po-ljubnej barvi: belo, sivo. rujavo in črno. Cene so vrednosti blaga primerno zelo nizke. Pvodujalci dobe primeren rabat. Vzorci so na željo franko na razpolago. 6f MT Pozor! { tfhite, li 0 fl Protokolirana firma in tovarna za J ga l f >........ lepaka in napaka na Moravski in v Istri Frani. Ptašinski 98 3 fi i V s I Valaš. Mezerič (Moravsko) via Hullein Sv. Ivan od Sterne, pošta Visignano (Istra) pripiroča svoje izdelke, posebno lz vina napravljen, popolno naraven kognak in rumkognak za čaj, najboljše zdravilo proti bolestim, iif, mrzlici in lnfluencl, kateri pošilja v posodah držečih po pet litrov. 9C Velečastitl duhovščini računa kognak ln vino 20% ceneje. ^ Ceniki mo frniiko mi ruzpolaj;o. ^ „the gresham" zavarovalno društvo za življenje v Londonu. Podružnica za Avstrijo: ! Podružnica za Ogersko: Dona], Mastem 1, i Pešta, Franz-JosefDlatz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dno 31. decembra 1893 ... .....kron 131,435.657 — Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1893 . . „ 23,942.149-— Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848).............• . . . „ 237,452.809-— Mej letom 1893 je društvo izpostavilo 9633 polic z glavnico . . „ 73,023.675-— Prospekto in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predlogo daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 503 (12—7) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. Zavarovalna in štedilna banka v Ntnttgartu. (Lebensversicherungs- und Ersparnis - Bank in Stuttgart.) Ustanovljena 1854. — Pod državnim nadzorstvom. Ves prebitek pripada zavarovancem. Prebitek leta 1893: mark 3887417. Zavarovani kapital..............mark 410,000.000 — Bančni fondi ... -............ „ 115 000.000 — Ekstra rezerve ............... „ 18.000.000 — Najnižje premije. Visoke dividende. Po planu A. II. 40% od dosmrtne in posebe še 20% od alternativne dopol. premije. Po planu B. i % rastoča dividenda od cele premije. SjC Najugodnejši zavarovalni pogoji. — Gospodom duhovnikom in zdravnikom se dajejo bouitlkaclje. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno 11. Rohrmann, višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, v Ljubljani, Florijanske ulice št. 10. Zastopniki ua Kranjskem: J. Lininger, trgovec \ Ljubljani; Iv. Gruden, umirovljeni c. kr. davkar na V r h n i k i; A. Vremšak, občinski tajnik v Kamniku; Fr. Kramer, učitelj v Škofji Loki; Iv. Mali, posojil, tajnik v Kranju; Iv. Pollak, gostilničar v Tržiču; Fr. Jurca, blagajnik v P o s t o j i n i; J. Kos, gostilničar v Idriji; K. Rosmann. gostilničar v Novem M< stu ; Fr. Pleničar, c. kr. kancellst v Trebnjem; Iv. lerše, not. uradnik v Žužemberku; Iv. Tausik, not. uradnik v Metliki; Ferd. Štovic, not. uradnik v Črnomlju; E. Faber jun., trgovec v Kočevju. Zastopniki na Štajerskem: 1. Cardinal, mestni uradnik v Celju; 1 Gspaltl, urar v Ptuju;!. Belle, pot. učitelj v Mariboru; I. Simonitsch, trgovec v K a d e o n i; los. A. č'erny, trgovec v Gradcu. Zastopnik v Trstu: Avg. Haas & Co.. via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici: Fratelli Cossovel. Zastopnik v Pulju : Evgen Scharff, kr jigotržec. via arsenale. Zastopnik v Celovcu: Ed. Bartel, agent, Siidbahnstrasse 7. 66 3-3 Pri zlatem drž. jabolku. J. Pserhofer Zum goldenen Reichsapfel. lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15. Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge teaa izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljica s 15 krogljicami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljtcaml 1 gld. 5 kr., pri nefranKovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošlje denar, veljaš poštnine prost" pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld 30 kr., 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr.. 5 zavojev 5 gld 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.i — Prosi se. da se zahtevajo Izrecno Jk£~ Pserhoferja kri čistilne krogljice "Jtit in gleda na to. da iiua vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v Jkf rudečl "S-Ot barvi. Balzam za ozebljine J. P s e r h o f e r j a, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti ka'aru, hripavosti, krčevitemu kašliu itd., 1 stekl. 50 kr — Ameriška maža za protln, 1 lonček 1 gld 20 kr. - Prašek proti potenju n6g, Škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 ll.tkon 40 kr.. s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljioe), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd . 1 stekl 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarski prašek, proti kaši,m itd.. 1 škatlja 35 kr.. s frankovano pošiljatvijo 6U kr. — T&nnochinin-pomada J. Pserhoferja. nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld. Univerzalni obliž prof Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr, s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. W. Bulrieh-a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja. 1 pak. 1 gld. 646 (12—ln) Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. PošUJatve po pošti z vrše se najhitreje proti predposiljatvi zneska, večje pa tudi pioti pov/.etiu. - Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseli v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Mcnjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras > Vien, I. Bezirk, tefa nsplatz Nr. 11, 1'iirtcrrc. M mm. mm M rrm « Vele častiti duhov- V v usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, v2c 2-1 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom roino pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim zt najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovoli'; vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej daj« prednost ■ pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana. istotako iz najslovitojše lijonske Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di- ■ rektno iz tovarne, o čemur so se ie mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespožtovanjem scim Ustanovljeno 1. 1870 cfina %$Cof6auer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. 3» s) 8) dv 55 ov zdravstveno oblastveno preizkušeni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milljonkrat preizkušon in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeee in ohranjujoče sredstvo. gC Dobiva se povsodi. 620 40—14 flfniVnVPTlfl zaradi njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstuih UU.llJi.U V allCb sluJajHv, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londona, Pariza in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepča in zdr&vi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tlnktnro za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Ploooll v I^abljanl proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5 26 (zaboj tehta 6 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-15 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja kmetijskih strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih h c H a 1 k pralnih strojev ovljalnlkov, zravnalnikov perila patentovanih m 1 i ii o v za domačo uporabo, 239 na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-47) Avgustu Kolb 5 tovarna strojev Dunaj, II., Pasettistra*se 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. B*" Jlustrovani ceniki zastonj in franko. Ii«i6enr» prokupovalce in pošteno zaistopniko. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, ur ar, 64 26-4 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli vrst sr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. I> ii is a, j Ic a l> o r X a. Dn6 8. maroa. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... . 101 gld. — 95 . 125 JO . 101 35 . 124 _ 05 . 99 10 . 1064 — . 388 25 40 j. 60 35 . 12 06 79 60 „ 80 kr. Dne 8. maroa. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. — kr. b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 164 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ 50 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 25 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......152 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 133 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 108 „ 40 „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....— „ — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 9!* „ 80 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 2Ž5 „ — „ južne železnice 3% . 178 „ 50 „ „ „ južne železnice 5% . 132 „ 50 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. — kr. srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................71 St. Gen<5is srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke..................25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 168 Akcije FerdinandovcSev. železn., 1000gl. st.v. 3420 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 540 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 107 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 84 Montanska družba avstr. plan.....82 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 Papirnih rubljev 100........132 75 25 76 60 12 3MT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanju najmanjšega dobitka K u lan t na izvršitev naroAll na borzi. Menjarnična delniška družba „M K it € lT K" WollzeilB it. 10 Dunaj, Hariahilferstrasse 74 8. Ji.gr Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih v»eh špekulaoijskih vrednottnlh papirjev in vestni tvftti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi Schicht-ova štedilna jedrčna mila, katerih ne presega noben konkurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da so, jedno teh-le varstvenih znamk: 302 12—11 Jurij Scliicht, Ustje ob Labi (Aussig a. d. E.j, tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje. S©U§M§?@ pat z varstveno znamko labuda, je ne-oporekljivo najboljše sredstvo, da dobiš snežnobelo perilo, za slin® milo čiščenje volnenega, in barvastega blaga, kakor dokazano najboljše razku-ževalno sredstvo za vsakeršuo perilo in pri tem popolnoma neškodljivo za perilo in roke. 155 10 Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.