Kultura in humanost sta si podali roke
Gledališčniki presenetili invalide
Clani kolektiva Mestnega gledališča Ijub-Ijanskega, med katerimi je precej Šiškarjev, pravijo, da jim je potovanje tako rekoč že v krvi, saj ima njihova ustanova značaj potu-jočega gledališča že od ustanovitve sem. S takšno naravnanostjo so neskromno udeleže-ni pri opravljanju kulturnega poslanstva in širjenju gledališke kulture v vseh krajih naše ožje in širše domovine in vseh okoljih, ka-mor zaradi tehničnih ali gmotnih razmer ne zaide nobena druga gledališka hiša. V okviru svojih možnosti gostujejo povsod, kamor jih povabijo, čeprav mnogokrat lahko pokrijejo samo najnujnejše stroške.
Pred dvema letoma pa so prišli še na iz-virno idejp in samoiniciativno ustanovili iz-ven Talijinega hrama, lahko bi rekli, nekakš-no »gledališko karavano«; z njeno pomočjo, s prirejanjem prireditev in predstav naj bi zbirali sredstva za strokovno izpopolnjeva-nje svojih članov. Zamisel za ustanovitev takšne skupine se je rodila pravzaprav pri Zlatku šugmanu in je zato na njem tudi ob-visela dolžnost vodje skupine.
Doslej so se odpravili že na dve strokovni ekskurziji; najprej v London, stičišče moder-nih gledaliških tokov, nato pa še na Škotsko in povsod so za poslastek še občudovali arhi-tekturne in zgodovinske znamenitosti. Osnov-ni kapital za ekskurzije so prispevali gleda-liščniki sami, ostalo pa z različnimi priredit-vami in prispevki nekaterih delovnih organi-zacij. V ta namen so naštudirali tudi kome-dijo Cvetka Golarja »Vdova Rošlinka« v re-žiji Žarka Petana. Z njo so gostovali po Slo-veniji in med rojaki v tujini.
Čeprav so prisiljeni zbirati sredstva za svoje strokovno izpopolnjevanje na vse mo-goče načine, ne poznajo sebičnosti, kadar gre za širjenje gledališke kulture v humane in človekoljubne namene.
Lep zgled je njihova gledališka skupina pokazala 16. februarja, ko je ob polnem razu-mevanju Uprave MGL dala društvu invalidov Ljubljana-Šiška brezplacno predstavo kome-dije »Vdova Rošlinka« izključno za njegove člane. Ganljivo je bilo videti prizadete in tež-ko pokretne ljudi, zlasti invalide-vozičkarje, kako so polnili dvoranO skoraj do zadnjega sedeža, njihove obraze v prijetnem pričako-vanju začetka predstave in kako so z aplavzi iskrenega   navdušenja   nagrajevali   igralce.
Tone Medved: »V krajevni skupnosti Zgor-nja Siška živi že prek 8.000 občanov, kar se mi zdi mnogo preveč za dobro poznavanje med seboj in tudi za možnost sodelovanja v krajev-ni samoupravi. Prav tako so interesi krajanov v tej krajevni skupnosti dokaj različni. S čisto drugačnhni problemi se na primer ukvarjajo prebivalci novega naselja z bloki in stolpnica-mi, drugačne želje imajo dbčani v zasebnih novejših hišah in spet drugačne skrbi v starej-šem delu naselja od Vodnikove ceste do Šišen-skega hriba. Mislim, da bodo imeli v manjših krajevnih skupnostih občani več možnosti med-sebojnega poznavanja in vključevanja v delo krajevne. skupnosti, pomislek imam le, koliko več sredstev bo treba za to.«