# Scopolia No 58: 1-442 (2006) Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije 2. prispevek: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae Material for the Beetle Fauna (Coleoptera) of Slovenia 2nd contribution: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae Savo BRELIH*, Božidar DROVENIK** & Alja PIRNAT** UDK (UDC) 595.768.11(497.4) IZVLEČEK: Avtorji na podlagi novih raziskav ter podatkov iz literature, kartoteke in zbirk, navajamo za favno Slovenije 213 vrst kozličkov (Cerambycidae). Nadaljnjih 20 vrst je bilo najdenih v neposredni bližini njenih meja (oddaljene do 20 km). Za favno Slovenije je prvič navedenih ali potrjenih naslednjih 13 vrst: Acmaeops marginatus, Cortodera femorata, Anastrangalia reyi, Vadonia unipunctata, Stromatium unicolor, Purpuricenus budensis, Xylotrechus stebbingi, X. antilope, Monochamus galloprovincialis, Pogonocherus perroudi, Opsilia uncinata, Phytoecia manicata in Oberea erythrocephala. Akimerus schaefferi, Acmaeops septentrionis, Judolia sexmaculata, Tetropium gabrieli, Glaphyra kiesenwetteri, Poecilium lividum, Parmena pubescens, Agapanthia violacea in Oberea euphorbiae se črtajo s seznama slovenske favne. Leptura parallela Scop. je n. sin. vrste Oberea linearis, Stictoleptura scutellata (Fab.) je n. sin. vrste Stictoleptura carbonaria, Cerambyx pulverulentus Scop. je n. sin. vrste Herophila tristis, Callidium coriaceum Payk. je n. sin. vrste Callidium lucidum, Stenocorus fenitus Scop. je n. sin. vrste Phymatodes testaceus, Leptura bilineata je n. sin. vrste Saperda populnea in Leptura squallida Scop. je n. sin. vrste Anogcodes rufiventris (fam. Oedemeridae). Ključne besede: Coleoptera, Cerambycidae, Slovenija, favna * Gotska 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija ** Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Prelom novi 01.indd 1 # 17.2.2006 14:01:10 # SCOPOLIA 58 - 2006 ABSTRACT: Based on the latest research and data from literature, index file and collections, the authors present 213 species of Longhorn Beetles (Cerambycidae) of Slovenia. A further 20 species were found in the vicinity of its borders (up to 20 km away). The following 13 species are stated or confirmed as part of the Slovenian fauna for the very first time: Acmaeops marginatus, Cortodera femorata, Anastrangalia reyi, Vadonia unipunctata, Stromatium unicolor, Purpuricenus budensis, Xylotrechus stebbingi, X. antilope, Monochamus galloprovincialis, Pogonocherus perroudi, Opsilia uncinata, Phytoecia manicata and Oberea erythrocephala. Akimerus schaefferi, Acmaeops sep-tentrionis, Judolia sexmaculata, Tetropium gabrieli, Glaphyra kiesenwetteri, Poecilium lividum, Parmena pubescens, Agapanthia violacea and Oberea euphorbiae are being deleted from the list of Slovenian fauna. Leptura parallela Scop. is a n. syn. for the species Oberea linearis, Stictoleptura scutellata (Fab.) a n. syn. for Stictoleptura carbonaria, Cerambyx pulverulentus Scop. a n. syn. for Herophila tristis, Callidium coriaceum Payk. a n. syn. for Callidium lucidum, Stenocorus fenitus Scop. a n. syn. for Phymatodes testaceus, Leptura bilineata a n. syn. for Saperda populnea and Leptura squallida Scop. a n. syn. for Anogcodes rufiventris (fam. Oedemeridae). Key words: Coleoptera, Cerambycidae, Slovenia, fauna Sodelavci / Associates: Špela AMBROŽIČ, Enea B OGNOLO, Marko B OGNOLO, Vincenc FURLAN, Maja JURC, Gregor KALAN, Andrej KAPLA, Bojan KOFLER, Danijela KOFOL, {S} Slavko POLAK, Siegfried STEINER, Al VREZEC, Žarko VREZEC, Bojan ZADRAVEC & {Š} Marko ZDEŠAR To delo posvečamo slovenskemu koleopterologu Alfonzu Gspanu. This work is dedicated to the Slovenian coleopterologist Alfonz Gspan. Prelom novi 01.indd 2 # 17.2.2006 14:01:10 2 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae VSEBINA # 1. UVOD 11 1.1 Uvodne besede 11 1.2 Osnovni geografski podatki 12 1.3 Pokrajine v Sloveniji 13 1.4 Naravnogeografske regije in podregije Slovenije 18 2. GRADIVO IN METODE 21 2.1 Izvor gradiva 21 2.2 Seznam najdišč 24 2.3 Tuja, zastarela in nepravilno pisana imena iz zbirk in literature 59 2.4 Razlaga v besedilu uporabljenih tujk 65 3. REZULTATI 66 3.1 Zgodovinski pregled entomoloških raziskav v Sloveniji s posebnim ozirom na kozličke 66 3.1.1 Scopoli, J. A., 1763: Entomologia carniolica 69 3.1.2 Scopoli, J. A., 1772: V. Observationes zoologicae 80 3.1.3 Zbirka F. J. Schmidta 87 3.1.4 Siegel, M., 1866: Versuch einer Käfer-Fauna Krains 93 3.1.5 Brancsik, C, 1871: Die Käfer der Steiermark 97 3.1.6 Pregled prvih omemb v literaturi posameznih vrst kozličkov z ozemlja Slovenije po letih 99 3.2 Kratice 101 3.3 Sistematski pregled ugotovljenih taksonov 104 3.4 Karte razširjenosti posameznih vrst in podvrst kozličkov 382 4. RAZPRAVA 417 4.1 Trend naraščanja in upadanja številčnosti in gostote populacij 417 4.2 Kozlički, ki jih v Sloveniji lahko pričakujemo 422 5. DODATEK 424 5.1 Slovensko angleški slovarček v besedilu uporabljenih besed 424 6. ZAHVALE 427 7. LITERATURA IN VIRI 427 KAZALO RODOV, PODRODOV, VRST, PODVRST IN SINONIMOV 432 ^ Prelom novi 01.indd 3 # 17.2.2006 14:01:10 # SCOPOLIA58 - 2006 CONTENTS # 1. INTRODUCTION 11 1.1 Foreword 11 1.2 Elementary geographical information 12 1.3 Regions in Slovenia 13 1.4 Natural geographical regions and subregions of Slovenia 18 2. MATERIALS AND METHODS 21 2.1 Material sources 21 2.2 List of localities 24 2.3 Foreign, obsolete and erroneously written names of localities from collections and literature 59 2.4 Explanation of foreign terms 65 3. RESULTS 66 3.1 A historical review of entomological research in Slovenia with special consideration to Longhorn Beetles 66 3.1.1 Scopoli, J.A., 1763: Entomologia carniolica 69 3.1.2 Scopoli,, J.A., 1772: V. Observationes zoologicae 80 3.1.3 Collection by F. J. Schmidt 87 3.1.4 Siegel, M., 1866: Versuch einer Käfer-Fauna Krains 93 3.1.5 brancSik, C., 1871: Die Käfer der Steiermark 97 3.1.6 A chronological review of individual Longhorn Beetle species in Slovenia as referred to for the first time in literature 99 3.2 Abbreviations 101 3.3 A systematic review of established taxa 104 3.4 Distribution maps of individual Longhorn Beetle species and subspecies 382 4. DISCUSSION 427 4.1 Increase and decrease of population trends and population densities 417 4.2 Longhorn Beetles that can still be expected in Slovenia 422 5. APPENDIX 424 5.1 Slovene-English dictionary of specific words used in the text 424 6. ACKNOWLEDGMENTS 427 7. REFERENCES AND SOURCES 427 INDEX OF GENERA, SUBGENERA, SPECIES, SUBSPECIES AND SYNONYMS 432 ^ Prelom novi 01.indd 4 # 17.2.2006 14:01:10 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Sistem in nomenklatura / System and nomenclature: Sama, g., 2002, Atlas of Cerambycidae: # CERAMBYCIDAE PRIONINAE 001.00. Aegosoma Serville, 1832 001.01. scabricorne (Scopoli, 1763) 002.00. Ergates Serville, 1832 002.01. faber (linnaeus, 1761) a. f. faber (linnaeus, 1761) 003.00. Prionus geoFFroy, 1762 003.01. coriarius (linnaeus, 1758) 004.00. Tragosoma Serville, 1832 004.01. depsarium (linnaeus, 1767) LEPTURINAE 005.00. Xylosteus Frivaldszky, 1838 005.01. spinolae Frivaldszky, 1838 a. s. spinolae Frivaldszky, 1838 006.00. Leptorhabdium kraatz, 1879 006.01. illyricum (kraatz, 1870) 007.00. Rhamnusium latreille, 1829 007.01. bicolor (Schrank, 1781) a. b. bicolor (Schrank, 1781) 008.00. Rhagium Fabricius, 1775 008.01. (Rhagium) inquisitor (linnaeus, 1758) a. i. inquisitor (linnaeus, 1758) 008.02. (Hagrium) bifasciatum Fabricius, 1775 008.03. (Megarhagium) sycophanta (Schrank, 1781) 008.04. (Megarhagium) mordax (De geer , 1775) 009.00. Oxymirus Mulsant, 1862 009.01. cursor (linnaeus, 1758) 010.00. Stenocorus geoFFroy, 1762 010.01. meridianus (linnaeus, 1758) 011.00. Anisorus Mulsant, 1862 011.01. quercus (goeze, 1783) Akimerus Serville, 1835 schaefferi (laicharting, 1784) 012.00. Pachyta Dejean, 1821 012.01. lamed (linnaeus, 1758) a. l. lamed (linnaeus, 1758) 012.02. quadrimaculata (linnaeus, 1758) Brachyta Fairmaire, 1864 interrogationis (linnaeus,1758) 013.00. Evodinus leconte, 1850 013.01. clathratus (Fabricius, 1792) 014.00. Gaurotes leconte, 1850 014.01. (Carilia) virginea (linnaeus, 1758) 015.00. Acmaeops leconte, 1850 015.01. pratensis (laicharting, 1784) 015. --. septentrionis thomson, 1866 015.02. marginatus (Fabricius, 1781) 016.00. Dinoptera Mulsant, 1863 016.01. collaris (linnaeus, 1758) 017.00. Cortodera Mulsant, 1863 017.01. femorata (Fabricius, 1787) 017.02. humeralis (Schaller, 1783) 017.03. holosericea (Fabricius, 1801) 017. --. villosa heyden, 1876 018.00. Grammoptera Serville, 1835 018.01. ustulata (Schaller, 1783) 018.02. abdominalis (Stephens, 1831) 018.03. ruficornis (Fabricius, 1781) ^ Prelom novi 01.indd 5 # 17.2.2006 14:01:10 5 # # SCOPOLIA 58 - 2006 019.00. Pidonia Mulsant, 1863 029.00. Anoplodera Mulsant, 1839 019.01. lurida (Fabricius, 1792) 029.01. rufipes (Schaller, 1783) a. r. rufipes (Schaller, 1783) 020.00. Pedostrangalia Sokolov, 1896 029.02. sexguttata (Fabricius, 1775) 020.01. revestita (linnaeus, 1767) 030.00. Vadonia Mulsant, 1863 021.00. Etorufus Matsushita, 1933 030.01. unipunctata (Fabricius, 1787) 021.01. pubescens (Fabricius, 1787) 030.02. steveni (Sperk, 1835) 021.02. verticalis (germar, 1822) 030.03. imitatrix (Daniel & Daniel, 1891) 022.00. Lepturobosca reitter, 1912 Judolia Mulsant, 1863 022.01. virens (linnaeus, 1758) sexmaculata (linnaeus, 1758) 023.00. Macroleptura nakane & 031.00. Pachytodes pic, 1891 ohbayashi, 1957 031.01. cerambyciformis (Schrank, 1781) 023.01. thoracica (creutzer, 1799) 031.02. erraticus (Dalman, 1817) 024.00. Leptura linnaeus, 1758 032.00. Alosterna Mulsant, 1863 024.01. quadrifasciata linnaeus, 1758 032.01. tabacicolor (De geer , 1775) 024.02. aurulenta Fabricius, 1792 a. t. tabacicolor (De geer , 1775) 024.03. annularis Fabricius, 1801 024.04. aethiops poda, 1761 033.00. Pseudovadonia lobanov, Dani levSky & Murzin, 1981 025.00. Lepturalia reitter, 1912 033.01. livida (Fabricius, 1776) 025.01. nigripes (De geer , 1775) a. n. rufipennis (bleSSig,1873) Nivellia Mulsant, 1863 sanguinosa (gyllenhal, 1827) 026.00. Anastrangalia casey, 1924 026.01. dubia (Scopoli, 1763) 034.00. Cornumutila Letzner, 1843 a. d. dubia (Scopoli, 1763) 034.01. quadrivittata (gebler, 1830) 026.02. reyi (heyden, 1889) 026.03. sanguinolenta (linnaeus, 1761) 035.00. Strangalia Serville, 1835 035.01. attenuata (linnaeus, 1758) 027.00. Stictoleptura casey, 1924 027.01. rubra (linnaeus, 1758) 036.00. Rutpela nakane & ohbayaShi, a. r. rubra (linnaeus, 1758) 1959 027.02. cordigera (FueSSlins, 1775) 036.01. maculata (poda, 1761) a. c. cordiera (FueSSlins, 1775) 027.03. erythroptera (hagenbach, 1822) 037.00. Stenurella villiers, 1974 027.04. carbonaria (Scopoli, 1763) 037.01. melanura (linnaeus, 1758) a. c. carbonaria (Scopoli, l763) 037.02. bifasciata (Müller, 1776) a. b. bifasciata (Müller, 1776) 028.00. Paracorymbia Miroshnikov, 1998 037.03. nigra (linnaeus, 1758) 028.01. maculicornis (De geer , 1775) 037.04. septempunctata (Fabricius, 1792) a. m. maculicornis (De geer , 1775) a. s. septempunctata (Fabricius, 028.02. fulva (De geer , 1775) 1792) ^ Prelom novi 01.indd 6 # 17.2.2006 14:01:10 6 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # NECYDALINAE 047.00. Stromatium Serville, 1834 038.00. Necydalis linnaeuS, 1758 047.01. unicolor (olivier, 1795) 038.01. major linnaeuS, 1758 038.02. ulmi (chevrolat, 1838) 048.00. Cerambyx linnaeuS, 1758 048. --. carinatus küster, 1846 048.01. cerdo linnaeuS, 1758 SPONDYLINAE a. c. cerdo linnaeuS, 1758 048.02. welensii (küSter, 1846) 039.00. Spondylis FabriciuS, 1775 048.03. miles bonelli, 1823 039.01. buprestoides (linnaeuS, 1758) 048.04. scopolii FueSSlinS, 1775 048.05. nodulosus gerMar, 1817 Alocerus MulSant, 1862 moesiacus (FrivalDSky, 1838) 049.00. Rosalia Serville, 1833 049.01. alpina (linnaeus, 1758) 040.00. Asemum eSchScholtz, 1830 a. a. alpina (linnaeuS, 1758) 040.01. striatum (linnaeuS, 1758) 050.00. Purpuricenus DeJean, 1821 041.00. Tetropium kirby, 1837 050.01. kaehleri (linnaeus, 1758) 041.01. castaneum (linnaeus, 1758) 050.02. globulicollis DeJean, 1839 041.02. fuscum (FabriciuS, 1787) 050.03. budensis (goeze, 1783) 041. --. gabrieli WeiSe, 1905 050.04. dalmatinus Sturm, 1843 042.00. Arhopalus Serville, 1834 051.00. Penichroa StephenS, 1839 042.01. rusticus (linnaeuS, 1758) 051.01. fasciata (StephenS, 1831) 042.02. ferus (MulSant, 1839) 042. --. syriacus (reitter, 1895) 052.00. Gracilia Serville, 1834 052.01. minuta (FabriciuS, 1781) 043.00. Anisarthron Dejean, 1835 043.01. barbipes (Schrank, 1781) 053.00. Axinopalpis DeJean, 1835 053.01. gracilis (krynicki, 1832) 044.00. Saphanus Serville, 1834 a. g. gracilis (krynicki, 1832) 044.01. piceus (laicharting, 1784) a. p. piceus (laicharting, 1784) 054.00. Obrium Dejean, 1821 054.01. brunneum (FabriciuS, 1792) 054.02. cantharinum (linnaeuS, 1767) CERAMBYCINAE 055.00. Stenhomalus White, 1855 045.00. Hesperophanes DeJean, 1835 055.01. (Obriopsis) bicolor (kraatz, 1862) 045.01. sericeus (FabriciuS, 1787) 056.00. Nathrius bretheS, 1916 046.00. Trichoferus WollaSton, 1854 056.01. brevipennis (MulSant, 1839) 046.01. holosericeus (roSSi, 1790) 046. --. griseus (FabriciuS, 1792) 057.00. Molorchus FabriciuS, 1792 046. --. fasciculatus (FalDerMann, 1837) 057.01. minor (linnaeuS, 1758) 046. --. pallidus (olivier, 1790) a. m. minor (linnaeuS, 1758) 046. --. spartii (Müller, 1948) ^ Prelom novi 01.indd 7 # 17.2.2006 14:01:11 # # SCOPOLIA 58 - 2006 058.00. Glaphyra neWMan, 1840 068.00. Pyrrhidium FairMaire, 1864 058.01. umbellatarum (Schreber, 1759) 068.01. sanguineum (linnaeuS, 1758) 058.--. kiesenwetteri (Mulsant & rey, 1861) 069.00. Leioderes L. redtenbacher, 1849 a. k. kiesenwetteri (Mulsant & rey, 1861) 069.01. kollari L. reDtenbacher, 1849 070.00. Phymatodes MulSant, 1839 059.00. Stenopterus illiger, 1804 070.01. testaceus (linnaeuS, 1758) 059.01. flavicornis küSter, 1846 059.02. rufus (linnaeus 1767) 071.00. Poecilium FairMaire, 1864 a. r. rufus (linnaeuS, 1767) 071. --. lividum (roSSi, 1794) b. r. geniculatus kraatz, 1863 071.01. pusillum (FabriciuS, 1787) 059.03. ater (linnaeuS, 1767) a. p. pusillum (FabriciuS, 1787) 071.02. glabratum (charpentier, 1825) 060.00. Callimellum StranD, 1928 g. glabratum (charpentier, 1825) 060.01. angulatum (Schrank, 1789) 071.03. alni (linnaeuS, 1767) a. a. angulatum (Schrank, 1789) a. a. alni (linnaeuS, 1767) 071.04. fasciatum (villerS, 1789) 061.00. Callimoxys kraatz, 1863 071.05. rufipes (FabriciuS, 1776) 061.01. gracilis (brulle, 1832) a. r. rufipes (FabriciuS, 1776) 062.00. Deilus Serville, 1834 072.00. Xylotrechus chevrolat, 1860 062.01. fugax (olivier, 1790) 072.01. rusticus (linnaeus, 1758) 072.02. stebbingi gahan, 1906 063.00. Aromia Serville, 1833 072.03. arvicola (olivier, 1795) 063.01. moschata (linnaeuS, 1758) 072.04. antilope (Schönherr, 1817) a. m. moschata (linnaeuS, 1758) 073.00. Clytus laicharting, 1784 064.00. Ropalopus MulSant, 1839 073.01. tropicus (panzer, 1795) 064.01. insubricus (gerMar, 1824) 073.02. rhamni gerMar, 1817 064.02. ungaricus (herbSt, 1874) a. r. rhamni gerMar, 1817 064.03. varini (beDel, 1870) 073.03. lama MulSant, 1847 064.04. femoratus (linnaeus, 1758) 073.04. arietis (linnaeuS, 1758) 064.05. macropus (gerMar, 1824) 064.06. clavipes (FabriciuS, 1775) 074.00. Cyrtoclytus ganglbauer, 1882 074.01. capra (gerMar, 1824) 065.00. Hylotrupes Serville, 1834 065.01. bajulus (linnaeuS, 1758) 075.00. Plagionotus MulSant, 1824 075.01. detritus (linnaeuS, 1758) 066.00. Semanotus MulSant, 1839 075.02. arcuatus (linnaeuS, 1758) 066.01. undatus (linnaeuS, 1758) 075.03. floralis (pallaS, 1773) 067.00. Callidium FabriciuS, 1775 076.00. Neoclytus thoMSon 1860 067.01. lucidum (Scopoli, 1772) 076.01. acuminatus (FabriciuS, 1775) 067.02. violaceum (linnaeuS, 1758) 067.03. aeneum (De geer , 1775) ^ Prelom novi 01.indd 8 # 17.2.2006 14:01:11 8 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 077.00. Chlorophorus chevrolat, 1863 084.00. Calamobius guérin, 1846 077.01. varius (Müller, 1766) 084.01. filum (roSSi, 1790) 077.02. herbstii (brahm, 1790) 077.03. figuratus (Scopoli, 1763) 085.00. Parmena latreille, 1829 077.04. glabromaculatus (goeze, 1777) 085.01. unifasciata (DalMan, 1817) 077.05. trifasciatus (FabriciuS, 1781) 085. --. pubescens (DalMan, 1817) 077.06. sartor (Müller, 1766) 086.00. Morinus brullé, 1832 078.00. Isotomus MulSant, 1862 086.01. asper (Sulzer, 1776) 078.01. speciosus (SchneiDer, 1787) -. a. asper (Sulzer, 1776) a. a. funereus (MulSant, 1862) 079.00. Anaglyptus Mulsant, 1839 079.01. gibbosus (FabriciuS, 1787) 087.00. Herophila Mulsant, 1862 079.02. mysticus (linnaeuS, 1758) 087.01. tristis (linnaeus, 1767) LAMINAE 088.00. Lamia FabriciuS, 1775 088.01. textor (linnaeuS, 1758) Neodorcadion ganglbauer, 1884 bilineatum breuning, 1943 089.00. Monochamus DeJean, 1821 089.01. sartor (FabriciuS, 1787) 080.00. Pedestredorcadion breuning, 089.02. galloprovincialis (olivier, 1795) 1943 a. g. pistor (gerMar, 1818) 080.01. pedestre (poDa, 1761) - g. galloprovincialis (olivier, 080.02. arenarium (Scopoli, 1763) 1795) a. a. arenarium (Scopoli, 1763) 089.03. sutor (linnaeuS, 1758) -. a. subcarinatum (Müller, 1905) 089.04. saltuarius (gebler, 1830) 080. --. scopolii (herbSt, 1784) 090.00. Deroplia DeJean, 1835 081.00. Carinatodorcadion breuning, 090.01. genei (aragona, 1830) 1943 a. g. genei (aragona, 1830) 081.01. fulvum (Scopoli, 1763) a. f. fulvum (Scopoli, 1763) 091.00. Anaesthetis DeJean, 1835 081.02. aethiops (Scopoli, 1763) 091.01. testacea (Fabricius, 1781) 082.00. Mesosa latreille, 1829 092.00. Pogonocherus Dejean, 1821 082.01. curculionoides (linnaeuS, 1761) 092.01. fasciculatus (De geer , 1775) 082.02. nebulosa (FabriciuS, 1781) a. f. fasciculatus (De geer , 1775) a. n. nebulosa (FabriciuS, 1781) 092.02. decoratus FairMaire 1855 092.03. ovatus (goeze, 1777) 083.00. Agapanthia Serville, 1835 092.04. hispidus (linnaeuS, 1758) 083.01. intermedia ganglbauer, 1884 092.05. hispidulus (piller & 083.02. cardui (linnaeuS, 1767) Mitterpacher, 1783) 083.03. dahli (richter, 1821) 092.06. perroudi MulSant, 1839 a. d. dahli (richter, 1821) a. p. perroudi MulSant, 1839 083.04. villosoviridescens (De geer , 1775) 083.05. cynarae (gerMar, 1817) ^ Prelom novi 01.indd 9 # 17.2.2006 14:01:11 # # SCOPOLIA 58 - 2006 093.00. Acanthocinus DeJean, 1821 101.00. Musaria thoMSon, 1864 093.01. aedilis (linnaeus, 1758) 101.01. argus (Frölich, 1793) 093.02. griseus (FabriciuS, 1792) 101.02. affinis (harrer, 1784) a. g. griseus (FabriciuS, 1792) a. a. affinis (harrer, 1784) 093. --. henschi reitter, 1900 101.03. cephalotes (küSter, 1846) 093.03. reticulatus (razoumowsky, 1789) 102.00. Opsilia MulSant, 1862 094.00. Leiopus Serville, 1835 102.01. coerulescens (Scopoli, 1763) 094.01. nebulosus (linnaeuS, 1758) a. c. coerulescens (Scopoli,1763) 094.02. punctulatus (paykull, 1800) 102.02. uncinata (W. reDtenbacher, 1842) 094. --. femoratus Fairmaire, 1859 102.03. molybdaena (Dalman, 1817) 095.00. Exocentrus DeJean, 1835 103.00. Phytoecia DeJean, 1835 095.01. lusitanus (linnaeus, 1767) 103.01. cylindrica (linnaeuS, 1758) 095.02. adspersus MulSant, 1846 103.02. manicata reiche & Saulcy, 1858 095.03. punctipennis Mulsant & 103.03. nigricornis (FabriciuS, 1781) guillebeau, 1856 103.04. rufipes (olivier, 1795) 103.05. icterica (Schaller, 1783) 096.00. Aegomorphus halDeMan, 1847 103.06. caerulea (Scopoli,1772) 096.01. clavipes (Schrank, 1781) 103.07. pustulata (Schrank, 1776) 103.08. virgula (charpentier, 1825) 097.00. Oplosia MulSant, 1862 103.09. vulneris aurivilliuS, 1923 097.01. cinerea (MulSant, 1839) 104.00. Oberea DeJean, 1835 098.00. Saperda FabriciuS, 1775 104.01. (Oberea) linearis (linnaeuS, 1761) 098.01. carcharias (linnaeuS, 1758) 104.02. (Oberea) pupillata (gyllenhal, 098.02. similis laicharting, 1784 1817) 098.03. scalaris (linnaeuS, 1758) 104.03. (Oberea) pedemontana 098.04. punctata (linnaeuS, 1767) chevrolat, 1856 098.05. octopunctata (Scopoli, 1772) 104.04. (Oberea) oculata (linnaeuS,1758) 098.06. perforata (pallaS, 1773) 104.05. (Amaurostoma) erythrocephala 098.07. populnea (linnaeuS, 1758) (Schrank, 1776) 104. --. (Amaurostoma) euphorbiae 099.00. Menesia MulSant, 1856 (gerMar, 1813) 099.01. bipunctata (zoubkoFF, 1829) 105.00. Tetrops StephenS, 1829 100.00. Stenostola Dejean, 1835 105.01. praeustus (linnaeuS, 1758) 100.01. dubia (laicharting, 1784) 105.01. starkii chevrolat, 1859 100.02. ferrea (Schrank, 1776) ^ 10 Prelom novi 01.indd 10 # 17.2.2006 14:01:12 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 1. UVOD 1.1 Uvodne besede Entomofavno slovenskega ozemlja sistematično raziskujemo že četrt tisočletja. Napisana so bila številna taksonomska dela, ki zadevajo vse skupine žuželk. Nekateri re-dovi kot so Plecoptera, Odonata, Saltatoria, Phasmida, Dermaptera, Blattariae, Mantodea, Isoptera, Embioptera, Heteroptera, Homoptera (delno), Megaloptera, Raphidides, Planipennia, Mecoptera in Lepidoptera (Makrolepidoptera) so že precej dobro raziskane in tu se le občasno najde še kakšna, za našo favno neugoto-vljena vrsta. Pri redovih, kot so Coleoptera, Hymenoptera in Diptera, so raziskane le posamezne družine in skupnega števila ne moremo povedati niti v tisočih. Hrošči so red žuželk, ki je vzbujal pozornost že pri naših prvih entomologih. Scopoli, sodobnik in sodelavec Linneja, v svojem znamenitem delu Entomologia carniolica iz leta 1763 navaja za Kranjsko 311 vrst hroščev. Tudi mnogo kasnejših objavljenih prispevkov o entomofavni Slovenije zadeva prav to skupino žuželk. Še vedno je v literaturi objavljen le majhen odstotek vrst, ki so bile ugotovljene na slovenskem ozemlju. Po zbranih podatkih je bilo do sedaj v Sloveniji potrjenih okoli 5000 vrst, predvidevamo pa, da znaša skupno število okoli 6000 vrst hroščev. Da bi poglobili znanje o biodiverziteti, smo slovenski koleopterologi pripravili načrt, po katerem bi objavili vse do sedaj znane podatke iz literature, zbirk in neobjavljenih opazovanj. Naslov zbirnega dela je: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. Delo bo zajemalo točne in dokumentirane podatke o razširjenosti posameznega taksona v Sloveniji, njegovi splošni razširjenosti in pogostnosti, času pojavljanja, o naraščanju in upadanju številčnosti, o pojavljanju in izginevanju populacij, osnovnih bionomskih in ekoloških podatkih, podani pa bodo tudi točni podatki o 1. INTRODUCTION 1.1 Foreword The entomological fauna of Slovenia has been systematically researched for the past 25 years. Numerous taxonomic works have been written concerning all groups of insects. Orders such as Plecoptera, Odonata, Saltatoria, Phasmida, Dermaptera, Blattariae, Mantodea, Isopter, Embioptera, Heteroptera, Homoptera (partially), Megaloptera, Raphidides, Plani-pennia, Mecoptera and Lepidoptera (Makro-lepidoptera) have all been studied more or less sufficiently, and only here and there a species new for the Slovenian fauna is found. For orders, such as Coleoptera, Hymentoptera and Diptera, only individual families have been researched, thus we are unable to estimate the total population, not even to the thousands. Beetles are an order of insects, which aroused attention of our very first entomolo-gists. Scopoli, a contemporary and colleague of Linnaeus, cites in his prominent work Entomologia carniolica from 1763, 311 beetle species for the Carniola region. Various sub-sequent publishings pertaining to the Slovenian entomological fauna refer to this very group of insects. In literature, however, only a small percentage of all the species located so far in Slovenia can be found. According to data col-lected to the present, approximately 5,000 spe-cies have been confirmed in Slovenia, although we suspect that a total number of beetle species amounts to approximately 6,000. In order to deepen our knowledge of bio-diversity, we, the Slovenian coleopterologists, have prepared a plan, by which all known data from literature, collections, and unpublished observations would finally be put into print under the title of Material for the Beetle Fauna (Coleoptera) of Slovenia. This work will en-compass accurate and documented information regarding the range of specific taxa in Slovenia, their general range and frequency, time of ^> 11 Prelom novi 01.indd 11 # 17.2.2006 14:01:12 # SCOPOLIA 58 - 2006 njihovih najdiščih. Razširjenost za vsako vrsto posebej bo prikazana na zemljevidih z vrisano mrežo UTM 10 x 10 km. To delo naj bi služilo kot temelj za vsa nadaljnja dela, npr. za favno ali atlas hroščev Slovenije, kot prispevek za favno Evrope, ekološke, bionomske ali fiziološke študije in kot osnova za nadaljnja favnistična in taksonomska raziskovanja. Zbrani podatki bodo koristni tako biologom kot gozdarjem, agronomom in drugim uporabnikom. To bo dolgotrajno delo, ki žal ne bo potekalo po vrstnem redu taksonomskih enot, temveč bodo pri objavi imele prednost skupine, pri katerih bo zbranih največ podatkov in kjer bo na voljo dovolj strokovnjakov, ki bodo kos zadani nalogi. 1.2 Osnovni geografski podatki Slovenija je ena manjših evropskih držav. Njena površina meri le 20.256 km2. Severni del Slovenije leži v srednji Evropi, južni pa na Balkanskem polotoku. Na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško ter v skrajnem jugozahodnem delu na Jadransko morje. V Sloveniji je stičišče štirih evropskih makroregij: Alp na severu in severozahodu, Panonske nižine na vzhodu, Dinarskega gorstva na jugu in Jadranskega primorja na zahodu. Najvišji vrh je Triglav (2864 m), ki se nahaja v apneniških Julijskih Alpah v severozahodnem delu Slovenije, severno in vzhodno od njih se raztezajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, še bolj vzhodno, a še vedno ob severni meji, pa Osrednje kristalinske Alpe (Pohorje, Kozjak). Visokim Alpam sledi širok pas Predalpskega hribovja, ki na jugu preide v Dinaride, katerih najvišji vrh v Sloveniji je Snežnik (1796 m). To je kraško območje z vmesnimi kraškimi polji. Tu je tudi večina od več kot 8500 do zdaj registriranih podzemeljskih jam in brezen v državi. Gorato ozemlje države je razrezano s številnimi, deloma pleistocensko preoblikovanimi dolinami. V Predalpskem hri-12 occurrence, the rise and decline in numbers, occurrence and disappearance of populations, elementary bionomical and ecological data, as well as precise information regarding their loca-lities. The range of each species will be displa-yed on maps with UTM 10 x 10 km grid. This work is to serve as a basis for all future projects, i.e. for fauna or atlas of Slovenian beetles, as a contribution to the European fauna, ecological, bionomical or physiological studies, and as a foundation for further faunistic and taxonomi-cal research. The collected information will be useful to biologists, foresters, agronomists and others alike. This will be a lengthy process which, un-fortunately, will not take place in a taxonomical order. Preference will be given to the groups for which the largest amount of records will be at hand, as well as a sufficient number of experts to deal with them. 1.2 Elementary geographical information Slovenia is one of the smallest countri-es in Europe, with its surface area of a mere 20,256 km2 . The northern part of Slovenia lies in Central Europe, whereas the southern part is situated on the Balkan Peninsula. In the west it borders on Italy, in the north on Austria, in the northeast on Hungary, in the south and east on Croatia, and in the southwest to the Adriatic Sea. Slovenia is situated in the contact area of four European macroregions: the Alps to the north and northwest, the Pannonian plain to the east, the Dinaric Mountains to the south and the Adriatic littoral to the west. The highest peak is Mt. Triglav (2,864 m), located in the Calcareous Julian Alps in the northwestern region of Slovenia. To the north and east of these span the Karavanke and the Kamniško-Savinjske Alps, further to the east and closer to the northern border the Central Crystalline Alps (Pohorje, Kozjak). The Prelom novi 01.indd 12 17.2.2006 14:01:12 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # bovju ležijo štiri kotline: Ljubljanska, Celjska, Dravska ter Krška, ki so prekrite s fluviogla-cialnimi naplavinami. Na vzhodu Slovenije je ravninsko in gričevnato obrobje Panonske nižine iz miocenskih in pliocenskih sedimentov. Dinarsko gorovje na jugozahodu države prehaja v flišno gričevje. Reki Soča in Reka ter še nekaj manjših rečic se izliva v Jadransko morje, porečja Mure, Drave, Save in Kolpe pa so usmerjena v Črno morje. Dobro polovico slovenskega ozemlja prekrivajo gozdovi, njihov delež pa stalno narašča in zdaj dosega že 63 %. 1.3 Pokrajine v Sloveniji Delitev Slovenije na pokrajine je zelo zapletena, ker so se skozi zgodovinska obdobja meje zelo spreminjale in se še vedno spreminjajo. Zdaj v Sloveniji ni administrativno določenih pokrajin. Razdelitev na pokrajine v tem pi-spevku temelji na geografski karti: “Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin”(KozLER, 1853) ter na karti avtorjev M. Gabrovca in V. Rajšpa, objavljeno v knjigi Slovenija - pokrajine in ljudje (Mladinska knjiga, 1998, merilo 1 : 700 000, stran 18 in 19), ki temelji na mejah avstrijskih dežel iz leta 1914. Za starejše slovenske pokrajine se v literaturi uporabljajo različna tuja imena, kar povzroča veliko nejasnosti. Za boljše razumevanje podajamo naslednjo pregledno tabelo: towering Alps are followed by the pre-Alpine mountain chain, which gradually transcends to the Dinarides, whose highest peak (in Slovenia) is Mt. Snežnik (1,796 m). This is a karst region within which karst fields (poljes) are situated. The majority of the 8,500 underground caves and potholes, which have been registered in Slovenia so far, are found in this area. The mountainous regions of Slovenia are separated by numerous valleys, partially transformed in the Pleistocene. Amongst the pre-Alpine foothills, four basins are situated, i.e. the Ljubljanska, Celjska, Dravska and Krška, all of them covered by fluvioglacial deposits. The east of Slovenia is the flat and hilly margin of the Pannonian plain, composed of Miocene and Pliocene sediments. The Dinarides to the southwest transcend into flysch hills. The Soča and Reka rivers, as well as a few other smaller rivers flow into the Adriatic Sea, whereas the catchments of the Mura, Drava, Sava and Kolpa are directed towards the Black Sea. At least half of Slovenia is covered by forests, whose share is currently 63% and con-tinuously rising. 1.3 Regions in Slovenia Dividing Slovenia into regions is a very complicated matter as a result of its borders be-ing augmented throughout history and continue to do so. For the time being, there are no official-ly determined regions in Slovenia. The division of regions in this text is based on the “Map of Slovenia and its regions” (kozler, 1853) as well as on the map by M. gabrovec and V. raJšp, published in the book Slovenia – its Regions and Peoples (Mladinska knjiga, 1998, scale 1 : 700,000, pp. 18 and 19), which is based on the borders of Austrian provinces from 1914. For older Slovenian regions various fore-ign names are used in literature, which creates a great deal of confusion. The following table provides some clarity: ^ Prelom novi 01.indd 13 # 17.2.2006 14:01:12 1 SCOPOLIA58 - 2006 # slovensko ime / nemško ime / italijansko ime / latinsko ime / Slovenian name: German name: Italian name: Latin name: Istra Istrien Istria Histria Koroško Kärnten Carinzia Carinthia Kranjsko Krain Carniola Carniolia (= Carniola) Dolenjsko Unterkrain Carniolia inferior Gorenjsko Oberkrain Carniolia superior Notranjsko Innerkrain Carniolia interior Primorsko Küstenland Littorale Litorale Štajersko Steiermark Stiria Stiria (= Styria) # V tem prispevku smo kot posebno pokrajino od Dolenjske odcepili Belo krajino, ki tako v geografskem kot favnističnem pogledu tvori samostojno enoto. Na območju glavnega mesta Ljubljane so zaradi pozidave stare meje popolnoma zabrisane, zato Ljubljano z okolico obravnavamo kot posebno enoto. Njene meje proti Gorenjski, Notranjski in Dolenjski niso zgodovinsko utemeljene. V entomološki literaturi nekateri avtorji istovetijo Slovenijo z Ilirijo in Liburnijo, kar pa le delno ustreza resnici. Zlasti širok pojem je Ilirija. Prvotni Iliri so živeli v 5. stoletju pred našim štetjem na ozemlju današnjega Epira, Albanije in zahodne Makedonije. Kasneje so k njim šteli vedno več plemen, ki so bila malo ali nič sorodna s pravimi Iliri. Tako se je Ilirija najprej razširila na večji del Balkana, nato do Baltika in je v začetku 20. stoletja zajemala večji del Evrope. V raznih zgodovinskih obdobjih se je spreminjalo tudi njeno ime: v času rimskega imperija se je imenovala Ilirik, za časa Napoleona Ilirske province, v habsburški monarhiji Ilirsko kraljestvo itd. Danes se z imenom Ilirija največkrat pojmuje ozemlje Napoleonovih Ilirskih provinc, ki so segale od Visokih Tur preko Koroške, večjega dela današnje Slovenije (brez Štajerske), Istre in Dalmacije do Boke Kotorske. Kljub temu, da je bila Ljubljana glavno mesto teh provinc in da se večji kraj imenuje Ilirska Bistrica, je zdaj v Sloveniji ime Ilirija zelo nedoločen geografski In this contribution we have chosen to isolate the region of Bela krajina away from the Dolenjska region, which thus constitutes an individual entity from both geographic and faunistic perspective. In the area of Ljubljana, the capital of Slovenia, the old boundaries have comple-tely disappeared as a result of construction. Consequently, Ljubljana with its surrounding area is treated as an individual unit as well. Its boundaries, which reach toward the regions of Gorenjska, Notranjska and Dolenjska, have no historical foundation. In entomological literature certain authors identify Slovenia with Illyria and Liburnia, which is partially correct. Illyria is a particu-larly broad topic. The original Illyrians lived in the 5th century B.C. in the territory of today’s Epirus, Albania and western Macedonia. Later on, more and more other tribes were reckoned among them, although there was little or no relation to the true Illyrians. This is how Illyria expanded throughout the Balkans, then to the Baltic, and at the beginning of the 20th century engulfed the greater part of Europe. Throughout various historical periods, its name changed a great deal: in the times of the Roman Empire it was called Illyric, at the time of Napoleon the Illyrian Provinces, during the Habsburg monar-chy the Illyrian Kingdom, and so on. Today, the term Illyria is usually associated with the ter-ritory of Napoleon’s Illyrian Provinces, which spanned from Hohe Tauern across Koroška, a ^ 1 Prelom novi 01.indd 14 # 17.2.2006 14:01:12 # ^ Prelom novi 01.indd 15 # 17.2.2006 14:01:12 SCOPOLIA 58 - 2006 # # pojem in se skoraj ne uporablja za noben del slovenskega ozemlja. Liburni so bili ilirsko pleme, ki so pred prihodom Rimljanov živeli ob jadranski obali med Rašo (Arsia) v Istri in Krko (Titius) v Dalmaciji. Sedaj je Liburnija samo še zgodovin-sko-geografski pojem, njen večji del se nahaja v današnji Hrvaški, pri Kozini in Vremskem Britofu pa sega tudi v Slovenijo. Julijska krajina (Venezia Giulia) se imenuje ozemlje, ki je do konca 1. svetovne vojne pripadalo Avstriji, leta 1921 pa je bilo z Rapalsko mirovno pogodbo anektirano k Italiji. Po 2. svetovni vojni je del te pokrajine ostal v Italiji, večji del je pripadel Jugoslaviji. Zdaj leži na ozemlju treh držav: Italiji pripadata Trst in Gorica z okolico, Sloveniji severna Istra, Primorska in zahodni del Notranjske, Hrvaški pa večji del Istre, Cres in Lošinj. large part of the present-day Slovenia (exclu-ding Štajerska), Istria and Dalmatia down to Boka Kotorska. In spite of Ljubljana being the capital of these provinces and that one of the larger towns is called Ilirska Bistrica, the name of Illyria has no specific geographical meaning in Slovenia and is seldom used in reference to any part of Slovenian territory. The Liburnians were an Illyrian tribe, who prior to the arrival of the Romans lived on the Adriatic coast between Raša (Arsia) in Istria and Krka (Titius) in Dalmatia. Presently, Liburnia is solely a historical-geographical notion whose larger portion lies within the present-day Croatia and in the vicinity of Kozina and Vremski Britof protrudes into Slovenia. The Giulia region (Venezia Giulia) is the area, which until the end of World War I be-longed to Austria and was in 1921 annexed to Italy after the Rapalo Peace Treaty. After World War II, a portion of this area remained in Italy, with the larger part belonging to Yugoslavia. Currently it lies within the borders of 3 countri-es: Trieste and Gorizia with the adjoining area are situated in Italy; northern Istria, Primorska and the western part of Notranjska lie within Slovenia, whereas the greater part of Istria and the islands of Cres and Lošinj belong to Croatia. ^> 16 Prelom novi 01.indd 16 # 17.2.2006 14:01:12 # # Prelom novi 01.indd 17 # 17.2.2006 14:01:28 # SCOPOLIA 58 - 2006 1.4 Naravnogeografske regije in podregije Slovenije Naravnogeografsko porazdelitev Slovenije smo povzeli po karti, ki so jo pripravili ivan gams, Drago kladnik in Milan orožen adamič, kartografsko pa obdelala Milan orožen adamič in Drago perko z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Karta je bila objavljena v Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije leta 1996. Po tej regionalizaciji je v Sloveniji 6 ma-kroregij, 2 submakroregiji in 5 prehodnih regij, 94 mezo- in mikroregij ter 1 submikroregija. Glede na velikost Slovenije je to število zelo veliko in kaže na izjemno raznolikost dežele. Temu ustrezna je tudi biotska pestrost. 1.4 Natural geographic regions and subregions in Slovenia The natural geographical divisioning of Slovenia has been made per map, which was prepared by ivan ga ms, Drago kla dnik and Milan orožen adamič, and was car-tographically modified by Milan orožen adamič and Drago perko from the Anton Melik Geographical Institute of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The map was published in the Slovenian reference lexicon in 1996. According to this regionalisation, there are 6 macroregions, 2 submacroregions and 5 transitional regions, 94 mezzo- and microregions including 1 submicroregion in Slovenia. In view of Slovenia’s size, this is a very high number, which indicates the immense diversity of the # ^ makro, submakro ali prehodna regija / macro-, submacroregion or transitional region mezoregija / mezzo region mikroregija / microregion submikroregija / submicroregion 1. VISOKOGORSKE ALPE 1. 1. Julijske Alpe 1. 1. 1. Posoške Julijske Alpe 1. 1. 2. Posavske Julijske Alpe 1. 1. 2. 1. Pokljuka, Mežakla in Jelovica 1. 2. Karavanke 1. 2. 1. Zahodne Karavanke 1. 2. 2. Srednje Karavanke 1. 2. 3. Mežiško-Solčavske Karavanke 1. 3. Kamniško-Savinjske Alpe 1. 3. 1. Velika planina in Dleskovška planota 2. PREDALPSKO HRIBOVJE 2. l. Tolminsko hribovje 2. 1. 1. Dno Srednje Soške doline 2. 2. Idrijsko-Cerkljansko hribovje 2. 3. Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 2. 3. 1. Šentjoško hribovje 2. 3. 2. Selška dolina 2. 3. 3. Poljanska dolina 2. 3. 4. Polhograjsko hribovje 2. 4. Posavsko hribovje 2. 4. 1. Vzhodno Posavsko hribovje 2. 4. 2. Moravško-Trboveljsko podolje 18 Prelom novi 01.indd 18 # 17.2.2006 14:01:28 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 2. 5. Menina in Dobrovlje 2. 6. Zgornja Savinjska dolina 2. 6. Golte 2. 7. Velenjska kotlina 2. 8. Vitanjsko-Konjiške Karavanke 2. 9. Pohorsko Podravje 2. 9. 1. Pohorje 2. 9. 2. Kozjak in Košenjak 2. 9. 3. Dno Mislinjske doline 2. 9. 4. Dno Zgornje Dravske doline 2. 9. 5. Zahodno Pohorsko Podravje 2/4. PREHODNI PREDALPSKO- SUBPANONSKI SVET 2/4. 1. Celjska kotlina 2/4. 1. 1. Ložniško gričevje 2/4. 2. Bočko-Maceljsko hribovje 2/4. 3. Senovsko podolje 2/4. 4. Mirnska dolina 2/5. PREHODNI PREDALPSKO- DINARSKI SVET 4. SUBPANONSKA SLOVENIJA 2/5. l. Rovtarsko hribovje 2/6. PREHODNI PREDALPSKO-PRIMORSKI SVET 2/6. 1. Spodnja Soška dolina s Kambreškim 3. DNO LJUBLJANSKE KOTLINE 3. 1. Dežela in Blejski kot 3. 2. Dobrave 3. 3. Kranjsko-Sorško polje 3. 4. Vzhodna Ljubljanska kotlina 3. 4. 1. Tunjiško gričevje 3. 4. 2. Šmarnogorsko-Rašiški osamelci 3. 4. 3. Kamniškobistriška ravan 3. 4. 4. Ljubljansko polje 3. 5. Ljubljansko barje 4. 1. Goričko 4. 2. Lendavske gorice 4. 3. Pomurska ravan 4. 3. 1. Apaško polje 4. 4. Slovenske gorice 4. 4. 1. Dno Ščavniške doline 4. 4. 2. Dno Pesniške doline 4. 5. Dravsko-Ptujsko polje 4. 5. 1. Ruška dolina 4. 5. 2. Središko polje 4. 6. Dravinjske gorice 4. 7. Haloze 4. 7. 1. Gozdnate Haloze 4. 7. 2. Vinorodne Haloze 4. 8. Voglajnsko-Zgornjesotelsko gričevje 4. 9. Kozjansko gričevje 4. 10. Bizeljske gorice 4. 11. Krško gričevje 4. 12. Krško-Brežiška ravan 4/5. PREHODNI SUBPANONSKO- DINARSKI SVET 4/5. 1. Raduljsko hribovje 4/5. 2. Novomeška pokrajina 4/5. 3. Gorjanci 4/5. 4. Nizka Bela krajina 5. DINARSKI KRAS CELINSKE SLOVENIJE 5 A. Nizki kras 5 A. 1. Turjaška pokrajina 5 A. 2. Dolenjsko podolje 5 A. 3. Suha krajina 5 B. Visoki kras 5 B. 1. Velikolaščanska pokrajina 5 B. 2. Dobrepoljski kras 5 B. 3. Ribniško-Kočevski kras 5 B. 3. 1 Ribniško-Kočevsko podolje 5 B. 3. 2 Grčarsko-Kočevskoreški ravnik 5 B. 3. 3 Poljanski ravnik ^> Prelom novi 01.indd 19 # 17.2.2006 14:01:28 1 # SCOPOLIA 58 - 2006 5 B. 3. 4. Dolina zgornje Kolpe in Čabranke 5 B. 5. Bloke in Loški potok 5 B. 6. Krimsko-Mokrško hribovje z Menišijo 5 B. 7. Notranjsko podolje 5 B. 8. Snežnik in Javorniki 5 B. 9. Trnovski gozd, Banjšice, Nanos in Hrušica 5 B. l0. Slavinski ravnik z Vremščico 5 B. 11. Pivka 5/6. PREHONI DINARSKO-PRIMORSKI SVET 5/6. 1. Brkini z dolino Reke 6. PRIMORJE 6. 1. Goriška Brda 6. 2. Vipavska dolina 6. 2. 1. Goriška ravan 6. 2. 2. Vipavska Brda 6. 2. 3. Vrhe 6. 3. Kras 6. 4. Severnoistrski kras 6. 4. 1. Podgrajsko podolje 6. 4. 2. Slavniško pogorje 6. 4. 3. Podgorski kras 6. 5. Koprsko primorje 6. 6. Jadransko morje # ^> 20 Prelom novi 01.indd 20 # 17.2.2006 14:01:28 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 2. GRADIVO IN METODE 2.1 Izvor gradiva Pri pripravi tega prispevka smo zbrali vse dostopne podatke iz literature in osrednje kartoteke Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) ter ob redeterminaciji izpisali podatke iz vseh nam dosegljivih zbirk. Gradivo je deponirano v naslednjih zbirkah: A. Bianchi (PMS), E. Bognolo (Trieste), S. Brelih (PMS), B. Drovenik (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana), I. Ferlan (PMS), V. Furlan (PMS), S. Steiner (Klagenfurt), A. Gspan (PMS), E. Jaeger (PMS), M. Jurc (Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana), B. Kofler (Škofja Loka), D. Kofol (Ljubljana), B. Leskovic (PMS); J. Peyer 2. MATERIALS AND METHODS 2.1 Material sources For the preparation of this contribution to the Slovenian fauna we selected all accessible information from literature as well as central directory of the Slovenian Museum of Natural History (PMS), and reproduced all findings from attainable compilations. The material is stored in the following collections: A. Bianchi (PMS), E. Bognolo (Trieste), S. Brelih (PMS), B. Drovenik (Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU, Ljubljana), I. Ferlan (PMS), V. Furlan (PMS), S. Steiner (Klagenfurt), A. Gspan (PMS), E. Jaeger (PMS), M. Jurc (Faculty of Biotechnology, Dept. of Forestry # ^> Slika 3. Del zbirke Ferdinanda Schmidta. Foto: I. Sivec Figure 3. Part of Ferdinand Schmidt’s collection. Photo: I. Sivec 21 Prelom novi 01.indd 21 # 17.2.2006 14:01:29 # # SCOPOLIA 58 - 2006 Slika 4. Del zbirke Alfonza Gspana. Foto: I. Sivec Figure 4. Part of Alfonz Gspan’s collection. Photo: I. Sivec ^> (PMS), A. Pirnat (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU), S. Polak (Notranjski muzej, Postojna), F. Schmidt (PMS), J. Stau-dacher (PMS), J. Stussiner (PMS), A. Vrezec (Ljubljana), Ž. Vrezec (Ljubljana), B. Zadravec (Rožna dolina, Nova Gorica) in M. Zdešar (Brezje pri Dobrovi). Zbirke A. Bianchi, S. Brelih, E. Jaeger in J. Peyer so združene v Osrednjo zbirko hroščev Slovenije (PMS). Veliko gradiva so prispevali tudi številni nabiralci, ki nimajo samostojnih zbirk. Pri zbiranju gradiva smo uporabljali klasične načine lova: predvsem smo pregledovali živa in odmrla debla, veje, listje ter cvetove hranilnih rastlin, pogosto smo uporabljali platneni sak (kečer), manj tudi svetlobne, feromonske in zemeljske pasti. Del gradiva je bil pridobljen z gojitvijo ličink. and Renewable Forest Resources, Ljubljana), B. Kofler (Škofja Loka), D. Kofol (Ljubljana), B. Leskovic (PMS); A. Pirnat (Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU), S. Polak (Museum of Notranjska, Postojna), F. Schmidt (PMS), J. Staudacher (PMS), J. Stussiner (PMS), A. Vrezec (Ljubljana), Ž. Vrezec (Ljubljana), B. Zadravec (Rožna dolina, Nova Gorica) and M. Zdešar (Brezje pri Dobrovi). The collecti-ons of A. Bianchi, S. Brelih, E. Jaeger and J. Peyer are integrated in the Central collection of Slovenian beetles (PMS). Countless material was contributed by numerous collectors who do not have independent collections. When collecting the material, standard me-thods were used: we predominantly inspected live and withered tree trunks, branches, leaves, and blossoms of food plants. Frequently we 22 Prelom novi 01.indd 22 # 17.2.2006 14:01:30 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # ^> Slika 5. Del osrednje zbirke hroščev Slovenije. Foto: I. Sivec Figure 5. Part of Central collection of Slovenian beetles. Photo: I. Sivec Za določevanje smo pripravili suhe pre-parate.Uporabljeni podatki so shranjeni v Priro-doslovnem muzeju Slovenije in v podatkovni zbirki FloVegSi Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Karte razširjenosti so bile izdelane z računalniško aplikacijo FloVegSi (Seliškar et al., 2001). used canvas sacks (catcher), and occasionally light, pheromone and earth traps. A certain amount of material was acquired by growing the beetles’ larvae. For identification purposes we prepared dry preparations. The used data that are stored in the Slo-venian Museum of Natural History in the FloVegSi data collection of the Jovan Hadži Institute of Biology ZRC SAZU. Distribution maps were prepared using the computer program FloVegSi (Seliškar et al., 2001). Prelom novi 01.indd 23 ^> 17.2.2006 14:01:31 2 SCOPOLIA58 - 2006 2.2 Seznam najdišč Seznam najdišč (tabela 1) temelji na Atlasu Slovenije, III. izdaja, Ljubljana, izdala Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 1996 (v nadaljnjem besedilu Atlas). Seznam zajema vsa najdišča, navedena pri posameznih taksonih. Imena najdišč so zdaj veljavna uradna slovenska imena, pisana v 1. sklonu ednine, povzeta po Atlasu. Seznam zajema naslednje osnovne podatke o najdiščih: 1. ožje in širše ime najdišča V seznamu najdišč je na prvem mestu vedno ime ožjega najdišča, ki je lahko vsak geografski pojem ali objekt (razen pogorij, dolin, kotlin, vod in pokrajin, ki zajemajo več kot 1 kvadrat UTM 10 x 10 km) in je zapisan na eni od kart št. 6-223 v Atlasu (merilo 1 : 50 000). Širše najdišče je lahko vsak geografski pojem, ki leži v bližini ožjega najdišča in je zapisan v Atlasu na karti 1 : 600 000 na notranji strani platnic in na 1. strani. Kjer ni podrobnejših podatkov, lahko širše najdišče služi tudi kot ožje najdišče. Vezaj (n. pr. Hrastje-Mota) uporabljamo, če se tako glasi uradno ime naselja. Pomišljaj (n. pr. Bovec - Kanin) pišemo takrat, ko je ožje najdišče med imenovanima krajema in nima posebnega imena. 2. kvadrat UTM 10 x 10 km Kvadrati UTM so določeni po kartah v Atlasu (merilo 1 : 50 000). 3. geograf ske koordinate, dolžina in širina v stopinjah in minutah Geografske korodinate so določene po kartah v Atlasu (merilo 1 :50 000) 4. nadmorska višina Nadmorske višine, pri katerih v seznamu najdišč ni predznaka, so izmerjene oziroma zanesljivo ugotovljene; dopustna razlika znaša ± 10 m. Nadmorske višine, pred katerimi je predznak (~), so kasneje ugotovljene in dopustna razlika znaša ± 50 m. Z zvezdico (*) so označena najdišča, pri katerih se nadmorska višina zelo spreminja (gore); če je ta ugotovljena, je 2 # 2.2 List of localities The list of localities (Table 1) is foun-ded upon the Atlas of Slovenia, 3rd edition, Ljubljana, published by Mladinska knjiga and the Geodetic Institute of Slovenia, 1996 (hereinafter referred to as the Atlas). The list covers all localities quoted for individual taxa. The names of the localities are now official Slovenian names, as stated in the Atlas. The list contains the following rudimenta-ry facts pertaining to the localities: 1. the specific and general name of the locality In the list of localities, the name of the specific locality is initially stated, which can be any geographical entity or object (other than mountain chains, valleys, basins, waters or regions, which are greater than 1 square UTM 10 x 10 km) and appears on one of the maps from number 6 to 223 in the Atlas (scale 1 : 50 000). The general locality can be any geographi-cal entity that lies in the vicinity of the specific locality and is recorded on the 1 : 600,000 scale map located on the inside cover of the Atlas, including page 1. Where information regarding the specific locality is unavailable, the general locality may serve as the specific site. Hyphenations are used if they are in the official name of a village, for instance Hrastje-Mota. A dash is used in the instance where the locality lies between the named areas, but has no particular name of its own, for instance Bovec - Kanin. 2. UTM 10 x 10 km square UTM squares are determined by the maps in the Atlas (1 : 50,000 scale) 3. geographic coordinates, longitude and latitude in degrees and minutes Geographic coordinates are determined by the Atlas maps (1 : 50,000 scale) 4. altitude (above sea level) In the event that the altitude listed for a particular locality has no sign preceding it, Prelom novi 01.indd 24 # 17.2.2006 14:01:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # navedena v besedilu pri posameznem taksonu. Če sta v seznamu najdišč in pri posamezni vrsti navedeni različni nadmorski višini, je pravilna tista, ki je navedena pri vrsti. 5. pokrajina Pokrajine so v seznamu označene z naslednjimi kraticami: Bkr. – Bela krajina Dol. – Dolenjska Gor. – Gorenjska Ist. – Istra Kor. – Koroška Ljo. – Ljubljana and area Not. – Notranjska Prk. – Prekmurje Prm. – Primorska Štj. – Štajerska 6. naravna geografska makro-, submakro-, prehodna-, mezo-, mikro-, submikroregija. Naravnogeografske regije in podregije so zajete v poglavju 1.4. the measurements in these cases have been precisely determined; accuracy is within ± 10 m. Altitudes preceded by the sign (~) were determined at a later date, their accuracy being ± 50 m. Localities marked by a star (*) indicate changing altitudes (mountains); if it has been established, it will be made note of in the text of the individual taxa. If there is a discrepancy between the altitude in the list of localities and the description of the individual species, the correct value shall be the latter. 5. region Listed regions have the following abbreviations: Bkr. – Bela krajina Dol. – Dolenjska Gor. – Gorenjska Ist. – Istra Kor. – Koroška Ljo. – Ljubljana and area Not. – Notranjska Prk. – Prekmurje Prm. – Primorska Štj. – Štajerska 6. natural geographic macro-, submacro-, transitional-, mezzo-, micro-, submicroregions. Natural geographical regions and subregi-ons are discussed in Chapter 1.4. ^> Tabela 1. / Table 1. Seznam najdišč / The list of localities: kraj: najdišče / area: locality UTM: kvadrat UTM 10 x 10 km / UTM: UTM 10 x 10 km square x koordinata: zemljepisna dolžina v stopinjah in minutah / x coordinate: geographical longitude in degrees and minutes y koordinata: zemljepisna širina v stopinjah in minutah / y coordinate: geographical latitude in degrees and minutes nmv: nadmorska višina / asl: above sea level pokrajina / landscape regija 1: makro-, submakro regija ali prehodna regija / region 1: macro-, submacroregion or transitional region regija 2: mezoregija / region 2: mezzo region regija 3: mikroregija / region 3: microregion regija 4: submikroregija / region 4: submicroregion 25 Prelom novi 01.indd 25 # 17.2.2006 14:01:31 SCOPOLIA 58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Abitanti, Pregara VL03 13°52'E 45°26'N 420 m Ist. 6. 5. Abram, Nanos VL27 14°01'E 45°49'N 900 m Not. 5B. 9. Adlešiči WL24 15°18'E 45°31'N 215 m Bkr. 4/5. 4. Ajdovščina – Trnovski gozd VL18 - - * Prm. 5B. 9. Ajdovščina, Vipavska dolina VL18 13°55'E 45°53'N ~106 m Prm. 6. 2. Ajdovščina, Rodik VL25 13°59'E 45°37'N ~800 m Prm. 5/6. 1. Ajdovščina, Rodik, Čuk VL25 13°59'E 45°37'N ~750 m Prm. 5/6. 1. Ajševica, Nova Gorica UL99 13°41'E 45°56'N 80 m Prm. 6. 2. Aljažev dom, Vrata, Julijske Alpe VM14 13°50'E 46°24'N 1015 m Gor. 1. 1. 2. Alpinetum Julijana, Trenta VM03 13°45'E 46°22'N 750 m Prm. 1. 1. 1. Ambrus, Suha krajina VL87 14°48'E 45°49'N 350 m Dol. 5A. 3. Andraž nad Polzelo WM03 15°05'E 46°19'N 400 m Štj. 2/4. 1. 1. Andrej nad Zmincem, Škofja Loka VM41 14°18'E 46°08'N 550 m Gor. 2. 3. 3. Andrejci, Sebeborci WM97 16°14'E 46°43'N 290 m Prk. 4. 1. Ankaran VL04 13°43'E 45°34'N * Ist. 6. 5. Arto, Krško WL39 15°23'E 45°59'N 200 m Dol. 4. 11. Artviže, Brkini VL25 14°02'E 45°36'N ~800 m Ist. 5/6. 1. Atomske Toplice, Podčetrtek WM41 15°36'E 46°09'N ~200 m Štj. 4. 9. Avsa, Livek UM91 13°35'E 46°12'N 900 m Prm. 2. 1. Babji zob, Julijske Alpe VM23 14°04'E 46°19'N ~1100 m Gor. 1. 1. 2. Babni Dol, Medvode VM50 14°25'E 46°06'N 370 m Gor. 2. 3. 4. Babno Polje VL65 14°32'E 45°38'N ~750 m Not. 5B. 7. Bač, Knežak VL45 14°14'E 45°37'N 580 m Not. 5B. 11. Bač, strelišče, Knežak VL45 14°17'E 45°38'N ~610 m Not. 5B. 11. Bajt, Cerkno VM21 14°00'E 46°08'N 450 m Prm. 2. 2. Bandera, viadukt, Senožeče VL26 14°01'E 45°44'N 600 m Not. 6. 2. 3. Banjaloka, Kočevje VL94 14°52'E 45°31'N ~560 m Dol. 5B. 4. Banjšice, Kanal VM00 13°43'E 46°02'N * Prm. 5B. 9. Banuta, Lendava XM06 16°25'E 46°36'N 165 m Prk. 4. 3. Barbarski graben, Prevalje VM95 14°56'E 46°32'N 460 m Kor. 2. 9. 5. Barka, Brkini VL25 14°03'E 45°38'N 610 m Ist. 5/6. 1. Bavšica, Julijske Alpe UM93 13°37'E 46°22'N 700 m Prm. 1. 1. 1. Baza 20, Kočevski Rog WL06 15°02'E 45°41'N 670 m Dol. 5B. 3. 4. Begunje na Gorenjskem VM33 14°12'E 46°22'N ~585 m Gor. 3. 1. Begunje pri Cerknici VL57 14°23'E 45°49'N ~610 m Not. 5B. 6. Begunjščica, Karavanke VM44 14°15'E 46°25'N * Gor. 1. 2. 1. Beka, Kozina VL15 13°53'E 45°35'N 460 m Ist. 6. 4. 3. Bela, Col VL28 14°01'E 45°51'N 540 m Not. 5B. 9. Belca, Mojstrana VM14 13°54'E 46°28'N 690 m Gor. 1. 2. 1. Belica, Osilnica VL74 14°42'E 45°34'N 370 m Dol. 5B. 4. Belo - Topol pri Medvodah VM50 14°21'E 46°05'N ~700 m Gor. 2. 3. 4. Belo, Polhograjsko hribovje VM50 14°21'E 46°04'N 680 m Ljo. 2. 3. 4. Belsko, Postojna VL37 14°09'E 45°49'N ~530 m Not. 5B. 11. Belšak, Prevalje VM85 14°51'E 46°34'N ~700 m Kor. 2. 9. 5. Belvedere, Izola UL94 13°38'E 45°31'N 80 m Ist. 6. 5. Berčice, Metlika WL25 15°18'E 45°40'N 250 m Bkr. 4/5. 4. Bertoki VL04 13°46'E 45°32'N 20 m Ist. 6. 5. Besnica, Kranj VM24 14°17'E 46°15'N ~420 m Gor. 2. 3. 1. Betnava, Maribor WM55 15°38'E 46°31'N 270 m Štj. 4. 5. Bevke, Vrhnika VL59 14°21'E 45°59'N 300 m Not. 3. 5. Bežigrad, Ljubljana VM60 14°30'E 46°04'N 298 m Ljo. 3. 4. 4. Biba planina, Menina planina VM82 14°50'E 46°14'N ~1300 m Gor. 2. 5. ^ 26 Prelom novi 01.indd 26 # 17.2.2006 14:01:31 1. # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Bičje, potok, Grosuplje VL79 14°39'E 45°56'N 340 m Dol. 5A. 2. Bilje, Nova Gorica UL98 13°37'E 45°53'N 48 m Prm. 6. 2. Bistri graben, Kozje WL49 15°31'E 46°04'N ~380 m Štj. 2. 4. 1. Bistrica ob Dravi - Dom na Pečkah WM55 15°32'E 46°31'N ~600 m Štj. 4. 5. 1. Bistrica ob Sotli WM50 15°40'E 46°03'N 220 m Štj. 4. 9. Bitnje, Kranj VM41 14°20'E 46°12'N 380 m Gor. 3. 3. Bizeljsko WL59 15°41'E 46°01'N ~300 m Štj. 4. 10. Bizeljsko, reka Sotla WL59 15°42'E 45°58'N 160 m Štj. 4. 10. Bizovik, Ljubljana VL69 14°34'E 46°02'N 286 m Ljo. 3. 4. 4. Blate, Hrastnik WM01 15°06'E 46°09'N 500 m Štj. 2. 4. 2. Blatni Vrh, Jurklošter WM20 15°21'E 46°07'N 550 m Štj. 2. 4. 1. Blažon, Nanos VL27 14°00'E 45°50'N 940 m Not. 5B. 9. Bled VM33 14°07'E 46°22'N ~500 m Gor. 3. 1. Bled, reka Sava, most VM33 14°08'E 46°22'N 450 m Gor. 3. 1. Blegoš, Škofjeloško hribovje VM31 14°14'E 46°13'N * Gor. 2. 3. 2. Bločice, Velike Bloke VL56 14°27'E 45°45'N 700 m Not. 5B. 5. Bloke VL57 (14°31'E) (45°46'N) ~700 m Not. 5B. 5. Bloška Polica, Velike Bloke VL56 14°28'E 45°45'N 685 m Not. 5B. 5. Boč WM42 15°37'E 46°17'N * Štj. 2/4. 2. Boč, planinski dom WM42 15°35'E 46°17'N 657 Štj. 2/4. 2. Bočna VM82 14°51'E 46°17'N 415 m Štj. 2. 6. Bogojina WM97 16°16'E 46°40'N 185 m Prk. 4. 3. Bohinj – Bogatin, Julijske Alpe VM02 (13°47'E) (46°17'N) * Gor. 1. 1. 2. Bohinj – Črna prst, Julijske Alpe VM22 (13°55'E) (46°15'N) * Gor. 1. 1. 2. Bohinj »Narodni park« (predvojni) (VM13) - - * Gor. 1. 1. 2. Bohinj, Julijske Alpe VM12 (13°50'E) (46°15'N) ~550 m Gor. 1. 1. 2. Bohinjska Bela, Bled VM23 14°02'E 46°20'N ~480 m Gor. 3. 1. Bohinjska Bistrica VM12 13°57'E 46°16'N 512 m Gor. 1. 1. 2. Bohor, planinski dom WM30 15°27'E 46°04'N 900 m Štj. 2. 4. 1. Bokalce, Ljubljana VM50 14°26'E 46°03'N 320 m Ljo. 2. 3. 4. Bormes, Stanežiče, Ljubljana VM50 14°25'E 46°06'N 350 m Ljo. 2. 3. 4. Borovec pri Kočevski Reki – Gornja Briga VL84 14°47'E 45°32'N 640 m Dol. 5B. 3. 4. Borovec pri Kočevski Reki VL84 14°47'E 45°32'N ~680 m Dol. 5B. 3. 4. Borovnica VL58 14°21'E 45°55'N ~295 m Not. 3. 5. Borovška gora, Goteniška gora VL84 14°45'E 45°43'N * Dol. 5B. 3. 4. Bovec – Čezsoča UM83 13°33'E 46°19'N 380 m Prm. 1. 1. 1. Bovec – Kanin, Julijske Alpe UM83 13°30'E 46°20'N * Prm.. 1. 1. 1. Bovec – Plužna UM83 13°32'E 46°20'N 500 m Prm. 1. 1. 1. Bovec UM83 13°33'E 46°20'N ~460 m Prm. 1. 1. 1. Bovec, Golf igrišče UM83 13°30'E 46°19'N 360 m Prm. 1. 1. 1. Božna, Polhov Gradec 380 m 14°19'E 46°04'N * Not. 2. 3. 4. Branica, reka (VL07) - - * Prm. 6. 2. 2. Branik, Komen VL07 13°47'E 45°51'N 200 m Prm. 6. 3. Brce - Zarečje, Ilirska Bistrica VL34 14°11'E 45°34'N 400 m Not. 5/6. 1. Brdce, Hrastnik WM11 15°09'E 46°31'N 360 m Štj. 2. 4. Brdo, Ljubljana VM50 14°27'E 46°02'N 300 m Ljo. 3. 5. Breg, Sevnica WM10 15°14'E 46°02'N 190 m Štj. 2. 4. 1. Breg, Zasip, Bled VM33 14°03'E 46°20'N 540 m Gor. 3. 1. Breginj UM72 13°25'E 46°15'N 550 m Prm. 2. 1. Breginj, potok Bela UM72 13°25'E 46°15'N 600 m Prm. 2. 1. Brest, Vrbovski deli VL69 14°29'E 45°58'N 289 m Dol. 3. 5. ^ Prelom novi 01.indd 27 # 17.2.2006 14:01:31 2 SCOPOLIA 58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Brestovica pri Komnu UL97 13°37'E 45°48'N 60 m Prm. 6. 3. Brestovica pri Povirju VL16 13°57'E 4542°'N 425 m Prm. 6. 3. Brezje pri Dobrovi VL49 14°21'E 46°01'N ~340 m Ljo. 2. 3. 4. Brezje pri Dobrovi, potok Bezenica VM50 14°21'E 46°02'N 360 m Ljo. 2. 3. 4. Breznica pod Lubnikom VM41 14°15'E 46°09'N 690 m Gor. 2. 3. 3. Brezno, Radlje ob Dravi WM26 15°19'E 46°35'N 310 m Štj. 2. 9. 2. Brezovec, Smlednik VM51 14°26'E 46°09'N ~430 m Gor. 3. 4. 2. Brezovica pri Gradinu VL13 13°51'E 45°27'N 460 m Ist. 6. 5. Brežec pri Podgorju VL14 13°55'E 45°30'N 460 m Ist. 6. 4. 3. Brežice WL48 15°35'E 45°54'N 160 m Štj. 4. 12. Brgot, Sočerga VL13 13°53'E 45°29'N 320 m Ist. 6. 5. Brinova Gora, Žužemberk VL97 14°55'E 45°51'N 380 m Dol. 5A. 3. Briše, Polhov Gradec VM40 14°18'E 46°03'N 365 m Not. 2. 3. 4. Brje pri Komnu – Veliki Dol VL07 13°43'E 45°46'N ~200 m Prm. 6. 3. Brje pri Komnu VL07 13°43'E 45°46'N 170 m Prm. 6. 3. Brkini (VL24) - - * Ist. 5/6. 1. Brnica, Hrastnik WM01 15°05'E 46°08'N 300 m Štj. 2. 4. 2. Brod, Ljubljana VM50 14°32'E 46°05'N 302 m Ljo. 3. 4. 4. Brunik, potok, Pohorje WM44 15°35'E 46°27'N ~500 m Štj. 2. 9. 1. Brvi, Bušeča vas, Podbočje WL48 15°33'E 45°51'N 200 m Dol. 4. 5. 3. Buč, Šmartno v Tuhinju VM71 14°43'E 46°12'N 460 m Gor. 2. 4. Bučkovci, Slovenske gorice WM85 16°03'E 46°31'N 200 m Štj. 4. 4. Bukovje, Predjama VL37 14°08'E 45°49'N 585 m Not. 5B. 11. Bukovnica, Dobrovnik XM07 16°19'E 46°41'N 190 m Prk. 4. 1. Bukovnik, Raduha VM84 14°44'E 46°25'N 1327 m Štj. 1. 3. Bukovniško jezero, Dobrovnik XM06 16°20'E 46°40'N 190 m Prk. 4. 1. Celje WM22 15°15'E 46°15'N 240 m Štj. 2/4. 1. Celje, Ulica mesta Groevenbroich WM22 15°15'E 46°14'N 240 m Štj. 2/4. 1. Cerje, Koritnice VL45 14°17'E 14°17'N 700 m Not. 5B. 11. Cerknica VL57 14°22'E 45°47'N 560 m Not. 5B. 7. Cerknica, Karlovica, Jezerski zaliv VL47 14°19'E 45°46'N 550 m Not. 5B. 7. Cerkno VM21 13°59'E 46°07'N 325 m Prm. 2. 2. Ceršak, reka Mura WM57 15°40'E 46°42'N 250 m Štj. 4. 4. Ciprnik, Rateče VM04 13°43'E 46°28'N * Gor. 1. 1. 2. Col – Kovk, Trnovski gozd VL28 13°57'E 45°53'N ~750 m Not. 5B. 9. Col VL28 14°00'E 45°52'N ~620 m Not. 5B. 9. Coljava, Kobjeglava VL07 13°47'E 45°18'N 280 m Prm. 6. 3. Čateške Toplice WL48 15°37'E 45°53'N 140 m Dol. 4. 12. Čatež, Trebnje VL99 14°57'E 45°58'N ~200 m Dol. 2/4. 4. Čaven, planinska koča, Trnovski gozd VL18 13°51'E 45°55'N 1240 m Prm. 5B. 9. Čaven, Trnovski gozd VL08 13°48'E 45°56'N * Prm. 5B. 9. Čemšenik, Izlake VM91 14°56'E 46°10'N 620 m Gor. 2. 4. Čemšeniška planina, Izlake VM91 14°57'E 46°11'N * Gor. 2. 4. Čeplez, Cerkno VM21 14°00'E 46°07'N 600 m Prm. 2. 2. Čepovanski dol VL09 13°44'E 46°00'N ~600 m Prm. 5B. 9. Češka koča, Zgornje Jezersko VM63 14°32'E 46°22'N 1540 m Kor. 1. 3. Češnjice v Tuhinju, Zgornji Tuhinj VM82 14°49'E 46°13'N 675 m Gor. 2. 4. Četež pri Strugah, Dobrepolje VL87 14°45'E 45°47'N 430 m Dol. 5B. 2. Čezsoča, Bovec UM83 13°33'E 46°19'N 370 m Prm. 1. 1. 1. Čiginj, Tolmin VM01 13°42'E 46°09'N 230 m Prm. 2. 1. 1. Činžat, Pohorje WM35 15°25'E 46°32'N 435 m Štj. 2. 9. 1. ^ 28 Prelom novi 01.indd 28 # 17.2.2006 14:01:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Črešnjevci, Gornja Radgona WM76 15°59'E 46°39'N 260 m Štj. 4. 4. Črešnjevec pri Semiču WL15 15°13'E 45°39'N 190 m Bkr. 4/5. 4. Čreta pri Kokarjah VM92 14°57'E 46°17'N ~900 m Štj. 2. 5. Črmenica, Kozjak WM36 15°24'E 46°36'N ~400 m Štj. 2. 9. 2. Črmošnjice WL06 15°06'E 45°40'N 410 m Dol. 4/5. 2. Črna na Koroškem VM84 14°51'E 46°28'N 530 m Kor. 2. 9. 5. Črna na Koroškem, Helenski potok VM84 14°49'E 46°28'N 650 m Kor. 2. 9. 5. Črna pri Kamniku VM72 14°37'E 46°15'N 490 m Gor. 1. 3. 1. Črna prst, Julijske Alpe VM12 13°56'E 46°13'N * Gor. 1. 1. 2. Črna vas, Ljubljana VL59 14°29'E 46°00'N 288 m Ljo. 3. 5. Črneča vas, Kostanjevica na Krki WL37 15°27'E 45°49'N 380 m Dol. 4/5. 3. Črneče, Dravograd VM96 15°00'E 46°35'N 350 m Kor. 2. 9. 4. Črni Kal – Osp VL14 13°51'E 45°33'N ~100 m Ist. 6. 5. Črni Kal VL14 13°53'E 45°33'N * Ist. 6. 4. 2. Črni log, Velika Polana XM05 16°23'E 46°35'N 163 m Prk. 4. 3. Črni Vrh, Idrija VL28 14°02'E 45°55'N 840 m Not. 5B. 9. Črni vrh, Pohorje WM14 15°14'E 46°29'N * Štj. 2. 9. 1. Črni Vrh, Polhov Gradec VM40 14°15'E 46°05'N 860 m Not. 2. 3. 4. Črniče, Šempas VL08 13°46'E 45°54'N 170 m Prm. 6. 2. Črnivec, Kamniške Alpe VM72 14°42'E 46°15'N 900 m Gor. 1. 3. 1. Črno jezero, Julijske Alpe VM02 13°47'E 46°17'N ~1400 m Gor. 1. 1. 2. Črnomelj WL14 15°11'E 45°34'N ~160 m Bkr. 4/5. 4. Črnotiče, Črni Kal VL14 13°53'E 45°33'N 390 m Ist. 6. 4. 3. Črnuče – Trzin VM60 14°33'E 46°07'N ~290 m Ljo. 3. 4. 4. Črnuče, Ljubljana VM60 14°31'E 46°06'N 290 m Ljo. 3. 4. 4. Črnuče, Sračja dolina VM60 14°31'E 46°06'N 300 m Ljo. 3. 4. 2. Damelj WL13 15°11'E 45°26'N ~210 m Bkr. 4/5. 4. Davča, Cerkno VM21 14°01'E 46°10'N ~950 m Gor. 2. 3. 2. Debeli rtič, Ankaran UL95 13°42'E 45°35'N 20 m Ist. 6. 5. Debeli vrh, Goteniška gora VL75 14°39'E 45°40'N ~1150 m Dol. 5B. 3. 4. Debeli vrh, Vlačno, Palčje VL46 14°15'E 45°42'N 620 m Not. 5B. 8. Dekani VL04 13°48'E 45°32'N 60 m Ist. 6. 5. Dekani, reka Rižana VL04 13°48'E 45°32'N 40 m Ist. 6. 5. Divača – Sežana VL16 (13°55'E) (45°42'N) * Prm. 6. 3. Divača VL15 13°57'E 45°40'N 440 m Prm. 6. 3. Dleskovec VM73 14°40'E 46°21'N * Štj. 1. 3. 1. Dleskovška planota –Veža VM73 (14°40'E) (46°20'N) * Štj. 1. 3. 1. Dob, Domžale VM71 14°37'E 46°09'N 308 m Gor. 3. 4. 3. Dobec, Menišija VL57 14°21'E 45°50'N 700 m Not. 5B. 6. Dobje pri Lesičnem WM30 15°28'E 46°07'N 450m Štj. 2. 4. 1. Dobliče, Črnomelj WL14 15°08'E 45°33'N ~150 m Bkr. 4/5. 4. Dobova WL58 15°39'E 45°53'N 145 m Štj. 4. 12. Dobrava, Radeče WM10 15°10'E 46°03'N 350 m Dol. 2. 4. Dobrava, Sela pri Dobovi WL58 15°39'E 45°56'N 180 m Štj. 4. 12. Dobravlje, Tomaj VL17 13°52'E 45°45'N 325 m Prm. 6. 3. Dobrča, Begunje na Gorenjskem VM43 14°14'E 46°22'N * Gor. 1. 2. 2. Dobrepolje VL77 14°42'E 45°50'N 435 m Dol. 5B. 2. Dobrna – Paški Kozjak WM13 15°14'E 46°20'N ~400 m Štj. 2. 8. Dobrova, Ljubljana VM50 14°25'E 46°03'N ~310 m Ljo. 3. 5. Dobrovnik XM06 16°20'E 46°38'N 175 m Prk. 4. 3. Dobrovo, Goriška Brda UL89 13°21'E 46°00'N 120 m Prm. 6. 1. Dobrunje, Polje, Ljubljana VL69 114°34'E 46°02'N 277 m Ljo. 3. 4. 4. ^ Prelom novi 01.indd 29 # 17.2.2006 14:01:32 2 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Dol, Gornji Grad VM82 14°46'E 46°16'N 480 m Štj. 2. 6. Dol Ledenica, Predmeja VL19 13°55'E 45°57'N 995 m Prm. 5B. 9. Dol Leskovec, Sežana VL16 13°51'E 45°41'N 370 m Prm. 6. 3. Dol pri Hrastniku WM01 15°06'E 46°08'N 310 m Štj. 2. 4. 2. Dol pri Hrastovljah VL14 13°54'E 45°30'N 190 m Ist. 6. 5. Dol, Stari trg ob Kolpi WL03 15°03'E 45°29'N 190 m Dol. 5B. 3.. 3. Dolanci, Goče VL17 13°53'E 45°49'N 180 m Prm. 6. 2. 2. Dolenci – Hodoš XM09 16°18'E 46°50'N 250 m Prk. 4. 1. Dolenja Brestovica, Komen UL97 13°37'E 45°49'N 80 m Prm. 6. 3. Dolenja Trebuša VM10 13°50'E 46°05'N ~200 m Prm. 5B. 9. Dolenja vas – Javorniki, nad Karlovico VL47 14°19'E 45°46'N 620 m Not. 5B. 8. Dolenja vas pri Krškem WL48 15°32'E 45°56'N 150 m Štj. 4. 12. Dolenja vas, Cerknica VL47 14°20'E 45°47'N 600 m Not. 5B. 7. Dolenje Jezero, Cerknica VL57 14°21'E 45°46'N 550 m Not. 5B. 7. Dolenjske Toplice WL06 15°03'E 45°45'N 175 m Dol. 4. 12. Dolga vas, Lendava XM16 16°27'E 46°34'N 165 m Prk. 4. 3. Dolgovaške Gorice, Lendava XM15 16°27'E 46°34'N 280 m Prk. 4. 2. Dolina Korošice, Kamniške Alpe VM62 14°34'E 46°17'N * Gor. 1. 3. Dolina pri Lendavi XM15 16°30'E 46°32'N 162 m Prk. 4. 2. Dolina reke Branice (VL07) - - * Prm. 6. 2. 2. Dolina reke Črne, Kamnik VM72 14°37'E 46°15'N ~500 m Gor. 1. 3. 1. Dolina reke Dragonje UM93 - - * Ist. 6. 5. Dolina reke Pivke (VL36) - - * Not. 5B. 11. Dolina Triglavskih jezer, Julijske Alpe (VM03) (13°47'E) - * Gor. 1. 1. 2. Dolnice, Ljubljana VM50 14°27'E 46°05'N ~325 m Ljo. 3. 4. 4. Dolnja Bistrica WM95 16°17'E 46°32'N 170 m Prk. 4. 3. Dolnja Bistrica, mrtvica Berek XM05 16°18'E 46°31'N 170 m Prk. 4. 3. Dolnja Bitnja, Prem VL35 14°11'E 45°36'N 400 m Not. 5/6. 1. Dolnja Briga, Borovec pri Kočevski Reki VL84 14°49'E 45°31'N 600 m Dol. 5B. 3. 4. Dolnje Vreme, Divača VL25 14°02'E 45°39'N 420 m Not. 5/6. 1. Dolsko, Dol pri Ljubljani VM70 14°40'E 46°05'N 265 m Gor. 3. 4. 4. Dolžanova soteska, Tržič VM43 14°20'E 46°23'N ~650 m Gor. 1. 2. 2. Dom na Govejku, Medvode VM50 14°21'E 46°06'N 700 m Gor. 2. 3. 4. Dom pod Storžičem, Kamniške Alpe VM53 14°25'E 46°21'N 1123 m Gor. 1. 3. Dom v Kamniški Bistrici VM63 14°35'E 46°19'N 600 m Gor. 1. 3. Domžale VM61 14°36'E 46°08'N ~300 m Gor. 3. 4. 3. Domžale, Šumberk VM71 14°36'E 46°19'N 355 m Gor. 3. 4. 3. Donačka gora WM52 15°45'E 46°15'N ~550 m Štj. 2/4. 2. Dornberk VL08 13°44'E 45°35'N ~70 m Prm. 6. 2. Doslovče, Žirovnica VM33 14°09'E 46°23'N 550 m Gor. 3. 1. Draga, Begunje VM43 14°13'E 46°23'N 810 m Gor. 1. 2. 2. Draga, Ig VL68 14°32'E 45°56'N 300 m Dol. 5A. 1. Draga, Loški potok VL75 14°39'E 45°37'N 780 m Dol. 5B. 5. Draga, Volčanski Ruti, Tolmin UM91 13°41'E 46°08'N 430 m Prm. 2. 1. Dragarji, Goteniška gora VL74 14°44'E 45°33'N 840 m Dol. 5B. 3. 4. Dragonja, naselje, Sečovlje UL93 13°39'E 45°27'N ~20 m Ist. 6. 5. Dragonja, Sela UL93 13°40'E 45°27'N 120 m Ist. 6. 5. Dragonja, Stena UL93 13°40'E 45°27'N 80 m Ist. 6. 5. Dragonja, Sveti Štefan UL93 13°40'E 45°26'N 30 m Ist. 6. 5. ^ Prelom novi 01.indd 30 # 17.2.2006 14:01:32 0 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Dramlje, Celje WM32 15°23'E 46°16'N 300 m Štj. 4. 8. Drašiči, Metlika WL25 15°22'E 45°39'N 235 m Bkr. 4/5. 3. Dravlje, Ljubljana VM50 14°28'E 46°05'N 310 m Ljo. 3. 4. 4. Dravograd WM06 15°01'E 46°35'N ~360 m Kor. 2. 9. 4. Dražgoše, Železniki VM32 14°10'E 46°15'N 800 m Gor. 1. 1. 2. 1. Dražgoška gora, Železniki VM32 14°09'E 46°16'N ~1300 m Gor. 1. 1. 2. 1. Drbetinci, Slovenske gorice WM75 15°56'E 46°32'N ~230 m Štj. 4. 4. Drenje, Soteska, Straža WL07 15°00'E 45°47'N 260 m Dol. 4/5. 2. Drenovce, Brestovica pri Komnu UL97 13°36'E 45°48'N 50m Prm. 6. 3. Drevenik, Boč WM42 15°35'E 46°16'N 450 m Štj. 2/4. 2. Drežnica, Kobarid UM92 13°37'E 46°15'N 540 m Prm. 1. 1. 1. Drnova – Poče, Cerkno VM21 14°00'E 46°09'N ~900 m Prm. 2. 2. Drtija, Moravče VM81 14°45'E 46°07'N 370 m Gor. 2. 4. 2. Duplje, Vipava VL18 13°57'E 45°51'N 130 m Prm. 6. 2. Dutovlje VL06 13°50'E 45°45'N 320 m Prm. 6. 3. Dvor pri Polhovem Gradcu VM40 14°21'E 46°03'N 345 m Not. 2. 3. 4. Dvori, Movraž VL13 13°55'E 45°27'N 190 m Ist. 6. 4. 3. Dvoršek, Lesično WM40 15°31'E 46°05'N 380 m Štj. 4. 9. Eleonorina jama, Strmec, Stojna VL85 14°49'E 45°37'N 940 m Dol. 5B. 3. 4. Ermanovec, Stara Oselica, Hotavlje VM20 14°04'E 46°06'N ~1000 m Gor. 2. 3. 3. Erzelj, Goče VL17 13°55'E 45°50'N 300 m Not. 6. 2. 2. Fameljska Loza, Senožeče VL26 14°03'E 45°42'N 700 m Not. 5B. 10. Famlje, Škocjan VL25 14°01'E 45°39'N 370 m Prm. 5/6. 1. Filovci, Dobrovnik WM96 16°18'E 46°39'N 180 m Prk. 4. 3. Fjesa, Piran UL84 13°35'E 45°31'N 10 m Ist. 6. 5. Florjan, Hudi potok VM94 15°01'E 46°23'N ~600 m Štj. 2. 7. Fojana, Dobrovo, Goriška Brda UM89 45°59'E 13°30'N 160 m Prm. 6. 1. Fridrihštajn, Stojna VL85 14°52'E 45°36'N 900 m Dol. 5B. 3. 4. Fužine, Ajdovščina VL18 13°54'E 45°54'N 220 m Not. 5B. 9. Fužine, Ljubljana VM60 14°33'E 36°02'N 295 m Ljo. 3. 4. 4. Fužine, Poljanska dolina VM30 14°05'E 46°05'N 500 m Gor. 2. 3. 3. Gaberje, Gabrni vrh, Celje WM22 15°17'E 46°14'N ? 240 m Štj. 2/4. 1. Gaberje, Lendava XM05 16°23'E 46°32'N 160 m Prk. 4. 3. Gabrče, Senožeče VL26 14°01'E 45°42'N 575 m Not. 5B. 10. Gabrje, Dobrova VM50 14°24'E 46°04'N 330 m Ljo. 3. 5. Gabrje, Volče UM91 13°41'E 46°08'N 400 m Prm. 2. 1. 1. Gabrnik, Slovenske Gorice WM74 15°57'E 46°28'N 220 m Štj. 4. 4. Gabrovec, Ilirska Bistrica VL44 14°18'E 45°33'N ~930 m Not. 5B. 8. Gabrovica pri Črnem Kalu VL14 13°52'E 45°33'N ~100 m Ist. 6. 5. Gabrovica pri Komnu VL07 13°47'E 45°48'N 280 m Prm. 6. 3. Gabrovo, Lubnik VM41 14°16'E 46°09'N 600 m Gor. 2. 3. 3. Gadovnik, Palčje VL46 13°17'E 45°43'N 740 m Not. 5B. 8. Gaj, Maribor WM46 15°33'E 46°37'N ~550 m Štj. 2. 9. 2. Galantiči, Gračišče VL13 13°52'E 45°29'N 320 m Ist. 6. 5. Gameljne, Ljubljana VM60 14°30'E 46°07'N ~320 m Ljo. 3. 4. 2. Gančani WM96 16°15'E 46°38'N 180 m Prk. 4. 3. Gašperjev hrib, Snežnik VL55 14°28'E 45°35'N * Not. 5B. 8. Gažon, Koper UL94 13°42'E 45°31'N 240 m Ist. 6. 5. Gerlinci WM78 16°00'E 46°45'N 330 m Prk. 4. 1. Glažuta, Goteniška gora VL75 14°41'E 45°40'N 760 m Dol. 5B. 3. 4. Globočaj, kal, Brestovica pri Povirju VL16 13°57'E 45°42'N 430 m Prm. 6. 3. Globočak, Škocjan VL25 13°59'E 45°39'N ~400 m Prm. 5/6. 1. ^ Prelom novi 01.indd 31 # 17.2.2006 14:01:32 1 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Gmajna, Berje, Bled VM33 14°07'E 46°22'N ~520 m Gor. 3. 1. Gogalov Rovt, Radovna VM24 13°57'E 46°25'N 700 m Gor. 1. 1. 2. Golac, Obrov VL24 14°04'E 45°31'N 640 m Ist. 6. 4. 2. Golaki, Trnovski gozd VL19 13°53'E 45°58'N * Prm. 5B. 9. Goli vrh, Golac VL23 14°05'E 45°29'N 800 m Ist. 6. 4. 2. Golica – Planina pod Golico, Karavanke VM24 14°04'E 46°28'N ~1000 m Gor. 1. 2. 1. Golica, Karavanke VM24 14°04'E 46°29'N * Gor. 1. 2. 1. Golo Brdo, Ponikve VL77 14°40'E 45°52'N * Dol. 5B. 1. Golo, Ig VL68 44°33'E 45°53'N 700 m Dol. 5B. 6. Golo, Šentjernej WL27 15°17'E 45°51'N 160 m Dol. 4. 12. Golovec, Ljubljana VL69 14°32'E 46°02'N ~400 m Ljo. 2. 4. Golte VM93 14°53'E 46°21'N * Štj. 2. 6. 1. Gomance, Snežnik VL54 14°26'E 45°30'N ~920 m Not. 5B. 8. Gora, Polhov Gradec VM40 14°18'E 46°04'N ~800 m Not. 2. 3. 4. Gorenja Trebuša VM00 13°15'E 46°03'N 250 m Prm. 2. 2. Gorenja vas, Poljanska dolina VM30 14°08'E 46°06'N 400 m Gor. 2. 3. 3. Gorenje Jezero, reka Obrh, Cerkniško jezero VL56 14°25'E 45°43'N 565 m Not. 5B. 7. Gorenje Laknice, Mokronog WL18 15°10'E 45°55'N 300 m Dol. 4/5. 1. Gorenje Otave, Begunje pri Cerknici VL57 14°25'E 45°50'N ~830 m Not. 5B. 6. Gorenje pri Divači VL16 13°57'E 45°41'N 415 m Prm. 6. 3. Gorenje pri Zrečah WM34 15°23'E 46°23'N 750 m Štj. 2. 9. 1. Gorenje, Postojna VL37 14°08'E 45°49'N 630 m Not. 5B. 11. Gorenji Logatec VL38 14°12'E 45°54'N 485 m Not. 5B. 7. Gorica – Šempeter pri Gorici UL98 13°39'E 45°56'N ~150 m Prm. 6. 2. 1. Gorica (UL98) (13°38'E) (45°56'N) ~100 m Prm. 6. 2. 1. Gorica, Cerkniško jezero VL57 14°22'E 45°45'N 560 m Not. 5B. 7. Gorica, okolica (UL98) - - * Prm. 6. 2. 1. Goričane, Medvode VM51 14°23'E 46°08'N 320 m Gor. 3. 3. Goričane, potok Ločnica VM51 14°22'E 46°08'N 340 m Gor. 2. 3. 3. Goričice, Cerknica VL56 14°25'E 45°44'N 550 m Not. 5B. 7. Goriška Brda (UL89) - - * Prm. 6. 1. Gorišnica, Ptuj WM74 16°01'E 46°24'N 210 m Štj. 4. 5. Gorjanci WL37 - - * Dol. 4/5. 3. Gorjansko, Komen VL07 13°43'E 45°48'N 200 m Prm. 6. 3. Gornja Bistrica WM95 16°15'E 46°32'N 170 m Prk. 4. 1. Gornja Paka, Črnomelj WL15 15°10'E 45°36'N 205 m Bkr. 4/5. 4. Gornja Radgona WM77 15°59'E 46°40'N 215 m Štj. 4. 3. Gornja Radgona, Grad WM77 15°50'E 46°40'N ~230 m Štj. 4. 3. Gornja Radgona, okolica (WM77) (15°60'E) (46°40'N) * Štj. 4. 3. Gornje Ležeče, Divača VL25 14°04'E 45°40'N 540 m Not. 5/6. 1. Gornje Retje, Velike Lašče VL77 14°39'E 45°49'N 580 m Dol. 5B. 1. Gornje Vreme, Divača VL25 14°03'E 45°39'N 330 m Not. 5/6. 1. Gornji Ig, Krim VL68 14°30'E 45°55'N 650 m Not. 5B. 6. Gornji Petrovci WM98 16°13'E 46°48'N 283 m Prk. 4. 1. Gotenica VL85 14°45'E 45°36'N 660 m Dol. 5B. 3. 2. Goteniški Snežnik VL74 14°44'E 45°35'N * Dol. 5B. 3. 4. Gračnica, reka, Jurklošter WM20 15°14'E 46°06'N ~250 m Štj. 2. 4. 1. Grad, Ljubljana VM60 14°30'E 46°02'N ~370 m Ljo. 2. 4. Grad Borl, Stojnci WM72 16°00'E 46°22'N 250 m Štj. 4. 5. Grad Brdo, Kranj VM52 14°22'E 46°16'N 410 m Gor. 3. 3. ^ Prelom novi 01.indd 32 # 17.2.2006 14:01:32 2 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Grad Kamen, Begunje na Gorenjskem VL43 14°13'E 46°22'N 600 m Gor. 3. 1. Grad Podčetrtek WM41 13°35'E 46°09'N 320 m Štj. 4. 9. Grad Podsreda WL49 15°35'E 46°01'N 475 m Štj. 4. 10. Grad Snežnik, Kozarišče, Lož VL55 14°28'E 45°40'N 580 m Not. 5B. 6. Gradec, Sočerga VL13 13°54'E 45°27'N 400 m Ist. 6. 5. Gradišče v Tuhinju VM72 14°44'E 46°13'N 590 m Gor. 2. 4. Gradišče, Ceršak WM57 15°39'E 46°42'N ~300 m Štj. 4. 4. Gradišče, Petanjci WM86 16°06'E 46°38'N 193 m Prk. 4. 3. Grahovo, Cerknica VL57 14°25'E 45°46'N 570 m Not. 5B. 7. Grant, Rodica, Julijske Alpe VM11 13°52'E 46°12'N 735 m Prm. 1. 1. 1. Grčarevec, Planinsko polje VL38 14°13'E 45°52'N 480 m Not. 5B. 7. Gregovce, Bizeljsko WL59 15°42'E 45°59'N 155 m Štj. 4. 10. Grgar – Solkan UL99 13°40'E 46°00'N * Prm. 6. 2. Grgar, potok Slatna UL99 13°40'E 46°00'N 350 m Prm. 6. 2. Grič, Krško WL38 15°29'E 45°56'N 180 m Dol. 4. 12. Grintovec, Kamniške Alpe VM63 14°32'E 46°21'N * Gor. 1. 3. Grmada, Nanos VL26 14°02'E 45°46'N ~1200 m Not. 5B. 9. Grmada, Ortnek VL77 14°42'E 45°48'N 860 m Dol. 5B. 3. Grmada, Polhograjsko hribovje VM40 14°20'E 46°05'N ~800 m Gor. 2. 3. 4. Grmada, Šmarna gora VM50 14°27'E 46°07'N ~650 m Ljo. 3. 4. 2. Grmez, Ljubljansko barje VL69 14°32'E 45°59'N 300 m Dol. 3. 5. Gunclje, Ljubljana VM50 14°27'E 46°06'N 310 m Ljo. 3. 4. 4. Haasberg (Stari grad), Naravni most, Planina, Rakek VL47 14°16'E 45°49'N 470 m Not. 5B. 8. Harije, Ilirska Bistrica VL34 12°29'E 45°32'N 450 m Not. 5. 6. 1. Hleviška planina, Idrija VL29 14°00'E 45°59'N * Not. 2. 2. Hočevje, Zdenska vas VL88 14°45'E 45°52'N 460 m Dol. 5B. 2. Hodoš WM98 16°19'E 46°49'N 240 m Prk. 4. 1. Hodoško jezero, Hodoš WM98 16°18'E 46°50'N 240 m Prk. 4. 1. Horjul VL49 14°18'E 46°01'N 340 m Not. 2. 3. 4. Hotedršica VL38 14°08'E 45°55'N 550 m Not. 5B. 7. Hotemež, Radeče WM10 15°11'E 46°03'N 200 m Dol. 2/4. 4. Hotična, Markovščina VL24 14°02'E 45°34'N 570 m Ist. 6. 4. 1. Hotiško jezero, Hotiza XM05 16°19'E 46°32'N 168 m Prk. 4. 3. Hrastje, Makole WM43 15°38'E 46°19'N 360 m Štj. 4. 6. Hrastje-Mota, Gornja Radgona WM86 16°05'E 46°37'N 195 m Štj. 4. 3. Hrastnik WM01 15°05'E 46°08'N ~290 m Štj. 2. 4. 2. Hrastovlje, Črni Kal VL14 13°54'E 45°30'N * Ist. 6. 5. Hrbec, Štjak VL17 13°56'E 45°47'N 600 m Prm. 6. 2. 1. Hrbje, Suhorje, Brkini VL25 14°06'E 45°38'N 500 m Prm. 5/6. 1. Hreljin, Stari Trg ob Kolpi WL03 15°02'E 45°29'N 160 m Dol. 5B.. 3.. 4. Hrpelje VL15 13°57'E 45°36'N 520 m Ist. 6. 4. 1. Hruševje, Orehek VL37 14°07'E 45°45'N 570 m Not. 5B. 11. Hrušica, Jesenice – Veliki vrh VM24 14°00'E 46°27'N * Gor. 1. 2. 1. Hrušica, Jesenice VM24 14°01'E 46°27'N 600 m Gor. 3. 1. Hrušica, naselje, Hrušica VL38 14°07'E 45°51'N 860 m Not. 5B. 9. Hrušica, Podgrad VL34 14°07'E 45°32'N 580 m Ist. 6. 4. 1. Hrušica, pogorje VL38 - - * Not. 5B. 9. Hrvatini VL05 13°45'E 45°35'N 160 m Ist. 6. 5. Huda luknja, Mislinja WM14 15°10'E 46°25'N ~600 m Štj. 2. 9. 5. Hudajužna, Podbrdo, Julijske Alpe VM11 13°55'E 46°10'N 380 m Prm. 1. 1. 1. ^ Prelom novi 01.indd 33 # 17.2.2006 14:01:32 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Hudi Kot, Pohorje WM15 15°14'E 46°32'N * Štj. 2. 9. 1. Hum, Goriška Brda UL99 13°25'E 45°59'N ~200 m Prm. 6. 1. Idrija pri Bači, Most na Soči VM01 13°47'E 46°08'N 170 m Prm. 2. 1. Idrija VL29 14°01'E 46°00'N ~330 m Not. 2. 2. Idrijska Bela, Idrija VL29 13°59'E 45°57'N 520 m Not. 5B. 9. Idrijski Log, Idrija VL29 14°02'E 45°57'N 640 m Not. 5B. 9. Ig VL69 14°32'E 45°59'N 293 m Dol. 3. 5. Ig, okolica VL69 14°32'E 45°58'N * Dol. 5B. 6. Igla, Luče VM73 14°43'E 46°22'N 550 m Štj. 2. 6. Ihan, Domžale VM70 14°37'E 46°07'N 290 m Gor. 3. 4. 3. Ilirska Bistrica & Trnovo VL44 14°14'E 45°34'N ~410 m Not. 5/6. 1. Ilirska Bistrica VL44 14°14'E 45°34'N ~410 m Not. 5/6. 1. Iška vas – Krim VL68 14°30'E 45°56'N ~350 m Not. 5/6. 1. Iška vas, Ig VL68 14°30'E 45°56'N 325 m Not. 3. 5. Iška, reka, Ig VL68 (14°30'E) (45°55'N) * Not. 5B. 6. Iški Vintgar, Iška vas VL68 14°29'E 45°53'N 350 m Not. 5B. 6. Izola UL94 13°39'E 45°32'N ~20 m Ist. 6. 5. Izvir Hublja, Trnovski gozd VL18 13°55'E 45°54'N 230 m Prm. 5B. 9. Izvir Krke VL88 14°46'E 45°53'N 300 m Dol. 5A. 3. Izvir Krupe, Semič WL15 15°13'E 45°37'N 150 m Bkr. 4/5. 4. Izvir Lijaka, Trnovski gozd VL09 13°43'E 45°57'N ~90 m Prm. 5B. 9. Izvir Rižane VL14 13°53'E 45°31'N 700 m Ist. 6. 5. Izvir Soče, Trenta, Julijske Alpe VM04 13°43'E 46°24'N 886 m Prm. 1. 1. 1. Ižakovci, Beltinci VM96 16°13'E 46°35'N 180 m Prk. 4. 3. Jablanšek, Slovenske Konjice WM33 15°27'E 46°19'N 300 m Štj. 4. 6. Jablenca, Čezsoča UM93 13°35'E 46°19'N 400 m Prm. 1. 1. 1. Jagnjenica, Radeče WM10 15°07'E 46°03'N 270 m Dol. 2. 4. Jakob pri Šentjurju WM31 15°24'E 46°11'N 300 m Štj. 4. 8. Jakovini, Preloka WL23 15°20'E 45°27'N 250 m Bkr. 4/5. 4. Jalovec, Julijske Alpe UM94 13°41'E 46°25'N * Gor. 1. 1. 1. Jama Pekel pri Zalogu, Šempeter WM12 15°07'E 46°17'N 350 m Štj. 2/4. 1. 1. Jama pod Smoganico, Most na Soči VM00 13°44'E 46°08'N 770 m Prm. 2. 1. Jamnik, Kropa VM32 14°12'E 46°16'N 835 m Gor. 1. 1. 2. 1. Janče, Litija VM70 14°42'E 46°03'N 790 m Dol. 2. 4 Jarmovec, Snežnik VL64 14°30'E 45°33'N 1100 m Not. 5B. 8. Jarški prod, Črnuče, Ljubljana VM60 14°34'E 46°05'N 270 m Ljo. 3. 4. 4. Jatna, Kum WM00 (15°05'E) 46°02'N ~800 m Dol. 2. 4. Javornik, Hrušica VL28 14°04'E 45°53'N ~1000 m Not. 5B. 9. Javornik, Javorniki VL46 14°17'E 45°45'N ~1100 m Not. 5B. 3. 4. Javornik, Jesenice VM34 14°05'E 46°25'N ~600 m Gor. 3. 1. Javorniki, Postojna VL47 14°14'E 45°46'N * Not. 5B. 8. Javorniški Rovt, Jesenice VM34 14°05'E 46°27'N ~950 m Gor. 1. 2. 1. Javoršek, Menina planina VM82 14°46'E 46°15'N 1200 m Gor. 2. 5. Jazbena, Velika gora VL76 14°41'E 45°44'N ~600 m Dol. 5B. 3. 4. Jelendol, Tržič VM54 14°20'E 46°24'N ~760 m Gor. 1. 2. 2. Jelenji studenec, Stojna VL85 14°51'E 45°37'N 900 m Dol. 5B. 3. 4. Jelenov Žleb, Velika gora VL76 14°40'E 45°41'N 940 m Dol. 5B. 3. 4. Jelovica, Julijske Alpe (VM32) - - * Gor. 1. 1. 2. 1. Jelšane VL43 14°16'E 45°30'N ~520 m Ist. 5/6. 1. Jermanca, Kamniška Bistrica VM63 14°35'E 46°20'N 900 m Gor. 1. 3. Jernej pri Ločah, cerkev Sv. Jernej WM43 15°31'E 46°19'N 360 m Štj. 4. 6. Jesenice – Planina pod Golico VM24 14°02'E 46°27'N * Gor. 1. 2. 1. ^ Prelom novi 01.indd 34 # 17.2.2006 14:01:32 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Jesenice VM24 (14°02'E) (46°26'N) ~560 m Gor. 3. 1. Ješovec pri Kozjem WM40 15°34'E 46°04'N 350 m Štj. 4. 9. Jeterbenk, Polhograjsko hribovje VM50 14°23'E 46°06'N ~760 m Ljo. 2. 3. 4. Jezera, potok, Logarska dolina VM74 14°38'E 46°25'N 740 m Štj. 1. 3. Jezerce, Kozjansko WM31 15°24'E 46°09'N 330 m Štj. 2. 4. 1. Jezero Komarnik, Slovenske gorice WM66 15°48'E 46°34'N 210 m Štj. 4. 4. 2. Jezero, Trebnje WL08 15°04'E 45°53'N 270 m Dol. 5A. 2. Jezerski vrh, Pohorje WM24 15°16'E 46°29'N 1500 m Štj. 2. 9. 1. Jezersko, Kamniške Alpe VM63 14°30'E 46°23'N * Kor. 1. 3. Jezersko (sedlo, mejni prehod) VM64 14°31'E 46°25'N ~1200 m Kor. 1. 2. 2. Ježica, Ljubljana VM60 14°31'E 46°05'N 295 m Ljo. 3. 4. 4. Jugorje pri Metliki WL16 15°14'E 45°42'N ~560 m Bkr. 4/5. 3. Julijske Alpe - - - * Gor. 1. 1. Jurišče, Pivka VL45 13°17'E 45°39'N 700 m Not. 5B. 11. Jurjeva dolina, Javorniki VL56 14°22'E 45°41'N 920 m Not. 5B. 8. Jurklošter WM20 15°20'E 46°05'N 380 m Štj. 2. 4. 1. Kačiče, Rodik VL25 13°58'E 45°38'N 490 m Prm. 5/6. 1. Kal nad Kanalom VM00 13°44'E 46°05'N 675 m Prm. 5B. 9. Kal, Golte VM93 14°54'E 46°23'N * Štj. 2. 6. 1. Kalce, Logatec VL38 14°12'E 45°53'N 500 m Not. 5B. 7. Kalič, Javorniki VL56 14°22'E 45°42'N ~1000 m Not. 5B. 8. Kal-Koritnica, Bovec UM93 13°35'E 46°20'N 460 m Prm. 1. 1. 1. Kalobje, Šentjur WM31 15°23'E 46°10'N ~620 m Štj. 2. 4. 1. Kalski greben, Golte VM93 14°54'E 46°23'N ~1300 m Štj. 2. 6. 1. Kamna Gorica, Ljubljana VM50 14°27'E 46°04'N ~325 m Ljo. 3. 4. 4. Kamna Gorica, Radovljica VM33 14°12'E 46°18'N 470 m Gor. 3. 1. Kamnica, Maribor WM46 15°36'E 46°34'N ~290 m Štj. 4. 5. Kamnik VM61 14°36'E 46°13'N ~350 m Gor. 3. 4. 3. Kamnik, Graben VM72 14°36'E 46°13'N ~400 Gor. 3. 4. 3. Kamniška Bistrica – Presedlaj VM73 14°37'E 46°20'N * Gor. 1. 3. Kamniška Bistrica, Iverje (Jeras) VM72 14°36'E 46°16'N 500 m Gor. 1. 3. Kamniška Bistrica, Kamniške Alpe VM63 14°35'E 46°19'N ~600 m Gor. 1. 3. Kamniške Alpe (VM63) - - Gor. 1. 3. Kamniško sedlo, Kamniške Alpe VM63 14°36'E 46°21'N ~1800 m Gor. 1. 3. Kamniško sedlo, Na Stanu VM63 14°36'E 46°20'N 1350m Gor. 1. 3. Kamniško sedlo, Pri Pastirjih VM63 14°36'E 46°21'N ~1450 m Gor. 1. 3. Kamniško sedlo, V Klinu VM63 14°36'E 46°20'N 1350 m Gor. 1. 3. Kamnje, Vrtovin VL18 13°50'E 45°53'N 210 m Prm. 6. 2. Kamno, Kobarid UM91 13°38'E 46°12'N ~200 m Prm. 2. 1. 1. Kamojstrnik, Javorniki VL47 14°19'E 45°46'N 600 m Not. 5B. 8. Kanal VM90 13°38'E 46°05'N 100 m Prm. 2/6. 1. Kanin, Čela, Julijske Alpe UM83 13°28'E 46°20'N 950 m Prm. 1. 1. 1. Kanin, Julijske Alpe UM83 13°30'E 46°20'N * Prm. 1. 1. 1. Karlovica, okolica, Velike Lašče VL67 14°36'E 45°48'N 540 m Dol. 5B. 1. Kastelec, Črni Kal VL14 13°52'E 45°35'N 325 m Ist. 6. 4. 3. Kavaliči, Marezige VL04 13°49'E 45°30'N 160 m Ist. 6. 5. Kekec, Nova Gorica UL99 13°40'E 45°58'N 320 m Prm. 5B. 9. Kisla voda, Solčava VM74 14°38'E 46°26'N 1200 m Štj. 1. 2. 3. Kladje, Žiri VM30 14°07'E 46°05'N ~700 m Gor. 2. 3. 3. Klanec pri Kozini VL15 13°55'E 45°35'N ~410 m Ist. 6. 4. 1. Klanec pri Kozini – Draga VL15 13°55'E 45°36'N ~500 m Ist. 6. 4. 1. Klariči, Brestovica pri Komnu UL97 13°37'E 45°48'N 30 m Prm. 6. 3. ^ Prelom novi 01.indd 35 # 17.2.2006 14:01:32 5 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Kleče, Ljubljana VM60 14°29'E 46°05'N 295 m Ljo. 3. 4. 4. Klopce, Slovenska Bistrica WM44 15°36'E 46°24'N 300 m Štj. 4. 5. Klopni vrh, Pohorje WM35 15°23'E 46°29'N ~1250 m Štj. 2. 9. 1. Klopni vrh – Ribniška koča, Pohorje WM25 15°23'E 46°29'N ~1400 m Štj. 2. 9. 1. Kneža, Most na Soči VM01 13°49'E 46°09'N 250 m Prm. 2. 1. Knežak, Ilirska Bistrica VL45 14°15'E 45°37'N ~580 m Not. 5B. 11. Knežja Lipa, Kočevje WL04 15°00'E 45°43'N 580 m Dol. 5B. 3. 4. Knežja Lipa – Rajndol VL94 14°58'E 45°33'N 520 m Dol. 5B. 3. 4. Kobarid UM92 13°35'E 46°14'N 240 m Prm. 2. 1. 1. Kobilja glava, Tolmin VM01 13°48'E 46°11'N ~1400 m Prm. 2. 1. Kobilje XM07 16°23'E 46°41'N 190 m Prk. 4. 1. Kobilje, Fadjaški breg XM07 16°25'E 46°41'N 190 m Prk. 4. 1. Kobilje, Kobiljanski potok XM07 16°23'E 46°41'N 190 m Prk. 4. 1. Kobjeglava, Komen VL07 13°49'E 45°49'N 320 m Prm. 6. 3. Koča na Gozdu, Vršič VM04 13°46'E 46.26°'N 1226 m Gor. 1. 1. 2. Koča pod Olševo, Karavanke VM74 14°39'E 46°26'N 1232 m Kor. 1. 2. 3. Koča pri Jelenovem studencu, Stojna VL85 14°51'E 45°37'N 880 m Dol. 5B. 3. 4. Koče, Kočevska Reka VL85 14°48'E 45°35'N 600 m Dol. 5B. 3. 2. Kočevje VL85 14°51'E 45°38'N ~470 m Dol. 5B. 3. 1. Kočevje, reka Rinža VL85 14°50'E 45°48'N 465 m Dol. 5B. 3. 1. Kočevska Mala gora VL95 14°52'E 45°40'N * Dol. 5B. 3. 1. Kočevska Reka – Borovec VL84 14°48'E 45°34'N ~600 m Dol. 5B. 3. 2. Kočevska Reka, Lovski dom VL84 14°48'E 45°34'N 570 m Dol. 5B. 3. 2. Kočevski Rog VL96 14°57'E 45°43'N * Dol. 5B. 3. 1. Kodreti, Štanjel VL17 13°53'E 45°49'N 165 m Prm. 6. 2. 2. Kokoš, Lipica VL15 13°53'E 45°38'N ~600 m Ist. 6. 3. Kokra – Srednji vrh VM53 14°27'E (46°20'N) * Gor. 1. 3. Kokra VM63 (14°29'E) (46°20'N) ~550 m Gor. 1. 3. Kokrsko sedlo, Kamniške Alpe VM63 14°33'E 46°20'N ~1700 m Gor. 1. 3. Količevo, Domžale VM71 14°37'E 46°09'N 300 m Gor. 3. 4. 3. Kolnica, Radovljica VM33 14°10'E 46°19'N 500 m Gor. 3. 1. Kolonija, Pohorje WM44 15°31'E 46°26'N 800 m Štj. 2. 9. 1. Komarča, Julijske Alpe VM02 13°48'E 46°17'N * Gor. 1. 1. 2. Komen – Planina VM84 14°50'E 46°24'N * Štj. 2. 6. Komen VL07 13°45'E 45°49'N 280 m Prm. 6. 3. Komenda, Kamnik VM61 14°32'E 46°12'N 340 m Gor. 3. 3. Komendski boršt, Kamnik VM61 14°33'E 46°13'N 350 m Gor. 3. 4. 1. Komenski Kras VL07 (13°45'E) (45°48'N) 280 m Prm. 6. 3. Komna, Julijske Alpe VM02 (13°45'E) (46°17'N) * Gor. 1. 1. 2. Kompolje, Krašnja VM71 14°44'E 46°10'N 360 m Gor. 2. 4. Kompolje, Velike Lašče VL77 14°43'E 45°49'N 335 m Dol. 5B. 2. Konec, Kamniška Bistrica VM63 14°34'E 46°20'N 950 m Gor. 1. 3. Konečka planina, Šmihel nad Mozirjem VM93 14°55'E 46°23'N 1250 m Štj. 2. 6. 1. Konjiška gora WM23 15°24'E 46°19'N * Štj. 2. 8. Kopa, Pohorje WM15 15°11'E 46°30'N ~1450 m Štj. 2. 9. 1. Kopajno, Šempeter pri Gorici UL98 13°40'E 45°55'N 100 m Prm. 6. 2. 1. Koper VL04 13°44'E 45°32'N 5 m Ist. 6. 5. Koper, izliv Rižane VL04 13°45'E 45°33'N 1 m Ist. 6. 5. Kopišča, Kamniška Bistrica VM72 14°36'E 46°18'N 590 m Gor. 1. 3. Koprivnik, Kostanjevica na Krki WL38 15°21'E 45°52'N 150 m Dol. 4. 12. ^ Prelom novi 01.indd 36 # 17.2.2006 14:01:32 6 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Korada, Goriška Brda UM80 13°34'E 46°03'N 750 m Prm. 6. 1. Koren (Kuren), Stara Vrhnika VL49 14°16'E 45°58'N 520 m Not. 2. 3. 6. Korensko sedlo VM05 13°45'E 46°30'N ~1070m Gor. 1. 2. 1. Koritnica, reka, Julijske Alpe UM93 13°35'E 46°22'N * Prm. 1. 1. 1. Koritnice, Knežak VL45 14°17'E 45°37'N 625 m Not. 5B. 11. Koritnice, Vidovi lazi VL45 14°19'E 45°36'N ~990 m Not. 5B. 8. Korošica, potok, Kamniška Bistrica VM62 14°34'E 46°17'N * Gor. 1. 3. Korte, Sečovlje UL93 13°40'E 45°29'N 225 m Ist. 6. 5. Kortine – Kubed VL14 13°52'E 45°32'N * Ist. 6. 5. Koseze, Ljubljana VM50 14°28'E 46°04'N 310 m Ljo. 3. 4. 4. Kosmačeve Rastke, Raduha VM84 14°46'E 46°24'N 1200 m Štj. 1. 3. Kosmati vrh, Ratitovec, Julijske Alpe VM32 14°06'E 46°14'N * Gor. 1. 1. 2. 1. Kostanjčev grič, Krim VL59 14°27'E 45°57'N ~600 m Not. 5B. 6. Kostanjevica na Krasu UL97 13°38'E 45°50'N 295 m Prm. 6. 3. Kostanjevica na Krki WL37 15°25'E 45°50'N 150 m Dol. 4. 12. Kostel, Kočevje VL94 14°55'E 45°30'N 380 m Dol. 5B. 4. Košaki, Maribor WM55 15°40'E 46°34'N 400 m Štj. 4. 5. Košana, Pivka VL35 14°07'E 45°40'N ~460 m Not. 5/6. 1. Košenjak, Dravograd WM06 15°02'E 46°38'N ~1000 m Kor. 2. 9. 2. Koštabona, potok Supot, Šmarje VL03 13°45'E 45°28'N 90 m Ist. 6. 5. Košutnik, Karavanke VM54 14°24'E 46°25'N 1100 m Gor. 1. 2. 2. Kot, Julijske Alpe VM14 13°55'E 46°25'N ~900 m Gor. 1. 1. 2. Kot, Lendava XM05 16°23'E 46°32'N 165 m Prk. 4. 3. Kotlje, Ravne na Koroškem VM95 14°49'E 46°31'N 445 m Kor. 2. 9. 5. Kovačičeva planina, Senice UM91 13°41'E 46°11'N 800 m Prm. 2. 1. Kovk, Trnovski gozd VL18 13°56'E 45°54'N ~840 m Not. 5B. 9. Kovor, Tržič VM43 14°17'E 46°20'N 510 m Gor. 3. 2. Kozana, Lazno, Goriška Brda UL89 13°33'E 45°59'N 170 m Prm. 6. 1. Kozina VL15 13°56'E 45°36'N ~500 m Ist. 6. 4. 1. Kozjane, Brkini VL25 14°04'E 45°36'N 600 m Ist. 5/6. 1. Kozjanski regijski park - - - * Štj. - - Kozjansko, Krofeljnova jama WM40 15°33'E 46°04'N 328 m Štj. 4. 9. Kozje WM40 15°33'E 46°04'N 280 m Štj. 4. 9. Kozlerjeva gošča, Ljubljana VL69 14°30'E 45°59'N 295 m Ljo. 3. 5. Kožbana, Goriška Brda UM80 13°32'E 46°02'N 300 m Prm. 6. 1. Kožljek, Vrzdenec VL49 14°15'E 46°02'N * Not. 2. 3. 4. Krakovski gozd, pragozd WL38 15°25'E 45°54'N 153 m Dol. 4. 12. Kraljev Hrib, Kamniška Bistrica VM72 14°36'E 46°18'N 600 m Gor. 1. 3. Kranj VM52 (14°20'E) (46°14'N) ~390 m Gor. 3. 3. Kranjska Gora VM04 13°47'E 46°29'N 810 m Gor. 1. 1. 2. Krapje, Ljutomer WM95 16°12'E 46°33'N 180 m Štj. 4. 3. Kras, območje - - - * Prm. 6. 3. Kras, Socerb VL14 13°52'E 45°35'N 320 m Ist. 6. 4. 3. Krasinec, Griblje WL24 15°17'E 45°35'N 150 m Bkr. 4/5. 4. Krasna, Poljčane WM42 15°37'E 46°18'N 250 m Štj. 4. 6. Krašnji Vrh, Radovica WL26 15°21'E 45°42'N 525 m Bkr. 4/5. 3. Kremenica, Barje, Ig VL68 14°33'E 45°56'N 295 m Dol. 3. 5. Kremenica, Hrib, Ig VL68 14°33'E 45°57'N 310 m Dol. 5A. 1. Kren, Kočevska Mala gora VL95 14°55'E 45°40'N 550 m Dol. 5B. 3. 4. Kreplje, Sežana VL06 13°50'E 45°44'N 300 m Prm. 6. 3. Kresnice, Litija VM80 14°47'E 46°06'N 275 m Dol. 2. 4. ^ Prelom novi 01.indd 37 # 17.2.2006 14:01:33 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Krim VL58 14°28'E 45°55'N * Not. 5B. 6. Krimšček, Rakitna VL58 14°25'E 45°53'N ~900 m Not. 5B. 6. Kriška gora, Tržič VM43 14°20'E 46°21'N * Gor. 1. 3. Krivi Vrh, Zgornja Ščavnica WM66 15°50'E 46°38'N ~350 m Štj. 4. 4. Križevska vas, Metlika WL25 15°19'E 45°38'N 145 m Bkr. 4/5. 4. Križišče, Dragonja, Sečovlje UL93 13°60'E 45°27'N ~30 m Ist. 6. 5. Križna gora, Lož VL56 14°27'E 45°44'N * Not. 5B. 7. Križni vrh, Lož VL56 14°27'E 45°43'N * Not. 5B. 7. Krka, naselje VL88 14°46'E 45°53'N 400 m Dol. 5A. 3. Krma, Julijske Alpe VM14 13°55'E 46°23'N * Gor. 1. 1. 2. Krn - Lepena, Julijske Alpe UM92 13°41'E 46°17'N * Prm. 1. 1. 1. Krn, naselje UM92 13°40'E 45°13'N 550 m Prm. 1. 1. 1. Krnes, Smrekovec VM84 14°52'E 46°25'N 1440 m Kor. 1. 3. Krnica, Kranjska Gora VM04 13°47'E 46°26'N ~1000 m Gor. 1. 1. 2. Krnica, Radovna VM23 14°03'E 46°22'N 640 m Gor. 3. 1. Krnica, Trnovski gozd VL09 13°47'E 45°57'N 980 m Prm. 5B. 9. Krnice, Studeno, Postojna VL37 14°10'E 45°49'N ~600 m Not. 5B. 9. Krnsko jezero, Julijske Alpe UM92 13°41'E 46°17'N 1394 m Prm. 1. 1 1. Krokar, Borovec pri Kočevski Reki VL84 14°46'E 45°42'N 1100 m Dol. 5B. 3. 4. Kromberk, Nova Gorica UL99 13°40'E 45°57'N 115 m Prm. 6. 2. 1. Kropa, Bočna VM82 14°50'E 46°17'N 420 m Štj. 2. 6. Kropa, Radovljica VM32 14°12'E 46°17'N 650 m Gor. 3. 2. Kršičevec, Jurišče VL45 14°20'E 45°39'N * Not. 5B. 8. Krško »Lepa vas« WL39 ? ? * ?Dol. 4. 12. Krško WL39 15°29'E 45°57'N 165 m Dol. 4. 12. Krumperk, Domžale VM70 14°38'E 46°08'N 320 m Gor. 3. 4. 3. Krvava Peč, Rob VL67 14°31'E 45°51'N ~730 m Dol. 5B. 6. Krvavec, Kamniške Alpe VM62 14°32'E 46°17'N 1700 m Gor. 1. 3. Kucelj, Trnovski gozd VL08 13°49'E 45°55'N ~1200 m Prm. 5B. 9. Kum WM00 15°04'E 46°05'N * Dol. 2. 4. Kum, potok Sopota WM00 15°02'E 46°03'N 300 m Dol. 2. 4. Kurešček – Visoko, Ig VL68 14°34'E 45°53'N ~700 m Dol. 5B. 6. Kurešček, Ig VL68 14°33'E 45°53'N 820 m Dol. 5B. 6. Kurnik, Vogrsko VL08 13°43'E 45°55'N 60 m Prm. 6. 2. Lačnik, Javorniki VL56 14°24'E 45°42'N ~1000 m Not. 5B. 8. Ladrski vrh, Kobarid UM92 13°36'E 46°14'N * Prm. 1. 1. 2. Lahomno, Laško WM21 15°15'E 46°08'N 270 m Štj. 2. 4. 2. Lajnar, Soriška planina VM22 14°00'E 46°13'N * Gor. 1. 1. 2. Lamprehtov potok, Pohorje WM35 15°26'E 46°31'N * Štj. 2. 9. 1. Lancovo, Radovljica VM33 14°09'E 46°19'N ~500 m Gor. 3. 1. Landol, Postojna VL37 14°08'E 45°47'N 540 m Not. 5B. 11. Landol, reka Nanoščica VL37 14°08'E 45°46'N 540 m Not. 5B. 11. Lanišče, Nanos VL27 14°01'E 45°47'N 800 m Not. 5B. 9. Laporje, Slovenska Bistrica WM43 15°35'E 46°20'N ~280 m Štj. 4. 6. Laško WM11 15°14'E 46°09'N 230 m Štj. 2. 4. 2. Lavrica, Barje, Škofljica VL69 14°33'E 46°00'N 290 m Dol. 3. 5. Lavrica, Škofljica VL69 14°33'E 46°00'N 290 m Ljo. 3. 5. Laze pri Dolskem – Zalog VM70 14°41'E 46°05'N ~270 m Dol. 2. 4. Laze, Bled VM23 14°03'E 46°23'N 700 m Gor. 3. 1. Laze, Planina VL48 14°15'E 45°51'N 460 m Not. 5B. 7. Laziše, Rimske Toplice WM10 15°15'E 46°07'N 550 m Štj. 2. 4. 1. Laže, Senožeče VL26 14°04'E 45°43'N 680 m Not. 5B. 10. ^ Prelom novi 01.indd 38 # 17.2.2006 14:01:33 1. 8 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Ledine, Jelovica, Julijske Alpe VM32 14°06'E 46°15'N 1130 m Gor. 1. 1. 1. 1. Ledinek, Lenart v Slovenskih goricah WM66 15°49'E 46°38'N 260 m Štj. 4. 4. Ledinsko Razpotje, Idrija VL29 14°03'E 46°01'N 705 m Not. 2. 2. Lehen, Pohorje WM25 15°20'E 46°32'N ~650 m Štj. 2. 9. 1. Lenart v Slovenskih goricah WM65 15°50'E 46°34'N ~250 m Štj. 4. 4. Lendava XM15 16°27'E 46°34'N 170 m Prk. 4. 3. Lendavske Gorice, Lendava XM15 16°28'E 46°34'N ~250 m Prk. 4. 2. Lepena, Julijske Alpe UM93 13°41'E 46°18'N ~500 m Prm. 1. 1. 1. Lepence, Bohinjska Bistrica VM22 13°58'E 46°16'N 490 m Gor. 1. 1. 2. Lesično WM40 15°31'E 46°06'N 310 m Štj. 4. 9. Leskova Dolina – Mašun VL55 (14°25'E) (45°36'N) ~1000 m Not. 5B. 8. Leskova dolina, Snežnik VL55 14°28'E 45°37'N 800 m Not. 5B. 8. Leskovec pri Krškem WL38 15°28'E 45°56'N 190 m Dol. 4. 12. Leskovec v Podborštu WL19 15°09'E 46°02'N 720 m Dol. 2/4. 4. Leskovec, Sežana VL16 13°52'E 45°41'N 370 m Prm. 6. 3. Letuš WM02 15°01'E 46°18'N 315 m Štj. 2/4. 1. Lijak, Vogrsko UL98 13°42'E 45°55'N 70 m Prm. 6. 2. 1. Lipica – (Gropada, Italija) VL15 13°52'E 45°40'N 405 m Prm. 6. 3. Lipica, Kras VL15 (13°53'E) (45°40'N) ~400 m Prm. 6. 3. Lipica, Sežana VL15 13°53'E 45°40'N 400 m Prm. 6. 3. Lipnica, Kamna Gorica VM33 14°10'E 46°19'N 485 m Gor. 3. 2. Lipovec, Gorjanci WL16 15°15'E 45°44'N ~700 m Dol. 4/5. 3. Lisca WM20 15°17'E 46°04'N * Štj. 2. 4. 1. Litija VM80 14°50'E 46°03'N 240 m Dol. 2. 4. Litostrojska koča, Soriška planina VM22 14°01'E 46°14'N 1306 m Gor. 1. 1. 2. 1. Livek, Kobarid UM91 13°36'E 46°12'N 690 m Prm. 2. 1. Livške Ravne, Kobarid UM91 13°37'E 46°11'N 1040 m Prm. 2. 1. Ljubelj, Karavanke VM44 14°16'E 46°25'N * Gor. 1. 2. 2. Ljubenske Rastke, Ljubno ob Savinji VM83 14°51'E 46°23'N ~550 m Štj. 2. 6. Ljubljana (VM60) (14°31'E) (46°04'N) (295 m) Ljo. (3. 4. 4.) Ljubljana, Barje VL59 14°28'E 46°01'N 295 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, botanični vrt VL69 14°31'E 46°02'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, Dolenjska cesta VL69 14°30'E 46°01'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, Gradišče VM60 14°30'E 46°02'N 295 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, južni kolodvor (Rakovnik) VL69 14°30'E 46°01'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, Mirje VM60 14°30'E 46°02'N 295 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, Novi trg VM60 14°30'E 46°02'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, ob reki Savi VM60 14°30'E 46°05'N ~290 m Ljo. 3. 4. 4. Ljubljana, okolica (VM60) - - * Ljo. 3. - Ljubljana, Podrožnik VM60 14°29'E 46°03'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, Sveti Jakob VM60 14°30'E 46°02'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, Špica (Prule) VM60 14°31'E 46°02'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, Večna pot VM50 14°28'E 46°03'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljana, »Villa Rosenek« VM60 14°29'E 46°03'N 300 m Ljo. 3. 5. Ljubljanski vrh, Verd VL48 14°18'E 45°55'N * Not. 5B. 6. Ljubljansko barje (VL69) - - 295 m Ljo. 3. 5. Ljubljansko polje (VM60) - - 295 m Ljo. 3. 4. 4. Ljubno ob Savinji VM83 14°50'E 46°20'N 435 m Štj. 2. 6. Lobnica, Pohorje WM45 15°31'E 46°31'N ~750 m Štj. 2. 9. 1. Lobnica, potok, Pohorje WM35 15°27'E 46°30'N * Štj. 2. 9. 1. ^ Prelom novi 01.indd 39 # 17.2.2006 14:01:33 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Loče pri Poljčanah WM32 15°30'E 46°18'N 275 m Štj. 4. 6. Ločica pri Vranskem VM92 14°57'E 46°13'N 365 m Štj. 2/4. 1. Log Čezsoški, Bovec UM83 13°29'E 46°18'N 350 m Prm. 1. 1. 1. Log, Ljubljana VL59 14°27'E 46°01'N 290 m Ljo. 3. 5. Log pod Mangartom, Julijske Alpe UM94 13°36'E 46°24'N 650 m Prm. 1. 1. 1. Log, Lepena, Julijske Alpe UM93 13°39'E 46°18'N 500 m Prm. 1. 1. 1. Log, Metlika WM25 15°20'E 45°38'N 160 m Bkr. 4/5. 4. Log, Sevnica WL29 15°20'E 46°00'N 180 m Dol. 4. 11. Logar, Logarska dolina VM74 14°38'E 46°24'N 735 m Štj. 1. 1. 1. Logarska dolina, planinski dom VM73 14°38'E 46°23'N 837 m Štj. 1. 3. Logarska dolina, Savinjske Alpe VM73 14°38'E 46°23'N ~760 m Štj. 1. 3. Logatec VL38 14°12'E 45°54'N 475 m Not. 5B. 7. Logje, Bavšica, Julijske Alpe UM93 13°38'E 46°22'N 860 m Prm. 1. 1. 1. Lokavci, Negova WM76 15°55'E 46°37'N 300 m Štj. 4. 4. Lokavec, Ajdovščina VL18 13°53'E 45°54'N 170 m Prm. 6. 2. Loke pri Mozirju VM93 14°58'E 46°20'N 330 m Štj. 2. 6. Loke, Podsreda WL49 15°36'E 46°02'N 230 m Štj. 4. 9. Lokev – Matavun VL15 13°57'E 45°39'N ~450 m Prm. 6. 3. Lokev, Divača VL15 13°56'E 45°39'N 450 m Prm. 6. 3. Lokve, Trnovski gozd VL09 13°47'E 46°00'N 950 m Prm. 5B. 9. Lom – Vojsko, Idrijsko hribovje VL19 (13°57'E) (46°02'N) ~1000 m Not. 2. 2. Lom pod Storžičem – Tržič VM43 14°19'E 46°22'N ~650 m Gor. 1. 3. Lom pod Storžičem, Kamniške Alpe VM43 14°20'E 46°22'N ~700 m Gor. 1. 3. Lom, Topolšica WM04 15°00'E 46°24'N ~500 m Štj. 2. 7. Lontovž, Radeče WL19 15°07'E 46°00'N 300 m Dol. 2/4. 4. Lopata, Žalec WM12 15°14'E 46°15'N 260 m Štj. 2/4. 1. Loški potok - Sodražica VL66 14°36'E (45°43'N) * Dol. 5B. 5. Loški potok VL66 14°35'E 45°42'N 710 m Dol. 5B. 5. Lozice, Podnanos VL27 14°00'E 45°46'N 230 m Not. 6. 2. Lož VL56 14°28'E 45°43'N 590 m Not. 5B. 7. Lubnik, Škofja Loka VM41 14°15'E 46°10'N 450 m Gor. 2. 3. 3. Lucan, Portorož UL94 13°36'E 45°30'N ~130 m Ist. 6. 5. Lucija - Lucan, Portorož UL94 13°36'E 45°30'N * Ist. 6. 5. Lucija, Portorož UL94 13°36'E 45°30'N 20 m Ist. 2. 3. 3. Luče VM83 14°45'E 46°21'N ~520 m Štj. 2. 6. Luče - Raduha VM83 14°45'E 46°22'N * Štj. 1. 3. 1. Luknja, Julijske Alpe VM13 13°49'E 46°23'N 1758 m Gor. 1. 1. 1. (2.) Lukovec, Štanjel VL07 13°49'E 45°50'N 380 m Prm. 6. 3. Lukovica pri Brezovici VL59 14°23'E 46°01'N 300 m Ljo. 3. 5. Lutverci, Gornja Radgona WM77 15°57'E 46°41'N 215 m Štj. 4. 3. 1. Lužarji, Velike Lašče VL67 14°33'E 45°48'N 785 m Dol. 5B. 6. Macelj – Žetale WM62 15°48'E 46°16'N ~300 m Štj. 2/4. 2. Macelj WM62 15°48'E 46°15'N ~350 m Štj. 2/4. 2. Mačkov graben, Polhov Gradec VM40 14°19'E 46°05'N 500 m Gor. 2. 3. 4. Mačkovci WM88 16°10'E 46°47'N 270 m Prk. 4. 1. Mačkovec, Planina VL47 14°14'E 45°48'N 620 m Not. 5B. 9. Mačkovec, Rob VL67 14°31'E 45°50'N ~850 m Dol. 5B. 6. Majatiči, Stara Lipa WL13 15°14'E 45°28'N 200 m Bkr. 4/5. 4. Makole WM53 15°40'E 46°18'N 250 m Štj. 4. 6. Mala Gora, naselje, Ribnica VL96 14°52'E 45°41'N 485 m Dol. 5B. 3. 4. Mala gora, pogorje, Ribnica VL96 14°52'E 45°41'N 700 m Dol. 5B. 3. 4. Mala Lazna, Suho brezno, Trnovski gozd VL09 13°50'E 45°35'N 1110 m Prm. 5B. 9. ^ Prelom novi 01.indd 40 # 17.2.2006 14:01:33 0 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Mala Lazna, Trnovski gozd VL09 13°50'E 45°59'N 1140 m Prm. 5B. 9. Mala Pišnica, Julijske Alpe VM04 13°46'E 46°28'N * Gor. 1. 1. 2. Mala planina, Kamniške Alpe VM72 14°40'E 46°17'N ~1400 m Gor. 1. 3. 1. Mala Stara vas, Grosuplje, VL79 14°40'E 45°58'N 380 m Dol. 5A. 2. Male Lašče, Velike Lašče VL77 14°38'E 45°50'N 520 m Dol. 5B. 1. Malečnik, Maribor WM55 15°42'E 46°33'N 250 m Štj. 4. 4(5). Mali Dol, Komen VL07 13°46'E 45°49'N 240 m Prm. 6. 3. Mali Golak – Predmeja, Trnovski gozd VL19 13°52'E 45°57'N * Prm. 5B. 9. Mali Golak, Trnovski gozd VL19 13°53'E 45°58'N ~1480 m Not. 5B. 9. Mali Kožljek, Javorniki VL46 14°19'E 45°44'N 1100 m Not. 5B. 8. Mali Kras – Socerb VL15 13°52'E 45°36'N ~450 m Ist. 6. 4. 3. Mali Kras, Socerb VL15 13°52'E 45°36'N ~450 m Ist. 6. 4. 3. Mali Kum, Podkum, Kum WM00 15°04'E 46°04'N ~810 m Dol. 2. 4. Malo sedlo, Pohorje WM15 15°10'E 46°31'N 1190 m Štj. 2. 9. 1. Malovše, Vrtovin VL08 13°48'E 45°54'N 200 m Prm. 6. 2. Mangart, Julijske Alpe UM94 13°38'E 46°26'N * Prm. 1. 1. 1. Marela, Goteniška gora VL75 14°40'E 45°37'N ~800 m Dol. 5B. 3. 4. Maribor WM55 (15°39'E) (46°32'N) ~270 m Štj. 4. 5. Maribor, okolica (WM55) - - * Štj. 4. 5. Maribor, Sveta Magdalena WM45 15°39'E 46°33'N 276 m Štj. 4. 5. Mariborska koča, Pohorje WM45 15°33'E 46°30'N 1068 m Štj. 2. 9. 1. Mariborski otok, Maribor WM45 15°37'E 46°34'N 270 m Štj. 4. 5. Marija Reka, Prebold WM01 15°04'E 46°12'N ~700 m Štj. 2. 4. 2. Marinča vas, Krka VL88 14°49'E 45°52'N 260 m Dol. 5A. 3. Markova dolina, Mašun VL55 14°25'E 45°38'N ~1000 m Not. 5B. 8. Markovci, Čepinci WM99 16°14'E 46°50'N 300 m Prk. 4. 1. Martjanci, motel Čarda WM97 16°11'E 46°41'N 195 m Prk. 4. 3. Martuljek, Kranjska Gora VM14 13°50'E 46°28'N 750 m Gor. 1. 1. 2. Martuljek, Martuljkovi slapovi VM14 13°50'E 46°27'N * Gor. 1. 1. 2. Martuljek, Tabre VM14 13°52'E 46°28'N 720 m Gor. 1. 1. 2. Mašun, Snežnik VL55 14°22'E 45°37'N 1020 m Not. 5B. 8. Matajur, vrh UM81 13°32'E 46°12'N ~1640 m Prm. 2. 1. Matavun, Divača VL25 13°59'E 45°39'N 400 m Prm. 5/6. 1. Matenja vas, Postojna VL36 14°11'E 45°44'N 520 m Not. 5B. 11. Materija, Hrpelje VL24 14°00'E 45°34'N ~530 m Ist. 6. 4. 1. Matkov kot, Kamniško Savinjske Alpe VM63 14°36'E 46°24'N ~900 m Štj. 1. 3. Matkov kot, pod Kočo na Loki VM74 14°36'E 46°24'N ~920 m Štj. 1. 3. Mavčiče, Škofja Loka VM51 14°24'E 46°11'N 360 m Gor. 3. 3. Mavrc, Fara, Kočevje VL93 14°55'E 45°30'N 250 m Dol. 5B. 4. Mavrlen, Dobliče WL14 15°08'E 45°34'N ~400 m Bkr. 5B. 3. 4. Medno, Medvode VM50 14°26'E 46°07'N 330 m Gor. 3. 4. 4. Medvedja jama na Mokrici, Kamniške Alpe VM63 14°34'E 46°18'N 1480 m Gor. 1. 3. Medvedje Brdo, Godovič VL39 14°08'E 45°58'N 760 m Not. 2/5. 1. Medvedov graben, Kum WM00 15°02'E 46°05'N ~500 m Dol. 2. 4. Medvedova konta, Pokljuka VM13 13°57'E 46°22'N 1720 m Gor. 1. 1. 2. 1. Medvode VM51 14°26'E 46°07'N ~320 m Gor. 3. 4. 4. Mele, Gornja Radgona WM76 16°01'E 46°39'N 207 m Štj. 4. 3. Meliše, Radmirje VM83 14°52'E 46°19'N 415 m Štj. 2. 6. Menina planina, Grabnar VM82 14°47'E 46°15'N 750 m Gor. 2. 5. ^ Prelom novi 01.indd 41 # 17.2.2006 14:01:33 1 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Menina planina, Kamniške Alpe VM82 14°48'E 46°15'N * Gor. 2. 5. Menina planina, Les (Skojčin grič) VM82 14°47'E 46°14'N 1250 m Gor. 2. 5. Menina planina, Vaniše (Kostavška planina) VM82 14°45'E 46°14'N 800 m Gor. 2. 5. Mesnice, Rakitna, VL58 14°26'E 45°54'N 760 m Not. 5B. 6. Mestinje, Šmarje pri Jelšah WM42 15°33'E 46°14'N 220 m Štj. 4. 8. Mestni log, Ljubljana VL59 14°27'E 46°01'N 295 m Ljo. 3. 5. Mestni vrh, Stojna VL85 14°51'E 45°37'N 1000 m Dol. 5B. 3. 4. Metlika WL25 15°18'E 45°38'N ~170 m Bkr. 4/5. 4. Mežaklja, Julijske Alpe VM24 (14°00'E) (46°26'N) * Gor. 1. 1. 2. Mihov dom, Vršič VM04 13°46'E 46°24'N 1085 m Gor. 1. 1. 2. Miklavžev hrib, Celje WM22 15°15'E 46°13'N 360 m Štj. 2/4. 1. Miliči, Preloka WL23 15°21'E 45°29'N 275 m Bkr. 4/5. 4. Mirčev grič, Gorjanci WL37 15°24'E 45°48'N 780 m Dol. 4/5. 3. Mirna gora, Kočevski Rog WL05 15°06'E 45°37'N ~1000 m Dol. 5B. 3. 4. Mirna WL08 15°04'E 45°57'N 250 m Dol. 2/4. 4. Mislinja WM14 15°12'E 46°26'N 600 m Štj. 2. 9. 3. Mislinjski graben, Pohorje WM24 15°14'E 46°27'N * Štj. 2. 9. 1. Mladi vrh, Škofjeloško hribovje VM31 14°10'E 46°10'N * Gor. 2. 3. 3. Mlajtinci, Murska Sobota WM97 16°13'E 46°40'N 187 m Prk. 4. 3. Mlaka pri Kočevski Reki VL85 14°47'E 45°36'N 620 m Dol. 5B. 3. 2. Mlaka, Ilirska Bistrica VL44 14°17'E 45°32'N 420 m Not. 5/6. 1. Mlaka, Knežji potok, Komenda VM61 14°33'E 46°12'N 360 m Gor. 3. 3. Mlini – Veliki Badin, Sočerga VL13 13°55'E 45°27'N * Ist. 6. 4. 3. Mlini, Sočerga VL13 13°55'E 45°27'N 100 m Ist. 6. 4. 3. Močilno, Radeče WM10 15°09'E 46°02'N 580 m Dol. 2. 4. Modraže, Makole WM43 15°38'E 46°18'N 250 m Štj. 4. 6. Mojstrana VM14 13°56'E 46°27'N 640 m Gor. 1. 1. 2. Mojstrana, Sveta Katarina VM14 13°56'E 46°27'N ~700 m Gor. 1. 1. 2. Mojstrovka, Julijske Alpe VM04 13°43'E 46°26'N * Gor. 1. 1. 2. Mokrec VL68 14°31'E 45°54'N * Dol. 5B. 6. Mokrec, Sive doline VL68 14°31'E 45°54'N 650 m Dol. 5B. 6. Mokrica, Kamniške Alpe VM63 14°34'E 46°18'N * Gor. 1. 3. Mokrice, grad WL57 15°41'E 45°51'N 210 m Dol. 4. 12. Mokronog WL18 15°09'E 45°56'N ~250 m Dol. 2/4. 4. Moravče VM81 14°45'E 46°08'N 380 m Gor. 2. 4. 2. Moravske Toplice WM97 16°13'E 46°41'N 190 m Prk. 4. 3. Most na Soči VM01 13°45'E 46°09'N 170 m Prm. 2. 1. 1. Mostec, Ljubljana VM50 14°30'E 46°03'N 350 m Ljo. 3. 4. 4. Mošenik, potok, Ljubelj VM44 14°16'E 46°25'N 910 m Gor. 1. 2. 2. Moškanjci, Ptuj, WM74 15°59'E 46°25'N 215 m Štj. 4. 5. Mošnje, Radovljica VM43 14°12'E 46°20'N 480 m Gor. 3. 1. Mota, Radenci WM86 16°05'E 46°37'N 200 m Štj. 4. 3. Motnik, Vransko VM91 14°53'E 46°12'N ~430 m Štj. 2/4. 1. Mozirje VM93 14°58'E 46°21'N ~340 m Štj. 2. 6. Mozirje, potok Ljubija VM93 14°58'E 46°21'N ~350 m Štj. 2. 6. Možic, Soriška planina VM22 14°00'E 46°14'N * Gor. 1. 1. 2. Možnica, Julijske Alpe UM93 13°34'E 46°23'N ~600 m Prm. 1. 1. 1. Mramorovo pri Lužarjih VL67 14°33'E 45°47'N 760 m Dol. 5B. 6. Mrše, Brkini VL24 14°02'E 45°35'N 700 m Ist. 5/6. 1. Mrzla dolina, Karavanke VM54 14°21'E 46°25'N * Gor. 1. 2. 2. Mrzli Studenec, Pokljuka VM23 13°59'E 46°20'N 1210 m Gor. 1. 1. 2. ^ Prelom novi 01.indd 42 # 17.2.2006 14:01:33 1. 1. 1. 2 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Mrzli vrh, Matajur UM82 13°34'E 46°12'N 1300 m Prm. 2. 1. Mrzlica WM01 15°06'E 46°11'N ~900 m Štj. 2. 4. Muljava VL88 14°47'E 45°54'N 320 m Dol. 5A. 2. Muriša, Petišovci XM24 16°33'E 46°28'N 160 m Prk. 4. 3. Murska Sobota WM87 16°10'E 46°40'N 190 m Prk. 4. 3. Murska šuma, Petišovci XM15 16°31'E 46°30'N 160 m Prk. 4. 3. Murski Petrovci, Petanjci WM86 16°02'E 46°39'N 200 m Prk. 4. 3. Na Lazni, Slap ob Idrijci VM00 13°47'E 46°07'N 520 m Prm. 5B. 9. Na Logu, Trenta, Julijske Alpe VM03 13°45'E 46°22'N 620 m Prm. 1. 1. 1. Na Skali, Julijske Alpe VM03 13°42'E 46°20'N 1000 m Prm. 1. 1. 1. Nadgorica, Ljubljana VM60 14°33'E 46°05'N 290 m Ljo. 3. 4. 4. Naklo, Škocjan VL25 14°00'E 45°39'N 390 m Prm. 5/6. 1. Nanos VL27 14°03'E 45°46'N * Not. 5B. 9. Naravske Ledine, Uršlja gora VM94 14°56'E 46°29'N 1070 m Štj. 1. 2. 3. Nazarje VM93 14°57'E 46°19'N 343 m Štj. 2. 6. Nemci – Lokve, Trnovski gozd VL09 13°47'E 46°00'N ~950 m Prm. 5B. 9. Nemci, Trnovski gozd VL09 13°46'E 45°59'N 850 m Prm. 5B. 9. Njivice, Radeče WM10 15°10'E 46°03'N 220 m Dol. 2. 4. Nomenj, Bohinj VM22 14°00'E 46°17'N 490 m Gor. 1. 1. 2. Nova Štifta, Gornji Grad VM82 14°44'E 46°16'N 620 m Štj. 2. 5. Novaki, Cerkno VM21 14°02'E 46°08'N ~600 m Prm. 2. 2. Novaška gora, Rakitna VL58 14°25'E 45°53'N ~900 m Not. 5B. 6. Novelo, Kostanjevica na Krasu UL97 13°40'E 45°50'N 345 m Prm. 6. 3. Novi Svet, Hotedrščica VL38 14°07'E 45°55'N 560 m Not. 5B. 9. Novo Mesto WL17 (15°10'E) (45°47'N) ~190 m Dol. 4/5. 2. Novokrajska jama, Novokračine VL43 14°18'E 45°29'N 500 m Not. 5/6. 1. Nozno, Plave UM80 13°32'E 46°02'N 360 m Prm. 2/6. 1. Obrežje, Bregana WL57 15°41'E 45°50'N 175 m Dol. 4. 12. Obroba, Bač VL45 14°15'E 45°37'N ~600 m Not. 5B. 11. Obrov VL24 14°05'E 45°32'N ~580 m Ist. 6. 4. 1. Ocizla, Kozina VL15 14°54'E 45°35'N 450 m Ist. 6. 4. 3. Ocizla, planota nad Glinščico, Kozina VL15 14°54'E 45°35'N ~450 m Ist. 6. 4. 3. Odolina, Brkini VL24 14°01'E 45°35'N ~600 m Ist. 5/6. 1. Ograja, Morava VL94 14°53'E 45°32'N 570 m Dol. 5B. 3. 4. Okrešelj, Savinjske Alpe VM63 14°35'E 46°22'N 1400 m Štj. 1. 3. Okroglica, Ozeljan VL08 13°42'E 45°55'N 70 m Prm. 6. 2. Okroglik, Koritnice VL45 14°20'E 45°36'N ~1000 m Not. 5B. 11. Olimje, Podčetrtek WM41 15°34'E 46°08'N 270 m Štj. 4. 9. Olimje, Trobernik, Podčetrtek WM41 15°35'E 46°09'N 280 m Štj. 2. 4. 1. Olševa, Karavanke VM74 14°41'E 46°27'N * Kor. 1. 2. 3. Olševa, rezervat, Karavanke VM74 14°40'E 46°26'N 1420 m Kor. 1. 2. 3. Opatje selo, Miren UL97 13°35'E 45°51'N 172 m Prm. 6. 3. Opatova gora, Gorjanci WL37 15°25'E 45°47'N ~800 m Dol. 4/5. 3. Oplotnica, Pohorje WM33 15°27'E 46°23'N 370 m Štj. 2. 9. 1. Orehek, Postojna VL36 14°09'E 45°45'N 570 m Not. 5B. 11. Orehovci, Radenci WM76 16°00'E 46°38'N 220 m Štj. 4. 3. Orehovski Vrh, Črešnjevci WM76 15°59'E 46°38'N 290 m Štj. 4. 4. Orlaka, Sela pri Šumberku VL98 14°53'E 45°52'N 450 m Dol. 5A. 2. Orle, Ljubljana VL69 14°34'E 46°00'N ~400 m Ljo. 2. 4. Orlek, Sežana VL16 13°50'E 45°41'N 350 m Prm. 6. 3. Orlica, Intermedia, Podsreda WL59 15°37'E 46°01'N 600 m Štj. 4. 10. ^ Prelom novi 01.indd 43 # 17.2.2006 14:01:33 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Orlica, Podsreda WL59 (15°39'E) (46°02'N) * Štj. 4. 10. Ortnek, Velike Poljane VL77 14°41'E 45°47'N 550 m Dol. 5B. 1. Osankarica, Pohorje WM34 15°25'E 46°27'N 1150 m Štj. 2. 9. 1. Oseki, Menina planina VM82 14°48'E 46°14'N 1190 m Gor. 2. 5. Osolnik, Medvode VM40 14°20'E 46°07'N ~800 m Gor. 2. 3. 4. Osp VL14 13°51'E 45°34'N ~30 m Ist. 6. 4. 3. Osredek pri Dobrovi VM50 14°22'E 46°05'N 570 m Ljo. 2. 3. 4. Osredek pri Podsredi WL49 15°36'E 46°01'N 550 m Štj. 4. 10. Osredek pri Podsredi, Pustišekova jama WM40 15°35'E 46°04'N 374 m Štj. 4. 10. Otlica, Trnovski gozd VL18 13°55'E 45°55'N 860 m Prm. 5B. 9. Otočec, Novo Mesto WL17 15°13'E 45°50'N 250 m Dol. 4/5. 2. Otok, Cerkniško jezero VL56 14°22'E 45°44'N 555 m Not. 5B. 7. Otovci WM88 16°09'E 46°48'N 250 m Prk. 4. 1. Ožbold nad Zmincem, Škofja Loka VM40 14°17'E 46°06'N 750 m Gor. 2. 3. 4. Padeški Vrh, Zreče WM24 15°22'E 46°24'N 900 m Štj. 2. 9. 1. Padežnica, Snežnik VL54 14°27'E 45°33'N 1120 m Not. 5B. 8. Padna, Šmarje UL93 13°41'E 45°29'N 215 m Ist. 6. 5. Palčje, Pivka VL45 14°15'E 45°40'N 600 m Not. 5B. 11. Palško jezero, Pivka VL46 14°15'E 45°41'N 560 m Not. 5B. 11. Pameče - Trbonje WM05 15°06'E 46°33'N 500 m Štj. 2. 9. 1. Panovec, Nova Gorica UL98 13°40'E 45°56'N 100 m Prm. 6. 2. Paradana, Trnovski gozd VL19 13°50'E 45°59'N * Prm. 5B. 9. Parsko jezero, Pivka VL35 14°13'E 45°40'N 540 m Not. 5B. 11. Partizanska bolnišnica Franja, Dolenji Novaki VM21 14°01'E 46°09'N 560 m Prm. 2. 2. Partizanski vrh, Trbovlje WM01 15°00'E 46°10'N 600 m Štj. 2. 4. Pasjek, Sava VM90 14°55'E 46°05'N 250 m Dol. 2. 4. Paški Kozjak WM13 15°15'E 46°23'N * Štj. 2. 8. Pavličevo sedlo VM64 14°35'E 46°25'N 1300 m Štj. 1. 3. Pavlova vas, Bizeljsko Wl49 15°37'E 46°00'N 470 m Štj. 4. 10. Peca, Karavanke VM84 14°46'E 46°29'N * Kor. 1. 2. 3. Pečka, Kočevski Rog WL06 14°59'E 45°45'N ~850 m Dol. 5B. 3. 4. Pečni grič, Menina planina VM82 14°48'E 46°14'N ~1300 m Gor. 2. 5. Pečovnik, Luče VM73 14°44'E 46°21'N 620 m Štj. 1. 3. 1. Pekel, Borovnica VL58 14°22'E 45°53'N 340 m Not. 5B. 6. Peračica, Brezje, Radovljica VM43 15°14'E 46°20'N 460 m Gor. 3. 1 Pernica WM56 15°44'E 46°35'N 250 m Štj. 4. 4. 2. Pesek, Roglja, Pohorje WM24 15°20'E 46°27'N 1400 m Štj. 2. 9. 1. Pesišča, Koritnice VL45 13°18'E 45°38'N * Not. 5B. 8. Petanjci WM86 16°04'E 46°39'N 197 m Prk. 4. 3. Petišovci XM15 16°26'E 46°31'N 160 m Prk. 4. 3. Petkovec, Rovte VL39 14°12'E 45°58'N 650 m Not. 2/5. 1. Petnjak, jama, Brestovica pri Povirju VL16 13°57'E 45°43'N 510 m Prm. 5. 3. Petrinje, Črni Kal VL14 13°54'E 45°34'N * Ist. 6. 4. 3. Petrinjski Kras, Črni Kal VL14 13°54'E 45°34'N 430 m Ist. 6. 4. 3. Petrovo Brdo, Podbrdo VM22 14°00'E 46°12'N * Gor. 2. 3. 2. Pevc, Idrija VL29 14°02'E 45°58'N 700 m Not. 5B. 9. Pijava Gorica VL68 14°34'E 45°57'N ~325 m Dol. 5A. 1. Pikovnik, Krim VL58 14°25'E 45°51'N 870 m Not. 5B. 6. Pince, Lendava XM15 16°31'E 46°31'N 165 m Prk. 4. 3. Piramida, Maribor WM55 15°39'E 46°34'N 380 m Štj. 2. 9. 2. ^ Prelom novi 01.indd 44 # 17.2.2006 14:01:33 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Piran UL84 13°34'E 45°31'N ~50 m Ist. 6. 5. Pirče – Vas VL83 14°52'E 45°28'N 225 m Dol. 5B. 4. Pišnica, Julijske Alpe VL04 13°46'E 46°28'N * Gor. 1. 1. 2. Pivka jama, Postojna VL37 14°12'E 45°48'N 550 m Not. 5B. 9. Pivka VL35 14°12'E 45°40'N 550 m Not. 5B. 11. Pivka, gornji tok reke VL44 14°13'E 45°-- * Not. 5B. 11. Planica, Julijske Alpe VM04 13°43'E 46°28'N 880 m Gor. 1. 1. 2. Planina Božica, Stol, Breginj UM82 13°29'E 46°16'N 1370 m Prm. 1. 1. 1. Planina dol, Velika planina VM73 14°38'E 46°19'N 1320 m Gor. 1. 3. 1. Planina Duplje, Julijske Alpe UM92 13°41'E 46°17'N 1400 m Prm. 1. 1. 1. Planina Golobar, Julijske Alpe UM93 13°37'E 46°18'N 1250 m Prm. 1. 1. 1. Planina Goričica, Rombon, Julijske Alpe UM83 13°32'E 46°21'N 1350 m Prm. 1. 1. 1. Planina Grohat, Raduha VM84 14°44'E 46°25'N 1350 m Štj. 2. 6. Planina Jezerca, Krvavec VM62 14°32'E 46°17'N 1420 m Gor. 1. 3. Planina Kofce, Karavanke VM44 14°19'E 46°26'N ~1400 m Gor. 1. 2. 2. Planina Konjska dolina, Pokljuka VM13 13°57'E 46°18'N 1300 m Gor. 1. 1. 2. 1. Planina Konjščica, Kamniške Alpe VM73 14°38'E 46°18'N 1520 m Gor. 1. 3. 1. Planina Krstenica, Bohinj VM13 13°51'E 46°19'N 1650 m Gor. 1. 1. 2. Planina Loka, pod Kočo na Loki VM84 14°45'E 46°24'N 1500 m Štj. 1. 3. Planina Loka, Raduha VM84 14°45'E 46°24'N 1450 m Štj. 2. 6. Planina na kraju, Komna VM02 13°45'E 46°17'N ~1500 m Gor. 1. 1. 2. Planina pod Golico, Karavanke VM24 14°03'E 46°27'N 1000 m Gor. 1. 2. 1. Planina Polog, Julijske Alpe VM02 13°43'E 46°14'N 340 m Prm. 1. 1. 1. Planina pri Jezeru, Bohinj VM03 13°49'E 46°18'N 1450 m Gor. 1. 1. 2. Planina pri Sevnici WM30 15°24'E 46°06'N ~580 m Štj. 2. 4. 1. Planina Pungrat, Karavanke VM54 14°21'E 46°21'N 1440 m Gor. 1. 2. 2. Planina Razor, Julijske Alpe VM02 13°46'E 46°17'N 1620 m Gor. 1. 1. 2. Planina Storeča raven, Bohinj VM12 13°51'E 46°15'N 1100 m Gor. 1. 1. 2. Planina Talež, Jelovica VM33 14°07'E 46°20'N 750 m Gor. 1. 1. 2. Planina Viševnik, Julijske Alpe VM02 13°49'E 46°18'N 1620 m Gor. 1. 1. 2. Planina Vogar, Julijske Alpe VM12 13°52'E 46°18'N 1050 m Gor. 1. 1. 2. Planina Zapotok, Julijske Alpe UM93 13°41'E 46°23'N 1450 m Gor. 1. 1. 2. Planina, Planinska koliševka VL47 14°14'E 45°48'N ~700 m Not. 5B. 11. Planina, Rakek VL47 14°15'E 45°49'N 465 m Not. 5B. 7. Planinica, Begunjščica VM44 14°13'E 46°24'N 1100 m Gor. 1. 2. 1. Planinica, Krim VL59 14°27'E 45°57'N 550 m Not. 5B. 6. Planinka, Pohorje WM25 15°18'E 46°29'N ~1300 m Štj. 2. 9. 1. Planinsko polje VL47 14°15'E 45°51'N 446 m Not. 5B. 7. Planšarsko jezero, Zgornje Jezersko VM64 14°41'E 46°24'N 900 m Kor. 1. 3. Plave – Sv. Gederca UM80 13°34'E 46°03'N 810 m Prm. 2/6. 1. Plave UM90 13°35'E 46°02'N 100 m Prm. 2/6. 1. Plave, Divja jama UM90 13°35'E 46°03'N 300 m Prm. 2/6. 1. Plavški Rovt, Jesenice VM24 14°02'E 46°27'N 900 m Gor. 1. 2. 1. Plešivec, Uršlja gora VM94 14°58'E 46°29'N ~1600 m Kor. 1. 2. 3. Plešivica, Obrov VL24 14°01'E 45°31'N ~800 m Ist. 6. 4. 2. Pliskovica, Komen WL07 13°47'E 45°46'N 280 m Prm. 6. 3. Plužna, Bovec UM83 13°31'E 46°20'N 450 m Prm. 1. 1. 1. Pobrežje, Ptuj WM63 15°53'E 46°23'N 220 m Štj. 4. 5. Podbela, Borjana UM82 13°27'E 46°14'N 310 m Prm. 2. 1. Podblica, Kropa VM32 14°12'E 46°15'N 700 m Gor. 2. 3. 1. Podbreg, Pliskovica VL07 13°46'E 45°46'N 220 m Prm. 6. 3. ^ Prelom novi 01.indd 45 # 17.2.2006 14:01:34 5 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Podčetrtek WM41 15°36'E 46°09'N ~250 m Štj. 4. 9. Podčetrtek, Palčjak WM41 15°35'E 46°09'N * Štj. 4. 9. Podgora pri Dolskem WM70 14°39'E 46°05'N 290 m Ljo. 3. 4. 4. Podgorje – Slavnik VL14 13°57'E 45°32'N * Ist. 6. 4. 2. Podgorje, Kozina VL14 13°57'E 45°32'N 480 m Ist. 6. 4. 3. Podgorski Kras, Podgorje VL14 13°57'E 45°32'N * Ist. 6. 4. 3. Podgrad pri Vremah, Brkini VL25 14°01'E 45°37'N 550 m Prm. 5/6. 1. Podgrad, Gornja Radgona WM77 15°57'E 46°40'N 215 m Štj. 4. 3. 1. Podgrad, Novo Mesto WL16 15°42'E 45°44'N 460 m Dol. 4/5. 3. Podgrad, Obrov VL34 14°09'E 45°31'N ~570 m Ist. 6. 4. 1. Podgraje, Zabiče, Ilirska Bistrica VL44 14°21'E 45°31'N 470 m Not. 5/6. 1. Podklanec, Vinica WL23 15°16'E 45°28'N 190 m Bkr. 4/5. 4. Podkoren, Kranjska Gora VM05 13°45'E 46°29'N 850 m Gor. 1. 2. 1. Podkraj, Col VL28 14°03'E 45°51'N 800 m Not. 5B. 9. Podkraj, Kum WM00 15°06'E 46°06'N 210 m Dol. 2. 4. Podkum – Sopota WM00 15°02'E 46°04'N 530 m Dol. 2. 4. Podlešče, Banjšice VM00 13°43'E 46°03'N 700 m Prm. 5B. 9. Podlipa, Vrhnika VL49 14°13'E 46°00'N 350 m Not. 2. 3. 4. Podljubelj – Planina Kofce, Karavanke VM44 14°18'E 46°25'N * Gor. 1. 2. 2. Podljubelj, Karavanke VM44 14°17'E 46°23'N ~680 m Gor. 1. 2. 2. Podmolnik, Podlipoglav VL69 14°36'E 46°01'N 270 m Ljo. 3. 4. 4. Podnanos, Vipava VL27 13°58'E 45°47'N 175 m Not. 6. 2. Podnart, Kropa VM42 14°15'E 46°17'N 400 m Gor. 3. 1. Podolševa, Karavanke VM74 14°41'E 46°26'N 1100 m Kor. 1. 2. 3. Podpeč, Hrastovlje VL14 13°55'E 45°31'N ~300 m Ist. 6. 5. Podpreska, Goteniška gora VL75 14°38'E 45°38'N 750 m Dol. 5B. 5. Podstenice, Kočevski Rog VL96 14°57'E 45°43'N 300 m Dol. 5B. 3. 4. Podtabor, Šembije, Ilirska Bistrica VL45 14°14'E 45°36'N 600 m Not. 5/6. 1. Podturjak, Turjak VL68 14°36'E 45°52'N 350 m Dol. 5A. 1. Podutik, Ljubljana VM50 14°27'E 46°04'N ~300 m Ljo. 2. 3. 4. Podvelka, Pohorje WM26 15°20'E 46°35'N ~500 m Štj. 2. 9. 1. Podveža, Luče VM73 14°43'E 46°20'N 840 m Štj. 1. 3. 1. Podvolovljek, Savinjske Alpe VM73 14°43'E 46°19'N ~600 m Štj. 2. 6. Pogorelec, Kočevski Rog WL06 15°01'E 45°43'N 600 m Dol. 5B. 3. 4. Pohorje (WM35) - - * Štj. 2. 9. 1. Pohorje, Gregoričeva graba WM25 15°16'E 46°34'N ~700m Štj. 2. 9. 1. Poklek nad Blanco WL39 15°20'E 46°01'N 250 m Štj. 2/4. 3. Pokljuka, Barje Šijec (Močila) VM23 13°59'E 46°20'N 1200 m Gor. 1. 1.. 2. 1. Pokljuka, Julijske Alpe VM23 13°58'E 46°23'N * Gor. 1. 1. 2. 1. Pokojišče, Borovnica VL58 14°21'E 45°53'N ~730 m Not. 5B. 6. Polhov Gradec VM40 14°18'E 46°03'N ~365 m Not. 2. 3. 4. Police, Gornja Radgona WM76 15°57'E 46°39'N ~330 m Štj. 4. 4. Poljane nad Škofjo Loko – Srednja vas VM30 14°10'E 46°06'N 400 m Gor. 2. 3. 3. Polje, Ljubljana VM60 14°35'E 46°03'N 282 m Ljo. 3. 4. 4. Poljubinj – Tolmin VM01 13°45'E 46°10'N 230 m Prm. 2. 1. 1. Poljubinj, Tolmin VM01 13°45'E 46°11'N 230 m Prm. 2. 1. 1. Polovnik, Julijske Alpe UM83 13°33'E 46°18'N * Prm. 1. 1. 1. Polovški vrh, Črna na Koroškem VM94 14°56'E 46°26'N ~1000 m Kor. 2. 6. Polška planina, Begunjščica VM34 14°12'E 46°24'N 1250 m Gor. 1. 2. 1. Polzela WM02 15°04'E 46°16'N 290 m Štj. 2/4. 1. ^ Prelom novi 01.indd 46 # 17.2.2006 14:01:34 6 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Ponikva pri Žalcu – Studence WM13 15°09'E 46°18'N ~400 m Štj. 2/4. 1. 1. Ponikva pri Žalcu WM13 15°08'E 15°08'N 400 m Štj. 2/4. 1. 1. Ponikve, Štanjel VL17 13°52'E 45°47'N 350 m Prm. 6. 3. Ponikve, Velike Lašče VL78 14°39'E 45°51'N 460 m Dol. 5A. 1. Ponoviče, Litija VM90 14°52'E 46°04'N 260 m Gor. 2. 4. Popetre, Gračišče VL14 13°51'E 45°30'N 300 m Ist. 6. 5. Porezen, Julijske Alpe VM21 13°58'E 46°10'N * Gor. 1. 1. 1. Portorž (zahod / west) UL84 13°35'E 45°30'N ~50 m Ist 6. 5. Portorož (vzhod / east) UL94 13°35'E 45°30'N ~50 m Ist. 6. 5. Postojna VL37 14°13'E 45°46'N ~550 m Not. 5B. 11. Postojna, okolica (VL37) - - * Not. 5B. 11. Potok, Podgrad pri Vremah VL25 14°01'E 45°37'N 480 m Ist. 5/6. 1. Potoška planina, Jesenice VM34 14°08'E 46°25'N 1270 m Gor. 1. 2. 1. Povir, Divača VL16 13°56'E 45°42'N 400 m Prm. 6. 3. Požeg, Pragersko WM54 15°38'E 46°25'N 265 m Štj. 4. 5. Pragersko WM53 15°40'E 46°23'N 250 m Štj. 4. 5. Praproče, Črni Kal VL14 13°55'E 45°31'N 410 m Ist. 6. 4. 3. Praprotno, Selška dolina VM41 14°15'E 46°11'N 400 m Gor. 2. 3. 2. Prečna, Novo Mesto WL17 15°07'E 45°48'N 170 m Dol. 4/5. 2. Preddvor, Kranj VM52 14°25'E 46°18'N 480 m Gor. 3. 3. Predel, Julijske Alpe UM94 13°35'E 46°25'N 1130 m Prm. 1. 1. 1. Predgozd, Rob VL67 14°31'E 45°49'N ~700 m Dol. 5B. 6. Predgrad WL04 15°03'E 45°30'N ~370 m Dol. 5B. 3. 3. Predjama, Postojna VL37 14°07'E 45°48'N ~520 m Not. 5B. 11. Predkonjska, Kamniška Bistrica VM72 14°37'E 46°17'N 500 m Gor. 1. 3. Predmeja, Trnovski gozd VL18 13°52'E 45°56'N ~960 m Prm. 5B. 9. Predmeja, Turško sedlo, Trnovski gozd VL09 13°49'E 45°59'N 1100 m Prm. 5B. 9. Predole, Velika Račna VL78 14°40'E 45°54'N ~400 m Dol. 5A. 2. Pregara, Kubik, jama, Sočerga VL13 13°52'E 45°26'N 434 m Ist. 6. 5. Prek, Podvolovjek, Savinjske Alpe VM73 14°43'E 46°19'N 650 m Štj. 1. 3. Prelesje, Mokronog WL09 15°06'E 45°57'N 250 m Dol. 2/4. 4. Preloka, Vinica WL23 15°21'E 45°28'N ~300 m Bkr. 4/5. 4. Prelože pri Lokvi, Divača VL15 13°56'E 45°39'N 500 m Prm. 6. 3. Preserje - Krim VL58 14°25'E 45°54'N * Not. 5B. 6. Preserje, Ljubljansko barje VL59 14°23'E 45°58'N 290 m Not. 3. 5. Preska, Medvode VM51 14°25'E 46°07'N 315 m Gor. 3. 4. 4. Preska, Orlica WL49 15°37'E 46°01'N 620 m Štj. 4. 10. Prestranek, Pivka VL36 14°11'E 45°43'N 530 m Not. 5B. 11. Prešnica, Kozina VL14 13°56'E 45°33'N 480 m Ist. 6. 4. 3. Preval, Ljubljana VM50 14°26'E 46°04'N 330 m Ljo. 2. 3. 4. Preval, Trbovlje WM01 15°04'E 46°11'N 700 m Štj. 2. 4. Prevalje VM95 14°55'E 46°32'N 410 m Kor. 2. 9. 5. Pri Cerkvi (Sveta Marija), Trenta VM04 13°45'E 46°23'N 800 m Prm. 1. 1. 1. Prnovše, Radeče WM10 15°10'E 46°04'N 400 m Dol. 2. 4. Prosca, potok, Polhov Gradec VM40 14°20'E 46°02'N ~400 m Not. 2. 3. 4. Pršivec, Bohinj VM12 13°49'E 46°17'N * Gor. 1. 1. 2. Prtovč – Ratitovec, Julijske Alpe VM32 14°07'E 46°13'N * Gor. 1. 1. 2. 1. Prvačina VL08 13°43'E 45°53'N 60 m Prm. 6. 2. Pšata, Cerklje VM62 14°30'E 46°15'N 400 m Gor. 3. 3. Puconci, Murska Sobota WM87 16°10'E 46°42'N 210 m Prk. 4. 3. Pungert, Škofja Loka VM41 14°20'E 46°09'N 340 m Gor. 3. 3. ^ Prelom novi 01.indd 47 # 17.2.2006 14:01:34 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Pusti Gradac, Dragatuš WL14 15°12'E 45°30'N 160 m Bkr. 4/5. 4. Puščava, Lovrenc na Pohorju WM35 15°25'E 46°33'N 340 m Štj. 2. 9. 1. Rače, Maribor WM54 15°40'E 46°27'N 260 m Štj. 4. 5. Rače, ribnik, Maribor WM54 15°39'E 46°27'N 260 m Štj. 4. 5. Rače, Turnovi ribniki, Maribor WM54 15°40'E 46°26'N 260 m Štj. 4. 5. Radeče WM10 15°10'E 46°03'N 230 m Dol. 2. 4. Radeče, Peta WM10 15°10'E 46°03'N 200 m Dol. 2. 4. Radeče, reka Sopota WM10 15°10'E 46°03'N ~200 m Dol. 2. 4. Radelj, Kozjak WM16 15°12'E 46°38'N ~680 m Štj. 2. 9. 2. Radenci WM86 16°02'E 46°38'N 210 m Štj. 4. 3. Radlje ob Dravi WM16 15°13'E 46°36'N 370 m Štj. 2. 9. 4. Radmožanci, Velika Polana XM06 16°23'E 46°36'N 165 m Prk. 4. 3. Radna, Brezovica pri Ljubljani VL59 14°25'E 46°01'N ~310 m Ljo. 3. 5. Radna, Sevnica WM19 15°18'E 46°00'N 400 m Dol. 2. 4. Radoha WL16 15°10'E 45°42'N * Dol. 4/5. 3. Radomlje, Domžale VM71 14°36'E 46°10'N 330 m Gor. 3. 4. Radovica, Metlika WL26 15°21'E 45°41'N 390 m Bkr. 4/5. 3. Radovljica VM33 14°10'E 46°20'N ~500 m Gor. 3. 1. Radovljica, Cajhnova žaga VM33 14°09'E 46°20'N 450 m Gor. 3. 1. Radovna, reka Radovna VM24 14°09'E 46°21'N 700 m Gor. 1. 1. 2. Raduha, Log (Zavratnik) VM83 14°44'E 46°22'N 540 m Štj. 2. 6. Raduha, Savinjske Alpe VM84 14°45'E 46°24'N * Štj. 1. 3. Raduha, Snežna jama VL84 14°44'E 46°23'N 1540 m Štj. 1. 3. Rajhenav, Kočevski Rog VL95 15°00'E 45°38'N 660 m Dol. 5B. 3. 4. Rajhenavski Rog, Kočevski Rog WL05 15°00'E 45°40'N 880 m Dol. 5B. 3. 4. Raka WL38 15°23'E 45°55'N ~265 m Dol. 4. 11. Rakek VL47 14°19'E 45°48'N ~525 m Not. 5B. 7. Rakitna VL58 14°26'E 45°53'N ~780 m Not. 5B. 6. Rakitna, Zagabrnice VL58 14°25'E 45°53'N 830 m Not. 5B. 6. Rakitovec VL13 13°58'E 45°28'N 450 m Ist. 6. 4. 3. Rakov Škocjan, Rakek VL47 14°17'E 45°47'N ~530 m Not. 5B. 7. Rakovnik, Ljubljana VL69 14°32'E 46°01'N 350 m Ljo. 3. 5. Ramšak, Smrekovec VM94 14°52'E 46°24'N 1200 m Štj. 2 6. Rašica, Ljubljana VM61 14°31'E 46°08'N 480 m Ljo. 3. 4. 2. Rašica, Velike Lašče VL77 14°37'E 45°51'N 500 m Dol. 5B. 1. Rateče, Kranjska Gora VM05 13°43'E 46°29'N 870 m Gor. 1. 2. 1. Ratitovec, Julijske Alpe VM22 14°05'E 46°14'N * Gor. 1. 1. 2. Ravbarkomanda, Postojna VL47 14°13'E 45°47'N ~600 m Not. 5B. 11. Ravenska Kočna, Zgornje Jezersko VM63 14°32'E 46°23'N ~1000 m Kor. 1. 3. Ravna gora, Gorjanci WL17 15°23'E 45°57'N ~950 m Dol. 4/5. 3. Ravne, Borovec pri Kočevski Reki VL84 14°46'E 45°33'N 780 m Dol. 5B. 3. 2. Ravnik pri Hotedršici VL38 14°09'E 45°55'N 630 m Not. 2/5. 1. Razdrto VL26 14°04'E 45°45'N ~575 m Not. 5B. 11. Razor, Julijske Alpe VM04 13°47'E 46°24'N * Gor. 1. 1. 2. Rdeči breg, Pohorje WM35 15°22'E 46°33'N 800 m Štj. 2. 9. 1. Reber, Ajdovščina VL18 13°57'E 45°53'N 400 m Not. 5B. 9. Rečica, Bled VM33 14°05'E 46°22'N 470 m Gor. 3. 1. Reka, Cerkno VM10 13°55'E 46°06'N 260 m Prm. 2. 2. Reka, reka (VL35) - - * Not.. 5/6. 1. Reka, zgornji del doline VL44 - - * Not. 5/6. 1. Renke, Zagorje ob Savi VM90 14°57'E 46°05'N 240 m Dol. 2. 4. Renkovci, Dobrovnik XM06 16°18'E 46°39'N 175 m Prk. 4. 3. ^ Prelom novi 01.indd 48 # 17.2.2006 14:01:34 1. 8 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Renški vrh, Kostanjevica na Krasu UL97 13°39'E 45°51'N ~400 m Prm. 6. 3. Replje, Sela pri Šumberku VL98 14°55'E 45°52'N 360 m Dol. 5A. 3. Replje, Vogrsko VL08 13°43'E 45°54'N 70 m Prm. 6. 2. Retje, Loški Potok VL66 14°35'E 45°42'N 710 m Dol. 5B. 5. Ribče, Kresnice VM80 14°45'E 46°05'N 250 m Gor. 2. 4. Ribčev Laz, Bohinj VM12 13°53'E 46°16'N 570 m Gor. 1. 1. 2. Ribjek, Osilnica VL74 14°44'E 45°41'N 290 m Dol. 5B. 4. Ribnica VL76 14°43'E 45°44'N 490 m Dol. 5B. 3. 1. Ribnica na Pohorju WM25 15°16'E 46°31'N 800 m Štj. 2. 9. 1. Ribnica, Pivka VL35 14°09'E 45°37'N 370 m Not. 5B. 11. Ribnica, reka Ribnica VL76 14°43'E 45°43'N 490 m Dol. 5B. 3. 1. Ribniška koča, Pohorje WM15 15°15'E 46°29'N 1500 m Štj. 2. 9. 1. Rihtarovci, Radenci WM86 16°03'E 46°37'N 200 m Štj. 4. 3. Rimske Toplice WM10 15°11'E 46°07'N 250 m Štj. 2. 4. Risnik, Divača VL15 13°58'E 45°40'N 430 m Prm. 6. 3. Rjavi hrib, Nanos VL27 14°02'E 45°49'N ~1000 m Not. 5B. 9. Rob VL67 14°37'E 45°50'N 510 m Dol. 5B. 6. Robanov kot, Savinjske Alpe VM73 14°42'E 46°23'N 700 m Štj. 1. 3. Robež, Topol pri Medvodah VM50 14°21'E 46°05'N 600 m Gor. 2. 3. 4. Robidnica, Vič VL59 14°29'E 46°01'N 295 m Ljo. 3. 5. Roblekov dom, Begunjščica VM44 14°12'E 46°25'N 1657 m Gor. 1. 2. 1. Rodica, Julijske Alpe VM11 13°52'E 46°13'N * Gor. 1. 1. 2. Rodik, Brkini VL25 13°59'E 45°37'N ~560 m Prm. 5/6. 1. Rog, žaga, Kočevski Rog WL05 15°00'E 45°40'N 840 m Dol. 5B. 3. 4. Rogla, Pohorje WM24 15°20'E 46°27'N ~1480 m Štj. 2. 9. 1. Rogovilec, Solčava VM73 14°42'E 46°23'N 600 m Štj. 1. 3. Rosalnice, Metlika WL25 15°20'E 44°39'N 155 m Bkr. 4/5. 4. Rovtarske Žibrše, Logatec VL39 14°10'E 45°57'N 630 m Not. 2/5. 1. Rovte, Logatec VL39 14°10'E 45°59'N 700 m Not. 2/5. 1. Rožnik, Ljubljana VM50 14°28'E 46°03'N ~390 m Ljo. 3. 4. 4. Rudna vas, Radeče WM10 15°10'E 46°02'N 580 m Dol. 2. 4. Rudnik, Ljubljana VM69 14°32'E 46°01'N 300 m Ljo. 3. 5. Rudno Polje, Julijske Alpe VM13 13°55'E 46°20'N 1350 m Gor. 1. 1. 2. 1. Sabotin, Nova Gorica UL99 13°38'E 45°59'N 560 m Prm. 6. 1. 2. Savica, slap, Bohinj VM02 13°48'E 46°17'N ~800 m Gor. 1. 1. Savlje, Ljubljana VM60 14°30'E 46°05'N 295 m Ljo. 3. 4. 4. Savske jame, Jesenice VM24 14°05'E 46°28'N 1170 m Gor. 1. 2. 1. Seča, gostišče Ribič, Portorož UL93 13°36'E 45°29'N 1 m Ist. 6. 5. Sečovlje UL93 16°36'E 45°28'N 1 m Ist. 6. 5. Sedlo Solarji, Kolovrat UM91 13°40'E 46°10'N 940 m Prm. 2. 1. Segovci, Apače WM77 15°55'E 46°42'N 220 m Štj. 4. 3. 1. Sela na Krasu, Brestovica pri Komnu UL97 13°37'E 45°49'N 230 m Prm. 6. 3. Selovec, Trnovski gozd VL08 13°49'E 45°56'N 1150 m Prm. 5B. 9. Semič WL15 15°11'E 45°39'N ~400 m Bkr. 4/5. 4. Senadole, Senožeče VL26 13°59'E 45°43'N 480 m Not. 6. 3. Senik, Plave UM80 13°32'E 46°03'N 360 Prm. 2/6. 1. Senožeče VL26 14°02'E 45°43'N 560 m Not. 5B. 10. Senožeti, Litija VM70 14°42'E 46°05'N 260 m Gor. 2. 4. Sevnica WL29 15°18'E 46°00'N 180m Štj. 2. 4. 1. Sežana VL16 13°52'E 45°42'N 370 m Prm. 6. 3. Sežana, Mlave VL16 13°52'E 45°41'N 360 m Prm. 6. 3. Sinji vrh, Kovk, Trnovski gozd VL18 13°56'E 45°54'N ~1000 m Prm. 5B. 9. ^ Prelom novi 01.indd 49 # 17.2.2006 14:01:34 SCOPOLIA 58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Sirči, Sočerga VL13 13°51'E 45°27'N 400 m Ist. 6. 5. Skadanščina, Markovščina VL24 14°00'E 45°32'N 570 m Ist. 6. 4. 1. Skalnica (Sveta Gora), Nova Gorica UL99 13°39'E 45°59'N * Prm. 5B. 9. Skopo, Dutovlje VL07 13°49'E 45°46'N 290 m Prm. 6. 3. Skrovnik, Mokronog WL19 15°10'E 45°57'N 260 m Dol. 2/4. 4. Sladki Vrh WM57 15°44'E 46°41'N 240 m Štj. 4. 4. Slake, Podčetrtek WM41 15°35'E 46°09'N 250 m Štj. 4. 9. Slap ob Idrijci, Most na Soči VM00 13°48'E 46°06'N 200 m Prm. 2. 1. Slape, Ljubljana VM60 14°35'E 46°03'N 280 m Ljo. 3. 4. 4. Slatenik, potok, Čezsoča UM93 13°34'E 46°19'N 400 m Prm. 1. 1. 1. Slatine, Polzela WM02 15°04'E 46°17'N 300 m Štj. 2/4. 1. Slavkov dom, Stanežiče, Ljubljana VM50 14°25'E 46°06'N 380 m Gor. 2. 3. 4. Slavnik VL14 13°57'E 45°33'N * Ist. 6. 4. 2. Slavnik, lovska koča (Glavica) VL14 14°56'E 45°35'N 580 m Ist. 6. 4. 2. Sleme, Banjšice UM90 13°41'E 46°02'N ~750 m Prm. 5B. 9. Slivnica VL57 14°24'E 45°47'N * Not. 5B. 6. Slokarji, Ajdovščina VL18 13°53'E 45°54'N 220 m Prm. 6. 2. Slovenska vas, reka Rinža, Kočevje VL85 14°50'E 45°39'N 470 m Dol. 5B. 3. 1. Slovenske Konjice WM33 15°25'E 46°20'N 320 m Štj. 4. 6. Smokavska vala, Sočerga VL13 13°53'E 45°29'N 300 m Ist. 6. 4. 3. Smokvica, Movraž VL13 13°54'E 45°29'N 270 m Ist. 6. 4. 3. Smoleva, Železniki VM32 14°10'E 46°12'N 600 m Gor. 2. 3. 2. Smrečje, Mala Lazna, Trnovski gozd VL09 13°49'E 45°47'N 1100 m Prm. 5B. 9. Smrekov žleb, Velika gora VL76 14°41'E 45°41'N ~100 m Dol. 5B. 3. 4. Smrekova draga, Trnovski gozd VL19 13°52'E 45°59'N 1200 m Prm. 5B. 9. Smrekovec, Kamniško Savinjske Alpe VM94 14°53'E 46°25'N * Štj. 2. 6. Smrekovec, planinski dom VM94 14°53'E 46°24'N 1375 m Štj. 2. 6 Smrekovec, zahodno pobočje VM94 14°53'E 46°25'N * Kor. 2. 6. Snežna jama, Planina Obranca, Mežakla VM24 14°03'E 46°24'N 1070 m Gor. 1. 1. 2. 1. Snežnik VL54 (14°26'E) (45°35'N) * Not. 5B. 8. Snežnik, Grda draga VL54 14°25'E 45°35'N 1220 m Not. 5B. 8. Snežnik, Klanska polica VL54 14°29'E 45°32'N 1150 m Not. 5B. 8. Snežnik, vrh VL54 14°27'E 45°35'N ~1750 m Not. 5B. 8. Socerb, Kozina VL15 13°51'E 45°35'N ~380 m Ist. 6. 4. 3. Soča, Trenta, Julijske Alpe UM93 13°41'E 46°20'N 480 m Prm. 1. 1. 1. Sočerga VL13 13°54'E 45°27'N 300 m Ist. 6. 4. 3. Sodražica VL76 14°38'E 45°45'N 540 m Dol. 5B. 3. 1. Sodražica, Pšeničev vrh VL76 14°37'E 45°44'N 950 m Dol. 5B. 3. 4. Solčava VM74 14°41'E 46°25'N ~640 m Štj. 1. 3. Solkan, Nova Gorica UL99 13°39'E 45°58'N ~100 m Prm. 6. 2. 1. Sopot, Žiri VL39 14°08'E 46°00'N 600 m Gor. 2/5. 1. Sorica, Selška dolina VM22 14°02'E 46°13'N ~820 m Gor. 1. 1. 2. 1. Soriška planina, Baško sedlo, Julijske Alpe VM22 13°59'E 46°14'N ~1200 m Gor. 1. 1. 2. 1. Soriška planina, Julijske Alpe VM22 14°00'E 46°14'N * Gor. 1. 1. 2. 1. Soriška planina, pod Možicem VM22 14°00'E 46°14'N * Gor. 1. 1. 2. 1. Sorško polje, Škofja Loka VM41 (14°20'E) (46°1 1'N) 370 m Gor. 3. 3. Sostro, Ljubljana VM70 14°36'E 46°02'N 280 m Ljo. 3. 4. 4. Sostro, potok Betežica, Ljubljana VM70 14°37'E 46°02'N 280 m Ljo. 3. 4. 4. Soška dolina - - - * Prm. - - ^ 50 Prelom novi 01.indd 50 # 17.2.2006 14:01:34 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Soteska, Bohinjska Bela VM23 14°03'E 46°18'N 480 m Gor. 1. 1. 2. Soteska, reka Nevljica, Kamnik VM71 14°39'E 46°13'N 410 m Gor. 2. 4. Sotina, reka Ledava, Serdica WM78 16°01'E 46°49'N ~250 m Prk. 4. 1. Sovič, Postojna VL37 14°13'E 45°46'N 670 m Not. 5B. 9. Spodnja Besnica, Kranj VM42 14°17'E 46°15'N 400 m Gor. 2. 3. 1. Spodnja Hrušica VM60 14°33'E 46°02'N 295 m Ljo. 3. 4. 4. Spodnja Rečica, Nazarje VM93 14°55'E 46°19'N 360 m Štj. 2. 6. Spodnja Štefanja vas, Cerklje na Gorenjskem VM62 14°29'E 46°16'N 530 m Gor. 1. 3. Spodnja Trenta, žaga, Julijske Alpe VM03 13°39'E 46°20'N 560 m Prm. 1. 1. 1. Spodnje Gameljne, Ljubljana VM60 14°30'E 46°06'N 300 m Ljo. 3. 4. 4. Spodnje Jezersko VM63 14°29'E 46°23'N 760 m Kor. 1. 3. Spodnje Konjišče, Trate WM67 15°51'E 46°42'N 220 m Štj. 4. 3. 1. Spodnje Škofije VL04 13°47'E 45°34'N 75 m Ist. 6. 5. Spodnji Brnik, Cerklje na Gorenjskem VM62 14°29'E 46°13'N 368 m Gor. 3. 3. Spodnji Jakobski Dol, Zgornje Partinje WM56 15°38'E 46°37'N 250 m Štj. 4. 4. Spodnji Lakenc, Škocjan WL18 15°14'E 45°55'N 200 m Dol. 4/5. 1. Spodnji Log – Tepe VM90 14°55'E 46°04'N ~400 m Dol. 2. 4. Spodnji Šklendrovec, Kum WM00 15°00'E 46°06'N 260 m Dol. 2. 4. Srebotnik, Krim VL58 14°24'E 45°55'N ~650 m Not. 5B. 6. Srednje, Kambreško UM91 13°40'E 46°08'N 600 m Prm. 2/6. 1. Srednji Vrh, Karavanke VM15 13°50'E 46°29'N 950 m Gor. 1. 2. 1. Srednji vrh, Kokra (Storžič) VM53 14°27'E 46°20'N * Gor. 1. 3. Srednji Vrh, Za Lepim vrhom, Karavanke VM15 13°52'E 46°30'N 1250 m Gor. 1. 2. 1. Srmin, Koper VL04 13°46'E 45°33'N 5 m Ist. 6. 5. Srnjak, Hrušica VL38 14°10'E 45°52'N ~900 m Not. 5B. 9. Srobotno, Motnik VM92 14°53'E 46°13'N 740 m Štj. 2. 4. Stahovica, Kamnik VM62 14°36'E 46°15'N 450 m Gor. 3. 4. 3. Stara Fužina, Bohinj VM12 13°53'E 46°17'N 550 m Gor. 1. 1. 2. Stara Glažuta, Pohorje WM35 15°24'E 46°30'N 1080 m Štj. 2. 9. 1. Stara Gora, Nova Gorica UL98 13°41'E 45°54'N 160 m Prm. 6. 2. Stara vas-Bizeljsko WL59 15°42'E 45°58'N 155 m Štj. 4. 10. Stara Vrhnika VL49 14°17'E 45°58'N ~315 m Not. 3. 5. Stara Žaga, Planina pri Sevnici WM30 15°25'E 46°05'N 490 m Štj. 2. 4. 1. Stare Ogence, Jurišče VL55 14°22'E 45°40'N 1000 m Not. 5B. 8. Stare Žage, Kočevski Rog WL06 15°04'E 45°42'N 240 m Dol. 5B. 3. 4. Stari grad, Konjiška gora WM33 15°24'E 46°20'N 500 m Štj. 2. 8. Starše, Ptuj WM54 15°46'E 46°28'N 240 m Štj. 4. 5. Stojna VL85 14°49'E 45°38'N * Dol. 5B. 3. 4. Stol, Breginj UM82 13°27'E 46°15'N * Prm. 1. 1. 1. Stol, Karavanke VM34 14°10'E 46°25'N * Gor. 1. 2. 1. Storžič, Kamniško Savinjske Alpe VM53 14°24'E 46°21'N * Gor. 1. 3. Strahomer, Ig VL68 14°29'E 45°56'N 310 m Not. 3. 5. Stranje, Kamniška Bistrica VM62 14°36'E 46°15'N 430 m Gor. 3. 4. 3. Stranska vas, Dobrova VM50 14°25'E 46°03'N 310 m Ljo. 3. 5. Stranski vrh, Zagora, Postojna VL37 14°12'E 45°51'N ~900 m Not. 5B. 9. Stražišče, Kranj VM42 14°20'E 46°13'N 400 m Gor. 3. 3. Stražnji Vrh, Črnomelj WL14 15°08'E 45°34'N 360 m Bkr. 5B. 3. 4. Strma reber, Koritnice VL45 14°17'E 45°36'N 800 m Not. 5B. 8. ^ 51 Prelom novi 01.indd 51 # 17.2.2006 14:01:34 SCOPOLIA 58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Strmec, Krim VL58 14°28'E 45°56'N 840 m Not. 5B. 6. Strmec, Luče VM83 14°46'E 46°22'N ~450 m Štj. 2. 6. Strmec na Predelu, Julijske Alpe UM94 13°36'E 46°25'N 960 m Prm. 1. 1. 1. Strmec pri Svetem Florjanu, Rogatec WM52 15°42'E 46°15'N 300 m Štj. 4. 8. Strmica, Zaplana, Vrhnika VL48 14°14'E 45°57'N ~600 m Not. 2/5. 1. Strojna, Prevalje VM96 14°54'E 46°35'N ~800 m Kor. 2. 9. 5. Strunjan UL94 13°36'E 45°31'N 1 m Ist. 6. 2. Stružnica, Banjaloka VL83 14°51'E 45°30'N * Dol. 5B. 3. 4. Studenec, Ljubljana VM60 14°34'E 46°03'N 280 m Ljo. 3. 4. 4. Studenec, Sevnica WL29 15°21'E 45°58'N 400 m Dol. 4. 11. Studor v Bohinju VM12 13°55'E 46°17'N ~600 m Gor. 1. 1. 2. Suha planina, Bohinj VM12 13°51'E 46°14'N 1380 m Gor. 1. 1. 2. Suha reber, Koritnice VL45 13°17'E 45°42'N ~1000 m Not. 5B. 11. Suha, potok, Bohinj, Julijske Alpe VM13 13°53'E 46°18'N 660 m Gor. 1. 1. 2. Suhi vrh, Nanos VL27 14°04'E 45°47'N ~1200 m Not. 5B. 9. Suhorje, Brkini VL35 14°06'E 45°38'N 510 m Not. 5/6. 1. Suhorje, potok Padež VL25 14°05'E 45°38'N 400 m Prm. 5/6. 1. Sveta Gora, Zagorje ob Savi VM90 14°53'E 46°07'N ~800 m Gor. 2. 4. Sveta Katarina, Branik VL08 13°47'E 45°52'N 200 m Prm. 6. 2. Sveta Katarina, Polhograjsko hribovje VM50 14°22'E 46°05'N ~780 m Ljo. 2. 3. 4. Sveta Katarina, Solkan UL99 13°39'E 45°58'N 300 m Prm. 5B. 9. Sveta Marjeta, Gorišnica WM74 16°00'E 46°24'N 210 m Štj. 4. 5. Sveta Trojica, Čepno, Gornja Košana VL25 14°05'E 45°40'N 680 m Not. 5/6. 1. Sveta Trojica, Dob VM70 14°40'E 46°07'N ~500 m Gor. 2. 4. Svete Gore, Bistrica ob Sotli WM50 15°40'E 46°02'N ~500 m Štj. 2. 4. 1. Sveti Ambrož pod Krvavcem VM62 14°32'E 46°16'N 1100 m Gor. 1. 3. Sveti Anton na Pohorju, Ribnica na Pohorju WM15 15°13'E 46°34'N ~600 m Štj. 2. 9. 1. Sveti Areh, Pohorje WM35 15°30'E 46°29'N ~1240 m Štj. 2. 9. 1. Sveti Duh, Olševa VM74 14°39'E 46°26'N 1230 m Kor. 1. 2. 3. Sveti Hieronim, Koritnice VL45 13°17'E 45°37'N 700 m Not. 5B. 11. Sveti Hieronim, Nanos VL27 14°02'E 45°46'N 1070 m Not. 5B. 9. Sveti Janez, Bohinj VM12 13°53'E 46°16'N 530 m Gor. 1. 1. 2. Sveti Jeronim, Vransko VM92 14°56'E 46°14'N ~400 m Štj. 2/4. 1. Sveti Jošt nad Kranjem VM42 14°19'E 46°14'N ~800 m Gor. 2. 3. 1. Sveti Lovrenc (Gora), Polhov Gradec VM40 14°18'E 46°04'N 800 m Not. 2. 3. 4. Sveti Lovrenc, Kobarid UM92 13°37'E 46°13'N 260 m Prm. 2. 1. 1. Sveti Miklavž, Gorjanci WL27 15°19'E 45°46'N 960 m Dol. 4/5. 3. Sveti Miklavž, Moravče VM80 14°44'E 46°06'N ~700 m Gor. 2. 4. Sveti Peter, Krkavče, Dragonja UL93 13°41'E 45°28'N 200 m Ist. 6. 5. Sveti Primož na Pohorju WM15 15°10'E 46°33'N ~600 m Štj. 2. 9. 1. Sveti Primož, Črna pri Kamniku VM72 14°38'E 46°16'N 800 m Gor. 1. 3. 1. Sveti Trije Kralji, Pohorje WM34 15°27'E 46°26'N ~1180 m Štj. 2. 9. 1. Sveti Urban, Dobrovlje pri Mozirju VM93 14°59'E 46°18'N 650 m Štj. 2. 5. Sveti Urban, Gorica pri Slivnici, Šentjur WM31 15°25'E 46°11'N 300 m Štj. 4. 8. Sveti Valentin, Črni Kal VL14 13°52'E 45°33'N 270 m Prm. 6. 4. 3. Sveti Vid, Hrušica, Podgrad VL34 14°07'E 45°32'N 580 m Ist. 6. 4. Sveti Vid, Menina planina VM82 14°46'E 46°13'N 800 m Gor. 2. 5. Sveti Vid, Pohorje WM16 15°11'E 46°36'N 400 m Štj. 2. 9. 1. ^ 52 Prelom novi 01.indd 52 # 17.2.2006 14:01:34 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Svetin, Gorenja Trebuša VL09 13°50'E 46°01'N 520 m Prm. 5B. 9. Sviščaki - vrh, Snežnik VL54 14°25'E 45°34'N * Not. 5B. 9. Sviščaki, Snežnik VL54 14°24'E 45°34'N 1250 m Not. 5B. 8. Šared, Montekalvo, Izola UL94 13°38'E 45°31'N 115 m Ist. 6. 5. Šavnica, Bohinjska Bistrica VM12 13°75'E 46°17'N * Gor. 1. 1. 2. Šebrelje, Cerkljansko hribovje VM10 13°55'E 46°05'N ~540 m Prm. 2. 2. Šeki, Sočerga VL13 13°54'E 45°27'N 140 m Ist. 6. 4. 3. Šembijska bajta, Nanos VL27 14°00'E 45°47'N 800 m Not. 5B. 9. Šempeter pri Gorici UL98 13°38'E 45°55'N ~200 m Prm. 6. 2. 1. Šentilj WM57 15°39'E 46°40'N 290 m Štj. 4. 4. Šentilj, okolica, ob reki Muri WM57 - - ~250 m Štj. 4. 4. Šentjernej WL27 15°20'E 45°50'N 185 m Dol. 4. 12. Šentjošt, Novo Mesto WL17 15°13'E 45°47'N 240 m Dol. 4/5. 2. Šentjur WM32 15°23'E 46°13'N 260 m Štj. 4. 8. Šentrupert, Šentjur WM21 15°21'E 46°10'N 570 m Štj. 2. 4. 1. Šenturška gora, Cerklje na Gorenjskem VM62 14°33'E 46°15'N 670 m Gor. 1. 3. Šentvid pri Zavodnju, Črna VM94 14°58'E 46°25'N 840 m Štj. 2. 7. Šentvid, Ljubljana VM50 14°28'E 46°05'N 310 m Ljo. 3. 4. 4. Ševnica, Mirna WL18 15°01'E 45°56'N 300 m Dol. 2/4. 4. Šiška, Ljubljana VM60 14°29'E 46°04'N 310 m Ljo. 3. 4. 4. Škabrijel, Nova Gorica UL99 13°41'E 45°58'N ~600 m Prm. 5B. 9. Šklendrovec, Zagorje ob Savi WM00 15°00'E 46°06'N ~350 m Dol. 2. 4. Škocjan, Divača VL25 13°59'E 45°40'N ~425 m Prm. 5/6. 1. Škocjan, Jurjev VL25 13°59'E 45°39'N 395 m Prm. 5/6. 1. Škocjan, Mahorčičeva jama VL25 13°59'E 45°39'N 400 m Prm. 5/6. 1. Škocjan, Nad Malni, Divača VL25 14°00'E 45°39'N 310 m Prm. 5/6. 1. Škocjan, Razgledišče VL25 13°59'E 45°39'N 420 m Prm. 5/6. 1. Škocjan, Sapendol, Divača VL25 13°59'E 45°39'N 370 m Prm. 5/6. 1. Škocjan, Veliki dol, Divača VL25 13°59'E 45°39'N ~350 m Prm. 5/6. 1. Škocjanske jame, Divača VL25 13°59'E 45°39'N 420 m Prm. 5/6. 1. Škocjanski zatok, Koper VL04 13°45'E 45°32'N 1 m Ist. 6. 5. Škofja Loka VM41 14°18'E 46°09'N ~350 m Gor. 3. 3. Škofljica VL69 14°34'E 45°59'N 295 m Dol. 3. 4. Škrilje, Ig VL68 14°32'E 45°54'N 570 m Dol. 5B. 6. Škrjanče pri Novem mestu WL17 15°09'E 45°46'N 200 m Dol. 4/5. 2. Šmarje pri Jelšah WM31 15°30'E 46°13'N 230 m Štj. 4. 8. Šmarje pri Sežani VL16 13°52'E 45°43'N 300 m Prm. 6. 3. Šmarješke Toplice, Novo Mesto WL17 15°13'E 45°51'N 260 m Dol. 4/5. 1. Šmarna gora, Ljubljana VM50 14°28'E 46°07'N ~650 m Ljo. 3. 4. 2. Šmartno na Pohorju WM44 15°32'E 46°26'N 780 m Štj. 2. 9. 1. Šmartno pod Šmarno goro, Ljubljana VM50 14°28'E 46°07'N 300 m Ljo. 3. 4. 3. Šmartno v Tuhinju VM71 14°44'E 46°13'N 400 m Gor. 2. 4. Šmihel nad Mozirjem VM93 14°57'E 46°22'N 900 m Štj. 2. 6. 1. Šobec, Lesce VM33 14°09'E 46°21'N 480 m Gor. 3. 1. Špitalič, Motnik VM81 14°50'E 46°12'N ~550 m Gor. 2. 4. Štalcerji, Kočevje VL84 14°52'E 45°34'N 540 m Dol. 5B. 3. 2. Štanga, Ilirska Bistrica VL44 14°19'E 45°33'N 1080 m Not. 5B. 8. Štanjel – Kobdilj VL17 13°50'E 45°49'N ~300 m Prm. 6. 3. Štanjel VL17 13°50'E 45°49'N ~310 m Prm. 6. 3. Štatenberg WM53 15°39'E 46°19'N ~300 m Štj. 4. 6. Štedel vrh, Železniki VM32 14°07'E 46°13'N * Gor. 2. 3. 2. ^ Prelom novi 01.indd 53 # 17.2.2006 14:01:35 5 SCOPOLIA58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Štefanja gora, Cerklje na Gorenskem VM62 14°29'E 46°17'N 700 m Gor. 1. 3. Štepanjsko naselje (Štepanja vas) VM60 14°33'E 46°03'N 295 m Ljo. 3. 4. 4. Štjak, Goče VL17 13°54'E 45°47'N 520 m Prm. 6. 2. 3. Štorje, Sežana VL16 13°56'E 45°44'N 350 m Prm. 6. 3. Šturje, Ajdovščina VL18 13°55'E 45°53'N 105 m Not. 6. 2. Šturmovci, Ptujsko jezero WM63 15°54'E 46°22'N 220 m Štj. 4. 5. Šumik, dolina Lobnice, Pohorje WM34 15°27'E 46°29'N 950 m Štj. 2. 9. 1. Tabor, Grosuplje VL78 14°38'E 45°55'N 460 m Dol. 5A. 1. Taborska jama, Grosuplje VL78 14°38'E 45°54'N 460 m Dol. 5A. 1. Tacen, Ljubljana VM50 14°28'E 46°07'N 310 m Ljo. 3. 4. 4. Tamar, Julijske Alpe VM04 13°42'E 46°26'N 1400 m Gor. 1. 1. 2. Tanča Gora, Črnomelj WL14 15°08'E 45°32'N 520 m Bkr. 5B. 3. 4. Tatre, Brkini VL25 14°05'E 45°35'N 750 m Ist. 5/6. 1. Telebačnik, Babno Polje VL65 14°32'E 45°38'N ~900 m Not. 5B. 8. Temnica, Kostanjevica na Krasu UL97 13°41'E 45°50'N 400 m Prm. 6. 3. Tepe, Polšnik VM90 14°56'E 46°04'N 480 m Dol. 2. 4. Tinjan, Dekani VL14 13°50'E 45°33'N 380 m Ist. 6. 5. Tisovec, Kompolje VL87 14°46'E 45°49'N 570 m Dol. 5B. 2. Tisovec, Orlica WL59 15°37'E 46°02'N ~400 m Štj. 4. 10. Tivoli, Ljubljana VM60 14°30'E 46°03'N 300 m Ljo. 3. 5. Tolmin VM01 13°44'E 46°10'N 200 m Prm. 2. 1. 1. Tolmin, reka Tolminka, Julijske Alpe (VM01) (13°44'E) (46°1 1'N) * Prm. 2. 1. 1. Tolminske Ravne – Žabče, Tolmin VM02 13°45'E 4612'N * Prm. 2. 1. Tolminske Ravne, Tolmin VM02 13°46'E 4613'N 940 m Prm. 2. 1. Tolminski Lom, Most na Soči VM01 13°45'E 46°07'N 600 m Prm. 5B. 9. Tolsti Vrh (Gracarjev turn), Šentjernej WL27 15°17'E 45°48'N 350 m Dol. 4/5. 2. Tolsti vrh, Kalič, Javorniki VL47 14°15'E 45°47'N ~600 m Not. 5B. 8. Tolsti vrh, Konjiška gora WM33 15°24'E 4619'N * Štj. 2. 8. Tomačevo, Ljubljana VM60 14°32'E 46°04'N 290 m Ljo. 3. 4. 4. Tomačevski prod, Ljubljana VM60 14°32'E 46°05'N 290 m Ljo. 3. 4. 4. Tomaj, Dutovlje VL17 13°51'E 45°45'N 350 m Prm. 6. 3. Tomaž, Vojnik WM22 15°20'E 4617'N 295 m Štj. 2/4. 1. Topla, Črna na Koroškem VM84 14°47'E 46°28'N 1000 m Kor. 1. 2. 3. Topol pri Medvodah, Polhograjsko hribovje VM50 14°22'E 46°05'N 650 m Gor. 2 3. 4. Topol, Nova vas VL66 14°32'E 45°45'N 730 m Not. 5B. 5. Topolšica, Šoštanj WM03 15°01'E 46°24'N ~380 m Štj. 2. 7. Tosc, Julijske Alpe VM13 13°52'E 46°20'N * Gor. 1. 1. 2. Tošč, Polhograjsko hribovje VM40 14°19'E 46°05'N * Gor. 2. 3. 4. Toško Čelo, Polhograjsko hribovje VM50 14°25'E 46°05'N ~590 m Ljo. 2. 3. 4. Trata, Šentvid, Ljubljana VM50 14°28'E 46°05'N 310 m Ljo. 3. 4. 4. Trate, Sladki Vrh WM67 15°47'E 46°42'N 230 m Štj. 4. 3. 1. Tratnik, izvir Idrijce VL19 13°57'E 45°59'N 560 m Not. 2. 2. Travna gora, Dom na Travni gori, Sodražica VL76 14°38'E 45°44'N 890 m Dol. 3B. 3. 4. Travna gora, Sodražica VL76 14°38'E 45°44'N * Dol. 3B. 3. 4. Travnik, Menina planina VM82 14°46'E 4615'N 1200 m Gor. 2. 5. Trbovlje WM01 15°03'E 46°08'N ~290 m Štj. 2. 4. 2. Trdnjava Kluže, Bovec UM93 13°35'E 46°21'N 530 m Prm. 1. 1. 1. Trdinov vrh, Gorjanci WL26 15°19'E 45°45'N ~1100 m Dol. 4/5. 3. Trebča Gorca, Podsreda WM40 15°37'E 46°02'N 280 m Štj. 4. 10. ^ Prelom novi 01.indd 54 # 17.2.2006 14:01:35 5 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Trebnje WL08 15°01'E 45°54'N 280 m Dol. 5A. 2. Trenta, Julijske Alpe VM03 13°45'E 46°22'N ~620 m Prm. 1. 1. 1. Triglav, Julijske Alpe VM13 13°50'E 46°22'N * Gor. 1. 1. 2. Trnjava, reka Drtijščica, Krašnja VM71 14°43'E 16°10'N 350 m Gor. 2. 4. Trnovec, logarnica, Kočevski Rog VL96 14°58'E 45°41'N 680 m Dol. 5B. 3. 4. Trnovo, Trnovski gozd VL09 13°44'E 45°58'N ~730 m Prm. 5B. 9. Trnovski gozd (VL19) 13°4-'E 45°5-'N * Prm. 5B. 9. Trobni Dol, Laško WM21 15°21'E 46°08'N ~600 m Štj. 2. 4. 1. Trobojnik, Orlica WL49 15°36'E 46°00'N ~600 m Štj. 4. 10. Trpčane, Zabiče VL44 14°19'E 45°31'N 400 m Not. 5/6. 1. Trstelj, Komen UL98 13°42'E 45°51'N ~620 m Prm. 6. 3. Trška gora, Novo Mesto WL17 15°11'E 45°50'N ~350 m Dol. 5A. 2. Trzin, Domžale VM61 14°33'E 46°07'N 300 m Gor. 3. 4. 3. Tržaški Kras (Italija in Slovenija) - - - * Prm. 6. 3. Tržišče, Mokronog WL19 15°11'E 45°57'N 230 m Dol. 2/4. 4. Tržišče, Rogaška Slatina WM52 15°39'E 46°13'N 250 m Štj. 4. 8. Tublje pri Hrpeljah VL25 13°58'E 45°35'N 500 m Ist. 6. 4. 1. Tuhinj, Tuhinjska dolina VM82 14°46'E 46°13'N ~580 m Gor. 2. 4. Tunjice, Kamnik VM62 14°35'E 46°14'N 410 m Gor. 3. 4. 3. Turjak VL68 14°36'E 45°52'N 500 m Dol. 5A. 1. Turn, Velika gora VL76 14°42'E 45°41'N 1200 m Dol. 5B. 3. 4. Turški klanec, Trnovski gozd VL09 13°48'E 45°59'N ~1050 m Prm. 5B. 9. Turški klanec,Turško sedlo, Trnovski gozd VL09 13°49'E 45°59'N 1110 m Prm. 5B. 9. Učja, potok, Bovec UM83 13°26'E 46°17'N ~500 m Prm. 1. 1. 1. Ukanc, Bohinj VM12 13°50'E 46°16'N 560 m Gor. 1. 1. 2. Ukanje, Kanal UM90 13°35'E 46°05'N 330 m Prm. 2/6. 1. Ulovka, Vrhnika VL49 14°14'E 45°58'N ~700 m Not. 2/5. 1. Unec, Rakek VL47 14°17'E 45°49'N 520 m Not. 5B. 7. Unška koliševka, Planina, Rakek VL47 14°15'E 45°48'N ~560 m Not. 5B. 8. Urh, Pohorje WM34 15°30'E 46°25'N ~900 m Štj. 2. 9. 1. Uršlja gora VM94 14°58'E 46°29'N ~1600 m Kor. 1. 2. 3. Uskovnica, Bohinj VM13 13°54'E 46°19'N * Gor. 1. 1. 2. Ušiva loka, Cerkniško jezero VL56 14°20'E 45°45'N ~600 m Not. 5B. 8. Utik, Ljubljana VM50 14°26'E 46°03'N ~310 m Ljo. 3. 4. 4. Uzmani, Rob VL67 14°32'E 45°51'N 700 m Dol. 5B. 6. Vahta, Gorjanci WL16 15°14'E 45°54'N 610 m Dol. 4/5. 3. Valdoltra, Ankaran VL04 13°44'E 45°34'N 2 m Ist. 6. 5. Vale, Gorjansko UL97 13°40'E 45°48'N 120 m Prm. 6. 3. Vancovec, Železniki VM31 14°09'E 46°12'N * Gor. 2. 3. 2. Vaše, Medvode VM51 14°24'E 46°08'N 325 m Gor. 3. 3. Velenje WM03 15°06'E 46°21'N 390 m Štj. 2. 7. Velenjsko jezero WM03 15°05'E 46°22'N 400 m Štj. 2. 7. Velika Knežja jama, Kočevski Rog VL94 14°59'E 45°42'N 630 m Dol. 5B. 3. 4. Velika Kopa, Pohorje WM15 15°12'E 46°30'N ~1500 m Štj. 2. 9. 1. Velika Ledena jama v Paradani, Trnovski gozd VL19 13°51'E 45°59'N 1120 m Prm. 5B. 9. Velika Milanja, Ilirska Bistrica VL45 14°18'E 45°35'N ~1000 m Not. 5B. 8. Velika Padežnica, Snežnik VL54 14°26'E 45°33'N 1120 m Not. 5B. 8. Velika Pasica, Gornji Ig, Krim VL68 14°29'E 45°55'N 680 m Not. 5B. 6. Velika Pirešica, Žalec WM12 15°11'E 46°17'N 270 m Štj. 2/4. 1. Velika planina, Kamniške Alpe VM72 14°39'E 46°18'N * Gor. 1. 3. 1. ^ 55 Prelom novi 01.indd 55 # 17.2.2006 14:01:35 SCOPOLIA 58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Velika Pleševica, Golac VL24 14°01'E 45°31'N ~900 m Ist. 6. 4. 2. Velika Račna, Grosuplje VL78 14°41'E 45°54'N 330 m Dol. 5A. 2. Velika Slivnica, Cerknica VL57 14°24'E 45°47'N ~1100 m Not. 5B. 6. Velika stena, Trava, Goteniška gora VL75 14°41'E 45°35'N 900 m Dol. 5B. 5. Velike Bloke VL57 14°29'E 45°47'N 720 m Not. 5B. 5. Velike Brusnice, Novo Mesto WL27 15°15'E 45°48'N 220 m Dol. 4. 12. Velike Lašče VL77 14°38'E 45°50'N 540 m Dol. 5B. 1. Velike Lipljene, Grosuplje VL78 14°38'E 14°54'N 490 m Dol. 5A. 1. Velike Poljane, Sodražica, VL77 14°41'E 45°47'N ~640 m Dol. 5B. 1. Velike stene, Menina planina VM82 14°46'E 46°14'N ~1150 m Gor. 2. 5. Veliki Badin, Sočerga VL13 13°55'E 45°27'N ~350 m Ist. 6. 4. 2. Veliki Dol, Pliskovica VL07 13°45'E 45°46'N 220 m Prm. 6. 3. Veliki naravni most, Rakek VL47 14°17'E 45°47'N 540 m Not. 5B. 8. Veliki Otok, Postojna VL37 14°12'E 45°47'N 540 m Not. 5B. 11. Veliki Podlog, Krakovski gozd WL38 15°27'E 15°24'N 155 m Dol. 4. 12. Veliki Snežnik VL54 14°27'E 45°35'N * Not. 5B. 8. Veliko Gradišče, Lokev VL15 13°55'E 45°38'N ~700 m Prm. 6. 3. Veliko Trebeljevo, Litija VL89 14°44'E 46°00'N 560 m Dol. 2. 4. Velinšek, Veluja peč, Paka pri Velenju WM13 15°09'E 46°22'N ~500 m Štj. 2. 7. Velka, potok, Pohorje WM25 15°19'E 46°34'N * Štj. 2. 9. 1. Velo polje, Julijske Alpe VM13 13°51'E 46°21'N ~1800 m Gor. 1. 1. 2. Verd, Hočevarica VL48 14°21'E 45°57'N 290 m Not. 3. 5. Verd, Vrhnika VL49 14°18'E 45°47'N ~295 m Not. 3. 5. Veržej WM96 16°10'E 46°35'N 180 m Štj. 4. 3. Vesca, Skaručna VM61 14°30'E 46°09'N 320 m Gor. 3. 3. Vešter, Škofja Loka VM41 14°17'E 46°10'N 370 m Gor. 3. 3. Vetrnik, Kozje WL49 15°32'E 46°03'N * Štj. 2. 4. 1. Vetrno, Križe, Tržič VM43 14°19'E 46°20'N 650 m Gor. 1. 3. Vič, Ljubljana VL59 14°28'E 46°03'N 300 m Ljo. 3. 5. Videm, Krško WL39 15°30'E 45°75'N ~160 m Štj. 4. 12. Videž, Kozina VL14 13°55'E 45°37'N * Ist. 6. 3. Vidoše, Črnomelj WL14 15°08'E 45°33'N 380 m Bkr. 5B. 3. 4. Vikrče, Ljubljana VM50 14°26'E 46°07'N 330 m Ljo. 3. 4. 4. Vilenica, jama, Lokev VL15 13°55'E 45°40'N 420 m Prm. 6. 3. Vinica - Zilje WL23 15°17'E 45°27'N 190 m Bkr. 4/5. 4. Vinica WL23 15°15'E 45°27'N 190 m Bkr. 4/5. 4. Vipava VL17 13°58'E 45°51'N 100 m Prm. 6. 2. Vipavska dolina - - - * Prm. 6. 2. Vir, Domžale VM61 14°36'E 46°09'N 300 m Gor. 3. 4. 3. Virje, Podpeč VL59 14°27'E 45°58'N 300 m Not. 3. 5. Virnikov Grintovec, Karavanke VM64 14°29'E 46°24'N * Kor. 1. 2. 2. Visoko pri Poljanah VM31 14°13'E 46°07'N 400 m Gor. 2. 3. 3. Visoko, Golo VL68 14°34'E 45°53'N ~600 m Dol. 5B. 6. Vitovski vrh, Trnovo, Trnovski gozd VL09 13°46'E 45°57'N ~900 m Prm. 5B. 9. Vitranc, Kranjska Gora VM04 13°45'E 46°28'N * Gor. 1. 1. 2. Vižmarje, Ljubljana VM50 14°27'E 46°06'N 316 m Ljo. 3. 4. 4. Vlačno, Pivka VL46 14°15'E 45°42'N ~650 m Not. 5B. 11. Vodice, Hrušica VL28 14°05'E 45°52'N 930 m Not. 5B. 9. Vodični vrh, Bohinj VM12 13°50'E 46°18'N * Gor. 1. 1. 2. Vogel, Julijske Alpe VM12 13°49'E 46°14'N * Gor. 1. 1. 2. Vogel, Rjava skala (Ski hotel) VM12 13°50'E 46°15'N 1540 m Gor. 1. 1. 2. ^ 56 Prelom novi 01.indd 56 # 17.2.2006 14:01:35 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Vogrsko, Šempeter pri Gorici UL98 13°42'E 45°54'N 75 m Prm. 6. 2. Voje, Julijske Alpe VM13 13°53'E 46°19'N 700 m Gor. 1. 1. 2. Vojsko, Idrijsko hribovje VL49 13°54'E 46°01'N ~320 m Not. 5B. 9. Vojsko, Skaručna VM61 14°29'E 46°08'N 300 m Ljo. 3. 3. Volarje, Tolmin UM91 13°40'E 46°12'N 180 m Prm. 2. 1. 1. Volče, Polje, Tolmin VM01 13°42'E 46°11'N 200 m Prm. 2. 1. 1. Volče, Tolmin VM01 13°42'E 46°10'N ~200 m Prm. 2. 1. 1. Volčje, Bloke VL67 14°31'E 45°46'N 760 m Not. 5B. 5. Volčji Potok, Šmarca VM71 14°37'E 46°11'N 350 m Gor. 3. 4. 3. Volčji vrh, Nanos VL37 14°11'E 45°51'N ~900 m Not. 5B. 9. Vonarje, Podčetrtek WM41 15°37'E 46°10'N 220 m Štj. 4. 8. Vranjek, Frajhajm, Pohorje WM34 15°30'E 46°29'N 1000 m Štj. 2. 9. 1. Vransko VM92 14°57'E 46°14'N 340 m Štj. 2/4. 1. Vrata, izvir Bistrice VM14 13°51'E 46°24'N 1000 m Gor. 1. 1. 2. Vrata, Julijske Alpe VM14 13°55'E 46°26'N * Gor. 1. 1. 2. Vreme, Divača VL25 14°02'E 45°39'N ~400 m Not. 5/6. 1. Vremščica, Divača VL26 14°01'E 45°40'N * Not. 5B. 10. Vrhnika VL49 14°18'E 45°58'N 295 m Not. 3. 5. Vrhovlje pri Kojskem, Goriška Brda UL89 13°35'E 46°01'N 360 m Prm. 6. 1. Vrhovnica, Orlica WL59 15°39'E 46°01'N 460 m Štj. 4. 10. Vrhpolje pri Kamniku VM72 14°37'E 46°13'N 390 m Gor. 3. 4. 3. Vrhpolje, Kozina VL15 13°56'E 45°37'N 680 m Ist. 6. 3. Vrsnik, Soča, Julijske Alpe UM93 13°41'E 46°19'N ~650 m Prm. 1. 1. 1. Vrsno, Golo brdo, Kobarid UM92 13°38'E 46°13'N 513 m Prm. 1. 1. 1. Vrsno, Kobarid UM92 13°39'E 46°13'N ~590 m Prm. 1. 1. 1. Vršič, Julijske Alpe VM04 13°44'E 46°26'N * Gor. 1. 1. 1(2). Vršič, Selo, Goričko WM97 16°18'E 46°43'N 304 m Prk. 4. 1. 2. Vršiči, Javornik VL46 13°17'E 45°44'N 580 m Not. 5B. 8. Vrtovin, Ajdovščina VL08 13°49'E 45°54'N 160 m Prm. 6. 2. 4. Vrzdenec, Horjul VL49 14°16'E 46°01'N 360 m Not. 2. 3. Vučja vas, reka Mura, Radenci WM86 16°06'E 46°36'N 190 m Štj. 4. 3. Vukovci WL13 15°13'E 45°25'N 200 m Bkr. 4/5. 4. Vurmat, Kozjak WM36 15°25'E 46°36'N * Štj. 2. 9. 2. Zabiče, Ilirska Bistrica VL44 14°20'E 45°30'N 440 m Not. 5/6. 1. Zabočevo, Borovnica VL58 14°24'E 45°54'N 370 m Not. 5B. 6. Zabukovje pri Raki WL28 15°21'E 45°56'N 220 m Dol. 4. 11. Zadlog, Trnovski gozd VL28 14°00'E 45°56'N 700 m Not. 5B. 9. Zadnja Trenta VM04 13°42'E 46°24'N ~900 m Prm. 1. 1. 1. Zadnji kraj, Cerkniško jezero VL56 14°22'E 45°44'N 555 m Not. 5B. 7. Zadnjica, Trenta VM03 13°47'E 46°23'N * Prm. 1. 1. 1. Zadobrova, Celje WM22 15°18'E 46°15'N 257 m Štj. 2/4. 1. Zadvor, Sostro, Ljubljana VL69 14°36'E 46°02'N 277 m Ljo. 3. 4 4. Zagojiči, Gorišnica WM74 15°59'E 46°24'N 215 m Štj. 4. 5. Zagorica pri Dolskem VM70 14°42'E 46°06'N 540 m Ljo. 2. 4. Zagorje ob Savi WM00 15°00'E 46°07'N ~250 m Gor. 2. 4. 2. Zagorje, Kozje WM30 15°28'E 46°05'N 450 m Štj. 2. 4. 1. Zagorsko jezero, Pivka VL45 14°14'E 45°38'N 540 m Not. 5B. 11. Zajelšje, Harije VL34 14°09'E 45°33'N 540 m Not. 5/6. 1. Zaka, Bled VM33 14°05'E 46°21'N 550 m Gor. 3. 1. Zali Log, Železniki VM31 14°06'E 46°12'N 520 m Gor. 2. 3. 2. Zalog, Ljubljana VM70 14°37'E 46°03'N 275 m Ljo. 3. 4. 4. Zamedveje, Plave UM90 13°35'E 46°03'N 180 m Prm. 2/6. 1. ^ Prelom novi 01.indd 57 # 17.2.2006 14:01:35 5 SCOPOLIA 58 - 2006 # kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 # Zanigrad, Hrastovlje VL14 14°54'E 45°30'N ~250 m Ist. 6. 5. Zaplana, Vrhnika VL49 14°14'E 45°58'N * Not. 2/5. 1. Zasip, Bled VM33 14°06'E 46°23'N 350 m Gor. 3. 1. Zasip, Piškotarjev most, Bled VM33 14°07'E 46°23'N 350 m Gor. 3. 1. Zatolmin, Tolmin VM01 13°44'E 46°11'N 260 m Prm. 2. 1. 1. Zatrnik, Pokljuka VM23 14°02'E 46°22'N 900 m Gor. 1. 1. 2. Zavodnje, Šoštanj WM04 15°01'E 46°25'N ~640 m Štj. 2. 7. Zavratnik, Luče ob Savinji VM83 14°44'E 46°22'N 800 m Štj. 2. 6. Zavrh pod Šmarno goro, Ljubljana VM51 14°27'E 46°08'N 380 m Ljo. 3. 4. 4. Zavrh pri Borovnici VL58 14°21'E 45°54'N ~760 m Not. 5B. 6. Zavrhek, Brkini VL25 14°01'E 45°38'N 400 m Prm. 5/6. 1. Zazid, Hrastovlje VL14 13°56'E 45°30'N 390 m Ist. 6. 5. Zelenci, Rateče VM05 13°44'E 46°29'N 830 m Gor. 1. 1. 2. Zelenica, Karavanke VM44 14°13'E 46°25'N * Gor. 1. 2. 2. Zelše, Cerknica VL47 14°19'E 45°47'N 560 m Not. 5B. 7. Zgornja Besnica, Kranj VM42 14°16'E 46°15'N 420 m Gor. 2. 3. 1. Zgornja Radovna, Mojstrana VM14 13°56'E 46°25'N 780 m Gor. 1. 1. 2. Zgornja Ščavnica, Gornja Radgona WM66 15°50E 46°39'N 250 m Štj. 4. 4. 1. Zgornje Gameljne, Ljubljana VM60 14°29'E 46°07'N 310 m Ljo. 3. 4. 2. Zgornje Gorje, Bled VM23 14°04'E 46°22'N 610 m Gor. 3. 1. Zgornje Hoče WM45 15°27'E 46°29'N ~320 m Štj. 4. 5. Zgornje Jezersko VM64 14°31'E 46°24'N ~800 m Gor. 1. 2. 2. Zgornje Jezersko, Ledine VM64 14°33'E 46°22'N * Kor. 1. 3. Zgornje Konjišče, Trate WM67 15°49'E 46°42'N 220 m Štj. 4. 3. 1. Zgornji Goreljek, Pokljuka VM23 13°58'E 46°20'N 1250 m Gor. 1. 1. 2. Zgornji Kašelj, Ljubljana VM60 14°36'E 46°02'N 280 m Ljo. 3. 4. 4. Zgornji Šklendrovec, Kum WM00 15°01'E 46°05'N 400 m Dol. 2. 4. Zgornji Tuhinj, Tuhinjska dolina VM82 14°46'E 46°13'N 580 m Gor. 2. 4. Zgornji Zavratnik, Luče ob Savinji VM83 14°44'E 46°22'N 800 m Štj. 2. 6. Zidani Most WM10 15°10'E 46°05'N 200 m Štj. 2. 4. Zlato Polje, Kranj VM52 14°21'E 46°05'N 400 m Gor. 3. 3. Zminec, Škofja Loka VM41 14°17'E 46°13'N 350 m Gor. 2. 3. 3. Zorenci, Črnomelj WL14 15°12'E 46°22'N 160 m Bkr. 4/5. 4. Žabče, Tolmin VM01 13°44'E 46°11'N 200 m Prm. 2. 1. 1. Žaga, Bovec UM83 13°29'E 46°18'N 350 m Prm. 2. 1. 1. Žagana peč, Kamniška Bistrica VM63 14°34'E 46°20'N 850 m Gor. 1. 3. Žagolič, Col VL28 13°59'E 46°53'N 630 m Not. 5B. 9. Žažar, Horjul VL49 14°15'E 46°00'N 500 m Not. 2. 3. 4. Žebnik, Radeče WM10 15°09'E 46°03'N ~400 m Dol. 2. 4. Žejna dolina, Hotedršica VL38 14°08'E 45°57'N 550 m Not. 2/5. 1. Železnica, Karavanke VM15 13°50'E 46°30'N 1570 m Gor. 1. 2. 1. Železnik (Kopitov vrh), Borovnica VL58 14°23'E 45°53'N 420 m Not. 5B. 6. Železniki VM32 14°10'E 46°13'N ~450 m Gor. 2. 3. 2. Želimlje VL68 15°35'E 45°55'N 320 m Dol. 5A. 1. Žepovci, reka Mura, Apače WM67 15°52'E 46°43'N 224 m Štj. 4. 3. 1. Žerogin Breg, Čepinci WM99 16°12'E 46°51'N 328 m Prk. 4. 1. Žički samostan, Slovenske Konjice WM32 15°23'E 46°18'N 420 m Štj. 2. 8. Žigartov vrh, Pohorje WM34 15°29'E 46°29'N ~1300 m Štj. 2. 9. 1. Žiri VM30 14°07'E 46°03'N 490 m Gor. 2/5. 1. Žirovnica VM34 14°08'E 46°24'N 560 m Gor. 3. 1. Žirovnica, reka Završnica VM34 14°10'E 46°24'N ~650 m Gor. 1. 2. 1. Žirovski Vrh, Žiri VM30 14°09'E 46°02'N ~700 m Gor. 2/5. 1. ^ 58 Prelom novi 01.indd 58 # 17.2.2006 14:01:35 1. 1. # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae kraj UTM x koordinata y koordinata nmv pokrajina regija1 regija2 regija3 regija4 locality UTM x coordinate y coordinate m a.s.l. landscape region1 region2 region3 region4 Žitkovci, Dobrovnik XM06 16°22'E 46°38'N 168 m Prk. 4. 3. Žovneško jezero, Braslovče WM02 15°01'E 46°16'N 300 m Štj. 2/4. 1. Žrelo, Zgornje Jezersko VM63 14°32'E 46°22'N 1500 m Gor. 1. 3. Žuniči, Preloka WL23 15°21'E 45°29'N 200 m Bkr. 4/5. 4. Župnica, Ilirska Bistrica VL44 14°19'E 45°34'N 1020 m Not. 5B. 8. Žusem, Podčetrtek WM31 15°29'E 46°09'N ~590 m Štj. 4. 9. Žvirče, Ribnica VL87 14°50'E 45°46'N 430 m Dol. 5A. 3. # 2.3 Tuja, zastarela in nepravilno pisana imena najdišč iz zbirk in literature Velik del slovenskih najdišč je predvsem v tuji literaturi napisan s tujim imenom, ki je veljalo v času, ko je posamezen del slovenskega ozemlja pripadal drugi državi, zlasti Avstriji ali Italiji. V mnogih primerih gre tudi za popačen-ke, ki jih ni na nobeni geografski karti, ali pa za starejša imena, ki se zdaj ne uporabljajo več. V tem spisku pa niso zajeta samo imena iz literature, temveč tudi iz zbirk, zlasti starejših. Vsa zbrana najdišča se nanašajo samo na kozličke (Cerambycidae). V seznamu, ki sledi, je na prvem mestu napisano zdaj nerabno (tuje, zastarelo ali popačeno) ime, na drugem mestu pa zdaj veljavno uradno ime najdišča, zapisano v Atlasu. Podrobni podatki o spodaj naštetih najdiščih so v seznamu najdišč. 2.3 Foreign, obsolete and impro-perly written names of localities from collections and literature The majority of Slovenian localities listed in foreign literature are written with foreign names, which date back to the time where the specific segment of a territory belonged to another country, particularly Austria or Italy. In many cases the names are distorted and therefore not found on any geographical map, or the names are so old they are no longer used and long forgotten. This list not only encompas-ses names found in literature, but also names included from collections, particularly older ones. All localities refer to Longhorn Beetles (Cerambycidae). In the list below, the first name is no longer utilized (foreign, obsolete or distorted), followed by the present-day official site name, documented in the Atlas. Specific details regarding the localities are found in the list of sites. ^> Prelom novi 01.indd 59 # 17.2.2006 14:01:35 5 # SCOPOLIA 58 - 2006 Adelsberg = Postojna Agro Vipascensi = Vipavska dolina Aidussina = Ajdovščina Ainöd = Soteska, Novo mesto Alpi Giulie = JulijskeAlpe Altipiano carsico = Kraška visoka planota Alta Val Piuca = zgornji del doline reke Pivke Alta Val Timavo = zgornji tok reke Reke Alto Carso = Visoki Kras Alto Isonzo = zgornji tok reke Soče Alto Timavo = zgornji tok reke Reke Ancarano = Ankaran Arch = Raka Artvise = Artviže Assling = Jesenice Auersperg = Turjak B. Lack = Škofja Loka Babji Dol (coll. Gspan) = Babni Dol Bacher Geb. = Pohorje Bachergebirge = Pohorje Begunšica = Begunjščica Berchinia = Brkini Berda = Goriška Brda Berje = Brje Besuljak = Bezuljak Billichgraz = Polhov Gradec Bisterza = Ilirska Bistrica Blason = Blažon, Nanos Blegasch = Blegoš Blegaš = Blegoš Bochinia = Bohinj Braslovško jezero = Žovneško jezero Brestovizza = Brestovica pri Komnu Brezice = Brežice Bucuie = Bukovje, Postojna Bukuje = Bukovje, Postojna Cacitti = Kačiče, Rodik Capodistria = Koper Caporetto = Kobarid Carniola = Kranjska Carniolia = Kranjska Carnizza = Krnice, Trnovski gozd Carso = Kras Carso Goriziano = Goriški Kras Castello di Schneeberg = Grad Snežnik Castelnuovo = Podgrad, Istra 60 Cerna Prst = Črna prst Cernaprst = Črna prst Cernathal = dolina reke Črne, Kamnik Cernizza, Val Vipacco = Črniče Ciaun = Čaven Cigino = Čiginj Cilli = Celje Clanec = Klanec pri Kozini Clanez = Klanec pri Kozini Cocuso = Kokoš Comeno = Komen, Kras Corgnale = Lokev, Divača Cosina = Kozina Cossana = (Dolenja in Gorenja) Košana Crna prst = Črna prst Crussizza = Hrušica, naselje Čarda = Martjanci, motel Čarda Čavin = Čaven Černuče = Črnuče Čimpernik, Kranjska Gora = Ciprnik, Rateče Črna Tal = dolina reke Črne, Kamnik Črnatal = dolina reke Črne, Kamnik Čuk, Rodik = Ajdovščina, Rodik, Čuk Decani = Dekani Divacca = Divača Divaccia = Divača Divlja jama = Divja jama, Plave Dobez bei Wesulata = Dobec, Bezuljak, Cerknica Dol, Kamniške Alpe = Planina Dol Dol, Trnovski gozd = Predmeja Dolina Korošice = Korošica, reka Dolnja Lendava = Lendava Doslovič = Doslovče Draule = Dravlje Duttole = Dutovlje Erpelie = Hrpelje Erpelje = Hrpelje Ewiger Weg = Ljubljana, Večna pot Feistenberg = Tolsti Vrh, Gracarjev turn Franzdorf = Borovnica Fresen, Styria = Brezno, Radlje ob Dravi Fridrichstein = Fridrihštajn, Stojna Fürstengrotte, Hornwald = Velika Knežja jama, Kočevski Rog Fusine presso Aidussina = Fužine, Ajdovščina Prelom novi 01.indd 60 17.2.2006 14:01:36 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Gabrovizza = Gabrovica (več krajev s tem imenom) Galgenberge bei Cilli = Gaberje, Gabrni Vrh, Celje Gams = Kamnica Gargaro = Grgar Golovc = Golovec, Ljubljana Gomanasca, M. Nevoso = Gomance, Snežnik Goregnavas = Gorenja vas, Poljane Gorenja vas, Ajdovščina (coll. S. Brelih) = Reber, Ajdovščina Gorizia = Gorica Goriziano = Goriška, Goriško Görjach = Gorje Görz (Gorz) = Gorizia, Italija; Gorica, Slovenija Gottschee = Kočevje Grafenbrunn = Knežak Gr(oss) Gallenberg = Šmarna gora Gr(oss) Laschitz = Vel. Lašče Gr(oss) Lašič = Vel. Lašče Gurkfeld (coll. Gspan) = Grič, Krško Gutenfeld = Dobrepolje Haasberg = Haasberg, Stari grad, Planina Haselbach = Leskovec pri Krškem Heidenschaft = Ajdovščina Hermsburg = Gomance Hornwald = Kočevski Rog Hrelin = Hreljin Iauerburg = Javornik, Jesenice Idria = Idrija Idria di Bača = Idrija pri Bači Iežica = Ježica Illyrisch Feistritz = Ilirska Bistrica Isola = Izola Isonzo = Soča, reka Istria = Istra Iškavas = Iška vas Ižkavas = Iška vas Jauerburg = Javornik, Jesenice Jelsane = Jelšane Jul. Krain (horion, 1974) = Julijska Krajina Julische Alpen = Julijske Alpe Kal di Plezzo = Kal-Koritnica Kanker = Kokra, reka Kankertal = Kokra (dolina Kokre) Kern = Krn Klanec = Klanec pri Kozini Kobdil = Kobdilj Kobila glava = Kobilja glava, Tolmin Kobilaglava presso Tolmino = Kobilja glava, Tolmin Kokertal = Kokra (dolina Kokre) Kope = Kopa, Pohorje Kopper = Koper Kottal = Kot, Julijske Alpe Kouk = Kovk, Trnovski gozd Krain = Kranjska, Kranjsko Krainburg = Kranj Kroisenegg = Rakovnik, Ljubljana Kronau = Kranjska Gora Kronberg = Kromberk, Solkan Krško polje (coll. Gspan) = Grič, Krško Kucel = Kucelj Kuk = Kovk Kumberg = Kum Labaci = Ljubljana Labacum = Ljubljana Lago di Bochinia = Bohinjsko jezero Laibach = Ljubljana Laibach, Moor = Ljubljana, Barje Laibach, Stadtwald = Ljubljana, Mestni log Laibacher Feld = Ljubljansko polje Lambrechtgr(aben) = Lamprehtov potok Landstrass = Kostanjevica Leitsch = Logatec Lichtenwald = Sevnica Lipizza = Lipica Ljubnik = Lubnik Lobnitzgr(aben) = potok Lobnica Logartal = Logarska dolina Logarthal = Logarska dolina Lokavitz = Lokavec, Ajdovščina Lokva = Lokve, Trnovski gozd Lonche, S. Servolo = Socerb, “Lonche” Loque = Lokve, Trnovski gozd Loque – Zolla = Lokve – Col, Trnovski gozd Loza presso Senosecchia = Fameljska Loza, Senožeče Luico = Livek, Matajur Loitsch = Logatec Lubiana = Ljubljana ^> 61 Prelom novi 01.indd 61 # 17.2.2006 14:01:36 # SCOPOLIA 58 - 2006 Luegg - Predjama Marburg = Maribor Markoz = Ribnica (ob reki Reki) Mariabrunn = Kostanjevica na Krki, samostan Masun, Massun = Mašun Mataiur = Matajur Mataun = Matavun, Divača Matteria = Materija Medio Isonzo = srednji tok reke Soče Millonia = Vel. Milanja Mitterdorf = Srednja vas, Bohinj Mlacca = Mlaka, Ilirska Bistrica Moistroka = Mojstrovka Mostranski Tjesnac = Mojstrana, soteska Mokerc = Mokrec Mokrc = Mokrec Mokric = Mokrec Moncorona = Kromberk, grad in naselje, Solkan M(onte) Artuise = Artviže M(onte) Canin = Kanin M(onte) Carso sopra la Val Rosandra = Kras, Socerb M(onte) Castellaro = Vel. Gradišče M(onte) Ciucco sopra Roditti = Ajdovščina (hrib), Rodik M(onte) Cocusso = Kokoš (na meji z Italijo) M(onte) Cucco di Roditti (presso Rodik) = Ajdovščina (hrib), Rodik M(onte) Cucco presso Rodik = Ajdovščina (hrib), Rodik M(onte) Čavin = Čaven M(onte) Kook = Kovk M(onte) Kouk = Kovk (M(onte) Lanaro = Volnik, na meji v Italiji) M(onte) Milonia, Millonia = Vel. Milanja M(onte) Nero di Caporetto = Krn M(onte) Nero di Piedicolle = Črna prst M(onte) Nevoso = Snežnik M(onte) Sabotino = Sabotin M(onte) San Gabriele = Škabrijel M(onte) Santo (presso Gorizia) = Skalnica, Sv. Gora M(onte) Slaunik = Slavnik M(onte) Taiano = Slavnik 62 M(onte) Terstel = Trstelj M(onte) Valentino = Sv. Valentin, Nova Gorica M(onte) Vremsizza = Vremščica Montenero d´Istria = Slavnik Montpreiss = Planina pri Sevnici Moravci (coll. B. Kofler) = Moravske Toplice Morobitz = Borovec pri Kočevski Reki Möschnach = Mošnje, Radovljica Mozirska planina = Golte Nakla, Valle del Recca = Naklo, Škocjan Nevoso = Snežnik Nigrignano = Podgrad pri Vremah Nikolaiberge bei Cilli = Miklavžev hrib, Celje Ober Gorjach = Zg. Gorje Ober Laitsch = Gor. Logatec Obergorjach = Zg. Gorje Oberigg = Gor. Ig Oberseeland = Zg. Jezersko Occisla = Ocizla Opatja gora = Opatova gora Orleg = Orlek Orlegg = Orlek Otelca = Otlica, Trnovski gozd Panovitz = Panovec Pervacina = Prvačina Pirano = Piran Pischenza = Pišnica Pišcenca = Pišnica Pišenca = Pišnica Planina Kraj = Planina na kraju Plava = Plave Plavia = Plave Plezzo = Bovec Pluzna = Plužna Podkraj, Nevoso = Podgraje, Zabiče Pokojiše = Pokojišče Podveža – Planica = Dleskovška planota-Veža Polovec, Črna na Koroškem = Polovški vrh Polubino = Poljubin Portorose = Portorož Posavje (coll. Gspan) = Črnuče Postumia = Postojna Potoce ai piedi di M. Artuise = Artviže, “Potoče” Prelom novi 01.indd 62 17.2.2006 14:01:36 # Praewald = Razdrto Predil = Predel, Julijske Alpe Preser (Presser) = Preserje Preska, Ljubljana = Preska, Medvode Prevallo = Razdrto Prevacina = Prvačina Punta Grossa = Debeli rtič Radkersburg = Gornja Radgona Radmannsdorf = Radovljica Radoka = Radoha Rakitovic = Rakitovec Rann, Styria (Coll. A. Gspan) = Brežice Raščica = Rašica, Vel. Lašče Raune, Tolmino = Tolminske Ravne Reifenberg = Branik Ribičev laz = Ribčev Laz, Bohinj Ribniški vrh = Jezerski vrh, Pohorje Rieg = Kočevska Reka Rifemberga = Branik Rifenberga = Branik Roditti = Rodik Rudolfswert = Novo mesto Sabicce (Tominska draga) = Žabče, Tolmin Sabotino = Sabotin Saga = Žaga, Bovec Salcano = Solkan (Samotorza = Samotorza, SZ od Nabrežine, Italija) S(an) Canziano = Škocjan S(an) Daniele (S. Daniel) = Štanjel S(an) Mauro = Šmaver, Nova Gorica S(an) Pietro del Carso = Pivka S(an) Pietro di Gorizia = Šempeter pri Gorici S(an) Pietro (d´Isonzo) = Šempeter pri Gorici S(an) Servolo = Socerb S(anta) Caterina presso Gorizia = Sv. Katarina, Solkan S(anta) Gendra, Plava = Sv. Gederca, Plave S(anta) Lucia (d´Isonzo) = Most na Soči S(anta) Lucia di Tolmino = Most na Soči S(anta) Maria di Trenta = Pri cerkvi, Trenta Schneeberg = Snežnik Scoffie = Škofije Sebrelje = Šebrelje Selva del Piro = Hrušica, pogorje Selva di Piro = Hrušica, pogorje Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Selva Tarnova = Trnovski gozd Senosecchia = Senožeče Senoseč = Senožeče Senožeče, gozd Loza = Fameljska Loza, Senožeče Sesana, Sessana = Sežana Sevnice = Sevnica Sicciole = Sečovlje Skrill = Škrilje Slap pr. S. Lucia = Slap ob Idrijci Slaunik = Slavnik Slokari = Slokarji, Ajdovščina Sloven-Krain = Kranjska Smarje presso Sessana = Šmarje pri Sežani Snježnik = Snežnik Sonzia in Val Trenta = Soča, naselje Spielfeld = Šentilj Stein = Kamnik Steiner Alpen = Kamniške Alpe St(einer) Feistritz = Kamniška Bistrica St. Magdalena = Sv. Magdalena, Maribor St. Leonhard = Sv. Lenart v Slovenskih goricah St. Lorenzi (Carn.) = Sv. Lovrenc (=Gora), Polhov Gradec Staragora = Stara Gora, Nova Gorica Stein = Kamnik Steinbrück = Zidani most Steiner Feistritz = Kamniška Bistrica Steiner Sattel = Kamniško sedlo Stiak = Štjak Strobelhof = Ljubljana, Bokalce Studorf = Studor v Bohinju Sturie = Šturje Sturja = Šturje Sturje = Šturje Südbahnhof = Južni kolodvor (Rakovnik), Ljubljana Šklendrovc = Šklendrovec Štepanja vas – gl. Štepanjsko naselje Škofija Loka = Škofja Loka Škofije = Spodnje Škofije Taiano = Slavnik Tarnovski Les, Karnica = Krnica, Trnovski gozd Tarnova = Trnovo, Trnovski gozd 6 Prelom novi 01.indd 63 17.2.2006 14:01:36 SCOPOLIA58 - 2006 # # Tarnovski Les = Trnovski gozd Tarnow(aner) Wald = Trnovski gozd Ternova = Trnovo, Trnovski gozd Ternovan(er) Wald = Trnovski gozd Tolmein = Tolmin Tolmino = Tolmin Tomai = Tomaj Tominska = Tolminka, reka Toplice, Carn. = Dolenjske Toplice Töplitz = Dolenjske Toplice Tricorno = Triglav Trieste Carso = Tržaški Kras Trifail = Trbovlje Triglav, Mrzli Studenac = Mrzli Studenec, Pokljuka Trnovski Gvozd = Trnovski gozd Trnovski Les = Trnovski gozd Trnovše = Prnovše Ulrichsberg (Carn.) = Šenturška gora, Cerklje na Gorenjskem Umgebung Laibach = Ljubljana, okolica Unter Rosenbach = Ljubljana, Podrožnik Val Branica = dolina reke Branice Val Branizza = dolina reke Branice Val Chiapovano = Čepovan, planota Val Dagogna = dolina Dragonje Val Giorgina, Mt. Nevoso = Jurjeva dolina, Javorniki Val Lepenje = Lepena Val Rosandra = Glinščica Val Tominca = dolina reke Tolminke Val Trenta = Trenta Val Vrata = Vrata, Julijske Alpe Valle dei Sette Laghi = Dolina Triglavskih jezer Valle d´Oltra = Valdoltra Valle del Vipacco = Vipavska dolina Veldes = Bled Velika gora, pri Jazbinah = Jazbena,Velika gora Velikidol, Berje = Veliki Dol, Pliskovica Veliko polje = Velo polje Velkagr(aben) = Velka, potok Venezia Giulia = Julijska krajina Veža-Planica = Dleškovška planota-Veža Villa del Nevoso = združeni občini Ilirska Bistrica in Trnovo = Ilirska Bistrica Vipacco = Vipava Vodizze, Selva del Piro = Vodice, Hrušica Vojska = Vojsko Volce = Volče Volzana = Volče Volzano = Volče Voragine di San Canziano = Škocjanske jame Vratatal = Vrata Vremsica = Vremščica Vremsizza = Vremščica Vremšica = Vremščica Wigaun = Begunje pri Cerknici Windenau = Betnava Wipbach =Vipava Wippach = Vipava Wochein = Bohinj Wocheiner Feistritz = Bohinjska Bistrica Zeier = Sorica Zirknitz = Cerknica Zoll = Col Zolla presso Vodizze = Col Zveriče = Zvirče Zwischenwässern = Medvode Žička kartuzija = Žički samostan ^ Prelom novi 01.indd 64 # 17.2.2006 14:01:36 6 Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 2.4 Razlaga v besedilu uporabljenih tujk alpinski – živeč nad zgornjo gozdno mejo (nad 2000 m) bionomija – veda o zakonih življenja boreomontanski – živeč na severu in v gorah ekologija – veda o odnosu živih bitij do okolja endem, endemit – vrsta, omejena na določeno območje evritop –vrsta, sposobna živeti v različnih okoljih filofag –žival, ki se hrani z rastlinskimi listi fitofag – žival, ki se hrani z rastlinami generacijska doba – življenjski cikel; časovni interval med rojstvom staršev in rojstvom njihovih potomcev graminikolen – živeč na travah herbikolen – živeč na zeliščih higrofilen – vlagoljuben holarktik – območje, ki zavzema Evrazijo in Severno Ameriko ibidem – ravno tam idem – isto imago – spolno zrel osebek kolinski – živeč na gričevju (1–600 m) kserofilen – ki ljubi suho okolje kserotermofilen – ki ljubi suho in toplo okolje ksilofag – žival, ki se hrani z lesom larva – ličinka monofag – žival, ki se hrani z eno samo vrsto hrane (rastline) montanski – gorski (900–1500 m) nominatna podvrsta – tipična podvrsta oligofag – žival, ki se hrani z malo vrstami hrane (s sorodnimi vrstami rastlin) ontogenetski razvoj – razvoj osebka od oploditve do smrti paludikolen – ki prebiva v barju ali močvirju planaren – ravninski, živeč na večjih ravninah polenofag – žival, ki se hrani s pelodom polifag – žival, ki uživa več vrst hrane (rastline iz različnih družin) populacija – skupina prostorsko in časovno povezanih osebkov iste vrste 2.4 Explanation of foreign terms alpine - living above the upper treeline (abo-ve 2,000 m) bionomy – the science of the laws of life boreomontane – living in the north and in the mountains colline - living in hills (1-600 m) ecology - the science of relations between the living beings and their environments endemit – species limited to a certain area euritope – species capable of living in various environments generation period – life cycle; the period between the birth of parents and the birth of their offspring graminicole – living in grasses herbicole – living on herbs high montane - high mountain (1500-1800 m) holarctic – the region covering Eurasia and North America hygrophilous – moist-loving ibid – in the same place idem – the same imago – sexually mature individual larva – maggot monophagous - animal, which feeds on only one type of food (plants) montane - mountainous (900-1,500 m) nominate subspecies - typical subspecies oligophagous – animal, which feeds on only few types of food (with plants of relative species) ontogenetic development - development of the subject from fertilization to death paludicole – living in bog or fen phylophagous – animal that feeds on plant leaves phytophagous – animal that feeds on plants planarian – living in large plains pollenophagous – animal that feeds on pollen polyphagous - animal, which feeds on many types of food (plants of various families) population - group of spatially and tempo-rally associated individuals of the same species 65 Prelom novi 01.indd 65 # 17.2.2006 14:01:36 # # SCOPOLIA 58 - 2006 pratikolen – ki prebiva na travniku rizofag – žival, ki se hrani s koreninami silvikolen – ki prebiva v gozdu stenotop – vrsta, odvisna od točno določenih pogojev okolja subalpinski – živeč pod alpinskim pasom (1800–2000 m) submontanski – živeč pod montanskim pasom (600–900 m) sukofag – žival, ki se hrani z rastlinskimi sokovi termofilen – topljoljuben trend – splošna smer (naraščanje ali upadanje) pogostnosti visokomontanski – visokogorski (1500–1800) 3. REZULTATI 3.1 Zgodovinski pregled ento-moloških raziskav v Sloveniji, s posebnim ozirom na kozličke (Cerambycidae) Prvi podatki o žuželkah s slovenskega ozemlja so ohranjeni že iz predlinejevskega obdobja. V Valvasorjevi grafični zbirki, ki je bila povezana leta 1685, je v 18. zvezku dobro ohranjenih 163 listov z 234 barvnimi rastlinskimi in živalskimi akvareli. Med njimi so upodobljene tudi 4 vrste hroščev in sicer Anisoplia agricola, Cantharis rustica, Procerus gigas in Saperda scalaris. Slike niso dokumentirane, vendar je na podlagi vseh upodobljenih rastlin in živali mogoče sklepati, da so bile nabrane okoli Valvasorjevega gradu Bogenšperk pri Litiji. Zelo verjetno jih je naslikal Valvasor sam. Znanstveno raziskovanje entomofavne slovenskega ozemlja sega v sredino 18. stoletja. Prve podatke je objavil N. Poda leta 1761 v delu Insecta Musei Graecensis. Od kozličkov 66 praticole - dwells in grasslands rhyzophagus – animal feeding on roots sappophagous – animal, which feeds on plant sap silvicole - dwells in forest stenotope – species dependent on specific environmental conditions subalpine - living under the alpine belt (1,800-2,000 m) submontane - living under the montane belt (600-900 m) thermophilous – warmth-loving trend – a general course (increase or decrea-se) of abundance xerophilous - prefers a dry environment xerothermophilous – prefers a dry and warm environment xylophagous – animal that feeds on wood 3. RESULTS 3.1 A historical review of entimo-logical research in Slovenia with special consideration to Longhorn Beetles (Cerambycidae) The first details regarding insects found within Slovenian territory date back to the period prior to Linnaeus. In the 18th volume of Valvasor’ s graphical collection bound in 1685, 163 pages with 234 watercolour painting s of plants and animals have been preserved. Amongst these are 4 species of beetles, namely Anisoplia agricola, Cantharis rustica, Procerus gigas and Saperda scalaris. The paintings are not documented, yet on the basis of all the painted plants and animals we can deduce that the samples were found in the vicinity of Valvasor’ s Bogenšperk Castle near Litija. It is very likely that Valvasor himself painted these species. Scientific research of entomofauna within Slovenia dates to the middle of the 18th century. Initial findings were published by N. Poda in ^ Prelom novi 01.indd 66 # 17.2.2006 14:01:36 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # ali roginov za Slovenijo navaja 2 vrsti in sicer Aromia moschata in Lamia textor. Mnogo pomembnejše je delo J. A. Scopolija iz leta 1763 Entomologia carniolica. To je tudi v svetovnem pogledu eno prvih del, ki obravnava favno kake dežele. Izšlo je le 5 let po znameniti linnejevi knjigi Systema naturae. V njem je zajetih 36 vrst kozličkov. Leta 1772 Scopoli v Observationes zoologicae navaja nadaljnjih 23 vrst kozličkov, večinoma ujetih na slovenskem ozemlju, od tega dve za znanost novi vrsti. Nato je sledil daljši presledek, ko se v pogledu raziskovanja entomofavne na našem ozemlju ni dogaj alo nič posebnega. V tem času so le posamezni ento-mologi iz različnih evropskih dežel obiskovali naše ozemlje in zbirali gradivo. Ponovno je delo oživelo okoli leta 1820 s prihodom F. Schmidta v Ljubljano. Schmidt je zbral zelo obsežno en-tomološko gradivo z vsega sveta in objavil več strokovnih del. Schmidtove in še nekaj svojih podatkov o hroščih, zbranih na Kranjskem, je objavil Siegel leta 1866 v katalogu Versuch einer Käfer-Fauna Krains. Zanimivo je, da Schmidt in Siegel niti v zbirki, niti v katalogu ne omenjata Scopolija; vrste, ki jih je Scopoli opisal, pa pripisujeta drugim avtorjem. Pet let kasneje je izšlo delo C. brancsika (1871) o favni hroščev Štajerske, tako njenega avstrijskega kot tudi slovenskega dela. Leta 1875 je Martinek izdal seznam rastlin, hroščev in metuljev iz okolice Gornje Radgone. Sredi preteklega stoletja je izšlo zelo pomembno delo, ki opisuje hrošče Julijske Krajine (Müller, 1949-1953). V njem so zbrani številni konkretni podatki z zahodnega dela Slovenije. V drugi polovici preteklega stoletja so bila objavljena še naslednja obsežnejša dela in krajši prispevki: Depoli, 1926, 1940; Depoli & goidanich, 1926; titovšek, 1969; hočevar & titovšek, 1969; Mikšić, 1971; Mikšić & georgijević, 1971, 1973; horion, 1974; Drovenik, 1977, 1978, 1980, 1986, 1992, 1993, 1995, 1998, 2002 in 2004; Mikšić & korpić, 1985; Sama, 1988, 2002; Drovenik & Steiner, 1995; adlbauer & egger, 1997; vrezec & Drovenik, 2003; vrezec, 2004 idr. 1761 in the work Insecta Musei Graecensis. As far as Longhorn Beetles are concerned, he cites 2 species, namely Aromia moschata and Lamia textor. Significantly more important is the work by J. A. Scopoli from 1763 entitled Entomologia carniolica. This is one of the earliest works worldwide, which discusses fauna of a specific country. It was published a mere 5 years after linnaeus’s famous book Systema naturae, in which 36 species of Longhorn Beetles are depicted. In Observationes zoologicae from 1772, Scopoli cites a further 23 species of Longhorns, most of which were caught within Slovenia; 2 of these were found to be new species. The entomofauna research in Slovenia was suspended for a lengthy period, although during this time individual entomologists from various European countries visited our land to collect material here. Work once again resumed around 1820 with the arrival of F. Schmidt in Ljubljana. Schmidt had collected extensive entomological material from the entire world and published many scientific works. In 1866, Siegel utilized some of Schmidt’s beetle research, along with his own obtained in the Carniola region, and published the catalogue Versuch einer Käfer-Fauna Krains in 1866. Noteworthy is the absence of any reference to Scopoli in any collection or catalogue by Schmidt and Siegel; species, which were depicted by Scopoli, are given credit to other authors. Five years later (1871), C. brancsik published a work pertaining to beetle fauna in the Štajerska region, Austrian and Slovenian. In 1875, Martinek released a directory of plants, beetles and butterflies from the area around Gornja Radgona. In the mid-20th century, a very important work was published, which described beetles in the Giulia region (Müller, 1949-1953). Numerous information is collected in this work from the western part of Slovenia. In the second half of the 20th century, the following extensive works and shorter contributions were published: Depoli, 1926, 1940; Depoli & goidanich, 1926; titovšek, 1969; hočevar & titovšek, 1969; Mikšić, 1971; Mikšić & georgijević, 1971, ^ 6 Prelom novi 01.indd 67 # 17.2.2006 14:01:37 # SCOPOLIA 58 - 2006 Ker so objavljena dela in zbirke iz 18. in 19. stoletja za našo in tudi za evropsko favno zelo pomembna, smo jim posvetili posebno pozornost. Uspelo nam je razjasniti številne taksonomske probleme in o tem razpravljamo v naslednjih petih podpoglavjih. 1973; Horion, 1974; Drovenik, 1977, 1978, 1980, 1986, 1992, 1993, 1995, 1998, 2002 in 2004; Mikšič & Korpič, 1985; Sama, 1988, 2002; Drovenik & Steiner, 1995; Adlbauer & COGGER, 1997; Vrezec & Drovenik, 2003; Vrezec, 2004 etc. Being that published works and collections from the 18th and 19th centuries are not only important for our fauna, but for the European fauna in general, we have dedicated special attention to them. We have succeeded in clarifying a series of taxonomical difficulties and have chosen to elaborate upon these in the following five chapters. # ^ 68 Prelom novi 01.indd 68 # 17.2.2006 14:01:37 Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 3.1.1 Scopoli, J. A., 1763: Entomologia carniolica (Cerambycidae) Slika 6: Johannes Antonio Scopoli. Foto: T. Trilar Figure 6: Johannes Antonio Scopoli. Photo: T. Trilar Najstarejše in istočasno tudi najpomembnejše delo za entomofavno Slovenije je nedvomno ScopoliJeva Entomologia carniolica iz leta 1763. Je eno najstarejših favnističnih del na svetu in zato še posebej pomembna za pojasnitev številnih taksonomsko nerešenih problemov. Istočasno je dragocen vir podatkov za obdobje pred 250 leti in nam daje možnosti za ugotavljanje sprememb, ki so nastale v tem času. Johannes (Giovanni) Antonio Scopoli (Cavalese, Italija, 1723 – Pavia, 1788) je bil po poklicu zdravnik. Doktor medicine je postal leta 1743 v Innsbrucku. Bil je tudi velik naravoslovec. V svojih strokovnih delih je obravnaval 3.1.1 Scopoli, J. A., 1763: Entomologia carniolica (Cerambycidae) The oldest and at the same time the most significant work pertaining to Slovenian ento-mofauna is no doubt Scopoli’S Entomologia carniolica published in 1763. Being one of the oldest faunistic works on earth, it is especially important in explaining a number of unsolved taxonomical problems. Coincidentally, it is an invaluable source of information for the period of some 250 years ago and provides us with the opportunity to ascertain changes that have taken place since then. Johannes (Giovanni) Antonio Scopoli (Cavalese, Italy, 1723 – Pavia, 1788) was a physician by profession. He became a doctor of medicine in Innsbruck in 1743. He was also a great natural scientist. In his scientific works he discussed the topics of medicine, pharmace-utics, botany, zoology, chemistry, mineralogy, geology, palaeontology, metallurgy, agronomy, forestry, veterinary science, apiculture, pheno-logy, social medicine, and domestic economics. He arrived at Idrija in 1754 and became, in the nearby mercury mine, the first “industrial” physician in Austria at that time. In the years between 1755 and 1766 he travelled a large part of the Carniola region and made several exploration trips to the Kamnik and Julian Alps. Within our territory he gathered a wealth of botanical and entomological material, finally publishing the very important works Flora carniolica (1st edition in 1760 and 2nd edition in 1772), Entomologia carniolica (1763) and Observationes zoologicae (1772), which are very imperative for us. In 1769, he left Carniola and departed for Slovakia. Between 1760 and 1775, Scopoli worked closely with Carl Linnaeus. Their correspon-dence is preserved in 30 letters (Soban, 2004). Collaboration would have been even closer, had there been n better postal services and other 6 Prelom novi 01.indd 69 17.2.2006 14:01:37 SCOPOLIA58 - 2006 # # medicinsko, farmacevtsko, botanično, zoološko, kemijsko, mineraloško, geološko, paleontološko, metalurško, agronomsko, gozdarsko, veterinarsko, čebelarsko, fenološko, socialnomedicinsko in narodnogospodarsko tematiko. V Idrijo je prišel leta 1754 in pri rudniku živega srebra postal prvi obratni zdravnik v takratni Avstriji. V letih 1755– 1766 je prepotoval velik del takratne Kranjske, med drugim je raziskoval tudi v Kamniških in Julijskih Alpah. Na naših tleh je zbral bogato botanično in entomološko gradivo in objavil za nas izjemno pomembna dela Flora carniolica (1. izdaja 1760 in 2. izdaja 1772), Entomologia carniolica (1763) in Observationes zoologicae (1772). Leta 1769 je zapustil Kranjsko in odšel na Slovaško. V letih 1760 do 1775 je Scopoli tesno sodeloval s Carlom Linnejem. O njunem dopisovanju je ohranjenih 30 pisem (Soban, 2004). Sodelovanje bi bilo še mnogo tesnejše, če bi obstajale v tistem času boljše poštne in druge povezave. Pisma so navadno potovala več mesecev, še slabše pa se je godilo s knjigami in paketi z naravoslovnim gradivom, ki so večkrat za daljši čas obtičali v tujih rokah na Dunaju in nekajkrat sploh niso prišli v roke naslovnika. Oba znanstvenika sta si zelo prizadevala, da bi čim bolj uskladila svoja raziskovanja, kar pa jima zaradi težkih razmer v tistem času ni najbolje uspevalo. Eden drugega sta izredno cenila, kar je razvidno iz vseh njunih pisem. V ilustracijo navajamo samo kratek odlomek iz Linnejevega pisma Scopoliju dne 5. januarja 1765: “Po raznih neuspešnih poskusih sem končno le dobil tvoje delo Entomologia carniolica, tudi to iz Belgije, in sem moral samo za poštnega sla plačati približno tri zlatnike; a ni mi žal, saj sem iz knjige črpal več veselja kot od 100 zlatnikov. Presunjem sem nad neskončnim trudom, ki si ga vložil v zbiranje, opisovanje in urejanje. To lahko oceni samo tisti, ki je sam uporabil roko za podobno delo.” Ni popolnoma jasno, kaj se je zgodilo s Scopolijevo zbirko. Velja splošno prepričanje, da se ni ohranila. Na podlagi dveh Scopolijevih pisem Linneju pa je nakazana vidna sled o njeni connections. Letters would normally travel for months on end, the fate of books and packages containing naturalistic materials was such that they frequently detoured into foreign hands in Vienna, and in certain instances not finding their final destination at all. Both scientists strived to harmonize their research, but were unfortunately not very successful in this respect due to the difficult conditions at that time. They respected each other, which is evident in all their letters. To illustrate this, the following excerpt has been taken from Linnaeus’s letter to Scopoli on the 5th of January 1765: “After a number of failed attempts, I’ve finally received your Entomologia carniolica, from Belgium once more, and paid approximately three gold sovereigns just for the postage alone; I do not regret this, as I’ve siphoned more happiness out of this book than out of 100 gold soverei-gns. I’m moved by the boundless effort which you’ve invested in collecting, specifying, and arranging. This can only be judged by one who has himself experienced such labour.” It is not completely clear as to the destiny of Scopoli’s collection. It is generally accep-ted that it has not survived. Based on two of Scopoli’s letters to Linnaeus there are indicati-ons of its fate. On November 25, 1770, Scopoli wrote:” I implore you, do not doubt in the exi-stence of the insects which I described to you. The Jesuit Hochenwarth saw this for himself, who preserved the pictures; these were seen by all in the Royal Theresian College in Vienna, and being that the insects still remain there, any person can convince himself by having a look.” This was written after Scopoli’s departure from Idrija to Schemnitz. Of the sad ending to his own collection, Scopoli told Linnaeus in a letter from March 13, 1773, within which the following lines were written “No new pictures of beetles have been published as the hostile printer Trattner is not a man of his word. Under no circumstance was I able to convince him to finish the work, which was started. I did what was within my power, I sacrificed all insects of our native Entomology which I described, as in ^ 0 Prelom novi 01.indd 70 # 17.2.2006 14:01:37 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # usodi. Tako Scopoli dne 25. novembra 1770 piše: “Prosim te, ne dvomi o obstoju žuželk, ki sem ti jih opisal. Vse je videl jezuit Hochenwarth, ki je oskrbel njihove slike, videli so jih vsi v dunajskem Kraljevskem Terezijanskem kolegiju, in ker so žuželke še zmeraj tam, jih lahko kdorkoli vidi in se prepriča.” To je bilo napisano že po odhodu Scopolija iz Idrije v Schemnitz. O žalostnem koncu svoje zbirke pa Scopoli pove v pismu Linneju dne 13. marca 1773, ko med drugim piše “Nobene nove slike žuželk niso več izšle, ker sovražni tiskar Trattner ne drži besede. Na noben način ga nisem mogel pripraviti do tega, da bi dokončal začeto delo. Jaz sem storil, kar je bilo v moji moči, žrtvoval sem vse žuželke domovinske Entomologije, kar sem jih opisal, ker so na Dunaju ali propadle ali se raznesle na vse strani.” Iz tega je razvidno, da zbirka v celoti zanesljivo ne obstaja več, še vedno pa ostaja upanje, da se je ohranil vsaj kakšen njen manjši del. Scopoli v knjigi Entomologia carniolica zajema 1153 vrst členonožcev, od tega je 1055 vrst žuželk. V redu hroščev (Coleoptera) navaja 329 vrst, vendar k hroščem šteje tudi strigalice (Forficula), ščurke (Blatta) in murne (Gryllus). Vrst, ki tudi sedaj spadajo v red hroščev, je 311. Kozličkov Scopoli navaja 34 vrst oziroma 33, ker Leptura aquatica, sedaj Donacia aqua-tica, spada k lepencem (Chrysomelidae). Ker pa so nekatere njegove varietete (“variat”) sedaj priznane kot samostojne vrste, jih je skupno 36. Deli jih na 3 rodove: Leptura, Cerambyx in Necydalis (zdaj 30, iz Slovenije pa je skupno znanih 105 rodov). Čeprav so imena vseh treh rodov še vedno v veljavi, sedaj samo dve od naštetih 36 vrst pripadata istim rodovom, vendar je pri teh dveh spremenjeno ime vrste. Za razrešitev nepojasnjenih in potrditev že ugotovljenih identifikacij smo se opirali predvsem na: 1. latinski opis rodu in vrste, objavljenem na straneh 45 do 57; 2. dolžino in širino elitre, navedeno na začetku opisa, ter na sorazmerje med dolžino in širino elitre; Vienna all had either decayed or fallen apart.” From this it is clear that the complete collection no longer exists, however, there is hope that a tiny piece may still remain somewhere. In the book Entomologia carniolica, Scopoli embraces 1,153 species of arthropods, 1,055 of which are insects. In the order of bee-tles (Coleoptera) he sites 329 species, although earwigs (Forficula), cockroaches (Blatta) and crickets (Gryllus) are included within them. The number of species, which are currently included in the order of beetles, is 311. Scopoli cites 34 species of Longhorn Beetles, or rather 33, as Leptura aquatica, now Donacia aquatica, belongs to Leaf Beetles (Chrysomelidae). Being that some of his va-riants are now known as individual species, the number rises to 36. They are divided into 3 genera: Leptura, Cerambyx and Necydalis (now 30, in Slovenia there are 105 known genera). Even though the names of each of the three genera are still valid, only two of the listed 36 belong to the same genera, although with these two the name of the species has been changed. In order to solve the unexplained and to confirm the ascertained identifications we relied especially on: 1. the Latin description of genera and species, elaborated on pages from 45 to 57; 2. the length and width of the elytron, quoted in the beginning of the description, and the ratio between the length and width of the elytron. 3. copper engravings within the tables, which were included with several issues of books (copper engravings were issued with delay of several years, which is why they are not published in the book); 4. explanation of scientific names; 5. classification into a system, which was anticipated by the author; 6. the distribution and abundance of species within Slovenia; 7. previous findings by other authors, who studied Scopoli. ^> 1 Prelom novi 01.indd 71 # 17.2.2006 14:01:37 SCOPOLIA58 - 2006 # # 3. bakroreze na tabelah, priloženih k nekaterim izvodom knjige (bakrorezi so izšli z nekajletno zamudo, zato v knjigi niso objavljeni); 4. razlago znanstvenega imena; 5. uvrstitev v sistem, kot jo je predvidel avtor; 6. razširjenost in pogostnost vrst v Sloveniji; 7. dosedanje ugotovitve drugih avtorjev, ki so preučevali Scopolija. Scopoli je v okviru žuželk (Insecta), h katerim je prišteval tudi pajkovce, rake in stonoge, od sistematskih kategorij poznal samo redove (ordines), rodove (genera) in vrste (species), vse infraspecifične kategorije pa je imenoval »variat«. Njegovi opisi, ki jih deloma povzema po linneju (1758) in podi (1761), seveda ne ustrezajo zdajšnjim zahtevam, saj manjkajo bistveni razpoznavni znaki, zlasti za višje sistematske kategorije. Razpoznavanje rodov in vrst je zato težavno in pri nekaterih družinah skoraj nemogoče. Pri večjih vrstah smo si precej pomagali z bakrorezi, ki so bili objavljeni šele nekaj let po izdaji knjige Entmologia carniolica in ponatisnjeni leta 1972 v Gradcu v Avstriji. Pri manjših vrstah bakrorezi v mnogih primerih niso zadostovali, ker so premalo razpoznavni in ni vidno niti število, kaj šele oblika členkov v stopalu in tipalnici, pa tudi oblika živali je dostikrat popačena. Scopoli dolžino in širino elitre navaja v pariških linijah in unčah. Linije in unče smo preračunali v milimetre (pariška linija meri 2,255 mm, 12 linij tvori unčo, ki meri 27,06 mm) in te mere primerjali z merami, izmerjenimi na primerkih iz zbirk. Skoraj pri vseh vrstah je Scopoli nameril večjo širino eliter, kot smo jo dobili mi. Verjetno je to deloma posledica tehnike merjenja, deloma pa tudi zato, ker se v linijah ni mogoče dovolj natančno izražati (npr. 4 2/3 linije). Vseeno pa smo si z merjenjem eliter precej pomagali, zlasti z izračunavanjem sorazmerja med dolžino in širino. Zelo nam je koristilo tudi dobro poznavanje kozličkov s terena, na katerem je Scopoli zbiral gradivo, čeprav so nekatere vrste, ki so tu živele pred 250 leti, že izginile, druge pa so se pojavile šele kasneje (več o tem v posebnem poglavju). Within the framework of insects (Insecta), for which he also included arachnids, crabs and centipedes, Scopoli knew only of orders (ordines), families (genera) and species in terms of systematic categories. All other infra-specific categories he named “variat” (variants). His descriptions, which he partially summarized on the basis of works by linnaeus (1758) and poda (1761), obviously do not fulfil today’s requirements as identification signs, especially for higher systematic categories, are missing. Distinguishing families and species is thus difficult and in some cases almost impossible. For larger species we utilized the copper engravin-g s, which were released a number of years after the book Entomologia carniolica and reprinted in 1972 in Graz, Austria. For smaller species, the use of copper engravings was in most cases inadequate, as they were difficult to identify, not to mention that the shape and number of joints in the feet and tentacles, including the general shape of the animal, are distorted. Scopoli quotes the length and width of the elytron in Parisian lines and inches. We converted the lines and inches into millimetres (the Parisian line measures 2.255 mm, whereas 12 lines form an inch, which measures 27.06 mm), and compared these with the measurements of the specimens from various collections. With almost all species, Scopoli’s measurements of the width of the elytra was greater than that measured by us. This is most likely due to measurement techniques, although partially due to the inability to determine an accurate measurement (for instance 4 2/3 of a line). Nevertheless, with the measurement of elytra we were able to calculate the ratio between the length and width. Extremely helpful was the knowledge of the Longhorn Beetles gained in the same areas where Scopoli collected material, despite the fact that some species which lived there 250 years ago have disappeared, while others have appeared later on (more on this in a separate chapter). Based on our findings, the taxa quoted by Scopoli belong to the following, now valid, taxa ^ Prelom novi 01.indd 72 # 17.2.2006 14:01:37 2 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Taksoni, ki jih navaja Scopoli, po naših ugotovitvah pripadajo naslednjim sedaj veljavnim taksonom (najprej sta zapisani zaporedna številka in ime vrste po Scopoliju (1763) in na koncu sedaj veljavno ime): (first are the sequential numbers and names of species based upon Scopoli (1763), followed by the contemporary name): # 147. Leptura Aquatica linn. = Donacia aquatica (verjetno gre za več vrst iz tega rodu / most likely there are many species of this genus) (družina / family Chrysomelidae) 148. Leptura Rubra linn. = Stictoleptura r. rubra (linnaeus, 1758), samice / females 149. Leptura Melanura Scop., nec L. melanura linnaeus, 1758 variat 1. = Anastrangalia dubia (Scopoli, 1763), samci / males variat 2. = Paracorymbia fulva (De geer , 1775) 150. Leptura Sanguinolenta linn. = Anastrangalia sanguinolenta (linnaeus, 1761) 151. Leptura Dubia Scop. = Anastrangalia dubia (Scopoli, 1763), samice / females variat = Stenurella melanura (linnaeus, 1758), samice / females 152. Leptura Oculata linn. = Oberea oculata (linnaeus, 1758) 153. Leptura Parallela Scop., n. syn. = Oberea linearis (linnaeus, 1761) 154. Leptura 4-maculata Scop., nec L. quadrimaculata linn. = Pachytodes cerambyciformis (Schrank, 1781) 155. Leptura Ruficrus Scop. = Stenocorus meridianus (linnaeus, 1758) 156. Leptura Bajula linn. = Hylotrupes bajulus (linnaeus, 1758) 157. Leptura Cilindrica Scop., nec L. cylindrica linnaeus, 1758 = zelo verjetno / most likely Phytoecia icterica (Schaller, 1783) 158. Leptura Cantharoides Scop. = verjetno / probably Phymatodes testaceus (linnaeus,1758) 159. Leptura Collaris linn. = Dinoptera collaris (linnaeus, 1758) 160. Leptura Coerulescens Scop. = Opsilia coerulescens (Scopoli, 1763) 161. Cerambyx Coriarius linn. = Prionus coriarius (linnaeus, 1758) 162. Cerambyx Cerdo Scop., nec C. cerdo linnaeus, 1758 = Cerambyx scopolii FueSSlins, 1775 163. Cerambyx Heros Scop. = Cerambyx cerdo linnaeus, 1958 164. Cerambyx Textor linn. variat 1. = Morinus asper funereus (Mulsant, 1862) variat 2. = Lamia textor (linnaeus, 1758) 165. Cerambyx Moschatus linn. = Aromia moschata (linnaeus, 1758) 166. Cerambyx Alpinus linn. = Rosalia alpina (linnaeus, 1758) 167. Cerambyx Cursor linn. = Oxymirus cursor (linnaeus, 1758) 168. Cerambyx Arenarius Scop. variat 1. = Pedestredorcadion pedestre (poda, 1761) variat 2. = Pedestredorcadion a. arenarium (Scopoli, 1758) 169. Cerambyx Aethiops Scop. = Carinatodorcadion aethiops (Scopoli, 1763) 170. Cerambyx Fulvus Scop. = Carinatodorcadion fulvum (Scopoli, 1763) 171. Cerambyx Timidus Scop. = Pachyta quadrimaculata (linnaeus, 1758) 172. Cerambyx Fasciatus linn. = Rutpela maculata (poda, 1761) ^ Prelom novi 01.indd 73 # 17.2.2006 14:01:38 # SCOPOLIA 58-2006 173. Cerambyx Nebulosus Linn. = Leiopus nebulosus (Linnaeus, 1758) 174. Cerambyx Scabricornis Scop. = Aegosoma scabricorne (Scopoli, 1763) 175. Cerambyx Scalaris Linn. = Saperda scalaris (Linnaeus, 1758) 176. Cerambyx Figuratus Scop. = Chlorophorus figuratus (Scopoli, 1763) 177. Cerambyx Quadricolor Scop. = Anaglyptus mysticus (Linnaeus, 1758) 178. Cerambyx Carbonarius Scop. = Stictoleptura carbonaria (Scopoli, 1763) 179. Necydalis Minor Linn. = Molorchus minor (Linnaeus, 1758) 180. Necydalis Minima Scop. = Glaphyra umbellatarum (Schreber, 1759) # Brez večjih težav smo prepoznali večino vrst kozličkov iz knjige Entomologia carnio-lica, vendar z opombo, da se ScopoliJevi opisi, mere ali slike v nekaterih primerih popolnoma ne ujemajo z zdajšnjimi opisi. To so vrste, ki so v zgornji tabeli označene z naslednjimi številkami: 148, 150, 154, 155, 156, 159, 160, 161, 162, 163, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 179 in 180. Več truda smo morali vložiti v prepoznavanje drugih vrst. V nekaterih primerih smo morali najprej napraviti seznam vseh vrst, ki bi prišle v poštev. Nato smo z izključevanjem zmanjšali število in končno našli najustreznejšo vrsto. Podajamo kratko obrazložitev, na kaj smo se opirali pri identifikaciji posameznih vrst: 149. Leptura Melanura. Diagnoza »nigra; elytris sordide flavescentibus: apice nigris« ne ustreza vrsti Stenurella melanura, kar je zdajšnje ime za omenjeno vrsto. Za vrsto S. melanura je značilna široka črna proga ob šivu (notranjem robu eliter) pri samicah in ozka pri samcih, česar pa Scopoli ne omenja. Obe našteti varieteti pripadata različnim vrstam: Variat 1. »Elitris lividis: apice & externo margine nigris«. Ta opis ustreza samcem vrste Anastrangalia dubia, ki jo je Scopoli opisal v tem delu pod št.151, vendar se tam diagnoza nanaša samo na samice. A. dubia je na ozemlju nekdanje Kranjske ena najpogostnejših lepturin. Without any major problems, we were able to identify most of the species of Longhorn Beetles from the book Entomologia carniolica, although with the remark that Scopoli’S descrip-tions, measurements and pictures in some cases do not coincide with the existing descriptions. These are species listed in the table above with the following numbers: 148, 150, 154, 155, 156, 159, 160, 161, 162, 163, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177, 179 and 180. Considerably more effort was expended in recognizing other species. In certain cases we initially had to create a list of all species, which would come into play. With the elimination pro-cess, we were then able to reduce the numbers, and finally find the most appropriate species. Here is a short explanation as to what we based our identification of individual species upon: 149. Leptura Melanura. Diagnosed »nigra; elytris sordide flavescentibus: apice nigris« does not suit the species Stenurella melanura, which is the contemporary name of the species under consideration. Most characteristic of the species S. melanura is its wide black stripe beside the seam (inner edge of the elytra) of females and a narrow one for males, which Scopoli does not mention at all. Both of the listed variants belong to different species: Variant 1. »Elitris lividis: apice & externo margine nigris«. The description fits males belonging to the species Anastrangalia dubia, which Scopoli describes in this section under ^ Prelom novi 01.indd 74 # 17.2.2006 14:01:38 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Oba spola se medsebojno precej razlikujeta, zato ni čudno, da ju je avtor imel za različni vrsti. Variat 2. »Elitris obsolete flavis: apice nigris«. Opis ustreza vrsti Paracorymbia fulva (De geer , 1775), ki je na Kranjskem prav tako precej pogostna. 151. Leptura Dubia. Iz opisa vrste je razvidno, da gre za samice vrste Anastrangalia dubia. Za to vrsto je značilno, da je v barvi eliter zelo variabilna. Niso redki tudi popolnoma črni primerki. Variat »elytro lin. 3. longo, margine interno apiceque nigro, alibi rubro«. Ta opis se popolnoma ujema s samicami vrste Stenurella melanura (linnaeus, 1758). 152. Leptura Oculata. Nedvomno je Scopoli uvrščal zdajšnji rod Oberea v rod Leptura, čeprav so vrste iz rodu Oberea podolgovate cilindraste oblike in se proti koncu trupa ne zožujejo. Večina avtorjev navaja vrsto L. oculata kot sinonim vrste Oberea oculata, kar pa je podvomil Sama (2002: 114), ki meni, da gre za sinonim vrste Leptura affinis (= Musaria affinis). Pri natančni preučitvi originalnega opisa menimo, da pripada vrsti Oberea oculata in to zaradi naslednjih razlogov: 1. z bakroreza je dobro vidno, da gre za ozko in dolgo valjasto vrsto, kar je značilno za rod Oberea; 2. isto potrjujeta tudi dolžina (5 lA linije = 12,40 mm) in širina (1 linija = 2,25 mm) elitre, razmerje med dolžino in širino je torej 5,51 : 1 (pri vrsti Musaria affinis je to razmerje 4,22–4,55 : 1) in 3. iz Scopolijevega originalnega opisa »rufa; capite, antenis, elytrisque nigris; thorace punctis duobus atris« je razvidno, da je vsa žival rdeča, razen glave, tipalnic, pokrovk in dveh pik na oprsju, ki so črne. To ustreza vrsti O. oculata, pri Musaria affinis je namreč večji del ventralne strani temen. Leptura oculata Scopoli, 1763 je torej pravilno vodena kot sinonim vrste Oberea oculata (linnaeus, 1758). 153. Leptura Parallela. Glede na upodobitev (bakrorezi), na dolžino (4 lA linije = 10,15 number 151, although here the diagnosis relates to females only. A. dubia was in the former Carniola region one of the most common lep-turins. Both sexes reasonably differ from each other, which is why it is not surprising that the author assumed they were different species. Variant 2. »Elitris obsolete flavis: apice nigris«. The description fits the species Paracorymbia fulva (De geer , 1775), which is also quite common in the region of Carniola. 151. Leptura Dubia. From the description of the species it is evident that it refers to females of the species Anastrangalia dubia. The characteristic feature of this species is the variable colour of the elytra. Even a completely black specimen is not uncommon. Variant »elytro lin. 3. longo, margine interno apiceque nigro, alibi rubro«. This description completely fits the females of the species Stenurella melanura (linnaeus, 1758). 152. Leptura Oculata. Undoubtedly Sco-poli classified the contemporary Oberea genus into the genus Leptura, although species of the genus Oberea are long and cylindrical in shape and do not narrow towards the end of the body. Most authors cite the species L. oculata as a synonym of the species Oberea oculata. This, however, was doubted by Sama (2002:114), who speculates that it is a synonym of the species Leptura affinis (= Musaria affinis). After meticulous research of the original description we believe that it belongs to the species Oberea oculata for the following reasons: 1. from the copper engravings it is clear that this is a narrow, long and cylindrical species, which is characteristic of the genus Oberea; 2. this is also confirmed by the length (5 lines = 12.40 mm) and width (1 line = 2.25 mm) of the elytron, the ratio between the length and width is therefore 5.51 : 1 (for the species Musaria affinis the ratio is 4.22 - 4.55 : 1), and 3. from Scopoli’s initial description »rufa; capite, antenis, elytrisque nigris; thorace punctis duobus atris« it is clear that the whole animal is red, other than ^ 15 Prelom novi 01.indd 75 # 17.2.2006 14:01:38 SCOPOLIA58 - 2006 # # mm) in širino (3/4 linije = 1,69 mm) elitre ter na razmerje med njima (6,00 : 1) sklepamo, da pripada rodu Oberea, kar potrjuje tudi to, da jo je Scopoli uvrstil poleg vrste Oberea oculata. Po skoraj vseh znakih se ujema z opisom vrste 0. linearis. Od originalnega opisa »nigra; abdominis basis superne pedibusque flavescentibus« odstopa v tem, da je baza zadka enako kot vsa ventralna stran pri O. linearis črna. Rumene barve je le zunanji rob eliter na bazi in je verjetno zaradi tega nastala napaka pri opisu vrste. Ker v Sloveniji ni nobene druge vrste kozličkov, ki bi ustrezala opisu, menimo, da je Leptura parallela Scopoli, 1763, novi sinonim vrste Oberea linearis (Linnaeus, 1761). 157. Leptura Cilindrica. Iz Scopolijevega opisa je razvidno, da ne ustreza vrsti Phytoecia cylindrica (Linnaeus,1758), kot bi pričakovali po imenu. Ta vrsta ima rdeča stegna samo na 1. paru nog, na 2. in 3. so črna, po Scopolijevi diagnozi pa naj bi bila rdeča na vseh nogah. Takih je na našem ozemlju iz rodu Phytoecia več vrst, vendar prideta v poštev le dve: Ph. rufipes in Ph. icterica, druge pa odpadejo zaradi drugih razlik (predvsem zaradi rdeče pike na oprsju, velikosti idr). Ph. rufipes je bila na Kranjskem ujeta samo enkrat in še to na sami meji s Primorsko (Šturje), nasprotno temu pa je Ph. icterica tu precej pogostnejša. Tako lahko s precejšno zanesljivostjo sklepamo, da je Leptura cilindrica Scopoli, 1763, identična z vrsto Phytoecia icterica (Linnaeus, 1758). 158. Leptura Cantharoides. Ime cantha-roides pove, da je ta vrsta podobna onim iz rodu Cantharis, ki pa pripadajo drugi družini (Cantharidae). Med kozlički je temnokrilim vrstam iz rodu Cantharis po obliki, velikosti in barvi zelo podobna vrsta Phymatodes testaceus. Ta je zelo variabilna v velikosti in v barvi. Pri identifikaciji L. cantharoides nas je zavajala tako upodobitev (bakrorez), kot tudi opis. Na bakrorezu je prikazana vrsta preveč vitka in smo jo zato iskali tudi v nekaterih drugih družinah (Cantharidae, Oedemeridae). Nobeden od v the head, antennae, elytra and two spots on the thorax, which are black. This corresponds with the species O. oculata, compared with Musaria affinis in which most of the ventral side is dark. Leptura oculata Scopoli, 1763 is therefore correctly defined as a synonym of the species Oberea oculata (Linnaeus, 1758). 153. Leptura Parallela. In view of the copper engravings, the length (4 1 lines = 10.15 mm) and the width (3/4 line = 1.69 mm) of the elytron and the ratio between them (6.00 : 1), we conclude that it belong s to the genus Oberea, which is also confirmed by Scopoli, who placed it alongside the species Oberea oculata. By all indications it completely matches the description of the species O. linearis. From the original description »nigra; abdominis basis superne pedibusque flavescentibus«, the deviation arises as the base of the abdomen is the same as the ventral side of O. linearis, that being black. Only the outer edge of the elytra at the base is yellow, which is the most likely explanation as to the error in determining the proper species. Being that there is no other species of Longhorn Beetles in Slovenia that matches the description, we are of the opinion that Leptura parallela Scopoli, 1763 is a new synonym of the species Oberea linearis (Linnaeus, 1761). 157. Leptura Cilindrica. From Scopoli's description it is evident that it does not correspond with the species Phytoecia cylindrica (Linnaeus, 1758), as would be expected from the name. This species has red thighs only on the first pair of legs, whereas on the second and third they are black, but by Scopoli' s diagnosis they should all be red. Within Slovenia, there are many such examples from the genus Phytoecia, although only two fall within the framework: Ph. rufipes and Ph. icterica, others are eliminated due to various differences (mostly because of red spots on the thorax, size, etc.). Ph. rufipes was caught only once in the Carniola region, and even then along the border with Primorska ^ 6 Prelom novi 01.indd 76 # 17.2.2006 14:01:38 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Sloveniji živečih hroščev v vseh podrobnostih ne ustreza Scopolijevemu opisu vrste L. cantharoides. V največ znakih se ujema z omenjeno vrsto kozlička in menimo, da je Leptura cantharoides Scopoli, 1763, identična z vrsto Phymatodes testaceus (linnaeus, 1758). 164. Cerambyx Textor. Ob opisu vrste Scopoli navaja dve varieteti, ki sta sedaj dve različni vrsti in pripadata tudi različnima rodovoma: Variat 1. »Elytro maculis subrotundis binis atris« = Morinus asper funereus (Mulsant, 1862). M. a. funereus je na Scopolijevih bakrorezih napačno označen s štev. 167 (pod isto številko je tudi Oxymirus cusor), pravilno je štev. 164. Variat 2. »Elytro immaculato« = Lamia textor (linnaeus, 1758). 168. Cerambyx Arenarius. Pod tem ime-nom je Scopoli nedvomno obravnaval 2 različni vrsti, saj tako pri opisu vrste kot pri obeh vari-etetah ni nobenih nejasnosti: Variat 1. »Superficie supera lucidiore, annte-nis basi, pedibusque fulvis« = Pedestredorcadion pedestre (poda, 1761). Variat 2. »Superne opaco corpore, anntenis pedibusque ubique nigris, occipite lineis binis lateralibus cum intermedia, inter antennas, co-entibus« = P. arenarium (Scopoli, 1763). Vrsto P. arenarium omenja Scopoli še pred opisom v Entomologia carniolica v svojem 2. pismu Linneju dne 30. junija 1761 pod imenom Cerambyx (curculioides). Med ime rodu in vrste je kasneje pripisal še drugo ime (opleus). Dodal je še opis: črn z belo črto, ki se vleče od glave do zadka. Oprsje bodičasto. Velik kot Curculus abietis. Brez kril, kratke tipalnice. Živi na prisojnih apnenčastih gričih. Zanimivo je, da Scopoli vrsto P. pedestre navaja za Kranjsko, kjer sedaj ne živi več. V Schmidtovi zbirki (iz sredine19. stoletja) so primerki te vrste samo s Štajerske (Maribor), med tem ko jo Siegel (1866) navaja za Kranjsko. Ker Siegel v svojem delu ne omenja vrste P. (Šturje); in comparison, Ph. icterica is more frequent here. With considerable confidence we surmise that Leptura cilindrica Scopoli, 1763 is identical to the species Phytoecia icterica (linnaeuS, 1758). 158. Leptura Cantharoides. The name cantharoides tells us that the species is similar to those of the genus Cantharis, which belong to a different family (Cantharidae). Among Longhorn Beetles, species with dark wings of the genus Cantharis are by shape, size and colour very similar to the species Phymatodes testaceus. This species is of variable shape and colour. When identifying L. cantharoides, we were led astray not only by the copper engra-vings, but also by the description. On the copper engraving the species is depicted as being too slim, which is why we searched for it amongst other families (Cantharidae, Oedemeridae). None of the living beetles in Slovenia fits, in all details, Scopoli’S description of the species L. cantharoides. Considering that in the ma-jority of features it fits the above-mentioned species, we are of opinion that Leptura cantha-roides Scopoli, 1763 is identical to the species Phymatodes testaceus (linnaeuS, 1758). 164. Cerambyx Textor. In his description of the species, Scopoli cites two varieties, which are now two different species and belong to separate genera: Variant 1. »Elytro maculis subrotundis bi-nis atris« = Morinus asper funereus (MulSant, 1862). M. a. funereus is incorrectly marked with the number 167 (under the same number Oxymirus cusoris also found), the correct num-ber is 164. Variant 2. »Elytro immaculato« = Lamia textor (linnaeuS, 1758). 168. Cerambyx Arenarius. Under this name, Scopoli undoubtedly discusses two separate species, as there are no obscurities in the description of the species and both varieties: Variant 1. »Superficie supera lucidiore, ^ Prelom novi 01.indd 77 # 17.2.2006 14:01:39 SCOPOLIA58 - 2006 # # arenarium, je verjetno, da je vrsti zamenjal. S copoli za Kranj sko navaj a tudi vrsti Dorcadion (= Carinatodorcadion) aethiops in Dorcadion (= Carinatodorcadion) fulvus, ki ju je od tu tudi opisal. To sta edini najdbi z ozemlja nekdanje Kranjske in tudi Slovenije, če izvzamemo najdbo vrste C. fulvum na Štajerskem (brancsik, 1871), ki pa je vprašljiva. Zato je vprašanje, ali se je Scopoli glede najdišč motil. Pri njegovi pedantnosti je malo verjetno, da bi se kar trikrat zmotil. Bolj verjetno je, da so vse tri naštete vrste na Kranjskem živele in v 18. ali 19. stoletju tu izumrle. V prid tej domnevi govori tudi to, da je v šestdesetih letih preteklega stoletja vrsta P. arenarium izginila z ozemlja vzhodno od črte Snežnik - Javorniki, številčnost vrste P. pedestre na Štajerskem pa se je v drugi polovici 20. stoletja zelo zmanjšala. 178. Cerambyx Carbonarius. Scopolijev opis za to vrsto je zelo kratek: El. long. lin. 31. lat. 1. Diagn. Niger totus & opacus; antennis brevibus. In floribus. Thorax cylindraceus, cum elytris villosu-lis. Elytra truncata. Zaradi kratkega opisa in večjega števila črno obarvanih vrst kozličkov v Sloveniji nam je identifikacija te vrste povzročala precej težav. Nejasnosti so nastale predvsem zaradi opisa oprsja »thorax cylindraceus«. Nebleščečih, črno obarvanih kozličkov s skoraj valjastim oprsjem in s kratkimi tipalnicami v Sloveniji ni. S Scopolijevega bakroreza je razvidno, da je oprsje pri vrsti C. carbonarius okroglasto. Takih vrst je na ozemlju nekdanje Kranjske veliko. Če izločimo vse vrste, ki se z opisom ne ujemajo po barvi, velikosti, obliki eliter in predvsem po dolžini tipalnic (na podlagi bakroreza je možno ugotoviti, da pri vrsti C. carbonarius ne presegajo sredine eliter), ostaneta le še dve vrsti: Stictoleptura scutellata (opis se najbolj ujema z manjšimi samicami) in črna oblika že omenjene vrste Anastrangalia dubia. Malo je verjetno, da bi Scopoli različno obarvane pri- anntenis basi, pedibusque fulvis« = Pedestre-dorcadion pedestre (poDa, 1761). Variant 2. »Superne opaco corpore, ann-tenis pedibusque ubique nigris, occipite lineis binis lateralibus cum intermedia, inter antennas, coentibus« = P. arenarium (Scopoli, 1763). Scopoli refers to the species P. arenarium prior to the description in Entomologia carni-olica, in his second letter to Linnaeus on the 30th of June, 1761, under the name Cerambyx (curculioides). Between the names of the genus and species he later annotates a second name (opleus). He further adds another detail: black with a white stripe, which stretches from the head to the abdomen. The thorax is prickly. As big as Curculus abieitis. Without wings, short antennae. Lives on sunny, limestone hills. It is interesting that Scopoli cites the spe-cies P. pedestre in the Carniola region, where it no longer lives. In Schmidt’s collection (from the mid-19th century), there are samples of this species only from the Štajerska region (Maribor), whereas Siegel (1866) cites it for Carniola. As Siegel in his own work does not cite the species P. arenarium, it is in all pro-bability that he confused the two species. For Carniola, Scopoli also mentions the species Dorcadion (= Carinatodorcadion) aethiops and Dorcadion (= Carinatodorcadion) fulvus; from here he also describes them. These are the only discoveries from the former Carniola, including Slovenia, with the exception of the species C. fulvum from Štajerska (brancSik, 1871), which is questionable. The question thus arises as to whether Scopoli made a mistake regarding the sites. Being very meticulous, it is very unlikely that he would make the same mistake on three separate occasions. It is plausible, however, that all three species lived in Carniola and then became extinct in the 18th or 19th century. In defence of this assumption, during the 1960’s the species P. arenarium disappeared from the area east of the Snežnik - Javorniki line, and the number of species P. pedestre in Štajerska remarkably decreased in the second half of the 20th century. ^ Prelom novi 01.indd 78 # 17.2.2006 14:01:39 8 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # merke iste vrste (A. dubia) uvrstil v dva različna rodova. V prid prvo imenovane vrste govorijo tudi kratke tipalnice in razmerje med dolžino in širino eliter. Cerambyx carbonarius Scopoli, 1763, je torej identičen z vrsto Stictoleptura scutellata (FabriciuS, 1781). Stictoleptura carbonaria (Scopoli, 1763) ima pri popisu prednost, zato je S. scutellata (FabriciuS, 1781) njen novi sinonim. Zanimivo je, da Scopoli ni poznal nekaterih pri nas sedaj zelo razširjenih, bolj ali manj pogostnih in po obliki ali barvi izstopajočih vrst kozličkov, npr.: vseh štirih vrst iz rodu Rhagium, Gaurotes virginea, Spondylis buprestoides, Asemum striatum, Tetropium castaneum, Arhopalus rusticus, Saphanus piceus, Obrium brunneum, vseh treh vrst iz rodu Stenopterus, Poecilium alni, Chlorophorus varius, Ch. sartor, Mesosa nebulosa, več vrst iz rodov Monochamus, Pogonocherus, Exocentrus idr. Za številne vrste manjših lepturin, ki jih tu ne navajamo, je to razumljivo, ker jih takrat še niso prepoznavali. Za tu naštete se moramo vprašati, ali so bile takrat na Kranjskem precej redkejše oziroma jih tu sploh še ni bilo. Upoštevati je treba, da je Scopoli prišel na Kranjsko 1754. leta in da je delo Entomologia carniolica izšlo že 9 let po njegovem prihodu, delo Oservationes zoologicae pa 18 let. Na voljo ni imel veliko časa in še v tem času je moral opravljati poklic rudniškega zdravnika, raziskoval pa je tudi rastline in pripravil 2 izdaji obsežnega dela Flora carniolica. Pomanjkanje časa ne bi smelo biti vzrok, da vsaj nekaterih od pravkar naštetih vrst ne bi našel, saj so tako pogostne, da nanje naletimo na vsakem poletnem izletu. Očitno se je prisotnost in pogostnost posameznih vrst na Kranjskem v zadnjih 250 letih precej spremenila. 178. Cerambyx Carbonarius. Scopoli’S description of this species is brief: El. long. lin. 31. lat. 1. Diagn. Niger totus & opacus; antennis brevibus. In floribus. Thorax cylindraceus, cum elytris villosulis. Elytra truncata. Due to the concise description and the high number of black Longhorn beetle species in Slovenia, the identification of this species caused us many problems. The ambiguities arose mo-stly due to the description of the thorax »thorax cylindraceus«. Dull, black coloured Longhorn Beetles with almost cylindrical thorax and short antennae do not exist in Slovenia. From Scopoli’S copper engraving it is evident that the thorax of the C. carbonarius species is round in shape. These types of species are abundant in the former Carniola region. If we eliminate all species that do not fall into the description by colour, size, shape of the elytra, and especially the length of the antennae (on the basis of the copper engraving it is possible to determine that in the species C. carbonarius they do not exceed the middle of the elytra), there remain only two species: Stictoleptura scutellata (the description almost corresponds with smaller females) and the black form of Anastrangalia dubia, mentioned earlier. It is unlikely that Scopoli would classify specimens of the same species (A. dubia) into two separate genera, due to the differences in coloration. In argument for the first-mentioned species, there are short antennae and the ratio between the length and width of the elytra. Cerambyx carbonarius Scopoli, 1763 is there-fore identical to the species Stictoleptura scutel-lata (FabriciuS, 1781). Stictoleptura carbonaria (Scopoli, 1763) has an advantage in the listing, which is why S. scutellata (FabriciuS, 1781) is its new synonym. It is interesting that Scopoli was not acqua-inted with Longhorn Beetles species, which are now widely distributed in our country, more or less abundant and highly salient due to their shape and colour, such as: all four species of the genus Rhagium, Gaurotes virginea, Spondylis ^> Prelom novi 01.indd 79 # 17.2.2006 14:01:39 SCOPOLIA 58 - 2006 # # 3.1.2 Scopoli, I. A., 1772: V. Observationes zoologicae (Cerambycidae, Slovenija) V tem drugem obsežnem delu o žuželkah Scopoli navaja skupno 148 vrst žuželk, od tega je 93 vrst hroščev in med njimi je okoli 23 vrst kozličkov (2 vrsti nista identificirani). Tri vrste so omenjene že v delu Entomologia carniolica (1763), spremenjeno je le ime rodu. Kozlički, ki jih navaja v drugem prispevku (1772), so bili zbrani na Kranjskem, pri treh vrstah pa buprestoides, Asemum striatum, Tetropium ca-staneum, Arhopalus rusticus, Saphanus piceus, Obrium brunneum, all three species of the genus Stenopterus, Poecilium alni, Chlorophorus vari-us, Ch. sartor, Mesosa nebulosa, several species of the genera Monochamus, Pogonocherus and Exocentrus, etc. For a number of species of smal-ler lepturins, which are not listed herewith, this is understandable as they had not been identified in those days as yet. For those, which are listed, we must ask ourselves as to whether they were quite rare in Carniola, or whether they were present at all. It has to be taken into consideration that Scopoli arrived in Carniola in 1754 and that Entomologia carniolica was published already 9 years after his arrival, followed by Oservationes zoologicae further 9 years after that. He did not have much time to spare, considering that he had to tend to his profession as a doctor in the mine, as well as carrying out research on plants and preparing two issues of the comprehensive work Flora carniolica. The lack of time should not have been an excuse that some of the above-mentioned species could not have been found, particularly as they are so common that they can be found during any summer outing. It is appa-rent, therefore, that the presence and abundance of individual species in Carniola has changed immensely during the last 250 years. 3.1.2 Scopoli, I. A., 1772: V. Observationes zoologicae (Cerambycidae, Slovenija) In this second comprehensive work on insects, Scopoli cites a total of 148 species, 93 of which are beetles, with approximately 23 Longhorn Beetle species among them (2 species have not been identified). Three species had previously been mentioned in Entomologia carniolica (1763), with only the name of the genus changed. The Longhorn Beetles descri- ^> 80 Prelom novi 01.indd 80 # 17.2.2006 14:01:39 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # najdišča (dežele) ne navaja. V tem prispevku obravnavamo samo vrste kozličkov, ki so bili najdeni v Sloveniji ali pa v njeni neposredni bližini oziroma na ozemlju, ki bi se sedaj lahko nahajalo v Sloveniji (“in Austriaco littorali” in “circa Tergestum”). V drugem ScopoliJeveM prispevku žal ni slik, pogosto tudi ni mer, opisi pa so večkrat nekoliko krajši kot v prvem prispevku, zato za nekatere vrste ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti njihove identitete. Kozličke je Scopoli v tem prispevku porazdelil v 4 rodove, ki jih je ločil po naslednjih kriterijih: 1. Cerambyx. Thorax subrotundus, la-tere mucronatus (sem prišteva sedanje rodove Acanthocinus, Morinus, Herophila in Purpuricenus) 2. Stenocorus. Thorax subrotundus, muti-cus, antice et postice aequali fere latitudine (sem prišteva sedanje rodove Clytus, Plagionotus, Callidium, Ropalopus in Phymatodes, nekorektno pa tudi rodova Brachynus iz družine Carabidae in Plateumaris iz družine Chrysomelidae) 3. Prionus. Thorax muticus in longi-tudinem magis quam latitudinem extensus, antice attenuatus (sem prišteva sedanje rodove Pachyta, Anastrangalia, Leptura in Stenostola, poleg njih pa še rod Plateumaris iz družine Chrysomelidae) 4. Leptura. Thorax muticus, cylindricus aut cylindraceus (sem prišteva sedanje rodove Saperda, Agapanthia, Mesosa, Phytoecia in Tetrops) Taksoni, ki jih v tem prispevku navaja Scopoli, po naših ugotovitvah pripadajo naslednjim sedaj veljavnim vrstam (najprej sta zabeleženi zaporedna številka in ime vrste po ScopoliJu, nato sedaj veljavno ime in na koncu najdišče): bed in the second contribution (1772) were all collected in Carniola, for three of the species the sites are unknown. In this section we discuss only the species that were found in Slovenia or in a territory, which could now be situated in Slovenia (“in Austriaco littorali” and “circa Tergestum”). Unfortunately there are no pic-tures in Scopoli’S second work, often there are no measurements, while descriptions are somewhat shorter than in the first, which made it difficult to reliably ascertain the identity of certain species. In this publication, Scopoli divided Longhorn beetles into 4 genera, which he dif-ferentiated per the following criteria: 1. Cerambyx. Thorax subrotundus, la-tere mucronatus (here he adds the present genera Acanthocinus, Morinus, Herophila and Purpuricenus) 2. Stenocorus. Thorax subrotundus, muticus, antice et postice aequali fere latitu-dine (here he adds the present genera Clytus, Plagionotus, Callidium, Ropalopus and Phymatodes, incorrectly the genera Brachynus of the family Carabidae and Plateumaris of the family Chrysomelidae) 3. Prionus. Thorax muticus in longi-tudinem magis quam latitudinem extensus, antice attenuatus (here he adds the present genera Pachyta, Anastrangalia, Leptura and Stenostola, and the genus Plateumaris of the family Chrysomelidae) 4. Leptura. Thorax muticus, cylindricus aut cylindraceus (here he adds the present genera Saperda, Agapanthia, Mesosa, Phytoecia and Tetrops) According to our findings, the taxa cited by Scopoli in this contribution belong to the following currently valid species (first of all the sequential number and name of the species according to Scopoli are recorded, then the currently valid name, and finally the locality) ^> 81 Prelom novi 01.indd 81 # 17.2.2006 14:01:40 # SCOPOLIA 58 - 2006 53. Cerambyx Aedilis linn. = Acanthocinus aedilis linnaeus, 1758. In sylvis Carnioliae 54. Cerambyx Tristis linn. = Morinus asper funereus (Mulsant, 1862). In arboribus cariosis, et muris Carnioliae 55. Cerambyx Pulverulentus Scop., n. syn. = Herophila tristis (linnaeus, 1758). In Carniolia 56. Cerambyx Koehleri linn. = Purpuricenus kaehleri (linnaeus, 1758). In Austriaco littorali 57. Stenocorus Arietis linn. = Clytus arietis (linnaeus, 1758). In Carniolia 58. Stenocorus Arcuatus linn. = Plagionotus arcuatus (linnaeus, 1758). Circa Tergestum 59. Stenocorus Violaceus linn. = Callidium violaceum paykull, 1800. In Carniolia 60. Stenocorus Lucidus Scop. = Callidium lucidum (Scopoli, 1772). In Carniolia 61. Stenocorus Rufus Scop. = ni identificiran / not identified. In Carniolia 62. Stenocorus Fuliginosus Scop. = Ropalopus macropus (germar, 1824) or R. clavipes (Fabricius, 1775). In Carniolia 63. Stenocorus Fenitus Scop., n. syn. = Phymatodes testaceus (linnaeus, 1758). In Carniolia 64. Stenocorus Calcaratus Scop. = verjetno / probably Plateumaris consimilis (Schrank, 1781) (družina / family Chrysomelidae). In Carniolia 65. Stenocorus Caraboides Scop. = Brachinus ganglbaueri apfelbeck, 1904 ali/or B. plagiatus reiche, 1868 (Carabidae). In Carnioliae et Hungariae collibus 67. Prionus Timidus Scop. = Pachyta quadrimaculata (linnaeus, 1758). Entom. Carn. 171 68. Prionus Sanguinolentus Scop. = Anastrangalia sanguinolenta (linnaeus, l761). Entom. Carn. 171 69. Prionus Ater Scop. = Leptura aethiops poda, 1761. In Carniolia 70. Prionus Bracatus Scop. = Plateumaris braccata (Scopoli, 1772) (Chrysomelidae). In {S} Carniolia {Š} 71. Prionus Tenuis Scop. = zelo verjetno / most likely Stenostola dubia (laicharting, 1784). In Carnioliae floribus Pl. Umbellatarum 72. Leptura Testacea Scop. = ni identificiran / not identified. Nec Phymatodes testaceus (linnaeus, 1758). In Carniolia 73. Leptura Octopunctata Scop. = Saperda octopunctata (Scopoli, 1772). Missus a P. Sigism. Hochenwarth 74. Leptura Cardui? linn. = Agapanthia villosoviridescens (De geer , 1775). In Carniolia 75. Leptura Curculioides linn. = Mesosa curculionoides (linnaeus, 1761). In Carniolia calidore 76. Leptura Bilineata Scop., n. syn. = Saperda populnea (linnaeus, 1758). In Carniolia 77. Leptura Scalaris linn. = Saperda scalaris (linnaeus, 1758). Entom.Carn. 175 78. Leptura Caerulea Scop. = Phytoecia caerulea (Scopoli, 1772). In Carniolia 79. Leptura Squallida Scop., n. syn. = Anogcodes rufiventris (Scopoli, 1763) (Oedemeridae). In Carniolia 80. Leptura Praeusta linn. = Tetrops praeustus (linnaeus, 1758). In Carniolia 82 Prelom novi 01.indd 82 TwT 17.2.2006 14:01:40 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Dveh vrst (Stenocorus rufus in Leptura testacea) nam ni uspelo identificirati. Ugotovili smo sedanji status za večino taksonov, čeprav se nekateri popolnoma ne ujemajo s ScopoliJeviM opisom. Vrste, navedene pod številkami 53, 56, 57, 58, 59, 69, 70, 75, 77, 78, 79 in 80 niso vprašljive. K sledečim taksonom pa navajamo še nekaj pojasnil: 54. Cerambyx Tristis. Leta 1763 Scopoli navaja to vrsto pod imenom Cerambyx textor variat 1. 55. Cerambyx Pulverulentus. Glede na ScopoliJev opis ni nobenega dvoma, da gre v tem primeru za vrsto Herophila tristis. Cerambyx pulverulentus Scopoli, 1772 je torej novi sinonim vrste Herophila tristis (linnaeuS, 1758). 60. Stenocorus Lucidus. Glede na Sco-poliJev opis je ta identična z vrsto Callidium coriaceum, manjša razlika je edino v barvi, ki je po ScopoliJu “fusco-castaneis”, resnično pa je bronasta ali pa rumeno rjava. ScopoliJev opis ima prednost, zato je vrsta Callidium coriaceum (paykull, 1800) novi sinonim vrste Callidium lucidum (Scopoli, 1772). 61. Stenocorus Rufus. Vrste nam ni uspelo identificirati predvsem zaradi pomanjkljivega opisa. Ime pove, da gre za rdečo vrsto, v opisu pa pravi, da je “nigra, thorace villoso, antennae rufae”. 62. Stenocorus Fuliginosus. Po Scopo-liJeveM opisu se ta vrsta ujema z dvema vrstama iz rodu Ropalopus. Razlike med njima, ki je v obliki tipalnic, Scopoli ne navaja, zato tega imena ne moremo upoštevati, čeprav bi imelo prednost pred obema sedaj veljavnima imenoma. Pod imenom Stenocorus fuliginosus Scopoli, 1772 sta zajeti vrsti Ropalopus macro-pus (gerMar, 1824) in R. clavipes (FabriciuS, 1775). 63. Stenocorus Fenitus. ScopoliJev opis se v celoti ujema z vrsto Phymatodes testaceus, zlasti z aberacijo variabilis linn. Zaradi izredne variabilnosti te vrste ni presenetljivo, da so jo takratni avtorji opisovali pod različnimi imeni. We were unable to identify two species (Stenocorus rufus and Leptura testacea). We established the current status for most of the taxa, although some of them totally differ from Scopoli’S descriptions. Species listed under numbers 53, 56, 57, 58, 59, 69, 70, 75, 77, 78, 79 and 80 are undeniable. Some additional explanations are stated for the following taxa: 54. Cerambyx Tristis. In 1763, Scopoli quotes this species under the name Cerambyx textor variant 1. 55. Cerambyx Pulverulentus. Taking into account Scopoli’S description, there is no doubt that in this case we are dealing with the spe-cies Herophila tristis. Cerambyx pulverulentus Scopoli, 1772 is therefore a new synonym for the species Herophila tristis (linnaeuS, 1758) 60. Stenocorus Lucidus. Based on Scopoli’S description, it is identical to the species Callidium coriaceum, a small difference concerns only the colour, which Scopoli describes as “fusco-casta-neis”, in reality it is bronze or yellowish-brown. Scopoli’S description has the advantage, thus the species Callidium coriaceum (paykull, 1800) is a new synonym of the species Callidium lucidum (Scopoli, 1772). 61. Stenocorus Rufus. We were unable to identify this species mainly due to the insufficient description. The name indicates that it is a red spe-cies, whereas the description speaks of a “nigra, thorace villoso, antennae rufae” species. 62. Stenocorus Fuliginosus. According to Scopoli’ s description, this species corresponds to two species from the genus Ropalopus. The difference between them is in the shape of the antennae, to which Scopoli does not refer at all, which is why this name cannot be taken into consideration, despite that it would have the advantage over the other two presently accepted names. Under the name Stenocorus fuliginosus Scopoli, 1772, the species Ropalopus macropus (gerMar, 1824) and R. clavipes (FabriciuS, 1775) are encompassed. 63. Stenocorus Fenitus. Scopoli’S descrip-tion fully coincides with the species Phymatodes ^> 8 Prelom novi 01.indd 83 # 17.2.2006 14:01:40 SCOPOLIA58 - 2006 # # Stenocorus fenitus Scopoli, 1772 je torej novi sinonim vrste Phymatodes testaceus (linnaeus, 1758). 64. Stenocorus Calcaratus. Scopoli v diagnozi navaja “femora rufa, posticis dente ins-tructis”. Zobček na zadnj ih stegnih je j asen znak, da ta vrsta ne spada v družino Cerambycidae temveč v družino Chrysomelidae in sicer v poddružino Donacinae. Opis se najbolj ujema z vrsto Plateumaris consimilis (Schrank, 1781). Iz rodu Plateumaris je Scopoli v istem delu pod št. 70 opisal še eno vrsto, ki jo je poimenoval Prionus bracatus (sedaj Plateumaris braccata). Uvrstil ju je v različna rodova, ker se je pri tem oziral le na obliko predprsja, kar pa za sedanjo taksonomijo ni aktualno. Ni popolnoma izključeno, da gre v obeh primerih za isto vrsto, vendar je malo verjetno. To vprašanje še ni dokončno rešeno. 65. Stenocorus Caraboides. Scopolijev opis je naslednji: Diagn. Statura et facies CARABI minoris. Totus rufus; elytris atro - violaceis. In Carnioliae et Hungariae collibus. Anntenae breves. Tibiae anticae dente instructae. Opis vrste smo prepisali dobesedno, ker je zelo nepričakovano, da je Scopoli to vrsto uvrstil med cerambicide, ki niso prav nič v sorodu s ka-rabidi, h katerim ta vrsta pripada. Stavek “tibiae an tice dente in structae” j asno po ve, da ne gre za kozličke, saj pripadniki te družine nikoli nimajo zobčka na prednjih tibijah. Diagnoza “statura et facies carabi minoris” nas pravilno usmeri k družini Carabidae. S Scopolijevm opisom se ujemata dve vrsti iz rodu Brachinus (B. pla-giatus in B. ganglbaueri), ki sta po vsem telesu rdeči, le elitre so modre, redko vijoličaste. Tudi tu se kažejo razlike v barvnih odtenkih (atro-violaceis) pri Scopolijevih opisih. Razlik med obema vrstama Scopoli ne navaja, zato lahko ugotovimo le, da sta pod imenom Stenocorus caraboides Scopoli, 1772 zajeti vrsti Brachinus ganglbaueri apfelbeck, 1904 in B. plagiatus reiche, 1861. testaceaus, particularly with the aberration variabilis linn. As a result of the extraordinary variability of this species, it is not surprising that the authors at that time described them under different names. Stenocorus fenitus Scopoli, 1772 is therefore a new synonym of the species Phymatodes testaceaus (linnaeuS, 1758). 64. Stenocorus Calcaratus. In his diagno-sis, Scopoli states “femora rufa, posticis dente instructis”. The denticle on the hind legs is a clear indication that this species does not belong to the family Cerambycidae but to Chrysomelidae, spe-cifically the subfamily Donacinae. The description best relates to the species Olateumaris consimilis (Schrank, 1781). From the genus Plateumaris, Scopoli describes (in the same contribution) another species under number 70, named Prionus bracatus by him (now Plateumaris braccata). He placed them into different genera as he only took into consideration the shape of the forethorax, which is outdated for the present taxonomy. It cannot be totally excluded that in both cases it relates to the same species, but the possibility is minute. This question remains unanswered. 65. Stenocorus Caraboides. Here is Sco-poli’S description: Diagn. Statura et facies CARABI minoris. Totus rufus; elytris atro - violaceis. In Carnioliae et Hungariae collibus. Anntenae breves. Tibiae anticae dente instructae. We transcribed the description of this species verbatim, as it is quite unexpected that Scopoli would have placed this species amongst Cerambycidae, which are in no way related to carabids, to which this species belongs. The sen-tence “tibiae antice dente instructae” clearly states that it is not a Longhorn Beetle, for the members of this family never have a denticle on their front tibiae. The diagnosis “statura et facies carabi mi-noris” accurately points us in the direction of the family Carabidae. Using Scopoli’S description, two species of the genus Brachinus (B. plagiatus and B. ganglbaueri) correspond with one another: they have red bodies, only the elytra are blue, occasionally purple. Here, too, differences can ^ 8 Prelom novi 01.indd 84 # 17.2.2006 14:01:40 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 67. Stenocorus Timidus. V knjigi Ento-mologia carniolica (1763) je ta vrsta navedena pod imenom Cerambyx timidus (= Pachyta quadrimaculata). 68. Prionus Sanguinolentus. Leta 1763 Scopoli to vrsto navaja pod imenom Leptura sanguinolenta. Glede na ScopoliJevo opombo v opisu “statura corporis multum variat”, lahko sklepamo, da v tem primeru ne gre le za vrsto Anastrangalia sanguinolenta, ki ni variabilna, temveč za več vrst lepturin. 71. Prionus Tenuis. Ta vrsta se po ScopoliJeveM opisu ujema z rodom Stenostola. Od tega rodu živita v Sloveniji dve vrsti, od katerih je vrsta S. dubia pogostna, vrsta S. ferrea pa zelo redka. Tako lahko sklepamo, da je vrsta Prionus tenuis (Scopoli, 1772) identična z vrsto Stenostola dubia (laicharting, 1784). 72. Leptura Testacea. Ta vrsta ni identična z vrsto Phymatodes testaceus (linnaeuS, l758), kot bi pričakovali glede na ime. Scopoli v rod Leptura v tem prispevku uvršča vrste z valjas-tim predprsjem iz poddružine Lamiinae. Med temi in tudi med drugimi kozlički iz Slovenije nismo našli nobene vrste, ki bi ustrezala ScopoliJeveMu opisu. Leptura testacea tako ostaja neidentificirana. 73. Leptura Octopunctata. Sedaj veljavno ime za to vrsto je Saperda octopunctata (Scopoli, 1772). Odprto je le vprašanje tipskega najdišča. SaMa (2002) na str. 110 navaja: Type locality: not stated, probably Slovenia. To domneva, ker so v tem ScopoliJeveM delu skoraj vsi kozlički bili najdeni v Sloveniji, pri vrsti L. octopunctata pa najdišče ni navedeno. Scopoli pa navaja ime najditelja, ki je P. Sigismund Hochenwarth. Ta mož izhaja iz znane kranjske plemiške rodbine Hohenwart (tudi Hochenwart imenovane). Rojen je bil leta 1745 in je do leta 1809 živel na Kranjskem, nato pa odšel v Avstrijo, kjer je bil do svoje smrti (1825) škof v Lienzu. Tako ni nobenega dvoma, da je tipsko najdišče za S. octopunctata Kranjska (Slovenija). 74. Leptura Cardui?. Na podlagi Sco-poliJevega opisa lahko z zanesljivostjo sk- be seen in the shades of colour (atro-violaceis) within Scopoli’S descriptions. Scopoli does not list any differences between the two species, which is why we can ascertain that the name Stenocorus caraboides Scopoli, 1772 encloses the species Brachinus ganglbaueri apFelbeck, 1904 and B. plagiatus reiche, 1861. 67. Stenocorus Timidus. In the book Ento-mologia carniolica (1763) this species is quoted by the name Cerambyx timidus (= Pachyta quad-rimaculata) as well. 68. Prionus Sanguinolentus. In 1763, Scopoli cited this species under the name Leptura sanguinolenta. In the light of Scopoli’S remark in the description “statura corporis multum variat”, we can conclude that in this particular case we are not dealing only with the species Anastrangalia sanguinolenta, which is not variable, but with several lepturin species. 71. Prionus Tenuis. Based upon Scopoli’S description, this species corresponds with the genus Stenostola. From this genus, only two species can be found in Slovenia, of which the species S. dubia is common, whereas the species S. ferrea is very rare. Thus we can conclude that the species Prionus tenuis (Scopoli, 1772) is identical to the species Stenostola dubia (laicharting, 1784). 72. Leptura Testacea. This species is not identical to the species Phymatodes testaceus (linnaeuS, 1758), which could have been assumed in view of the name. In this contribution, Scopoli classifies species with cylindrical forethorax from the subfamily Lamiinae into the genus Leptura. Amongst these, including other Longhorn Beetles in Slovenia, we did not find any species that would correspond with Scopoli’S description. Thus Leptura testacea remains unidentified. 73. Leptura Octopunctata. The current name for this species is Saperda octopunctate (Scopoli, 1772). The only question remains as to its type locality. On page 110, SaMa (2002) states: Type locality: not stated, probably Slovenia. The as-sumption was that in this Scopoli’S work almost all Longhorn Beetles were found in Slovenia, whereas for the species L. octopunctata no local-ity was stated. Scopoli does state the name of its ^> 85 Prelom novi 01.indd 85 # 17.2.2006 14:01:41 SCOPOLIA 58 - 2006 # # lepamo, da ne gre za vrsto Agapanthia cardui (Linnaeus, 1758), temveč za njej sorodno A. villosoviridescens. Scopoli vrste L. cardui v svojih delih za Kranjsko ne navaja, čeprav je v toplih jugozahodnih predelih dežele občasno zelo pogostna, nato pa je daljša obdobja ni mogoče najti. Nasprotno temu pa je vrsta A. villosoviridescens v Sloveniji vedno pogostna. Leptura cardui? Scopoli, 1772 je torej identična z vrsto Agapanthia villosoviridescens (De Geer, 1775). 76. Leptura Bilineata. Scopolijev opis se popolnoma ujema z vrsto Saperda populnea. Leptura bilineata Scopoli, 1772 je torej novi sinonim vrste Saperda populnea (Linnaeus, 1758). 79. Leptura squallida. Scopolijev opis se popolnoma ujema s samci vrste Anogcodes rufiventris (= Anoncodes rufiventris), ki jo je Scopoli leta 1763 na podlagi samic opisal kot Cantharis rufiventris. Leptura squallida Scopoli, 1772 je torej novi sinonim vrste Anogcodes rufiventris (Scopoli, 1763) (družina Oedemeridae). finder, which is P. Sigismund Hochenwarth. This man came from the well-known noble Hohenwart family (also known as Hochenwart) from Kranj. He was born in 1745 and lived in Carniola region until 1809, then left for Austria and worked as a bishop in Lienz until his death in 1825. There is no doubt that the type locality for S. octopunctata is Carniola (Slovenia). 74. Leptura Cardui?. Based upon Scopoli'S description, we can reliably conclude that this is not the species Agapanthia cardui (Linnaeus, 1758), but a relative species A. villosoviridescens. From his work, Scopoli does not cite the species L cardui for Carniola, despite that in the warm southwestern areas of the country it is occasionally very common but is then impossible to find for longer periods of time. Opposite to this is the species A. villosoviridescens, which has always been common in Slovenia. Leptura cardui? Scopoli, 1772 is therefore identical to the species Agapanthia villosoviridescens (De Geer, 1775). 76. Leptura Bilineata Scopoli'S description completely corresponds with the species Saperda populnea. Leptura bilineata Scopoli, 1772 is therefore a new synonym of the species Saperda populnea (Linnaeus, 1758). 79. Leptura squallida. Scopoli'S description totally agrees with the males of the species Anogcodes rufiventris (= Anoncodes rufiventris), which Scopoli, in 1763, based upon the females, described as Cantharis rufiventris. Leptura squallida Scopoli, 1772 is therefore a new synonym of the species Anogcodes rufiventris (Scopoli, 1763) (family Oedemeridae). ^ 86 Prelom novi 01.indd 86 # 17.2.2006 14:01:41 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 3.1.3 Zbirka F. J. Schmidta (Cerambycidae, Slovenija) Med tem, ko se Scopolijeva zbirka ni ohranila, je Schmidtova ostala nepoškodovana in je še vedno v zelo dobrem stanju. Obsega dve veliki, prav v ta namen izdelani omari z notranjim lesenim ogrodjem z odprtinami za vsako škatlo posebej. Vsaka škatla ima dva enaka dela: zgornjega in spodnjega, prvi služi tudi kot pokrov. Dno v obeh delih je iz vlitega voska in prevlečeno s papirjem, kar služi za vbadanje igel s prepariranimi žuželkami. Skupno število škatel je 159, od tega jih je 74 namenjenih hroščem z večine svetovnih favnističnih območij. Poleg hroščev so v zbirki tudi druge žuželke, predvsem metulji, ravnokrilci, enakokrilci in stenice. Zbirka ima veliko znanstveno in zgodovinsko vrednost in je strogo zavarovana. 3.1.3 F. J. Schmidt’s collection (Cerambycidae, Slovenia) While Scopoli’s collection had not been preserved, Schmidt’s remained intact and is still in a very good state. It is encompassed in two large, customized cupboards with a wooden framework and openings for each box. Both consist of two equal parts: the upper and lower, the former acting as a lid. The bottoms of both pieces are made of moulded wax and covered with paper, which allows the prepared beetles to be secured with pins. The sum of all boxes is 159, 74 of which are intended for beetles from the majority of the worlds’ faunistic areas. Besides beetles, there are other insects, mostly butterflies, Orthoptera, Homoptera and bugs within the collection. The collection has a great scientific and historical value and is closely guarded. # ^ Slika 7: Ferdinand Jožef Schmidt Figure 7: Ferdinand Joseph Schmidt Prelom novi 01.indd 87 # 17.2.2006 14:01:45 8 SCOPOLIA 58 - 2006 # # Ferdinand Jožef Schmidt (Sopron ob Nežiderskem jezeru, 1791 – Ljubljana, 1878) je bil po poklicu trgovec, kot naravoslovec pa samouk. Mladost je preživel na Madžarskem, nato je prišel v Ljubljano in tu leta 1819 odprl trgovino z mešanim blagom. Njegovo delo je bilo posvečeno predvsem naravoslovju, zlasti entomologiji in malakologiji. V 19. stoletju je bil najpomembnejša osebnost naravoslovnega raziskovanja na Kranjskem in član okoli 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Bil je začetnik preučevanja podzemeljskega živalstva. Odkril je številne nove vrste in podvrste žuželk in nekatere so tudi poimenovane po njem. Zanimivo je, da Schmidt ni poznal ScopoliJevega dela Entomologia carniolica in ga kot avtorja ne omenja niti pri vrstah, ki jih je s Kranjske stoletje prej opisal Scopoli. V Schmidtovi zbirki so od kozličkov (Cerambycidae), poleg primerkov z vsega sveta, zbrane tudi naslednje vrste iz Slovenije oziroma iz njene neposredne bližine (na prvem mestu so imena po Schmidtu, na drugem pa zdaj veljavna znanstvena imena): Ferdinand Joseph Schmidt (Sopron at Neusiedler See, 1791 – Ljubljana, 1878) was a tradesman by profession, and a self-taught na-tural historian. He spent his youth in Hungary, then came to Ljubljana in 1819 and opened a store with mixed goods. His work was devoted mostly to natural history, especially entomology and malacology. In the 19th century he was the most reputable individual pertaining to the natural history research in Carniola, and was a member of some 50 European natural history institutions. Schmidt instigated the study of subterranean fauna. He discovered numerous new species and subspecies of insects, some of which are named after him. It is interesting that Schmidt was unaware of Scopoli’S work Entomologia carniolica and made no reference to him even for the species of Carniola descri-bed by Scopoli in the previous century. Schmidt’s collection contains, apart from the specimens taken worldwide, the following species of Longhorn Beetles from Slovenia and its vicinity (initially the names according to Schmidt are listed, followed by the today’s accepted scientific names): ^> Škatla 60 spodaj / Box 60 bottom Egosoma scabricorne Fab. = Aegosoma scabricorne (Scopoli, 1763) - Carniolia Prionus coriarius linn. = Prionus coriarius (linnaeus,1758) - Carniolia Škatla 60 zgoraj / Box 60 top Cerambyx heros Fab. = Cerambyx cerdo linnaeus, 1758 - Carniolia (v škatli v 1. vrsti, 1. osebek / in the box in the 1st row, 1st item) Cerambyx welensii kustr. = Cerambyx cerdo linnaeus, 1758 - Triest (1. vrsta, 2. osebek / 1st row, 2nd item) Hammalocheros miles bonnel. = Cerambyx cerdo bonelli, 1823 - Triest (1. vrsta, 5. osebek / 1st row, 5th item) Hammalocheros welensii kustr. = Cerambyx miles bonelli, 1823 - Triest (2. vrsta, 1. osebek / 2nd row, 1st item) Cerambyx velutinus brull. = Cerambyx welensii (küster, 1846) - Triest (2. vrsta, 7. osebek / 2nd row, 7th item) Hammalocheros miles bonel. = Cerambyx cerdo linnaeus, 1758 - Tergest (2. vrsta, 11. osebek / 2nd row, 11th item) Cerambyx cerdo linn. = Cerambyx scopolii FueSSlins, 1775 - Carniolia 88 Prelom novi 01.indd 88 # 17.2.2006 14:01:45 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Škatla 61 spodaj / Box 61 bottom Purpuricenus dalmatinus Sturm = Purpuricenus dalmatinus Sturm, 1843 - Carniolia: Wipbach (= Vipava), 20. 5. 1854 Purpuricenus koehleri linn. = Purpuricenus kaehleri (linnaeus, 1758) - Carniolia Rosalia alpina linn. = Rosalia alpina (linnaeus, 1758) - Carniolia Aromia moschata linn. = Aromia moschata (linnaeus, 1758) - Carniolia Škatla 61 zgoraj / Box 61 top Rhopalopus insubricus germ. = Ropalopus ungaricus (herbst, 1874) - Carniolia Rhopalopus clavipes Fab. = Ropalopus clavipes (Fabricius, 1775) - Carniolia Rhopalopus macropus germ. = Ropalopus macropus (germar, 1824) - Carniolia Callidium dilatatum payk. = Callidium aeneum (De geer , 1775) - Styria Callidium sanguineum linn. = Pyrrhidium sanguineum (linnaeus, 1758) - Carniolia Callidium unifasciatum Fab. = Poecilium fasciatum (villers, 1789) - Carniolia Callidium rufipes Fab. = Poecilium rufipes (Fabricius,1776) - Carniolia Callidium Alni linn. = Poecilium alni (linnaeus, 1767) - Carniolia Phymatodes variabilis linn. = Phymatodes testaceus (linnaeus, 1758) - Carniolia Phymatodes variabile praeustum Fab. = Phymatodes testaceus (linnaeus, 1758) - Carniolia Semanotes undatum linn. = Semanotus undatus (linnaeus, 1758) - Carniolia Hylotrupes bajulus linn. = Hylotrupes bajulus (linnaeus, 1758) - Carniolia Saphanus piceus laich. = Saphanus piceus (laicharting, 1784) - Carniolia Tetropium luridum Fab. = Tetropium castaneum (linnaeus, 1758) - Carniolia {©} Asemum striatum linn. = Asemum striatum (linnaeus, 1758) - Carniolia {©} Criocephalus rusticus linn. = Arhopalus rusticus (linnaeus, 1758) - Carniolia Clytus liciatus Fab. = Xylotrechus rusticus (linnaeus, 1758) - Carniolia Clytus tropicus panz. = Clytus tropicus (panzer, 1895) - Carniolia, 16.6.1860 Clytus mucronatus lap.& gor. = Xylotrechus arvicola (linnaeus, 1758) - Styria Clytus detritus linn. = Plagionotus detritus (linnaeus, 1758) - Carniolia Škatla 62 zgoraj / Box 62 top Clytus arcuatus linn. = Plagionotus arcuatus (linnaeus, 1758) - Carniolia Clytus floralis pall. = Plagionotus floralis (pallas, 1773) - Carniolia Clytus arietis linn. = Clytus arietis (linnaeus, 1758) - Carniolia Clytus arietis linn. = Clytus tropicus (panzer, 1795) - Carniolia, 1 osebek Clytus antilope illig. = Clytus arietis (linnaeus, 1758) - Istria Clytus ruficornis oliv. = Neoclytus acuminatus (Fabricius, 1775) - Carniolia Clytus trifasciatus Fab. = Chlorophorus trifasciatus (Fabricius, 1781) - Carniolia Clytus semipunctatus Fab. = Isotomus speciosus (Schneider, 1787) - Carniolia Clytus ornatus Fab. = Chlorophorus varius (Müller, 1766) - Carniolia Clytus verbasci linn. = Clorophorus herbsti (brahm, 1790) - Carniolia Clytus 4punctatus linn. = Chlorophorus glabromaculatus (goeze, 1777) - Carniolia Clytus massiliensis linn. = Chlorophorus sartor (Müller, 1766) - Carniolia Clytus plebejus Fab. = Chlorophorus figuratus (Scopoli, 1763) - Carniolia Clytus mysticus linn. = Anaglyptus mysticus (linnaeus, 1758) - Carniolia Anaglyptus mysticus linn. = Anaglyptus mysticus (linnaeus, 1758) - Carniolia Obrium brunneum Fab. = Obrium brunneum (Fabricius, 1792) - Carniolia Prelom novi 01.indd 89 # 17.2.2006 14:01:46 8 # SCOPOLIA 58-2006 Obrium cantharinum linn. = Obrium cantharinum (linnaeus, 1767) (osebek izgubljen, ohranjena samo etiketa / item lost, only label saved) - Carniolia Anisarthron barbipes charp. = Anisarthron barbipes (Schrank, 1781) - Carniolia Gracilia minuta Fab. = Gracilia minuta (Fabricius, 1781) - Carniolia Stenopterus rufus linn. = Stenopterus rufus (linnaeus, 1767) - Carniolia Škatla 62 spodaj / Box 62 bottom Dorcadion molitor linn. = Pedestredorcadion pedestre (poda, 1761) - Marburg Dorcadion pedestre linn. = Pedestredorcadion arenarium (Scopoli, 1763) - Carniolia Lamia textor linn. = Lamia textor (linnaeus, 1758) - Carniolia Morimus tristis Fab. = Morinus asper funereus (Mulsant, 1862) - Carniolia Morimus lugubris Fab. = Morinus asper asper (Sulzer, 1776) - Triest Škatla 63 spodaj / Box 63 bottom Morimus tristis Fab. = Morinus asper funereus (Mulsant, 1862) - Istria Morimus funestus Fab. = Herophila tristis (linnaeus, 1767) - Triest Acanthoderes varius Fab. = Aegomorphus clavipes (Schrank, 1781) - Carniolia Škatla 63 zgoraj / Box 62 top Astynomus aedilis linn. = Acanthocinus aedilis (linnaeus, 1758) - Carniolia Astynomus griseus Fab. = Acanthocinus griseus (Fabricius, 1792) - Carniolia Astynomus atomarius Fab. = Acanthocinus reticulatus (razoumowsky, 1789) - Carniolia {©} Liopus nebulosus linn., Leiopus nebulosus linn. = Leiopus nebulosus (linnaeus, 1758) {©} - Carniolia Liopus punctulatus payk. = Leiopus punctulatus (paykull, 1800) - Carniolia Mesosa curculionoides linn. = Mesosa curculionoides (linnaeus, 1758) - Carniolia Mesosa nebulosa Fab. = Mesosa nebulosa (Fabricius, 1781) - Carniolia Astynomus alpinus rdtb. = Mesosa nebulosa (Fabricius, 1781) - Carniolia Exocentrus balteatus linn. = Exocentrus lusitanus (linnaeus, 1767) - Carniolia Exocentrus balteatus linn. = Exocentrus adspersus Mulsant,1846 - Carniolia Pogonocherus fascicularis panz., P. fasciculatus panz. = Pogonocherus fasciculatus (De geer , 1775) - Carniolia Pogonocherus hispidus linn. = Pogonocherus hispidulus (piller & Mittepacher, 1783) - Carniolia Pogonocherus pilosus Fab. = Pogonocherus hispidus (linnaeus, 1758) - Carniolia Pogonocherus ovalis linn. = Pogonocherus ovatus - (goeze, 1777) - Carniolia, Styria Anaesthetis testacea Fab. = Anaesthetis testacea (Fabricius, 1781) - Carniolia Monochamus sartor Fab. = Monochamus sartor (Fabricius, 1787) - Carniolia Monochamus sutor linn. = Monochamus sutor (linnaeus, 1758) - Carniolia Agapanthia lineatocollis Marsh. = Agapanthia villosoviridescens (De geer , 1775) - Carniolia Agapanthia lineatocollis cardui Fab. = Agapanthia villosoviridescens (De geer, 1775) - Carniolia Agapanthia angusticollis Schhr. = Agapanthia villosoviridescens (De geer , 1775) - Carniolia Škatla 64 spodaj / Box 64 bottom Agapanthia angusticollis Schhr. = Agapanthia villosoviridescens (De geer , 1775) - Istria 0 Prelom novi 01.indd 90 TwT 17.2.2006 14:01:46 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Agapanthia angusticollis Schhr. = Agapanthia cynarae (germar, 1817) - Istria Agapanthia cardui suturalis Fab. = Agapanthia cardui (linnaeus, 1767) - Wipbach Agapanthia coerulea Schhr. = Agapanthia intermedia ganglbauer, 1884 - Carniolia Calamobius gracilis creutz. = Calamobius filum (roSSi, 1790) - Triest Saperda carcharias linn. = Saperda carcharias (linnaeus, 1758) - Carniolia Saperda scalaris linn. = Saperda scalaris (linnaeus, 1758) - Carniolia Saperda tremulae Fab. = Saperda octopunctata (Scopoli, 1772) - Carniolia Saperda punctata linn. = Saperda punctata (linnaeus, 1767) – Istria Saperda populnea linn. = Saperda populnea (linnaeus, 1758) – Carniolia Tetrops praeusta linn. = Tetrops praeustus (linnaeus, 1758) - Carniolia Menesia bipunctata zubk. = Menesia bipunctata (zoubkoff, 1829) - Carniolia, Styria Stenostola nigripes Fab. = Stenostola dubia (laicharting, 1784) - Carniolia Stenostola plumbea ferrea bon. = Stenostola dubia (laicharting, 1784) - Carniolia Oberea oculata linn. = Oberea oculata (linnaeus, 1758) – Carniolia Oberea erythrocephala Fab. = Oberea erythrocephala (Schrank, 1776) – Carniolia, 3 osebki / 3 items Oberea linearis linn.= Oberea linearis (linnaeus, 1761) – Carniolia Phytoecia affinis panz. = Musaria affinis (harrer, 1784) - Carniolia Phytoecia lineola Fab. = Phytoecia pustulata (Schrank, 1776) - Carniolia Phytoecia rufimana Schhr. = Phytoecia caerulea (Scopoli, 1772) - Carniolia Phytoecia epphipium Fab. = Phytoecia icterica (Schaller, 1783) - Carniolia Phytoecia nigricornis Fab. = Phytoecia nigricornis (Fabricius, 1781) – Carniolia {©} Phytoecia virescens Fab. = Opsilia coerulescens (Scopoli, 1763) - Carniolia {©} Phytoecia molybdaena Schhr. = Opsilia molybdaena (Dalman, 1817) - Carniolia Necydalis major linn. = Necydalis major linnaeus, 1758 - Carniolia Molorchus dimidiatus Fab. = Molorchus minor (linnaeus, 1758) - Carniolia Necydalis minor linn. = Molorchus minor (linnaeus, 1758) - Carniolia Necydalis umbellatarum Fab. = Glaphyra umbellatarum (Schreber, 1759) - Carniolia Rhamnusium salicis Fab. = Rhamnusium bicolor (Schrank, 1781) - Carniolia Rhagium mordax Fab. = Rhagium (Megarhagium) sycophanta (Schrank, 1781) - Carniolia Rhagium inquisitor Fab. = Rhagium (Megarhagium) mordax (De geer , 1775) - Carniolia Škatla 64 zgoraj / Box 64 top Rhagium inquisitor Fab. = Rhagium (Megarhagium) mordax (De geer , 1775) - Carniolia Rhagium inquisitor Fab. = Rhagium (Megarhagium) sycophanta (Schrank, 1781) - Carniolia Rhagium indagator linn. = Rhagium (Rhagium) inquisitor (linnaeus, 1758) - Carniolia Rhagium bifasciatum Fab. = Rhagium (Hagrium) bifasciatum Fabricius, 1775 - Carniolia Rhagium maculatum gyss. = Gen & sp. ? - Carniolia Rhagium rufiventris germ. = Gen & sp. ? - Carniolia Toxotus cinctus Fab. = Akimerus schaefferi (laicharting, 1784) - ? Carniolia Toxotus cursor linn. = Oxymirus cursor (linnaeus, 1758) - Carniolia Toxotus meridianus linn. = Stenocorus meridianus (linnaeus, 1758) - Carniolia Pachyta quadrimaculata linn. = Pachyta quadrimaculata (linnaeus, 1758) - Carniolia Pachyta sexmaculata linn. = Pachytodes erraticus (Dalman, 1817) - Carniolia Pachyta octomaculata Fab. = Pachytodes cerambyciformis (Schrank, 1781) - Carniolia Pachyta clathrata Fab. = Evodinus clathratus (Fabricius,1792) - Carniolia 1 Prelom novi 01.indd 91 TwT 17.2.2006 14:01:47 # SCOPOLIA58 - 2006 # Pachyta strigellata Fab. = Acmaeops pratensis (laicharting, 1784) - Carniolia, 3 osebki / 3 items Pachyta virginea linn. = Gaurotes (Carilia) virginea (linnaeus, 1758) - Carniolia Pachyta collaris linn. = Dinoptera collaris (linnaeus, 1758) - Carniolia Strangalia aurulenta Fab. = Leptura aurulenta Fabricius, 1792 - Carniolia Strangalia quadrifasciata linn. = Leptura quadrifasciata linnaeus, 1758 - Carniolia Strangalia revestita villica Fab. = Pedostrangalia revestita (linnaeus, 1767) - Carniolia Strangalia pubescens Fab. = Etorufus pubescens (Fabricius, 1787) - ? Carniolia Strangalia atra Fab. = Leptura aethiops poda, 1761 - Carniolia Strangalia armata herbst = Rutpela maculata (poda, 1761) - Carniolia Strangalia calcarata Fab. = Rutpela maculata (poda, 1761) - Carniolia Strangalia annularis Fab. = Rutpela maculata (poda, 1761) - Carniolia Strangalia attenuata linn. = Strangalia attenuata (linnaeus, 1758) - Carniolia Strangalia nigra linn. = Stenurella nigra (linnaeus, 1758) - Carniolia Strangalia bifasciata Müll. = Stenurella bifasciata (Müller, 1776) - Carniolia Strangalia melanura linn. = Stenurella melanura (linnaeus, 1758) - Carniolia Strangalia septempunctata Fab. = Stenurella septempunctata (Fabricius, 1792) - Carniolia Leptura rubro(^)testacea($) illig. = Stictoleptura rubra (linnaeus, 1758) - Carniolia Leptura scutellata Fab. = Stictoleptura carbonaria (Scopoli, 1763) - Carniolia Leptura hastata Fab. = Stictoleptura cordigera (FueSSlins, 1775) - Triest, Istria Leptura tomentosa Fab. = Paracorymbia fulva (De geer , 1775) - Carniolia Leptura sanguinolenta linn. = Anastrangalia dubia (Scopoli, 1763) - Carniolia Leptura cincta Fab. = Anastrangalia sanguinolenta (linnaeus, 1761) - Carniolia Leptura maculicornis Degeer = Paracorymbia maculicornis (De geer ,1775) - Carniolia Leptura livida Fab. = Pseudovadonia livida (Fabricius, 1776) - Carniolia Anoplodera 6guttata Fab. = Anoplodera sexguttata (Fabricius, 1775) - Carniolia ^ Pod imeni Rhagium maculatum gySS. in Rh. rufiventris gerM. sta v Schmidtovi zbirki 2 kozlička s Kranjske, ki pripadata isti vrsti in nam ju ni uspelo določiti. Spadata v poddružino Cerambycinae in po dorsalni strani pronotuma in apikalnem delu eliter spominjata na rod Phoracantha. Trup je vitek, paralelen in skoraj valjast, elitre so rjave, zlasti v prvi polovici močno punktirane in s srednje veliko, podolžno svetlo liso na vsaki strani. Tipalnice so daljše od trupa. Skupna dolžina znaša 13 mm in 15 mm, širina 3 mm, glava in oprsje sta ožji od baze eliter. Oblika in barva etiket kažeta na to, da primerka nista bila ujeta v istem času. Zanesljivo ne pripadata nobeni znani evropski vrsti. Verjetno gre za uvožene osebke, ki so bili skupaj s tropskim lesom prek Tržaškega pristanišča pripeljani na Kranjsko. Under the names Rhagium maculatum gySS. and Rh. rufiventris gerM., there are 2 Longhorn Beetles from Carniola in Schmidt’s collection, They belong to the same species and we were unfortunately unsuccessful in identifying them. They belong to the subfamily Cerambycinae and resemble, by the dorsal side of the pronotum and the apical part of the elytra, the genus Phoracantha. The body is slim, parallel and almost cylindrical, the elytra are brown, particularly the first half strongly punctured, and with a medium-sized, lengthwise light stripe on each side. The antennae are longer than the body. The total length amounts to 13mm and 15mm, the width 3 mm, the head and thorax are narrower than the base of the elytra. The shape and colour of the labels indicate that these specimens had not been collected at the 2 Prelom novi 01.indd 92 # 17.2.2006 14:01:47 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Približno istočasno kot Schmidt je v Sloveniji deloval tudi duhovnik in naravoslovec Simon Robič (Kranjska Gora, 1824 – Šenturška Gora, 1897). Zbral je bogato naravoslovno gradivo (fosile, mahove, lišaje, glive, alge, mehkužce, hrošče in ptičje skelete) in odkril številne nove vrste, ki se deloma imenujejo po njem. Od njegove zbirke hroščev se je žal ohranil le zelo majhen del. 3.1.4 Siegel, M., 1866: Versuch einer Käfer-Fauna Krains (Cerambycidae): Siegel je svoj seznam hroščev Kranjske izdal 103 leta po Scopoliju (1763). V vmesnem času ni izšlo nobeno pomembnejše delo, ki bi se nanašalo na favno hroščev Slovenije. Objavljena pa so bila dela, v katerih so bile popisane posamezne vrste z našega ozemlja. Tako je Scopoli leta 1772 opisal vrste Leptura octopunctata (=Saperda octopunctata), Leptura caerulea (=Phytoecia caerulea) in Stenocorum lucidus (=Callidium lucidum). Siegel Scopolija v svojem delu pri kozličkih nikoli ne omenja. Pri posameznih vrstah ne navajamo najdišč, ker celotni seznam velja za območje dežele Kranj ske. V seznamu so na prvem mestu napisana imena po Sieglu, na drugem pa zdaj veljavna znanstvena imena: same time. It is certain that they do not belong to any known European species. It is most li-kely that they were introduced to Carniola, via the Port of Trieste on wood transported from the tropics. More or less concurrent with Schmidt, a priest and natural historian named Simon Robič (Kranjska Gora, 1824 – Šenturška Gora, 1897) worked in Slovenia He collected an abundance of material (fossils, mosses, lichens, fungi, algae, molluscs, beetles and bird skeletons) and discovered many new species, which are partially named after him. From his beetle col-lection, only a small portion has unfortunately been preserved. 3.1.4 Siegel, M., 1866: Versuch einer Käfer-Fauna Krains (Cerambycidae): Siegel published his list of beetles from Carniola 103 years after Scopoli (1763). During this time, there were no important works published that would deal with the beetle fauna of Slovenia. Certain works, however, were released in which individual species from our country were accounted for. This is how Scopoli described, in 1772, the species Leptura octopunctata (=Saperda octopunctata), Leptura caerulea (=Phytoecia caerulea) and Stenocorum lucidus (=Callidium lucidum). In his works, Siegel never referred to Scopoli. For individual species we have not cited the locality, as the whole list refers to the Carniola region. The names according to Siegel are listed followed by the currently valid scientific names: ^ Prelom novi 01.indd 93 # 17.2.2006 14:01:47 # SCOPOLIA 58-2006 CERAMBYCIDAE Spondylidae Spondylus buprestoides lin. = Spondylis buprestoides (linnaeus, 1758) Prionidae Ergates faber lin. = Ergates faber (linnaeus, 1761) Aegosoma scabricorne Fab. = Aegosoma scabricorne (Scopoli, 1763) Tragosoma depsarum lin. = Tragosoma depsarium (linnaeus, 1767) Prionus coriarius lin. = Prionus coriarius (linnaeus, 1758) Cerambycidae Hamatocherus heros Fab. = Cerambyx cerdo (linnaeus, 1758) Hamatocherus miles bon. = Cerambyx miles bonelli, 1823 Hamatocherus cerdo lin. = Cerambyx scopolii FueSSlins, 1775 Purpuricenus koehleri lin. = Purpuricenus kaehleri (linnaeus, 1758) Rosalia alpina lin. = Rosalia alpina (linnaeus, 1758) Aromia moschata lin. = Aromia moschata (linnaeus, 1758) Callidium insubricum germ. = Ropalopus insubricus (germar, 1824) Callidium clavipes Fab. = Ropalopus clavipes (Fabricius, 1775) Callidium femoratum lin. = Ropalopus femoratus (linnaeus, 1758) {©} Callidium macropus germ. = Ropalopus macropus (germar, 1824) {©} Callidium violaceum lin. = Callidium violaceum (linnaeus, 1758) Callidium dilatatum payk. = Callidium aeneum (De geer , 1775) Callidium castaneum rdtb. = Poecilium glabratum (charpentier, 1825) Callidium sanguineum lin. = Pyrrhidium sanguineum (linnaeus, 1758) Callidium unifasciatum Fab. = Poecilium fasciatum (villers, 1789) Callidium rufipes Fab. = Poecilium rufipes (Fabricius, 1776) Callidium variabile lin. = Phymatodes testaceus (linnaeus, 1758) Callidium undatum lin. = Semanotus undatus (linnaeus, 1758) Hylotrupes bajulus lin. = Hylotrupes bajulus (linnaeus, 1758) Saphanus piceus laich. = Saphanus piceus (laicharting, 1784) Tetropium luridum Fab. (var. castaneum, aulicum, fulcratum) = Tetropium castaneum (linnaeus, 1758) Asemum striatum lin. = Asemum striatum (linnaeus,1758) Criocephalus rusticus lin. = Arhopalus rusticus (linnaeus, 1758) Hesperophanus sericeus Fab. = Hesperophanes sericeus (Fabricius, 1787) Clytus liciatus Fab. = Xylotrechus rusticus (linnaeus, 1758) Clytus detritus lin. = Plagionotus detritus (linnaeus, 1758) Clytus arcuatus lin. = Plagionotus arcuatus (linnaeus, 1758) Clytus floralis poll. = Plagionotus floralis (pallas, 1773) Clytus arietis lin. = Clytus arietis (linnaeus, 1758) Clytus trifasciatus Fab. = Chlorophorus trifasciatus (Fabricius, 1781) Clytus semipunctatus Fab. = Isotomus speciosus (Schneider, 1787) Clytus Verbasci lin. = Chlorophorus varius (Müller, 1766) Prelom novi 01.indd 94 # 17.2.2006 14:01:47 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Clytus quadripunctatus lin. = Chlorophorus glabromaculatus (goeze, 1777) Clytus massiliensis lin. = Chlorophorus sartor (Müller, 1766) Clytus plebejus Fab. = Chlorophorus figuratus (Scopoli, 1763) Clytus mysticus lin. = Anaglyptus mysticus (linnaeus, 1758) Obrium cantharinum lin. = Obrium cantharinum (linnaeus, 1767) Obrium brunneum Fab. = Obrium brunneum (Fabricius, 1792) Stenopterus rufus lin. = Stenopterus rufus (linnaeus, 1767) Lamiadae Dorcadion pedestre lin. = verjetno Pedestredorcadion arenarium (Scopoli, 1763) Morimus tristis Fab. = Morinus asper funereus (Mulsant, 1862) Morimus funestus Fab. = Herophila tristis (linnaeus, 1767) Lamia textor lin. = Lamia textor (linnaeus, 1758) Monochamus sartor Fab. = Monochamus sartor (Fabricius, 1787) Monochamus sutor lin. = Monochamus sutor (linnaeus, 1758) Acanthoderus varius Fab. = Aegomorphus clavipes (Schrank, 1781) Astynomus aedilis lin. = Acanthocinus aedilis (linnaeus, 1758) Astynomus atomarius Fab. = Acanthocinus reticulatus (razoumowsky, 1789) Liopus nebulosus lin. = Leiopus nebulosus (linnaeus, 1758) Liopus punctulatus payk. = Leiopus punctulatus (paykull, 1800) Exocentrus balteatus lin. = Exocentrus lusitanus (linnaeus, 1767) Pogonocherus fascicularis panz. = Pogonocherus fasciculatus (De geer , 1775) {©} Pogonocherus hispidus lin. = Pogonocherus hispidulus (piller & Mitterpacher, 1783) {©} Pogonocherus pilosus Fab. = Pogonocherus hispidus (linnaeus, 1758) Pogonocherus ovalis gyll. = Pogonocherus ovatus (goeze, 1777) Mesosa curculionoides lin. = Mesosa curculionoides (linnaeus, 1761) Mesosa nubila ol. = Mesosa nebulosa (Fabricius, 1781) Agapanthia angusticollis Schh. = Agapanthia villosoviridescens (De geer , 1775) Agapanthia Cardui lin. = Agapanthia cardui (linnaeus, 1767) Saperda carcharias lin. = Saperda carcharias (linnaeus, 1758) Saperda scalaris lin. = Saperda scalaris (linnaeus, 1758) Saperda Tremulae Fab. = Saperda octopunctata (Scopoli, 1772) Saperda punctata lin. = Saperda punctata (linnaeus, 1767) Saperda populnea lin. = Saperda populnea (linnaeus, 1758) Polyopsia praeusta lin. = Tetrops praeustus (linnaeus, 1758) Stenostola nigripes Fab. = Stenostola dubia (laicharting, 1784) Oberea oculata lin. = Oberea (Oberea) oculata (linnaeus, 1758) Oberea pupillata Schh. = Oberea (Oberea) pupillata (gyllenhal, 1817) Oberea linearis lin. = Oberea (Oberea) linearis (linnaeus, 1761) Phytoecia Argus Fab. = Musaria argus (Frölich, 1793) Phytoecia affinis panz. = Musaria affinis (harrer, 1784) Phytoecia lineola Fab. = Phytoecia pustulata (Schrank, 1776) Phytoecia rufimana Schrk. = Phytoecia caerulea (Scopoli, 1772) Phytoecia ephippium Fab. = Phytoecia icterica (Schaller, 1783) Phytoecia cylindrica lin. = Phytoecia cylindrica (linnaeus, 1758) Phytoecia nigricornis Fab. = Phytoecia nigricornis (Fabricius, 1781) Prelom novi 01.indd 95 # 17.2.2006 14:01:48 5 # SCOPOLIA 58-2006 Phytoecia virescens Fab. = Opsilia coerulescens (Scopoli, 1763) Phytoecia molybdaena Schh. = Opsilia molybdaena (Dalman, 1817) Lepturidae Calamobius gracilis crtz. = Calamobius filum (roSSi, 1790) Necydalis major lin. = Necydalis major (linnaeus, 1758) Necydalis minor lin. = Molorchus minor (linnaeus, 1758) Necydalis umbellatarum lin. = Glaphyra umbellatarum (Schreber, 1759) Rhamnusium Salicis Fab. = Rhamnusium bicolor (Schrank, 1781) Rhagium mordax Fab. = Rhagium (Megarhagium) sycophanta (Schrank, 1781) Rhagium inquisitor Fab . = Rhagium (Megarhagium) mordax (De geer , 1775) Rhagium indagator lin. = Rhagium (Rhagium) inquisitor (linnaeus, 1758) Rhagium bifasciatum Fab. = Rhagium (Hagrium) bifasciatum Fabricius, 1775 Toxotus cinctus Fab. = Akimerus schaefferi (laicharting, 1784) Toxotus cursor lin. = Oxymirus cursor (linnaeus, 1758) Toxotus meridianus lin. = Stenocorus meridianus (linnaeus, 1758) Toxotus Quercus götz. = Anisorus quercus (goeze,1783) Pachyta quadrimaculata lin. = Pachyta quadrimaculata (linnaeus, 1758) Pachyta octomaculata Fab. = Pachytodes cerambyciformis (Schrank, 1781) Pachyta sexmaculata lin. = Pachytodes erraticus (Dalman,1817) Pachyta clathrata Fab. = Evodinus clathratus (Fabricius, 1792) Pachyta virginea lin. = Gaurotes (Carilia) virginea (linnaeus, 1758) {©} Pachyta collaris lin. = Dinoptera collaris (linnaeus, 1758) {©} Strangalia aurulenta Fab. = Leptura aurulenta Fabricius, 1792 Strangalia quadrifasciata lin. = Leptura quadrifasciata linnaeus, 1758 Strangalia pubescens Fab. = Etorufus pubescens (Fabricius,1787) Strangalia armata hbst. = Rutpela maculata (poda, 1761) Strangalia armata var. calcarata Fab. = Rutpela maculata (poda, 1761) Strangalia annularis Fab. = Leptura annularis Fabricius, 1801 Strangalia attenuata lin. = Strangalia attenuata (linnaeus, 1758) Strangalia nigra lin. = Stenurella nigra (linnaeus, 1758) Strangalia bifasciata Müll. = Stenurella bifasciata (Müller, 1776) Strangalia melanura lin. = Stenurella melanura (linnaeus, 1758) Strangalia septempunctata Fab. = Stenurella septempunctata (Fabricius, 1792) Leptura rubrotestacea illig. = Stictoleptura rubra (linnaeus, 1758) Leptura scutellata Fab. = Stictoleptura carbonaria (Scopoli, 1763) Leptura tomentosa Fab. = Paracorymbia fulva (De geer , 1775) Leptura cincta Fab. = Anastrangalia sanguinolenta (linnaeus, 1761) Leptura sanguinolenta lin. = Anastrangalia dubia (Scopoli, 1763) Leptura maculicornis De geer = Paracorymbia maculicornis (De geer , 1775) Leptura livida Fab. = Pseudovadonia livida (Fabricius, 1776) Anoplodera sexguttata Fab. = Anoplodera sexguttata (Fabricius, 1775) Anoplodera lurida Fab. = Pidonia lurida (Fabricius, 1792) Grammoptera laevis Fab. = Alosterna tabacicolor (De geer , 1775) Grammoptera lineata lin. = Cornumutila quadrivittata (gebler, 1830) Grammoptera ruficornis Fab. = Grammoptera ruficornis (Fabricius,1781) 6 Prelom novi 01.indd 96 TwT 17.2.2006 14:01:48 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Ni nam znano, ali je imel Siegel svojo zbirko, ohranjena vsekakor ni. Pri pisanju tega seznama se je zelo opiral na Schmidtovo zbirko in pri tem prevzel tudi nekaj napak. Schmidt je pri determinaciji zamenjal vrsti Leptura sangui-nolenta in L. cincta. Leptura cincta FabriciuS, 1801, je sinonim vrste L. dubia Scopoli, 1963 (sedaj Anastrangalia dubia), vendar je v tem primeru mišljena vrsta L. sanguinolenta (= Anastrangalia sanguinolenta). Pri vrsti Toxotus cinctus (= Akimerus schaefferi) je Schmidt na etiketi h »Carniolia« pripisal vprašaj (?), kar pomeni, da najdišče ni zanesljivo. Siegel je vrsto vseeno uvrstil v svoj seznam kot zelo redko. Ker je to edini podatek za Slovenijo, vrste A. schaefferi ne moremo upoštevati kot pripadnika naše favne. 3.1.5 brancsik, C, 1871: Die Käfer der Steiermark (Cerambycidae) brancsik v delu Die Käfer der Steiermark navaj a podatke tako za avstrij ski kot za slovenski del Štajerske. Pri nekaterih, zlasti pogostnejših vrstah kozličkov, ne navaja točnih najdišč, niti imen najditeljev. Teh v našem seznamu ne navajamo. Povzemamo pa podatke, pri katerih je naveden najditelj (J. N. Spitzy), za katerega je v uvodu povedano, da je lovil na severnem Štajerskem in v širši okolici Lenarta v Slovenskih goricah, in seveda tiste, pri katerih je navedeno točno najdišče. Najdišče, kjer iz Brancsikovega besedila ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti ali gre za Severno Štajersko (Avstrija) ali za Lenart v Slovenskih goricah, smo označili z vprašajem (?). S slovenskega dela Štajerske je brancsik dobival gradivo od že omenjenega Spitzyja in od univ. prof. dr. Leitgeba iz Celja. V seznamu so na prvem mestu napisana imena po brancsiku, na drugem zdaj veljavna znanstvena imena, za njimi pa najdišča in opombe, kot jih navaja avtor. We are unaware as to whether Siegel had his own collection, but the fact is that none has been preserved. During the writing of this list he relied upon Schmidt’s collection, from which he also “inherited” a number of mistakes. Schmidt, while establishing species, confused Leptura sanguinolenta with L. cincta. Leptura cincta FabriciuS, 1801 is a synonym of the species L. dubia Scopoli, 1963 (now Anastrangalia dubia), although in this case the species L. sanguinolenta (= Anastrangalia sanguinolenta) was meant. For the species Toxotus cinctus (= Akimerus scha-efferi), Schmidt placed a question mark (?) on the label next to »Carniolia«, which means that the locality is not certain. Siegel still placed the species on his list and categorized it as being very rare. Considering that this is the only evidence for Slovenia, the species A. schaefferi cannot be included in our fauna. 3.1.5 brancsik, C, 1871: Die Käfer der Steiermark (Cerambycidae) In his work Die Käfer der Steiermark, brancSik cites data for the Austrian as well as Slovenian sides of Štajerska. For some particularly common Longhorn Beetle species, he does not quote the exact localities, neither the names of the finders. While we do not state the finders’ names in our list, we summarize the information in which the finder (J. N. Spitzy) is named and reported in the foreword as the individual who had been searching for specimens in the wider area around Lenart in Slovenske Gorice, and of course those, for which exact localities are stated. From the Slovenian side of Štajerska, brancSik received source material from abovementioned Spitzy and university professor Dr. Leitgeb from Celje. The names according to brancSik are listed first, followed by the currently valid scientific names and, after them, the localities and comments as stated by the author. ^ Prelom novi 01.indd 97 # 17.2.2006 14:01:48 # SCOPOLIA58 - 2006 Cerambycidae Aegosoma scabricorne Scop. = Aegosoma scabricorne (Scopoli, 1763) - Maribor Cerambyx heros Fabr. = Cerambyx cerdo linnaeus, 1758 - Lenart; Celje Purpuricenus koehleri L. = Purpuricenus kaehleri (linnaeus, 1758) - Lenart, ni redka; Celje, pogostnejša Callidium femoratum L. = Ropalopus femoratus (linnaeus, 1758) - ? Lenart, okolica Callidium unifasciatum ol. = Poecilium fasciatum (villers, 1789) - Lenart, 2 osebka Callidium Kollari redt. = Leioderes kollari redtenbacher, 1849 - Lenart, 1 osebek Clytus detritus L. = Plagionotus detritus (linnaeus, 1758) - Lenart, pogostna; Celje Clytus floralis pall. = Plagionotus floralis (pallas, 1773) - Lenart, redka Clytus tropicus panz. = Clytus tropicus (panzer, 1895) - Lenart; Celje, redka Clytus arvicola ol. = Xylotrechus arvicola (olivier, 1795) - Lenart, redka Clytus Capra germ. = Cyrtoclytus capra (germar,1824) - Lenart, 3 osebki Clytus semipunctatus Fabr. = Isotomus speciosus (Schneider, 1787) - Lenart Anisarthron barbipes charp. = Anisarthron barbipes (Schrank, 1781) - ? Lenart, okolica Gracilia pygmaea Serv. = Gracilia minuta (Fabricius, 1781) - Lenart, na vinskih sodih Axinopalpus gracilis krym. = Axinopalpis gracilis (krynicki, 1832) - Lenart; Gabrni vrh pri Celju Callimus cyaneus Fabr. = Callimelum angulatum (Schrank, 1789) - ? Lenart, okolica Dorcadion fulvum Scop. = Carinatodorcadion fulvum (Scopoli, 1763) - ? Lenart, okolica, redka Dorcadion molitor Fabr. = Pedestredorcadion pedestre (poda, 1761) - Lenart, redka ^P? Morimus tristis Fabr. = Morinus asper funereus (Mulsant, 1862) - Pohorje; Celje ^P Lamia textor L. = Lamia textor (linnaeus, 1758) - Celje, pogostna Astynomus atomarius Fabr. = Acanthocinus reticulatus (razoumowsky, 1789) - Lenart Astynomus griseus Fabr. = Acanthocinus griseus (Fabricius, 1792) - Lenart, redka Exocentrus balteatus Fabr. = Exocentrus lusitanus (linnaeus, 1767) - Lenart, zelo pogostna Anaesthethis testacea Fabr. = Anaesthetis testacea (Fabricius, 1781) - ? Lenart, okolica, redka Agapanthia violacea Fröhl. = Agapanthia ?intermedia ganglbauer, 1884 - Miklavžev hrib pri Celju, redka Saperda Phoca Fröhl. = Saperda similis laicharting, 1784 - ? Lenart, okolica Saperda Seydlii Fröhl. = Saperda perforata (pallas, 1773) - Lenart, redka Saperda Tremulae Fabr. = Saperda octopunctata (Scopoli, 1772) - Lenart, pogostna na lipah Saperda punctata L. = Saperda punctata (linnaeus, 1767) - Lenart, okolica Menesia bipunctata zupk. = Menesia bipunctata (zubkoff, 1829) - Lenart, na leski Phytoecia rufimana Schrank = Phytoecia caerulea (Scopoli, 1772) - Lenart, redka Phytoecia Solidaginis bach = ? Phytoecia nigricornis (Fabricius, 1781)* - ? Lenart, okolica Phytoecia nigricornis Fabr. = Phytoecia nigricornis (Fabricius, 1781)* - ? Lenart, okolica Phytoecia cylindrica L. = Phytoecia cylindrica (linnaeus 1758) - Lenart Calamobius gracilis creutz. = Calamobius filum (roSSi, 1790) - Lenart Toxotus Quercus götz. = Anisorus quercus (goeze, 1783) - ? Lenart, okolica Leptura rufipennis Muls. = Stictoleptura erythroptera (hagenbach, 1822) - Pohorje, 4 primerki Cortodera quadriguttata Fabr. = Cortodera humeralis (Schaller, 1783) - Lenart, redka Gramoptera holosericea Fabr. = Cortodera holosericea (Fabricius, 1801) - Lenart Prelom novi 01.indd 98 # 17.2.2006 14:01:49 8 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # * Phytoecia solidaginis je sinonim vrste Ph. nigricornis, vendar brancSik v svojem seznamu navaja obe imeni. Verjetno je vrsto Ph. solida-ginis zamenjal z neko drugo vrsto, vendar sedaj ni mogoče ugotoviti, s katero. Leta 1875 je J. Martinek izdal delo Verzeichniss der in der Umgebung von Radkersburg gesammelten und beobachteten Samenpflanzen, Käfer und Schmetterlinge. V tem seznamu navaja imena 33 vrst kozličkov iz okolice Gornje Radgone. 6.1.6 Pregled prvih omemb v literaturi posameznih vrst kozličkov z ozemlja Slovenije po letih V tem pregledu je, po letih objave v strokovni literaturi, naštetih vseh 213 vrst kozličkov, ki so bili do sedaj ugotovljeni v Sloveniji. V oklepaju so navedene vrste, ki niso bile upravičeno uvrščene v favno Slovenije. * Phytoecia solidaginis is a synonym for the species Ph. nigicornis, although brancSik quotes both names in his list. It is most likely that he confused the species Ph. solidaginis with another, although it is impossible to determine with which particular one. In 1875, J. Martinek published the work Verzeichniss der in der Umgebung von Rad-kersburg gesammelten und beobachteten Samenpflanzen, Käfer und Schmetterlinge. In this list he cites 33 species of Longhorn Beetles from the Gornja Radgona area. 6.1.6 A chronological review of individual Longhorn Beetle species from the territory of Slovenia as mentioned for the first time in literature Within this synopsis, 213 species of Longhorn beetles are enumerated according to the year when published in scientific literature. Within parenthesis, the species that had not been justifiably included in the fauna of Slovenia are listed. ^> 1761: 2 (poDa): Aromia moschata, Lamia textor; 1763: 33 (Scopoli): Aegosoma scabricorne, Prionus coriarius, Oxymirus cursor, Stenocorus meridianus, Pachyta quadrimaculata, Dinoptera collaris, Anastrangalia dubia, A. sanguinolenta, Stictoleptura rubra, S. carbonaria, Paracorymbia fulva, Pachytodes cerambyciformis, Rutpela maculata, Stenurella melanura, Cerambyx cerdo, C. scopolii, Rosalia alpina, Molorchus minor, Glaphyra umbellatarum, Hylotrupes bajulus, ? Phymatodes testaceus, Chlorophorus figuratus, Anaglyptus mysticus, Pedestredorcadion pedestre, P. arenarium, Carinatodorcadion fulvum, C. aethiops, Morinus asper funereus, Leiopus nebulosus, Saperda scalaris, Opsilia coerulescens, Phytoecia icterica, Oberea linearis, O. oculata; 1772: 15 (Scopoli): Leptura aethiops, Purpuricenus kaehleri, Callidium violaceum, C. lucidum, Phymatodes testaceus, Clytus arietis, Plagionotus arcuatus, Acanthocinus aedilis, Mesosa curculionoides, Herophila tristis, Agapanthia villosoviridescens, ? Stenostola dubia, Saperda octopunctata, S. populnea, Phytoecia caerulea, Tetrops praeustus; 1799: 1 (creutzer): Macroleptura thoracica; 1856: 2 (giStel): Stenopterus flavicornis, Agapanthia cardui; Prelom novi 01.indd 99 # 17.2.2006 14:01:49 # SCOPOLIA 58 - 2006 1866: 77 (Siegel): Ergates faber, Tragosoma depsarium, Rhamnusium bicolor, Rhagium inquisitor, Rh. bifasciatum, Rh. sycophanta, Rh. mordax, Anisorus quercus, (Akimerus schaefferi), Evodimus clathratus, Gaurotes virginea, Grammoptera ruficornis, Pidonia lurida, Etorufus pubescens, Leptura quadrifasciata, L. aurulenta, L. annularis, Paracorymbia maculicornis, Anoplodera sexguttata, Pachytodes erraticus, Alosterna tabacicolor, Pseudovadonia livida, Cornumutilla quadrivittata, Strangalia attenuata, Stenurella bifasciata, S. nigra, S. septempunctata, Necydalis major, Spondylis buprestoides, Asemum striatum, Tetropium castaneum, Arhopalus rusticus, Saphanus piceus, Hesperophanes sericeus, Cerambyx miles, Obrium brunneum, O. cantharinum, Stenopterus rufus, Ropalopus insubricus, R. femoratus, R. macropus, R. clavipes, Semanotus un-datus, Callidium aeneum, Pyrrhidium sanguineum, Poecilium glabratum, P fasciatum, P. rufipes, Xylotrechus rusticus, Plagionotus detritus, P. floralis, Chlorophorus varius, Ch. glabromacuatus, Ch. trifasciatus, Ch. sartor, Isotomus speciosus, M. nebulosa, Calamobius filum, Monochamus sartor, M. sutor, Pogonocherus fasciculatus, P. ovatus, P. hispidus, P. hispidulus, Acanthocinus reticulatus, Leiopus punctulatus, Exocentrus lusitanus, Aegomorphus clavipes, Saperda carcha-rias, S. punctata, Stenostola dubia, Musaria argus, M. affinis, Opsilia molybdaena, Phytoecia cylindrica, Ph. nigricornis, Ph. pustulata, Oberea pupillata; 1871: 17 (brancsik): Cortodera humeralis, C. holosericea, Stictoleptura erythroptera, Anisarthron barbipes, Gracilia minuta, Axinopalpis gracilis, Callimellum angulatum, Leioderus kollari, Xylotrechus arvicola, Clytus tropicus, Cyrtoclytus capra, Agapanthia intermedia, Anaesthetis testacea, Acanthocinus griseus, Saperda similis, S. perforata, Menesia bipunctata; 1871: 1 (Schreiber): Phytoecia rufipes; 1872: 1 (Schreiber): Penichroa fasciata; {©} 1885: 2 (Schreiber): Anaglyptus gibbosus, Parmena unifasciata; {&} 1909: 1 (roubal): Clytus lama; 1913: 1 (bernau): Trichoferus holosericeus; 1940: 1 (Depoli): (Cortodera femorata), Tetrops starkii; 1949: 38 (Müller): Xylosteus spinolae, Leptorhabdium illyricum, Acmaeops pratensis, Grammoptera ustulata, G abdominalis, Pedostrangalia revestita, Etorufus verticalis, Stictoleptura cordigera, Anoplodera rufipes, Vadonia imitatrix, Necydalis ulmi, Tetropium fuscum, Arhopalus ferus, Cerambyx welensii, Cerambyx nodulosus, Purpuricenus globulicollis, P. dalmatinus, Stenchomalus bicolor, Nathrius brevipennis, Stenopterus ater, Deilus fugax, Ropalopus ungaricus, R. varini, Poecilium pusillum, P. alni, Clytus rhamni, Neoclytus acuminatus, Agapanthia cynarae, Monochamus saltuarius, Deroplia genei, Pogonocherus decoratus, Exocentrus adspersus, E. punctipennis, Stenostola ferrea, Musaria cephalotes, Phytoecia virgula, Ph. vulneris, Oberea pedemontana; 1971: 0 (Mikšić): (Purpuricenus budensis), (Xylotrechus antilope), (Oberea erythrocephala); 1971: 1 (Mikšić & georgijević): Lepturobosca virens; 1993: 1 (Drovenik): Pachyta lamed; 1997: 3 (adlbauer & egger): Lepturalia nigripes, Vadonia steveni, Callimoxys gracilis; 1998: 1 (Drovenik): Oplosia cinerea; 2002: 2 (Sama): Chlorophorus herbsti, Agapanthia dahli; 100 Prelom novi 01.indd 100 TwT 17.2.2006 14:01:49 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae V tem delu je za favno Slovenije prvič omenjenih naslednjih 8 vrst: Acmaeops mar-ginatus, Vadonia unipunctata, Stromatium unicolor, Xylotrechus stebbingi, Monochamus galloprovincialis, Pogonocherus perroudi, Opsilia uncinata in Phytoecia manicata. Potrdili smo prisotnost nekaterih vrst, ki so bile prej brez dokaznega gradiva uvrščene na seznam favne Slovenije: Cortodera femorata, Anastrangalia reyi, Purpuricenus budensis, Xylotrechus antilope in Oberea erythrocephala. Zaradi napak pri determinaciji ali pomanjkanju dokaznega gradiva smo s seznama slovenske favne črtali naslednjih 9 vrst: Akimerus schaefferi, Acmaeops septentrionis, Judolia sexmaculata, Tetropium gabrieli, Glaphyra kiesenwetteri, Poecilium lividum, Parmena pubescens, Agapanthia violacea in Oberea euphorbiae. 3.2. Kratice / Abbreviations In this work, the following 8 species are listed for the first time as part of the Slovenian fauna: Acmaeops marginatus, Vadonia uni-punctata, Stromatium unicolor, Xylotrechus stebbingi, Monochamus galloprovincialis, Pogonocherus perroudi, Opsilia uncinata and Phytoecia manicata. We confirmed the presence of some spe-cies, which had previously been included on the list of Slovenian fauna with no valid source material: Cortodera femorata, Anastrangalia reyi, Purpuricenus budensis, Xylotrechus antilope and Oberea erythrocephala. Due to mistakes during identification or insufficient source material, we erased the following 9 species from the list of Slovenian fauna: Akimerus schaefferi, Acmaeops septen-trionis, Judolia sexmaculata, Tetropium gabri-eli, Glaphyra kiesenwetteri, Poecilium lividum, Parmena pubescens, Agapanthia violacea and Oberea euphorbiae. c – collectio, zbirka d – determinatio, določil e.l. – ex larva, izleženo iz ličinke e.p. – ex pupa, izleženo iz bube l – legit, zbral o – observatio, opazoval v – vidi, pregledal, potrdil AAv Andrej Avčin AMa Alenka Maček ABi A. Bianchi APi Alja Pirnat ABo Anamaria Bognolo APo Anton Polenec ACo Andrea Colla ASm Aleš Smetana AGd Athos Goidanich ASr Anita Smrečnik AGe Aleš Gergeli AVr Al Vrezec AGo Andrej Gogala BCh A. Bois de Chesne AGs Alfonz Gspan BDr Božidar Drovenik AHo A. Frh. Hoschek Bed Bedekovič AKa Andrej Kapla Ber Bertolizio AKr Anton Kramarič BFG Entomološka zbirka Biotehniške AKz Alojz Kajzer fakultete, Oddelka za gozdarstvo in ob ^> 101 Prelom novi 01.indd 101 # 17.2.2006 14:01:49 # SCOPOLIA 58 - 2006 novljive gozdne vire / Entomological FLG Frida Lah-Gros collection of the Biotechnical Faculty, FPo Franci Pohleven Department of Forestry and Renewable FSc Ferdinand Schmidt Forest Resources FŠi F. Šink BIS Koleopterska zbirka Biološkega FVe France Velkavrh instituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Gag Gagliardi / Coleoptera collection of the Jovan Gan Ganglbauer Hadži Biological Institute ZRC SAZU GBa Gorazd Babuder BKi Boštjan Kiauta GBo G. Bolčina BKo Bojan Kofler GDe Guido Depoli BKr Boris Kryštufek GDr Gian Carlo Drioli BLe Boris Leskovic Gil Gilardi Bor Borghi GKa Gregor Kalan BPe Boris Petrov GKr Giovanni Krekich BTr Branka Trčak GMu Giuseppe (=Josef) Müller Bus Bussani Gob Gobanz BVr Branko Vreš GSa Gianfranco Sama BZd Bojan Zadravec GSp Giovanni Springer CCS Osrednja zbirka hroščev Slovenije / GUr Gorazd Urbanič Central collection of Slovenian beetles Hen Hensch CDe C. v. Demelt Hey Heyrowsky CKr Ciril Krušnik HKr Hermann Krauss CLo Carlo Lona Hri Hribar CMa Candido de Mayer HSc H. Schmid CRa Carlo Ravasini KHu Karel Hurka Čul Čulum IFe Igor Ferlan ČVi Črt Vilhar IHa Ivan Hafner DČe Drago Čepič IKa Inge Kalan DFe Dare Fekonja ISi Ignac Sivec DKo Danijela Kofol JBr Jože Broder DJu Dušan Jurc JCa Jan Carnelutti DSt Drago Starc JGr Janez Gregori DŠe Dare Šere JHa J. Hafner, jr. EBo Enea Bognolo JKa Josef Kaufmann EGr Edoardo Gridelli JMa Josef Martinek EHo Erwin Holzer JMe J. Mele EJa Eugen Jaeger JNS J. N. Spitzy EKl Edo Kletečki JPe Josef Peyer EMa Egger Manfred JRe Jože Rebolj EMi Edo Mihelič JRk Jurij Rekelj EPr Egon Pretner JSd Josef Staudacher ESc E. Schreiber JSs Josef Stussiner EVe E. Vencajz JSt J. Stergasek EVu Eva Vukelič JTe J. Terlep FBe F. Benedik JTi Janez Titovšek FCi Franci Cimerman KAd Karl Adlbauer FFa F. Fatur KDe Karl Demelt FJu Frank Jürgen KGe K. Gelinek 102 Prelom novi 01.indd 102 17.2.2006 14:01:50 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae LHa Lili Hassler Rou Roubal LKu Ludovik Kuščer RPa Roman Pavlin LPo Lojze Popelar RSi R. Simmel Ltg Leitgeb RRu Rudolf Ručman Lud Ludy RVe Rudi Verovnik LZo Leopold Zor Sau Sauli Mar Marcuzzi SBr Savo Brelih MBa M. Baum SCo S. Cosoli MBo Marco Bognolo SGa Stanko Gabrščik Mch Marchesetti SGb Sabina Gomboc MEg Manfred Egger SGo Stanislav Gomboc Mes Messa SMK St. M. Kodrič MGo Matija Gogala SPo Slavko Polak MHa Mate Hafner SSc Sandro Scocchi Mie Milek SSt Siegfried Steiner Mik Micklitz SSu S. Sušič Mil Millo Sto Stolfa = Egone MJT Mihael Jožef Toman Svi Svirčev MJu Maja Jurc ŠAm Špela Ambrožič MKa Manfred Kahlen ŠMi Štefan Michieli MKl Milan Kalan TČe Tatjana Čelik MKr Miran Kralj TKo Tanja Košar MKu Matjaž Kuntner TLe Tone Lesar MLa Mojmir Lasan TNo Tone Novak Mos Mosetti TRa T. Rabzelj MRe M. Reja Tro Trošt MSt Martin Strgar TTr Tomi Trilar MUr M. Uršič TWr Tone Wraber MVe Manja Verdnik UFr Uroš Frece MZa Maja Zagmajster Ulr Ulrich MZd Marko Zdešar UPo Umberto Posarini NJo Nejc Jogan VBa Vladimir Bartol NLu Nina de Luca VCa Vesna Cafuta Nuč Nučič VCe Vojteh Cestnik OCh Otello Chenda VFi Vlado Fink OSc Otto Scheibel VFu Vincenc Furlan Ost Osterman VKo Vladimir Kodrič Pas Passauro VKr Vido Kregar PCo P. Cogoi VŽa Vinko Žagar Per Perati Wal Walter Pil Pilleri Wer Werner PNo Peter Novak Wng Weingärtner Psi Peter Simonišek WPa Wolfgang Paill PTo Peter Tonkli ZHo Zlatko Hočevar Puč Pučnik ZMa Z. Maček Red Redtenbacher ZPf Zlatko Pflaum RJe Rado Jelinčič ŽPr Željko Predovnik RMi René Mikšić ŽVr Žarko Vrezec 10 Prelom novi 01.indd 103 17.2.2006 14:01:50 # SCOPOLIA58 - 2006 # 3.3 Sistematski pregled ugotovljenih taksonov Taksoni so navedeni po sistematskem redu. Sistem in nomenklatura sta povzeta po Sama (2002): Atlas of the Cerambycidae of Europe and the Mediterranean Area. Volume 1. Najdišča so v okviru pokrajine pisana po abecednem redu. Za vsako najdišče so navedeni podrobni podatki v seznamu najdišč (tab. 1). Praviloma pišemo pri posameznih taksonih le ožje najdišče, širše le v primeru, če imata dve najdišči ali več najdišč enako ime (npr.: Črni Vrh, Idrija; Črni Vrh, Polhov Gradec). Ponekod je zaradi točnejše opredelitve kraja ulova za ožjim najdiščem navedeno še krajevno ime ali objekt, ki ni zapisan na kartah Atlasa (merilo 1 : 50 000)(npr.: Zasip, Piškotarjev most). Tudi v primeru, če je bila žival najdena ob reki, je ime reke navedeno za ožjim najdiščem (npr.: Šmartno, reka Nevljica). Nepopolni podatki, pri katerih ni bilo mogoče opredeliti pokrajine, so uvrščeni pod odstavek »Slovenija«. Kraji iz literature in zbirk, ki jih nismo prepoznali, so označeni z narekovajem (npr.: Krško, »Lepa vas«). Vsi pri posameznih vrstah navedeni podatki so dokumentirani in napisani v najkrajši možni obliki. Splošno razširjenost posameznih vrst smo povzeli iz literature, predvsem po delih: Müller (1949), Mikšić & georgijević (1971) & (1973), Mikšić & korpić (1985), bense (1995) in Sama (2002). Razširjenost posameznih taksonov v Sloveniji smo povzeli po podatkih iz literature, ki je navedena v 7. poglavju tega prispevka in iz zbirk, navedenih v poglavju 2.1 (Izvor gradiva). Del ekoloških in bionomskih podatkov smo zbrali sami, druge smo povzeli po naslednjih delih: Müller (1953), Mikšić & georgijević (1971) & (1973), Mikšić & korpić (1985), koch (1992), bense (1995) in Sama (2002). Ti podatki so namenjeni predvsem za orientacijo pri nadaljnjih raziskavah. 3.3 A systematic review of established taxons The taxa are quoted in a systematic order. The system and nomenclature are summarized according to Sama (2002): Atlas of the Cerambycidae of Europe and the Mediterranean Area. Volume 1. Within each region, the localities are stated in an alphabetical order. For each locality, detailed facts are given in the list of localities (Tab.1) In most cases, the specific localities for individual taxa are given, general localities in the event that two or more localities have the same name (i.e. Črni Vrh, Idrija; Črni Vrh, Polhov Gradec). In some cases, where the locality has been specifically determined, the regional name or object is listed after the locality, which is not stated on the maps in the Atlas (scale 1 : 50,000) (e.g. Zasip, Piškotarjev most). Even in the event when the animal was found along a river, the name of the latter is cited after the specific locality (i.e. Šmartno, river Nevljica). Incomplete data, where it was impossible to determine the area, are listed under section »Slovenia«. Places, which we could not recognize from literature and collections are denoted with quotation marks (e.g. Krško, »Lepa vas«). The details for each individual species are documented as concisely as possible. The general range for each individual species was acquired from literature, particularly the works by Müller (1949), Mikšić & georgijević (1971) & (1973), Mikšić & korpić (1985), bense (1995) and Sama (2002). The range of individual taxa within Slovenia was obtained from records in literature, which is cited in Chapter 7 of this contribution, and from collections cited in Chapter 2.1 (Material sources). A portion of ecological and bionomic information was collected by us, while others were attained from the works by Müller (1953), Mikšić & georgijević (1971) & (1973), ^ 10 Prelom novi 01.indd 104 # 17.2.2006 14:01:50 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Pogostnost vrst smo ugotavljali predvsem po številu najdb in številu kvadratov UTM, na katerih so bile najdene. Ta način ima nekaj pomanjkljivosti, zlasti če primerjamo število starejših in novejših najdb. Med tem, ko so zaradi težje pristopnosti (navezanost na vlak, avtobus in pešačenje) starejši zbiralci pogosteje obiskovali manjše število krajev, so danes boljše cestne povezave in uporaba osebnih avtomobilov omogočile hiter dostop do številnih najdišč. Razlike so tudi v samem načinu zbiranja, saj se je večina starejših zbiralcev pri pogostnejših vrstah zadovoljila že z majhnim številom primerkov in jih kasneje niso več lovili. Določeno vlogo igra tudi slabše poznavanje bionomije in ekologije nekaterih vrst. Tako kljub velikemu številu podatkov lahko le ocenjujemo pogostnost posameznih vrst, še bolj pa to velja za ugotavljanje naraščanja in upadanja številčnosti in gostote populacij. Karte razširjenosti posameznih taksonov sledijo sistematskemu pregledu ugotovljenih taksonov. Število ugotovljenih vrst v posameznih kvadratih UTM prikazuje karta na koncu tega poglavja (sl. 8, str. 381). Mikšić & korpić (1985), koch (1992), bense (1995) and Sama (2002). This information is intended specifically for reference during further research. In order to determine the abundance of species, we above all viewed the number of localities and the number of UTM squares in which they were found. This method has some inadequacies, especially if we compare the number of older and new findings. Meanwhile, due to the logistical difficulties (dependence on train, bus or walking), older collectors frequently visited a smaller number of places, whereas today’s better road systems and the use of automobiles allow rapid access to numerous sites. There are also differences in the actual method of collection, for the majority of older collectors were satisfied with a small number of samples of common species, and thus did not gather them later on. Not insignificant is also a poorer knowledge of the bionomy and ecology of some species. So despite the fairly large number of data, we can only estimate the frequency of individual species, moreso in determining the increase and decrease in numbers and the population density. Distribution charts of individual taxa follow the systematic review of established taxa. The number of established species in individual UTM squares is presented in the map at the end of this chapter (Figure 8, page 381). ^ 105 Prelom novi 01.indd 105 # 17.2.2006 14:01:50 # SCOPOLIA 58 - 2006 CERAMBYCIDAE PRIONINAE # 001.00. AEGOSOMA Serville, 1832 001.01. Aegosoma scabricorne (Scopoli, 1763) Literatura / References: Scopoli, 1763: 54, 55 (Cerambyx Scabricornis)(1); GiStel, 1856: 18 (in Müller, 1949)(2); SieGel, 1866: 94 (3); BrancSik, 1871: 97 (4); Müller, l949: 35 (5); Mikšić, 1963: 58 (Megopis (Aegosoma) scabricornis)(6); DeMelt & SchurMann, 1964: 27/87 (Megopis (Aegosoma) scabricorne)(7); Mikšić, 1971: 5 (Megopis (Aegosoma) scabricornis) (8); SaMa, 1988: 4 (9); Drovenik, 1992: 153 (Megopis scabricornis)(10); althoff & DanilevSky, 1997: 8 (11); SaMa, 2002: 9 (12); Drovenik, 2002: 177 (13); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (14). Locus typicus: Carniola media (= osrednje Kranjsko), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Osrednje Kranjsko (1, 11, 12); na Kranjskem redka na vrbah in topolih (3) / in Carniola rare in Willow and Poplar (3); Julijska krajina (6); Kranjsko (Egosoma scabricorne), lcdFSc vSBr; Slovenija (11). Istra: Hrvatini, 16.7.2004, lAKa cdSBr; Lucija, 12.7.1960 (7); Portorož (7, 8). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Bilje, 19.7.1988, lRJe cdSBr; Dolina reke Tolminke, lcdGMu (5); Panovec, 11.7.1999, lcBZd dSBr; Trenta (9); Vogrsko, 100 m, 5.7.2000, lGUr cdAVr. Notranjsko: Idrija (2, 5, 9); Ilirska Bistrica, lSSu cBPo dSBr; Kovk, lcdABi & cAGs; Rakek (12); Vipava, na deblu Carpinus betulus, lcdSto (5, 9). Ljubljana z okolico: Bežigrad, 3.8.1951, lcdSBr. Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr (10); Opatova gora, 3.10.1909, lcMHa dBDr (10); ibidem, 5. in 8.8.1901, lcdAGs. Štajersko: Bizeljsko, reka Sotla, 170m, vrbovje, luč, 25.6.2003, lcGKa dAVr; Črešnjevci, 22.7.1986, lcdBDr; Hrastje, Makole, 12.8.1999, lcdAVr; Kozjanski regijski park (13); Maribor, lcdJNS (4); Maribor, okol., lcdJPe; Mele, 2.8.1994, lcdBDr; Orehovci, 8.1971, lcdBDr; Orehovski Vrh, 10.8.1960, 15.7.1968, 8.1971, lcdBDr; Stara vas, Bizeljsko,170 m, 26.6.2003, lcdGKa; Tisovec, Orlica, Fagetum, 540 m, 26.6.2003 (pod lubjem), lcdAVr. Prekmurje: Filovci, 180 m, 24.7.1999, lMZa cdAVr; Gančani, 25.7.1998, lcdDKo. ^> Turansko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena od severne Španije preko Francije, jugozahodne Nemčije, Češke in Italije do Črnega morja in Peloponeza ter na mediteranskih otokih Korziki, Sardiniji in Siciliji; v Aziji živi na Kavkazu, v Turčiji in v Iranu. To vrsto je leta 1763 Scopoli popisal z ozemlja Slovenije. Turanic-European species. In Europe distributed from northern Spain into France, northwestern Germany, Czech Republic and Italy to the Black Sea and Peloponnesus, in-cluding the Mediterranean islands of Corsica, Sardinia and Sicily; in Asia it lives in the Caucasus, Turkey and Iran. In 1763, Scopoli 106 Prelom novi 02.indd 106 # 17.2.2006 14:02:18 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Ugotovljena je v večjem delu naše države in to predvsem v toplejših predelih, je pa precej redka. Razen v severovzhodnem delu Slovenije številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Ljubi bližino večjih rek. Polifag na listavcih: predvsem na topolu in vrbi, pa tudi na vrstah rodov Carpinus, Castanea, Fagus, Quercus, Juglans, Celtis, Ulmus, Platanus, Tilia, Aes-culus, Hedera in na sadnem drevju (jablana, češnja). Ličinke se razvijajo v starih, od žuželk prevrtanih deblih. Imagi so aktivni v somraku in ponoči. surveyed this species within Slovenia. Although established throughout most of our country, especially in the warmer regions, it is quite rare. Except in the northeastern regions of Slovenia, the species’ abundance and population density are in decline. Stenotope. Colline to montane spe-cies. Loves the proximity of larger rivers. Polyphagous in deciduous trees: mostly Poplar and Willow, including species from genera Carpinus, Castanea, Fagus, Quercus, Juglans, Celtis, Ulmus, Platanus, Tilia, Aesculus, He-dera and in fruit trees (Apple, Cherry). The larvae develop in old trunks, which have been bored by insects. Imagoes are active at dusk and at night. # 002.00. ERGATES Serville, 1832 002.01. Ergates faber (linnaeuS, 1761) a. E. f. faber (linnaeuS, 1761) Literatura / References: SieGel, 1866: 94 (1); Martinek, 1875: 45 (2); Müller, 1949: 35, 36 (3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 38 (4); Mikšić, 1963: 59 (5); Mikšić, 1971: 5 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 8 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem v juniju in juliju pogostna (1) / in Carniola, common in June and July (1); Julijska krajina (5); Slovenija (4, 6, 7); Kranjsko, lcdFSc dSBr. Istra: Kortine – Kubed, 11.7.1993, lcdEMa; Petrinje, 20.7.–20.8.1990 (e.l.), 6.8.1990, 15.7.1991 (e.l.), 15.7.1992 (e.l.), 20.7.1994 (e.l.), 8.1998 (e.l.), 25.7.2001 (e.l.), 1.8.2005 (e.l.), lcdMZd; ibidem, 21.8.1990, 9.5., 20.8.1991, ldMZd cVFu; Podgrad, Obrov, 14.8.1995, lGBo cSPo dSBr; Šared, Montekalvo, 8.–9.1984, lAAv cdSBr. Primorsko: Goriško, redka (3). Gorenjsko: Bled, 12.8.1909, lcdEPr; Brezovec, Medvode, 20.9.1952, lcdAGs; Pl. Krstenica, 13.8.1926, lcMHa dBDr; Ribčev Laz, 15.8.1931, lcMHa dSBr; Vetrno, 2.9.1970, lBLe cCCS dSBr. Ljubljana z okolico: Golovec, 12.8.1917, 4.8.1945, lcdAGs; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 8.1912, 30.9.1941, 10.9.1955, lcdAGs; ibidem, lJSs cdAGs; ibidem, 9.1912, 5.9.1920, 20.7.1928, 2.8.1932, lcdJSd; ibidem, 25.8.1941, lIHa cdAGs; Ljubljana, okolica, 15.8.1910, 1.8.1911, lcdAGs; ibidem, ldAGs cJSs; Rožnik, 8.1899, lcMHa dBDr. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Gor. Radgona, okol. (2); Lamprehtov potok, lcdJPe; Maribor, mesto, lcdJPe. ^> 107 Prelom novi 02.indd 107 # 17.2.2006 14:02:18 SCOPOLIA 58 - 2006 # # Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v večjem delu Evrope, manjka v atlantskih otoških državah, na Norveškem, Finskem, v Romuniji in Turčiji; na Švedskem živi samo na njenem skrajnem južnem delu. V Aziji je bila ugotovljena na Kavkazu in v Siriji, v Afriki pa v Maroku. V osrednjem delu Slovenije je bila še na začetku preteklega stoletja precej pogostna, nato pa je številčnost močno upadla in po letu 1970 (Vetrno, leg. B. Leskovic) ni bila več najdena. Nasprotno temu je bila v Slovenski Istri stalno redka, v zadnjih treh desetletjih pa se je tam pojavila v precej večjem številu. Stenotop. V Sloveniji pretežno kolinska vrsta, redkeje sega do visokomontanskega pasu. Ličinke se razvijajo v štorih in odmrlih debelih deblih ter koreninah iglavcev, predvsem bora in smreke, redkeje jelke in macesna. Izjemona se lotijo tudi listavcev, npr. jelše in topola. Razvoj traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči. European-Mediterranean species. Nomi-nate subspecies extends to most of Europe, is absent in island countries of the Atlantic, in Norway, Finland, Romania and Turkey; in Sweden lives only in its extreme south. In Asia discovered in the Caucasus and Syria, in Africa solely in Morocco. At the beginning of the 20th century still quite common in central Slovenia. There followed a rapid decline in its numbers, and in 1970 (Vetrno, leg. B. Leskovic) the spe-cies was no longer found. In contrast to this, it was always rare in Slovenian Istria, whereas in the last three decades it has been occurring there in much higher numbers. Stenotope. In Slovenia predominantly colline species, seldom reaching high montane belt. Larvae develop in tree stumps and large inert tree trunks, and in the roots of coniferous trees, mostly Pine and Spruce, occasionally Fir and Larch. Exceptionally also attacking deciduous trees such as Alder and Poplar. Development lasts at least 3 years. Imagoes active at twilight and at night. ^> 003.00. PRIONUS Geoffroy, 1762 003.01. Prionus coriarius (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 50 (Cerambyx Coriarius)(1); SieGel, 1866: 94 (2); Martinek, 1875: 45 (3); Müller, 1949: 36, 651 (4); Mikšić, 1963: 59 (5); Mikšić & GeorGijević, 1971: 40 (6); Mikšić, 1971: 5, 6 (7); SaMa, 1988 (8); Drovenik, 1998: 91 (9); Drovenik, 1992: 153 (10); althoff & DanilevSky, 1997: 8 (11); Drovenik, 2002: 177 (12); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (13); Drovenik, 2004: 253 (14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem v juniju ni pogostna (2) / in Carniola, not frequent in June (2); Julijska krajina (5); Slovenija (6, 7, 11); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, »Potoče«, lPil (4); Kortine – Kubed, 11.7.1993, lcdEMa; Materija, lcdCRa (4); Slavnik, 21.6.2003, lcdDKo. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (4); Ajdovščina, Rodik, Čuk, lMil (4); Gabrje, Volče, 9.8.1909, lcdEPr; Kozana, Lazno, Goriška Brda, 23.8.1909, lcdEPr; Kromberk, 30.6.2001, lcBZd dSBr; Kurnik, 15., 22.7.1986, lcdSBr; ibidem, 29.6.1987, 7.1987, lRJe cdSBr; Most na Soči, ld Mch (4, 8); Panovec, 12.7.2003, lcBZd dSBr; Ponikve, Štanjel, 13.3.2005 (ostanki), lc-SPo dSBr; Šebrelje, na deblu Padus avium, lcdGMu (4); Volče, zvečer v letu, lSGa (4); ibidem, 8.1970, lcdEPr. 108 Prelom novi 02.indd 108 # 17.2.2006 14:02:18 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Gorenjsko: Begunjščica, 8.1909, lcdEPr; Bohinj, 20.7.1921, lcMHa dBDr; ibidem, 1.8.1948, lcdSBr; Kopišča, 2.5.1975, lcdBDr (9); Mlaka, Knežji potok, 27.7.1999, lSGo cdDKo; Pl. Krstenica, 7.1932, lcMHa dBDr; Pl. Talež, lcdIFe; Pungert, 7.1917, lcdSvi (5); Radovljica, 23.7.1884, ldMik cAGs; ibidem, 7.1924, lcdJSd; Ribčev Laz, 30.7.1931, lcMHa dBDr; Stol, Karavanke, 7.1911, lcdEPr; Sv. Miklavž, Moravče, 5.8.1923, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 5.8.1991, lcdBKo; Ukanc, 5.8.1957, lcdSBr; ibidem, 28.8.1977, lAGo cCCS dSBr; Volčji Potok, 7.1992, lVKr cdBDr; Zg. Tuhinj, 7.1956, 30.7.1957, lcdBDr (13); Železniki, 1.9.1968, 23.7.2002, lcdBKo. Notranjsko: Borovnica, 16.8.1924, lcMHa dBDr; Bukovje, 21.8.1956, lcdEPr; Gabrovec, 25.6.1997, lSGo dDKo; Hotedršica, 7.1941, lcdSBr; Hrušica, naselje, lcd GMu (4); Košana, lcdG-Dr (4, 8); Kovk, vrh, lcdABi (4); Lom – Vojsko, ld Mch (4); Orehek, 9.8.1958, lcdEPr; Ostrožno Brdo, lMBo cdEBo; Planina, Rakek, 10.7.1915, lcdAGs; ibidem, 10.8.1974, lcdBDr (12); Postojna, 29.7.1950, lcdEPr; Rakek (12); Rakitna, lcdIFe; ibidem, lcdMZd; Razdrto, 8.1912, lcdEPr (4, 8); Senožeče, v bukovem štoru, lSto (4, 7); Vrhnika, 25.6.1992, lTTr cCCS dSBr; Vrzdenec, 8.9.1976, lcdMZd; Zaplana, 20.8.1980, lcdBKo. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 18.7.1986, 28.7.1990, 10.8.1993, 20., 25.7.2001, 30.7.2005, lcdMZd; Ljubljana, 23.7.1912, 15.7., 7.8.1913, 30.7.1918, 4.8.1921, lcdJSd; ibidem, 9.7.1920, lcdJSd (5); ibidem, 4.8.1932, 25.7.1934, lcdAGs; ibidem, 24.7., 20.8.1935, lcdMHa; ibidem, 26.7.1936, lČul (5); ibidem, 9.8.1941, lcdSBr; ibidem, 26.7.1979, 3.8.1981, 26.8.1987, lcdBKo; Rožnik, 8.1899, lcMHa dBDr; Tomačevo, 17.8.1965, lcdSBr. Dolenjsko: Draga, Ig, 4.8., 17.8.1976, 5.8., 12.8., 14.8. 1977, 15.8.1978, 26.7.1980, 8.1981, lcdSBr; Kočevje, 24.7.1948, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 1908, lcdMHa (10); Kremenica, Hrib, 5.8.1976, 12.8.1985, 5.8.1990, 10.8.1995, lcdSBr; Kren, 1.7.1994, lcdMKa; Krško, 7.1904, lcdAGs; Kum, 8.1939, lcdAGs; Mala Stara vas, 400 m, 22.7.1988, lcdŽVr; Male Lašče, 8.1985, lcdAVr; Mokrec, 25.8.1974, ldSBr cBDr; Soteska, Straža, 1912, lcdJSd; Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 1900, lcMHa dBDr; Turjak, 22.9.1977 (elitra), lcdBDr; Uzmani, 690 m, 13.8.2000, lcdSBr; Vel. Trebeljevo, 13.8.2001, lcdMJu; Bela krajina: Preloka, 22.8.1989, lcVFu. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Boč, 700 m, 10.8.1996, lcdAVr; Gor. Radgona, okol. (3); Hrastje, Makole, 6.8.1953, 15.8.1994, 10.8.1996, lcdAVr; Hrastnik, 580 m, 12., 28.7., 2.8.1996, 15.8.2001, lAKa cCCS dSBr; Gor. Radgona (3); Kalobje, 22.5.1986, lcdGKa; ibidem, 610 m, 9.8.1996, lGKa cdAVr; Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 28.7., 25., 31.8.1987, 8.–17.8.1988, 5., 12.8.1989, 6.8.1990, 30.7., 1.8.1991, 26., 31.7., 8.8.1992, 3.–11.8.1993, 9., 11.8.1994, 13.7.1996, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (13); Kozjansko, Krofeljnova jama, 328 m, 25.6.2003 (elitra), lcdAVr; Ljubno ob Savinji, 8.1975, lcdBDr; Lobnica, potok, lcdJPe; Mele, 8.1996, lcdBDr; Orehovci, 3.8.1975, 8.1984, 25.7.1986, lcdBDr; ibidem, 3.8.1976, lcVFu; Orehovski Vrh, 8.1971, lcdBDr; Planina pri Sevnici, 2.7.1925, lcdAGs; Pohorje, lcdJPe; Police, 15.7.2003, lcdBDr; ibidem, 7.8.2003, lBDr cdSSt; Radlje ob Dravi, 30.8.1978, 3.8.1991, lcdBKo; Stari grad, Konjiška gora, 30.7.1976, lcdBDr; Sv. Jeronim, Vransko, lBKr cCCS dSBr; Topolšica, 4.8.1985, lcdBDr; Velenje, 8.8.1989, lcdGKa; Vetrnik, 20.6.2003, lAKa cCCS dSBr; ibidem, 703 m, Castaneo-Fagetum, 24.6.2003 (luč), lcdAKa; Zavratnik, 5.5.1999, lcBDr dSBr (elitra); Zg. Hoče, 350 m, 20.7.1998, lTLe cdŽVr. Koroško: Belšak, 14.8.1989, lGBo cSPo dSBr; Jezersko (5); Strojna, 8.1985, lcdBDr; Virnikov Grintovec, 20.9.1970, lEPr cBDr dSBr (elitre). Prekmurje: Bukovnica, 27.7.1997, lcdDKo; Dobrovnik, 15.8.1998, lSGo cdDKo; Dol. Bistrica, mrtvica Berek, 18.7.1995, lcdBDr; Gančani, 31.7.1998, lcdDKo; Kobilje, 26.7.1972, lcdBDr; Muriša, 16.7.1998, lcdDKo; Murska šuma, 14.8.1998, lcdDKo. 109 Prelom novi 02.indd 109 # 17.2.2006 14:02:18 SCOPOLIA 58 - 2006 # Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi, razen na Irskem; v Veliki Britaniji, na Norveškem, Švedskem in Finskem živi le na njihovem južnem delu. V Aziji je znana s Kavkaza, iz Zakavkazja, Turčije in severnega Irana, v Afriki pa iz severne Alžirije. V vsej Sloveniji je pogostna, številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na bukvi in hrastu, poleg tega tudi na drugih listavcih: Alnus, Betula, Carpinus, Corylus, Castanea, Salix, Ulmus, Malus, Cerasus avium, izjemoma tudi na iglavcih: Picea in Pinus. Ličinke se razvijajo v starih posušenih ali trhlih deblih. Generacijska doba traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči. Turanic-European-Mediterranean species. Distributed throughout Europe, except Ireland; in Great Britain, Norway, Sweden and Finland it lives solely in their southernmost parts. In Asia known within the Caucasus, Transcaucasus, Turkey and northern Iran, in Africa in northern Algeria. Common within the whole of Slovenia, with its abundance and population density re-maining constant. Stenotope. Colline to high montane sil-vicole species. Polyphagous mostly in Beech and Oak, besides other deciduous trees: Alnus, Betula, Carpinus, Corylus, Castanea, Salix, Ulmus, Malus, Cerasus avium, also occasional-ly in coniferous trees: Picea and Pinus. Larvae develop in old, dried up or putrefied tree trunks. Generation period lasts at least 3 years. Imagoes active at twilight and at night. # 004.00. TRAGOSOMA Serville, 1832 004.01. Tragosoma depsarium (linnaeuS, 1767) Literatura / References: SieGel, 1866: 94 (Tragosoma depsarum)(1); Drovenik, 1993: 26 (2); althoff & DanilevSky, 1997: 8 (3); SaMa, 2002: 10 (4). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem zelo redka na gozdnih območjih v visokih gorah (1) / in Carniola very rare in forested areas in high mountains (1); Slovenija (3, 4); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Trenta, 6.8.1952, ldŠMi, cBDr (2). ^> Holarktična vrsta. Ta redka boreomontan-ska vrsta živi od Fenoskandije do Balkana, v severni Italiji, na območju Alp in Pirenejev, v severni Rusiji do Sibirije in v Severni Ameriki. V Sloveniji je izjemno redka. Najdena sta bila le 2 osebka. Prvi osebek je v Schmidtovi zbirki in je bil ujet v sredini 19. stoletja na Kranjskem, drugi pa v sredini 20. stoletja v Trenti (leg. Š. Michielli, 1952). Stenotop. Predvsem montanska silvikolna vrsta. Oligofag na borovcih, redkeje tudi na drugih iglavcih: Picea, Abies in Larix. Ličinke se razvijajo v prizadetih deblih, štorih, vetrolo- Holarctic species. This rare boreomontane species lives from Fenoscandia to the Balkans, in northern Italy, the Alps and Pyrenees, in northern Russia to Siberia, and in North America. Very rare in Slovenia, with only 2 specimens found so far. The first, which was caught in the mid-19th century in Carniola, is in Schmidt’s collection, while the second was caught in the mid-20th century in Trenta (leg. Š. Michielli, 1952). Stenotope. Predominantly montane sil-vicole species. Oligophagous in Pines, rarely also on other coniferous trees: Picea, Abies and 110 Prelom novi 02.indd 110 # 17.2.2006 14:02:19 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae mih in na ležečih hlodih. Razvoj traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči, pa tudi podnevi, zlasti samice. Larix. Larvae develop in ailing trunks, stumps, wind-broken trees and in logs. Development lasts no less than 3 years. Imagoes active du-ring dusk and at night, also during daytime, especially females. # LEPTURINAE 005.00. XYLOSTEUS frivalDSky, 1838 005.01. Xylosteus spinolae frivalDSzky, 1838 a. X. s. spinolae frivalDSzky, 1838 Literatura / References: Müller, 1949: 44 (1); Mikšić & GeorGijević, 1971: 57 (2); Mikšić, 1963: 63 (3); Mikšić, 1971: 8 (4); horion, 1974: 16 (5); Drovenik, 1978: 122 (6); Drovenik: 1986: 93 (7); SaMa, 1988: 54 (8); Drovenik, 1992: 154 (9); Drovenik, 1993: 26 (10); Drovenik & Steiner, 1995: 101 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 8 (X. s. rufiventris)(12); Drovenik, 1998: 92 (13); SaMa, 2002: 10 (14); Drovenik, 2002: 177 (15); Drovenik, 2004: 253 (16). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2, 3, 5, 12, 14); Julijska krajina (3); Istra: severna Istra (2); Slavnik, lMar (1, 3, 8). Primorsko: Ajdovščina, Rodik, 20.11.1993, lcdEBo; Livek, 6.1946, lMie (1, 8); Lokve, lcdGDr; Matavun, lcdEBo; Naklo, lcdUPo; Nemci, okolica,14.4.1917, lcdGSp (1, 8); Predmeja, lcdUPo; Trnovski gozd (3). Gorenjsko: Blegoš, 20.5.1979, lcdVFu; Javorniški Rovt, 2.6.1979, lcdVFu; Jermanca (13); Kamniška Bistrica – Presedljaj, 2.4.1978, lcdVFu; Komna, 7.7.1984, lcdVFu; Korošica, potok (12); ibidem, 30.11.1975, lcdVFu; Kot, 15.7.1975, lcBDr dSBr; Kriška gora, 12.1981, lcdVFu; Lom – Tržič, 1982, lcdVFu; Lubnik, 30.5.1926, lcMHa dBDr; ibidem, 29.11.1979, 21.11., 12.1981, lcdVFu; Menina pl., Les, 10.10.1976, lcdBDr (16); Mladi vrh, 4.11.1979, lcdVFu; Pl. Konjščica, 16.10.1990, lcdVFu; Podljubelj – Kofce, 3.11.1981, lcdVFu; Ratitovec (6); Roblekov dom, 10.5.1981, lcdVFu; Snežna jama na Obranci, Mežakla, 6.7.1922, lcdEPr (1); Soriška pl. (7); Stol, Karavanke, 20.6.1976, lcdVFu; Ukanc, 4.6.1978, lAGo cCCS dSBr. Notranjsko : Abram, 21.4.1979, lcdVFu; Dobec, 2.11.1996, lcdEBo; Fameljska Loza, 29.6.1909, lLKu (1, 3, 8);Gašperjev hrib, 29.6.1976, lcdBDr; Hleviška pl., 15.4.1979, lcdVFu; Javornik, Javorniki, na leski, 18.10.1973, lcdSSt; Javorniki, 24.10.1971, lcdBDr (15); ibidem, 12.4.1975, lcdVFu; Krim, 8.6.1975, 10.6.1987, lcdVFu; ibidem, 900 m, 24.3.1991, lcdŽVr; ibidem, 27.10.1991, lMBo cdEBo; ibidem, 5.1998, 5.1999, lcdMZd; Leskova Dolina, 24.6.1977, lcBDr dSBr; Nanos, 16.7.1912, lcdAGs (1, 8); ibidem (3); Novokrajska jama, lMBo cdEBo; Rakov Škocjan (15); Snežnik (8); Snežnik, pri Čabranski Polici, lcdAGs (1); Suhorje, 27.11.1993, lcdEBo; Vremščica, 1.7.1977, lcdVFu. Ljubljana z okolico: Toško Čelo, 560 m, 28.5.1998, lcdDKo. Dolenjsko: Eleonorina jama, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (11); Gorjanci, lcdBDr (9); Kočevski Rog, zemeljske pasti, 13.6.1978, lcdBDr; Kum, 9.7.1987, lcdBDr; Kurešček, 7.4.1979, lcdVFu; ^> 111 Prelom novi 02.indd 111 # 17.2.2006 14:02:19 # SCOPOLIA 58 - 2006 Mokrec, 31.1.1949, 1 mrtev osebek v jelovem štoru / 1 dead specimen in Silver Fir stump, lcdS-Br; ibidem, 15.11.1974, 19.1.1975, lcdVFu; ibidem, 3.3.1978, 5.1984, 16.5.1986, 13.4.1988, 10.6.1997, 17.9.2004 (660 m), lcdMZd; ibidem, 10.2.1979, 22.11., 12.1981, lcdVFu; Stojna, 10.9.1974, lcdBDr; Taborska jama, restavracija, 19.5.1971, lcdEPr; Travna gora, 1.2., 10.1975, lcdVFu. Štajersko: Dleskovška planota-Veža, 7.1983, lcdBDr; Konečka pl., 26.10.1989, lcdVFu; Konjiška gora, 15.10.1977, lcdVFu; Logarska dolina, plan. dom, 9.6.1988, lcdBDr (10); Nova Štifta, 5.4.1975, lcdVFu; Paški Kozjak, 13.3.1977, lcdVFu; Robanov kot, 20.10.1979, lcdVFu; Rog, žaga, Kočevski Rog, 13.7.1978, lcdBDr; Solčava, 7.1929, 9.6.1932, lDČe cdAGs. Koroško: Košenjak, 24.10.1978, cdVFu. # Južnoevropska gorska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena skoraj na vsem Balkanskem polotoku (ni znana iz Grčije, Turčije in Albanije), v Avstriji (Koroška) in v skrajni severovzhodni Italiji (Julijske Alpe). V evropskem delu Turčije in na Kavkazu živi podvrsta X. s. caucasicola plavilStShikov, 1936. Nominatna podvrsta v Sloveniji ni redka in živi predvsem v gorah. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do visokomontanska higrofilna silvikolna vrsta. Glavna hranilna rastlina je leska, redkeje gostuje tudi na vrstah: Fagus sylvatica, Abies alba in Picea abies. Ličinke se razvijajo v spodnjem delu poškodovanih leskovic* in vrtajo rove od zgoraj navzdol, tako da se zabubijo na ravni zemlje ali pa celo nekoliko nižje. Po opazovanjih M. Zdešarja, se zabubijo do 5 cm nad ravnijo zemlje, izletno luknjo pa napravijo kak centimeter nižje. Ontogenetski razvoj traja 2 leti. Imagi so aktivni ponoči. Pogosto se ulovijo v zemeljske pasti s kisom. * leskovica pri pleteršniku (Slovensko-nemški slovar 1 A-O, 1894) na podlagi gradiva pri a. Murku, a. janežiču in v časopisu Zora razloženo z nemško besedo »die Haselruthe«. Ruthe je starejša pisna oblika (po veljavnem nemškem pravopisu) za Rute, za pojem, ki označuje »dolgo, tanko, ravno vejo«, tudi »šibo«. South European montane species. No-minate subspecies distributed throughout most of the Balkans (unknown in Greece, Turkey and Albania), in Austria (Kärnten) and in the extreme corner of northeastern Italy (Julian Alps). The European part of Turkey and the Caucasus inhabited by the subspecies X. s. caucasicola plavilStShikov, 1936. Nominate subspecies within Slovenia is not rare and lives mostly in the mountains. Abundance and population density are stable. Stenotope. Colline to high montane hy-grophilous silvicole species. Principal foodplant is Hazel, occasionally visits other species: Fagus sylvatica, Abies alba and Picea abies. Larvae develop in the lower parts of injured Hazel branches and bore from the top down, in order to pupate on level ground or even somewhat lower. Based upon observations by M. Zdešar, they pupate up to 5 cm above the surface and burrow the emergence hole about a centimetre lower. Ontogenetic development last 2 years. Imagoes active at night. Often they are caught in traps containing vinegar. ^> 112 Prelom novi 02.indd 112 # 17.2.2006 14:02:19 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 006.00. LEPTORHABDIUM kraatz, 1879 006.01. Leptorhabdium illyricum (kraatz, 1870) Literatura / References: Müller, 1949: 44 (Leptorrhabdium illyricum)(1); Mikšić, 1963: 64 (2); Mikšić & GeorGijević, 1971: 59 (3); Mikšić, 1971: 8 (4); SaMa, 1988: 56 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 9 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3); Slovenija (6). Notranjsko: Gomance, Lupova draga, lRSi cdAGs (1, 3, 4, 5); Vel. Pasica, Krim, lcdFJu. # Zelo redka zahodnobalkanska gorska en-demna vrsta. Razširjena je od Krima in Snežnika v Sloveniji do jugozahodne Makedonije. V Sloveniji sta bila ujeta samo dva primerka v začetku in na koncu 20. stoletja na zgoraj navedenih najdiščih. Stenotop. Montanska silvikolna ksilofa-gna vrsta. Hranilne rastline niso znane, prav tako nimamo drugih bionomskih in ekoloških podatkov. Very rare Western Balkans, montane, endemic species. Distributed from Mt Krim and Mt Snežnik in Slovenia to southwestern Macedonia. Only two specimens caught in Slovenia in the beginning and the end of the 20th century in the above-mentioned localities. Stenotope. Montane silvicole xylophagous species. Foodplants are unknown, and neither do wet possess any other bionomic or ecological information. ^> 007.00. RHAMNUSIUM latreille, 1829 007.01. Rhamnusium bicolor (Schrank, 1781) a. Rh. b. bicolor (Schrank, 1781) Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (Rh. Salicis)(1); Müller, 1949: 43 (2); Mikšić & GeorGijević, 1971: 67 (3); Mikšić, 1963: 63 (4); Mikšić, 1971: 9 (5); SaMa, 1988: 11 (6); Drovenik, 1992: 154 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 9 (Rh. gracilicorne)(8); SaMa, 2002: 11 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redek (1); Slovenija (3, 4, 8, 9); Kranjsko (Rh. salicis), lcdFSc vSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (2, 6); Gorica, okol. (4). Ljubljana z okolico: Golovec, 19.6.1912, lcdJSd; Ljubljana, 16.6.1910, ldAGs cMHa; ibidem, 1912, lcdJSd; Ljubljana, okol., 26.6.1911, lcdAGs; Rakovnik, 26.6.1911, lcdAGs. Dolenjsko: Grič (= Krško), lAGs (4, 7); Kostanjevica na Krki, 6.1908, lcMHa dBDr (7). Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v večjem delu Evrope, manjka na Pirenejskem polotoku, v Skandinaviji, European-Mediterranean species. No-minate subspecies distributed in the greater part of Europe, missing only in the Pyrenees, 113 Prelom novi 02.indd 113 # 17.2.2006 14:02:19 SCOPOLIA 58 - 2006 # # Danski in v atlantskih otoških državah; iz Finske je znano samo osamljeno najdišče z juga države. V srednji Italiji meji na podvrsto Rh. b. demaggii tippMann, 1956, v Grčiji, Turčiji in na Kavkazu pa na druge vrste iz tega rodu. V Sloveniji je bila vedno redka. Zadnji nam znani primerki so bili ujeti leta 1912 v Ljubljani in na Golovcu. Možno je, da so Bianchijevi primerki iz Ajdovščine najdeni še nekoliko kasneje. Ker je ta kozliček lahko opazen in pri nas ni bil ujet že okoli 90 let, je precejšna verjetnost, da je v Sloveniji izumrl, vsaj v njenem osrednjem delu. V hrvaški Istri so bili pri kraju Boljun (južno od Učke) najdeni zadnji primerki 2.6.1960 (DeMelt & SchurMann, 1964: 27/87). Stenotop. Planarna in kolinska vrsta. Polifag predvsem na topolu in vrbi, poleg tega živi tudi na drugih listavcih: Fagus, Ulmus, Quercus, Castanea, Juglans, Platanus, Prunus, Robinia, Tilia, Acer in Aesculus. Ličinke se razvijajo v odmrlih in živih deblih, najraje na mestih med zdravim in trohnečim lesom. Življenjski ciklus traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči. Scandinavia, Denmark and on island countries of the Atlantic; a sole locality found in the south of Finland. In central Italy borders with subspecies Rh. b. demaggii tippMann, 1956, in Greece, Turkey and the Caucasus with other species of this genus. Has always been rare in Slovenia. Last known specimens caught in 1912 in Ljubljana and on Golovec. It is possible that Bianchi’s specimens from Ajdovščina were found somewhat later. Considering that this Longhorn Beetle is easily spotted and has not been caught here in over 90 years, it is most likely that it is extinct in Slovenia, at least in its central regions. The last specimens caught in Croatian Istria near Boljun (south of Učka) on June 2nd, 1960 (DeMelt & SchurMann, 1964: 27/87). Stenotope. Planarian and colline species. Polyphagous chiefly in Poplar and Willow, also found on other deciduous trees: Fagus, Ulmus, Quercus, Castanea, Juglans, Platanus, Prunus, Robinia, Tilia, Acer and Aesculus. Larvae deve-lop in dead or live trunks, preferably in areas in between healthy and rotting wood. Life cycle lasts 2 or 3 years. Imagoes active during dusk and at night. ^> 008.00. RHAGIUM faBriciuS, 1775 a. RHAGIUM s. str. 008.01. Rhagium (Rhagium) inquisitor (linnaeuS, 1758) a. Rh. (Rh.) i. inquisitor (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Rh. indagator) (1); Müller, 1949: 42, 43 (Rh. inquisitor)(2); Mikšić, 1963: 63 (3); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Rh. inquisitor)(4); titovšek, 1969: 238 (Rh. inquisitor)(5); Mikšić, 1971: 9 (Rh. (Hargium) inquisitor)(6); SaMa, 1988: 8 (Rh. inquisitor)(7); Drovenik, 1977: 78 (Rh. inquisitor)(8); Drovenik: 1986: 89 (Rh. inqusitor)(9); Drovenik, 1992: 154 (Rh. inquisitor)(10); Drovenik & Steiner, 1995: 101 (Rh. inquisitor)(11); althoff & DanilevSky, 1997: 9 (12); Drovenik, 1998: 92 (Rh. inquisitor)(13); Drovenik, 2000: 306 (Rh. inquisitor)(14); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (15); Drovenik, 2004: 253 (16). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (1); Julijske Alpe (3); Slovenija (6, 12); Kranjsko (Rh. indagator), lcdFSc vSBr. Istra: Kokoš, vznožje, 400 m, 9.5.1968, ličinke in hrošči v posekanih deblih s premerom 15 cm črnega bora (Pinus nigra) / larvae and beetles in cut-down trunks of Austrian Pine (Pinus 114 Prelom novi 02.indd 114 # 17.2.2006 14:02:19 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae nigra) with a diameter of 15 cm, lcdJTi (4); Kozina, 4.5.1993, lcdSSt; Slavnik, 30.5.1981 (700-1000 m), 23.6.1991 (850-1000 m), lcdSSt; ibidem, 12.6.1984, lcdSBr; ibidem, 2.5.2001 (900-1000 m), lSGo cdDKo; Socerb, 15.4.2002 (e.l.), 19.4.2003 (e.l.), lcdMZd; Videž, 580 m, 17.5.1968, v deblu obžaganega črnega bora (Pinus nigra), in trunk of sawed Austrian Pine (Pinus nigra), lcdJTi (4). Primorsko: Divača (2); ibidem, 1950, lcdEPr; ibidem, 27.4.1977, lcdVFu; Kobilja glava, 6.1911, lcdEPr (2, 7); Krnica, Trnovski gozd, 6.1911, lcdEPr; Kucelj, 28.6.1988, lcdBDr; Livek, 9.1919 (2, 7); Lokavec, 17.5.1976, lcdSSt; Mali Golak, 8.1.1909, lcdEPr; Nemci, 16.6.1978, lcdMZd; ibidem, 18.6.1978, lcdBDr; Panovec, 30.5.2001, lcBZd dSBr; Podgrad pri Vremah, lcdSSc; Predmeja, 19.7.1909, lcdEPr (2, 7); Predmeja – Mali Golak (2); Prvačina, na Pinus ni-gra (2, 6); Replje, 10.3.1991, lRJe cdSBr; Rodik (2, 7); Smrekova draga, 8.11.1952, 13.12.1953, lcdEPr; ibidem, 27.10.1975, lcdBDr; ibidem, 1240 m, 21.6.2002, lcGKa dSBr; Šmarje pri Sežani (2, 7); Trenta, 26.7.1980, 9.–20.5.1981, lcdMZd; Trnovski gozd (3, 7); ibidem, lcdABi; ibidem, 25.7.1987, 21.5.1989, lMBo cdEBo; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt. Gorenjsko: Bohinj, 8.1899, lcMHa dBDr; Češnjice v Tuhinju, 9.5.1987, lcdSBr; Črna prst, 28.5.1911, lcMHa dBDr; Dobrča, 13.6.1976, lcdVFu; Dolsko, 23.11.2000, oBDr; Dom na Govejku, Škofja Loka, 31.3.1985, lcdVFu; Dom pod Storžičem, 3.11.1973, lcdBDr; Dom v Kamniški Bistrici (13); Golica, 30.5.1909, lcdEPr; (2, 7); Golica – Planina, 26.6.1986, lcdSBr; Kamnik 2.7.1911, lcdAGs; Kamniška Bistrica, Iverje, 11.5.1986, lcdSBr; Kopišča (13); ibidem, 23.5.2001, lcdSBr; Korensko sedlo, 17.6.2003, lcdSBr; Korošica, potok, 10.4.1976, lcdVFu; ibidem, 29.11.1983, lcdSBr; Košutnik, 31.5.1991, 20.6.2000, lcdSBr; ibidem, 1400 m, 23.7.2001, lcdSBr; Kranjska Gora, 8.11.1975, lcdVFu; Krvavec, 25.7.1925, lcdJSd; ibidem, 1560 m, 24.5.2001, lcdSBr; Lubnik (8); ibidem, 29.4.1934, lcMHa dBDr; ibidem, 13.7.1978, lcdVFu; Martuljek, 8.7.1977, lcdBDr; Mavčiče, lcdIFe; Medno, 28.3.1948, lcdSBr; Menina pl., Les, 10.10.1976, lcdBDr (16); Mošenik, 19.5.1986, lcdSBr; Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcdEPr; ibidem, 18.7.1967, lcdBDr; Pišnica, 30.6.1912, lcdJSd; Pl. Kofce, 8.4.1978, lcdVFu; Pl. Konjska dolina, 4.10.1988 (1400 m), 3.10.1997 (1250 m, larva), lcdAVr; Planina pod Golico, 15.5.1983, lcdSBr; Pl. Jezerca, Krvavec, 1.1.1976, lJCa cdBDr; Pl. Konjščica, 26.6.1911, lcdEPr; Pl. Talež, lcdIFe; Pl. Vogar, 12.7.1936, lcMHa dBDr; ibidem, 21.10.1979, lcdVFu; Rečica, skladišče lesa, 13.4.1993, lGBa cCCS dSBr; Sorica, 28.7.1973, lcdBDr (9); Soriška pl., 1300 m, 23.6.1982, 12.7.1986, lcdSSt; Sorško polje, 20.8.1933, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (14); Stara Fužina, 27.3.1977, lAGo cCCS dSBr; Studor v Bohinju, 30.5.1933, lcMHa dBDr; Sv. Ambrož pod Krvavcem, 22.11.1974,, Sv. Jošt nad Kranjem, 29.3.1969, lcdBDr & cAVr; Sv. Vid, Menina pl., 1.12.1976, lcdBDr; Škofja Loka, 13.4.1982, 1.3.1985, 21.2.1997, lcdBKo; Šobec, 7.5.1996, lcdBDr; Triglav (2, 7); Uskovnica, lcdMZd; Vrata, 16.6.1969, lcdBDr; Vršič, Jul. Alpe, 21.6.1971, lcdBDr; Zg.Tuhinj, 5.1954, lcdBDr (16); Zlato Polje, Kranj, 30.5.1969, lcdBDr; Železniki, 23.6.1984, lcdSSt; Žirovnica, reka Završnica, 24.5.1931, lcMHa BDr. Notranjsko: Cerknica, 11.5.1968, lIFe cdBDr; Javornik, Javorniki, 1000 m, 26.10.1978, lIFe cdBDr; Kalce, 12.6.2004, lŠAm cBIS dBDr; Koren, Stara Vrhnika, 7.6.1991, lcdŽVr; Koritnice, 20.5.1996, lcdSPo; Krim, 31.7.1986, lcdVFu; ibidem, 900 m, 10.6.1991, 7.5.1999, lcdAVr; Ljubljanski vrh, 10.4.1969, lcdBDr; ibidem, 700 m, 3.9.1994, lcdAVr; Nanos (2, 7); ibidem, 24.5.2003, lcdDKo; Pevc, 10.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Planina, Rakek, 13.4.1975, lcdVFu; Pokojišče, 3.6.1988, lcdSBr; Prestranek, 12.5.1954, lcdEPr; Rakek, 21.5.1916, lcdJSd; Rakov Škocjan, lcdSSc; ibidem, 4.5.2005, lcSPo dSBr; Senožeče, 8.4.1981, lcdMZd; Snežnik, na jelki, lRSi (2, 7); ibidem (3); Suha reber, 9.5.1983, lcdSPo; Virje, Podpeč, 26.4.2002, lcdAVr; Volčji vrh, 30.6.1987, lcdBDr; Vremščica, 20.5.1928, lcdEPr; Železnik (=Kopitov vrh), 27.5.1987, lcdSBr. 115 Prelom novi 02.indd 115 # 17.2.2006 14:02:19 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Ljubljana z okolico: Brdo, Ljubljana, 23.2.1974, lcdBKo; ibidem, 15.5.1979, lcdMZd; Brezje pri Dobrovi, 20.3.1979, 20.4.1980, 4.4.1999, 1.5.2001, lcdMZd; Črnuče, 2.3.1911, lcM-Ha dBDr; ibidem, 21.4.1973, lcdBDr; Črnuče – Trzin, 26.4., 1.5.1977, lcdVFu; Dobrova, 25.3., 24.8.1976, 9.6.1978, lcdMZd; Golovec, 28.3.1913, lcdJSd; ibidem, 2.5.1980, 2.1989, 26.10.1989, lcdVFu; Koseze, 10.2.1989, lMRe cdŽVr; Ljubljana, 5.6.1906, lcdWng (3); ibidem, lcdJSs; ibidem, 26.5.1916, 23.5.1918, lcdJSd; Rožnik, 8.1899, lcMHa dBDr; ibidem, lcdIFe; Sostro, reka Betežica, 10.3.1978, lcdVFu. Dolenjsko: Draga, Ig, 11.4.1982, lcdSBr; Goteniški Snežnik, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (11); Janče, 17.1.1975, lcdVFu; Kum, 4.6.1988, lVFu cCCS, dSBr; Krško, »Lepa vas«, 16.1.1908, lcdAGs; Kum, reka Sopota 28.3.1989, lcdVFu; Marela, 14.5.2004, lAKa cCCS dSBr; Medvedov graben, 10.5.1989, lcdVFu; Mokrec, 10.1986, lcdMZd; ibidem, 19.4., 4.5.1980, lcdSBr; Mokrec, Sive doline, 6.6.1982, lcdSBr; Novo Mesto, 23.6.2004, lcdMZd Podturjak, 12.6.1980, 22.3.1981, lcdSBr; Prnovše, Radeče, 1964, bube in hrošči pod lubjem v neobeljeni hlodovini in pod lubjem suhih stoječih borov (Pinus sp.) (5); Sevnica, 2.4.1928, lcdWng (3); Stojna, 22.3.1936, lcdEPr; Stružnica, 11.6.2002, lcdSBr; Škofljica, skladišče lesa, 15.4.1993, lGBa cCCS dSBr; Škrilje, 22.3.1981, lcdSBr; Travna gora, 24.11.1968, oBDr; ibidem, 4.10.1976, lcdMZd; ibidem, 3.6.1985, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (10); Velika stena, 3.6.1987, lcdBDr; Žvirče, 24.5.1931, lcdJSd. Štajersko: Bohor, 2.9.1972, lcdBDr; Brežice, 29.4.1914, lcdAGs; Golte, 28.6.1983, lcdBDr; Hrastje, Makole, 6.11.1993, 1.10.1998, lcdAVr; Hrastnik, 27.6.1999, lAKa cCCS dSBr; Jezerski vrh, Pohorje, 1400 m, 17.5.1997, lcdAVr; Kal, Golte, 3.7.2002, lcdMZd; Kalobje, 20.11.1926, ldVKo cEJa; ibidem, 20.5., 4.6.2004, lcGKa dSBr; Kolonija, 29.4.1988, 18.1., 1.2.1992 (e.l.), 22.4.1994, lcdŽVr; Konečka pl., 26.10.1989, lcdVFu; Konjiška gora, 25.2.1977, lcdBDr; ibidem, 950 m, 14.9.1992, lcdAVr; Kozjanski regijski park (15); Lamprehtov potok, lcdJPe; Logarska dolina, 30.7.1986, lcdBDr; Lokavci, 18.3.2004, lcdBDr; Luče – Raduha, 900 m, 6.6.2003, lcdB-Dr; Macelj, 4.5.1953, lcdPNo (3); Maribor, lcdJPe; Maribor, okol., lcdJPe; Motnik, 9.5.1987, lcdSBr; Golte, 1.5.1994, lcdBDr; Mrzlica, 13.6.1991, lcdVFu; Olimje, 5.5.1933, lcdEJa; Paški Kozjak, 13.3.1977, lcdVFu; Pl. Loka, 1.10.1994, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; Radlje ob Dravi, 20.3., 31.10.1977, 3.1981, lcdBKo; Ribnica na Pohorju, 800 m, 17.5.1997, lcdDKo; Robanov kot, 20.10.1979, lcdVFu; Rogla, 4.10.2002, lcdMZd; Smrekovec, 1400 m, 18.6.2002, lcdDKo; Sv. Trije kralji, Pohorje, 1200 m, 1.5.1988, lcdŽVr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6., 27.8.1994, lcdSSt; ibidem, 30.4.1995, lcdBDr; Vel. Pirešica, 26.3.1982, lcdBKo; Velka, 19.5.1984, lBVr cCCS dSBr; Zavratnik, 5.2.1993, 24.5.1996, 2.6.1998, lcdBDr. Koroško: Košenjak, 4.4., 24.10.1978, lcdVFu; Košenjak, vrh, 11.2.1974, lcdBDr. Prekmurje: Bukovnica, 200 m, 16.5.1999, lcdDKo; Lendavske Gorice, 15.5.1998, lcdAVr; Žitkovci, 21.5.1970, lcdBDr. ^> Holarktična vrsta. Živi po vsej Evropi (manjka le v Islandiji in na Irskem), v severni Aziji do Japonske in v Severni Ameriki do Mehike; njena nominatna podvrsta je razširjena od Evrope do Altaja. V Sloveniji je zelo pogostna, številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na boru in Holarctic species. Occurs throughout Eu-rope (missing only in Iceland and Ireland), in northern Asia to Japan, and in North America to Mexico; its nominate subspecies is distri-buted from Europe to Altai. In Slovenia very common, abundance and population density constant. Stenotope. Colline to high montane silvi-cole species. Polyphagous mainly in Pine and 116 Prelom novi 02.indd 116 # 17.2.2006 14:02:19 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae na drugih iglavcih: Abies, Picea, Larix, in tudi na listavcih: Betula, Fagus, Quercus. Ličinke se razvijajo pod lubjem v ličju zbolelih ali mrtvih debel. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, včasih tudi na cvetovih. other coniferous trees: Abies, Picea, Larix, and also deciduous trees: Betula, Fagus, Quercus. Larvae develop under bark within the bast of ill or dead trunks. Life cycle of 2 years. Imagoes are active during daytime and prefer to remain on their own foodplants, occasionally also on blossoms. # B. HAGRIUM Samouelle, 1819 008.02. Rhagium (Hagrium) bifasciatum faBriciuS, 1775 Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (1); Martinek, 187: 46 (2); Müller, 1949: 41 (Rh. bifasciatum)(3); Mikšić, 1963: 61 (4); Mikšić, 1971 (Rh. (Rh.) bifasciatum) (5); SaMa, 1988: 10 (Rh. bifasciatum)(6); Drovenik, 1977: 78 (Rh. bifasciatum)(7); Drovenik, 1978: 122 (Rh. bifasciatum)(8); Drovenik, 1980: 104 (Rh. bifasciatum)(9); Drovenik, 1986: 89. 93 (Rh. bifa-sciatum)(10); Drovenik, 1992: 154 (Rh. bifasciatum)(11); Drovenik & Steiner, 1995: 101 (Rh. bifasciatum)(12); althoff & DanilevSky, 1997: 9 (13); Drovenik, 1998: 92 (Rh. bifasciatum)(14); Drovenik, 2002: 206 (Rh. bifasciatum)(15); SaMa, 2002: 13 (16); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (17); Drovenik, 2004: 253 (18). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redkejši (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 13, 16); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Grant, 3.6.2000, lcdBKo; Lepena, 680 m, 3.7.1994, lcdŽVr; Mangart, 15.10.1966, lcdSSt; Predmeja (3); Predmeja - Mali Golak, 15.7.1909, lcdGSp (3); Pri Cerkvi (= Sv. Marija) (3, 6); ibidem, 13.5.2001, lAKa cCCS dSBr; Smrekova draga, 8.11.1952, 27.7.1953, lcdEPr; ibidem, 18.10.1970, 27.5.1975, lcdBDr; Trnovski gozd, lcdABi; ibidem, 28.6.1986, 4.9.1988, lMBo cdEBo; ibidem, 28.6.1986, 29.7.1987, lcdEBo; Velika Ledena jama v Paradani, 22.5.1975, lcdBDr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Zadnja Trenta,7.8.1954, lcdEPr. Gorenjsko: Begunjščica, 6.7.1917, lcMHa dBDr; Blegoš (9); ibidem, 1.6.1930, lcJSd; Čemšeniška pl., 19.6.1958, lcdEPr; Črna prst, 17.7.1910, 10.6.1923, lcMHa dBDr; Javorniški Rovt, 6.5.2001, lcdMJu; Jermanca (14); Kamnik, 2.7.1911, lcdAGs; Kamniška Bistrica, 7.1963, cBFG; ibidem, lcdIFe; ibidem, lcdMZd; Kamniške Alpe, 8.1908, lcMHa dBDr; Kamniško sedlo, 13.7.1919, lcJSd; ibidem, 1000 m, 10.6.1972, lcdBDr; Kokra (14); Komna, 28.6.1993, lcdMZd; Konec (14); Korošica, potok, 23.6.1974, lcdBDr (14); Kraljev Hrib, 10.4.1976, lcdBDr (14); Lom pod Storžičem, 10.11.1977, lcdMZd; Lubnik (7); Mežakla, lcdIFe; Mojstrovka (3, 6); Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcdEPr; ibidem, 18.7.1967, lcdBDr; Pišnica, 14.6.1931, lcJSd; Pl. Kofce, 10.11.1977, lcdMZd; Pl. Vogar, 15.7.1936, 6.6.1938, lcMHa dBDr; ibidem, 21.10.1979, lcdVFu; Planinica, Begunjščica, 4.11.1978, lcdVFu; Pokljuka, 6.1994, lcdBKo; Porezen, 10.9.1909, lcdEPr (3, 6); Ratitovec (8); Ribčev Laz, 15.5.1924, 8.1928, 10.6.1934, 18.6.1936, lcMHa dBDr; Sorica (10); Soriška pl. (10); ibidem, 1300 m, 23.6.1984, 16.9.1989, lcdSSt; Sorško polje, 6.1900, lcM-Ha dBDr; Soteska, reka Nevljica (15); Stol, Karavanke, 15.8.1919, lcJSd; Sv. Jošt nad Kranjem, 29.3.1969, lcdBDr; Škofja Loka, 10.3.1983, 25.3.1985, lcdBKo; Triglav (3, 6); Zg. Tuhinj, 5.1954, lcdBDr (18); Žagana peč (14); Železniki, 2.5.1968, lcdBKo. ^> 117 Prelom novi 02.indd 117 # 17.2.2006 14:02:20 # SCOPOLIA 58 - 2006 Notranjsko: Cerknica, 11.5.1968, lIFe cdBDr; Gašperjev hrib, 2.11.1967, lcdEPr; ibidem, 16.4.1972, lcdBDr; Hrušica, pogorje, 9.11.1967, lcdBDr; ibidem, 30.9.1977, lcdMZd; Idrija (3); Javornik, Javorniki, 25.4.1970, lcdEPr; ibidem, 18.10,1973, v leski, lcdSSt; Javorniki, 20.4.1976, lcdBDr; Kalič, 23.9.1977, lcdMZd; ibidem, 22.10.1978, lcdVFu; Kamojstrnik, 17.10.1972, lcdBDr; Kovk, ldABi; Krim, 26.9.1911, lcdAGs; ibidem, lcdJSs; ibidem, 15.6.1922, lcdJSd (4); ibidem, 20.2.1949, 16.10.1982, lcdSBr; 9.10.1971, 3.11.1972, 10.12.1975, lcdBDr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 11.1975, 4., 10.1976, lcdMZd; ibidem, 900 m, 17.3.1991, lcdŽVr; Krim, sedlo, 1.11.1971, lcdEPr; Krimšček, 19.4.1970, lcdBDr; Leskova Dolina, 10.6.1976, lcdBDr; ibidem, 17.5.1988, lGBo cdSPo; Ljubljanski vrh, 10.4.1969, lcdBDr; ibidem, 800 m, 6.4.1991, lcdŽVr; Logatec, 15.10.1970, lcdŽVr; Mačkovec, Planina, 9.3.1968, oBDr; ibidem, 12.4.1975, lcdBDr; Mašun, 13.7.1984, 19.7.1985, lcdSPo; ibidem, 4.7.1985, lcdSBr; Nanos (3); Pekel, Borovnica, lcdIFe; Planina, Planinska koliševka, 16.5.1970, lcdEPr; Pokojišče, 3.6.1988, lcdSBr; Postojna, lcdGDr; Rakov Škocjan, 6.1927, lcdEPr; Rjavi hrib, Nanos, 3.5.1965, lcdEPr; Snežnik, 6.1924, lcdEPr (3); ibidem, 19.6.1960, 2.11.1971, lcdEPr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 1700 m, 21.7.1982, lcdSBr; ibidem, 1500 m, 24.7.2002, lAKa cCCS dSBr; Suhi vrh, Nanos, 16.12.1954, lcdEPr; Sviščaki – vrh, 1600 m, 7.7.1989, lcdSBr; Telebačnik, 10.3.1977, lcBDr dSBr; Vel. Padežnica, 12.7.1976, lcdBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.4.1980, lcdMZd; Ljubljana, 14.7.1911, 5.7.1918, lcMHa dBDr; Tacen, 26.6.1964, lcdBDr. Dolenjsko: Debeli vrh, Goteniška gora, 17.9.1992, lcdBDr; Draga, Ig, 28.3.1980, lcdBDr; Fridrihštajn, 24.6.1934, lcJSd; Glažuta, 7.1980, lcdBDr; Golo, Ig, 1.4.1913, lcdAGs; Gotenica, 25.6.1994, lcdŽVr; Goteniški Snežnik, 20.6.1993, lcBDr dSBr; ibidem, 1250 m, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (12); Jazbena, 8.3.1975, lcdBDr; Kočevski Rog, lcdIFe; Kostanjevica na Krki, 1908, lcM-Ha dBDr; Krokar, pragozd, 1100 m, 7.6.2001, lAPi & BDr cdBDr; Mačkovec, Rob, 19.3.1968, lcdBDr; ibidem, 22.4.¸1982, lcdSBr; Mirna gora, 18.10.1979, lcdBDr (11); Mokrec, 31.5.1925, lcJSd; ibidem, 10.6.1934, lcdEPr; ibidem, 30.9.1972, lcdBDr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 12.1975, 24.9.1980, lcdMZd; ibidem, 22.10., 28.10.1978, 11.10.1979, 20.6.1980, lcdSBr; ibidem, 900 m, 4.11.1993, 19., 25.10.1996, lcdŽVr; Sevnica, 16.4.1923, lcdWng (4); Stojna, 29.3.1936, lcdEPr; ibidem, 10.9.1974, lcdBDr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (11); Škrilje, 600 m, 10.3.1990, lcdŽVr; Travna gora, pl. dom, 17.4.1974, lcdBDr; Travna gora, 4.10.1976, lcdMZd; ibidem, 22.10.1981, 18.9.1982, lcdBDr; ibidem, 3.6.1985, lcdSBr; Trdinov vrh, lcdBDr (11); Turn, 7.1980, lcdBDr. Štajersko: Dleskovec, 4.9.1984, lcdVFu; Dleskovška planota-Veža, 7.1983, lcdBDr; Golte, 1200 m, 7.1984, lcdBDr; Gor. Radgona, okol. (2); Kolonija, 4., 5.1986, 28.4.–2.5.1988, 27.5.1989, 23.9., 2.11.1990, 29.4.–2.5.1991, lcdŽVr; Konečka pl., 6.1984, lcdBDr; ibidem, 1200 m, 17.10.1984, lcBDr; idem, lcdSBr; ibidem, 19.6.1985, lcdBDr; Konjiška gora, 25.2.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 7.3.1990, lcdMZd; Kozjanski regijski park (17); Macelj, 5.1953, lcdPNo (4); Malo sedlo, 5.1983, lcdBKo; Matkov kot, 1200 m, 7.1986, lcdBDr; Mrzlica, 28.9.1997, lAKa cCCS dSBr; Pl. Loka, 1.10.1994, lcdBDr; Podvelka, 500 m, 2.11.1996, lcdŽVr; Pohorje, lcdJPe; ibidem, lcdIFe; Radlje ob Dravi, 30.4.1977, 30.3., 1.5.1980, 26.3.1982, 10.1985, 30.3.1986, lcdBKo; ibidem, 21.2.2004, lAKa cCCS dSBr; Rog, žaga, Kočevski Rog, 2.3.1967, lcdEPr; ibidem, 19.3.1967, 2.10.1972, lcdBDr; Rogla, 26.2.1977, lcdMZd; Smrekovec, 1450 m, 22.6.2002, lAKa cCCS dSBr; Solčava, 10.6.1930, lDČe cCCS dSBr; Sv. Anton, Ribnica na Pohorju, 24.5.1992, lcdBDr; Sv. Vid, Pohorje, 1.4.2005, lAKa cCCS dSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.4.1995, lcdBDr; Šumik, Pohorje, 6.1992, lcdBDr; Uršlja gora, 2.6.1984, lBVr cCCS dSBr; Vranjek, 1000 m, 16.6.1991, lcdŽVr; Žigartov vrh, 11.1986, lcdBDr; ibidem,18.6.1994 (1300 m), 31.10.1996 (1250 m), lcdŽVr. 118 Prelom novi 02.indd 118 # 17.2.2006 14:02:20 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Koroško: Jezersko, 14.6.2003, lcDKo dSBr; Košenjak, 11.2.1974, 4.1977, 24.10.1978, lcdBDr; ibidem, 30.4., 27.9.1977, lcdMZd; Kotlje, 450 m, 9.11.1991, lRVe cdŽVr; Podolševa, 6.1997, lcdBKo; Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo; Topla, 26.6.1995, lcdBDr; Zg. Jezersko, Ledine, 3.7.1984, lcdVFu. Evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi, Veliki Britaniji in Irski, v Aziji je znana s Kavkaza in severne Turčije. V vsej Sloveniji je pogostna, manjka le v Istri in na južnem Primorskem, v Prekmurju ter v velikih ravninah. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska do subalpinska sil-vikolna vrsta. Ekstremni polifag predvsem na smreki, boru in jelki, redkeje na listavcih: Alnus, Betula, Corylus, Castanea, Fagus, Quer-cus, Sarothamnus in Aesculus. Ličinka živi pod lubjem mrtvih dreves. Generacijska doba traja navadno 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo predvsem na gostiteljskih drevesih. European species. Distributed throughout continental Europe, Great Britain and Ireland, in Asia known from the Caucasus and northern Turkey. Common throughout Slovenia, absent only in Istria, southern Primorska, Prekmurje and in large plains. Abundance and population density remain constant. Stenotope. Colline to subalpine silvico-le species. Extreme polyphagous mainly in Spruce, Pine and Fir, rarer in deciduous trees: Alnus, Betula, Corylus, Castanea, Fagus, Quercus, Sarothamnus and Aesculus. Larva lives under the bark of dead trees. Generation period normally lasts 2 years. Imagoes are active during daytime, dwelling mainly on their host trees. # ^> c. MEGARHAGIUM reitter, 1912 008.03. Rhagium (Megarhagium) sycophanta (Schrank, 1781) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Rh. mordax)(1); Müller, 1949: 41 (Rh. sycophan-ta)(2); Mikšić, 1963: 61 (3); Mikšić, 1971: 9 (4); SaMa, 1988: 9 (Rh. sycophanta)(5); Drovenik, 1992: 154 (Rh. sycophanta)(6); althoff & DanilevSky, 1997: 9 (7); Drovenik, 2004: 253 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redek (1); Slovenija (4, 7); Kranjsko (Rh. mordax, Rh. inquisitor), lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini (2). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Ajdovščina, Rodik, Čuk (2, 5); Goriška Brda 16.4.1873, ldMik cJSd; ibidem, 26.5.1880, ldMik cJSs; Komen (2, 5); Lipica, lcdEPr (2, 5); Naklo, lcdGDr. Gorenjsko: Lubnik, 1900, lcMHa dBDr; ibidem, 23.5.1920, lcJSd; Menina pl., Les, 10.10.1976, lcdBDr; Radovljica, 29.5.1885, ldMik cSd; ibidem, 16.5.1887, ldMik cAGs; Ribčev Laz, 8.6.1935, lcMHa dBDr; Tamar (5); Zg. Tuhinj, 5.1954, 6.1956, lcdBDr; idem, 6.1969 (8). Notranjsko: Nanos, 7.1950, lcdEPr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 1.5.1977, 10.5.2000, lcdMZd; Golovec, 14.6.1912, lcdAGs; ibidem, lcdJSs; ibidem, 1956, cdBDr; ibidem, 10.6.1978, lcdMZd; Ljubljana, 1900, lcMHa dBDr. 119 Prelom novi 02.indd 119 # 17.2.2006 14:02:20 # SCOPOLIA 58 - 2006 Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1895, ldMik cAGs; ibidem, lcdMHa (6); Novo Mesto, lcdBDr (6); Škrjanče pri Novem mestu, 24.5.1973, lcdBDr; Trebnje, 21.5.1935, lcdEPr. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Lamprehtov potok, lcdJPe; Macelj, 6.1953, lcdPNo (3); Podčetrtek, 12.5.1935, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 21.5.1930, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe. Prekmurje: Bukovnica, 9.5.1998, lcdDKo; Mlajtinci, 7.5.1925, lcdAGs; Muriša, 22.5.2001, lcdBDr; Murska šuma, 30.5.1998, lcdDKo; ibidem, 30.4.2001, ldSGo cDKo & cAVr. # Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je v večjem delu kontinentalne Evrope, manjka v Grčiji, Turčiji in Fenoskandiji, kjer živi le na južnem Švedskem. V Aziji je ugotovljena v zahodni Sibiriji. Živi po vsej Sloveniji, vendar ni pogostna. Številčnost in gostota populacij upadata, zlasti v osrednjem in južnem delu države. Stenotop. Planarna, kolinska in submon-tanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in pravem kostanju, pa tudi na drugih listavcih: Alnus, Betula, Fagus in Tilia. Ličinke živijo pod lubjem starih dreves. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi se radi zadržujejo na cvetovih gloga in na deblih gostiteljskih dreves, kjer občasno sesajo rastlinske sokove. Siberian-European species. Distributed within larger part of continental Europe, absent in Greece, Turkey and Fenoscandia, where fo-und solely in southern Sweden. In Asia recorded in western Siberia. Lives within entire Slovenia, although not common. Abundance and population density in decline, particularly in central and southern parts of the country. Stenotope. Planarian, colline and submontane silvicole species. Polyphagous mainly in Oak and Walnut, found also in other deciduous trees: Alnus, Betula, Fagus and Tilia. Larvae develop under bark of older trees. Generation period lasts at least 2 years. Imagoes dwell on blossoms of Hawthorn and on trunks of host trees, occasionally feeding on sap. ^> 008.04. Rhagium (Megarhagium) mordax (De Geer, 1775) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Rh. inquisitor)(1); Martinek, 1875: 46 (2); hoppe & hornSchuch, 1818: 240 (Rh. mordax)(3); Müller, 1949: 41 (Rh. mordax) (4); Mikšić, 1963: 62 (5); DeMelt & SchurMann, 1964: 27/87 (Rh.mordax)(6); Mikšić, 1971: 9 (7); Drovenik, 1977: 78 (Rh. mordax)(8); Drovenik, 1978 122 (Rh. mordax)(9); Drovenik, 1980: 104 (Rh. mordax)(10); Drovenik, 1986:89, 93 (Rh. mordax)(11); SaMa, 1988: 10 (Rh. mordax)(12); Drovenik, 1992: 154 (Rh. mordax)(13); Drovenik & Steiner, 1995: 101 (Rh. mordax)(14); althoff & DanilevSky, 1997: 9 (15); Drovenik, 1998: 92 (Rh. mordax)(16); Drovenik, 2002: 206 (Rh. mordax)(17); SaMa, 2002: 13 (18); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (Rh. mordax)(19); Drovenik, 2004: 253 (20). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogost (1); Julijska krajina, nad 500 m (5); Slovenija (7, 15, 18); Kranjsko (Rh. inquisitor), lcdFSc vSBr. Istra: Podgorje, Kozina (4, 6); Slavnik, 27.5.1922, lcdEPr (4); Vel. Plešivica, 13.5.2000, lSGo cdDKo. Primorsko: Bovec – Kanin, 8.7.1987, lcdSBr; Čaven, 5.7.1984, lcdSBr; Dol Ledenica, 21.6.1974, lcdBDr; Gor. Trebuša, 31.5.1996, lRJe cdSBr; Kal nad Kanalom, 17.5.1996, lRJe cdSBr; Kanin, 12.8.1955, lcdSBr; Krn (4, 12); Krnica, Trnovski gozd, 1.7.1935, lcdEPr; ibidem, 120 Prelom novi 02.indd 120 # 17.2.2006 14:02:20 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 27.6.1998, lcdVFu; Kucelj, 28.6.1998, lcdMZd; Lepena, 13.5.2001, lAKa cCCS dSBr; Lipica (3, 12); Logje, 14.7.1985, lcdSBr; Mali Golak, 9.10.1976, lcdVFu; Most na Soči, 10.12.1932, lcdGSp (4, 12); Nemci, 16.6.1978, lcdMZd; Poljubinj, 6.1982, lcdBDr; Predmeja, lcdABi; ibidem, 22.6.1985, lcdSBr; ibidem, 900 m, 22.5.2005, lcdMZd; Rodik (4); Sinji vrh, 24.6., 1.7.1995, lcdŽVr; Smrekova draga, 6.9.1964, lcdEPr; ibidem, 2.6.1973, lcdBDr; Soriška pl., Baško sedlo, 1100 m, 8.7.1992, lcdAVr; Trenta (4, 12); Trnovski gozd (4, 5, 12); ibidem, lcdABi; ibidem, 21., 28.6.1986, 12.6., 29.7.1987, lMBo cdEBo; ibidem, 8.6.1986, 29.7.1987, lcdEBo; Učja, 11.7.1987, lcdSBr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt. Gorenjsko: Begunjščica, 9.2.1918, lcMHa dBDr; Biba pl., 7.7.1968, lcdBDr (20); Blegoš, 30.7.1974, lcdBDr (10); ibidem, 20.7.1979, lcdVFu; ibidem, 8.1984, lcdBKo; Draga, Begunje na Gorenjskem, lcdIFe; Čemšeniška pl., 1206 m, 8.4., 7.12.1989, lcdAVr; Češnjice v tuhinju, 9.5.1987, lcdSBr; Črna prst (4); ibidem, 17.7.1907, lcMHa dBDr; ibidem, 30.7.1927, lcdJSd; ibidem, 4.7.1976, lcdVFu; Dom pod Storžičem, 31.10.1981, lcdVFu; Dom v Kamniški Bistrici (16); Grmada, Polhograjsko hribovje, 9.6.1978, lcdMZd; Javornik, Jesenice, lcdJSs; Javoršek, 21.6.1996, lcdBDr; Kamna Gorica, Radovljica, 7.5.1972, lMJT cdBDr; Kamniška Bistrica, 2.7.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 8.6.1913, lcdJSd; ibidem, 16.5.1948, 11.5.1986, lcdSBr; ibidem, 7.1963, cBFG; ibidem, 9.11.1974, lcdBDr; ibidem, 23.11.1974, 7.7.1976, lcdVFu; ibidem, 15.6.1976, 15.6.1980, lcdMZd; Kamniško sedlo, 13.7.1919, lcdJSd; ibidem, 1000 m, 10.6.1972, 29.6., 15.7.1978, lcdBDr; Komna, 6.7.1976, lMKr cdDr; ibidem, 1520 m, 2.7.1996, lcdAVr; Konec, 18.8.1984, lcdVFu; Kopišča, 2.5.1975, lcdBDr; Korošica, potok (16); ibidem, 17.5.1948, 29.11.1983, 20.6.2005, lcdSBr; Kot, 8.6.1935, lcdEPr (5); ibidem, 15.7.1975, lcdBDr; Ledine, 14.7.1978, lcdBDr; Lubnik (8); ibidem, 9.6.1911, 5.7.1918, 2.6.1930, lcMHa dBDr; ibidem, 15.6.1978, lcdVFu; ibidem, 10.4.1983, lcdBKo; Martuljek, Martuljkovi slapovi, 26.6.1976, lcd-VFu; Medvedova konta, Pokljuka, 24.6.1971, lcdBDr; Medvode, 27.3.1912, lcdJSd; Menina pl., 22.6.1976, lcdMZd; Mežakla, 28.6.1967, lcdBDr; Mošenik, 19.5.1986, lcdSBr; Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcdEPr; Pišnica, 30.6.1912, lcdJSd; Pl. Talež, lcdIFe; Pl. Viševnik, 8.1928, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 13.7.1937, 8.7.1938, 2.6.1939, lcMHa dBDr; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcdVFu; Pokljuka, Pl. Konjska dolina, 1250 m, 13.9.1991, lcdŽVr; Porezen (4, 12); Prtovč – Ratitovec, 10.6.1984, lcdVFu; Radovljica, 1965, lcdBDr; Radovna, lcdIFe; Ratitovec (9); ibidem, 3.8.1985, lcdVFu; Ribčev Laz, 17.7.1927, 7.1930, 8.1931, 10., 25.7.1932, 20.5., 10.7.1933, 20.5., 10.6.1934, 18.6.1935, lcMHa dBDr; Rudno Polje, 6.1928, lcdWng (5); Savske jame, 10.7.1974, lcdBDr; Slavkov dom, 11.4.1976, lcdVFu; Sorica (11); Soriška pl. 7.7.1977, lcdEPr (11); ibidem, 1300 m, 23.6.1984, lcdSSt; Sorško polje, 6.1900, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (17); Srednji Vrh, Karavanke, 12.8.1975, lcdBDr; ibidem, 16.7.2003, oBDr; Stol, Karavanke, 30.4.1967, lIFe cdBDr; Storžič, vznožje, 11.6.1968, lIFe cdBDr; Suha pl., 28.6.1931, lcMHa dBDr; Sv. Gora, 20.3.1977, lcdVFu; Sv. Jošt nad Kranjem, 29.3.1969, lcdBDr; Sv. Vid, Menina pl., 27.6.1964, 16.4.1967, lcdBDDr; Škofja Loka, 7.4.1968, oBDr; ibidem, 6.7.1980, 25.4.1983, lcdBKo; Triglav, 5.1927, lcdPNo (5); Trzin, 20.3.1976, lcdVFu; Ukanc, 26.6.1977, 11.6.1978, lAGo cCCS dSBr; Vrata, 16.6.1969, lcdBDr; ibidem, 10.6.1983, lcdSBr; Zg. Tuhinj, 5.1956, lcdBDr (20); idem, 1.12.1968; Železniki, 23.6.1984, lcdSSt; Žirovnica, reka Završnica, 24.5.1931, lcMHa dBDr. Notranjsko: Dolenja vas, Cerknica, 7.6.1995, lcdSBr; Gabrovec, Ilirska Bistrica, 25.6.1997, lSGo cdDKo; Gašperjev hrib, 27.6.1976, lcdBDr; Hotedršica, 10.6.1953, lcdEPr; Hruševje, 15.5.1977, lcdBDr; Hrušica, pogorje, 6.1927, lcdEPr; ibidem, 30.5.2001, lcdMZd; Ilirska Bistrica (12); Jarmovec, 14.7.2001, lcdSPo; Javornik, Hrušica (3); Krim, 2.11.1911, 20.11.1949, lcdAGs; ibidem, 26.7.1975, 8.5.1975, lcdVFu; ibidem, 26.10.1976, lcdMZd; ibidem, 10.6.1991 (900 m), 22.5.1997 (800 m), lcdŽVr; Krimšček, 19.4.1970, lcdBDr; Laže, 13.5.1997, lcdBDr; Leskova 121 Prelom novi 02.indd 121 # 17.2.2006 14:02:20 # SCOPOLIA 58 - 2006 Dolina – Mašun, 960 m, 13.7.2001, lcdSBr; Ljubljanski vrh, 3.6.1977, lMKr cdBD; Logatec, 7.5.1989, lcdŽVr; Mašun, 11.7.1984, lcdSPo; ibidem, 4.7.1985, lcdSBr; Nanos, 20.5.1909, 8.1926, lcdEPr (4); ibidem, 24.5.2003, lcdDKo; Pevc, 10.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Podlipa, 29.4.2001, lcdMZd; Pokojišče, 27.4.1939, lcdAGs; ibidem, 7.4.1981, lcdBDr; ibidem, 3.6.1988, lcdSBr; Polhov Gradec, 2.5.1920, lcdJSd; Postojna (12); Rakitna, lcdJSs; Rakov Škocjan, lcdSSc; Ravbarkomanda, 2.4.1977, lcdVFu; Slivnica, 22.10.1972, lcdBDr; Snežnik, 20.5.1909, 6.1924, lcdEPr (4); ibidem (5); ibidem, 19.6.1960, 2.9.1971, lcdEPr; ibidem, 1700 m, 21.7.1982, lcdS-Br; Snežnik, Grda draga, 2.6.1973, lcdBDr; Snežnik, vrh, 30.6.1996, lcdSPo; Srnjak, Hrušica, 14.5.1961, lcdEPr; Suha reber, 22.7.1983, lcdSPo; Suhi vrh, Nanos, 20.6.1978, lcdBDr; Telebačnik, 10.3.1977, lcdMZd; Vodice (4, 12); Vremščica (4, 12). Ljubljana z okolico: Belo, Polhograjsko hribovje, 5.5.1990, ldMZd cVFu; Brezje pri Dobrovi, 6.7.1975, ldMZd cVFu; ibidem, 11.2., 1.5.1977, 2.3.1978, 7.5.1980, 1.5.2001, lcdMZd; Črnuče, 6.11.1977, lcdVFu; Golovec, 24.4.1913, lcdAGs; ibidem, 12.12.1971, lcdBDr; ibidem, 10.6.1978, lVFu cdMZd; ibidem, 18.2.1980, 2.1989, lcdVFu; Ljubljana, 6.11.1912, 11.4.1926, lcdJSd; ibidem, lcdJSs; Rožnik, 6.1900, lcMHa dBDr; ibidem, 16.5.1943, lcdSBr; ibidem, 11.4.1968, lIFe cdBDr; Zg. Gameljne, 300 m, 12.3.1995, lcdAVr. Dolenjsko: Arto, 4.5.1997, lAKa cCCS dSBr; Debeli vrh, Goteniška gora, 24.1.1975, lcdBDr; Draga, Ig, 11.7.1976, 13.6.1977, 1.6.1978, lcdSBr; Gorjanci, 600 m, 7.1979, lcdBDr; Goteniški Snežnik, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (14); ibidem, 1100 m, 26.6.1984, lcdAVr; Janče, 17.1.1975, lcdVFu; Kočevski Rog, 13.7.1978, lcdBDr; Kostanjevica na Krki, 1908, 1909, lcMHa dBDr; Krakovski gozd, 27.2.1980, lcdBDr; Krokar, pragozd, 1100 m, 27.6.2001, lAPi & BDr cdBDr; Kum, vrh, 29.11.1969, lcdBDr; Mirna gora, 1000 m, 2.8.2001, lcdAVr; Mokrec, 10.6.1934, lcdEPr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 10.1976, lcdMZd; ibidem, 17.11.1978, 20.6.1980, lcdSBr; Mokrec, Sive doline, 6.6.1982, lcdSBr; Opatova gora, 7.1909, 30.8.1909, 18.4.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 17.4.1911, lcdAGs; Podkraj, Kum, 10.5.1989, lcdVFu; Podturjak, 12.5.1980, lcdSBr; Radna, Sevnica, 3.2.1970, lcdBDr; Rajhenav, pragozd, 26.9.2003, lcdMJu; Rob, 6.5.1935, lcdAGs; Sodražica, Pšeničev vrh, 7.1980, lcdBDr; Stojna, 4.8.1948, lcdSBr; Škrilje, 20.6.1980, lcdSBr; Tisovec, Kompolje, 18.3.1972, lcdBDr; Travna gora, 24.11.1968, lcdBDr; ibidem, 4.10.1977, lcdMZd; ibidem, 3.6.1985, lcdSBr; Trnovec, 13.6.1978, lcdBDr; Turn, 2.6.1978, 8.1970, lcdBDr; Vahta, lcdBDr (13); ibidem, 12.6.1987, lcdSBr; Vel. Lašče, 18.4.1948, lcdAGs. Bela krajina: Črnomelj, 7.5.1933, lcdJSd. Štajersko: Bistri graben, 20.3.2004, lAKa cCCS dSBr; Boč, 27.3.1976, lcdVFu; ibidem, 900 m, 31.10.1993, lcdAVr; Brnica, 9.2.2004, lAKa cCCS dSBr; Činžat, lcdJPe; Dleskovška planota-Veža, 7.1983, lcdBDr; Gor. Radgona, okol. (2); Hrastnik (WM01), 210 m, 27.1.2001, lAKa cCCS dSBr; Jezerski vrh, Pohorje, 1400 m, 17.5.1997, lcdAVr; Kalobje, 2001, lcdGKa; Kamnica, lcdJPe; Klopce, 16.3.2002, lAKa cCCS dSBr; Kolonija, 2.4., 28.4.–1.5.1988, 19.7.1991, lcdŽVr; Konečka pl., 17.10.1984, lcdSBr; ibidem, 19.6.1985, lcdBDr; Konjiška gora, 25.2.1977, lcdBDr; idem, lcdMZd; Kozjanski regijski park (18); Lamprehtov potok, lcdJPe; Letuš, 6.1984, lcdBDr; Lisca, 6.11.1999, lAKa cCCS dSBr; Lobnica, potok, lcdJPe; Logarska dolina, 25.6.1988, lcdŽVr; Macelj, 6.1953, lcdPNo (5); Mrzlica, 28.5.1951, lcdVFu; Nazarje, 9.1984, lcdBDr; Nova Štifta, 5.4.1975, lcdVFu; Orehovci, 2.5.1975, lcdBDr; Pečovnik, 11.5.2003, lAKa cCCS dSBr; Pl. Loka, 30.7.1985, lcdBDr; Podčetrtek, 15.5.1935, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 7.6.1929, lcdEJa; Podveža, 6.7.1983, 3.6.1994, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; Radlje ob Dravi, 3.1981, 1.11.1981, lcdBKo; Raduha, 30.7.1985, lcdBDr; Ribnica na Pohorju, 17.5.1997, lcdDKo; Smrekovec, 26.6.1987, lcdBDr; Sv. Trije kralji, Pohorje, 1200 m, 1.5.1988, lcdŽVr; Tisovec, Orlica, Fagetum, 521 m, 26.6.2003 (elitre), lcdAVr; Uršlja gora, 2.6.1984, lBVr cCCS dSBr; Velinšek, Veluja peč, 12.6.1974, lTNo cdBDr; Žusem, 10.5.1939, lcdEJa. 122 Prelom novi 02.indd 122 # 17.2.2006 14:02:20 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Koroško: Črna na Koroškem, 22.7.1974, lcdBDr; Košenjak, 30.4.1977, lcdMZd. Prekmurje: Bukovnica, 13.3.1999, lcdDKo; Bukovniško jez., 28.5.1988, lcdAVr; Črni log, Vel. Polana, 26.4.1998, lcdDKo. Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je na Irskem in v Veliki Britaniji, po vsej kontinentalni Evropi od Francije do Urala in od skrajnega severa Norveške do Kalabrije; v Aziji sega do zahodne Sibirije. V vsej Sloveniji je zelo pogostna. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Evritop. Kolinska do visokomontanska, redkeje planarna silvikolna vrsta. Ekstremni polifag predvsem na bukvi in listavcih: Alnus, Betula, Castanea, Quercus, Populus, Tilia, Acer in tudi na iglavcih: Picea, Abies idr. Ličinke se razvijajo pod lubjem podrtih dreves in štorov. Življenjski ciklus traja navadno 2, v gorah pa 3 leta. Imagi se zadržujejo na mrtvih gostiteljskih rastlinah in na cvetovih rastlin ob robu gozda, na katerih se hranijo s pelodom. Siberian-European species. Distributed in Ireland and Great Britain, throughout continental Europe from France to the Ural Mts, and from the northernmost parts of Norway to Calabria; in Asia reaches to western Siberia. Very com-mon within entire Slovenia. Abundance and population density are constant. Euritope. Colline to high montane, rarely planarian silvicole species. Extreme polypha-gous mainly in Beech and other deciduous trees (Alnus, Betula, Castanea, Quercus, Populus, Tilia, Acer) as well as conifers (Picea, Abies, etc.). Larvae develop under the bark of fallen trees and stumps. Life cycle normally lasts 2 ye-ars, in the mountains 3. Imagoes dwell on dead host plants and on plant blossoms along the edge of forests, where they feed on pollen. 009.00. OXYMIRUS MulSant, 1862 009.01. Oxymirus cursor (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1963: 52 (Cerambyx Cursor)(1); SieGel, 1866: 99 (Toxotus cursor)(2); Martinek, 1875: 46 (Toxotus cursor)(3); Müller, 1949: 45 (Toxotus cursor)(4); Mikšić, 1963: 64 (Toxotus cursor)(5); Mikšić, 1971: 10 (Toxotus cursor)(6); Drovenik, 1977: 78 (Toxotus cursor)(7), Drovenik, 1978: 122 (Toxotus cursor)(8); Drovenik, 1986: 89. 93 (Toxotus cursor)(9); SaMa, 1988: 13 (10); althoff & DanilevSky, 1997: 8 (11); Drovenik, 1998: 92 (Toxotus cursor)(12); Drovenik, 2002: 206 (13); SaMa, 2002: 14 (14); Drovenik, 2002: 177 (15); Drovenik, 2004: 254 (Toxotus cursor)(16). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostnejši, v hribih (2) / common praticularly in Carniola, in hills (2); Julijska krajina (5); Slovenija (6, 11, 14); Kranjsko (Toxotus cursor), lcdFSc vSBr. Primorsko: Bovec – Kanin, 8.7.1987, lcdSBr; Krnica, Trnovski gozd, 23.6.1986, lcdVFu; ibidem, 19.5.2001, lABo cdEBo; Krnsko jezero, 4.8.1991, lcdVFu; Lijak, 80 m, 3.6.1998, lcdDKo; Mangart (10); Paradana, 18.6.1953, lcdEPr; Predmeja, 22.6.1986, lcdSBr; Selovec, 16.7.1909, lcdEPr; Sežana, Mlave, 7.6.2000, lcMJu dSBr; Trenta (4); ibidem, 10.6.1981, lcdMZd; Trnovski gozd (4); ibidem, lcdABi; ibidem, 28.6.1986, lMBo cdEBo; ibidem, 2.6.1991, lABo cdEBo; Gorenjsko: Begunjščica, 9.8.1918, lcMHa dBDr; Biba pl., 13.6.1965, lcdBDr (16); Bohinj, 6.7.1915, lcMHa dBDr; ibidem, 1955, lHri cdBDr; Črna prst, 28.6.1908, lcdEPr; ibidem, 7.1908, lcMHa dBDr; Dolina Triglavskih jezer, 6.7.1984, lcdVFu; Dom pod Storžičem, 5.6., 24.7.1982, 123 ^> Prelom novi 02.indd 123 # 17.2.2006 14:02:21 # SCOPOLIA 58 - 2006 lcdVFu; Golica, lcdJSd; Grintovec, 12.6.1908, lcdAGs; ibidem, 14.6.1935, lcdEPr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 1.6.1983, lcdMZd; Javoršek, lcBDr dSBr; Jelovica, 25.7.1976, ldBDr cŽVr; Jermanca (12); Jesenice, 20.5.1899, lcMHa dBDr; Kamnik, lcdSBr; ibidem, 21.5.1989, lcBDr dSBr; Kamniška Bistrica, 15.6.1980, lcdMZd; Kamniške Alpe, 10.7.1915, lcMHa dBDr; Kamniško sedlo, 1200 m, 2.6.1966, 10.6.1972, lcBDr; Kamniško sedlo, V Klinu (12); Kokra (12); ibidem, 14.7.1912, lcdJSd; ibidem, lcdJSs; Korošica, potok, 23.6.1974, lcBDr dSBr (12); Kranjska Gora, 7.1899, lcMHa dBDr; Krvavec, 5.1973, lcBDr dSBr; Ledine, 29.6.1972, 14.7.1978, lcdBDr; Lubnik (7); ibidem, 30.5.1932, lcMHa dBDr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 15.6.1978, lcdVFu; 14.6.1987, 5.1992, 14.5.1997, lcdBKo; Luknja, 10.6.1949, lcdSBr; Mala Pišnica, 2.7.1977, lMKr cdBDr; Martuljek, 8.7.1977, lcdBDr; Medvedja jama na Mokrici (12); Mežakla, 1965, lFVe cdBDr; Mojstrana, soteska, lcdWng (5); Mojstrovka (4); Petrovo Brdo, lcdIFe; Pl. Kofce, 29.5., 22.6.1978, lcdVFu; Pl. Pungrat, 8.7.1978, lcdVFu; Pl. Viševnik, 8., 9.1927, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 14.7.1936, lcMHa dBDr; ibidem, 21.10.1979, lcdVFu; Pokljuka, lcdHey (5); Pršivec, 6.6.1927, lcMHa dBDr; Prtovč – Ratitovec, 10.6.1979, lcdVFu; Ratitovec (8); Ribčev Laz, 1.6.1934, 18.6.1935, lcMHa dBDr; Rodica, 5.6.1999, lcdBKo; ibidem, 10.6.2000, lcdMZd; Sorica (9); Soriška pl., 26.6.1984, lcdBDr (9); Soteska, reka Nevljica (13); Triglav, 7.1913, lcdEPr; Ukanc, 29.5.1977, lAGo, cCCS dSBr; ibidem, 17.5.1994, lcdAVr; Uskovnica, 13.6.2000, lcdMZd; Vancovec, 9.6.1996, lcdBKo; Vršič, Jul. Alpe, 19.6.1976, lcdMZd; ibidem, 3.7.1976, 9.7.1984, lcdVFu; ibidem, 26.6., 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zelenica, 8.7.1923, lcMHa dBDr; Zg. Tuhinj, 1956, 6.1969, lcdBDr (16); Žirovski vrh, 25.5.1986, lcdBKo. Notranjsko: Cerknica, 11.5.1968, lIFe cdBDr; Dolenja vas, Cerknica, 24.5., 7.6.1995, lcdSBr; Javorniki (15); Krim, lcdJSd (5); ibidem, 1.6.1924, lJSd cdAGs; ibidem, 31.5.1986, 10.6.1987, lcdVFu; Leskova Dolina, 29.5.1995, lGBo cdSPo; Ljubljanski vrh, 2.6.1916, lcdAGs; Mali Golak, 15.7.1909, lcdEPr; Mašun, 11.7.1984, lcdSPo; Nanos (4); ibidem, lcdABi; Pokojišče, 3.6.1988, lcdSBr; Postojna, okol., 29.6.1954, lcdEPr; Rakov Škocjan, 15.6.1984, lcdSPo; Snežnik (4); ibidem, 26.6.2001, lcdSPo; Snežnik, Grda draga, 1.6.1973, lcdBDr; Srebotnik, Krim, 500 m, 24.5.2001, lcdAVr; Srnjak, Hrušica, 14.4.1961, lcdEPr; Suhi vrh, Nanos, 20.6.1972, lcdBDr; ibidem, 20.6.1978, ldBDr cAVr; Vel. Bloke, 18.5.1974, lcdVFu; Vel. Snežnik, 19.6.1993, lcdBKo; Volčji vrh, 30.6.1987, lcdBDr; Zadnji kraj, 15.6.1973, lcdBDr; Ljubljana z okolico: Ljubljana, 1910, lcMHa dBDr. Dolenjsko: Fridrihštajn, 24.6.1917, lcdJSd; Goteniški Snežnik, 1100 m, 26.6.1994, lcdŽVr; Jelenov žleb, 21.5.1983, lcdVFu; Karlovica, okol., 3.6.1992, lCVi cCCS dSBr; Mokrec, 26.5.1921, 31.5.1925, lcdJSd; ibidem, 3.6.1934, lcdEPr; ibidem, 25.6.1980, lcdSBr; Mramorovo, 10.6.1992, lCVi cCCS dSBr; Rajhenav, pragozd, 31.5.2003, lcMJu dSBr; Smrekov žleb, 7.1980, lcdBDr; Travna gora, lcdSBr. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (3); Kisla voda, 25.6., 7.1986, lcBDr dSBr; Klopni vrh, 1250 m, 5.6.1997, lcdBDr; Konečka pl., 1200 m, 6.1984, 19.6., 24.7.1985, lcdBDr; Kopa, 5.7.1983, lISi cCCS dSBr; Krnes, 10.7.1997, lcdBDr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Logarska dolina, 21.5.1996, lcdBDr; Macelj, 6.1953, lcdPNo (5); Malo sedlo, 5.1985, lcdBKo; Okrešelj, 1.7.1992, lcdVFu; Oplotnica, 10.7.1940, lcdAGs; Pavličevo sedlo, 10.5.1995, lcdBDr; Planinka, lcdJPe; Podveža, 3.6.1994, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; ibidem, lcdIFe; Police, 26.5.2001, lcdBDr; Ramšak, 25.7.2000; lcBDr dSBr; Smrekovec, 26.6.1987, 14.6.2000 (1400 m), lcBDr dSBr; ibidem,19.6.2002, lcdDKo; Šumik, Pohorje, pragozd, 6.1992, 25.5.2001, lcdBDr; Žigartov vrh, 1300 m, 18.6.1994, lcdŽVr. Koroška: Podolševa, 13.7.1996, lcdBKo; Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo. 124 Prelom novi 02.indd 124 # 17.2.2006 14:02:21 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je v kontinentalni Evropi od Pirenejev, zahodne Francije, Belgije in Skandinavije do Rusije, manjka le na večjem delu Pirenejskega in na južnem delu Apeninskega in Balkanskega polotoka. V Aziji živi v Sibiriji in na Altaju. V goratih predelih Slovenije je precej pogostna. Primerki, najdeni v nižinah, so bili verjetno sem pripeljani z lesom oziroma z drvmi. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Pretežno submontanska do viso-komontanska, pa tudi kolinska in subalpinska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na smreki in boru, pogosto tudi na drugih iglavcih: Abies, Larix in listavcih: Alnus, Betula, Corylus, Fagus, Salix in Sorbus. Ličinke se razvijajo v mrtvem, zelo vlažnem ali trhlem lesu (tudi v koreninah). Ontogentetski razvoj traja 3 leta. Imagi se zadržujejo pretežno na svojih hranilnih rastlinah; aktivni so ponoči, pa tudi podnevi, ko občasno obiskujejo cvetje. Siberian-European species. Distributed in continental Europe from the Pyrenees, western France, Belgium and Scandinavia to Russia, missing only in the larger part of Pyrenees and in southern parts of the Apennine and Balkan peninsulas. In Asia found in Siberia and Altai. Quite common in mountainous regions of Slovenia. Specimens found in lowlands were most likely transferred with wood or firewood. Abundance and population density stable. Stenotope. Predominantly submontane to high montane, also colline and subalpine sil-vicole species. Polyphagous mainly in Spruce and Pine, often in other conifers (Abies, Larix) and deciduous trees (Alnus, Betula, Corylus, Fagus, Salix and Sorbus). Larvae develop in dead, very damp or decayed wood (also ro-ots). Ontogenetic development lasts 3 years. Imagoes dwell mainly on their own foodplants; active during night time, also during day, when intermittently visiting blossoms. 010.00. STENOCORUS Geoffroy, 1762 010.01. Stenocorus meridianus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 48 (Leptura Ruficrus)(1); SieGel, 1866: 99 (Toxotus meridianus)(2); Martinek, 1875: 46 (Toxotus meridianus)(3);Müller, 1949: 46 (Stenochorus meridianus)(4); Mikšić, 1963: 65 (5); Mikšić & GeorGijević, 1971: 71 (S. (S.) meridianus)(6); Mikšić, 1971: 10 (S. (S.) meridianus)(7); Drovenik, 1992: 155 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 9 (9); Drovenik, 2002: 177 (10); Drovenik, 2004: 254 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redek v gorah (2) / in Carniola rare in the mountains (2); Julijska krajina (5); Slovenija (6, 7, 9); Kranjsko (Toxotus meridianus), lcdFSc vSBr. Primorsko: Kobilja glava, 9.6.1913, lcdEPr (4); Trnovski gozd, lcdUPo. Gorenjsko: Črna prst, lcdHey (5); Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, lcdMZd; Kamnik, 29.5.1975, lcBDr dSBr; Kokra, 18.7.1920, 9.7.1922, lcdJSd; Kranjska Gora, lCMa (4); ibidem, 26.7.1980, lcdVFu; Lubnik, 29.5.1971, lcdBDr; Plavški Rovt, Jesenice 17.6.1969, lcdBDr; Radovljica, Cajhnova žaga, 5.6.1996, lcdBDr; Soteska, reka Nevljica, 1.6.1999, lcBDr dSBr; Škofja Loka, 27.6.1980, 25.5.1982, 8.1984, 10.6.1988, 6.1997, lcBKo dSBr; Tuhinj, lcdMZd; Ukanc, 10.7.2000, lcdAKz; Zasip, Piškotarjev most, 5.6.1996, lcdBDr; Zg. Tuhinj, 1956, 25.6.1977, lcdBDr (11); Železniki, 10.6.1988, lcBKo dSBr. Notranjsko: Cerknica, 18.6.1935, lcdAGs; Koritnice – Suha reber, 800 m, 10.7.1994, lcdSPo; Rakov Škocjan, 21.6.1963, lcdEPr; Snežnik, lRSi (4); Suha reber, 22.7.1983, lcdSPo; Zadnji kraj (10). 125 ^> Prelom novi 02.indd 125 # 17.2.2006 14:02:21 # SCOPOLIA 58 - 2006 Ljubljana z okolico: Ježica, 29.6.1928, lMHa cdVFu; Ljubljana, ob reki Savi, 24.6.1939, lIHa cdAGs; Mestni log, 1.6.1947, lcdAGs; Tacen, 19.6.1964, lcdVFu. Dolenjsko: Dol, Stari trg ob Kolpi, 7.1979, lcdBDr; Draga, Ig, 4.6.1980, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 1845, ldMik cAGs; ibidem, 1908, lcMHa dBDr vSBr (8); Krvava Peč, 11., 15., 18. in 21. 7. 1979, lcdSBr; Kum, 25.6.1922, lcdJSd; Kurešček, 5.8.1978, lcdMZd; Predgozd, 8.7.1981, lcdSBr; Škrilje, 25.6.1980, lcdSBr; Tabor, 19.6.1911, lcdAGs. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (3); Hrastnik, 5.6.1995, lAKa cCCS dSBr; Orehovci, lcdB-Dr; Podčetrtek, 22.6.1929, 2.7.1932, lcdEJa; Robanov kot, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Zavratnik, 16.6.2001, lcBDr dSBr; Zg. Konjišče, 1.6.1994, lcBDr dSBr. Prekmurje: Gerlinci, 1.5.1923, lcdAGs; Lendavske Gorice, 320 m, 15.5.1998, lcŽVr dSBr. # Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi, od Velike Britanije do Urala in naprej prek Sibirije do Bajkala, kjer meji na sorodno vrsto S. amurensis kraatz, 1879, v severni Turčiji in na Kavkazu pa na vrsto S. insitivus GerMar, 1824. V gričevnatih predelih Slovenije ni redka. Številčnost in gostota populacij sta stabilni, na Gorenjskem sta porasli. Evritop. Kolinska silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Betula, Fagus, Quercus, Populus, Salix, Ulmus, Malus, Acer in Fraxinus. Ličinke se razvijajo v trhlem lesu, predvsem v koreninah. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi so najbolj aktivni v vročih opoldanskih urah, ko se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in cvetovih. Siberian-European species. Distributed throughout Europe, from Great Britain to the Ural and on across Siberia to Baikal, where bordering on its relative species S. amurensis kraatz, 1879, in northern Turkey and Caucasus on the species S. insitivus GerMar, 1824. Not rare in the hilly areas of Slovenia. Abundance and population density stable, in Gorenjska even increased. Euritope. Colline silvicole species. Poly-phagous in deciduous trees: Alnus, Betula, Fagus, Quercus, Populus, Salix, Ulmus, Malus, Acer and Fraxinus. Larvae develop in rotten wood, principally in roots. Generation period lasts no less than 2 years. Imagoes are largely active during hot midday hours, dwelling on their foodplants and blossoms. ^> 011.00. ANISORUS MulSant, 1862 011.01. Anisorus quercus (Goetz, 1783) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Toxotus Quercus)(1); BrancSik, 1871: 101 (Toxotus Quercus)(2); horion, 1974: 18,19 (Müller, 1949)(3); SaMa, 2002: 15 (4); Drovenik, 2002: 177 (5); Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redek (1); Istra, Kranjsko (napaka; Müller nima tega podatka)(3) / (error; Müller does not have this information)(3); Slovenija (4). Notranjsko: Rakov Škocjan (5)(podatek ni preverjen) / (information not confirmed). Štajersko: ? Lenart v Slovenskih goricah, okol., redka na cvetočem grmovju / rare on blos-soming scrubs, lcdJNS (2). 126 Prelom novi 02.indd 126 # 17.2.2006 14:02:21 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Turansko-evropska vrsta. Razširjena je od zahodne Francije do Rusije in Ukrajine, na Pirenejskem, Apeninskem in Balkanskem polotoku je redka, v nordijskih državah je ni. V Aziji sega od Turčije in Kavkaza do severnega Irana. Navzočnost te vrste v Sloveniji je nekoliko vprašljiva. SieGel (1) se je zelo opiral na gradivo iz Schmidtove zbirke, v kateri pa te vrste ni in je vprašanje, če je ta podatek zanesljiv. Mogoče je imel na voljo še kakšne druge podatke. horion (3) citira po Müllerju (1949), da vrsta A. quercus živi v Istri in na Kranjskem, vendar v MüllerjeveM delu teh podatkov ni. BrancSik (2) za to vrsto ne navaja konkretnih podatkov, pravi le, da jo je našel tudi Spitzy, za katerega pa v uvodu pove, da je lovil na Severnem Štajerskem in v okolici Lenarta v Slovenskih goricah, zato smo ta podatek označili z vprašajem (?). SaMa (4) prav tako ne navaja konkretnih podatkov in se je verjetno opiral na stare navedbe. Prisotnosti vrste A. quercus v Sloveniji ne moremo dokončno potrditi, prav tako pa je tudi ne moremo črtati, ker ni verjetno, da bi se motili vsi našteti avtorji. Stenotop. Planarna in kolinska kseroter-mofilna silvikolna vrsta. Polifag na hrastu in poljskem javoru (Acer campestre). Ličinke se razvijajo v vejah. Bionomija te vrste je slabo poznana. Imagi so najbolj aktivni v toplih opoldanskih urah in se najraje zadržujejo na cvetočih grmovnicah (Crataegus idr.) ter na svojih gostiteljskih rastlinah. Turanic-European species. Distributed from western France to Russia and Ukraine, rare in the Pyrenees, Apennines and Balkans, nonexistent in Nordic countries. In Asia reaches from Turkey and the Caucasus to northern Iran. The presence of this species within Slovenia is questionable. SieGel (1) relied heavily upon Schmidt’s collection, but this species does not occur in it, hence the question remains whether this information is reliable. It is possible that other sources were available to him. horion (3) cites Müller (1949), claiming that species A. quercus dwells in Istria and Carniola, although these details are not stated in Müller’S work. For this species BrancSik (2) does not present tangible evidence, but claims that it was found by Spitzy, and in the foreword states that he was searching the area of Northern Štajerska and around Lenart in Slovenske Gorice, which is the reason why this datum is marked with a question mark. SaMa (4), too, does not provide any concrete data and in all probability relied upon older claims. The presence of species A. quercus in Slovenia cannot be confirmed, altho-ugh it cannot be denied, as it is unlikely that all the above-mentioned authors would have made the same mistake. Stenotope. Planarian and colline xerother-mophilous silvicole species. Polyphagous in Oak and Hedge Maple (Acer campestre). Larvae develop in branches. The bionomy of this species is not well known. Imagoes are most active in warm midday hours and prefer to dwell on blossoming bush plants (Crataegus etc.), including its host plants. ^> --. --. AKIMERUS Seville, 1835 --. --. Akimerus schaefferi (laichartinG, 1784) Literatura / References: SieGel, 1866 (Toxotus cinctus)(1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem zelo redka (1) / in Carniola very rare (1); ? Kranjsko (Toxotus cinctus), lcdFSc vSBr. 127 Prelom novi 02.indd 127 # 17.2.2006 14:02:21 SCOPOLIA 58 - 2006 # Evropska vrsta. Živi od Portugalske (1 sama stara najdba) in Francije do Rusije, Bolgarije in Grčije. Povsod je izjemno redka. Nam najbližje znane najdbe so s Hrvaške, iz Bosne (oboje Mikšić, 1971) in Avstrije (coll. F. Schmidt). V Schmidtovi zbirki je tudi primerek z označbo »Carniolia«, ki pa je pod vprašajem (?), zato te najdbe ne moremo upoštevati, je pa možna. SieGel se je pri pisanju svojega seznama opiral predvsem na Schmidtovo zbirko, zato tudi njegova navedba ni zanesljiva. Stenotop. Ličinke se razvijajo v mrtvih koreninah in štorih starih hrastov; po nekaterih podatkih tudi v drugih listavcih (Fagus, Tilia, Ulmus in Carpinus), vendar te navedbe niso zanesljive. Generacijska doba traja najmanj 3 leta. Ličinke se zabubijo v zemlji. Imagi so aktivni v opoldanskem času in obletavajo svoje hranilne rastline, včasih posedajo tudi po cvetovih. European species. Distributed from Portugal (a single old finding) and France to Russia, Bulgaria and Greece. Extremely rare everywhere. Closest finds to Slovenia are from Croatia, Bosnia (both Mikšić, 1971) and Austria (coll. F. Schmidt). Schmidt’s collection contains a specimen with the designation »Carniolia«, marked by a question mark (?), thus we cannot consider this find, although it is still possible. In writing his list, SieGel chiefly relied on Schmidt’s collection, which is why his statement is unreliable as well. Stenotope. Larvae develop in dead roots and stumps of old Oak; according to some sources also in other deciduous trees (Fagus, Tilia, Ulmus and Carpinus), although these reports are unreliable. Generation period at least 3 years. Larvae pupate in the ground. Imagoes active at midday, flying around their food plants, occasionally sitting on blossoms. # 012.00. PACHYTA Dejean, 1821 012.01. Pachyta lamed (linnaeuS, 1758) a. P. l. lamed (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Drovenik, 1993: 26 (1); althoff & DanilevSky, 1997: 10 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2). Gorenjsko: Pokljuka, južna stran, 1150 m, 24.7.1989, lcAKz dSSt (1). Štajersko: Logarska dolina, lcdAGs (1). ^> Holarktična vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena od Skandinavije do Rusije in od vzhodne Francije in vzhodne Nemčije do Romunije in Bolgarije. V Aziji sega prek Sibirije do Sahalina, Japonske, Severne Koreje, severne Kitajske in Mongolije. V USA živi podvrsta P. l. liturata kirBy, 1837. V Sloveniji je izjemno redka; najdena sta bila samo dva primerka in sicer prvi v Logarski dolini med obema vojnama (leg. A.Gspan) in drugi na Pokljuki leta 1989 (leg. A. Kajzer). Holarctic species. Nominate subspecies distributed from Scandinavia to Russia and from eastern France and eastern Germany to Romania and Bulgaria. In Asia extends beyond Siberia to Sakhalin Island, Japan, North Korea, northern China and Mongolia. USA inhabited by the subspecies P. l. liturata kirBy, 1837. extremely rare in Slovenia, where only two specimens were found, the first in the Logarska Valley between the two World Wars (leg. A. Gspan), the other on Pokljuka in 1989 (leg. A. Kajzer). 128 Prelom novi 02.indd 128 # 17.2.2006 14:02:21 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Kolinska do montanska sil-vikolna vrsta. Ličinke živijo pod lubjem v površinskih delih odmrlih korenin in v štorih smrek ter borovcev. Ontogenetski razvoj traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah ter na cvetovih kobulnic in medvejk, kjer se hranijo s pelodom. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Larvae live under the bark of dead exposed roots and in stumps of Spruce and Pine trees. Ontogenetic development lasts at least 3 years. Imagoes active during daytime, dwelling on their host plants, including blos-soms of umbellate plants and Bridewort, where feeding on pollen. # 012.02. Pachyta quadrimaculata (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1963: 47, 48 (Cerambyx Timidus)(1); Scopoli, 1772: 99 (Prionus Timidus)(2); SieGel, 1866: 99 (3); Depoli, 1940: 303 (4); Müller, 1949: 47 (5); Mikšić, 1963: 66 (6); Mikšić, 1971: 10 (7); Drovenik, 1977: 78 (8); Drovenik, 1980: 104 (9); Drovenik, 1986: 89, 93 (10); (SaMa, 1988: 16 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 10 (12); Drovenik, 1998: 92 (13); Drovenik, 2004: 254 (14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem v juniju in juliju ni redka (3) / in Carniola in June and July not rare (3); Julijska krajina (6); Slovenija (7, 12); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Izvir Soče, 15.7.2005, lcdMZd; Mangart, 1920 m, 21.7.1998, lcdDKo; Predel, 960 m, 3.7.1994, lcdŽVr; Trdnjava Kluže, 6.8.1982, lcdSBr; Trenta, 6.1930, lcdCLo (5, 11); ibidem, 7.–14.7.1979, 26.7.1980, 4.8.2004, lcdMZd; ibidem, 11.7.1980, lcdVFu; ibidem, 16.6.2003, oBDr. Gorenjsko: Babji zob, 27.7.1921, lcdEPr; Begunjščica, 13.7.1921, lcMHa dBDr; Belca, 28.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Bled, lcdHey (6); Blegoš, 30.7.1974, lcdBDr (9); Bohinjsko jez., 28.7.1910, 9.8.1911, lcdEPr; Črna prst (5); ibidem, 29.6.1908, lcdAGs; ibidem, 17.7.1910, 5.7.1911, lcMHa dBDr; Črnivec, lcdMZd; Davča, 19.7.1998, lcdMZd; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcdBDr; ibidem, 24.7.1982, lcdVFu; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Ermanovec, 7.7.1991, lcdBKo; Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Jermanca (13); Kamniška Bistrica, 8.6.1913, lcdJSd; ibidem, 8.8.1980, lcdMZd; ibidem, 4.8.1984, lcd-VFu; Kamniško sedlo, V Klinu (13); Kokra, 9.7.1922, lcdJSd (6); Komna, 28.7.2002, lcdBKo; Korensko sedlo, 17.6.2003, lcdSBr; Korošica, potok (13); Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Kranjska Gora, 26.7.1980, lcdVFu; ibidem, 9.7.1995, lcdBDr; Krnica, Kranjska Gora, 3.7.1976, lcdVFu; Ledine, 14.7.1978, lcdBDr; Ljubelj, 13.7.1976, lcdMZd; Lubnik (8); ibidem, 7.7.1987, 4.6.1988, lcdBKo; Mežakla, 28.6.1967, lcdBDr; Pišnica, 30.6.1912, lcdJSd; Planica, 16.7.2003, oBDr; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcdVFu; Pl. Talež, lcdIFe; Pl. Vogar, 8.7.1938, 22.7.1939, lcMHa dBDr; Podkoren, 6.7.1928, lcdEPr; Podljubelj, 31.7.1986, lcdBKo; Pokljuka, lcdIFe; Porezen, 3.8.1997, lcdMZd; Pršivec, 30.7.1938, lcdEPr; Ratitovec, 10.7.1981, 29.6.1986 lcdBKo; Ribčev Laz, 17.7.1929, 19.8.1932, 15.7.1935, lcMHa dBDr; Sorica, 14.7.1978, lcdBDr (10); Soriška pl.(10); Sp. Štefanja vas, 600 m, 10.7.1994, lcdŽVr; Srednji Vrh, Za Lepim vrhom, 28.7.1982, lcdSBr; Stol, Karavanke, vznožje, 30.7.1932, lcMHa dBDr; Stol, Karavanke, 23.7.1988, lcdBKo; Stranje, 7.1899, lcMHa dBDr; Suha, potok, 24.8.1932, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 6.1986, lcdBKo; Tamar, 1400 m, 10.8.2005, lcdMZd; Ukanc, 19.6.1977, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 31.7.1978, ^> 129 Prelom novi 02.indd 129 # 17.2.2006 14:02:22 # SCOPOLIA 58 - 2006 # lcdBDr; Velo polje, 6.8.1911, lcMHa dBDr; Voje, 23.7.1988, lcdVFu; Vrata, 16.6.1969, lcdBDr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 29.7.1982, 10.6.1983, lcdSBr; Vršič, Jul. Alpe, 12.7., 3.8.1977, lcdBDr; Zelenci, 7.1996, lMLa cdŽVr; 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr (14); idem, 1956, 21.8.1978; ibidem, 22.7.1998, lcdMZd; Železnki, 14.6.1975, lcdBKo; ibidem, 23.6.1984, lcdSSt; Žirovnica, reka Završnica, 26.6.1927, lcdJSd; ibidem, 6.8.1989, lcdBKo. Notranjsko: Bloke, 16.7.1994, lcdSPo; Iški Vintgar, 2.8.1980, lcdVFu; Logatec, 9.7.1931, lcdEPr; Snežnik, lcdGDe (6); Snežnik, Grda draga, 15.7.1933, lUlr (4); Stare Ogence, Jurišče, 2.8.1984, lcdSPo; Ljubljana z okolico: Ljubljana, 29.6.1911, lcMHa dBDr; Podgora pri Dolskem, 12.7.1971, lcdBDr. Dolenjsko: Krvava Peč, 21.7.1979, lcdSBr; Podpreska, 4.8.1986, lcdSBr; Rob, 15.8.1910, lcdAGs; Stojna, 4.8.1948, lcdSBr. Štajersko: Dleskovška planota – Veža, 7.7.1987, lcdBDr; Jezera, 29.6.1985, lcdSBr; Kalobje, 2000, lcdGKa; Kolonija, 2.7.1989, lAMa cdŽVr; ibidem, 25.–28.6.1992, 7., 8.7.1995, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcdBDr; Konečka pl., 10.8.1991, 15.7.1992 (1250 m), lcdBDr; Ljubenske Rastke, 19.8.1976, 6.1985, lcdBDr; Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, lcdVFu; ibidem, 21.6.2002, lcdMZd; Logarska dolina, 9.7.1930, lcdEJa; ibidem, 10.8.1999, lcdMZd; Matkov kot, 8.1983, 30.7.1986, 5.7.1994, lcdBDr; Pl. Loka, lcdBDr; Planinka, lcdJPe; Pohorje, lcsJPe; Raduha, 1450 m, 31.7.1985, ldBDr, cCCS; ibidem, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Ribniška koča, Pohorje, 17.7.1972, lcdBDr; Ramšak, 25.7.2000, lcdBDr; Robanov kot, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Rogovilec, Solčava, 28.8.1984, lcdBDr; Solčava, 7.1929, lDČe cdEJa; ibidem, 12.8.1932, lcdAGs; Šmihel nad Mozirjem, 25.8.1990, 26.8.1995, lcdSSt; ibidem, 30.6.1994, 14.6.2004, lcdBDr; Šumik, 1000 m, 1.8.1999, lcdŽVr; Uršlja gora (Plešivec), 11.8.1989, lcdBKo; Zavratnik, 30.6.1999, lcdBDr. Koroško: Jezersko, mejni prehod (Jezerski Vrh), 26.7.1936, lcdPNo (6); Košenjak, 5.6.1974, lcdBDr; Olševa, 1400 m, 8.1983, lcdBDr; Peca, 10.8.1989, lcdBKo; Polovški vrh, 3.8.1980, lcdB-Ko; Smrekovec, zahodno pobočje, 13.7.1999, lcdBDr; Šentvid, Črna na Koroškem, 28.6.1989, lcdSBr; Topla, 26.61975, lcdBDr & lcdVFu; Zg. Jezersko, 12.7.1984, lcdSBr; ibidem, 22.7.1987, lcdBKo. ^> Evropska vrsta. Razširjena je od Pirenejev, Alp, osrednje Nemčije, Baltiških držav in Finske do Rusije, Ukrajine, Črnega morja in Makedonije. V Sloveniji je pogostna, večjim ravninam se izogiba. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska do subalpinska sil-vikolna vrsta. Ličinke živijo pod lubjem v odmrlih površinskih koreninah in v štorih bora (pretežno na vrsti Pinus sylvestris) in smreke. Generacijska doba traja 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih velikih kobulnic, kresničevja, habata (Sambucus ebulus) in drugih rastlin. European species. Distributed from the Pyrenees, Alps, central Germany, Baltic coun-tries and Finland to Russia, Ukraine, Black Sea and Macedonia. Common In Slovenia, avoids large flatlands. Abundance and population density constant. Stenotope. Colline to subalpine silvicole species. Larvae live under the bark of exposed dead roots and in the stumps of Pine trees (pre-dominantly on Pinus sylvestris) and Spruce. Generation period lasts 3 years. Imagoes active during daytime, feeding on pollen from blos-soms of large umbellate plants, Goatsbeard, Dwarf Elderberry (Sambucus ebulus) and other plants. 130 Prelom novi 02.indd 130 # 17.2.2006 14:02:22 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae --. --. BRACHYTA fairMaire, 1864 --. --. interrogationis (linnaeuS, 1758) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. # Azijsko-evropska vrsta. Ta boreomontan-ski kozliček je razširjen v vsej Fenoskandiji, severni Rusiji, Belarusiji ter na območju Alp in Karpatov; v Aziji živi na Kavkazu in od Urala do Japonske. V Sloveniji ni bil najden, ugotovljen pa je bil že nekajkrat blizu naše severne meje v Ziljskih Alpah (Gailtaler Alpen, Steiner, 1999: 272) in na Golici (Koralpe, horion, 1974: 25). Ni izključeno, da živi tudi v Karavankah ali na Košenjaku nad Dravogradom. Stenotop. Evropska boreomontanska in sibirska pratikolna vrsta. V Evropi živi na gozdni krvomočnici (Geranium sylvaticum). Razvoj ličinke traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svoji hranilni rastlini ali pa se hranijo s pelodom na cvetovih kobulnic in medvejk. Asian-European species. This boreomon-tane Longhorn Beetle is distributed throughout Fenoscandia, northern Russia, Belarus, inclu-ding the region of the Alps and Carpathians; in Asia occurs in the Caucasus and from the Urals to Japan. Has not been found in Slovenia, disco-vered a number of times near our northern border in the Gailtaler Alps (Steiner, 1999: 272) and on Golica (Koralps, horion, 1974: 25). Not unfeasible that it inhabits the Karavanke or Košenjak above Dravograd. Stenotope. European boreomontane and Siberian grassland species. In Europe dwells on Mayflower (Geranium sylvaticum). Larvae development lasts 1 or 2 years. Imagoes active during daytime, preferably inhabiting food plants or feeding on pollen of umbellate plant blossoms or Bridewort. ^> 013.00. EVODINUS leconte, 1850 013.01. Evodinus clathratus (faBriciuS, 1792) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Pachyta clathrata)(1); Depoli, 1940: 303 (2); Müller, 1949: 49 (3); Mikšić, 1963: 66 (4); Mikšić & GeorGijević, 1971: 77 (E. (Evodinellus) clathratus)(5); Mikšić, 1971: 11 (E. (Evodinellus) clathratus)(6); Drovenik, 1978: 122 (7); Drovenik, 1986: 88, 93 (8); SaMa, 1988: 18 (9); Drovenik, 1993: 26 (Acmaeops septemtrionis, napaka)(10); althoff & DanilevSky, 1997: 10 (Evodinellus (Brachytodes) clathratus)(11); Drovenik, 1998: 92 (12); SaMa, 2002: 17 (13); Drovenik, 2004: 254 (14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem v visokih gorah, redka (1) / in Carniola in high mountains, rare (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 6, 11, 13); Kranjsko (Pachyta clathrata), lcdFSc vSBr. Primorsko: Kanin (9); Pl. Božica, 11.7.1987, lcdSBr; Predmeja, lcdABi; Selovec, 1912, lcdEPr; Smrekova draga, 7.6.1953, lcdEPr; ibidem, 1240 m, 27.6.2002, lcdGKa; Trnovski gozd (3, 9); ibidem, 1907, lcdJSs; ibidem, 21.5.1989, lMBo cdEBo. Gorenjsko: Biba pl., 8.6.1989, lcdBDr (14); Črna prst, 28.6.1908, lcdEPr (3); ibidem, 29.6.1908, 6.6.1927, 6.6.1930, lcdAGs (3); ibidem, 3.7.1976, lcdBDr; ibidem, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 22.7.1991, lcdBKo; ibidem, 1400 m, 21.6.1992, lcBDr dSBr; ibidem, 9.7.1992, lcdVFu; 131 Prelom novi 02.indd 131 # 17.2.2006 14:02:22 # SCOPOLIA 58 - 2006 Davča, 19.7.1998, lcdMZd; Dom pod Storžičem, 24.7.1982, lcdVFu; Jermanca (12); Kamniško sedlo, Pri Pastirjih, 23.6.1976, lcdBDr; Kamniško sedlo, V Klinu (12); Kokra – Srednji vrh, 17.6.1940, lcdSvi (4); Komna, 14.–18.7.1938, lcJSd; ibidem, 5.7.1976, lMKr cdBDr; ibidem, 28.6.1993, na kresničevju, lcdMZd; ibidem, 1520 m, 2.7.1996, lcdAVr; Korošica, potok, 17.5.1948, 30.6.1982, lcdSBr; ibidem, 3.7.1977, lcdVFu; Krvavec, 25.6.1985, lMGo cCCS dSBr; Ledine, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Mežakla, 28.6.1967, lcBDr dSBr; Pl. Vogar, 8.7.1938, lcMHa dBDr; Pokljuka, lcdHey (4); Ratitovec (7); ibidem, 8.1984, 29.6.1986, 18.5.1993, lcdBKo; Ribčev Laz, 17.7.1929, lcMHa dBDr; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr (8); Soriška pl.(8); ibidem, 28.6.1997, lcdBKo; Ukanc, 24.6.1992, lcdŽVr; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr (14). Notranjsko: Hrušica, pogorje (9); Nanos, lcdACo; Snežnik, lAGd (2); ibidem, pogostna v bukovju na cvetovih Aruncus silvester (3); Suhi vrh, Nanos, 20.6.1978, lcdBDr; Vodice (3); Volčji vrh, 30.6.1987, lcBDr dSBr. Štajersko: Kal, Golte, 3.7.2002, lcdMZd; Klopni vrh, 1.6.1933, lcdAGs; Lobnica, potok, lcdJPe; Pohorje, lcdJPe; Uršlja gora, 6.7.1978, lcBDr dSBr; Zg. Zavratnik, 5.6.1993, lcdBDr (10); ibidem, 6.6.2002, lcdBDr. Koroško: Češka koča, 14.6.1975, lcdVFu; Šentvid, Črna na Koroškem, 28.6.1989, lcdSBr. # Evropska vrsta. Njena razširjenost sega od severne Italije, zahodnih Alp, osrednje Nemčije in južne Poljske do Črnega morja in Makedonije. V gorah zahodne in severne Slovenije ni redek. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Submontanska do subalpinska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na bukvi in vrbi, poleg njih tudi na smreki in listavcih Alnus, Juglans in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod odstopajočim lubjem v vejah in deblih. Generacijska doba traja verjetno 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih grmovnic in dreves: Crataegus, Rubus, Spiraea, Fraxinus ter kobulnic in kresničevja. European species. Its distribution ranges from northern Italy, western Alps, central Germany and southern Poland to the Black Sea and Macedonia. Not rare in the mountains of western and northern Slovenia. Abundance and population density stable. Stenotope. Submontane to subalpine silvi-cole species. Polyphagous primarily in Beech and Willow, also in Spruce and deciduous trees Alnus, Juglans and Fraxinus. Larvae develop under receded bark of branches and trunks. Generation period most likely lasts 2 years. Imagoes are active during daytime, feeding on pollen from the blossoms of scrubs and trees: Crataegus, Rubus, Spiraea, Fraxinus and um-bellate plants and Goatsbeard stand. ^> 014.00. GAUROTES leconte, 1850 A. CARILIA MulSant, 1863 014.01. Gaurotes (Carilia) virginea (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Pachyta virginea)(1); Müller, 1949: 47, (G. vir-ginea)(2); Mikšić, 1963: 67 (G. virginea)(3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 78 (G. (Neogaurotes) virginea)(4); Mikšić, 1971: 11 (G. virginea)(5); Drovenik 1977: 78 (G. virginea)(6), Drovenik, 1978: 122 (G. virginea) (7); Drovenik, 1980: 104 (G. virginea)(8); Drovenik, 1986: 89. 93 (G. virginea)(9); SaMa, 1988: 22 (Carilia virginea)(10); Drovenik, 1992: 155 (G. virginea)(11); 132 Prelom novi 02.indd 132 # 17.2.2006 14:02:22 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae althoff & Danilevsky, 1997: 10 (Carilia virginea)(12); Drovenik, 1998: 92 (G. virginea)(13); Drovenik, 2002: 206 (G. virginea)(14); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (15); Drovenik, 2004: 254 (G virginea)(16). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 12); Kranjsko (Pachyta virginea), lcdFSc vSBr. Istra: Slavnik, lcdGDr. Primorsko: Bovec - Kanin, 8.7.1987, 23.7.2000, lcdSBr; Čaven, planinski dom, 27.5.1999, lcdSBr; Izvir Soče, 15.7.2005, lcdMZd; Krn (2); Kucelj, 7.1925, lcdEPr; ibidem, 1200 m, 18.6.2003, lcBZd dSBr; Lepena (2); Mala Lazna, Suho brezno, 23.7.1953, lcdEPr; Na Skali, 12.7.1985, lcdSBr; Nemci, 16.6., 2.8.1978, lcdMZd; ibidem, 30.6.1996, lcdBDr; Predmeja, 30.5.1974, lcdBDr; Skalnica (10); Smrečje, 18.8.1973, lcdBDr; Smrekova draga, 1240 m, 27.6.2002, lcdGKa; Strmec na Predelu, 7.7.1976, lcdBDr; Trenta (2, 10); ibidem, 5.8.1954, lcdAGs; ibidem, 1.-7.7.1979, 26.7.1980, 4.8.2004, lcdMZd; ibidem, 11.7.1980, lcdVFu; Trnovski gozd (2); Zadnja Trenta, 900 m, 3.7.1994, lcdAVr. Gorenjsko: Blegoš (8); Bohinj, 1899, lcMHa dBDr; Bohinjsko jezero (2); Črna prst (2); Davča, 19.7.1998, lcdMZd; Dolina reke Črne, 12.6.1921, lcdJSd; Dolina Triglavskih jezer, 28.8.1936, lcA-Gs dSBr; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcdBDr; ibidem, 24.7.1982, lcdVFu; Dom v Kamniški Bistrici (13); Golica - Planina, 26.6.1986, lcdSBr; Hrušica - Veliki vrh, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Javorniški Rovt, 2.6.1979, lcdVFu; Jelendol, 28.6.1984, lcdSBr; Jelovica, lcdIFe; Jermanca (13); Kamniška Bistrica, 8.6.1913, lcdJSd; ibidem, 16.7.1933, lcdEPr; {S} ibidem, 16.5.1948, ldSBr cAGs; ibidem, 15.6.1976, lcdMZd; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; ibidem, {Š} 4.8.1984, lcdVFu; Kamniško sedlo, 10.6.1972, 15.7.1978, lcdBDr; Kamniško sedlo, V Klinu (13); Kokra, 1940, lcdSvi (3); Kokrsko sedlo, 28.6.1927, lcdAGs; Kolnica, 1.7.1963, lcdEPr; Komna, 5.7.1976, lMKr cdBDr; Kopišča (13); Korensko sedlo, 17.6.2003, lcdSBr; Korošica, potok, 23.6.1974, lcdBDr (13); ibidem, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Kot, 8.6.1925, lEPr (3); Kranjska Gora, 3.7.1976, 26.7.1980, lcdVFu; Ledine, 29.6., 14.7.1978, lcdBDr; Ljubelj, 13.7.1976, lcdMZd; Lubnik (6); ibidem, 25.5.1911, lcdAGs; ibidem, 5.6.1983, lcdBKo; Mala Pišnica, 27.7.1974, lcdBDr; Martuljek, Martuljkovi slapovi, 26.6.1976, lcdVFu; Menina pl., 19.7.1979, lcdMZd; Mežakla, 28.6.1967, lcdBDr; Petrovo Brdo, lcdIFe; Pl. Kofce, 25.7.1978, lcdVFu; Pl. Pungrat, 25.7.1978, lcdVFu; Pl. Talež, 18.6.1967, lIFe cdBDr; Pl. Vogar, 5., 7.7.1939, lcMHa dB Dr; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcdVFu; Mrzli Studenec, 1909, lcdEPr; ibidem, 18.7.1967, lcdBDr; Podljubelj, 31.7.1986, lcdBKo; Porezen, 3.8.2001, lcdMZd; Pršivec, 30.7.1938, lcdEPr; Prtovč - Ratitovec, 10.6.1979, lcdVFu; Radovna, 700 m, 27.6.1993, lcdŽVr; Ratitovec (7); Savske jame, 10.7.1974, lcdBDr; Sorica, 14.7.1978, lcdBDr (11); Soriška pl. (12), ibidem, 1300 m, 12.7.1986, lcdSSt; ibidem, 11.7.1991, lcdVFu; Soteska, reka Nevljica (14); Sp. Brnik, 22.6.1975, lcdVFu; Srednji Vrh, Karavanke, 16.7.2003, oBDr; Srednji Vrh, Za Lepim vrhom, 28.7.1982, lcdSBr; Stol, Karavanke, vznožje, 19.7.1936, lcMHa dBDr; ibidem, 30.4.1967, lIFe cdBDr; Škofja Loka, 8.6.1981, 6.6.1983, 6.1984, 1., 5.7.1985, lcdBKo; Tamar, 1400 m, 10.8.2005, lcdMZd; Tosc, 19.7.2002, lAKa cCCS dSBr; Travnik, Menina pl., 6.7.1968, lcdBDr; Ukanc, 4.6.1978, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 16.6.1992, lcdŽVr; Uskovnica, 3.8.1974, lcdVFu; ibidem, 13.6.1976, lcdMZd; Vogel, lcdIFe; Voje, 30.6.1983, lcdSBr; ibidem, 23.7.1988, lcdVFu; Vrata, 8.6.1935, lcdJSd; ibidem, 7.1949, lcdEPr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 10.6.1983, lcdSBr; Vršič, Jul. Alpe, 26.6.1977, lcdBDr; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr (16); ibidem, 13.6.1976, 25.6., 12.7.1977, lcdBDr; ibidem, 29.7.1981, lcdMZd; Železniki, 8.6.1974, 14., 28.6.1975, lcdBKo. 133 Prelom novi 02.indd 133 TwT 17.2.2006 14:02:22 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Notranjsko: Gorenje, Postojna (2); Logatec, 20.6.1910, lcdAGs; ibidem, 11.6.1988, lcdAVr; Mašun, 16.7.1983, lcdSPo; Planinsko polje, 16.7.1983, lcdSPo; Pokojišče, 23.6.1978, lAGo cCCS dSBr; Snežnik (2); ibidem, lcdIFe; Sviščaki, 1200 m, 29.6.1998, lSGo cdDKo. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 9.5.1998, 30.4.2000, lcdMZd. Dolenjsko: Draga, Ig, 26.6.1976, lcdSBr; Fridrihštajn, 4.8.1948, lcdAGs; Ig, okol., 6.1978, lcdBDr; Kočevje, 13.7.1948, lcdSBr; Mokrec, 28.6., 5.7.1980, 12.7.1981, lcdSBr; Predgozd, 12.7.1981, lcdSBr; Ravne, Borovec pri Kočevski Reki, 27.6.2001, lBDr & APi cdBDr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (12); Škrilje, 28.6.1980, 7.6., 28.6.1981, lcdSBr; Trdinov vrh, lcdBDr (12); Vahta, lcdBDr (12). Štajersko: Črni vrh, Pohorje, lVKo (3); Jezera, 29.6.1985, lcdSBr; Kal, Golte, 3., 11., 18.7.2002, lcdMZd; Kolonija, 6., 7.1986, 14.6.1991, 25.6.1992, 7., 8.7.1995, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcdBDr; Kozjanski regijski park (15); Ljubenske Rastke, 19.8.1976, 6.1985, lcdBDr; Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, lcdVFu; ibidem, 21.6.2002, lcdMZd; Lobnica, potok, lcdJPe; Logarska dolina, 25.6.1988, lcdSSt; idem, lcdAVr; ibidem, 10.8.1999, lcdMZd; Luče, 29.6.1985, lcdSBr; Naravske Ledine, 16.7.1998, lcdBDr; Okrešelj, 25.7.1933, lcdEJa; ibidem, 1.7.1992, lcdVFu; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pesek, 20.7.1940, lcdAGs; Pl. Loka, 28.8.1984, lcdBDr; ibidem, 1320 m, 15.7.2005, lcdMZd; Pohorje, lcdJPe; Rače, Turnovi ribniki, 2.6.2003, 260 m, lcdBDr; Radlje ob Dravi, 5.6.1975, lcdBKo; Raduha, 14.6.2002, lcdEBo; ibidem, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Rihtarovci, 5.7.1994, lMLa cdŽVr; Robanov kot, 21.7.1974, lcdBDr; ibidem, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Smrekovec, 1450 m, 22.6.2002, lAKa cCCS dSBr; ibidem, 23.6.2002, 21.7.2004, lcdMZd; Solčava, 9.7.1930, lcdVKo; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcdBDr; Uršlja gora, 1500 m, 16.7.1998, lcdBDr; Zavratnik, 4.6.1996, lcdBDr; Žigartov vrh, 11.7.1976, lcdBDr; ibidem, 1300 m, 18.6.1994, lcdŽVr. Koroško: Olševa, 22.7.1933, lcdEJa; Planšarsko jez., 12.7.1984, lcdSBr; Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo; Sp. Jezersko, 12.7.1984, lcdSBr; Topla, 26.6.1975, lcdBDr; Zg. Jezersko, 11.7.1976, lcdVFu; ibidem, 12.7.1984, lcdSBr. ^> Sibirsko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena od zahodnih Alp, Nemčije in Fenoskandije do Rusije, Črnega morja in Makedonije; v Aziji sega prek Sibirije do Sahalina in Koreje. V Sloveniji je zelo pogostna na gričevnatih in goratih območjih, velikim ravninam se izogiba. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska do subalpinska sil-vikolna vrsta. Ličinke se razvijajo pod odsto-pajočim lubjem v vejah in deblih smreke. Po nekaterih avtorjih (palM, 1956, cherepanov, 1990) živijo tudi v drugih iglavcih: Pinus, Abies, Larix in na hrastu. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom številnih rastlin, zlasti kobulnic, kresničevja, medvejk itd. Siberian-European species. In Europe distributed from the western Alps, Germany and Fenoscandia to Russia, the Black Sea and Macedonia; in Asia spans beyond Siberia to Sakhalin and Korea. In Slovenia very common in hilly and mountainous areas, avoids large flatlands. Abundance and population density constant. Stenotope. Colline to subalpine silvicole species. Larvae develop under receded bark of branches and stumps of Spruce. According to some authors (palM, 1956, cherepanov, 1990) also found in other coniferous trees (Pinus, Abies, Larix) and in Oak. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during 134 Prelom novi 02.indd 134 # 17.2.2006 14:02:23 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 015.00. ACMAEOPS leconte, 1850 015.01. Acmaeops pratensis (laichartinG, 1784) Literatura / References: Müller, 1949: 50 (1); Mikšić, 1963: 67 (A. (A.) pratensis)(2); Mikšić, 1971: 11 (A. (A.) pratensis)(3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 81 (A. (A.) pratensis)(4); horion, 1974: 32 (5); SaMa, 1988: 21 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 10 (Gnathacmaeops pratensis)(7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (7); Kranjsko (Pachyta strigellata), 3 primerki, lcdFSc vSSt. Gorenjsko: Julijske Alpe (2, 3, 4, 5); Planica, 16.6.1927, lcdAGs (1, 6). # Holarktična vrsta. V Evropi živi na območju Pirenejev in Alp, v srednji Evropi, v vsej Fenoskandiji, Rusiji, Belarusiji, Ukrajini, evropskem Kazahstanu in na vzhodnem in osrednjem Balkanu. V Aziji sega prek Sibirije do Tihega oceana, v Severni Ameriki pa od Aljaske in Kanade do Kalifornije in Nove Mehike. Iz Slovenije je znanih zelo malo najdb. V Schmidtovi zbirki so 3 primerki s Kranjske in 2 s Štajerske, vendar za zadnja dva primerka ne vemo, če sta bila ujeta v slovenskem delu omenjene pokrajine. Te najdbe se nanašajo na sredino 19. stoletja. Iz 20. stoletja je znan en sam primerek, ki ga je leta 1927 v Planici ujel A. Gspan. Novejših najdb s slovenskega ozemlja ni. Glede na najdbe iz Avstrije (Matschacher Alpe, 11.7.1908, leg. Stussiner; Pasterze, 1943 in Koralpe, 1956, horion, 1974: 32) ga lahko pričakujemo v višjih legah od Korenskega sedla do Košenjaka, je pa zelo vprašljivo, če vrsta A. pratensis v Sloveniji ni že izumrla. Stenotop. Boreomontanska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v smreki, boru in macesnu; njihov razvoj traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih. Holarctic species. In Europe lives in the regions of the Pyrenees and Alps, central Europe, throughout Fenoscandia, Russia, Belarus, Ukraine, European Kazakhstan, and in the east and central Balkans. In Asia ranges across Siberia to the Pacific Ocean, in North America from Alaska and Canada to California and New Mexico. Very few finds in Slovenia. Schmidt’s collection contains 3 specimens from Carniola and 2 from Štajerska; considering the latter, we are uncertain whether they were caught in the Slovenian part of the indicated region. These finds were made in the mid-19th century. From the 20th century, only a single specimen is known, which was caught by A. Gspan in Planica in 1927. There are no recent records from Slovenian territory. In the light of the finds from Austria (Matschacher Alps, 11.7.1908, leg. Stussiner; Pasterze, 1943 and Koralps, 1956, horion, 1974: 32) it can be expected on higher grounds from Korensko sedlo to Košenjak, however, it is questionable whether the species A. pratensis still exists in Slovenia. Stenotope. Boreomontane silvicole speci-es. Larvae develop in Spruce, Pine and Larch; their development lasts 2 years. Imagoes active during daytime, when dwelling on blossoms. ^> 135 Prelom novi 02.indd 135 # 17.2.2006 14:02:23 # SCOPOLIA 58 - 2006 015. --. Acmaeops septentrionis thoMSon, 1866 Literatura / References: Drovenik, 1993: 26 (A. septemtrionis)(napaka, gl. opombo spo-daj)(1) / (error, see comment below) (1); althoff & DanilevSky, 1997: 10 (podatek se nanaša na Drovenik, 1993)(2) / (data concerns Drovenik, 1993)(2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2). V Sloveniji ta vrsta še ni ugotovljena. Podatek »Zg. Zavratnik, 1993, lMEg cBDr (1)« se nanaša na vrsto Evodinus clathratus. / This species has not been deter-mined in Slovenia. Data »Zg. Zavratnik, 1993, lMEg cBDr (1)« concerns the species Evodinus clathratus. # Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je od zahodnih Alp prek Karpatov, Slovaške, Poljske in Skandinavije do Sahalina v Tihem oceanu; iz Bolgarije, Romunije in Ukrajine so znane posamezne najdbe. V Sloveniji še ni bila najdena; podatek iz literature (1) ni pravilen. Znana pa je z avstrijske strani meje (Saualpe, Koralpe, DeMelt, 1971). Stenotop. Boreomontanska vrsta. Ličinke se razvijajo predvsem v smreki, pa tudi v boru in macesnu. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi se najraje zadržujejo na cvetovih kobulnic in so aktivni podnevi. Siberian-European species. Distributed from the western Alps across the Carpathians, Slovakia, Poland and Scandinavia to Sakhalin Island in the Pacific Ocean; from Bulgaria, Romania and Ukraine only single cases kno-wn. Not found in Slovenia as of yet; data from literature (1) incorrect. Known on the Austrian side of the border (Saualps, Koralps, DeMelt, 1971). Stenotope. Boreomontane species. Larvae develop mostly in Spruce, also in Pine and Larch. Generation period lasts 2 years. Imagoes preferably dwell on blossoms of umbellate plants and are active during daytime. ^> 015.02. Acmaeops marginatus (faBriciuS, 1781) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Najdišče v Sloveniji / Locality in Slovenia: Istra: Socerb, 14.6.1997, lcdSSt. Azijsko-evropska vrsta. V Evropi je razši-rena na območju Pirenejev in zahodnih Alp, v večjem delu srednje Evrope, v Fenoskandiji in severni Rusiji; posamezne najdbe so znane iz južne Italije in Črne gore. V Aziji živi v severni Turčiji, Sibiriji, Mongoliji, Mandžuriji in na Sahalinu. Lega edinega do sedaj znanega najdišča iz Slovenije (Socerb, 1997, leg. S. Steiner) Asian-European species. In Europe distri-buted in the Pyrenees and western Alps, most of central Europe, in Fenoscandia and northern Russia; individual finds known from southern Italy and Montenegro. In Asia lives in northern Turkey, Siberia, Mongolia, Manchuria and on Sakhalin Island. The sole known locality in Slovenia (Socerb, 1997, leg. S. Steiner) is 136 Prelom novi 02.indd 136 # 17.2.2006 14:02:23 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae je precej presenetljiva, saj smo vrsto pričakovali ob naši severni meji. Na avstrijskem Koroškem sta Demelt in Schurmann ujela več primerkov tega kozlička v okolici Celovca (Kreutzbergl, St. Martin; DeMelt, 1960 in 1971). Novejše najdbe so znane tudi iz Rezije v severovzhodni Italiji (SaMa, 1988: V. Resia; zuliani et al., 2002: Prato di Resia, 480 m, 22.6.1981, leg. P. Rapuzzi). Stenotop. Kolinska in montanska silvikol-na vrsta. Hranilna rastlina je predvsem bor, pa tudi smreka. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se na cvetovih hranijo s pelodom. somewhat surprising, as the species was an-ticipated on the northern border. In Austrian Carinthia, Demelt and Schurmann caught se-veral specimens of this Longhorn Beetle in the vicinity of Klagenfurt (Kreutzbergl, St. Martin; DeMelt, 1960 in 1971). Newer finds are also known from Resia in northeastern Italy (SaMa, 1988: V. Resia; zuliani et al., 2002: Prato di Resia, 480 m, 22.6.1981, leg. P. Rapuzzi). Stenotope. Colline and montane silvicole species. Food plant is principally Pine, also Spruce. Life cycle lasts 2 years. Imagoes active during daytime, feeding on pollen. # 016.00. DINOPTERA MulSant, 1863 016.01. Dinoptera collaris (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 49 (Leptura Collaris)(1); SieGel, 1866: 99 (Pachyta collaris)(2); Müller, 1949: 50 (Acmaeops collaris)(3); Mikšić, 1963: 67 (4); DeMelt & SchurMann, 1964: 28/88 (Acmaeops collaris)(5); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Acmaeops collaris)(6); Mikšić, 1971: 63 (Acmaeops (Dinoptera) collaris)(7); Drovenik, 1977: 78 (Acmaeops collaris)(8); Drovenik, 1978: 122 (Acmaeops collaris)(9); Drovenik, 1980: 64 (Acmaeops collaris)(10); Drovenik, 1986: 89, 93 (Acmaeops collaris) (11); SaMa, 1988: 21 (12); Drovenik, 1992: 155 (Acmaeops collaris)(13); althoff & DanilevSky, 1997: 10 (14); Drovenik, 1998: 92 (Acmaeops collaris)(15); Drovenik, 2002: 206 (16); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (17); Drovenik, 2004: 254 (Acmaeops collaris)(18). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (4); Slovenija (7, 14); Kranjsko (Pachyta collaris), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 20.6.1998, lcdEBo; Barka, lcdGDr; Črni Kal, 25.5.1977, lcdBDr; Dragonja, 18.5.1983, lcdSBr; Golac, 8.6.2000, lcdSBr; Hotična, 13.6.1983, lcdSBr; Jelšane (3); Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Kozina, 31.5.1981, 5.6.1982, 24.–27.5.1986, 22.6.1991, 13.6.1997, lcdSSt; Lucan, 30.4.1994, lAKa cCCS dSBr; Ocizla, 18.6.2004, lcdMZd; Osp, 21.5.2005, lcdMZd; Petrinje, 26.5.1986, lcdSSt; ibidem, 5.6.1998, lcdMZd; Podgorje, Kozina (3, 5); ibidem, 11.6.1976, lcdBDr; Prešnica, 10. in 23. 5. 1999, lcdSBr; ibidem, 27.5.2001, lSGo cdDKo; Rakitovec, 26.5.2003, lcdSBr; Slavnik, na cvetovih Paeonia peregrina (3, 12); ibidem, 3.6.1928, lcdEPr (3); ibidem, 29.5.1979, 21.5.2005, lcdMZd; ibidem, 9.6.1979, lcdVFu; Socerb, 8.5., 12.6.1990, lcdVFu; Vrhpolje, Kozina, hrošči na škržolici (Hieracium sp.), 30.5.1968, lcdJTi (6); Zazid, 22.5.2002, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (3, 12); ibidem, lcdABi; ibidem, 7.5.2002, lcd-MZd; Divača, 25.5.1985, lcdVFu; Dolina reke Branice (3, 12); Globočak, 19.6.2001, oBDr; Gorica, lcdHen (4); Gorjansko, 15.6.1995, lcdBDr; Gor. Trebuša, 17.6.1992, lcdSBr; Grgar, ^> 137 Prelom novi 02.indd 137 # 17.2.2006 14:02:23 # SCOPOLIA 58 - 2006 potok Slatna, 10.5.1989, lcdSBr; Hrbje, 14.6.2005, lcAVe dSBr; Izvir Hublja, 19.6.1986, lcdSBr; Klariči, 9.6.1995, lcdBDr; Kobilja glava, 12.6.1911, lcdEPr (3, 12); Kodreti, 15.5.2005, lAPi cCCS dSBr; Kožbana, 23.5.2001, lcBZd dSBr; Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Leskovec, Sežana, 9.6.1995, lcdBDr; Lipica (3, 12); ibidem, 30.5.1982, 25.5.1985, lcdVFu; Logje, 14.7.1985, lcdSBr; Lokavec, 17.5.1976, lcdSSt; Lokve, 11.5.1911, lcdEPr; Most na Soči (3, 12); Nemci, 16.5.1977, lcdMZd; Novaki, 26.6.1985, lcdSBr; Panovec, 15.5.2000, lcdSBr; Pl. Polog, 27.7.1975, lcBDr dSBr; Plave, 5.1928, lcdEPr (3, 12); Predmeja, Turško sedlo, 21.6.1974, lcdBDr; Rodik, 7.6.2001, lcdSBr; Sabotin, na cvetovih Sorbus aria (3, 12); ibidem, 5.1925, lcdEPr (3); ibidem, 18.6.1986, lcdSBr; Sela na Krasu, 12.5.1995, lcdBDr; Sežana, lcdGDr; Štanjel (3, 12); Spodnja Trenta, žaga, 7.1982, lcdBDr; Štorje, 26.5.1979, lcdMZd; Tolmin (3, 12); Tolmin, reka Tolminka, 21.7.1975, lcBDr dSBr; Trenta (3, 12); Trnovo (3, 12); Trnovski gozd, 21.5.1989, lMBo cdEBo; Vrhovlje pri Kojskem, vrh, 3.6.1988, lcdSBr; Zavrhek, 19.6.2005, lAKa cAVr dSBr. Gorenjsko: Babni dol, 25.6.1916, lcdJSd; Belo – Topol pri Medvodah, lcdMZd; Bled, lcdHey (4); Blegoš (10); Dolina reke Črne, lcdJSs; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Dom v Kamniški Bistrici (15); Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 9.6.1978, lcdMZd; ibidem, 3.6.1979, 15.6.1980, lcdVFu; Javorniški Rovt, 2.6.1979, lcdVFu; Jermanca (15); Kamniška Bistrica, 8.6.1913, lcdJSd; ibidem, 16.7.1933, lcdEPr; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; ibidem, 4.8.1984, lcdVFu; Kamniško sedlo, 10.6.1972, 15.7.1978, lcBDr dSBr; Kamniško sedlo, V Klinu (15); Kopišča (15); Korošica, potok, 23.6.1974, lcBDr dSBr (15); ibidem, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Lubnik (8); ibidem, 15., 29. 6.1978, lcdVFu; Medvode, 2.7.1909, 11.6.1933, lcdAGs; Pl. Talež, 18.6.1967, lIFe cdBDr; Porezen, 8.7.1976, lcdVFu; Preska, Medvode, 9.6.1924, lcMHa dBDr; Ratitovec (9); Savske jame, 10.7.1974, lcdBDr; Senožeti, 26.6.1984, lcdSBr; Sorica (11); Soriška pl. (11); Sorško polje, 13.7.1932, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, lcdBDr (16); Sp. Besnica, 7.6.1985, lcdSBr; Stol, Karavanke, 1600 m, 28.7.1933, lcdEJa; Škofja Loka, lcdIFe; ibidem, 25.5.1982, 30.5., 20.6.1983, 6., 8.1984, lcdBKo; Štefanja Gora, 6.6.1985, lcdSBr; Tošč, 7.6.1980, lcdVFu; Tuhinj, 7.8.1980, lcdMZd; Ukanc, 3.7.1978, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 31.7.1978, lcdBDr; Uskovnica, 3.8.1974, lcdVFu; Vogel, lcdIFe; Voje, 30.6.1983, lcdSBr; Zelenci, 14.6.2003, lcAPi dSBr; ibidem,17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 30.5.1964, 25.6.1977, lcdBDr (18); Železniki, 25.5., 23.6.1974, 14.6.1975, lcdBKo; ibidem, 23.6.1984, lcdSSt. Notranjsko: Brce – Zarečje, 31.5.1999, lcdSBr; Briše, 31.5.1984, lcdSBr; Cerje, 28.6.1994, lcdSPo; Dolenja vas – Javorniki, nad Karlovico, 24.5.1995, lcdSPo; Gomance (3); Gor. Ig, 16.6.1974, lcdVFu; Gora, Polhov Gradec, 4.6.2000, lcdMZd; Gor. Jezero, reka Obrh, 15.6.1975, lcdBDr; Gor. Vreme, 9.6.1991, lcdŽVr; Javorniki, 5.6.2003, lcdMZd; Koritnice, 6.6.1988, lcdSPo; Krim, lcdIFe; ibidem, 800 m, 21.6.1998, lcAVr dSBr; ibidem, 14.6.2002, lcdSBr; Križna gora, 29.6.1976, lcdBDr; Landol, reka Nanoščica, 13.6.2005, lcSPodSBr; Nanos (3, 12); ibidem, južno pobočje, 500-600 m, 23.5., 13.6.1998, lcdDKo; Novi Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Palčje, 3.6.2005, lcdMZd; Palško jez., 25.5.2000, lcdBDr; Planina, Rakek, 27.6.1954, lcdEPr; Planinsko polje, 23.6.1977, lcdMZd; Podtabor, Šembije, 21.5.1995, lcdSPo; Polhov Gradec, 5.6.1996, lcdAVr; Prestranek, lcdIFe; Rakitna, lcdJSs; ibidem, 7.6.1937, lcdAGs; Razdrto, 5.6.1982, lcdSSt; Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Senožeče (3, 12); Snežnik (3); Suhorje, 8.6.1988, lcdEBo; Unec, 25.5.1985, lcdVFu; Vrzdenec, 25.5.1980; Zadlog, 5.7.1984, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 30.5., 16.6.1977, 19.5.2005, lcdMZd; Brezje pri Dobrovi, potok Bezenica, 8.6.2000, lcdMZd; Črnuče, 4.6.1947, lcdSBr; Dobrova, 10.6.1917, lcdJSd; ibidem, 30.5.1977, 5.5.2000, lcdMZd; Dolnice, 14.6.1945, lcdAGs; Gabrje, Dobrova, lcdIFe; Golovec, 24.5.1981, 18.6.1982, lcdVFu; Ježica, 18.6.1982, lcdSBr; Ljubljana, lcdJSs; 138 Prelom novi 02.indd 138 # 17.2.2006 14:02:23 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae ibidem, 13.5.1947, lcdSBr; ibidem, 12.5.1967, lIFe cdBDr; Podutik, 11.6.1976, lMKr cdBDr; Sv. Katarina, Polhograjsko hribovje, 15.6.1977, lcdVFu; Tacen, 19.6.1964, lcBDr dSBr. Dolenjsko: Čateške Toplice, 25.4.1998, lcdVFu; Četež pri Strugah, 28.5.1992, lcdVFu; Draga, Ig, 26.6.1976, lcdSBr; Dragarji, 25.7.1996, lcdBDr; Gor. Laknice, 31.5.1987, lcdSBr; Ig, 25.5.1947, lcdSBr; Ig, okolica, 6.1978, lcdBDr; Jezero, Trebnje, 8.6.1961, lcdEPr; Knežja Lipa, 11.6.1987, lcdSBr; Kočevje, 6.6.1937, lcdJSd; Kremenica, Hrib, 30.5., 19.6.1976, 28.6.1980, 30.4.1981, lcdSBr; Krka, 7.6.1987, lcdSBr; Krvava Peč, 14.7.1979, 16.7.1980, lcdSBr; Kum, 6.1988, lcBDr dSBr; Kurešček, 5.6.1983, lcdVFu; Litija, 12.5., 21.6.1979, lcdVFu; Medvedov graben, 25.5.1989, lcdVFu; Mirna, 26.6.1986, lcdSBr; Podkraj, Kum, 6.6.1989, lcdVFu; Podkum – Sopota, 24.5.1990, lcdVFu; Radeče, 25.5.1989, lcdVFu; Sp. Lakenc, 31.5.1987, lcdSBr; Stojna, 7.1988, lcBDr dSBr; Stružnica, 11.6.2002, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (13); Šentjošt, 12.6.1987, lcdSBr; Škrilje, 16.7.1980, lcdSBr; Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Trška gora, 22.5.1983, lcdVFu; Vahta, lcdBDr (13); ibidem, 12.6.1987, lcdSBr; Vel. Račna, 10.6.2003, oBDr. Bela krajina: Gor. Paka, 29.4.1983, lcdVFu; Vinica, 29.4.1983, lcdVFu; ibidem, 25.5.1987, lcdSBr. Štajersko: Bistrica ob Sotli, 18.5.2000, lcdSBr; Boč, planinski dom, 28.5.1990, lcdSBr; Ceršak, Prod, lcdBDr; Gradišče, Ceršak, 8.6.1995, lcdBDr; Hrastje, Makole, 22.5.1994, 31.5.1997, lcdAVr; Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcdBDr; Jama Pekel pri Zalogu, 12.6.1974, lcdBDr; Jezerce, 360 m, 29.6.2004, lcGKa dSBr; Kolonija, 7.1986, 2.7.1988, 27.5., 3.7.1989, 14.6.1992, 7.7.1995, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (17); Kropa, Bočna, 13.6.1994, lcdBDr; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcdBDr; Logarska dolina, 25.6.1988, lcdSSt; idem, lcdŽVr; Luče, 29.6.1985, lcdSBr; Lutverci, lcdBDr; Macelj – Žetale, 20.5.1990, lcdSBr; Maribor, 12.5.1947, lcdSBr; Marija Reka, 27.6.1989, lcdSBr; Matkov kot, 8.1983, lcdBDr; Mele, 4.5.1994, lcdBDr; Mozirje, 23.5.1989, lcBDr dSBr; Orehovci, 2.5.1975, lcBDr dSBr; Pobrežje, 17.5.1990, lcdSBr; Podgorje, Zg. Konjišče, 16.6.1994, lcdBDr; Podgrad, Gor. Radgona, 10.5.1994, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; Police, 4.5.2002, 3.5.2003, lcdBDr; Radenci, lcdBDr; Radlje ob Dravi, 5.6.1975, lcdBKo; Sp. Konjišče, lcdBDr; Radenci, reka Mura, 26.5.1975, lcdBDr; Robanov kot, 21.7.1974, lcBDr dSBr; ibidem, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Strmec pri Sv. Florjanu, 16.5.1990, lcdSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcdBDr; Trate, 8.6.1995, lcdBDr; Trobni Dol, 550 m, 17.5.2003, lcdGKa; Uršlja gora, 26.6.1975, lcdBDr; Velinšek, Veluja peč, 12.6.1974, lTNo cdBDr; Videm, Krško, 16.6.1929, lcdWng (4); Zg. Konjišče, lcdBDr; Žepovci, Žepovske njive, lcdBDr; Koroško: Šentvid, Črna na Koroškem, 28.6.1989, lcdSBr. Prekmurje: Bukovniško jez., 29.5.1988, lcdAVr; Kot, Lendava, 25.3., 18.5.1999, lcdBDr; Otovci, 27.5.1975, lcdBDr; Petanjci, ob reki Muri, 4.5.1994, lcdBDr. Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je skoraj po vsej Evropi, manjka le na visokem severu in na južnem delu Pirenejskega polotoka. V Aziji je ugotovljena v zahodni Sibiriji, Mali Aziji, Iranu, Kazahstanu in na Kavkazu. V vsej Sloveniji je zelo pogostna vrsta. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska do montanska sil-vikolna vrsta. Polifag na listavcih: Populus, Castanea, Quercus, Pyrus, Malus, Acer, Euony- Prelom novi 02.indd 139 Asian-European species. Distributed more or less throughout Europe, absent only in the far north and in southern parts of the Pyrenees. In Asia established in western Siberia, Asia Minor, Iran, Kazakhstan and in the Caucasus. A very common species in Slovenia. Abundance and population density constant. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Polyphagous in deciduous trees: Populus, Castanea, Quercus, Pyrus, Malus, Acer, Euonymus, Cornus and Fraxinus. Larvae 139 17.2.2006 14:02:24 SCOPOLIA 58 - 2006 # mus, Cornus in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod posušenim in odstopajočim lubjem vej, tanjših debel in korenin mrtvih gostiteljskih rastlin. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih številnih grmovnic in zeli. develop beneath the dried out and receded bark of branches, thinner trunks and roots of dead host plants. Generation period lasts 2 years. Imagoes are active during daytime, when feeding upon the pollen of flowers of various scrubs and herbs. # 017.00. CORTODERA MulSant, 1863 017.01. Cortodera femorata (faBriciuS, 1787) Literatura / References: Depoli, 1940: 315 (1); Müller, 1949: 53,650 (2); Mikšić, 1963: 69 (3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 87 (Cartodera femorata)(4); Mikšić, 1971: 12 (Cartodera femorata)(5); althoff & DanilevSky, 1997: 11 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina – napaka: edino najdišče Fusine-Laghi, ki ga navaja Müller (2) za Julijsko krajino, je v Italiji in ne v Sloveniji, kot to povzemata in navajata Mikšić in GeorGijević (3, 4, 5) / Giulia region - error: the only locality Fusine-Laghi, quoted by Müller (2) for the Giulia region, is in Italy, not Slovenia, as summarised and quoted by Mikšić and GeorGijević (3, 4, 5); Slovenija (6)(povzeto po Mikšiću & GeorGijeviću). Notranjsko: Snežnik (1) – Müller (2) meni, da bi bilo potrebno to Depolijevo najdbo preveriti, ker je bila do tedaj edina s tega območja / Müller (2) is of the opinion that Depoli’s find should be confirmed, considering that this was the solitary case from this region. Štajersko: Pohorje, ldJPe cAGs; ibidem, 12.5.1902, lcdJPe. Evropska vrsta. Sega od južnega dela Skandinavije do severne Italije in Balkanskega polotoka na jugu ter do Urala na vzhodu. V Sloveniji je bila zanesljivo najdena samo na Pohorju (leg. Peyer, brez točnih najdišč, 1902). Najdba s Snežnika (Depoli, 1940) je vprašljiva. V bližini Slovenije je bila ujeta pri Mangartskih jezerih (Fusine – Laghi, 6.1951, Müller, 1953: 53) in v vseh avstrijskih deželah, zlasti v goratih predelih (horion, 1974: 36). Stenotop. Submontanska ali montanska termofilna vrsta. Oligofag na smreki in rdečem boru (Pinus sylvestris). Bionomija vrste je slabo poznana. Ličinke se razvijajo v mrtvih vejah, nekoliko vkopanih v zgornjo plast zemlje. Generacijska doba traja verjetno 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo v krošnjah gostiteljskih dreves ali pa se na cvetju hranijo s pelodom. 140 European species. Ranges from southern Scandinavia to northern Italy and the Balkans in the south, to the Urals in the east. The only reliable site In Slovenia is in the Pohorje Mts (leg. Peyer, without accurate localities, 1902). Discovery from Snežnik (Depoli, 1940) is que-stionable. In the vicinity of Slovenia, the species was caught at Mangart Lakes (Fusine – Laghi, 6.1951, Müller, 1953: 53) and in all Austrian counties, particularly in the mountainous areas (horion, 1974: 36). Stenotope. Submontane or montane ther-mophilous species. Oligophagous in Spruce and Scotch Pine (Pinus sylvestris). Bionomy of the species is poorly known. Larvae deve-lop in dead branches, somewhat buried in the upper layer of earth. Generation period most likely lasts 2 years. Imagoes are active during daytime; they dwell in the treetops of host trees or feed on pollen. ^> Prelom novi 02.indd 140 # 17.2.2006 14:02:24 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 017.02. Cortodera humeralis (Schaller, 1783) Literatura / References: BrancSik, 1871: 102 (Cortodera quadriguttata)(1); Drovenik, 2004: 254 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Primorsko: Trnovski gozd, 15.7.1990, lMBo cdEBo. Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSSt (2). Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, redka na kobulnicah, lcdJNS (1); Logarska dolina, 22.6.2003, lcdEBo; Podčetrtek, 28.4.1934, lcdEJa. # Evropska vrsta. Razširjena je od Španije in Francije do Poljske, Belarusije in južnega Urala ter na Apeninskem in Balkanskem polotoku. V Sloveniji je izjemno redka, zadnja najdba je iz leta 1956. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Polifag na hrastu in na vrstah iz rodu Prunus. Ličinke se razvijajo v odmrlih vejah in koreninah, vkopanih v zgornje plasti zemlje. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na cvetočih grmih rožnic (Crataegus in Prunus), kjer se hranijo s pelodom. European species. Distributed from Spain and France to Poland, Belarus and southern Urals, including the Apennine and Balkan pe-ninsulas. In Slovenia extremely rare, with the last find dating from 1956. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Polyphagous in Oak and species of the genus Prunus. Larvae develop in dead branches and roots buried in the upper layer of earth. Generation period last 1 year. Imagoes active during daytime, most often found on blosso-ming plants of the Rose family (Crataegus and Prunus), where feeding on pollen. ^> 017.03. Cortodera holosericea (faBriciuS, 1801) Literatura / References: BrancSik, 1871: 102 (Gramoptera holosericea)(1); Müller, 1949: 52 (C. h. velutina)(2); Mikšić, 1963: 69 (3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 88 (Cartodera h. velu-tina)(4); Mikšić,1971: 12 (Cartodera h. velutina) (5); horion, 1974: 39 (6); SaMa, 1988: 24 (C. h. velutina)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 11 (C. h. velutina)(8); SaMa, 2002: 22 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Kranjsko (6); Slovenija (8). Istra: Golac, 10.6.1999, lcdSBr; Klanec pri Kozini (2); Kozina, 31.5.1981, 5.6.1982, 24.–27.5.1986, 27.5.1995, 13.6.1997, lcdSSt; Petrinje, 26.5.1986, 28.5.1995, lcdSSt; ibidem, 1.6.1999, 17.5.2000, 21.5.2002, lcdMZd; ibidem, 460 m, 27.5.2000, lcDKo dSBr; Prešnica, 6.6.1996, lcAVr dSBr, ibidem, 23.5., 7.6.1999, lcdSBr; ibidem, 27.5.2001, lSGo cDKo dSBr; Rakitovec (2); Slavnik, na Paeonia peregrina, ni redka (2, 7, 9); ibidem, 28.5.1922, lcdAGs; ibidem, 9.6.1950, lcdSBr; ibidem, 27.5.1986 (1000 m), 23.6.1991 (850-1000 m), lcdSSt; Tublje pri Hrpeljah, 26.5.1986 lcdSSt; Vel. Pleševica, 20.6.1995, lcBDr dSSt (var. birnbacheri). Primorsko: Divača, 17.6.1986, lcdSBr; Gorenje pri Divači, 26.5.2004, lcdSBr; »Julijski Kras« (6); Kačiče, 490 m, 10.6.1992, 29.5., 6.6.1996, lcŽVr; ibidem, 6.6.1996, lSGo cDKo dSBr; 141 Prelom novi 02.indd 141 # 17.2.2006 14:02:24 # SCOPOLIA 58 - 2006 Komen, 12.6.2005, lcSPo dSBr; Leskovec, Sežana, 9.6.1995, lcBDr dSSt (var. birnbacheri); Lipica (2, 7); ibidem, 18.5.1979, 30.5.1982, 25.5.1985, lcdVFu; Orlek (2, 7); Petnjak, jama, 6.1984, lcBDr dSBr; Pliskovica, 1.6.1996, lcSPo dSBr; Replje, 17.5.1988, lRJe cdSBr; Risnik, 9.6.1995, lcBDr dSSt (var. birnbacheri); Rodik, na Chrysanthemum leucanthemum in Plantago sp. (2, 7); Sabotin, 560 m, 27.5.1997, 14.5.2000, lcDKo dSBr; Sežana (7); Štorje, 22.5.1979, lcdMZd; Trnovski gozd, lGag (2, 3, 7). Notranjsko: Gor. Vreme, 18.6.1997, lcdEBo; Nanos, 15.6.1951, lcdAGs; Razdrto, 6.6.1976, lcEPr dSBr; Senožeče (2, 4, 7); Vipava, lcdOCh (2); Vremščica, 1000 m, 5.6.1977, lcBKo dSBr. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, na kobulnicah, lcdJNS (1, 6). # Južnoevropska vrsta. Razširjena je od Italije (Trst in centralni Apenini), Avstrije, Češke in Slovaške do Ukrajine in Črne Gore. V Sloveniji je precej pogostna v jugozahodnem delu države. Edina najdba s Štajerske je iz 19. stoletja; tu je verjetno že izumrla, medtem ko so populacije iz Istre in južne Primorske stabilne. Stenotop. Kolinska do montanska termo-filna silvikolna vrsta. Bionomija še ni dobro raziskana. Oligofag na glavincih (Centaurea montana in C. triumfetti). Ličinke se hranijo s koreninami. Življenjski ciklus traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih grmovnic in travniških zeli. Southern-European species. Distributed from Italy (Trieste and the central Apennines), Austria, Czech Republic and Slovakia to Ukraine and Montenegro. In Slovenia quite common in the southwestern part of the coun-try. The only find in Štajerska dates from the 19th century; most likely extinct in this region, whereas the populations in Istria and southern Primorska appear to be stable. Stenotope. Colline to montane thermophi-lous species. Bionomy not well researched as yet. Oligophagous in Centaurea (Centaurea montana in C. triumfetti). Larvae feed on ro-ots. Life cycle lasts 1 year. Imagoes active at daytime, feeding on the pollen of bush plants and meadow herbs. ^> 017. --. Cortodera villosa heyDen, 1876 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Južnoevropska vrsta. Živi v srednji, južni in vzhodni Evropi od Češke, Slovaške in Moldavije do Koroške, Hrvatske, Hercegovine in Srbije na jugu in do Ukrajine in južne Rusije na vzhodu. V bližini Slovenije je bila ujeta na Koroškem v dolini Labotnice (Lavanttal, DeMelt, 1948). Depolijeva (1926: 69) navedba za Učko (Istra) je po mišljenju Müllerja (1949: 54) zmotna. Southern European species. Occurs in central, southern and eastern Europe from the Czech Republic, Slovakia and Moldavia to Carinthia, Croatia, Herzegovina and southern Serbia, and to Ukraine and southeastern Russia. In the vicinity of Slovenia caught in Carinthia in the Lavanttal Valley (DEMELT, 1948). Müller (1949: 54) is of the opinion that Depoli ‘s (1926: 69) report for Učka (Istria) is erroneous. 142 Prelom novi 02.indd 142 # 17.2.2006 14:02:24 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Oligofag na glavincih (Centaurea jacea in C. stoebe). Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se na cvetovih travniških rastlin hranijo s pelodom. Stenotope. Colline thermophilous species. Oligophagous in Centaurea (C. jacea and C. stoebe). Generation period lasts 1 year. Imagoes active during daytime, feeding on the pollen of # 018.00. GRAMMOPTERA Serville, 1835 018.01. Grammoptera ustulata (Schaller, 1873) Literatura / References: Müller, 1949: 54, 55 (1); Mikšić, 1963: 69, 70 (2); Mikšić & GeorGijević, 1971: 90 (3); Mikšić, 1971: 63 (4); SaMa, 1988: 26 (5); Drovenik, 1992: 155 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 11 (7); Drovenik, 2002: 206 (8); Drovenik, 2004: 254 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2); Slovenija (3, 4, 7). Istra: Brezovica pri Gradinu, 24.4.2003, lcdMZd; Črnotiče, 29.4.1990, lcVFu; Slavnik, 1.6.1930, lcdGSp (1, 5); ibidem, 1.6.1930, lcdEPr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (1, 5); Lokev, 11.5.1913, lcJSd; ibidem, 21.5.1913, lcdAGs; Predmeja (vzrejeni v Trstu na veji drevesa Alnus glutinosa in izleženi 4.1934) / bred in Trieste on branch of the tree Alnus glutinosa and hatched in April1934) lcdGSp (1); Trnovski gozd (2, 5); Trstelj, 5.1932, v vejah drevesa Castanea vesca, lcdGSp (1, 5); Vipavska dolina (2). Gorenjsko: Radovljica, 11., 20.5.1882, na grmu Crategus, ldMik cAGs; Soteska, reka Nevljica (8); Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSSt (9). Notranjsko: Postojna, 19.6.1914, lcdAGs; Vrzdenec, 4.6.1980, lcdMZd. Ljubljana z okolico: Fužine, Ljubljana, 24.5.1933, lcdAGs; Golovec, 17.5.1980, lcVFu; Ljubljana, 25.5.1928, lcJSd; Podutik, 25.5.1930, lcdAGs. Dolenjsko: Draga, Ig, 30.6.1978, lcdSBr; Mokrice, 25.5.1942, lJSd (2); Podkraj, Kum, 14.6.1990, lcVFu; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (6); Trdinov vrh, lcdBDr (6); Vahta, lcdBDr (6); Žvirče, 24.5.1931, lcJSd. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Činžat, lcdJPe; Kamnica, lcdJPe; Maribor, 18.4.1934, lcdAGs; Police, luč, 20.5.2002, 24.5.2003, lcBDr dSBr; Segovci, 1.6.1994, lcBDr dSSt. ^> Evropska vrsta. Razširjena je od južne Anglije po skoraj vsej kontinentalni Evropi (manjka na Finskem in v večjem delu Skandinavije) do Belarusije, Moldavije in Grčije, v Aziji pa živi v severni Turčiji, Za-kavkazju in na Kavkazu. V vsej Sloveniji je redka, po večjih nižinah je ni. Številčnost in gostota populacij sta verjetno stabilni ali pa nekoliko upadata. European species. Distributed from southern England to the greater part of continental Europe (absent in Finland and most of Scandinavia) to Belarus, Moldavia and Greece, in Asia occurs in northern Turkey, Transcaucasus and in the Caucasus. Rare throu-ghout Slovenia, non-existent in larger lowlands. Abundance and population density probably stable or somewhat in decline. 143 Prelom novi 02.indd 143 # 17.2.2006 14:02:24 SCOPOLIA 58 - 2006 # Stenotop. Planarna in kolinska do mon-tanska, večinoma silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Quercus, Castanea, Juglans, Crataegus in Acer. Ličinke se razvijajo v 2 – 4 cm debelih mrtvih vejah in debelcih, ki so navadno porasla z lišaji in glivami. Razvoj traja verjetno 1 leto. Imagi se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in na cvetovih, kjer se hranijo s pelodom; aktivni so podnevi. Stenotope. Planarian and colline to montane, mostly silvicole species. Polyphagous in deciduous trees: Alnus, Quercus, Castanea, Juglans, Crataegus and Acer. Larvae develop in 2 - 4 cm thick dead branches and stems, which are generally overgrown with lichens and fungi. Development most likely lasts 1 year. Imagoes dwell on their foodplants and flowers, feeding on pollen; active during daytime. # 018.02. Grammoptera abdominalis (StephenS, 1831) Literatura / References: Müller, 1949: 56 (G. variegata)(1); Mikšić, 1963: 70 (G. variega-ta)(2); Mikšić & GeorGijević, 1971: 90 (G. variegata)(3); Mikšić, 1971: 12 (G. variegata)(4); SaMa, 1988: 27 (G. variegata)(5); althoff & DanilevSky, 1997: 11 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 4); Slovenija (6). Istra: Koštabona, 25.5.1985, lcdSBr; Mali Kras, na cvetovih grma Crataegus (1); ibidem, 2., 8.5.1931, na hrastu (Quercus) ldGSp cEPr; Mali Kras – Socerb, 1929, lcdGSp (1, 5); Podgorje, Kozina, 3.5.1980, lcVFu vSBr; Podgorski Kras, 22.5.2003 (e.l.), lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (1, 5); Štanjel (1, 5); Vipavska dolina (2,3). Ljubljana z okolico: Ljubljana, 20.5.1919, 12.5.1922, lcJSd. Dolenjsko: Mokrec, 26.5.1921, lcJSd; Ponikve, Vel. Lašče, 7.5.1983, lcVFu vSBr. Bela krajina: Semič, 30.4.1983, lcVFu dSBr. Štajersko: Podčetrtek, 22.5.1934, lcdEJa. ^> Evropska vrsta. Razširjena je v Veliki Britaniji, v večjem delu kontinentalne Evrope do Belarusije in Ukrajine, na Pirenejskem polotoku je redka, v Fenoskandiji živi samo na jugu Švedske, manjka pa na jugu Italije. V Aziji je najdena v Turčiji, Zakavkazju in na Kavkazu. V Sloveniji je zelo redka. Novejše najdbe so samo iz Istre, z Dolenjske in iz Bele krajine. Številčnost in gostota populacij verjetno upadata. European species. Distributed in Great Britain, the greater part of continental Europe to Belarus and Ukraine; rare in the Pyrenees, in Fenoscandia occurs only in southern Sweden, absent in southern Italy. In Asia found in Turkey, Transcaucasus and Caucasus. Extremely rare in Slovenia. Newer finds only from Istria, Dolenjska and Bela krajina. Abundance and population density most likely declining. 144 Prelom novi 02.indd 144 # 17.2.2006 14:02:24 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Kolinska in submontanska ter-mofilna silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu ter na divjem in pravem kostanju. Ličinke se razvijajo pod lubjem v močno strohnelih 2 – 5 cm debelih vejah in debelcih. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo v krošnjah svojih gostiteljskih rastlin in na cvetovih dreves in grmovnic (Pyrus, Sorbus, Crataegus, Spiraea idr.), kjer se hranijo s pelodom. Stenotope. Colline and submontane thermophilous silvicole species. Polyphagous predominantly in Oak and Horse and Spanish Chestnut. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during daytime, dwelling in tops of their host plants and on blossoms of trees and bushes (Pyrus, Sorbus, Crataegus, Spiraea etc.), where they feed on pollen. # 018.03. Grammoptera ruficornis (faBriciuS, 1781) Literatura / References: SieGel, 1866: 100 (1); Müller, 1949: 55 (2); Mikšić, 1963: 70 (3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 91 (4); Mikšić, 1971: 12 (5); SaMa, 1988: 28 (6); Drovenik, 1992: 155 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 11 (8); Drovenik, 1998: 92 (9); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (10); Drovenik, 2004: 254 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 8); Kranjsko, lcdJSs. Istra: Klanec pri Kozini (2); Osp, 13.5.2005, lcdMZd; Prešnica, 23.5.1999, lcdSBr; Slavnik, 800 m, 24.6.1999, lcdSBr; Smokavska vala, 20.5.2005, lcdMZd; Strunjan, 50 m, 5.5.2003, lcBDr dSBr; Šared, Montekalvo,1987, lAAv cdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, na Ficus carica (2); Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Branik, na Hedera helix in Ficus carica (2); ibidem, 27.5.1998, lcdSBr; Črniče, 25.6.1975, lcB-Dr dSBr; Divača, 25.5.1985, lcVFu; Globočak, 19.6.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Gorica (6); ibidem, 26.5.1912, lcdGSp; Gorjansko, 15.6.1995, lcBDr dSSt; Gor. Trebuša, 17.6.1992, lcdSBr; Grgar, potok Slatna, 10.5.1989, lcdSBr; Hrbje, 14.6.2005, lcAVr dSBr; Kodreti, 2.5.2005, lAPi cCCS dSBr; Kromberk (2); Lijak, 17.4.2002, lAPi & BDr cBDr dSBr; Lokve, 11.5.1911, lcdEPr; Matavun, 19.6.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Mrzli vrh, Matajur, 1300 m, 21.6.2005, lcdMZd; Nemci, 30.6.1996, lcDr dSSt; Novaki, 4.6.1985, lcdSBr; Orlek, na grmu Prunus spinosa (2, 6); Panovec, 2.5.2003, lcBZd dSBr; Replje, 17.5.1988, lRJe cdSBr; Risnik, 9.6.1995, lcBDr dSSt; Šempeter pri Gorici (2); Škocjan, Divača, ličinka vzgojena v suhih vejah hrasta (2, 6); Štorje, 22.5.1979, lcdMZd; Tolmin, lcdEBo; Tolmin, reka Tolminka, 21.7.1975, lcBDr dSBr; Tolminski Lom, 23.5.1993, lcdEBo; Trnovo, 18.5.1979, lcdMZd; Trnovski gozd, 4.6.1911, lcdGSp (2, 6); ibidem, lcdJSs; ibidem, 30.6.1997, lcdEBo; Vipavska dolina (6); Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt; Vrsno, 4.7.2001, lcdSBr; Žabče, 13.6.1984, lcdSBr. Gorenjsko: Blegoš, 4.6.1933, lcdAGs; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Domžale, 7.5.1994, lcAVr dSBr; Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 9.6.1978, lcdMZd; Javoršek, 21.6.1996, lcBDr dSBr; Jermanca (9); Kamniška Bistrica, 30.6.1935, lcdEPr; 7., 11.6.1981, lcdVFu; Kamniško sedlo, 15.7.1978, lcBDr dSBr; Korošica, potok, 23.6.1974, lcBDr dSSt (9); ibidem, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Kropa, Radovljica, 6.7.1985, lcdSBr; Lubnik, 2.6.1933, lcdEPr; ibidem, 14.6.1987, lcdBKo; Medvode, 23.5.1909, ^> 145 Prelom novi 02.indd 145 # 17.2.2006 14:02:25 # SCOPOLIA 58 - 2006 11.6.1933, lcdAGs; Nomenj, 4.6.1985, lcdSBr; Podblica, 6.7.1985, lcdSBr; Porezen (2, 6); Ratitovec, 30.6.1995, lcdBKo; Sorica, 11.7.1986, lcdSSt; Soriška pl., 28.6.1997, lcdBKo; Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, 1.6.1999, lcBDr dSBr; Šenturška gora, lcdJSs; Škofja Loka, 20.6.1982, 6.1983, 6.1984, 5.7.1985, 6.1986, 10.6.1987, 4.6.1989, 18.6.1993, lcdBKo; Ukanc, 530 m, 17.5.1994, lcAVr dSBr; Visoko pri Poljanah, 7.7.1978, lcdMZd & cVFu; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (11); Železniki, 28.5.1973, lcdBKo; ibidem, 23.6.1984, lcdSSt. Notranjsko: Bloška Polica, 14.6.1992, lcdEBo; Borovnica, 5.5.1918, lcJSd; ibidem, 12.5.1991, lcdŽVr; Brce – Zarečje, 8.6.2000, lcdSBr; Briše, 31.5.1984, lcdSBr; Dolenja vas, Cerknica, 22.6.2005, lcdSBr; Gomance (2); Gorenje Jezero, reka Obrh, 15.6.1975, lcBDr dSBr; Gor. Vreme, 18.6.1997, lcdEBo; Gor. Ig, lcdIFe; ibidem, 13.6.1981, 19.5.1985, 12.6.1986, lcVFu; Harije, 4.7.1985, lcdSBr; Kamojstrnik, 24.5.1995, lcSPo dSB; Krim, 800 m, 14.6.2002, lcdSBr; Lož, 18.5.1921, lcdAGs; Matenja vas, 10.6.1986, lcdSBr; Novi Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Parsko jez., 20.7.1998, lcBDr dSSt; Pekel, Borovnica, 27.5.1987, lcdSBr; Planina, Rakek, 22.6.1960, lcdEPr; Postojna, 20.5.1914, lcdAGs; ibidem, lcdACo; Preserje, 29.5.1984, lcdSBr; Prosca, 15.6.2000, lcdMZd; Rakitna, lcdJSs; Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Snežnik, 21.6.1997, lcdEBo; Unec, 25.5.1985, lcVFu; Vodice (2, 6); Vremščica, 30.5.1982, lcVFu; Zadlog, 5.7.1984, lcdSBr; Zadnji kraj, 28.5.1974, lcBDr dSBr; ibidem, 1.7.1982, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 23.6.1978, 6., 15.6.1979, 15.1.1981, 15.6.1997, 10.6.2000, 1.5.2001, lcdMZd; Črnuče, 20.5.1993, lcdSBr; Dobrova, 2.4.1981, lcdMZd; Fužine, Ljubljana, 4.6.1932, 24.5.1933, lcdAGs; Golovec, 7.6.1912, lcdAGs; ibidem, 21.6.1975, 12.6.1981, lcVFu; Ljubljana, 9.6.1912, 24.5.1913, 1.5.1916, 4.5.1930, lcJSd; ibidem, 13., 15.5.1947, lcdS-Br; ibidem, 29.6.1973, 8.6.1977, lcdBKo; Ljubljana, Barje, (VL69), 11.5.1979, 31.5., 1.6.1980, lcVFu; ibidem, 1.6.1980, lcdMZd; Mestni log, 28.5.1933, lcdAGs; Radna, Brezovica pri Ljubljani, 20.5.1914, lcdAGs; Sp. Hrušica, 15.5.1927, lcdAGs. Dolenjsko: Banjaloka, 24.5.2001, 11.6.2002, lcdSBr; Čateške Toplice, 28.4.1978, lcdBKo; Draga, Ig, 26.6.1976, 30.6.1979, lcdSBr; 4.7.1998, lcVFu; Gorjanci, 7.6.2003, lcdEBo; Ig, okol., 6.1978, lcBDr dSBr; Knežja Lipa, 11.6.1987, lcdSBr; Kočevje, reka Rinža, 26.5.1992, lcVFu; Kremenica, Barje, 30.5., 19.6.1976, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 30.5., 19.6.1976, 9.5.1981, lcdSBr; Kum, 24.6.1948, lcdSBr; ibidem, 20.7.1987, 4.6.1988, lcVFu; Kurešček, 15.6.1990, lcVFu; Log, Sevnica, 20.5.2004, lcAVr dSBr; Loški potok, 21.6.1997, lcVFu; Mirna, 6.1986, lcBDr dSBr; ibidem, 31.5.1987, lcdSBr; Mokrec, 20.7., 25.7.1980, lcdSBr; Mokrice, grad, lMHa (7); Podkraj, Kum, 24.5.1988, lBDr cCCS dSBr; ibidem, 14.6.1990, lcVFu; Predgrad, 1.6.1978, lcBDr dSBr; Sp. Lakenc, 31.5.1987, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (7); Šentjošt, 12.6.1987, lcdSBr; Trška gora, lVFu cdBDr (7); ibidem, 22.5.1983, lcVFu; Turjak, 12.6.1980, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (7). Bela krajina: Črnomelj, 7.5.1933, lcJSd; Dobliče, 7.5.1933, 21.5.1935, lcdAGs; Gor. Paka, lVFu cdBDr (7); ibidem, 29.4.1983, lcVFu; Križevska vas, 23.5.1986, lcdSBr; Mavrlen, 7.5.1933, lcJSd; Preloka, lVFu cdBDr (7); ibidem, 27.4.1983, lcVFu; Vinica, 25.5.1987, lcdSBr; Vinica – Zilje, 11.6.1987, lcdSBr. Štajersko: Bistrica ob Sotli, 18.5.2000, lcdSBr; Bučkovci, 26.5.1989, lcdSBr; Ceršak, 2.6.1994, lcBDr dSSt; Gaj, 1.7.1992, lcdSBr; Gradišče, Ceršak, lcdBDr; Hrastje, Makole, 22.5.1994, lcAVr dSBr; Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcBDr dSSt; Hrastnik, 7.5.1994, lAKa cCCS dSBr; Igla, 30.5.1983, lcBDr dSBr; Jurklošter, 15.6.1989, lcdSBr; Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 8.7.1995, lcdŽVr; Konečka pl., 12.7.1996, lcBDr dSSt; Kozjanski regijski park (10); Krasna, 20.5.1990, lcdSBr; Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Loke pri Mozirju, 13.6.1995, lcBDr dSBr; Lopata, 26.6.1990, lcdSBr; Lutverci, 24.5., 1.6.1994, lcBDr dSBr; 146 Prelom novi 02.indd 146 # 17.2.2006 14:02:25 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Marija Reka, 27.6.1989 lcdSBr; Mele, 4.5.1994, lcBDr dSSt; Mozirje, potok Ljubija, 13.6.1995, lcBDr dSBr; Mota, lcdBDr; Okrešelj, 1.7.1992, lBDr cCCS dSBr; Orehovci, 2.5.1975, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, 1.5.1997, lcBDr dSBr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Pobrežje, 17.5.1990, lcdSBr; Podčetrtek, 20.5.1930, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 10.5., 1.6.1994, 28.4.1998, lcBDr dSSt; Podgorje, Zg. Konjišče, 1.6.1994, lcBDr dSSt; Police, 23.5.1998, 20.5.2002, lcBDr dSSt; Ponikva pri Žalcu, 12.6.1974, lcBDr dSSt; Preval, Trbovlje, 27.6.1989, lcdSBr; Radenci, 2.6.1994, lcBDr dSSt; Radenci, reka Mura, 26.5.1975, lcBDr dSBr; Radlje ob Dravi, 30.4.1977, 26.6.1982, lcdBKo; Rihtarovci, 24.5.1994, lcBDr dSSt; Segovci, lcdBDr; Sevnica, 5.1933, lcdWng (3); Sladki Vrh, gramoznice, lcdBDr; Sp. Konjišče, lcdBDr; Strmec pri Sv. Florjanu, 16.5.1990, lcdSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSBr; Trate, 8.6.1995, lcBDr dSSt; Velinšek, Veluja peč, 12.6.1974, lTNo cBDr dSSt; Videm, Krško, 16.6.1939, lcdWng (3); Vonarje, 18.5.1990, lcdS-Br; Vučja vas, 4.5.1995, lcBDr dSSt; Zavratnik, 18.5.2000, lcBDr dSBr; Zg. Konjišče, lcdBDr; Žepovci, Žepovske njive, lcdBDr; Koroško: Prevalje, 1.7.1977, lcdBKo; Zg. Jezersko, 12.7.1984, lcdSBr. Prekmurje: Mačkovci, 15.5.1975, lcBDr dSBr; Petanjci, 4.5.1994, lcBDr dSBr. # Turansko-evropska vrsta. Vrsta je zelo pogostna v Veliki Britaniji in v skoraj vsej kontinentalni Evropi od južne Skandinavije do južne Rusije; redka je na Pirenejskem polotoku, na Finskem je ni. V Aziji je razširjena od Kavkaza in severne Turčije do severnega Irana. V vsej Sloveniji je zelo pogostna. Število in gostota populacij sta stabilni ali pa se povečujeta. Evritop. Planarna in kolinska do viso-komontanska, predvsem silvikolna vrsta. Ekstremni polifag na listnatem drevju in grmovju: Populus, Corylus, Alnus, Carpinus, Quercus, Juglans, Ulmus, Salix, Berberis, Ribes, Prunus, Crataegus, Malus, Robinia, Sarothamnus, Tilia, Acer, Euonymus, Rhamnus, Hedera in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem v tankih suhih vejah in debelcih. Življenjski ciklus traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in so predvsem na cvetovih svojih gostiteljskih rastlin ter gozdnih in travniških rož, kjer se hranijo s pelodom. Turanic-European species. Very common in Great Britain and in the greater part of continental Europe from southern Scandinavia to southern Russia; rare in the Pyrenees, absent in Finland. In Asia distributed from the Caucasus and northern Turkey to northern Iran. Very com-mon throughout Slovenia. Abundance and population density stable or slightly increasing. Euritope. Planarian and colline to high montane, above all silvicole species. Extreme polyphagous in deciduous trees and bushes: Populus, Corylus, Alnus, Carpinus, Quercus, Juglans, Ulmus, Salix, Berberis, Ribes, Prunus, Crataegus, Malus, Robinia, Sarothamnus, Tilia, Acer, Euonymus, Rhamnus, Hedera and Fraxinus. Larvae develop under the bark of thin dry branches and small trunks. Life cycle lasts 1 year. Imagoes active during daytime, usually dwelling on blossoms of their host plants, including forest and meadow flowers, where feeding on pollen. ^> 147 Prelom novi 02.indd 147 # 17.2.2006 14:02:25 # SCOPOLIA 58 - 2006 019.00. PIDONIA Mulsant, 1863 019.01. Pidonia lurida (fabricius, 1792) Literatura / References: Siegel, 1866: 100 (Anoplodera lurida)(1); Depoli, 1940: 303 (2); Müller, 1949: 51 (3); Mikšić, 1963: 68 (4); Mikšić & Georgijević, 1971: 83 (5); Mikšić, 1971: 11 (6); Sama, 1988: 22 (7); Drovenik, 1977: 78 (8); Drovenik, 1978: 122 (9); Drovenik, 1986: 89, 93 (10); Drovenik, 1992: 155 (11); althoff & Danilevsky, 1997: 11 (12); Drovenik, 2002: 206 (13); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (14); Drovenik, 2004: 254 (15). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni pogostna, v juniju na grmovju in travnikih (1) / not common in Carniola, in June in bushes and fields (1); Julijska krajina (4); Julijske Alpe (4); Slovenija (5, 6, 12). Primorsko: Avsa, 900 m, 21.6.2005, lcdMZd; Čaven, 6.1912, lcdEPr; Globočaj, kal, 11.6.2003, oBDr; Hrušica - Veliki vrh, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Krnica, Trnovski gozd, 27.6.1998, lcdVFu; Kucelj, 28.6.1988, lcBDr dSBr; ibidem, 28.6.1998, lcdMZd; Lokve, 11.5.1911, lcdEPr; Mala Lazna, 13.6.2005, lcdMZd; Pl. Božica, 11.7.1987, lcdSBr; Predmeja, 30.6.1929, lcdEPr; ibidem, 12.7.1974, lcdBDr; Smrekova draga, 17.6.1953, lcdEPr; ibidem, 14.7.1992, lRJe cdSBr; Tolmin, reka Tolminka, 21.7.1975, lcBDr dSSt; Trnovski gozd (3, 4, 7); ibidem, 1907, lcdJSs; ibidem, 21.6.1992, lMBo cdEBo; Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt. Gorenjsko: Belca, 10.6.1983, lcdSBr; Bled, lcdHey (4); Blegoš, 30.7.1974, lcdBDr; Črna prst, 30.8.1909, lcdEPr (3); ibidem, 29.6.1908, lcdAGs; ibidem, 10.6.1923, lcMHa dBDr; ibidem, ^ 3.7.1976, lcdBDr; ibidem, 4.7.1976, lcdVFu; Črno jez., 9.8.1954, lcdEPr; Davča, 19.7.1998, ^} 19.6.2005, lcdMZd; Dolina reke Črne, lcdJSs; Dolina Triglavskih jezer (3); Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Dom pod Storžičem, 24.7.1982, lcdVFu; Dražgoše, 2.8.1978, lcdBDr; Dražgoška gora, 28.5.1986, lcBDr dSBr; Golica - Planina pod Golico, 26.6.1986, lcdSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 6.6.1979, lcdMZd; ibidem, 15.6., 19.7.1980, lcdVFu; Javorniški Rovt, 2.6.1979, lcdVFu; Kamnik, 2.7.1911, lcdAGs; Kamniška Bistrica, 2.7.1911, lcdAGs; ibidem, 8.6.1913, lcdJSd; ibidem, 16.7.1933, 30.6.1935, lcdEPr; ibidem, 16.5.1948, lSBr cdAGs; ibidem, 15.6.1976, 7.6.1981, 4.8.1984, lcdVFu; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; Kamniško sedlo, 15.7.1978, lcBDr dSBr; Kokra, 17.6.1940, lcdSvi (4); Komna, 5.7.1976, lMKr cdBDr; ibidem, 14.8.1982, lcdVFu; ibidem, 28.6.1993, lcdMZd; Korensko sedlo, 17.6.2003, lcdSBr; Korošica, potok, 23.6.1974, lcdBDr; ibidem, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Kranjska Gora, 26.7.1980, lcdVFu; Krnica, Kranjska Gora, 26.7.1980, lcdVFu; Ledine, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Lubnik (8); ibidem, 2.7.1933, lcdEPr; Martuljek, 30.6.1929, lcdAGs; Martuljek, Martuljkovi slapovi, 26.6.1996, lcdVFu; Medvode, 23.5.1909, lcdAGs; Mežakla, 28.6.1967, lcBDr dSBr; Mrzli Studenec, 18.7.1967, lcdBDr; Nomenj, 4.6.1985, lcdSBr; Pl. Krstenica, 20.7.1929, lcMHa dBDr; Pl. Talež, lcdIFe; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcdVFu; Pokljuka, lcdHey (4); Porezen (3, 7); ibidem, 8.6.1984, lcdVFu; Prtovč - Ratitovec, 10.6.1979, lcdVFu; Ratitovec (9); ibidem, 7.1984, lcdBKo; ibidem, 22.7.1987, lcdVFu; Ribčev Laz, 20.7.1933, 20.5.1934, lcMHa dBDr; Savske jame, 10.7.1974, lcBDr dSBr; Sopot, 18.6.1993, lcdBKo; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr (10); Soriška pl. (10); ibidem, 11.7.1991, lcdVFu; Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, 1.6.1999, lcBDr dSBr; Srednji Vrh, Karavanke, 16.7.2003, oBDr; Srednji vrh, Kokra, 12.6.1935, lEPr (4); Storžič, 7.7.1964, lcdBDr; Suha pl., 28.6.1931, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 3.6.1978, 25.5.1982, 20.6.1983, 6.1984, 27.5., 1.7.1985, lcdBKo; Tošč, 7.6.1980, lcdVFu; Travnik, Menina pl., 6.7.1968, lcdBDr; Ukanc, 3.7.1977, 3.7.1978, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 31.7.1978, lcBDr dSBr; 148 Prelom novi 02.indd 148 TwT 17.2.2006 14:02:25 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # ibidem, 24.6.1992, lcdŽVr; Vrata, 3.8.1921, lcdEPr (3); ibidem, 10.6.1983, lcdSBr; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr (15); Železniki, 23.6.1974, lcdBKo; ibidem, 23.6.1984, lcdSSt. Notranjsko: Cerknica, 13.6.1935, lcdAGs; Dvor pri Polhovem Gradcu, lcdIFe; Hrušica, pogorje (7); ibidem, 6.1927, lcdEPr; Logatec, 12.6.1910, lcdAGs; Nanos, 8.1926, lcdEPr; ibidem, 25.6.1947, lcdSBr; Podkraj, Col, 7.6.2003, lcdMZd; Polhov Gradec, 4.6.1939, lcdAGs; ibidem, 30.6.1974, lcdBKo; Ravnik pri Hotedršici, 16.6.1992, lcdSBr; Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Snežnik, 29.6.1948, lcdAGs; ibidem, 1600 m, 29.6.1998, lcdDKo; Snežnik, Grda draga, 19.6.1939 (2); ibidem, 29.6.1996, lcBDr dSBr; Stara Vrhnika, 23.6.1942, lcdAGs; Suhorje, 13.6.1992, lcdEBo; Verd, 4.7.1917, lcdAGs; Vodice (3); Zadlog, 5.7.1984, lcdSBr; Zadnji kraj, 15.7.1973, lcdBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 19.6.1976, 1.6.1983, ldMZd cVFu; ibidem, 25.6.1977, 6.4., 16.6.1979, lcdMZd; Ježica, 25.6.1982, lcdSBr; Ljubljana, 5.1918, lcMHa dBDr; ibidem, lcdIFe. Dolenjsko: Draga, Ig, 1.7.1976, 24.6.1977, 3.6., 1.7.1978, 30.6.1979, lcdSBr; Krvava Peč, 14.6.1981, lcdSBr; Kurešček, 15.6.1990, lcdVFu; Litija, 21.6.1975, lcdVFu; Mokrec, 18.7.1980, lcdSBr; Ortnek, 18.7.1980, lcdVFu; Podkraj, Kum, 24.5.1988, lBDr cCCS dSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (11); Trdinov vrh, lcdBDr (11); Vahta, lcdBDr (11). Štajersko: Igla, 28.5.1986, lcBDr dSBr; Jezera, 29.6.1985, lcdSBr; Kal, Golte, 3., 11.7.2002, lcdMZd; Kolonija, 8.7.1995, lcdŽVr; Konečka pl., 24.7.1985, lcBDr dSBr; Kozjanski regijski park (14); Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Logarska dolina, 25.6.1988, lcdSSt & lcdŽVr; Luče, 19.6.1964, lcdEPr; ibidem, 29.6.1985, lcdSBr; Maribor, lcdJPe; Marija Reka, 27.6.1989, lcdSBr; Mozirje, potok Ljubija, 13.6.1995, lcBDr dSBr; Mrzlica, 25.6.1991, lcdVFu; Naravske Ledine, 16.7.1998, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Pohorje, lcdJPe; Ponikva pri Žalcu, 12.6.1974, lcBDr dSBr; Radlje ob Dravi, 5.6.1975, 26.6.1982, lcdBKo; Raduha, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Robanov kot, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Solčava, 9.7.1930, lcdVKo; Stara Glažuta, 1100 m, 5.6.1997, lcBDr dSBr; Trate, lcdBDr; Uršlja gora, 26.6.1975, 6.7.1998, lcBDr dSBr; ibidem, 950 m, 28.5.2000, lSGo cdDKo; Velinšek, Veluja peč, 12.6.1974, lcBDr dSBr; Zavodnje, 28.6.1989, lcdSBr. Koroško: Češka koča, 14.6.1975, lcdVFu; Peca, 1100 m, 5.7.1994, lcdSBr; Sp. Jezersko, 12.7.1984, lcdSBr, Topla, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Zg. Jezersko, 11.7.1976, lcdVFu; ibidem, 12.7.1984, lcdSBr. Evropska vrsta. Živi na območju Alp, v srednji Evropi in Baltiških državah, Moldaviji, Ukrajini, na Balkanskem polotoku in v Južni Italiji; v Aziji je ugotovljena na Kavkazu in v Turčiji. V gričevnatih in goratih predelih Slovenije je zelo pogostna, v Istri in na južnem Primorskem je redka, v velikih ravninah ni ugotovljena. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Evritop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Verjetno polifag, ki napada predvsem smreko, bukev in najbrž tudi drugo drevje. Ličinke se razvijajo pod lubjem mrtvih European species. Distributed in the Alps, central Europe and Baltic countries, Moldavia, Ukraine, in the Balkans and in southern Italy; in Asia is established in the Caucasus and Turkey. Very common in hilly and mountainous regions of Slovenia, rare in Istria and southern Primorska, not known in larger flatlands. Abundance and population density constant. Euritope. Colline to high montane silvicole species. Likely polyphagous, which principally attacks Pine, Beech and most probably other trees as well. Larvae develop under the bark of dead roots, on occasion in fallen logs. Life cycle ^> 149 Prelom novi 02.indd 149 # 17.2.2006 14:02:25 SCOPOLIA 58 - 2006 # korenin, redko tudi v ležečih hlodih. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih rastlin ob robu gozda in na travnikih. lasts 2 years. Imagoes feed during daytime on pollen of blossoms on the edge of forests and in meadows. # 020.00. PEDOSTRANGALIA Sokolov, 1896 020.01. Pedostrangalia revestita (linnaeuS, 1767) Literatura / References: Müller, 1949: 73 (Leptura (Strangalia) revestita)(1); Mikšić, 1963: 80 (Strangalia (Sphenalia) revestita)(2); Mikšić & GeorGijević, 1971: 122 (Strangalia (Pedostrangalia) revestita)(3); Mikšić, 1971: 16 (Strangalia (Pedostrangalia) revestita)(4); SaMa, l988: 31 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 15 (P. (P.) revestita)(6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 4); Slovenija (6); Kranjsko (Strangalia revestita villica), lcdFSc vSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (1, 5); Gorica, lcdHen (2); Sežana, okolica (1, 5); Vel. Gradišče (1, 5). Gorenjsko: Topol pri Medvodah, 5.1952, lLZo cdAGs. Notranjsko: Šturje, lcdABi. Ljubljana z okolico: Golovec, 26.5.1982, lcVFu; Ljubljana, lJSd cdAGs. Dolenjsko: Draga, Ig, 12.6.1977, lcdSBr. Štajersko: Podčetrtek, 10.5.1934, lcdEJa. Evropska vrsta. Razširjena je od južne Anglije in južne Švedske po vsej kontinentalni Evropi do Portugalske, Grčije in Ukrajine. V Sloveniji je zelo redka. V drugi polovici preteklega stoletja je bila najdena samo v okolici Ljubljane (Topol pri Medvodah, 1952, Draga, Ig, 1977, Golovec, 1982). Številčnost in gostota populacij verjetno upadata. Stenotop. Kolinska, predvsem termofilna in večinoma silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu, topolu in brestu, redkeje na drugih listavcih: Betula, Carpinus, Fagus, Castanea, Juglans, Prunus, Padus, Acer in Aesculus. Ličinke se razvijajo v bolnih ali mrtvih vejah in deblih. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi podnevi obletavajo krošnje dreves in grmovnic (Cornus, Crataegus, Rosa) in se na njihovih cvetovih, ter tudi na cvetovih kobulnic hranijo s pelodom. European species. Distributed from southern England and southern Sweden to the greater part of continental Europe to Portugal, Greece and Ukraine. Very rare in Slovenia. In the second half of the 20th century found only in the vicinity of Ljubljana (Topol pri Medvodah, 1952, Draga, Ig, 1977, Golovec, 1982). Abundance and population density most likely in decline. Stenotope. Colline, above all thermophi-lous and mainly silvicole species. Polyphagous predominantly in Oak, Poplar and Elm, in-frequently on other deciduous trees: Betula, Carpinus, Fagus, Castanea, Juglans, Prunus, Padus, Acer and Aesculus. Larvae develop in ill or dead branches and trunks. Generation period lasts 2 years or 3 years. Imagoes seen flying during daytime around the tops of trees and bushes (Cornus, Crataegus, Rosa), feeding on pollen of their flowers, as well as on pollen of other umbellate plants. ^> 150 Prelom novi 02.indd 150 # 17.2.2006 14:02:25 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 021.00. ETORUFUS MatSuShita, 1933 021.01. Etorufus pubescens (faBriciuS, 1787) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Strangalia pubescens)(1); Müller, 1949: 73 (Leptura (Strangalia) pubescens)(2); Mikšić, 1963: 80 (Strangalia (Sphenalia) pubescens)(3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 124 (Strangalia (Pedostrangalia) pubescens)(4); Mikšić, 1971: 17 (Strangalia (Pedostrangalia) pubescens)(5); Drovenik, 1986: 89, 93 (Strangalia pubescens) (6); SaMa, 1988: 31 (Pedostrangalia pubescens)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 15 (Pedostrangalia (Etorufus) pubescens)(8); Drovenik, 1998: 92 (Strangalia pubescens)(9); Drovenik, 2004: 254 (Pedostrangalia pubescens)(10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijske Alpe (4); Julijska krajina (3, 4); Slovenija (5, 8); ?Kranjsko (Strangalia pubescens), lcdFSc vSBr. Primorsko: Kanin, lcdOCh (2, 7); Pri Cerkvi, lBCh (2, 7); Soča, Trenta, lcdESc (2, 7); Strmec na Predelu, 960 m, 3.7.1994, lcŽVr dSBr; Trdnjava Kluže, 5.8.1982, lcdSBr; Trenta, 7.–14.7.1979, lcdMZd. Gorenjsko: Korošica, potok (9); Martuljek, Tabre, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Mojstrana, 6.8.1911, lcdAGs (2, 3, 7); Sorica (6); Soriška pl. (6); Srednji Vrh, Za Lepim vrhom, 28.7.1982, lcdSBr; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (10). Štajersko: Logarska dolina, 22.6.2003, lcdEBo; Matkov kot, 700 m, 8.1983, 28.6., 5.7.1994, lcBDr dSBr; Robanov kot, 21.7.1974, lcBDr dSSt; Rogovilec, Solčava, 28.8.1984, lcBDr dSBr; Uršlja gora (Plešivec), 25.7.1992, lcdBKo. Koroško: Olševa, 1400 m, 8.1983, lcBDr dSSt; Peca, 12.8.1962, lcdEPr. ^> Evropska vrsta. Živi v južnem delu Feno-skandije, v vzhodnem delu srednje Evrope, v Belarusiji in Ukrajini, na Balkanskem polotoku, na območju Alp in v severovzhodni Španiji. V Sloveniji je redka, številčnost in gostota populacij verjetno naraščata. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v troh-nečih štorih, podrtih deblih in debelih vejah bora. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi, obiskujejo cvetje in se hranijo s pelodom. European species. Occurs in southern part of Fenoscandia, in eastern part of central Europe, in Belarus and Ukraine, on the Balkan Peninsula, in the Alps and in northeastern Spain. Rare in Slovenia; abundance and population density most likely increasing. Stenotope. Colline to high montane silvicole species. Larvae develop in rotting stumps, fallen trunks and large Pine branches. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes are active during the day, when frequenting flowers and feeding on pollen. 151 Prelom novi 02.indd 151 # 17.2.2006 14:02:25 # SCOPOLIA 58 - 2006 021.02. Etorufus verticalis (GerMar, 1822.) Literatura / References: Müller, 1949: 74 (Leptura (Strangalia) verticalis)(1); Mikšić, 1963: 80 (Strangalia (Sphenalia) verticalis)(2); Mikšić, 1971: 16 (Strangalia (Pedostrangalia) verticalis)(3); SaMa, 1988: 32 (Pedostrangalia verticalis)(4); althoff & DanilevSky, 1997: 15 (Pedostrangalia (Sphenalia) verticalis)(5). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3); Slovenija (5). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, 1894, lcdABi (1, 4); ibidem, 1910, lcdGSp (1). Dol. Leskovec, Sežana, 9.6.1995, lcBDr dSSt; Izvir Hublja, 19.6.1986, lRJe cdSBr; Lipica – Gropada, lcdOCh & CRa (1, 4); Vipavska dolina (2). Notranjsko: Kovk, 900 m, 4.7.1999, lcDKo dSBr; Nanos, 24.5.2003, lcDKo dSBr; Reber, 15. in 19.6.1986, lRJe cdSBr. Dolenjsko: Dragarji, 25.7.1996, lcBDr dSBr. Štajersko: Robanov kot, 700 m, 20.6.1997, lcBDr dSBr. # Južnoevropska vrsta. Živi na Balkanskem polotoku v pokrajinah ob Jadranskem, Egejskem in Črnem morju. V Sloveniji je redka, številčnost in gostota populacij verjetno naraščata. Stenotop. Kolinska in submontanska silvikolna vrsta. Hranilna rastlina ni znana. Imagi podnevi obletavajo cvetove travniških in gozdnih rastlin in se hranijo s pelodom. Southern-European species. Occurs in the Balkans in the areas along the Adriatic, Aegean and Black Sea. Rare in Slovenia, abundance and population density presumably increasing. Stenotope. Colline and sub-montane silvi-cole species. Its food plant unknown. Imagoes seen flying during the day around the blossoms of field and forest plants, feeding on pollen. ^> 022.00. LEPTUROBOSCA reitter, 1912 022.01. Lepturobosca virens (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Mikšić, 1963: 77 (Leptura (Lepturobosca) virens)(1); Mikšić & GeorGijević, 1971: 111 (Leptura (Lepturobosca) virens)(2); Mikšić, 1971: 15 (Leptura (Lepturobosca) virens)(3); horion, 1974: 61 (Leptura (Lepturobosca) virens)(4); Drovenik, 1993: 26, 27 (Leptura virens)(5); althoff & DanilevSky, 1997: 13 (6); Drovenik, 1998: 92 (Leptura virens)(7); Drovenik, 2004: 254 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2, 3, 6); ibidem, raztreseno in redko (4). Gorenjsko: Jelovica, lcdIFe; Kamniška Bistrica (7); ibidem, 8.8.1980, lcdMZd; Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Zg.Tuhinj, 6.1956, 8.8.1974, lcdBDr (8); Železnica, 17.6.2003, lcdSBr. Dolenjsko: Stojna, lcdIFe (podatek ni preverjen) (data not confirmed). Štajersko: Dol, Gor. Grad (Menina pl.), 25.6.1968, lcdBDr (8); Klopni vrh, lcdJPe; Komen – Planina, 20.8.1976, lcdBDr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Lobnica, potok, lcdJPe & cAGs; ibidem, 8.7.1929, lcdAGs; Ljubenske Rastke, 19.8.1976, lcdBDr (5); Matkov kot, pod Kočo na 152 Prelom novi 02.indd 152 # 17.2.2006 14:02:26 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Loki, 6.8.1983, lcdBDr (5); Pl. Loka, 28.8.1984, 7.1985, lcdBDr & c VFu & cŽVr; Pl. Loka, pod Kočo na Loki, 31.7.1985, lcdBDr (5); Raduha, Snežna jama, 20.7.1995, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 21.8.2004, lcdSSt. Koroško: Jezersko, mejni prehod (Jezerski Vrh), 26.7.1937, lcdPNo (1); Zg. Jezersko, 9.7.1922, lcdSD. # Azijsko-evropska vrsta. Boreomontanska vrsta, od katere severni areal sega od Skandinavije do Mongolije, severne Kitajske, Sahalina in Kurilskih otokov; južni areal pa od severne Španije prek Alp, Karpatov in Balkanskega polotoka do Ukrajine. V goratih predelih severne Slovenije je ponekod pogostna. Številčnost in gostota populacij sta stabilni ali nekoliko naraščata. Stenotop. Kolinska do montanska, večinoma silvikolna vrsta. Živijo predvsem na boru in drugih iglavcih: Picea, Abies, včasih tudi na brezi. Ličinke se razvijajo v mrtvih debelih vejah in hlodih starih dreves. Življenjski ciklus traja več let. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Compositae, Sambucus racemo-sa in Veratrum album. Asian-European species. Boreomontane species, its northern range spreading from Scandinavia to Mongolia, northern China, Sakhalin Island and Kuril Islands, whereas its southern range spreads from northern Spain, across the Alps, Carpathians and Balkans to Ukraine. In mountainous regions of northern Slovenia common here and there. Abundance and population density stable and somewhat increasing. Stenotope. Colline to montane, mostly silvicole species. Lives chiefly in Pine and other coniferous trees (Picea, Abies), occasionally in Birch. Larvae develop in large dead branches and old tree logs. Life cycle lasts for several ye-ars. Imagoes active during daytime, feeding on pollen of herbs and bush plants: Umbelliferae, Compositae, Sambucus racemosa and Veratrum album. ^> 023.00. MACROLEPTURA nakane & ohBayaShi, 1957 023.01. Macroleptura thoracica (creutzer, 1799) Literatura / References: creutzer, 1799 (1); Müller, 1949: 81 (Leptura (Strangalia) thoracica)(2); SaMa, 2002: 25(3). Locus typicus: Carniola (= Kranjsko), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1, 2, 3). Dolenjsko: Gorjanci, 9.8.1914, lEVe cdAGs. Evropska vrsta. V Evropi je bila kot redka reliktna vrsta ugotovljena na južnem Finskem, v Baltskih republikah, Belarusiji, na Poljskem, Slovaškem, v Ukrajini in na Balkanskem polo- European species. In Europe established, as a rare relict species, in southern Finland, the Baltics, Belarus, Poland, Slovakia, Ukraine and the Balkans. Extremely rare in Slovenia, 153 Prelom novi 02.indd 153 # 17.2.2006 14:02:26 SCOPOLIA 58 - 2006 # toku. Popisana je z ozemlja Slovenije, vendar je tu izjemno redka in nam je znana ena sama konkretna najdba (Gorjanci) iz leta 1914. Stenotop. Verjetno montanska silvikolna vrsta. Polifag: v Evropi predvsem na bukvi in na drugih listavcih: Populus, Betula, Alnus, Quercus, Juglans, Salix, Ulmus, Padus, Tilia in Acer, na Japonskem tudi na jelki. Ličinke živijo v mrtvih, vendar še stoječih 40 – 100 cm debelih deblih. Generacijska doba traja 3 ali 4 leta. Imagi se podnevi najraje zadržujejo na svojih hranilnih drevesih in na cvetovih kobulnic, kjer se hranijo s pelodom. where only a single specimen (Gorjanci) was found in 1914. Stenotope. Probably montane silvicole species. Polyphagous: in Europe mostly in Beech and other deciduous trees: Populus, Betula, Alnus, Quercus, Juglans, Salix, Ulmus, Padus, Tilia and Acer, in Japan also in Silver Fir. Larvae reside in dead, although still standing 40 - 100 cm thick tree trunks. Generation period lasts 3 or 4 years. During the daytime imagoes frequent mostly their food trees as well as blossoms of umbellate plants, where they feed on pollen. # 024.00. LEPTURA linnaeuS, 1758 024.01. Leptura quadrifasciata linnaeuS, 1758 Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Strangalia quadrifasciata)(1); Martinek, 1875: 46 (Strangalia quadrifasciata)(2); Müller, 1949: 78 (Leptura (Strangalia) quadrifasciata)(3); Mikšić, 1963: 81 (Strangalia (Strangalia) quadrifasciata)(4); Mikšić, 1971: 17 (Strangalia (Strangalia) quadrifasciata)(5); SaMa, 1988: 47 (6); Drovenik, 1992: 156 (Strangalia quadrifasci-ata)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 14 (8); Drovenik, 1998: 92 (Strangalia quadrifasciata)(9); Drovenik, 2002: 177 (10); Drovenik, 2002: 206 (11); Drovenik, 2004: 254 (12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem v hribovju pogostnejša kot L. aurulenta (1) / in Carniolan mountains more common than L. aurulenta (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 8); Kranjsko (Strangalia quadrifasciata), lcdFSc vSBr. Istra: Kozjane, 5.8.1996, lACo cdEBo. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Matajur (3, 6); Škocjan, Divača, lcdGDr; Tolmin, reka Tolminka (3, 6). Gorenjsko: Jesenice – Planina pod Golico, lcEPr dGMu (3); Kamniška Bistrica, 9.7.1921, lcMHa dBDr; Kokra, lcdJSs; Korošica, potok (9); Krumperk, 20.7.1988, lcdŽVr; Menina pl., 19.7.1979, lcdMZd; Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcdEPr; Pokljuka, lcdHey (3, 4); Porezen, 13.7.1949, lcdSBr; ibidem, 1300-1400 m, 28.7.2000, lcAVr dSBr; Sorško polje, 4.8.1929, 9.8.1937, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (11); Vir, Domžale, 27.8.1978, lcdBDr; Zali Log, 2.8.1982, lcdSBr; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (12). Notranjsko: Bevke, 340m, 19.6.1993, lcdŽVr; Grahovo (10); Košana, lcdVKo (3, 6); ibidem, 7.1925, lcdEPr; Postojna, 19.7.1930, lcdEPr; Razdrto, lPas (3, 6); Senožeče, lSto (3, 6). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.7.1979, 22.7.1980, lcdMZd; Dobrova, 24.8.1976, lcdMZd; Golovec, 5.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 19.8.1925, lcdAGs; Ježica, 18.6.1982, lcdS-Br; Ljubljana, 25.7.1920, 1.7.1929, lcdJSd (4); Mestni log, 15.6.1946, lcdSBr; Slape, 4.7.1992, lcdVFu. 154 ^> Prelom novi 02.indd 154 # 17.2.2006 14:02:26 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Dolenjsko: Draga, Ig, 19.6.1977, 14.7.1979, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, lMHa (7); Kurešček, 24.7.1911, lcdAGs; Mala gora, 24.7.1948, lcdSBr; Mokrec, 1.6., 5.7.1981, 10.6.1997, lcdMZd. Bela krajina: Vinica, lcdBDr (7). Štajersko: Betnava, lcdJPe; Florjan, Hudi potok, 550 m, 15.8.2002, lAKa cCCS dSBr; Gor. Radgona, okol. (2); Gradišče, Ceršak, lcdBDr; Kalobje, 15.7.1928, ldVKo cEJa; Klopni vrh, lcdJPe; Kolonija, 24., 26.7.1972, 13.8.1993, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Košaki, lcdJPe (uničen); Ljubenske Rastke, 19.8.1976, lcdBDr; Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, 22.8.1986, lcdVFu; Lobnica, potok, lcdJPe; Logarska dolina, 22.6.2003, lcdEBo; Luče, 26.8.1990, lcdSSt; Makole, lcdJPe, Malečnik, lcdJPe; Podčetrtek, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 16.6.1994, lcB-Dr dSBr; Pohorje, 18.8.1936, lcdPNo (4); Sladki Vrh, gramoznice, lcdBDr; Solčava, 12.8.1932, lcdAGs; Velka, lcdJPe; Zavratnik, 22.9.1991, lcdBDr; ibidem, 19.7.1993, lcBDr dSBr. Koroško: Dravograd, 10.8.1930, lcdPNo (4); Prekmurje: Gaberje, Lendava, 26.6.2003, lŠAm cdBDr; Gor. Petrovci, 3.8.1974, lcdBDr; Hotiško jez., 22.8.1995, lcBDr dSBr. # Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od Irske in Velike Britanije po vsej kontinentalni Evropi, manjka le na Pirenejskem in Apeninskem polotoku ter v Grčiji. Široko razprostranjena je tudi v Aziji: Kavkaz, severna Turčija, Altaj, severni Kazahstan, vzhodna Sibirija, severna Kitajska in Japonska. V Sloveniji je bila še sredi preteklega stoletja precej pogostna, številčnost in gostota populacij pa stalno upadata in jo sedaj že lahko štejemo med redke vrste. Stenotop. Planarna in kolinska do mon-tanska higrofilna, predvsem silvikolna vrsta. Polifag zlasti na topolu in vrbi, prav tako tudi na drugih listavcih: Alnus, Betula, Corylus, Fagus, Quercus, pa tudi iglavcih: Picea in Pinus. Ličinke se razvijajo v trohnečih deblih in vlažnih podrtih hlodih in vejah. Življenjski ciklus traja najmanj 3 leta. Imagi se podnevi zadržujejo na cvetovih nekaterih grmovnic (Spiraea, Rubus) in kobulnic, kjer se hranijo s pelodom. Asian-European species. Distributed from Ireland and Great Britain throughout continental Europe, absent only in the Pyrenees and Apennines, including Greece. Widely distri-buted in Asia as well: the Caucasus, northern Turkey, Altai, northern Kazakhstan, eastern Siberia, northern China and Japan. In Slovenia was quite common in the mid-20th century; abundance and population density are conti-nuously declining and can be included among rare species. Stenotope. Planarian and colline to montane hygrophilous, above all silvicole species. Polyphagous especially in Poplar and Willow, and in other deciduous trees (Alnus, Betula, Corylus, Fagus, Quercus) as well as conifers (Picea and Pinus). Larvae develop in rotting trunks and damp fallen logs and branches. Life cycle lasts no less than 3 years. During daytime imagoes dwell on blossoms of several bushes (Spiraea, Rubus) and umbellate plants, where feeding on pollen. ^> 155 Prelom novi 02.indd 155 # 17.2.2006 14:02:26 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 024.02. Leptura aurulenta faBriciuS, 1792 Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Strangalia aurulenta)(1); Müller, 1949: 77 (Leptura (Strangalia) aurulenta)(2); Mikšić, 1963: 81 (Strangalia (Strangalia) aurulenta)(3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 126 (Strangalia (Strangalia) aurulenta)(4); Mikšić, 1971: 17 (Strangalia (Strangalia) aurulenta)(5); SaMa, 1988: 48 (6); Drovenik, 1992: 156 (Strangalia au-rulenta)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 14 (8); Drovenik, 1998: 92 (Strangalia aurulenta)(9); Drovenik, 2004: 254 (10); Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka v gorah (1) / in Carniola rare in the mountains (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 8); Kranjsko (Strangalia aurulenta), lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini, lcdGDr. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdACo; Fojana, 16.6.1988, lRJe cdSBr; Kneža, 27.7.1958, ldMik cAGs; Kurnik, 21.6.1986, lRJe cdSBr; ibidem, 8.7.1986, lcdSBr; Panovec, 4.7.2001, lcBZd dSBr; Podgrad pri Vremah, 16.7.1997, lcdEBo; Rodik (2); Tolmin, reka Tolminka (2, 6); Tolminske Ravne (2, 6); ibidem, lcdABi; ibidem, 8.1980, lcdBDr; Trdnjava Kluže, 6.8.1982, lcdSBr; Volče, 1909, lLKu cdEPr (2, 6). Gorenjsko: Besnica, Kranj, 4.7.1945, lČul; Bohinj, 7.1921, 8.1923, lcMHa dBDr; ibidem, 20.7.1934, lMHa cdVFu vSBr; Kopišča, lcdBDr (9); Lancovo, 700 m, 10.7.1985, ldMik cAGs; Lubnik, 26.7.1925, lcdAGs; ibidem, 25.7.1926, lcMHa dBDr; Pl. Krstenica, 20.7.1929, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 5.9.1936, 5.7.1938, 25.6., 22.7.1939, lcMHa dBDr; Ribčev Laz, 30.7.1934, lcMHa; Sorško polje, 1900, 9.8.1937, lcMHa dBDr; Škofja Loka, lcdHey (3); Ukanc, 15.8.1982, lcdVFu; Voje, 17.7.1930, lcMHa dBDr; Zg. Gorje, 2.7.1875, ldMik cAGs; Zg. Tuhinj, 26.7.1957, lcdBDr (10); ibidem, 2.7.2003, lcdBDr & cCCS. Notranjsko: Nanos (2, 6); Pokojišče, 6.7.1927, lIHa cdAGs; Senožeče (2, 6); Snežnik, na bukovih deblih in na kobulnicah (2, 6); Vremščica, lcdIFe. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.7.1979, 12.7.1980, lcdMZd. Dolenjsko: Gorjanci, 1907, lcMHa dBDr (7); Grmada, Ortnek, 10.7.2003, lcdSBr; Kompolje, Vel. Lašče, 7.8.1919, lcdAGs; Krokar, 10.8.1939, lcdAGs; Mestni vrh, 12.7.1948, lcdSBr; Opatova gora, 7.1909, lcMHa dBDr (7). Štajersko: Grad Podsreda, 30.6.2003, lSTo cdSBr; Hrastje, Makole, 300 m, 5.3.1997, lcAVr dSBr; Hrastnik, 3.8.1997, lAKa cCCS dSBr; Lobnica, potok, 8.7.1929, ldAGs cJSd; Makole, lcdJPe; Orehovci, 3.8.1976, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, 17.7.1930, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 7.7.1930, lcdEJa. ^> Evropsko-sredozemska vrsta. Živi v južnem delu Irske in Velike Britanije in v kontinentalnem delu Evrope južno od črte Belgija – severna Romunija, le v osrednji Poljski sega nekoliko bolj proti severu. Na Portugalskem in v Španiji je znana samo iz severnega dela teh dveh držav. V severni Afriki je bila ugotovljena v Alžiriji. V Sloveniji ni redka, vendar sta tudi pri tej vrsti številčnost in gostota populacij nekoliko upadli. European-Mediterranean species. Occurs in southern Ireland and Great Britain and in continental Europe south of the line from Belgium to northern Romania; only in central Poland spans somewhat towards the north. In Portugal and in Spain known only in their northern regions. In north Africa established in Algeria. In Slovenia not rare, although its abundance and population density somewhat in decline. 156 Prelom novi 02.indd 156 # 17.2.2006 14:02:26 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Kolinska do visokomontanska, predvsem termofilna, često silvikolna vrsta. Polifag predvsem na bukvi in drugih listavcih: Alnus, Betula, Castanea, Quercus, Juglans, Salix, Populus in Prunus. Ličinke živijo v štorih in v mrtvih delih še živečih dreves. Generacijska doba traja več let. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih nekaterih travniških in gozdnih rastlin. Stenotope. Colline to upper-montane, above all thermophilous, often silvicole species. Polyphagous largely in Beech and other deci-duous trees: Alnus, Betula, Castanea, Quercus, Juglans, Salix, Populus and Prunus. Larvae live in stumps and dead sections of still-living trees. Generation period lasts several years. Imagoes active during daytime, feeding on pollen of several grassland and forest plants. 024.03. Leptura annularis faBriciuS, 1801 Sinonim: L. arcuata panzer, 1793 Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Strangalia annularis)(1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1). Štajersko: Velka, ldJPe cAGs. # Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od francoskih Pirenejev prek Alp in srednje Evrope do Baltiških držav, Belarusije, Ukrajine in severnega Balkana. Manjka v Fenoskandiji, na Pirenejskem in Apeninskem polotoku in na južni polovici Balkana. V Aziji živi na Uralu, v Sibiriji, Mongoliji, Kitajski, Koreji, na Japonskem in na Sahalinu. Od te vrste je iz Slovenije znana ena sama konkretna najdba z obrobja Pohorja iz prve polovice 20. stoletja. Za Kranjsko jo v 19. stoletju omenja SieGel (1), vendar brez točnega najdišča. V bližini naših mej je bila potrjena iz okolice Zagreba (Borongaj, Mikšić & GeorGijević, 1971). Tudi v tem primeru gre za starejšo najdbo. Novejših podatkov ni in vprašanje je, če je v naši državi še prisotna. Stenotop. Edini iz Slovenije znani primerek je bil ujet na višini pod 600 m (točna nadmorska višina ni znana), bližnji vrhovi pa segajo prek 1500 m. Silvikolna vrsta. Polifag predvsem na jelši in drugih listavcih: Corylus, Castanea, Salix, Populus in Sorbus, redkeje tudi na iglavcih: Pinus. Ličinke živijo v podr- Asian-European species. Distributed from the French Pyrenees across the Alps and central Europe to the Baltic countries, Belarus, Ukraine and the northern Balkans. Missing in Fenoscandia, the Pyrenees, Apennines and southern half of the Balkans. In Asia occurs in the Urals, Siberia, Mongolia, China, Korea, Japan and on Sakhalin Island. Only a single concrete discovery of this species is known from Slovenia, i.e. from the fringes of Pohorje Mts in the first half of the 20th century. For Carniola it was mentioned by SieGel (1) in the 19th century, although without an accurate lo-cality. In the vicinity of our borders, the species was confirmed near Zagreb (Borongaj, Mikšić & GeorGijević, 1971). This, too, is an old find. More recent data do not exist, which poses the question whether this species still exists in our country or not. Stenotope. The sole known specimen in Slovenia was caught in the area below 600 m (exact altitude unknown), with the nearby mountains reaching above 1,500 m. Silvicole species. Polyphagous mainly in Alder and other ^> 157 Prelom novi 02.indd 157 # 17.2.2006 14:02:26 SCOPOLIA 58 - 2006 # # tih deblih in debelih vejah. Imagi se podnevi hranijo s pelodom cvetočih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Valeriana, Euonymus in Rubus. 024.04. Leptura aethiops poDa, 1761 deciduous trees (Corylus, Castanea, Salix, Populus and Sorbus), seldom in coniferous trees (Pinus). Larvae dwell in fallen trunks and thick branches. During the day, imagoes feed on pollen of blossoming herbs and bush plants: Umbelliferae, Euonymus and Rubus. Literatura / References: Scopoli,1772: 100 (Prionus ater)(1); aDlBauer & eGGer, 1997: 42 (2); Drovenik, 2004: 254 (3); Najdišča v Sloveniji / / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); ibidem (Strangalia atra), lcdFSc vSBr. Primorsko: Sv. Lovrenc, Kobarid, 27.6.1995, lcBDr dSSt; Gorenjsko: Sorško polje, 2.7.1933, 24.6.1934, lcMHa dBDr vSBr; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcBDr dSSt (3). Ljubljana z okolico: Ljubljana, 2.6.1917, 15.6.1922, lcJSd; Ljubljana, Barje, lcJSd; Podutik, 25.5.1930, lcdAGs. Dolenjsko: Gotenica, 28.–30.6.1994, na cvetu, lcMEg dKAd (2). Bela krajina: Dobliče, 21.5.1933, lcdAGs. Štajersko: Velka, lcdJPe. Prekmurje: Bukovniško jez., 28., 29.5.1988, lcdŽVr & cCCS; Kobilje, 20.5.1976, lcBDr dSSt; Lendava, 16.5.1925, lcdAGs. ^> Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v kontinentalni Evropi od atlantske obale do Baltiških držav, severnega Balkana in naprej proti vzhodu. Najdbe iz Albanije in Grčije so dvomljive. Manjka v Fenoskandiji ter na Pirenejskem in Apeninskem polotoku. V Aziji živi v Sibiriji, severnem Kazahstanu, severni Mongoliji, severni Kitajski, Koreji in na Japonskem. V Sloveniji je redka, ševilčnost in gostota populacij verjetno upadata. Stenotop. Planarna in kolinska higro-filna silvikolna vrsta. Polifag predvsem na jelši in na drugih listavcih: Betula, Corylus, Quercus, Salix in Tilia, redkeje na iglavcih: Pinus. Ličinke se razvijajo v vejah in tanjših deblih. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetočih zeleh in grmovnicah: Umbelliferae, Valeriana, Chrysanthemum, Viburnum, Cornus in Rubus. Asian-European species. Distributed in continental Europe from the Atlantic coast to the Baltic countries, northern Balkans and to-wards the east. Finds from Albania and Greece are questionable. Absent in Fenoscandia, in the Pyrenees and Apennines. In Asia occurs in Siberia, northern Kazakhstan, northern Mongolia, northern China, Korea and Japan. In Slovenia rare, its abundance and population density in all probability in decline. Stenotope. Planarian and colline hy-grophilous silvicole species. Polyphagous mainly in Alder and other deciduous trees: Betula, Corylus, Quercus, Salix and Tilia, less frequently in coniferous trees: Pinus. Larvae develop in branches and thinner trunks. During daytime, imagoes feed on pollen of blosso-ming herbs and bush plants: Umbelliferae, Valeriana, Chrysanthemum, Viburnum, Cornus and Rubus. 158 Prelom novi 02.indd 158 # 17.2.2006 14:02:27 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 025.00. LEPTURALIA reitter, 1912 025.01. Lepturalia nigripes (De Geer, 1775) a. L. n. rufipennis (BleSSiG,1873) Literatura / References: aDlBauer & eGGer, 1997: 40 (1); SaMa, 2002: 27 (2). Najdišče v Sloveniji / Locality in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2). Dolenjsko: Koča pri Jelenovem studencu, 28.–30.6.1994, lcMEg dKAd (1). # Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je od Skandinavije prek severne Evrope in Azije do Kamčatke. V srednji in jugovzhodni Evropi je izjemno redka na ozemlju od Baltika do Slovenije in Romunije. Na vzhodu sega do Ukrajine in evropskega Kazahstana. Edina najdba iz Slovenije (Stojna: Jelenov studenec, 1994, leg. M. Egger) je presenetljiva in predstavlja najjužnejšo točko areala te vrste v Evropi. Stenotop. Submontanska in montanska silvikolna vrsta. Oligofag na brezi in trepetliki. Ličinke se razvijajo v trohnečem lesu različnih debelin in često tudi v mrtvih stoječih drevesih. Njihov razvoj traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom cvetočih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Spiraea, Filipendula ulmaria in Rubus idaeus. Siberian-European species. Distributed from Scandinavia across northern Europe and Asia to Kamchatka. In central and southwestern Europe extremely rare in the regions from the Baltic to Slovenia and Romania. In the east, it reaches to Ukraine and European Kazakhstan. The only find in Slovenia (Stojna: Jelenov studenec, 1994, leg. M. Egger) is quite remark-able, for it presents the southernmost point of its range in Europe. Stenotope. Submontane and montane silvicole species. Oligophagous in Birch and Poplar. Larvae develop in rotting wood of vari-ous thicknesses and especially in standing dead trees. Their development lasts for no less than 3 years. Imagoes are active during daytime, when feeding on pollen of blossoming herbs and bush plants: Umbelliferae, Spiraea, Filipendula ulmaria and Rubus idaeus. ^> 026.00. ANASTRANGALIA caSey, 1924 026.01. Anastrangalia dubia (Scopoli, 1763) a. A. d. dubia (Scopoli, 1763) Sinonim: Leptura cincta faBriciuS, 1801 Literatura / References: Scopoli, 1763: 46 (Leptura Melanura, variat 1.) & p. 47 (Leptura Dubia)(1); SieGel, 1866: 100 (Leptura sanguinolenta)(2); Müller, 1949: 67, 68 (Leptura (Leptura) dubia)(3); Mikšić, 1963: 76 (Leptura (Leptura) dubia)(4); Mikšić & GeorGijević, 1971: 110 (Leptura (Leptura) dubia)(5); Mikšić, 1971: 15 (Leptura (Leptura) dubia)(6); SaMa, 1988: 39 (7); Drovenik, 1977: 78 (Leptura dubia)(8); Drovenik, 1978: 122 (Leptura dubia)(9); Drovenik, 1986: 93 (Leptura dubia)(10); Drovenik, 1992: 156 (Leptura dubia)(11); Drovenik & Steiner, 1995: 101 (12); althoff & DanilevSky, 1997: 14 (13); Drovenik, 1998: 92 (Leptura dubia)(14); Drovenik, 2002: 206 (15); SaMa, 2002: 27 (16); Drovenik, 2002: 177 (17); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (18); Drovenik, 2004: 254 (19). 159 Prelom novi 02.indd 159 # 17.2.2006 14:02:27 # SCOPOLIA 58 - 2006 Locus typicus: Carniola (= Kranjsko), Slovenija Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 6, 13); Kranjsko (16); Kranjsko (Leptura sanguinolenta), lcdFSc vSBr. Istra: Prešnica, 27.5.2001, lSGo cDKo dSBr. Primorsko: Alpinetum Julijana, 15.7.2005, lcdMZd; Bovec, igrišče golfa, 23.7.2000, lcdSBr; Čaven (3); ibidem, 1100 m, 26.6.1998, lcDKo dSBr; Čezsoča, 3.8.1982, lcdSBr; Golaki, 2.8.1978, lcVFu; Izvir Soče, 15.7.2005, lcdMZd; Krn (3, 7); Lepena, 680 m, 3.7.1994, lcAVr dSBr; Lokve (3); Na Logu, 600 m, 15.7.2005, lcdMZd; Na Skali, 12.7.1985, lcdSBr; Nemci, 16.5., 2.8.1978, lcdMZd; Opatje selo, 27.5.1999, lcDo dSBr; Panovec, 15.5.2000, 26.5.2001, lcdSBr; Pl. Božica, 11.7.1987, lcdSBr; Sabotin, 560 m, 14.6.1998, lcDKo dSBr; Soča, naselje, 7.8.1982, lcdSBr; Strmec na Predelu, 7.7.1976, lcBDr dSBr; Trenta (3, 7); ibidem, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 7.7.1978, 4.8.2004, lcdMZd; Trnovski gozd, lABi cdAGs; ibidem (7); ibidem, 1.8.1986, 27.6.1993, lcdEBo; ibidem, 25.7.1987, 29.7.1988, lMBo cdEBo. Gorenjsko: Begunjščica, 19.8.1913, lcJSd; Bled, lcdHey (4); Blegoš, 30.7.1974, lcBDr dSBr; Bohinj, lWer (4); Črna prst (3); ibidem, 1400 m, 21.6.1992, lcBDr dSBr; ibidem, gorska travišča, 13.7.1999, lcDKo dSBr; Dolina reke Črne, lcdJSs; Dolžanova soteska, 28.6.1984, 24.6.1987, lcdSBr; Dom v Kamniški Bistrici (14); Gradišče v Tuhinju, Lom, 27.6.1973, lcdBDr (19); Hrušica – Veliki vrh, 14.6.2003, lAPi cCCS dSBr; Jermanca (14); Kamniška Bistrica, 30.6.1974, lcBDr dSBr; ibidem, 7.7.1976, 28.7.1979, 7., 11.6.1981, 4.8.1984, lcVFu; ibidem, 8.8.1980, lcdMZd; ibidem, 1.8.1981, lcdSSt; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; Kamniško sedlo, 8.1988, lcdBKo; Kokra, 17.7.1921, 9.8.1925, lcJSd; Komna, 5.7.1976, lMKr cdBDr; ibidem, 14.8.1982, lcVFu; Kopišča (14); Korošica, potok, 23.6.1974, lcBDr dSSt (14); ibidem, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Kranj (4); Mikšić, 1963:Kranjska Gora, 26.7.1980, lcVFu; Krnica, Radovna, 3.7.1976, lcVFu; Kropa, Radovljica, 6.7.1985, lcdSBr; Ledine, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Ljubelj, 13.7.1976, lcdMZd &VFu; Lubnik (8); Martuljek, Tabre, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Pl. Kofce, 2.8.1935, lcJSd; Pl. Vogar, 13.7.1937, 11.7.1939, lcMHa dBDr; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcVFu; Podljubelj, 31.7.1986, lcdBKo; Preddvor, 18.7.1976, lcVFu; Ratitovec(9); ibidem, 7.1984, 29.6.1986, 30.6.1995, lcdBKo; Sopot, 18.6.1993, lcdBKo; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Soriška pl. (10); Soteska, reka Nevljica (15); Srednji Vrh, Karavanke, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Stol, Karavanke, 1600 m, 28.7.1933, lcdEJa; 7.1988, lcdBKo; Škofja Loka, 1., 5.7.1985, 4.7.1987, lcdBKo; Tamar, 1400 m, 10.8.2005, lcdMZd; Ukanc, 31.7.1978, lcBDr dSBr; ibidem, 560 m, 24.6.1992, lcdAVr; Uskovnica, 3.8.1974, lcVFu; Voje, 30.6.1983, lcdSBr; Vrata, 10.6.1983, lcdSBr; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSSt (19); ibidem, 8.8.1974, lcBDr dSSt, ibidem, 21.8.1978, lcBDr dSBr; ibidem, 30.7., 7.8.1980, 29.7.1981, 6.8.1999, 18.7.2001, lcdMZd; Železnica, 17.6.2003, lcdSBr; Železniki, 9.8.1975, 10.8.1996, lcdBKo; Žiri, 26.6.1992, lcdBKo; Žirovnica, reka Završnica, 6.8.1989, lcdBKo. Notranjsko: Bukovje (3); Dolenja vas, Cerknica, 23.7.1996, lcdSBr; Gor. Ig, 1.8.1974, 30.7.1980, lcVFu; Haasberg (Stari grad), Naravni most, lcdJSs; Hrušica, pogorje (3, 7); Iška vas, 4.8.1974, lcVFu; Iški Vintgar, 2.8.1980, lcVFu; Krim, 12.7.1967, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 8.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 26.7., 9.8.1975, lcVFu; ibidem, 21.6.1998 (800 m), 3.6.2000 (900 m), lcAVr dSBr; Leskova Dolina, 23.8.1976, lcBDr dSBr; Logatec, 18.8.1978, lcdMZd; ibidem, 476 m, 11.6.1988, lcdŽVr; Medvedje Brdo, 19.7.1984, lcdSBr; Nanos, lcdABi; ibidem, gorska travišča, 600–900 m, 2.7.1998, lcdDKo; ibidem, lcdEBo; Pevc, 10.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Planinsko polje, 23.6.1977, lcdMZd; Podkraj, Kum, 7.6.2003, lcdMZd; Podnanos, 14.6.1988, 160 Prelom novi 02.indd 160 # 17.2.2006 14:02:27 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # lcdMZd; Rakek, 15.7.1910, lcEPr; ibidem, 21.5.1916, lcJSd; ibidem, 10.6.1976, lcBDr dSBr (17); Rakov Škocjan (17); Slivnica (17); Suha reber, 1.8.1993, lcSPo dSBr; Ušiva loka, 16.8.1963, lcBDr dSSt; Zadnji kraj, 15.6.1973, lcBDr dSSt (17). Ljubljana z okolico : Brezje pri Dobrovi, 15.6.1979, 7.6.1998, 5., 20.6.2000, 20.6.2005, lcdMZd; Ljubljana, 7.1929, lcdAGs. Dolenjsko: Draga, Ig, 26. in 29.6., 1.7.1976, 23. in 30.6.1979, lcdSBr; Dragarji, 25.7.1996, lcBDr dSBr; Fridrihštajn, 24.6.1917, 15.8.1926, 24.5.1934, lcJSd; ibidem, 7.7.1936, lcdAGs; Gotenica, 25.6.1994, lcAVr dSBr; Goteniški Snežnik, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (12); ibidem, 1100 m, 26.6.1994, lcAVr dSBr; ibidem, 4.7.1997, lcdBDr; Jelenji studenec, 14.7.1983, lcdSBr; Kočevje, 13.7.1948, lcdSBr; Kočevski Rog, 24.7.1974, lcBDr dSBr; ibidem, 11.7.1975, lcEPr dSBr; Krvava Peč, 12., 14. in 20.7.1979, 14.6.1981, lcdSBr; Kum, 8.7.1999, lAKa cCCS dSBr; Kurešček, 22.7.1978, lcdMZd; ibidem, 15.6.1990, lcdMZd; Loški potok, 21.6.1997, lcVFu; Loški potok – Sodražica, 4.8.1986, lcdSBr; Mestni vrh, 20.7.1948, lcdSBr; Mirna gora, 1047 m, 27.7.2001, lcAVr dSBr; Mokrec, 17.7.1976, lcVFu; ibidem, 9., 25., 28.7., 2.8.1980, 28.6.1981, lcdSBr; Novo Mesto, lcdBDr (11); Ortnek, 18.7.1980, lcVFu; Podpreska, 4.8.1986, lcdSBr; Podstenice, 3.6.1938, lcdAGs; Predgozd, 12.7.1981, lcdSBr; Rajhenavski Rog, 850 m, 27.6.1994, lcdMKa; Stojna, 4.8.1948, lcdSBr; ibidem, lIFe cBDr dSBr; Stružnica, 11.6.2002, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (11); Škrilje, 28.6.1980, 7. in 28.6.1981, lcdSBr; Travna gora, pl. dom, 14.8.1964, lcBDr dSSt; Vahta, lcdBDr (11). Bela krajina: Preloka, lcdBDr (11); Zorenci, 1.8.2001, lcAVr dSBr. Štajersko: Dol, Gor. Grad (Menina pl.), 22.6.1968, lcBDr dSSt (19); Golte, južno pobočje, 1200 m, 3.6.2000, lcDKo dKAd; Jezera, 29.6.1985, lcdSBr; Kolonija, 7.7.1985, 2.7., 2.8.1989, 7.7.1995, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Kozjanski regijski park (18); Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 19.8.1976, 6.1985, lcBDr dSBr; Maribor, ldJPe cAGs; Matkov kot, 30.7.1986, 27.6.1994, lcBDr dSBr; Mrzlica, 25.6.1991, lcVFu; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Podčetrtek, 22.6.1929, 21.6.1930, 19.7.1938, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 15.6.1931, lcdEJa; Radlje ob Dravi, 25.7.1982, lcdBKo; Raduha, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Robanov kot, 21.7.1974, lcBDr dSSt; Rogovilec, Solčava, 28.8.1984, lcBDr dSBr; Smrekovec, 23.6.2002, lcdMZd; Smrekovec, planinska koča, 1608 m, 22.6.2002, lcBDr dSBr; Solčava, 7.1934, lcdAGs; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSBr; ibidem, 21.8.2004, lcdSSt; Zagorje, Kozje, 20.7.1927, lcdEJa; Zavratnik, 3.7.1997, 14.5.2004, lcBDr dSBr; Žigartov vrh, 1340 m, 18.7.1992, lcdŽVr. Koroško: Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo; Zg. Jezersko, 5.7.1987, lcdBKo. ^> Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je od Pirenejev in osrednje Francije do Belarusije, Ukrajine, Črnega morja in Grčije, na Apeninskem polotoku sega do Kalabrije. V Aziji je znana iz Turčije, Zakavkazja in s Kavkaza, v Afriki je ugotovljena le v Alžiriji. V Sloveniji je sedaj ena najpogostnejših vrst kozličkov. Novih najdb je veliko več kot starejših, vseeno pa je vprašljivo, če številčnost in gostota populacij naraščata, ker so starejši zbiralci pogostne vrste zanemarjali in je verjetno to glavni vzrok za skope podatke iz tistega obdobja. European-Mediterranean species. Dis-tributed from the Pyrenees and central France to Belarus, Ukraine, Black Sea and Greece: on the Apennine peninsula reaches down to Calabria. In Asia known in Turkey, Transcaucasus and Caucasus, in Africa established only in Algeria. In Slovenia currently known as one of the most common Longhorn Beetle species. Newer finds more numerous than older ones, however, it is still questionable whether the abundance and population density are actually increasing, be-ing that the older collectors neglected common 161 Prelom novi 02.indd 161 # 17.2.2006 14:02:27 SCOPOLIA 58 - 2006 # Stenotop. Kolinska do visokomontanska, predvsem silvikolna vrsta. Oligofag na iglavcih: Pinus, Abies in Picea. Ličinke se razvijajo v mrtvem, ne preveč vlažnem lesu, predvsem v stoječih, le redko v podrtih drevesih. Življenjski ciklus traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih številnih travniških in gozdnih rastlin, zlasti na kobulnicah, košarnicah, kresničevju, robidi idr. species, which explains the stingy figures from that period. Stenotope. Colline to high montane, main-ly silvicole species. Oligophagous in coniferous trees: Pinus, Abies and Picea. Larvae develop in dead, not too damp wood, mostly standing, rarely in fallen trees. Life cycle lasts at least 2 years. Imagoes are active during daytime and feed on pollen of the blossoms from several fie-ld and forest plants, especially umbellate plants, Asteraceae, Goatsbeard, Bramble, etc. # 026.02. Anastrangalia reyi (heyDen, 1889) Literatura / References: Drovenik, 2002: 177 (1). Najdišči v Sloveniji / Localities in Slovenia: Notranjsko: Rakek (1)(podatek ni preverjen / data not confirmed). Gorenjsko: Železnica, 1600 m, 25.7.1992, lcdSBr. Evropska vrsta. Ta boreomontanski kozliček je razširjen od Skandinavije do evropske severne Rusije in Baltiških držav, južni areal pa sega od Pirenejev prek Alp in Karpatov do Belarusije in Ukrajine. Ni znan s Pirenejskega, Apeninskega in Balkanskega polotoka. Mikšić (1971: 60) meni, da bi lahko živel tudi v Sloveniji. Naši državi najbližje znano najdišče je Waidisch v avstrijskih Karavankah (horion, 1974: 59). Oba avtorja ga navajata pod imenom Leptura (Leptura) inexpectata janSon & SjöBerG, 1928. Mikšićeva napoved se je izkazala za pravilno. Prvi primerek je bil ujet v Karavankah (Železnica, 1992, leg. S. Brelih). Kasneje kljub iskanju ni bil več opažen, kar kaže na to, da je ta vrsta pri nas izjemno redka. Najdba z Rakeka ni preverjena. Stenotop. Edini primerek iz Slovenije je bil ujet v visokomontanskem pasu. Boreomontanska, predvsem silvikolna vrsta. Oligofag na boru in smreki. Ličinka živi podobno kot predhodna vrsta, včasih tudi v lesu, European species. This boreomonta-ne Longhorn Beetle is distributed from Scandinavia to European northern Russia and the Baltic countries, while its southern range spans from the Pyrenees across the Alps and Carpathians to Belarus and Ukraine. Unknown in the Pyrenees, Apennines and Balkans. Mikšić (1971: 60) suggests that it could also live in Slovenia. Closest known find to our country is in Waidisch in the Austrian Karawanken mountains (horion, 1974: 59). Both authors quote it under the name Leptura (Leptura) inexpectata janSon & SjöBerG, 1928. Mikšić’s prediction turned out to be correct. The first specimen was caught in the Karavanke Mts (Železnica, 1992, leg. S. Brelih). Despite further searches later on, it was no longer found, which shows that this species is extremely rare in Slovenia. The site at Rakek has not been confirmed. Stenotope. The sole specimen in Slovenia was caught in the high montane belt. Boreomontane, primarily silvicole species. ^> 162 Prelom novi 02.indd 162 # 17.2.2006 14:02:27 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae vgrajenem v stene hiš. Imagi se podnevi hranijo s pelodom predvsem košarnic (Asteraceae). # Oligophagous in Pine and Spruce. Larvae dwell similarly to the previous species, occasionally also in wood built into the walls of houses. During daytime, imagoes feed on pollen, par-ticularly Asteraceae. 026.03. Anastrangalia sanguinolenta (linnaeuS, 1761) Literatura / References: Scopoli, 1763: 46, 47 (Leptura Sanguinolenta)(1); Scopoli, 1772: 99 (Prionus Sanguinolentus)(2); SieGel, 1866: 100 (Leptura cincta)(3); Martinek, 1875: 46 (Leptura sanguinolenta)(4); Müller, 1949: 67 (Leptura (Leptura) sanguinolenta)(5); Mikšić, 1963: 76 (6); Mikšić & GeorGijević, 1971: 108 (Leptura (Leptura) sanguinolenta)(7); Mikšić, 1971: 15 (Leptura (Leptura) sanguinolenta)(8); Drovenik, 1977: 78 (Leptura sanguinolenta)(9); Drovenik, 1978: 122 (Leptura sanguinolenta)(10); Drovenik, 1986: 89, 93 (Leptura sanguinolenta) (11); SaMa, 1988: 38 (12); Drovenik, 1992: 156 (Leptura sanguinolenta)(13); Drovenik & Steiner, 1995: 101 (14); althoff & DanilevSky, 1997: 14 (15); Drovenik, 1998: 92 (Leptura sanguinolenta)(16); Drovenik, 2002: 206 (17); Drovenik, 2002: 177 (18); Drovenik, 2004: 254 (19). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (3); Julijska krajina (6); Slovenija (7, 8, 15); Kranjsko (Leptura cincta), lcdFSc vSBr. Istra: Brežec pri Podgorju, 16.5.1990, lcVFu; Črnotiče, 12.7.1990, lcVFu; Golac, 10.6.1999, 8.6.2000, lcdSBr; Hrastovlje, 14.6.1997, lcdSSt; Hrpelje, 24.6.1999, lcdSBr; Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Kozina, 5.6.1982, 22.6.1991, 13.6.1997, lcdSSt; ibidem, 500 m, 22.6.1991, lcdŽVr; Ocizla, 23.5.2003, 11.6.2004, lcdMZd; Petrinje, 26.5.1986, lcdSSt; ibidem, 13.6.1997, 21.5.2000, lcdMZd; Petrinjski Kras, 20.5.1995, lcBDr dSBr; Podgorje, Kozina, 11.6., 13.7.1976, lcBDr dSBr; ibidem, 8.6.2001, lcdMZd; Prešnica, 7.6.1999, lcdSBr; Rakitovec, 26.5.2003, lcdSBr; Slavnik, 9.6.1979, 16.7.1980, lcVFu; ibidem, 850–1000 m, 23.6.1991, lcdSSt; ibidem, 23.6.1991, lcdB-Ko; ibidem, 24.6.1999, lcdSBr; Socerb, 8.5., 12.6.1990, lcVFu; ibidem, 14.6.1997, lcdSSt; Šeki, 14.6.1999, lcdSBr; Tinjan, 16.6.2005, lcdMZd; Vel. Pleševica, 20.6.1995, lcdBDr dSBr; Zazid, 22.5.2002, lcdMZd. Primorsko: Alpinetum Julijana, 15.7.2005, lcdMZd; Bovec – Kanin, 23.7.2000, lcdSBr; Breginj, potok Bela, 20.7.2000, lcdSBr; Čaven (5); ibidem, 1100 m, 26.6.1998, lcdDKo; Čezsoča, 3.8.1982, lcdSBr; Globočaj, 11.6.2003, lcBDr dSBr; Izvir Soče, 15.7.2005, lcdMZd; Krnica, Trnovski gozd (5); Kucelj, 7.1925, lcEPr; ibidem, 1150 m, 25.6.1998, lSGo cdDKo; ibidem, 1230 m, 4.8.1998 lcdDKo; Kurnik, 6,1986, lRJe cdSBr; Lepena, 4.8.1982, lcdSBr; Matavun, 12.6.1988, lcdBKo; ibidem, 11.6.2005, lcdMZd; Možnica, 640 m, 9.7.2002, lcdSBr; Na Skali, 21.7.2000, lcdSBr; Nemci, 24.8.1978, lcdMZd; Opatje selo, 27.5.1999, lcdDKo; Panovec, 20.6.2000, lcBZd dSBr; Paradana, 25.6.2003, 1100 m, lcBZd dSBr; Predmeja, 12.7.1974, lcBDr dSSt; ibidem, 28.6.1981, lcBDr dSBr; Replje, 29.5.1988, lRJe lcSBr; Rodik, 7.6.2001, lcdSBr; Sabotin, 560 m, 14.6.1998, lcdDKo; Sežana, 8.6.1981, lcdMZd; Sinji vrh, 1000 m, 24.–29.6., 1.7.1995, lcA-Vr; Smrekova draga, 22.7.1953, lcdEPr; Strmec na Predelu, 7.7.1976, lcBDr dSBr; ibidem, 960 m, 3.7.1994, lcŽVr dSBr; Škocjan, Divača, 27.6.1981, lcdSSt; ibidem, 19.6.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Trdnjava Kluže, 5.8.1982, lcdSBr; Trenta (5, 12); ibidem, 8.7.1967, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 10.8.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 7.7.1979, 4.8.2004, lcdMZd; ibidem, 620 m, 13.7.1995, lcŽVr; Trnovo, 24.8.1978, lcdMZd; Trnovski gozd, 7.1908, GKr cAGs; ibidem, lcdABi; ibidem 163 ^> Prelom novi 02.indd 163 # 17.2.2006 14:02:27 # SCOPOLIA 58 - 2006 (12); ibidem, 25.7.1987, 15.7.1990, lMBo cdEBo; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Zatolmin, 2.6.1993, lcdEBo. Gorenjsko: Begunjščica, vznožje, 13.7.1921, lcMHa dBDr; Bohinj, 9.7.1938, lcdAGs; Črna prst, 10.6.1928, lcJSd; ibidem, gorska travišča, 3.7.1999, lcdDKo; Davča, 19.7.1998, lcdMZd; Dolina reke Črne, lcdJSs; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcBDr dSBr; Dom v Kamniški Bistrici (16); Golica – Planina, 26.6.1986, lcdSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 29.7.1979, 19.7.1980, lcVFu; Ihan, 27.6.1926, lcdAGs; Jalovec, 14.9.1958, lcEPr; Jermanca (16); Kamniška Bistrica, 8.6.1913, 12.7.1920, lcJSd; ibidem, 28.7.1979, lcVFu; ibidem, 8.8.1980, lcdMZd; ibidem, 30.6.1982, lcdS-Br; Kamniške Alpe, 7.1912, lcMHa dBDr; Kamniško sedlo, Na Stanu, 16.8.1980, lcVFu; Kokra, 17.7.1921, 9.7.1922, lcJSd; Kokrsko sedlo, 26.7.1975,, lcBDr dSBr; Konec,18.8.1984, lcVFu (16); Kopišča (16); Korošica, potok (16); Košutnik, 23.7.2001, 27.6.2002, lcdSBr; Kranjska Gora, 28.7.1974, 26.7.1980, lcVFu; Krnica, Kranjska Gora, 8.8.1982, lcdSSt; Ledine, barje, 1160 m, 5.8.1999, lSGo cdDKo; Ljubelj, 13.7.1976, lcdMZd; Lubnik (9); ibidem, 4.8.1925, lcdAGs; Mala Pišnica, 27.7.1974, lcBDr dSBr; Martuljek, Tabre, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Menina pl., 22.6.1976, lcdMZd; Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcEPr; ibidem, 17.7.1967, lcBDr dSSt; Pišnica, 19.7.1911, lcMHa dBDr; Pl. Kofce, 2.8.1935, lcJSd; Pl. Talež, lIFe cBDr dSBr; Pl. Viševnik, 17.7.1928, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 16.7.1936, 8.6.1938, lcMHa dBDr; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcVFu; Podljubelj, 31.7.1986, lcdBKo; Preddvor, 18.7.1976, lcVFu; Prtovč – Ratitovec, 10.6.1979, lcVFu; Ratitovec (10); ibidem, 25.8., 1.9.1978, 11.8.1985, lcdBKo; Ribčev Laz, 12.7.1929, lcMHa dBDr; Rudno Polje, 15.7.1927, lcdAGs; Savinjske Alpe, lcdASm; Savske jame, 10.7.1974, lcBDr dSBr; Senožeti, 26.6.1984, lcdSBr; Sorica (11); Soriška pl., 7.7.1977 (11); ibidem, 1300 m, 12.7.1986, lcdSSt; Soteska, reka Nevljica (17); Srednji Vrh, Karavanke, 12.8.1975, lcBDr dSBr,; ibidem, 29.7.1982, lcdSBr; Srednji Vrh, Za Lepim vrhom, 28.7.1982, lcdSBr; Stol, Karavanke, 7.1988, lcdBKo; Suha, potok, 24.8.1931, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 6.1984, 6.1992, lcdBKo; Topol pri Medvodah, 28.6.1977, lcdMZd; Tosc, 17.7.1927, lcdAGs; Travnik, Menina pl., 24.8.1973, lcBDr dSSt (19); Triglav, 8.1913, lcEPr; Tuhinj, 30.7.1980, 18.7.2001, lcdMZd; Ukanc, 12.6.1977, 3.7.1978, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 31.7.1978, lcBDr dSBr; ibidem, 560 m, 16., 24.6.1992, lcdAVr; Uskovnica, 3.8.1974, lcVFu; Velika planina, 21.7.1935, lcEPr; Velo polje (6); Vrata (5, 12); 15.8.1925, lcJSd; ibidem, lIFe cBDr dSBr; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 8.1956, lcBDr dSBr (18); ibidem, 30.7.1977, 21.8.1978, lcBDr dSBr; Žagana peč (16); Železnica, 17.6.2003, lcdSBr; Žirovnica, reka Završnica, 20.7.1918, 26.6.1927, lcJSd. Notranjsko: Belsko, 14.7.2000, lcdMZd; Brce – Zarečje, 31.5.1999, lcdSBr; Col, 30.5.2001, lcdMZd; Debeli vrh, Vlačno, 3.6.2005, lcdMZd; Gomance (5); Hrušica, pogorje (5, 12); Ilirska Bistrica, 20.7.1967, lcBDr dSBr; Iška, 4.6.2000, lcdMZd; Javorniki, 5.6.2003, lcdMZd; Koritnice, 30.6.1983, 5.6.1993, 15.5.2005, lcSPo dSBr; ibidem, 4.7.1985, lcdSBr; Krim, lIFe cBDr dSBr; Lanišče, 900 m, 2.7.1998, lcdDKo; Leskova Dolina, 23.8.1976, lcBDr dSBr; Mašun (5); Mesnice, 14.7.2004, lcA& ŽVr dSBr; Nanos, 900 m, 17.7.1996, lcAVr dSBr; Otok (18); Postojna, 12.7.1978, lcBDr dSBr; Razdrto, ob vznožju Nanosa, vzgojena v vejah Pinus nigra, lcdGSp (5); Razdrto (5, 12); Snežnik, 1500 m, 21.7.1982, lcdSBr; ibidem, 1100 m, 29.6.1996, lcBDr dSBr; Sovič, 28.6.1994, lcSPo dSBr; Sv. Hieronim, Koritnice, 5.6.1993, lcSPo dSBr; Šembijska bajta, 14.7.1999, lcdSBr; Topol, Nova vas, 16.7.1994, lcSPo dSBr; Vremščica, 23.6.1949, ldSBr cBDr; ibidem, 1., 24.7.1977, lcVFu; Zadnji kraj (18); Župnica, 4.7.2005, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.5.2000, lcdMZd; Ljubljana, 5.6., 20.8.1918, lcMHa dBDr; ibidem, 15.5.1943, 8.5.1946, lcdSBr; ibidem, 25.5.1968, lIFe cBDr dSBr; Mestni log, 21.6.1941, lcdAGs; Rožnik, 7.1899, lcMHa dBDr; ibidem, 6.7.1967, lIFe cBDr dSBr; Tacen, 19.6.1964, lcBDr dSBr. 164 Prelom novi 02.indd 164 # 17.2.2006 14:02:27 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Dolenjsko: Draga, Ig, 26.6.1976, 23.6.1979, lcdSBr; Fridrihštajn, 7.7.1936, lcdAGs; Gotenica, 25.6.1994, lcAVr dSBr; Goteniški Snežnik, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (14); Kresnice, 15.6.1995, lcBDr dSBr; Kum, 7.1912, lcMHa dBDr; ibidem, 14.7.1927, lcJSd; Kurešček, 22.7.1978, lcd-MZd; Litija, 21.6.1975, 17.7.1976, lcVFu; Mokrec, 17.7.1976, lcVFu; ibidem, 10.6.2000, lcd-MZd; Ortnek, 18.7.1980, lcVFu; Podturjak, 7.8.1980, lcdSBr; Rob, 1.6.1916, lcdAGs; Ševnica, 21.6.2002, lcdMZd; Vahta, lcdBDr (13); Vel. Trebeljevo, 4.8.2000, lcMJu dSBr. Štajersko: Boč, 12.7.2002, lcdMZd; Golte, 1000 m, 31.7.1999, lcGKa dSBr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Logarska dolina, 10.8.1999, lcdMZd; Malo sedlo, 8.1983, lcdBKo; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pl. Grohat, 23.7.1977, lcVFu; Pl. Loka, 28.8.1984, lcBDr dSBr; Podčetrtek, 5.7.1938, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Kolonija, 27.7., 2.8.1987, lcdŽVr; Police, luč, 24.5.2003 lcBDr dSBr; Raduha, koča, 10.9.1969, lcEPr; Raduha, 1030 m, 17.6.2003, lAKa cCCS dBr; Rdeči Breg, 27.6.1992, lcdŽVr; Robanov kot, 21.7.1974, lcBDr dSSt; ibidem, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Rogla, 8.8.2001, lcdMZd; Smrekovec, 23.6.2002, lcdMZd; Solčava, 9.7.1930, lcdVKo; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, 29.7.1999, lcBDr dSBr; Uršlja gora, 26.6.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 11.8.1989, 25.7.1992, lcdBKo; Zavratnik, 6.7.1995, lcBDr dSBr; ibidem, 17.6.1997, lcdBDr; Žigartov vrh, 1340 m, 18.7.1992, lcdŽVr. Koroško: Olševa, 1400 m, 8.1983, lcBDr dSBr; Peca, 12.8.1982, lcEPr; ibidem, 10.8.1989, lcdBKo; ibidem, 13.8.1994, lRPa; Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo; Zg. Jezersko, 11.7.1976, lcVFu; ibidem, 5., 26.7.1987, lcdBKo. # Evropska vrsta. Pogostna vrsta v Veliki Britaniji in vsej kontinentalni Evropi, le na Pirenejskem polotoku je precej redka. Znana je tudi iz Male Azije in s Kavkaza. Za Slovenijo velja isto kot za vrsto A. dubia, le da je vrsta A. sanguinolenta nekoliko bolj toploljubna. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Oligofag na iglavcih: Pinus, Picea in Abies. Ličinke se razvijajo v vlažnem in preperelem lesu debelejših vej in v stoječih ali podrtih deblih. Generacijska doba traja verjetno 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom številnih travniških in gozdnih rastlin (Umbelliferae, Compositae, Aruncus itd). European species. Common in Great Britain and in the entire continental Europe, quite rare only in the Pyrenees. Known also in Asia Minor and the Caucasus. For Slovenia it holds good the same as for species A. dubia, except that the A. sanguinolenta is somewhat more thermophilous. Stenotope. Colline to high montane silvi-cole species. Oligophagous in coniferous trees: Pinus, Picea and Abies. Larvae develop in damp and decaying wood of thicker branches and in standing or fallen tree trunks. Generation period probably lasts 2 years. Imagoes active during daytime, feeding on pollen of several grassland and forest plants (Umbelliferae, Compositae, Aruncus, etc). ^> 165 Prelom novi 02.indd 165 # 17.2.2006 14:02:27 # SCOPOLIA 58 - 2006 027.00. STICTOLEPTURA Casey, 1924 027.01. Stictoleptura rubra (linnaeus, 1758) a. S. r. rubra (linnaeus, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 46 (Leptura Rubra)(1); Siegel, 1866: 99 (Leptura rubrotestacea)(2); Depoli, 1940: 315 (Leptura rubra) (3); Müller, 1949: 67, 68 (Leptura (Leptura) rubra)(4); Mikšić, 1963: 74 (Leptura (Leptura) rubra)(5); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Leptura rubra)(6); titovšek, 1969: 238 (Leptura rubra)(7); Mikšić, 1971: 15 (Leptura (Leptura) rubra)(8); Drovenik, 1977: 78 (Leptura rubra) (9); Drovenik, 1978: 122 (Leptura rubra)(10); Drovenik, 1980: 104 (Leptura rubra)(11); Drovenik, 1986: 89, 93 (Leptura rubra)(12); Sama, 1988: 45 (Corymbia rubra)( 13); Drovenik, 1992: 156 (Leptura rubra)(14); althoff & Danilevsky, 1997: 13 (Corymbia rubra) (15); Drovenik,1998: 92 (Leptura rubra)(16); Drovenik, 2002: 206 (Corymbia rubra)(17); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (18); Drovenik, 2004: 254 (Corymbia rubra)(19). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); v juniju in juliju na Kranjskem pogostna (2) / in June and July common in Carniola (2); Julijska krajina (5); Slovenija (8, 14); Kranjsko (Leptura rubro(^)testacea($)), lcdFSc vSBr. Istra: Ankaran, 9.7.1975, lcEPr dSBr; Barka, lcdGDr; Kokoš, pobočje, 500 m, 16.5.1968, na cvetovih križnic (Cruciferae), lcdJTi (6); Ocizla (4, 13); Ocizla, požiralnik (4); Podgorje, Kozina, 13.7.1976, lcdBDr; Praproče, 24.7.1990, lcdVFu; Seča, gostišče Ribič, 26.6.2001, lAKa cCCS dSBr. ^ Primorsko: Bovec (4, 13); Bovec, igrišče golfa, 23.7.2000, lcdSBr; Breginj, potok Bela, ^} 20.7.2000, lcdSBr; Cerkno, 324 m, 1.8.2000, lcAVr dSBr; Čezsoča, 12.7.1987, lNdL cdSBr; ibidem, 23.7.1989, lcdVFu; Divača, lcdGDr; Kobjeglava, 26.7., 8.1985, lcdSBr; Kreplje, 7.1924, lcEPr; Kucelj, 1150 m, 25.6.1998, lSGo cdDKo; Lepena (4, 13); ibidem, 4.8.1982, lcdSBr; Log Čezsoški, 21.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Lokev (4, 12); Mala Lazna, 11.8.2000, lcdSPo; Most na Soči (4, 13); Možnica, 9.7.2002, lcdSBr; Na Skali, 21.7.2000, lcdSBr; Nemci, 20.7.1978, lcdMZd; Novaki, 27.8.2000, lcdBDr; Panovec, 4.7.2001, lcBZd dSBr; Paradana, 1100 m, 25.6.2003, lcBZd dSBr; Plužna, 2.8.1982, lcdSBr; Replje, 2.7.1988, 25.6.1990, lRJe cdSBr; Rodik (4, 13); Slatenik, potok, 6.8.1982, lcdSBr; Smrečje, 18.8.1973, lcdBDr; Sp. Trenta, žaga, 15.7.2005, lcdMZd; Strmec na Predelu, 9.8.2000, oBDr; Tolmin (4, 13); Trdnjava Kluže, 6.8.1982, lcdSBr; Trenta (4, 13); ibidem, 10.8.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 7.7.1979, 4.8.2004, lcdMZd; ibidem, 620 m, 13.7.1995, lcŽVr dSBr; ibidem, 16.7.2003, oBDr; Trnovo, 20.7.1978, lcdMZd; ibidem, 13.8.2000, lcBZd dSBr; Trnovski gozd, v jelovem gozdu (4, 13); ibidem, lcdABi; ibidem, 25.8.1988, lMBo cdEBo; ibidem, 15.7.1990, 18.7.1993, lcdEBo; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Zadnja Trenta, 12.8.1954, lcdEPr. Gorenjsko: Babji zob, 7.1920, lcEPr; Begunjščica, 19.8.1913, lcJSd; ibidem, 10.8.1919, 18.6., 19.7.1921, lcMHa dBDr; Bled, 18.8.1909, lcdEPr; ibidem, lcdHey (4a); Blegoš (11); Bohinjsko jez., 8.1928, lcdWng (5); Drnova - Poče, 1000 m, 27.7.2000, lcAVr dSBr; Dom pod Storžičem, 8., 12.8.1972, lcdBDr; Dom v Kamniški Bistrici (16); Grad Brdo, 29.7.2000, lSGo cdDKo; Grintovec, lcEPr; Jelovica, lIFe cBDr dSBr; Jermanca (16); Kamnik, 11.5.1975, lcBDr dSBr; Kamniška Bistrica, 8.7.1916, lcdAGs; ibidem, 9.8.1925, 7.8.1934, lcJSd; ibidem, 19.7.1931, lcMHa dBDr; ibidem, 16.7.1947, lcdSBr; ibidem, 8.8.1980, 9.8.1983, 14.8.2001, lcdMZd; ibidem, 1.8.1981, lcdSSt; ibidem, 4., 18.8.1984, lcdVFu; Kamniško sedlo, 18.8.1918, lcMHa dBDr; Kokra, 17.7.1921, lcJSd; Konec (15); Kopišča (16); Korošica, potok (16); Košutnik, 23.7.2001, 166 Prelom novi 02.indd 166 TwT 17.2.2006 14:02:28 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae lcdSBr; Kot, 29.8.1922, 16.8.1936, lcJSd; Krma, 24.8.1918, lcMHa dBDr; Krnica, Kranjska Gora, 8.8.1982, lcdSSt; Lubnik (9); ibidem, 6.8.1918, 6.8.1933, lcMHa dBDr; ibidem, 21.7.1991, lcdBKo; Mojstrana, 7.1922, lcdHey (5); ibidem, 24.7.2003, lAa cCCS dSBr; Mojstrana, Sv. Katarina, 24.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcEPr; ibidem, 8.1932 (5); Pl. Pungrat, 19.8.2004, lcdMZd; Pl. Talež, lIFe cBDr dSBr; Pl. Vogar, 11., 21.7.1939, lcMHa dBDr; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcdVFu; Pokljuka, 10.9.1987, lcdŽVr; ibidem, 6.2003, lcMJu dSBr; Porezen, 3.8.1997, lcdMZd; Pungert, 7.1917, lcdSvi (5); Radeče, 7.1929 (5); Radovljica, 1965, lcdBDr; Ratitovec (10); ibidem, 25.8.1978, lcdBKo; Razor (4, 13); Ribčev Laz, 15.7., 8.1924, 24.7.1930, 25.7., 15.9.1932, lcMHa dBDr; Smoleva, Železniki, 10.8.1996, lcdBKo; Sorica (12); Soriška pl. (12); Sorško polje, 7., 11.8.1928, 2.8.1931, 13.7.1932, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (17); ibidem, 18.7.1987, lcdŽVr; Srednji Vrh, Karavanke, 16.7.2003, oBDr; Stol, Karavanke, 27.8.1933, lcMHa dBDr; ibidem, vznožje, 9.8.1918, 15.8.1929, 30.7.1932, lcMHa dBDr; Suha, potok, 24.8.1921, lcMHa dBDr; Suha pl., 18.7.1926, lcMHa dBDr; Sv. Miklavž, Moravče, 8.7.1939, lcdAGs; Škofja Loka, 7.1917 (5); ibidem, 20.8.1976, 10.8.1982, 20.7.1983, 8.1984, 2.8.1985, 6., 7. 1986, 29.7.1986, lcdBKo; ibidem, 1984, lcdSBr; Topol pri Medvodah, 28.7.1984, lcdVFu; Ukanc, 24.7., 28.8.1977, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 31.7.1978, lcdBDr; Uskovnica, 20.8.1971, lcdBDr; Vesca, 12.8.1979, lcdVFu; Vodični vrh, 23.8.1929, lcMHa dBDr; Vrata, 23.8.1979, lcdSSt; ibidem, 29.7.1982, lcdSBr; Vrata, izvir Bistrice, 28.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Vrhpolje, Kamnik, 18.7.1987, lcdŽVr; Vršič, Jul. Alpe, 1200-1300 m, 17.8.2002, lcdGKa; Zagorje ob Savi, 14.7.1935, lcJSd; Zaka, 7.1996, lcdVFu; Zali Log, 2.8.1982, lcdSBr; ibidem, 6.8.1989, lcdBKo; Zelenica, 7.5.1922, lcMHa dBDr; Zg. Goreljek, 8.1957, lcEPr; Zg. Tuhinj, 8.1956, lcdBDr (19); ibidem, 7.8.1980, 6.8.1999, 24.7.2003, lcdMZd; ibidem, 5.8.1974, lcdBDr; ibidem, 15.8.1983, lcdSSt; Žagana peč (16); Železniki, 9., 16., 22.8.1975, lcdBKo; Žirovnica, reka Završnica, 20.7.1918, lcMHa dBDr. Notranjsko: Babno Polje, 4.8.1986, lcdSBr; Bloke, 16.7.1994, 26.8.1999, lcdSPo; Gorenje, Postojna (4); Goričice, 7.8.1986, lcdVFu; Gor. Ig, 3.8.1980, 1.8.1984, lcdVFu; Hotedršica, 29.7.1958, lcEPr; Hrušica, pogorje (4, 13); Idrija (4, 13); Iška vas, 9.8.1974, lcdVFu; ibidem, 28.7.1981, lcdSBr; Iški Vintgar, 2.8.1980, lcdVFu; Koren, Stara Vrhnika, 7.8.1991, lcd ŽVr; Koritnice, 3.8.1994, 20.7.1985, 12.6.1993, 16.7.1994, lcdSPo; Krim, 9.8.1975, lcdVFu; Leskova Dolina, 9.11.1976, lcdVFu; Planina, Rakek, 3.8.1958, lcEPr; Planinica, Krim, 15.8.1968, lcdB-Dr; Planinsko polje, 16., 30.7.1993, lcdSPo; Polhov Gradec, 17.5.1999, lcMJu dSBr; Postojna 2.7.1930, 7.1975, lcEPr dSBr; Prosca, potok, 5.8.1976, lcdMZd; reka Reka, zgornji del doline (4); Rakek, 17.8.1956, lcEPr; Nanos, lcdGDr; Senožeče (4, 13); Snežnik (3); Suha reber, 1.8.1993, 16.8.1999, lcdSPo; Šembijska bajta, 14.7.1999, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 4., 12.8.1975, ldMZd cVFu; ibidem, 25.7.1977, 30.7., 20.8.1978, 15.7., 6.9.1998, 20.7., 20.8.2001, lcdMZd; Črnuče, 27.7.1947, lcdSBr; Dobrova, 24.8.1976, lcdMZd; Golovec, 7.1890, lcMHa dBDr; ibidem, 3., 10.8.1975, 8.8.1981, lcdVFu; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 8.7.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 25.7.1920, lcJSd; ibidem, lcdWng (5); ibidem, 6.8.1941, lČul; ibidem, 28.7.1975, lcdBKo; ibidem, 8.1986, 24.7.1990, lcdŽVr; ibidem, 11.7.1988, lMRe cdŽVr; Mostec, 20.8.2005, lcDFe dSBr; Zalog, 24.6.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 1., 5.8.1980, lcdVFu. Dolenjsko: Baza 20, 8.8.1986, lcdSBr; Dobrava, Radeče, 1964, hrošči na cvetovih zeliščnih rastin na robu gozda, lcdJTi (7); Draga, Ig, 7.8., 19.8.,25.9.1976, 20.8.1981, 4.8.1986, lcdSBr; Kočevska Mala gora, 24.7.1948, 8.8.1986, lcdSBr; Kočevski Rog, 24.7.1974, 13.7., 16.8.1978, lcBDr dSBr; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr; Kremenica, Hrib, 7.8., 29.8.1976, lcdSBr; Krvava Peč, 14.7.1979, lcdSBr; Kum, 6.7.1913, lcJSd; ibidem, 28.6.1927, lcMHa dBDr; ibidem, 167 Prelom novi 02.indd 167 # 17.2.2006 14:02:28 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 11.8.1987, lcBDr dSBr; Kurešček, 30.7., 14.8.1975, lcdVFu; ibidem, 6.8.1980, lcdMZd; Loški potok – Sodražica, 4.8.1986, lcdSBr; Mestni vrh, 17.8.1948, lcdSBr; Mokrec, 22.7.1912, lcdAGs; Pirče – Vas, 24.7.1990, lcdSBr; Podpreska, 4.8.1986, lcdSBr; Pogorelec, 8.8.1986, lcdSBr; Radeče, 6., 7.1965, 1966, ldJTi cBFG; Ravne, Borovec pri Kočevski Reki, 11.6.2002, lcdBr; Rob, 3.8.1915, lcdAGs; Stojna, 3.8.1948, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (14); Škofljica, skladišče lesa, 6.8.1993, lGBa cCCS dSBr; Travna gora, pl. dom, 14.8.1964, lcdBDr; Trdinov vrh, lcdBDr (14); Trška gora, 21.7.1995, lcdVFu; Vahta, lcdBDr (14); Vel. Lašče, ldAGs (5); Bela krajina: Krašnji Vrh, Radovica, 26.7.2001, oAPi. Štajersko: Boč, 12.7.2002, lcdMZd; Florjan, Hudi potok, 550 m, 15.8.2002, lAKa cCCS dSBr; Hrastje, Makole, 24.8.1995, lcAVr dSBr; Hrastnik, 15.6.1994, 7.7.1996, 23.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Huda luknja, 27.7.1995, lcdBKo; Kalobje, 1995, 20.6.2003, lcdGKa; Kamnica,lcdJPe; Kolonija, 7.1986, 18.–24.7., 5.–8.8., 10.9.1987, 7.–17.8.1988, 2.–2.8.1989, 24.7.–16.8.1990, 20.7.1991, 11.8.1997, 3.8.2000, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Konjiška gora, 30.7.1976, lcBDr dSBr; Kozjanski regijski park (18); Ljubenske Rastke, 19.8.1976, lcdBDr; Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, lcdVFu; Lobnica, lcdJPe; Logarska dolina, 10.8.1999, lcdMZd; Luče, 26.8.1990, lcdSSt; Maribor, Sv. Magdalena, 4.9.1909, lcdAGs; Matkov kot, 30.7.1986, lcdBDr; Mozirje, 26.8.1990, lcdSSt; Orehovci, 20.7.1974, 25.7.1986, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Osankarica, 1193 m, 10.8.1988, lcdŽVr; Podčetrtek, 25.7.1929, 18.6.1936, lcdEJa; ibidem, 7.1930, lcdVKo; Podčetrtek, Palčjak, 12.8.1929, 2.7.1930, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; ibidem, 7.1951 (5); Police, 21.7.2000, 5.7.2003, lcBDr dSBr; Radlje ob Dravi, 2.8.1977, 6.7.1985, 4.8.1986, lcdBKo; Raduha, koča, 16.8.1960, lcEPr; Rogla, 5.8.1985, lcBDr dSBr; ibidem, 8.8.2001, lcdMZd; Sevnica, 7.7.1924, lcdWng (5); Srobotno, 31.7.1998, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 25.8.1990, 23.6.1991 (900-1000 m), 22.8.1993 (950 m), 26.8.1995, 30.6.1994, lcdBDr & SSt; Urh, 7.1986, lcdŽVr. Koroško: Dravograd, 10.8.1930, lcdPNo (5), Jezersko, mejni prehod (Jezerski Vrh), 17.8.1935, lcEPr; Košenjak, 31.7.1997, lcdBDr; Olševa, 1400 m, 8.1983, lcdBDr; Peca, 17.8.1962, lcEPr. Prekmurje: Gančani, 28.5.1999, lcdDKo; Gor. Petrovci, 3.8.1974, lcdBDr; Hodoško jez., 21.7.1999, lcBDr dSBr; Mačkovci, 21.8.1975, lcdBDr. ^> Palearktična vrsta. Nominatna podvrsta je pogostna v večjem delu celinske Evrope in v južnem delu Velike Britanije; v mediteranskih deželah je redkejša, v severnih predelih Skandinavije, Finske in Rusije ni najdena. V Aziji sega od Urala prek Sibirije do Bajkala. V Afriki (Djebel Dabor v Alžiriji) jo nadomešča podvrsta S. r. numidica (peyeriMhoff, 1917). V vsej Sloveniji je ena najpogostnejših vrst kozličkov. Glede številčnosti in gostote populacij velja isto, kot je navedeno pri vrsti Anastrangalia dubia. Evritop. Pretežno kolinska do visoko-montanska, redkeje planarna in subalpinska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na iglavcih: Pinus, Picea, Abies in Larix, redkeje na li-168 Palaearctic species. Nominate subspecies is common in the larger part of continental Europe and in the south of Great Britain; rarer in the Mediterranean countries, absent in the northern regions of Scandinavia, Finland and Russia. In Asia, the species ranges from the Urals and across Siberia to Baikal. In Africa (Djebel Dabor in Algeria) it is substituted by the species S. r. numidica (peyeriMhoff, 1917). One of the commonest Longhorn Beetle species throughout Slovenia. For its abundance and population density applies the same as for the species Anastrangalia dubia. Euritope. Predominantly colline to high montane, seldom planarian and subalpine silvicole species. Polyphagous mostly in co- Prelom novi 02.indd 168 # 17.2.2006 14:02:28 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae stavcih: Betula, Fagus in Quercus. Ličinke se razvijajo v vlažnem in preperelem lesu v štorih, ležečih deblih in debelejših vejah. Generacijska doba traja več let. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah ali pa se hranijo s pelodom travniških in gozdnih zeli, redkeje grmovnic. niferous trees (Pinus, Picea, Abies and Larix), infrequently in deciduous trees (Betula, Fagus and Quercus). Larvae develop in damp and decaying wood in stumps, lying logs and thick branches. Generation period lasts several years. Imagoes active during daytime, dwelling on their foodplants and feeding on the pollen of grassland and forest herbs, occasionally bush plants. # 027.02. Stictoleptura cordigera (fueSSlinS, 1775) a. S. c. cordigera (fueSSlinS, 1775) Literatura / References: Müller, 1949: 65, 66 (Leptura (Leptura) cordigera)(1); Mikšić, 1963: 74 (Leptura (Leptura) cordigera)(2); SaMa, 1988: 44 (Corymbia cordigera) (3). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2); Istra: Črni Kal, 5.1979, lcBDr dSBr; Podgrad, Obrov, lcdJSs (1); Srmin, 8.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Zanigrad, 21.6.2003, lAKa cCCS dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Gorica (1, 3). Štajersko: Kalobje, 600 m, 2001, lcdGKa vSBr. ^> Turansko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena na južni polovici kontinenta od severovzhodne Španije do Črnega in Egejskega morja. V Aziji živi na Kavkazu, v Mali Aziji, Zakavkazju, Siriji, Libanonu, Izraelu, Iraku in v severnem Iranu. V Sloveniji živi samo na toplih območjih in je redka. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska termofilna silvikol-na vrsta. Ličinke živijo predvsem v hrastu, verjetno pa tudi v drugih listavcih: Castanea, Fagus, Aesculus in sadnem drevju; v Rovinju je bila ugotovljena v rujevini. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih zeli in grmov-nic: Daucus, Foeniculum, Carduus, Allium in Rubus. Turanic-European species. In Europe distributed in the southern parts of the conti-nent from southeastern Spain to the Black and Aegean Seas. In Asia occurring in the Caucasus, Asia Minor, Transcaucasus, Syria, Lebanon, Israel, Iraq and northern Iran. In Slovenia rare and found only in its warmer regions. Abundance and population density stable. Stenotope. Colline thermophilous sil-vicole species. Larvae mainly inhabit Oak, possibly other deciduous trees (Castanea, Fagus, Aesculus) and fruit trees as well; in Rovinj discovered in Wig Tree. During dayti-me, imagoes feed on pollen of herbs and bush plants: Daucus, Foeniculum, Carduus, Allium and Rubus. 169 Prelom novi 02.indd 169 # 17.2.2006 14:02:28 # SCOPOLIA 58 - 2006 027.03. Stictoleptura erythroptera (haGeBach, 1822) Literatura / References: BrancSik, 1871: 102 (Leptura rufipennis)(1); horion, 1974: 49 (Leptura (Leptura) erythroptera)(2); SaMa, 1988: 41 (Corymbia erythroptera)(3). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Primorsko: Gorica, lcdESc (Bertolini, 1887)(3); Kneža, 21.7.1858, ldMik cAGs; Trenta, 7.–14.7.1979, 4.8.2004, lcdMZd. Štajersko: Planina pri Sevnici, 23.6.1922, ldAHo cAGs; Pohorje, 4 osebki na bukovem štoru, lcdJNS (1); ibidem (2). # Turansko-evropska vrsta. Živi v kontinentalni Evropi od Francije in Nemčije do Črnega morja in Grčije; v Aziji je najdena na Kavkazu, v Zakavkazju in v severnem Iranu. V Sloveniji se pojavlja zelo redko in sporadično le na Primorskem in Štajerskem. Za ugotavljanje številčnosti in gostote populacij imamo premalo najdb in še te so raztresene po širokem območju. Stenotop. Kolinska do montanska ter-mofilna silvikolna vrsta. Polifag predvsem na bukvi in na drugih listavcih: Quercus, Ulmus, Tilia in Acer. Ličinke se razvijajo v mrtvem in suhem lesu. Generacijska doba traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, pa tudi na cvetovih kobulnic, medvejk idr., kjer se hranijo s pelodom. Turanic-European species. Occurs in continental Europe from France and Germany to the Black Sea and Greece; in Asia found in the Caucasus, Transcaucasus and northern Iran. In Slovenia occurs extremely rarely and sporadi-cally, i.e. only in the Primorska and Štajerska regions. We do not have enough finds to ascerta-in abundance and population density, and even these are scattered across a large area. Stenotope. Colline to montane thermophi-lous silvicole species. Polyphagous mainly in Beech and other deciduous trees: Quercus, Ulmus, Tilia and Acer. Larvae develop in dead and dry wood. Generation period lasts at least 3 years. Imagoes are active during daytime, frequenting mostly their food plants, as well as blossoms of umbellate plants, Bridewort, etc, where feeding on pollen. ^> 027.04. Stictoleptura carbonaria (Scopoli, 1763) a. S. c. carbonaria (Scopoli, 1763) Literatura / References: Scopoli, 1763: 56 (Cerambyx carbonarius) (1); SieGel, 1866: 100 (Leptura scutellata)(2); rouBal, 1909: 230 (Leptura scutellata)(3); Depoli, 1940: 316 (Leptura scutellata)(4); Müller, 1949: 65 (Leptura (Leptura) scutellata)(5); Mikšić, 1963: 75 (Leptura (Leptura) scutellata)(6); titovšek, 1969: 238 (Leptura scutellata)(7); Mikšić, 1917: 15 (Leptura (Leptura) scutellata)(8); SaMa, 1988: 45 (Corymbia s. scutellata)(9); Drovenik, 1992: 156 (Leptura scutellata)(10); althoff & DanilevSky, 1997: 13 (Brachyleptura scutellata)(11); Drovenik, 1998: 92 (Leptura scutellata)(12); Drovenik, 2004: 254 (Corymbia scutellata)(13). Locus typicus: Carniolia (= Kranjsko), Slovenija 170 Prelom novi 02.indd 170 # 17.2.2006 14:02:28 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka v hribovju na kobulnicah / in Carniola rare in mountains on umbellate plants (2); Julijska krajina (bukovi gozdovi)(6); Slovenija (8, 11); Kranjsko (Leptura scutellata), lcdFSc vSBr. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; ibidem, 20.6.1998, lcdEBo; Čeplez, 17.7.1970, lcdVFu; Čiginj, 19.7.1857, ldMik cJSd; Kneža, 27.7.1858, ldMik cJSd; Panovec, 21.7.1999, lcBZd dSBr; Podgrad pri Vremah, 18.6.2000, lABo cdEBo; Tolminske Ravne, 3.8.1991, lcdBKo. Gorenjsko: Bohinj, lLKu (5); ibidem (6); ibidem, 7.1910, lcEPr; Kokra,17.7.1921, lcJSd; Kopišča (12); Lubnik, 20.6.1997, lcdBKo; Pl. Krstenica, 20.7.1929, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 13.7.1937, 8.7.1938, 13., 20.7.1939, lcMHa dBDr; Pokljuka (3, 6); Pršivec, 30.7.1938, lcEPr; Ribčev Laz, 25.5., 8.1924, 24.6.1929, 7.1931, 25.7., 15.9.1932, 20.5.1933, 30.7.1934, lcMHa dBDr; Sorica, 17.6.1917, lcJSd; Soriška pl., 13.7.1932, cVFu; Škofja Loka, 4.7.1982, 8.1984, 6.1986, 6.1992, lcdBKo; Zali Log, 2.8.1982, lcdSBr; Zg. Tuhinj, 8.1956, lcdBDr (13); ibidem, 7.8.1980, 22.7.1989, lcdMZd. Notranjsko: Nanos, lcdABi (5, 9); reka Reka, zgornji del doline (4, 9); Snežnik, lRSi (5, 9); ibidem, lcdGSp (5). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 17.7.1979, lcdMZd; Ljubljana, lČul (6). Dolenjsko: Dobrava, Radeče, 1966, hrošči na cvetovih zeliščnih rastlin na robu gozda / on blossoms of herbal plants on the edge of the forest lcdJTi (7); Fridrihštajn, 4.8.1948, lcdSBr; Kum, 19.7.1907, lcMHa dBDr; ibidem, 29.7.1980, lcdMZd; Kurešček, 6.8.1980, lcdMZd; Mestni vrh, 12.7.1948, lcdSBr; Opatova gora, lcEPr dBDr (10); ibidem, 5., 7.1909, lcMHa dBDr; Rob, 15.8.1910, lcdAGs; Stojna, lcdIFe; Trška gora, 28.6.1995, lcdVFu. Štajersko: Hrastje, Makole, 5.7.1995, lcdAVr; Hrastnik, 20.6.1994, lAKa cCCS dSBr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Lobnica, potok, lcdJPe; Olimje, Trobernik, lcdEJa; Planina pri Sevnici, 2.7.1925, lcdAGs; Pohorje, lcdJPe & cAGs. ^> Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena od Velike Britanije in južne Švedske do Sredozemskega in Črnega morja, v Aziji pa sega prek Turčije do Kavkaza in Irana. Na Siciliji, v južni Španiji, Alžiriji in Maroku živi podvrsta S. c. melas (lucaS, 1846). V Sloveniji je precej razširjena, ugotovljena ni samo v Istri, Beli krajini in v Prekmurju, vendar ni pogostna. Številčnost in gostota populacij verjetno nekoliko upadata. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. V severni Evropi se ličinke razvijajo predvsem v bukvi, v južni Evropi pa v hrastu. Poleg tega živijo tudi na drugih listavcih: Alnus, Betula, Carpinus, Castanea, Corylus, Aesculus in le izjemoma na macesnu. Ličinke se razvijajo v trhlem lesu debelih vej in debel. Generacijska doba traja več let. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo Turanic-European-Mediterranean spe-cies. Nominate subspecies distributed from Great Britain and southern Sweden to the Mediterranean and Black Sea, in Asia ranging across Turkey to the Caucasus and Iran. In Sicily, southern Spain, Algeria and Morocco the subspecies S. c. melas (lucaS, 1846) occurs. In Slovenia a widely distributed although not common species, absent only in Istria, Bela krajina and Prekmurje. Abundance and population density probably in slight decline. Stenotope. Colline to high montane silvicole species. In northern Europe, larvae develop mostly in Beech, in southern Europe in Oak. Also found in other deciduous trees (Alnus, Betula, Carpinus, Castanea, Corylus, Aesculus) and exceptionally in Larch. Larvae develop in putrefied wood of larger branches and trunks. Generation period lasts for se- 171 Prelom novi 02.indd 171 # 17.2.2006 14:02:28 # SCOPOLIA 58 - 2006 na svojih hranilnih rastlinah, znatno redkeje pa tudi na cvetovih (Umbelliferae, Spiraea, Sambucus idr.). veral years. Imagoes active during daytime, frequenting mostly their food plants as well as blossoms (Umbelliferae, Spiraea, Sambucus, etc.), although to a much lesser extent. # 028.00. PARACORYMBIA MiroShnikov, 1998 028.01. Paracorymbia maculicornis (De Geer, 1775) a. P. m. maculicornis (De Geer, 1775) Literatura / References: SieGel, 1866: 100 (Leptura maculicornis)(1); Müller, 1949: 65 (Leptura (Leptura) maculicornis)(2); Mikšić, 1963: 73 (Leptura (Leptura) maculicornis)(3); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Leptura maculicornis)(4); Mikšić & GeorGijević, 1971: 105 (Leptura (Leptura) maculicornis)(5); Mikšić, 1971: 14 (Leptura (Leptura) maculicornis)(6). horion, 1974: 52 (Leptura maculicornis)(7); SaMa, 1988: 43 (Corymbia maculicornis)(8); althoff & DanilevSky, 1997: 13 (Brachyleptura m. maculicornis)(9); Drovenik, 2002: 206 (Corymbia maculicornis)(10); Drovenik, 2002: 177 (Brachyleptura maculicornis)(11); SaMa, 2002: 32 (Paracorymbia maculicornis)(12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (od 1250–1600 m)(3); Slovenija (5, 6, 7, 9, 12); Kranjsko (Leptura maculicornis), lcdFSc vSBr. Istra. Artviže, 6.6.1990, lcdEBo; Hrpelje, 24.6.1999, lcdSBr; Kokoš, pobočje, 500 m, 16.5.1968, na cvetovih križnic (Cruciferae), lcdJTi (4); Podgorje, Kozina, 11.6.1976, lcBDr dSBr; Slavnik, lcdUPo. Primorsko: Lokev, 20.6.2002, lcdEBo; Lokve (2); Rodik, 7.6.2001, lcdSBr; Trenta, 7.7.1979, lcdMZd; Trnovski gozd (8). Gorenjsko: Blegoš, 30.7.1974, lcBDr dSBr; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcBDr dSBr; Fužine, Poljanska dolina, 11, 7.1984, lcdSBr; Kamnik, 27.6.1977, lcBDr dSBr; Kamniške Alpe, lcdJSs; Kokrsko sedlo, 1400 m, 26.7.1975, lcBDr dSSt; Korošica, potok, 20.6.2005, lcdSBr; Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Pl. Talež, lIFe cBDr dSBr; Pl. Vogar, 13.7.1937, 7.7.1938, 9., 11.7.1939, 20.7.1940, lcMHa dBDr; Preddvor, 18.7.1976, lcVFu; Ribčev Laz, 5.7.1932, lcMHa dBDr; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Soteska, reka Nevljica (10); ibidem, 18.7.1987, 2.7.1988, lcdŽVr; Sp. Brnik, 22.6.1975, lcVFu; Škofja Loka, lIFe cBDr dSBr; Visoko pri Poljanah, 10.7.1978, lcdMZd; Zatrnik, 800 m, 23.6.1993, lcdAVr; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr. Notranjsko: Babno Polje, 4.8.1986, lcdSBr; Brce – Zarečje, 8.6.2000, lcdSBr; Bukovje (2); Cerknica (11); Cerkniško jez., 29.6.1993, lcdAVr; Črni Vrh, Polhov Gradec, 15.7.1982, lcdSBr; Dolenja vas, Cerknica, 22.6.2005, lcdSBr; Dvor pri Polhovem Gradcu, lIFe cBDr dSBr; Gašperjev hrib, 30.6.1976, lcBDr dSBr; Gomance (2); Haasberg (Stari grad), Naravni most, lcdJSs; Hrušica, pogorje, 4.8.1938 (2); ibidem (8); Ilirska Bistrica, lIFe cBDr dSBr; Iški Vintgar, 2.8.1980, lcVFu; Koren, Stara Vrhnika, 22.6.1990, lcdŽVr; Koritnice, 5., 17.6.1993, lcSPo dSBr; Krim, 8.7.1910, lcdAGs; ibidem, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 26.7.1975, lcVFu; ibidem, 8.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 800 m, 21.6.1998, lcŽVr dSBr; Križna gora, 29.6.1976, lcBDr dSBr; Laze, Planina, 9.8.2001, lcdMZd; Leskova Dolina, 23.8.1976, lcBDr dSSt; Mašun (2); Nanos, 13.7.1987, lcdSBr; Postojna (2); ibidem, 1.7.1954, lcEPr; ibidem, 16.7.1966, lcdSSt; ibidem, 12.7.1978, lcBDr dSBr; Prosca, ^> 172 Prelom novi 02.indd 172 # 17.2.2006 14:02:28 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # potok, 15.6.2000, lcdMZd; Rakek, 7.1910, lcEPr; ibidem, 12.7.1933, lcJSd; Snežnik, 4.7.1920, lcJSd; ibidem, lAGd (3); Suha reber, 1.8.1993, lcSPo dSBr; Šembijska bajta, 14.7.1999, lcdSBr; Ušiva loka, 16.8.1973, lcBDr dSSt; Verd, 19.6.1930, lcEPr; Vremščica, 1.7.1977, lcVFu; Zadnji kraj, 1.7.1982, lcdSBr; Zelše, 7.8.1973, lcBDr dSSt; Župnica, 4.7.2005, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi 16.6.1977, 15.6.1978, 16.6.1997, 20.6.2000, 12.6.2002, lcdMZd; Ljubljana, lcdJSs; Stranska vas, 15.6.2000, lcdMZd; Tacen, 19.6.1964, lcBDr dSBr. Dolenjsko: Draga, Ig, 26.6.1976, 30.6.1978, lcdSBr; ibidem, 11.6.1977, lcBDr dSBr; Draga, Loški potok, 4.8.1986, lcdSBr; Fridrihštajn, 15.8.1926, 24.6.1934, lcJSd; Gotenica, 24.6.2001, lcdSBr; Ig, okolica, 6.1978, lcBDr dSBr; Jelenji studenec, 14.7.1983, lcdSBr; Kočevski Rog, 24.7.1974, 13.7.1978, lcBDr dSBr; Kum, 7.1912, lcMHa dBDr; Litija, 21.6.1975, lcVFu; Loški potok – Sodražica, 4.8.1986, lcdSBr; Mirna gora, 27.7.2001, lcAVr dSBr; Mokrec, 17.7.1976, lcVFu; ibidem, 9. in 20.7.1980, lcdSBr; Muljava, 27.7.1974, lcVFu; Ortnek, 18.7.1980, lcVFu; Pogorelec, 8.8.1986, lcdSBr; Predgozd, 8. in 12.7.1981, lcdSBr; Soteska, Straža, 11.7.1982, lcdSBr; Stojna, 4.8.1948, lcdSBr. Bela krajina: Zorenci, 1.8.2001, lcAVr dSBr. Štajersko: Kolonija, 7.1986, 24.7.1987, 30.6.–4.7.1989, 29.7.1991, 18.6.1994, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 19.8.1976, 6.1985, lcBDr dSBr; Logarska dolina, 26.6.1988, lcdŽVr; Maribor, 1.6.1947, lcdSBr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Pl. Loka, 28.8.1984, lcBDr dSBr; Pohorje, 19.8.1936, lcdPNo (3); Radelj, 25.6.1975, lcBDr dSBr; Raduha, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Tomaž, 24.5.1990, lcdSBr. Koroško: Topla, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Zg. Jezersko, 11.7.1976, lcVFu. Prekmurje: Bukovnica, 2.6.1999, lcdSBr; Bukovniško jez., 28.5.1988, lcdAVr; Otovci, 25.7.1975, lcBDr dSSt. Evropska vrsta. Ta boreomontanski kozliček je razširjen v vsej Fenoskandiji, evropski severni Rusiji ter od Pirenejev, vzhodne Francije in Belgije do Baltskih držav, Belarusije, Ukrajine, Bolgarije in Grčije; manjka na Pirenejskem in Apeninskem polotoku. V Aziji je znan s severozahodnega Kavkaza. V Sloveniji je zelo pogosten na vsem ozemlju. Novih najd je bistveno več kot starih, kjub temu ni mogoče trditi, da številčnost in gostota populacij naraščata. Stenotop. Kolinska do montanska, večinoma silvikolna vrsta. Polifag predvsem na iglavcih: Pinus, Picea in Abies, redkeje na listavcih: Betula, Fagus in Quercus. Ličinke se razvijajo v mrtvih, trhlih in bolj suhih vejah, deblih in koreninah. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom cvetočih zeli in grmovnic: Aruncus, Spiraea, Umbelliferae idr. European species. This boremontane Longhorn Beetle is distributed throughout Fenoscandia, northern European Russia and from the Pyrenees, eastern France and Belgium to the Baltic countries, Belarus, Ukraine, Bulgaria and Greece; absent in the Pyrenees and Apennines. In Asia known in the northwestern Caucasus. In Slovenia very common throughout the country. Although there are many more newer finds than older ones, it is impossible to affirm whether its abundance and population density are rising. Stenotope. Colline to montane, predomi-nantly silvicole species. Polyphagous mainly in coniferous trees (Pinus, Picea and Abies), less often in deciduous trees (Betula, Fagus and Quercus). Larvae develop in dead, decaying and drier branches, trunks and roots. Generation period last no less than 2 years. Imagoes active during daytime, feeding on the pollen of blosso-ming herbs and bush plants (Aruncus, Spiraea, Umbelliferae, etc.). ^> 173 Prelom novi 02.indd 173 # 17.2.2006 14:02:29 # SCOPOLIA 58 - 2006 028.02. Paracorymbia fulva (De Geer, 1775) Literatura / References: Scopoli, 1763: 46 (Leptura Melanura, variat 2.) (1); Siegel, 1866: 100 (Leptura tomentosa)(2); Müller, 1949: 64 (Leptura (Leptura) fulva)(3); Mikšić, 1963: 73 (Leptura (Leptura) fulva)(4); Demelt & Schurmann, 1964: 28/88 (Leptura (Leptura) fulva)(5); Mikšić, 1971: 14 (Leptura (Leptura) fulva)(6); Drovenik, 1977: 78 (Leptura fulva)(7); Drovenik, 1978: 122 (Leptura fulva)(8); Sama, 1988: 42 (Corymbia fulva)(9); Drovenik, 1992: 155 (Leptura fulva)(10); Drovenik, 1998: 92 (Leptura fulva)(11); Drovenik, 2004: 254 (Corymbia fulva)(12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (4); Slovenija (6); Kranjsko (Leptura tomentosa), lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini (3); Osp, 10.7.1980, lcdMZd; Podgorje, Kozina, 8.6.2001, lcdMZd; Popetre, 9.7.1997, lcdSBr; Portorož (5); ibidem, 15.-19.7.1963, lcdSSt; Praproče, 24.7.1990, lcVFu; Prešnica, 13.7.1998, lcdSBr; Slavnik, lcdUPo; Srmin, 80 m, 8.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Šared, Montekalvo, 20.6.1985, lAAv cdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (3, 9); ibidem, lcdABi; Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Globočaj, 11.6.2003, lcBDr dSBr; Kanin, lcdJPe; Lipica (3, 9); Lukovec, 6.6.1988, lRJe cdSBr; Matajur, do 800 m (3, 9); Matavun, 5.7.2001, lcBDr dSBr; Petnjak, jama, 18.7.1984, lcBDr dSBr; Povir, 31.7.1984, lcVFu; Predel, lcdJPe; Replje, 2.7.1988, lcdSBr; Rodik (3, 9); Slap ob Idrijci, 22.7.1992, lRJe cdSBr; Škocjan, Jurjev, 390 m, 19.6.2001, lAPi BDr c BDr dSBr; Tolmin (3, 9); Volče (3, 9); Volče, Polje, 15.8.1910, lcEPr; Trnovski gozd, 18.7.1993, lcdEBo; Zamedveje, ^ 17.7.1993, lcdEBo. ^} Gorenjsko: Bohinj, 14.8.1923, lcMHa dBDr; ibidem, 9.7.1933, lcdAGs; Dom v Kamniški Bistrici (11); Gabrovo, 13.7.1978, lcVFu; Grmada, Polhograjsko hribovje, 29.7.1979, 25.7.1982, lcVFu; Kamnik, 1.7.1974, 27.6.1977, lcBDr dSSt; Kamniška Bistrica, 14.8.2001, lcdMZd; Lubnik (7); ibidem, 25.7.1926, lcMHa dBDr; Pl. Talež, lIFe cBDr dSBr; Ratitovec (8); Savinjske Alpe, lASm (4); Sorško polje, 7.1911, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 10.8.1982, 20.7.1983, 7.7.1987, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSSt (12); ibidem, 13.7.1957, lcBDr dSSt; ibidem, 21.8.1978, lcBDr dSBr. Notranjsko: Idrija, 13.6.1979, lcBDr dSBr; Košana (3, 9); Krim, 12.7.1967, lIFe cBDr dSBr; Leskova Dolina, 29.6.1996, lcBDr dSSt; Nanos, lcdACo; ibidem, 14.7.1999, lcdSBr; Postojna, 24.7.1930, lcEPr (3, 9); Razdrto (3, 9); Senožeče (3, 9). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 22.7.1980, lcdMZd; Črnuče, 8.7.1982, lcdSBr; Golovec, 4.7.1912, lcJSd; ibidem, 15., 17.7.1925, lcdAGs; ibidem, 20.7.1980, lcVFu; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 7.1899, 8., 14.7.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 30.6.1917, 6.7.1931, 10.7.1928, 5.7.1929, lcJSd; ibidem, 19.7.1941, lČul (4); ibidem, 12.7.1943, lcdSBr; ibidem, 9.7.1968, lIFe cdBDr; ibidem, 22., 24.7.1974, 12., 28.7.1975, 27.6.1982, 24.7.1983, lcdBKo; Rakovnik, 15.7.1925, lcdAGs; Sp. Gameljne, 25.6.1982, lcdSBr. Dolenjsko: Črneča vas, 31.7.1983, lcdSSt; Draga, Ig, 4.7.1976, lcdSBr; Čateške Toplice, 7.1986, lcdBKo; Jagnjenica, 13.7.1990, lcVFu; Kostanjevica na Krki, 7.1909, lcMHa dBDr (10); Kum, 7.1912, lcMHa dBDr; ibidem, 25.6.1922, lcJSd; Soteska, Straža, 11.7.1982, lcdSBr. Bela krajina: Krasinec, 6.7.1994, lcBDr dSSt. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Grad, Podčetrtek, 7.7.1934, cdSBr; Gregovce, 11.6.1997, lcBDr dSSt; Kalobje, 10.7.1927, lcdVKo; ibidem, 24.6., 2.7.2002, lcdGKa vSBr; Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 29.7.1991, lcdŽVr; Komen - Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Logarska dolina, 10.8.1999, lcdMZd; Loke, Podsreda, 9.7.1998, lcdSBr; Malečnik, lcdJPe; Maribor, lcdJPe; 174 Prelom novi 02.indd 174 TwT 17.2.2006 14:02:29 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Orehovci, 25.7.1986, 15.7.1990, lcBDr dSBr; Radlje ob Dravi, 4.7.1977, lcdBKo; Sevnica, lcdWng (4); Zavratnik, 2.6.1998, lcBDr dSBr. Prekmurje: Črni log, 15.7.1999, lcBDr dSBr; Hotiško jezero, 21.6.1995, lcBDr dSSt. Evropska vrsta. Razširjena je v Irski, južni Angliji in v večjem delu kontinentalne Evrope do južne Rusije in Male Azije. Manjka v severni Evropi nad črto Nizozemska – južna Poljska in na južnem delu Pirenejskega polotoka. V vsej Sloveniji je pogostna, glede številčnosti in gostote populacij pa velja isto kot za predhodno vrsto. Evritop. Kolinska do montanska, redkeje planarna vrsta. Hranilne rastline so slabo raziskane; domnevno so to listavci Quercus, Fagus, Populus tremula in P. nigra, verjetno pa tudi bor. Ličinke se razvijajo v trhlih štorih in vejah. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo na cvetovih zeli: Umbelliferae, Achillea, Chrysanthemum idr. European species. Distributed in Ireland, southern England and in the greater part of continental Europe to southern Russia and Asia Minor. Absent in northern Europe above the line from The Netherlands to southern Poland, as well as in the southern part of the Pyrenees. Common throughout Slovenia; pertaining to its population and population density, the same hold good as for the previous species. Euritope. Colline to montane, less often planarian species. Food plants are poorly resear-ched; presumed to be deciduous trees Quercus, Fagus, Populus tremula and P. nigra, in all probability also Pine. Larvae develop in rotted stumps and branches. Imagoes are active during daytime, feeding on the blossoms of herbs: Umbelliferae, Achillea, Chrysanthemum, etc. 029.00. ANOPLODERA MulSant, 1839 029.01. Anoplodera rufipes (Schaller, 1783) a. A. r. rufipes (Schaller, 1783) Literatura / References: Müller, 1949: 58 (Leptura (Anoplodera) rufipes)(1); Mikšić, 1963: 71 (Leptura (Anoplodera) rufipes)(2); Mikšić, 1971: 13 (Leptura (Anoplodera) rufipes)(3); SaMa, 1988: 37 (4); althoff & DanilevSky, 1997: 12 (A. rufipes)(5). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (5). Primorsko: Divača, lcdUPo; Gorica, ker gre za podatek iz nekdanje Avstrije, je možno, da gre za najdbo iz Slovenije / Gorica, considering that the data concerns former Austria, there is a possibility that the find is from Slovenia ?lMik cdVKo (1, 2, 3, 4). Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1845, ldMik cCCS. ^> Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena od severne Španije in francoske atlantske obale do Baltiških držav, Belarusije, Ukrajine in severne Turčije. V južni Turčiji, Iranu in na Kavkazu jo nadomešča podvrsta A. r. lucidipes SaMa, 1999. V Sloveniji je izjemno redka. European-Mediterranean species. No-minate subspecies distributed from northern Spain and the French Atlantic coast to the Baltic countries, Belarus, Ukraine and northern Turkey. In southern Turkey, Iran and in the Caucasus replaced by the subspecies A. r. lucidi-pes SaMa, 1999. Extremely rare in Slovenia. 175 Prelom novi 02.indd 175 # 17.2.2006 14:02:29 SCOPOLIA 58 - 2006 # Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Ličinke živijo v suhih vejah listavcev: Betula, Carpinus, Fagus, Quercus petraea, Q. cerris in Populus nigra. Imagi se podnevi hranijo s pelo-dom na cvetovih grmovnic: Crataegus, Cornus, Sorbus aucuparia, Rubus in kobulnic. Stenotope. Colline silvicole species. Lar-vae inhabit dry branches of deciduous trees: Betula, Carpinus, Fagus, Quercus petraea, Q. cerris and Populus nigra. During the daytime, imagoes feed on pollen of bush plant flowers (Crataegus, Cornus, Sorbus aucuparia, Rubus) and umbellate plants. # 029.02. Anoplodera sexguttata (faBriciuS, 1775) Literatura / References: SieGel, 1866: 100 (1); Müller, 1949: 58 (Leptura (Anoplodera) sexguttata)(2); Mikšić, 1963: 72 (Leptura (Anoplopdera) sexguttata)(3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 99 (Leptura (Anoplodera) sexguttata)(4); Mikšić, 1971: 13 (Leptura (Anoplodera) sexgut-tata)(5); Drovenik, 1977: 78 (Leptura sexguttata)(6); SaMa, 1988: 37 (7); Drovenik, 1992: 155 (Leptura sexguttata) (8); althoff & DanilevSky, 1997: 12 (9); Drovenik, 2004: 254 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni pogostna, v juniju na grmovju in travnikih (1) / not common in Carniola, in June in scrubs and meadows (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 9); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 19.6.1993, 26.6.1998, lcdEBo; ibidem, 9.6.1993, lMBo cdEBo; Kozina, 31.5.1981, lcdSSt; Odolina, 19.6.1924, na cvetu bezga (Sambucus), lcdOCh (2); Ostrožno Brdo, 24.6.1992, lcdEBo. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; ibidem, 20.6.1998, 22.6.2002, lcdEBo; Gorica, lcdABi; ibidem (7); Izvir Hublja, 19.6.1986, lcdSBr; Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Panovec, 24.5.2000, lcdSBr; ibidem, 22.5.2003, lcBZd dSBr; Podbela, 6.1982, lcBDr dSBr. Gorenjsko: Črna prst, lIFe cBDr dSBr; Kokra, 6.1940, lcdSvi (3); Kranj, 1909, lPuč cdJSs; Lubnik (6); ibidem, 5.1901, 4.6.1931, lcMHa dSBr; ibidem, 21.6.1988, 10.6.1989, 5.6.1993, 20.6.1997, lcdBKo; Sorško polje, 9.8.1937, lcMHa dBDr; Stražišče, lLKu cBDr dSSt; Škofja Loka, 21.6.1986, lcdBKo; Tunjice, 20.6.1976, lcdBDr; Visoko pri Poljanah, 7.7.1978, lcdMZd; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (10). Notranjsko: Črni Vrh, Polhov Gradec, 15.7.1982, lcdSBr; Dvor pri Polhovem Gradcu, lIFe cBDr dSBr; Gor. Ig, 16.6.1974, lcVFu; Matenja vas, 10.6.1980, lcdSBr; Nanos, 24.5.2003, lcDKo dSBr; Prestranek, 29.6.1953, lcEPr; Suhorje, 13.6.1992, 29.5.1993, lcdEBo. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 6.6.1979, 15.6.1980, 15.6.1997, lcdMZd; ibidem, 15.6.1980, 10.6.1981, ldMZd cBDr & cVFu; ibidem, 3.6.1981, 1., 15.6.1983, ldMZd cVFu; ibidem, 10.6.1987, ldMZd cCCS; Dobrova, 10.6.1917, lcdJSd; Golovec, 13.6.1979, lcVFu; Ljubljana, 25.5.1916, lcdJSd; ibidem, 15.6.1932, lcdAGs; ibidem,19.7.1941, lČul (3); Podutik, 11.6.1976, lMKr cdBDr; Sv. Katarina, Polhograjsko hribovje, 15.6.1997, lcVFu. Dolenjsko: Draga, Ig, 26.6.1976, 2.7.1977, 30.6.1978, lcdSBr; Grič (= Krško) 15.7.1907, lcdAGs (8); Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr; Litija, 21.6.1975, lcVFu (8); Mala Gora, 15.6.1969, lcEPr; Mavrc, 28.5.1986, lcdSBr; Muljava, 12.6.1985, lcVFu; Ograja, 8.6.2003, lcdEBo; Podkraj, Kum, 14.6.1990, lcVFu; Trnovec 30.5. 1979, lcdMZd; Trška gora, 17.6.1992, lcVFu. Bela krajina: Vukovci, 16.6.1915, lcdAGs. ^> 176 Prelom novi 02.indd 176 # 17.2.2006 14:02:29 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Štajersko: Betnava, ldJPe cAGs; Gaj, 1.7.1992, lcdSBr; Hrastje, Makole, 27.4., 22.5.1994, 31.5.1997, lcAVr dSBr; Jakob pri Šentjurju, 15.6.2004, lcGKa dSBr; Jama Pekel pri Zalogu, 20.6.1975, lcBDr dSBr; Kolonija, 8.7.1995, lcŽVr dSBr; Lobnica, potok, lcdJPe; Maribor, lcdJPe; Mozirje, 23.5.1989, lcBDr dSBr; Orehovci, 15.6.1978, lcBDr dSBr; Podčetrtek, 28.5., 23.6.1929, 13.6.1930, lcdEJa; ibidem, 1933, ldVKo; Pohorje, lcdJPe & cAGs. # Evropsko-sredozemska vrsta. Živi na Irskem in v južnem delu Velike Britanije, v kontinentalni Evropi pa od južne Fenoskandije in Baltiških držav do severne Španije, severne Italije in Peleponeza. Izolirana populacija se nahaja v južni Italiji. V Afriki je ugotovljena v Alžiriji. Razširjena je v vsej Sloveniji, izogiba se le velikim ravninam in ni redka. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Ličinke se razvijajo predvsem v trhlem lesu hrastov in drugih listavcev: Alnus, Carpinus in Fagus. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelo-dom številnih rastlin: Sorbus aria, Crataegus, Rubus, Fraxinus excelsior, Cornus, Filipendula ulmaria, Aegopodium podagraria, Valeriana, Thalictrum, Ranunculus idr. European-Mediterranean species. Occurs in Ireland and in southern part of Great Britain, in continental Europe from southern Fenoscandia and the Baltic countries to northern Spain, northern Italy and the Peloponnesus. Isolated populations found in southern Italy. In Africa discovered in Algeria. Distributed throughout Slovenia, avoids only large plains and is not rare. Abundance and population density stable. Stenotope. Colline to montane species. Larvae develop mainly in putrefied wood of Oak and other deciduous trees: Alnus, Carpinus and Fagus. Generation period last at least 2 years. Imagoes active during daytime when feeding on the pollen of several plants: Sorbus aria, Crataegus, Rubus, Fraxinus excelsior, Cornus, Filipendula ulmaria, Aegopodium podagraria, Valeriana, Thalictrum, Ranunculus etc. ^> 030.00. VADONIA MulSant, 1863 030.01. Vadonia unipunctata (faBriciuS, 1787) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Najdišče v Sloveniji / Locality in Slovenia: Štajersko: Bistrica ob Sotli, 10.6.1993, lcBDr dSSt & cCCS. Sredozemska vrsta. Razširjena je v večjem delu južne Evrope, v Mali Aziji, na zahodnem delu Arabskega polotoka, na Kavkazu in v evropskem delu Kazahstana; manjka na sredozemskih otokih in na Apeninskem polotoku. V Sloveniji je prve in do sedaj edine 3 primerke našel B. Drovenik leta 1993 v bližini hrvaške meje (Bistrica ob Sotli). Jugozahodno od naše Mediterranean species. Distributed in the larger part of southern Europe, in Asia Minor, western part of the Arabian peninsula, the Caucasus and in European Kazakhstan; absent on Mediterranean islands and on the Apennine peninsula. In Slovenia, the first and until now the only 3 specimens were found by B. Drovenik in 1993 near the Croatian border 177 Prelom novi 02.indd 177 # 17.2.2006 14:02:29 SCOPOLIA 58 - 2006 # države je bila najdena pri Trstu (M. Spacato, lc-dUPo) in v Istri (Kanegra, 7.7.1992, lcdŽVr). Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Ličinke živijo v koreninah poljskega grablji-šča (Knautia arvensis) in redkeje grintavca (Scabiosa). Življenjski ciklus traja najmanj 2 leti. Imagi se hranijo s pelodom na cvetovih zeli: Scabiosa, Knautia, Euphorbia, Asteraceae, Apiaceae idr. (Bistrica of Sotli). In the areas southwest of our country found in Trieste (M. Spacato, lcdUPo) and Istria (Kanegra, 7.7.1992, lcdŽVr). Stenotope. Colline thermophilous spe-cies. Larvae live in the roots of Blue Buttons (Knautia arvensis) and less often of Butterfly Blue (Scabiosa). Life cycle lasts no less than 2 years. Imagoes feed on the pollen of herbal blossoms: Scabiosa, Knautia, Euphorbia, Asteraceae, Apiaceae etc. 030.02. Vadonia steveni (Sperk, 1835) Literatura / References: aDlBauer & eGGer, 1997: 42 (1); SaMa: 2002: 34 (2). Najdišče v Sloveniji / Locality in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2). Dolenjsko: Jagnjenica, 9.7.1993, lcMEg dKAd (1). # Južnoevropska vrsta. Endemna vrsta srednje in jugovzhodne Evrope. Razširjena je na Madžarskem, po BenSeju (1995) in althoffu & DanilevSkyM (1997) tudi v Srbiji, Makedoniji, Romuniji, Moldaviji in Ukrajini. Stari podatki iz Slovaške (heyrovSký, 1955, SláMa, 1998) niso potrjeni. Iz Slovenije je znana ena sama nepričakovana najdba (Jagnjenica, 1993, leg. M. Egger (1)). Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. O ontogenetskem razvoju vrste je zelo malo znanega. Po kovacSu (1997) živi ličinka na koreninah mlečka Euphorbia segueriana. Imagi se na cvetovih hranijo s pelodom in so aktivni podnevi. South European species. Endemic to central and southeastern Europe. Distributed in Hungary and, according to BenSe (1995) and althoff & DanilevSkyM (1997), Serbia, Macedonia, Romania, Moldavia and Ukraine. Old data from Slovakia (heyrovSký, 1955, SláMa, 1998) not confirmed. In Slovenia, only a single discovery is known (Jagnjenica, 1993, leg. M. Egger (1)). Stenotope. Colline thermophilous species. Very little known about ontogenetic development of the species. According to kovacS (1997), larvae live on the roots of Euphorbia segueriana. Feeding on pollen, imagoes active during daytime. ^> 030.03. Vadonia imitatrix (Daniel & Daniel, 1891) Literatura / References: Müller, 1949: 61 (Leptura (Vadonia) imitatrix)(1); SaMa, 1988: 38 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Istra: Dvori, 21.6.2001, lcdSBr; Gažon, 20.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Ocizla, planota nad Glinščico, 20.6.1909, lcdCMa (1); Prešnica, 27.6., 5.7.2002, lcdMZd & cBDr & cCCS; 178 Prelom novi 02.indd 178 # 17.2.2006 14:02:29 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Slavnik, ca. 1000 m, posamezni primerki v juliju in avgustu na kobulnicah (1) / individual specimens in July and August on umbellate plants (1); ibidem (2); ibidem, 6.1927, lcEPr; Šared, Montekalvo, 9.6.1984, lcdSBr; ibidem, 1.–15.6., 20.6.1985, 6.1986, lAAv cdSBr. Notranjsko: Vipavska dolina, 22.4.1914, lcdOCh (1); Vipava (2). Južnoevropska vrsta. Znana je samo z Balkanskega polotoka. Zahodna populacija je razširjena od Tržaškega Krasa in Vipave do severne Dalmacije, vzhodna populacija pa je bila najdena v vzhodni Srbiji in severovzhodni Bolgariji. Vrste iz rodu Vadonia so težko določljive in zlasti starejše determinacije so včasih vprašljive. V Sloveniji živi le v njenem jugozahodnem delu, kjer ni redka. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska termo-filna vrsta. O razvoju ličinke ni nič znanega, verjetno živi na koreninah mlečka. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih kobulnic in košarnic. Southern-European species. Known only from the Balkans. Western population distri-buted from the Trieste Karst and Vipava to northern Dalmatia, eastern population discove-red in eastern Serbia and northeastern Bulgaria. Species of the genus Vadonia are difficult to determine and particularly older identifications are questionable. In Slovenia, the species occurs solely in the southwest, where it is not rare. Abundance and population density stable. Stenotope. Colline to montane thermophi-lous species. Regarding the development of larvae, nothing is known, but mostly likely live on the roots of Euphorbia. Imagoes active during daytime, feeding on the pollen of flowers of umbellate plants and Aster family wildflowers. --. --. JUDOLIA MulSant, 1863 --. --. Judolia sexmaculata (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Pachyta sexmaculata – napaka: gl. opombo spodaj!) (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1). SieGel se je pri navajanju tega podatka opiral na Schmidtovo zbirko, v kateri pa sta pod imenom Pachyta sexmaculata dva primerka vrste Pachytodes erraticus (1). / SieGel based his claims upon Schmidt’s collection, in which, however, two individuals of the species Pachytodes erraticus are exhibited under the name Pachyta sexmaculata (1). ^> Evropska vrsta. Razširjena je na Škotskem, v Fenoskandiji, Pirenejih, Alpah, Karpatih, na Madžarskem, Poljskem, v Baltiških državah, Belarusiji, Ukrajini in Rusiji. V Sloveniji še ni bila najdena, nekaj primerkov je bilo ujetih v bližini slovenske meje na avstrijski strani Karavank in v Ziljskih Alpah (Gailtaler Alpen) (horion, 1974: 62). V Gspanovi zbirki je nekaj primerkov iz Miklitzove zbirke, pri katerih ni European species. Distributed in Scotland, Fenoscandia, Pyrenees, Alps, Carpathians, Hungary, Poland, the Baltic countries, Belarus, Ukraine and Russia. In Slovenia not found as yet, some specimens caught in the vicinity of Slovenia’s borders on the Austrian side of the Karawanken mountains and in the Gailtaler Alps (horion, 1974: 62). Gspan’s collection contains some specimens from Miklitz’s collec- 179 Prelom novi 02.indd 179 # 17.2.2006 14:02:29 SCOPOLIA 58 - 2006 # mogoče zanesljivo ugotoviti najdišč: »Radmar« = ?Radmannsdorf (Radovljica, tu je Miklitz bival in zbral večino svojega gradiva), 1849; »N. Waltendorf«, 1844. Waltendorf je po GlonarjeveM Poučnem slovarju (1933) Balta vas ali Valta vas, kar je verjetno zdajšnja Vavta vas pri Straži blizu Novega Mesta. To vprašanje še ni pojasnjeno. Stenotop. Boreomontanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na iglavcih: Picea, Pinus, Abies, Larix in redkeje na listavcih: Populus, Tilia. Ličinke se razvijajo v trhlem lesu korenin, štorov in v spodnjem delu debel mrtvih dreves. Generacijska doba traja verjetno 2 leti. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Spiraea, Cirsium, Viburnum in Rubus. tion, from which the locality cannot be ascertai-ned: »Radmar« = ?Radmannsdorf (Radovljica, this is where Miklitz lived and collected most of his material), 1849; »N. Waltendorf«, 1844. According to Glonar’s Instructional Dictionary (1933), Waltendorf is Balta vas or Valta vas, which is most likely the present Vavta vas pri Straži near Novo mesto. This issue remains unsolved. Stenotope. Boreomontane silvicole spe-cies. Polyphagous mainly in coniferous trees (Picea, Pinus, Abies, Larix) and less often in deciduous trees (Populus, Tilia). Larvae de-velop in putrefied wood of roots, stumps and the lower parts of dead tree trunks. Generation period probably lasts 2 years. During daytime, imagoes feed on the flowers of herbs and bush plants: Umbelliferae, Spiraea, Cirsium, Viburnum and Rubus. # 031.00. PACHYTODES pic, 1891 031.01. Pachytodes cerambyciformis (Schrank, 1781) Literatura / References: Scopoli, 1763: 47 (Leptura 4-maculata)(1); SieGel, 1866: 99 (Pachyta octomaculata)(2); Martinek, 1875: 46 (Pachyta octomaculata)(3); Depoli, 1940: 303 (Judolia cerambyciformis)(4); Müller, 1949: 69 (Leptura (Judolia) cerambyciformis)(5); Mikšić, 1963: 79 (Judolia (Pachytodes) cerambyciformis)(6); Mikšić, 1971: 16 (Judolia (Pachytodes) cerambyciformis)(7); Drovenik, 1978: 122 (Judolia cerambyciformis)(8); Drovenik, 1980: 104 (Judolia cerambyciformis)(9); Drovenik, 1986: 89, 93 (Judolia cerambyciformis)(10); SaMa, 1988: 34 (11); Drovenik, 1992: 156 (Judolia cerambyciformis)(12); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (13); althoff & DanilevSky, 1997: 14 (14); Drovenik, 1998: 92 (Judolia cerambyciformis)(15); Drovenik, 2002: 206 (16); SaMa: 2002: 35 (17); Drovenik, 2004: 254 (18). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (2); Julijska krajina (6); Slovenija (7, 14, 17); Kranjsko (Pachyta octomaculata), lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini, 500 m, 1.6.1924, na cvetovih Spiraea aruncus (5). Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; ibidem, 20.6.1998, lcdEBo; Drnova – Poče, 1000 m, 27.7.2000, lcAVr dSBr; Globočak, 19.6.2001, oBDr; Krnica, Trnovski gozd, 27.6.1998, lcd-VFu; Kucelj, 28.6.1998, lcdMZd & lcdVFu; Lokve (5); Mala Lazna, 23.7.1953, lcEPr; Nemci, 2.6.1978, lcdMZd; ibidem, 30.6.1996, lcdBDr; Novaki, 27.8.2000, lcdBDr; Nozno, 6.6.2001, lcBZd dSBr; Panovec, 21.5.2003, lcMJu dSBr; Podgrad pri Vremah, 26.5.2000, lcdEBo; Replje, 29.5., 22.6., 2.7.1988, lRJe cdSBr; Rodik (5, 11); Smrekova draga, 1240 m, 17., 27.6.2002, lcdGKa; Trnovski gozd (11); ibidem, 30.6.1997, lcdEBo; Turški klanec, 27.6.1998, lcdMZd; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt. ^> 180 Prelom novi 02.indd 180 # 17.2.2006 14:02:30 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Gorenjsko: Begunjščica, 19.8.1913, lcJSd; Bled, lcdHey (6); Blegoš, 30.7.1974, lcdBDr (9); Bohinj, 29.6.1930, lcJSd; Črna prst, 4.7.1976, 9.7.1992, lcdVFu; Dolina reke Črne, lcdJSs; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcdBDr; ibidem, 24.7.1982, lcdVFu; Dom v Kamniški Bistrici (¸5); Drtija, 31.7.1984, lcdSBr; Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Gabrovo, 29.6.1978, lcdVFu; Jelovica, lcdIFe; Jermanca (15); Kamniška Bistrica, 8.6.1913, lcJSd; ibidem, 7.7.1976, 11.6.1986, lcdVFu; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; ibidem, 4.7.1990, lcdŽVr; ibidem, 10.8.1996, lcdBDr; Kokra, 17.7.1921, lcJSd (6); Konec (15); Kopišča (15); Korošica, potok, 23.6.1974, lcdBDr (14); ibidem, 20.6.2005, lcdSBr; Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Kot, 8.6.1935, lEPr (6); Kranjska Gora, 26.7.1980, lcdVFu; Kropa, Radovljica, 6.7.1985, lcdSBr; Lubnik, 2.7.1933, lcJ-Sd; ibidem, 21.7.1989, lcdBK; Pl. Talež, lcdIFe; Pokljuka, lcdHey (6); Porezen, lcdIFe; Preska, Medvode, 9.6.1924, lcMHa dBDr; Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcEPr; Ratitovec (8); Ribčev Laz, 7.1925, 30.7.1940, lcMHa DBDr; Savske jame, 10.7.1974, lcdBDr; Sorica, 14.7.1978, lcdBDr (10); Soriška pl. (10); Soteska, Bohinjska Bela, 7.7.1988, lcdVFu; Soteska, reka Nevljica (16); Sp. Štefanja vas, 10.7.1994, lcdŽVr; Srednji Vrh, Karavanke, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Stol, Karavanke, vznožje, 30.7.1939, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 6.1982, 20., 23.6.1983, 6., 7., 8.1984, 26.6., 1., 5.7.1985, lcdBKo; Štedel vrh, 9.7.1933, lcEPr; Štefanja Gora, 6.6.1985, lcdSBr; Ukanc, 2.7.1977, lAGo cCCS dSBr; Visoko pri Poljanah, 7.7.1978, lcdMZd; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (18); ibidem, 8.8.1974, 30.7.1977, lcdBDr; ibidem, 7.8.1980, lcdMZd; Žagana peč (15); Železniki, 2.8.1968, 23.6., 7.7.1974, 14.6.1975, lcdBKo; Žirovnica, reka Završnica, 6.8.1989, lcdBKo. Notranjsko: Bloška Polica, 14.8.1949, lcEPr; Dvor pri Polhovem Gradcu, lcdIFe; Gomance (5); Gor. Ig, 30.7., 3.8.1980, lcdVFu; Harije, 4.7.1985, lcdSBr; Hrušica, pogorje (5, 11); Idrija (5, 11); ibidem, lcdJSs; Ilirska Bistrica (5); Iška vas – Krim, 11.6.2003, lcdSBr; Javorniki, 5.6.2003, lcdMZd; Koritnice – Suha reber, 10.7.1994, lcdSPo; Košana (5, 11); Krim, lcdIFe; ibidem, 9.8.1975, lcdVFu; Krnice (5); Leskova Dolina, 23.8.1976, 29.6.1996, lcdBDr; Medvedje Brdo, 19.7.1984, lcdSBr; Planina, Rakek, 9.6.1993, lcdAVr; Postojna, 6.1948, lcEPr; ibidem, 12.7.1978, lcdBDr; Razdrto, 5.6.1982, lcdSSt; Reka, zg. tok reke, 15.7.1933 (4); Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Senožeče (5, 11); Strma reber, 27.6.1983, lcdSPo; Suha reber, 1.8.1993, lcdSPo; Verd, 19.6.1930, lcEPr; Zadnji kraj, 15.6.1973, lcdBDr; ibidem, 1.7.1982, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 7.8.1975, ldMZd cVFu; ibidem, 25.6.1976, 16.6.1977, 6.6.1979, 2.6.2000, lcdMZd; ibidem, 25.6.1977, 6.6.1979, ldMZd cCCS; Črnuče, 4.6.1947, lcdSBr; Dobrova, 10.6.1917, lcJSd; Golovec, 13.6.1979, 12.6.1981, lcdVFu; Jeterbenk, 29.6.1933, lcJSd; Ljubljana, lcJSd; Rakovnik, 8.6.1975, lcdVFu. Dolenjsko: Bičje, 15.6.1909, lcdAGs; Draga, Ig, 27.6.1976, 30.6.1978, 23.6.1979, lcdSBr; Fridrihštajn, 15.8.1926, lcJSd; Goteniški Snežnik, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (13); Kresnice, 15.6.1995, lcdBDr; Litija, 21.6.1975, lcdMZd & lcdVFu; Mirna, 6.1986, lcdBDr; Mokrec, 9.7., 2.8.1980, 28.6.1981, lcdSBr; Novo Mesto, lcdBDr (12); Opatova gora, 7.1909, lcMHa dBDr; Ortnek, 18.7.1980, lcdVFu; Podkraj, Kum, 14.6.1990, lcdVFu; Rob, 15.8.1910, lcdAGs; Sp. Log – Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Sp. Šklendrovec, 6.7.1989, lcdVFu; Stojna, 4.8.1948, lcdSBr; Stružnica, 11.6.2002, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (12); Šentjošt, 12.6.1987, lcdSBr; Trška gora, 6.6.1987, lVFu cdBDr (12); ibidem, 14.5.1990, lcdVFu; Turjak, 27.7.1978, lcEPr dSBr; Vahta, lcdBDr (12); Vel. Brusnice, 12.6.1987, lcdSBr. Bela krajina: Preloka, lcdBDr (12). Štajersko: Breg, Sevnica, 15.6.1989, lcdSBr; Ceršak, 2.6.1994, lcBDr dSBr; Dobrna – Paški Kozjak, 26.6.1990, lcdSBr; Gor. Radgona, okol. (3); Gradišče, Ceršak, lcdBDr; Jezera, 29.6.1985, lcdSBr; Jezerce, 29.6.2004, lcGKa dSBr; Jurklošter, 15.6.1989; Kal, Golte, 11.7.2002, lcdMZd; 181 Prelom novi 02.indd 181 # 17.2.2006 14:02:30 # SCOPOLIA 58 - 2006 Kalobje, 22.6.1989, lcdSBr; Klopni vrh, 5.8.1930, lcdAGs; Kolonija, 7.1986, 24.–30.7.1987, 3.7.1988, 3.7.1989, 19., 27.7.1991, 27.6., 23., 25.7.1992, 1., 3.7.1993, 7.7.1995, 18.8.1996, lcd-ŽVr; Komen – Planina, 20.6., 20.8.1976, lcdBDr; Krivi Vrh, 17.6.1998, lcdBDr; Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 19.8.1976, 6.1985, lcdBDr; Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, lcdVFu; Lobnica, potok, ldJPe cAGs; Logarska dolina, 25.6.1988, lcdŽVr; Luče, 21.7.1989, lcdVFu; Marija Reka, 27.6.1989, lcdSBr; Mozirje, potok Ljubija, 13.6.1995, lcdBDr; Mrzlica, 9.7.1991, lcdVFu; Orehovci, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Pl. Loka, 28.8.1984, lcdBDr; Podčetrtek, 23.6.1929, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 6.6.1994, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; Police, 6.6.2004, lcdBDr; Prek, Podvolovljek, 4.9.1984, lcdVFu; Preval, Trbovlje, 27.6.1989, lcdSBr; Radelj, 25.6.1975, lcdBDr; Radlje ob Dravi, 4.7.1977, lcdBKo; Robanov kot, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Rogla, 5.8.1985, lcdBDr; Sp. Konjišče, lcdBDr; Stara Žaga, 22.6.1989, lcdSBr; Strmec, Luče, 17.6.1983, lcdSBr; Strmec pri Sv. Florjanu, 16.5.1990, lcdSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSBr; ibidem, 21.8.2004, lcdSSt; Trate, lcdBDr; Uršlja gora, 26.6.1975, lcdBDr; Zavodnje, 28.6.1989, lcdSBr; Zavratnik, 2.7.1991, lcdVFu; Zg. Konjišče, 16.6.1994, lcdBDr; Žigartov vrh, 1200 m, 20.7.1991, lcdŽVr. Koroško: Košenjak, 31.7.1997, lcdBDr; Košenjak, vrh, 5.6.1974, lcdBDr; Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo; Šentvid, Črna na Koroškem, 28.6.1989, lcdSBr; Topla, 26.6.1975, lcdBDr. Prekmurje: Bukovniško jez., 20.5.1988, lcdŽVr; ibidem, 16.5.2000, lcAVr dSBr; Lendavske Gorice, 320 m, 15.5.1998, lcŽVr dSBr. # Evropska vrsta. Razširjena je v gričevju in gorah Velike Britanije, kontinentalne Evrope od Severnega morja in Baltiških držav do severne Španije, severne Italije, Makedonije in Bolgarije. V vsej Sloveniji je zelo pogostna, le v toplem jugozahodnem delu države je redka. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Evritop. Kolinska do visokomontanska, večinoma silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: predvsem na hrastu, poleg tega tudi na listavcih Alnus, Carpinus, Betula, Castanea in Populus ter na iglavcih: Picea, Pinus in Abies. Ličinke se razvijajo v koreninah pod zemljo, kjer izvrtajo dolge rove. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom številnih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Compositae, Aruncus, Rubus idr. European species. Distributed in the hills and mountains of Great Britain, continental Europe from the North Sea and the Baltic countries to northern Spain, northern Italy, Macedonia and Bulgaria. Very common throughout Slovenia, rare only in the warm southwestern part of the country. Abundance and population density stable. Euritope. Colline to high montane, for the most part silvicole species. Polyphagous in deciduous trees, mainly Oak, but also Alnus, Carpinus, Betula, Castanea and Populus, as well as coniferous trees: Picea, Pinus and Abies. Larvae develop in roots under the sur-face, where they bore long galleries. Imagoes active during daytime, feeding on the pollen of several herbs and bush plants: Umbelliferae, Compositae, Aruncus, Rubus etc. ^> 182 Prelom novi 02.indd 182 # 17.2.2006 14:02:30 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 031.02. Pachytodes erraticus (DalMan, 1817) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Pachyta sexmaculata)(1); Müller, 1949: 69, 70 (Leptura (Judolia) erratica)(2); Mikšić, 1963: 78 (Judolia (Pachytodes) erratica)(3); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Judolia erratica)(4); Mikšić, 1971: 16 (Judolia (Pachytodes) erratica)(5); horion, 1974: 64 (Judolia erratica)(6); SaMa, 1988: 36 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 14 (8); Drovenik, 2004: 254 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 5, 6); Slovenija (8); Kranjsko (Pachyta sexmaculata), lcdFSc vSBr. Istra: Dragonja, 90 m, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Hrpelje, 6.1924, lcEPr; Klanec pri Kozini, na cvetovih Ferulago galbanifera (2); ibidem, 6.1913, lcEPr; Kozina, okol., 500 m, 29.7.1968, hrošči na zeliščih gozdne jase, lcdJTi (4); Ocizla, 18.6.2004, lcdMZd; Podgrad, Obrov (2); Praproče, 12.7.1990, lcVFu. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (2, 7); ibidem, lcdABi; Ajdovščina, Rodik, lcdG-Dr; Dobravlje, 13.7.1990, lcdSBr; Gorica, lcdJPe; ibidem (7); Izvir Hublja, 19.6.1986, lcdSBr; Kobjeglava, 26.7.1985, lcdSBr & cMZd; Komen (2, 7); ibidem, 9.1981, lcVFu; Kurnik, 8. in 12.7.1986, lRJe cdSBr; Okroglica, 29.6.1987, lRJe cdSBr; Orlek (2, 7); Panovec (2, 7); Petnjak, jama, 18.7.1984, lcBDr dSBr; Podbreg, 27.6.2001, lcdSBr; Povir, 31.7.1984, lcVFu; Replje, 2.7.1988, 27.5.1989, lRJe cdSBr; Rodik, 7.6.2001, lcdSBr. Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr vSBr (9). Notranjsko: Koritnice, hrastov boršt, 24.7.1993, lcdSPo; Lanišče, 900 m, 2.7.1998, lcdDKo; Nanos, južno pobočje, 500-600 m, 13.6.1998, lcdDKo; Reber, 19.6.1986, lcdSBr; Snežnik, vrh, 30.6.1996, lcSPo dSBr. Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1845, lMik cAGs dSBr. Štajersko: Maribor, 24.6.1930, lcdAGs. ^> Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od Španije (redka), Francije in Italije do Belarusije in Ukrajine. Na vsem Balkanskem polotoku je pogostna. V Aziji živi na Kavkazu, v Turčiji, Zakavkazju, Iranu in v Sibiriji do Jeniseja. V toplih predelih Istre in južne Primorske je pogostna, drugod po Sloveniji pa zelo redka. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska termofilna, predvsem silvikolna vrsta. Hranilne rastline so različni listavci: Betula, Corylus, Quercus, Castanea, Crataegus, Prunus in Acer. Ličinke se pod zemljo hranijo z odmrlimi koreninami. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih zeli: Heracleum, Achillea, Chrysanthemum idr. Asian-European species. Distributed from Spain (rare), France and Italy to Belarus and Ukraine. Common throughout the Balkans. In Asia occurring in the Caucasus, Turkey, Transcaucasus, Iran and Siberia to the Yenisey. In warmer regions of Istria and southern Primorska quite common, elsewhere in Slovenia very rare. Abundance and population density constant. Stenotope. Colline thermophilous, ma-inly silvicole species. Food plants are various deciduous trees: Betula, Corylus, Quercus, Castanea, Crataegus, Prunus and Acer. Under the ground larvae feed on dead roots. During daytime, imagoes feed on pollen of herbal blos-soms: Heracleum, Achillea, Chrysanthemum etc. 183 Prelom novi 02.indd 183 # 17.2.2006 14:02:30 # SCOPOLIA 58 - 2006 032.00 ALOSTERNA Mulsant, 1863 032.01. Alosterna tabacicolor (De Geer, 1775) a. A. t. tabacicolor (De Geer, 1775) Literatura / References: Siegel, 1866: 100 (Grammoptera laevis)(1); Müller, 1949: 56 (Grammoptera (Allosterna) tabacicolor)(2); Mikšić, 1963: 70 (3); Mikšić, 1971: 13 (Allosterna tabacicolor)(4); Drovenik, 1977: 78 (5); Drovenik, 1986: 89, 93 (6); Sama, 1988: 29 (7); Drovenik, 1992: 155 (Allosterna tabacicolor)(8); althoff & Danilevsky, 1997: 12 (9); Drovenik, 1998: 92 (10); Drovenik, 2002: 206 (11); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (12); Drovenik, 2004: 254 (13). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni pogostna (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 9). Istra: Ankaran, 14.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Petrinje, 26.5.1986, lcdSSt; Podgorje, Kozina, 11., 30.6.1976, lcBDr dSBr; Slavnik, 16.7.1980, lcVFu; Zazid, 26.5.2003, lcdSBr. Primorsko: Čezsoča, 12.7.1987, lcdSBr; Divača, lcdGDr; Fužine, Ajdovščina, 11.7.1984, lcdSBr; Globočak, 19.6.2001, oBDr; Hrbje, 14.5.2005, lcAVr dSBr; Kucelj, 7.1925, lcEPr; Kurnik, 5.6.1987, lRJe cdSBr; Lokavec, 17.5.1976, lcdSSt; Lukovec, 6.6.1988, lRJe cdSBr; Nemci, 16.6.1978, lcdMZd; Panovec (2); ibidem, 22.5.2003, 26.5.2004, lcdMZd; Paradana, 23.7.1953, lcEPr; Prvačina (2, 7); Replje, 26.5.1992, lRJe cdSBr; Rodik (2, 7); ibidem, 7.6.2001, lcdSBr; Sabotin (2, 7); Sinji vrh, 27.6.1995, lcdŽVr; Stara gora (2, 7); Suhorje, potok Padež, 30.6.2005, lcAVr dSBr; Tolmin, lcdEBo; Tolmin, reka Tolminka, 21.7.1975, lcBDr dSBr; Tolminski Lom, 23.5.1993, 17.5.1994, lcdEBo; Trenta, 11.7.1980, lcVFu; Trnovski gozd (2, 7); Vogrsko, 7.5.2002, ^ lcdMZd; Vrsno, 4.7.2001, lcdSBr. ^} Gorenjsko: Begunjščica, 19.8.1919, lcJSd; Črna prst, lIFe cBDr dSBr; Dom v Kamniški Bistrici (10); Korošica, potok, 30.6.1982, lcdSBr; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Gogalov Rovt, 10.7.1988, lcVFu; Golica - Planina, 26.6.1986, lcdSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 15.6.1980, lcVFu; Javorniški Rovt, 2.6.1979, lcVFu; Jermanca (10); Kamniška Bistrica, 30.6.1982, lcdSBr; ibidem, 11.6.1981, lcdMZd & lcVFu; ibidem, 4.8.1984, lcVFu; Kamniško sedlo, 15.7.1978, lcBDr dSBr; Kamniško sedlo, V Klinu (10); Kopišča (10); Korensko sedlo, 17.6.2003, lcdSBr; Korošica, potok, 23.6.1974, lcdBDr (10); Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Kranj (3); Kranjska Gora, 26.7.1980, lcVFu; Kropa, Radovljica, 6.7.1985, lcdSBr; Krvavec, 28.6.1920, lcJSd; Ledine, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Lubnik (5); ibidem, 2.7.1933, lcEPr; Podblica, 6.7.1985, lcdSBr; Pokljuka, Barje Šijec, 23.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Porezen (2, 7); Radovljica, 16.7.1911, lcdAGs; Ratitovec, 7.1984, lcdBKo; Savske jame, 10.7.1974, lcBDr dSBr; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr (6); Soriška pl. (6); Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, 1.6.1999, lcBDr dSBr (6); Škofja Loka, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 4.7.1982, 6.1983, 26.6., 5., 8.7.1985, 10.6.1987, lcdBKo; Štefanja Gora, 6.6.1985, lcdSBr; Topol pri Medvodah, 28.6.1977, lcdMZd; Ukanc, 24.6.1992, lcdŽVr; Visoko pri Poljanah, 7.7.1978, lcdMZd; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Radovna, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSBr (13); ibidem, 13.6.1976, 25.6.1977, lcBDr dSBr; Železniki, 11.7.1977, lcdBKo. Notranjsko: Col, 30.5.2001, lcdMZd; Gora, Polhov Gradec, 4.6.2000, lcdMZd; Gor. Ig, 13.6., 22.7.1981, 12.6.1986, lcVFu; Harije, 4.7.1985, lcdSBr; Iški Vintgar, 29.7.1980, lcVFu; Koren, Stara Vrhnika, 10.6.1991, lcdŽVr; Krim, 8.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 900 m, 3.6.2000, lcAVr dSBr; Križna gora, 29.6.1976, lcBDr dSBr; Leskova Dolina 23.8.1976, lcBDr dSBr; Logatec, 22.6.1916, lcJSd; Nanos, planota, 800-900 m, 20.7.1998, lcDKo dSGo; Planina, Rakek, 23.6.1977, lcdMZd; Postojna, lcdGDr; Prosca, dolina, 15.6.2000, lcdMZd; Rakek, 7.1910, lcEPr; Razdrto, 184 Prelom novi 02.indd 184 TwT 17.2.2006 14:02:30 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 5.6.1982, lcdSSt; Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Senožeče (2, 7); ibidem, 7.1901, lcMHa dBDr; Snežnik (2); Sviščaki, 21.7.1982, lcdSBr; Topol, Nova vas, 29.6.1916, lcdAGs; Vodice (2, 7); Zadnji kraj, 15.6.1973, lcdBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 23.6.1978, 15.6.1979, 15.6.1997, 9.6.1999, 10.6.2000, lcdMZd; Črnuče, 4., 27.7.1947, lcdSBr; ibidem, 26.5.1948, lcdAGs; Dobrova, 10.6.1917, lcJSd; ibidem, 30.5.1977, lcdMZd; Golovec, 13.6.1979, 12.6.1981, lcVFu; ibidem, 12.6.1981, lVFu cMZd; Ljubljana, 6.1900, lcMHa dBDr; ibidem, 3.6.1912, 20.8.1931, lcJSd; Mestni log, 2.6.1940, lcdAGs; Rožnik, 7.1899, lcMHa dBDr; Zavrh pod Šmarno goro, 12.6.2002, lAPi & BDr cBDr dSBr. Dolenjsko: Brvi, 14.5.1992, lcdSBr; Draga, Ig, 29.6.1976, lcdSBr; Glažuta, 1.6.2000, lcd-MZd; Ig, okolica, 6.1978, lcBDr dSBr; Jelenji studenec, 14.7.1983, lcdSBr; Kremenica, Barje, 30.5., 12.6.,19.6.1976, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 19.6.1976, lcdSBr; Kum, 6.7.1913, lcdAGs; ibidem, 30.5., 24.6.1948, lcdSBr; Mirna, 6.1986, lcBDr dSBr; Mokrec, 9.7.1980, lcdSBr; Mokronog, 4.7.2004, lcGKa dSBr; Podkraj, Kum, 24.5.1988, lcdSBr; Stojna, 4.8.1948, lcdSBr; Stružnica, 24.5.2001, 11.6.2002, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (8); Šentjošt, 12.6.1987, lcdSBr; Škrilje, 28.6,1981, lcdSBr; Trdinov vrh, lcdBDr (8); Trška gora, 22.5.1983, lVFu cdBDr (8); ibidem, 22.5.1983, lcVFu; Vahta, lcdBDr (8); Vel. Brusnice, 12.6.1987, lcdSBr. Bela krajina: Izvir Krupe, 23.5.1986, lcdSBr. Štajersko: Bistrica ob Dravi – Dom na Pečkah, 1.7.1992, lcdSBr; Bistrica ob Sotli, 18.5.2000, lcdSBr; Ceršak, lcdBDr; Dobrna – Paški Kozjak, 26.6.1990, lcdSBr; Gabrnik, 26.5.1989, lcdSBr; Gradišče, Ceršak, 8.6.1995, lcBDr dSBr; Hrastje, Makole, 22.5.1994, lcAVr dSBr; Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcBDr dSBr; Kalobje, 6.1928, lcdVKo; Kolonija, 7., 8.7.1995, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (12); Krapje, 16.5.1996, lcBDr dSSt; Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Letuš, 27.6.1989, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, lcVFu; Logarska dolina, 25.6.1988, lcdSSt; Loke pri Mozirju, 13.6.1995, lcBDr dSBr; Luče, 23.6.1988, lcBDr dSBr; Marija Reka, 27.6.1989, lcdSBr; Mozirje, potok Ljubija, 13.6.1995, lcBDr dSSt; Orehovci, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Pl. Grohat, 23.7.1977, lcVFu; Podčetrtek, 22.6.1929, 21.6.1930, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 10.5.1994, lcBDr dSBr; Pohorje, lcdJPe; Police, 1.5.2000, lcBDr dSBr; Raduha, 1030 m, lAKa cCCS dSBr; Robanov kot, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Strmec, Luče, 17.6.1983, lcdSBr; Strmec pri Sv. Florjanu, 16.5.1990, lcdSBr; Trate, 8.6.1995, lcBDr dSBr; Uršlja gora, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Velinšek, Veluja peč, 12.6.1974, lTNo cBDr dSBr; Vučja vas, 24.5.1995, lcBDr dSBr; Zg. Konjišče, 16.6.1994, lcBDr dSBr. Koroško: Šentvid, Črna na Koroškem, 28.6.1989, lcdSBr; Topla, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Zg. Jezersko, 26.7.1987, lcdBKo. Prekmurje: Andrejci, 23.5.1989, lcdSBr; Lendavske Gorice, 320 m, 15.5.1998, lcŽVr dSr; Moravske Toplice, 23.5.1992, lcdBKo; Petanjci, 23.5.1992, lcdBKo. Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je na Irskem, v Veliki Britaniji in v vsej kontinentalni Evropi, razen na Pirenejskem polotoku, kjer je ugotovljena le v severni Španiji. V Aziji živi v severozahodni Turčiji, Zakavkazju, na Kavkazu in v Sibiriji do Tihega oceana. V vsej Sloveniji je zelo pogostna; številčnost in gostota populacij sta stabilni. Siberian-European species. Distributed in Ireland, Great Britain and throughout continental Europe, with the exception of the Pyrenees peninsula, where it is found only in northern Spain. In Asia occurs in northwestern Turkey, Transcaucasus, Caucasus and in Siberia to the Pacific Ocean. Very common throughout Slovenia; abundance and population density stable. ^> 185 Prelom novi 02.indd 185 # 17.2.2006 14:02:30 SCOPOLIA 58 - 2006 # Evritop. Kolinska do visokomontanska, redkeje planarna silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in javorju, poleg tega tudi na številnih drugih listavcih: Betula, Corylus, Carpinus, Alnus, Salix, Populus, Ulmus, Fraxinus in iglavcih: Picea, Pinus. Ličinke se razvijajo v zelo vlažnem in gnilem lesu vej in v lubju, poraslem z glivami. Generacijska doba traja verjetno 2 leti. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih zeli in grmov-nic: Umbelliferae, Aruncus, Spiraea, Rosaceae idr. Euritope. Colline to high montane, rarely planarian silvicole species. Polyphagous mainly in Oak and Maple, as well as in other deciduous trees (Betula, Corylus, Carpinus, Alnus, Salix, Populus, Ulmus, Fraxinus) and conifers (Picea, Pinus). Larvae develop in very damp and rotting wood of branches, and in bark covered with fungi. Generation period most likely lasts 2 years. During the day, imagoes feed on pollen of herbs and bush plants: Umbelliferae, Aruncus, Spiraea, Rosaceae etc. # 033.00. PSEUDOVADONIA loBanov, DanilevSky & Murzin, 1981 033.01. Pseudovadonia livida (faBriciuS, 1776) Literatura / References: SieGel, 1866: 100 (Leptura livida)(1); Müller, 1949: 59–61 (Leptura (Vadonia) livida)(2); Mikšić, 1963: 77 (Vadonia livida)(3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 113 (Vadonia livida ssp.)(4); Mikšić, 1971: 16 (Vadonia livida)(5); Drovenik, 1986: 89, 93 (Vadonia livida)(6); SaMa, 1988: 30 (7); Drovenik, 1992: 156 (Vadonia livida)(8); althoff & DanilevSky, 1997: 12 (9); Drovenik, 1998: 92 (Leptura livida)(10); Drovenik, 2002: 206 (11); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 9). Istra: Dvori, 21.6.2001, lcdSBr; Gažon, 14.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Hrpelje, 24.6.1999, lcdSBr; Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Klanec pri Kozini (2); Materija (2); Ostrožno Brdo, 24.6.1992, lcdEBo; Podgorje, Kozina, 13.7.1976, lcBDr dSBr; Praproče, 12.7.1990, lcVFu; Prešnica, 2.7.1998, lcdDKo; ibidem, 24.6.2002, lcdMZd; Slavnik, lcdGDr; ibidem, lIFe cBDr dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (2, 7); Alpinetum Julijana, 15.7.2005, lcdMZd; Cerkno, lcIFe dSBr; Čezsoča, 12.7.1987, lcdSBr; Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Drenovce, 30.6.2004, lcdSBr; Izvir Hublja, 19.6.1986, lcdSBr; Izvir Soče, 17.7.2005, lcdMZd; Kobilja glava (2, 7); Komen (2, 7); Kucelj, 7.1925, lcEPr; Kurnik, 12.6.1987, lRJe cdSBr; Livške Ravne, 15.7.1985, lcdSBr; Lokavec, 16.5.1976, lcBDr dSBr; Matajur (2, 7); Matavun, 5.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Most na Soči (2, 7); Možnica, 640 m, 9.7.2002, lcdSBr; Na Logu, 25.7.1954, lcdSBr; Na Skali, 21.7.2000, lcdSBr; Nemci, 20.7.1978, lcdMZd; Pl. Polog, 27.6.1975, lcBDr dSBr; Povir, 31.7.1984, lcVFu; Replje, 22.6.1988, lRJe cdSBr; Sabotin, 18.6.1986, lcdSBr; ibidem, 560 m, 14.6.1998, lcdDKo; ibidem, 11.6.2003, lcBZd dSBr; Sinji vrh, 25., 27.6.1995, lcdŽVr; Smrekova draga, 27.6.2002, lcdGKa vSBr; Spodnja Trenta, žaga, 7.1982, lcBDr dSBr; Stol, Breginj, 6.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Strmec na Predelu, 7.7.1976, lcBDr dSBr; Škocjan, Divača, (2, 7); ibidem, 27.6.1981, lcdBDr; Škocjan, Jurjev, 19.6.2001, oBDr; Škocjanske jame, Naravni most, 370 m, 5.7.2001, lcBDr dSBr; Štanjel (7); Štanjel – Kobdilj (2); Tolmin (2, 7); Trenta, 10.7.1975, 7.7.1979, lcdMZd; ibidem, 10.8.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 11.7.1980, lcVFu; 186 ^> Prelom novi 02.indd 186 # 17.2.2006 14:02:30 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae ibidem, 620 m, 13.7.1995, lcdAVr; Trnovski gozd (2, 7); ibidem, 1907, lcdJSs; ibidem, 26.7.1987, 29.7.1988, 15.7.1990, lMBo cdEBo; Ukanje, 18.6.1986, lcdSBr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt; Volarje, 4.7.2001, lcdSBr; Volče (2); Vrsno, 13.7.1985, lcdSBr. Gorenjsko: Babji zob, 7.1920, lcEPr; Belca, 28.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Bled, lcdHey (3); Blegoš, 30.7.1974, lcBDr dSBr; Breg, Zasip, 10.6.1974, lcBDr dSBr; Čemšenik, 620 m, 7.7.1991, lcdAVr; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcdBDr; ibidem, 24.7.1982, lcVFu; Dom v Kamniški Bistrici (10); Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Gabrovo, 29.6.1978, lcVFu; Gradišče v Tuhinju, 27.6.1973, lcdBDr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 19.7.1980, lcVFu; ibidem, 25.7.1978, lcdMZd; Jermanca (10); Kamniška Bistrica, 7.7.1947, lcdSBr; ibidem, lIFe cBDr dSBr; Kamniško sedlo, Pri Pastirjih, 4.8.1984, lcVFu; Konec (10); Korošica, potok (10); Kraljev Hrib (10); Lancovo, 24.7.1916, lcdAGs; Ljubelj, 13.7.1976, lcMZd; Lubnik, 6.8.1932, lcMHa dBDr; Martuljek, 30.6.1929, lcdAGs; Pl. Pungrat, 25.7.1978, lcVFu, Planina pod Golico, 5.8.1979, lcVFu; Podblica, 6.7.1985, lcdSBr; Porezen, 8.7.1976, lcVFu; Ribčev Laz, 5.7.1932, 20.7.1933, lcMHa dBDr; Savske jame, 10.7.1974, lcBDr dSBr; Sorica (6); ibidem, 11.7.1986, lcdSSt; Soriška pl. (6); Sorško polje, 12.6.1932, 2.7.1933, 24.6.1934, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (11); Stol, Karavanke, 15.8.1919, lcJSd; Suha, potok, 24.8.1931, lcMHa dBDr; Škofja Loka, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 20.6.1983, 6., 7.1984, lcdBKo; ibidem, 1984, lFBe cCCS dSBr; Tamar, 1400 m, 10.8.2005, lcdMZd; Topol pri Medvodah, 28.6.1977, lcdMZd; Vaše, Medvode, 18.6.1929, lcMHa dBDr; Visoko pri Poljanah, 7.7.1978, lcdMZd; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zatrnik, 800 m, 23.6.1993, lcdAVr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (12); ibidem, 24.6.1959, 25.6.1977, lcdBDr; Žagana peč (10); Železniki, 5., 7.7.1974, 28.6.1975, lcdBKo; Žiri, 15.7.1995, lcdBKo. Notranjsko: Gomance, lRSi (2); Gor. Ig, 30.7.1980, 22.7.1981, lcVFu; Hrušica, pogorje (2, 7); Koritnice, hrastov boršt, 24.7.1993, lcSPo dSBr; Krim, 12.7.1967, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 800 m, 19.7.2001, lcŽVr dSBr; Nanos, 7.1950, lcEPr; ibidem, južno pobočje, 500-600 m, 13.6.1998, lcdDKo; ibidem, višinski travniki, 600–900 m, 2.7.1998, lcdDKo; Novi Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Pevc, 10.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Senožeče (2, 7); Šembijska bajta, 14.7.1999, lcdSBr; Ušiva loka, 16.8.1973, lcdBDr; Vremščica, lIFe cBDr dSBr; Zadnji kraj, 15.6.1973, lcdBDr; Žagolič, lRJe cdSBr; Žažar, 25.6.1988, lcdSBr; Župnica, 4.7.2005, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Jeterbenk, 24.6.1933, lcJSd; Lavrica, 16.6.1993, lcdAVr; Ljubljana, 22.6.1912, lcJSd; ibidem, lcdJSs; Mestni log, 15.6.1948, lcdAGs; Orle, 22.6.1997, lcVFu; Stranska vas, 22.6.1977, lcdMZd; Vič, 6., 29.6.1973, 26.6., 4.7.1974, lcdBKo; Vikrče, 28.6.1983, lcdSBr. Dolenjsko: Gotenica, 24.6.2001, lcdSBr; Kočevska Reka, 4.7.1997, lcdBDr; Kočevski Rog, 13.7.1978, lcBDr dSBr; Kremenica, Hrib, 12.6., 24.6., 4.7.1976, 15.7.1983, lcdSBr; Kum, 6.7.1913, lcJSd; ibidem, 28.6.1914, lcdAGs; Litija, 21.6.1975, lcVFu; Mirna, 6.1986, lcBDr dSBr; Mirna gora, 1047 m, 27.7.2001, oAVr; Mokronog, 4.7.2004, lcGKa dSBr; Podkraj, Kum, 14.6.1990, lcVFu; Soteska, Straža, 11.7.1982, lcdSBr; Stružnica, 750 m, 24.5.2001, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (8); Tržišče, Mokronog, 4.7.2004, lcGKa dSBr; Vahta, lcdBDr (8). Bela krajina: Drašiči, 28.7.1994, oBDr; Preloka, lcdBDr (8); Vinica, lcdBDr (8). Štajersko: Bistrica ob Dravi – Dom na Pečkah, 1.7.1992, lcdSBr; Boč, 12.7.2002, lcdMZd; Borl, grad, 250 m, 3.8.1995, lcdAVr; Ceršak, lcdBDr; Dobrna – Paški Kozjak, 26.6.1990, lcdSBr; Dol, Gor. Grad, 22.6.1968, lcdBDr; Gradišče, Ceršak, lcdBDr; Kalobje, 1995, lcdGKa vSBr; Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 30.6., 3.7.1989, 26., 29.7.1991, 18.6.1994, 8.7.1995, lcŽVr dSBr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Kozjanski regijski park (12); Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Okrešelj, 25.7.1933, lcdEJa; Orehovci, 15.7.1990, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, 187 Prelom novi 02.indd 187 # 17.2.2006 14:02:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 lcdBDr; Podčetrtek, 22.7.1929, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, lcdBDr; Police, 24.6.2004, luč, lcBDr dSBr; Raduha, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Robanov kot, 21.7.1974, lcBDr dSBr; ibidem, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Segovci, 16.6.1994, lcBDr dSBr; Smrekovec, 23.6.2002, lcdMZd; Sp. Jakobski Dol, 1.7.1992, lcdSBr; Stara Žaga, 22.6.1989, lcdSBr; Strmec, Luče, 17.6.1983, lcdSBr; Sv. Urban, Gorica pri Slivnici, 17.6.2002, lcdGKa vSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSBr; Trate, lcdBDr; Trebča Gorca, 9.7.1998, lcdSBr; Zavodnje, 28.6.1989, lcdSBr. Koroško: Dravograd, 25.6.1975, lcBDr dSBr; Košenjak, vrh, 5.6.1974, lcdBDr. # Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je na Irskem, v Veliki Britaniji, v vsej kontinentalni Evropi z izjemo Fenoskandije, v Mali Aziji, Zakavkazju, Siriji, Libanonu, Izraelu in Sibiriji. Subspecifična diferenciacija ni razjasnjena. V vsej Sloveniji je zelo pogostna, izogiba pa se velikim ravninam. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Evritop. Kolinska do montanska vrsta. Ličinke se prosto gibljejo v tleh in se prehranjujejo z odmrlimi koreninami ter stebli trav. Poglavitni del njihove prehrane naj bi bila gliva Marasmius oreades (BurakowSki, 1979). Nekateri avtorji navajajo, da živijo v suhih vejah hrasta in pravega kostanja (koch,1992) ali v beli vrbi (kovacS & heGyeSSy,1995). Generacijska doba traja 2 leti. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih travniških in gozdnih rastlin: Umbelliferae, Compositae, Aruncus idr. Asian-European species. Distributed in Ireland, Great Britain, throughout continental Europe with the exception of Fenoscandia, in Asia Minor, Transcaucasus, Syria, Lebanon, Israel and Siberia. Subspecific differentiation not clarified. Very common throughout Slovenia, avoids large plains. Abundance and population density stable. Euritope. Colline to montane species. Larvae move freely on the ground, feeding on dead roots and grass stalks. Principal food source presumed to be the fungus Marasmius oreades (BurakowSki, 1979). Certain authors allege that they live in dry branches of Oak and Chestnut (koch,1992) or in White Willow (kovacS & heGyeSSy,1995). Generation period lasts 2 years. During daytime, imagoes feed on pollen of grassland and forest plant blossoms: Umbelliferae, Compositae, Aruncus etc. ^> --. --. NIVELLIA MulSant, 1863 --. --. Nivellia sanguinosa (Gyllenhal, 1827) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Evropska boreomontanska vrsta. Razširjena je od Norveške in Baltiških držav do evropske severne Rusije in od vzhodnih Alp prek Karpatov do Ukrajine. Iz Slovenije ni znana. To zelo redko vrsto navaja šloSSer (1879: 855) za Žumberačko goro na Hrvaškem, kar pa je po mnenju Mikšića (1971: 58) zelo vprašljivo. Žumberačka gora leži ob jugovzhodni slovenski meji. European boreomontane species. Distri-buted from Norway and the Baltic countries to European Russia and from the eastern Alps across the Carpathian Mts to Ukraine. Not kno-wn in Slovenia. šloSSer (1879: 855) cites this extremely rare species in Žumberačka Gora in Croatia, however, according to Mikšić’S opinion this is highly questionable. Žumberačka Gora lies along the southeastern border with Slovenia. 188 Prelom novi 02.indd 188 # 17.2.2006 14:02:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Carpinus, Corylus, Betula, Populus tremula, Salix, Rhododendron, Padus in Sorbus. Ličinke se najprej razvijajo pod lubjem, kasneje pa prodirajo globje v vlažen les mrtvih vej in tanjših debel (švacha & DanilevSky, 1989). Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi se podnevi hranijo s pelodom cvetočih rastlin (Umbelliferae in druge zeli.). Stenotope. Silvicole species. Polyphagous in deciduous trees: Alnus, Carpinus, Corylus, Betula, Populus tremula, Salix, Rhododendron, Padus and Sorbus. Larvae initially develop under bark, and later penetrate deeper into dam-per wood of dead branches and thinner trunks (švacha & DanilevSky, 1989). Generation period lasts no less than 2 years. During the day, imagoes feed on pollen of blossoming plants (Umbelliferae and other herbs). 034.00. CORNUMUTILA letzner, 1843 034.01. Cornumutilla quadrivittata (GeBler, 1830) Literatura / References: SieGel, 1866: 100 (Grammoptera lineata)(1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka, v gorah (1). In Carniola rare, in mountains (1). # Azijsko-evropska vrsta. V Evropi je zelo redka in sporadična. Razširjena je od Francije in severne Italije prek Avstrije, Poljske in Ukrajine do osrednje in severne Rusije; v Aziji je ugotovljena v Sibiriji, Koreji in na Japonskem. Za Slovenijo nimamo točnih dokumentiranih podatkov, znana je samo SieGlova navedba (1), ki se nanaša na sredino 19. stoletja. Stenotop. Polifag na iglavcih: Picea, Pinus, Larix in Abies. Ličinke se razvijajo globoko v mrtvih deblih, s katerih je že odpadlo lubje. Generacijska doba traja najmanj 3 leta. Imagi se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, redko tudi na cvetovih. Aktivni so verjetno zvečer in ponoči. Asian-European species. In Europe very rare and sporadic. Distributed from France and northern Italy across Austria, Poland and Ukraine, to central and northern Russia; in Asia established in Siberia, Korea and Japan. We do not have any accurate data for Slovenia. Known to us is only SieGel’ s citing (1), which relates to the mid-19th century. Stenotope. Polyphagous in coniferous trees: Picea, Pinus, Larix and Abies. Larvae develop deep within dead trunks, whose bark has already fallen off. Generation period lasts at least 3 years. Imagoes frequent mostly their foodplants, occasionally blossoms. Most likely active in the evening and during the night. ^> 035.00. STRANGALIA Serville, 1835 035.01. Strangalia attenuata (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (1); Martinek, 1875: 46 (2); Müller, 1949: 80 (Leptura (Strangalina) attenuata)(3); Mikšić, 1963: 86 (Strangalina attenuata)(4); Mikšić, 1971: 19 (Strangalina attenuata)(5); SaMa, 1988: 53 (6); Drovenik, 1992: 159 (Strangalina attenua-ta)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 15 (8); Drovenik, 2002: 206 (9); vrezec & Drovenik, 2003: 7 (10); Drovenik, 2004: 254 (11). 189 Prelom novi 02.indd 189 # 17.2.2006 14:02:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem v maju, juniju in juliju zelo pogostna (1) / very common in Carniola during May, June and July (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 8); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 24.7.1988, lABo cdEBo; Klanec pri Kozini (3). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Dobravlje, 13.7.1990, lcdSBr; Globočaj, 11.6.2003, lcBDr dSBr; Kurnik, 14.6., 4.7.1986, lRJe cdSBr; Podgrad pri Vremah, 10.7.1997, lcdEBo; Povir, 31.7.1984, lcdVFu; Rodik (3, 6); Volče, okolica (3, 6); Zamedveje, 17.7.1993, lcdEBo. Gorenjsko: Bled, reka Sava, most, 23.7.1996, lcBDr dSBr; Bohinj, 8.1931 (4); Domžale, 300 m, 2.7.1994, 13.7.1997, 18.7.1998, lcAVr dSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 13.8.1983, lcdVFu; Komarča, 20.7.1924, lcdAGs; Pl. Vogar, 20.7.1940, lcMHa dBDr; Ribčev Laz, 25.7.1932, lcMHa dBDr; Sorško polje, 4.8.1927, 13.7.1932, 15.8.1940, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (9); Škofja Loka, 10.8.1982, 8.1984, 7.1986, 8.1987, 1.8.1988, lcdBKo; Tuhinj, 29.7.1981, lcd-MZd; Zg. Tuhinj, 8.1956, lcBDr dSBr (8); ibidem, 21.8.1978, lcBDr dSBr; Notranjsko: Borovnica, 22.7.1917, lcJSd; Gor. Ig, 1.8.1974, 3.8.1980, lcdVFu; Košana (3, 6); ibidem, lcdJSs; Logatec, 28.7.1911, lcdAGs; ibidem, 18.8.1978, lcdMZd; Lubnik, 5.1901, lcMHa dBDr; Palško jez., 14.8.1999, lcSPo dSBr; Prosca, potok, 15.6.2000, lcdMZd; Ribnica, Pivka, 18.7.1990, lcdEBo; Senožeče (3, 6); Verd, 6.9.1940, lcJSd. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 7.8.1975, ldMZd cVFu; ibidem, 20.8.1978, 15.7.1982, 15.7.1999, 20.5.2005, lcdMZd; Črnuče, 27.7., 27.8.1947, lcdSBr; ibidem, 28.6.1990, lcdŽVr; Golovec, 9.4., 5.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 8.7.1912, lcJSd; ibidem, 17.7.1925, lcdAGs; ibidem, 3., 10.8.1975, 6.8.1982, lcdVFu; Laze pri Dolskem – Zalog, 22.7.1981, lcdVFu; Ljubljana, 11.7.1929, 23.7.1931, 5.8.1944, lcJSd; ibidem, 15.7.1932, 30.5.1945, lcdAGs; ibidem, 30.6.1940, 24.6.1943, lcMHa dBDr; ibidem, 6.8.1941, lČul (4); ibidem, 20.6.1990,19., 22.7.1994, 15.6.1996, lcdA& ŽVr; Ljubljansko barje, 21.8.1932, lcMHa dBDr; Log, Ljubljana, 30.8.1941, lcMHa dBDr; Nadgorica, 6.1986, lcdŽVr; Tacen, 19.6.1964, lcBDr dSBr; Tomačevski prod, 27.7.2005, lcDFe dSBr; Vič, 28.7., 11.8.1975, 8.1984, lcdBKo; Vojsko, Ljubljana, 3.7.1999, lcAVr dSBr; Zalog, 1.8.1980, lcdVFu; Zg. Kašelj, 19.7.1996, lcBDr dSBr. Dolenjsko: Draga, Ig, 29.6., 1. in 11.7.1976, 20.7.1977, 8.9.1979, 28.7.1990, lcdSBr; Grmez, 20.7.1941, lcMHa dBDr; Ig, okol., 6.1978, lcBDr dSBr; Kočevska Mala gora, 8.8.1986, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 1903, lcMHa dBDr (7); Kremenica, Hrib, 4.7.1976, lcdSBr; Krvava Peč, 11.7.1979, lcdSBr; Kurešček, 22.7.1978, lcdMZd; Litija, 17.7.1975, lcdVFu; Mokrec, 10.6.1997, 26.6.1999 (e.l.), 10.6.2000 (e.l.), lcdMZd; Muljava, 16.7.1976, lcdVFu; Replje, Sela pri Šumberku, 6.8.2004, lcdMZd; Trška gora, 21.7.1995, 7.8.1998, lcdVFu; Želimlje, 16.8.1909, lcdAGs. Bela krajina: Drašiči, 28.6.1994, lcBDr dSBr; Miliči, 26.7.1994, oBDr; Podklanec, 6.7.1994, oBDr; Pusti Gradac, 26.7.2001, oBDr; Vinica, lcdBDr (7). Štajersko: Dobova, 4.8.1932, lcdAGs; Gor. Radgona, okol. (2); Hrastje, Makole, 15.– 23.7.1992, 5.7.1995, 14.6., 10.8.1997, lcdAVr; Kozjanski regijski park (10); Lopata, 26.6.1990, lcdSBr; Malečnik, lcdJPe; Maribor, ldJPe cAGs; Mariborski otok, lcdJPe; Orehovci, 3.8.1976, 7., 8.1984, 25.8.1989, 15.7.1990, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, Palčjak, 25.6.1930, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; Police, lcdBDr; Segovci, 16.6.1994, lcBDr dSBr; Štatenberg, 280 m, 10.8.1995, lcŽVr dSBr; Vel. Pirešica, 4.8.1972, lcdBDr; Vransko, 21.7.1987, lcdŽVr; Zg. Konjišče, 9.7.1998, lcdDr; Prekmurje: Črni log, Vel. Polana, 15.7.1999, lcBDr dSBr; Gor. Petrovci, 3.8.1974, lcdBDr; Mačkovci, 21.8.1975, lcdBDr; Murski Petrovci, 1.8.1998, lcdSBr. 190 Prelom novi 02.indd 190 # 17.2.2006 14:02:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Azijsko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena od južne Fenoskandije do Pirenejev, srednje Italije in Grčije in od zahodne Francije, Belgije, Nizozemske in Danske prek Ukrajine do Urala in evropskega Kazahstana, v Aziji prek Sibirije do Japonske, na jugu pa od Male Azije in Kavkaza do severnega Irana. V vsej Sloveniji je pogostna; številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Planarna in kolinska do montan-ska, pretežno pratikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in drugih listavcih: Alnus, Corylus, Betula, Castanea, Ulmus in Tilia; redko tudi na boru. Ličinke se razvijajo v mrtvih in trhlih vejah in deblih različnih debelin. Ontogenetski razvoj traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetočih zeleh in gr-movnicah (Compositae, Umbelliferae, Spiraea, Rubus idr), kjer se hranijo s pelodom. Asian-European species. In Europe di-stributed from southern Fenoscandia to the Pyrenees, central Italy and Greece and from western France, Belgium, The Netherlands and Denmark across Ukraine to the Urals and European Kazakhstan, in Asia across Siberia to Japan, in the south from Asia Minor and the Caucasus to northern Iran. Common throughout Slovenia; abundance and population density stable. Stenotope. Planarian and colline to montane, predominantly grassland species. Polyphagous mostly in Oak and other deci-duous trees (Alnus, Corylus, Betula, Castanea, Ulmus and Tilia); occasionally in Pine. Larvae develop in dead and putrefied branches and trunks of various thicknesses. Ontogenetic development lasts at least 2 years. Imagoes active during daytime, frequenting blossoming herbs and bush plants (Compositae, Umbelliferae, Spiraea, Rubus etc), where feeding on pollen. 036.00. RUTPELA nakane & ohBayaShi, 1959 036.01. Rutpela maculata (poDa, 1761) Literatura / References: Scopoli, 1763: 54 (Cerambyx Fasciatus)(1); SieGel, 1866: 99 (Strangalia armata & S. armata var. calcarata)(2); Martinek, 1875: 46 (Strangalia armata)(3); Müller, 1949: 78-80 (Leptura (Strangalia) maculata)(4); Mikšić, 1963: 82 (Strangalia (Strangalia) maculata)(5); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Leptura maculata)(6); titovšek, 1969: 238 (Leptura maculata)(7); Mikšić, 1971: 17 (Strangalia (Strangalia) maculata)(8); Drovenik, 1977: 78 (Strangalia maculata)(9); Drovenik, 1978: 122 (Strangalia maculata)(10); Drovenik, 1980: 104 (Strangalia maculata)(11); Drovenik, 1986: 89, 93 (Strangalia maculata)(12); SaMa, 1988: 47 (13); Drovenik, 1992: 156 (Strangalia maculata)(14); althoff & DanilevSky, 1997: 14 (15); Drovenik, 1998: 92 (Strangalia maculata)(16); Drovenik, 2002: 206 (Leptura maculata)(17); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (18); Drovenik, 2004: 254 (Leptura maculata)(19). ^> Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem v juniju in juliju zelo pogostna (2) / in Carniola very common in June and July (2); Julijska krajina (5); Slovenija (8, 15); Kranjsko (Strangalia armata, S. calca-rata, S. annularis), lcdFSc vSBr. Istra: Dragonja, 90 m, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Gabrovica pri Črnem Kalu (4); Gažon, 19.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Golac, Polina peč, 21.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Hrpelje, 7.1924, lcEPr; Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Klanec pri Kozini (4); Kokoš, pobočje, 500 m, 16.5.1968, na cvetovih križnic (Cruciferae), lcdJTi (6); Kozina, 31.5.1981, 13.6.1997, lcdSSt; Lucan, 20.7.1993, 191 Prelom novi 02.indd 191 # 17.2.2006 14:02:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 lAKa cCCS dSBr; Ocizla, 18.6.2004, lcdMZd; Podgrad, Obrov (4); Prešnica, 7.6.1999, lcdSBr; Slavnik (4, 13); ibidem, 9.6.1979, lcdVFu; ibidem, 24.6.1999, lcdSBr; Šared, Montekalvo, 6.1985, lAAv cdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, 22.6.1986, lcdEBo; Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Breginj, potok Bela, 20.7.2000, lcdSBr; Brje pri Komnu, 7.1989, lMGo cCCS dSBr; Črniče, 25.6.1975, lcdBDr; Divača (4, 13); Dobravlje, 13.7.1990, lcdSBr; Drenovce, 30.6.2004, lcdSBr; Globočaj, kal, 11.6.2003, oBDr; Globočak, 19.6.2001, oBDr; Hrbje, 14.6.2005, lcAVr dSBr; Hudajužna, 2.8.1982, lcdSBr; Izvir Hublja, 19.6.1986, lcdSBr; Kanin, 8.7.1987, lcdSBr; Kobarid, 230 m, 21.8.1999, lcAVr dSBr; Kobilja glava, 6.1911, lcEPr; Komen (4, 13); Kostanjevica na Krasu, 11.6.2003, oBDr; Krn, 17.8.1954, lcEr; ibidem, 2000 m, 3.8.1997, lcdDKo; Kucelj, 1150 m, 25.6.1998, lSGo cdDKo; ibidem, 28.6.1998, lcdMZd; ibidem, 1200 m, 24.7.1998, lcAVr dSBr; Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Lijak, 10.7.1990, lRJe cdSBr; Log pod Mangartom, 28.5.2005, lcDFe dSBr; Logje, 14.7.1985, lcdSBr; Lokev (4, 13); Na Skali, 21.7.1900, lcdSBr; Nemci, 2.8.1978, lcdMZd; Nozno, 6.6.2001, lcBZd dSBr; Možnica, 9.7.2002, lcdSBr; Novaki, 27.8.2000, lcdBDr; Panovec (4, 13); ibidem, 7.7.1997, 2.6.2000, lcBZd dSBr; Plužna, 2.8.1982, lcdSBr; Podbreg, 27.6.2001, lcdSBr; Povir, 31.7.1984, lcdVFu; Prvačina, vzgojena v hrastovih vejah, lcdGSp (4); Replje, 15.6.1988, lRJe cdSBr; Rodik (4, 13); ibidem, 7.6.2001, lcdSBr; Sabotin (4, 13); Selovec, 7.1924, lcEPr; Sinji vrh, 1000 m, 28.6., 1.7.1995, lcdŽVr; Slatenik, 3.8.1982, lcdSBr; Soška dolina, zgornji in srednji del (4); Stara Gora (4); Strmec na Predelu, 7.7.1976, lcdBDr; Škocjan, Divača, 27.6.1981, lcdSSt; Temnica, kal, 370 m, 11.6.2003, lcdBDr & APi; Tomaj, kal, 11.6.2003, oBDr; Trdnjava Kluže, 6.8.1982, lcdSBr; Trenta, 1885, ldMik cAGs; ibidem, 13.8.1948, lcdAGs; ibidem, 7.7.1979, lcdMZd; ibidem, 620 m, 13.7.1995, lcdŽVr dSB; Trnovo, 22.6.1976, 16.6.1978, lcdMZd; Trnovski gozd (4, 13); ibidem, 21.6.1986, 25.7.1987, 25., 29.7.1988, lMBo cdEBo; Učja, 11.7.1987, lcdSBr; Ukanje, 18.7.1986, lcdSBr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Volče, 21.7.1910, lcEPr. Gorenjsko: Aljažev dom, 6.8.2005, lPVr cAVr dSBr; Begunjščica, 19.8.1913, lcdJSd; ibidem, 10.8.1919, lcMHa dBDr; Bled, lcdHey (5); Blegoš, 30.7.1974, lcdBDr (11); Bohinjsko jez., 28.7.1910, lcEPr; Črna prst, 4.7.1976, lcdVFu; Davča, 19.7.1998, lcdMZd; Dom pod Storžičem 8.8.1972, lcdBDr; ibidem, 24.7.1982, lcdVFu; Dom v Kamniški Bistrici (16); Dražgoše, 17.8.1978, lcdBDr; Drtija, 31.7.1987, lcdSBr; Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Gabrovo, 25.7.1978, lcdVFu; Golica – Planina, 26.6.1986, lcdSBr; Gradišče v Tuhinju, 27.6.1973, lcdB-Dr; Grintovec, 22.7.1976, lcdBDr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 15.5.1978, lcdMZd; Hrušica – Veliki vrh, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Jermanca (16); Kamnik, 27.6.1977, lcdBDr; Kamniška Bistrica (16); ibidem, 19.7.1931, lcMHa dBDr; ibidem, 7.8.1934, lcdJSd; ibidem, 7.7.1976, lcdVFu; ibidem, 23.7.1976, lcdSSt; ibidem, 1.8.1981, lcdSSt; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; ibidem, 4.7.1990, lcdŽVr; ibidem, 14.8.2001, lcdMZd; Kamniško sedlo, Na Stanu, 16.8.1980, lcdVFu; Kamniško sedlo, V Klinu (16); Kokra (16); ibidem, lcdJSs; ibidem, 17.7.1921, lcdJSd; Komna, 14.8.1982, lcdVFu; ibidem, 28.6.1993, lcdMZd; Konec (16); Kopišča (16); Korošica, potok, 23.6.1974, lcdBDr (16); ibidem, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Košutnik, 23.7.2001, lcdSBr; Kranjska Gora, 28.7.1974, 3.7.1976, lcdVFu; Krnica, Kranjska Gora, 8.8.1982, lcdSSt; Ljubelj, 13.7.1976, lcdMZd; Lubnik (9); ibidem, 1900, lcMHa dBDr; ibidem, 25.7.1926, 6.8.1933, lcMHa dBDr; ibidem, 21.7.1989, lcdBKo; Mala Pišnica, 27.7.1974, lcdBDr; Menina pl., 22.6.1976, lcdMZd; Mojstrana, 7.1925, lcdWng (5); Oseki, 1.7.2003, oBDr; Pl. Krstenica, 20.7.1929, lcMHa dBDr; Pl. Razor, 22.7.1909, lcEPr; ibidem, 10.7.1976, lcdVFu; Pl. Vogar, 13.7.1933, 20.7.1940, lcMHa dBDr; Pl. Zapotok, 26.7.1973, lcdBDr; Planica, 16.7.2003, oBDr; Pl. Talež, lcdIFe; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcdVFu; Porezen, 8.6.1996, lcdVFu; ibidem, 3.8.1997, lcdMZd; Preddvor, 18.7.1976, lcdVFu; 192 Prelom novi 02.indd 192 # 17.2.2006 14:02:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Predkonjska (16); Ratitovec (10); ibidem, 25.8.1978, lcdBKo; Ribčev Laz, 17.7.1929, 25.7.1932, 20.7.1933, lcMHa dBDr; Senožeti, 26.6.1984, lcdSBr; Sorica, 1.7.1917, lcdJSd; ibidem, 14.7.1978, lcdBDr (12); Soriška pl. (12); Sorško polje, 4.8.1929, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (17); Srednji Vrh, Karavanke, 16.7.2003, oBDr; Stol, Karavanke, vznožje, 9.8.1918, lcMHa dBDr; Suha, potok, 24.8.1931, Sv. Vid, Menina pl., 19.7.1964, lcdBDr; Škofja Loka, 10.6.1983, 7.1984, lcdBKo; Špitalič, 19.6.1998, lcdMZd; Travnik, Menina pl., 6.7.1968, lcdBDr; Ukanc, 30.7.1975, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 31.7.1978, lcdBDr; ibidem, 24.6.1992, lcdAVr; Uskovnica, 3.8.1974, lcdVFu; Visoko pri Poljanah, 10.7.1978, lcdMZd; ibidem, 15.7.1982, lcdSBr; Vrata, 16.6.1969, lcdBDr; ibidem, 29.7.1982, lcdSBr; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcdBDr; Zali Log, 2.8.1982, lcdSBr; Zatrnik, 550 m, 23.6.1993, lcdAVr; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Tuhinj, 8.1956, lcdBDr (19); ibidem, 25.6.1977, 21.8.1978, lcdBDr; ibidem, 15.8.1983, lcdSSt; Žagana peč (16); Železniki, 20.7.1968, 14.6., 9.8.1975, lcdBKo; ibidem, 23.6.1984, lcdSSt; Žirovnica, reka Završnica, 27.7.1919, lcMHa dBDr; ibidem, 6.8.1989, lcdBKo. Notranjsko: Babno Polje, 4.8.1986, lcdSBr; Bloke, 16.7.1994, lcdSPo; Dvor pri Polhovem Gradcu, lcdIFe; Gor. Vreme, 400 m, 22.6.1991, lcdŽVr; Haasberg (Stari grad), Naravni most, lcdJSs; Harije, 4.7.1985, lcdSBr; Hrušica, pogorje, 20.7.1956,lcEPr; Koren, Stara Vrhnika, 22.6.1990, lcdŽVr; Koritnice, 30.6.1983, lcdSPo; Košana (4, 13); Krim, lcdIFe; ibidem, 26.7., 9.8.1975, lcdVFu; ibidem, 8.1975, lcdBDr; ibidem, 5.1998, 25.6.1999 (e.l., Corylus), lcdMZd; Lanišče, 900 m, 2.7.1998, lcdDKo; Ledinsko Razpotje, 11.7.1984, lcdSBr; Leskova Dolina, 23.8.1976, lcdBDr; Logatec, 18.8.1978, lcdMZd; Medvedje Brdo, 19.7.1984, lcdSBr; Nanos, 8.1919, lcEPr (4, 13); ibidem, južno pobočje, 500–600 m, 13.6.1998, lcdDKo; Orehek, 7.1925, lcEPr; Pevc, 10.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Polhov Gradec, 17.5.1999, lcdMJu; Senožeče (4, 13); ibidem, 7.1901, lcMHa dBDr; Slivnica, 7.6.1973, lcdBDr; Snežnik (4); Suha reber, 30.6.1983, 1.8.1993, 16.8.1999, lcdSPo; Sv. Trojica, Čepno, 7.1981, lcEPr dSBr; Šembijska bajta, 14.7.1999, lcdSBr; Ulovka, 6., 7.1986, lcdŽVr; Ušiva loka, 16.8.1973, lcdBDr; Vel. Bloke, 3.7.1994, lAKa cCCS dSBr; Vremščica, vzgojena v leski lcdGSp (4, 13); Zadnji kraj, 1.7.1982, 22.6.2005, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 12.8.1975, lcdVFu; ibidem, 25.6.1976, 16.6.1977, lcdMZd; Golovec, 5.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 21.6., 12.8.1975, lcdVFu; Grmada, Šmarna gora, 670 m, 29.6.1990, lcdAVr; Ljubljana, 10.6.1920, lcdJSd; ibidem, 9.8.1941, lČul (5); Rožnik, 17.6.1947, lcdSBr; Sv. Katarina, Polhograjsko hribovje, 28.7.1984, lcdVFu; Tacen, 19.6.1964, lcdBDr. Dolenjsko: Baza 20, 8.8.1986, lcdSBr; Borovec pri Kočevski Reki, 680 m, 26.6.1994, lcdAVr; Borovec pri Kočevski Reki – Gor. Briga, 650 m, 24.6.2001, lcdSBr; Dolenjske Toplice, 22.7.1934, lcdJSd; Draga, Ig, 26.6., 1.7.1976, lcdSBr; Gotenica, 4.7.1997, lcdBDr; Grmada, Ortnek, 10.7.2003, lcdSBr; Ig, okol.,6.1978, lcdBDr; Kočevska Mala gora, 8.8.1986, lcdSBr; Kočevski Rog, 24.7.1974, 13.7.1978, lcdBDr; ibidem, 11.8.1975, lcEPr dSBr; Kostanjevica na Krki, lMHa (14); Kremenica, Hrib, 19. in 26.6.1976, lcdSBr; Krvava Peč, 18.7.1979, lcdSBr; Kum, 6.7.1913, lcdJSd; ibidem, 11.8.1987, lcdBDr; Kurešček, 24.7.1911, lcdAGs; Litija, 21.6.1975, 17.7.1976, lcdVFu; Loški potok, 31.7.1997, lcdVFu; Loški potok – Sodražica, 4.8.1986, lcdSBr; Mirna gora, 1047 m, 27.7.2001, lcAVr dSBr; Mokrec, 22.7.1912, lcdAGs; ibidem, 1., 17.7.1976, lcdVFu; ibidem, 5.6.1998, lcdMZd; Muljava, 16.7.1976, lcdVFu; Opatova gora, 8.1909, lcMHa dBDr; Podpreska, 4.8.1986, lcdSBr; Pogorelec, 8.8.1986, lcdSBr; Predgozd, 8.7.1981, lcdSBr; Radeče, 8.1969, ldJTi cBFG; Ravne, Borovec pri Kočevski Reki, 11.6.2002, lcdSBr; Soteska, Straža, 11.7.1982, lcdSBr; lcdSBr; Sp. Log – Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Stojna, 4.8.1948, 18.8.1982, lcdSBr; ibidem, 12.8.1971, lcEPr; Stružnica, 24.5.2001, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr 193 Prelom novi 02.indd 193 # 17.2.2006 14:02:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 # (14); Šentjošt, 12.6.1987, lcdSBr; Škrjanče pri Novem mestu, lcdBDr (14); Travna gora, pl. dom, 14.7.1964, 16.7.1991, lcdSBr; Trnovec, 30.5.1979, lcdMZd; Uzmani, 20.6.1998, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (14); Vel. Račna, 10.6.2003, oBDr; Žebnik, vznožje, 1965, hrošči na cvetovih kresnice (Aruncus silvester), lcdJTi (7). Bela krajina: Drašiči, 28.6.1994, lcdBDr; Krašnji Vrh, Radovica, 26.7.2001, lcdAPi; Preloka, lcdBDr (14); Vinica, 11.7.1988, lcdBDr (14). Štajersko: Bistrica ob Dravi – Dom na Pečkah, 1.7.1992, lcdSBr; Bistrica ob Sotli, 18.5.2000, lcdSBr; Boč, 12.7.2002, lcdMZd; Ceršak, 2.6.1994, lcdBDr; Dobrna – Paški Kozjak, 26.6.1990, lcdSBr; Donačka gora, 13.7.2001, oBDr; Florjan, Hudi potok, 550 m, 15.8.2002, lAKa cCCS dSBr; Gaj, 1.7.1992, lcdSBr; Gradišče, Ceršak, lcdBDr; Hrastje, Makole, 300 m, 31.5.1997,, lcAVr dSBr; Hrastnik, 6.6.1993, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 22.6.1989, lcdSBr; ibidem, 7.7.1998, lcdGKa; Klopni vrh, 17.8.1930, lcdAGs; Kolonija, 7.1986, 21.–28.7., 6.–9. 8.1987, 3.7., 16.8.1988, 2.7., 2.–9.8.1989, 12.8.1990, 1.8.1991, 8.7.1995, 10.7.1998, 10.6.2001, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcdBDr; Kozjanski regijski park (18); Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 19.8.1976, lcdBDr; Lobnica, potok, lcdJPe; Logarska dolina, 10.8.1999, lcdMZd; Lopata, 26.6.1990, lcdSBr; Lutverci, 3.8.1994, lcdBDr; Malo sedlo, 8.1983, lcdBKo; Maribor, lcdJPe; Marija Reka, 27.6.1989, lcdSBr; Orehovci, 8.1984, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Osankarica, 10.8.1988 (1193 m), 11.8.1995 (1100 m), lcdŽVr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Pl. Grohat, 11.7.1997, lcdBDr; Pl. Loka, 28.8.1984, lcdBDr; Podgorje, Zg. Konjišče, 16.6.1994, lcdBDr; Podgrad, Gor. Radgona, 16.6.1994, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; Police, lcdBDr; Puščava, 18.6.1983, lcdSBr; Radlje ob Dravi, 5.6.1975, lcdBKo; Raduha, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Rimske Toplice, 7.1920, lcdWng (5); Robanov kot, 21.7.1974, lcdBDr; Rogla, 5.8.1985, lcdBDr; ibidem, 8.8.2001, lcdMZd; Solčava, 12.8.1932, lcdAGs; Srobotno, 31.7.1998, lcdBDr; Stari grad, Konjiška gora, 28.7.1972, lcdBDr; Strmec, Luče, 17.6.1983, lcdSBr; Sv. Urban, Gorica pri Slivnici, 17.6.2002, lcdGKa; Šmihel nad Mozirjem, 25.8.1990, 23.6.1991 (900-1000 m), 21.8.2004, lcdSSt; Trate, lcdBDr;Urh, 7.1986, lcdŽVr; Vel. Kopa, 3.8.1989, lcdVFu; Zg. Konjišče, lcdBDr; Koroško: Košenjak, 31.7.1997, lcdBDr; Topla, 14.7.1962, lcEPr; ibidem, 26.6.1975, lcdBDr; Zg. Jezersko, Ledine, 1700 m, 9.8.2005, lcdMZd;. Prekmurje: Mačkovci, 25.6., 21.8.1975, lcdBDr. ^> Turansko-evropska vrsta. Živi v skoraj vsej kontinentalni Evropi, razen na severni polovici Fenoskandije in južni polovici Pirenejskega polotoka. Prisotna je tudi v Veliki Britaniji, Irski in na mediteranskih otokih Korziki, Sardiniji in Siciliji. V Aziji je razširjena od Kavkaza in Turčije do severnega Irana. V Sloveniji je eden najpogostnejših kozličkov; število in gostota populacij sta konstantni. Evritop. Kolinska do subalpinska, predvsem silvikolna vrsta. Ekstremni polifag na listavcih: Alnus, Betula, Corylus, Carpinus, Fagus, Quercus, Castanea, Salix, Populus, Crataegus, Euonymus, Sarothamnus, Fraxinus, Turanic-European species. Occurs in the greater part of continental Europe, with the exception of the northern half of Fenoscandia and southern half of the Pyrenees. Also present in Great Britain, Ireland and on the Mediterranean islands of Corsica, Sardinia and Sicily. In Asia distributed from the Caucasus and Turkey to northern Iran. In Slovenia one of the most common Longhorn Beetles; abundan-ce and population density constant. Euritope. Colline to subalpine, predomi-nantly silvicole species. Extreme polyphagous in deciduous trees (Alnus, Betula, Corylus, Carpinus, Fagus, Quercus, Castanea, Salix, 194 Prelom novi 02.indd 194 # 17.2.2006 14:02:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Sambucus in iglavcih: Pinus, Picea in Abies. Ličinke se razvijajo v trhlih in nagnitih vejah, deblih, štorih in koreninah. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in jih najdemo na cvetovih številnih rastlin, kjer se hranijo s pelodom. Populus, Crataegus, Euonymus, Sarothamnus, Fraxinus, Sambucus) and conifers (Pinus, Picea and Abies). Larvae develop in putrid and decaying branches, trunks, stumps and roots. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes active during daytime, frequenting blossoms of various plants, where feeding on pollen. # 037.00. STENURELLA villierS, 1974 037.01. Stenurella melanura (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 46, 47 (Leptura Melanura, napaka, gl. Anastrangalia dubia, part. & Paracorymbia fulva, part.; Leptura Dubia, variat)(1); SieGel, 1866: 99 (Strangalia melanura)(2); Müller, 1949: 74 (Leptura (Strangalia) melanura)(3); Mikšić, 1963: 83 (Strangalia (Strangalia) melanura)(4); titovšek, 1969: 238 (Leptura melanura)(5); Mikšić, 1971: 18 (Strangalia (Strangalia) melanura)(6); Drovenik, 1977: 78 (Strangalia melanura)(7); Drovenik, 1978: 122 (Strangalia melanura)(8); Drovenik, 1980: 104 (Strangalia melanura)(9); Drovenik, 1986: 89, 93 (Strangalia melanura)(10); SaMa, 1988: 50 (11); Drovenik, 1992: 156 (Strangalia melanura)(12); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (13); althoff & DanilevSky, 1997: 15 (14); Drovenik, 1998: 92 (Strangalia melanura)(15); Drovenik, 2002: 206 (16); Drovenik, 2004: 254 (17). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni pogostna (2); Julijska krajina (4); Slovenija (6, 14); Kranjsko (Strangalia melanura), lcdFSc vSBr. Istra: Dragonja, Sela, pogorišče, 27.6.2000, 14.6.2001, lcMJu dSBr; Klanec pri Kozini (3); Obrov (3); Padna, 4.7.2001, lcdMZd; Reka, reka, zgornji tok (3); Podgorje, Kozina, 30.6., 13.7., 10.8.1976, lcBDr dSBr; Slavnik, lcdEBo. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (3); Bavšica, 22.7.2000, lcdSBr; Breginj, potok Bela, 20.7.2000, lcdSBr; Dobravlje, 13.7.1990, lcdSBr; Drnova – Poče, 1000 m, 27.7.2000, lcA-Vr dSBr; Izvir Soče, 10.9.1995, lcBDr dSSt; ibidem, 15.7.2005, lcdMZd; Jama pod Smoganico, 4.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Kamno, 30.7.2005, lcdMZd; Lepena (3, 11); Mala Lazna, 28.8.1988, lRJe cdSBr; Na Skali, 12.7.1985, 21.7.2000, lcdSBr; Nemci, 2.8.1978, lcdMZd; ibidem, 30.6.1996, lcBDr dSBr; Novaki, 27.8.2000, lcdBDr; Pl. Božica, 11.7.1987, lcdSBr; Pl. Polog, 27.6.1975, 7.1978, lcBDr dSBr; Podgrad pri Vremah, 19.6.1993, lcdEBo; Sinji vrh, 1000 m, 28.6.1995, lcAVr dSBr; Smrečje, 18.8.1973, lcBDr dSSt; Škocjan, Nad Malni, 19.6.2001, lcBDr dSBr; Trdnjava Kluže, 6.8.1982, lcdSBr; Trenta, 10.8.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 7.–14.7.1979, lcdMZd; ibidem, 620 m, 13.7.1995, lcdAVr; Trnovski gozd (3, 11); Trstelj, 13.7.1987, lcdSBr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Volče, 13.7.1908, 21.7.1910, lcEPr (3, 11); Vrsno, 4.7.2001, lcdSBr; Zadnja Trenta, 900 m, 3.7.1994, lcAVr dSBr. Gorenjsko: Begunjščica, 19.8.1913, lcJSd; Biba pl., 8.7.1975. lcBDr dSBr; Bled, lcdHey (4); Blegoš, 30.7.1974, lcBDr dSBr (9); Bohinj, 31.7.1978, lcBDr dSBr; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcBDr dSBr; Dom v Kamniški Bistrici (15); Domžale, 300 m, 8.7.1990, 6.7.1996, lcd-ŽVr; Domžale, Šumberk, 5.7.1987, lcdŽVr; Gabrovo, 29.6.1978, lcdVFu; Grmada, Polhograjsko ^> 195 Prelom novi 02.indd 195 # 17.2.2006 14:02:32 # SCOPOLIA 58 - 2006 hribovje, 29.7.1979, lcdVFu; Jermanca (15); Kamniška Bistrica (15); ibidem, 7., 10.7.1947, lcdSBr; ibidem, 7.7.1976, 28.7.1979, lcdVFu; ibidem, 8.8.1980, lcdMZd; ibidem, 1.8.1981, lcdSSt; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; Kamniške Alpe, lcdJSs; ibidem, 30.7.1930 (4); Kamniško sedlo, V Klinu (15); Kokra (15); ibidem, 17.7.1921, lcJSd; Kokrsko sedlo, 26.7.1975, lcBDr dSBr; Komendski boršt, 15.6.2003, lcAPi dSBr; Konec (15); Kopišča (15); Korošica, potok (5); ibidem, 20.6.2005, lcdSBr; Košutnik, 23.7.2001, 27.6.2002, lcdSBr; Kranj (4); Krnica, Kranjska Gora, 3.7.1976, 26.7.1980, lcdVFu; ibidem, 8.8.1982, lcdSSt; Lajnar, 1450 m, 28.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Ljubelj, 13.7.1976, lcdMZd; Lubnik (7); ibidem, 26.7.1925, lcdAGs; ibidem, 23.7.1926, lcMHa dBDr; Mala Pišnica, 27.7.1974, lcBDr dSBr; Martuljek, Martuljkovi slapovi, 26.6.1976, lcdVFu; Martuljek, Tabre, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Medno, 25.6.1916, lcJSd; Mokrica, 3.7.1976, lcBDr dSBr; Mrzli Studenec, 1.8.1911, lcEPr; ibidem, 2.7.1967, lcBDr dSSt; Osolnik, 30.8.1919, lcdAGs; Planina pod Golico, 5.8.1979, lcdVFu; Pl. Talež, lIFe cBDr dSBr; Pl. Vogar, 8.7.1936, lcMHa dBDr; Porezen, 800 m, 2.8.2000, lcAVr dSBr; Preddvor, 18.7.1976, lcdVFu; Predkonjska (15); Ratitovec (8); ibidem, 25.8.1987, 7.1984, lcdBKo; Ribčev Laz, 5.7.1932, 20.7.1933, 15.7.1935, lcMHa dBDr; Rudno Polje, 15.7.2002, lAKa cCCS dSBr; Sorica (10); ibidem, 1.7.1917, lcJSd; Soriška pl. (10); Sorško polje, 7.1899, 13.7.1932, 2.7.1933, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (16); Sp. Brnik, 22.6.1975, lcdVFu; Srednji Vrh, Karavanke, 16.7.2003, oBDr; Srednji Vrh, Za Lepim vrhom, 28.7.1982, lcdSBr; Stol, Karavanke, 15.8.1919, lcJSd; ibidem, vznožje, 30.7.1932, lcMHa dBDr; Suha, potok, 24.8.1931, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 15.7.1980, 10.8.1982, 6.1983, 7., 8.1984, lcdBKo; Sp. Štefanja vas, 600 m, 10.7.1994, lcAVr dSBr; Tamar, 1400 m, 10.8.2005, lcdMZd; Tosc, 17.7.1927, lcdAGs; Topol pri Medvodah, 28.6.1977, lcdMZd; Trnjava, reka Drtijščica, 4.7.1995, lcBDr dSSt; Ukanc, 3.7.1977, lAGo cCCs dSBr; Uskovnica, 30.7.1927, lcdAGs; Velika planina, 24.8.2005, lcDFe dSBr; Velo polje (4); Voje, 30.6.1983, lcdSBr; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zagorje ob Savi, 14.7.1935, lcJSd; Zatrnik, 23.6.1993, lcdA-Vr; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcBDr dSBr (17); ibidem, 13.7.1957, 8.8.1974, 21.8.1978, lcBDr dSBr; ibidem, 7.8.1980, 18.7.2001, lcdMZd; Žagana peč (15); Železnica, 1600 m, 25.7.1992, lcdSBr; Železniki, 28.6.1975, lcdBKo; Žirovnica, 7.1921, lcEPr. Notranjsko: Babno Polje, 4.8.1986, lcdSBr; Bukovje, 20.7.1956, lcEPr; Cerkniško jez., 29.6.1993, lcdAVr; Dolenja vas, Cerknica, 23.7.1996, lcdSBr; Dvor pri Polhovem Gradcu, lIFe cBDr dSBr; Gomance (3); Haasberg (Stari grad), Naravni most, lcdJSs; Koren, Stara Vrhnika, 22.6.1990, 7.8.1991, lcdŽVr; ibidem, 500 m, 30.6.1994, lcAVr dSBr; Hotedršica, 550 m, 7.7.1990, lcdŽVr; Hrušica, pogorje (3, 11); Iška vas, 19.7.1980, lcdSBr; Krim, 12.7.1967, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 26.7., 9.8.1975, lcdVFu; ibidem, 8.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 800 m, 19.7.2001, lcŽVr dSBr; Leskova Dolina, 23.8.1976, lcBDr dSBr; Logatec, 18.8.1978, lcdMZd; Mašun (3); Mesnice, 14.7.2004, lcA& ŽVr dSBr; Nanos, 7.8.1989, lcdBKo; Novi Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Planinsko polje, 16.6., 16.7.1993, lTČe cSPo dSBr; Pokojišče, 24.6.1977, lAGo cCCS dSBr; Rakek, 23.7.1933, lcJSd; Razdrto, 7.9.1976, lcdMZd; Senožeče, 7.1901, lcMHa dBDr; Snežnik, vrh, 23.8.1976, lcBDr dSBr; Ušiva loka, 16.8.1973, lcBDr dSSt; Vremščica, 1.7.1977, lcBDr dSBr; Zadnji kraj, 1.7.1982, lcdSBr; Zelše, 7.8.1973, lcBDr dSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 15.7.1999, 20.6.2000, 20.6.2005, lcdMZd; Črnuče 28.6.1990, lcdŽVr; Golovec, 13.6.1979, lcdVFu; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 29.6.1973, 2.7.1974, lcdBKo; ibidem, 22.6.1989, 24.7.1990, lcdŽVr; Rožnik, 7.1899, lcMHa dBDr; Sv. Katarina, Polhograjsko hribovje, 15.6.1997, lcdVFu; Tacen, 19.6.1964, lcBDr dSBr. Dolenjsko: Dobrava, Radeče, 1966, hrošči na cvetovih zeliščnih rastlin ob robu gozda (5) / on the blossoms of herbal plants along the forest edge (5); ldJTi cBFG vSBr; Draga, Ig, 27.6., 1. in 4. 7. 1976, 8.7.1979, lcdSBr; ibidem, 4.7.1998, lcdVFu; Draga, Loški potok, 4.8.1986, lcdSBr; 196 Prelom novi 02.indd 196 # 17.2.2006 14:02:32 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Gotenica, 25.6.1994, lcdAVr & BDr & SSt (13); Izvir Krke, 11.7.1982, lcdSBr; Kočevska Mala gora, 8.8.1986, lcdSBr; Kočevski Rog, 11.8.1975, lcEPr dSBr; ibidem, 13.7., 16.8.1978, lcBDr dSBr; Kostanjevica na Krki, lMHa (13); Kremenica, Hrib, 19. in 26, 6.1976, lcdSBr; Kum, 7.1912, lcMHa dBDr; ibidem, 6.7.1913, lcJSd; Loški potok – Sodražica, 4.8.1986, lcdSBr; Litija, 21.6.1975, 17.7.1976, lcdVFu; Marinča vas, 6.7.1977, lFLG cdBKo; Mirna gora, 1047 m, 27.7.2001, oAVr; Mokrec, 17.7.1976, lcdVFu; Muljava, 16.7.1976, lcdVFu; Pogorelec, 8.8.1986, lcdSBr; Predgozd, 8.7.1981, lcdSBr; Ribjek, 24.7.1990, lcdSBr; Soteska, Straža, 11.7.1982, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (12); Šentjošt, 12.6.1987, lcdSBr; Šmarješke Toplice, 4.7.2004, lcGKa dSBr; Trdinov vrh, lcdBDr (12); Vahta, lcdBDr (12); ibidem, 615 m, 27.7.2001, lcAVr dSBr; Vel. Podlog, Krakovski pragozd, 19.6.2002, lcBDr dSBr. Bela krajina: Drašiči, 28.6.1994, oBDr; Preloka, lcdBDr (12). Štajersko: Bistrica ob Dravi – Dom na Pečkah, 1.7.1992, lcdSBr; Boč, 12.7.2002, lcdMZd; Žovneško jez., 27.6.1989, lcdSBr; Dobrna – Paški Kozjak, 26.6.1990, lcdSBr; Donačka gora, 13.7.2001, oBDr; Golte, 1000 m, 31.7.1999, lcdGKa vSBr; Jezerce, 500 m, 29.6.2004, lcGKa dSBr; Kalobje, ldVKo cAGs; Kolonija, 7.1986, 23.7.1987, 9., 11.8.1988, 1., 3.7., 3.–12.8.1989, 31.7.–3.8., 13.8.1990, 15., 21., 29.8.1991, 26.6.1992, 13.8.1996, 3.8.2000, 6.7.2001, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Konjiška gora, 30.7.1976, lcBDr dSBr; Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 19.8.1976, lcdBDr; ibidem, 6.1985, lcBDr dSBr; Logarska dolina, 10.8.1999, lcdMZd; Lopata, 26.6.1990, lcdSBr; Malo sedlo, 8.1983, lcdBKo; Orehovci, 3.8.1976, 15.6.1978, 28.7.1986, lcBDr dSSt; Orehovski Vrh, lcdBDr; Osankarica, 8.8.1988, 11.8.1995, lcdŽVr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Pl. Loka, 28.8.1984, lcBDr dSBr; ibidem, 1320 m, 14.7.2005, lcdMZd; Podčetrtek, 22.6.1929, 21.6.1930, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Radlje ob Dravi, 12.7.1976, 26.6.1982, lcdBKo; Ramšak, 25.7.2000, lcBDr dSBr; Robanov kot, 21.7.1974, lcBDr dSSt; Rogla, 5.8.1985, lcBDr dSBr; Smrekovec, 23.6.2002, lcdMZd; Srobotno, 31.7.1998, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 7.1983, 30.6.1994, lcBDr dSBr; ibidem, 950 m, 22.8.1993, lcdSSt; Šumik, 1000 m, 1.8.1999, lcŽVr dSBr; Trate, 28.6.1995, lcBDr dSBr; Uršlja gora, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Zg. Konjišče, 9.7.1998, lcBDr dSBr; Žepovci, Žepovske njive, 5.7.1994, lcBDr dSBr; Žički samostan, 22.6.2002, lcdGKa vSBr; Žigartov vrh, 11.7.1996, lcBDr dSBr. Koroško: Košenjak, 31.7.1997, lcdBDr; Olševa, 1400 m, 8.1983, lcBDr dSBr; Peca, 12.8.1962, lcEPr; ibidem, 1100 m, 5.7.1994, lcdSBr. Prekmurje: Bukovnica, 2.6.1999, lcdSBr; Gor. Petrovci, 3.8.1974, lcBDr dSBr; Mačkovci, 25.6., 25.7.1975, lcBDr dSBr; Markovci, 300 m, 1.7.1998, lcdGKa. ^> Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi, južni polovici Velike Britanije, severozahodni Turčiji, na Kavkazu, v evropskem Kazahstanu in Sibiriji. V Sloveniji je ena najpogostnejših vrst kozličkov; številčnost in gostota populacij sta stabilni. Evritop. Kolinska do montanska, predvsem silvikolna vrsta. Ekstremni polifag na listavcih: Corylus, Quercus, Fagus, Salix, Crataegus, Cytisus, Acer, Sambucus in iglavcih: Juniperus, Pinus, Picea in Abies. Ličinke se razvijajo v mrtvih, razmeroma vlažnih tankih Siberian-European species. Distributed throughout continental Europe, southern half of Great Britain, northwestern Turkey, the Caucasus, in European Kazakhstan and Siberia. In Slovenia one of the most common Longhorn Beetle species; abundance and population density stable. Euritope. Colline to montane, mostly silvicole species. Extreme polyphagous in deciduous trees (Corylus, Quercus, Fagus, Salix, Crataegus, Cytisus, Acer, Sambucus) and conifers (Juniperus, Pinus, Picea and Abies). 197 Prelom novi 02.indd 197 # 17.2.2006 14:02:32 SCOPOLIA 58 - 2006 # vejah, nadzemeljskih delih korenin in v trhlem lesu, ležečem na tleh. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih številnih zeli in grmovnic. Larvae develop in dead, somewhat damp thin branches, roots above ground, and in putrid wood lying on the ground. Generation period lasts 2 years. During the day, imagoes feed on pollen of a number of herbal and bush plant blossoms. # 037.02. Stenurella bifasciata (Müller, 1776) a. S. b. bifasciata (Müller, 1776) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Strangalia bifasciata)(1); Müller, 1949: 75 (Leptura (Strangalia) bifasciata)(2); Mikšić, 1963: 84 (Strangalia (Strangalia) bifasciata)(3); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Strangalia bifasciata)(4); Mikšić, 1971: 18 (Strangalia (Strangalia) bifasciata)(5); Drovenik, 1977: 78 (Strangalia bifasciata)(6); Drovenik, 1978: 122 (Strangalia bifasciata)(7); Drovenik, 1980: 104 (Strangalia bifasciata)(8); Drovenik, 1986: 89, 93 (Strangalia bifasciata)(9); SaMa, 1988: 50 (10); Drovenik, 1992: 159 (Strangalia bifasciata)(11); althoff & DanilevSky, 1997: 15 (12); Drovenik, 1998: 92 (Strangalia bifasciata)(13); Drovenik, 2002: 206 (14); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (15); Drovenik, 2004: 254 (16). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (1); Julijska krajina (od obale do 700 m, izjemoma do 1000 m n. m.)(3); Slovenija (5, 12); Kranjsko (Strangalia bifasciata), lcdFSc vSBr. Istra: Dragonja, 90 m, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Dvori, 21.6.2001, lcdSBr; Fjesa, 25.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Gažon, 20.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Hrastovlje, 14.6.1997, lcdSSt; ibidem, 6.7.2005, lcdSBr; Hrpelje, 7.1924, lcEPr; ibidem, 24.6.1999, lcdSBr; Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Klanec pri Kozini (2); Kozina, 11.7.1992, lcdŽVr; Kozina, okol., 500 m, 29.7.1968, lcdJTi (4); Materija (2); Osp, 10.7.1980, 13.5.2005, lcdMZd; Ostrožno Brdo, 24.6.1992, lMBo cdEBo; Petrinje, 8.6.2001, lcdMZd; Podgorje, Kozina, 11.6., 13.7.1976, lcBDr dSBr; Podpeč, 16.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Popetre, 9.7.1997, lcdSBr; Prešnica, 6.7.1998, lcdSBr; ibidem, 24.6.2002, lcdMZd; Sečovlje (2); Sirči, 21.7.1997, lcdSBr; Slavnik, lcdGDr; Srmin, 80 m, 8.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Šared, Montekalvo, 20.6.1988, lAAv cdSBr; Šeki, 14. in 17.6.1999, lcdSBr; Tinjan, 11.6.2005, lcdMZd; Zanigrad, 25.6.2001, 8., 21.6.2003, lAKa cCCS dSBr; ibidem, 7.7.2003, lcdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Brestovica pri Povirju, 12.5.1995, lcBDr dSBr; Brje pri Komnu, 7.1989, lMGo cCCS dSBr; Čaven (2); Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Globočaj, 11.6.2003, lcBDr dSBr; Izvir Lijaka, 11.6.–8.7.2002, lcBDr dSBr; Kobjeglava, 29.7.1985, lMJu cCCS dSBr; Komen (2, 10); Kucelj, 7.1925, lcEPr (2); Lipica, 27.6.1981, lcdSSt; ibidem, 400 m, 23.7.2002, lcdSBr; Lukovec, 12.8.1987, lRJe cdSBr; Matavun, 5.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Možnica, 640 m, 9.7.2002, lcdSBr; Nozno, 6.6.2001, lcBZd dSBr; Panovec (2, 10); Petnjak, jama, 18.7.1984, lcBDr dSBr; Podbreg, 27.6.2001, lcdSBr; Povir, 31.7.1984, lcdVFu; Sabotin, 550 m, 11.6.2003, lcBZd dSBr; Sv. Valentin (2); Škocjan, Divača, 19.6.2001, lBDr & APi cBDr dSBr; Škocjan, Jurjev, 19.6.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Škocjan, Razgledišče, 5.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Trdnjava Kluže, 6.8.1982, lcdSBr; Trnovo, 2.8.1978, lcdMZd; Trnovski gozd (10); ibidem, 7.1908, lGKr cdAGs; ibidem, 28.7.1988, 15.7.1990, lMBo cdEBo; Trstelj, 13.7.1987, lRJe cdSBr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt; Vogrsko, 7.5.2000, lcdMZd. ^> 198 Prelom novi 02.indd 198 # 17.2.2006 14:02:32 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Gorenjsko: Bled, lcdWng (3); Blegoš (8); Dom v Kamniški Bistrici (13); Jelovica, lIFe cBDr dSBr; Jermanca (13); Kamniška Bistrica (13); Kamniško sedlo, V Klinu (13); Kokra (13); Konec (13); Kopišča (13); Korošica, potok (13); Lubnik (6); ibidem, 7.7.1987, lcdBKo; Pl. Razor, 10.7.1976, lcdVFu; Porezen, 8.7.1976, lcdVFu; ibidem, 1300-1400 m, 28.7.2000, lcAVr dSBr; Predkonjska (12); Ratitovec (7); ibidem, 25.8.1978, lcdBKo; Ribčev Laz, 1.5.1924, lcMHa dBDr; Sorica (9); ibidem, 1.7.1917, lcJSd; Soriška pl. (9); Soteska, reka Nevljica (14); Škofja Loka, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 20.6.1982, lcdBKo; Zagorje ob Savi, 14.7.1935, lcJSd; Zasip, 17.7.1996, lcBDr dSBr; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (16); Žagana peč (13); Žirovnica, 7.1921, lcEPr. Notranjsko: Belsko, 14.7.2000, lcdMZd; Brce – Zarečje, 8.6.2000, lcdSBr; Črni Vrh, Polhov Gradec, 25.7.1973, lcdBKo; Dvor pri Polhovem Gradcu, lIFe dSBr; Ilirska Bistrica, 20.7.1967, ldSBr cBDr; ibidem, lIFe cBDr dSBr; Javorniki, 8.8.1986, lcdVFu; Koritnice, 4.7.1985, lcdSBr; ibidem, 17.6.1993, 12.7., 7.8.1995, lcdSPo dSBr; Krim, 12.7.1967, lIFe cDBr dSBr; Logatec, 5.8.1913, lcJSd; ibidem, 18.8.1978, lcdMZd; Nanos, 920 m, 14.7.1999, lcdSBr; Novi Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Pivka (2, 10); Podgraje, lRSi (2); Postojna, 24.7.1965, lcdSSt; Senadole, 16.7.1996, lcBDr dSSt; Senožeče (2, 10); ibidem, 7.1901, lcMHa dBDr; Snežnik, 29.6.1996, lcBDr dSBr; Sovič 28.6.1994, lcSPo dSBr; Suha reber, 1.8.1993, lcSPo dSBr; Reber, 19.6.1986, lcdSBr; Šembijska bajta, 14.7.1999, lcdSBr; Topol, Nova vas, 16.7.1994, lcSPo dSBr; Zelše, 7.8.1973, lcBDr dSSt. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 10.7.1977, lcdVFu; ibidem, 13.7.1978, lcdMZd; Črnuče, 27.7.1947, lcdSBr; ibidem, 21.6.1948, lcdAGs; Dobrova, 23.6.1977, lcdMZd; Golovec, 21.6.1979, lcdVFu; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 7.1947, lcdSBr; ibidem, 22.8.1973, 4., 9.7.1974, lcdBKo; Lukovica pri Brezovici, 1.7.1977, lAGo cCCs dSBr; Ježica, 28.6.1990, lcdŽVr; Preval, Ljubljana, 17.6.1990, lcdŽVr; Utik, 29.6.1917, lcJSd. Dolenjsko: Arto, lAKa cCCS dSBr; Dolenjske Toplice, 29.7.1934, lcJSd; Gotenica, 4.7.1997, lcdSBr & lcdBDr; Grič, lcdAGs; Kremenica, Hrib, 26.6., 4.7., 1.8., 8.8.1976, 7.7.1981, 1.8.1984, lcdSBr; Kum, 6.7.1913, lcJSd; Kurešček, 22.7.1978, lcdMZd; Loški potok, 31.7.1997, lcdVFu; Mirna, 6.1986, lcBDr dSBr; Mokrec, 2.8.1980, lcdSBr; Muljava, 16.7.1976, lcdVFu; Novo Mesto, 14.6.1973, lcdBKo; Ponikve, Vel. Lašče, 22.6.1918, lcdAGs; Retje, 30.7.1998, lcdVFu; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (11); Vahta, lcdDr (11). Bela krajina: Berčice, 20.6.1987, lcdŽVr; Drašiči, 28.6.1994, lcBDr dSBr; Miliči, 26.7.1994, oBDr; Preloka, lcdBDr (11); Rosalnice, 28.6.1994, lcBDr dSBr. Štajersko: Donačka gora, 13.7.2001, oBDr; Hrastje, Makole, 5.7.1995, 14.6.1997, lcAVr dSBr; Jakob pri Šentjurju, 360 m, 22.6.2002, lcGKa dSBr; Kalobje, lVKo cdAGs; ibi-dem,15.7.2003, lcGKa dSBr; Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 25.7.1987, 4.8.1989, 31.7.1990, 13., 29.7.1991, 13.8.1996, lcdŽVr; Komen – Planina, 20.8.1976, lcBDr dSBr; Kozjanski regijski park (15); Ljubenske Rastke, 10.7.1997, lcdBDr; Maribor, lcdJPe; ibidem, 25.6.1947, lcdSBr; Orehovci, 15.7.1990, lcBDr dSBr; Pl. Grohat, 11.7.1997, lcdBDr; Podčetrtek, 22.6.1929, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe & cAGs; Radlje ob Dravi, 4.7., 2.8.1977, 25.7.1982, lcdBKo; Rogla, 5.8.1985, lcBDr dSBr; Sevnica, 13.8.1923, lcdWng (3); Sp. Konjišče, lcdBDr; Srobotno, 31.7.1991, lcdBDr; Zg. Konjišče, 9.7.1998, lcdBDr; Žepovci, Žepovske njive, lcdBDr. Koroško: Košenjak, 31.7.1997, lcdBDr. Prekmurje: Dolenci – Hodoš, 2.8.1997, lcdSBr; Mačkovci, 25.6.1975, lcBDr dSBr. Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna European-Mediterranean species. In podvrsta je v Evropi razširjena podobno kot S. Europe, nominate subspecies distributed si-melanura, manjka le v Veliki Britaniji, Danski milarly to S. melanura, absent only in Great 199 Prelom novi 02.indd 199 # 17.2.2006 14:02:32 SCOPOLIA 58 - 2006 # # in Fenoskandiji, prisotna pa je na Korziki, Sardiniji in Siciliji. V severovzhodni Turčiji meji na podvrsto S. b. limbiventris (reitter, 1898), v jugovzhodni Turčiji in v Libanonu jo nadomešča podvrsta S. b. nigrosuturalis (reitter, 1895). V Sloveniji je zelo pogostna, vendar nekoliko bolj toploljubna od predhodne vrste. V okolici Ljubljane je bila sredi preteklega stoletja pogostnejša od vrste S. melanura, sedaj pa je razmerje obratno. Številčnost in gostota populacij sta stabilni, le ponekod v hladnejšem delu osrednje Slovenije se opaža nazadovanje, zlasti v razmerju s sorodno vrsto S. melanura. Stenotop. Kolinska do visokomontanska termofilna, pretežno pratikolna vrsta. Polifag na iglavcih, predvsem na boru in verjetno tudi na jelki ter na listavcih: Quercus robur, Salix alba, Ulmus, Ficus carica, Rosa canina in Spartium junceum. Ličinke živijo v suhih vejah, manjših štorih in v spodnjih delih tanjših mrtvih debel. Imagi se podnevi hranijo s pelodom na cvetovih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Spiraea, Achillea, Eryngium, Rubus idr. Britain, Denmark and Fenoscandia, present in Corsica, Sardinia and Sicily. In northea-stern Turkey, it borders on subspecies S. b. limbiventris (reitter, 1898), in southeastern Turkey and Lebanon replaced by subspecies S. b. nigrosuturalis (reitter, 1895). Very common in Slovenia, although somewhat more thermophilous than previous species. In the mid-20th century, more common in the vicinity of Ljubljana than the species S. melanura, but now the proportions have changed. Abundance and population density are stable, only in the colder regions of central Slovenia a decline has been observed, particularly in relation with its relative species S. melanura. Stenotope. Colline to high montane thermophilous, predominantly grassland spe-cies. Polyphagous in coniferous trees, mostly Pine and in all probability also Fir and other deciduous trees: Quercus robur, Salix alba, Ulmus, Ficus carica, Rosa canina and Spartium junceum. Larvae inhabit dry branches, smaller stumps and the lower parts of thin dead trunks. During the day, imagoes feed on pollen of herbal and bush plant flowers: Umbelliferae, Spiraea, Achillea, Eryngium, Rubus etc. ^> 037.03. Stenurella nigra (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 99 (Strangalia nigra)(1); Müller, 1949: 77 (Leptura (Strangalia) nigra)(2); Mikšić, 1963: 85 (Strangalia (Strangalia) nigra)(3); Mikšić, 1971: 18 (Strangalia (Strangalia) nigra)(4); Drovenik, 1977: 78 (Strangalia nigra)(5); Drovenik, 1980: 104 (Strangalia nigra)(6); Drovenik, 1986: 89 (Leptura nigra, Strangalia nigra)(7); SaMa, 1988: 51 (8); Drovenik, 1992: 159 (Strangalia nigra)(9); althoff & DanilevSky, 1997: 15 (10), Drovenik, 1998: 92 (Strangalia nigra) (11); Drovenik, 2002: 206 (12); Drovenik, 2004: 254 (13). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem precej redka (1); Julijske krajina (3); Slovenija (4, 10); Kranjsko (Strangalia nigra), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 9.6.1993, lcdEBo; Barka, 2.6.2002, lcdEBo; ibidem, 19.6.2005, lAKa cAVr dSBr; Golac, 10.6.1999, 8.6.2000, lcdSBr; Klanec pri Kozini, na vrstah Spiraea aruncus in Chrysanthemum leucanthemum (2); Kozina, 5.6.1982, 24.–27.5.1986, 13.6.1997, lcdSSt; Mlini – Vel. Badin, 16.5., 12.6.1990, lcVFu; Osp, 18.5.2000, lcdMZd; Ostrožno Brdo, 24.6.1992, lc-dEBo; Petrinje, 26.5.1986, 16.5.1993, lcdSSt; ibidem, 5.6.1998, 18.6.2005, lcdMZd; Podgorje, 200 Prelom novi 02.indd 200 # 17.2.2006 14:02:32 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Kozina, 11., 30.6., 13.7.1976, lcBDr dSBr; Podgrad, Obrov (2); Praproče, 22.5.1990, lcdVFu; Prešnica, 23.5.1999, lcdSBr; Slavnik (2); ibidem, 9.6.1979, 14.6.1980, lcdVFu; ibidem, 29.5.1979, lcdMZd; ibidem, 24.6.1999, lcdSBr; Smokavska vala, 20.5.2005, lcdMZd; Socerb, 14.6.1997, lcdSSt; Šeki, 17.6.1999, lcdSBr; Tublje pri Hrpeljah, 26.5.1986, lcdSSt; Vel. Pleševica, 20.6.1995, lcBDr dSBr; Zazid, 22.5.2002, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (2, 8); ibidem, lcdABi; Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Čezsoča, 3.8.1982, 12.7.1987, lcdSBr; Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Dutovlje, lcdGDr; Hrbje, 14.6.2005, lcAVr dSBr; Klariči, 9.6.1995, lcBDr dSSt; Kožbana, 23.5.2001, lcBZd dSBr; Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Leskovec, Sežana, 9.6.1995, lcBDr dSBr; Lokavec, 17.5.1976, lcdS-St; Panovec, 15. in 24.5.2000, lcdSBr; Plave (2, 8); Predmeja, 12.7.1974, lcBDr dSBr; Prvačina (2, 8); Replje, 17.5.1988, lcdSBr; Risnik, 9.6.1995, lcBDr dSSt; Rodik (2, 8); ibidem, 7.6.2001, lcdSBr, Sabotin, 18.6.1986, lcdSBr; Stol, Breginj, 900 m, 10.6.1998, lcdSBr; Škocjan, Sapendol, 19.6.2001, lcBDr dSBr; Trnovski gozd, 1.7.1986, lcdEBo; Vogrsko, 7.5.2000, lcdMZd; Volče (2, 8); Zavrhek,19.6.2005, lAKa cAVr dSBr. Gorenjsko: Babni dol, 26.5.1947, lcdAGs; Bled, lcdHey (3); Blegoš (6); Črna pri Kamniku, 4.6.1934, lcJSd; Domžale, Šumberk, 4.6.1987, lcdŽVr; Fužine, Poljanska dolina, 11.7.1984, lcdSBr; Ihan, 27.6.1926, lcdAGs; Jamnik, 12.7.1877, ldMik cAGs; Kamniška Bistrica, 7.1912, lcMHa dBDr; Kamniške Alpe, 7.1912, lcMHa dBDr; Kopišča (11); Lubnik (5); ibidem, 2.6.1930, 4.6.1931, lcMHa dBDr; ibidem, 7.7.1987, 5.6.1993, lcdBKo; Medvode, 11.6.1932, lcdAGs; Mežakla, 15.6.1970, lMKr cdBDr; Porezen, 8.7.1976, lcVFu; Ribčev Laz, 20.7.1933, 15.7.1935, lcMHa dBDr; Senožeti, 26.6.1984, lcdSBr; Sorica (7); ibidem, 17.6., 1.7.1917, lcJSd; Soriška pl. (7); Soteska, reka Nevljica (12); Škofja Loka, 4.7.1982, 6.1984, lcdBKo; Štefanja gora, 6.6.1985, lcdSBr; Topol pri Medvodah, 28.6.1977, lcdMZd; ibidem, 3.6.1984, lcVFu; Trzin, 17.6.1979, lcVFu; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSBr (13); ibidem, 8.8.1974, 25.6.1977, lcBDr dSBr; Železniki, 5.8.1973, lcdBKo. Notranjsko: Brce – Zarečje, 31.5.1999, lcdSBr; Col, 30.5.2000, lcMZd; Gomance, lRSi (2); Goričice, 30.6.1998, lcBDr dSBr; Reber, 15. in 19.6.1986, lRJe cdSBr; Harije, 4.7.1985, lcdSBr; Košana (2, 8); Knežak, 6.7.1983, lcSPo dSBr; Koritnice 29.5.1993, lcSPo dSBr; Krim, 6.1988, lcBDr dSBr; Nanos (2, 8); Planinsko polje, 10.6.1998, lcBDr dSSt; Postojna, 24.7.1965, 16.7.1966, lcdSSt; Rakek, 10.6.1976, lcBDr dSBr; Ravnik pri Hotedršici, 16.6.1992, lcdSBr; Razdrto (2, 8); ibidem, 5.6.1982, lcdSSt; Reber, 15. in 19.6.1986, lRJe cdSBr; Senožeče (2, 8); Suhorje, lcdEBo; Sv. Trojica, Čepno, 7.1981, lcEPr dSBr; Vodice (2, 8); Vremščica, lIFe cBDr dSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 6.6.1979, 20.6.1980, 25.5.2000, lcd-MZd; ibidem, 6.6.1978, ldMZd cVFu; Črnuče, 4.6.1947, lcdSBr; Dobrova, 10.6.1917, lcJSd; ibidem, 25.5.1978, lcdMZd; Golovec, 13.6.1979, 12.6.1981, lcVFu; Kamna Gorica, Ljubljana, 7.5.1927, lcdAGs; Koseze, 2.6.1947, lcdSBr; Ljubljana, 19.5.1930, lcJSd; ibidem, 25.6.1943, lcdAGs; ibidem, 29.5., 28.6., 4.7.1974, lcdBKo; Ljubljana, Barje, 25.5.1979, lcVFu; Ljubljana, Večna pot, 20.5.1943, lcdAGs; Rakovnik, 8.6.1975, lcVFu; Rožnik, 7.1911, lcMHa dBDr; Sp. Hrušica, 15.5.1927, lcdAGs; Šmarna gora, 600 m, 19.6.1990, lcdAVr; Zadvor, 11.6.1975, lcVFu; Zalog, 1.8.1980, lcVFu. Dolenjsko: Draga, Ig, 9.6.1940, lcdAGs; ibidem, 30.6.1978, lcdSBr; Jagnjenica, 24.5.1990, lcdVFu; Kočevska Reka, 15.6.1993, lcVFu; Krakovski gozd, 16.5.2003, lcdMZd; Kremenica, Hrib, 19.6.1976, lcdSBr; Krvava Peč, 20.7.1979, 16.7.1980 lcdSBr; Kum, 6.7.1913, lcJSd; ibidem, 20.6.1933, lcdAGs; Litija, 25.5.1974, 21.6.1976, lcVFu; Šentjošt, 12.7.1987, lcdSBr; Škrilje, 15.6.1918, lcJSd; Trnovec, 30.5.1979, lcdMZd; Trška gora, 22.5.1983, lcVFu (9); Vahta, lcdBDr (9); Vel. Brusnice, 12.6.1987, lcdSBr. 201 Prelom novi 02.indd 201 # 17.2.2006 14:02:32 # SCOPOLIA 58 - 2006 Bela krajina: Jakovini, 26.7.1994, oBDr; ibidem, 19.5.1998, lcBDr dSBr; Tanča Gora, 26.5.1987, lcdSBr; Vinica, 25.5.1987, lcdSBr; ibidem, lcdBDr (9); Vinica – Zilje, 11.6.1987, lcdSBr. Štajersko: Bistrica ob Sotli, 18.5.2000, lcdSBr, Breg, Sevnica, 15.6.1989, lcdSBr; Bučkovci, 26.5.1989, lcdSBr; Drevenik, 16.5.1990, lcdSBr; Gregovce, 11.6.1997, lcBDr dSSt; ibidem, 17.5.2000, lcdSBr; Hrastje, Makole, 31.5.1997, lcAVr dSBr; Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcBDr dSBr; Kalobje, lVKo cdAGs; Kolonija, 7.1986, 3.8.1987, 28.6.1992, lcdŽVr; Krasna, 20.5.1990, lcdSBr; Lahomno, 15.6.1989, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Macelj – Žetale, 20.5.1990, lcdSBr; Maribor, 23.5.2002, lcdGKa vSBr; Petanjci, lcdBDr; Podčetrtek, 22.6.1929, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe & cAGs; Police, 23.5.1998, lcBDr dSSt; Radlje ob Dravi, 5.7.1986, lcdBKo; Rihtarovci, 24.5.1994, lcBDr dSBr; Strmec, Luče, 17.6.1983, lcdSBr; Strmec pri Sv. Florjanu, 16.5.1990, lcdSBr; Šmartno na Pohorju, 27.5.1990, lcdSBr; Tomaž, 24.5.1990, lcdSBr; Trate, lcdBDr; Trobni Dol, 17.5.2003, lcdGKa vSBr; Uršlja gora, 26.6.1975, lcBDr dSBr. Koroška: Košenjak, 5.6.1974, lcBDr dSBr. Prekmurje: Andrejci, 23.5.1989, lcdSBr; Bukovnica, 2.6.1999, lcdSBr; Bukovniško jez., 28.5.1988, 16.5.2000, lcdAVr; Kobilje, Fadjaški breg, 18.5.1999, lcBDr dSBr; Mačkovci, 15.5.1975, lcBDr dSBr; Otovci, 27.5.1975, lcBDr dSBr; Petanjci, 23.5.1992, lcdBKo. # Turansko-evropska vrsta. Razširjena je v južni Angliji in v vsej kontinentalni Evropi, razen na Finskem, v srednji in severni Skandinaviji, severni Rusiji in južni Španiji; v Aziji sega od Kavkaza in severne Turčije do severnega Irana. V vsej Sloveniji je zelo pogostna; številčnost in gostota populacij sta stabilni. Evritop. Planarna in kolinska do mon-tanska, predvsem silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Betula, Corylus, Carpinus, Quercus, Populus, Ulmus, Rosa canina in Robinia. Ličinke se razvijajo v trhlih in suhih vejah in tanjših deblih. Življenjski ciklus traja najmanj 2 leti. Imagi se podnevi hranijo s pelodom cvetočih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Asteraceae, Cornus, Crataegus idr. Turanic-European species. Distributed in southern England and throughout continental Europe, with the exception of Finland, central and northern Scandinavia, northern Russia and southern Spain; in Asia spans from the Caucasus and northern Turkey to northern Iran. Very common in entire Slovenia; abundance and population density stable. Euritope. Planarian and colline to montane, predominantly silvicole species. Polyphagous in deciduous trees: Betula, Corylus, Carpinus, Quercus, Populus, Ulmus, Rosa canina and Robinia. Larvae develop in dry rotten bran-ches and thinner trunks. Lifecycle lasts at least 2 years. During the day, imagoes feed on pollen of blossoming herbs and bush plants: Umbelliferae, Asteraceae, Cornus, Crataegus, etc. ^> 202 Prelom novi 02.indd 202 # 17.2.2006 14:02:33 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 037.04. Stenurella septempunctata (fabricius, 1792) a. S. s. septempunctata (fabricius, 1792) Literatura / References: Siegel, 1866: 99 (Strangalia septempunctata)(1); Müller, 1949: 75, 76 (Leptura (Strangalia) septempunctata)(2); Mikšić, 1963: 85 (Strangalia (Strangalia) septempunctata) (3); Demelt & Schurmann, 1964: 30/90 (Strangalia septempunctata)(4); Mikšić, 1971: 18 (Strangalia (Strangalia) septempunctata) (5); Sama, 1988: 52 (6); Drovenik, 1992: 159 (Strangalia septempunctata)(7); althoff & Danilevsky, 1997: 15 (8); Drovenik, 2002: 177 (9); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (10); Drovenik, 2004: 254 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna v juniju in juliju (1) / in Carniola common in June and July (1); Julijska krajina (do 700 m n. m.)(3); Kranjsko (Strangalia septempunctata), lcdFSc vSBr. Istra: Črni Kal - Osp, 14.6.1981, lcVFu; Klanec pri Kozini (2); Osp, 13.5.2005, lcdMZd; Ostrožno Brdo, 24.6.1992, lMBo cdEBo; Portorož (4). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (2, 6); Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Kačiče, lcdGDr; Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Lijak, 6. in 7. 1990, lRJe cdSBr; ibidem, 11.6.2002, lAPi & BDr cBDr dSBr; Povir, 31.7.1984, lcVFu; Rodik (2, 6); Škocjan, Divača (2, 6); Trnovo, 2.8.1978, lcdMZd; Vipavska dolina, lcdUPo. Gorenjsko: Bled, 23.7.1932, lcJSd; Breg, Zasip, 10.6.1974, lcBDr dSBr; Dom pod Storžičem, 8.8.1972, lcBDr dSBr; Mačkov Graben, 25.7.1982 lcVFu; Pl. Vogar, 8.7.1936, lcMHa dBDr; Pokljuka, v subalpinskem in alpinskem pasu (napaka: teh pasov na Pokljuki ni; pravilno: v mon-^ tanskem pasu) / in the subalpine and alpine belt (error: these belts are non-existent on Pokljuka; ^} correct: in the montane belt), lRou (2); Sorica, 1.7.1917, lcJSd; Škofja Loka, 4.7.1982, 6.1983, 1., 8.7.1985, 6.1997, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (11). Notranjsko: Dvor pri Polhovem Gradcu, lcdIFe; Gor. Ležeče, 19.6.1993, lMBo cdEBo; Gor. Ig, 3.8.1980, 22.7.1981, lcVFu; Iška - Krim, 17.6.2005, lcdSBr; Košana (2, 6); Krim, lcdIFe; Logatec, 5.8.1913, lcJSd; Prosca, potok, 15.6.2000, lcdMZd; Razdrto (2, 6); Vremščica, 23.6.1949, lcdSBr; Senožeče (2, 6); Slivnica (9); Snežnik lRSi (2); Žejna dolina, 3.8.1970, lcdBDr; Vremščica, lcdIFe. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 10.7.1977, 13.7.1978, 15.6.1997, 20.6.2000, 20.6.2005, lcdMZd; lcdMZd; Dobrova, 23.6.1977, lcdMZd; Golovec, 13.6.1979, lcd VFu; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, lcdIFe; Utik, 29.6.1917, lcJSd; Zalog, 1.8.1980, lcVFu. Dolenjsko: Draga, Ig, 1., 4. in 8.7,1976, lcdSBr; Izvir Krke, 11.7.1982, lcdSBr; Kočevje, 13.7.1948, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 7.1909, lcMHa dBDr; Kremenica, Hrib, 4., 8.7.1976, lcdSBr; Kurešček, 22.7.1978, lcdMZd; Kum, 25.6.1922, lcJSd; Litija, 17.7.1976, lcVFu; Mestni vrh, 20.7.1948, lcdSBr; Muljava, 16.7.1976, lc VFu; Opatova gora, 7.1909, lcMHa dBDr; Predgrad, 6.1979, lcBDr dSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (7); Vahta, lcdBDr (7); Vel. Račna, 10.6.2003, oBDr. Bela krajina: Miliči, 26.7.1994, oBDr; Vinica, lcdBDr (7). Štajersko: Bistrica ob Dravi - Dom na Pečkah, 1.7.1992, lcdSBr; Gaj, 1.7.1992, lcdSBr; Kalobje, lVKo cdAGs; Kozjanski regijski park (10); Macelj, 24.6.1948, lcdPNo (3); Orehovci, 15.7.1990, lcBDr dSBr; Podčetrtek, 23.6.1929, 19.7.1938, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Radlje ob Dravi, 26.6.1982, lcdBKo; Sevnica, 22.7.1923, lcdWng (3). Prekmurje: Gor. Petrovci, 3.8.1974, lcdBDr; Mačkovci, 25.6.1975, lcBDr dSBr; Markovci,1.7.1998, lcGKa dSBr; Police, 16.8.2001; Sp. Konjišče, lcdBDr. 203 Prelom novi 02.indd 203 TwT 17.2.2006 14:02:33 SCOPOLIA 58 - 2006 # # Turansko-evropska vrsta. Razširjena je od Švice, severne Italije, Avstrije, Češke in Slovaške do Črnega, Egejskega in Jadranskega morja. Iz jugovzhodne Nemčije in južne Poljske so znane samo stare najdbe. V Aziji živi v severni in osrednji Turčiji, na Kavkazu, v Zakavkazju in severnem Iranu. V Sloveniji je redkejša od zgoraj naštetih treh vrst iz tega rodu. V zadnjih dveh desetletjih je opaženo rahlo nazadovanje številčnosti in gostote populacij te vrste. Stenotop. Kolinska do montanska termo-filna vrsta. Bionomija in ekologija vrste sta slabo poznani. Verjetno polifag na listavcih; potrjena je le z leske in gabra. Ličinke se razvijajo v odmrlih vejah. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se na cvetočih travniških in gozdnih rastlinah (Umbelliferae, Achillea, Rubus idr.) hranijo s pelodom. Turanic-European species. Distributed from Switzerland, northern Italy, Austria, Czech Republic and Slovakia to the Black, Aegean and Adriatic Seas. From southeastern Germany and southern Poland only old finds are known. In Asia, it occurs in northern and central Turkey, the Caucasus, Transcaucasus and northern Iran. In Slovenia much rarer than the previously mentioned species of this genus. In the last two decades, a slight decline in abundance and population density has been observed. Stenotope. Colline to montane thermophi-lous species. Bionomy and ecology of the species poorly known. Probable polyphagous in deciduous trees; confirmed only in Hazel and Hornbeam. Larvae develop in dead branches. Generation period lasts for no less than 2 years. Imagoes active during daytime, when feed on the pollen of blossoming flowers of grassland and forest plants (Umbelliferae, Achillea, Rubus etc.). NECYDALINAE 038.00. NECYDALIS linnaeuS, 1758 038.01. Necydalis major linnaeuS, 1758 Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redek, na vrbah, včasih poleti na topolih (1) / rare in Carniola, in Willow, during summer occasionally in Poplar (1); Kranjsko, lcdFSc vSBr & SSt. ^> Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi, razen na Apeninskem polotoku, s Pirenejskega polotoka pa je znana samo iz severne Španije. V Aziji živi na Kavkazu, v Zakavkazju in Sibiriji, Koreji in severovzhodnem delu Kitajske. Iz Slovenije je do sedaj znan en sam primerek, ki se nahaja v Schmidtovi zbirki in je bil ujet sredi 19. stoletja. SieGelova (1) navedba sloni na tem podatku. Stenotop. Planarna in kolinska silvikol-na vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Betula, Asian-European species. Distributed thro-ughout continental Europe, with the exception of the Apennines, in the Pyrenees known only in northern Spain. In Asia occurs in the Caucasus, Transcaucasus and Siberia, Korea and northe-astern China. Only a single specimen known from Slovenia; it was caught in the mid-19th century and is now kept in Schmidt’s collection. SieGel’s citing is based upon these very data. Stenotope. Planarian and colline silvi-cole species. Polyphagous in deciduous trees 204 Prelom novi 02.indd 204 # 17.2.2006 14:02:33 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Carpinus, Quercus, Fagus, Salix, Populus, Pyrus, Malus, Prunus, Tilia, Acer, Aesculus, Fraxinus in redko na iglavcih: Picea. Ličinka se razvija v bolnih, poškodovanih ali mrtvih deblih, navadno na soncu izpostavljenih mestih, globoko v lesu. Generacijska doba traja 3 leta. Imagi se v opoldanskih in popoldanskih urah zadržujejo predvsem na svojih hranilnih rastlinah in le redko na cvetovih. (Alnus, Betula, Carpinus, Quercus, Fagus, Salix, Populus, Pyrus, Malus, Prunus, Tilia, Acer, Aesculus, Fraxinus) and infrequently in conifers (Picea). Larvae develop in ill, injured or dead trunks, usually in areas exposed to the sun, deep in the wood. Generation period lasts 3 years. During midday and afternoon hours imagoes dwell mostly on their foodplants, sporadically on blossoms. 038.02. Necydalis ulmi (chevrolat, 1838) Literatura / References: Müller, 1949–1953: 650 (N. Panzeri) (1). Najdišči v Sloveniji / Localities in Slovenia: Primorsko: Bazovica – Lipica, 12.6.1952, lBor (1). Notranjsko: Koritnice, hrastov boršt, 630 m, 6.7.1999, lSPo cCCS dSBr. # Evropska vrsta. Živi v kontinentalni Evropi od severovzhodne Španije in Francije do Baltiških držav, Ukrajine, Grčije in srednje Italije, v Aziji je ugotovljena le na Kavkazu in v Zakavkazju. V Sloveniji je izjemno redka. Znani sta samo dve zanesljivi najdbi, obe s Krasa iz druge polovice 20. stoletja. Zadnja najdba (Koritnice, 1999, leg. S. Polak) dokazuje, da je ta kozliček v naši državi še vedno prisoten. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Poli-fag na listavcih: Carpinus, Fagus, Quercus, Populus, Ulmus in Celtis. Ličinke se razvijajo v bolnih, poškodovanih ali odmrlih debelejših vejah, deblih in štorih. Generacijska doba traja 3 ali 4 leta. Imagi se v najtoplejših urah dneva sprehajajo po svojih hranilnih rastinah in priložnostno posedajo tudi po cvetovih kobulnic in še nekaterih drugih rastlin, kjer se hranijo s pelodom. European species. Occurs in continental Europe from northeastern Spain and France to the Baltic countries, Ukraine, Greece and central Italy; in Asia established only in the Caucasus and Transcaucasus. In Slovenia extre-mely rare. Only two reliable finds are known, both from the Karst from the second half of the 20th century. The last find (Koritnice, 1999, leg. S. Polak) confirms that this Longhorn Beetle is still present within our country. Stenotope. Colline silvicole species. Poly-phagous in deciduous trees: Carpinus, Fagus, Quercus, Populus, Ulmus and Celtis. Larvae develop in large ill, injured or dead branches, trunks and stumps. Generation period lasts 3 or 4 years. During the warmest hours of the day, imagoes wander upon their food plants and occasionally dwell on the blossoms of umbel-late plants and several other plants, where they feed on pollen. ^> 205 Prelom novi 02.indd 205 # 17.2.2006 14:02:33 # SCOPOLIA 58 - 2006 SPONDYLINAE 039.00. SPONDYLIS fabricius, 1775 039.01. Spondylis buprestoides (linnaeus, 1758) Literatura / References: Siegel, 1866: 94 (Spondylus buprestoides)(1); Martinek, 1875: 45 (2); Müller, 1949: 88 (3); Mikšić, 1963: 88 (4); titovšek, 1969: 238 (5); Mikšić & Georgijević, 1971: 43 (6); Mikšić, 1971: 6 (7); Sama, 1988: 65 (8); Drovenik, 1992: 153 (9); althoff & Danilevsky, 1997: 17 (10); Drovenik, 2004: 253 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogost v maju in juniju (1) / in Carniola common in May and June (1); Julijska krajina (4); Julijske Alpe (4); Slovenija (6, 7, 10); Kranjsko, lcdFSc vSBr; Istra: Ankaran, 14.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Barka, lcdGDr; Kozina, 16.7.1980, lcVFu; Mlini, 7.1990, lcdBDr; Slavnik, lcdUPo. Primorsko: Branik, 13.6.1943, v borovih štorih, lcdGSp (3, 8); Čaven, plan. dom, 7.1981, lcdBDr; Divača, lcdGDr; Drenovce, 30.6.2004, lcdSBr; Krnica, Trnovski gozd, 2.8.1973, lcVFu; Lokev (8); ibidem, 17.6.1992, lcdEBo; Lokev - Matavun, lcdOCh (3); Panovec, 3.8.2000, lcBZd dSBr; Trnovo, 2.8.1978, lcdMZd; Trnovski gozd, lBus (3); Vel. Dol, 30.6.2004, lcdSBr. Gorenjsko: Ciprnik, 8.8.1928, lcEPr; Goričane, skladišče lesa, 20.7.1992, 24.6.1993, lGBa cCCS dSBr; Kovor, 14.7.1916, lcdAGs; Menina pl., 24.6.1964, lcdBDr; Mojstrana, 7.1922, ^ lcdWng (3a); 12.7.1929, lcdAGs (3); Pungert, 7.1917, lcdSvi (4); Radeče, 7.1929 (4); Radovljica, ^ 1965, lcdBDr; Škofja Loka, 14.8.1981, 8.8.1996, lcdBKo; Zg. Besnica, 31.7.1978, lASr cdBKo; Zg.Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (11). Notranjsko: Koritnice, 15.7.1985, lcdSPo; Postojna, 6.1953, lcEPr; Vremščica, lcdGDr. Ljubljana z okolico: Brdo, 20.6.1979, lcdMZd; Brezje pri Dobrovi, 1.9.1977, 10.6.1986, 3.8.1997, lcdMZd; ibidem, 20.8.1986, ldMZd cVFu; Dramlje, 22.7.1951, lcdAGs; Gabrje, Dobrova, 10.7.1976, lcdMZd; Golovec, 26.6.1932, lcdAGs; Ljubljana, 28.6.1912, 16.7.1913, 20.7.1930, lcdJSd; ibidem, 15.4.1926, lcdAGs; ibidem, 6.1986, lcdŽVr; Ljubljana, okolica, 4.7.1908, lcdAGs; Šmarna gora, 29.6.1910, lcdAGs. Dolenjsko: Draga, Ig, 15.8.1976, lJRe cdSBr; Kostanjevica na Krki, lMHa (9); Kremenica, Hrib, 15.8.1978, 30.7., 2.8.1980, 24.8.1984, lcdSBr; ibidem, 4.8.1980, l BPe, cdSBr; Mokrec, 27.7.1989, lcdMZd; Pijava Gorica, 1.7.1984, lcVFu; Prnovše, 1967, hrošč na panju rdečega bora (Pinus sylvestris), lcdJTi (5); Šmarješke Toplice, 7.8.1998, lcdVFu. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Gračnica, 9.8.1989, lAKa cCCS dSBr; Hrastje, Makole, 10.8.1994, lcdAVr; Hrastnik, 10.9.1993, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 9.11.1974, 11.8.1985, lcMKl dSBr; Kolonija, 7.1986, 8.-15.8.1988, 10.8.1989, 3.8.1990, 22.7.1991, 2., 4.8.1992, 9., 10.8.1994, 6., 9.8.2000, 20.7.2004, lcdŽVr; Maribor, lcdJPe; Maribor, okol., lcdJPe; Mariborska koča, 30.7.1929, lcEPr; Pohorje, lcdJPe; ibidem, 19.8.1936, lcdPNo; Police, luč, 6.8.2003, 28.7.2005, lcdBDr; ibidem, luč, 7.8.2003, lcdSSt; ibidem, 7., 27.8.2004, lcdBDr; Starše, 8.1974, lcdBDr; Trate, 6.7.1996, lcdBDr. Koroško: Dravograd, 8.1936, lcdPNo (4); Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo; Prevalje, 15.6.1989, lGBo cdSPo; Topla, 11.9.1962, lcEPr. Prekmurje: Mačkovci, 21.8.1975, lcdBDr. 206 Prelom novi 02.indd 206 TwT 17.2.2006 14:02:33 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Palearktična vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi (z Apeninskega polotoka je znana le iz Kalabrije), na Korziki in Siciliji, v Aziji v severni in jugozahodni Turčiji in od Sibirije do severne Mongolije, severne Kitajske, Koreje, Japonske in Sahalina. V Afriki je znana iz Maroka. V Sloveniji ni redka, vendar se le občasno pojavi v večjem številu. Številčnost in gostota populacij sta se verjetno nekoliko povečali. Stenotop. Kolinska do montanska sil-vikolna vrsta. Oligofag predvsem na boru in drugih iglavcih: Picea, Abies in Larix. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, kasneje pa globje v lesu štorov, obolelih korenin ali v požaru poškodovanih debel. Življenjski ciklus traja najmanj 2 leti. Imagi živijo 20–25 dni in se ne hranijo. Zadržujejo se večinoma na svojih hranilnih rastlinah. Aktivni so predvsem zvečer in ponoči. Palaearctic species. Distributed throug-hout continental Europe (from the Apennine peninsula known only from Calabria), Corsica and Sicily, in Asia in northern and southwestern Turkey and from Siberia to northern Mongolia, northern China, Korea, Japan and Sakhalin Island. In Africa established in Morocco. In Slovenia not rare, although irregularly occur-ring in larger numbers. Abundance and population density have in all probability somewhat increased. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Oligophagous predominantly in Pine and other coniferous trees: Picea, Abies and Larix. Larvae initially develop under bark, later deeper within the wood of stumps, sick roots or in trunks damaged by fire. Life cycle lasts for no less than 2 years. Imagoes live 20-25 days and do not feed. They dwell mostly on their food plants. Especially active in the evening and during the night. --. --. ALOCERUS MulSant, 1862 --. --. Alocerus moesiacus (frivalDSky, 1838) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. ^> Evropsko-sredozemska vrsta. Živi v juž-noevropskih državah: Portugalski, Španiji, severovzhodni Italiji, Hrvaški, Srbiji in Bolgariji, v severni Afriki pa v Maroku in Alžiriji. V Sloveniji ni najden. Najbližje najdišče je Trsat nad Sušakom (paDević, 1897: 121)(slabih 20 km oddaljen od slovenske meje) v Hrvaškem Primorju; po mnenju Müllerja (1949: 93) je bil verjetno tja pripeljan z lesom. Pogostnejši je v Dalmaciji. Bionomija te vrste je slabo raziskana. Ličinke živijo v lesu listavcev: Quercus, Po-pulus, Ficus, Broussonetia, Ulmus in Platanus. Imagi so aktivni zvečer in ponoči. European-Mediterranean species. Occurs in southern European countries: Portugal, Spain, northeastern Italy, Croatia, Serbia and Bulgaria; in Africa occurs in Morocco and Algeria. Not found in Slovenia. Closest loca-lity is Trsat above Sušak (paDević, 1897: 121) (approximately 20 km from the Slovenian border) in Croatian Littoral; Müller (1949: 93) is of the opinion that is was transported here with wood. More frequent in Dalmatia. Bionomy of this species poorly known. Larvae inhabit the wood of deciduous trees: Quercus, Populus, Ficus, Broussonetia, Ulmus and Platanus. Imagoes active in the evening and at night. 207 Prelom novi 02.indd 207 # 17.2.2006 14:02:33 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 040.00. ASEMUM eSchScholtz, 1830 040.01. Asemum striatum (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (1); Müller, 1949: 89 (2); Mikšić, 1963: 89 (3); Mikšić & GeorGijević, 1971: 46 (4); Mikšić, 1971: 6, 7 (5); Drovenik, 1977: 78 (6); Drovenik, 1986: 93 (7); SaMa, 1988: 58 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 16 (9); Drovenik, 2002: 177 (10); Drovenik, 2004: 253 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 9); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Materija, lcdOCh (2); Slavnik, 850-1000 m, 23.6.1991, lcdSSt; Socerb, 12.5.2003 (e.l.), lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (2, 8); ibidem, lcdABi; Brje (2, 8); Cerkno, lIFe cBDr dSBr; Čaven (2); Divača (8); Divača, okolica; Dutovlje, lcdGDr; Izvir Soče, 26.7.1980, lcdMZd; Koritnica, reka, 25.5.1977, lcBDr dSBr; Krnica, Trnovski gozd, 1000 m, 1.6.1935, lcEPr (3); Log pod Mangartom, lcdACo; Lokavec, 17.5.1976, lcdSSt; Matajur, 9.6.1946 (2, 8); Matavun, 5.1912, lcEPr; Na Skali, 6.1983, lcBDr dSBr; Predmeja, 30.7.1974, lcdBDr; Rodik (2, 8); Selovec (2); Škabrijel, 7.5.1921 (2, 8); Tolminski Lom, 23.5.1993, lMBo cdEBo; Trenta, 26.7.1980, 9.–22.5.1981 (e.l.), lcdMZd; Trnovo, 16.6.1978, lcdMZd; Trnovski gozd (8); ibidem, 2.6.1991, lcdEBo. Gorenjsko: Begunjščica, 3.8.1918, lcMHa dBDr; Črna prst, 8.1969, lcEPr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 1.6.1983, lcdMZd; Komna, 31.7.1988, lcdBKo; Kot, 8.6.1935, lcdJSd; Krvavec, 28.6.1920, lcdJSd; Lubnik (6); Martuljek, Tabre, 8.6.1977, lcBDr dSBr; Menina pl., 13.6.1964, lcdBDr; Pišnica, 30.6.1912, lcdJSd; Pl. Vogar, 5.8.1938, 2.6.1939, lcMHa dBDr; Ratitovec, 28.5.1995, lcdBKo; Ribčev Laz, 20.5.1933, 25.5., 1.6.1934, lcMHa dBDr; Soriška pl. (7); Trzin, 26.4., 20.5.1977, lcd VFu; Vrata, 14.7.1911, 14.7.1912, lcdAGs; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr; idem, 1.6.1958 (11); Železniki, 23.6.1984, lcdSSt; Žirovnica, reka Završnica, 19.5.1918, lcMHa dBDr. Notranjsko: Cerknica (10); Gomance (2); 2.6.1981, lcVFu; Gor. Ig, 2.6.1981, lcdVFu; Grad Snežnik (2); Iška vas, 12.5.1911, lcdAGs; Javorniki, 21.6.1975, lcdBDr (10); Koritnice, 25.5.1977, 29.5.1993, 15.5.2005, lcSPo dSBr; Nanos, 29.5.1949, lcEPr; Petkovec, Rovte, 12.5.1935, lcEPr; Rakek, 10.6.1976, lcdBDr (10); Slivnica, 31.5.1964, lcEPr; Vipava (2, 8). Ljubljana z okolico: Brdo, 15.5.1979, lcdMZd; Brezje pri Dobrovi, 1.6.1999, 10.6.1981, lcdMZd; Črnuče, 4.5.1947, lcd SBr; Ljubljana, 5.1915, 1., 5., 20.5.1916, 15.5.1931, lcdJSd (3); ibidem, 18.5.1915, lcdJSs; ibidem, 28.6.1938, lcMHa dBDr; Ljubljana, okolica, lcdAGs; Rakovnik, 5.1899, lcMHa dBDr. Dolenjsko: Iška vas,12.5.1911, lcdAGs; Kočevje, 13.7.1948, lcdSBr; Mokrec, 31.5.1925, lcdJSd; Sevnica, 26.5.1924, lcdWng (3); Štajersko: Kolonija, 27.5.1989, lcdŽVr; Logarska dolina, 750 m, 25.6.1988, lcdŽVr; Maribor, lcdJPe; Pohorje, lcdJPe; ibidem, cdAGs; Trate, 5.5.1995, 16.6.1996, lcBDr dSBr. Prekmurje: Mačkovci, 21.8.1975, lcdBDr. ^> Holarktična vrsta. Razširjena je v vsej Evropi; s Pirenejskega in Apeninskega polotoka so znane le posamezne najdbe. V Holarctic species. Distributed throughout Europe; from the Pyrenees and Apennines only individual finds are known. In Asia occurs 208 Prelom novi 02.indd 208 # 17.2.2006 14:02:33 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Aziji živi v severni Turčiji, na Kavkazu, v Sibiriji, Mandžuriji, Koreji, Japonski in na otoku Sahalinu, poleg tega živi tudi v Severni Ameriki. V Sloveniji je pogostna. Iz zadnjega desetletja je sicer zbranih malo podatkov, verjetno po naključju; domnevamo, da je številčnost in gostota populacij stabilna. Stenotop. Kolinska do montanska silvikol-na vrsta. Oligofag predvsem na boru in drugih iglavcih: Picea, Abies in Larix. Ličinke živijo najprej pod lubjem, kasneje pa globje v lesu debel in štorov, zlasti v nižjih delih. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in so najbolj aktivni zvečer in ponoči. in northern Turkey, the Caucasus, Siberia, Manchuria, Korea, Japan, and Sakhalin Island. Known to live in North America as well. Common in Slovenia For the last decade, there has been little data collected, most likely coin-cidentally; we assume that the abundance and population density are stable. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Oligophagous mostly in Pine and other coniferous trees: Picea, Abies and Larix. Larvae initially live under bark, later deeper in the wood of trunks and stumps, especially in the lower parts. Generation period lasts for 2 or 3 years. Imagoes inhabit their food plants and are most active in the evening and at night. # 041.00. TETROPIUM kirBy, 1837 041.01. Tetropium castaneum (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (1); Depoli, 1940: 304 (2); Müller, 1949: 91, 92 (3); Mikšić, 1963: 90 (4); titovšek, 1969: 238 (5); Mikšić, 1971: 7 (6); Drovenik, 1977: 78 (7); Drovenik, 1978: 122 (8); Drovenik, 1986: 89, 93 (9); SaMa, 1988: 62 (10); Drovenik, 1992: 154 (11); Drovenik, 1998: 91 (12); althoff & DanilevSky, 1997: 17 (13); Drovenik, 2002: 206 (14); Drovenik, 2004: 253 (15). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (4); Slovenija (13). Istra: Slavnik, lcdUPo; Kranjsko (T. luridum), lcdFSc vSBr. Primorsko: Čaven, lcdABi; Krn (2, 10); ibidem, lcdGDr; Izvir Soče, 9.–22.5.1981, lcdMZd; Krnica, Trnovski gozd, 30.5.2003, lcBZd dSBr; Kucelj, 1.7.1971, lcBDr dSSt; ibidem, 28.6.1988, lcBDr dSBr; Matajur, lMil (2, 10); Panovec, 20.5.1998, lcBZd dSBr; Podgrad pri Vremah, lcdSSc; Rodik, lcdGDr; Tolminski Lom, 23.5.1993, lMBo cdEBo; Trenta, lcdACo; Trnovski gozd, precej pogost (2, 10); ibidem, lcdABi; ibidem, lcdJSs; ibidem, 21.5.1989, 5.8.1991, 9.7.1995, 14.6.2002, 14.6.2003, lcdEBo; ibidem, 20.6.1993, lABo cdEBo. Gorenjsko: Bohinj (4); Črna prst, 7.1907, lcMHa dBDr; Dolina reke Črne, 12.6.1921, lcdJSd; Dom v Kamniški Bistrici (12); Doslovče, 16.7.1876, ldMik cAGs; Dražgoška gora, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Gabrovo, 29.6.1978, lcVFu; Gmajna, Berje, 5.6.1996, lcBDr dSBr; Golica, 14.5.2002, lcdMZd; Goričane, skladišče lesa, 23.5., 30.5., 3.6., 10.6., 17.6., 25.6., 28.6.1991, lGBa cCCS dSBr; Julijske Alpe, lcdJSs; Kamnik, lcdJSs; Kamniška Bistrica, lIFe cBDr dSBr; ibidem, 15.6.1980, lcdMZd; Kopišča (12); Korensko sedlo, 17.6.2003, lcdSBr; Korošica, potok (12); Košutnik, 1400 m, 20.6.2000, 23.7.2001, lcdSBr; Krma, 22.7.1921, lcdAGs; Lubnik (7); ibidem, 5.1901, lcMHa dBDr; ibidem, 23.5.1914, lcdAGs; ibidem, 14.6., 7.7.1987, lcdBKo; Luknja, 10.6.1949, lcd SBr; Medvode, 23.5.1913, lcdAGs; Menina pl., Grabnar, 27.6.1964, lcdBDr; Mojstrana, 8.6.1935, lcdAGs; Mrzla dolina, 1300 m, 20.6.2000, lcdSBr; Mrzli Studenec, 18.7.1967, lcdBDr; Pišnica, 209 ^> Prelom novi 02.indd 209 # 17.2.2006 14:02:33 # SCOPOLIA 58 - 2006 9., 30.6.1912, lcdJSd; Pl. Talež, lIFe cBDr dSBr; Ratitovec (8); Rečica, skladišče lesa, 4.5., 14.5., 21.5., 4.6., 11.6., 18.6., 2.7., 9.7.1993, lGBa, cCCS dSBr; Ribčev Laz, 20.7.1933, 1., 10.6., 1.7.1934, lcMHa dBr; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr (9); Soriška pl., 29.6., 2.8.1978, lcBDr dSBr (9); ibidem, 1300 m, 12.7.1986, lcdSSt; Sorško polje, 14.6.1931, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (14); Škofja Loka, 25.6.1977, 25.4., 15., 25.5.1982, 6.1995, lcdBKo; Tolmin, lcdEBo; Trnovski gozd, lcdEBo; Vetrno, 1.6.1964, lcdBDr; Vrata, 9.6.1949, lcdSBr; Zasip, Piškotarjev most, 5.6.1996, lcBDr dSSt; Zelenci, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr; idem, 27.6.1964 (15); Železniki, 23.6.1984, lcdSSt. Notranjsko: Koren, Stara Vrhnika, 28.5., 7.6.1991, lcdŽVr; Novi Svet, 4.7.1996, lcdSBr; Postojna, 3.6.1972, lcdBDr; ibidem, lcdGDr; Rakov Škocjan, 4.5.2005, lcSPo dSBr; Snežnik, 27.7., 9.8.1930, lUlr (2); ibidem (3, 10); Šturje, lcdABi. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 30.5.1977, 7.5.1980, 1.6.1983, lcdMZd; ibidem, 10.6.1987, lMZd cCCS dSBr; ibidem, 27.5., 20.6.1980, 15.6.1986, 30.5., 10.6.1987, ldMZd cVFu; Dobrova, 23., 30.5.1977, 30.5.1980, lcdMZd; ibidem, 15.5.1985, lMZd cVFu; Golovec, 5.1901, lcMHa dBDr; ibidem, 7.6.1912, lcdAGs; Ljubljana, 10.6.1917, 12.5.1921, 1.6.1928 (4), 15.5.1931, lcdJSd; ibidem, 24.3.1926, lcdAGs; ibidem, 10.6.1976, lcdBKo; ibidem, 16.2.1988, lcdŽVr; Rožnik, 1899, lcMHa dBDr; ibidem, 6.1943, lcdSBr. Dolenjsko: Draga, Ig, 14.7.1979, lcdSBr; Goteniški Snežnik, 1100 m, 26.6.1994, lcAVr dSBr; Grič, 10.8.1907, lcdAGs; Jatna, 1965, hrošč na gozdni jasi, lcdJTi (5); Kočevje, 2.7.1932, lcdJSd; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr (11); Kum, 6.7.1913, lcdAGs; ibidem, 9.7.1987, lcBDr dSBr; Lužarji, 4.6.1981, lcdSBr; Mala Gora, 25.5.1986, lcdSBr; Renke, 24.5.1927, lcdAGs; Štalcerji, 28.5.1986, lcdSBr. {S} Bela krajina: Izvir Krupe, 23.5.1986, lcdSBr. {Š} Štajersko: Čreta pri Kokarjah, 12.6.1985, lcBDr dSBr; Dleskovška planota-Veža, 7.7.1987, lcBDr dSBr; Dol, Gor. Grad, 22.6.1968, lcdBDr (15); Kalobje, 25.5.1927, lVKo cCCS dSBr; ibidem, 21.5., 4., 8.6.2004, lcGKa dSBr; Kalski greben, 3.7.2002, lcdMZd; Kolonija, 800 m, 2.7.1988, 23.7.1991, 9.6.2001, 20.7.2004, 1.6.2005, lcŽVr; Konečka pl., 10.8.1991, 15.7.1992 (1250 m), lcBDr dSBr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Logarska dolina, 25., 26.6.1988, lcdA & ŽVr; Mislinjski graben, 3.6.1992, lcdSBr; Podčetrtek, Palčjak, 21.5.1930, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe & cAGs; ibidem, 10.5.1952 (4); Raduha, 14.6.2003, lMBo cdEBo; ibidem, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Raduha, Snežna jama, 20.7.1995, lcBDr dSBr; Smrekovec, 21.7.2004, lcdMZd; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSBr; Trate, 6.6., 6.7.1996, lcdBDr; Zavratnik, 22.7.1991, ldBDr cVFu; Žigartov vrh, 1300 m, 18.6.1994, lcVr dSBr. Koroško: Košenjak, vrh, 5.6.1974, lcdBDr; Peca, 1385 m, 5.7.1994, lRPa cCCS dSBr; Ravenska Kočna, 1000 m, 23.7.2001, lSGo cDKo dSBr. Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi od Velike Britanije in Francije do Urala in naprej do Japonske; iz Italije in Grčije so znane samo posamične najdbe, stare navedbe iz Španije niso potrjene. V Sloveniji je zelo pogostna; številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Oligofag predvsem na smreki in 210 Asian-European species. Distributed thro-ughout Europe from Great Britain and France to the Urals and onward to Japan. From Italy and Greece, only individual finds are known; some older finds from Spain have not been con-firmed. In Slovenia very common; abundance and population density constant. Stenotope. Colline to montane silvico-le species. Oligophagous mostly in Spruce Prelom novi 02.indd 210 # 17.2.2006 14:02:33 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae na drugih iglavcih: Pinus in Abies. Ličnke se razvijajo v bolnih ali sveže odmrlih stoječih ali podrtih deblih in debelih vejah. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi se večinoma zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in so aktivni zlasti zvečer in ponoči. and other coniferous trees: Pinus and Abies. Larvae develop in ill or recently deceased standing or fallen tree trunks and thick bran-ches. Generation period lasts for 1 or 2 years. Imagoes for the most part live on their food plants and are particularly active in the evening and during the night. # 041.02. Tetropium fuscum (faBriciuS, 1787) Literatura / References: Müller, 1949: 93 (1); Mikšić, 1963: 90 (2); Mikšić & GeorGijević, 1971: 52 (3); Mikšić, 1971: 7 (4); SaMa, 1988: 63 (5); Drovenik, 1992: 154 (6); Drovenik, 1993: 26 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 17 (8); Drovenik, 2004: 253 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (3, 4, 8). Primorsko: Trnovski gozd, lCMa (1, 2, 5). Gorenjsko: Goričane, skladišče lesa, 17.6.1993, Mala planina, 7.1971, cBFG vSBr; Rečica, skladišče lesa, 21.5. in 4.6.1993, lGBa cCCS dSBr; Zg.Tuhinj, 6.1954, lcBDr dSSt (9). Dolenjsko: Grič (= Krško), lcAGs (6, 7) – napaka, ta primerek pripada vrsti T. castaneum / error - this specimen belongs to the species T. castaneum. Štajersko: Lamprehtov potok, lJPe cdAGs; Lobnica, potok, lJPe cdAGs; Logarska dolina, 5.6.1993, lcdEMa; Dleskovška planota-Veža, 1300 m, na smrekovih hlodih, lcBDr dSSt (7). ^> Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je v kontinentalni Evropi od visokega severa Norveške do juga Francije in proti vzhodu do zahodne Sibirije; manjka na Pirenejskem in Apeninskem polotoku in v Grčiji. Redka vrsta; številčnost in gostota populacij sta verjetno stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska higro-filna silvikolna vrsta. Oligofag na smreki in redkeje na boru. Ličinke se razvijajo v bolnih in sveže odmrlih stoječih ali podrtih deblih, včasih tudi v koreninah. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in so aktivni zlasti zvečer in ponoči. Siberian-European species. Distributed in continental Europe from northernmost Norway to the south of France and towards the east to western Siberia; absent in the Pyrenees, Apennines and Greece. Rare species; abundan-ce and population density presumably stable. Stenotope. Colline to montane hygrophi-lous silvicole species. Oligophagous in Spruce and occasionally Pine. Larvae develop in sick or recently deceased standing or fallen trunks, sometimes also in roots. Generation period lasts 1 year. Imagoes inhabit their food plants and are particularly active in the evening and at night. 211 Prelom novi 02.indd 211 # 17.2.2006 14:02:34 # SCOPOLIA 58 - 2006 041.--. Tetropium gabrieli weiSe, 1905 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo. Mikšić, 1962: 90; Mikšić & GeorGijević, 1971: 52 in Mikšić, 1971: 7, jo pomotoma navajata za našo državo (Julijska krajina, povzeto po Müllerju, 1949: 92: Nevea, to najdišče je v Italiji). althoff & DanilevSky, 1997: 17: podatek Slovenija je povzet po zgoraj navedenih avtorjih / no published data for Slovenia. Mikšić, 1962: 90; Mikšić & GeorGijević, 1971: 52 and Mikšić, 1971: 7, erroneously cited it for our country (Giulia region, derived from Müller, 1949: 92: Nevea, this locality is in Italy). althoff & DanilevSky, 1997: 17: data for Slovenia are derived from the above-mentioned. # Evropska vrsta. Živi v Veliki Britaniji in v kontinentalni Evropi od Danske, Belgije in zahodnih Alp do Rusije, manjka v Fenoskandiji ter na Pirenejskem, Apeninskem in Balkanskem polotoku. Müller (1949: 92) za to vrsto navaja najdišče Nevea, Val Raccolana (Julijska krajina), ki leži oddaljeno okoli 3 km severozahodno od Kanina. Zelo verjetno je razširjena tudi v slovenskem delu Julijskih Alp. Stenotop. Montanska silvikolna vrsta. Oligofag predvsem na macesnu, redko tudi na drugih iglavcih: Pinus, Picea in Abies. Ličinke živijo v lubju in pod lubjem bolnih in sveže odmrlih stoječih ali podrtih debel in debelih vej. Imagi so aktivni predvsem v mraku in ponoči; zadržujejo se večinoma na svojih hranilnih rastlinah. European species. Occurs in Great Britain and in continental Europe from Denmark, Belgium and western Alps to Russia, missing in Fenoscandia, the Pyrenees, Apennines and Balkans. For this species Müller (1949: 92) cites the locality Nevea, Val Raccolana (Giulia region), which is approximately 3 km northwest of Mt Kanin. In all probability, the species is distributed in the Slovenian part of the Julian Alps. Stenotope. Montane silvicole species. Oligophagous mostly in Larch, to a lesser extent in other coniferous trees: Pinus, Picea and Abies. Larvae live in bark and under the bark of sick and recently deceased standing or fallen trunks and large branches. Imagoes are especially active at dusk and at night; for the most part, they inhabit their food plants. ^> 042.00. ARHOPALUS Serville, 1834 042.01. Arhopalus rusticus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Criocephalus rusticus) (1); Martinek, 1875: 45 (Criocephalus rusticus)(2); Müller, 1949: 90 (Criocephalus rusticus)(3); Mikšić, 1963: 88 (Criocephalus rusticus)(4); Mikšić, 1971: 7 (Criocephalus rusticus)(5); SaMa, 1988: 60 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 16 (7); Drovenik, 2002: 177 (8); Drovenik, 2004: 253 (Arhopalpus rusticus)(9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni pogostna (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 7); Kranjsko (Criocephalus rusticus), lcdFSc vSBr. Istra: Osp, kamnišče pred jamo / rockery in front of cave, 4.8.1999, lcdDKo. Primorsko: Bajt, Cerkno, 400 m, 28.7.2000, lcAVr dSBr; Bovec (3, 6); Čaven, plan. dom, 212 Prelom novi 02.indd 212 # 17.2.2006 14:02:34 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 7.1981, lcBDr dSSt; Divača, lcdGDr; Kanal, 9.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Log pod Mangartom, 7.8.1986, lcBDr dSBr; Matajur, 800 m, 9.6.1946, lMil (3, 6); Sežana, Mlave, 16.8.2001, lcMJu dSBr; Tolmin (3, 6); ibidem, 15.7.1856, ldMik cJSd; Trenta, 4.8.1981, lcdMZd. Gorenjsko: Bled, 6.1920, lcdWng (4); 15.8.1930, lcdJSd; Bohinj, 20.7.1921, lcMHa dBDr; Kamna Gorica, Radovljica, 9.8.1972, luč, lMJT cBDr dSBr; Kamnik, lWal cdJSs; Kamniške Alpe, 7.1912, lcMHa dBDr; Kranj, 10.7.1942, lOst cdAGs; Moravče, 1963, lcdBDr; Pl. Talež, lIFe cBDr dSBr; Pl. Vogar, 10.7.1936, lcMHa dBDr; Pokljuka, 16.7.1930, lcdAGs; ibidem, 6.2003, lcMJu dSBr; Pšata, 20.8.1950, lcdAGs; Pungert, 8.1917, lcdSvi (4); Rečica, skladišče lesa, 6.8.1993, lGBa cCCS dSBr; Ribčev Laz, 8.1924, 20.8.1925, 10.9.1926, 21.7.1927, 8.1930, lcMHa dBDr; Sorško polje, 1900, lcdMHa dBDr; Ukanc, 10.8.1956, lBKi cCCS dSBr; Vetrno, 28.8.1968, lJTe, cCCS dSBr; Zg. Tuhinj, 7.1956, 1.6.1958, lcdBDr (8). Notranjsko: Ilirska Bistrica, lSSu cSPo dSBr; Koritnice, 24.8.1983, 10.7., 1.9.1984, 26.7.1985, 7.8.1993, 1.6.1994, lcSPo dSBr; Logatec, 11.8.1976, lcBDr dSBr; Pesišča, 6.7.2001, lcSPo dSBr; Polhov Gradec, 17.5., 20.8.1999, lcMJu dSBr; Postojna, 28.7.1975, lcdBDr; Rakek, 1.3.1964, lcEPr (8); Snežnik, 8.6.1921, lcdAGs; Vremščica, lcdGDr. Ljubljana z okolico: Brdo, 1.7.1979, lcdMZd; Brezje pri Dobrovi, 15.6.1986, 20.7.1987, 10.8.1988, 20.8.2001, 30.7.2003, lcdMZd; ibidem, 20.8.1986, lMZd VFu dSBr; Dravlje, 28.6.1982, lcdSBr; Golovec, 10.7.1934, lcdAGs; Ljubljana, 4.8.1916, 21.7.1917, lcdAGs; ibidem, 1.7.1920, 15.8.1935, lcdJSd; ibidem, lcdWng; Ljubljana, okol., 20.8.1911, ldAGs cJSs; Rožnik, 15.8.1899, lcMHa dBDr. Dolenjsko: Kremenica, Hrib, 7.8.1977, 14.8.1885, lcdSBr; ibidem, 18.8.1980, lMSt cdSBr; Obrežje, 3.8.1912, lcdAGs; Tisovec, Kompolje, 12.7.1929, lIHa cdAGs. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (2); Hrastnik, 210 m, 6.7.1998, 12.7.2002, lAKa cCCS dSBr; Kolonija, 810 m, 10.–12.8.1988, 9.8.1989, 12.–16.8.1990, 19.–22.7., 1.–6.8.1992, 20.8.1994, 11.8.1995, 18.8.1996, 27.7., 5.8.1999, 5.8.2000, 20.7.2004, lcdŽVr; ibidem, 9.8.2001, lcdDKo; Loče pri Poljčanah, lcdJPe; Maribor, lcdJPe; Matkov kot, 30.7.1986, lcBDr dSBr; Partizanski vrh, 8.4.2004, lVŽa cBDr dSBr; Police, 15.8.2004, lcBDr dSBr; ibidem, luč, 28.7.2005, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 20.8.2000, lcdSSt. Prekmurje: Gor. Petrovci, 283 m, 27.7.1999, lcAVr dSBr. Holarktična vrsta. Razširjena je v vsej Evropi (manjka le na južni polovici Pirenejskega polotoka), v Aziji od Urala, Turčije in Irana do Japonske ter v Severni Ameriki. V Sloveniji ni redka; številčnost in gostota populacij sta stabilni. Evritop. Kolinska do montanska silvikolna vrsta. Oligofag na boru, nekoliko redkeje na drugih iglavcih: Abies, Picea in Larix. Ličinke živijo večinoma v mrtvih stoječih ali podrtih deblih večjih dimenzij, v štorih in v nadze-meljskih delih korenin, redkeje tudi v starem gradbenem lesu. Življenjski ciklus traja 2 leti ali 3 leta. Imagi se v glavnem zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in so aktivni predvsem ponoči. Prelom novi 02.indd 213 Holarctic species. Distributed throughout Europe (absent only in southern half of the Pyrenees), in Asia from the Urals, Turkey and Iran to Japan and in North America. In Slovenia not rare; abundance and population density stable. Euritope. Colline to montane silvicole spe-cies. Oligophagous in Pine, to a lesser extent in other coniferous trees: Abies, Picea and Larix. Larvae inhabit mostly dead standing or fallen trunks of larger dimensions, in stumps and in parts of roots above ground, rarely in old con-struction wood. Life cycle lasts for 2 or 3 years. Imagoes generally dwell on their food plants and are particularly active at night. 213 17.2.2006 14:02:34 # SCOPOLIA 58 - 2006 042.02. Arhopalus ferus (MulSant, 1839) Literatura / References: Müller, 1949: 90 (Criocephalus tristis)(1); Mikšić, 1963: 89 (Criocephalus tristis)(2); Mikšić, 1971: 7 (Criocephalus tristis)(3); SaMa, 1988: 60 (4); althoff & DanilevSky, 1997: 16 (5). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2); Slovenija (3, 5). Istra: Petrinje, 8.8.1989, 20.8.1991, lcdMZd. Primorsko: Brje (1, 4); Čezsoča, 8.1953, lcdSBr; Divača, lcdGDr; Komen (1, 4); Kreplje, lcdEPr vSBr; Sežana, Mlave, pogorišče, 16.8.2001, lcMJu dSBr. Notranjsko: Ilirska Bistrica, lcdGDr; Koritnice, 15.7.1986, lcSPo dSBr; Postojna, 29.9.1957, cdEPr vSBr. Ljubljana z okolico: Ljubljana, 5.8.1954, lcdSBr; ibidem, lIFe cBDr dSBr. # Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi, razen v zahodni, osrednji in severni Fenoskandiji; v Aziji živi na Kavkazu, v Zakavkazju, Siriji, Izraelu, Sibiriji in na Kitajskem. V Sloveniji je redka; številčnost in gostota populacij verjetno nekoliko naraščata. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Oligofag na iglavcih, predvsem borovcih: Pinus sylvestris, P. nigra, P. halepensis in na smreki. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, kasneje v lesu stoječih debel, zlasti v njihovem spodnjem delu in v nadzemeljskem delu korenin. Generacijska doba traja 3 ali 4 leta. Imagi so aktivni predvsem ponoči in se večinoma zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Asian-European species. Distributed throughout Europe, other than western, central and northern Fenoscandia; in Asia occurs in the Caucasus, Transcaucasus, Syria, Israel, Siberia and China. In Slovenia rare; abundance and population density presumably somewhat increasing. Stenotope. Colline silvicole species. Oligophagous in coniferous trees, mostly in Pine (Pinus sylvestris, P. nigra, P. halepensis) and Spruce. Larvae initially develop under bark, later in the wood of standing trunks, especially in the lower portion and in the roots above the ground. Generation period lasts for 3 or 4 years. Imagoes especially active at night and dwell predominantly on their food plants. ^> 042. --. Arhopalus syriacus (reitter, 1895) Literatura / References: Müller, 1949: 91 (Criocephalus (Cephalocrius) syriacus)(1). Sredozemska vrsta. Opisana je iz Izraela in Turčije, ugotovljena pa ob atlantski obali južne Francije in Portugalske ter ob mediteranski obali Španije (tu je bila najdena tudi v notranjosti države), Francije, Italije in Hrvaške. To vrsto navaja Müller (1) za Trst (Trieste) in Tržaški Kras (»Trieste Carso«, brez točnega najdišča). 214 Mediterranean species. Represented in Israel and Turkey, established on the Atlantic coast of southern France and Portugal, inclu-ding the Mediterranean coast of Spain (here was also found inland), France, Italy and Croatia. Müller (1) cites this species for Trieste and Trieste Karst (»Trieste Carso«, with no accu- Prelom novi 02.indd 214 # 17.2.2006 14:02:34 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Možno je, da je bil primerek s Krasa ujet na slovenski strani meje. Nahaja se v Ravasinijevi zbirki, ujet pa je bil verjetno v letih od 1920 do 1925. Za potrditev prisotnosti te vrste v Sloveniji so potrebni zaneslivejši podatki. Stenotop. Kolinska vrsta. Oligofag. Ličinke se razvijajo v lesu borovcev, ki v Sloveniji niso avtohtoni: Pinus halepensis in P. pinaster. Bionomija je podobna kot pri predhodnih dveh vrstah (A. rusticus in A. ferrus). Imagi so aktivni ponoči in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. rate locality). It is possible that the specimen from the Karst was caught on the Slovenian side of the border. It is kept in Ravasini’s col-lection, and was most likely caught during the 1920-1925 period. For the confirmation of the species presence in Slovenia, reliable data will be required. Stenotope. Colline species. Oligophagous. Larvae develop in the wood of Pine trees, whi-ch are not autochthonous in Slovenia: Pinus halepensis and P. pinaster. Bionomy is similar to the previous two species (A. rusticus and A. ferrus). Imagoes are active at night and inhabit their food plants. # 043.00. ANISARTHRON Dejean, 1835 043.01. Anisarthron barbipes (Schrank, 1781) Literatura / References: BrancSik, 1871: 98 (1); Müller, 1949: 131 (2); Mikšić, 1963: 104 (3); SaMa, 1988: 58 (4). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Materija, na lubju topola, lcdGSp (2); Petrinje, 18.6.2004, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; ibidem, na topolih, lcdABi & cAGs (2, 4); Kanin, Čela, 960 m, 8.7.1987, lcdSBr; Lipica, lcdGDr. Notranjsko: Idrija, ldMik cAGs; Idrijska Bela, 23.7.2004, lcdMZd; Ilirska Bistrica, na Alnus glutinosa, lcdGSp (2); Vipava, okol. (3); Ljubljana z okolico: Ljubljana, 13.6.1927, 2.7.1928, lcMHa dBDr vSBr. Bela krajina: Rosalnice, 28.6.1994, lBDr cdMZd. Štajersko: ? Lenart v Slovenskih goricah, okol., redka na grmovju, lcdJNS (1); Maribor, lcdJPe cAGs; Podčetrtek, 18.6.1930, lcdEJa. ^> Evropska vrsta. Razširjena je od severne Italije, Švice, vzhodne Francije (Strasbourg) in južne Nemčije proti vzhodu do Poljske, Ukrajine, Bolgarije in Makedonije (Galičica). V Sloveniji je redka; novih podatkov je malo, številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska do montanska silvikol-na vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Carpinus, Fagus, Juglans, Populus, Celtis, Ulmus, Tilia, Acer, Aesculus in Fraxinus. Ličinke se razvijajo v živih drevesih, kjer se stikata živ in odmrl les. European species. Distributed from northern Italy, Spain, eastern France (Strasbourg) and southern Germany towards the east to Poland, Ukraine, Bulgaria and Macedonia. In Slovenia quite rare; new data scarce; abundance and population density in decline. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Polyphagous in deciduous trees: Alnus, Carpinus, Fagus, Juglans, Populus, Celtis, Ulmus, Tilia, Acer, Aesculus and Fraxinus. Larvae develop in living trees, where living 215 Prelom novi 02.indd 215 # 17.2.2006 14:02:34 SCOPOLIA 58 - 2006 # Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo največ na svojih hranilnih rastlinah in občasno tudi na cvetovih. and dead wood come into contact. Generation period lasts 2 years or 3 years. Imagoes active during the day and usually inhabit their food plants, occasionally blossoms. # 044.00. SAPHANUS Serville, 1834 044.01. Saphanus piceus (laichartinG, 1784) a. S. p. piceus (laichartinG, 1784) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (1); Müller, 1949: 94 (2); Mikšić, 1963: 91 (3); Mikšić, 1971: 19 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 12 (5); horion, 1974: 77 (6); Drovenik, 1977: 78 (7); Drovenik, 1978: 122 (8); Drovenik, 1980: 104 (9); SaMa, 1988: 64 (10); Drovenik, 1992: 159 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 16 (12); SaMa, 2002: 47 (13); Drovenik, 2002: 177 (14); Drovenik, 2004: 254 (15). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 6, 12, 13); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Podgorje, Kozina, 13.7., 10.8.1976, lcBDr & cVFu dSBr; Slavnik, lcdUPo. Primorsko: Bovec, 5.7.1990, lMBo cdEBo; Čaven, 1909, lcEPr; Divača – Sežana, lcdOCh (2, 10); Kobarid, 6.1982, lcBDr dSBr; Mali Dol, 6.1981, lcBDr dSBr; Matajur (2, 10); Matavun, 14.7.1986, lMBo cdEBo; Podgrad pri Vremah, lcdSSc; Poljubinj, 7.7.1982, lcBDr dSBr; Poljubinj – Tolmin, 7.1982, lcVFu; Slatenik, potok, 12.7.1987, lcdSBr; Smrečje, 18.8.1973, lcdBDr; Suhorje, potok Padež, 19.–30.6.2005, lcAVr dSBr; Škocjan, Divača, lcdEBo; Škocjan, Nad Malni, 340 m, 5.7.2001, lAPi & BDr cdBDr; Trnovo, cdAGs; Trnovski gozd (2, 10); ibidem, 1907, lcdJSs; ibidem, 25., 29.7.1988, LMBo cdEBo; Zavrhek, 19.–30.6.2005, lAKa cAVr dSBr. Gorenjsko: Aljažev dom, 31.7.–6.8.2005, lPVr cAVr dSBr; Begunjščica, vznožje, 13.7.1921, lcMHa dBDr; Biba pl., 27.7.1988, lcdBDr (15); Blegoš (9); Bohinjska Bistrica, 7.9.1910, ldE-Pr cAGs (2, 10); Črna prst, 17.8.1910, lcEPr (2, 10); ibidem, 6.1907, lcMHa dBDr; Dražgoše, 4.8.1998, lcdBKo; Dražgoše, 2.8.1978, lcdBDr; Dražgoška gora, 7.8.1978, lcBDr DSBr; Kamniška Bistrica, 30.7.1977, 7.6.1985, lcBDr dSBr; Kamniške Alpe, 10.7.1908, lcMHa dBDr; Komna, 31.7.1988, lcdBKo; Kosmati vrh, Ratitovec, 15.6.1977, lcBDr dSBr; Lancovo, 500 m, 3.7.1883, ldMik cJSs; Lubnik (7); ibidem, 13.7.1978, lcVFu; Menina pl., Les, 10.10.1976, lcdBDr (15); Menina pl., Vaniše, 6.1956, lcdBDr (15); Mojstrana, 6.8.1925, lcdWng (3); Pl. Vogar, 22.6.1927, 5.7.1936, 7.7.1937, 9.7.1939, 20.7.1940, lcMHa dBDr; Pokljuka (2); Preska, Medvode, 7.1922, lcMHa dBDr; Razor (2, 10); Ratitovec (8); Soriška pl., 24.7.1991, lcVFu; Sorško polje, 6.1900, lcMHa dBDr; Stara Fužina, 1955, lcEPr; Sv. Vid, Menina pl., 6.1956, lcdBDr (15); Šavnica, 24.6.–26.7.2002, lcdBDr; Škofja Loka, 15.7.1980, 4.7.1982, lcdBKo; Topol pri Medvodah, 4.1982, Uskovnica, 9.8.1918, lcdAGs; Vršič, Jul. Alpe, 3.8.1977, lcBDr dSBr; Zaka, 24.6.1993, lcdŽVr; Zg. Tuhinj, 1956, 22.6.1989, lcdBDr; Žirovnica, 1921, lcEPr; Žirovnica, reka Završnica, 11.3.1972, lcdBDr; Notranjsko: Gašperjev hrib, Snežnik, 27.6.1976, lcBDr dSBr; Idrija (2, 10); Javornik, Javorniki, 9.10.1971 (e.l.), na leski, lcdSSt (14); Kovk, lcdABi; Krim, 26.7.1975, 10., 17.7.1986, ^> 216 Prelom novi 02.indd 216 # 17.2.2006 14:02:34 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # lcVFu; 5.1998, lcdMZd; Križna gora (14); Markova dolina, 11., 19.7.1983, lcSPo dSBr; Nanos (2, 10); Novokrajska jama, 15.7.2001, lMBo cdEBo; Planina, Rakek, 26.6.1993, lcdAVr; Postojna, 12.8.1974, 28.7.1985, lcdBDr; Predjama, 14.8.1997, lAKa cCCS dSBr; Rakitna, Zagabrnice, 30.4.2003 (e.l.), lcAVr dSBr; Razdrto (2, 10); Slivnica (14); Snežnik (2); Strmec, Krim, 15.– 28.6.2005, lcAVr dSBr; Sv. Lovrenc (= Gora), 10.6.1923, lcJSd. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 12.6.1976, lcdMZd; Črnuče, 25.5.1930, lcdAGs; Ljubljana, »Villa Rosenek«, 6.1911, lcdJSs; Zavrh pod Šmarno goro, 12.6.–9.7.2002, lcdBDr. Dolenjsko: Belica, 7.1980, lcdBDr; Glažuta, 7.1980, lcBDr dSBr; Gorjanci, 600 m, 7.1979, lcdBDr; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr; Kren, južno pobočje, 600 m, 1.7.1997, lcdMKa; Kum, 7.6.1910, 14.7.1924, lcJSd (3); ibidem, 9.7.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 28.6.1920, lcdAGs; ibidem, 550 m, 9.7.1987, 7.7.1991, lcBDr dSBr; Kum, reka Sopota, 2.8.1988, lcdBDr; ibidem, 14.6.1990, lcVFu; Lontovž, Kum, 1000 m, 9.7.1987, lcdBDr; Mali Kum, 6., 21.7.1988, lcVFu; Mokrec, 17.7.1976, 12.1981, 3.1982, lcVFu; 16.5.1986 (e.l.), 5.1998 (e.l.), lcdMZd; Pasjek, zemeljska past, 7.7.1992, lVFu cdBDr; Pečka, 20.9.2001, lcAPi & BDr dSBr; Predgrad, 6.1979, lcBDr dSBr; Retje, 12.1982, lcVFu; Sp. Šklendrovec, 6.7.1989, lcVFu; Turjak, 20.7.1911; lcdAGs; Turn, 7.1980, lcdBDr; Vahta, lcdBDr (11); Velika Knežja jama, cdAGs. Štajersko: Bistrica ob Dravi – Dom na Pečkah, 1.7.1992, lcdSBr; Hrastnik, 13.6.1993, 18.6.1997, lAKa cCCS dSBr; Ješovec pri Kozjem, 360 m, 23.–27.6.2003, lcAVr dSBr; Kalobje, 5.2001, lcGKa dSBr; Kamnica, lcdJPe; Klopni vrh – Ribniška koča, 9.7.1950, lcdSBr; Kolonija, 800 m, 14.–29.7.1991, 25.–28.6., 17.7.1992, 1.7.1993, 18.6.1994, 7.7.1995, 13.7.1996, lcdŽVr; Konečka planina, 6.1984, lcBDr dSBr; Kozje, 6.7.1993, lcBDr dSBr; Lobnica, potok, lcdJPe; Maribor, lcdJPe; Matkov kot, 7.1986. lcBDr DSBr; idem, lcVFu; Mrzlica, 23.7.1991, lcVFu; Podčetrtek, Palčjak, 23.6.1930, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 10.8.1976, lcdMZd & cVFu; Podveža – Planica, 6.7.1983, lcBDr dSBr; Pohorje, lcdJPe; ibidem, 9.7.1950, lcdSBr; Smrekovec, 26.6.1987, lcdBDr; Svete Gore, 10.6.1993, lcBDr dSBr; Sv. Urban, Dobrovlje pri Mozirju, 7.1984, lcVFu & lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 7.1983, lcBDr dSBr; Zavratnik, 30.6.1999, lcBDr dSBr; Zidani Most, 18.7.1989, lcdBDr. Koroško: Črna na Koroškem, 22.7.1974, lcBDr dSBr; Košenjak, 5.6.1974, lcdBDr; Topla, 14.8.1962, lcEPr; ibidem, 940 m, 20.6.2002, lcdDKo. ^> Evropska vrsta. Razširjena je od Francoskih Alp, Švice, vzhodne Nemčije in južne Poljske do Romunije, Grčije in Albanije. Podvrsta S. p. ganglbaueri BrancSik, 1886 je razširjena v Srbiji, Makedoniji, Albaniji in severni Grčiji, ssp. bartolonii SaMa & rapuzii, 1993 v osrednji in južni Grčiji, zahodno in severno od tod pa živi njena nominatna podvrsta. V vsej Sloveniji (ni podatkov za Prekmurje in Belo krajino) je pogostna, številčnost in gostota populacij sta konstantni ali pa naraščata. Stenotop. Kolinska do visokomontanska higrofilna vrsta. Polifag predvsem na črni jelši in navadni leski, poleg tega tudi na drugih listavcih: Betula, Carpinus betulus, Quercus, European species. Distributed from the French Alps, Switzerland, eastern Germany and southern Poland to Romania, Greece and Albania. Subspecies S. p. ganglbaue-ri BrancSik, 1886 is distributed in Serbia, Macedonia, Albania and northern Greece, ssp. bartolonii SaMa & rapuzii, 1993 in central and southern Greece, west and north of here lives its nominate subspecies. Common throughout Slovenia (there are no data for Prekmurje and Bela krajina); abundance and population den-sity constant or increasing. Stenotope. Colline to high montane hy-grophilous species. Polyphagous mainly in Black Alder and Hazel, besides these also in 217 Prelom novi 02.indd 217 # 17.2.2006 14:02:35 SCOPOLIA 58 - 2006 # Fagus, Castanea, Salix, Crataegus, Prunus in redkeje na iglavcih: Abies. Ličinke se razvijajo v vlažnem in nagnitem lesu mrtvih stoječih, večinoma 4–6 cm debelih dreves. Najraje živijo v koreninskem vratu v ravni zemlje ali tik pod njim, izhodno luknjo pa napravijo do 5 cm nad ravnijo zemlje (zDešar, in lit.). Generacijska doba traja 3 leta. Imagi so aktivni ponoči. Pogosto se ulovijo v zemeljske pasti s kisom. other deciduous trees (Betula, Carpinus betulus, Quercus, Fagus, Castanea, Salix, Crataegus, Prunus) and infrequently in conifers (Abies). Larvae develop in damp and decaying wood of dead standing trees, usually 4-6 cm thick. Most often inhabit roots at the ground level or imme-diately under it, exit hole is made up to 5 cm above the ground (zDešar, in lit.). Generation period lasts 3 years. Imagoes active at night. Often caught in vinegar traps. # CERAMBYCINAE 045.00. HESPEROPHANES MulSant, 1839 045.01. Hesperophanes sericeus (faBriciuS, 1787) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem zelo redka (1). Istra: Koper, lcdGDr. Sredozemska vrsta. Razširjena je v severnem in južnem Sredozemlju od Portugalske do Grčije in od Maroka do Tunizije. Iz Slovenije je znana ena sama dokumentirana najdba (Koper, leg. G. Drioli), ki predstavlja eno najsevernejših točk areala razširjenosti tega kozlička v Evropi. Nekoliko številnejša je v hrvaški Istri in okolici Trsta. SieGel jo navaja tudi za Kranjsko, vendar ta podatek ni povsem zanesljiv in je možno, da gre za zamenjavo s kakšno podobno vrsto iz rodu Trichoferus. Stenotop. Kolinska vrsta. Polifag na hrastu in drugih listavcih: Juglans, Ficus, Platanus, Pistacia lentiscus, Paliurus, Vitis in Olea. Ličinke se razvijajo v mrtvih debelejših deblih in koreninah. Imagi so aktivni ponoči. Mediterranean species. Distributed in northern and eastern Mediterranean from Portugal to Greece and from Morocco to Tunisia. In Slovenia a sole documented case is known (Koper, leg. G. Drioli), which represents one of the northernmost points in the range of this Longhorn Beetle in Europe. Somewhat more widespread is in Croatian Istria and in the area around Trieste. SieGel cites it also for Carniola, although this information is not totally reliable and the possibility exists that it has been confused with a similar species of the genus Trichoferus. Stenotope. Colline species. Polyphagous in Oak and other deciduous trees: Juglans, Ficus, Platanus, Pistacia lentiscus, Paliurus, Vitis and Olea. Larvae develop in thicker dead trunks and roots. Imagoes active at night. ^> 218 Prelom novi 02.indd 218 # 17.2.2006 14:02:35 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 046.00. TRICHOFERUS wollaSton, 1854 046.01. Trichoferus holosericeus (roSSi, 1790) Literatura / References: Bernau, 1913: 172 (1); Müller, 1949: 102 (Hesperophanes (Trichoferus) cinereus)(2); Mikšić, 1963: 93 (T. cinereus)(3); Mikšić, 1971: 21 (T. cinereus)(4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 19 (T. cinereus)(5); SaMa, 1988: 70 (T. cinereus)(6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); severna Istra (5). Istra: Kavaliči, lcdACo. Primorsko: Gorica (6); Tolmin, 3 primerki v hiši / 3 specimens in a house (1, 2, 6). # Sredozemska vrsta. Razširjena je od Španije in Francije do Grčije, na polotoku Krimu in v Izraelu, poleg tega so znana redka najdišča iz Maroka in Alžirije. V Sloveniji je izjemno redka. Najdišče Tolmin leži na severni meji areala tega kozlička. Za ugotavljanje številčnosti in gostote populacij je zbranega premalo gradiva. Stenotop. Kolinska vrsta. Polifag na listavcih Ostrya carpinifolia, Castanea, Quercus, Fagus, Juglans, Populus, Ficus, Ulmus, Prunus, Robinia pseudacacia in Pistacia. Ličinke se razvijajo v lesu posušenih debel in vej. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni ponoči. Mediterranean species. Distributed from Spain and France to Greece, Crimean peninsula and Israel, besides these also rare localities kno-wn in Morocco and Algeria. In Slovenia extre-mely rare. The locality of Tolmin lies on the northern border of the range of this Longhorn beetle. There is insufficient material to determine abundance and population density. Stenotope. Colline species. Polyphagous in deciduous trees Ostrya carpinifolia, Castanea, Quercus, Fagus, Juglans, Populus, Ficus, Ulmus, Prunus, Robinia pseudacacia and Pistacia. Larvae develop in wood of dry trunks and branches. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes active at night. ^> 046. -- . Trichoferus griseus (faBriciuS, 1792) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Sredozemska vrsta. Razširjena je od Portugalske do Grčije, južne Ukrajine, Turčije, Izraela in Iraka, v severni Afriki pa od Maroka do Egipta. Edini primerek te vrste, ki je bil ujet v bližini naše države je v stari zbirki Tržaškega muzeja in nosi etiketo z najdiščem »Trieste« (Müller, 1949: 102, pod imenom Hesperophanes grise-us). Je malo verjetno, da bi to vrsto našli tudi v Sloveniji. Mediterranean species. Distributed from Portugal to Greece, southern Ukraine, Turkey, Israel and Iraq, in northern Africa from Morocco to Egypt. The sole specimen of this species, which was caught in the vicinity of our country, is in the old collection of the Museum of Trieste and labelled with the locality »Trieste« (Müller, 1949: 102, under the name Hesperophanes griseus). It is highly unlikely that this species will be found in Slovenia. 219 Prelom novi 02.indd 219 # 17.2.2006 14:02:35 SCOPOLIA 58 - 2006 # Stenotop. Kolinska vrsta. Monofag na figah, ki pa izjemoma preide tudi na druge rastline (Rosa, Pistacia). Primerki iz Premanture (južna Istra) so se izlegli iz žuke (zDešar, in lit.). Ličinke se razvijajo v lesu suhih debel in vej. Življenjski ciklus traja najmanj 1 leto. Imagi so aktivni ponoči. Stenotope. Colline species. Monophagous in Fig trees, by way of exception also inhabits other plants (Rosa, Pistacia). Specimens from Premantura (southern Istria) hatched out of Yellow Broom (zDešar, in lit.). Larvae develop in the wood of dry trunks and branches. Life cycle lasts at least 1 year. Imagoes active at night. 046. --. Trichoferus fasciculatus (falDerMann, 1837) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. # Turansko-sredozemska vrsta. Razširjena je od Portugalske do Črnega morja, v Aziji do Azerbajdžana in severnega Irana, v severni Afriki od Maroka do Alžirije, na Atlantiku živi na Kanarskih otokih in Madeiri. V Sloveniji ni najden, ujet pa je bil ob sami meji v Miljah (Muggia, leg. Posarini) v Italiji. To najdišče leži na severni meji areala te vrste. Stenotop. Kolinska vrsta. Polifag na gol-osemenkah: Taxus, Cupressus, Pinus, Cedrus in na številnih listavcih: Corylus, Quercus, Castanea, Juglans, Morus, Ulmus, Rubus, Sorbus, Prunus, Cytisus, Spartium, Coronilla, Colutea, Anthyllis, Robinia, Punica, Pistacia, Rhus, Acer, Paliurus, Ziziphus in Nerium. Ličinke se razvijajo večinoma v tanših vejah s premerom 1–3 cm, včasih pa tudi v debelejših vejah in deblih. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni ponoči. Turanic-Mediterranean species. Distri-buted from Portugal to the Black Sea, in Asia to Azerbaijan and northern Iran, in northern Africa from Morocco to Algeria, in the Atlantic occurring on the Canary Islands and Madeira. Not found in Slovenia, however, a specimen was caught on the Slovenian-Italian border in Milje (Muggia, leg. Posarini) in Italy. This locality is situated on the northern border of the range of this species. Stenotope. Colline species. Polyphagous in gymnosperms (Taxus, Cupressus, Pinus, Cedrus) and in several deciduous trees (Corylus, Quercus, Castanea, Juglans, Morus, Ulmus, Rubus, Sorbus, Prunus, Cytisus, Spartium, Coronilla, Colutea, Anthyllis, Robinia, Punica, Pistacia, Rhus, Acer, Paliurus, Ziziphus and Nerium). Larvae usually develop in thinner branches 1-3 cm in width, occasionally also in thicker branches and trunks. Generation period lasts 1 year. Imagoes active at night. ^> 220 Prelom novi 02.indd 220 # 17.2.2006 14:02:35 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 046. --. Trichoferus pallidus (olivier, 1790) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. # Evropska vrsta. V Evropi je razširjena od osrednje Španije in Francije do Poljske, Ukrajine, Bolgarije, severne Grčije in Turčije, manjka v Italiji. V Aziji je znana s severnega Kavkaza. Najbližje najdišče tega kozlička je od južne slovenske meje oddaljeno ok. 20 km (Lovran v hrvaški Istri; Mikšić, 1971: 21). Je malo verjetno, da bi ga našli tudi v Sloveniji. Stenotop. Kolinska vrsta. Ličinke se razvijajo predvsem v lesu hrastov: Quercus robur, Q. cerris, Q. pubescens in Q. petraea in zelo redko v drugih listavcih: Fagus in Tilia. Ličinke se razvijajo pod lubjem v suhih stoječih deblih in debelejših vejah. Imagi so aktivni v mraku in ponoči, podnevi pa se najraje skrivajo v rovih, ki jih je izdolbla vrsta Cerambyx cerdo. European species. In Europe distributed from central Spain and France to Poland, Ukraine, Bulgaria, northern Greece and Turkey, absent in Italy. In Asia known in the northern Caucasus. The closest locality of this Longhorn Beetle is 20 km from the southern Slovenian border (Lovran in Croatian Istria; Mikšić, 1971: 21). Highly unlikely that the species will be found in Slovenia. Stenotope. Colline species. Larvae predo-minantly develop in the wood of Oak (Quercus robur, Q. cerris, Q. pubescens and Q. petraea) and very infrequently in other deciduous trees (Fagus and Tilia). Larvae develop under the bark of dry standing trunks and thicker bran-ches. Imagoes active at dusk and at night, during the day they mostly hide in galleries, which have been tunnelled by the species Cerambyx cerdo. ^> 046. -- Trichoferus spartii (Müller, 1948) Literatura / References: ni objavljenih konkretnih podatkov za Slovenijo. Podatek »Slovenija« (althoff & DanilevSky, 1997: 17) se verjetno nanaša na eno spodaj navedenih najdišč v Italiji ali na Hrvaškem / No definitive data for Slovenia. Data »Slovenija« (althoff & DanilevSky, 1997: 17) in all probability relates to one of the localities in Italy or Croatia listed below. Sredozemska vrsta. Živi ob italijanski jadranski obali, v Istri, Kvarnerju in severni Dalmaciji (Zadar), poleg tega je znana s Krete in iz Maroka. Ta vrsta v Sloveniji ni bila ugotovljena, najdena pa je na več mestih v neposredni bližini naše jugozahodne meje. Müller, 1949: 102–104 (pod imenom Hesperophanes fasci-culatus spartii) med drugim navaja naslednja najdišča: Duino, Sistiana, Bivio d’Aurisina, Dolina reke Mirne itd. Zelo verjetno sega tudi na slovensko ozemlje. Mediterranean species. Occurs along the Italian Adriatic coast, Istria, Kvarner and northern Dalmatia (Zadar), also known on Crete and in Morocco. This species has not been established in Slovenia, however, it has been found in numerous places in the immediate vicinity of our southwestern border. Müller, 1949: 102–104 (under the name Hesperophanes fasciculatus spartii) along with others cites the following localities: Duino, Sistiana, Bivio d’Aurisina, the Mirna Valley, etc. Most likely reaches into Slovenian territory. 221 Prelom novi 02.indd 221 # 17.2.2006 14:02:35 SCOPOLIA 58 - 2006 # Stenotop. Kolinska vrsta. Ličinke živijo v vejah in steblih listavcev: Coronilla emerus, Spartium, Rhus in Paliurus. Bionomija je podobna kot pri sorodni vrsti T. fasciculatus, vendar je še vedno slabo raziskana. Imagi so aktivni ponoči. Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsem severnem Sredozemlju od Iberijskega polotoka do Krima, na južnem Madžarskem in v jugozahodni Romuniji; v Aziji živi na Kavkazu, v severnem Iranu, Iraku, Libanonu, Izraelu in Jordaniji, v Afriki pa od Maroka do Tunizije. Importirana je v ZDA, na Jamajko, v Brazilijo in na Kubo. V Sloveniji je bil ujet en sam primerek pri cerkvici Sv. Janeza v Bohinju (leg. B. Kiauta). Najdba je presenetljiva, ker gre za zelo toploljubno vrsto, ki živi predvsem v obmorskih krajih. Res pa je, da je bilo v Bohinju, zlasti na južnem pobočju Komarče in Pršivca, najdenih več vrst toploljub-nih rastlin (npr. Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus) in živali (npr. Vipera ammodytes, več vrst iz rodu Lacerta idr.). Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag predvsem na listavcih: Alnus, Carpinus, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Morus, Ficus, Celtis, Ulmus, Platanus, Tamarix, Prunus, Cytisus, Robinia, Tilia, Pistacia in redkeje na iglavcih: Abies, Larix in Cedrus. Ličinke se razvijajo v mrtvih suhih vejah. Generacijska doba traja 2 leti do 4 leta. Imagi so aktivni ponoči in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. 222 Prelom novi 02.indd 222 Stenotope. Colline species. Larvae live in branches and stalks of deciduous trees: Coronilla emerus, Spartium, Rhus and Paliurus. Bionomy is similar as in its relative species T. fasciculatus, although it is still poorly resear-ched. Imagoes active at night. Turanic-European-Mediterranean species. Distributed in the entire northern Mediterranean from the Iberian Peninsula to the Crimea, in southern Hungary and southwestern Romania; in Asia, it occurs in the Caucasus, northern Iran, Iraq, Lebanon, Israel and Jordan, whereas in Africa it is distributed from Morocco to Tunisia. Introduced to USA, Jamaica, Brazil and Cuba. In Slovenia, a single specimen was caught at the Church of St. John in Bohinj (leg. B. Kiauta). The find is surprising, considering that we are dealing with a thermophilous species inhabiting mainly coastal areas. It is true, however, that in Bohinj, primarily on the southern slopes of Komarča and Pršivec, a number of thermophilous plants (e.g. Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus) and animals (e.g. Vipera ammodytes, several species of the genus Lacerta etc.) have been discovered. Stenotope. Colline thermophilous species. Polyphagous mainly in deciduous trees: Alnus, Carpinus, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Morus, Ficus, Celtis, Ulmus, Platanus, Tamarix, Prunus, Cytisus, Robinia, Tilia, Pistacia and, to a lesser extent, on coni-ferous trees: Abies, Larix and Cedrus. Larvae develop on dead dry branches. Generation period lasts from 2 to 4 years. Imagoes active at night, frequenting their foodplants. 17.2.2006 14:02:35 47.00. STROMATIUM Serville, 1834 47.01. Stromatium unicolor (olivier, 1795) Sinonim: Stromatium fulvum (villerS, 1789) Literature / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Najdišče v Sloveniji / Locality in Slovenia: Gorenjsko: Sv. Janez, Bohinj, 8.1956, lBKi cdAGs. # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 048.00. CERAMBYX linnaeuS, 1758 048. --. Cerambyx carinatus küSter, 1846 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Južnoevropska vrsta. Razširjena je na Balkanu in v Mali Aziji. Sloveniji najbližje najdišče je v okolici Reke (Kozala pri Trsatu). Stenotop. Kolinska vrsta. Oligofag na sadnem drevju, zlasti na češnji, višnji in man-dljevcu. Ličinke se razvijajo v bolnih deblih. Njihov razvoj traja več let. Imagi se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in so aktivni v mraku in ponoči. Southern European species. Distributed in the Balkans and Asia Minor. The locality nearest to Slovenia is in the vicinity of Rijeka (Kozala near Trsat). Stenotope. Colline species. Oligophagous in fruit trees, particularly Cherry, Marasca and Almond. Their development lasts for several years. Imagoes dwell especially on their food-plants and are active at dusk and night. # 048.01. Cerambyx cerdo linnaeuS, 1758 a. C. c. cerdo (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 51 (C. Heros)(1); SieGel, 1866: 94 (Hamatocherus heros)(2); BrancSik, 1871: 97 (C. heros)(3); Martinek, 1875: 45 (Hammaticherus heros)(4); Müller, 1949: 98 (5); Mikšić, 1963: 94 (6); Mikšić, 1971: 22 (7); SaMa, 1988: 89 (8); Drovenik, 1992: 159 (9); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (C. (C.) c. cerdo)(10); paill, 2001: 91 (11); jurc & jurc, 2002: 8 (12); SaMa, 2002: 53 (13); Drovenik & pirnat, 2003: 66-70 (14); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (15). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem redka (2); Julijska krajina (6, 7); Slovenija (10, 13, 14); Kranjsko (C. heros), lcdFSc vSBr. Istra: Brgot, 27.5.2001, lAKa cCCS dSBr; Gabrovica pri Črnem Kalu, (5); Lucan, 9.6.1994, 22.8.1995, lAKa cCCS dSBr; Piran, 16.7.1975, lVKo cBDr dSBr; Socerb, okol., lcdEPr; Spodnje Škofije, lcEPr; Zanigrad, 2.8.2002, 15., 18.7.2004, lAKa cCCS dSBr. Primorsko:Ajdovščina, Vipavska dolina (5); Divača, lcdGDr; Gorica, lcdJPe; Štanjel (8); Štjak, 512 m (5). Gorenjsko: Komenda, 1.6.1983, lcdBDr; Volčji Potok, 1.6.1989, lcdBDr. Notranjsko: Idrijska Bela, oTWr; Koritnice, hrastov boršt, 630 m, 29.6.1999, lcdSPo. Ljubljana z okolico: Ljubljana, 28.6.1922, lIHa cdAGs; Šentvid, Ljubljana, 6.1910, lcMHa dBDr. Dolenjsko: Gorjanci, 1900, lcMHa dBDr; Grič (= Krško), ldAGs (9); Kostanjevica na Krki, 7.1909, lcMHa dBDr (9); Krakovski gozd, pragozd, 9.6.2002, lcdBDr; Radeče, 1.7.2002, lcMHa dBDr; Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 8.1900, lcMHa dBDr; Vel. Trebeljevo, 24.6.2003, lcdMJu. Štajersko: Celje, lLtg (3); ibidem, 240 m, 20.6.1976, lcdGKa vSBr; Celje, Plavčakov hrast, 223 ^> Prelom novi 02.indd 223 # 17.2.2006 14:02:35 # SCOPOLIA 58 - 2006 11.7.2002, 15.7.2003, lcdMZd; Celje, Ulica mesta Groevenbroich, 2003, lTKo cdBDr; Dobrava, Sela pri Dobovi, 13.7.2001, lcdWPa (11); Gor. Radgona, okol. (4); Gregovce, Nujčev hrast, 11.6.1979, 1.6.1990, 21.6., 6.7.2001, lcdBDr; ibidem, 6.7.2001, 5.6.2002 (12) lcdDJu & MJu; ibidem, 25.6.2003, lcdAVr; Hrastnik, 20.7.1991, 20.7.1993, 28.6.1997, lAKa cCCS dSBr; Jez. Komarnik, 1.6.1990, lcdBDr; Kozjanski regijski park (14); Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (3); ibidem, lcdBDr; Maribor, lcdJPe; Preska, Orlica, 28.6.2003, lcdAKa; Trobojnik, Fagetum, 623 m, 28.6.2003 (larva v hlodu), ldAKa; Tržišče, Rogaška Slatina, 12.7.2003, 24.7.2004, lVŽa cdBDr. Prekmurje: Dolina pri Lendavi, 31.5., 11.7.1998, 20.6.1999, lcdDKo; ibidem, 22.5.2001, lcdBDr; Ižakovci, 20.7.1999, lcdMJu; Muriša, 3.6.1998, lcdBDr; Murska šuma, 22.5.2001, lcdBDr. # Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v večjem delu kontinentalne Evrope do južne Švedske, Belorusije in Ukrajine, zlasti pogostna je v Sredozemlju. V Aziji živi na Kavkazu, v severnem Iranu, Iraku, Izraelu in Palestini, v severni Afriki pa od Maroka do Tunizije. Veliki hrastov kozliček ali strigoš je razširjen v večjem delu Slovenije, a je v večini pokrajin redek. Številnejši je le v Istri in ponekod na Štajerskem. V ugodnih pogojih se lahko precej razmnoži in prične ogrožati žive stare hraste. Tak primer sta Nujčev hrast iz Gregovc ob Sotli in Plavčakov hrast v Celju, ki ju strigoši resno ogrožajo prav v teh letih. Stenotop. Planarna in kolinska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in le redko preide na druge listavce: Castanea, Juglans, Salix, Ulmus in Fraxinus. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, potem globoko v lesu starih in bolnih, soncu izpostavljenih debel. Generacijska doba traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni predvsem v mraku in ponoči, ko prosto letajo ali pa se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, kjer občasno srkajo njihove sokove. Turanic-European-Mediterranean spe-cies. Distributed in the larger part of the European continent to southern Sweden, Belarus and Ukraine, common particularly in the Mediterranean. In Asia, it occurs in the Caucasus, northern Iran, Iraq, Israel and Palestine; in Africa distributed from Morocco to Tunisia. The Great Capricorn Beetle can be found in the greater part of Slovenia, although quite rare in most of the regions. More common only in Istria and, in places, in the Štajersko region. In favourable conditions may greatly increase in numbers, endangering live old Oaks. Such are the cases of Nujč’s Oak from Gregovce along the Sotla river and Plavčak’s Oak in Celje, which have been endangered by this species especially in the last few years. Stenotope. Planarian and colline silvicole species. Polyphagous mainly in Oak, rarely moving to other deciduous trees: Castanea, Juglans, Salix, Ulmus and Fraxinus. Larvae develop initially under bark, then deep in the wood of old and sick trunks exposed to the sun. Generation period lasts for at least 3 years. Imagoes active largely at dusk and night, when freely flying around or dwelling on their food-plants, occasionally feeding on their sap. ^> 224 Prelom novi 02.indd 224 # 17.2.2006 14:02:36 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 048.02. Cerambyx welensii (küSter, 1846) Literatura / References: Müller, 1949: 98 (C. velutinus)(1); Mikšić, 1963: 93 (C. velutinus)(2); Mikšić, 1971: 21 (C. velutinus)(3); SaMa: 1988: 89 (C. velutinus)(4); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (C. (C.) welensii)(5) Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3); Slovenija (5). Istra: Trstenik, lcEPr (ni ugotovljeno, ali gre za Trstenik iz Slovenije ali Hrvaške / not yet established whether the species was found in Slovenian or Croatian Trstenik). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (1, 5); Gorica, lcdESc (3, 4). Ljubljana z okolico: Ljubljana, Večna pot, lcdAGs. # Južnoevropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v državah severnega Sredozemlja od Pirenejskega polotoka in jugozahodne Francije do Črnega in Egejskega morja, severno sega do Madžarske in Slovaške. V Aziji je znana iz južne Turčije, Libanona, Izraela in Jordanije. V Sloveniji je izjemno redka. Znane so samo stare najdbe in vprašanje je, ali je tu sploh še prisotna. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu živih hrastov, zlasti črnega hrasta in izjemoma tudi platane. Generacijska doba traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Southern European-Mediterranean speci-es. Distributed in the northern Mediterranean countries, from the Pyrenees and southwestern France to the Black and Aegean Seas, north-wards to Hungary and Slovakia. In Asia known to occur in southern Turkey, Lebanon, Israel and Jordan. Extremely rare in Slovenia, but as only old records are at hand, the species may not occur here any longer at all. Stenotope. Colline silvicole species, with its larvae developing under bark and in the wood of live Oak, particularly Holm Oak, and exceptionally Plane tree. Generation period lasts for at least 3 years. Imagoes active at dusk and night, when generally keeping close to their foodplants. ^> 048.03. Cerambyx miles Bonelli, 1823 Literatura / References: SieGel, 1866: 94 (1); Müller, 1949: 97 (2); Mikšić, 1963: 95 (3); Mikšić, 1971: 22 (4); SaMa, 1988: 90 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (C. (C.) miles)(6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem živi skupaj z vrsto C. cerdo v še netrohnečem hrastovem deblu, vendar je redkejša (1) / in Carniola cohabiting with C. cerdo in not yet rotten Oak trunks, although rarer than C. cerdo (1); Julijska krajina (3, 4); Slovenija (6). Istra: Beka (2); Smokvica, 20.7.2004, lAKa cdSBr; Socerb (5); Podpeč, 16., 25.6.2001, lAKa cCCS dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (2, 5); Gorica (2, 5); ibidem, lcdJPe. 225 Prelom novi 02.indd 225 # 17.2.2006 14:02:36 # # SCOPOLIA 58 - 2006 Južnoevropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej južni Evropi, na severu dosega Slovaško, na vzhodu pa polotok Krim. V Aziji živi v Turčiji, Siriji, Libanonu in na Kavkazu. Najdba iz Maroka je dvomljiva. V Sloveniji je zelo redka in je bila v zadnjem času ujeta samo v Podpeči pri Črnem Kalu (leg. A. Kapla, 2001) in v Smokvici pri Movražu (leg. A. Kapla, 2004). Tudi starejših najdb je zelo malo. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag predvsem na hrastih (Quercus, zlasti Q. pubescens in Q. ilex) in drugih listavcih, še posebno na sadnem drevju: Carpinus, Prunus, Padus, Amygdalus, Pyrus, Malus in Crataegus. Ličinke se razvijajo v živem drevju. Generacijska doba traja 4 leta ali 5 let. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in cvetočih grmovnicah, zlasti na divjem bezgu (Sambucus racemosa), kjer se hranijo s pelodom. Southern European-Mediterranean speci-es. Distributed in the entire southern Europe, reaching Slovakia to the north and Crimea to the east. In Asia, it occurs in Turkey, Syria, Lebanon and the Caucasus. The recovery made in Morocco is questionable. Very rare in Slovenia, lately recorded only at Podpeč near Črni Kal (leg. A. Kapla, 2001) and at Smokvica near Movraž (leg. A. Kapla, 2004). Older records of the species are very few as well. Stenotope. Colline thermophilous species. Polyphagous largely in Oak trees (Quercus, particularly Q. pubescens and Q. ilex) and other deciduous trees, especially fruiters: Carpinus, Prunus, Padus, Amygdalus, Pyrus, Malus and Crataegus. Larvae develop in live trees. Generation period lasts from 4 to 5 years. Imagoes active during the day, when keeping close to their foodplants and blossoming bu-shes, largely on Red Elderberry (Sambucus racemosa), feeding on pollen. 048.04. Cerambyx scopolii fueSSlinS, 1775 Literatura / References: Scopoli, 1763: 50 (C. Cerdo)(1); SieGel, 1866: 94 (Hematocherus cerdo)(2); Martinek,1875: 45 (Hammaticherus cerdo)(3); Müller, 1949: 96 (4); Mikšić, 1963: 96 (5); Mikšić, 1971: 22 (6); Drovenik, 1980: 104 (7); Drovenik, 1986: 89 (8); SaMa, 1988: 91 (9); Drovenik, 1992: 159 (10); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (C. (Mesocerambyx) scopolii)(11); Drovenik, 1998: 92 (12); Drovenik, 2002: 177 (13); Drovenik, 2004: 254 (14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (5, 6); Slovenija (11); Kranjsko (C. cerdo) lcdFSc vSBr. Istra: Abitanti, 450 m, 6.5.1999, lcdŽVr; Brežec pri Podgorju, 16.5.1990, lcdVFu; Debeli rtič (4, 9); Dragonja, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Hrastovlje, 6.7.2005, lcdSBr; Hrpelje, 6.1926, 25.5.1950, lcdEPr; Jelšane (4); Klanec pri Kozini (4); Koper, 3.6.1976, lcdBDr; Lucan, 27.4.2000, lAKa cCCS dSBr; Ocizla, 8.5.2003, lcdMZd; Osp, 18.5.2000, lcdMZd; Podgorje, Kozina, 27.6.1975, lcdBDr; Podgrad, Obrov (4); Prešnica, 10.5.1999, lcdSBr; Slavnik (9); ibidem, 29.5.1979, lcdMZd; ibidem, 9.6.1979, 14.6., 16.7.1980, lcdVFu; Socerb, 390 m, 6.6.1993, lMLa cdŽVr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (4); ibidem, lcdABi; Bovec – Kanin, 1000 m, 8.7.1987, lcdSBr; Brje pri Komnu, 6.1992, lAGo cCCS dSBr; Čaven (4); ibidem, 8.7.1962, lcEPr; ibidem, 5.5.1973, lcdBDr; Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Dutovlje, lcdGDr; Gorica (4, 9); Gor. Trebuša, 6.6.1996, lRJe cdSBr; Komen (4, 9); Kucelj, 28.6.1909, lcdEPr (4); Kurnik, 226 ^> Prelom novi 02.indd 226 # 17.2.2006 14:02:36 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 15.6.1987, lRJe cdSBr; Lepena, 25.5.1983, lcdSBr; Lipica (4, 9); Logje, 14.7.1985, lcdSBr; Matavun, lcdEBo; Most na Soči (4); Na Logu, 620 m, 20.7.1954, lcdSBr; Okroglica, 4.5.1988, lRJe cdSBr; Petnjak, jama, 31.7.1984, lcdBDr; Pl. Polog, 27.6.1975, lcdBDr; Replje, 16.5.1988, lRJe cdSBr; Sabotin, 18.6.1986, lcdSBr; ibidem, 560 m, 14.6.1998, lcdDKo; ibidem, 11.6.2003, lcBZd dSBr; Sežana, 25.6.1909, lcdEPr; Sinji vrh, 26.6., 1.7.1995, lcdŽVr; Skalnica (4, 9); Soča, naselje, 24.7.1954, lcdSBr; Sp. Trenta, žaga, 15.7.2005, lcdMZd; Srednje, 26.5.1988, lRJe cdSBr; Škabrijel, 5.9.1921 (4, 9); Štanjel, lcdGDr; ibidem, 6.2002, lcdMJu; Tolmin, lcdSSc; Trenta (4, 9); ibidem, 7.–14.7.1979, lcdMZd; ibidem, 16.7.2003, oBDr; Trnovski gozd (9); ibidem, 1907, lcdJSs; ibidem, 25.7.1987, lMBo cdEBo; Vipavska dolina (9). Gorenjsko: Begunjščica, vznožje, 13.7.1921, lcMHa dBDr; Blegoš (7); Bohinj, 20.7.1921, lcMHa dBDr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 9.6.1978, lcdMZd; ibidem, 15.6.1980, lcdVFu; Kamnik, 13.7.1975, lcdBDr; Kamniška Bistrica, 19.6.1910, lcMHa dBDr; ibidem, 15.6.1976, 8.8.1980, lcdMZd; Kamniško sedlo, 1200 m, 10.6.1972, lcdBDr; Kokra, lcdJSs; Kopišča (12); Korošica, potok, 800 m, 23.5.2001, lcdSBr; Lubnik, 29.5.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 9.5.1912, lcdJSd; ibidem, 16.5.1912, lcdAGs; Menina pl., 13.6.1964, lcdBDr; Menina pl., Grabnar, 6.7.1978, lcdBDr; Radovljica, lcdAGs; Ribčev Laz, 20.7.1921, 17., 20.7.1929, 25.7.1932, 25.5.1933, lcMHa dBDr; Slap Savica, 7.1912, lcEPr; Sorica (8); Sorško polje, 11.5.1930, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 5.1983, lcdBKo; Ukanc, 31.7.1978, lcdBDr; ibidem, 31.7.1978, ldBDr cAVr; Vrata, 28.4.1914, lcdJSd; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr (14); ibidem, 1956, lcdBDr. Notranjsko: Borovnica, 5.5.1913, lcdJSd; Cerknica (13); Cerknica, Jezerski zaliv, 4.5.2005, lcSPo dSBr; Gomance (4); ibidem, 4.7.1920, lcdJSd; Hotedršica, 10.6.1953, lcEPr; Idrija, lcdIFe; Iška, 17.6.1911, lcdAGs; Idrijska Bela, oTWr; Koritnice, hrastov boršt, 2.6.1994, lcdSPo; Košana, lcdGDr; Krim, 1.6.1924, lcdJSd; Mašun (4); Nanos, lcdGDr; ibidem, lcdIFe; Pevc, 6.6.2004, lŠAm cBIS dBDr; Podnanos, 14.6.1988, lcdMZd; Postojna, lcdGDr; Rakek (13); Slivnica (13); Snežnik, 27.6.1992, lcdVFu; Štanga, 27.6.1992, lcdSBr; Vremščica, lcdGDr; Zabočevo, 8.6.2004, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 11.6.1980, 15.5.1983, 10.6.1987, 16.6.1996, 9.5.1998, 25.5.2003, lcdMZd; ibidem, 20.5., 10.6.1987, lcdVFu; Brezje pri Dobrovi, potok Bezenica, 8.6.2005, lcdMZd; Črnuče, 15.5.1947, lcdSBr; Ljubljana, 1900, 7.5.1918, lcMHa dBDr; ibidem, 4.6.1921, lcdJSd; ibidem, 21.9.1945, lIHa cdAGs; ibidem, drevesnica, 17.3.1951, lcdAGs; ibidem, lcdIFe; Ljubljana, Mirje, 27.4.1950, lcdAGs; Orle, 27.5.1997, lcdVFu. Dolenjsko: Fridrihštajn, 18.6.1918, lcdJSd; Gorjanci, lcdBDr (10); Grič (= Krško), lcdAGs (10); Kočevje, ldVKo cBFG; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr (10); Kum, 2.7.1922, lcdJSd; Mestni vrh, 12.7.1948, lcdSBr; Novo Mesto, 1922, lcdJSd; Radeče, 1.7.1902, lMHa cdBDr; Stojna, lcdIFe; Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 8.1900, lMHa cdBDr. Štajersko: Dolga vas, lcdBDr; Gor. Radgona, okol. (3); Hrastnik, 23.5.1983, 29.4.1986, 30.5.1993, 13.6.1995, 23.4.1996, 4.5.2000, lAKa cCCS dSBr; Jurklošter, 25.5.2004, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 600m, 23.6.1998, 24.5.2002, 25.5., 4.6.2004, lcdGKa; Laziše, Rimske Toplice, 550 m, 9.6.2001, lcdAVr; Muriša, 24.6.2001, lcdBDr; Orehovci, 26.5.1975, lcBDr dSBr; Podčetrtek, 25.5.1933, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 7.6.1929, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Zadobrova, 15.6.1981, lDSt cdBKo. Prekmurje: Dolina pri Lendavi, 22.5.2001, lcdBDr; Lendavske Gorice, 320 m, 15.5.1998, lcdŽVr; Muriša, 22.5.2001, lBDr & APi, cdBDr; Murska šuma, 30.4.2001, ldSGo cDKo; ibidem, 18.5.2003, lcdDKo. 227 Prelom novi 02.indd 227 # 17.2.2006 14:02:36 # # SCOPOLIA 58 - 2006 Evropska vrsta. Razširjena je skoraj v vsej kontinentalni Evropi, manjka na južnem delu Iberijskega polotoka, na Finskem in v srednjem in severnem delu Skandinavije. V Aziji živi v Turčiji in na Kavkazu. V Sloveniji je pogostna. V osrednjem delu države je v zadnjih desetletjih številčnost in gostota populacij nekoliko upadla, drugod pa je stanje v glavnem nespremenjeno. Evritop. Kolinska do montanska vrsta. Polifag na listavcih: Corylus, Ostrya, Betula, Carpinus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Prunus, Pyrus, Ulmus, Tilia in Syringa. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, kasneje globje v lesu mrtvih vej in debel. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, predvsem na cvetočih grmov-nicah in zeleh: Crataegus, Cornus, Sambucus, Berberis, Filipendula, Spiraea, Umbelliferae idr., kjer se hranijo s pelodom. European species. Distributed more or less on the entire Continent, absent only in the southern part of Iberian Peninsula, Finland and in central and northern parts of Scandinavia. In Asia, it occurs in Turkey and the Caucasus. Common in Slovenia. In its central part, the species’ abundance and population density have somewhat decreased in the last few decades, while elsewhere the situation remains virtually unchanged. Euritope. Colline to montane species. Polyphagous in deciduous trees: Corylus, Ostrya, Betula, Carpinus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Prunus, Pyrus, Ulmus, Tilia and Syringa. Larvae develop initially under bark, later on deeper in the wood of dead bran-ches and trunks. Generation period lasts for 2 to 3 years. Imagoes active during the day, dwelling on their foodplants, largely on blossoming bushes and herbs, such as Crataegus, Cornus, Sambucus, Berberis, Filipendula, Spiraea, Umbelliferae etc., where feeding on pollen. 048.05. Cerambyx nodulosus GerMar, 1817 Literatura / References: Müller, 1949: 96, 97 (1); Mikšić, 1963: 95 (2); Mikšić, 1971: 22 (3); SaMa, 1988: 91 (4); koch, 1992: 24 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (C. (C.) nodulosus)(6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (verjetno je mišljeno Primorsko / most probably stated erroneously instead of Primorsko)(5); Slovenija (6). Istra: Gažon, 19.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Mlini – Vel. Badin, 13.7.1997, lMKu, cSPo dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (1, 4); Gorica, lcdESc, enkrat v velikem številu v glogovi živi meji / once in high numbers in Hawthorn hedge (1, 3, 4); ibidem, cdAGs; Gorica, okol. (2). ^> Južnoevropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je na Balkanskem polotoku ter v Mali Aziji in Siriji. V Sloveniji je zelo redka. Gorica pomeni najbolj severozahodno točko razširjenosti njenega areala. Najdbi iz leta 1997 in 2004 dokazujeta, da je ta vrsta v Sloveniji še vedno prisotna. 228 Southern European-Mediterranean speci-es. Distributed in the Balkans, Asia Minor and Syria. Very rare in Slovenia, with Gorica as the northwesternmost point of its range. The recoveries from 1997 and 2004 demonstrate that the species is still present in Slovenia. Prelom novi 02.indd 228 # 17.2.2006 14:02:36 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v živih deblih listavcev, zlasti sadnih dreves: Pyrus, Malus, Crataegus in Alnus. Imagi so aktivni zvečer in verjetno tudi ponoči. Stenotope. Colline thermophilous speci-es. Larvae developing in live trunks of deci-duous trees, primarily fruiters: Pyrus, Malus, Crataegus and Alnus. Imagoes active in the evening and probably during the night. # 049.00. ROSALIA Serville, 1833 049.01. Rosalia alpina (linnaeuS, 1758) a. R. a. alpina (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 52 (Cerambyx Alpinus)(1); SieGel, 1866: 95 (2); Müller, 1949: 115 (3); Mikšić, 1963: 103 (4); Mikšić, 1971: 27 (5); Drovenik, 1977: 78 (6); Drovenik, 1978: 122 (7); Drovenik, 1980: 104 (8); Drovenik, 1986: 88, 93 (9); SaMa, 1988: 97 (10); Drovenik, 1992: 158 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 22 (12); Drovenik, 1998: 92 (13); Drovenik, 2002: 177 (14); Drovenik & pirnat, 2003: 71–75 (15); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (16); Drovenik, 2004: 255 (17). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Na Kranjskem ni redka, na bukovih kladah (2) / not rare in Carniola, where it occurs on Beech logs; Julijska krajina (4); Slovenija (5, 12, 15); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Bovec (3, 10); Kanin, 12.8.1955, lcdSBr; ibidem, 1200 m, 27.7.2003, lMBo cdEBo; Kanin, Čela, 980 m, 23.7.2000, lcdSBr; Lepena, 9.8.1966, lVBa cdBDr; Na Logu, 14.8.1951, lcdSBr; ibidem, 21.9.1980, lFCi cdBDr; Na Skali, 5.8.1982, lFCi cCCS dSBr; ibidem, 1.8.1984, lcdBDr; ibidem, 8.1988, lcdVFu; Potok, Podgrad pri Vremah; Pri Cerkvi (=Sv. Marija)(3, 10); Rodik, oUPo; Svetin, 3.8.2001, lEVu & TRa cdAVr; Tolmin (3); Tolmin, reka Tolminka (3, 10); Trdnjava Kluže, 21.8.1996, lcdBDr; Trenta (10); ibidem, 22.9.1974, lIKa cdB-Dr; ibidem, 21.9.1980, lFCi cCCS dSBr; ibidem, 4.8.1981, lcdMZd; ibidem, lcdUPo; ibidem, 16.7.2003, oBDr. Gorenjsko: Blegoš (8); Bohinj, lcdAGs; Kamniška Bistrica (13); ibidem, sp. postaja žičnice za Vel. Planino, 15.6.1976, lcdMZd; Kamniške Alpe, 6.1912, lcMHa dBDr; Krma, 8.8.1991, lcEHo; Lepena, 560 m, lcdEPr; Litostrojska koča (9); Lubnik (6); ibidem, 4.8.1917, ldMHa cVFu; Menina pl., 1400-1450 m, 9.8.1975, lcdGKa; Menina pl., Grabnar, 30.7.1971, 7., 8.8.1973, lcdBDr; Pl. Krstenica, 7.1922, lcMHa dBDr; Pl. Storeča raven, 8.1930, 30.7.1931, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 7.7.1937, 9., 25.7., 9.9.1939, ldMHa cVFu; Poljane nad Škofjo Loko – Srednja vas, 8.8.1916, lcJSd; Ratitovec (7); Ribčev Laz, 7.1922, lcMHa dBDr; Sorica (9); Storžič, 30.7.1931, lcMHa dBDr; Sv. Primož, Črna pri Kamniku, 28.7.1951, lcdSBr; Vogel, Rjava skala (Ski hotel), 1540 m, 7.1973, ldZPf cBIS; Voje, 1.8.1981, lcdVFu; Vrata (3, 10); ibidem, 11.8.1921, lcdEPr; Zg. Tuhinj, 8.1954, 1.8.1956, 12.8.2003, lcd BDr (17); ibidem, 19.7.1964, 18.8.1973, 1.7.1975, 30.7.1977, lcdBDr; ibidem, 22.9.1974, lGKa cdAVr; ibidem, 22.8.1975, 27.8.1980, lcdVFu; ibidem, 30.8.1980, lcdSSt; ibidem, 4.8.1981, 2.8.1983, 2.8.1986, 31.7.1997, 22.7.1998, 6.8.1999, 15.7.2003, lcdMZd; ibidem, 2.7.2003, lcdBDr & cCCS. Notranjsko: Blažon (3); Dol. Vreme, železniška postaja, 7.8.2000, oMJu; Hrušica, pogorje (3); Idrijska Bela, oTWr; Javorniki (VL46), 620 m, 21.6.1994, lJMe cdSPo; Nanos, lcdABi; Slivnica (14); Snežnik (3). ^> 229 Prelom novi 02.indd 229 # 17.2.2006 14:02:36 # SCOPOLIA 58 - 2006 Ljubljana z okolico: Ljubljana, 9.6.1936, lcMHa dBDr. Dolenjsko: Gorjanci, 8.1907, 20.8.1909, 11.7.1929, lcMHa dBDr; ibidem, 15.7.1916, lcdA-Gs; ibidem, lIHa cdAGs; ibidem, lEPr (11); ibidem, lcdBDr; ibidem, lcdJBr; Kočevje, 24.7.1979, lAGo cCCS dSBr; Kočevski Rog, 16., 29.8.1978, lcdBDr; Kum, 1219 m, 1.8.1998, lAKa cCCS dSBr; Lipovec, 1.8.2001, lBTr cdAVr; Mirčev grič, Gorjanci, 1.8.2001, lBTr cdAVr; Mirna gora, pl. dom, 1047 m, 2.8.2002, lcdAVr; Novo Mesto, lAGs (11); ibidem, lcdBDr; ibidem, lcdVFu; Opatova gora, 9.1909, lcMHa dBDr (11); Radoha (4); Soteska, Straža, ldJSd cAGs; Sv. Miklavž, Gorjanci, lAHu cdBDr (11); Tisovec, Kompolje, lcdJSs; ibidem, 11.7.1929, lIHa cdAGs; Trnovec, 29.8.1978, lcdBDr; Vel. Poljane, 8.8.1916, lcdAGs; Bela krajina: Semič, 18.7.1999, lcdDKo. Štajersko: Gračnica, 18., 21.7., 9.8.1999, lAKa cCCS dSBr; Grad Podsreda, 26.6.2003, lcdAVr & lcdGKa; Hrastnik, 30.6.1993, 21.8.1995, 16., 18.7.1997, 8.7.2002, lAKa cCCS dSBr; Jurklošter, 18., 22.7., 9.8.1999, lcdAKa; Kolonija (elaborat BDr, 1966), lcdMKa; Konjiška gora, 30.7.1976, lcdBDr; Kozjanski regijski park (16); Orlica, 23.6.2003, lcdAVr; ibidem, 26.6.2003, lGKa cdAVr; Orlica, Intermedia, 23.6.2003, lVCa cdAVr; Osredek pri Podsredi, Pustišekova jama, 27.6.2003, lcGKa dAVr; Planina pri Sevnici, 15.7.1925, ldAHo cAGs; Podčetrtek, 1927, lcdEJa; ibidem, ldEJa cE.& M.Bo; Tisovec, Orlica, Fagetum, 26.6.2003, lcdAVr; Trbovlje, 14.7.1927, lcdAGs; Trobojnik, 28.6.2003, lcdAVr; Vrhovnica, 26.6.2003, lSGo cdAVr. Koroško: Ravenska Kočna, 4.5.2003, lcdDKo. Južnoevropska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena skoraj v vsej južni polovici kontinentalne Evrope od severne Španije in zahodne Francije do Črnega in Egejskega morja, le na Poljskem sega bolj proti severu, vendar ne doseže Baltiškega morja. V Aziji živi v severni Turčiji in Zakavkazju. Reliktna populacija v jugovzhodni Turčiji predstavlja samostojno podvrsto R. a. syriaca pic, 1894, ki pa je verjetno že izumrla. Živi v vsej Sloveniji, le večjim ravninskim predelom se izogiba. Na splošno ni pogostna, ponekod pa se občasno lahko pojavi tudi v večjem številu. Številčnost in gostota populacij sta v glavnem stabilni. Ogrožajo jo predvsem zbiralci žuželk in postopki pri pridobivanju bukovega lesa. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Ličinke v srednji Evropi živijo skoraj izključno v lesu bukve, redko ali drugod tudi v drugih listavcih: Carpinus, Alnus, Castanea, Quercus, Juglans, Salix, Ulmus, Crataegus, Tilia, Acer campestre, A. pseudo-platanus in Fraxinus. Razvijajo se v mrtvih stoječih ali podrtih deblih. Življenjski ciklus traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni v toplih dopoldanskih in popoldanskih urah in se spre-230 Southern European species. Nominate sub-species distributed almost in the entire southern half of the Continent from northern Spain and western France to the Black and Aegean Seas; only in Poland it occurs further north, but does not reach the Baltic Sea. In Asia distributed in northern Turkey and Transcaucasus. The relict population in southeastern Turkey represents an independent subspecies R. a. syriaca pic, 1894, which, however, has most probably become extinct. It inhabits the entire Slovenia, avoi-ding only larger lowland areas. Generally not common, but may occasionally occur in higher numbers in certain places. Population density and abundance generally stable. Threatened mainly by insect collectors and various proce-dures in Beech wood production. Stenotope. Colline and high montane silvi-cole species. In central Europe, its larvae can be found almost exclusively in Beech wood, rarely or elsewhere in other deciduous trees as well: Carpinus, Alnus, Castanea, Quercus, Juglans, Salix, Ulmus, Crataegus, Tilia, Acer campestre, A. pseudoplatanus and Fraxinus. They develop in dead standing or felled trunks. Life cycle lasts for 2 or 3 years. Imagoes active in warm Prelom novi 02.indd 230 # 17.2.2006 14:02:36 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae hajajo po hlodih in drveh gostiteljskih rastlin, redko pa jih najdemo tudi na cvetovih. morning or afternoon hours, when strolling on the host plants’ logs. Exceptionally also found on blossoms. # 050.00. PURPURICENUS Dejean, 1821 050.01. Purpuricenus kaehleri (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (P. Koehleri) (1); BrancSik, 1871: 97 (P. Koehleri)(2); Martinek, 1875: 45 (P. Koehleri)(3); Müller, 1949: 153 (4); Mikšić, 1963: 122 (5); DeMelt & SchurMann, 1964: 37/97 (6); titovšek, 1969: 238 (7); Mikšić, 1971: 38 (8); horion, 1974: 146 (9); SaMa, 1988:92 (10); Drovenik, 1992: 162 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na južnem Kranjskem zelo redka (1) / very rare in southern Carniola (1); Julijska krajina (do 900 m. n. m.)(5); Slovenija (8, 12); Kranjsko, lcdFSc vSBr; Istra: Debeli rtič (4, 10); Dragonja, 30.6.1998, lcdBDr; 26.6.2001, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Klanec pri Kozini, lcdGDr; Osp, 19.6.2002, lAKa cCCS dSBr; Piran, lcdIFe; Podgorje, Kozina, 26.7.1978, lcdBDr; Podpeč, 25.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Portorož (6); Praproče, 24.7.1990, lcdVFu; Šared, Montekalvo, 6.–8.1986, lAAv cdSBr; Zanigrad, 16.6.2001, lAKa cCCS dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Gorica, številne, lcdESc (4, 10); ibidem, lcdABi; ibidem, lcdJPe & cAGs; Podgrad pri Vremah, 16.7.1994, 16.7.1994, lcdEBo; Sežana, okol., lMUr cdSPo; Trnovo (10); ibidem, lcGKr. Notranjsko: Nanos, lcdACo; Vipava, 18.5.1900, 18.5.1910, ldcMHa & cMZd. Dolenjsko: Dolenjske Toplice, cdJSd; Grič (= Krško), 20.6.1912, lcdAGs (11); Novo Mesto, lAGs (11); ibidem, 1922, lcdJSd; Radeče, 1967, imago na deblu breskve, lcdJTi (7); ibidem, 7.1902, lcMHa dBDr; ibidem, 29.6.1920, lcdAGs; ibidem, 7.1964, ldJTi cBFG; Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 8.1900, lcdMHa & cMZd. Štajersko: Celje, precej pogostna, lLtg (2, 9); Gor. Radgona, okol. (3); Hrastnik, 21.8.1995, lAKa cCCS dSBr; Lenart v Slovenskih goricah, ni redka, lcdJNS (2, 9); Podčetrtek, 18.6.1936, lcdEJa. ^> Turansko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena od zahodne Francije do Poljske, Belorusije, Ukrajine in južnega Urala; pogostna je na Apeninskem in Balkanskem polotoku, na Pirenejskem polotoku pa redkejša. V Aziji je ugotovljena v severni Turčiji, Zakavkazju in severnem Iranu. Živi v toplejših predelih Slovenije in je precej redka. Številčnost in gostota populacij upadata, le v Istri sta stabilni. Stenotop. Kolinska in redkeje submon-tanska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Turanic-European species. In Europe distributed from western France to Poland, Belarus, Ukraine and the south Ural Mts; com-mon in the Apennines and the Balkans, rarer in the Pyrenees. In Asia found in northern Turkey, Transcaucasus and northern Iran. It inhabits warmer parts of Slovenia, but is fairly rare. Abundance and population density in decline, still stable only in Istria. Stenotope. Colline and (more rarely) submontane thermophilous species. Polyphagous 231 Prelom novi 02.indd 231 # 17.2.2006 14:02:36 SCOPOLIA 58 - 2006 # Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Ulmus, Crataegus, Amyg-dalus, Prunus, Persica, Armeniaca, Robinia in Paliurus. Ličinke se razvijajo večinoma v 2–3 cm debelih mrtvih vejah. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo predvsem na cvetovih kobul-nic in drugih rastlin: Spartium, Sarothamnus, Allium itd. in deciduous trees: Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Ul-mus, Crataegus, Amygdalus, Prunus, Persica, Armeniaca, Robinia in Paliurus. Larvae deve-loping mostly in 2–3 cm thick dead branches. Generation period lasts for 2 or 3 years. Imagoes active during the day, when frequenting main-ly blossoms of umbellate and other plants: Spartium, Sarothamnus, Allium, etc. # 050.02. Purpuricenus globulicollis MulSant, 1839 Literatura / References: Müller, 1949: 156 (1); Mikšić, 1963: 122 (2); Mikšić, 1971: 38 (3); Mikšić & GeorGijević, 1973: 120 (P. (P.) globulicollis)(4); SaMa: 1988: 94 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 4); Slovenija (6). Istra: Kozina, 11.7.1984, lTrs cMKf dSSt. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi. Notranjsko: Kovk, lcdABi (1, 5). ^> Južnoevropska vrsta. Razširjena je v jugovzhodni Franciji, Italiji (zelo redka na jugu in severovzhodu države), Sloveniji, na Balkanu od jugozahodne Hrvaške do Grčije, Bolgarije in Romunije; iz Slovaške so znane samo stare najdbe. V Sloveniji sta znani dve stari najdbi in ena novejša (leg. Trasischer, 1984), ki kaže na to, da ta vrsta pri nas še ni izumrla. Stenotop. Kolinska in submontanska ter-mofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v lesu listavcev: Quercus pubescens, Prunus, Crataegus in Acer. Njihov razvoj je slabo raziskan. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih. Southern European species. Distributed in southeastern France, Italy (very rare in the south and northeast of the country), Slovenia, in the Balkans from southwestern Croatia to Greece, Bulgaria and Romania; from Slovakia, only old finds are known. In Slovenia, two old and one more recent (leg. Trasischer, 1984) records are at hand, indicating that the species has not yet become extinct here. Stenotope. Colline and submontane thermophilous species. Larvae developing in deciduous trees: Quercus pubescens, Prunus, Crataegus and Acer. Their development, ho-wever, is poorly researched. Imagoes active in daytime, when frequenting various blossoms. 232 Prelom novi 02.indd 232 # 17.2.2006 14:02:36 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 050.03. Purpuricenus budensis (Goeze, 1783) Literatura / References: Mikšić, 1963: 121 (1); Mikšić, 1971: 37 (2); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (3). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina, obalno območje (1, 2) – napaka: najdišča, na katera se opira Mikšić (po Müllerju, 1949: 152: San Giovanni al Timavo, Monfalcone, Duino, Savudrija idr.), so v Italiji in v hrvaški Istri. Slovenija (3). / Giulia region, coastal area (1, 2) – error: the sites referred to by Mikšić (after Müller, 1949: 152: San Giovanni al Timavo, Monfalcone, Duino, Savudrija, etc.) are located in Italy and Croatian Istria. Slovenia (3). Primorsko: Gorica, lcdJPe. Ker gre za podatek z začetka 20. stoletja, je možno, da je bila ujeta na ozemlju današnje Slovenije. / Gorica, lcdJPe. As the data originates from the early 20th century, it is possible that the specimen was caught in the territory of the present-day Slovenia. # Južnoevropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v Španiji, ob mediteranski obali Francije, v severovzhodni Italiji (Furlanija), Madžarski in Slovaški; številnejša je na Balkanskem polotoku, v južni Ukrajini in južnem delu evropske Rusije. V Aziji živi v Turčiji, Zakavkazju, na Kavkazu in na Bližnjem vzhodu. Večina najdišč, naštetih v literaturi, leži na italijanski in hrvaški strani v neposredni bližini slovenske meje. Za 3 primerke te vrste iz Peyerjeve zbirke, ujete pred 1. svetovno vojno v Gorici, ni mogoče ugotoviti, ali so bili najdeni na italijanski ali slovenski strani sedanje meje. V zadnjem času (E. Bognolo, 2001) je bila v velikem številu opažena v kraju Medeazza, 100 m oddaljenem od slovenske meje. Čeprav za to vrsto ni nobenega zanesljivega podatka s slovenskega ozemlja, jo lahko zaradi številnih najdb ob državni meji štejemo tudi za pripadnika naše favne. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Quercus, Fagus, Salix, Ulmus, Prunus, Cercis, Pistacia in Paliurus. Ličinke se razvijajo v tankih odmrlih vejah. Imagi se podnevi zadržujejo na cvetovih ko-bulnic in nekaterih osatov. Southern European-Mediterranean species. Distributed in Spain, along the Mediterranean coast of France, in northeastern Italy (Friuli), Hungary and Slovakia; more common in the Balkans, south Ukraine and southern part of European Russia. In Asia, it occurs in Turkey, Transcaucasus and Near East. Most of the sites stated in literature lie on the Italian and Croatian sides in immediate vicinity of the Slovenian boundary. For 3 specimens from Peyer’s collec-tion (caught prior to World War I in Gorica), it cannot be established whether they were caught on the Italian or Slovenian side of the present boundary. Recently (E. Bognolo, 2001), it was noted in fairly high numbers at Medeazza some 100 m from the Slovenian border. Although we have no reliable data on this species from Slovenian territory, we may say that owing to the numerous recoveries along the state boun-dary it can be considered part of the Slovenian fauna as well. Stenotope. Colline thermophilous speci-es. Polyphagous in deciduous trees: Quercus, Fagus, Salix, Ulmus, Prunus, Cercis, Pistacia and Paliurus. Larvae developing in thin dead branches. Imagoes active in daytime, when frequenting blossoms of umbellate plants and certain thistles. ^> 233 Prelom novi 02.indd 233 # 17.2.2006 14:02:37 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 050.04. Purpuricenus dalmatinus SturM, 1843 Literatura / References: Müller, 1949: 157 (1); Mikšić, 1963: 121 (2); Mikšić, 1971: 37 (3); Mikšić & GeorGijević, 1973: 117 (P. ( P. ) dalmatinus)(4); SaMa, 1988:94 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2); Slovenija (6). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi. Notranjsko: Nanos (2, 4)(pod to navedbo je mišljena Vipava oziroma Vipavska dolina, ki leži ob vznožju Nanosa); Šturje, na hrastu, lABi (1, 5); Vipava, 16.5.1854, na hrastu (omenjena v pismu F. Schmidta, poslanemu G. Mayrju na Dunaj)(1); ibidem, 20.5.1854, lcdFSc vSBr (verjetno gre za isti primerek, ki ga omenja navedeno pismo, čeprav gre pri dnevu ulova za 4 dni razlike); ibidem, 1.4.1900, ldAGs cBDr; ibidem, 1900, lcdAGs vGMu (1); Vipavska dolina (2, 4, 5)(pod to navedbo sta mišljeni najdišči Ajdovščina in Vipava). / Nanos (2, 4)(meant here is the town of Vipava or the Vipava valley, which is situated at the foot of Mt Nanos); Šturje, in Oak, lABi (1, 5); Vipava, 16 May 1854, in Oak (mentioned in the letter written by F. Schmidt and sent to G. Mayer in Vienna)(1); ibid, 20 May1854, lcdFSc vSBr (here we are probably dealing with the same specimen as referred to in the stated letter, although the date of recovery differs by 4 days); ibid, 1 Apr 1900, ldAGs cBDr; ibid, 1900, lcdAGs vGMu (1); Vipava valley (2, 4, 5)(meant here are the Ajdovščina and Vipava sites). Južnoevropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je od jugozahodne Slovenije (samo stare najdbe) do Egejskega morja in v vzhodnem Sredozemlju. Vse najdbe z ozemlja sedanje Slovenije so omejene na Vipavsko dolino in so stare več kot 100 let; zato je zelo verjetno, da je ta lepa vrsta pri nas že izumrla. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Bio-nomija je slabo poznana. Ličinke živijo v tankih odmrlih vejah (včasih s premerom samo 1 cm) hrasta, zlasti črnega hrasta (Quercus ilex) in sadnega drevja (Prunus idr.). Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih. Southern European-Mediterranean spe-cies. Distributed from southwestern Slovenia (old finds only) to the Aegean Sea and in the eastern Mediterranean. All the recoveries from the territory of the present-day Slovenia are re-stricted to the Vipava valley and are more than a century old; it is most probable, therefore, that this attractive species has already disappeared from our country. Stenotope. Colline thermophilous species. Its bionomy is poorly known. Larvae live in thin dead branches (sometimes with diameter of only 1 cm) of Oak, especially Holm Oak (Quercus ilex) and fruit trees (Prunus etc.). Imagoes active during the day, when frequen-ting blossoms. ^> 234 Prelom novi 02.indd 234 # 17.2.2006 14:02:37 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 051.00. PENICHROA StephenS, 1839 051.01. Penichroa fasciata (StephenS, 1831) Literatura / References: SchreiBer, 1872: 224 (in Müller, 1949)(1); SchreiBer, 1885: 270 (in Müller, 1949)(2); Müller, 1949: 105, 106 (3); Mikšić, 1963: 96 (4); Mikšić, 1971: 23 (5); Mikšić & GeorGijević, 1973: 32 (6); SaMa, 1988: 72 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 18 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (6); Slovenija (8). Primorsko: Gorica (pripeljana z lesom / brought here with timber and firewood) (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7). # Turansko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej južni Evropi od Portugalske in Francije do Bolgarije in Grčije, na večini večjih mediteranskih otokov, v severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Mali Aziji, severnem Iranu, Azerbajdžanu in na Kavkazu. V Sloveniji sta bila skupno ujeta samo dva primerka v Gorici (1, 2), ki sta bila sem pripeljana z lesom oziroma drvmi. V tem času se je Gorica preskrbovala z lesom predvsem iz Trnovskega gozda in je verjetno tu pravo najdišče. Stenotop. Kolinska vrsta. Ekstremni po-lifag predvsem na listavcih: Quercus, Ficus, Morus, Prunus, Cytisus, Cercis, Glycyrrhiza, Pistacia idr., prav tako tudi na cipresah: Thuja in iglavcih: Pinus. Ličinke se razvijajo v mrtvih in suhih vejah, koreninah in tudi v debelem lubju. Imagi so aktivni ponoči. Turanic-Mediterranean species. Distributed across the entire southern Europe from Portugal and France to Bulgaria and Greece, on the majo-rity of larger Mediterranean islands, in northern Africa, Near East, Asia Minor, northern Iran, Azerbaijan, and the Caucasus. In Slovenia, only 2 specimens have been caught so far, i.e. in Gorica, to where they were brought with timber and firewood. At that time, Gorica was supplied with wood from Trnovo Forest, which means that the latter is in fact the original locality of these two specimens. Stenotope. Colline species. Extreme polyphagous mainly in deciduous trees: Quercus, Ficus, Morus, Prunus, Cytisus, Cer-cis, Glycyrrhiza, Pistacia, etc., as well as on Cypresses (Thuja) and coniferous trees (Pinus). Larvae developing in dead and dry branches, roots and thick bark. Imagoes active at night. ^> 052.00. GRACILIA Serville, 1843 052.01. Gracilia minuta (faBriciuS, 1781) Literatura / References: BrancSik, 1871: 98 (Gracilia pygmaea)(1); Müller, 1949: 105 (2); Mikšić, 1963: 97 (3); Mikšić, 1971: 23 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 31 (5); SaMa, 1988: 73 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 18 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (7); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Famlje, lcdGDr; Gorica, 21.6.1898, pogostna na vrbovem grmovju / common in Willow scrub, lcdESc (2, 6); ibidem, lcdABi. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (1). 235 Prelom novi 02.indd 235 # 17.2.2006 14:02:37 SCOPOLIA 58 - 2006 # # Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je predvsem v južni Evropi, v zahodni, srednji in vzhodni Evropi pa je prisotna le lokalno. V severno Evropo je večkrat zanesena s košarami in podobnimi predmeti, spletenimi iz vrbovih idr. vej. Poleg tega živi tudi na Kavkazu, v Mali Aziji, severni Afriki, na Kanarskih otokih in Madeiri; v Severno Ameriko in Japonsko je zanesena. V Sloveniji se redko pojavlja in so znane predvsem stare najdbe iz 19. stoletja iz toplih predelov Primorske in Štajerske. Iz druge polovice 20. stoletja je znana ena sama najdba (Famlje pri Škocjanu, leg. G. Drioli). Stenotop. Kolinska, pretežno sinantropna vrsta. Polifag na listavcih: Betula, Corylus, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Ulmus, Rubus, Malus, Prunus, Crataegus, Rosa, Acer, Aesculus, Euonymus, Rhamnus in iglavcih: Pinus, Cedrus. Ličinke se razvijajo predvsem v tankih suhih vejah. V naravnem okolju je večinoma redka, med tem ko se v hišah, skladiščih in gospodarskih poslopjih lahko pojavi v velikem številu. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Ličinke lahko povzročijo precejšno škodo, zlasti če v skladiščih napadejo iz vrbovih vej spletene košare in podobne izdelke. European-Mediterranean species. Distri-buted mainly in southern Europe, whereas in western, central and eastern Europe it occurs only locally. To northern Europe often brou-ght with baskets and similar products made of Willow or similar twigs. The species is also an inhabitant of the Caucasus, Asia Minor, northern Africa, Canary Islands and Madeira, and an invasive species in North America and Japan. In Slovenia rather rare, which is the re-ason why mainly old (19th century) finds from the warm parts of Primorska and Štajerska are known. From the second part of the 20th century, data on a single specimen caught at Famlje near Škocjan (leg. G. Drioli) are at hand. Stenotope. Colline, predominantly synan-tropic species. Polyphagous in deciduous trees: Betula, Corylus, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Ulmus, Rubus, Malus, Prunus, Crataegus, Rosa, Acer, Aesculus, Euonymus, Rhamnus, and in coniferous trees: Pinus, Cedrus. Larvae developing largely in thin dry branches. In natural environment, the species is mostly rare, whereas in houses, warehouses and outbuildings it may occur in large numbers. Generation period lasts for a year or two. Imagoes active in daytime, when frequenting their foodplants. Larvae can cause much damage, especially if attacking baskets made of Willow twigs and similar products kept in warehouses. ^> 053.00. AXINOPALPIS Dejean, 1835 053.01. Axinopalpis gracilis (krynicki, 1832) a. A. g. gracilis (krynicki, 1832) Literatura / References: BrancSik, 1871: 98 (Axinopalpus gracilis)(1); horion, 1974: 84 (2); Mikšić, 1971: 23 (3); Mikšić & GeorGijević, 1973: 33 (4); althoff & DanilevSky, 1997: 18 (5). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (3, 4, 5). Dolenjsko: Kum, 20.7.1987, lcVFu vSBr. Štajersko: Gaberje, Gabrni Vrh, lLtg (1); Hrastje, Makole, 15.6.1991, lcdAVr; Kalobje, 27.6.1927, lVKoc dAGs; Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (1); Maribor (2); ibidem, 8.6.1923, cdAGs; ibidem, 8.1974, lcBDr dSSt; Police, luč, 10.6.2001, 25.6.2005, lcBDr dSBr; ibidem, 6.2003, lcdBDr. Koroško: Topla, 940 m, 20.6.2002, lcDKo dSBr. 236 Prelom novi 02.indd 236 # 17.2.2006 14:02:37 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vzhodnem delu srednje Evrope in na Balkanskem polotoku do Grčije, v Italiji je redka. V Aziji sega od Turčije in Kavkaza do severnega Irana. V Sloveniji je zelo redka, nekoliko pogostnejša je le na Štajerskem. Številčnost in gostota populacij sta verjetno stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska ter-mofilna vrsta. Polifag na listavcih: Quercus, Castanea, Juglans, Morus, Amygdalus, Prunus, Pyrus, Rubus, Rosa, Cydonia oblonga, Tilia, Pistacia, Acer in Paliurus. Ličinke se razvijajo v mrtvih vejah. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni v mraku in ponoči. Priložnostno se zadržujejo na cvetovih bezga, javorja idr. Turanic-European-Mediterranean species. Distributed in the eastern part of central Europe and in the Balkans down to Greece; rare in Italy. In Asia spreading from Turkey to the Caucasus and northern Iran. Very rare in Slovenia, slightly more common only in the Štajerska region. Population density and abundance probably stable. Stenotope. Colline to montane ther-mophilous species. Polyphagous in deciduous trees: Quercus, Castanea, Juglans, Morus, Amygdalus, Prunus, Pyrus, Rubus, Rosa, Cydonia oblonga, Tilia, Pistacia, Acer and Paliurus. Larvae develop in dead branches. Generation period lasts for at least 2 years. Imagoes active at dusk and night. Occasionally found on Elder, Maple, etc. blossoms. # 054.00. OBRIUM Dejean, 1821 054.01. Obrium brunneum (faBriciuS, 1792) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (1); rouBal, 1909: 230 (2); Müller, 1949: 106, 107 (3); Mikšić, 1963: 97 (4); Mikšić, 1971: 24 (O. (O.) brunneum)(5); Mikšić & GeorGijević, 1973: 35 (O. (O.) brunneum)(6); Drovenik, 1977: 78 (7); Drovenik, 1978: 122 (8); Drovenik, 1980: 104 (9); Drovenik, 1986: 89, 93 (10); SaMa, 1988: 86 (11); Drovenik, 1992: 159 (12); althoff & DanilevSky, 1997: 20 (13); Drovenik, 2002: 206 (14); Drovenik, 2002: 177 (15); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (16); Drovenik, 2004: 254 (17). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 6, 13); Kranjsko, lcdFSc vSBr; Istra: Slavnik, lcdUPo. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Avsa, 900 m, 21.6.2005, lcdMZd; Črniče, 25.6.1975, lcBDr dSBr; Krnica, Trnovski gozd, 27.6.1998, lcVFu; Otlica, 780 m, 23.6.2005, lcdMZd; Predmeja, lcdGDr; ibidem, 12.7.1974 lcBDr dSBr; Smrekova draga, 1240 m, 27.6.2002, lcd-GKa vSBr; Vrsno, 4.7.2001, lcdSBr; Trenta, 10.8.1977, lcBDr dSBr; Trnovski gozd, 21.6.1992, 19.6.1994, lcdEBo; Turški klanec, lcdGDr; ibidem, 27.6.1998, lcdMZd; Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt. Gorenjsko: Belca, 28.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Blegoš (9); Črna prst, lcIFe dSBr; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Dom v Kamniški Bistrici,16.7.1933, 30.6.1935, lcEPr; Gogalov Rovt, 10.7.1988, lcVFu; Golica – Planina, 26.6.1986, lcdSBr; Goričane, skladišče lesa, 21.5.1992, lGBa cCCS dSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 6.6.1979, lcdMZd & cVFu; Hrušica – Veliki vrh, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Kamnik, lcdJSs; Kamniška Bistrica, 23.6.1974, 2.7.1976, lcdBDr; ibidem, 7., 12.6.1981, 4.8.1984, lcVFu & cMZd; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; Kamniško sedlo, 1000 m, 237 ^> Prelom novi 02.indd 237 # 17.2.2006 14:02:37 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 15.7.1978, lcdBDr; Komna, 28.6.1993, lcdMZd; Korošica, potok, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Krvavec, 28.6.1920, lcJSd; Lubnik (7); ibidem, vrh, 2.7.1933, lcEPr; Pl. Talež, lcIFe dSBr; Pl. Vogar, 28.7.1987, lcdVFu; Plavški Rovt, 17.6.1969, lcdBDr; Podblica, 6.7.1985, lcdSBr; Pokljuka, 7.1908 (2, 4); Porezen, lcdGSp (3, 11); Ratitovec (8); ibidem, 22.7.1987, lcVFu; Savske jame, 10.7.1974, lcdBDr; Sopot, 18.6.1993, lcdBKo; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr (10); Soriška pl. (10); ibidem, 11.7.1991, lcVFu; Soteska, Bohinjska Bela, 7.7.1988, lcdVFu; Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, 1.6.1999, 6.6.2001, lcBDr dSBr (14); Škofja Loka, 8.7.1981, 6.1983, 7.1984, 25.6., 5.7.1985, 21.6.1988, lcdBKo; Štedel vrh, 9.7.1933, lcEPr; Topol pri Medvodah, 11.6.1989, lcVFu; Visoko pri Poljanah, 7.7.1978, lcdMZd & cVFu; Vrata, lcEPr; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zelenci, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcBDr dSBr (17); ibidem, 25.6.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 30.7.1980, lcdMZd; Žiri, 26.6.1992, lcdBKo. Notranjsko: Bloška Polica, 14.6.1992, lMBo cdEBo; Col, lcdGSp (3, 11); Gor. Ig, 13.6.1981, lcdMZd & lcVFu; ibidem, 12.6.1986, lcdVFu; Krim, 800 m, 14.6.2002, lcdSBr; Leskova Dolina, 29.6.1996, lcBDr dSSt; Mašun, 4.7.1985, lcdSBr; Postojna, lcdGDr; Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Snežnik, lAGd (3, 4, 11); Zadlog, 5.7.1984, lcdSBr; Zadnji kraj, 15.6.1973, 18.6.1989, lcdBDr (15); ibidem, 1.7.1982, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 15.6.1979, 15.6.1996, 15.6.1997, 10.6.2000, 15.6.2001, lcdMZd; Šiška, 20.6.1984, lcdSBr; Zavrh pod Šmarno goro, 12.6.2002, lAPi & BDr cBDr dSBr. Dolenjsko: Brinova Gora, 8.5.2002, lcdSBr; Draga, Ig, 26. in 29. 6., 1. in 11.7.1976, lcdSBr; ibidem, 4.7.1998, lcVFu; Dragarji 25.7.1996, lcBDr dSBr; Kremenica, Hrib, 30.5.1976, lcdSBr; Kurešček, 15.6.1990, lcVFu; Mirna, 6.1986, lcBDr dSBr; Mokrec, 9. in 20.7.1980, lcdSBr; Sp. Log – Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Stružnica, 24.5.2001, 11.6.2002, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (12); Škrilje, 28.6.1981, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (12). Štajersko: Dobrna – Paški Kozjak, 26.6.1990, lcdSBr; Jezerce, 500m, 29.6.2004, lcGKa dSBr; Kolonija, 7., 8.7.1995, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (16); Lamprehtov potok, lcdJPe; Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Logarska dolina, 25.6.1988, lcdAVr; Luče, 23.6.1988, lcBDr dSBr; Mrzlica, 9.7.1991, lcVFu; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Podčetrtek, 23.6.1929, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Police 12.5.2001, lcBDr dSBr; Ponikva pri Žalcu, 12.6.1974, lcBDr dSBr; Preval, Trbovlje, 27.6.1989, lcdSBr; Raduha, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Raduha, Log, 27.6.1997, lcBDr dSBr; Robanov kot, 21.7.1974, 27.5.1998, lcdBDr; Strmec, Luče, lcdSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSSt; ibidem, 3.8.1997, lcBDr dSBr; Trate, lcdBDr; Uršlja gora, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Velinšek, Veluja peč, 12.5.1974, lTNo cBDr dSBr; Zavratnik, 6.7.1995, 4.6.1996, lcBDr dSBr. Koroško: Dravograd, 25.6.1975, lcBDr dSBr; Šentvid, Črna na Koroškem, 28.6.1989, lcdSBr; Topla, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Zg. Jezersko, 12.7.1984, lcdSBr. ^> Turansko-evropsko sredozemska vrsta. Pogostna je od atlantske obale in Pirenejev do Baltiških držav, Romunije in Bosne, poleg tega je bila ugotovljena tudi v južni Angliji, južni Švedski, Kareliji, južni Italiji in južni Grčiji. V Aziji je razširjena od severne Turčije in Kavkaza do severnega Irana. V gričevnatem Turanic-European species. Common from the Atlantic coast and the Pyrenees to the Baltic states, Romania and Bosnia; also con-firmed in southern England, southern Sweden, Karelia, southern Italy, and southern Greece. In Asia distributed from northern Turkey and the Caucasus to northern Iran. In Slovenia, the species is very common in mountainous coun- 238 Prelom novi 02.indd 238 # 17.2.2006 14:02:37 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae in gorskem svetu Slovenije je zelo pogostna, na primorskem krasu je redka, manjka pa v velikih ravninah. Številčnost in gostota populacij verjetno naraščata. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Oligofag na iglavcih: Picea, Pinus, Abies in Larix. Ličinke se razvijajo pod tankim lubjem v mrtvih vejah in tankih deblih. Njihov razvoj traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih zeli in grmovnic: Spiraea, Viburnum, Apiaceae, v Sloveniji v velikem številu na kresničevju. try, rare in the karst, and absent on large plains. Population density and abundance probably on the increase. Stenotope. Colline and high montane silvicole species. Oligophagous in coniferous trees: Pinus, Abies and Larix. Larvae develo-ping under thin bark in dead branches and thin trunks, their development lasting for a year. Imagoes active in daytime, when frequen-ting the blossoms of herbs and bush plants: Spiraea, Viburnum, Apiaceae. In Slovenia, the species occurs in great numbers in Goatsbeard clumps. # 054.02. Obrium cantharinum (linnaeuS, 1767) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Kranjsko, primerek izgubljen, ohranjena samo etiketa / Carniola, the specimen lost, with only its label preserved, lcdFSc vSBr. Dolenjsko: Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 4.8.1939, lIHa cdAGs. Azijsko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena podobno kot O. brunneum, le da na Švedskem sega više proti severu, živi tudi na južnem Finskem in v Bolgariji, manjka pa na Pirenejih. V Aziji je vrsta prisotna na Kavkazu, v Sibiriji, Armeniji in Mongoliji. Iz Slovenije je znano eno samo najdišče iz prve polovice preteklega stoletja. Stenotop. Kolinska, predvsem silvikolna vrsta. Polifag zlasti na trepetliki in drugih listavcih: Quercus, Populus, Salix, Prunus domestica, Rosa in Fraxinus. Ličinke se razvijajo najprej v suhem lubju, potem pod njim, večinoma 15–30 cm debelih vej in debel. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah ter na cvetovih zeli in grmovnic: Umbelliferae, Spiraea, Sorbus aucuparia idr. Asian-European species. In Europe dis-tributed similarly as O. brunneum, except that it spreads further to the north in Sweden. Also occurring in southern Finland and Bulgaria, absent in the Pyrenees. In Asia present in the Caucasus, Siberia, Armenia and Mongolia. A single locality known in Slovenia, i.e. Carniola from the first half of the 20th century. Stenotope. Colline, mainly silvicole speci-es. Polyphagous in Poplar and other deciduous trees: Quercus, Populus, Salix, Prunus dome-stica, Rosa and Fraxinus. Larvae developing initially in dry bark, eventually under the bark of mostly 15 to 30 cm thick branches and trunks. Generation period lasts for a year or two. Imagoes active during the day, keeping close to their foodplants and on blossoms of herbs and bush plants: Umbelliferae, Spiraea, Sorbus aucuparia, etc. ^> 239 Prelom novi 02.indd 239 # 17.2.2006 14:02:37 # SCOPOLIA 58 - 2006 055.00. STENHOMALUS white, 1855 A. OBRIOPSIS Müller, 1948 055.01. Stenhomalus (Obriopsis) bicolor (kraatz, 1862) Literatura / References: Müller, 1949: 107 (Obriopsis bicolor)(1); DeMelt & SchurMann, 1964: 32/92 (Obrium bicolor)(2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Istra: Belvedere, 25.5.2005, lcdMZd; Lucan, 30 m, 2.5.2002, lAKa cCCS dBr; Portorož, 1.5.1904, na cvetočem glogu, lcdGMu (1, 2). Primorsko: Replje, 17. in 29.5.1988, lRJe cdSBr. Gorenjsko: Mošnje, 500 m, 4.6.1893, ldMik cAGs. Dolenjsko: Kum, 20.6.1933, 23.5.1948, lcdAGs; Vel. Lašče, 21.5.1920, lcdAGs. Štajersko: Kalobje, 8.7.1932, lVKo cdAGs; Pohorje lJPe cdAGs. # Južnoevropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v srednji in južni Evropi od Avstrije, Madžarske in Slovaške do Sicilije (manjka v severni in srednji Italiji), Peloponeza in Bolgarije. V Aziji je ugotovljena v Turčiji, Siriji, Izraelu in na Cipru. Iz večjega dela Slovenije so znane le redke stare najdbe, v zadnjem času pa je bila ujeta samo v jugozahodnem delu države. Za ugotavljanje številčnosti in gostote populacij je zbranega premalo gradiva, verjetno pa v severni in vzhodni Sloveniji upadata. Stenotop. Kolinska in submontanska sil-vikolna vrsta. Polifag na listavcih Quercus, Juglans, Ficus, Morus, Crataegus, Euonymus europaea in Rhamnus. Ličinke se razvijajo v odmrlih vejah. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih gloga in še nekaterih grmovnic: Cornus in Philadelphus. Southern European-Mediterranean species. Distributed in central and southern Europe from Austria, Hungary and Slovakia to Sicily (absent in northern and central Italy), Peloponnesus and Bulgaria. In Asia recorded in Turkey, Syria, Israel and Cyprus. Only some rare old finds known from the greater part of Slovenia; lately caught only in the southwestern part of the country. There is not sufficient material at hand to establish the species’ population density and abundance, although it appears that it is in decline in northern and eastern Slovenia. Stenotope. Colline and submontane silvi-cole species. Polyphagous in deciduous trees: Quercus, Juglans, Ficus, Morus, Crataegus, Euonymus europaea and Rhamnus. Larvae develop in dead branches. Imagoes active during daytime, frequenting blossoms of Hawthorn and some other bush plants: Cornus and Philadelphus. ^> 056.00. NATHRIUS BretheS, 1916 056.01. Nathrius brevipennis (MulSant, 1839) Literatura / References: Müller, 1949: 107, 108 (Leptidea brevipennis)(1); Mikšić, 1963: 98 (2); DeMelt & SchurMann, 1964: 32/92 (N. (Leptidea) brevipennis)(3); Mikšić, 1971: 24 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 37 (5); SaMa, 1988: 75 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 18 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 4, 5); Slovenija (7). 240 Prelom novi 02.indd 240 # 17.2.2006 14:02:38 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Istra: Portorož (3). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (1, 6), Gorica, na vrbovem grmovju, lcdESc (1, 6); ibidem, lcdABi; Vipavska dolina (6). # Subkozmopolitska vrsta. Verjetno je bila avtohtona v zahodnem Sredozemlju in se je odtod naselila v mnoge države in je zdaj subkozmopolitska vrsta. Razširjena je skoraj po vsej Evropi, od Male Azije in Kavkaza do Izraela in severnega Irana, na Cipru, v severni Afriki in zanesena na Kitajsko ter v Severno in Južno Ameriko. Vse starejše najdbe iz Slovenije izvirajo iz Gorice in Vipavske doline. Primerki so bili zbrani proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Najdišče Portorož (3) časovno ni dokumentirano. Stenotop. Kolinska sinantropna vrsta. Ekstremni polifag predvsem na listavcih: Alnus, Corylus, Ostrya, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Morus, Celtis, Ulmus, Cotoneaster, Amygdalus, Rosa, Robinia, Pistacia, Cornus, Fraxinus, iglavcev: Pinus, Cedrus in cipres: Cupressus. hoffMann (in Müller, 1949) je poročal o infestaciji koruze. Ličinke se normalno razvijajo najprej pod lubjem, pozneje globje v lesu tankih vej. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Subcosmopolitan species. It was probably indigenous in the western Mediterranean, then migrated to several countries and is currently a subcosmopolitan species. Distributed almost across the entire Europe, from Asia Minor and the Caucasus to Israel and northern Iran, on Cyprus, in northern Africa; introduced to China and North and South America. All the older finds from Slovenia originate from Gorica and the Vipava valley. The specimens were collec-ted towards the end of the 19th and in early 20th centuries. The Portorož locality (3) not documented in terms of date of the find. Stenotope. Colline synantropic species. Extreme polyphagous largely in deciduous trees (Alnus, Corylus, Ostrya, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Morus, Celtis, Ulmus, Cotoneaster, Amygdalus, Rosa, Robinia, Pistacia, Cornus, Fraxinus), coniferous trees (Pinus, Cedrus), and Cypresses (Cupressus). hoffMann (and Müller, 1949) reported on infestation of maize. Larvae normally develop initially under bark, eventually deeper in wood of thin branches. Generation period lasts for 2 years. Imagoes active in daytime, dwelling on their foodplants. ^> 057.00. MOLORCHUS faBriciuS, 1792 057.01. Molorchus minor (linnaeuS, 1758) a. M. m. minor (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 56 (Necydalis Minor)(1); SieGel, 1866: 98 (Necydalis minor)(2); Müller, 1949: 111 (Caenoptera minor)(3); Mikšić, 1963: 101 (M. (Chaenoptera) minor)(4); Mikšić, 1971: 25 (M. (Caenoptera) minor)(5); Drovenik, 1977: 78 (6); Drovenik, 1986: 89, 90 (7); SaMa, 1988: 76 (8); Drovenik, 1992: 158 (9); althoff & DanilevSky, 1997: 19 (10); Drovenik, 1998: 92 (11); Drovenik, 2002: 206 (12); Drovenik, 2002: 177 (13); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (14); Drovenik, 2004: 254 (15). 241 Prelom novi 02.indd 241 # 17.2.2006 14:02:38 # SCOPOLIA 58 - 2006 Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (4); Julijske Alpe (4); Slovenija (5, 10); Kranjsko (M. dimidiatus, Necydalis minor), lcdFSc vSBr. Istra: Ostrožno Brdo, lcdEBo. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Avsa, 900 m, 21.6.2005, lcdMZd; Dobrovo, 15.5.1985, lcVFu; Lepena, 28.5.1992, lcSPo dSBr; Lokev, 21.5.1913, lcJSd (3, 8); Lokve, 10.6.1978, lcVFu; Mala Lazna, 23.6.2005, lcdMZd; Nemci, 10.6.1978, lcVFu; Otlica, 780 m, 23.6.2005, lcdMZd; Predmeja, 12.7.1974, lcBDr dSBr; Sinji vrh, 26., 29.6.1995, lcdŽVr; Smrekova draga, 14.7.1992, lRJe cdSBr; Trnovski gozd, lcdJSs (3, 8); ibidem, lcdJSs; ibidem, 21.5.1989, lMBo cdEBo; Turški klanec, 27.6.1998, lcdMZd. Gorenjsko: Dob, 23.5.1974, lcBDr dSBr; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Domžale, 7.5.1995, lZMa cdAVr; Domžale, Šumberk, 28.5.1987, lcdŽVr; Gogalov Rovt, 10.7.1988, lcVFu; Golica – Planina, 26.6.1986, lcdSBr; Goričane, skladišče lesa,, 23.5.1991, lGBa cCCS dSBr; Grad Kamen, 15.5.1983, lcdSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 9.6.1978, lcdMZd; ibidem, 15.6.1980, lcVFu; Hrušica – Veliki vrh, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Javornik, Jesenice, lcdJSs; Javorniški Rovt, 2.6.1979, lcVFu; Jelendol, 28.6.1984, lcdSBr; Kamnik, 5.1983, lcBDr dSBr; Kamniška Bistrica, 8.6.1913, lcJSd; ibidem, 24.6.1974, lcdBDr; ibidem, 15.6.1976, lcdMZd; ibidem, 7., 11.6.1981, lcVFu; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; Kamniško sedlo, 1000 m, 15.7.1978, lcdBDr; Kokra – Srednji vrh, 2.6.1935, lEPr (4); Količevo, 3.6.1978, lcBDr dSBr; Komna, 14.–18.7.1933, lcJSd; Korošica, potok (11); ibidem, 30.6.1982, 20.6.2005, lcdSBr; Kranjska Gora, 26.7.1980, lcVFu; ibidem, 31.5.1887, ldMik cAGs; Kropa, Radovljica, 6.7.1985, lcdSBr; Lom pod Storžičem – Tržič, 23.6.1982, lcVFu; Lubnik (6); ibidem, 14.6.1987, 4.6.1988, lcdBKo; Menina pl., 1.7.1988, lcBDr dSBr; Mrzli Studenec, 2.7.1967, lcdBDr; Planica, 10.6.1935, lcJSd; Pl. Talež, lcdIFe; Porezen, lcdGSp (3, 8); Prtovč – Ratitovec, 10.6.1979, lcVFu; Martuljek, Martuljkovi slapovi, 26.6.1976, lcVFu; Ratitovec, 29.6.1986, lcdBKo; Rečica, skladišče lesa, 4.5.1993, lGBa cCCS dSBr; Ribčev Laz, 28.7.1925, 20., 25.5., 5., 10.6.1934, lcdMHa; Savske jame, 10.7.1974, lcdB-Dr; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr (7); Soriška pl. (7); ibidem, 11.7.1991, lcVFu; Sorško polje, 4.6.1934, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, lcBDr dSBr (12); Stranje, 16.5.1948, lcdSBr; Škofja Loka, 5.1984, 5.7.1985, 6.1987, 20.7.1988, 5.1991, lcdBKo; Topol pri Medvodah, 11.6.1989, lcVFu; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zelenci, 17.6.2003, lJGr cdSBr; Zg. Radovna, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1954, lcdBDr (15); ibidem, 1956, 25.6.1977, lcdBDr; Železniki, 14.6.1975, lcdBKo; ibidem, 23.6.1984, lcdSSt; Žiri, 26.6.1992, lcdBKo. Notranjsko: Borovec pri Kočevski Reki, 700 m, 10.6.2004, lcdSBr; Gor. Ig, 13.6.1981, 12.6.1986, lcVFu; Grad Snežnik, lRSi, (3); Javorniki (13); Koren, Stara Vrhnika, 10.6.1991, lcdŽVr; Koritnice, 15.5.2005, lcSPo dSBr; Krim, 800 m, 14.6.2002, lcdSBr; Medvedje Brdo, 19.7.1984, lcdSBr; Snežnik (8); Strmica, lcdEBo; Sviščaki, 21.7.1982, lcdSBr; Vrhnika, 23.5.1937, lcdAGs; Vrzdenec, 24.5.1981, lcdMZd; Zadlog, 5.7.1984, lcdSBr; Zadnji kraj, 1.7.1982, lcdSBr; ibidem, 18.6.1989, lcBDr dSBr (13). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 15.5.1983, lcdMZd; ibidem, 15.6.1986, 10.6.1987, ldMZd cVFu; Črnuče, 4.5.1947, lcdSBr; Dobrova, 30.5.1977, 18.5.1981, lcdMZd; Dobrunje, 11.5.1992, lcVFu; Golovec, 5.1899, lcMHa dBDr; Ljubljana, 23.3., 5.4.1913, 5.6.1926, 25.4.1934, lcJSd; ibidem, 20.4.1930, lcMHa dBDr; ibidem, 12.5.1931, lcdAGs; ibidem, 8.5.1946, lcdSBr; ibidem, 29.4.1975, 17.5.1976, lcdBKo. Dolenjsko: Brinova Gora, 8.5.2002, lcdSBr; Draga, Ig, 27.6.1976, 30.6.1979, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 3.5.1977, 4.5.1984, lcdSBr; Kurešček, 5.6.1983, 15.6.1990, lcVFu; Mokrec, 242 Prelom novi 02.indd 242 # 17.2.2006 14:02:38 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 25.5.1924, lcJSd; ibidem, 20.6., 9. in 20.7.1980, lcdSBr; Novo Mesto, 13.5.1932, lcdAGs; Prečna, 14.5.1932, lcdAGs; Stružnica, 11.6.2002, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (9). Bela krajina: Gor. Paka, 29.4.1983, lcVFu; Miliči, 26.7.1994, oBDr. Štajersko: Hrastnik, 14.4.1994, 12.10.1996, lAKa cCCS dSBr; Kal, Golte, 3.7.2002, 21.7.2004, lcdMZd; Kalobje, 10.5.1927, lcdVKo; ibidem, 22.5., 5., 15.6.2004, lcGKa dSBr; Kolonija, 8.7.1995, 9.6.2001, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (14); Logarska dolina, 25.6.1988, lcdSSt; ibidem, 26.6.1988, lcdŽVr; Mrzlica, 9.7.1991, lcVFu; Okrešelj, 1.7.1992, lcVFu; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podveža, 3.6.1994, lcBDr dSSt; Pohorje, lcdJPe; Police, 3.5.2003, lcdBDr; Polzela, 15.5.1985, lŽPr cBIS dBDr; Raduha, 14.6.2002, lMBo cdEBo; ibidem, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Sevnica, 6.5.1923, lcdWng (4); Smrekovec, 23.6.2002, lcdMZd; Solčava, lcdIFe; Trate, lcdBDr; Uršlja gora (Plešivec), 25.7.1992, lcdBDr; Zavratnik, luč, 6.6.2003, lcdBDr. Koroško: Črneče, 20.5.1993, lcdSBr; Šentvid, Črna na Koroškem, 28.6.1989, lcdSBr; Topla, 26.6.1975, lcBDr dSBr; Zg. Jezersko, 12.7.1984, lcdSBr; ibidem, 7.1987, lcdBKo. Prekmurje: Banuta, 16.5.1925, lcdAGs; Mačkovci, 15.5.1975, lcBDr dSBr. # Palearktična vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v vsej Evropi, manjka le na Irskem in na sredozemskih otokih, precej redka pa je na Pirenejskem in Apeninskem polotoku; v Aziji živi v Sibiriji, Mongoliji, Koreji, severni Kitajski, Turčiji, Iranu in na Kavkazu ter lokalno v severni Afriki. Na Japonskem jo nadomešča M. m. ikedai takakuwa, 1984. V Sloveniji je zelo pogostna, v Istri in na južnem Primorskem pa se pojavlja le izjemoma. Številčnost in gostota populacij verjetno naraščata. Evritop. Planarna, kolinska do visokomon-tanska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v mrtvih vejah, tankih deblih in izpostavljenih koreninah iglavcev: Abies, Picea, Pinus in Larix, izjemoma tudi ciprese in breze. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se na cvetovih grmovnic in zeli (Rubus, Crataegus, Sorbus aucuparia, Aruncus, Umbelliferae idr.) hranijo s pelodom. Palaearctic species. Nominate subspecies distributed in the entire Europe, absent only in Ireland and on Mediterranean islands; fairly rare in the Pyrenees and Apennines. In Asia, it occurs in Siberia, Mongolia, Korea, northern China, Turkey, Iran and the Caucasus, and merely locally in northern Africa. In Japan substituted by M. m. ikedai (takakuwa, 1984). Very common in Slovenia, except for Istria and southern Primorsko region, where it occurs only exceptionally. Its population density and abundance probably on the increase. Euritope. Planarian, colline to high montane silvicole species. Larvae develop in dead branches, thin trunks and exposed conifer roots (Abies, Picea, Pinus and Larix), exceptionally in Cypress and Birch roots. Generation period lasts for a year or two. Imagoes active in dayti-me, when feeding on pollen of bush plants and herbs (Rubus, Crataegus, Sorbus aucuparia, Aruncus, Umbelliferae, etc.). ^> 058.00. GLAPHYRA newMan, 1840 058.01. Glaphyra umbellatarum (SchreBer, 1759) Literatura / References: Scopoli, 1763: 57 (Necydalis Minima)(1); SieGel, 1866: 98 (Necydalis umbellatarum)(2); Müller, 1949: 112 (Caenoptera umbellatarum)(3); Mikšić, 1963: 101 (Molorchus (M.) umbellatarum (4); Mikšić, 1971: 26 (Molorchus (M.) umbellatarum)(5); Mikšić 243 Prelom novi 02.indd 243 # 17.2.2006 14:02:38 # SCOPOLIA 58 - 2006 # & GeorGijević, 1973: 47 (Molorchus (M.) umbellatarum) (6); Drovenik, 1977: 78 (Molorchus um-bellatarum)(7); SaMa, 1988: 76 (8); Drovenik, 1992: 158 (Molorchus umbellatarum)(9); althoff & DanilevSky, 1997: 19 (Molorchus u. umbellatarum)(10); Drovenik, 1998: 92 (Molorchus umbellatarum)(11); Drovenik, 2002: 206 (Molorchus umbellatarum)(12); Drovenik, 2004: 254 (Molorchus umbellatarum)(13). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem redka (2); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 6); Kranjsko (Necydalis umbellatarum), lcdFSc vSBr. Istra: Ocizla, 18.6.2004, lcdMZd; Osp, 15.6.1982, lcdMZd; Ostrožno Brdo, 20., 24., 25.6.1992, lMBo cdEBo; Petrinje, 18.6.2004, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Črniče, 25.6.1975, lcBDr dSSt; Divača, 14.6.1908, lCMa (3, 8); Globočak, 19.6.2001, lcBDr dSBr; Gorica, okol. (4); Gor. Trebuša, 17.6.1992, lcdSBr; Lipica, lcdESc (3, 8); Mala Lazna, 23.6.2005, lcdMZd; Naklo, lcdGDr; Rodik, 7.6.2001, lcdSBr; Tolmin, reka Tolminka, 21.7.1975, lcBDr dSSt; Tolminski Lom, 23.5.1993, lcdEMBo. Gorenjsko: Dolina reke Črne, lcdJSs; Dolžanova soteska, 28.6.1984, lcdSBr; Kamnik, lcdJSs; Kamniška Bistrica, 11.6.1981, lcVFu; Kopišča (11); Korošica, potok, 20.6.2005, lcdSBr; Ledine, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Lubnik (7); ibidem, 14.6.1987, lcdBKo; Nomenj, 4.6.1985, lcdSBr; Sopot, 18.6.1993, lcdBKo; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSBr; Soteska, reka Nevljica, 1.6.1999, 6.6.2001, lcBDr dSBr; (12); Škofja Loka, 20.6.1983, Zg. Tuhinj, 6.1954, lcBDr dSSt (13); ibidem, 27.6.1959, 25.6.1977, lcBDr dSSt; Žiri, 26.6.1992, lcdBKo. Notranjsko: Erzelj, 11.6.1971, lcdEBo; Gor. Ig, 13.6.1981, lVFu cdMZd; Harije, 4.7.1985, lcdSBr; Ilirska Bistrica, lcdGDe (3); Krim, 800 m, 14.6.2002, lcdSBr; Planinsko polje, 23.6.1977, lcdMZd; Razdrto, lcdESc (3, 8); Snežnik, Grda draga, 29.6.1996, lcBDr dSBr; Strmica, 25.6.1992, lcdEBo. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 15.6.1983, 15.6.1997, 9.6.1999, 10.6.2000, lcdMZd; ibidem, 23.6.1968, ldMZd cVFu; Golovec, 12.6.1981, lcVFu & cMZd; Ljubljana, 11.6.1931, lcJSd; Studenec, Ljubljana, 2.7.1933, lcdAGs. Dolenjsko: Draga, Ig, 29.6., 1.7.1976, 2.7.1980, 19.7.1980, lcdSBr; Kremenica, Barje, 19.6.1976, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 30.5.1976, lcdSBr; Kum, 6.7.1913, lcdAGs; Loški potok, 21.6.1991, lcVFu; Mokrec, 20.7.1980, lcdSBr; Podkraj, Kum, 14.6.1990, lcVFu; Sp. Log – Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Sp. Šklendrovec, 6.7.1989, lcVFu; Stružnica, 24.5.2001, lcdSBr; Škrilje, 28.6.1981, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (9). Štajersko: Betnava, lcdJPe; Breg, Sevnica, 15.6.1989, lcdSBr; Ceršak, 2.6.1994, lcBDr dSBr; ibidem, 2.6.1995, lcBDr dSSt; Dobrna – Paški Kozjak, 26.6.1990, lcdSBr; Gradišče, Ceršak, lcdBDr; Kalobje, lVKo cdAGs; ibidem, 22.6.1989, lcdSBr; Kolonija, 8.7.1995, lcdŽVr; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Logar, 4.6.1996, lcBDr dSBr; Malečnik, lcdJPe; Mariborski otok, lcdJPe; Marija Reka, 27.6.1989, lcdSBr; Meliše, Radmirje, 21.5.1997, lcBDr dSBr; Mrzlica, 9.7.1991, lcVFu; Podčetrtek, 23.6.1929, lcdEJa; ibidem, ldVKo; Podgorje, Zg. Konjišče, 1., 16.6.1994, lcBDr dSBr; Podgrad, Gor. Radgona, 1.6.1994, lcBDr dSBr; Trate, 28.6.1995, lcBDr dSSt; Zavratnik, 4.6.1996, 17.6.1997, lcBDr dSBr. ^> Evropska vrsta. V Evropi je razširjena od Pirenejev, južne Anglije, Danske in južne Švedske do južnega Urala, Peloponeza in European species, distributed from the Pyrenees, southern England, Denmark and southern Sweden to the southern Ural Mts, 244 Prelom novi 02.indd 244 # 17.2.2006 14:02:38 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Sicilije; v Aziji je ugotovljena v Turčiji in na Kavkazu. V večjem delu Slovenije je pogostna do zelo pogostna, v toplih jugozahodnih delih države je redka, v večjih ravninah je ni. Številčnost in gostota populacij verjetno naraščata. Stenotop. Kolinska do montanska, večinoma silvikolna vrsta. Polifag predvsem na rožnicah: Malus, Prunus, Crataegus, Rosa, Rubus, Amelanchier in na drugih listavcih: Castanea, Cornus in Viburnum. Ličinke se razvijajo pod lubjem v suhih vejah in tankih deblih. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo s pelodom na cvetovih grmovnic in zeli: Spiraea, Crataegus, Cornus, Umbelliferae idr. V Sloveniji so zelo pogostni na kresničevju. Peloponnesus and Sicily. In Asia recorded in Turkey and the Caucasus. In the greater part of Slovenia a common to very common species, rare in its warm southwestern parts, absent in larger plains. Population abundance and density probably on the increase. Stenotope. Colline to montane, mostly silvicole species. Polyphagous particularly in plants of the Rose family (Malus, Prunus, Crataegus, Rosa, Rubus, Amelanchier) and other deciduous trees (Castanea, Cornus and Viburnum). Larvae develop under bark in dry branches and thin trunks. Generation period lasts for 2 years. Imagoes active in daytime, feeding on pollen of bush plants and herbs: Spiraea, Crataegus, Cornus, Umbelliferae, etc. In Slovenia, the species is very common in Goatsbeard clumps. # 058. --. Glaphyra kiesenwetteri (MulSant & rey, 1861) a. G. k. kiesenwetteri (MulSant & rey, 1861) Literatura / References: althoff & DanilevSky, 1997: 19 (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (1). ^> Turansko-evropska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena od zahodnih Alp, Avstrije in Poljske do Romunije in Srbije. Konkretnih podatkov za Slovenijo ni, bila pa je ujeta v bližini naše vzhodne meje (Krapina, Mikšić, 1971, pod imenom Molorchus (M.) kiesewetteri). Ni nam znano, na katero najdišče se nanaša podatek »Slovenija« (1). Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Napada predvsem rožnice: Prunus, Amygdalus, Malus, Crataegus, Rosa, izjemoma tudi vrbe in topole. Ličinke se razvijajo v tankih vejah. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se najpogosteje zadržujejo na cvetovih gloga, kjer se hranijo s pelodom. Turanic-European species. Its nominate subspecies distributed from the western Alps, Austria and Poland to Romania and Serbia. No actual data for Slovenia, although a spe-cimen was caught along our eastern boundary (Krapina, Mikšić, 1971, under the name of Molorchus (M.) kiesewetteri). Not known to what locality the data »Slovenija« (1) refers to. Stenotope. Colline to silvicole species, feeding mostly in Rose family plants (Prunus, Amygdalus, Malus, Crataegus, Rosa), excepti-onally in Willows and Poplars. Larvae develop in thin branches. Generation period lasts for a year. Imagoes active in daytime, most often frequenting Hawthorn blossoms, feeding on pollen. 245 Prelom novi 02.indd 245 # 17.2.2006 14:02:38 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 059.00. STENOPTERUS illiGer, 1804 059.01. Stenopterus flavicornis küSter, 1846 Literatura / References: GiStel, 1856: 18 (in Müller, 1949)(1); Müller, 1949: 108 (2); Mikšić, 1963: 98 (3); DeMelt & SchurMann, 1964: 33/93 (4); Mikšić, 1971: 24 (5); Mikšić & GeorGijević, 1973: 39 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 19 (7); Drovenik, 2004: 254 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 6); Slovenija (5, 7). Istra: Artviže, 24.7.1987, lcdEBo; Dvori, 21.6.2001, lcdSBr; Gažon, 19.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Kačiče (2, 4); Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Klanec pri Kozini, 13.7.1942 (2); Komen (2); Koper, 6.1920 (2); Kozina, 5.6.1982, lcdSSt; Križišče, 27.6.2004, lcdMZd; Ocizla, 13.5.2001, 18.6.2004, lcdMZd; Osp, 18.5.2000, lcdMZd; Padna, 4.7.2001, lcdMZd; Petrinje, 13.6.1997, lcdMZd; Piran, lcIFe dSBr; Podgorje, Kozina, ob vznožju Slavnika, 7.1993, lGDr; Portorož, 15.–19.7.1963, lcdSSt (4); Prešnica, 24.6.2001, lcdMZd; Šared, Montekalvo, 9.6.1984, 15.6.1991, lcdSBr; ibidem, 1.–20.6., 7.1984, lAAv cdSBr; Valdoltra (2). Primorsko: Drenovce, 30.6.2004, lcdSBr; Globočaj, 11.6.2003, lcBDr dSBr; Kačiče (2); Kekec, lcdGDr; Komen (2); Replje, 15.6.1992, lRJe cdSBr; Škocjan, Divača, 19.6.2001, lcBDr dSBr. Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr vSBr (8). Ljubljana z okolico: Ljubljana (1, 2); ibidem, 1906 (3). Dolenjsko: Grič, lcdAGs. Bela krajina: Miliči, 26.7.1994, oBDr; Podklanec, 6.7.1994, lcBDr dSSt. Štajersko: Orehovci, 15.7.1990, lcBDr dSSt; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, 19.7.1938, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 16.6.1931, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 16.6.1994, lcBDr dSSt; Police, luč, 24.6., 27.7., 28.8.2004, lcBDr dSBr; Radlje ob Dravi, lcdBKo. Prekmurje: Hotiško jez., 21.6.1995, lcBDr dSSt. ^> Sredozemska vrsta. Razširjena je na Apeninskem polotoku ter od Trsta, Avstrije in Češke do Črnega in Egejskega morja; v Aziji je ugotovljena v Siriji, Jordaniji in Izraelu. V večjem delu Slovenije je redka, številnejša je le v Istri in na južnem Primorskem. Številčnost in gostota populacij sta stabilni ali pa sta nekoliko porasli. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Celtis, Cercis in Gleditschia. Ličinke se razvijajo v lesu suhih vej. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih zeli: Umbelliferae, Achillea idr. ter se hranijo s pelodom. Mediterranean species. Distributed in the Apennines and from Trieste, Austria and Czech Republic to the Black and Aegean Seas. In Asia, the species occurs in Syria, Jordan and Israel. Rare in the greater part of Slovenia, more common only in Istria and southern Primorska region. Population abundance and density sta-ble or slightly increasing. Stenotope. Colline thermophilous spe-cies. Polyphagous in deciduous trees: Celtis, Cercis and Gleditschia. Larvae develop in dry branches. Generation period lasts for 2 years. Imagoes active during the day, frequenting blos-soms of various herbs (Umbelliferae, Achillea, etc.), feeding on their pollen. 246 Prelom novi 02.indd 246 # 17.2.2006 14:02:38 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 059.02. Stenopterus rufus (linnaeus, 1767) a. S. r. rufus (linnaeus, 1767) b. S. r. geniculatus kraatz, 1863 Literatura / References: Siegel, 1866: 96 (1); Müller, 1949: 109 (2); Mikšić, 1963: 99 (3); Demelt & Schurmann, 1964: 33/93 (4); Mikšić, 1971: 24 (5); Mikšić & Georgijević, 1973: 40 (6); Drovenik, 1977: 78 (7); Sama, 1988: 78 (8); Drovenik, 1992: 159 (9); althoff & Danilevsky, 1997: 19 (S. r. rufus & S. r. geniculatus)(10); Drovenik, 2002: 177 (11); Drovenik, 2004: 254 (12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (1); Julijska krajina (do 1000 m n. m.)(3); Slovenija (5, 6, 10); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 24.8.1987, lMBo cdEBo; Črni Kal, 25.5.1977, lcBDr dSBr; Dragonja, 18.5.1983, lcdSBr; ibidem, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Dvori, 21.6.2001, lcdSBr; Gažon, 19.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Hrastovlje, 14.6.1997, lcdSSt; ibidem, 6.7.2005, lcdSBr; Hrpelje, 24.6.1999, lcdSBr; Izola (2); Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Klanec pri Kozini (2); ibidem, 14.6.1942, lcJSd; Kozina, 5.6.1982, 13.6.1997, lcdSSt; Mlini - Vel. Badin, 12.6.1990, lcVFu; Ocizla, 11.6.2003, lcdMZd; Osp, 10.7.1980, lcdMZd; Padna, 4.7.2001, lcdMZd; Petrinje, 13.6.1997, 5., 16.6.1998, 8.6.2001, lcdMZd; Petrinjski Kras, 440 m, 11.6.2004, lcdMZd; Piran (4); ibidem, lcIFe dSBr; Podgorje, Kozina, 11.6., 13., 26.7.1976, lcBDr dSBr; Podpeč, 16.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Popetre, 9.7.1997, lcdSBr; Portorož, 15.-19.7.1963, lcdSSt (4); Praproče, 24.7.1990, lcVFu; Prešnica, 6.7.1998, 7.6.1999, lcdSBr; ibidem, 24., 27.6., 5.7.2002, lcdMZd; ^ Rodik, 22.6.1986, lcdEBo; Sečovlje (2); Slavnik, lcIFe dSBr; ibidem, 9.6.1979, 16.7.1980, lcVFu; ^} ibidem, 24.6.1999, lcdSBr; Socerb, 24.7.1990, lcVFu; Srmin, 8.6.2003, lAKa cCCS dSr; Šared, Montekalvo, 9.6.1984, 25.5.1985, lcdSBr; ibidem, 1.-20.6.1985, lAAv cdSBr; Valdoltra (2); Zanigrad, 8.6.2003, lAKa,cCCS dSBr; Zazid, 22.5.2002, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Drenovce, 30.6.2004, lcdSBr; Gorica (8); ibidem, 15.7.1917 (3); Globočaj, 11.6.2003, lcBDr dSBr; Izvir Lijaka, 20.6.1986, lcdSBr; ibidem, 22.5.2003, lcdMZd; Kekec, lcdGDr; Kobjeglava, 7.1985, lMJu cCCS dSBr; ibidem, 26.7.1985, ldSBr; Komen (2, 8); ibidem, 12.6.2005, lcSPo dSBr; Krn - Lepena (2, 8); Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Lepena (8); Na Logu, 15.7.2005, lcdMZd; Nemci, 2.8.1978, lcdMZd; Rodik, 7.6.2001, lcdSBr; ibidem, lcdEBo; Sinji vrh, 1.7.1995, lcdŽVr; Škocjan, Divača, 19.6.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Štanjel (2, 8); Štjak (2, 8); Trenta, 26.8.1980, lcdMZd; Trnovo, 30.5.2003, lcBZd dSBr; Trnovski gozd (8); Vel. Gradišče (2, 8). Gorenjsko: Bled, lcdHey (3); Lubnik (7); Tunjice, 20.6.1976, lcBDr dSBr; Uskovnica, 3.8.1974, lcVFu; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (12); ibidem, 15.8.1983, lcdSSt. Notranjsko: Col, 30.5.2001, lcdMZd; Erzelj, 11.6.1971, lcdEBo; Gomance (2); Gor. Vreme, 5.6.1998, lcdEBo; Gor. Ig, 6.7.1914, lcdAGs; Nanos, 900 m, 17.7.1996, lcAVr dSBr; Rakek (11); Senožeče, 7.1901, lcMHa dBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 11.6.1976, 25.6., 10.7.1977, 22.7.1980, 1.6.1983, lcdMZd; Črnuče, 25.6.1982, lcdSBr; Dravlje, 16.7.1944, lcJSd; Golovec, 4.7.1912, lcJSd; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 25.6.1932, lcdAGs; ibidem, 27.6.1982, lcdBKo; ibidem, 19.6.1989, lcdŽVr; Rakovnik, 23.6.1925, lcdAGs. Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, lMHa (9); Kum, 29.6.1924, lcdAGs; Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 8.1900, lcMHa dBDr; Trška gora, 22.5.1983, lcVFu; Visoko, Golo, 22.7.1978, lcdMZd; Bela krajina: Vukovci, 16.6.1915, lcdAGs. 247 Prelom novi 02.indd 247 TwT 17.2.2006 14:02:38 # # SCOPOLIA 58 - 2006 Štajersko: Bizeljsko, 28.7.1933, lcdAGs; Dobova, 4.8.1932, lcdAGs; Hrastje, Makole, 4.7.1993, 1.8.1995, 14.6.1997, lcAVr dSBr; Kalobje, 2.7.2002, lcGKa dSBr; Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 24.7.1987, 3.7.1989, 17., 27.6.1991, 17.7.1992, 7.7.1995, lcdŽVr; Maribor, 1.6.1947, lRJe cdSBr; Maribor, okol., lcdJPe; Orehovci, 8.1984, lcBDr dSBr; ibidem, 15.7.1990, lcBDr dSSt; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, Palčjak, 23.6.1930, lcdEJa; Police, 3.6.2001, lcBDr dSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSSt; Žovneško jez., 6.6.2003, lcdMZd. Evropsko-sredozemska vrsta. Vrsta je razširjena od Nizozemske, severne Nemčije in južne Poljske do evropske Rusije, območja Kavkaza, Turčije, Sirije, Izraela, Peloponeza, Sicilije in severnega Pirenejskega polotoka. Podvrsta S. rufus syriacus pic, 1892 sega od jugozahodne obale Turčije do Sirije in Izraela, podvrsta S. r. geniculatus kraatz, 1963 pa od Balkanskega polotoka do severovzhodne Turčije; drugod prevladuje nominatna podvrsta. Ssp. S. rufus je v toplih predelih Slovenije pogostna, drugod redkejša, s Koroške in iz Prekmurja ni znana. Številčnost in gostota populacij sta stabilni ali pa celo naraščata. Na ozemlju Slovenije se nominatna podvrsta in ssp. geniculatus stikata in na stičnih mestih tudi križata. V vsem severnem delu prevladuje tipična oblika, vendar se včasih pojavi tudi kak posamezen primerek z znaki podvrste. V jugozahodnem delu države, zlasti v Istri, so najpogostnejše hibridne populacije, ki proti jugovzhodu (Hrvaškemu Primorju in Dalmaciji) preidejo v čisto ssp. geniculatus. V Sloveniji ni populacij, kjer bi našli samo primerke podvrste geniculatus. Za natančno preučitev razmerja med podvrstama bi bilo treba zbrati obsežnejše gradivo. Evritop. Kolinska do submontanska, redkeje montanska kserofilna vrsta. Polifag na listavcih: Ostrya, Quercus, zlasti Q. ilex, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Ulmus, Pru-nus, Robinia, Pistacia, Aesculus in Paliurus. Ličinke se razvijajo v mrtvem in suhem lesu. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se na cvetovih hranijo s pelodom, predvsem kobulnic in košarnic. 248 European-Mediterranean species, distri-buted from Holland, northern Germany and southern Poland to the European part of Russia, the Caucasus region, Turkey, Syria, Israel, Peloponnesus, Sicily and the northern Pyrenees. The subspecies S. rufus syriacus pic, 1892 spreads from southwestern coast of Turkey to Syria and Israel, the subspecies S. r. geniculatus kraatz, 1963 from the Balkans to northeastern Turkey. Elsewhere, the nominate subspecies predomi-nates. In warm parts of Slovenia, ssp. S. rufus is common, elsewhere rarer, not known from the Koroška and Prekmurje regions. Population abundance and density stable or even increasing. In Slovenian territory, the nominate subspecies and ssp. Geniculatus meet at certain places and even cross-breed at points of contact. In the entire northern part, the typical form prevails, although separate individuals with distinguishing subspeci-es features may occur there. Particularly common in the southwestern part of the country, especially in Istria, are the hybrid populations, which are towards the southeast (Croatian Primorje and Dalmatia) gradually superseded by pure ssp. Geniculatus. There are no populations in Slovenia, where only specimens of the subspecies genicula-tus would be found. For an accurate study of the relationship between the two subspecies, more material should be at hand. Euritope. Colline to submontane, rarer montane xerophilous species. Polyphagous in deciduous trees Ostrya, Quercus, particu-larly Q. ilex, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Ulmus, Prunus, Robinia, Pistacia, Aesculus and Paliurus. Larvae develop in dead and dry wood. Generation period lasts for 2 years. Imagoes active in daytime, feeding on pollen of mainly umbellate plants and wildflowers of the Aster family. ^> Prelom novi 02.indd 248 # 17.2.2006 14:02:39 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 059.03. Stenopterus ater (linnaeuS, 1767) Literatura / References: Müller, 1949: 110 (1); Mikšić, 1963: 99 (2); Mikšić, 1971: 25 (3); Mikšić & GeorGijević, 1973: 41 (4); SaMa, 1988: 80 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 19 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 4); Slovenija (6). Istra: Ankaran, 10.6.1984, lcdSBr; Dragonja, 90 m, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Gažon, 9.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Hrastovlje, 14.6.1997, lcdSSt; Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Padna, 4.7.2001, lcdMZd; Portorož, 15.–19.7.1963, lcdSSt; ibidem, 14.8.1974, lcdBKo; Prešnica, 8.1.2004, lcdMZd; Slavnik, lcIFe dSBr; Socerb, 24.7.1990, lcVFu; Sv. Peter, 27.5.1999, lSGo cDKo dSBr; Šared, Montekalvo, 1.–20.6.1985, lAAv cdSBr; Šeki, 14., 17.6.1999, lcdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Drenovce, 30.6.2004, lcdSBr; Gorica, 15.7.1916 (2); Hum, 28.8.1999, lcŽVr dSBr; Kekec, lcdUPo; Novelo, kal, 11.6.2003, lAPi cdBDr; Panovec, 6.7.2000, lcdSBr; Plave, 23.7.1927, lcdESc (1, 5); Replje, 22.6.1988, 7.7.1992, lRJe cdSBr; ibidem, 20.6.1986, lcdSBr; Sabotin, 560 m, 14.6.1998, lcdDKo; Sinji vrh, 24., 29.6.1995, lcdŽVr; Zamedveje, 17.7.1993, lcdEBo. Notranjsko: Erzelj, 11.6.1971, lcdEBo; Nanos, 7.8.1989, lcdBKo; Reber, 15.6.1986, lRJe cdSBr; ibidem, 19.6.1986, lcdSBr. Štajersko: Šmarje pri Jelšah, 6.1988, lcBDr dSSt. Prekmurje: Gančani, 23.5.1996, lSGo cDKo dSBr. Južnoevropsko-sredozemska vrsta. V južni Evropi je razširjena od Portugalske do Slovaške, Peloponeza in Krete, v Afriki pa od Maroka do Tunizije. Starejše najdbe iz Madžarske, Romunije in s polotoka Krima niso potrjene. V Sloveniji je precej pogostna v Istri, na južnem Primorskem in zahodnem Notranjskem, na Štajerskem in v Prekmurju je redka, iz drugih naših pokrajin ni znana. Številčnost in gostota populacij naraščata. Stenotop. Kolinska, redkeje submontan-ska in montanska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Carpinus, Ostrya, Salix, Ficus, Ulmus, Prunus, Robinia, Genista, Colutea in Pistacia. Ličinke se razvijajo v bolnih ali mrtvih vejah. Imagi se podnevi na cvetovih hranijo s pelodom. Southern European-Mediterranean spe-cies. In southern Europe distributed from Portugal to Slovakia, Peloponnesus and Crete, in Africa from Morocco to Tunisia. Older finds from Hungary, Romania and the Crimea not confirmed. In Slovenia fairly common in Istria, whereas in southern Primorska, western Notranjska, Štajerska and Prekmurje regions it is quite rare; not known from other Slovenian regions. Population abundance and density on the increase. Stenotope. Colline, rarer submontane and montane thermophilous species. Polyphagous in deciduous trees: Carpinus, Ostrya, Salix, Ficus, Ulmus, Prunus, Robinia, Genista, Colutea and Pistacia. Larvae develop in sick or dead bran-ches. Imagoes feeding during the day on pollen of blossoms of various plants. ^> 249 Prelom novi 02.indd 249 # 17.2.2006 14:02:39 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 060.00. CALLIMELLUM StranD, 1928 060.01. Callimellum angulatum (Schrank, 1789) a. C. a. angulatum (Schrank, 1789) Literatura / References: BrancSik, 1871: 99 (Callimus cyaneus)(1); Müller, 1949: 113 (2); Mikšić, 1963: 100 (C. (C.) angulatum)(3); Mikšić, 1971: 25 (C. (C.) angulatum)(4); SaMa, 1988: 81 (5); Drovenik, 1992: 159 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 20 (Callimus angulatus)(7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3); Slovenija (4, 7). Istra: Osp, 8.4.1979, lcVFu; Prešnica, 8.1.2004, lcdMZd; Slavnik, 29.5.1979, lcdMZd; Socerb, 14.5.2002, lBVr cBDr dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (2, 5); ibidem, lcdABi; Branik (2); Lipica (2, 5); Lokev (2, 5); ibidem, 21.5.1910, lcJSd; Panovec, 26.5.2004, lcdMZd; Solkan (5); Šempeter pri Gorici (5); Trstelj, mnogi primerki izleženi iz vej Castanea vesca / several individuals hatched from Castanea vesca branches (2, 5); Vipavska dolina (5). Gorenjsko: Lubnik, 4.6.1988, lcdBKo. Notranjsko: Jurjeva dolina, 10.5.1921, v veji bukve, lRSi (2); Zabiče, 8.5.2003, lAPi & BDr cdBDr. Ljubljana z okolico: Gameljne, 1.5.1953, lcdAGs. Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki, 16.6.1918, lcJSd; Borovška gora, 16.6.2004, lcdMZd; Grič, 16.4.1911, lcdAGs; Stružnica, 11.6.2002, na cvetočem kresničevju (Aruncus silvester), lcdSBr; Dolenjske Toplice, 7.5.1933, ldAGs (3). Bela krajina: Črnomelj, 7.5.1933, lJSd (6); Dobliče, 7., 21.5.1933, 7.5.1935, lcdAGs. Štajersko: ? Lenart v Slovenskih goricah, okol., na cvetočem grmovju, redka / its vicinity, on blossoming bushes, rare, lcdJNS (1). ^> Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v vsej južni polovici kontinentalne Evrope; na Iberskem polotoku je omejena samo na njen skrajni severovzhodni del. Na severu sega do črte severna Francija, osrednja Nemčija in južna Poljska. Na Apeninskem polotoku, v južni Grčiji (?), na Kreti in v severni Afriki jo nadomeščajo druge podvrste. V večjem delu Slovenije je redka, le na Primorskem in v Istri je nekoliko pogostnej-ša. Številčnost in gostota populacij sta stabilni, v vzhodni polovici države verjetno upadata. Stenotop. Kolinska do montanska ter-mofilna vrsta. Polifag na listavcih: Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Ficus, Ulmus, Loranthus, Crataegus in Fraxinus. Ličinke se razvijajo v bolnih ali mrtvih vejah. Imagi so aktivni podnevi in se na cvetovih hranijo s European-Mediterranean species. Nomi-nate subspecies distributed in the entire southern half of the Continent; on the Iberian Peninsula limited to its extreme northeastern part. In the north it reaches the line running from northern France, central Germany and southern Poland. In the Apennines, southern Greece (?), Crete and northern Africa superseded by other subspecies. Rare in the greater part of Slovenia, more common only in the Primorska and Istria regions. Population abundance and density sta-ble, in the eastern part of the country probably in decline. Stenotope. Colline to montane thermophi-lous species. Polyphagous in deciduous trees: Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Ficus, Ulmus, Loranthus, Crataegus and Fraxinus. Larvae develop in sick or dead branches. 250 Prelom novi 02.indd 250 # 17.2.2006 14:02:39 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae pelodom grmovnic, dreves in zeli: Crataegus, Fraxinus, Aruncus idr. Imagoes active in daytime, when feeding on pollen of bush plants, trees and herbs: Crataegus, Fraxinus, Aruncus, etc. 061.00. CALLIMOXYS kraatz, 1863 061.01. Callimoxys gracilis (Brullé, 1832) Literatura / References: aDlBauer & eGGer, 1997: 42 (1). Najdišče v Sloveniji / Localities in Slovenia: Dolenjsko: Gotenica, 670 m, 28.–30.6.1994, na grmu Crataegus, lcMEg dKAd (1). # Turansko-sredozemska vrsta. V Evropi je razširjena od Slovenije, Slovaške in Romunije do Peloponeza ter na polotoku Krimu, v Aziji pa na Kavkazu, v Turčiji, Zakavkazju in v severnem Iranu. Iz Slovenije je znana ena sama najdba s Kočevskega (Gotenica, 1994, leg. M. Egger). Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag na rodovih Paliurus, Prunus in mogoče tudi na hrastu. Ličinke se razvijajo v suhih vejah. Imagi se zadržujejo v krošnjah dreves in grmovnic in se na njihovih cvetovih hranijo s pelodom. Turanic-Mediterranean species. In Europe distributed from Slovenia, Slovakia and Ro-mania to the Peloponnesus and in the Crimea; in Asia, the species occurs in the Caucasus, Turkey, Transcaucasus and northern Iran. From Slovenia, a single find known from the Kočevsko area (Gotenica, 1994, leg. M. Egger). Stenotope. Colline thermophilous species. Polyphagous in the genera Paliurus, Prunus and possibly Oak. Larvae develop in dry bran-ches. Imagoes inhabit crowns of trees and bush plants, feeding on pollen. ^> 062.00. DEILUS Serville, 1834 062.01. Deilus fugax (olivier, 1790) Literatura / References: Müller, 1949: 113 (1); Mikšić, 1963: 102 (2); DeMelt & SchurMann, 1964: 33/93 (Dilus fugax)(3); Mikšić, 1971: 26 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 52 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 20 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijske Alpe (2); Slovenija (4, 5, 6). Istra: Ankaran, 18.6.1969, lVCe cdBDr; ibidem, 10.6.1984, lcdSBr; Belvedere, 25.5.2005, lcdMZd; Gradec, Sočerga, 20.5.2005, lcdMZd; Koper (1, 3); Portorož (3); Sočerga, 26.5.1985, lcdSBr; Škocjanski zatok, 23.5.1900, lcdSBr; Tinjan, 15.5.2003 (e.l.), 5.2004 (e.l.), 5.2005 (e.l.), lcdMZd. Primorsko: Gorica, lcdABi; ibidem, lcdJPe & cAGs; Gorica, okol. (2); Dolenjsko: Kum, 6.7., 26.5.1913, lcJSd; ibidem, 25., 26. 5.1913, na Anthriscus silvestris, lcdAGs; ibidem, lcIFe dSBr; Radeče, 8.5.1903, lcMHa dSBr. 251 Prelom novi 02.indd 251 # 17.2.2006 14:02:39 # SCOPOLIA 58 - 2006 Štajersko: Podčetrtek, 27.5.1929, lcdEJa. Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v južni polovici Evrope (na severu sega do Belgije in južne Poljske) od Portugalske do Ukrajine in Urala, v Aziji živi v Turčiji, severnem Iranu in na Bližnjem vzhodu, v Afriki pa je znana iz Maroka in Tunizije. Živi v večjem delu Slovenije, vendar je povsod redka. Na podlagi zbranega gradiva lahko sklepamo, da je v Istri številčnost in gostota populacij porastla, drugod po Sloveniji pa upadla. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Oligofag na metuljnicah: Spartium, Cytisus, Sarothamnus in Genista. Ličinke se razvijajo pod lubjem mrtvih in suhih vej in tankih debel. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah; na cvetovih grmovnic (Crataegus, Viburnum) se hranijo s pelodom. # Turanic-European-Mediterranean species. Distributed in southern part of Europe (in the north reaching to Belgium and southern Poland) from Portugal to Ukraine and the Ural Mts; in Asia, it occurs in Turkey, northern Iran and Near East, whereas in Africa it has been known only from Morocco and Tunisia. Inhabits the greater part of Slovenia, although quite rare everywhe-re. On the basis of the so far gathered material we may infer that its population abundance and density have increased in Istria, but fallen elsewhere in Slovenia. Stenotope. Colline thermophilous species. Oligophagous in fabaceous plants: Spartium, Cytisus, Sarothamnus and Genista. Larvae develop under bark of dead and dry branches and thin trunks. Generation period lasts for 2 years. Imagoes active at daytime, frequenting their foodplants, i.e. bush plants (Crataegus, Viburnum), feeding on their pollen. ^> 063.00. AROMIA Serville, 1833 063.01. Aromia moschata (linnaeuS, 1758) a. A. m. moschata (linnaeuS, 1758) Literatura / References: poDa, 1761: 32 (Cerambyx Moschatus)(1); Scopoli, 1763: 51 (Cerambyx Moschatus)(2); SieGel, 1866: 95 (3); Martinek,1875: 45 (4); Müller, 1949: 114 (5); Mikšić, 1963: 102 (6); DeMelt & SchurMann, 1964: 33/93 (7); Mikšić, 1971: 26 (8); Drovenik, 1986: 89 (9); SaMa, 1988: 95 (10); Drovenik, 1992: 158 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 21 (12); Drovenik, 2002: 177 (13); Drovenik, 2004: 254 (14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem pogostna, junija in julija na vrbah / common in Carniola, in June and July in Willow trees (3); Julijska krajina (6); Slovenija (8, 12); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Dragonja, 15.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Koper, lcdGDr; Portorož (5, 7). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (5); ibidem, lcdABi; Duplje, 26.6.2001, lcBZd dSBr; Gorica (5, 10); Most na Soči (5); Okroglica, 22.6.1993, lRJe cdSBr; Prvačina, 3.7.1949, lcdSBr; Škocjan, Divača, lcdGDr; Tolmin, reka Tolminka (5); Trdnjava Kluže, 6.8.1982, lcdSBr; Trnovski gozd, 29.7.1988, lMBo cdEBo. Gorenjsko: Bled, 2.8.1931, lcdJSd; ibidem, lcdHey (6); Bohinj, 7.1921, lcMHa dBDr; ibidem, lcdIFe; Domžale, 28.7.1975, lLPo cdBKo; ibidem, 5.8.1991, lAMa cdŽVr; Kamnik, 252 Prelom novi 02.indd 252 # 17.2.2006 14:02:39 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # lcdJSs; ibidem, 7.7.1997, lcdBDr; Kamniška Bistrica, 7.1900, lcMHa dBDr; Kokra, 18.7.1920, lcdJSd; ibidem, 3.8.2002, lcdBKo; Kranj, 7.8.1972, lFCi cdSBr; ibidem, 7.7.1994, lBed cdBKo; Pl. Konjščica, 26.6.1921,lcMHa dBDr; Sorica (9); Škofja Loka, 2.9.1991, lcdBKo; Trnovski gozd, lcdEBo; Ukanc, 30.6.1975, lAGo cCCS dSBr; Zelenci, 25., 27.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Zg. Tuhinj, 7.1956, 13.7.1957, lcdBDr (14); Zminec, 5.8.1978, lDSt cdBKo. Notranjsko: Babno Polje, 4.8.1986, lcdSBr; Bevke, 9.6.1993, lcdAVr; Črni Vrh, Idrija, lcdACo; Gomance, lRSi, na Salix caprea (5); Košana, lcdGDr; Nanos, lcdGDr; Planinsko polje, 5.1971, Postojna (5); ibidem, 18.7.1912, lcdJSd; Razdrto (5); Suha reber, 16.7.1994, lcdSPo; Unška koliševka, 10.8.1973, lcdBDr (13); Vel. Milanja, 22.7.1983, lcdSPo; Vrhnika, 8.8.1988, lDŠe cCCS dSBr; ibidem, 21.7.1990, lcdMZd; ibidem, 25.6.1992, lTTr cCCS dSBr. Ljubljana z okolico: Bežigrad, 17.8.1975, lPTo cdMZd; Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 30.7.1978, 15.8.1982, 20.7.1983, 10.6.1987, 24.7.1989, 10.7.1992, 30.7.1993, lcdMZd; Cerknica (13); Ježica, 1.8.1940, lcdJSd; Ljubljana, 7.1910, 2.7.1915, 6.7.1930, lcMHa dBDr; ibidem, lcdJSd; ibidem, 2.7.1927, lcdAGs; ibidem, lČul (6); ibidem, 4., 7.8.1974, 29.7.1975, 27.7.1981, lcVFu; ibidem, 7.1975, lcdBDr; ibidem, 24.7.1976, lcdSSt; ibidem, 7.8.1978, ldBDr cŽVr; ibidem, 8.8.1978, lDSt cdBKo; ibidem, 25.7.1981, lVFi, cdBKo; ibidem, 30.6.1988, lAKr cdBKo; ibidem, 25.7., 2.8.1988, lcdŽVr; ibidem, 26.6.1989, lMRe cdAVr; ibidem, 17.7.1992, lMLa cdŽ-Vr; ibidem, 7.1992, lPSi cdBKo; ibidem, 6.6.2000, lcdMJu; Ljubljana, Botanični vrt, 30.7.1942, lcdAGs; Ljubljana, Špica (Prule), 7.8.1978, 7.1982, 7.1984, lcdBDr; Rudnik, 12.6.1977, lcVFu; Zalog, 1.8.1980, lcVFu. Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki, 2.7.2001, lcdSBr; Brest, Vrbovski deli, 1.1.2001, e.l., lcdAVr; Grič (= Krško), 1905, lcdAGs (11); Kum, 1200 m, 2.8.1998, lAKa cCCS dSBr; Krvava Peč, 21.7.1979, lcdSBr; Mokronog, lAGs (11); Novo Mesto, 28.8.1984, lcdSPo; Skrovnik, 7.1940, lcdSBr. Bela krajina: Radovica, 1.8.2001, lcdAVr. Štajersko: Gor. Radgona, okol.(4); Jurklošter, 355 m, 23.6.1998, ldSGo cDKo; Kalobje, 7.1997, lcdGKa; Kamnica, lcdJPe; Lenart v Slovenskih goricah, 18.7.1995, lFVe cCCS dSBr; ibidem, 31.7.2005, lcDFe dSBr; Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, lcVFu; Logarska dolina, 22.6.2003, lMBo cdEBo; Maribor, lcdJPe & cAGs; Orehovci, 20.7.1974, 28.7.1987, 15.7.1990, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pernica, 7.1992, lcdBDr; Podčetrtek, 11.8.1929, lcdEJa; Prek, Podvolovljek, 4.9.1984, lcVFu; Segovci, 16.6.1994, lcdBDr; Slovenske Konjice, 1.9.1939, lcdA-Gs; Šentjur, 260 m, 19.7.1989, lcdMKl; Tolsti vrh, Konjiška gora, 21.7.2004, lcdMZd; Velenjsko jez., 390 m, 1.7.1998, lcdAVr; Zg. Ščavnica, lcdBDr. Prekmurje: Ižakovci, 20.7.1999, lcdMJu. ^> Palearktična vrsta. Razširjena je v vsej Evropi, severni Afriki in v Aziji od Urala, Turčije, Arabskega polotoka in severnega Irana prek Bajkala do Sahalina in Japonske. Na Pirenejskem polotoku, v južni Italiji, severni Afriki in Turčiji do srednje Azije živi ssp. ambrosiaca (Steven, 1809), od Bajkala do Sahalina in na Japonskem pa ssp. orientalis plavilStShikov, 1932. Na preostalem arealu je razširjena nominatna podvrsta. V vsej Sloveniji Palaearctic species. Distributed in the entire Europe, northern Africa and Asia from the Ural Mts, Turkey, Arabian Peninsula and northern Iran across the Baikal to Sakhalin and Japan. The ssp. ambrosiaca (Steven, 1809) inhabits the Pyrenees, southern Italy, northern Africa and the regions spreading from Turkey to central Asia, whereas the ssp. orientalis plavilStShikov, 1932 occurs in the regions from the Baikal to Sakhalin and Japan. The 253 Prelom novi 02.indd 253 # 17.2.2006 14:02:39 SCOPOLIA 58 - 2006 # je precej pogostna. Številčnost in gostota populacij sta precej stabilni. Stenotop. Redko planarna, pretežno kolin-ska do montanska, izjemoma visokomontanska vrsta. Ličinke se razvijajo predvsem v bolnih deblih in vejah vrb (Salix, zlasti S. viminalis), redkeje tudi na drugih listavcih: Alnus, Populus nigra, Sorbus in Acer. Njihov razvoj traja najmanj 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se najpogosteje zadržujejo na vrbah in na cvetovih velikih kobulnic. remaining range is inhabited by its nomina-te subspecies. Fairly common in the entire Slovenia. Population abundance and density more or less stable. Stenotope. Rarely planarian, mainly col-line to montane, exceptionally high montane species. Larvae develop mainly in sick trunks and branches of Willows (Salix, particularly S. viminalis), rarer in other deciduous trees (Alnus, Populus nigra, Sorbus and Acer). Their development lasts for at least 3 years. Imagoes active in daytime, most often seen in Willows and on blossoms of large umbellate plants. # 064.00. ROPALOPUS MulSant, 1839 064.01. Ropalopus insubricus (GerMar, 1824) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium insubricum)(1); Depoli, 1926: 76 (2); Müller, 1949: 120 (Rhopalopus insubricum)(3); Mikšić, 1963: 105 (Rhopalopus insubricus)(4); Mikšić, 1971: 28 (Rhopalopus insubricum)(5); Mikšić & GeorGijević, 1973: 63 (Rhopalopus insubricum)(6); SaMa, 1988: 99 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 22 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem zelo redka (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 8); Julijska krajina (6). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, na javorju, lcdABi (3, 7); Gorica, okolica, včasih pogosten na vrbah, lcdESc (3, 7) / Gorica with its environs, at times common in Willow trees; Sežana, lcdESc (3, 7). Notranjsko: Snežnik, lcdGDe (2, 3). ^> Južnoevropska gorska vrsta. Razširjena je v gorah Španije, Francije, severne Italije, Balkanskega polotoka in Ukrajine. Iz Slovenije so znane samo stare najdbe z zahodnega dela države. Njena današnja prisotnost pri nas je vprašljiva. Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Polifag predvsem na javorju in drugih listavcih: Alnus, Fagus, Salix, Ficus in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem odmrtih vej in debel. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah. Southern European montane species. Distributed in the mountains of Spain, France, northern Italy, the Balkans and Ukraine. From Slovenia, only old finds from its western part are known so far. The species’ current presence in Slovenia, however, is questionable. Stenotope. Colline to montane species. Polyphagous mainly in Maple and other de-ciduous trees: Alnus, Fagus, Salix, Ficus and Fraxinus. Larvae develop under bark of dead branches and trunks. Imagoes active during the day, when frequenting their host plants. 254 Prelom novi 02.indd 254 # 17.2.2006 14:02:39 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 064.02. Ropalopus ungaricus (herBSt, 1784) Literatura / References: Müller, 1949: 119 (Rh. hungaricus)(1); Mikšić, 1963: 105 (Rhopalopus ungaricus)(2); Mikšić, 1971: 28 (Rhopalopus hungaricus)(3); Mikšić & GeorGijević, 1973: 63 (Rhopalopus ungaricus)(4); SaMa, 1988:100 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 22 (6); SaMa, 2002: 67 (7); Drovenik, 2004: 255 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 4); Slovenija (6, 7); Kranjsko (Rhopalopus insubricus), lcdFSc vSBr. Primorsko: Čaven, lcdESc (1, 5); ibidem, lcdABi; Gorica (5); Mala Lazna, 25.7.1987, lABo cdEBo. Gorenjsko: Črna prst, 28.7.1929, lcJSd dGMu (1); Jezerca, 8.1957, lJCa cdSBr; Komarča, 29.7.1912, lEPr (1); Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr vSBr (8). Notranjsko: Idrijska Bela, 6.1971, lcBDr dSSt; Padežnica, lRSi (1); Snežnik (2, 4); ibidem, 8.8.1893, lcdAGs. Dolenjsko: Ravne, Borovec pri Kočevski Reki, 27.6.2001, lcdBDr. Štajersko: Solčava, 12.8.1932, lcdAGs. # Južnoevropska vrsta. Razširjena je v Italiji, srednji Evropi, na Balkanskem polotoku, v Ukrajini ter v osrednjem in južnem delu evropske Rusije. Živi v večjem delu Slovenije, vendar je povsod redka. Številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na javorih (Acer pseudoplatanus, redkeje A. campestre) in drugih listavcih: Alnus, Salix, Populus, Ficus in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem odmrtih vej in debel. Razvoj traja 2 leti. Imagi se podnevi radi zadržujejo na cvetovih rožnic (Rosa canina idr.). Southern European species. Distributed in Italy, central Europe, the Balkans, Ukraine, and central as well as southern part of the European part of Russia. Inhabits the greater part of Slovenia, although quite rare everywhere. Population abundance and density in decline. Stenotope. Colline to high montane sil-vicole species. Polyphagous largely in Maple (Acer pseudoplatanus, rarer A. campestre) and other deciduous trees: Alnus, Salix, Populus, Ficus and Fraxinus. Larvae develop under bark of dead branches and trunks. Development lasts for 2 years. Imagoes active in daytime, when observed especially on Rose family plants (Rosa canina, etc.). ^> 064.03. Ropalopus varini (BeDel, 1870) Literatura / References: Müller, 1949: 121 (Rhopalopus spinicornis)(1); Mikšić, 1963: 106 (Rhopalopus spinicornis)(2); Mikšić, 1971: 28 (Rhopalopus spinicornis)(3); Mikšić & GeorGijević, 1973: 64 (Rhopalopus spinicornis)(4); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (R. spinicornis)(5); SaMa, 2002: 68 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 4); Slovenija (5, 6). 255 Prelom novi 02.indd 255 # 17.2.2006 14:02:40 # SCOPOLIA 58 - 2006 Primorsko: Ajdovščina – Trnovski gozd, 6.1908, lEPr dGMu (1); Lipica (1); območje Krasa (3); Rodik, lcdGDr; Sežana (1). Evropska vrsta. Razširjena je od severovzhodne Španije in Francije do severne Nemčije in severne Poljske na severu, do Ukrajine na vzhodu ter v severni Italiji in v večini balkanskih držav. Pri nas je bila najdena samo v petih krajih na Primorskem. Večina najdb je iz prve polovice preteklega stoletja, le pri Rodiku je bila ujeta po letu 1960. Številčnost in gostota populacij upadata, kar opažamo pri vseh vrstah iz rodu Ropalopus. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Oligofag na puhastem hrastu (Quercus pube-scens) v južni Evropi in na gradnu (Q. petraea) v severni Evropi. Ličinke se razvijajo pod lubjem posušenih tankih vej. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na hrastovem grmovju, na cvetovih pa znatno redkeje. European species. Distributed from northe-astern Spain and France to northern Germany and northern Poland in the north, to Ukraine in the east, in northern Italy and in the majority of the Balkan countries. In Slovenia found only at five localities in the Primorsko region. Most of the finds originate from the first half of the 20th century, with the exception of the one at Rodik, where caught after 1960. Population abundance and density in decline, as observed in all species of the genus Ropalopus. Stenotope. Colline silvicole species. Oligophagous in Downy Oak (Quercus pube-scens) in southern Europe and in Durmast Oak (Q. petraea) in northern Europe. Larvae deve-lop under bark of dry thin branches. Imagoes active at daytime, when seen particularly in Oak bushes, much rarer on blossoms. # ^> 064.04. Ropalopus femoratus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium femoratum)(1); BrancSik, 1871: 97 (Callidium femoratum)(2); Müller, 1949: 120, 121 (3); Mikšić, 1963: 106 (Rhopalopus femo-ratus)(4); DeMelt & SchurMann, 1964: 34/94 (Rhopalopus femoratus)(5); Mikšić, 1971: 28 (Rhopalopus femoratus)(6); Mikšić & GeorGijević, 1973: 65 (Rhopalopus femoratus)(7); SaMa, 1988: 101 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijska krajina (4, 6, 7); Slovenija (9). Istra: Podgorje, Kozina, lcdGSp (3, 5); severna Istra (7); Slavnik, na vejah bukve / on Beech branches, lcdGSp (3). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, številni na breskvah / numerous in Peach, lcdABi (3, 8); Ajdovščina, Rodik, lcdUPo; Brje – Vel. Dol, v velikih vejah fige / in large Fig branches, lcdGSp (3); Gorica, lcdESc (3); Kurnik, 30.5., 5., 14., 17.6.1987, 13.5.1989, lRJe cdSBr; Podgrad pri Vremah, lcdACo; Prvačina, lcdGMu (3, 8); Trnovski gozd, lGKr (3); Trstelj, mrtev v lesu kostanja / dead in Chestnut wood, lcdGSp (3). Štajersko: ? Lenart v Slovenskih goricah, okol., na podrtem lesu / its vicinity, on felled wood, lcdJNS (2). 256 Prelom novi 02.indd 256 # 17.2.2006 14:02:40 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Evropska vrsta. Razširjena je od Pirenejev, francoske atlantske obale in južne Švedske do Rusije, Črnega morja in Grčije. V Sloveniji je najdena samo v Istri, na Primorskem in verjetno tudi na Štajerskem. Novih najdb je malo; številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska in submontanska sil-vikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in na drugih listavcih: Alnus, Ostrya, Corylus, Betula, Castanea, Juglans, Malus, Pyrus, Prunus, Rosa, Acer, Aesculus, Vitis in redko tudi na iglavcih: Picea. Ličinke se razvijajo pod lubjem mrtvih vej. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se radi zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in na cvetovih rožnic: Pyrus, Prunus spinosa, Rosa idr. European species. Distributed from the Pyrenees, French Atlantic coast and southern Sweden to Russia, Black Sea and Greece. In Slovenia found only in Istria and in the Primorska and most probably in Štajerska regions. New finds are rare; population abundance and density in decline. Stenotope. Colline and submontane silvi-cole species. Polyphagous mainly in Oak and other deciduous trees (Alnus, Ostrya, Corylus, Betula, Castanea, Juglans, Malus, Pyrus, Prunus, Rosa, Acer, Aesculus, Vitis), rarely in coniferous trees (Picea). Larvae develop under bark of dead branches. Generation period lasts for 2 years. Imagoes active during the day, inclined to keep close to their foodplants and blossoms of the Rose family plants (Pyrus, Prunus spinosa, Rosa, etc.). # 064.05. Ropalopus macropus (GerMar, 1824) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium macropus)(1); Mikšić, 1963: 106 (Rhopalopus macropus)(2); Mikšić, 1971: 28 (Rhopalopus macropus)(3); Drovenik, 1992: 158 (Rhopalopus macropus)(4); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (5). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Slovenija (3, 5); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Gorica, lEPr, cCCS dSBr. Gorenjsko: Lubnik, 27.5.1923, lcJSd. Ljubljana z okolico: Ljubljana, 2.6.1918, lcdAGs; ibidem, 3.1943, lcdSBr. Dolenjsko: Grič (= Krško), lAGs (4); Hreljin, 7.1915, lcdAGs; Log, Sevnica, 20.5.2004, lcAVr dSBr; Predole, 28.7.1917, lcdAGs; Škrjanče pri Novem mestu, 23.5.1973, lcBDr dSSt. Bela krajina: Črnomelj, 7.5.1933, lcJSd (4); Dobliče, 21.5.1933, lcdAGs; Dol, Stari trg ob Kolpi, 2.6.1981, lcBDr dSSt; Majatiči, lJSd (4); Mavrlen, 21.5.1933, lcJSd; Tanča Gora, 26.5.1987, lcdSBr & cMZd. Štajersko: Hrastje, Makole, 2.5.1990, lcdAVr; Hrastnik, 2.7.1995, lAKa cCCS dSBr; Maribor, 23.6.1938, lcdAGs; Podčetrtek, 24.5.1929, lcdEJa; ibidem, ldVKo (2); Sevnica, 26.5.1929, lcdWng (2). Prekmurje: Murska šuma, 18.5.2003, lcDKo dSBr. ^> Turansko-evropska vrsta. Razširjena je od Avstrije do Poljske, Belorusije, Ukrajine in Bolgarije, v Aziji pa na Kavkazu, v Zakavkazju, severni Turčiji in severnem Iranu. Živi v Turanic-European species. Distributed from Austria to Poland, Belarus, Ukraine and Bulgaria; in Asia, it occurs in the Caucasus, Transcaucasus, northern Turkey and northern 257 Prelom novi 02.indd 257 # 17.2.2006 14:02:40 SCOPOLIA 58 - 2006 # večjem delu Slovenije, vendar je povsod redka. Številčnost in gostota populacij verjetno upadata. Stenotop. Planarna in kolinska vrsta. Polifag predvsem na listavcih: Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Ulmus, Rosaceae, Tilia in izjemoma tudi na iglavcih: Picea abies (= Picea abies) (kovacS & heGyeSSy, 1995). Ličinke se razvijajo pod lubjem mrtvih vej. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in priložnostno tudi na cvetovih gr-movnic (Crataegus idr.). Iran. Inhabits the greater part of Slovenia, although quite rare everywhere. Population abundance and density probably in decline. Stenotope. Planarian and colline speci-es. Polyphagous mainly in deciduous trees (Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Ulmus, Rosaceae, Tilia), exceptionally in coni-ferous trees (Picea abies) (kovacS & heGyeSSy, 1995). Larvae develop under bark of dead branches. Generation period: 2 years. Imagoes active by day, frequenting their foodplants and (occasionally) blossoms of various bush plant (Crataegus etc.) # 064.06. Ropalopus clavipes (faBriciuS, 1775) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium clavipes)(1); Müller, 1949: 120 (2); Mikšić, 1963: 105 (Rhopalopus clavipes)(3); Mikšić, 1971: 28 (Rhopalopus clavipes)(4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 64 (Rhopalopus clavipes)(5); SaMa, 1988: 101 (6); Drovenik, 1992: 158 (Rhopalopus clavipes)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 22 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka, na vrbah / rare in Carniola, in Willow trees (1); Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (8); Kranjsko, lcdFSc vSBr; Istra: Valdoltra (2). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Gorica (2, 6); ibidem, lcdABi; Panovec, 13.7.1998, lcBZd dSBr. Gorenjsko: Lubnik, 24.5.1923, lcJSd. Dolenjsko: Grič, lcdAGs; Kostanjevica na Krki, 1908, 7., 8.1909, lcMHa dBDr (7); ibidem, lcdAGs; Krško, »Pudlog«, 30.6.1904, lcdAGs; Opatova gora, 10.8.1900, lMHa cdMZd; Predole, 28.7.1917, lcAGs dSBr. Štajersko: Hrastje, Makole, 11.5.1996, lcAVr dSBr; Kalobje, 8.7.1928, lVKo cCCS dSBr; ibidem, 2001, lcGKa dSBr; Maribor, lcdJPe; Podčetrtek, 3.7.1930, lcdEJa; Sevnica, 2.8.1925, lcdAGs. Prekmurje: Murska šuma, 18.5.2003, lcDKo dSBr. ^> Srednjeazijsko-evropsko-sredozemska vrsta. V Evropi je razširjena od atlantske obale do Rusije in Grčije, v Aziji pa živi v Sibiriji, na Kavkazu, Bližnjem vzhodu in v Turčiji. V večjem delu Slovenije je redka, z Notranjske, s Koroške in iz Bele krajine ni znana. Številčnost in gostota populacij upadata. Central Asian-European-Mediterranean species. In Europe distributed from the Atlantic coast to Russia and Greece, in Asia in Siberia, the Caucasus, Near East and Turkey. Rare in the greater part of Slovenia, not known from the Notranjska, Koroška and Bela krajina regions. Population abundance and density in decline. 258 Prelom novi 02.indd 258 # 17.2.2006 14:02:40 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Planarna, kolinska in submon-tanska, predvsem silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Corylus, Castanea, Fagus, Quercus, Juglans, Salix, Populus, Ulmus, Pru-nus, Malus, Tilia, Aesculus, Pistacia, Rhamnus, Paliurus in na iglavcih: Picea. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu suhih vej in tankih debel. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo tako na svojih hranilnih rastlinah kot na cvetovih. Stenotope. Planarian, colline, submontane and predominantly silvicole species. Polyphagous in deciduous trees (Alnus, Corylus, Castanea, Fagus, Quercus, Juglans, Salix, Populus, Ulmus, Prunus, Malus, Tilia, Aesculus, Pistacia, Rhamnus, Paliurus) and coniferous trees (Picea). Larvae develop un-der bark and in dry branches and thin trunks. Generation period: 2 years. Imagoes active in daytime, frequenting their food plants and various blossoms. # 065.00. HYLOTRUPES Serville, 1834 065.01. Hylotrupes bajulus (linnaeuS, 1758), Literatura / References: Scopoli, 1763: 48 (Leptura Bajula)(1); SieGel, 1866: 95 (2); Müller, 1949: 117 (3); Mikšić, 1963: 104 (4); titovšek, 1969: 238 (5); Mikšić, 1971: 27 (6); Drovenik, 1986: 88 (7); SaMa, 1988: 98 (8); Drovenik, 1992: 158 (9); althoff & DanilevSky, 1997: 22 (10); Drovenik, 1998: 92 (11); Drovenik, 2002: 177 (12); Drovenik, 2004: 255 (13). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna, na zidovih, v hišah idr. / common in Carniola, occurring on walls, in buildings, etc. (2); Julijska krajina (4); Slovenija (6, 10); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Ankaran, 20.7.1997, lcBDr dSBr; Artviže, 27.7.1987, lMBo cdEBo; Dekani, lcdA-Co; Fjesa, 25.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Kozina (3); Strunjan, 14.6.1996, lcAVr dSBr; Šared, Montekalvo, 7.1986, lAAv cdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Bovec (3, 8); Bovec, igrišče golfa, 23.7.2000, lcdSBr; Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Kurnik, 4. in 8.7.1986, lRJe cdSBr; Mali Golak (3); Naklo, lcdUPo; Panovec, 3.8.2000, 20.6.2003, lcBZd dSBr; Replje, 22.6., 10.7.1988, 26.7.1992, lRJe cdSBr; Rodik (3); Slatenik, potok, 3.8.1982, lcdSBr; Sp. Trenta, žaga, 15.7.2005, lcdMZd; Štanjel, 28.6.1984, lMBo cdEBo; Trenta, 10.8.1977, 16.7.2003, lcBDr dSBr; ibidem, 13.7.1995, lcdŽVr; Trnovski gozd (8); Volče (3, 8); Zadnja Trenta, 21.8.1999, lcdAVr. Gorenjsko: Bled, lcdHey (4); Bohinj, 8.1928, lcdWng (4); Dom v Kamniški Bistrici (11); Kamnik, 2.7.1911, lcdAGs; ibidem, lcdJSs; ibidem, 10., 21.7.1988, lcBDr dSBr; Kamniška Bistrica, 12.7.1920, lcdJSd; Kopišča (11); Kranj, lOst cdAGs; Lancovo, 4.8.1929, lcdJSd; Laze, Bled, 15.8.1976, lMKr cdBDr; Lubnik, 30.5.1926, 6.7.1933, 11.6.1936, lcMHa dBDr; Mojstrana, Sv. Katarina, 24.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Pl. Vogar, 5.9.1936, lcMHa dBDr; Ribčev Laz, 25.5.1933, 25.7.1934, lcMHa dBDr; Sorica (7); Sorško polje, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 6.7.1977, 3.8.1978, 15.7.1979, 20.8.1980, 5.8.1981, 7., 8.1984, 8.1986, lcdBKo; Trzin, 8.1974, lcBDr dSBr; Visoko pri Poljanah, 7.7.1978, lcdMZd; Voje, 1.8.1981, lcVFu; Volčji Potok, 8.1987, 8.1990, lcBDr dSBr; Zg. Tuhinj, 8.1954, 8.1956, 11.7.1957, lcdBDr (13); ibidem, 7.9.1974, lcVFu; Železniki, 2.8.1968, lcdBKo. Notranjsko: Borovnica, 22.8.1925, lcdJSd; Cerknica (12); Koritnice, 22.7.1983, 13.7.1997, lcdSPo; Košana, lcdGDr; Postojna, 8.1970, lcdBDr; ibidem, 1.6.1978, lcEPr dSBr; ibidem, center, 26.6.1994, lcdSPo; Razdrto (3); Vrzdenec, 25.7.1978, lcdMZd. ^> 259 Prelom novi 02.indd 259 # 17.2.2006 14:02:40 # SCOPOLIA 58 - 2006 Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 10.7.1977, 10.5., 2.7., 10.8.1978, 17.8.1979, 22.7.1980, 20.8.1984, 20.7.1990, 5.7.1999, 13.9.2002, lcdMZd; ibidem, 30.6.1983, 8.1984, ldMZd cVFu; Dravlje, 16.7.1944, lcdJSd; Golovec, 5.7.1912, lcdJSd; Ljubljana, 8.7.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 19.7.1913, 26.6.1946, 10.7.1952, 4.7.1958, lcdAGs; ibidem, lcdJSs; ibidem, 7.8.1919, lcMHa dBDr; ibidem, 10.7.1920, 30.7.1928, 29.7.1932, 20.7.1944, lcdJSd; ibidem, 21.6.1945, lIHa cdAGs; ibidem, 6.1947, lcdSBr; ibidem, 26.7.1975, 25.6.1976, lcVFu; ibidem, 11.7.1977, 20.6.1983, lcdBKo; ibidem, 27.7.1988, 28.8.1990, 27.7.1993, lcAVr dSSt; Ljubljana, okolica, lcdAGs; Polje – Slape, 21.7.1988, lcVFu; Zg. Gameljne, 8.1978, lcBDr dSBr. Dolenjsko: Draga, Ig, 20.7.1978, 30.6.1979, 8.1981, 7.1993, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 7.1909, lcMHa dBDr (9); Kremenica, Hrib, 9.7.1983, 8.1995, 24.6.2005, lcdSBr; Radeče, 6.1965, ličinke v vgrajenih smrekovih špirovcih / larvae in built-in Spruce rafters, ldJTi cBFG (5); Škofljica, skladišče lesa, 16.7.1993, lGBa cCCS dSBr; Vel. Trebeljevo, 12.7.2001, 24.6.2003, lcdMJu. Štajersko: Hrastje, Makole, 300 m, 9.7.1991, 12.7.2003 (v hiši), lcdAVr; Hrastnik, 22.8.1993, 23.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Igla, 21.7.1989, lcVFu; Kalobje, 24.6.2002, lcdGKa; Kolonija, 10.7.1998, lcdŽVr; Maribor, lcdJPe; Maribor, okol., lcdJPe; Orehovci, 20.7.1974, 3.8.1976, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčrtrtek, 1926, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Police, luč, 14.7.2001, 30.6., 19.7.2002, 5., 10.7.2003, lcdBDr; Radlje ob Dravi, 4.7.1977, 17.6.1981, 5.7., 4.8.1986, lcdBKo; Zavratnik, 19.7.1992, lcBDr dSBr. Prekmurje: Dobrovnik, 15.8.1998, lcdDKo; Gančani, 13.6.2001, lcdDKo. # Palearktična vrsta. Razširjena je v vsej Evropi (manjka le v severni Skandinaviji, severni Angliji in na Irskem, na Finskem pa živi le na skrajnem jugu), v severni Afriki, na Kanarskih otokih in Madeiri, v Aziji na Kavkazu, Bližnjem vzhodu, v Turčiji, severnem Iranu, Sibiriji in na Kitajskem; zanesena je v Severno Ameriko, južno Afriko, na Madagaskar in na Japonsko. V vsej Sloveniji je pogostna in stabilna vrsta. Evritop. Kolinska do montanska sinantro-pna vrsta. Oligofag na iglavcih: Picea, Abies in Pinus. Ličinke živijo v mrtvem in suhem lesu debel. Njihov razvoj v naravnem okolju traja 2 leti ali 3 leta, pri vgrajenem lesu lahko precej več. Na obdelanem in vgrajenem lesu lahko občasno povzročajo občutno škodo. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo predvsem na lesu svojih hranilnih rastlin. Palaearctic species. Distributed all over Europe (absent only in northern Scandinavia, northern England and Ireland), northern Africa, Canary Islands and Madeira, in Asia in the Caucasus, Near East, Turkey, northern Iran, Siberia and China; introduced to North America, southern Africa, Madagascar and Japan. In entire Slovenia a common and stable species. Euritope. Colline to montane synantropic species. Oligophagous in coniferous trees: Picea, Abies and Pinus. Larvae live in dead and dry trunk wood. In natural environment, their development lasts for 2 or 3 years, whereas in built-in wood the development can take much longer. May cause great damage in processed and built-in wood. Imagoes active during the day, frequenting mainly their foodplants. ^> 260 Prelom novi 02.indd 260 # 17.2.2006 14:02:40 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 066.00. SEMANOTUS MulSant, 1839 066.01. Semanotus undatus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium undatum)(1); Müller, 1949: 118 (2); Mikšić, 1963: 107 (3); Mikšić, 1971: 29 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 68 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 22 (6); Drovenik, 2004: 255 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka na smrekovih deblih (1) / in Carniola rare, occurring on Spruce trunks; Julijska krajina (5); Slovenija (6); Kranjsko (Semanotes undatum), lcdFSc vSBr. Istra: Petrinje, 1.4.2001, lAKa cCCS dBr. Primorsko: Gorica (2, 3, 4). Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (7). Ljubljana z okolico: Ljubljana, lcdJSd. Dolenjsko: Vel. Lašče, 5.1908, lcdAGs. Štajersko: Kolonija, 11.5., 26.5.1990, 26.4.1992, lcdŽVr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Lobnica, potok, 5.8.1929, 5.6.1933, lcdAGs; Podčetrtek, 10.3.1930, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Šentilj, cdAGs; Zavratnik, 22.4.1995, lcBDr dSBr. # Azijsko-evropska vrsta. Ta boreomon-tanski kozliček je v Evropi razširjen v vsej Fenoskandiji in naprej proti vzhodu ter od zahodnih Alp in Karpatov do Belorusije, Ukrajine, Rusije in Balkanskega polotoka. V Aziji živi v Sibiriji, severni Mongoliji in severozahodni Kitajski. Na Štajerskem je redka, v Istri, na Primorskem, Gorenjskem in Dolenjskem zelo redka, v drugih slovenskih pokrajinah pa ni najdena. Za ugotavljanje številčnosti in gostote populacij je zbranega premalo gradiva, verjetno pa nekoliko upadata. Stenotop. Kolinska in submontanska silvikolna vrsta. Oligofag na smreki in drugih iglavcih: Abies in Pinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem v sveže odmrlih vejah in deblih. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in jih najdemo na njihovih hranilnih rastlinah, zlasti na drveh. Asian-European species. In Europe, this boremontane Longhorn Beetle is distributed in the entire Fenoscandia and further to the east, and from the eastern Carpathians to Belarus, Ukraine, Russia and the Balkans. In Asia, it occurs in Siberia, northern Mongolia and northwestern China. In our country, the species is rare in Štajerska, very rare in Istria, Primorska, Gorenjska and Dolenjska, and not found at all in the remaining regions. Although not enough material has been gathered to esta-blish its population abundance and density, it is believed that they are in decline. Stenotope. Colline to submontane silvicole species. Oligophagous in Spruce and other co-niferous trees: Abies and Pinus. Larvae develop under bark in recently withered away branches and trunks. Life cycle lasts for 2 years. Imagoes active in daytime, when found on their food-plants, particularly firewood. ^> 261 Prelom novi 02.indd 261 # 17.2.2006 14:02:40 # SCOPOLIA 58 - 2006 067.00. CALLIDIUM faBriciuS, 1775 067.01. Callidium lucidum (Scopoli, 1772) Sinonim: Callidium coriaceum paykull, 1800 Literatura / References: Scopoli, 1772: 98 (Stenocorus Lucidus)(1); Müller, 1949: 122 (Palaeocallidium coriaceum)(2); Mikšić, 1963: 107 (Palaeocallidium coriaceum)(3); Mikšić, 1971: 30 (Palaeocallidium coriaceum)(4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 71 (Palaeocallidium coriaceum)(5); SaMa, 1988: 103 (6); Drovenik, 1993: 27 (Paleocallidium coriaceum)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (Palaeocallidium coriaceum)(8). Locus typicus: Carniolia (=Kranjsko), Slovenija Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); Julijske Alpe (3, 5); Slovenija (8). Primorsko: Trenta, 7.–14.7.1979, lcdMZd. Gorenjsko: Julijske Alpe (4); Možic, 6.8.1982, lcdBDr; Rečica, skladišče lesa, 6.8.1993, lGBa cCCS dSBr; Soriška pl., pod Možicem, lcdBDr (7); Voje, 1.8.1931 (ne 1938!), lcdAGs (2, 6). Štajersko: Golte (Mozirska pl.), 10.8.1991, lcdBDr & cVFu; Matkov kot, 30.7.1986, lcdBDr (7); Pohorje, lcdJPe & cAGs; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcdBDr (7); ibidem, 14.6.2004, lcdBDr; # Azijsko-evropska vrsta. V Evropi je ta boreomontanski kozliček razširjen od Skandinavije in Finske do zahodnih Alp in Urala, v Aziji pa v Sibiriji, severni Mongoliji in v severozahodni Kitajski. V Sloveniji živi le v severnem, goratem predelu in je zelo redek; številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Oligofag predvsem na smreki in drugih iglavcih: Abies, Larix in Pinus. Ličinke se razvijajo v odmrlih vejah, stoječih deblih in hlodih. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in jih najdemo na lesu (klaftrah, drveh) njihovih hranilnih rastlin. Asian-European species. In Europe, this boreomontane Longhorn Beetle is distributed from Scandinavia and Finland to the western Alps and Ural Mts, whereas in Asia it occurs in Siberia, northern Mongolia and northwestern China. In Slovenia very rare and can be found only in its northern montane parts; population abundance and density stable. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Oligophagous mainly in Spruce and other coniferous trees: Abies, Larix and Pinus. Larvae develop in dead branches, standing trunks and logs. Generation period: 1 or 2 ye-ars. Imagoes active in daytime, when found on wood (fathoms, logs) of their foodplants. ^> 067.02. Callidium violaceum (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1772: 59 (Stenocorus Violaceus)(1); SieGel, 1866: 95 (2); Müller, 1949: 123 (3); Mikšić, 1963: 108 (C. (C.) violaceum)(4); Mikšić, 1971: 30 (C. (C.) vi-olaceum)(5); SaMa,1988: 103 (6); Drovenik, 1992: 161 (7); Drovenik, 1993: 27 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (9); Drovenik, 2004: 255 (10). 262 Prelom novi 02.indd 262 # 17.2.2006 14:02:40 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko(1); na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 9). Istra: Kozina (3). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (3, 6); Bovec (3, 6); Kucelj, 1.7.1981, lcdBDr; Rodik (3); Sinji vrh, 1.7.1995, lcdŽVr; Tolminski Lom, 23.5.1993, lMBo cdEBo; Trnovski gozd, pogosten (3, 6); ibidem, lcdABi; ibidem, 14.6.1994, lcdEBo. Gorenjsko: Begunjščica, 7.7.1915, 16.7.1917 (vznožje), lcMHa dBDr; Čemšenik, 7.7.1991, lcdAVr; Kokra, lcdJSs; Kompolje, Krašnja, 18.5.1978, lcdBDr; Krvavec, 18.5.1975, lcdBDr; Pl. Talež, lcdIFe; Škofja Loka, 28.5., 5.6.1980, 20.5.1982, 5.1984, 2.1991, 6.6.1996, lcdBKo; Vitranc, Kranjska Gora, 13.8.1977, cBFG; Vodični vrh, 9.1927, lcMHa dBDr; Volčji Potok, 8.1990, lcdBDr; Zg. Radovna, 7.7.1975, lcdBDr; ibidem, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (10). Notranjsko: Črni Vrh, Polhov Gradec, 4.8.1977, lcdBKo; Idrija, 5.6.1874, ldMik cJSs; Mašun (3); Vrzdenec, 31.5.1981, lcdMZd & cVFu. Ljubljana z okolico: Bežigrad, 10.6.1947, lcdSBr; Brezje pri Dobrovi, 22.6.1975, 15.6.1985, ldMZd cVFu; ibidem, 27.5.1981, 15.5.1983, 15.61997, 1.6.1999, lcdMZd; Dobrova, 9.6.1978, lcdMZd; Ljubljana, 16.12.1908, lcdJSs; ibidem, 29.5.1928, 20.8.1931, 6., 9.5.1934, lcdJSd; ibidem, 22.4.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 25.5.1932, 5.6.1933, 12.5.1943, 12.5.1946, 27.5.1948, lcdAGs; ibidem, lcdIFe; ibidem, 26.5.1995, lcVFu; Lukovica pri Brezovici, 7.5.1981, lAGo cCCS dSBr. Dolenjsko: Belica, 7.1980, lcdBDr; Čateške Toplice, 28.4.1978, lcdBKo; Dobrepolje, 9.6.1918, lcdAGs; Draga, Ig, 11.7.1979, lcdSBr; Gor. Retje, 21.5.1920, lcdAGs; Grič (= Krško), lAGs (7); Ig, 5.7.1981, lcdBDr; Kremenica, Hrib, 1. in 12.6.1976, 3.5.1977, 25.6.1978, 14.5.1981, lcdSBr; Mokrec, 31.5.1925, lcdJSd; Novo Mesto, lVFu cdBDr (7); Ševnica, 10.5.2002, lcdMZd; Trška gora, 16.6.1991, lcVFu & cBDr (7); Vel. Lašče, 23.5.1916, 5.1919, lcdAGs. Štajersko: Črešnjevci, 19.5.1996, lcdBDr; Črmenica, lcdJPe; Golte, 10.8.1991, lcdBDr; Hrastnik, 14., 17.6.1997, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 6.1928, lVKo cCCS dSBr; ibidem, 10.6.1985, lcMGl dSBr; ibidem, 11., 18.6.2004, lcGKa dSBr; Kolonija, 30.6.1989, 22., 26., 29.5.1993, 18.6.1994, 7.7.1995, 27.5.2000, 6.7.2001, 20.7.2004, 24., 30.7.2005, lcdŽVr; Logarska dolina, 750 m, 25.6.1988, lcdSSt & lcdŽVr; Maribor, ldJPe cAGs; Matkov kot, 28.6.1994, lcdBDr; Modraže, 22.5.1993, lcdAVr; Mozirje, 9.6.1986, lcdBDr (8); Pohorje, lcdJPe; Pohorje, Gregoričeva graba, lcdJPe; Polzela, 2.6.1985, lŽPr cBIS dBDr; Raduha, 14.6.2002, lcdEBo; Sevnica, 24.5.1924, lcdWng (4); Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcdBDr (8); Zavratnik, 12.6.1999, 6.6.2003, lcdBDr. ^> Holarktična vrsta. V Evropi je razširjena od Irske, Velike Britanije, Skandinavije, Belgije in vzhodne Francije do Urala in Balkanskega polotoka (manjka na Pirenejskem in Apeninskem polotoku), v Aziji pa od Sibirije, severne Mongolije in severne Kitajske do Koreje in Japonske; poleg tega živi tudi v Severni Ameriki. V Sloveniji je pogostna, številčnost in gostota populacij sta konstantni. Evritop. Kolinska do montanska sinan-tropna in predvsem silvikolna vrsta. Polifag Holarctic species. In Europe distributed from Ireland, Great Britain, Scandinavia, Belgium and eastern France to the Ural Mts and the Balkans (absent in the Pyrenees and Apennines). In Asia, it spreads from Siberia, northern Mongolia and northern China to Korea and Japan. It inhabits North America as well. In Slovenia a common species with constant population abundance and density. Euritope. Colline to montane synantropic and largely silvicole species. Polyphagous 263 Prelom novi 02.indd 263 # 17.2.2006 14:02:41 SCOPOLIA 58 - 2006 # najpogosteje na smreki in na drugih iglavcih: Abies, Larix in Pinus, redkeje tudi na listavcih: Alnus, Quercus in Fagus. Ličinke se razvijajo v lubju in pod lubjem mrtvih in suhih debel in debelih vej. Na neobeljenih razžaganih deskah in lesenih delih stavb lahko povzročajo občutno škodo. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se najpogosteje zadržujejo na vgrajenem lesu in drveh. most often in Spruce and other coniferous trees (Abies, Larix and Pinus), occasionally also in deciduous trees (Alnus, Quercus and Fagus). Larvae develop in bark and under bark of dead and dry trunks and thick branches. May cause substantial damage on raw sawn up planks and wooden parts of buildings. Life cycle: 2 years. Imagoes active during the day, when found especially on built-in wood and logs. # 067.03. Callidium aeneum (De Geer, 1775) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium dilatatum)(1); Müller, 1949: 123 (2); Mikšić, 1963: 108 (C. (Callidostola) aeneum)(3); Mikšić, 1971: 30 (C. (Callidostola) aeneum)(4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 72 (C. (Callidostola) aeneum)(5); Drovenik, 1992: 158, 161 (6); Drovenik, 1993: 27 (7); Drovenik, 1995: 94 (C. (Callidostola) aeneum)(8); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (Callidostola aenea)(9); Drovenik, 2004: 255 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Slovenija (5). Gorenjsko: Lubnik, 29.4.1936, lcMHa dBDr; ibidem, 4.6.1988, lcdBKo; Mrzli Studenec, 2.7.1967, lcdBDr; Soriška pl., 8.1982, lcBDr dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (10). Notranjsko: Dolenja vas – Javorniki, nad Karlovico, 24.5.1995, lcSPo & cCCS dSBr; ibidem, 27.5.1995, lcdSBr; Grad Snežnik, 12.5.1916, vzrejena v veji Abies picea, lRSi (2); Iška vas, 12.5.1911, lcdAGs & cJSs; Snežnik (4); Vel. Snežnik (3); Vrzdenec, 24.5.1981, lcdMZd. Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 3.1909, lcMHa dBDr (6). Štajersko: Brezno, lcdJPe; Konečka pl., 1250 m, 15.7.1992, lcdBDr (7); Lamprehtov potok, lcdJPe; Orehovci, 30.4.1994, lcdBDr (8); Ribniška koča, Pohorje, 15.7.1992, lcdBKo; Sevnica, 6.5.1923, lcdWng (3, 4). ^> Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od Švedske, jugovzhodne Norveške, Belgije in vzhodne Francije proti vzhodu do Daljnjega vzhoda, Japonske, Zakavkazja in Turčije. V Sloveniji je redka, manjka v vsem zahodnem in severovzhodnem delu države. Številčnost in gostota populacij sta stabilni, le za Dolenjsko ni novejših podatkov. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Polifag na jelki, smreki in drugih iglavcih: Pinus, Larix; zelo redko tudi na brinu in listavcih: Fagus, Quercus in Acer. Ličinke se razvijajo pod lubjem v večinoma 4–6 cm Asian-European species. Distributed from Sweden, southeastern Norway, Belgium and eastern France to the Far East, Japan, Transcaucasus and Turkey. Rare in Slovenia, absent in its entire western and northeastern parts. Population abundance and density sta-ble, except that no recent data for Dolenjsko are at hand. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Polyphagous in Spruce and other co-niferous trees (Pinus, Larix); very rarely also in Junipers and deciduous trees, such as Fagus, Quercus and Acer. Larvae develop under bark 264 Prelom novi 02.indd 264 # 17.2.2006 14:02:41 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae debelih mrtvih vejah in deblih. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na mrtvih vejah svojih hranilnih rastlin in na cvetovih grmovnic: Crataegus idr. in mostly 4–6 cm thick branches and trunks. Generation period: 2 years. Imagoes active by day, when frequenting dead branches of their foodplants and bush plant (Crataegus, etc.) blossoms. # 068.00. PYRRHIDIUM fairMaire, 1864 068.01. Pyrrhidium sanguineum (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium sanguineum)(1); Müller, 1949: 122 (2); Mikšić, 1963: 108 (3); Mikšić, 1971: 29 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 70 (5); SaMa, 1988: 104 (6); Drovenik, 1992: 158 (7); Drovenik, 1993: 27 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (9); Drovenik, 2004: 255 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (1); Julijska krajina (3, 4, 5); Kranjsko (Callidium san-guineum), lcdFSc vSBr. Istra: Korte, 23.6.1988, lMBo cdEBo; Ocizla, 8.5.2003, lcdMZd; Slavnik, 9.3.2002, lcdMZd; Šared, Montekalvo, 1986, lAAv cdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (2, 6); Brje pri Komnu, 4.4.2004, lA & MGo cCCS dSBr; Divača, lcdSSc; Kodreti, 165 m, 25.3.2000, lcAPi dSBr; Kurnik, 22.2.1987 (imaturen primerek), 16.4.1987, lRJe cdSBr; Lipica, 5.1908 (2, 6); Okroglica, 4.5.1987, lRJe cdSBr; Orlek (2); Panovec, 27.2.1998, 23.4.2000, lcBZd dSBr; Podgrad pri Vremah, lcdSSc; Replje, 8.4.1988, 2.1992, lRJe lcSBr. Gorenjsko: Domžale, 21.5.1995, lcdŽVr; Lubnik, 16.5.1992, lcdBKo; Ribčev Laz, 8.1925, lcMHa dBDr; Sorško polje, 7.7.1938, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 15., 20.5.1982, 5.1986, lcdB-Ko; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSSt (10); ibidem, 18.5.1996, lcBDr dSSt; Železniki, 23.5.1986, lcdBKo. Notranjsko: Koren, Stara Vrhnika, 500 m, 18.5.1995, lcdŽVr; Koritnice, 20.3.1993, lcdSPo; Podnanos, 3.1982, e.l., cAVr; ibidem, 15.12.1982, lcVFu; Pokojišče, 27.4.1930, lcdJSd; Trpčane, reka Reka, 8.5.2003, lAPi cdBDr; Vrzdenec, 11., 25.5.1980, cVFu; ibidem, 25.5.1980, lcdMZd. Ljubljana z okolico: Bežigrad, 14.51948, 15.2.1949, lcdSBr; Brezje pri Dobrovi, 11.6.1980, 25.4.1983, 5.1984, 15.4.1986, 20.4.2000, lcdMZd; ibidem, 5.1984, 21.4., 30.5.1987, cVFu; Golovec, 13.5.1933, lcdAGs; Ljubljana, 10.7.1911, 16.4., 3.6.1944, lcdJSd; ibidem, 13.3.1938, lcdMHa dBDr; ibidem, 12.4. 1944, 5.2.1953, lcdAGs; ibidem, 7.1967, cBFG; ibidem, 18.5.1984, lcVFu; ibidem, 3.9.1990, lcdŽVr; ibidem,14.4.1992, lcdBKo; Orle, 4.5.1984, lcVFu; Rožnik, lcdIFe. Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 8.1904, 1908, lcMHa dBDr (7); Novo Mesto, 13.3.1936, lcdAGs (7). Bela krajina: Črnomelj, lMHa (7); ibidem, 7.5.1933, lcdJSd. Štajersko: Črešnjevci, 8.4.1998, lcdBDr; Kalobje, 20.5.2004, lcGKa dSBr; Maribor, skladišče lesa, lcdJPe; Mozirje, lcdBDr (8); Orehovci, 2.5.1990, lcdBDr; Podčetrtek, v hiši, 15.4., 6.5.1931, lcdEJa; Police, 8.4.1998, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, lcdBDr (8); Zagojiči, 1.5.2003, lcAVr dSBr. Prekmurje: Gančani, 21.3.1998, lcdDKo; Vršič, Selo, 18.5.1999, lcdBDr. ^> 265 Prelom novi 02.indd 265 # 17.2.2006 14:02:41 SCOPOLIA 58 - 2006 # Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v večjem delu Evrope od južne Fenoskandije, južne Anglije in Portugalske do Kavkaza in Zakavkazja v Aziji; poleg tega živi tudi v severni Afriki. V Sloveniji je precej pogostna, številčnost in gostota populacij sta stabilni. Evritop. Predvsem kolinska, redkeje pla-narna in submontanska, higrofilna in pretežno silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in na drugih listavcih: Carpinus, Betula, Fagus, Castanea, Ulmus, Malus in Fraxinus, izjemoma tudi na boru. Ličinke se razvijajo pod lubjem v mrtvih vejah in deblih. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Evropska vrsta. Razširjena je v južni Skandinaviji, Baltiških državah, srednji Evropi, južni Franciji, na Balkanskem polotoku do Peloponeza, v Ukrajini in Belorusiji. V gričevnatih in gorskih predelih Slovenije je zelo redka, vendar se v posameznih letih lahko pojavi v 266 Prelom novi 02.indd 266 European-Mediterranean species. Di-stributed in the greater part of Europe from southern Fenoscandia, southern England and Portugal to the Caucasus and Transcaucasus in Asia; occurs in northern Africa as well. Fairly common in Slovenia, its population abundance and density stable. Euritope. Predominantly colline, less often planarian and submontane, hygrophilous and largely silvicole species. Polyphagous mainly in Oak and other deciduous trees (Carpinus, Betula, Fagus, Castanea, Ulmus, Malus and Fraxinus), exceptionally in Pine. Larvae de-velop under bark in dead branches and trunks. Generation period: 1 or 2 years. Imagoes active in daytime, particularly fond of their foodplants. European species, distributed in southern Scandinavia, the Baltic countries, central Europe, southern France, in the Balkans to the Peloponnesus, in Ukraine and Belarus. Very rare in hilly and upland areas of Slovenia, altho-ugh may occur, in certain years, in somewhat 17.2.2006 14:02:41 069.00. LEIODERES l. reDtenBacher, 1849 069.01. Leioderes kollari l. reDtenBacher, 1849 Literatura / References: BrancSik, 1871: 97 (Callidium Kollari)(1); Müller, 1949: 125 (Phymatodes (Leioderes) Kollari)(2); Mikšić, 1963: 107 (3); Mikšić, 1971: 29 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 67 (5); horion, 1974: 109 (6); Drovenik, 1992: 158 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 22 (8); Drovenik, 1998: 92 (9); Drovenik, 2004: 255 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: severozahodna Slovenija (5); Slovenija (8). Primorsko: Tolmin, reka Tolminka, 21.7.1975, lcBDr dSSt. Gorenjsko: Bohinj – Bogatin, 6.7.1933, na cvetovih kresničevja (Aruncus sylvester), lcdAGs (2, 3); Kamnik, lcdJSs; Kamniška Bistrica, 26.6.1979, lcBDr dSBr; Korošica, potok (9); Škofja Loka, 8.7.1980, 6.1983, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSSt (10). Notranjsko: Hrušica, pogorje, 25.6.1949, na cvetovih kresničevja, lcdSBr; Iška vas – Krim, 14.6.2002, 9., 11.6.2003, na cvetovih kresničevja, lcdSBr. Dolenjsko: Grič (= Krško), lAGs (7); Stružnica, 750 m, 24.5.2001, 11.6.2002, na cvetovih kresničevja, lcdSBr. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (1, 6); Zavratnik, 3.7.1997, lcBDr dSSt. # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae nekoliko večjem številu. Manjka v toplem in suhem jugozahodnem delu države in v velikih ravninah. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska in submontanska sil-vikolna vrsta. Polifag predvsem na javoru in drugih listavcih: Ostrya, Carpinus, Corylus, Quercus in Ulmus. Ličinke se razvijajo predvsem v 2–8 cm debelih bolnih ali mrtvih vejah v vrhovih dreves in le redko v deblih. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in na cvetovih, v Sloveniji zlasti na kresničevju. higher numbers. Absent in the warm and arid southwestern part of the country and large pla-ins. Population abundance and density stable. Stenotope. Colline and submontane sil-vicole species. Polyphagous mainly on Maple and other deciduous trees: Ostrya, Carpinus, Corylus, Quercus and Ulmus. Larvae develop notably in 2–8 cm thick dead or sick branches in tree tops, rarely in trunks. Generation period: 1 or 2 years. Imagoes active in daytime, frequen-ting their foodplants and blossoms, in Slovenia mainly Goatsbeard clumps. # 070.00. PHYMATODES MulSant, 1839 070.01. Phymatodes testaceus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: ? Scopoli, 1763: 49 (Leptura cantharoides)(1); Scopoli, 1772: 98 (Stenocorus Fenitus)(2); SieGel, 1866: 95 (Callidium variabile)(3); Müller, 1949: 126 (Ph. (Ph.) testaceus) (4); Mikšić, 1963: 109 (Ph. (Ph.) testaceus)(5); DeMelt & SchurMann, 1964: 34/94 (6); titovšek, 1969: 238 (Ph. variabile)(7); Mikšić, 1971: 30 (Ph. (Ph.) testaceus)(8); Drovenik, 1986: 89, 93 (9); SaMa, 1988: 107 (10); Drovenik, 1992: 161 (11); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (12); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (13); Drovenik, 1998: 92 (14); Drovenik, 2002: 206 (15); Drovenik, 2002: 177 (16); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (17); Drovenik, 2004: 255 (18). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko(2); na Kranjskem pogostna (3); Julijska krajina (5); Slovenija (8, 13); Kranjsko (Ph. variabilis, Ph. variabile praeustum), lcdFSc vSBr. Istra: Barka, 26.6.2001, lcdEBo; Lucan, 28.4.2000, lAKa cCCS dSBr; Osp, 24.6.1990, lCKr cCCS dSBr; Ostrožno Brdo, 31.5., 1.6.1999, 21.5.2000, lcdEBo; Podgorje, Kozina, 11., 30.6., 26.7.1976, lcBDr dSSt; Podgrad, Obrov (4); Portorož (4, 6); Prešnica, 1.6.2004, lcdMZd; Sv. Peter, 27.5.1999, lcDKo dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (4, 10); ibidem, lcdABi; Divača (4, 10); Gorica (4, 5, 10); Kurnik, 6.1986, 5. in 12.6.1987, lRJe cdSBr; Okroglica, 29.6.1987, lRJe cdSBr; Pl. Polog, 16.6.1971, lcdBDr; Podgrad pri Vremah, 19.6.1993, lMBo cdEBo; ibidem, 19.6.1993, 16.7.1994, lcdEBo; Replje, 8.7.1987, 29.5.1988, 13. in 27.5.1989, 2.1992, lRJe cdSBr; Rodik (4, 10); Trenta, 7.–14.7.1979, lcdMZd; Trnovski gozd, 19.5.1996, lcdEBo; Vrsno, Golo brdo, 4.7.2001, lAPi & BDr cdBDr. Gorenjsko: Čemšenik, 620 m, 7.7.1991, lcdAVr; Dom v Kamniški Bistrici (14); Goričane, skladišče lesa, 17.6.1991, 23.6.1992, 4. in 11.6.1993, lGBa cCCS dSBr; Korošica, potok (14); Kranj, 20.5.1976, lcVFu; ibidem, 10.7.1976, lJBr cdMZd; Medvode, 26.5.1946, lcdAGs; Pl. Talež, lcdIFe; Sorica (9); ibidem, 11.7.1986, lcdSSt; Soriška pl. (9); Soteska, reka Nevljica (15); Škofja Loka, 10.6.1976, 25.5., 20.6., 4.7., 10.8.1982, 30.5., 3.6.1983, 6.1984, 5., 6.1986, 5.1990, 5.1991, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (18). 267 ^> Prelom novi 02.indd 267 # 17.2.2006 14:02:41 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Notranjsko: Koritnice, 16.5.1983, 5.6.1993, 3.6.1995, lcSPo dSBr; Mlaka, Ilirska Bistrica, (4); Nanos (4); Rakek (16); Vrzdenec, 31.5.1981, lcdMZd; ibidem, 1.6.1983, ldMZd cVFu. Ljubljana z okolico: Bežigrad, 1942, 20.6.1947, 10.6.1948, lcdSBr; Brezje pri Dobrovi, 29.6.1975, 12.6.1976, 3.6.1981, 15.5.1983, 24.5.2005, lcdMZd; ibidem, 10.7.1982, 1.6.1983, 10.6.1987, ldMZd cCCS; ibidem, 15.6.1983, 10.6., 7.1984, lMZd cVFu; Dobrova, 25.5.1978, lcdMZd; Golovec, 1956, 27.5.1968, lcdBDr; ibidem, 3.5.1976, lcVFu; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 20.6.1913, 1.6.1920, 20.6.1926, 1.6.1927, 25., 26. 6.1931, 5.6.1933, 23.6.1941, 10.4., 12.7.1942, 19.7.1943, 30.5.1945, 1.6., 24.6., 1.7.1950, 11.6.1951, lcdAGs; ibidem, 21.4.1915, lcMHa dBDr; ibidem, 24.5.1918, 10.6.1924, 5.7.1926, 15., 29.6.1929, 15.6.1930, 10.7.1931, 5., 20.7.1932, 15.6.1934, 3.6., 5., 10.7.1936, 7.7.1938, 12.6.1943, 25.5.1944, lcdJSd; ibidem, 17.7.1941, lČul (5); ibidem, lcdIFe; ibidem, 16.6.1977, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 23.6.1978, 18.6.1984, lcdBDr; ibidem, 20.6.1980, 10.6.1983, 25.5., 16.6.1986, 9.6.1997, lcVFu; ibidem, 7.6.1987, 28.6.1988, 24.6.1991, 5.6.1996, lcdŽVr; Ljubljana, Barje, lcdJSd; Lukovica pri Brezovici, 30.3.1987, lAGo cCCS dSBr; Radna, Brezovica pri Ljubljani, 1.7.1928, lcdAGs; Rožnik, lcdIFe; Šiška, 14.6.1983, 30.5.1988, 25.5.1999. lcdSBr. Dolenjsko: Draga, Ig, 5.1979, lcdSBr; Goteniški Snežnik, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (12); Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr (11); Novo Mesto, 13.3.1930, lcdAGs (11); Radeče, Peta, 1966, ličinke, bube in hrošči pod lubjem suhih bukovih drv in v bukovih plohih / larvae, pupae and beetles occur under dry Beech firewood and Beech planks, ldJTi cBFG (7); Škofljica, skladišče lesa, 4.6.1993, lGBa cCCS dSBr; Trška gora, 6.6.1987, 17.6.1992, 19.6.1993, lcVFu. Bela krajina: Berčice, 20.6.1987, lcdŽVr; Log, Metlika, 28.6.1994, lcBDr dSSt. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Hrastje, Makole, 4.5.1996, lcdAVr; Hrastnik, 5.5.1993, 7.8.1994, 17.6.1997, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 4., 8.6.2004, lcGKa dSBr; Kolonija, 7.8.1987, 7.–15.8.1988, 31.7.–8.8.1990, 19.7.1992, 12.8.1993, 13.–16.8.1995, 4.5., 16.8.1996, 11.8.1997, l 3.8.2000, 31.7.2001, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (17); Lamprehtov potok, lcdJPe; Maribor, lcdJPe & cAGs; Mozirje, 9.6.1986, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Petanjci, lcdBDr; Podčetrtek, v hiši, 13.6., 6.9.1929, 30.5.1930 (dolžina primerka 6 mm! / specimen 6 mm long!), lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 7.6.1929, 1.6.1931, lcdEJa; Police, luč, 23.6.2002, 24.5.2003, lcdBDr; Polzela, 25.5.1985, lŽPr cBIS dBDr; Gor. Radgona, vinska klet, lcdBDr; Radlje ob Dravi, 26.6.1982, lcdBKo; Šmihel nad Mozirjem, 7.1983, lcdBDr; Trebča Gorca, lcdSBr; Zavratnik, 30.6.1976, 4.6.2004, lcdBDr. ^> Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v Veliki Britaniji, v vsej kontinentalni Evropi (manjka le na severu Fenoskandije in Rusije), v Sibiriji, na Japonskem, Bližnjem vzhodu, Kavkazu in v Turčiji; v Severno Ameriko je zanesena. V hišah in na gospodarskih poslopjih v Sloveniji povzroča precejšno škodo z vrtanjem rovov v že obdelan les in drva. Kljub zatiranju se pogostnost ne zmanjšuje. Evritop. Kolinska in submontanska silvi-kolna ali sinantropna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in drugih listavcih: Carpinus, Corylus, Fagus, Castanea, Salix, Ulmus, Prunus, Pyrus in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem v mrtvih vejah in deblih, pa tudi v drveh in v že European-Mediterranean species. Distri-buted in Great Britain, throughout continental Europe (absent only in northern Fenoscandia and Russia), Siberia, Japan, Near East, Caucasus and in Turkey; introduced into North America. In Slovenia causes considerable damage in houses and office buildings by burrowing galleries in treated wood and in firewood. Despite eradication efforts the population is not decreasing. Euritope. Colline and submontane silvico-le or synantropic species. Polyphagous mainly in Oak and other deciduous trees: Carpinus, Corylus, Fagus, Castanea, Salix, Ulmus, Pru-nus, Pyrus and Fraxinus. Larvae develop under 268 Prelom novi 02.indd 268 # 17.2.2006 14:02:41 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae obdelanem lesu. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni predvsem v mraku in ponoči ter se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. the bark of dead branches and trunks, also in firewood and treated wood. Generation period lasts 2 years. Imagoes active particularly at dusk and at night, dwelling mostly on their food plants. 071.00. POECILIUM fairMaire, 1864 071. --. Poecilium lividum (roSSi, 1794) Literatura / References: Mikšić, 1963: 110 (Phymatodes (Phymatoderus) lividus)(1); Mikšić, 1971: 30 (Phymatodes (Phymatoderus) lividus)(2); Mikšić & GeorGijević, 1973: 77 (Phymatodes (Phymatoderus) lividus)(3); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (Reitteroderus lividus)(4). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: # Slovenija: Julijska krajina (2); ibidem, obalni pas (1, 3) – napaka: najdišča Duino, St. Croce pr. Aurisina, Trieste, ki jih Müller (1949:129) navaja za Julijsko krajino, so v Italiji in ne v Sloveniji, kot povzemata Mikšić in GeorGijević. SchreiBer (1885: 270)(in Müller, 1949) v navedbi »all´inizio della primavera, a volo lungo l´Isonzo« ne navaja konkretnih najdišč, zato tudi tega podatka ne moremo upoštevati. althoff & DanilevSky (4) povzemata podatek »Slovenija« po Mikšiću (1), zato ga prav tako ne moremo upoštevati. Tako za to vrsto nimamo še nobenega zanesljivega podatka za Slovenijo, je pa velika verjetnost, da tu živi oziroma da je tu živela. / Coastal belt (1, 3) – error: locality Duino, St. Croce pr. Aurisina, Trieste, which Müller (1949:129) cites for the Giulia region, are in Italy, not Slovenia, as summarized by Mikšić in GeorGijević. SchreiBer (1885: 270)( in Müller, 1949) does not cite actual localities in his citation »all´inizio della primavera, a volo lungo l´Isonzo«, which is why this particular data cannot be taken into consideration. althoff & DanilevSky (4) derive the data »Slovenija« from Mikšić (1), which is why, once again, we must disregard it. For this species there is no reliable data for Slovenia, although in all probability it lives here, or at least did at one point. ^> Sredozemska vrsta. Živi v večini mediteranskih držav, poleg tega tudi na Kavkazu in v Zakavkazju. Stenotop. Kolinska sinantropna vrsta. Polifag na hrastu (Quercus, zlasti Q. ilex) in pravem kostanju in še nekaterih listavcih: Fagus, Salix, Ulmus in Aesculus. Ličinke se razvijajo v suhih vejah. Imagi so aktivni v mraku in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Mediterranean species. Occurs in most Mediterranean countries, as well as in the Caucasus and Transcaucasus. Stenotope. Colline synantropic species. Polyphagous in Oak (Quercus, especially Q. ilex) and Chestnut and several other deciduous trees: Fagus, Salix, Ulmus and Aesculus. Larvae develop in dry branches. Imagoes active at dusk, frequenting their food plants. 269 Prelom novi 02.indd 269 # 17.2.2006 14:02:41 # SCOPOLIA 58 - 2006 071.01. Poecilium pusillum (faBriciuS, l787) a. P. p. pusillum (faBriciuS, 1787) Literatura / References: Müller, 1949: 129 (Phymatodes (Phymatoderus) pusillus)(1); Mikšić, 1963: 110 (Phymatodes (Phymatoderus) pusillus)(2); Mikšić, 1971: 31 (Phymatodes (Phymatoderus) pusillus)(3); Mikšić & GeorGijević, 1973: 78 (Phymatodes (Phymatoderus) pu-sillus)(4); SaMa, 1988: 107 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (Reitteroderus p. pusillus)(6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 4); Slovenija (6). Primorsko: Gorica, 31.3.1897, lLan cdESc (1, 5). Ljubljana z okolico:Brezje pri Dobrovi, 27.4.1990, lcdMZd; Golovec, 2.5.1916; Ljubljana, Tivoli, 10.4.1916. # Turansko-evropska vrsta. Živi v večini držav kontinentalne Evrope do južne Švedske; v južni Evropi je redka vrsta. V Aziji je ugotovljena na Kavkazu, v Zakavkazju in severnem Iranu. V Sloveniji je zelo redka in je bila ujeta samo v njenem osrednjem delu in v Gorici. Najdba iz Brezja pri Dobrovi (1990, leg. M. Zdešar) dokazuje, da je pri nas še vedno prisotna. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Oli-gofag na hrastih (Quercus pubescens, Q. ilex, Q. petraea in Q. robur) in pravem kostanju. Napadajo predvsem prostostoječa drevesa. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, kasneje v lesu mrtvih, 3–4 cm debelih vej na stoječem drevju. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi se podnevi zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Turanic-European species. Occurs in most countries of continental Europe to southern Sweden; in southern Europe a rare species. In Asia established in the Caucasus, Transcaucasus and northern Iran. In Slovenia very rare, and was caught only in the central region and in Gorica. The find from Brezje pri Dobrovi (1990, leg. M. Zdešar) demonstrates that it is still present in our country. Stenotope. Colline silvicole species. Oligophagous in Oak (Quercus pubescens, Q. ilex, Q. petraea and Q. robur) and Chestnut. Attacks mainly free-standing trees. Larvae initi-ally develop under bark, later in dead wood, 3-4 cm thick branches in standing trees. Generation period lasts 1 or 2 years. During the daytime, imagoes frequent their food plants. ^> 071.02. Poecilium glabratum (charpentier, 1825) a. P. g. glabratum (charpentier, 1825) Literatura / References: SieGel, 1866 (Callidium castaneum)(1); Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Na Kranjskem redka na brinu (Juniperus communis)(1) / In Carniola rare on Juniper (Juniperus communis)(1). 270 Prelom novi 02.indd 270 # 17.2.2006 14:02:41 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v številnih državah kontinentalne Evrope, manjka v Fenoskandiji; na Iberskem, Apeninskem in Balkanskem polotoku je zelo redka. Poleg tega živi tudi na severozahodnem Kavkazu, v severni Afriki jo nadomešča ssp. gudenzii SaMa, 1987. Za Slovenijo jo navaja samo SieGel (1), sicer nam je najbližje najdišče Monte Spaccato pri Trstu (Müller, 1949: 130, pod imenom Phymatodes (Phymatoderus) glabratus). Stenotop. Kolinska kserofilna vrsta. Verjetno oligofag na brinih (Juniperus com-munis in J. macrocarpa), redko tudi na drugih golosemenkah: Cupressus, Thuja in ?Pinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem vej in debel. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi se podnevi zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah. European-Mediterranean species. Distributed in most countries of continental Europe, absent in Fenoscandia; very rare on Iberian, Apennine and Balkan peninsulas. Furthermore, occurs in northwestern Caucasus, in northern Africa substituted by ssp. gudenzii SaMa, 1987. For Slovenia cited only by SieGel (1), although our closest locality is Monte Spaccato near Trieste (Müller, 1949: 130, under the name Phymatodes (Phymatoderus) glabratus). Stenotope. Colline xerophilous species. Oligophagous probably in Junipers (Juniperus communis and J. macrocarpa), infrequently also on other gymnosperms: Cupressus, Thuja and ?Pinus. Larvae develop under the bark of branches and trunks. Generation period lasts 1 year. During the day, imagoes frequent their host plants. 071.03. Poecilium alni (linnaeuS, 1767) a. P. a. alni (linnaeuS, 1767) Literatura / References: Müller, 1949: 131 (Phymatodes (Poecilium) alni)(1); Mikšić, 1963: 111 (Phymatodes (Poecilium) alni)(2); DeMelt & SchurMann, 1964: 35/95 (Phymatodes alni)(3); Mikšić, 1971: 32 (Phymatodes (Poecilium) alni)(4); SaMa, 1988: 113 (5); Drovenik, 1992: 161 (Phymatodes alni)(6); althoff & DanilevSky, 1997: 24 (7); Drovenik, 2004: 255 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2); Slovenija (4, 7); Kranjsko (Callidium alni), lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini (1); Kozina, 4.1971, lcdBDr; Ostrožno Brdo, 11.5.1999, lcdEBo; Podgorje, Kozina, 3.5.1980, lcVFu; Podgorski Kras, 8.5.2003 (e.l.), lcdMZd; ibidem, lcdEBo; Portorož (1, 3); Prešnica, 450 m, 18.5.2004, 5.2005 (e.l.), lcdMZd; Slavnik (1); Šared, Montekalvo, 5.1987, lAAvcdSBr. Primorsko: Ajdovščina Vipavska dolina (1, 5); ibidem, lcdABi & cAGs; Divača, 19.5.1979, 25.5.1985, lcVFu; Dobrova, 28.5.1978, lcBZd dSBr; Gorjansko, 1.6.1995, lcSPo dSBr; Lipica (1, 5); Lokev, 21.5.1913, lcdJSd; Matavun, 11.5.1977, lcdEBo; Naklo, lcdGDr; Petnjak, jama, 6.1984, lcBDr dSBr; Podgrad pri Vremah, lcdSSc; ibidem, 16.5.2002, lcdEBo; Povir, 16.5.1984, lcVFu; Senik, 17.5.1994, lcdEBo; Skopo, 26.5.2003, lcMJu dSBr; Šempeter pri Gorici (1, 5). Gorenjsko: Grmada, Polhograjsko hribovje, 21.5.1981, lcVFu; Lubnik, 16.5.1992, lcdBKo; Škofja Loka, 5.1998, lcdBKo; Tuhinj, e.l. 6.1985, ldMZd cCCS; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (8). Notranjsko: Begunje pri Cerknici, 13.5.1918, ldAGs; Borovnica, 19.5.1918, lcdJSd; Gor. Logatec, 10.5.1910, lcdAGs; Grmada, Nanos, 11.5.1999, lcBDr dSBr; Pokojišče, lJSd (2); Suhorje, 14.5.1999, lcdEBo; Trpčane, reka Reka, 8.5.2003, lAPi cdBDr; Vremščica, 11.5.1981, 30.5.1982, lcVFu. ^> 271 Prelom novi 02.indd 271 # 17.2.2006 14:02:42 # SCOPOLIA 58 - 2006 Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 7.6.1978, 10.6.1987, ldMZd cCCS; ibidem, 15.5., 11.6.1980, 9.5.1998, 10.5.2000, 14.5.2002, lcdMZd; ibidem, 28.5.1978, ldMZd cVFu; Črnuče, 13.5.1979, lcVFu; Dobrova, 28.5.1978, 18.5.1981, lcdMZd & cVFu; Golovec, 5.5.1916, 13.5.1933, lcdAGs; ibidem, 11.5.1982, 2.6.1984, lcVFu; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 5.1910, lcMHa dBDr; ibidem, 10.5.1918, 12.5.1920, lcdJSd; ibidem, 12.5.1943, lcdAGs; ibidem, 26.5.1987, lcdŽVr; Sostro, potok Betežica, 18.5.1979, lcVFu. Dolenjsko: Čateške Toplice, 25.4.1998, lcVFu; Golo, Šentjernej, 29.4.1995, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 28.4.1978, 1.6.1991, lcdSBr; Krka, 7.6.1987, lcdSBr; Kum, 30.5.1989, lcVFu; Mala Gora, 25.5.1986, lcdSBr; Mokrec, 8.6.1922, 3.6.1923, lcdJSd; Muljava, 21.4.1981, 27.5.1982, lcVFu; Ponikve, Vel. Lašče, 7.5.1983, lcVFu; Žvirče, 24.5.1931, lcdJSd. Bela krajina: Črnomelj, 7.5.1933, lJSd (6); Dobliče, 21.5.1933, lcdAGs; Gor. Paka, 29.4.1983, lcVFu (6); Preloka, 27.4.1983, lcVFu, (6); Semič, 30.4.1983, lcVFu (6); Vinica, 29.4.1983, lcVFu. Štajersko: Boč, 25.4.1953, lcdSBr; Kalobje, 24.5.2002, lcdGKa; Lisca, 14.5.2002, lcdMZd; Podčetrtek, 5.1927, lcdEJa. Prekmurje: Petanjci, 25.4.2003, lcdMZd. # Turansko-evropska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v večini evropskih držav (manjka predvsem na severu kontinenta) in severni Turčiji; na Kavkazu jo nadomešča ssp. alnoides (Stark, 1889), v severnem Iranu pa ssp. elburzense holzSchuh, 1977. Razen v visokogorju je v vsej Sloveniji precej pogostna, številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Planarna, kolinska in submon-tanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in na drugih listavcih: Alnus, Corylus, Carpinus, Castanea, Ulmus, Rosa, Acer in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem v posušenih, večinoma 1–2 cm debelih vejah. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi ter se zadržujejo na vejah in tudi na cvetovih svojih hranilnih rastlin. Turanic-European species. Nominate sub-species distributed in the majority of European countries (missing particularly in the north) and northern Turkey; in the Caucasus substituted by ssp. alnoides (Stark, 1889) and in northern Iran by ssp. elburzense holzSchuh, 1977. Other than in the highlands, common throughout Slovenia, abundance and population density stable. Stenotope. Planarian, colline and submontane silvicole species. Polyphagous mainly on Oak and other deciduous trees: Alnus, Corylus, Carpinus, Castanea, Ulmus, Rosa, Acer and Fraxinus. Larvae develop under the bark of dry, mainly 1-2 cm thick branches. Generation period lasts 1 year. Imagoes active during the day, when frequenting branches, including blossoms of their food plants. ^> 071.04. Poecilium fasciatum (villerS, 1789) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium unifasciatum)(1); BrancSik, 1871: 97 (Callidium unifasciatum)(2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka, na hrastovih štorih (1) in Carniola rare, occurs on Oak stumps (1); Kranjsko (Callidium unifasciatum), lcdFSc vSBr. 272 Prelom novi 02.indd 272 # 17.2.2006 14:02:42 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Istra: Bertoki, lcdUPo. Štajersko: Gor. Radgona, Grad, vinska klet, 24.5.2001, lcdBDr; Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (2). Južnoevropska vrsta. Razširjena je v južni polovici kontinentalne Evrope od severovzhodne Španije do Črnega in Egejskega morja, na severu sega do Slovaške. Poleg tega živi tudi v južni Turčiji in na Cipru. V Sloveniji je zelo redka, ujeta je bila le v njenem severovzhodnem in skrajno jugozahodnem delu. Zadnja najdba (Gor. Radgona, 2001, leg. B. Drovenik) kaže na to, da je pri nas še vedno prisotna. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v mrtvih vejicah vinske trte in navadne divje trte, redkeje tudi v srobotu in v nekaterih listavcih: Quercus robur, Salix alba in Populus alba. Njihov razvoj traja 1 leto. Imagi se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Southern European species. Distributed in the southern half of continental Europe from southeastern Spain to the Black and Aegean Seas, in the north reaches to Slovakia. Occurs also in southern Turkey and on Cyprus. In Slovenia very rare, caught only in the northea-stern and the extreme southwestern areas. Last find (Gor. Radgona, 2001, leg. B. Drovenik) indicates that it is still present in Slovenia. Stenotope. Colline thermophilous species. Larvae develop in dead vine branchlets and wild vines, seldom on Clematis and several deciduous trees: Quercus robur, Salix alba and Populus alba. Their development lasts 1 year. Imagoes dwell on their food plants. # 071.05. Poecilium rufipes (faBriciuS, 1776) a. P. r. rufipes (faBriciuS, 1776) Literatura / References: SieGel, 1866: 95 (Callidium rufipes)(1); Martinek, 1875: 45 (Callidium rufipes)(2); Depoli, 1940: 304 (3); Müller, 1949: 130 (Phymatodes (Phymatodellus) rufipes)(4); Mikšić, 1963: 110 (Phymatodes (Phymatodellus) rufipes)(5); Mikšić, 1971: 31 (Phymatodes (Phymatodellus) rufipes)(6); Mikšić & GeorGijević, 1973: 79 (Phymatodes (Phymatodellus) rufipes)(7); SaMa, 1988: 11 (8); Drovenik, 1995: 94 (Phymatodes (Phymatodellus) rufipes)(9); althoff & DanilevSky, 1997: 23 (Phymatodellus rufipes)(10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka, na cvetočem grmovju (1) / in Carniola rare, found on blossoming scrubs (1); Julijska krajina (5, 6, 7); Slovenija (10); Kranjsko (Callidium rufipes), lcdFSc vSBr. Istra: Petrinje, 8.5.2003, na lipi, lcdMZd. Primorsko: Fužine, Ajdovščina, lcdABi (5, 8); Tolmin, 19.5.1856, ld Mik, cAGs (5, 8). Notranjsko: Mlaka, Ilirska Bistrica, 18.6.1934 (3). Dolenjsko: Krakovski gozd, 16.5.2003, na lipi, lcdMZd. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (2); Petanjci, lcdBDr; Pohorje, ldJPe cAGs; Segovci, 15.5.1996, lcBDr dSSt; Vučja vas, 4.5.1995, lcBDr dSSt. Prekmurje: Petanjci, 4.5.1994, lcBDr dSSt (9); Žitkovci, lcdBDr (9). ^> 273 Prelom novi 02.indd 273 # 17.2.2006 14:02:42 SCOPOLIA 58 - 2006 # # Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je od Francije in Nemčije do Poljske, Ukrajine, južnega dela evropske Rusije, Romunije, Hercegovine in v severni Turčiji; na Pirenejskem in Apeninskem polotoku je redka. V jugovzhodni Turčiji in na Bližnjem vzhodu jo nadomešča ssp. syriacum (pic, 1891). V Sloveniji je zelo redka. Glede na zbrane podatke domnevamo, da številčnost in gostota populacij na zahodu države (Primorsko, Notranjsko) upadata, na vzhodu (Štajersko, Prekmurje) pa naraščata, vendar je za potrditev te domneve zbranega premalo gradiva. Stenotop. Planarna, kolinska in submon-tanska termofilna vrsta. Ličinke živijo v bolnih in mrtvih vejicah listavcev: Corylus, Quercus, Juglans, Ulmus, Amygdalus, Prunus spinosa, P. domestica, Crataegus, Rubus, Acer in Cornus sanguinea. Generacijska doba traja verjetno 1 leto. Imagi zvečer obletavajo svoje gostiteljske rastline in posedajo po njihovem cvetju, zlasti po cvetovih gloga, črnega trna, lipe idr. European-Mediterranean species. Distri-buted from France and Germany to Poland, Ukraine, southern part of European Russia, Romania, Herzegovina and northern Turkey; rare in the Pyrenees and Apennines. In southe-astern Turkey and the Near East substituted by ssp. syriacum (pic, 1891). In Slovenia very rare. In the light of the collected data we presume that the abundance and population density in the west of the country (Primorska, Notranjska) are decreasing and, on the contrary, increasing in the east (Štajerska, Prekmurje), although insu-fficient material has been collected to confirm this assumption. Stenotope. Planarian, colline and submontane thermophilous species. Larvae dwell in sick and dead branchlets of deciduous trees: Corylus, Quercus, Juglans, Ulmus, Amygdalus, Prunus spinosa, P. domestica, Crataegus, Rubus, Acer and Cornus sanguinea. Generation period in all probability lasts 1 year. During the evening imagoes fly around their host plants and sit on their blossoms, especially on the flowers of Hawthorn, Blackthorn, Linden, etc. ^> 072.00. XYLOTRECHUS chevrolat, 1860 072.01. Xylotrechus rusticus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus liciatus)(1); rouBal, 1909: 230 (2); Müller, 1949: 134 (Clytus (Xylotrechus) rusticus)(3); Mikšić, 1963: 111 (4); Mikšić, 1971: 32 (5); SaMa, 1988: 114 (6); Drovenik, 1992: 161 (7); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 24 (X. (X.) rusticus)(9); Drovenik, 2004: 255 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 9); Kranjsko (Clytus liciatus), lcdFSc vSBr. Primorsko: Čaven, lcdABi; Kekec, lcdUPo; Kucelj, 7.1908 (3); Mali Golak – Predmeja (3); Plave, lcdACo; Predmeja, lcdABi; Trenta, 10.6.1981, lcdMZd; Trnovski gozd, lcdHen (4, 6). Gorenjsko: Bohinj, 20.7.1921, lcMHa dBDr; ibidem, 29.7.1930, cVFu; Črna prst, 19.7.1931, lcdJSd; Pl. Vogar, 13.7.1937, 11.7.1939, lcMHa dBDr; Pokljuka, na bukovem grmovju (2, 3); ibidem, pogosten, lcdHey (4); Ribčev Laz, 18., 20., 25.7.1929, 29.7.1930, 15.7.1935, lcMHa dBDr; Zg. Gorje, 2.7.1875, ldMik cJSd; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (10). Notranjsko: Grad Snežnik, lRSi (3); Nanos, lcdABi. Ljubljana z okolico: Ljubljana, 28.6.1942, lcMHa dBDr. 274 Prelom novi 02.indd 274 # 17.2.2006 14:02:42 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki, 24.6.2001, lcdSBr & c MZd; ibidem, 27.6.2001, lAPi & BDr cdBDr; Koče, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (8); Kočevska Reka, Lovski dom, 26.6.1994, lcdSSt; Kočevska Reka – Borovec, 600 m, 24.6.2001, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr (7); Ravne, Borovec pri Kočevski Reki, 27.6.2001, lAPi & BDr cdBDr; Stružnica, 600 m in 750 m, 24.5.2001; ibidem, 750 m, 1.7.2002, lcdSBr; ibidem, 600 m, 27.6.2001, lcdBDr; Tisovec, Kompolje, lcEPr dBDr (7); Trnovec, 11.7.2001, lcBDr dSBr. Štajersko: Logarska dolina, lcdJPe. Prekmurje: Murska šuma, 18.5.2003, lcDKo dSBr. # Palearktična vrsta. Razširjena je skoraj v vsej kontinentalni Evropi, proti vzhodu do Turčije, severnega Irana, srednje Azije in Japonske ter v severni Afriki (Maroko). V gričevju in gorah Slovenije ni redka. Z Gorenjske in Notranjske ni novejših najdb, na Kočevskem pa se je v zadnjem desetletju pojavila v precej velikem številu. Stenotop. Planarna in kolinska do mon-tanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na topolih (Populus nigra, P. tremula) in na drugih listavcih: Betula, Fagus, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ulmus, Sorbus, Tilia in Acer. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, kasneje v lesu odmrtih stoječih ali ležečih debel. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Palaearctic species. Distributed almost in the entire continental Europe, towards the east to Turkey, northern Iran, central Asia and Japan, including northern Africa (Morocco). In the hills and mountains of Slovenia not rare. There are no newer finds for Gorenjska and Notranjska, although has occurred in the last decade in large numbers in the Kočevsko area. Stenotope. Planarian and colline to montane silvicole species. Polyphagous largely in Poplar (Populus nigra, P. tremula) and other deciduous trees: Betula, Fagus, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ulmus, Sorbus, Tilia and Acer. Larvae initially develop under bark, later in the wood of dead standing or fallen tree trunks. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the daytime, when frequenting their food plants. ^> 072.02. Xylotrechus stebbingi Gahan, 1906 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Najdišči v Sloveniji / Localities in Slovenia: Istra: Bertoki, 20.7.2004, lcBDr dSBr; Dekani, reka Rižana, 21.7.2004, lBDr & ŠAm cdBDr. Azijska vrsta. V zadnjih desetletjih preteklega stoletja je bila iz Indije z lesom zanesena v južno Francijo, Švico (holzSchuh, 1995), srednjo in severno Italijo, Grčijo (vključno Kreto), Izrael in Tunizijo (SaMa, 2002: 76). Prvi Asian species. In the last decades of the 20th century brought with wood from India to southern France, Switzerland (holzSchuh, 1995), central and northern Italy, Greece (in-cluding Crete), Israel and Tunisia (SaMa, 2002: 275 Prelom novi 02.indd 275 # 17.2.2006 14:02:42 SCOPOLIA 58 - 2006 # primerek iz Slovenije je dne 20.7. 2004 našel v Bertokih B. Drovenik, dan kasneje pa sta skupaj s Š. Ambrožičevo ob reki Rižani pri Dekanih ujela še drugi primerek te vrste. Iz lesa listavcev, nabranega v Sv. Ivanu pri Umagu v hrvaški Istri, je 2 primerka vzgojil M. Zdešar (18.8.2004 & 11.2004). Kot vse kaže, se je ta vrsta dobro prilagodila novemu okolju in podnebju ter lahko pričakujemo njeno nadaljnje širjenje. ?Evritop. V Indiji živi na hrastu, v Evropi je polifag na listavcih: Populus, Morus alba, Alnus, Ficus carica, Koelreuteria paniculata, Celtis australis in Ulmus (SaMa, 2002). Ličinke se najprej hranijo pod lubjem in kasneje globoko v lesu. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni ponoči in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. 76). The first specimen in Slovenia was found by B. Drovenik at Bertoki on 20 Jul 2004, who a day later, together with Š. Ambrožič, caught a second specimen of this species along the Rižana river near Dekani. From the wood of deciduous trees, collected in Sv. Ivan near Umag in Croatian Istria, 2 specimens were raised by M. Zdešar (18.8.2004 & 11.2004). It appears that this species has adapted well to its new environment and climate, thus we can expect its continued expansion. ?Euritope. In India lives in Oak, in Europe the polyphagous in deciduous trees: Populus, Morus alba, Alnus, Ficus carica, Koelreuteria paniculata, Celtis australis and Ulmus (SaMa, 2002). Larvae initially develop under bark, later deeper within the wood. Generation period lasts 2 years. Imagoes active at night, when frequent their food plants. # 072.03. Xylotrechus arvicola (olivier, 1795) Literatura / References: BrancSik, 1871: 98 (Clytus arvicola)(1); Müller, 1949: 135 (Clytus (Xylotrechus) arvicola)(2); Mikšić, 1963: 112 (3); Mikšić, 1971: 32 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 87 (5); SaMa, 1988: 115 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 24 (X. (X.) arvicola)(7). vSBr. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (7); Kranjsko (Clytus mucronatus), lcdFSc Istra: severna Istra (5). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (2, 3, 6). Notranjsko: Kovk, lcdABi. Bela krajina: Drašiči, 28.6.1994, lcBDr dSSt. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (1). ^> Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi (razen Fenoskandije) do južnega Urala, v Mali Aziji, na Kavkazu, v Armeniji, severnem Iranu in Siriji; znana je tudi iz severne Afrike. V Sloveniji je zelo redka, številčnost in gostota populacij sta upadli. Stenotop. Kolinska in submontanska ter-mofilna silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Ostrya, Carpinus, Corylus, Betula, Quercus, Turanic-European-Mediterranean species. Distributed throughout continental Europe (except Fenoscandia) to the southern Urals, Asia Minor, the Caucasus, Armenia, northern Iran and Syria; known also in north Africa. In Slovenia very rare, abundance and population density have declined. Stenotope. Colline and submontane ther-mophilous silvicole species. Polyphagous in deciduous trees: Ostrya, Carpinus, Corylus, 276 Prelom novi 02.indd 276 # 17.2.2006 14:02:42 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Fagus, Populus, Morus, Ulmus, Platanus, Sorbus, Cydonia, Prunus, Cerasus, Crataegus, Pyrus, Malus, Rosa, Tilia, Rhamnus frangula idr. Ličinke se razvijajo v lesu mrtvih vej in tanjših debel. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se najpogosteje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, redkeje tudi na cvetovih. Betula, Quercus, Fagus, Populus, Morus, Ulmus, Platanus, Sorbus, Cydonia, Prunus, Cerasus, Crataegus, Pyrus, Malus, Rosa, Tilia, Rhamnus frangula etc. Larvae develop in wood of dead branches and thinner trunks. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, when they are most often found on their food plants, occasionally blossoms as well. # 072.04. Xylotrechus antilope (Schönherr, 1817) Literatura / References: Mikšić, 1963: 112 (1); Mikšić, 1971: 32 (2); Mikšić & GeorGijević, 1973: 88 (3); althoff & DanilevSky, 1997: 24 (X. (X.) antilope)(4); Drovenik, 2004: 255 (5). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (1, 2, 3) – pomota: v slov. delu Julijske krajine takrat še ni bila najdena! Podatek (Montona = Motovun), ki ga navaja Müller (1949: 135) in povzemata Mikšić in GeorGijević, se nanaša na hrvaško Istro; Slovenija (4), podatek je povzet po Mikšiću (2) / Error: in Slovenian part of the Giulia region it had not been found by that time! Data (Montona = Motovun), which is quoted by Müller (1949: 135) and derived from Mikšić and GeorGijević, refers to Croatian Istria; Slovenia (4), data are derived from Mikšić (2). Istra: Mrše, 3.7.1999, lcdEBo; Podgorski Kras, 20.–30.7.2003 (e.l.), lcdMZd; Prešnica, 445 m, 1.6.2004, lcdMZd. Primorsko: Kurnik, 5., 10. in 12.6.1987, lRJe cdSBr; Panovec, 2.6.2000, lcBZd dSBr; Podgrad pri Vremah, lcdGDr; ibidem, 5.6.1993, lcdEBo. Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr vSBr (5). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 3., 10.6.1981, 8., 9.1984, lcdMZd; ibidem, 20.6.1982, 15.6.1983, 20.8.1984, ldMZd cCCS; ibidem, 25.6.1977, 30.6.1983, 8.1984, 20.8.1986, ldMZd cVFu; Ljubljana, 30.7.1944, lcJSd. Dolenjsko: Novo Mesto, 23.6.2004, lcdMZd. Bela krajina: Adlešiči, 5.6.2003, lcdMZd. Štajersko: Črešnjevci 27.5.1979, lcBDr dSBr; Hrastnik, 3.6., 8., 28.9.1996, lAKa cCCS dSBr; Podčetrtek, 7.6.1929, ldEJa cAGs; Podčetrtek, Palčjak, 13.6.1929, lcdEJa; Slake, 12.6.1929, lcdEJa. Prekmurje: Hodoš, Hodoško jezero, 21.7.1999, lcBDr dSBr. ^> Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Živi v večjem delu kontinentalne Evrope od Portugalske in Francije do južne Skandinavije, južnega Urala in polotoka Krima, na Kavkazu, v Zakavkazju, Turčiji, severnem Iranu in v severni Afriki. V Sloveniji, razen na Štajerskem, je Turanic-European-Mediterranean speci-es. Occurs in the greater part of continental Europe from Portugal and France to southern Scandinavia, southern Urals and the Crimean peninsula, the Caucasus, Transcaucasus, Turkey, northern Iran and in northern Africa. In 277 Prelom novi 02.indd 277 # 17.2.2006 14:02:42 SCOPOLIA 58 - 2006 # bila do sredine preteklega stoletja zelo redka, v zadnjih desetletjih pa se je številčnost in gostota populacij precej povečala. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Verjetno oligofag na hrastih in pravem kostanju. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu mrtvih vej in debel. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se večinoma zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in redkeje tudi na cvetovih nekaterih zeli, zlasti kobulnic. Slovenia, other than in Štajerska, very rare until the mid-20th century. In the last few decades, however, the abundance and population density have increased considerably. Stenotope. Colline xerothermophilous species. Oligophagous probably in Oak and Chestnut. Larvae develop under bark and in the wood of dead branches and trunks. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, usually dwelling on their food plants, occasionally also on the blossoms of several herbs, particularly umbellate plants. # 073.00. CLYTUS laichartinG, 1784 073.01. Clytus tropicus (panzer, 1795) Literatura / References: BrancSik, 1871: 98 (1); SaMa, 2002: 77 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2); Kranjsko, 16.6.1860, lcdFSc vSBr; drugi primerek s Kranjske je v Schmidtovi zbirki pod imenom Clytus arietis / the second specimen from Carniola is in Schmidt’s collection under the name Clytus arietis, lcdFSc redet. SBr. Štajersko: Celje, redek, lLtg (1); Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (1). ^> Evropska vrsta. Razširjena je od severne Španije in Francije prek Poljske do zahodne Rusije, Bolgarije in Grčije. Iz Slovenije so znane samo maloštevilne najdbe s Kranjske in Štajerske iz 19. stoletja. Malo je verjetno, da je tu še prisotna. Stenotop. Kolinska termofilna silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: najpogosteje napada hrast, poleg njega pa tudi sadno drevje (Pyrus, Prunus) in zelo redko brest. Ličinke se razvijajo pod lubjem v mrtvih deblih in debelih vejah, zlasti v drevesni krošnji. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. European species. Distributed from northern Spain and France across Poland to western Russia, Bulgaria and Greece. Only a few finds known from Slovenia, these being from Carniola and Štajerska from the 19th century. It is highly unlikely that it is still present here. Stenotope. Colline thermophilous silvi-cole species. Polyphagous in deciduous trees: frequently attacks Oak, besides this also fruit trees (Pyrus, Prunus), sporadically Elm. Larvae develop under the bark of dead trunks and thick branches, especially in treetops. Imagoes active during the day, when frequenting their food plants. 278 Prelom novi 02.indd 278 # 17.2.2006 14:02:43 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 073.02. Clytus rhamni GerMar, 1817 a. C. rh. rhamni GerMar, 1817 Literatura / References: Müller, 1949: 143 (Cl. (Cl.) rhamni)(1); Drovenik, 2004: 255 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Istra: Hrastovlje, 14.6.1997, lcdSSt; Mlini – Vel. Badin, 12.6.1990, lcVFu; Osp, 15.6.1982, na rmanu, lcdMZd; Podgorje, Kozina, 30.6.1976, lcBDr dSBr; Sečovlje (1); Šared, Montekalvo, 20.6.1985, lAAv cdSBr. Primorsko: Drenovce, 30.6.2004, lcdSBr; Klariči, 9.6.1995, lcBDr dSSt; Sela na Krasu, 2.5.1995, lcBDr dSSt. Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr vSBr (2). Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi od severne Francije, Baltiških držav in Belorusije do južne Španije, Sicilije in Peloponeza ter v Aziji od Turčije in Kavkaza do Arabskega polotoka in severnega Irana. V slovenski Istri in na južnem Primorskem je redka, na Gorenjskem zelo redka, v drugih naših pokrajinah ni najdena. Vse najdbe, razen ene (Sečovlje), so iz druge polovice preteklega stoletja. Stenotop. Kolinska in submontanska ter-mofilna vrsta. Polifag na listavcih: Quercus, Castanea, Populus, Ficus, Ulmus, Cistus, Prunus, Padus, Pyrus, Crataegus, Robinia, Co-ronilla emerus, Pistacia, Rhamnus in Paliurus. Ličinke se razvijajo v mrtvem lesu tanjših vej. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih grmovnic: Crataegus, Cornus, Rhamnus in na kobulnicah idr. 073.03. Clytus lama MulSant, 1847 Turanic-European-Mediterranean species. Distributed throughout Europe from northern France, the Baltic countries and Belarus to southern Spain, Sicily and the Peloponnesus; in Asia from Turkey and the Caucasus to the Arabian peninsula and northern Iran. In Slovenian Istria and southern Primorska rare, in Gorenjska very rare, and absent in all other regions of our country. All finds, with the exception of one (Sečovlje), are from the second half of the previous century. Stenotope. Colline and submontane ther-mophilous species. Polyphagous in deciduous trees: Quercus, Castanea, Populus, Ficus, Ulmus, Cistus, Prunus, Padus, Pyrus, Cra-taegus, Robinia, Coronilla emerus, Pistacia, Rhamnus and Paliurus. Larvae develop in the dead wood of thinner branches. Imagoes active during daytime, when inhabiting the blossoms of bush plants (Crataegus, Cornus, Rhamnus) and umbellate plants, etc. Literatura / References: rouBal, 1909: 230 (1); Müller, 1949: 142 (Cl. (Cl.) lama)(2); Mikšić, 1963: 113 (3); Mikšić, 1971: 33 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 92 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 26 (6); Drovenik, 2004: 255 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 5); severozahodna Slovenija (5); Slovenija (4, 6). Primorsko: Nemci, 2.8.1978, lcdMZd; Trenta, 7.–14.7.1979, 25.5.1982, lcdMZd; Trnovski gozd, 17.7.1994, lcdEBo; Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt. 279 ^> Prelom novi 02.indd 279 # 17.2.2006 14:02:43 # SCOPOLIA 58 - 2006 Gorenjsko: Gogalov Rovt, 10.7.1988, lcVFu; Pokljuka, 7.1908 (1, 2, 3); Ribčev Laz, 20.7.1933, lcMHa dBDr; Vrata, 20.7.2004, lcdMZd; Vršič, Jul. Alpe, 8.1912, lEPr cBDr dSSt; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr vSBr (7). Notranjsko: Gor. Ig, 1.8.1984, cdVFu; Planinsko polje, 23.6.1977, lcdMZd; Snežnik, lcdEBo. Dolenjsko: Mokrec, Sive doline, 16.7.1983, lcdSBr. Štajersko: Ljubno ob Savinji, 7.8.1982, lcVFu; Matkov kot, 28.6.1994, lcBDr dSSt; Mrzlica, 9.7.1991, lcVFu; Šmihel nad Mozirjem, 10.7.2001, lcBDr dSBr; Solčava, 9.1932, 6.1934, lDČe cdAGs; Zavratnik, 6.7.1995, lcBDr dSSt. # Evropska vrsta. Razširjena je od zahodnih Alp, Poljske in zahodne Rusije do Apeninov in osrednje Grčije. Živi v večjem delu Slovenije in je redka; številčnost in gostota populacij naraščata. Stenotop. Kolinska do montanska silvikol-na vrsta. Oligofag na iglavcih: Picea, Abies in Larix. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, kasneje v lesu šibkejših debel. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah in na cvetovih nekaterih kobulnic: Anthriscus, Chaerophyllum idr. European species. Distributed from the western Alps, Poland and western Russia to the Apennines and central Greece. Occurs in the greater part of Slovenia, but is rare; abundance and population density increasing. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Oligophagous in coniferous trees: Picea, Abies and Larix. Larvae initially develop under bark, then in the wood of fragile trunks. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, when frequenting their host plants and blossoms of several umbellate plants: Anthriscus, Chaerophyllum, etc. ^> 073.04. Clytus arietis (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1772: 96 (Stenocorus Arietis)(1); SieGel, 1866: 96 (2); Müller, 1949: 142 (Cl. (Cl.) arietis)(3); Mikšić, 1963: 114 (4); titovšek, 1969: 238 (5); Mikšić, 1971: 33 (6); Drovenik, 1977: 78 (7); Drovenik, 1978: 122 (8); Drovenik, 1980: 104 (9); Drovenik, 1986: 89, 93 (10); SaMa, 1988: 116 (11); Drovenik, 1992: 161 (12); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (13); althoff & DanilevSky, 1997: 26 (14); Drovenik, 1998: 92 (15); Drovenik, 2002: 206 (16); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (17); Drovenik, 2004: 255 (18). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem ni redka (2); Julijska krajina (4, 6); Slovenija (14); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Golac, 10.6.1999, 8.6.2000, lcdSBr; Kozina, 31.5.1981, 5.6.1982, 24.–27.5.1986, lcdS-St; Odolina, razvila se je v brezovi veji / matured in a Birch branch, lcdGSp (3); Osp, 8.4.1979, lcdVFu; ibidem, 18.5.2000, lcdMZd; Petrinje, 26.5.1986, lcdSSt; Podgorje, Kozina, 11.6.1976, lcBDr dSBr; Prešnica, 7.6.1999, lcdSBr; Slavnik (3); ibidem, 29.5.1979, lcdMZd; ibidem, 9.6.1979, 16.7.1980, lcdVFu; ibidem, 2.6.1984, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 1000 m, 27.5.1986, lcdSSt; Tublje pri Hrpeljah, 15.5.1993, lcdSSt. 280 Prelom novi 02.indd 280 # 17.2.2006 14:02:43 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (3); ibidem, lcdABi; Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Alpinetum Julijana, 10.7.1995, lcdSBr; Bovec – Kanin, 750 m, 8.8.1987, lcdSBr; Branik, 27.5.1998, lcdSBr; Brestovica pri Povirju, 26.6.1984, lcBDr dSBr; Brje, 3.1917 (3); ibidem, 13.5.1990, lAGo cCCS dSBr; Čaven, 8.7.1962, lEPr cBDr dSSt; ibidem, 1100 m, 26.6.1998, lcdDKo; Kanin (3, 11); ibidem, lcdJPe; ibidem, 8.1909, lEPr cBDr dSSt; Kucelj, 28.6.1998, lcdVFu; Kurnik, 28.5., 5. in 14.6.1987, lRJe cdSBr; Ladrski vrh, 11.6.2002, lAPi & BDr cBDr dSBr; Lipica, 25.5.1985, lcdVFu; Livške Ravne, 15.7.1985, lcdSBr; Log Čezsoški, 21.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Logje, 14.7.1985, lcdSBr; Lokavec, 17.5.1976, lcdSSt; Lokev (3, 11); Most na Soči, lcdGSp (3); Na Logu, 20.7.1954, lcdSBr; Nemci, 2.8.1978, lcdMZd; Panovec, 15.5.2000, lcdSBr; ibidem, 2.5.2003, lcdBZd; Pl. Polog, 27.6.1975, lcBDr dSBr; Podgrad pri Vremah, lcdEBo; Predmeja, 950 m, 23.6.2005, lcdMZd; Replje, 17. in 29.5.1988, lRJe cdSBr; Rodik, 22.6.1986, lcdEBo; Sabotin, 18.6.1986, lcdSBr; Sinji vrh, 1000 m, 24.6.–1.7., 30.7.1995, lcdŽVr; Smrekova draga, 1240 m, 27.6.2002, lcdGKa; Spodnja Trenta, žaga, 7.1982, lcBDr dSSt; Škabrijel (3, 11); Škocjan, Divača, 19.6.2001, lBDr & APi cBDr dSBr; Štorje, 22.5.1979, lcdMZd; Tolmin, reka Tolminka (3, 11); Trenta (3, 11); ibidem, 7.–14.7.1979, lcdMZd; ibidem, 30.7.1995, lcdAVr; Trnovo, 16.5.1978, lcdVFu; ibidem, 16.6.1978, lcdMZd; Trnovski gozd (3); ibidem, 21.6., 1.7.1986, 11.6.1997, lcdEBo; ibidem, 12.8.1986, 25.7.1987, 17.6.1990, lMBo cdEBo; Učja, 11.7.1987, lcdSBr; Vel. Dol, 4.1917 (3); Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Zadnja Trenta, 9.7.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 5.7.1986, lEKl cdSBr. Gorenjsko: Begunjščica, 29.7.1921, lcMHa dBDr; Biba pl., 8.7.1975, lcBDr dSBr; Blegoš, 30.7.1974, lcBDr dSBr (9); ibidem,8.1984, lcdBKo; Bohinj, 20.7.1921, lcMHa dBDr; Črna prst, 29.6.1908, lcdAGs; ibidem, 1400 m, 21.6.1992, lcBDr dSBr; Dom pod Storžičem, 24.7.1982, lcdVFu; Dom v Kamniški Bistrici (15); Grmada, Polhograjsko hribovje, 3.6.1979, lcdVFu; Javorniški Rovt, 2.6.1979, lcdVFu; Kamniška Bistrica, 8.6.1913, 12.7.1920, 9.8.1925, lcdJSd; ibidem, lcdIFe; ibidem, 7.6.1981, 4.8.1984, lcdVFu; ibidem, 11.6.1981, lcdMZd; ibidem, 30.6.1982, lcdSBr; Kamniške Alpe, 9.7.1921, lcMHa dBDr; Kokra, 17.7.1921, lcdJSd; Kolnica, 16.7.1911, lcdAGs; Kopišča (15); Korošica, potok (15); Krvavec, 28.6.1920, lcdJSd; Ledine, 14.7.1978, lcdBDr; Lom – Tržič, 23.6.1982, Lubnik (7); ibidem, 5.1901, 6.1922, 19.6.1925, 30.6.1932, lcMHa dBDr; ibidem, 27.5.1917, lcdJSd; ibidem, lcdIFe; ibidem, 14.6., 7.7.1987, 10.6.1989, 5.6.1993, lcdBKo; Mežakla, 7.8.1922, lcdJSd; Pišnica, 30.6.1912, lcdJSd; Pl. Talež, lcdIFe; Pl. Viševnik, 19.7.1928, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 10.7.1936, 8.7.1938, 11.7.1939, lcMHa dBDr; Porezen (3, 11); Prtovč – Ratitovec, 10.6.1979, lcdVFu; Ratitovec 7.1984, 29.6.1986, lcdBKo; Razor (3, 11); Ribčev Laz, 7.1925, lcMHa dBDr; Sorica, 14.7.1978, lcBDr dSSt (10); Soriška pl.(10); ibidem, 23.8.1987, lcdBKo; ibidem, 11.7.1991, lcdVFu; Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, 1.6.1999, lcBDr dSBr; (16); Srednji Vrh, Karavanke, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Stahovica, 2.7.1911, lcdAGs; Suha pl., 18.7.1926, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 4.7.1982, 5.1983, 20.6.1983, 6.1984, 20.5.1987, 15.4., 6.6.1996, lcdBKo; Štefanja gora, 6.6.1985, lcdSBr; Tuhinj, e.l. 6.1985, ldMZd cCCS; Ukanc, 7.7.1988, lcdVFu; Vršič, Jul. Alpe, 12.7.1977, lcBDr dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956 lcdBDr (18), ibidem, 8.8.1974, 7.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 25.6.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 10.5.2000, lcdMZd; Železniki, 14.6.1975, lcdBKo; ibidem, 23.6.1984, lcdSSt. Notranjsko: Blažon, 14.7.1999, lcdSBr; Dolenja vas, Cerknica, 7.5.1995, lcdSBr; Gor. Ig, 19.5.1912, lcdJSd; ibidem, 16.6.1974, 30.7.1980, 23.5.1987, lcdVFu; Harije, 4.7.1985, lcdSBr; Iška vas, 16.6.1911, lcdAGs; ibidem, 25.5.1947, lcdSBr; Javorniki, 21.6.1975, lcBDr dSBr; ibidem (VL47), 10.6.1986, lcdSBr; Koritnice, 30.6.1983, 29.5.1993, 14.6.2005, lcSPo dSBr; Kovk, lcdABi; Krim, 8.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 10.6.1991, lcdAVr; ibidem, 5.6.1998, lcdMZd; Ledinsko Razpotje, 11.7.1984, lcdSBr; Mesnice, 14.7.2004, lcA & ŽVr dSBr; Nanos (3); Novi 281 Prelom novi 02.indd 281 # 17.2.2006 14:02:43 # SCOPOLIA 58 - 2006 Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Podnanos, 14.6.1988, lcdMZd; Rakek, 10.7.1976, lcBDr dSBr; Razdrto, 5.6.1982, lcdSSt; Ribnica, Pivka, 10.5.1986, lcdSBr; Senožeče, 3.6.1998, lcdMZd; Snežnik (3); Sviščaki, 9.7.1998, lcdEBo; Vremščica, 10.6.1977, lcBDr dSBr; ibidem, 1.7.1977, 30.5.1982, lcd-VFu; Zabiče, 8.5.2003, lAPi cdDr; Zadlog, 5.7.1987, lcdSBr; Zadnji kraj, 22.6.2005, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 24.7.1776, 16.6.1977, 11.6.1980, 10.6.1981, 28.4.2005, lcdMZd; ibidem, 10.6.1987, ldMZd cCCS; ibidem, 30.6.1983, ld MZd cVFu; Brezje pri Dobrovi, potok Bezenica, 8.6.2005, lcdMZd; Brod, 11.6.1923, lcMHa dBDr; Dobrova, 18.5.1981, lcdMZd; Golovec, 12.6.1981, 13.5.1991, lcdVFu; Jarški prod, 22.5.1991, lcdVFu; Ježica, 12.6.1925, lcMHa dBDr; Ljubljana, 25.5.1911, 10.6.1923, lcMHa dBDr; ibidem, 2.7.1930, lcdJSd; ibidem, 26.5.1972, 14.6.1987, lcdBKo; ibidem, 17.6.1978, lMKd cdBDr; ibidem, 3.5.1991, lcdŽVr; ibidem, 10.5.1994, lcdVFu; ibidem, 16.5.1995, 13.5.1996, lcAVr dSBr; Mestni log, 19.5.1999, lcdBDr; Orle, 4.6.1983, lcdVFu; Podutik, 11.6.1976, lcdBDr; Rožnik, lcdIFe; Tacen, 19.6.1964, lcBDr dSBr; Vič, 11.5.2003, lcDKo dSBr. Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki, 16.6.1918, lcdJSd; ibidem, 27.6.2001, lcBDr dSBr; Čateške Toplice, 28.4.1978, lcdBKo; ibidem, 25.4.1998, lcdVFu; Draga, Ig, 11.7.1977, lcdSBr; Drenje, Soteska, Straža, 10.6.2003, oBDr; Gotenica, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (13); Kočevski Rog, 13.7.1978, lcDBr dSBr; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr; Krokar, pragozd, 1100 m, 7.6.2001, lcBDr dSBr; Krvava Peč, 14.6.1981, lcdSBr; Kum, 7.6.1913, 14.7.1927, lcdJSd; ibidem, 13.7.1932, 23.5.1948, lcdAGs; ibidem, 4.6.1988, lcdVFu; Kum, reka Sopota, 6.1988, lcBDr dSBr; Kurešček, 5.6.1983, lcdVFu; Loški potok, 8.4.1997, lcdVFu; Mala Gora, 25.5.1986, lcdSBr; Medvedov graben, 25.5.1989, lcdVFu; Mokrec, 26.5.1921, lcdJSd; ibidem, 30.6.1979, 20. in 28.6., 25.7.1980, 7. in 28.6., 5.7.1981, 6.6.1982, lcdSBr; ibidem, 20.6.1986, lcdMZd; Mokrec, Sive doline, 6.6.1982, lcdSBr; Opatova gora, 7.1909, lcMHa dBDr; Podkraj, Kum, 15.4.1989, ldBDr cCCS; Predgrad, 1.6.1978, lcBDr dSBr; Prnovše, 1967, hrošči na cvetovih rdečega drena (Cornus sanguinea), lcdJTi (5); Radeče, 6.1966, ldJTi cBFG; Ravne, Borovec pri Kočevski Reki, 27.6.2001, lcBDr dSBr; Stružnica, 24.5.2001, 11.6., 1.7.2002, lcdSBr; Sv. Miklavž, Gorjanci, lcdBDr (12); Šklendrovec, 12.6.1932, lcdJSd; Škrilje, 20.6.1980, lcdSBr; Turjak, 12.9.1911, lcdAGs; Uzmani, 14.6.1987, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (12). Bela krajina: Črešnjevec pri Semiču, 13.6.2004, lcdMZd; Dobliče, 7.5.1933, lcdAGs; Gor. Paka, 29.4.1983, lcdVFu (12); Izvir Krupe, 23.5.1986, lcdSBr; Mavrlen, 21.5.1933, lcdJSd; Rosalnice, 28.6.1994, lcBDr dSSt; Tanča Gora, 26.5.1987, lcdSBr. Štajersko: Bučkovci 26.5.1989, lcdSBr; Ceršak, lcdBDr; Dvoršek, Lesično, 400 m, 30.5.1999, lcAVr dSBr; Gradišče, Ceršak, 2.6.1994, 8.6.1995, lcBDr dSSt; Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcBDr dSBr; Hrastnik, 17.5.1993, 7.5., 10.6.1994, 21.4.2000, 22.4.2002, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 5.6.2004, lcdGKa vSBr; Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 7., 8.7.1995, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (17); Lamprehtov potok, lcdJPe; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcdBDr; Logarska dolina, 750 m, 25.6.1988, lcdAVr; Lutverci, 1.6.1994, lcBDr dSSt; Mele, 4.5.1994, lcBDr dSSt; Mozirje, potok Ljubija, 13.6.1995, lcBDr dSSt; Mrzlica, 9.7.1991, lcdVFu; Orehovci, 2., 26.5.1975, lcBDr dSBr; Osankarica, Pohorje, 1100 m, 11.8.1995, lcdŽVr; Petanjci, lcdBDr; Podčetrtek, 25.3., 18.5.1930, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 7.6.1929, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 16.6.1994, lcBDr dSSt; Podveža, 3.6.1994, lcBDr dSSt; Pohorje, lcdJPe & cAGs; Police, 11.5.2002, 11.5.2003, lcdBDr; Radenci, 14.5.1975, lcBDr dSBr; Radenci, reka Mura, 26.5.1975, lcBDr dSBr; Raduha, 1030 m, 14.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Rdeči Breg, 27.6.1992, lcdŽVr; Robanov kot, 640 m, 25.6.1988, lcdSSt; Solčava, 27.5.1935, lcdAGs; Sp. Konjišče, lcdBDr; Stara Žaga, 22.6.1989, lcdSBr; Strmec, Luče, 17.6.1983, lcdSBr; Sv. Urban, Gorica pri Slivnici, 17.6.2002, lcdGKa vSBr; Trate, lcdBDr; Vonarje, 18.5.1990, lcdSBr; Vučja vas, 24.5.1994, lcBDr dSSt; Zavratnik, 22.7.1991, 282 Prelom novi 02.indd 282 # 17.2.2006 14:02:43 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae ldVFu cBDr; ibidem, 30.5., 20.6.2001, lcDBr dSBr; Zg. Konjišče, 1.6., 16.6.1994, lcBDr dSSt; Žepovci, lcdBDr; Žepovci, Žepovške njive, lcdBDr; Koroško: Sp. Jezersko, 12.7.1984, lcdSBr; Topla, 26.6.1975, lcBDr dSBr. Prekmurje: Bukovniško jez., 28., 29.5.1988, lcdAVr; Petanjci, 4.5.1994, lcBDr dSSt; Petišovci, 7.5.2000, lSGo cDKo dSBr. # Turansko-evropska vrsta. Živi v vsej Evropi do Urala, manjka le v osrednji in severni Fenoskandiji, severni Rusiji, južnem delu Iberskega polotoka, na Sardiniji, Siciliji in Peloponezu; v Aziji je razširjena od Male Azije in Kavkaza do severnega Irana. V Sloveniji je zelo pogostna, številčnost in gostota populacij naraščata, kar je opazno zlasti v Istri in na Primorskem. Stenotop. Planarna in kolinska do vi-sokomontanska, predvsem silvikolna vrsta. Ekstremni polifag na listavcih: Carpinus, Corylus, Betula, Ostya, Quercus, Fagus, Ca-stanea, Juglans, Salix, Morus, Ficus, Ulmus, Prunus, Pyrus, Amelanchier, Crataegus, Rosa, Robinia, Sarothamnus, Tilia, Acer, Vitis, Ilex, Fraxinus in izjemoma tudi na golosemenkah: Juniperus in Picea. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, nato globje v lesu oslabljenih ali na sveže podrtih dreves. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi se podnevi najraje sprehajajo po bukovih hlodih in po drugih gostiteljskih rastlinah ter po cvetovih. Turanic-European species. Occurs throug-hout Europe to the Urals, absent only in central and northern Fenoscandia, northern Russia, southern part of the Iberian peninsula, Sardinia, Sicily and the Peloponnesus; in Asia distributed from Asia Minor and the Caucasus to northern Iran. In Slovenia very common; abundance and population density increasing, which is evident especially in Istria and Primorska. Stenotope. Planarian and colline to high montane, principally silvicole species. Extreme polyphagous in deciduous trees: Carpinus, Corylus, Betula, Ostya, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Morus, Ficus, Ulmus, Prunus, Pyrus, Amelanchier, Crataegus, Rosa, Robinia, Sarothamnus, Tilia, Acer, Vitis, Ilex, Fraxinus and exceptionally also on gymno-sperms: Juniperus and Picea. Larvae initially develop under bark, then deeper in the wood of weaker or recently fallen trees. Generation period lasts 2 years. During the day, imagoes mostly wander on Beech logs and other host plants, including blossoms. ^> 074.00. CYRTOCLYTUS GanGlBauer, 1882 074.01. Cyrtoclytus capra (GerMar, 1824) Literatura / References: BrancSik, 1871: 98 (Clytus Capra)(1). Najdišče v Sloveniji / Locality in Slovenia: Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (1). Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od Francije (redke najdbe), Švice, severnega Balkana in Baltiških držav do Sahalina, Koreje, severne Kitajske in severne Mongolije. Iz Asian-European species. Distributed from France (rare finds), Switzerland, northern Balkans and Baltic countries to Sakhalin Island, Korea, northern China and northern Mongolia. 283 Prelom novi 02.indd 283 # 17.2.2006 14:02:43 SCOPOLIA 58 - 2006 # Slovenije je znana ena sama stara najdba s Štajerske. Stenotop. Kolinska vrsta. Polifag na listavcih: Betula, Alnus, Quercus, Juglans, Salix, Ulmus, Padus, Tilia, Acer, Vitis in Fraxinus. Po horionu (1974) živi v Evropi samo na javoru, kjer napada 3–5 cm debela debla izpostavljenih grmov. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo tako na svojih hranilnih rastlinah kot na cvetovih travniških in gozdnih zeli. Only one old find known from Slovenia, i.e. from the Štajerska region. Stenotope. Colline species. Polyphagous in deciduous trees: Betula, Alnus, Quercus, Juglans, Salix, Ulmus, Padus, Tilia, Acer, Vitis and Fraxinus. According to horion (1974), in Europe occurs only in Maple, where it attacks 3-5 cm thick trunks of exposed scrubs. Generation period lasts for no less than 2 years. Imagoes active during daytime, when frequenting not only their food plants, but also the blossoms grassland and forest herbs. # 075.00. PLAGIONOTUS MulSant, 1842 075.01. Plagionotus detritus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus detritus)(1); BrancSik, 1871: 98 (Clytus detritus)(2); Martinek, 1875: 45 (Clytus detritus)(3); Drovenik, 2004: 255 (4). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Kranjsko (Clytus detritus), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, lcdUPo. Primorsko: Podgrad pri Vremah, 5.6.1993, lcdEBo. Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (4). Notranjsko: Senožeče, 7.1899, lcdAGs. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 7., 8.1984, lcdMZd; Ljubljana, 5.9.1924, lcMHa dBDr; ibidem, 4.8.1944, lIHa cdAGs. Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1845, ldMik cJSd. Bela krajina: Adlešiči, 5.6.2003, lcdMZd. Štajersko: Celje, lLtg (2), Gor. Radgona, okol. (3); Lenart v Slovenskih goricah, pogosten, lcdJNS (2); Podčetrtek, Palčjak, 7.6.1929, lcdEJa. ^> Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. V Evropi je razširjena od severne polovice Pirenejskega polotoka, Francije in južne Švedske do južnega Urala ter na Apeninskem in Balkanskem polotoku, v Aziji pa od Kavkaza do severnega Irana in na Arabskem polotoku. Živi v večjem delu Slovenije in je redka ali zelo redka, številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in na drugih listavcih: Betula, Carpinus, Fagus, Castanea Turanic-European-Mediterranean species. In Europe distributed from the northern half of the Pyrenees, France and southern Sweden to the southern Urals, as well as in the Apennines and Balkans; in Asia from the Caucasus to northern Iran and the Arabian peninsula. Occurs throughout the greater part of Slovenia and is rare or very rare; abundance and population density in decline. Stenotope. Colline silvicole species. Polyphagous mostly in Oak and other deciduo-us trees: Betula, Carpinus, Fagus, Castanea 284 Prelom novi 02.indd 284 # 17.2.2006 14:02:43 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae in Aesculus. Ličinke se razvijajo pod lubjem v soncu izpostavljenih stoječih ali podrtih deblih in debelih vejah. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. and Aesculus. Larvae develop under bark of standing or fallen trunks and large branches exposed to the sun. Generation period lasts 1 or 2 years. Imagoes active during the day, frequenting their food plants. # 075.02. Plagionotus arcuatus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus arcuatus)(1); Martinek, 1875: 45 (Clytus arcuatus)(2); Müller, 1949: 137 (Clytus (Plagionotus) arcuatus)(3); Mikšić, 1963: 115 (4); Mikšić, 1971: 34 (5); Drovenik, 1977: 78 (6); SaMa, 1988: 120 (7); Drovenik, 1992: 161 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (9); Drovenik, 2004: 255 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 9); Kranjsko (Clytus arcuatus), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, lcdEBo; Barka, lcdEBo; Beka, 15.6.2004, lcdMZd; Dekani, lcdACo; Draga – Klanec pri Kozini (3); Dragonja, Stena, 1.5.2003, lAKa cCCS dSBr; Kozina, 24.–27.1986, 13.6.1997, lcdSSt; Materija, 6.6.1999, lcdEBo; Mrše, lcdEBo; Ocizla, 23.5.2003, 11.6.2004, lcdMZd; Osp, 10.7.1980, lcdMZd; Ostrožno Brdo, 8.6.2001, lcdEBo; Petrinje, 28.5.1995, lcdSSt; Tatre, lcdEBo; Rakitovec (3). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdGSp (3, 7); ibidem, lcdABi; Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Brestovica pri Povirju, 26.6.1984, lcBDr dSBr; Kobarid, lcdGSp (3, 7); Kurnik, 5., 11. in 25.6.1987, lRJe cdSBr; Panovec, 28.5.1911, lcdEGr (3, 7); ibidem, 26.5.2001, lcBZd dSBr; Plave, lcdSSc; Podgrad pri Vremah, 5.6.1993, 8.6.2001, 16.5.2002, lcdEBo; ibidem, 19.6.1993, lMBo cdEBo; Replje, 10.5.1988, lRJe cdSBr; Sabotin, 18.6.1986, lcdSBr; Vilenica, 6.1981, lcBDr dSBr. Gorenjsko: Kranj, 20.6.1976, lcVFu; Lubnik (6); ibidem, 6.1900, 3.1910, lcMHa dBDr; ibidem, 14.6.1987, 16.5.1992, 14.5.1997, lcdBKo; Ožbold nad Zmincem, 4.7.1993, lcdBKo; Ribčev Laz, 10.5.1909, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 5.6.1976, lJBr cdMZd; ibidem, 15.5., 20.6.1982, 6.6.1983, 7.1984, 15.2., 10.6.1988, 7.1994, lcdBKo; Tuhinj, e.l. 6.1985, lcdMZd; Zg. Tuhinj, 7.1956, lcdBDr (10). Notranjsko: Erzelj, lcdEBo; Podnanos, 14.6.1988, lcdMZd; Postojna, 7.5.1983 lcdSPo; Razdrto, 5.6.1982, lcdSSt; Suhorje, lcdEBo; Vrzdenec, 1.6.1983, ldMZd cVFu. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 27.5., 3.6.1981, 20.4.2000, lcdMZd; ibidem, 1., 30.6.1983, 7., 8.1984, 10.6.1987, ldMZd cVFu; Dobrova, 30.5.1980, lcdMZd; Ljubljana, lJSd (4); ibidem, 23.7.1944, lIHa cdAGs; ibidem, 24.7.1944, lcdSBr; ibidem, 7.7.1945, lcdAGs; ibidem, lcdIFe. Dolenjsko: Dobrepolje, 9.6.1983, lISi cCCS dSBr; Draga, Ig, 1.6.1980, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 3.1909, lcMHa dBDr (8); Kremenica, Hrib, 18.5.1997, lcdSBr; Krka, 7.6.1987, lcdSBr; Mokrec, 3., 8.6.1923, Novo Mesto, 1922, lcdJSd; ibidem, lAGs (8); Orlaka, 1.5.1987, lcdSBr; Šklendrovec, 12.6.1932, lcdJSd; Vidoše, lcdMHa (8). Bela krajina: Adlešiči, 5.6.2003, lcdMZd; Gor. Paka, 29.4.1983, lcdVFu (8); Tanča Gora, 26.5.1987, lcdSBr. 285 ^> Prelom novi 02.indd 285 # 17.2.2006 14:02:43 # SCOPOLIA 58 - 2006 Štajersko: Hrastnik, 17.5.1993, 18.6.1994, 14.7.1997, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 15.6.2004, lcGKa dSBr; Ljubno ob Savinji, 8.6.1997, lcdBDr; Mestinje, 9.5.2003, lcdBDr; Planina pri Sevnici, 2.7.1925, lcdAGs; Podčetrtek, Palčjak, 7.6.1929, lcdEJa. Prekmurje: Kobilje, Fadjaški breg, 18.5.1999, lcBDr dSBr; Muriša, 22.5.2001, lBDr & APi cdBDr; Murska šuma, 30.4.2001, ldSGo cDKo & cŽVr; Žitkovci, 21.5.1970, ldBDr cBFG. # Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je skoraj v vsej Evropi, manjka le na visokem severu, v Veliki Britaniji in na južnem delu Iberskega polotoka; v Aziji živi od Kavkaza in Turčije do Sirije in severnega Irana, v Afriki pa v državah ob Sredozemskem morju. V Sloveniji je pogostna, številčnost in gostota populacij sta stabilni oziroma sta nekoliko porastli. Stenotop. Predvsem kolinska, redkeje planarna in submontanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in na drugih listavcih: Carpinus, Betula, Fagus, Castanea, Salix, Prunus in Robinia. Ličinke se razvijajo pod lubjem v soncu izpostavljenih stoječih ali podrtih deblih in debelih vejah. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se večinoma zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, priložnostno pa tudi na cvetovih. Turanic-European-Mediterranean speci-es. Distributed throughout the greater part of Europe, absent only in the extreme north, Great Britain and the southern part of the Iberian peninsula; in Asia occurs in the Caucasus and Turkey to Syria and northern Iran; in Africa in the countries along the Mediterranean Sea. In Slovenia common; abundance and population density stable, or have slightly increased. Stenotope. Primarily colline, occasionally planarian and submontane silvicole species. Polyphagous chiefly in Oak and other deciduo-us trees: Carpinus, Betula, Fagus, Castanea, Salix, Prunus and Robinia. Larvae develop under the bark of standing or fallen trunks and thicker branches exposed to the sun. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, when and predominantly frequenting their food plants and occasionally blossoms. ^> 075.03. Plagionotus floralis (pallaS, 1773) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus floralis)(1); BrancSik, 1871: 98 (Clytus floralis)(2); Müller, 1949: 138 (Clytus (Plagionotus) floralis)(3); Mikšić, 1963: 115 (4); DeMelt & SchurMann, 1964: 35/95 (5); Mikšić, 1971: 34 (6); horion, 1974: 134 (7); SaMa, 1988: 121 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (Echinocerus floralis)(9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (4); Slovenija (6, 9); Kranjsko (Clytus floralis), lcdFSc vSBr. Istra: Gažon, 20.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Kavaliči, kraško območje med Portorožem in Umagom, lcdACo (3); Kortine – Kubed, 11.7.1993, lcdEMa; Popetre, 9.7.1997, lcdSBr; Portorož (5); Šeki, 17.6.1999, lcdSBr. Primorsko: Ajdovščina, lcdABi (3); Gorica (8); Rodik, lcdGDr; Vel. Gradišče (3, 8). Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (2). 286 Prelom novi 02.indd 286 # 17.2.2006 14:02:44 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Azijsko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena predvem v njenem južnem in jugovzhodnem delu od južne Francije in Italije do južnega Urala in evropskega Kazahstana. V Aziji živi na Kavkazu, Arabskem polotoku, v Zakavkazju, severnem Iranu in v Sibiriji. Iz toplih predelov Slovenije so znane posamezne najdbe. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v steblih in koreninah zeli: Amaranthus, Euphorbia gerardiana, Camelina, Medicago sativa, Melilotus, Onobrychis, Achillea millefolium in Helichrysum italicum. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se nahajajo na listih svojih hranilnih rastlin in na cvetovih kobulnic, košarnic (predvsem rod Achillea) idr. V nekaterih državah (Rusiji, Madžarski in Bolgariji) ta kozliček povzroča precejšno škodo na lucerni, pri nas pa se do sedaj še ni pojavil v velikem številu. Asian-European species. In Europe distri-buted principally in its south and southeastern parts from southern France and Italy to the southern Urals and European Kazakhstan. In Asia inhabits the Caucasus, Arabian Peninsula, Transcaucasus, northern Iran and in Siberia. Some individual finds known from the warmer parts of Slovenia. Stenotope. Colline xerothermophilo-us species. Larvae develop in stalks and roots of herbs: Amaranthus, Euphorbia gerardiana, Camelina, Medicago sativa, Melilotus, Onobrychis, Achillea millefolium and Helichrysum italicum. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during daytime, frequenting their food plants and the blossoms of umbellate plants, wildflowers of the Aster family (especially Achillea genus) etc. In some countries (Russia, Hungary and Bulgaria), this Longhorn Beetle causes considerable damage to Lucerne, whereas in Slovenia it has not occurred in large numbers as yet. 076.00. NEOCLYTUS thoMSon, 1860 076.01. Neoclytus acuminatus (faBriciuS, 1775) Literatura / References: Müller, 1949: 149 (1); Mikšić, 1963: 116 (2); DeMelt & SchurMann, 1964: 36/96 (3); Mikšić, 1971: 34, 35 (4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 103 (5); horion, 1974: 136 (6); SaMa, 1988: 127 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 26 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 4, 5); podatek Julijske Alpe (6) je zmoten in se nanaša na Julijsko krajino; Slovenija (8); Kranjsko (Clytus ruficornis), lcdFSc vSBr. Istra: Beka, 15.6.2004, lcdMZd; Kavaliči, lcdACo; Lucan, 80 m, 27., 28.4.2000, lAKa cCCS dSBr; Lucija – Lucan, 26.5.1996, lAKa cCCS dSBr; Ocizla, 11., 18.6.2004, lcdMZd; Osp, 10.7.1980, 18.5.2000, lcdMZd; ibidem, 15.6.1982, ldMZd cAVr; Petrinje, 15.6.2005, lcdMZd; Piran, lcdHen (2); Podgorje, Kozina (1, 3); Podpeč, 16.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Portorož (3); Strunjan, 30.4.1993, lcdBKo; Tinjan, 30.5.2003 (e.l.), lcdMZd; Valdoltra (1). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (1, 7); ibidem, lcdABi; Ajševica, 10.5.1916, lOSc cdAGs; Coljava, 4.6.2002, lAPi cBDr dSBr; Dobrovo, 4.5.1990, lcdSBr; Klariči, 9.6.1995, lcBDr dSSt; Kurnik, 14.6.1986, 30.5., 5., 10., 14. in 17.6.1987, lRJe cdSBr; Okroglica, 28.5.1987, lRJe cdSBr & cBDr; Panovec, 20.6.2000, lcBZd dSBr; ibidem, 6.7.2000, lcdSBr; Replje, 10., 17. in 29.5., 22.6., 2.7.1988, lRJe cdSBr; Šempeter pri Gorici, 7.11.1998 (ostanki), lcdDKo; Trnovski gozd, 25.7.1988, lMBo cdEBo; Vrtovin (1). Notranjsko: Erzelj, 19.6.1994, lcdEBo. 287 ^> Prelom novi 02.indd 287 # 17.2.2006 14:02:44 SCOPOLIA 58 - 2006 # Nearktična vrsta. Zanesena je bila iz Severne Amerike v severovzhodno Italijo, od tod pa se je razširila na zahodni Balkan, v srednjo in severno Italijo ter v Švico. V Sloveniji je sedaj precej pogostna v jugozahodnem delu države. Tu jo je našel že Schmidt sredi 19. stoletja. Stenotop. Kolinska, redko submontan-ska vrsta. Ekstremni polifag na listavcih: Carpinus, Betula, Corylus, Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Prunus, Pyrus, Rosa, Robinia, Cercis, Hibiscus, Tilia, Acer, Aesculus, Euonymus, Vitis, Fraxinus, Lonicera in izjemoma tudi na iglavcih: Abies. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem, nato pa v lesu odmrlih vej. Generacijska doba traja v Evropi 1 leto, izjemoma tudi 2 leti, v južnem delu ZDA, odkoder vrsta izvira, pa samo 3 mesece. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo večinoma na svojih hranilnih rastlinah, priložnostno pa tudi na cvetovih grmovnic. # Nearctic species. Brought from North America to northeastern Italy, from where it eventually expanded into the western Balkans, central and northern Italy, and Switzerland. Currently quite common in the southwestern part of Slovenia, which is where Schmidt found it in the mid-19th century. Stenotope. Colline, rarely submontane species. Extreme polyphagous in deciduous trees (Carpinus, Betula, Corylus, Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Prunus, Pyrus, Rosa, Robinia, Cercis, Hibiscus, Tilia, Acer, Aesculus, Euonymus, Vitis, Fraxinus, Lonicera) and exceptionally in conifers (Abies). Larvae initially develop under bark, thereupon in the wood of dead branches. Generation period in Europe lasts 1 year, exceptionally 2 years, whe-reas in the southern part of the USA, from where the species originates, it takes only 3 months. Imagoes active during the day, when usually frequenting their food plants, occasionally also the blossoms of bush plants. ^> 077.00. CHLOROPHORUS chevrolat, 1863 077.01. Chlorophorus varius (Müller, 1766) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus Verbasci)(1); Müller, 1949: 146 (Clytus (Clytus) varius) (2); Mikšić, 1963: 117 (3); Mikšić, 1971: 35 (4); SaMa, 1988: 123 (5); Drovenik, 1992: 161 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (7); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (8); Drovenik, 2004: 255 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 7); Kranjsko (Clytus ornatus), lcdFSc vSBr; Istra: Dekani, lcdACo; Dragonja, 26.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Kortine – Kubed, 11.7.1993, lcdEMa; Mlini – Vel. Badin, 24.7.1990, lcVFu; Osp, 30.4.2004, lcdMZd; Vel. Badin, 1.8.1990, lMGo cCCS dSBr; Zanigrad, 25.6.2001, lAKa cCCS dSBr; ibidem, 7.7.2003, lcdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Fužine, Ajdovščina, lcdABi (2, 5); Lukovec, 12.81987, lRJe cdSBr; Skalnica, pobočje nad Sočo, na Daucus, lcdGMu (2); Tolmin (2, 5). Gorenjsko: Pungert, 7.1917, lcdSvi (3); Vršič, Jul. Alpe, prelaz, 1600 m, 26.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (9). Notranjsko: Dol. Vreme, lcdGDr; Gor. Vreme, lcdGDr; Ilirska Bistrica, lSSu cSPo dSBr; 288 Prelom novi 02.indd 288 # 17.2.2006 14:02:44 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Dolenjsko: Črneča vas, 31.7.1983, lcdSSt; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr; Dolenja vas pri Krškem, 7.8.1977, lcBDr dSBr; Kurešček – Visoko, 22.7.1978, lcdMZd; Raka, 21.6.1905, 6.8.1932, lcdAGs (6). Bela krajina: Jakovini, 26.7.1994, oBDr; Miliči, 26.7.1994, oBDr. Štajersko: Atomske Toplice, 12.8.1929, lcdEJa; Kolonija, 11.8.1989, lcdŽVr; Kozjanski regijski park (8); Maribor, ldJPe cAGs; Orehovci, 3.8.1976, ldBDr cMZd & cVFu; ibidem, 7.8.1976, 8.1984, 28.7.1987, 15.7.1990, lcd BDr; ibidem, 24.7.1986, ldBDr cCCS; Orehovski Vrh, 3.8.1976, lcdBDr; Podčetrtek, 5.8.1930, 19.7.1938, lcdEJa; Police, 4.7.1998, 21.7.2000, lcBDr dSBr; Trebča Gorca, 9.7.1998, lcdSBr. Prekmurje: Bogojina, 18.8.2005, lcDFe dSBr; Puconci, opekarna, 10.7.1998, lcBDr dSBr. # Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. V Evropi živi predvsem v njenem južnem in jugovzhodnem delu od severovzhodne Španije do jugozahodne Rusije in evropskega Kazahstana. V Aziji je ugotovljena v jugozahodni Sibiriji, Turčiji, Zakavkazju, na Kavkazu, Bližnjem vzhodu (Izrael, Libanon, Jordanija, Irak) ter v severnem Iranu, v Afriki pa v Egiptu. V toplih predelih Slovenije je precej pogostna, gostota in številčnost populacij verjetno naraščata. Najdba z Vršiča (1600 m) je nepričakovana; verjetno jo je tja zanesel veter. Stenotop. Predvsem kolinska, redkeje planarna in submontanska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Quercus, Castanea, Juglans, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Sorbus aucuparia, Prunus, Pyrus, Malus, Crataegus, Robinia, Spartium, Elaeagnus, Pistacia, Paliurus, Acer, Aesculus, Vitis in Fraxinus ter zeleh Achillea in Salicornia. Ličinke se razvijajo predvsem v mrtvem lesu večinoma 2–5 cm debelih, izpostavljenih vej. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na cvetovih kobulnic, košarnic in drugih rastlin. Turanic-European-Mediterranean spe-cies. In Europe occurs mainly in the south and southwestern regions from northeastern Spain to southwestern Russia and European Kazakhstan. In Asia established in southwe-stern Siberia, Turkey, Transcaucasus, Caucasus, Near East (Israel, Lebanon, Jordan, Iraq) including northern Iran; in Africa occurs in Egypt. In the warmer regions of Slovenia quite common; abundance and population density probably rising. The find at Vršič (1600 m) is unexpected, and was most likely carried there by the wind. Stenotope. Mainly colline, on occasion planarian and submontane thermophilous spe-cies. Polyphagous in deciduous trees (Alnus, Quercus, Castanea, Juglans, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Sorbus aucuparia, Prunus, Pyrus, Malus, Crataegus, Robinia, Spartium, Elaeagnus, Pistacia, Paliurus, Acer, Aesculus, Vitis and Fraxinus) and herbs (Achillea and Salicornia). Larvae develop primarily in 2-5 cm thick dead wood of exposed branches. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes active during the day and dwell on the blossoms of umbellate plants, wildflowers of the Aster family, and others. ^> 289 Prelom novi 02.indd 289 # 17.2.2006 14:02:44 # SCOPOLIA 58 - 2006 077.02. Chlorophorus herbstii (BrahM, 1790) Literatura / References: SaMa, 2002: 81 (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (1); Kranjsko (Clytus verbasci, napaka), lcdFSc vSBr. Štajersko: Kamnica, ldJPe cAGs; Maribor, lcdJPe. # Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je od Francije in južne Skandinavije do Črnega morja in Urala, poleg tega je ugotovljena tudi v zahodni Sibiriji in Mali Aziji. V Sloveniji je izjemno redka; znana sta samo dva primerka iz okolice Maribora, ujeta v prvi polovici preteklega stoletja, in primerek s Kranjske iz 19. stoletja, shranjen v Schmidtovi zbirki. Njena sedanja prisotnost v Sloveniji je vprašljiva. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag predvsem na lipi in drugih listavcih: Betula, Carpinus, Quercus, Ulmus, Crataegus in Padus. Ličinke se razvijajo v mrtvem in suhem lesu 3–5 cm debelih vej. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah ali pa na cvetovih grmovnic: Sambucus ebulus, Spiraea, Verbascum in Filipendula ulmaria. Siberian-European species. Distributed from France and southern Scandinavia to the Black Sea and the Urals, also established in western Siberia and Asia Minor. In Slovenia extremely rare; only two specimens known from the Maribor area, where caught in the first half of the last century, and a specimen from Carniola from the 19th century, stored in Schmidt’s collection. Whether the species currently exists in Slovenia is questionable. Stenotope. Colline thermophilous spe-cies. Polyphagous predominantly on Linden and other deciduous trees: Betula, Carpinus, Quercus, Ulmus, Crataegus and Padus. Larvae develop in dead dry wood of branches, which are 3-5 cm thick. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes active during daytime, when frequenting their food plants or the blossoms of bush plants: Sambucus ebulus, Spiraea, Verbascum and Filipendula ulmaria. ^> 077.03. Chlorophorus figuratus (Scopoli, 1763) Literatura / References: Scopoli, 1763: 55 (Cerambyx Figuratus)(1); SieGel, 1866: 96 (Clytus plebejus)(2); Martinek, 1875: 45 (Clytus plebejus)(3); Müller, 1949: 145, 146 (Clytus (Clytus) figuratus)(4); Mikšić, 1963: 118 (5); titovšek, 1969: 238 (6); Mikšić, 1971: 35 (7); SaMa, 1988: 124 (8); Drovenik, 1992: 161 (9); Drovenik, 2002: 206 (10); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (11); SaMa, 2002: 81 (12); Drovenik, 2004: 255 (13). Locus typicus: Carniola (= Kranjsko), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1, 7, 12); na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (5); Slovenija (11); Kranjsko (Clytus plebejus), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 20.6.1998, lcdEBo; Dragonja, 26.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Goli vrh, 27.5.1999, lcdDKo; Kortine – Kubed, 11.7.1993, lcdEMa; Ocizla, 11.6.2003, lcdMZd; Osp, 290 Prelom novi 02.indd 290 # 17.2.2006 14:02:44 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 15.6.1982, lcdMZd; Ostrožno Brdo, 24.6.1992, lMBo cdEBo; Podgorje, Kozina, 30.6.1976, lcBDr dSBr; Slavnik, 9.6.1979, lcVFu. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (4, 8); ibidem, lcdABi; Gorica (8); Hum, 19.5.2003, lcBZd dSBr; Idrija ob Bači (4); Kekec, lcdGDr; Klariči, 9.6.1995, lcBDr dSBr; Lepena, 680 m, 3.7.1994, lcdŽVr; Lijak, 11.6.2002, lcBDr & APi cBDr dSBr; Log Čezsoški, 21.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Panovec, 3.8.2000, 2.5.2003, lcBZd dSBr; Podgrad pri Vremah, 18.6.1993, lcdE-Bo; Replje, 30.6., 7.7.1992, lRJe cdSBr; Sežana (4); Spodnja Trenta, žaga, 7.1982, lcBDr dSBr; Škabrijel (4, 8); Tolmin (4, 8); Trnovski gozd (4, 8); ibidem, lcdEBo. Gorenjsko: Babni dol, 26.6.1916, lcdAGs; Bled, lcdHey (5); Domžale, 9.7.1911, lcdAGs; Lancovo, 22.6.1911, lcJSs dSBr; Lubnik, 6.7.1939, lcMHa dBDr; ibidem, 5.6.1993, lcdBKo; Menina pl., 22.6.1976, 29.7.1979, lcdMZd; Pl. Vogar, 15.6.1936, 20.7.1940, lcMHa dBDr; Pungert, 7.1917, lcdSvi (5); Ribčev Laz, 20.7.1933, lcMHa dBDr; Sorica, 1.9.1917, lcdJSd; Sorško polje, 16.6.1929, 14.6.1931, 13.7.1932, 31.8.1938, lcMHa dBDr; Soteska, reka Nevljica (10); Škofja Loka, 6.1984, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (13). Notranjsko: Gor. Ig, 9.6.1979, 1., 5.8.1980, lcVFu; ibidem, 30.7.1980, lcVFu; Grad Snežnik, lRSi (4); ibidem, lcdEBo; Idrija (8); Koren, Stara Vrhnika, 500 m, 7.8.1991, lcdŽVr; Košana, lcdGDr; Krim, 8.1975, lcBDr dSBr; Ledinsko Razpotje, 11.7.1984, lcdSBr; Nanos, 1937, v veji Sorbus, lcdGSp (3, 8); Novi Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Reber, 19.6.1986, lcdSBr; Senožeče, 7.1906, lcMHa dBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 29.6.1975, 4.8.1976, 25.6.1977, 15.6.1983, 15.7.1999, 20.6.2000, 20.6.2005, lcdMZd; ibidem, 10.7.1977, 13.7.1978, ldMZd cVFu; Dobrova, 23.6.1977, lcdMZd; Golovec, 12.6.1981, lcVFu dMZd; Ljubljana, 1910, 18.7.1918, 5.1922, lcMHa dBDr; ibidem, lcdJSs; ibidem, 29.6.1919, 23.7.1944, lcdJSd; ibidem, 25.6.1928, 1.7.1929, lcdAGs; ibidem, 19.6.1989, lcdŽVr; Mestni log, 26.6.1947, lcdSBr; Preval, Ljubljana, 26.6.1990, lcdŽVr; Sostro, 20.6.1912, lcdAGs; Tacen, 19.6.1964, lcBDr dSB. Dolenjsko: Draga, Ig, 29.6.1976, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 19.6.1976, lcdSBr; Krvava Peč, 4.7.1977, 21.7.1979, lcdSBr; Kum, 6.7.1913, 25.6.1922, lcdJSd; Prnovše, 1966, imago na cvetu rdečega drena (Cornus sanguinea)(6); Sp. Log – Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Škrilje, 28.6.1981, lcdSBr; Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 8.1900, lcMHa dBDr; Vahta, lcdBDr (7); Zabukovje pri Raki, lAGs (7). Bela krajina: Adlešiči, lJSd (7); Krašnji Vrh, Radovica, 26.7.2001, oBDr. Štajersko: Bistrica ob Sotli, 18.5.2000, lcdSBr; Ceršak, lcdBDr; Gor. Radgona, okol. (3); Hrastje, Makole, 14.6.1997, lcAVr dSBr; Lutverci, lcdBDr; Maribor, lcdJPe; ibidem, 1., 25.6.1947, lcdSBr; ibidem, 270 m, 4.2000, lcdGKa; Mrzlica, 1100 m, 8.7.1995, lAKa cCCS dSBr; Orehovci, 15.7.1990, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, 18.6.1928, 30.5., 13.6.1930, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, lcdBDr; Police, lcdBDr; Segovci, lcdBDr; Slake, 12.6.1929, lcdEJa; Trate, 8.6.1995, lcdBr; Vel. Pirešica, 4.8.1972, lcdBDr; Zg. Konjišče, 1.6.1994, 9.7.1998, lcBDr dSBr. ^> Evropska vrsta. V Evropi je razširjena od severne Portugalske in Francije do Baltiških republik, Rusije, Kazahstana in Turčije, v Aziji pa živi na južnem Uralu, Kavkazu in v Zakavkazju. V vsej Sloveniji je precej pogostna (ni najdena v Prekmurju in na Koroškem); številčnost in European species. In Europe distributed from northern Portugal and France to the Baltic countries, Russia, Kazakhstan and Turkey; in Asia occurs in the southern Urals, Caucasus and Transcaucasus. Quite common throughout Slovenia (not found in Prekmurje or Koroška); 291 Prelom novi 02.indd 291 # 17.2.2006 14:02:44 SCOPOLIA 58 - 2006 # gostota populacij v Istri in na Primorskem naraščata, v drugih pokrajinah pa, zlasti v zadnjih desetletjih, upadata. Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Polifag na listavcih: Carpinus, Betula, Corylus, Quercus, Castanea, Populus, Salix, Ulmus, Crataegus, Prunus spinosa, P. domestica, Pyrus, Rosa, Robinia, Pistacia, Euonomys eu-ropaea in Viburnum. Ličinke se razvijajo v lesu odmrlih, še neodpadlih vej. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in posedajo po cvetovih zeli in grmovnic: Compositae, Umbelliferae, Crataegus, Cornus idr. Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v Franciji (ni je v jugozahodnem delu), Belgiji, Italiji, vključno s Sardinijo in Sicilijo ter v severozahodnem delu Balkanskega polotoka. V Sloveniji je redka v jugozahodnem delu države. Številčnost in gostota populacij sta v Istri in na južnem Primorskem stabilni; z Notranjske in severne Primorske ni novih najdb. 292 Prelom novi 02.indd 292 abundance and population density in Istria and Primorska increasing, whereas in other regions, especially in the past number of decades, they are decreasing. Stenotope. Colline to montane species. Polyphagous in deciduous trees: Carpinus, Betula, Corylus, Quercus, Castanea, Populus, Salix, Ulmus, Crataegus, Prunus spinosa, P. domestica, Pyrus, Rosa, Robinia, Pistacia, Euonomys europaea and Viburnum. Larvae develop in the dead wood of yet unfallen bran-ches. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, when found on the blos-soms of herbs and bush plants: Compositae, Umbelliferae, Crataegus, Cornus etc. European-Mediterranean species. Distri-buted in France (absent in the southwest), Bel-gium, Italy, including Sardinia and Sicily, as well as in the northwestern regions of the Balkan peninsula. In Slovenia rare in the southwestern parts of the country. Abundance and population density stable in Istria and southern Primorska; there have been no new finds from Notranjska and northern Primorska. 17.2.2006 14:02:44 077.04. Chlorophorus glabromaculatus (Goeze, 1777) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus quadripunctatus)(1); Depoli, 1926: 78 (2); Depoli, 1940: 318 (3); Müller, 1949: 148 (Clytus (Clytus) pilosus ssp. glabromaculatus)(4); Mikšić, 1963: 117 (Ch. pilosus glabromaculatus)(5); DeMelt & SchurMann, 1964: 36/96 (Ch. pilosus ssp. glabromaculatus)(6); Mikšić, 1971: 35 (Ch. pilosus ssp. glabromaculatus)(7); Mikšić & GeorGijević, 1973: 106 (Ch. pilosus glabromaculatus)(8); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (Ch. pilosus glabromaculatus)(9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijska krajina (5, 7, 8); Slovenija (9); Kranjsko (Clytus 4punctatus), lcdFSc vSBr. Istra: Ankaran, 1.8.1996, lcBDr dSBr; Klanec pri Kozini (4); Koper (4, 6); ibidem, lcdABi; Lucan, 22.7.1993, lAKa cCCS dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Bilje, 2.7.1988, lRJe cdSBr; Gorica (5); ibidem, lcdJPe; Panovec, 23.7.1998, lcdSBr; ibidem, 2.7.2000, 4.7.2001, lcBZd dSBr; Replje, 26.7.1992, 20.7.1993, lRJe cdSBr; Volče, lSGa (4). Notranjsko: Ilirska Bistrica (2, 3, 4); ibidem, lcdAGs; Košana (2); Ribnica, Pivka (2, 3, 4, 6). # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Quercus, Castanea, Juglans, Populus, Salix, Ulmus, Prunus, Ro-binia, Acer, Vitis idr. Ličinke se razvijajo v mrtvem lesu. Generacijska doba traja verjetno 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se večinoma zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, manj pa na cvetovih. Stenotope. Colline thermophilous spe-cies. Polyphagous in deciduous trees: Alnus, Quercus, Castanea, Juglans, Populus, Salix, Ulmus, Prunus, Robinia, Acer, Vitis etc. Larvae develop in dead wood. Generation period probably lasts 2 years. Imagoes active during daytime, most often found on their food plants, to a lesser extent on blossoms. # 077.05. Chlorophorus trifasciatus (faBriciuS, 1781) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus trifasciatus) (1); SchreiBer, 1885: 270 (in Müller, 1949)(Clytus trifasciatus)(2); Müller, 1949: 147 (Clytus (Clytus) trifasciatus)(3); Mikšić, 1963: 119 (4); DeMelt & SchurMann, 1964: 36/96 (5); Mikšić, 1971: 36 (6); Mikšić & GeorGijević, 1973: 111 (7); SaMa, 1988: 126 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijska krajina (7); Slovenija (9); Kranjsko (Clytus trifasciatus), lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini, lcdGMu (3); Portorož (5); severna Istra (7). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (3, 8); Gorica, pogostni na cvetovih Achilea (2, 3); ibidem (4, 6); ibidem, 14.7.1867, ldMik cJSd; Otlica, lcdESc (3, 8). Notranjsko: Senožeče, lSto (3, 8). ^> Sredozemska vrsta. Živi v južni polovici kontinentalne Evrope, južno od črte južna Francija, Švica, Madžarska, južna Romunija in na nekaterih mediteranskih otokih: Balearih, Korziki in Siciliji. Poleg tega je najdena tudi v Mali Aziji, Siriji, Alžiriji in Tuniziji. V Sloveniji je bila v 19. in začetku 20. stoletja redka v njenem jugozahodnem delu. Zadnje najdbe so stare okoli 100 let in je možno, da je pri nas že izumrla. Stenotop. Kolinska in submontanska termofilna vrsta. Ličinke se razvijajo predvsem v koreninah in v steblih živih metuljnic: Dorycnium hirsutum, Ononis natrix, Trifolium repens in Medicago. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi podnevi obiskujejo cvetove. Mediterranean species. Occurs in the southern half of continental Europe, south of the line joining southern France, Switzerland, Hungary, southern Romania and several Medi-terranean islands: Balearic Islands, Corsica and Sicily. Also found in Asia Minor, Syria, Algeria and Tunisia. In Slovenia used to be rare in its southwestern parts during the 19th and at the beginning of the 20th century. The last finds are from around 100 years ago, and is possible that the species has already become extinct in our country. Stenotope. Colline and submontane ther-mophilous species. Larvae develop mainly in roots and stalks of living fabaceous plants: Dorycnium hirsutum, Ononis natrix, Trifolium repens and Medicago. Generation period lasts 2 years. Imagoes frequent blossoms during the day. 293 Prelom novi 02.indd 293 # 17.2.2006 14:02:44 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 077.06. Chlorophorus sartor (Müller, 1766) Literatura / References: SieGel, 1866: 96 (Clytus massiliensis)(1); Müller, 1949: 144, 145 (Clytus (Clytus) sartor)(2); Mikšić, 1963: 118 (3); DeMelt & SchurMann, 1964: 36/96 (4); Mikšić, 1971: 36 (5); Mikšić & GeorGijević, 1973: 110 (6); SaMa, 1988: 125 (7); Drovenik, 1992: 161 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (1); Julijska krajina (3, 6); Slovenija (5, 9); Kranjsko (Clytus massiliensis), lcdFSc vSBr. Istra: Izola (2, 4); Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Klanec pri Kozini, lcdGDr; Kortine – Kubed, 11.7.1993, lcdEMa; Mlini – Vel. Badin, 12.7.1990, lcVFu; Osp, 10.7.1980, lcdMZd; Podgorje, Kozina, 13.7.1996, lcBDr dSBr; Popetre, 9.7.1997, lcdSBr; Portorož, 15.–19.7.1963, lcdSSt (4); Praproče, 12., 24.7.1990, lcVFu; Prešnica, 2.7.1998, lcdDKo; ibidem, 13.7.1998, lcdSBr; Slavnik, 2.7.1982, lAGo cCCS dSBr; Socerb (2); ibidem, 24.7.1990, lcVFu; Šared, Montekalvo, 20.6.1985, lAAv cdSBr; Valdoltra (2); Zanigrad, 9.8.2003, lAKa cCCS dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Bovec (2, 7); ibidem, lcdGDr; Gorica, lcdJPe; Kekec, lcdGDr; Replje, 30.6.1989, 25.6.1992, lRJe cdSBr; Rodik, lcdGDr; Škabrijel (2, 7); Štanjel (2, 7); Trnovski gozd, jug, lGKr (2, 7). Gorenjsko: Bled, 26.7.1931, lcdJSd. Notranjsko: Nanos, višinski travniki, 600–900 m, 2.7.1998, lcdDKo; Postojna, 6.1977, lcEPr dSBr; Senožeče (2, 7); Vipava, lJKa (2). Ljubljana z okolico: Bežigrad, 7.1947, lcdSBr, v letih 1940–1950 precej pogostna na cvetovih travniških rož, oSBr; Brezje pri Dobrovi, 4.6.1980, lcdMZd; Črnuče, lcIFe dSBr; Ljubljana, 18.7.1918, lcMHa dBDr; ibdem, 22.7.1925, 23.7.1944, lcdJSd; ibidem, 25.7.1984, lcVFu; ibidem, 7.1994, lcdBKo; Štepanjsko naselje (Štepanja vas), 20.7.1927, lcdAGs. Dolenjsko: Čatež, 4.8.1912, lcdAGs (8); Grič (= Krško), 6.8.1911, lcdAGs (8). Bela krajina: Drašiči, 28.6.1994, lcBDr dSSt. Štajersko: Dobje pri Lesičnem, 6.7.1927, lcdEJa; Hrastje, Makole, 30.7.1995, lcAVr dSBr; Kamnica, lcdJPe; Malečnik, lcdJPe; Maribor, lcdJPe & cAGs; Orehovci, 28.7.1987, 15.7.1990, lcBDr dSSt; Orehovski Vrh, lcdBDr; Sevnica, 26., 27.7.1913, lcdAGs. ^> Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v večjem delu kontinentalne Evrope, manjka predvsem v nordijskih državah, na Nizozemskem in v severni Nemčiji. Živi tudi na nekaterih večjih mediteranskih otokih: Korziki, Sardiniji in Siciliji. V Aziji je znana s Kavkaza, Zakavkazja, severnega Irana, Turčije in z Arabskega polotoka. V večjem delu Slovenije je bila pogostna vrsta, vendar je številčnost v zadnjih 50. letih precej upadla, zlasti na območjih z manj toplo klimo. V okolici Ljubljane je bila še sredi preteklega stoletja pogostna, sedaj pa je že skoraj povsem izginila. Turanic-European-Mediterranean species. Distributed throughout most of continental Europe, absent mainly in the Nordic countries, the Netherlands and in northern Germany. Occurs also on several larger Mediterranean islands: Corsica, Sardinia, and Sicily. In Asia established in the Caucasus, Transcaucasus, northern Iran, Turkey and the Arabian pe-ninsula. For most of Slovenia, it used to be a common species, whereas in the last 50 years its population has considerably decreased, par-ticularly in regions with a less warm climate. In the vicinity of Ljubljana it was still common 294 Prelom novi 02.indd 294 # 17.2.2006 14:02:45 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Stenotop. Kolinska do submontanska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Ulmus, Celtis, Crataegus, Robinia, Cer-cis, Gleditschia, Cytisus, Elaeagnus, Pistacia in Paliurus. Ličinke se razvijajo v lesu odmrlih vej. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo predvsem na cvetovih zeli: Daucus, Achillea idr. during the mid-20th century, but has now almost completely disappeared. Stenotope. Colline to submontane ther-mophilous species. Polyphagous in deciduous trees: Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Ficus, Ulmus, Celtis, Crataegus, Robinia, Cercis, Gleditschia, Cytisus, Ela-eagnus, Pistacia and Paliurus. Larvae develop in the wood of dead branches. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, when found largely on the blossoms of herbs: Daucus, Achillea, etc. 078.00. ISOTOMUS MulSant, 1862 078.01. Isotomus speciosus (SchneiDer, 1787) Literatura / References: SieGel, 1866 (Clytus semipunctatus)(1); BrancSik, 1871: 98 (Clytus semipunctatus)(2); Müller, 1949: 148 (Clytus (Clytus) speciosus)(3); Mikšić, 1963: 119 (4); Mikšić, 1971: 36, 37 (5); Mikšić & GeorGijević, 1973: 112 (6); SaMa, 1988: 128 (7); Drovenik, 1992: 162 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 25 (9); vrezec, 2004: 249 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka, na hrastovih panjih (2) / rare in Carniola, occurs on Oak stumps (2); Julijska krajina (4, 5, 6); Slovenija (9); Kranjsko (Clytus semipunctatus), lcdFSc vSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Partizanska bolnišnica Franja, 750 m, 29.7.2000, na hlodu, lcdAVr (10). Notranjsko: Nanos, Šembijska bajta, 800 m, 18.7.2004, lcdLHa; Senožeče, lcdABi (3, 7). Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1907, lcMHa dBDr (8); Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 8.1900, lcMHa dBDr; Zabukovje pri Raki, 23.7.1904, lcdAGs. Bela krajina: Adlešiči, lJSd (8); ibidem, 10.7.1915, lcdAGs. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (2). ^> Južnoevropska vrsta. Razširjena je v jugovzhodni Evropi od Avstrije in severovzhodne Italije (Trst) do Peloponeza, Romunije in polotoka Krima, v Aziji živi na Kavkazu, v Zakavkazju in Turčiji. V Sloveniji je bila v začetku preteklega stoletja zelo redka, zadnji znani primerek iz tistega obdobja je bil najden 1915. leta v Beli krajini. Po več kot 80 letih je bila pri nas ponovno najdena v zadnjem letu 20. stoletja (Dol. Novaki, leg. A. Vrezec) in leta 2004 (leg. L. Hassler), kar potrjuje, da je v naši državi še vedno prisotna. Southern European species. Distributed in southeastern Europe from Austria and northeastern Italy (Trieste) to the Peloponnesus, Romania and the Crimean peninsula; in Asia occurs in the Caucasus, Transcaucasus and Turkey. In the beginning of the 20th century very rare in Slovenia; the last known specimens from that period found in 1915 in Bela krajina. After more than 80 years, towards the end of the 20th century, it was once again found in Slovenia (Dol. Novaki, leg. A. Vrezec) and in 2004 (leg. L. Hassler), which attests to its presence in our country. 295 Prelom novi 02.indd 295 # 17.2.2006 14:02:45 SCOPOLIA 58 - 2006 # Stenotop. Kolinska in submontanska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Carpinus, Corylus, Ostrya carpinifolia, Quercus, Fagus, Castanea, Ulmus, Cydonia oblonga, Cerasus avium, Persica vulgaris, Malus sylvestris in Pyrus communis. Ličinke se razvijajo v mrtvem in suhem lesu. Generacijska doba traja najmanj 2 leti. Imagi so aktivni predvsem v mraku, pa tudi podnevi, ko posedajo po starem drevju, obdelanem lesu in tudi po cvetovih. Stenotope. Colline and submontane ther-mophilous species. Polyphagous in deciduous trees: Alnus, Carpinus, Corylus, Ostrya car-pinifolia, Quercus, Fagus, Castanea, Ulmus, Cydonia oblonga, Cerasus avium, Persica vulgaris, Malus sylvestris and Pyrus commu-nis. Larvae develop in dead and dry wood. Generation period lasts at least 2 years. Imagoes mainly active at dusk, also during daytime, when frequenting old trees and processed wood, in addition to blossoms. # 079.00. ANAGLYPTUS MulSant, 1839 079.01. Anaglyptus gibbosus (faBriciuS, 1787) Literatura / References: SchreiBer, 1885: 270 (in Müller, l949)(1); Müller, 1949: 151 (2); Mikšić, 1963: 120 (3); Mikšić, 1971: 37 (A. (A.) gibbosus)(4); Mikšić & GeorGijević, 1973: 113 (A. (A.) gibbosus)(5); SaMa, 1988: 129 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 24 (7); SaMa, 2002: 85 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (7, 8). Istra: Obrov, 10.7.1993, lcdEMa. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (2, 5); Gorica, redka, lcdESc (1, 2, 3, 6); Vipava, lcdABi; Vipavska dolina, precej pogostna, lcdESc (2, 6). Gorenjsko: Bohinj, 15.5.1921, lcMHa dBDr. ^> Sredozemska vrsta. Razširjena je od severozahodne Španije, južne Francije (vključno Korzika), Švice (Tessin), prek Italije (vključno Sicilija) in Slovenije do Dalmacije. V Afriki je ugotovljena v Maroku in Alžiriji. V Sloveniji je bila najdena samo v njenem zahodnem delu, kjer je bila v začetku preteklega stoletja izjemno redka. Zadnji primerek je bil ujet leta 1921 v Bohinju (leg. A. Gspan). Glede na najdbo iz hrvaške Istre (Grožnjan, 275 m, 19.6.1988, leg. Ž. Vrezec) lahko domnevamo, da ta vrsta tudi pri nas še ni izumrla. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Polifag na listavcih: Carpinus, Corylus, Quercus, Fagus, Ficus, Ulmus, Buxus, Prunus, Crataegus, Sorbus aria, Robinia, Spartium, Mediterranean species. Distributed from northwestern Spain, southern France (including Corsica), Switzerland (Tessin), across Italy (including Sicily) and Slovenia to Dalmatia. In Africa established in Morocco and Algeria. In Slovenia found only in the west, where extreme-ly rare at the beginning of the 20th century. The last specimen caught in 1921 in Bohinj (leg. A. Gspan). In the light of the find in Croatian Istria (Grožnjan, 275 m, 19.6.1988, leg. Ž. Vrezec) we can presume that this species has not yet become extinct in Slovenia. Stenotope. Colline thermophilous species. Polyphagous in deciduous trees: Carpinus, Corylus, Quercus, Fagus, Ficus, Ulmus, Buxus, Prunus, Crataegus, Sorbus aria, Robinia, Spartium, Paliurus, Ilex and Sambucus. Larvae 296 Prelom novi 02.indd 296 # 17.2.2006 14:02:45 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Paliurus, Ilex in Sambucus. Ličinke se razvijajo v suhem lesu vej in tankih debel. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na cvetovih grmovnic in dreves: Castanea, Crataegus, Paliurus, Cornus in Sambucus. develop in dry wood of branches and thin trunks. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, when frequenting parti-cularly the blossoms of bush plants and trees: Castanea, Crataegus, Paliurus, Cornus and Sambucus. # 079.02. Anaglyptus mysticus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 56 (Cerambyx Quadricolor)(1); SieGel, 1866: 96 (Clytus mysticus)(2); Martinek 1875: 45 (Clytus mysticus)(3); Depoli, 1926: 79 in 1940: 318 (4); Müller, 1949: 150 (5); Mikšić, 1963: 120 (6); Mikšić, 1971: 37 (A. (Cyrtophorus) mysticus)(7); Drovenik, 1977: 78 (8); Drovenik, 1986: 93 (9); SaMa, 1988: 129 (10); Drovenik, 1992: 162 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 24 (12); Drovenik,1998: 91 (13); Drovenik, 2002: 206 (14); Drovenik, 2004: 255 (15). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (6); Slovenija (7, 12); Kranjsko (Clytus mysticus), lcdFSc vSBr. Istra: Brkini (4, 5); Črnotiče, 8.5.1990, lcVFu; Hrastovlje, 16.5.1993, lcdSSt; Jelšane (4, 5); Kozina, 24.–27.5.1986, lcdSSt; ibidem, 11.6.1991, lcVFu; Podgorje, Kozina, 11.6.1976, lcBDr dSBr; Podgrad, Obrov (5); Slavnik (5); ibidem, 22.5.1977, 9.6.1979, lcVFu; ibidem, 29.5.1979, lcdMZd; ibidem, 2.6.1984, lAGo cCCS dSBr; Vel. Pleševica, 20.6.1995, lcBDr dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (5); ibidem, ldABi cAGs; Brje pri Komnu – Vel. Dol, 5.1917, v mrtvi veji fige / in a dead Fig branch, lcdGSp (5); Divača (5); Gorica, reka Soča, 3.4.1916 (6); Gorjansko, 15.6.1995, lcBDr dSBr; Malovše, 4.5.1916 (6); Pl. Božica, 11.7.1987, lcdSBr; Predmeja, na Carpinus betulus, lcdGSp (5); Replje, 3.5.1992, lRJe cdSBr; Rodik (5); Selovec, 23.6.1978, lcBDr dSBr; Sinji vrh, 1000 m, 24.6.–1.7.1995, 8.5.1998, lcAVr; ibidem, 13.5.2000, lcdŽVr; Skalnica (5, 10); Soča, naselje, 20. in 25.7.1987, lcdSBr; Solkan (5, 10); Škabrijel (5, 10); Škocjan, Divača, 24.4.1914, v vejah Sabucus nigra, lCMa (5, 10); Štorje, 22.5.1979, lcdMZd; Trnovo, 18.5.1979, lcdMZd; Vel. Gradišče, 24.4.1932, v vejah gabra, lcdGSp (5, 10); Zadnjica, lcdIFe. Gorenjsko: Bled, lcdHey (6); Bohinj, 6., 19.7.1933, lcdAGs; Breznica, 8.12.1979, lcVFu; Črna prst, 19.6.1908, lcdAGs; ibidem, lcdIFe; Dom v Kamniški Bistrici (13); Grmada, Polhograjsko hribovje, 9.6.1978, lcdMZd; Kamnik, 2.7.1911, lcdAGs; Kamniška Bistrica, 16.5.1953, lcdSBr; Komna,14.–18.7.1933, lcdJSd; Korošica, potok (13); Kot, 8.6.1935, lcdAGs; Krvavec, 28.6.1920, lcdJSd; Lubnik (8); ibidem, 23.5.1920, lcdJSd; ibidem, 7.1922, lcMHa dBDr; ibidem, 25.3.1978, 22.11.1981, lcVFu; ibidem, 5.1992, lcdBKo; Martuljek, 30.6.1928, lcdAGs; Menina pl., 24.6.1964, lcdBDr; Mošenik, 19.5.1986, lcdSBr; Pl. Vogar, 8.7.1938, lcMHa dBDr; Ratitovec, 29.6.1986, lcdBKo; Ribčev Laz, 15.5.1924, 1.6.1934, lcMHa dBDr; Soriška pl. (9); ibidem, 6.6.1992, lcdB-Ko; Soteska, reka Nevljica (14); Stranje, 1900, lcMHa dBDr; Suha pl., 28.6.1931, lcMHa dBDr; Škofja Loka, 8.7.1980, 25.5.1982, 6.1984, lcdBKo; Topol pri Medvodah, 8.6.1978, lcdMZd; Visoko pri Poljanah, 6.4.1980, lcdMZd; Vršič, Jul. Alpe, lcBDr dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (15); ibidem, 23.6.1959, lcdBDr. ^> 297 Prelom novi 02.indd 297 # 17.2.2006 14:02:45 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Notranjsko: Borovnica, 19.5.1918, lcdJSd; Dobec, 2.11.1996, lcdEBo; Dolina reke Pivke, zgornji tok (4, 5); Javornik, Javorniki (5); Koritnice, 19.5.1983, 28.5.1995, 1.5.1997, lcSPo dSBr; Krim, 1.6.1924, lcdJSd; Laže, 13.5.1997, lcBDr dSBr; Leskova Dolina, 24.6.1977, lcdBDr dSBr; Nanos, 24.5.2003, lcDKo dSBr; Pokojišče, 3.6.1928, lcdJSd; ibidem, lcdIFe; Preserje, 13.5.1926, lcdJSd; Rakek 21.5.1916, lcdJSd; Rakitna, 7.6.1925, lcdJSd; Snežnik, lcdESc (5); Strmica, 25.6.1992, lMBo cdEBo; Volčji vrh, 30.6.1987, lcBDr dSBr; Vremščica, 26.10.1981, lcVFu; Zadnji kraj, 15.6.1973, lcdBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.4.1980, lcdMZd; ibidem, 30.6.1983, ldMZd cVFu; Ljubljana, 14.7.1911, lcMHa dBDr. Dolenjsko: Borovška gora, 16.6.2004, lcdMZd; Ig, 23.11.1979, lcVFu; Kočevje, reka Rinža, 26.5.1992, lcVFu; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr; Krvava Peč, 14.6.1981, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 20.5.1977, lcdSBr; Kum, 23.5.1948, lcdAGs; Kurešček, 31.3.1978, 3.3.1979, lcVFu; Mokrec, 25.5.1924, lcdJSd; ibidem, 3.3.1978, 24.9.1980, 9.1981, 16.5.1986 (e.l.), 10.4.1988 (e.l.), 27.4.2000 (e.l.), lcdMZd; ibidem, 28.6.1981, lcdSBr; ibidem, 14.11.1981, 6.1982, lcVFu; Mramorovo, 10.6.1992, lČVi cCCS dSBr; Podstenice, 3.6.1938, lcdAGs; Radeče, 2.5.1903, lcMHa dBDr; Sodražica, 400 m, 15.6.2002, lcdSBr; Škrilje, 20.6.1980, lcdSBr; Vahta, lcdBDr (11); Vel. Lašče, 15.5.1912, lcdAGs. Bela krajina: Črnomelj, 7.5.1933, lJSd (11); Dobliče, 7.5.1933, 10.5.1935, lcdAGs; Majatiči, lJSd (11); Mavrlen, 21.5.1933, lcdJSd. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (3); Hrastnik, 8.5.1994, lAKa cCCS dSBr; Kal, Golte, 21.7.2004, lcdMZd; Kamnica, lcdJPe; Ljubenske Rastke, 6.1985, lcBDr dSBr; Lutverci, lcdBDr; Maribor, lcdJPe; Orehovski Vrh, lcdBDr; Petanjci, lcdBDr; Podčetrtek, 28.5.1930, 30.4.1934, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 10.5.1994, lcdBDr; Pohorje, lcdJPe; Police, lcdBDr; Šentilj, ob Muri, lcdJPe; Vučja vas, 4.5.1995, lcBDr dSBr; Zavratnik, 6.7.1995, lcBDr dSBr. Koroško: Topla, 26.6.1975, lcBDr dSBr. Prekmurje: Lendava, 16.5.1925, lcdAGs; Pince, 7.5.1998, lcBDr dSBr. ^> Evropska vrsta. Razširjena je v Veliki Britaniji in večjem delu kontinentalne Evrope od južne Švedske in Belorusije do Sredozemskega morja. V vsej Sloveniji je precej pogostna, številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Planarna in kolinska do mon-tanska silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Carpinus, Alnus, Corylus, Betula, Quercus, Fagus, Juglans, Salix caprea, Ulmus, Cerasus avium, Prunus spinosa, Padus avium, Malus do-mestica, Crataegus, Robinia, Tilia, Acer campe-stre, Euonymus in Sambucus. Generacijska doba traja 2 leti. Ličinke se razvijajo v suhem lesu vej in tankih debel. Imagi so aktivni podnevi in posedajo po cvetovih grmovnic: Crataegus, Cornus, Sambucus in redkeje kobulnic. European species. Distributed in Great Britain and a large part of continental Europe from southern Sweden and Belarus to the Mediterranean Sea. Quite common throughout Slovenia; its abundance and population density stable. Stenotope. Planarian and colline to montane silvicole species. Polyphagous in deciduous tre-es: Carpinus, Alnus, Corylus, Betula, Quercus, Fagus, Juglans, Salix caprea, Ulmus, Cerasus avium, Prunus spinosa, Padus avium, Malus domestica, Crataegus, Robinia, Tilia, Acer cam-pestre, Euonymus and Sambucus. Generation period lasts 2 years. Larvae develop in the dry wood of branches and thinner trunks. Imagoes active during the day, when frequenting the blossoms of bush plants (Crataegus, Cornus, Sambucus) and less often umbellate plants. 298 Prelom novi 02.indd 298 # 17.2.2006 14:02:45 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae LAMIINAE --. --. NEODORCADION GanGlBauer,1884 --. --. Neodorcadion bilineatum (GerMar, 1824) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Južnoevropska vrsta. Živi na Balkanskem polotoku; na severu sega do Madžarske in Slovaške. V Sloveniji ni najdena; naši vzhodni meji najbližje najdišče, ki pa ni potrjeno, je Zagreb (Mikšić, 1971: 39). Stenotop. Planarna kserotermofilna vrsta. Bionomija in ekologija sta slabo raziskani. Podobno kot druge vrste iz te skupine ljubijo stepsko okolje. Ličinke živijo v zemlji in se hranijo s koreninami trav, imagi pa objedajo spodnje dele travniških rastlin. Southern European species. Occurs on the Balkan peninsula; in the north reaches to Hungary and Slovakia. Not found in Slovenia; the nearest locality to our eastern border is Zagreb (Mikšić, 1971: 39), although this has not been confirmed. Stenotope. Planarian xerothermophilous species. Bionomy and ecology poorly resear-ched. As with other species from this group, they enjoy the steppe environment. Larvae live in the ground and feed on grass roots, while imagoes nibble the lower parts of grasslands plants. # ^> 080.00. PEDESTREDORCADION BreuninG, 1943 080.01. Pedestredorcadion pedestre (poDa, 1761) Literatura / References: Scopoli, 1763: 53 (Cerambyx Arenarius. Variat 1.)(1); BrancSik, 1871: 99 (Dorcadion molitor)(2); Martinek, 1875: 46 (Dorcadion rufipes)(3). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Štajersko: Gor. Radgona, okol. (3); Lenart v Slovenskih goricah, redka, lcdJNS (2); Maribor (Dorcadion molitor), lcdFSc vSBr; ibidem, lcdJPe; ibidem, 20.4.1947, lRJe cdSBr; Moškanjci, 26.6.2004, lcAVr dSBr; Orehovci, 2.5.1972, lcdBDr; Orehovski Vrh, 1.5.1972, lcdDr; Rače, lcdJPe; Sv. Marjeta, Gorišnica, 8.1923, lcdAGs; Šentilj, okol., ob reki Muri, lcdJPe. Prekmurje: Gerlinci, 20.4.1923, lcdAGs; Lendava, 15.4.1934, lcdAGs; Muriša, 22.5.2001, lAPi & BDr clBDr; ibidem, 24.6.2001, lcdKHu; Murska šuma, 18.5.2003, lcDKo dSBr. Južnoevropska vrsta. Razširjena je od Avstrije in Češke do Ukrajine na vzhodu in Albanije na jugu. Za Kranjsko jo edini navaja Scopoli (1) pod imenom Dorcadion arenarium variat 1. Na Kranjskem ne živi več, verjetno je tu izumrla v 18. ali v začetku 19. stoletja. V severovzhodnem delu Slovenije je bila še v Southern European species. Distributed from Austria and Czech Republic to Ukraine in the east and Albania in the south. The only person to cite it for Carniola is Scopoli (1) under the name Dorcadion arenarium variant 1. It no longer lives in Carniola, most likely became extinct 299 Prelom novi 02.indd 299 # 17.2.2006 14:02:45 SCOPOLIA 58 - 2006 # sredini 20. stoletja precej pogostna, številčnost in gostota populacij pa sta v zadnjih desetletjih zelo upadli. Stenotop. Planarna in kolinska kseroter-mofilna vrsta. Ekologija in bionomija sta podobni kot pri sorodni vrsti P. arenarium. Vrsta P. pedestre se hrani predvsem s travo, znani pa so primeri, da je povzočila škodo tudi na pesi. in the 18th or beginning of the 19th century. In northeastern Slovenia was still quite common in the mid-20th century, but its abundance and population density have severely decreased in the past several decades. Stenotope. Planarian and colline xerother-mophilous species. Ecology and bionomy similar as with relative species P. arenarium. Species P. pedestre feeds mainly on grass, although cases are known where it caused damage to beets. # 080.02. Pedestredorcadion arenarium (Scopoli, 1763) a. P. a. arenarium (Scopoli, 1763) Literatura / References: Scopoli, 1963, 53 (Cerambyx Arenarius, Variat 2.)(1); SieGel, 1866 (Dorcadion pedestre)(2); Depoli, 1940: 305 (3); Müller, 1949: 166 (Dorcadion a. arenarium) (4); DeMelt & SchurMann, 1964: 37/97 (5); horion, 1974: 149 (6); Mikšić & korpič, 1985: 36-40 (Dorcadium arenarium ssp.)(7); SaMa, 1988: 131 (8); Drovenik, 1995: 94 (Dorcadion (Pedestredorcadion) arenarium)(9); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (Dorcadion a. arenari-um)(10); althoff & DanilevSky, 1997: 32 (Dorcadion (Pedestredorcadion) a. arenarium)(11); SaMa, 2002: 87 (12) Drovenik, 2002: 177 (13). Locus typicus: Carniola (= Kranjsko), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1, 6); ibidem (12); ibidem (Dorcadion pedestre), lcdFSc vSBr; na južnem Kranjskem pod kamni ni redka (2) / in southern Carniola, occurs under stones, not rare (2). Zahodna Slovenija (7); Slovenija (11). Istra: Črni Kal, 1.7.1979, lAGo cCCS dSBr; Dol pri Hrastovljah, 31.5.2004, lcdSBr; Dragonja, Sv. Štefan, 10.5.2002, lBVr cBDr dSBr; Gažon, 20.6.2003, 19.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Hrpelje (4); Izvir Rižane, 23.4.1922, ldEPr cBIS; Koper, 5.1947, lcdSBr; Kozina, 24.–27.5.1986, 16.5.1993, lcdSSt; Kras, Socerb, 14.5.2002, lBVr cBDr dSBr; Križišče, 27.6.2004, lcdMZd; Lucan, 20, 23, 25, 28, 29.7.1993, 29.4.1994, lAKa cCCS dSBr; Lucija – Lucan, 28.7.1995, lAKa cCCS dSBr; Materija, 18.5.1958, ldEPr cBIS; Osp, 16.6.2005, lcdMZd; Petrinje, 28.5.1995, lcdSSt; ibidem, 4.5.2000, lcdDKo; ibidem, 21.5.2002, 9.5.2003, lcdMZd; Piran, lcdIFe; ibidem, 18.6.1997, lcAVr dSBr; Podgrad, Obrov (4); Podpeč, 1.4., 27.5., 16.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Portorož, 15.–19.7.1963, lcdSSt (5); Pregara, jama Kubik, 21.7.2004, lAKa cCCS dSBr; Prešnica, 27.5.2001, ldSGo cDKo; ibidem, 18.5.2004, lcdMZd; Rakitovec, 26.5.2003, lcdSBr; Seča, 3.5.2001, lAKa cCCS dSBr; Slavnik, 5.6.1928, ldEPr cBIS; ibidem, 24.6.1971, 5.7.1974, lcdBDr; ibidem, 30.5.1981 (700–1000 m), 23.6.1991 (850-1000 m), lcdSSt; ibidem, 12.6.1984, lcdSBr; ibidem, 30.5.1999 lcdMZd; ibidem, 23.6.1991, lcdBKo; Socerb, 14.5.2002, lBVr cBDr dSBr; Sv. Vid, Hrušica, 20.5.1934, lcdGDe (3); Šared, Montekalvo, 6., 7.1985, 5.1987, lAAv cdSBr & cMZd; Tinjan, 11., 16.6.2005, lcdMZd; Zanigrad, 30.5.2003, 31.5.2004, lAKa cCCS dSBr; ibidem, 31.5.2004, lcdSBr. 300 ^> Prelom novi 02.indd 300 # 17.2.2006 14:02:45 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (4, 8); ibidem, lcdIFe; Čaven, 27.6.1909, lLKu dBDr cBIS; ibidem, južno pobočje, 27.6.1909, lSGa (4); Divača, lcdSSc; Divača – Škocjan, 1951, ldEPr cBIS; Dutovlje, lcdGDr; Gabrovica, Komen, 9.6.1907, lcdJSs; Gorenje pri Divači, 26.5.2004, lcdSBr; Gorica, lcdJPe; Gorjansko, 27.4.1992, lcdSBr; ibidem, 15.6.1995, lcdBDr; Kamnje, 20.5.2000, lcBZd dSBr; Lipica, lcdSSc; ibidem, 8.7.1953, ldEPr cBIS; Lokev, 21.5.1913, lcdJSd; Orlek (8); Sabotin (4); Sežana, lcdSSc; ibidem, 7.1950, ldEPr cBIS; Trnovski gozd (8); Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt. Notranjsko: Bač 4.7.1933, lcdGDe (3); Bač, strelišče, 29.4.–8.5.1994, lcdSPo; Cerknica, 26., 30.5.1921, lcdAGs (13); Dobec, 28.5.1922, 1928, lcJSd (4); ibidem, 8.5.1961, ldEPr cBIS; Gomance, lRSi (4); Jurišče, 4.7.1933, lcdGDe (3); Knežak (3, 4); Koritnice, 6.6.1985, lcdSPo; Košana, lcdGDr; Nanos, 29.5.1949, ldEPr cBIS; ibidem, višinski travniki, 2.7.1999, lcdDKo; Obroba, 8.6.1983, lcdSPo; Orehek, 12.7.1900, lcdAGs; Palčje jez., 22.5.1953, ldEPr cBIS; Pivka, lcdGSp (4); Pivka, gornji tok reke / upper course of the river, 14.6.1936, lcdGDe (3); Postojna, 5.7.1911, lcdAGs; Predjama, lcdCRa (4); Prestranek, lcdGSp (4); Rakek, lcdAGs (4, 13); ibidem, 1922, lcJSt (4); ibidem, 6.1963, ldEPr cBIS (13); Razdrto, lcdCRa (4); Vel. Milanja, 23.5.1926, 9.6.1930, lcdGDe (3, 4); Vipava, 18.5.1910, lcMHa dBDr; Vremski Britof, 5.1949, ldEPr cBIS; Zajelšje, 4.6.1939, lcdGDe (3). Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki, 1934, ldVKo cEPr (6, 9, 10). Štajersko: Južno Štajersko, ?1992 (10) – ni točnih najdišč, podatek ni preverjen / no accurate localities, data not confirmed. Opomba: Mikšić, 1971 in Mikšić & korpič, 1985, navajata za nekdanjo Jugoslavijo poleg tipične podvrste še 8 podvrst, vendar z opombo, da taksonomija te vrste še ni dokončno razčiščena. Glede na zdajšnje kriterije je infra-specifična diferenciacija pri vrsti P. arenarium zelo vprašljiva. Za rešitev tega vprašanja bi bilo potrebno preučiti zelo obsežno gradivo. Müller (1949) navaja za ozemlje Slovenije nominatno podvrsto. Podvrsta P. a. subcarinatum (Müller, 1905) živi v severovzhodni Italiji in se našim mejam zelo približa pri Tržiču (Monfalcone) in Trstu (Trieste), v okolici Gorice (Gorizia) pa najdemo prehodno obliko med to in nominatno podvrsto. Južnoevropska vrsta. Razširjena je od Lazia in Piemonta v Italiji do Črne Gore in severne Albanije na Balkanskem polotoku. Zelo redka je v Franciji (Savoia). V Sloveniji je razširjena v Istri, na Primorskem južno od črte Sabotin – Trnovski gozd in na Notranjskem južno od črte Nanos – Rakek. Iz osrednjega in vzhodnega dela Notranjske (Vipava, Razdrto, Postojna, Snežnik idr.) so znane samo stare najdbe (izjemi sta Rakek, 1956 in Dobec, Prelom novi 02.indd 301 Note: Mikšić, 1971 and Mikšić & korpič, 1985 cite for the former Yugoslavia, in addition to the typical subspecies, another 8 subspecies, although with the note that the taxonomy of this species has not yet been entirely clarified. In consideration of the present-day criteria, the infraspecific differentiation for the species P. arenarium is highly questionable. In order to answer this question it would be necessary to study a broad range of material. Müller (1949) refers to a nominate subspecies in Slovenian ter-ritory. Subspecies P. a. subcarinatum (Müller, 1905) occurs in northeastern Italy and closes in on our border near Monfalcone and Trieste. In the vicinity of Gorizia, the transitional form between this and the nominate subspecies has been found. Southern European species. Distributed from Lazio and Piedmont in Italy to Montenegro and northern Albania on the Balkan peninsula. Very rare in France (Savoia). In Slovenia occurs in Istria, in Primorska south of the line between Sabotin - Trnovo Forest, and in Notranjska south of the Nanos - Rakek line. From central and eastern Notranjska (Vipava, Razdrto, 301 17.2.2006 14:02:45 SCOPOLIA 58 - 2006 # 1961), prav tako iz zahodne Dolenjske (okolica Kočevske Reke). Očitno se ta vrsta vzhodno od črte Postojna – Snežnik ni ohranila, v jugozahodnem delu njenega areala v Sloveniji sta številčnost in gostota populacij le nekoliko upadli. Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Ličinke se v zemlji hranijo s koreninicami trav, adultni osebki pa tik nad zemljo z njihovimi stebelci in listi. Vrsta živi na terenu, poraslem z nizko travo. Imagi so najbolj aktivni ob sončni pripeki, hranijo pa se ponoči. Najraje se zadržujejo na tleh in se skrivajo med travo. Življenjski ciklus traja verjetno 2 leti. Postojna, Snežnik, etc.) only old finds are known (exceptions are Rakek, 1956 and Dobec, 1961), as are also from western Dolenjska (vicinity of Kočevska Reka). It is obvious that this species has not survived east of the Postojna - Snežnik line, while in the southwestern part of its range in Slovenia the abundance and population density have somewhat declined. Stenotope. Colline to montane species. In the ground, larvae feed on grass roots, whereas adult individuals feed just above the ground on small stalks and leaves. The species inhabits the areas overgrown with low grass. Imagoes most active during the scorching heat, and they feed during the night. They prefer to keep to the ground, hiding in the grass. Life cycle probably lasts 2 years. # 080. --. Pedestredorcadion scopolii (herBSt, 1784) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Južnoevropska vrsta. Razširjena je od Češke in Poljske do Ukrajine in na Balkanu do severne Grčije. V Sloveniji ni bila najdena, ujeta pa je bila pri Varaždinu (Mikšić, 1971: 40, Mikšić & korpič, 1985: 12), ki je oddaljen ok. 10 km od naše severovzhodne meje. Stenotop. Planarna in montanska ksero-termofilna graminikolna filofagna in rizofagna vrsta. Ekologija in bionomija sta slabo raziskani, a se bistveno ne razlikujeta kot pri sorodni vrsti P. arenarium. Southern European species. Distributed from the Czech Republic and Poland to Ukraine, and in the Balkans to northern Greece. Has not been found in Slovenia, but was caught in Varaždin (Mikšić, 1971: 40, Mikšić & korpič, 1985: 12), approximately 10 km away from our northeastern border. Stenotope. Planarian and montane xe-rothermophilous graminicole phylophagous and rhyzophagous species. Ecology and bio-nomy poorly researched, but do not differ a great deal from those of its relative species P. arenarium. ^> 081.00. CARINATODORCADION BreuninG, 1943 081.01. Carinatodorcadion fulvum (Scopoli, 1763) a. C. f. fulvum (Scopoli, 1763) Literatura / References: Scopoli, 1763: 53 (Cerambyx Fulvus) (1); BrancSik, 1871: 99 (Dorcadion fulvum)(2); Müller, 1949: 170 (Dorcadion fulvum)(3); Mikšić, 1963: 124 (4); Mikšić, 1971: 142 (Dorcadion (Carinatodorcadion) fulvum)(5); horion, 1974: 149 (6); Mikšić 302 Prelom novi 02.indd 302 # 17.2.2006 14:02:46 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae & korpič, 1985: 51 (Dorcadion fulvum)(7); SaMa, 1988: 133 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 30 (Dorcadion (Carinatodorcadion) f. fulvum)(9); SaMa: 2002: 88 (10). Locus typicus: In agro Vipascensi, Carniola (= Vipavska dolina, Kranjsko), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (9). Primorsko: Vipavska dolina (1, 4, 7, 8, 10). Štajersko: ? Lenart v Slovenskih goricah, okolica*, redka na poljskih poteh, lcdJNS (2). # Opomba: * BrancSik pri tej vrsti ne navaja konkretnega najdišča, pove pa, da jo je našel Spitzy, zanj v uvodu pove, da je lovil na Severnem Štajerskem in v okolici Lenarta v Slovenskih goricah. Evropska vrsta. Razširjena je od Avstrije in Poljske do Ukrajine na vzhodu ter Albanije in Makedonije na jugu. Najdba iz Nemčije zahteva še potrditev. Scopoli (1) je popisal to vrsto na podlagi primerkov iz Vipavske doline. Za naše ozemlje jo kasneje omenja le še BrancSik (2) za Štajersko, kar pa ni zanesljivo, ker gre v tem primeru lahko tudi za avstrijski del Štajerske. Sedaj vrsta C. fulvum v Sloveniji zanesljivo ne živi več. Težko je presoditi, kdaj je izumrla; verjetno je bilo to na Kranjskem v 18. in na Štajerskem v 19. stoletju. Podobno se dogaja tudi z drugimi dorkadioni: vrsta C. aethiops je prav tako izumrla na celotnem ozemlju Slovenije, P. pedestre na Kranjskem, P. are-narium pa verjetno vzhodno od črte Postojna – Snežnik. Stenotop. Planarna in kolinska kseroter-mofilna graminikolna filofagna in rizofagna vrsta. Ekologija in bionomija sta podobni kot pri sorodni vrsti Pedestredorcadion arenarium. Vrsta C. fulvum se občasno hrani tudi z žitom in koruzo. Note: * For this species, BrancSik does not cite a definite locality but states that it was found by Spitzy, and in the foreword mentions that he was searching for specimens in Northern Štajerska and in the vicinity of Slovenske gorice. European species. Distributed from Austria and Poland to Ukraine in the east, and from Albania and Macedonia in the south. The find from Germany requires confirmati-on. Scopoli (1) lists this species on the basis of specimens found in the Vipava Valley. For Slovenia it is later mentioned only by BrancSik (2) for Štajerska which, however, remains uncertain considering that in this particular case we max be dealing with Austrian part of Styria. Currently, the species C. fulvum defini-tely no longer occurs in Slovenia. It is difficult to determine as to when it became extinct; in all probability this happened in Carniola in the 18th, and in Štajerska in the 19th century. Similar is transpiring with other dorcadion species: C. aethiops has become extinct in the entire territory of Slovenia, P. pedestre in Carniola, P. arenarium most likely east of the Postojna – Snežnik line. Stenotope. Planarian and colline xerother-mophilous graminicole and rhyzophagous species. Ecology and bionomy similar as with the relative species Pedestredorcadion arena-rium. Species C. fulvum occasionally feeds on grain. ^> 303 Prelom novi 02.indd 303 # 17.2.2006 14:02:46 # SCOPOLIA 58 - 2006 081.02. Carinatodorcadion aethiops (Scopoli, 1763) Literatura / References: Scopoli, 1763: 53 (Cerambyx Aethiops)(1); tacconi, 1911: 32 (Dorcadion morio)(2); Müller, 1949: 170 (Dorcadion aethiops)(3); horion, 1974: 148 (4); Mikšić, 1963: 123 (5); Mikšić, 1971: 42 (D. (Carinatodorcadion) aethiops)(6); Mikšić & korpič, 1985: 47 (Dorcadion aethiops)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 31 (Dorcadion (Carinatodorcadion) aethiops)(8); SaMa, 2002: 88 (9). Locus typicus: Circa Labacum (= Ljubljana, okolica), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (6, 8). Primorsko: Gorica, verjetno napaka / probably an error (2, 3, 5). Ljubljana z okolico: Ljubljana, okolica (1, 9); Ljubljana (3, 4, 5, 7). # Južnoevropska vrsta. Razširjena je od Avstrije in Češke do Ukrajine in na Balkanskem polotoku. Tudi to vrsto je Scopoli (1) popisal s slovenskega ozemlja in sicer iz okolice Ljubljane. Sedaj je tu ni več, pa tudi ne v okolici Gorice. Ni znano, kdaj je pri nas izumrla; verjetno se je to zgodilo na Kranjskem koncem 18. ali v začetku 19. stoletja. tacconijeva navedba za Gorico (2) je verjetno zmotna. Stenotop. Planarna in kolinska ksero-termofilna vrsta. Ekologija in bionomija sta podobni kot pri sorodni vrsti Pedestredorcadion arenarium. Southern European species. Distributed from Austria and the Czech Republic to Ukraine and the Balkan peninsula. This species was also listed in Slovenian territory by Scopoli (1) in the vicinity of Ljubljana. It no longer exists here, not even in the vicinity of Gorica. As to when it became extinct is unknown; most likely in Carniola at the end of the 18th or beginning of the 19th century. tacconi’s assertion for Gorica (2) is probably erroneous. Stenotope. Planarian and colline xerother-mophilous species. Ecology and bionomy simi-lar as in its relative species Pedestredorcadion arenarium. ^> 082.00. MESOSA latreille, 1829 082.01. Mesosa curculionoides (linnaeuS, 1761) Literatura / References: Scopoli, 1772: 101 (Leptura Curculioides)(1); SieGel, 1866: 97 (2); hoppe & hornSchuch, 1818: 240 (3); Martinek, 1875: 46 (4); Müller, 1949: 178 (5); Mikšić, 1963: 130 (6); DeMelt & SchurMann, 1964: 38/98 (7); Mikšić, 1971: 44 (8); SaMa, 1988: 136 (9); Drovenik, 1992: 162 (M. curculionides)(10); althoff & DanilevSky, 1997: 26 (11); Drovenik, 2004: 255 (12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem redka vrsta (2); Julijska krajina (6); Slovenija (8, 11); Kranjsko, lcdFSc vSBr; Istra: Hrpelje (5); Osp, 10.7.1980, lcdMZd; Piran (5, 6, 7); Portorož (7). 304 Prelom novi 02.indd 304 # 17.2.2006 14:02:46 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (3); ibidem, številni primerki, lcdABi (5, 9); Lipica (3, 9); Tolmin, cdAGs. Gorenjsko: Škofja Loka, 8.1988, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (12). Notranjsko: Idrija, lcdJSs; ibidem, 9.1975, lcdBDr; Pokojišče, 18.5.1930, lcdJSd; Preserje, 13.5.1926, lcdJSd. Ljubljana z okolico: Ljubljana, 15.5.1929,5.7.1936, lcdJS. Dolenjsko: Gorjanci, 6.1900, lcMHa BDr; Grič (= Krško), 16.6.1907, lcdAGs (10); Kostanjevica na Krki, lMHa (10). Štajersko: Betnava, ldJPe cAGs; Brežice, 13.4.1934, ldVKo (6); Gor. Radgona, okol. (4); Lamprehtov potok, ldJPe cAGs; Maribor, lcdJPe & cAGs; Podčetrtek, lcdEJa; Slovenske Konjice, 10.5.1992, lcBDr dSBr. Prekmurje: Murska šuma, 18.5.2003, lcDKo dSBr. # Turansko-evropska vrsta. Razširjena je v večjem delu kontinentalne Evrope, na severu živi le v južni Skandinaviji. V Aziji je ugotovljena v Turčiji, severnem Iranu, Kazahstanu, Zakavkazju in na Kavkazu. V Sloveniji je redka, številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Planarna, kolinska in submon-tanska silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Carpinus, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Viscum album, Prunus, Robinia, Tilia, Acer, Euonymus europaea, Hedera in Fraxinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu odmrlih stoječih ali podrtih debel in debelih vej. Življenjski ciklus traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni zvečer in ponoči ter se zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah. Turanic-European species. Distributed throughout the greater part of continental Europe, in the north only in southern Scandinavia. In Asia established in Turkey, northern Iran, Kazakhstan, the Caucasus and Transcaucasus. In Slovenia rare; its abundance and population density decreasing. Stenotope. Planarian, colline and submontane silvicole species. Polyphagous in deciduo-us trees: Alnus, Carpinus, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Viscum album, Prunus, Robinia, Tilia, Acer, Euonymus europaea, Hedera and Fraxinus. Larvae develop under bark in the wood of dead standing or fallen logs and log branches. Life cycle lasts for 2 or 3 years. Imagoes active in the evening and at night, frequenting their host plants. ^> 082.02. Mesosa nebulosa (faBriciuS, 1781) a. M. n. nebulosa (faBriciuS, 1781) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (M. nubila)(1); SiMMel, 1928: 162 (2); Müller, 1949: 178, 179 (3), Mikšić, 1963: 131 (4); Mikšić, 1971: 44 (5); SaMa, 1988: 137 (6); Drovenik, 1992: 163 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 26 (Aphelocnemia nebulosa)(8); Drovenik, 1998: 93 (9); Drovenik, 2002: 177 (10); Drovenik, 2004: 255 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 8); Kranjsko (Astynomus alpinus), lcdFSc vSBr. Istra: Fjesa, češnja, 20.10.1975, lcdCDe; Ocizla, 23.5.2003, lcdMZd; Slavnik (2); ibidem, 29.5.1979, lcdMZd. 305 Prelom novi 02.indd 305 # 17.2.2006 14:02:46 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (3, 6); Alpinetum Julijana, 11.6.1949, lcdSBr; Drnova – Poče, 1000 m, 27.7.2000, lcdAVr; Korada, 20.9.2003, lcBZd dSBr; Lipica (3, 6); Log Čezsoški, 14.5.1998, lcdSBr; Matavun, lcdEBo; Na Lazni (Slap ob Idrijci), 7.6.1992, lRJe cdSBr; Novaki, 27.8.2000, lcdBDr; Pl. Polog, 27.6.1975, lcBDr dBr; Polovnik, 20.7.1951, lcdSBr; Predmeja, 29.1.1933, v hlodih in vejah Alnus glutinosa, lcdGSp (3, 6); Pri Cerkvi, 26.6.1926, lBCh (3); Prvačina, 29.2.1933, lcdGSp (3, 6); Sežana (3, 6); Škocjan, 13.11.1999, lcdEBo. Gorenjsko: Kamniška Bistrica, 16.5.1953, lcdSBr; Kopišča (9); Pokljuka, lcdHey (4); Škofja Loka, 1.5.1916, lcdAGs; ibidem, 1.7.1987, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (11). Notranjsko: Božna, 13.1.2004, lNJo cAVr dSBr; Dobec, 31.10.1999, lUPo cdEBo; Gomance, 2.1915, v Corylus avellana, lcdESi (2); Gor. Ig, 26.10.1981, cdVFu; Krim, 11.3.1979, lcVFu; Križni vrh, 20.9.1976, lcBDr dSBr (10); Nanos, lcdABi; Postojna, cdAGs; Senožeče, 3.6.1998, lcdMZd; Strmica, 21.5.1914, lcdAGs; ibidem, lcdEBo; Vipava, lSto (3); Vremščica, 24.2.1935, v veji Corylus avellana, lcdGSp (3, 6); ibidem, 1981, lcVFu. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 15.4.1980, 15.1.1981, lcdMZd; ibidem, 5.5.1983, lcdVFu; Golovec, 6.1899, lcMHa dSBr; ibidem, 22.4.1979, lcVFu; Rudnik, 1.6.1916, lcdAGs; Toško Čelo, 9.5.1987, lcVFu; ibidem, 560 m, 28.5.1998, lcdDKo. Dolenjsko: Gorjanci, 25.6.1914, lcdJPe; Kum, reka Sopota, 6.1988, lcBDr dSSt; Kurešček, 19.3.1978, 3., 13.3.1979, lcVFu; Mokrec, 26.10.1981, 31.1.1982, lcVFu; ibidem, 9.1987, lcdMZd; Novo Mesto, 13.5.1932, lcdAGs (7); Radeče, 8.5.1903, lcMHa dSBr. Štajersko: Brežice, 16.4.1934, ldVKo (4); Hrastje, Makole, 19.11.1994,lcdAVr; Maribor, ldJPe cAGs; Mariborski otok, lcdJPe & cAGs; Podčetrtek, 26.6.1930, 13.5.1934, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe & cAGs; ibidem, 9.7.1950, lcdSBr. Prekmurje: Lendava, 15.4.1934, lcdAGs. ^> Evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v večjem delu Evrope (manjka v severnem delu Fenoskandije in na južni polovici Iberskega polotoka), na južnem delu Velike Britanije in na Kavkazu; v Azerbajdžanu živi ssp. obscuricornis pic, 1894, v severni Afriki pa ssp. algerica pic, 1898. V Sloveniji ni redka, številčnost in gostota populacij sta stabilni, le v vzhodnem delu države upadata. Evritop. Planarna in kolinska do montan-ska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in drugih listavcih: Corylus, Carpinus, Alnus, Betula, Ostrya, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Morus, Ulmus, Prunus, Malus, Pyrus, Robinia, Tilia, Acer, Aesculus, Rhamnus, Hedera, Ilex in Syringa in redko na iglavcih: Picea. Ličinke se razvijajo pod lubjem in kasneje v lesu odpadlih trohnečih vej. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni predvsem v mraku in ponoči; zadržujejo se na svojih hranilnih rastlinah. 306 European-Mediterranean species. Nomi-nate subspecies distributed throughout most of Europe (absent in northern parts of Fenoscandia and in the southern half of the Iberian penin-sula), the southern part of Great Britain and the Caucasus; In Azerbaijan lives ssp. ob-scuricornis pic, 1894, and in northern Africa ssp. algerica pic, 1898. In Slovenia not rare; abundance and population density stable, only in the east in decline. Euritope. Planarian and colline to montane silvicole species. Polyphagous mainly in Oak and other deciduous trees (Corylus, Carpinus, Alnus, Betula, Ostrya, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Morus, Ulmus, Prunus, Malus, Pyrus, Robinia, Tilia, Acer, Aesculus, Rhamnus, Hedera, Ilex and Syringa) and occa-sionally in conifers (Picea). Larvae develop under bark, later in the wood of fallen rotting branches. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes predominantly active at dusk and at night, frequenting their food plants. Prelom novi 02.indd 306 # 17.2.2006 14:02:46 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 083.00. AGAPANTHIA Serville, 1835 083.01. Agapanthia intermedia GanGlBauer, 1884 Literatura / References: BrancSik, 1871: 100 (A. violacea)(1); horion, 1974: 190 (A. viola-cea)(2); althoff & DanilevSky, 1997: 41 (A. violacea)(3). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (3); Kranjsko (A. coerulea), lcdFSc vSBr. Štajersko: Miklavžev Hrib, redka, lLtg (1, 2); Police, 24.5.2003, 20.5., 30.5., 12.6.2004, lcdBDr vSBr. Prekmurje: Bogojina, 16.5.1925, lcAGs dSBr; Bukovnica, 25.5.1997, lSGo cDKo & CCS dSBr; ibidem, 2.6.1999, lcSBr dSSt; Bukovniško jez., 28.5.1988, lcdAVr; Moravske Toplice, 23.5.1992, lcdBKo; Pince, 7.5.1998, lcBDr dSSt. # Opomba: To vrsto je GanGlBauer (1884) opisal pod imenom Agapanthia cyanea var. intermedia. A. cyanea (herBSt, 1784) se je izkazala kot sinonim vrste A. violacea (faBriciuS, 1775). Pod imenom A. violacea je vodena v literaturi vse do leta 2001, ko ji je švácha na podlagi imaturnih stadijev dodelil status samostojne vrste. Pri razdelitvi vrste je ostalo še nekaj nejasnosti, zlasti glede razširjenosti obeh vrst. Nam dosegljivi primerki iz Slovenije so identificirani kot A. intermedia, v literaturi pa so starejše najdbe vodene kot A. violacea. Do razjasnitve tega problema bomo vse najdbe iz Slovenije navajali pod imenom A. intermedia. Evropska vrsta. Ugotovljena je v Nemčiji, Češki, Slovaški, Madžarski, Avstriji, Italiji (Piemont, Ligurija), južni Franciji in Sloveniji, kjer so jo zamenjevali s sorodno vrsto A. viola-cea (faBriciuS, 1775)(1, 2). V Sloveniji je nekoliko številnejša v Prekmurju, na Štajerskem pa je redka. Da je živela tudi na Kranjskem, pričata 2 primerka v Schmidtovi zbirki iz 19. stoletja. Številčnost in gostota populacij v severovzhodni Sloveniji sta verjetno stabilni. Stenotop. Planarna in kolinska herbikolna vrsta. Bionomija in ekologija sta malo poznani, ker je dolgo niso ločili od sorodne vrste A. vio- Note: GanGlBauer (1884) lists this species under the name Agapanthia cyanea var. intermedia. A. cyanea (herBSt, 1784) proves to be a synonym of the species A. violacea (faBriciuS 1775). The name of A. violacea is found in literature until 2001, when švácha, based on immature stages, grants it the status of an in-dependent species. During the classification of the species, there remained a number of uncer-tainties, particularly regarding the distribution of both species. The specimens available to us in Slovenia are identified as A. intermedia, however, in literature the older finds are cited as A. violacea. Until the problem is clarified, we will cite all the finds from Slovenia under the name A. intermedia. European species. Established in Germany, Czech Republic, Slovakia, Hungary, Austria, Italy (Piedmont, Liguria), southern France and Slovenia, where it has been confused with its relative species A. violacea (faBriciuS, 1775)(1, 2). In Slovenia, the population is somewhat higher in Prekmurje, whereas in Štajerska it is rare. That it occurred also in Carniola is evident from the 2 specimens in Schmidt’s collection from the 19th century. Abundance and population density in northeastern Slovenia most likely stable. Stenotope. Planarian and colline herbicole species. Bionomy and ecology not well known, ^> 307 Prelom novi 02.indd 307 # 17.2.2006 14:02:46 SCOPOLIA 58 - 2006 # lacea. Kot navajata kovacS, 1997, in švácha, 2001, je zanesljiva gostiteljska rastlina grablji-šče (Knautia), druge pa so vprašljive. Ličinke se razvijajo v steblu. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah. as for a long time it was not distinguished from the relative species A. violacea. As quoted by kovacS, 1997, and švácha, 2001, the host plant is undoubtedly Knautia, whereas others are questionable. Larvae develop in stalks. Imagoes active during the day, mostly frequent their host plants. # 083.02. Agapanthia cardui (linnaeuS, 1767) Literatura / References: GiStel, 1856: 18 (in Müller, 1949)(Saperda Cardui)(1); SieGel, 1866: 97 (2); Müller, 1949: 195 (3); Mikšić, 1963: 139 (4); DeMelt & SchurMann, 1964: 39/99 (5); Mikšić, 1971: 50 (A. (A.) cardui)(6); Mikšić & korpič, 1985:97 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 41 (A. c. pannonica)(8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redek (2); Julijska krajina (4, 6, 7); Slovenija (8); Kranjsko (A. cardui suturalis), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 24.7.1987, 6.6.1999, lcdEBo; Beka, 15.6.2004, lcdMZd; Belvedere, 25.5.2005, lcdMZd; Brežec pri Podgorju, 16.5.1990, lcVFu; Dragonja, 18.5.1983, lcdSBr; Dragonja, Stena, 5.5.2003, lcBDr dSBr; Golac, 10.6.1999, lcSBr dSSt; ibidem, 700 m, 13.6.1999, lcdDKo; Gradec, Sočerga, 20.5.2005, lcdMZd; Kastelec, 28.6.2001, lcdMZd; Koper (3, 5); Kozina, 5.6.1982, 24.–27.5.1986, 27.5.1995, lcdSSt; ibidem, 27.5.1986, lcBDr dSBr; ibidem, 9.6.1991, ldJBr cŽVr; ibidem, 22.6.1991, lcVFu; Križišče, 27.6.2004, lcdMZd; Lucan, 30 m, 2.5.2002, lAKa cCCS dSBr; Mlini - Vel. Badin, 16.5.1990, lcVFu; Ocizla, 23.5.2003, 11.6.2004, lcdMZd; ibidem, lcdACo; Osp, 17.6.1999, lcdSBr; ibidem, 140 m, 13.5.2005, lcdMZd; Padna, 16.6.1984, lAGo cCCS dSBr; Petrinje, 28.5.1995, lcdSSt; ibidem, 5.6.1998, 1.6.1999, 17.5.2000, 17.5.2001, 9.5.2003, 11.6.2004, lcdMZd; ibidem, 27.5.2000, lcDKo dKAd; Petrinjski Kras, 20.5.1995, lcBDr dSBr; ibidem, 460 m, 3.6.1999, lcdDKo; Piran (3, 5); Podpeč, 27.5.2001, lAKa cCCS dSBr; Praproče, 22.5., 12.7.1990, lcVFu; Prešnica, 6.6.1996, lcAVr dSBr; ibidem, 6., 13.7.1998, 23.5., 7.6.1999, lcdSBr vSSt; ibidem, 27.5.2001, lSGo cdDKo; ibidem, 24.6.2002, lcdMZd; Slavnik, 16.7.1980, 23.6.1991, lcVFu; ibidem, 850–1000 m, 23.6.1991, lcdSSt; ibidem, 30.5.1999, lcdMZd; ibidem, lcdUPo; Socerb, 14.6.1997, lcdSSt; ibidem, 5.5.2003, lcBDr dSBr; Šared, Montekalvo, 9.6., 7.1984, 1.–15.6.1986, lAAv, cSBr dSSt; Šeki, 14.6.1999, 11.5.2000, lcSBr dSSt; Vel. Pleševica, 20.6.1995, lcBDr dSBr; ibidem, 700 m, 13.5.2000, lSGo cdDKo; Zazid, 22.5.2002, lcdMZd; ibidem, 26.5.2003, lcdSBr. Primorsko: Branik, 25.5.1977, 14.6.1988, lcdMZd; Čaven, 1100 m, 26.6.1998, lcdD-Ko; Divača, 19.5.1979, 30.5.1982, 25.5.1985, lcVFu; ibidem, 16.5.2002, 25.5.2003, lcdEBo; Dobrovo, 4.5.1990, lcdSBr; Dornberk, lcdABi; Globočak, 16.6.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Gorenje pri Divači, 26.5.2004, lcdSr; Gorica, lcdABi; Hum, 19.5.2003, lcBZd dSBr; Kačiče, 490 m, 29.5., 6.6.1996 lcAVr dSBr; Klariči, 9.6.1995, lcBDr dSSt; Komenski Kras, (VL07), 280 m, 13.5.1997, lSGo cdDKo; Kurnik, 8.1986, lRJe cdSBr; Lipica, 30.5.1982, lcVFu; Lokavec, 17.5.1976, lcdSSt; Lokev, 20.6.2002, lcdEBo; Lokve, 27.6.1998, lcVFu; Matavun, 5.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Nemci, 30.6.1996, lcBDr dSBr; Panovec, 15. in 24.5.2000, lcdSBr; Povir, 31.7.1984, lcVFu; Replje, 10.5.1988, 9.5., 13.5., 9.6.1989, lRJe cdSBr; Risnik, 9.6.1995, lcBDr ^> 308 Prelom novi 02.indd 308 # 17.2.2006 14:02:46 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae dSSt; Rodik, 7.6.2001, lcdSBr; Stol, Breginj, 700–800 m, 10.6.1998, lcdSBr; Škocjan, Divača, 16.7.1996, lcBDr dSBr; ibidem, 19.6.2001, lcAPi & BDr dSBr; Trnovski gozd, lcdUPo; Ukanje, lRJe cdSBr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lHSc cdSSt. Notranjsko: Brce – Zarečje, 31.9.1999, lcdSBr; Col, 30.5.2001, lcdMZd; Gabrče, 15.6.1987, lcVFu; Gor. Vreme, 18.6.1997, lcdEBo; Hrušica, pogorje, 860 m, 23.6.2005, lcdMZd; Idrija (1, 3); Koritnice, 630 m, 28.5.1995, 1.7.2003, 15.5.2005, lcSPo dSBr; Lanišče, 8.7.1989, lcSBr dSSt; Nanos, 920 m, 14.7.1999, lcdSBr; Nanos, višinski pašniki, 850 m, 10.6.1997, lcdDKo; ibidem, južno pobočje, 500–600 m, 13.6.1998, lcdDKo; ibidem, višinski travniki, 600–900 m, 2.7.1998, lcDKo dSGo; ibidem, na planoti, 800–900 m, 20.7.1998, lcDKo dSGo; ibidem, 920 m, 14.7.1999, lcdSBr; Palčje, 3.6.2005, lcdMZd; Parsko jez., 20.5.1998, lcBDr dSSt (A. pannonica); Podkraj, Col, 7.6.2003, lcdMZd; Senadole, 16.7.1996, lcBDr dSBr; Senožeče, 3.6.1998, lcdMZd; Sovič, 28.6.1994, lcSPo dSBr; Suhorje, 16.5.1993, lcdEBo; Sv. Hieronim, Nanos, 850 m, 26.5.2001, lSGo cdDKo. Ljubljana z okolico: Bežigrad, 1943, številni osebki na turku (Carduus), oSBr. Štajersko: Kalobje, 15.7.1928, lVKo cdAGs; Sv. Urban, Gorica pri Slivnici, ca. 400 m, 17.6.2002, lcdGKa vSBr; Šturmovci, 11.6.1997, lcBDr dSBr. Prekmurje: Črni log, 20.6.1998, lcdDKo; Kobilje, Kobiljanski potok, 18.5.1999, lcBDr dSBr; Muriša, 22.5.2001, lcBDr dSBr; Murska šuma, 15.5.1998, lcŽVr dSBr; ibidem, 30.5.1998, 18.5.2003, lcDKo dSBr; Sotina, reka Ledava, 30.7.1998, lcSBr dSSt. # Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi (razen v nordijskih državah), na večjih mediteranskih otokih in v severni Afriki od Maroka do Tunizije. V Sloveniji je zelo pogostna v Istri, na južnem Primorskem in v zahodnem delu Notranjske; precej pogostna je tudi v Prekmurju, redka pa na Štajerskem. V Ljubljani je bila opažena samo med drugo svetovno vojno. V drugih slovenskih pokrajinah ni najdena. Skoraj vse najdbe iz Istre, Primorske, Notranjske in Prekmurja so novejšega datuma (po letu 1979), kar kaže na velik porast številčnosti in gostote populacij pri nas. Stenotop. Planarna in kolinska do montan-ska kserotermofilna fitofagna vrsta. Ličinke se razvijajo v steblih zeli: Melilotus, Salvia pra-tensis, Valeriana officinalis, Knautia arvensis, Jasione, Cirsium, Carduus idr. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na listih in steblih zeli: Umbelliferae, Compositae, Dipsacaceae idr. European-Mediterranean species. Di-stributed throughout continental Europe (other than Nordic countries), on larger Mediterranean islands and in northern Africa, from Morocco to Tunisia. In Slovenia very common in Istria, in southern Primorska and in the western parts of Notranjska; also quite common in Prekmurje, but rare in Štajerska. In Ljubljana observed only during World War II. Not found in other Slovenian regions. Most of the finds in Istria, Primorska, Notranjska and Prekmurje are con-temporary (after 1979), which shows the enor-mous growth in its abundance and population density in Slovenia. Stenotope. Planarian and colline to montane xerothermophilous phytophagous species. Larvae develop in the stalks of herbs: Melilotus, Salvia pratensis, Valeriana officinalis, Knautia arvensis, Jasione, Cirsium, Carduus etc. Ima-goes active during the daytime, frequenting leaves and stalks of herbs: Umbelliferae, Compositae, Dipsacaceae, etc. ^> 309 Prelom novi 02.indd 309 # 17.2.2006 14:02:47 # SCOPOLIA 58 - 2006 083.03. Agapanthia dahli (richter, 1821) a. A. d. dahli (richter, 1821) Literatura / References: althoff & DanilevSky, 1997: 40 (1); SaMa, 2002: 93 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (1, 2). # Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je v južnoevropskih državah od Španije in Francije do Romunije, Bolgarije, Ukrajine in južnega Urala, v Grčiji je redka; poleg tega je znana tudi iz Češke, Slovaške in južne Poljske. V Aziji živi v zahodni Turčiji, Zakavkazju, na Kavkazu, v jugozahodni Sibiriji in sega do Bajkalskega jezera. Za Slovenijo nimamo nobenega konkretnega podatka. Stenotop. Planarna in kolinska kseroter-mofilna vrsta. Polifag na kobulnicah, ščeticah in košarnicah: Daucus, Heracleum, Laserpitium prutenicum, Pastinaca sativa, Dipsacus, Carduus nutans, C. acanthoides, Onopordum acanthium, Carthamus tinctorius, Cirsium vulgare, Eupatorium cannabinum in Helianthus annuus. Ličinke se razvijajo v suhih steblih. Generacijska doba traja najmanj 1 leto. Imagi se zadržujejo na listih in steblih živih hranilnih rastlin. Aktivni so podnevi. Siberian-European species. Distributed in southern European countries from Spain and France to Romania, Bulgaria, Ukraine and southern Urals; in Greece quite rare; also known in the Czech Republic, Slovakia and southern Poland. In Asia occurs in western Turkey, Transcaucasus, Caucasus, southwestern Siberia and reaches to the Baikal Sea. No concrete data for Slovenia at hand. Stenotope. Planarian and colline xerother-mophilous species. Polyphagous in umbellate plants, plants of the Teasel family, and wildflo-wers of the Aster family: Daucus, Heracleum, Laserpitium prutenicum, Pastinaca sativa, Dipsacus, Carduus nutans, C. acanthoides, Onopordum acanthium, Carthamus tinctorius, Cirsium vulgare, Eupatorium cannabinum and Helianthus annuus. Larvae develop in dry stalks. Generation period lasts no less than 1 year. Imagoes inhabit the leaves and stalks of living food plants. Active during the day. ^> 083.04. Agapanthia villosoviridescens (De Geer, 1775) Literatura / References: Scopoli, 1772: 101 (Leptura Cardui?)(1); SieGel, 1866: 97 (A. an-gusticollis)(2); Müller, 1949: 194 (3); Mikšić, 1963: 139 (4); SaMa, 1988: 171 (5); Drovenik, 1992: 163 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 41 (7); Drovenik, 1998: 93 (8); Drovenik, 2002: 206 (9); Drovenik, 2004: 256 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem redek (2); Julijska krajina (4); Slovenija (7); Kranjsko (A. lineatocollis, A. lineatocollis cardui, A. angusticollis), lcdFSc vSBr. Istra: Goli vrh, 27.5.1999, lcdDKo; Kozina, 31.5.1981, 5.6.1982, 24.–27.5.1986, 22.6.1991, 16.5.1993, 27.5.1995, 13.6.1997, lcdSSt; ibidem, 27.5.1986, lcBDr dSBr; Slavnik, 24.6.1971, 20., 25.5.1975, 22.5.1976, 4.7.1977, lcdBDr; ibidem, 3.6.1978, 14.6.1980, lVFu cdMZd; ibidem, 9.6.1979, lcVFu; ibidem, lcdUPo; ibidem, 850–1000 m, 23.5.1991, lcdSSt. 310 Prelom novi 02.indd 310 # 17.2.2006 14:02:47 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Primorsko: Breginj, reka Bela, 20.7.2000, lcdSBr; Čaven (3); ibidem, 1100 m, 26.6.1998, lcdDKo; ibidem, planinska koča, 27.5.1999, lcdSBr; Čepovanski dol, na Eupathorium cannabi-num (3, 5); Črniče, 25.6.1975, lcBDr dSBr; Dolanci, 18.6.2005, lAPi cCCS dSBr; Drežnica, 800 m, 13.7.2002, lcGKa dSBr; Gorica (5); Leskovec, Sežana, 9.6.1995, lcBDr dSBr; Stol, Breginj, 4.6.1998, lcdBDr; Logje, 14.7.1985, lcdSBr; Mangart, 1950 m, 27.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Možnica, 640 m, 9.7.2002, lcdSBr; Na Skali, 11.8.1987, lEKl cdSBr; ibidem, 21.7.2000, lcdSBr; Nemci, 16.6.1978, lcdMZd; Panovec (3); ibidem, 21.5.2000, lcMJu dSBr; Pl. Goričica, 1360 m, 11.6.2000, lAKa cCCS dSBr; Podgrad pri Vremah, lcdGDr; ibidem, 8.6.2001, lcdEBo; Tolmin (3, 5); Trenta (3, 5); Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Vogrsko, 7.5.2002, lcdMZd. Gorenjsko: Babni dol, 8.6.1939, lcdAGs; Dom v Kamniški Bistrici (8); Domžale, 29.5., 5., 12.6.1991, 31.5.1992, 16.5.1993, 18.6.1995, 30.5.1998, lcŽVr dSBr; Drtija, 31.7.1984, lcdSBr; Ihan, 23.5.1934, lcdAGs; Jermanca (8); Kamnik, lcdJSs; Kamniška Bistrica, 8.6.1923, lcdJSd; ibidem, 16.5.1948, lcdSBr; Kamniško sedlo, 10.6.1972, lcBDr dSBr; Kopišča (8); Korošica, potok, 23.6.1974, lcBDr dSBr; ibidem, 800 m, 23.5.2001, lcdSBr; Krvavec, 6.7.1975, lcBDr dSBr; Lubnik, 13.7.1919, 13.6.1926, lcMHa DBDr; ibidem, 14.6.1987, 21.7.1991, lcdBKo; Nomenj, 4.6.1985, lcdSBr; Plavški Rovt, 17.6.1969, lcdBDr; Praprotno, 29.5.1987, lcVFu; Sopot, 18.6.1993, lcdBKo; Soriška pl., Baško sedlo, 1200 m, 19.6.1995 lcBDr dSBr; Soteska, reka Nevljica (9); Sp. Brnik, 22.6.1975, lcVFu; Stol, Karavanke, vznožje, 6.1919, lcMHa dBDr; Škocjan, Jurjev, 19.6.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Škocjan, Nad Malni, 19.6.2001, lAPi & Bdr cBDr dSBr; Škofja Loka, 6., 7.1984, 5.7.1985, 6.1986, 5.1995, lcdBKo; Trzin, 17.6.1979, lcVFu; Vrata, 23.7.1910, lcMHa dBDr; ibidem, 20.7.2004, lcdMZd; Zagorje ob Savi, 29.5.1932, lcdJSd; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dSBr (10); ibidem, 25.6.1977, lcBDr dSBr; Železnica, 1600 m, 17.6.2003, lcdSBr. Notranjsko: Gorenje, Postojna, lcdGMu (3, 5); Gor. Vreme, 9.6.1991, lcdŽVr; Idrija, lcdJSs & cJSd (3, 5); Javorniki, 28.5.1974, lcBDr dSBr; Koritnice, 9.6.1983, lcSPo dSBr; Krim, lcIFe dSBr; Logatec, 22.6.1916, lcdJSd; Planinsko polje, 11.5.1993, lcSPo dSBr; Podtabor, Šembije, 8.7.1983, lcSPo dSBr; Postojna, 10.6.1991, lcVFu; Postojna, okol., 1.7.1954, lEPr cBIS dSBr; Rakek, 10.6.1976, lcBDr dSBr; Razdrto, 5.6.1982, lcdSSt; Senožeče, 5.6.1998, lcdMZd; Snežnik, lcdRSi (3); ibidem, 1600 m, 29.6.1998, lcdDKo; Suhorje, 4.8.1991, lMBo cdEBo; Vel. Slivnica, 1100 m, 21.7.2001, lcDKo dKAd; Verd, 23.6.1917, 3.6.1940, lcdAGs; Verd, Hočevarica, 19.5.1999, lcBDr dSBr; Vremščica, 5.1981 (e.l.), lVFu cdMZd; ibidem, 5., 20.6.1982, lcVFu; Župnica, 8.7.1997, lcBDr dSBr. Ljubljana z okolico: Belo, 5.5.1990, lcVFu; Brezje pri Dobrovi, 12.6., 11.7.1976, 11.6.1980, 1.6.1983, 20.7.1988, 15.7.1999, 20.6.2000, lcdMZd; Črnuče,, 26.5.1955, lcdAGs; ibidem, 29.5.1983, lcBDr dSBr; Golovec, 21.6.1975, 24.5., 1.6.1981, lcVFu; Jarški prod, 27.5.1987, lcdVFu; Ježica, 25.6.1982, lcdSBr; Lavrica, Barje, 8.6.1991, lcVFu; Ljubljana, 7.1899, lcMHa dSBr; ibidem, 13.6.1929, lcMHa dBDr; ibidem, 23.5.1972, lcdBDr; ibidem, 10.5.1974, lcVFu; ibidem, 9.7.1974, lcdBKo; ibidem, 31.5.1990, lcdŽVr; Ljubljana, Barje, 31.5., 1., 4.6.1980, 29.5.1981, 8.6.1991, lcVFu; ibidem, 31.5.1988, lcdŽVr; Lukovica pri Brezovici, 26.5.1984, lAGo cCCS dSBr; Mestni log, 23.5.1987, lcdSBr; ibidem, 19.9.1999, lcBDr dSBr; Nadgorica, 6.1986, lcdŽVr; Radna, Brezovica pri Ljubljani, 25.5.1912, lcdAGs. Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki,16.6.1918, lcdJSd; Čateške Toplice, 25., 27.4.1998, lcVFu; Čatež, 4.8.1912, lcdAGs; Draga, Ig, 26.6.1976, 22.5., 11.6.1977, 24.6.1978, 19.5.1981, lcdSBr; Kostanjevica na Krki, 1992, lMHa (6); Kremenica, Barje, 12.6.1976, lcdSBr; Kum, 26.5.1913, lcdAGs; ibidem, 25.6.1922, lcdJSd; Kum, reka Sopota, 24.5.1990, lcVFu; Novo Mesto, lVFu cdBDr (6); Otočec, 10.6.1992, lcVFu; Prelesje, 31.5.1987, lcdSBr; Ribnica, reka Ribnica, 28.5.1993, 28.5.1999, lcBDr dSBr; Šklendrovec, 23.5.1988, ldBDr cCCS; ibidem, 2.6.1992, lcVFu; 311 Prelom novi 02.indd 311 # 17.2.2006 14:02:47 # SCOPOLIA 58 - 2006 ibidem, 2., 6.9.1992, lcBDr dSBr; Trška gora, 22.5.1983, lVFu cdBDr (6); ibidem, 7.5.1992, lcVFu; Tržišče, Mokronog, 1.6.2001, lcdMZd; Zg. Šklendrovec, 14.6.1990, lcVFu. Štajersko: Andraž nad Polzelo, 11.6.1985, lŽPr cBIS dBDr; Brdce, 15.6.1989, lcdSBr; Brezno, 26.5.1922, lcdAGs; Ceršak, lcdBDr; Dol pri Hrastniku, 9.5.1993, lAKa cCCS dSBr; Donačka gora, 13.7.2001, lcBDr dSBr; Gaj, 1.7.1992, lcdSBr; Gorenje pri Zrečah, 17.6.2003, lcdMZd; Gradišče, Petanjci, lcdBDr; Hrastje-Mota, lcdBDr; Hrastnik, 20.5.1993, 8.6.1994, lAKa cCCS dSBr; Igla, 7.7.1987, lcBDr dSBr; Jezera, 29.6.1985, lcdSBr; Kropa, Bočna, 13.6.1994, lcBDr dSBr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Laporje, 21.5.1990, lcdSBr; Ledinek, 30.6.1992, lcdSBr; Lehen, 2.7.1992, lcdSBr; Lesično, 30.6.2004, lcGKa dSBr; Logar, 4.6.1996, lcBDr dSBr; Luče, 29.6.1985, lcdSBr; Malečnik, lcdJPr; Maribor, lcdJPe; Mariborski otok, 12.5.1992, lcVFu; Matkov kot, 5.7.1994, 2.6.1998, lcBDr dSBr; Mele, 4.5.1994, lcBDr dSBr; Orehovci, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Pameče – Trbonje, 2.7.1992, lcdSBr; Petanjci, lcdBDr; Podčetrtek, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 1.6.1994, lcBDr dSSt; Podveža, 3.6.1994, lcBDr dSBr; Pohorje, lcdJPe; Poklek nad Blanco, 23.5.1970, lcBDr dSBr; Police, 20.4.2001, lcBDr dSBr; Požeg, 250 m, 6.6.1993, lcdAVr; Rače, ribnik, 25.6.1991, lcdSBr; ibidem, 12.5.1992, lcVFu; ibidem, 13.5.1992, lcBDr dSBr; Radenci, 14.5.1975, lcBDr dSSt; ibidem, 2.6.1994, lcBDr dSBr; Radenci, reka Mura, 26.5.1975, lcBDr dSBr; Radlje ob Dravi, 4.7., 2.8.1977, 6.7.1985, 5.7.1986, lcdBKo; Raduha, 14.6.2002, lcdEBo; Segovci, 15.5.1994, 15.5.1996, lcBDr dSBr; Stara Žaga, 25.6.1991, lcdSBr; Strmec, Luče, 17.6.1983, lcdSBr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, 12.7.1996, lcBDr dSBr; Tomaž, 24.5.1990, lcdSr; Trate, lcdBDr; Trobojnik, 620 m, 29.5.1999, lcAVr dSBr; Vučja vas, 24.5.1995, lcBDr dSBr; Vurmat, lcdJPe; Zavratnik, 4.6.1996, 14.5., 17.6.1997, lcBDr dSSt; Zg. Konjišče, lcdBDr. Koroško: Črna na Koroškem, Helenski potok, 4.6.1992, lcdSBr; Črneče, 20.5.1993, lcdSBr; Dravograd, 25.6.1975, lcBDr dSBr; ibidem, 4.6.1984, lBVr cCCS dSBr; Jezersko, 14.6.2003, lcDKo dSBr; Zg. Jezersko, 11.7.1976, lcVFu. Prekmurje: Banuta, 16.5.1925, lcdAGs; Bukovniško jez., 30.4.1983, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 28., 29.5.1988, lcdAVr; Dol. Bistrica, 24.51989, lcdSBr; Dol. Bistrica, mrtvica Berek, 23.5.1992, 25.5.1995, 15.5.1996, lcBDr dSBr; Gor. Bistrica, 24.5.1989, lcdSBr; Hotiško jez., 21.6.1995, lcBDr dSBr; Lendava, 16.5.1925, lcdAGs; Martjanci, motel Čarda, 16.5.1975, lcBDr dSBr; Moravske Toplice, 23.5.1992, lcdBKo; Muriša, 3.7.1998, lSGo cDKo dKAd; Murska šuma, 15.5.1998, lcŽVr dSBr; Radmožanci, 23.6.1996, lSGo cdDKo. Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od Velike Britanije, južne Norveške in južne Finske po vsej Evropi in Aziji do Daljnjega vzhoda, Koreje, severne Kitajske in severne Mongolije. V vsej Sloveniji je zelo pogostna. Glavni vzrok, da je novih podatkov bistveno več kot starih, je, da so se starejši zbiralci pri pogostnih vrstah zadovoljili že z manjšim številom primerkov. Ker so vrsto prepoznali že na terenu, je niso lovili. To velja tudi za pogostnejše vrste lepturin. Evritop. Planarna in kolinska do subal-pinska vrsta. Ličinke se razvijajo v steblih zeli: Urtica dioica, Aconitum, Helleborus, Anthriscus, 312 Prelom novi 02.indd 312 Asian-European species. Distributed from Great Britain, southern Norway and southern Finland, throughout Europe and Asia to the Far East, Korea, northern China and northern Mongolia. Very common all over Slovenia. The main reason why there is considerably more recent data than old, is that the older collectors were satisfied with a small amount of specimens for common species. Being that the species was recognized already in the field, they chose not to catch any. This also holds true for the more common Lepturin species. Euritope. Planarian and colline to subalpine species. Larvae develop in the stalks of # 17.2.2006 14:02:47 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Angelica, Chaerophyllum, Peucedanum, He-racleum sphondylium, Foeniculum vulgare, Salvia, Gentiana lutea, Cirsium, Senecio, Aster, Artemisia vulgaris, Eupatorium cannabinum, Carduus nutans in Veratrum album. Imagi so aktivni podnevi in posedajo po listih in steblih svojih hranilnih rastlin. herbs: Urtica dioica, Aconitum, Helleborus, Anthriscus, Angelica, Chaerophyllum, Peu-cedanum, Heracleum sphondylium, Foeniculum vulgare, Salvia, Gentiana lutea, Cirsium, Senecio, Aster, Artemisia vulgaris, Eupatorium cannabinum, Carduus nutans and Veratrum album. Imagoes active during the day, frequenting the leaves and stalks of their food plants. # 083.05. Agapanthia cynarae (GerMar, 1817) Literatura / References: Müller, 1949: 194, 195 (1); Mikšić, 1963: 139 (A. (A.) boeberi)(2); Mikšić. 1971: 52 (A. (A.) cynarae)(3); horion, 1974: 187 (4); Mikšić & korpič, 1985: 101 (5); SaMa, 1988: 172 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 40 (A. c. cynarae)(7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 5); Kras, Slovenija (4); Slovenija (7). Istra: Črni Kal, 8.7.1983, lcdBKo; Gažon, 20.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Hrastovlje, 14.6.1997, lcdSSt; Petrinje, 13.6.1997, 8.6.2001, 18.6.2004, lcdMZd & cCCS; Slavnik, lcdGDr; ibidem, 21.6.2003, lcDKo dSBr. Primorsko: Brestovica pri Povirju, lcdACo; Gabrovica, Komen (1, 6); Gorica, lcdABi; Lipica (1, 6); Lokev, 25.6.1997, lcBVr dSBr; Opatje selo, 27.5.1999, lcDKo dKAd; Sežana (1, 6). ^> Južnoevropska vrsta. Razširjena je po vsem Balkanskem polotoku (ni je v Romuniji) ter v jugovzhodni in severovzhodni Italiji; iz Češke, Slovaške in Madžarske so znane samo stare najdbe. V Sloveniji živi samo v njenem jugozahodnem delu in je precej redka. Številčnost in gostota populacij sta verjetno stabilni. Stenotop. Kolinska in submontanska kse-rotermofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v steblih zeli: Aconitum, Onopordum, Cirsium, Carduus pycnocephalus idr. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Southern European species. Distributed throughout the Balkan peninsula (absent in Romania) as well as in southeastern and northeastern Italy; only old finds known from the Czech Republic, Slovakia and Hungary. In Slovenia occurs only in the southwest and is quite rare. Abundance and population density in all probability stable. Stenotope. Colline and submontane xe-rothermophilous species. Larvae develop in the stalks of herbs: Aconitum, Onopordum, Cirsium, Carduus pycnocephalus, etc. Imagoes active during the day, frequenting their food plants. 313 Prelom novi 02.indd 313 # 17.2.2006 14:02:47 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 084.00. CALAMOBIUS Guérin, 1846 084.01. Calamobius filum (roSSi, 1790) Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (C. gracilis)(1); BrancSik, 1871: 100 (C. graci-lis) (2); Mikšić, 1963: 134 (3); Mikšić, 1949: 47 (4); Mikšić & korpič, 1985: 81(5); althoff & DanilevSky, 1997: 40 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem zelo redka vrsta (1) / very rare species in Carniola (1); Julijska krajina, obala (3, 4, 5) – pri tej navedbi sta se Mikšić in korpič opirala na Müllerjeva (1949: 196) najdišča, ki pa niso v Sloveniji, temveč v Italiji in na Hrvaškem; / coast (3, 4, 5) - for this asser-tion, Mikšić and korpič relied upon Müller’ s (1949: 196) localities, which are not in Slovenia, but Italy and Croatia; Slovenija (verjetno povzeto po Mikšiću)(6) / Slovenia (most likely derived from Mikšić)(6); Kranjsko (C. gracilis), lcdFSc vSBr. Istra: Belvedere, 25.5.2005, lcdMZd; Dragonja, 4.5.2000, lcdSBr; Gažon, 19.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Gradec, Sočerga, 20.5.2005, lcdMZd; Lucija – Lucan, 26.5.1996, lAKa cCCS dSBr; Ocizla, 11.6.2003, 11.6.2004, lcdMZd; Osp, 10.6.2003, lcdMZd; Petrinjski Kras, 11.6.2004, lcd-MZd; Smokavska vala, 20.5.2005, lcdMZd; Šeki, 14. in 17.6.1999, 11.5.2000, lcdSBr; Škocjanski zatok, 23.5.2000, 30.5.2002, lcdSBr; ibidem, 5.5.2003, lAPi & BDr cdBDr; Zanigrad, 31.5.2004, lcdSBr. Primorsko: Rodik, 7.6.2001, lcdSBr. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, redka, lcdJNS (2). Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej južni polovici Evrope, na severu sega do Nemčije, Avstrije in Češke, na vzhodu pa do Ukrajine in južne Rusije. V Aziji živi od Turčije in Kavkaza do Arabskega polotoka in severnega Irana, v severni Afriki pa od Maroka do Tunizije. V jugozahodni Sloveniji se je v večjem številu pojavila šele v zadnjem desetletju, pred tem je bila ugotovljena le na redkih mestih zahodno in južno od naših mej (Grado, Izola Morosini, izliv Timava in Mirne, Pula, pogostnejša pa na Kvarnerskih otokih in v Dalmaciji). V 19. stoletju je živela tudi na Kranjskem in Štajerskem (1, 2; coll. Schmidt), kjer pa kasneje ni bila več najdena. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v steblih nekaterih trav (Poaceae): Arrhenatherum elatius, Calamagrostis pseudophragmites, Dactylis glo-merata, Hordeum, Triticum idr. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na travnih bilkah. Turanic-European-Mediterranean species. Distributed throughout the entire southern half of Europe, in the north reaches to Germany, Austria and the Czech Republic, in the east to Ukraine and southern Russia. In Asia occurs from Turkey and the Caucasus to the Arabian peninsula and northern Iran, in northern Africa from Morocco to Tunisia. In southwestern Slovenia occurred in larger numbers in the last decade, prior to this established only in rarer areas west and south of our borders (Grado, Izola Morosini, outfall of the Timavo and Mirna rivers, Pula, more frequently on the islands of Kvarner and in Dalmatia). In the 19th century lived also in Carniola and Štajerska (1,2; coll. Schmidt), but no longer found since then. Stenotope. Colline xerothermophilous species. Larvae develop in the stalks of some grasses (Poaceae): Arrhenatherum elatius, Calamagrostis pseudophragmites, Dactylis glo-merata, Hordeum, Triticum, etc. Imagoes active during daytime, frequenting grass blades. ^> 314 Prelom novi 02.indd 314 # 17.2.2006 14:02:47 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 085.00. PARMENA latreille, 1829 085.01. Parmena unifasciata (DalMan, 1817) Literatura / References: SchreiBer, 1885: 271 (in Müller, l949)(1); Müller, 1949: 162 (P. balteus unifasciata)(2); Mikšić, 1963: 123 (P. balteus ssp. unifasciatus)(3); DeMelt & SchurMann, 1964: 37/97 (P. balteus)(4); Mikšić, 1971: 38 (P. balteus unifasciata)(5); horion, 1974: 147, 148 (P. balteus unifasciata) (6); Mikšić & korpič, 1985: 11 (P. balteus unifasciata) (7); SaMa, 1988: 134 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 27 (9); SaMa: 2002: 96 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 5); Slovenija »Jul. Karst«, napaka = Jul. krajina (6); Julijska krajina, Severna Istra (7); Slovenija (9, 10). Istra: Barka, 696 m, 19.6.2005, lAKa cAVr dSBr; Piran (2, 4); ibidem, lGil (3); ibidem, lKGe cAGs; Podgorje, Kozina, 19.5., 27.7.1976, lcBDr dSBr; Portorož (4); Slavnik (2). Primorsko: Čaven, plan. dom, 6.1981, lcBDr dSBr; Dobrovo, 4.5.1990, lcdSBr; Gorica, v bršljanu, lcdESc (2, 8); ibidem (3); ibidem, cdAGs; Ladrski vrh, 17.4.–20.5.2003, lcBDr dSBr; Lipica (2, 8); Orlek (2, 8); Panovec, 4.7.2001, lcBZd dSBr; Petnjak, jama, 6.1984, lcBDr dSBr; Plave, Divja jama, v veji fige, izležena 18.7.1929, lcdGSp (2); Predmeja, lcdABi (2); Prvačina, 7.1932, lcdGSp (2, 8); Replje, 7.5.1988, 3.1991, lRJe cdSBr; Socerb, 21.5.2005, lcdMZd; Škocjan, Divača (2, 8); Škocjan, Vel. dol, lcdSPo; Tolmin, 2.4.1858, 28.3.1860, ldMik cAGs; Trnovski gozd, lcdABi. Južnoevropska vrsta. Razširjena je od južne Francije, Italije in Švice (Tessin) do severne Grčije in Romunije (Banat). Živi v jugozahodnem delu Slovenije in je precej redka. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska ter-mofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v tankih bolnih in oslabljenih vejah grmovnic in dreves ter v steblih zeli: Alnus, Corylus, Castanea, Ficus, Rumex, Euphorbia wulfenii, Hibiscus syriacus, Hedera, Salvia officinalis, Sambucus nigra, zelo redko tudi na boru in jelki. Imagi se najraje zadržujejo na tleh in na svojih hranilnih rastlinah. Southern-European species. Distributed from southern France, Italy and Switzerland (Tessin) to northern Greece and Romania (Banat). Occurs in the southwestern regions of Slovenia and is quite rare. Abundance and population density stable. Stenotope. Colline to montane thermophi-lous species. Larvae develop in thin, sick and weakened branches of bush plants, as well as trees and the stalks of herbs (Alnus, Corylus, Castanea, Ficus, Rumex, Euphorbia wulfenii, Hibiscus syriacus, Hedera, Salvia officinalis, Sambucus nigra), seldom in Pine and Fir. Imagoes prefer to dwell on the ground and on their food plants. ^> 315 Prelom novi 02.indd 315 # 17.2.2006 14:02:47 # SCOPOLIA 58 - 2006 085. --. Parmena pubescens (DalMan, 1817) Literatura / References: Mikšić, 1963: 123 (1); Mikšić, 1971: 83 (2); Mikšić & korpič, 1985: 12 (3); althoff & DanilevSky, 1997: 27 (4). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina, obala (1, 2, 3) – napaka: najdišča, ki jih Mikšić in korpić povzemata po Müllerju (1949: 163): Devino, Sistiana in Savudrija, so v Italiji in na Hrvaškem in ne v Sloveniji. althoff & DanilevSky (4) sta povzela podatek »Slovenija« po Mikšiću in korpiću. / Coast (1, 2, 3) - error: the localities derived by Mikšić and korpić from Müller (1949: 163): Devino, Sistiana and Savudrija, are in Italy and Croatia, not Slovenia. althoff & DanilevSky (4) derived the data »Slovenija« from Mikšić and korpić. # Sredozemska vrsta. Razširjena je ob južni španski obali, na Apeninskem in Balkanskem polotoku, predvsem v obalnem pasu ter v severni Afriki od Maroka do Tunizije. V Sloveniji ni najdena, glede na najdišča ob naši meji z Italijo in Hrvaško pa zelo verjetno živi tudi v naši državi. Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v oslabelih vejah in koreninah dreves in grmovnic: Ficus in Nerium ter steblih zeli: Euphorbia wulfenii, Papaver somniferum, Foeniculum, Chrysanthemum in Iris germanica. Imagi se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah in pod kamenjem. Mediterranean species. Distributed along the southern coast of Spain, the Apennine and Balkan peninsulas, mainly in the coastal belts, as well as in north Africa from Morocco to Tunisia. Not found in Slovenia, although in the light of the localities along our borders with Italy and Croatia, the likelihood exists that it also lives in Slovenia. Stenotope. Colline thermophilous species. Larvae develop in weakened branches and roots of trees and bush plants (Ficus and Nerium) and in stalks of herbs (Euphorbia wulfenii, Papaver somniferum, Foeniculum, Chrysanthemum and Iris germanica). Imagoes found on their food plants and under stones. ^> 086.00. MORINUS Brullé, 1832 086.01. Morinus asper (Sulzer, 1776) a. M. a. funereus (MulSant, 1862) Literatura / References: Scopoli, 1763: 51 (Cerambyx Textor, Variat 1.)(1); Scopoli, 1772: 95 (Cerambyx Tristis)(2); SieGel, 1866: 96 (Morimus tristis)(3); BrancSik, 1871: 99 (Morimus tristis)(4); Martinek, 1975: 46 (Morimus tristis)(5); Miller, 1879: 464 (6); Müller, 1949: 173, 174 (Morimus asper funereus)(7); hočevar & titovšek, 1969: 155 (Morimus funereus) (8); Mikšić, 1971: 43 (Morimus asper funereus)(9); horion, 1974: 155 (10); Drovenik, 1977: 78 (Morimus funereus)(11); SaMa, 1988: 141 (Morimus asper funereus)(12); Drovenik, 1992: 162 (Morimus funereus)(13); althoff & DanilevSky, 1997: 28 (M. funereus)(14); Drovenik, 2002: 177 (15); Drovenik-pirnat, 2003: 76–80 (16); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (Morimus funereus)(17). 316 Prelom novi 02.indd 316 # 17.2.2006 14:02:47 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (2); na Kranjskem pogostna in zelo razširjena vrsta, v maju in juniju na bukovih štorih (3) / a common and widely-distributed species in Carniola, during May and June occurs on Beech stumps (3); Slovenija (9, 10, 14, 16); Kranjsko (Morimus tristis), lcdFSc vSBr; ibidem, lcdJSs; Istra: Artviže (7); ibidem, 17.7.1987, lcdEBo; Golac, 10.6.1999, lcdSBr; ibidem, 13.6.1999, lcdDKo; Hrastovlje, 23.4.1998, lcdDKo; Izola, 1.5.1994, lMVe cdEBo; Klanec pri Kozini, na hrastovih in topolovih štorih (7) / on stumps of Oak and Poplar (7); ibidem, lcdEPr; Kokoš, pobočje, 490 m, 9.5.1968, hrošči na panju črnega bora (Pinus nigra) / beetles on stumps of Black Pine (Pinus nigra),lcdJTi (8); Kozina, 11.6.1991, lcdBDr & VFu; ibidem, 1.5.1971, lcdEPr; ibidem, 4.5.1993, lcdSSt; Materija, 28.7.1987, lcdEBo; Podgorje, Kozina, 11.6.1976, lcdBDr; Podgrad, Obrov, fagetum (7); Skadanščina (7); Slavnik (7); ibidem, 1.5.1927, lcdEPr; ibidem, 850–1000 m, 23.6.1991, lcdSSt; Socerb (7); Videž, pobočje, 580 m, 17.5.1968, hrošči v visokih panjih črnega bora (Pinus nigra) / beetles in high stumps of Black Pine (Pinus nigra), lcdJTi (8). Primorsko: Ajdovščina, Rodik, 28., 30.7.1987, lcdEBo; ibidem, 30.4.1988, lMBo cdEBo; Ajdovščina, Vipavska dolina (7); ibidem, lcdABi; Bovec – Kanin, 1060 m, 8.7.1987, lcdSBr; Bovec – Plužna, 29.5.2001, lcdSBr; Branica, reka,1.4.1913, lcdEPr; Brestovica pri Komnu (12); Čezsoča, 6.1989, lcdBDr; Dutovlje (7); Gor. Trebuša, 31.5.1996, lRJe cdSBr; Hrbec, 30.4.2000, lcdAPi; Kodreti, 19.8.2000, lcdAPi; Kal nad Kanalom, 17.5.1996, lRJe cdSBr; Kanin, Čela, 980 m, 8.7.1987, 23.7.2000, lcdSBr; Komen (7); Kopajno, 27.6.1996, lRJe cdSBr; Kovačičeva pl., 24.8.1908, lcdEPr; Krnsko jez., 4.8.1991, lcVFu; Kromberk (7); Lipica (7); ibidem, 27.6.1981, lcdSSt; Livek, lPer (7); Log, Lepena, 600 m, 15.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Lubnik (11); Lukovec, 15.5.2005, lcSPo dSBr; Matavun, 26.6.1986, lcdEBo; Na Skali, 5.8.1982, lFCi cdSBr; ibidem, 27.6.1982, 10.6., 24.7.1983, lcdBDr; ibidem, 8.1988, lcVFu; Nemci, 2.3., 16.6.1978, lcdMZd & cBDr; ibidem, 10.6.1978, lJBr cdEPr; ibidem, 18.6.1978, lcdBDr; ibidem, 23.8.1983, cdAVr; Nemci – Lokve, 18.6.1978, lcVFu; Orlek (7, 12); Panovec (7); ibidem, 5.6.2000, lcBZd dSBr; Pl. Duplje, 4.8.1991, lcdVFu; Plave – Sv. Genderca (7); Plužna (7); Podgrad pri Vremah, lcdSSc; Podlešče, 12.9.1990, lRJe cdSBr; Polovnik, 1500 m, 20.7.1951, lcdSBr; Renški vrh, 7.1987, lcdBDr; Replje, 15.6.1986, 10., 14. in 19.5.1988, 3. in 12.5.1990, lRJe cdSBr; Rodik, 28., 30.7.1987, lcdEBo; Sabotin, 18.6.1986, lcdSBr; Sinji vrh, Trnovski gozd, 1000 m, 28., 29.6.1995, lcdAVr; Smrekova draga, 27.7.1953, lcdEPr; Srednje, 26.5.1988, lRJe cdSBr; Škocjan, 26.6.1986, lcdEBo; Štanjel, 6.2002, lcdMJu; Tolmin, 5.1910, lMBa cdAGs; ibidem, lcdACo; Trenta (7); ibidem, 7.–14.7.1979, 16.7.1980, 22.5., 4.8.1981, lcdMZd; ibidem, 6.1984, lcdBDr; ibidem, 620 m, 13.7.1995, lcdAVr; Trnovski gozd (7); ibidem, 25.7.1988, lMBo cdEBo; Vale, 14.4.1995, lcdBDr; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Volče (7); Vrsnik, reka Soča, 27.6.1982, lcdBDr; Vrsno, Golo brdo, 590 m, 4.7.2001, lAPi & BDr cdBDr. Gorenjsko: Andrej nad Zmincem, 19.5.1981, lcVFu; Kamniška Bistrica, 2.7.1946, lcdA-Gs; Korošica, potok, 23.6.1974, lcdBDr; Lubnik, 16.5.1912, lcdAGs; ibidem, 2.7.1937, lcdJSd; Pungert, Škofja Loka, 6.1994, lcdBDr; Železniki, 22.7.1968, lcdBKo. Notranjsko: Bandera, viadukt, Senožeče, 600 m, 26.4.2003, lcdAVr; Cerknica, Jezerski zaliv, 4.5.2005, lcSPo dSBr; Črni Vrh, Idrija, 22.6.1975, lcdBDr; Dolenja vas – Javorniki, 600 m, 24.5.1995 (tu od maja do julija opazovani številni primerki) / (a number of specimens observed from May till July), lcdSBr; Dol. Bitnja, 22.5.1983, lcdSPo; Dvor pri Polhovem Gradcu, lcdIFe; Gorenje, Postojna (7); Gor. Ig, 2., 5.6.1981, 3.5.1996, lcdVFu & cMZd; Horjul, 23.6.1987, lZHo cdAVr; Hruševje, 19.5.1979, lcVFu; Idrija, 12.5.1912, lcdJSd; Idrijska Bela, 28.5.1985, lcdMZd; Idrijski Log, 10.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Ilirska Bistrica, lSSu cdSPo; Javornik, Javorniki 317 Prelom novi 02.indd 317 # 17.2.2006 14:02:48 # SCOPOLIA 58 - 2006 (7); ibidem, ca. 1000 m, lcdSPo; Javorniki (15); Koren, Stara Vrhnika, 28.5.1991, lcdA & ŽVr; Koritnice, 2.6.1994, lcdSPo; Krim, lcdIFe; ibidem, 12.7.1989 (950m), lcdBDr; ibidem, 10.6.1991 (900 m), lZHo cdAVr; ibidem, Abieti-Fagetum, 22.5.1997 (800 m), 3.6.2000 (900 m), lcdAVr; Kršičevec, 17.6.2004, lVŽa cBIS dBDr; Lačnik, 20.6.1929, lcdAGs; Logatec, 5.1986, lJSt cdAVr; Lozice, 14.6.1988, lcdMZd; Mašun, lcdVKo (7); Nanos (7); ibidem, 17.5.1992, lcdBKo; ibidem, lcdIFe; ibidem, 17.7.1996 (900 m), 10.4.1997 (500 m), lcdŽVr; ibidem, 850 m, 23.5.1998, lcdDKo; Novaška gora, Abieti-Fagetum, 900 m, 23.5.2003, lcdAVr; Novi Svet, 17.5.1953, lcdEPr; Pevc, 10.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Pivka jama, 19.7.1964, lcdEPr; Planina, Rakek, 21.6.1975, lcdBDr; Planina, Rakek, Planinska koliševka, 16.5.1958, lcdEPr; Podnanos, 16.5.1976, lcdBDr; Pokojišče, 6.1988, lcdSBr; Postojna (7); ibidem, 4., 5.1948, 7.1949, 5.6.1954, 10.1955, 17.7.1964, lcdEPr; ibidem, 7.1948, lcdSBr; Preserje - Krim, 600, 7.5.1996, ldSGo cDKo; Rakek, 21.5.1916, lcdJSd; ibidem, 10.6.1965, lcdEPr (15); ibidem, 10.6.1976, lcdBDr (15); Rakov Škocjan, lcdIFe; ibidem, 19.5.1971, lcdBDr (15); ibidem, lcdSSc; ibidem,4.5.2005, lcSPo dSBr; Razdrto (7); Snežnik (Miller, 1879: 464)(7); Strahomer, 7.5., 5.6.1974, lcdBDr; Stranski vrh, Zagora, 13.9.1964, lcdBDr; Sviščaki, 1.6.1948, lcdEPr; Vel. Otok, Postojna, 13.5.1958, lcdEPr; Verd, 15.5.1926, lcdAGs; Zadnji kraj, 11.6.1989, lcdBDr (15); Zaplana, lcdIFe. Ljubljana z okolico: Bormes, 360 m, 7.6.1995, ldMLa cAVr; Brezje pri Dobrovi, 25.7.1975, 27.5.1980, 20.6.1982, 15.5.1983, 6.1984, 10.6., 15.7.1987, 20.7.1988, 10.6.1989, 25.5.2000, 5.5.2001, 10.7.2003, lcdMZd & cBDr; ibidem, 5.1984, 15.6.1986, 10.6.1987, ldMZd cVFu; Ljubljana, 6.1910, lcMHa dBDr; ibidem, 17.7.1941, lČul; ibidem, 1.9.1958, lcdAGs; ibidem, 28.5.1987, lRRu cdBKo; Lukovica pri Brezovici, 4.9.1982, lAGo cCCS dSBr; Osredek pri Dobrovi, 8.6.1978, lcdMZd; Rašica, Ljubljana, 12.5.1976, lcdBDr; Rožnik, 5.5.1946, lcdSBr; {S} ibidem, lcdIFe. {Š} Dolenjsko: Dol. Briga, 18.6.2002, lcdSBr; Draga, Ig, 10.5.1977, 24.5., 1.6., 15.7.1978, 6.1979, 2.8.1984, lcdSBr; Gorjanci, 6.1900, 6.1910, lcMHa dBDr; ibidem, pragozd, 5.1979, lcdBDr; Ig, 10.9.1972, lcVFu; Kočevje, 15.7.1976, lcdBDr; Kostanjevica na Krki, 5.1900, 5.1905, 6.1908, 7.1909, lcMHa dBDr (13); Kum, 7.8.1919, lcMHa dBDr; Kurešček, 24.7.1978, lDSt cdBKo; Marinča vas, 7.1984 lFGL cdBKo; Mokrec, 24.6.1934, lcdEPr; ibidem, 20.6.1980, lcdSBr; Orlaka, 1.5.1987, lcdSBr; Ravna gora, pragozd, 5,1979, lcdBDr; Soteska, Straža, 5.1984, lcdBDr; Škrilje, 450 m, 15.5.1994, lZHo cdAVr; Škrjanče pri Novem mestu, 22.-24.5.1973, lcdBDr; Vel. Trebeljevo, 24.6.2003, lcdMJu; Trnovec, 11.7.2001, lcdBDr; Vel. Lipljene, 19.7.1962, lcdEPr. Bela krajina: Krašnji Vrh, Radovica, 26.7.2001, lcdAPi; Preloka, 16.5.1989, lcVFu. Štajersko: Breg, Sevnica,15.6.1989, lcdSBr; Celje, pogostna vrsta na bukovih štorih, lLtg (4); Črmenica, lcdJPe; Dvoršek, Lesično, 30.5.1999, lcdAVr; Gor. Radgona, okol. (5); Hrastnik, 380 m, 6.6.1993, 6., 22.5., 1.6.1994, 28.5.1995, 12.5.1996, 4.6.2002, lAKa cCCS dSBr; Jurklošter, cBFG; ibidem, 25.5.2004, lAKa cCCS dSBr; Konjiška gora, 30.7.1976, 30.4.1986, lcdBDr; Kozjanski regijski park (17); Lamprehtov potok, lcdJPe; Olimje, Trobernik, 1929, lcdEJa; Podčetrtek, 30.9.1929, 18.6.1836, 7.1938, lcdEJa; ibidem, ldVKo cBFG; ibidem, 1.5.1965, lSMK; Pohorje, na bukovih štorih, lcdJNS (4); ibidem, lcdJPe; Trobojnik, Fagetum, 623 m, 28.6.2003, lGKa cdAVr; Vransko,7.1982, lcdSBr. Turansko-evropska vrsta. Ssp. fune-reus je razširjena od severovzhodne Italije prek Balkana do Ukrajine; na severu dosega Avstrijo, Madžarsko in Slovaško. Najdbe iz Švice in Francije (locus typicus) so malo 318 Turanic-European species. Ssp. funere-us distributed from northeastern Italy across the Balkans to Ukraine; in the north reaches Austria, Hungary and Slovakia. The finds from Switzerland and France (locus typicus) Prelom novi 02.indd 318 # 17.2.2006 14:02:48 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae verjetne. Nominatna podvrsta je razširjena v severni Španiji, Franciji, večjem delu Italije, Albaniji in na Peloponezu. Med nominatno formo in ssp. funereus se v Istri, Kvarnerju, Hercegovini, Črni Gori in severni Albaniji nahaja ssp. ganglbaueri reitter, 1894. V severovzhodni Turčiji, Tanskavkaziji, severnem Iranu, Turkmeniji in na Kavkazu živi ssp. vere-cundus (falDerMann, 1836). V vsej Sloveniji (ni podatkov za Prekmurje in Koroško) živi samo ssp. funereus, ki je pogostna in stabilna, verjetno pa se številčnost in gostota populacij celo povečujeta. Stenotop. Kolinska do montanska silvikol-na vrsta. Ličinke se razvijajo v štorih in hlodih listavcev: Fagus, Quercus, Castanea, Populus tremula in Tilia, zelo redko tudi v iglavcih: Abies. Življenjski ciklus traja več let. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah ali pa se sprehajajo po zemlji. are unlikely. Nominate subspecies distributed from northern Spain, France, most of Italy, Albania and the Peloponnesus. In between the nominate type and ssp. funereus, the ssp. ganglbaueri reitter, 1894 occurs in Istria, Kvarner, Herzegovina, Montenegro and northern Albania. In northeastern Turkey, Transcaucasus, northern Iran, Turkmenistan and the Caucasus lives the ssp. verecundus (falDerMann, 1836). Throughout Slovenia (there is no data for Prekmurje and Koroška) occurs only the ssp. funereus, which is common and stable. In all probability, the abundance and population density are somewhat increasing. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Larvae develop in stumps and logs of deciduous trees (Fagus, Quercus, Castanea, Populus tremula and Tilia), sporadically also in conifers (Abies). Life cycle lasts several years. Imagoes active during the day, frequenting especially their food plants or strolling on the ground. 087.00. HEROPHILA MulSant, 1862 087.01. Herophila tristis (linnaeuS, 1767) Literatura / References: Scopoli, 1772: 95 (Cerambyx Pulverulentus)(1); SieGel, 1866: 96 (Morimus funestus)(2); Müller, 1949: 171 (Dorcatypus tristis)(3); Mikšić, 1963: 127 (4); DeMelt & SchurMann, 1964: 37/97 (Dorcatypus tristis)(5); Mikšić, 1971: 43 (Dorcatypus tristis)(6); horion, 1974: 154 (7); SaMa, 1988: 139 (Dorcatypus tristis)(8); Drovenik, 1992: 162 (Dorcatypus tristis) (9); althoff & DanilevSky, 1997: 27 (H. t. tristis)(10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); redka vrsta, često na južnem Kranjskem na poteh pod kamenjem (2) / rare species, often in southern Carniola under stones on paths (2). Julijska Krajina (4, 6); Kranjsko (7); Slovenija (7, 10). Istra: Belvedere, 16.6.1984, lcdVFu; Črnotiče, 24.7.1990, lcdBDr; Galantiči, 2.5.2003, lAKa cCCS dSBr; Hrastovlje, 8.6.2003, lAKa cCCS dSBr; Lucan, 25.7.1994, 27.4.2000, lAKa cCCS dSBr; Mlini – Vel. Badin, 12.6.1990, lcVFu; Osp, kamnišče pred jamo / rockery at entrance to the cave, 4.8.1999, lcdDKo; Petrinje, 3.5.2003, lAKa cCCS dSBr; Piran (3, 5); Podpeč, 27.5., 16.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Portorož (5); Rižana, izvir, 18.2.1990, lMGo cCCS dSBr; Slavnik, lovska koča, 6.1991, lcdBDr; Sv. Peter, 27.5.1999, lSGo cdDKo; Šared, Montekalvo, 5.1987, lAAv cdSBr; Zanigrad, 9.8.2002, lAKa cCCS dSBr; ibidem, 19.6.–15.7.2004, lAKa cAVr dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, na figah, lcdABi (3); Drenovce, 28.6.2005 (ostanki) ldSBr; Gorenje pri Divači, 26.5.2004 (2 razpadajoča primerka na poti med travniki) / 319 ^> Prelom novi 02.indd 319 # 17.2.2006 14:02:48 # SCOPOLIA 58 - 2006 (2 decomposing specimens on path between meadows) ldSBr; Gorica, precej pogosten, lcdESc (3); Kobjeglava, 14.5.1987, lcdSBr; Kromberk, 13.5.2001, lcBZd dSBr; Lipica (3, 8); Lukovec, 12.8.1987, lcdSBr; ibidem, 10.4.1989, lRJe cdSBr; Poljubinj, 9.6.1860, ldMik cAGs; Replje, 16.5.1988, lRJe cdSBr; Rodik (3, 8); Sabotin (3, 8); ibidem, ldEPr cAGs; Skalnica (3, 8); Škocjan, Mohorčičeva jama, 350 m, 5.7.2001, lAPi & BDr cdBDr; Škocjanske jame, 424 m, 19.6.1998, lcdAVr; Tržaški Kras (3). Notranjsko: Gomance, lRSi (3); Ilirska Bistrica, lSSu cdSPo; Nanos, južno pobočje, 500–600 m, 23.5.1998, lcdDKo; Nanos, 900 m, 17.7.1976, lcdŽVr; ibidem, 9.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Postojna (3, 8); Senožeče, 1902, lcMHa dBDr; Vipava, 18.5.1910, lcMHa dBDr. Dolenjsko: Grič (= Krško), 20.6.1906, lcdAGs (9); Leskovec pri Krškem, 26.5.1913, lcdAGs. # Južnoevropska vrsta. Razširjena je od Francije prek vse Italije do Črnega in Egejskega morja, na severu dosega Švico (Tessin), Avstrijo in Madžarsko. V Sloveniji je precej pogostna v Istri, na Primorskem južno od črte Gorica – Ajdovščina in v toplih predelih zahodne Notranjske (Nanos, Ilirska Bistrica). Z Dolenjske in hladnejših območij Notranjske (Postojna, Gomance i. dr.) so znani samo stari podatki z začetka 20. stoletja. Vprašanje je, če se je tu H. tristis še ohranila, drugod pa sta številčnost in gostota populacij stabilni. Stenotop. Kolinska do submontanska termofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v mrtvem vlažnem lesu listavcev: Salix, Populus, Ficus, Ulmus, Morus, Tamarix, Cerasus avium, Robinia, Acer, Fraxinus, izjemoma tudi cipres: Cupressus, Thuja in v živih koreninah zeli: Dianthus, Astragalus, Melilotus, Artemisia in Onopordon. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah ali pa na tleh. Southern European species. Distributed from France across entire Italy to the Black and Aegean Seas, in the south reaches Switzerland (Tessin), Austria and Hungary. In Slovenia quite common in Istria, in Primorska south of the Gorica - Ajdovščina line, and in the warmer parts west of Notranjska (Nanos, Ilirska Bistrica). From Dolenjska and the cooler regions of Notranjska (Postojna, Gomance, etc.), only old data from the beginning of the 20th century are at hand. The question remains, whe-ther H. tristis has persevered here, elsewhere the abundance and population density are stable. Stenotope. Colline to submontane ther-mophilous species. Larvae develop in dead damp wood of deciduous trees (Salix, Populus, Ficus, Ulmus, Morus, Tamarix, Cerasus avium, Robinia, Acer, Fraxinus), exceptionally also in Cypresses (Cupressus, Thuja) and in living roots of herbs (Dianthus, Astragalus, Melilotus, Artemisia and Onopordon). Imagoes active during the day, found on their food plants or on the ground. ^> 088.00. LAMIA faBriciuS, 1775 088.01. Lamia textor (linnaeuS, 1758) Literatura / References: poDa, 1761: 33 (Cerambyx Textor)(1); Scopoli, 1763: 51 (Cerambyx Textor, Variat 2.)(2); SieGel, 1866: 97 (3); BrancSik, 1871: 99 (4); Martinek, 1875: 46 (5); Depoli, 1940: 305 (6); Müller, 1949: 175 (7); Mikšić, 1963:129 (8); titovšek, 1969: 238 (9); Mikšić, 1971: 43 (10); SaMa, 1988: 142 (11); Drovenik, 1992: 162 (12); althoff & DanilevSky, 1997: 28 (13); Drovenik, 2002: 177 (14); Drovenik, 2004: 255 (15). 320 Prelom novi 02.indd 320 # 17.2.2006 14:02:48 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem pogostna vrsta na vrbovih štorih, tudi na topolih (3) / common species in Carniola on Willow stumps, also in Poplar (3); Julijska krajina (8); Slovenija (10, 13); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Hrpelje – Socerb (7); Slavnik, 29.5.1979, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Gorica, 4.1916 (8); ibidem, lcdJPe; Kobarid, 26.8.1980, lcdMZd; Log Čezsoški, 21.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Otlica, 5.7.1984, lcdSBr; Reka, Cerkno, 18.9.1945, lcdSBr; Sinji vrh, 15.6.1996, lMLa cdŽVr; Stol, Breginj, 10.5.2002, lAKa cCCS dSBr; Trdnjava Kluže, 400 m, 9.8.2000, lcAPi dSBr; ibidem, 9.9.2000, lcdBDr; ibidem, 15.5.2004, lcdSSt; Trenta (7, 11). Gorenjsko: Begunjščica, 21.7.1924, lcdJSd; Bohinj (7); ibidem, 15.5.1921, 8.1923, lcMHa dBDr; ibidem, 13.6.1927 (8); Domžale, 22.5.1991, lcdŽVr; Golica, 15.7.1923, lcdJSd; Kamnik, lcdJSs; Korošica, potok, 1600 m, 17.5.1948, lcdSBr; Lepence – Nomenj, 7.7.1988, lcVFu; Lipnica, 10.5.1972, ldMJT cBDr; Lubnik, 30.5., 6.1926, 30.5.1929, lcMHa dBDr; Pl. Vogar, 7.7., 3.8.1937, 8.7.1938, lcMHa dBDr; Ribče, 15.6.1995, lcdBDr; Ribčev Laz, 1.6., 1.8.1932, lcMHa dBDr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (15). Notranjsko: Borovnica, 27.5.1987, lcdSBr; Col – Kovk, 18.6.1978, lcVFu; Dolenja vas – Javorniki, 600 m, 27.5.1995, lcdSBr; Gorica, Cerkniško jez., 22.4.1994, lcdSPo; Goričice, 27.6.1984, lcVFu; Idrija, 17.8.1975, 13.6.1979, 9.1981, lcdBDr; Iška vas, 3.5.1946, lcdSBr; Iški vintgar, 25.5.1947, 30.5.1981, lcdSBr; Kovk, 12.6.1986, lcdBDr; Leskova Dolina, 900 m, 29.5.1995, lGBo cdSPo; Okroglik, 3.6.1983, lcdSPo; Planina, Rakek, 6.6.1976, lcdBDr (14); Polhov Gradec, 17.5.1999, lcdMJu; Rakov Škocjan, 5.6.2001, 15.5.2002, lAKa cCCS dSBr; Snežnik (6); Suhorje, 16.5.1993, lcdEBo; Tratnik, Idrijca, izvir, 20.7.1991, lcVFu; Unška koli-ševka (14); Vipava (11); Veliki naravni most, 15.5.2002, lAKa cCCS dSBr; Vipava (6); Žažar, 21.5.1991, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.7.1975, 16.6.1977, 20.5.1979, 12.7.1980, ldMZd cVFu; ibidem, 7.5.1980, 30.4.1981, 25.5.1982, 5.5.1983, 6.1984, 10.6.1987, 20.7.1988, 25.5.2000, 5.5.2001, lcdMZd; Črna vas, lcdSPo; Črnuče, 12.5.1947, lcdSBr; Črnuče, Sračja dolina, 17.5.2000, lcdSPo; Ježica, 8.6.1930, lcdJSd; ibidem, 18.6.1982, lcdSBr; Kozlerjeva gošča, 4.5.1997, lSGo cdDKo; idem, lcdAVr; ibidem, 19.4.2000, lcdDKo; Ljubljana, 1899, 6.1900, 1912, 28.8.1918, lcMHa dBDr; ibidem, lcdJSs; ibidem, 28.9.1915, 20.6.1927, lcdJSd; ibidem, 26.6.1916, lcdAGs; ibidem, 5.6.1940, lIHa cdAGs; ibidem, 2.7.1941, lČul (8); ibidem, 17.5.1964, lcdBDr; ibidem, 6.1967, lMLa cdŽVr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 5.7.1988, lMRe cdŽVr; Ljubljana, Barje, 9.7.1913, lcdJSd; ibidem, 29.6., 29.7.1926, lcMHa dBDr; Ljubljana: Dolenjska cesta, 20.6.1926, lcdAGs; Mestni log, 26., 28.6.1947, lcdSBr; Nadgorica, 6.1986, lcdŽVr; Robidnica, 26.7.1993, lTTr cCCS dSBr; Tomačevski prod, 6.6.2000, lUFr cAPi dSBr; Utik, 10.7.1924, lcdJSd; Tacen, 1946, lcdSBr. Dolenjsko: Draga, Ig, 26.7.1993, lcdSBr; Kočevje, 6.1979, lcdBDr; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr (12); Kostel, 11.5.1997, lcdDKo; Radeče, reka Sopota, 1964, imago v lesu bele vrbe (Salix alba), lcdJTi; Ševnica, 10.5.2002, lcdMZd; Škofljica, 20.5.1977, lMKr cdBr; Trdinov vrh, 1000 m, 11.5.1997, lSGo cdDKo. Bela krajina: Bela krajina (brez točne lokacije) / (with no accurate locality), lcdDKo; Semič, 9.8.1988, lcVFu. Štajersko: Atomske Toplice, 24.5.1930, lcdEJa; Blate, 5.2001, lAKa cCCS dSBr; Celje, pogostna na vrbah, lLtg (4); Dol pri Hrastniku, 9.5.1993, lAKa cCCS dSBr; Gor. Radgona, okol. (5); Hrastnik, 9.5.1993, 23.4.2001, 12.7.2002 (210 m), lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 7.7.2003, 321 Prelom novi 02.indd 321 # 17.2.2006 14:02:48 # SCOPOLIA 58 - 2006 lcdGKa; Kamnica, lcdJPe; Mozirje, 5.6.1979, lcdBDr; Pavlova vas, 24.4.2000, lMBo cdEBo; Podčetrtek, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Sv. Areh, lcdJPe; Žovneško jez., 19.6.2003, lcdMZd. Koroško: Barbarski graben, 4.6.1992, lcdSBr. Prekmurje: Bukovnica, 25.5.1997, 17.5.2003, lcdDKo; Gradišče, Petanjci, 4.5.1995, lcdBDr; Ižakovci, 1.6.2000, lSGo cdDKo; Murska Sobota,12.6.1931, ldAGs (8); # Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi, manjka le na visokem severu, osrednjem in južnem delu Pirenejskega polotoka in na sredozemskih otokih; v Aziji sega od Urala in Kavkaza prek Sibirije do severne Mongolije, severne Kitajske, Koreje in Japonske. V Sloveniji je bila še sredi preteklega stoletja pogostna, nato je začela številčnost upadati, a se je stanje v zadnjem desetletju nekoliko izboljšalo. Stenotop. Pretežno kolinska do montan-ska, redkeje planarna in visokomontanska vrsta. Polifag predvsem na vrbi in topolu, nekoliko redkeje tudi na drugih listavcih: Alnus, Betula in Morus. Ličinke se razvijajo najprej pod lubjem živih grmov in dreves, nato pa prodirajo globje v deblo in korenine. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na tleh in na spodnjih delih svojih gostiteljskih rastlin, kjer se hranijo z lubjem in listjem. Asian-European species. Distributed throughout Europe, absent only in the extreme north, central and southern parts of the Pyrenees peninsula and Mediterranean islands; in Asia spans from the Urals and Caucasus beyond Siberia to northern Mongolia, northern China, Korea and Japan. In Slovenia was still com-mon in the mid-20th century, subsequently the population began to decline. Nevertheless, the situation has somewhat improved in the past decade. Stenotope. Partly colline to montane, rarely planarian and high montane species. Polyphagous mainly in Willow and Poplar, somewhat rarer also in other deciduous trees: Alnus, Betula and Morus. Larvae initially de-velop under the bark of living scrubs and trees, later they advance deeper into the stumps and roots. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes active during the day, found on the ground and on the lower sections of their host plants, where they feed on bark and leaves. ^> 089.00. MONOCHAMUS Dejean, 1821 089.01. Monochamus sartor (faBriciuS, 1787) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (1); Martinek, 1975: 46 (2); Depoli, 1926: 79 (3); Müller, 1949: 176 (4); Mikšić, 1963: 129 (5); Mikšić, 1971: 44 (6); Drovenik, 1978: 122 (7); Mikšić & korpič, 1985: 60 (8); Drovenik, 1986: 89 (9); SaMa, 1988: 144 (10); althoff & DanilevSky, 1997: 27 (11); Drovenik, 1998: 93 (12); SaMa, 2002: 98 (13); Drovenik, 2004: 255 (14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (1); Julijske Alpe (5); Slovenija (6, 8, 11, 13); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Mala Lazna, smreka, 11.8.2000, lcSPo dSBr; ibidem, 1100 m, 12.8.2001, lŠAm lcAVr; Mangart, 22.8.1978, 16.8.1988, lcBDr dSBr; Na Logu, lcIFe dSBr; Na Skali, 8.1988, lcVFu; Pri Cerkvi, 8.1925, lcdGSp (4); Soča, naselje, 12.8.1954, lcdSBr; Sp. Trenta, žaga, 15.7.2005, 322 Prelom novi 02.indd 322 # 17.2.2006 14:02:48 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # lcdMZd; Trenta (10); ibidem, lcdABi; ibidem, 19.7.1950, ldAGs cJSd; ibidem, lcdABi; ibidem, 18.8.1978, lcBDr dSBr; ibidem, 7.–14.7.1979, 26.7.1980, 4.8.2004, lcdMZd & cVFu; ibidem, 18.8.1987, 6.1988, lcdBDr; Trenta, naselje, 7.–14.7.1979, cBDr dSBr & cVFu; ibidem, 13.5.2001, lAKa cCCS dSBr; ibidem, 16.7.2003, oBDr; Trnovski gozd, 7.1908, lCMa (4, 10); ibidem (5); Zadnja Trenta, 30.8.1980, lcdSSt. Gorenjsko: Aljažev dom, 5.8.2005, lPVr cAVr dSBr; Begunjščica, 16.7.1917, 13.7.1924 (1200 m), lcMHa dBDr; Biba pl., 8.6.1989, lcdBDr (14); Bohinj, 27.8.1922, lMHa cBDr dSBr; Davča, 750 m, 26.8.2001, lcDKo dSBr; Dom v Kamniški Bistrici (12); Kamnik, 13.7.1975, lcBDr dSBr; Kamnik, Graben, 7.1989, lcdBDr; Kamniška Bistrica, 17.9.1948, lcdSBr; ibidem, 27.7.1978, lJBr cdMZd; ibidem, 12.8.1989, lcBDr dSBr; Kokra, lcdJSs; Kopišča (12); Kot, 5.8.1911, lcMHa dBDr; Krnica, Kranjska Gora, 8.8.1982, lcdSSt; Menina pl., Les, 7.1957, lcdBDr (14); Mrzla dolina, 1300 m, 20.6.2000, lcdSBr; Pišnica, 19.7.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 30.6.1912, lcJSd; Planica, 16.7.2003, oBDr; Planina pri Jezeru, 12.10.2004, lAKa cCCS dSBr; Polška pl., 10.9.1978, lcBDr dSBr; Potoška pl., 25.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Pršivec, 18.7.1911, lcMHa dBDr; Ratitovec (7); Rečica, skladišče lesa, 6.8.1993, lGBa cCCS dSBr; Ribčev Laz, 8.1925, 26.8.1931, lMHa cdVFu; Soriška pl., 7.8.1986, cBDr dSBr (9); ibidem, 23.8.1987, lcdBKo; Srednji Vrh, Karavanke, 16.7.2003, oBDr; Ukanc, 30.8.1996, lMGo cCCS dSBr; Velike stene, 24.8.1973, lcdBDr; Voje, 23.7.1988, lcVFu; Vrata, 28.6.1914, lcJSd (4, 10); Vršič, Jul. Alpe, 25.7.1934, lcJSd; Zelenci, 25.7.2003, lAKa cCCS dSBr; Zg. Tuhinj, 7.7.1969, lcdBDr (14); Žrelo, Zg. Jezersko, melišče, 1100 m, 29.8.2001, lcdDKo. Notranjsko: Grad Snežnik, 15.5.1910, na hlodu Abies pectinata, lRSi (4); Mašun, 13.7.2001, lcdSBr; Snežnik (4, 5, 10); Snežnik, Grda draga – vrh, 8.1925 (3). Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 5.8.1911, lcMHa dBDr. Štajersko: Dleskovška planota-Veža, 7.7.1987, lcBDr dSBr; Gor.Radgona, okol. (2); Kamnica, 6.1919, lcdJPe; Konečka pl., 13.8.1988, lcdBDr; Kosmačeve Rastke, 27.8.1986, lcdBDr; Logarska dolina, lcdJPe; Matkov kot, 30.7.1986, 27.8.1987, lcBDr dSBr; Smrekovec, 23.6.2002, 21.7.2004, lcdMZd; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSBr; Solčava, 2.8.1930, lDČe cCCS dSBr. Koroško: Koča pod Olševo, 29.8.1991, lcVFu; Zg. Jezersko, 11.7.2003, lcDKo dSBr. ^> Evropska vrsta. Razširjena je od zahodnih Alp in Avstrije do Baltiških republik, Ukrajine, Bolgarije in Albanije. V goratih predelih Slovenije je precej pogostna, številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Gostiteljske rastline so iglavci, predvsem smreka, zelo redko tudi jelka in bor. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu podrtih ali bolnih dreves. Življenjski ciklus traja navadno 1 leto, redko 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo z vejicami in iglicami svojih gostiteljskih rastlin. European species. Distributed from the western Alps and Austria to the Baltic countries, Ukraine, Bulgaria and Albania. In the moun-taineous regions of Slovenia quite common; abundance and population density stable. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Their host plants are coniferous trees, especially Spruce, very rarely Fir and Pine. Larvae develop under bark and in the wood of fallen or sick trees. Life cycle usually lasts 1 year, occasionally 2 years. Imagoes active du-ring the daytime, feeding on twigs and needles of their host plants. 323 Prelom novi 02.indd 323 # 17.2.2006 14:02:48 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 089.02. Monochamus galloprovincialis (olivier, 1795) a. M. g. pistor (GerMar, 1818) Literatura / References: althoff & DanilevSky, 1997: 27 (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (1). Istra: Materija, 6.1999, lcdEBo; Podgorski Kras, 15.–20.6.2003 (e.l.), lcdMZd; Strunjan, 4.9.1998, lcVFu. Primorsko: Lokve, lcdEBo. Gorenjsko: Begunjščica, 16.7.1917, lcMHa dBDr; Pišnica, 19.7.1911, lcMHa dBDr; Radomlje, 26.7.1986, lPSi cdBKo; Travnik, Menina pl., 24.8.1973, lcBDr dSBr; Volčji potok, 8.1990, lcBDr dSSt; Vrata, 20.7.2004, lcdMZd. Notranjsko: Dol. Vreme, lcdSSc; Koritnice 15.7.1986, 3.10.2004 (na hribu); lcSPo dSBr; Polhov Gradec, 17.8.1999, lcMJu dSBr; Senožeče, lcdSSc. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.8.1981, 20.8.1985, 15.7.1988, 5.10.2001, lcd-MZd; Ljubljana, 5.7.1994, lcdBKo; Trzin, 8.1974, lcdBDr. Dolenjsko: Draga, Ig, 15.8.1978, lcdSBr; Kurešček, 5.8.1978, lcdMZd. Štajersko: Konečka pl., 1000 m, 8.1992, lcBDr dSBr; Lobnica, potok, lcdJPe; Logar, 4.9.1975, lcdBDr; Maribor, 3.8.1930, lcAGs dSBr; Solčava, 12.7.1932, 12.8.1939, lAGs cBDr dSBr. Srednjeazijsko-evropska vrsta. Nominatna podvrsta živi v jugozahodni Evropi in severni Afriki, ssp. pistor pa od vzhodne Francije in Skandinavije do Rusije, Ukrajine in Grčije, v Aziji do severnega Kazahstana in severne Mongolije. V Sloveniji je precej redka, številčnost in gostota populacij sta verjetno nekoliko porastli. Stenotop. Pretežno kolinska, redkeje submontanska in montanska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v borih, zlasti v vrstah P. sylvestris in P. nigra, redkeje tudi v smreki. Napadajo predvsem podrto in odmrlo drevje in sicer 3–8 cm debele vrhove in veje. Življenjski ciklus traja navadno 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo predvsem na svojih gostiteljskih rastlinah. Central Asian-European species. Nominate subspecies lives in southwestern Europe and northern Africa, ssp. pistor from eastern France and Scandinavia to Russia, Ukraine and Greece; in Asia to northern Kazakhstan and northern Mongolia. In Slovenia quite rare; abundance and population density have most likely so-mewhat increased. Stenotope. Partly colline, rarely submontane and montane silvicole species. Larvae develop in Pine, especially species P. sylvestris in P. nigra, occasionally also in Spruce. They predominantly attack fallen and dead wood, commonly 3-8 cm thick tops and branches. Life cycle normally lasts 1 year. Imagoes active during the day and mainly frequent their host plants. ^> 324 Prelom novi 02.indd 324 # 17.2.2006 14:02:48 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae b. M. g. galloprovincialis (olivier, 1795) Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Nominatna podvrsta živi v jugozahodni Evropi (od Italije do Španije) in severni Afriki. Primerek, ujet v Trstu (Trieste, Italia, SaMa, 1988: 143), je bil tja verjetno pripeljan z lesom. Nominate subspecies lives in southwestern Europe (from Italy to Spain) and northern Africa. The specimen caught in Trieste (Trieste, Italia, SaMa, 1988: 143) was in all likelihood brought there with wood. 089.03. Monochamus sutor (linnaeus, 758) Literatura / References: Siegel, 1866: 97 (1); Martinek, 1875: 46 (2); Depoli, 1940: 318 (3); Müller, 1949: 177 (4); Mikšić, 1963: 130 (5); Mikšić, 1971: 44 (6); horion, 1974: 159 (7); Drovenik, 1978: 122 (8); Mikšić & korpič, 1985: 63 (9); Drovenik, 1986: 93 (10); Sama, 1988: 144 (11); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (12); althoff & Danilevsky, 1997: 27 (13); Drovenik, 1998: 93 (14); Drovenik, 2002: 177 (15); Drovenik, 2004: 255 (16). ^ Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: ^ Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (1); Julijska krajina (5); Julijske Alpe (5); Slovenija (6, 7, 9, 13); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Dolenja Trebuša, 18.6.1991, lPSi cdBKo; Kucelj, 28.6.1988, lcBDr dSSt; Mala Lazna, 11.8.2000, smreka, lcSPo dSBr; Na Logu, 23.7.1954, lcdSBr; Paradana, 1180 m, 27.6.2002, lcdGKa vSBr; Trenta, 7.-14.7.1979, 26.7.1980, lcdMZd & cVFu; Trnovski gozd, lCMa (4, 11); ibidem, 28.6.1986, 12.9.1987, 29.7.1988, lMBo cdEBo; ibidem, 19.6.1994, lABo cdEBo; Vitovski vrh, 28.6.1998, lcdSSt; Zadnja Trenta 30.8.1980, lcdSSt. Gorenjsko: Biba pl., 8.6.1989, lcBDr dSBr (16); ibidem, 8.1988, lcBDr dSBr; Blegoš, 8.1984, lcdBKo; Črna prst (4, 11); Dolina Triglavskih jezer, 7.1995, lcdBKo; Kamnik, 19.7.1987, lcBDr dSBr; Kamniška Bistrica, 30.7.1977, lcdBDr; ibidem, lcIFe; ibidem, 4.8.1984, lcVFu; ibidem, 9.8.1987, lISi cCCS dSBr; Koča na Gozdu, 4.7.1986, lEKl cdSBr; Kopišča (14); Košutnik, 1100 m, 20.6.2000, lcdSBr; ibidem, 1400 m, 23.7.2001, lcdSBr; Krnica, Kranjska Gora, 8.8.1982, lcdSSt; Menina pl., 27.6.1964, lcBDr dSBr; Mihov dom, 7.7.1975, lcdMZd; Pečni grič, 31.7.1998, lcBDr dSBr; Pišnica, 19.7.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 30.6.1912, številni primerki na hlodih jelk, lcJSd (4, 11); Planica, 800 m, 15.8.1990, lMRe cdŽVr; Pl. Talež, lcIFe; Pl. Vogar, 7.7.1937, lcMHa dB Dr; Pokljuka, lcdHey (5); Ratitovec (8); Soriška pl., 1300 m, 12.6.1986, lcdSSt; ibidem, 7.8.1986, lcBDr dSBr (10); ibidem, 23.8.1987, lcdBKo; Srednji Vrh, Karavanke, 14.6.2003, lcAPi dSBr; ibidem, 16.7.2003, oBDr; Tamar, 1400 m, 10.8.2005, lcdMZd; Tamar, plan. dom, 16.7.2004, lVŽa cBDr dSBr; Vrata, lcdAGs; ibidem, 23.8.1979, lcdSSt; Zg. Tuhinj, 8.1956, 8.8.1998, lcdBDr (16); ibidem, 15.8.1983, lcdSSt; ibidem, 10.8.1988, lcdMZd; Železniki, 1.9.1968, 14.6.1975, lcdBKo; Žirovnica, reka Završnica, 8.6.1930, lcMHa dBDr. Notranjsko: Grad Snežnik, lRSi (4); Knežak, 13.6.1983, lcSPo dSBr; Mašun, lcdGDe (3); ibidem, lVKo (4); ibidem, 30.6.1999, lcSPo dSBr; Snežnik, lCMa (4, 11); ibidem (5); ibidem, 325 Prelom novi 02.indd 325 TwT 17.2.2006 14:02:48 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 26.6.2001, lcSPo dSBr; Snežnik, Grda draga, 6.7.1973, lcdBDr; Volčje, Bloke, 23.7.1994, lTČe cSPo dSBr; Zadnji kraj (15). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.8.1986, ldMZd cVFu; Ljubljana, 18.7.1943, lIHa cAGs dSBr; Ljubljana, železniška postaja, 23.8.2004, lAKa cCCS dSBr. Dolenjsko: Gotenica, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (12); Goteniški Snežnik, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (12); Uzmani, 17.7.1994, lcdSBr. Štajersko: Bukovnik, Raduha, 24.8.1991, lcdBKo; Črmenica,, lcdJPe; Črni vrh, Pohorje, 16.8.1989, lcVFu; Golte, 1200 m, 3.6.2000, lcdDKo; ibidem, 1410 m, 8.8.2001, lcBDr dSBr;Gor. Radgona, okol. (2); Jezerski vrh, Pohorje, 1530 m, 18.7.1992, lcdŽVr; Kalobje, 1996, lcdGKa vSBr; Kolonija, 2.7.1989, lcdŽVr; Konečka pl., 13.8.1988, lcdBDr; ibidem, 10.8.1991, 15.7.1992, lcBDr dSBr; ibidem, 10.8.1991, lcVFu; Kopa, 5.7.1983, lcdSBr; Lobnica, potok, lcdJPe; Matkov kot, 30.7.1986, lcBDr dSBr; Raduha, Snežna jama, 20.7.1995, lcBDr dSBr; Ribniška koča, Pohorje, 1530 m, 19.7.1998, lTLe cAVr dSBr; Smrekovec, 21.7.2004, lcdMZd; Smrekovec, pl. koča, 22.6.2002, lcdBDr vSBr; Solčava, 2.8.1930, 27.7.1931, lDČe cCCS dSBr; ibidem, 12.7., 12.8.1932, lcdAGs & cJSs; Sv. Areh, 24.7.1983, lAGo cCCS dSBr; ibidem, 1.7.1992, lcdŽVr; Šmihel nad Mozirjem, 25.8.1990, 23.6.1991 (900–1000 m), 22.8.1993 (950 m), lcdSSt; ibidem, 30.6.1994 (1000 m), 3.8.1997, 29.7.1999, lcBDr dSBr; Velenje, 28.7.1985, lcBDr dSSt; Zavratnik, 22.7.1991, lcVFu; ibidem, 4.6.1996, 17.6.1997, lcBDr dSSt; ibidem, 19.7.1992, 2.6.1998, lcBDr dSBr; Žigartov vrh, 1340 m, 18.7.1992, lcdŽVr. Koroško: Koča pod Olševo, 29.8.1991, lcVFu; Olševa, rezervat, 1400 m, 14.6.2000, lcBDr dSBr; Peca, 5.7.1994, lRPa cCCS dSBr; Polovški vrh, 3.8.1980, lcdBKo; Ravenska Kočna, 1000 m, 23.7.2001, lSGo cDKo dSBr; Sv. Duh, Olševa, 5.9.1991, lcBDr dSBr. Azijsko-evropska vrsta. V Evropi je razširjena od Skandinavije, kjer doseže polarni krog, Alp in Pirenejev do Urala, Bolgarije in Albanije, v Aziji od Urala prek Sibirije do severne Mongolije, severne Kitajske, Koreje in Japonske. V Sloveniji je precej pogostna, številčnost in gostota populacij sta po letu 1980 zelo porastli. Stenotop. Pretežno submontanska in mon-tanska, redkeje kolinska in visokomontanska silvikolna vrsta. V srednji Evropi napada predvsem smreko in občasno jelko, v Skandinaviji tudi bor. Ličinke se razvijajo v 8–14 cm debelih deblih in vejah stoječih ali podrtih dreves. Imagi so aktivni podnevi in se na svojih gostiteljskih rastlinah hranijo z iglicami in vejicami. Asian-European species. In Europe distri-buted from Scandinavia, where it reaches the polar circle, the Alps and Pyrenees to the Urals, Bulgaria and Albania; in Asia from the Urals beyond Siberia to northern Mongolia, northern China, Korea and Japan. In Slovenia quite com-mon; abundance and population density have increased remarkably after 1980. Stenotope. Partly submontane and montane, rarely colline and high montane silvicole species. In central Europe mainly attacks Spruce and occasionally Fir, in Scandinavia also Pine. Larvae develop in 8-14 cm thick trunks and branches of standing or fallen trees. Imagoes active during the day, feeding on needles and twigs of their host plants. ^> 326 Prelom novi 02.indd 326 # 17.2.2006 14:02:49 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 089.04. Monochamus saltuarius (GeBler, 1830) Literatura / References: Müller, 1949: 177 (1); Mikšić, 1963: 130 (2); Mikšić, 1971: 44 (3); Mikšić & korpič, 1985: 61 (4); SaMa, 1988: 144 (5); Drovenik & Steiner, 1995: 102 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 27 (7); Drovenik, 2004: 255 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina, montanska vrsta (2, 3, 4); Slovenija (7). Primorsko: Pri Cerkvi (= Sv. Marija), 9.1930, lBCh (1, 5); Trenta, 10.8.1977, lcdBDr; ibidem, 7.–14.7.1979, 9.–22.5.1981 (e.l.), 25.5.1982 (e.l.), lcdMZd & cBDr; ibidem, 1979, 22.5.1981, ldMZd cVFu. Gorenjsko: Doslovče, 9.8.1887, ldMik cAGs; Kladje, 7.1994, lcdBKo; Kranjska Gora, 26.7.1929, lcdAGs; Pl. Dol, 24.8.1937, lcdAGs; Ukanc, 20.7.1996, lMGo cCCS dSBr; Zg. Tuhinj, 8.8.1998, lcdBDr (8). Notranjsko: Sviščaki, 26.6.2001, lcEBo dMEg. Ljubljana z okolico: Ljubljana, 18.7.1943, lIHa cAGs dSBr; ibidem, 6.1989, lcBDr dSSt. Dolenjsko: Mlaka, Kočevska Reka, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (6); Štalcerji, 28.5.1986, lcdSBr; Vel. Lašče, 30.5.1913, lcAGs dSBr. Štajersko: Solčava, 12.8.1932, lAGs & DČe cdAGs; ibidem, 12.7.1939, lcdAGs; Šmihel nad Mozirjem, 20.8.2000, lcdSSt. Asian-European species. Distributed from the eastern Alps and Poland to northern Russia, Ukraine and Bosnia. In Asia occurs in Siberia, northern Mongolia, northern China, Korea and Japan. In Slovenia rare; abundance and population density have somewhat increased. Stenotope. Colline and submontane silvi-cole species. Larvae develop under bark and in wood of 2-5 cm thick broken or damaged branches, or in the tops of Spruce, sometimes Pine. Generation period lasts 1 year. Imagoes active during the day, feeding on twigs and needles of their host plants. Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je od vzhodnih Alp in Poljske do severne Rusije, Ukrajine in Bosne. V Aziji živi v Sibiriji, severni Mongoliji, severni Kitajski, Koreji in na Japonskem. V Sloveniji je redka; številčnost in gostota populacij sta se nekoliko povečali. Stenotop. Kolinska in submontanska silvi-kolna vrsta. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu 2–5 cm debelih odlomljenih ali poškodovanih vej ali v vrhovih smreke in včasih bora. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo z vejicami in iglicami svojih gostiteljskih rastlin. ^> 090.00. DEROPLIA Dejean, 1835 090.01. Deroplia genei (araGona, 1830) a. D. g. genei (araGona, 1830) Literatura / References: Müller, 1949: 180 (1); Mikšić, 1963: 132 (Stenidea genei)(2); Mikšić, 1971: 45 (Stenidea genei)(3); horion, 1974: 165 (Stenidea genei)(4); Mikšić & korpič, 1985: 70 (Stenidea genei)(5); SaMa, 1988: 149 (Stenidea genei)(6); althoff & DanilevSky, 1997: 35 (D. genei)(7); SaMa, 2002: 100 (8). 327 Prelom novi 02.indd 327 # 17.2.2006 14:02:49 # SCOPOLIA 58 - 2006 Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3); Kranjsko, Slovenija (4, 7, 8); Julijska krajina, južni del (5). Istra: Prešnica, 18.3.2004, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Gorica (2); Notranjsko: Šturje, spomladi na hrastih, lcdABi (1, 6). # Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta živi na južni polovici kontinentalne Evrope, vendar je ni na jugu Iberskega, Apeninskega in Balkanskega polotoka. V Aziji je ugotovljena v Turčiji, Izraelu in Jordaniji, v severnem Iranu pa jo nadomešča ssp. naviauxi (villierS, 1970). Iz Slovenije so znane samo 3 konkretne najdbe, od tega iz Vipavske doline 2 iz prve polovice preteklega stoletja. Najnovejša najdba (Prešnica, 2004, leg. M. Zdešar) dokazuje, da je vrsta pri nas še vedno navzoča. Mogoče se bo izkazalo, da ta vrsta pri nas ni tako redka, če bi uporabili pravi način lova (tresenje hrastovih vej zgodaj spomladi, ko je na njih še suho listje). Stenotop. Kolinska termofilna vrsta. Ličinke živijo v mrtvih vejah hrasta (Quercus, predvsem Q. ilex) in redkeje kostanja, ki jih je pred tem napadel krasnik Coraebus florentinus (= fasciatus). Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi se zgodaj spomladi zadržujejo na hrastih, s katerih še ni odpadlo suho listje. Aktivni so podnevi. Turanic-European-Mediterranean species. Nominate subspecies occurs in the southern half of continental Europe, although absent in the south of the Iberian, Apennine and Balkan peninsulas. In Asia established in Turkey, Israel and Jordan, in northern Iran substituted by ssp. naviauxi (villierS, 1970). Only 3 certain localities known in Slovenia, 2 of these from the Vipava Valley from the first half of the 20th century. The newest locality (Prešnica, 2004, leg. M. Zdešar) proves that this species is still present in Slovenia. If proper hunting method is applied (shaking Oak branches in early spring, when dry leaves are still attached), it may turn out that this species is not so rare in Slovenia. Stenotope. Colline thermophilous species. Larvae live in dead branches of Oak (Quercus, mainly Q. ilex) and less often Chestnut, which has been previously attacked by Oak Burncow Coraebus florentinus (= fasciatus). Life cycle lasts 2 years. In early spring imagoes inhabit Oak, from which the dry leaves have not yet fallen. They are active during the day. ^> 091.00. ANAESTHETIS Dejean, 1835 091.01. Anaesthetis testacea (faBriciuS, 1781) Literatura / References: BrancSik, 1871: 99 (Anaesthethis testacea)(1); Müller, 1949: 181 (2); Mikšić, 1963: 132 (3); Mikšić, 1971: 45 (4); SaMa, 1988: 151 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 35 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4); Slovenija (6); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini (2); ibidem, 14.6.1942, lcJSd; Odolina (2); Praproče, 22.5.1990, lcVFu. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, na orehu, lcdABi (2, 5); Branik, 24.5.1943, v veji oreha, lcdGSp (2); Divača – Sežana (2, 5); Replje, 17.6., 5.8.1987, 9.6.1989, 29.6.1993, 328 Prelom novi 02.indd 328 # 17.2.2006 14:02:49 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae lRJe cdSBr; Soča, naselje, 7.10.1966, e.l. iz oreha, lcdSSt; Solkan (2, 5), Škocjan, Nad Malni, 19.6.2001, lcAPi & BDr dSBr; Tolmin (2, 5). Gorenjsko: Kolnica, Radovljica, 25.7.1962, lEPr cBDr dSSt; Lubnik, 21.7.1991, lcdBKo; Rečica, skladišče lesa, 6.8.1993, lGBa cCCS dSBr. Notranjsko: Koritnice, 15.5.2005, lcSPo dSBr; Senožeče (2, 5). Ljubljana z okolico: Golovec, 26.6.1948, lcdAGs; Ljubljana, Sv. Jakob, 15.6.1927, lcdAGs; Ljubljana, Večna pot, 30.3.1944, lcdAGs; Radna, Brezovica pri Ljubljani, lcdAGs; Sv. Katarina, Polhograjsko hribovje, 3.6.1984, 9.6.1991, lcVFu. Dolenjsko: Golo brdo, Ponikve, 7.7.1929, lcdAGs; Kremenica, Hrib, 6.8.1986, luč, lcdSBr; Bela krajina: Tanča Gora, 26.5.1987, lcdSBr. Štajersko: Hrastje, Makole, 4.7.1993, 22., 23.1., 3.3.1995 (e.l.), lcdAVr; ? Lenart v Slovenskih goricah, okolica, redka na grmovju in ležečem lesu, lcdJNS (1); Lom, Topolšica, 14.6.2002, lcDKo dSBr; Mariborski otok, lcdJPe; Police, 16.6.2002, lcBDr dSBr. # Turansko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi od vzhodne Španije in južne Švedske do južnega Urala in evropskega Kazahstana (manjka v Grčiji) ter na nekaterih mediteranskih otokih (Sardinija, Sicilija). V Aziji živi na Kavkazu, v Turčiji, Zakavkazju in severnem Iranu. Najdena je v skoraj vseh slovenskih pokrajinah, a je povsod precej redka. Številčnost in gostota populacij sta konstantni, le na Primorskem nekoliko upadata. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v tankih suhih vejah listavcev: Alnus, Betula, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Prunus domestica, P. spinosa, Rosa canina, Rubus in Pistacia. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni ponoči in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Turanic-European species. Distributed throughout continental Europe from eastern Spain and southern Sweden to the southern Urals and European Kazakhstan (absent in Greece), and on several Mediterranean islands (Sardinia, Sicily). In Asia occurs in the Caucasus, Turkey, Transcaucasus and northern Iran. Located in most of Slovenia’s regions, although quite rare. Abundance and population density constant, in Primorska somewhat dwindling. Stenotope. Colline silvicole species. Larvae develop in thin dry branches of deciduous tre-es: Alnus, Betula, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Prunus domestica, P. spinosa, Rosa canina, Rubus and Pistacia. Life cycle lasts 2 years. Imagoes active at night, frequenting their food plants. ^> 092.00. POGONOCHERUS Dejean, 1821 092.01. Pogonocherus fasciculatus (De Geer, 1775) a. P. f. fasciculatus (De Geer, 1775) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (1); Müller, 1949: 183 (2); Mikšić, 1963: 134 (P. (Pityphilus) fasciculatus)(3); hočevar & titovšek, 1969: 155 (4); Mikšić, 1971: 47 (P. (Pityphilus) fasciculatus) (5); Mikšić & korpič, 1985: 79 (6); SaMa, 1988: 145 (7); Drovenik & Steiner, 1995: 103 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 34 (Pityphilus fasciculatus)(9). 329 Prelom novi 02.indd 329 # 17.2.2006 14:02:49 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redek (1); Julijska krajina (3); Slovenija (5, 6, 9); Kranjsko (P. fascicularis), lcdFSc vSBr. Istra: Kozina, plato, 490 m, 26.8.1968, imago na drobnem debelcu črnega bora (Pinus nigra), ki ga je poškodoval srnjak / plateau, 490 m, 26 Aug 1968, imagoes on thin trunk of a Black Pine (Pinus nigra), which was damaged by Roe Deer, lcdJTi (4); Materija, 5.1921, lcdOCh (2). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (7); Divača, lcdGDr; Kucelj, 2.7.1949, lcSBr dAGs; Slokarji, mnogi primerki so se razvili v veji oreha in se izlegli v času od sredine junija do konca julija 1933 / several specimens developed in Walnut branches and hatched in the period from mid June to the end of July 1933, lcdGSp (2); Trenta, 9.5.1981, 4.8.2004, lcdMZd; Trnovski gozd (2, 7). Gorenjsko: Belca, 28.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Bled, 27.7.1930, 16.8.1931, lcJSd; Blegoš, lcJSs dGMu; ibidem, 10.5.1997, lcdMZd; Jelovica, 21.5.1918, lcdAGs; Planica, 9.6.1935, lcdAGs; Rečica, skladišče lesa, 14.5.1993, lGBa cCCS dSBr. Notranjsko: Grad Snežnik, na vrsti Abies picea, lcdRSi (2); Nanos, v vejah vrste Pinus nigra, lcdGSp (2, 7); Pekel, Borovnica, 14.8.1990, lcdSBr; Pokojišče, 5.5.1929, 15.5.1930, lcJ-Sd; Vrzdenec, 24.5.1981, lcdMZd; Zavrh pri Borovnici, 10.5.1923, lcJSd; Žažar, 25.6.1988, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.7.1987, 17.8.2005, lcdMZd; Golovec, 15.7.1917, 20.4.1920, lcdAGs; ibidem, 23.4.1983, lcVFu; Grad, Ljubljana, 26.4.1943, lcdAGs; Ljubljana, 1910, lcMHa dSBr; ibidem, 7.6.1933, lJSd (3); Ljubljana, okol., 7.1924, lcMHa dSBr. Dolenjsko: Gorjanci, 1.5.2001, lcdEBo; Mlaka, Kočevska Reka, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (8); Muljava, 21.4.1981, lcVFu; Podkraj, Kum, 7.1908, lcMHa dSBr; Travna gora, 3.6.1985, lcdSBr. Štajersko: Brunik, 7.1964, cBFG; Laško, lVKo (3); Maribor,, lcdJPe & cAGs; Pohorje, 19.5.1928, lcdEJa; Radlje ob Dravi, 27.6.1966, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 22.8.1993, lcdSSt. Prekmurje: Bukovnica, 9.5.1998, lcDKo dSBr. ^> Azijsko-evropska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena v vsej kontinentalni Evropi (ni je na Portugalskem), na Škotskem in Korziki, v Aziji na Kavkazu, v severni Turčiji, Sibiriji do Sahalina, Mongoliji, severni Kitajski, Koreji in na Japonskem. V Sloveniji je precej pogostna. Številčnost in gostota populacij sta stabilni, le na Primorskem upadata. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Ličinke se razvijajo v 2-6 cm debelih odlomljenih vejah bora in redkeje drugih iglavcev: Picea, Abies, Larix, izjemoma tudi listavcev: Castanea in Ficus. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na vejah svojih gosti-teljskih rastlin ter na drveh in ograjah. Asian-European species. Nominate sub-species distributed throughout continental Europe (absent in Portugal), Scotland and Corsica; in Asia in the Caucasus, northern Turkey, Siberia to Sakhalin Island, Mongolia, northern China, Korea and Japan. In Slovenia quite common. Abundance and population density stable, other than Primorska where in decrease. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Larvae develop in 2-6 cm thick broken branches of Pine and occasionally other conife-rous trees (Picea, Abies, Larix), exceptionally in deciduous trees (Castanea and Ficus). Imagoes active during the day, frequenting branches of their host plants, firewood and fences. 330 Prelom novi 02.indd 330 # 17.2.2006 14:02:49 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 092.02. Pogonocherus decoratus fairMaire, 1855 Literatura / References: Müller, 1949: 183 (1); titovšek, 1969: 238 (2); Mikšić, 1963: 134 (P. (Pityphilus) decoratus)(3); Mikšič, 1971: 46 (P. (Pityphilus) decoratus)(4); Mikšić & korpič, 1985: 78 (5); SaMa, 1988: 145 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 34 (Pityphilus decoratus)(7); SaMa, 2002: 102 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (7, 8). Istra: Petrinje, 8.2005 (e.l.), lcdMZd; Primorsko: Divača, na borovem hlodu, 7.3.1930, lBer (1, 6); Rodik, 5.1923, lcdCRa (1); Vel. Gradišče, 9.9.1923, lSau (1, 6). Gorenjsko: Stražišče, 31.7.1955, lAPo cAGs dSBr. Notranjsko: Pokojišče, 3.6.1928, lcJSd dGMu; ibidem, 27.4.1930, lcJSd; Postojna, lcdUPo. Ljubljana z okolico: Dravlje, 11.10.1931, lcJSd; Golovec, 20.3.1930, lcJSd. Dolenjsko: Rudna vas, Radeče, 1966, hrošč na listu gradna (Quercus petraea) / beetle on Durmast Oak (Quercus petraea) leaf, lcdJTi (2). Štajersko: Kalobje, lVKo cdAGs; Kolonija, 8.8.2000, lcŽVr dSBr; Maribor, 8.10.1929, lcdAGs; Mariborski otok, lcJPe dHKr. # Evropska vrsta. Razširjena je v večjem delu Evrope, vendar so s Pirenejskega, Apeninskega in Balkanskega polotoka znane le posamezne najdbe. V Aziji je ugotovljena v severni Turčiji, na Kavkazu in Uralu. V Sloveniji je redka, številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska do submontanska, predvsem silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v na tleh ležečih, tankih suhih vejah bora, drugih iglavcev: Picea, Abies in izjemoma tudi leske. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, na dračju in v stelji odpadlih iglic. European species. Distributed throughout most of Europe, although from the Pyrenees, Apennine and Balkan peninsulas only singular finds are known. In Asia established in northern Turkey, the Caucasus and Urals. In Slovenia rare; abundance and population den-sity decreasing. Stenotope. Colline to submontane, mainly silvicole species. Larvae develop in thin dry Pine branches which have fallen to the ground, including other coniferous trees (Picea, Abies) and infrequently also Hazel. Life cycle lasts 2 years. Imagoes active during the day, frequen-ting their food plants, brushwood, and the litter of fallen needles. ^> 092.03. Pogonocherus ovatus (Goeze, 1777) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (P. ovalis)(1); rouBal, 1909: 230 (2); Müller, 1949: 183 (3); Mikšić, 1963: 134 (P. (Pityphilus) ovatus)(4); Mikšić, 1971: 47 (P. (Pityphilus) ovatus) (5); Mikšić & korpič, 1985: 80 (6); SaMa, 1988: 146 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 34 (Pityphilus ovatus)(8); SaMa, 2002: 102 (9). 331 Prelom novi 02.indd 331 # 17.2.2006 14:02:49 # SCOPOLIA 58 - 2006 Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 6, 8, 9); Kranjsko, Štajersko (P. ovalis), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 3.1.1989, 16., 23.2.1992, lMBo cdEBo; ibidem, 30.11.1991, 13.3.1999, lcdEBo. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; ibidem, 8.12.1970, lcBDr dSBr; ibidem, 23.2.1992, lMBo cdEBo. Gorenjsko: Lancovo, 16.6.1879, ldMik cAGs; Martuljek, 30.6.1929, lcdAGs; Pokljuka (2, 3, 4). Notranjsko: Nanos, lcdABi; Pivka, 9.4.1911, lCMa (3, 6); Razdrto, 10.–20.12.1957, lAPo cdAGs; Snežnik, lcdGDe (3, 6); Vremščica, lPil (3, 6). Dolenjsko: Kočevje, lTro (4); Krakovski gozd, 11.3.2003, lcMZd dSBr; Leskovec v Podborštu, 7.1964, lJTi cBFG dSBr; Muljava, 27.5.1982, lcVFu; Ortnek, 4.5.1936, lcdAGs; Vel. Lašče, 20.5.1909, lcdAGs. Štajersko: Celje, lcdJPe; Lobnica, potok, ldJPe cAGs; Macelj, 4.5.1953, lcdPNo (4); Podčetrtek, 28.5.1930, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Radlje ob Dravi, 24.4.1983, lcdBKo. # Evropska vrsta. Razširjena je v kontinentalni Evropi od severne Španije do Baltiških držav in Romunije. Manjka v Fenoskandiji in na južnih polovicah Pirenejskega, Apeninskega in Balkanskega polotoka. V Sloveniji je redka; prevladujejo stare najdbe, kar kaže na to, da številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska do montanska silvikol-na vrsta. Ličinke se razvijajo v tanjših in debelejših mrtvih vejah jelke, redkeje tudi drugih iglavcev in listavcev: Pinus, Picea, Castanea in Ulmus. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. European species. Distributed in continental Europe from northern Spain to the Baltic countries and Romania. Absent in Fenoscandia and the southern half of the Pyrenees, Apennine and Balkan peninsulas. In Slovenia rare; old finds prevail, indicating that the abundance and population density are declining. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Larvae develop in thin and thick dead Fir branches, seldom in other coniferous and deciduous trees: Pinus, Picea, Castanea and Ulmus. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, frequenting their food plants. ^> 092.04. Pogonocherus hispidus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (P. pilosus)(1); Müller, 1949: 185 (2); Mikšić, 1963: 133 (P. (P.) hispidus)(3); Mikšić, 1971: 46 (P. ( P. ) hispidus) (4); SaMa, 1988: 146 (5); Drovenik, 1992: 163 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 35 (7); Drovenik, 2002: 177 (8); Drovenik, 2004: 255 (Pogonocheres hispidus)(9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 7); Kranjsko (P. pilosus), lcdFSc vSBr. 332 Prelom novi 02.indd 332 # 17.2.2006 14:02:49 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Istra: Gabrovica pri Črnem Kalu (2); Prešnica, 18.5.2004, lcdMZd; Strunjan, 16.10.1985, lAGo cCCS dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Brje pri Komnu – Vel. Dol, 17.10.1926, prezimili v vejah fige / wintering in Fig branches, lcdGSp (2); Lipica (2, 5); Naklo, lcdGDr; Opatje selo, 26.6.1998, lcDKo dKAd; Orlek, lcdGDr; Panovec, 13.5.2003, lcBZd dSBr; Replje, 3.5.1992, lRJe cdSBr; Rodik, lcdGDr. Gorenjsko: Bled, 12.5.1920, lcdAGs; Domžale, 3.3.1995, lcdŽVr; Lancovo, cdAGs; Lubnik, 13., 27.5.1923, lcJSd; Tuhinj, e.l. 6.1985, ldMZd cCCS; Zg. Tuhinj, 20.5.1957, lcdBDr (9). Notranjsko: Jurjeva dolina, na Viscum album, lcdRSi (2); Grad Snežnik, na jablani, lcdRSi (2); Kovk, vrh, 900 m, lcdABi (2, 5); Pokojišče, 21.7.1929, 14.5.1931, lcJSd; Rakek (8); Razdrto (2, 5); Suhorje, 14.5.1999, lcdEBo; Sv. Lovrenc (= Gora), 10.6.1923, lcJSd. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 2.3., 23.6.1978, 11.5.1979, 23.4.1981, 27.4.2001, lcdMZd; ibidem, 20.5.1987, ldMZd cVFu; Dobrova, 18.5.1981, lcdMZd; Golovec, 19., 22.4.1979, 5., 8., 19., 21.4.1981, 19.4.1987, lcVFu & cMZd; ibidem, 20.8.1983, ldMZd cCCS; Ljubljana, 9.11.1924, lJSd (3); ibidem, 23.5.1926, 10.5., 5.9.1930, 3.11.1935, 12.8.1938, lcJSd; ibidem, 20.4.1930, 16.5.1941, lcdAGs; ibidem, 10.4.1976, lcVFu; ibidem, lcIFe dSBr; ibidem, 1.4.2001, lcŽVr dSBr; Ljubljana, Barje, 1.,14., 29.4., 11., 31.5., 1.6.1980, 4. 11.4.1982, lcVFu; Rašica, Ljubljana, lcIFe dSBr; Rožnik, 10.4.1983, lcVFu; Slape, 7.10.1991, lcVFu; Tacen, 25.3.1965, lcdBDr. Dolenjsko: Draga, Ig, 12.6.1977, lcdSBr; Kremenica, Hrib, 21.3.1981, lcdSBr; Litija, 12.5.1979, lcVFu; Muljava, 21.4.1981, lcVFu; Radeče, 8.5.1903, lcMHa dSBr; Sevnica, lcdWng (3); Tabor, 25.3.1938, lcdAGs. Bela krajina: Gor. Paka, 29.4.1983, lVFu cdBDr (6). Štajersko: Betnava, lcdJPe; Hrastje, Makole, 13.4.1991, lcdAVr; Mozirje, potok Ljubija, 13.6.1995, lcBDr dSSt; Jablanšek, 15.9.2003, lcdMZd; Ločica pri Vranskem, 12.4.2004, lcBDr dSBr; Malečnik, lcdJPe; Maribor, lcdJPe; Pesek, Pohorje, 1400 m, 20.7.1940, lcdAGs; Podčetrtek, 7.6.1930, lcdEJa; Pohorje, ldJPe cAGs; Police, 19.9.1998, lcBDr dSBr; Radlje ob Dravi, 27.6.1966, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcBDr dSSt; Vučja vas, 4., 24.5.1995, lcBDr dSSt; Žusem, 2.5.1933, lcdEJa. Prekmurje: Petanjci, 25.4.2003, lcdMZd. Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v skoraj vsej Evropi, manjka v osrednjem in južnem delu Iberskega polotoka, v severnem delu Fenoskandije in Rusije ter na Uralu. V Aziji je znana s Kavkaza in iz Zakavkazja, v Afriki pa iz Alžirije in Tunizije. V Sloveniji je pogostna in stabilna vrsta. Evritop. Planarna in kolinska do mon-tanska, predvsem silvikolna vrsta. Ekstremni polifag na listavcih: Alnus, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Salix, Juglans, Ulmus, Viscum album, Crataegus, Prunus, Malus syl-vestris, M. domestica, Pyrus, Sorbus aucuparia, Tilia, Euonymus europaea, Staphylea pinnata, European-Mediterranean species. Di-stributed throughout the greater part of Europe; absent in central and southern part of Iberian peninsula, in northern Fenoscandia and Russia, and in the Urals. In Asia known from the Caucasus and Transcaucasus; in Africa occurs in Algeria and Tunisia. In Slovenia a common and stable species. Euritope. Planarian and colline to montane, mainly silvicole species. Extreme polyphagous in deciduous trees (Alnus, Corylus, Quercus, Fagus, Castanea, Salix, Juglans, Ulmus, Viscum album, Crataegus, Prunus, Malus syl-vestris, M. domestica, Pyrus, Sorbus aucuparia, 333 Prelom novi 02.indd 333 # 17.2.2006 14:02:49 SCOPOLIA 58 - 2006 # Rhamnus frangula, Cornus sanguinea, Hedera, Ilex, Nerium, Sambucus nigra, Viburnum opu-lus in zelo redko na iglavcih: Larix in Pinus. koch (1992: 41) navaja med gostiteljskimi rastlinami tudi laško repo (Helianthus tubero-sus). Generacijska doba traja 2 leti. Ličinke se razvijajo v 2–3 cm debelih sveže odmrtih vejah. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Tilia, Euonymus europaea, Staphylea pinnata, Rhamnus frangula, Cornus sanguinea, Hedera, Ilex, Nerium, Sambucus nigra, Viburnum opulus) and very rarely in conifers (Larix and Pinus). For its host plants, koch (1992: 41) also mentions Jerusalem Artichoke (Helianthus tuberosus). Generation period lasts for 2 years. Larvae develop in 2-3 cm thick recently decea-sed branches. Imagoes active during daytime, frequenting their food plants. # 092.05. Pogonocherus hispidulus (piller & Mitterpacher, 1783) Literatura / References: SieGel, 1866 (P. hispidus)(1); Müller, 1949: 184 (2); Mikšić, 1963: 133 (P. (P.) hispidulus)(3); titovšek, 1969: 238 (4); Mikšić, 1971: 46 (P.(P.) hispidulus)(5); Mikšić & korpič, 1985: 74 (6); SaMa, 1988: 147 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 35 (8); Drovenik, 2002: 177 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta, na smrekah (1) / in Carniola a rare species, occurs in Spruce (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 6, 8); Kranjsko (P. hispidus), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 23.2., 1.3.1992, lMBo cdEBo; ibidem, 13.3.1999, lcdEBo; Slavnik, lcdESc (2); ibidem, izležen iz veje Sorbus aria / hatched from a Sorbus aria branch, 2.7.1929, lcdGSp (2); ibidem, 19.5.1983, lcdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Rodik, lcdSSc; ibidem, 23.2.1992, 20.2.1993, lMBo cdEBo; Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdGSp; ibidem, 22.2.1909, lSGa (2, 7); Famlje, 11.5.1999, lMBo cdEBo; Lokev, lcdGDr; Rodik, lcdGDr; Sežana, Mlave, 7.6.2000, lcMJu dSBr; Volče (7). Gorenjsko: Belca, 10.6.1983, lcdSBr; Kamnik, Graben, 11.6.2004, lcBDr dSBr; Menina pl., Grabnar, 20.5.1967, lcdBDr; Pršivec, 13.9.1926, lcMHa dSBr. Notranjsko: Goričice, 27.6.1984, lcVFu; Grad Snežnik, lcdRSi (2); Idrija, lcJSs dGMu; Pokojišče, 3.6.1928 (3), 27.4.1930, lcJSd; ibidem, 19.8.1984, lAGo cCCS dSBr; Polhov Gradec, 25.7.1980, lcdMZd; Rakek, 10.6.1976, lcBDr dSBr (9); Vremščica, 11., 16.5.1981, lcdVFu & cMZd. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 16.7.1979, 27.5., 11.6.1980, 3.6.1981, 9.1984, 10.5.2000, lcdMZd; ibidem, 21.4., 30.5.1987, Dobrova, 9.6.1978, lcdMZd & cVFu; Golovec, 15.4.1981, lVFu cMZd; ibidem, 8., 19.4.1981, 17., 21.4., 11.5.1982, 23.4.1983, lcVFu; Ljubljana, okol., 4.6.1931, lcMHa dSBr; Orle, 13.4.1985, lcVFu; Rašica, Ljubljana, 400 m, 21.3.1993, ldSGo cDKo; Rožnik, 23.4.1983, lcVFu. Dolenjsko: Krka, 7.6.1987, lcdSBr; Kum, 26.5.1913, ldAGs (3); ibidem, 29.6.1914, lcdAGs; Leskovec v Podborštu, 1966, hrošč ulovljen na meji med borovim in hrastovim gozdom / beetle caught on the border between Pine and Oak forests, lcdJTi (4); Mokrec, 26.5.1921, lcJSd; Muljava, 27.5.1982, lcVFu; Radeče, 8.5.1903, lcMHa dSBr. Štajersko: Betnava, lcdJPe & cAGs; Hrastnik, 15.5.2001, lAKa cCCS dSBr; Lamprehtov potok, lcJPe dSSt; Maribor, lcdJPe & cAGs; ibidem, 30.4.1936, lcdAGs; Mariborski otok, lcd-JPe & cAGs; Orehovci, 28.12.1970, lcdBDr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, 14.6.1929, 334 ^> Prelom novi 02.indd 334 # 17.2.2006 14:02:50 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 21. in 26.6.1930, lcdEJa; ibidem, 15.5.1934, ldEJa(3); Pohorje, ldJPe cAGs; Ponikva pri Žalcu – Studence, 18.7.1995, lcdEMa; Evropska vrsta. V Evropi je razširjena zelo podobno kot P. hispidus, v Afriki je ni, v Aziji pa živi v severni Turčiji, Zakavkazju in na Kavkazu. V Sloveniji je pogostna in stabilna. Evritop. Kolinska do montanska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v tankih suhih vejah listavcev: Carpinus, Corylus, Alnus, Quercus, Fagus, Populus, Crataegus, Pyrus, Sorbus aria, Tilia, Euonymus, Sambucus, Viburnum in redko iglavcev: Larix in Pinus. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. European species. In Europe distributed similarly as P. hispidus, absent in Africa, in Asia occurs in northern Turkey, the Caucasus and Transcaucasus. In Slovenia common and stable. Euritope. Colline to montane silvicole species. Larvae develop in thin dry branches of deciduous trees (Carpinus, Corylus, Alnus, Quercus, Fagus, Populus, Crataegus, Pyrus, Sorbus aria, Tilia, Euonymus, Sambucus, Viburnum) and occasionally conifers (Larix and Pinus). Generation period lasts 2 years. Imagoes active during daytime, frequenting their food plants. # 092.06. Pogonocherus perroudi MulSant, 1839 a. P. p. perroudi MulSant, 1839 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Najdišči v Sloveniji / Localities in Slovenia: Istra: Prešnica, 450 m, 16.7.2004, izležena iz približno 3 cm debele mrtve borove veje / hatched from a dead and ca. 3 cm thick Pine branch, lcMZd dSBr. Notranjsko: Nanos, 850 m, 31.3.1998, lcDKo dSBr. ^> Sredozemska vrsta. Ugotovljena je v skoraj vseh evropskih sredozemskih državah, v Mali Aziji, Izraelu, na otoku Cipru in v severni Afriki od Maroka do Tunizije. Iz Slovenije sta znani samo dve najdbi: Nanos, 1998, leg. D. Kofol, in Prešnica, 2004, leg. M. Zdešar. Pred tem je bila najdena v Devinu (Duino) v Italiji (Müller, 1949: 184), ki je od jugozahodne slovenske meje oddaljen le 2–3 km. Stenotop. Kolinska do submontanska vrsta. Oligofag na borovcih (Pinus halepensis, P. nigra, P. pinea in P. sylvestris). Ličinke se razvijajo pod lubjem v vejah. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na borovcih. Mediterranean species. Established in most of Europe’s Mediterranean countries, Asia Minor, Israel, Cyprus and in northern Africa from Morocco to Tunisia. Only two finds known in Slovenia: Nanos, 1998, leg. D. Kofol, and Prešnica, 2004, leg. M. Zdešar. Previously found in Duino in Italy (Müller, 1949: 184), which is located about 2-3 km from the southwestern Slovenian border. Stenotope. Colline to submontane species. Oligophagous in Pine trees (Pinus halepensis, P. nigra, P. pinea and P. sylvestris). Larvae develop under bark and in branches. Life cycle lasts 2 years. Imagoes active during the day, frequenting Pine trees. 335 Prelom novi 02.indd 335 # 17.2.2006 14:02:50 # SCOPOLIA 58 - 2006 093.00. ACANTHOCINUS Dejean, 1821 093.01. Acanthocinus aedilis (linnaeus, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1772: 95 (Cerambyx Aedilis)(1); Siegel, 1866: 97 (Astynomus aedilis)(2); Martinek, 1875: 46 (Astynomus aedilis)(3); Depoli, 1940: 319 (4); Müller, 1949: 188 (5); Mikšić, 1963: 135 (6); Demelt & Schurmann, 1964: 39/99 (7); titovšek, 1969: 238 (8); Mikšić, 1971: 48 (9); horion, 1974: 178 (10); Mikšić & korpič, 1985: 85 (11); Sama, 1988: 151 (12); althoff & Danilevsky, 1997: 36 (13); Drovenik, 2002: 177 (14); Drovenik, 2004: 256 (15). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem pogostna vrsta (2); Julijska krajina (6); Slovenija (9, 10, 11, 13); Kranjsko (Astynomus aedilis), lcdFSc vSBr. Istra: Hrpelje (5, 12); Piran (7); Slavnik, 900-1000 m, 2.5.2001, ldSGo cDKo; Socerb, na hlodih črnega bora (Pinus nigra) (5, 12) / on logs of Black Pine (Pinus nigra) (5, 12). Primorsko: Čaven, 1.5.1981, ldBDr cMZd; Divača (5, 12); ibidem, 27.4.1977, ldVFu cMZd; Gorica, pripeljani z lesom / brought with wood, lcdESc (5); Krnica, Trnovski gozd, lcdEBo; Lipica (5, 12); Lokev, 18.6.1996, lcdEBo; Pl. Golobar, 1250 m (5); Predmeja, 29.1.1933, na Pinus nigra, lcdGSp (5); Rodik (5, 12); Sežana, Mlave, 16.8.2001, lcdMJu; Trnovo, 25.4.1978, lcdMZd; Trnovski gozd, 28.5.1995, l.ABo cdEBo; Trstelj, 18.5.1995, lcdBDr. Gorenjsko: Bitnje, 20.4.1977, ldJBr cMZd; Kranj, 385 m, 5.1990, ldJBr cAVr; Peračica, lcdIFe; Stanežiče, 22.4.1977, ldVFu cMZd; Stražišče, 22.4.1977, lcdBDr; ibidem, 12.5.1980. ldAKz, cBDr; Sv. Jošt nad Kranjem, 13.5.1979, ldAKz cBDr; Trzin, 1.5.1977, ldVFu cMZd; Zg. ^ Tuhinj, 5.1956, lcdBDr (15); Žirovnica, reka Završnica, 19.5.1918, lcMHa dBDr. ^} Notranjsko: Ilirska Bistrica (4); Koritnice, 1.5.1983, 20.4.1995, 15.5.2005, lcdSPo; Pokojišče, 27.4.1930, lcdJSd; Rakek (14); Slivnica (14); Zavrh pri Borovnici, 3.4.1921, lcdJSd. Ljubljana z okolico: Brdo, 15.5.1979, lcdMZd; Brezje pri Dobrovi, 27.5.1980, 21.4., 15.7.1987, 23.3.2001, lcdMZd; Črnuče - Trzin, 26.4., 1.5.1977, lcVFu; Golovec, 9.4.1911, lcMHa dBDr; ibidem, 28.3.1913, lcdJSd; ibidem, 25., 28.4.1977, 15.4.1981, lcVFu & cMZd; Ježica, lcdAGs; Ljubljana, 7.4.1901, 1910, 3.1911, 3.1919, 4.1922, lcMHa dBDr; ibidem, 7.4.1916, 9.4.1937, lcdAGs; ibidem, ldAGs (6); ibidem, lcdJSs; ibidem, 3.1920, 2.5.1939, lcdJSd; ibidem, 23.9.1939, lIHa cdAGs; ibidem, 27.4.1930, lcdEJa; Podmolnik, 5.1984, lDSt cdBKo; Rožnik, 20.4.1947, lcdSBr; ibidem, 17.4.1964, lcdBDr; ibidem, lcdIFe; Šentvid, Ljubljana, 24.4.1970, lcdBDr; Zadvor, 30.4.1980, lcVFu. Dolenjsko: Kočevje, ldVKo (6); Kremenica, Hrib, 27.3.1998, lMSt lcSBr; Njivice, Radeče, 1966, hrošči in bube v bubilnicah plitvo v lesu rdečega bora (Pinus sylvestris) / beetles and pupae in pupa chambers, shallow in Scotch Pine (Pinus sylvestris) wood (8); Radeče, 1966, hrošči v kopuli na hlodovini črnega bora (Pinus nigra) / beetles copulating in Austrian Pine (Pinus sylvestris) log, ldJTi cBFG (8); Rašica, Velike Lašče, 1.4.1911, lcdMHa. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (3); Maribor, lcdJPe; Podčetrtek, 20.4.1930, lcdEJa; Slatine, 13.4.1985, lŽPr cBIS dBDr; Solčava, 27.5.1935, lcdAGs. Prekmurje: Bukovnica, 4.4., 16.5.1999, lcdDKo; Hodoš, 270 m, 30.4.1993, lMLa cdAVr; Otovci, 27.5.1975, lcdBDr; Žerogin Breg, 25.5.1999, lcdBDr. 336 Prelom novi 02.indd 336 TwT 17.2.2006 14:02:50 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi in na Škotskem; na Iberskem in Apeninskem polotoku ter v Grčiji se pojavlja le sporadično; v Aziji sega od Sibirije do Sahalina, severne Mongolije, Kitajske in Koreje, ugotovljena je tudi na Kavkazu in v Mali Aziji. V Sloveniji je bila precej pogostna, vendar številčnost in gostota populacij ponekod upadata. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v beljavi borov (Pinus nigra, P. sylvestris) in izjemoma tudi na drugih iglavcih: Abies, Picea in Larix. Napadajo predvsem štore in podrta drevesa. Življenjski ciklus traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in v mraku ter se najraje sprehajajo ali pa skrivajo na lubju sveže podrtih borovcev. Asian-European species. Distributed thro-ughout continental Europe and Scotland; on the Iberian and Apennine peninsula including Greece, where it occurs sporadically; in Asia re-aches from Siberia to Sakhalin Island, northern Mongolia, China and Korea, established also in the Caucasus and in Asia Minor. In Slovenia once quite common, but the abundance and population density have decreased in places. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Larvae develop under bark and in the sapwood of Pine trees (Pinus nigra, P. sylve-stris), exceptionally in other conifers (Abies, Picea and Larix). Mainly attacks stumps and fallen trees. Life cycle lasts 1 or 2 years. Imagoes active during daytime and at dusk, and mostly wander or hide on the bark of freshly fallen Pine trees. # 093.02. Acanthocinus griseus (faBriciuS, 1792) a. A. g. griseus (faBriciuS,1792) Literatura / References: BrancSik, 1871: 99 (Astynomus griseus)(1); Müller, 1953: 189 (2); Mikšić, 1963: 136 (3); Mikšić, 1971: 48 (4); Mikšić & korpič, 1985: 86 (5); Drovenik, 1992: 163 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 35 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (7); Kranjsko (Astynomus griseus), lcdFSc vSBr. Primorsko: Divača, lcdUPo; Izvir Soče, 7.–14.7.1979, 9.–22.5.1981 (e.l.), lcdMZd; Lokev, 17., 18., 19.6.1996, lcdEBo; Slatenik, potok, 26.5.1983, lcdSBr; Sp. Trenta, žaga, 4.8.2004, lcd-MZd; Zadnjica, 650 m, 11.6.1979, številni primerki so v dopoldanskih urah naletavali na smrekov hlod / during morning hours numerous specimens flying onto Spruce log lcdSBr. Gorenjsko: Bohinjska Bela, 16.8.1926, lcdAGs; Črna prst, 6.1907, lcMHa dBDr vSBr; Goričane, skladišče lesa, 1990, lFPo cCCS dSBr; Rečica, skladišče lesa, 9.7., 6.8.1993, lGBa cCCS dSBr; Trzin, 8.1974, lcdBDr. Notranjsko: Vremščica, 6.7.1924, lcdOCh (2). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 15.7.1987, lcdMZd; Ljubljana, 5.4.1932, lcdAGs; ibidem, 15.6.1950, lcdSBr; ibidem, 15.7.1955, lŠMi cdSBr. Dolenjsko: Hočevje, Zdenska vas, 6.1987, lFLG cdBKo; Kremenica, Hrib, 1.8.1984, lcdSBr; Kurešček, 6.8.1980. lcdMZd; Mala Stara vas, 400 m, 30.6.1990, lcdŽVr. Bela krajina: Črnomelj, 2.6.1940, lcdAGs (6). Štajersko: Blatni Vrh, 7.8.1999, lAKa cCCS dSBr; Hrastje, Makole, 15.6.1991, lcdAVr; ^> 337 Prelom novi 02.indd 337 # 17.2.2006 14:02:50 # SCOPOLIA 58 - 2006 Kamnica, lcdJPe; Kolonija, 8.8.1988, 17.7., 1.8.1992, 2.7.1993, 9.8.2001, lcdŽVr; Lenart v Slovenskih goricah, redka vrsta, lcdJNS (1); Lom, Topolšica, 550 m, 14.6.2002, lcdDKo; Police, luč, 14.5.2003, lcBDr dSBr; Pragersko, 12.8.1935, lcdAGs; Solčava, 27.5.1935, lcdAGs; ibidem, lDČe cdAGs; Šmihel nad Mozirjem, 24.8.1996, lcBDr dSSt. Koroško: Ravenska Kočna, 1000 m, 23.7.2001, lSGo cDKo dSBr. Prekmurje: Dobrovnik, 22.11.2001, lSGo cdDKo. # Sibirsko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjenost je v Evropi podobna kot pri A. aedilis, vendar je redkejša in se pojavlja bolj sporadično. Živi tudi v Mali Aziji, zahodni Sibiriji, na Kavkazu in na otoku Cipru. V Sloveniji ni redka, ševilčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska silvikol-na vrsta. Ličinke se razvijajo v najmanj 3 cm debelih vejah in deblih bora, pa tudi smreke in jelke. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi, v mraku in ponoči; najraje se zadržujejo na sveže posekanih hlodih in drveh gostiteljskih rastlin, pa tudi na že vgrajenem lesu. Siberian-European-Mediterranean species. Distributed in Europe comparably to A. aedi-lis, although rarer and occurring sporadically. Found also in Asia Minor, western Siberia, the Caucasus and Cyprus. In Slovenia not rare; abundance and population density stable. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Larvae develop in at least 3 cm thick Pine as well Spruce and Fir branches and stumps. Generation period lasts 1 or 2 years. Imagoes active during the day, dusk and night; they frequent freshly chopped logs and wood of their host plants, including already built-in wood. ^> 093.--. Acanthocinus henschi reitter, 1900 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Južnoevropska vrsta. Ugotovljena je bila samo na Koroškem, v Furlaniji, na Siciliji in na Balkanskem polotoku od Hrvaške do severne Grčije. Pogostna je na otoku Krku.V Sloveniji ni najdena, bila pa je ujeta v Karavankah na Košuti (horion, 1974: 181), vendar na avstrijski strani meje. Zelo verjetno živi tudi v naši državi. Stenotop. Kolinska (na otoku Krku) in subalpinska (v Karavankah) silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo v 2–3 cm debelih mrtvih vejah črnega bora in smreke. Southern European species. Established only in Koroška, Friuli, Sicily and the Balkan peninsula from Croatia to northern Greece. Common on the island of Krk. In Slovenia, the species has not been found; it was caught on Mt Košuta in the Karavanke mountain chain (horion, 1974: 181), although on the Austrian side of the border. Still, in all probability occurs in Slovenia as well. Stenotope. Colline (on the island of Krk) and subalpine (in the Karavanke) silvicole species. Larvae develop in 2-3 cm thick dead branches of Black Pine and Spruce. 338 Prelom novi 02.indd 338 # 17.2.2006 14:02:50 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 093.03. Acanthocinus reticulatus (razouMowSky, 1789) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (Astynomus atomarius) (1); BrancSik, 1871: 99 (Astynomus atomarius)(2); Müller, 1949: 188 (3); Mikšić, 1963: 136 (4); Mikšić, 1971: 48 (5); Mikšić & korpič, 1985: 88 (6); horion, 1974: 179 (7); SaMa, 1988: 152 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 35 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (1); Slovenija (6, 9); Kranjsko (Astynomus atomarius), lcdFSc vSBr. Gorenjsko: Goričane, skladišče lesa, 12.10.1990, lFPo cCCS dSBr; Rečica, skladišče lesa, 6.8.1993, lGBa cCCS dSBr. Notranjsko: Grad Snežnik, 28.7.1917, na hlodu jelke, lcdRSi (3, 5, 8); Idrija, 1950, lSBr cBDr dSSt; Krim, Kostanjčev grič, 540 m, 11.7.2003 (imaturni primerek), lcAVr dSBr; Snežnik, dRMi (4); Tolsti vrh, Kalič, 4.5.2005, lcSPo dSBr. Dolenjsko: Kočevje, lVKo dRMi (4, 5); ibidem, lVKo cdAGs. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (2, 7). # Južnoevropska vrsta. Pojavlja se spora-dično od Pirenejev in francoske atlantske obale do Belorusije in Ukrajine; na Apeninskem in Balkanskem polotoku je maloštevilna. V Sloveniji je redka. Za ugotavljanje številčnosti in gostote populacij je zbranega premalo gradiva. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo pod lubjem v starih ali posekanih deblih jelke, redkeje tudi v borih in smrekah. Generacijska doba traja verjetno 2 leti. Imagi so aktivni ponoči, podnevi pa se skrivajo v razpokah in pod luskinami na lubju gostiteljskih rastlin. Southern European species. Occurs spo-radically from the Pyrenees and the French Atlantic coast to Belarus and Ukraine; scarce in the Apeninnes and Balkans. In Slovenia quite rare. Not enough material has been gathered to determine its abundance and population density. Stenotope. Colline silvicole species. Lar-vae develop under bark of old or fallen Fir trunks, seldom in Pine and Spruce. Generation period probably lasts 2 years. Imagoes active at night; during the day, they hide in cracks and under bark scales of their host plants. ^> 094.00. LEIOPUS Serville, 1835 094.01. Leiopus nebulosus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 54 (Cerambyx Nebulosus)(1); SieGel, 1766: 97 (Liopus nebulosus)(2); SiMMel, 1928: 164 (Liopus nebulosus)(3); Müller, 1949: 189, 190 (Liopus nebu-losus)(4); Mikšić, 1963: 136 (Liopus nebulosus)(5); DeMelt & SchurMann, 1964: 39/99 (Liopus nebulosus)(6); titovšek, 1969: 238 (Liopus nebulosus)(7); Mikšić, 1971: 48 (Liopus nebulosus)(8); SaMa, 1988: 155 (9); Drovenik, 1992: 163 (Liopus nebulosus)(10); althoff & DanilevSky, 1997: 36 (11); Drovenik, 1998: 93 (Liopus nebulosus)(12); Drovenik, 2002: 206 (13); Drovenik, 2002: 177 (14); Drovenik, 2004: 256 ( Leiops nebulosus)(15). 339 Prelom novi 02.indd 339 # 17.2.2006 14:02:50 # SCOPOLIA 58 - 2006 Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (2); Julijska krajina (5); Slovenija (8); Kranjsko (Liopus nebulosus), lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, 20.6.1998, 28.6.1998, lcdEBo; Barka, 8.6.2001, lcdEBo; Klanec pri Kozini (4); Materija (4); Obrov (4); Ocizla, 18.6.2004, lcdMZd; Odolina (4); Osp, 10.7.1980, lcdMZd; Ostrožno Brdo, 8.6.2001, lcdEBo; Petrinje, 18.6.2004, lcdMZd; Podgorje, Kozina, v velikem številu na orehovih vejah, 5.6.1931, lcdGSp (4, 6); ibidem, 8.6.2001, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, na mrtvih orehih, lcdABi (4, 9); Banjšice, 2.6.1993, lMBo cdEBo; Divača (4, 9); Jama pod Smoganico, 4.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr; Kal nad Kanalom, 2.6.1993, lMBo cdEBo; Kucelj, 7.1908 lEPr (4); Kurnik, 30.5., 5. in 12.6.1987, 6.1992, lRJe cdSBr; Lipica (4, 9); Matajur, 7.1924, lcdGMu (4, 9); Panovec, 2.6.2000, lcBZd dSBr; Petnjak, jama, 5.8.1986, lcBDr dSBr; Podgrad pri Vremah, 8.6.1993, lMBo cdEBo; Replje, 15.6.1992, lRJe cdSBr; Sedlo Solarji, 22.6.2003, lcBZd dSBr; Slap ob Idrijci, lcdGDr; Trnovski gozd (9); ibidem, lcdJSs; ibidem, 15.7.1990, 5.8.1991, lcdEBo; Zavrhek, 19.6.2005, lAKa cAVr dSBr. Gorenjsko: Aljažev dom, 6.8.2005, lPVr cAVr dSBr; Begunjščica, 29.6.1921, lcMHa dSBr; Biba pl., 27.7.1988, lcdBDr (15); Bled, 23.7.1932, lcdJSd; Domžale, 2.8.1919, lcdAGs; Kamniške Alpe, 7.1912, lcMHa dSBr; Kranj, 4.5.1978, lcVFu; Lubnik, 21.7.1991, 20.6.1997, lcdBKo; Mojstrana, lcdWng (5); Podljubelj, 31.7.1986, lcdBKo; Pokljuka, lcdHey (5); Rečica, skladišče lesa, 9.7.1993, lGBa cCCS dSBr; Soteska, reka Nevljica, 6.6.2001, lcdBDr (13); Škofja Loka, 21.6.1986, 4.7.1987, 1.8.1992, lcdBKo; Vrata, lcIFe dSBr; Tuhinj, 6.1985 (e.l.), ldMZd cCCS; Uskovnica, 3.8.1974, lcVFu; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcBDr dBr (15); ibidem, 13.6.1976, lcBDr dSBr; ibidem, 7.8.1980, lcdMZd. Notranjsko: Bločice, lcdMZd; ibidem, 26.6.1985, lcVFu; Gašperjev hrib, 27.6.1976, lcBDr dSSt; Grčarevec, 28.5.1993, lcdSPo; Idrija, 23.5.1874, ldMik cAGs & cJSs; Koritnice, 8.7.1984, 1.7.2003, lcSPo dSBr; Koritnice – Suha reber, 800 m, 10.7.1994, lcdSPo; Krim, 5.1998, lcdMZd; Mašun (VL55), 27.7.1983, lcdSPo; Nanos, lSBr cdAGs; Pivka (9); Pikovnik, 17.7.2005, lcAVr dSBr; Planina, Rakek, 12.6.1927, lcdJSd; Postojna, 9.8.1978, lcEPr dSBr; Senožeče, 7.1901, lcMHa dSBr; ibidem, 17.5.2000, lcdMZd; Snežnik, južno pobočje, 7.1926, na vejah črnega gabra (Ostrya carpinifolia), lcdRSi (3); Vremščica (4, 9); Vrzdenec, 1.6.1983, ldMZd cVFu; Zadnji kraj (14). Ljubljana z okolico: Bežigrad, 10.5., 6.1943, lcdSBr; Brezje pri Dobrovi, 12.6.1976, 25.6.1977, 10.6.1981, 9.1984, 25.5.2003, 24.5.2004, lcdMZd; ibidem, 12., 19.6., 11.7.1976, 6.6.1979, 3.6.1981, 1.6., 20.8.1983, 8., 11.1984, ldMZd cVFu; ibidem, 25.5.1982, ldMZd cCCS; Dobrova, 23.6.1978, lcdMZd; ibidem, 23.6.1978, 4.6.1980, ldMZd cVFu; Ježica, 23.6.1982, lcdSBr; Ljubljana, 27.6.1910, 28.6.1913, 30.5., 10.7.1931, 5.7.1938, 30.6.1939, lcdJSd; ibidem, 1910, 22.6.1931, lcMHa dSBr; ibidem, 7.6.1918, lcdAGs; ibidem, 9.6.1987, lcdŽVr; ibidem, 30.8.2000, lcVFu; Ljubljana, Grad, 23.6.1943, lcdAGs; Ljubljana, Novi trg, 1.6.1994, lcBDr dSBr; Podutik, 6.5.1933, lcdAGs; Šentvid, Ljubljana, 18.8.1936, lcdAGs; Šmartno pod Šmarno goro, 1961, lcdBDr. Dolenjsko: Črmošnjice, lcdMZd; Hotemež, Radeče, 1967, hrošč na gozdni jasi, lcdJTi (7); Knežja Lipa, 1.6.1983, lcdMZd; Krakovski gozd, 22.4.2004, lcdMZd; Kum, 14.7.1927, lcdJSd; Mirna gora, 2.8.2001, lcAVr dSBr; Mokrec, 8.6.1922, lcdJS; Novo Mesto, lAGs (10); Radeče, 7.1964, ldJTi cBFG; Radoha, 26.5.1927, lcdJSd; Trška gora, 17.6.1992, lcVFu; Bela krajina: Stražnji Vrh, 360 m, 19.6.1993, lMLa cdŽVr. Štajersko: Betnava, lcdJPe & cAGs; Blatni Vrh, 7.8.1999, lAKa cCCS dSBr; Brežice, lVKo dRMi (5); Ceršak, lcdBDr; Dol. Bistrica mrtvica Berek, 25.5.1995, lcBDr dSBr; Hrastje, Makole, 15.6.1991, 15.7.2001, lcdAVr; Jernej pri Ločah, Sv. Jernej, 4.6.2005, lcGKa dSBr; Kolonija, 340 Prelom novi 02.indd 340 # 17.2.2006 14:02:50 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 22.7.1987, 10.8.1988, 29.7.1991, 18.7., 5.8.1992, 29.10.1995, 29.6., 4.8.2001, lcŽVr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Lobnica, potok, 3.8.1913,, ldJPe cAGs; ibidem, 8.7.1929, lcdAGs; Maribor, lcdJ-Pe; Mariborski otok, lcdJPe & cAGs; Orehovski Vrh, lcdBDr; Padeški Vrh, 15.7.2003, lcdMZd; Pohorje, lcdJPe & cAGs; Preval, Trbovlje, 27.6.1989, lcdSBr; Šmihel nad Mozirjem, 13.8.1984, 30.6.1994, lcBDr dSBr; ibidem, 950 m, 22.8.1993, lcdSSt; Zavratnik, 20.6.2001, lcBDr dSBr. Prekmurje: Bukovnica, 1.8.1998, lcdDKo; Gančani, 13.7.2001, lSGo cdDKo; Kobilje, 20.5.1970, lcdBDr. # Evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi, manjka le v osrednjem in severnem delu Fenoskandije in Rusije ter v južnem delu Pirenejskega polotoka, v Aziji je znana iz severne Turčije in s Kavkaza. V vsej Sloveniji je pogostna in stabilna vrsta. Evritop. Planarna in kolinska do mon-tanska silvikolna vrsta. Ekstremni polifag na listavcih: Carpinus, Betula, Corylus, Alnus, Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Prunus, Cydonia oblonga, Sorbus, Robinia, Tilia, Acer, Rhamnus, Cornus, Sambucus nigra in redko tudi na iglavcih: Picea, Abies in Pinus. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v beljavi posušenih vej in tanjših debel. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, predvsem na hlodih. European species. Distributed throughout continental Europe, absent only in central and northern Fenoscandia and Russia, including the southern part of the Pyrenees; in Asia known in northern Turkey and the Caucasus. Common and stable throughout Slovenia. Euritope. Planarian and colline to montane silvicole species. Extreme polyphagous in deciduous trees (Carpinus, Betula, Corylus, Alnus, Ostrya, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix, Populus, Ficus, Morus, Ulmus, Prunus, Cydonia oblonga, Sorbus, Robinia, Tilia, Acer, Rhamnus, Cornus, Sambucus ni-gra) and occasionally in conifers: Picea, Abies and Pinus. Larvae develop under bark and sapwood of dried up branches and thin trunks. Generation period lasts 1 or 2 years. Imagoes active during daytime, frequenting their food plants, especially logs. ^> 094.02 Leiopus punctulatus (paykull, 1800) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (Liopus punctulatus)(1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redek (1); Kranjsko (Liopus punctulatus), lcdFSc vSBr. Evropska vrsta. Živi v večini držav srednje Evrope, na severu je ugotovljena na Švedskem, Finskem in v Baltiških republikah, na vzhodu sega do Ukrajine in Rusije. Za Slovenijo jo prvi navaja SieGel (1866)(1). Edina znana primerka te vrste s Kranjske sta bila ujeta v sredini 19. stoletja in sta v Schmidtovi zbirki. Verjetno je pri nas že izumrla. European species. Occurs in most coun-tries in central Europe, in the north established in Sweden, Finland and the Baltic countries, in the east reaches to Ukraine and Russia. In Slovenia mentioned for the first time by SieGel (1866)(1). The only specimens of this species from Carniola were caught in the mid-19th century and are part of Schmidt’s collection. Most likely extinct in Slovenia. 341 Prelom novi 02.indd 341 # 17.2.2006 14:02:50 SCOPOLIA 58 - 2006 # Stenotop. Termofilna silvikolna vrsta. Ličinke se razvijajo pod lubjem v živih vejah in deblih topolov in trepetlike (Populus alba, P. nigra in P. tremula), redkeje tudi lipe. Imagi so aktivni v mraku in ponoči. Stenotope. Thermophilous silvicole species. Larvae develop under bark of living branches and trunks of Poplars (Populus alba, P. nigra in P. tremula), rarely also Linden. Imagoes active at dusk and at night. 094. --. Leiopus femoratus fairMaire, 1859 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. # Turansko-sredozemska vrsta. Razširjena je v južni Evropi: Franciji, južni in severni Italiji, Bolgariji in Turčiji ter v Mali Aziji, severnem Iranu in na Kavkazu. V Sloveniji ni najdena. Ujeta je bila v Tržiču (Monfalcone, rapuzzi, 2002) v Italiji, ki je le ok. 5 km oddaljen od jugozahodne slovenske meje. Stenotop. Termofilna vrsta. Gostiteljske rastline so: Castanea, Juglans in redkeje Carpinus, Ficus in Tilia. Turanic-Mediterranean species. Distributed in southern Europe: France, southern and northern Italy, Bulgaria and Turkey, including Asia Minor, northern Iran and the Caucasus. Not found in Slovenia. Caught in Monfalcone, (rapuzzi, 2002) in Italy, which is situated approximately 5 km from the southwestern Slovenian border. Stenotope. Thermophilous species. Host plants are Castanea, Juglans and occasionally Carpinus, Ficus and Tilia. ^> 095.00. EXOCENTRUS Dejean, 1835 095.01. Exocentrus lusitanus (linnaeuS, 1767) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (E. balteatus) (1); BrancSik, 1871: 99 (E. balteatus) (2); Müller, 1949: 191(3); Mikšić, 1963: 138 (4); Mikšić, 1971: 49 (5); Mikšić & korpič, 1985: 92 (6); SaMa, 1988: 157 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 36 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 6, 8); Kranjsko (E. balteatus), lcdFSc vSBr. Istra: Petrinje, 20.6.2005 (e.l.), lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi & cAGs (3, 7); Banjšice, lcdEBo; Lipica, lcdGDr; Ocizla, 18.6.2004, lcdMZd; Orlek, 26.5.1926, v veji hrasta, lcdGSp (3, 7); Petrinje, 18.6.2004, lcdMZd; Solkan, lLud (3, 7); Volče, lSGa (3, 7). Gorenjsko: Bled, lcdHey (4); Medno, 25.5.1931, lcMHa dSBr; ibidem, 28.6.1939, lcdAGs. Notranjsko: Bločice, 26.6.1985, lcdMZd; Gomance, na lipi, lcdRSi (3); Grad Snežnik, 8.1925, lcdRSi (3); Snežnik (7). 342 Prelom novi 02.indd 342 # 17.2.2006 14:02:50 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 10.6., 20.7.1987, 30.6.1990, 25.8.2001, lcdMZd & cVFu; Fužine, Ljubljana, 9.7.1932, lcdAGs; Ljubljana, lcdJSs; ibidem, 6.5.1943, lcdAGs; ibidem, 5.1943, lcdSBr; Ljubljana, Novi trg, 26.6.1992, lcBDr dSSt; Mestni log, 29.7.1947, lcdAGs. Dolenjsko: Črmošnjice, 25.6.1985, lcdMZd; Kren, južno pobočje, 550 m, 29.6.1994, lcdMKa. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Lenart v Slovenskih goricah, zelo pogostna, lcdJNS (2); Mariborski otok, lcdJPe; Petanjci, lcdBDr; Police, lcdBDr; Zg. Konjišče, 1.6.1994, lcBDr dSSt. # Evropska vrsta. Razširjena je v kontinentalni Evropi od južne Švedske in južne Finske do Pirenejev, Alp in Sredozemskega morja, na vzhodu do Rusije; manjka na Apeninskem in v večjem delu Pirenejskega polotoka. V Aziji je ugotovljena na severnem Kavkazu in južnem Uralu. V Sloveniji je precej redka, številčnost in gostota populacij verjetno upadata. Stenotop. Kolinska do montanska silvi-kolna vrsta. Monofag na lipi, ki pa zelo redko priložnostno zaide tudi na lesko. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu odmrtih vej, redkeje tudi v drveh in dračju. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi se podnevi zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah. European species. Distributed in continental Europe from southern Sweden and southern Finland to the Pyrenees, Alps and Mediterranean Sea, in the east to Russia; absent in the Apennines and most of the Pyrenees. In Asia established in the northern Caucasus and southern Urals. Quite rare in Slovenia; abundance and population density most likely decreasing. Stenotope. Colline to montane silvicole species. Monophagous in Linden; very rarely in Hazel. Larvae develop under bark and in the wood of dead branches, intermittently in firewood and brushwood. Generation period lasts 2 years. During the day imagoes frequent their host plants. ^> 095.02. Exocentrus adspersus MulSant, 1846 Literatura / References: Müller, 1949: 191 (1); Mikšić, 1963: 137 (2); Mikšić, 1971: 44 (3); Mikšić & korpič, 1985: 91 (4); SaMa, 1988: 156 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 36 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 4); Slovenija (6). Istra: Osp, 7.1990, lcBDr dSSt; Osp, cerkev, 19.6.2002, lAKa cCCS dSBr; Petrinje, 16.7.2004 (e.l.), lcdMZd; Podgorski Kras, 20.6.2003, lcdMZd; Prešnica, 6.6.1996, lcAVr dSBr. Primorsko: Izvir Lijaka, 22.5.2003, lcdMZd; Kurnik, 17. in 25. 6.1987, lRJe cdSBr; Plave, 1.7.1920, lcdGSp (1, 2, 3, 5); Trnovski gozd, lGKr (1, 2, 3, 5). Gorenjsko: Bitnje, 6.1984, ldJBr cŽVr. Notranjsko: Žažar, 25.6.1988, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 15.7.1982, 7.1984, lcdMZd; Ljubljana, 24.6.1976, lcVFu; Rožnik, 10.5.2000, lcMJu dSBr; Toško Čelo, 28.5.1998, lcDKo dSBr. Dolenjsko: Kren, južno pobočje, 600 m, 1.7.1994, lcdMKa; Kum, 17.6.2000, lAKa cCCS dSBr; Mokrec, 1.6.1981 (e.l.), lcdMZd. Štajersko: Hrastje, Makole, 15.6.1991, 19.11.1994, 23.1.–13.3.1995, e.l., lcdAVr & ŽVr; 343 Prelom novi 02.indd 343 # 17.2.2006 14:02:51 # SCOPOLIA 58 - 2006 Hrastnik, 3.6.1996, 14.6.2001, lAKa cCCS dSBr; Kalobje, 9.7.2002, lcdGKa vSBr; Lom, Topolšica, 550 m, 14.6.2002, lcDKo dSBr; Maribor, 7.7.1929, lcJSd; Mariborski otok, lcdJPe; Podčetrtek, 2.6.1928, lcdEJa; Police, luč, 2.7.2000, 16., 23.6.2002, 14., 30.5.2003, 24.6.2004, 25.6.2005; lcBDr dSBr; Smrekovec, 1400 m, 19.6.2002, lcDKo dSBr. Prekmurje: Dolina pri Lendavi, 22.5.2001, lcBDr dSBr; Gančani, 5.6.1998, 28.5.1999, lcDKo dSBr; ibidem, 22.5.1999, lSGo cDKo dSBr; Hodoško jez., 21.7.1999, lcBDr dSBr. # Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v kontinentalni Evropi od severovzhodne Španije, Francije in južne Švedske do Sicilije, Bolgarije, Ukrajine in Rusije; manjka na Iberskem polotoku. V Aziji živi v Turčiji, severni Siriji in na Kavkazu. V Sloveniji je bila verjetno precej redka, vsaj tako kažejo zbrani podatki; v zadnjih dveh desetletjih se je pojavila v večjem številu in je sedaj najpogostnejša vrsta iz rodu Exocentrus. Stenotop. Kolinska do montanska ter-mofilna silvikolna vrsta. Polifag predvsem na hrastu in drugih listavcih: Carpinus, Ostrya, Corylus, Betula, Alnus, Castanea, Fagus, Juglans, Ulmus, Tilia, Crataegus, Robinia, Hedera in izjemoma tudi na iglavcih: Pinus. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni ponoči, ko obletavajo krošnje dreves in posedajo po svojih hranilnih rastlinah. European-Mediterranean species. Distributed in continental Europe from northe-astern Spain, France and southern Sweden to Sicily, Bulgaria, Ukraine and Russia; missing on the Iberian peninsula. In Asia occurs in Turkey, northern Syria and the Caucasus. In Slovenia used to be in all likelihood quite rare, which is demonstrated in the collected data; in the last two decades, it has occurred in larger number and is currently the most common species of the genus Exocentrus. Stenotope. Colline to montane thermophi-lous silvicole species. Polyphagous mainly in Oak and other deciduous trees (Carpinus, Ostrya, Corylus, Betula, Alnus, Castanea, Fagus, Juglans, Ulmus, Tilia, Crataegus, Robinia, Hedera) and exceptionally in coni-fers (Pinus). Generation period lasts 2 years. Imagoes active at night, flying around treetops and perching on their food plants. ^> 095.03. Exocentrus punctipennis MulSant & GuilleBeau, 1856 Literatura / References: Müller, 1949: 191 (1); Mikšić, 1963: 137 (2); DeMelt & SchurMann, 1964: 39/99 (3); Mikšić, 1971: 49 (4); Mikšić & korpič, 1985: 91 (5); SaMa, 1988: 157 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 36 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (5); Slovenija (7). Istra: Ankaran, 7.1921, lcdOCh (1); Osp, 10.–30.7.1990, lCKr cCCS dSBr; Portorož (3); Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (1, 6); ibidem, lcdGDr; Ajdovščina, Rodik, lcdGDr; Gorica (2, 4). Ljubljana z okolico: Ljubljana, 24.8.1981, lcVFu vSBr. Štajersko: Police, luč,16.6.2002, 21.6.2003, lcBDr dSBr. 344 Prelom novi 02.indd 344 # 17.2.2006 14:02:51 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Evropska vrsta. Razširjenost v Evropi je zelo podobna kot pri sorodni vrsti E. adspersus, toda manjka v Skandinaviji in na Siciliji, prisotna pa je na Sardiniji; v Aziji je ugotovljena le v Turčiji. V Sloveniji je redka, nekoliko številnejša je samo v toplih predelih. Številčnost in gostota populacij sta verjetno stabilni. Stenotop. Kolinska termofilna silvikolna vrsta. Monofag na brestu. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu suhih vej. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni ponoči in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. European species. Distribution in Europe very similar as in its relative species E. adsper-sus, although missing in Scandinavia and Sicily, present on Sardinia; in Asia established only in Turkey. In Slovenia rare, more common only in warmer regions. Abundance and population density almost certainly stable. Stenotope. Colline thermophilous silvicole species. Monophagous in Elm. Larvae deve-lop under bark and in wood of dry branches. Generation period lasts 1 year. Imagoes active at night, frequenting their food plants. # 096.00. AEGOMORPHUS Haldeman, 1847 096.01. Aegomorphus clavipes (Schrank, 1781) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (Acanthoderus varius)(1); Müller, 1949: 186 (Acanthoderes clavipes)(2); Mikšić, 1963: 135 (Acanthoderes clavipes)(3); Mikšić, 1971: 47 (Acanthoderes clavipes)(4); Drovenik, 1978: 122 (Acanthoderes clavipes)(5); Mikšić & korpič, 1985: 83 (Acanthoderes clavipes)(6); Drovenik, 1986: 89 (Acanthoderes clavipes)(7); SaMa, 1988: 158 (Acanthoderes clavipes)(8); Drovenik, 1992: 163 (Acanthoderes clavipes)(9); Drovenik & Steiner, 1995: 103 (Acanthoderes clavipes)(10); althoff & DanilevSky, 1997: 36 (11); Drovenik, 1998: 93 (Acanthoderes clavipes)(12); Drovenik, 2002: 206 (Acanthoderes clavipes)(13); Drovenik, 2004: 255 (Acanthoderes claviceps)(14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (3, 4, 6); Slovenija (11); Kranjsko (Acanthoderes varius), lcdFSc vSBr. Istra: Barka, 8.6.2001, lcdEBo; Osp, 10.6.2003, lcdMZd. Primorsko: Breginj, 6.7.1986, lcdSBr; Čaven, lcdABi; Draga, Volčanski Ruti (2); Drnova – Poče, 1000 m, 27.7.2000, lcdAVr; Kanin, 8.7.1987, lcdSBr; Kanin, Čela, 980 m, 23.7.2000, lcdSBr; Mangart, 20.8.1991, lcVFu; Novaki, 27.8.2000, lcdBDr; Podbela, 27.5.2003, lAKa cCCS dSBr; Podgrad pri Vremah, 16.7.2001, lcdEBo; Predel (8); Predmeja, lcdABi; Replje, 16.5.1984, 25.6.1992, lRJe cdSBr; Sinji vrh, 29.6.1995, lcdŽVr; Skalnica (2, 8); Smrečje, 18.8.1973, lcdB-Dr; Tolmin (8); Tolmin, reka Tolminka, 6.7.1957, ldMik cJSd; Tolminske Ravne – Žabče (2); Trenta, 18.7.1981, 30.7., 4.8.2004, lcdMZd; ibidem, 4.8.1981, lcVFu; ibidem, lcdSSc; ibidem, 16.7.2003, oBDr; Trnovski gozd (2, 8); ibidem, 12.7.1986, 29.7.1988, lMBo cdEBo; ibidem, 21.6.1998, lABo cdEBo. Gorenjsko: Bohinj, 30.8.1921, 29.7.1930, lcMHa dBDr; ibidem, 5.7.1925, lcJSd; Kamnik, lcdJSs; Kamniška Bistrica, 12.7.1920, lcJSd; ibidem, 700 m, 20.7.1983, ldJBr cŽVr; ibidem, 9.8.1983, lcdMZd; Komna, 7.1983, lcBDr dSBr; Kopišča (12); Lubnik, 6.1900, lcMHa dBDr; Menina pl., 7.7.1968, lcdBDr (14); Menina pl., Grabnar, 27.6.1964, lcdBDr (14); Pl. Vogar, 15.7.1935, 10.7.1939, lcMHa dBDr; Porezen, 800 m, 2.8.2000, lcdAVr; Ratitovec (5); Ribčev Laz, 345 Prelom novi 02.indd 345 # ^> 17.2.2006 14:02:51 # SCOPOLIA 58 - 2006 17., 18., 20., 25.7.1929, 26.8.1931, 25.7., 15.9.1932, 30.7.1934, lMHa cVFu; Sorica (7); Soteska, reka Nevljica (13); Stol, Karavanke, 15.8.1919, lcJSd; Studor v Bohinju, 800 m, 16.7.1885, v bukovem lesu, ldMik cJSd; Vrata, 14.7.1912, lcdAGs; Zagorje ob Savi, 14.7.1935, lcJSd; Zg. Tuhinj, 22.7.1957, lcdBDr (14); ibidem, 3.9.1980, 29.7.1985, 10.8.1989, 6.8.1999, lcdMZd. Notranjsko: Kovk, lcdABi; Krim, cdAGs; Nanos (2, 8). Ljubljana z okolico: Sostro, 20.6.1912, lcdAGs. Dolenjsko: Gotenica, 25.6.1994, lcdBDr & SSt (10); Knežja Lipa – Rajndol, 11.6.1987, lcdSBr; Kočevski Rog, 16.8.1978, lcBDr dSBr; Kostanjevica na Krki, 1908, lcMHa dBDr; Mestni vrh, 20.7.1948, lcdSBr; Opatova gora, 7.1909, lcMHa cBDr (5); Rob, 24.6.1915, lcdAGs; Stare Žage, 5.6.2003, lcdMZd; Vel. Trebeljevo, 24.6.2003, lcMJu dSBr; Trnovec, 11.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr. Štajersko: Hrastnik, 7.6.1996, lAKa cCCS dSBr; Lobnica, potok, lcdJPe; Mrzlica, 23.7.1991, lcVFu; Podčetrtek, 6.1930, lcdEJa; Zavratnik, 22.7.1991, lcVFu & lcBDr dSBr. # Palearktična vrsta. Razširjena je po vsej Evropi, z izjemo Grčije, Portugalske in večjega dela Španije. V Aziji živi v Sibiriji do Tihega oceana, na Japonskem in Kavkazu, v severni Turčiji, Zakavkazju in v severni Afriki: Tunizija, Alžirija. V Sloveniji je precej pogostna, številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do visokomontanska silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Betula, Alnus, Corylus, Quercus, Fagus, Juglans, Populus, Salix, Morus, Cerasus avium, Pyrus, Punica, Tilia, Acer, Nerium idr. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu sveže odmrlih vej in debel. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni predvsem zvečer in se najraje zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Palaearctic species. Distributed throug-hout Europe, with the exception of Greece, Portugal and a large part of Spain. In Asia occurs in Siberia to the Pacific Ocean, Japan and Caucasus, northern Turkey, Transcaucasus and in northern Africa: Tunisia, Algeria. In Slovenia quite common; abundance and population density stable. Stenotope. Colline to high montane silvicole species. Polyphagous in deciduous trees: Betula, Alnus, Corylus, Quercus, Fagus, Juglans, Populus, Salix, Morus, Cerasus avium, Pyrus, Punica, Tilia, Acer, Nerium, etc. Larvae develop under bark and in wood of recently deceased branches and trunks. Life cycle lasts 2 years. Imagoes predominantly active in the evening, frequenting their food plants. ^> 097.00. OPLOSIA MulSant, 1862 097.01. Oplosia cinerea (MulSant, 1839) Sinonim: Hoplosia fennica (paykull, 1800) Literatura / References: Drovenik, 1998: 93 (O. fennica)(1); SaMa, 2002: 109 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (2). Primorsko: Trnovo, 730 m, 30.5.2003, lcBZd dSBr. Gorenjsko: Kamniška Bistrica (1); ibidem, 8.8.1980, lcdMZd. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 20.8.1986, lcdMZd & cVFu. Dolenjsko: Kočevski Rog, 1.3.1979 (e.l.), lcBDr dSBr. Štajersko: Maribor, 8.10.1929, lcdAGs; Mariborski otok, ldJPe cCCS. 346 Prelom novi 02.indd 346 # 17.2.2006 14:02:51 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Evropska vrsta. Razširjena je od južne Fenoskandije do Pirenejev, Apeninov, Slovenije in Romunije, na vzhodu pa do Baltiških republik in evropske Rusije. Za Slovenijo se stare najdbe nanašajo samo na Štajersko, šele leta 1979 in kasneje je bila najdena tudi v drugih pokrajinah (na Primorskem, Gorenjskem, Dolenjskem in v okolici Ljubljane), kar kaže na njeno ekspanzijo v zadnjem času. Stenotop. Kolinska in submontanska sil-vikolna vrsta. Njena glavna hranilna rastlina je lipa, poleg tega pa gostuje tudi na drugih listavcih: Corylus, Fagus, Juglans, Populus, Cerasus avium, Sorbus aucuparia in Fraxinus. Ličinke se razvijajo predvsem pod lubjem v gnijočih in z glivami napadenih 3-15 cm debelih vejah. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. European species. Distributed from southern Fenoscandia to the Pyrenees, Apennines, Slovenia and Romania, in the east to the Baltic countries and European Russia. The old finds from Slovenia only refer to Štajerska, and it was not until 1979 when also found in its other regions (Primorska, Gorenjska, Dolenjska and in the vicinity of Ljubljana), which demon-strates its expansion in recent times. Stenotope. Colline and submontane sil-vicole species. Its main food plant is Linden, beside this also appears on other deciduous tre-es: Corylus, Fagus, Juglans, Populus, Cerasus avium, Sorbus aucuparia and Fraxinus. Larvae develop mainly under bark of rotting and fungus-infected 3-15 cm thick branches. Generation period lasts 2 years. Imagoes found on their food plants. # 098.00. SAPERDA faBriciuS, 1775 098.01. Saperda carcharias (linnaeuS, 1758) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (1); Müller, 1949: 199 (2); Mikšić, 1963: 141 (S. (Anaera) carcharias)(3); DeMelt & SchurMann, 1964: 40/100 (4); Mikšić, 1971: 51 (S. (Anaerea) carcharias) (5); Mikšić & korpič, 1985: 105 (6); SaMa, 1988: 159 (7); Drovenik, 1992: 163 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (Anaerea carcharias)(9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (3, 5, 6); Slovenija (9); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Lucija, 1961 (4). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, na topolih, lcdABi (2, 7); Gorica (3); Tolmin, 4.7.1856, lcdMik & cJSd (2, 7); Žaga, Bovec, 2.8.1935, lSto (2, 7). Gorenjsko: Bled, 1964, lcdBDr; Buč, 12.8.1980, lcdMZd; Kamnik, 28.8.1973, lcdBDr; Ledine, 14.7.1978, lcdBDr; Radovljica, 27.7.1887, ldMik cAGs; Trzin, 8.1974, lcdBDr. Notranjsko: Ilirska Bistrica, lSSu cdSPo; Rakitna, 1.8.1976, lcdMZd; Slivnica, 1100 m, 30.7.1994, lMLa cdŽVr; Vipava, 9. 1923, lSto (2, 7); Vremščica, 30.5.1982, ldVFu cBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 5.8.1980, 10.8.1982, lcdMZd; Črnuče, 30.9.1935, lJSd cdAGs; ibidem, 7.1947, lcdEMi; ibidem, 27.7.1947, lcdSBr; ibidem, 30.7.1947, 25.9.1956, lcdAGs; ibidem, lcdIFe; Ljubljana, 1912, lcMHa dBDr; ibidem, 23.7.1972, lcVFu; ibidem, 21.8.1976, lcdBKo; ibidem, 31.7.1988, lRRu cdBKo; Ljubljana, Barje, lcdAGs; Ljubljana, okolica, 31.7.1908, lcdAGs; Lukovica pri Brezovici, 14.7.1983, lAGo cCCS dSBr; Mestni log, 20.8.1920, lcdAGs; Savlje, 16.8.1995, lDFe cdSPo; Utik, 1.8.1915, lcdAGs; Zg. Gameljne, 31.7.1984, lcdBDr. ^> 347 Prelom novi 02.indd 347 # 17.2.2006 14:02:51 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1907, lcMHa dBDr (8); Kremenica, Hrib, 29.8.1980, lcdSBr; Mala Stara vas, 400 m, 22.7.1988, lAMa cdŽVr; Retje, 8.9.1984, lcVFu; Ribnica, 22.7.1992, lMLa cdŽVr; Škofljica, 2.7.1988, lMSt cdSBr; Tolsti Vrh (Gracarjev turn), 2.8.1939, lIHa cdAGs. Štajersko: Betnava, lcdJPe; Loče pri Poljčanah, lcdJPe; Hrastje, Makole, 15.8.1992, 7.8.1993, lcdAVr; Hrastnik, 3.8.1999, lAKa cCCS dSBr; Kolonija, 2., 16.8.1990, 3., 5.8.1992, 2.8.1993, 10.–17.8.1994, 18.8.1996, 11.8.1997, 18.8.1998, lcdŽVr; Mele, 2.8.1994, lcdBDr; Šmihel nad Mozirjem, 24.8.1996, lcdBDr. Prekmurje: Dobrovnik, 15.8.1998, lcdDKo. Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v Veliki Britaniji in v vsej kontinentalni Evropi od severne Španije in Skandinavije do južnega dela evropske Rusije in evropskega Kazahstana. V Aziji živi v severni Turčiji, na Kavkazu, v Zakavkazju, Sibiriji, severni Mongoliji, severni Kitajski in severni Koreji. V Sloveniji ni redka, številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska in submontanska, redko montanska vrsta. Polifag na topolih, brezah in vrbah. Ličinke se razvijajo v debelejših vejah in deblih živih rastlin. V nasadih 5 do 20 letnih topolov lahko povzročijo precejšno škodo, če napadejo spodnji del debla. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in ponoči, ko se spreletavajo ali pa se na svojih gostiteljskih rastlinah hranijo z listjem. Asian-European species. Distributed in Great Britain and throughout continental Europe from northern Spain and Scandinavia to the southern regions of European Russia and European Kazakhstan. In Asia occurs in northern Turkey, the Caucasus, Transcaucasus, Siberia, northern Mongolia, northern China and North Korea. In Slovenia not rare; abundance and population density stable. Stenotope. Colline and submontane, rarely montane species. Polyphagous in Poplar, Birch and Willow. Larvae develop in thicker branches and the stems of living plants. In 5 to 20 years old Poplar plantations can cause considerable damage, in the event that they attack the lower part of the trunks. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes active during the day and at night, when they fly around or feed on leaves on their host plants. ^> 098.02. Saperda similis laichartinG, 1784 Literatura / References: BrancSik, 1871: 100 (S. Phoca)(1); Müller, 1949: 199 (2); Mikšić, 1963: 141 (S. (Anarea) similis)(3); Mikšić, 1971: 51 (S. (Anaerea) similis)(4); Mikšić & korpič, 1985: 105 (5); SaMa, 1988: 159 (6); Drovenik, 1992: 163 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (Anaerea similis)(8); SaMa, 2002: 110 (9); Drovenik, 2004: 256 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (8, 9). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcsABi (2, 6). Gorenjsko: Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr vSBr (10). Notranjsko: Gomance, 7.1940, lcdGSp (2, 6). Ljubljana z okolico: Podutik, 3.6.1921, lIHa cdAGs; ibidem, lcdAGs. Dolenjsko: Gorjanci, lJBr cdBDr (7). Štajersko: ? Lenart v Slovenskih goricah, okolica, redka na trepetliki (Populus tremula) / surrounding area, rare in Populus tremula, lcdJNS (1). 348 Prelom novi 02.indd 348 # 17.2.2006 14:02:51 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Srednjeazijsko-evropska vrsta. V južni Evropi se od Pirenejev do Albanije, Romunije, Ukrajine in evropskega Kazahstana pojavlja zelo sporadično in redko, nekoliko številčnejša je v srednji Evropi in Skandinaviji. V Aziji živi v Sibiriji in severni Mongoliji. V Sloveniji je zelo redka, številčnost in gostota populacij pa verjetno upadata. Stenotop. Kolinska in submontanska hi-grofilna vrsta. Verjetno monofag na ivi (Salix caprea), zelo redko preide tudi na trepetliko. Ličinke se razvijajo v živih 3–8 cm debelih vejah in deblih. Generacijska doba traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni v mraku in ponoči ter se na svojih gostiteljskih rastlinah hranijo z listjem. Central Asian - European species. In southern Europe occurs very sporadically and rarely from the Pyrenees to Albania, Romania, Ukraine and European Kazakhstan, somewhat more common in central Europe and Scandinavia. In Asia found in Siberia and northern Mongolia. In Slovenia a very rare species; abundance and population density most likely decreasing. Stenotope. Colline and submontane hy-grophilous species. Monophagous probable in Willow (Salix caprea), seldom moves onto Aspen. Larvae develop in 3-8 cm thick living branches and trunks. Generation period lasts 2 or 3 years. Imagoes active at dusk at night, whe-re they feed on leaves on their host plants. # 098.03. Saperda scalaris (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 55 (Cerambyx Scalaris)(1); Scopoli, 1772: 102 (Leptura Scalaris)(2); SieGel, 1866: 97 (3); Martinek, 1875: 46 (4); Depoli, 1940: 319 (5); Müller, 1949: 200 (6); Mikšić, 1963: 141 (S. (S.) scalaris)(7); titovšek, 1969: 238 (8); Mikšić, 1971: 51 (S. (S.) scalaris)(9); Drovenik, 1977: 78 (10); Mikšić & korpič, 1985: 108 (11); Drovenik, 1986: 89 (12); SaMa, 1988: 160 (13); Drovenik, 1993: 27 (14); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (15); Drovenik, 1998: 93 (16); Drovenik, 2004: 256 (17). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (3); Julijska krajina (7, 9, 11); Slovenija (15); Kranjsko, lcdFSc vSBr; Istra: Slavnik, lcdGDr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, številni primerki v mrtvi veji oreha / numerous specimens in dead Walnut branch, lcdABi (6, 13); Bovec – Plužna, 5.7.1986, lcdSBr; Gorica, lcdESc (6); Grgar – Solkan, 5.1921, lcdCRa (6, 13); Kobarid (6); Panovec, 22.5.2003, lcdMZd; Podgrad pri Vremah, 5.6.1993, lcdEBo; Replje, 6.1986, 17.5.1988, 5.5.1989, 13.6.1991, lRJe cdSBr; Rodik, lcdGDr; Sežana, 4.1934, v veji oreha, lcdGSp (6, 13); Slap ob Idijci, v veji oreha, 4.1930, lcdGSp (6, 13); Soča, naselje, 4.12.1966, 15.2.1967, v orehu, lcdSSt; Stol, Breginj, 4.6.1998, lcdBDr; Štanjel, 5.1910, lCMa (6, 13); ibidem, 6.2002, lcdMJu; Tolmin (6); ibidem, 5.5.1856, ldMik cJSd; Tolminski Lom, 23.5.1993, lcdEBo; Trenta (6, 13); ibidem, 7.–14.7.1979, 9.–22.5.1981 (e.l.), lcdMZd; Trnovski gozd, 7.1908, lGKr (6); ibidem, 25.7.1987, 19.6.1994, 21.6.1998, lMBo cdEBo. Gorenjsko: Blegoš, 8.1984, lcdBKo; Črna prst, 30.7.1922, lcJSd (6); Dom v Kamniški Bistrici (16); Jelendol, 25.7.1978, lcVFu; Kamniška Bistrica, lcdIFe; ibidem,11.6.1981, lcVFu; ibidem, 29.7.2004, lcdMZd; Kamniške Alpe, 20.7.1915, lcMHa dBDr; Kamniško sedlo, 23.8.1917, ^> 349 Prelom novi 02.indd 349 # 17.2.2006 14:02:51 # SCOPOLIA 58 - 2006 lcMHa dBDr; Komarča, 29.6.1968, lcdBDr; Kopišča, 20.6.2005, lcdSBr; Korošica, potok, lcdBDr (14, 16); Lubnik (10); ibidem, 13.5.1923, lcdJSd; Pl. Talež, lcdIFe; Pl. Vogar, 9.7.1939, lcMHa dBDr; Ribčev Laz, 8.1922, lcMHa dBDr; Savske jame, 10.7.1974, lcdBDr; Sorica (12); Soriška pl., 7.7.1977, lcEPr dSBr; Škofja Loka, 4.7.1982, lcdBKo; Visoko pri Poljanah, 10.7.1978, lcd-MZd; Zg. Radovna, 10.7.1973, lcdBDr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (17); ibidem, 5.1981 (e.l.), lcdMZd. Notranjsko: Dol. Jezero, 28.5.2001, lAKa cCCS dSBr; Gomance, 18.5.2003, lcdEBo; Goričice, 27.6.1984, lcVFu; Hrušica, pogorje, lcdGDr; Idrija, 7.5., 1.6.1874, ldMik cAGs; Idrijska Bela, lcdIFe; Kalce, 16.7.2004, lŠAm cBIS dBDr; Koritnice, 8., 12.7.1984, lcSPo dSBr; Koritnice, Vidovi lazi, 14.6.2005, lcSPo dSBr; Lož, 16.6.1947, lLZo cdAGs; Mašun, 4.8.1926, ldVKo (6); Nanos, 5.7.1959, lcdSBr; ibidem, južno pobočje, 500–600 m, 23.5.1998, lcdDKo; reka Reka, zgornji tok (5); Senožeče, 29.4.1979 (e.p.), Juglans, lcdSSt; Snežnik, 7.1920, lcdESc (6); ibidem, lMes (6); Sviščaki, 3.7.1993, lABo cdEBo; Štanga, 8.7.1989, lEKl cCCS dSBr; Vel. Bloke, 30.6.1994, lAKa cCCS dSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 11.6., 12.7.1980, 15.5.1983 (e.l.), 10.6.1984, 25.5.2003, 24.5.2004, lcdMZd & cVFu; Brezje pri Dobrovi, potok Bezenica, 8.6.2004, lcdMZd; Dobrova, 4.6.1980, lcdMZd; Ljubljana, 3.1915, 10.5.1930, lcdJSd; ibidem, lcdJSs; ibidem, 10.6.1943, lcdAGs; ibidem, 2.7.1974, lcdBKo; Tivoli, 20.6.1927, lcdAGs; Vič, 6.1982, lcdBDr. Dolenjsko: Janče, 7.6.1981, lAGo cCCS dSBr; Močilno, Radeče, 6.1966, hrošč na listu navadnega oreha, beetle on Walnut leaf, ldJTi cBFG (8); Mokrec, 20.6.1980, lcdSBr; ibidem, 4.7.1996, lcdŽVr; Ribnica, 3.6.1927, lcdAGs. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (4); Hrastnik, 8.9.1996, lAKa cCCS dSBr; Hudi Kot, 2.6.1986, lMGo cCCS dSBr; Igla, 28.5.1986, lcdBDr; Konečka pl., 15.7.1992, lcBDr; Lobnica, potok, lcdJPe; Logarska dolina, 17.9.1933, lcdJSd; ibidem, lcdBDr (14); ibidem, 25.6.1988, lcdŽVr; Matkov kot, 30.7.1986, lcdBDr; Podčetrtek, 10.6.1930, lcdEJa; Smrekovec, planinska koča, 1608 m, 22.6.2002, lcdBDr; Solčava, 12.7.1929, lcdAGs; ibidem, lcdBDr (14); Sv. Primož na Pohorju, 15.6.1983, lISi cCCS dSBr; Šentrupert, 600 m, 1.5.2002, lcdGKa; Zavratnik, 22.7.1991, ldBDr cVFu; ibidem, 9.7.1997, lcdBDr; Prekmurje: Muriša, 2.5.1998, lcdDKo. Sibirsko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi od Velike Britanije in Pirenejev proti vzhodu do Rusije in naprej do Sibirije, Kavkaza in severne Turčije. V Afriki je znana iz Alžirije. V Sloveniji je pogostna in stabilna vrsta. To je prva in edina vrsta kozlička, ki je znana s slovenskega ozemlja že iz časa pred Linnejem. Na svojih akvarelih jo je upodobil Valvazor okoli leta 1685. Evritop. Planarna in kolinska do visoko-montanska silvikolna vrsta. Polifag na listavcih: Alnus glutinosa, Betula, Corylus, Carpinus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix caprea, S. fragilis, Populus, Ulmus, Prunus, Cerasus avium, Pyrus, Malus, Sorbus, Acer 350 Prelom novi 02.indd 350 Siberian-European-Mediterranean speci-es. Distributed throughout Europe from Great Britain and the Pyrenees towards the east to Russia and onward to Siberia, the Caucasus and northern Turkey. In Africa known in Algeria. In Slovenia a common and stable species. This is the first and only species of Longhorn Beetles that was known in Slovenia before Linnaeus’s time. It was portrayed by Valvazor in his wa-tercolour paintings around 1685. Euritope. Planarian and colline to high montane silvicole species. Polyphagous in de-ciduous trees (Alnus glutinosa, Betula, Corylus, Carpinus, Quercus, Fagus, Castanea, Juglans, Salix caprea, S. fragilis, Populus, Ulmus, # 17.2.2006 14:02:51 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae platanoides, Ilex in redko na iglavcih: Larix in Abies. Ličinke živijo pod lubjem mrtvih vej in debel stoječega ali podrtega drevja. Življenjski ciklus traja od enega leta do treh let. Imagi so aktivni podnevi, v mraku in ponoči, ko letajo ali pa na svojih gostiteljskih rastlinah obžirajo listje. Prunus, Cerasus avium, Pyrus, Malus, Sorbus, Acer platanoides, Ilex) and rarely in conifers (Larix and Abies). Larvae dwell under the bark of dead branches and trunks of standing or fallen trees. Life cycle lasts from 1 to 3 years. Imagoes active during the day, at dusk and at night, when flying around or nibbling the leaves of their host plants. # 098.04. Saperda punctata (linnaeuS, 1767) Literatura / References: SieGel, 1866: 97 (1); BrancSik, 1871: 100 (2); Martinek, 1875: 46 (3); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (4). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka, na cvetočih lipah in topolih (1) / in Carniola not rare, occurs on blossoming Linden and Poplar (1); Slovenija (4). Istra: Ocizla, 16.6.2005, lcdMZd; Petrinje, 18.6.2004, lcdMZd. Primorsko: Plave, lcdSSc; Replje, 13.6.1991, lRJe cdSBr. Dolenjsko: Stružnica, 750 m, 24.5.2001, lcdSBr. Štajersko: Gor. Radgona, okol. (3); ? Lenart v Slovenskih goricah, okolica, na brestovem lesu / surrounding area, on Elm wood, lcdJNS (2); Police, luč, 25.6.2005, lcdBDr. Evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je od severovzhodne Španije, Francije in Nemčije do Sicilije, Grčije, Ukrajine in evropske Rusije, v Mali Aziji, na Kavkazu in v severni Afriki (Alžirija). V Sloveniji je bila v 19. stoletju znana samo iz severovzhodne Štajerske, v zadnjih desetletjih pa je bila ugotovljena tudi v Istri ter na Primorskem in Dolenjskem. Stenotop. Kolinska in submontanska vrsta. Ličinke se razvijajo predvsem v brestu, občasno tudi v drugih listavcih: Betula, Quercus, Cerasus avium in Tilia. Napadajo bolne in odmrle veje in debla. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni predvsem v mraku in ponoči. Na svojih gostiteljskih rastlinah se hranijo z listjem. European-Mediterranean species. Di-stributed from northeastern Spain, France and Germany to Sicily, Greece, Ukraine and European Russia, in Asia Minor, the Caucasus and in northern Africa (Algeria). In the 19th century known in Slovenia only from northea-stern Štajerska, in the past decades also establi-shed in Istria, Primorska and Dolenjska. Stenotope. Colline and submontane speci-es. Larvae develop mainly in Elm, occasionally also in other deciduous trees: Betula, Quercus, Cerasus avium and Tilia. They attack sick and dead branches and trunks. Generation period lasts 1 year or 2 years. Imagoes mainly active at dusk and at night, feeding on leaves of their host plants. ^> 351 Prelom novi 02.indd 351 # 17.2.2006 14:02:51 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 098.05. Saperda octopunctata (Scopoli, 1772) Literatura / References: Scopoli, 1772: 101 (Leptura octopunctata)(1); SieGel, 1866: 97 (S. Tremulae) (2); BrancSik, 1871: 100 (S. Tremulae)(3); Müller, 1949: 201 (4); Mikšić, 1963: 142 (S. (S.) octopunctata)(5); Mikšić, 1971: 52 (S. (S.) octopunctata)(6); horion, 1974: 196 (7); Mikšić & korpič, 1985: 110 (8); SaMa, 1988: 161 (9); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (10); SaMa, 2002: 110 (11). Locus typicus: Kranjsko, Slovenija Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem na cvetočih lipah in topolih ni redka (2) / in Carniola in blossoming Linden and Poplar, not rare (2); Julijska krajina (5); Slovenija (6, 7, 10); Kranjsko (8); Kranjsko (S. tremulae), lcdFSc vSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (4, 9); ibidem, lcdGSp (4, 9); Skalnica, v nekaterih letih pogostne, common in certain years, lcdESc (4). Gorenjsko: Kamnik, 20.7.1912, lcdAGs; ibidem, lcdJSs; ibidem, lJSd cdAGs; Radovljica, 26.7.1888, ldMik cAGs. Notranjsko: Gomance, lcdRSi (4); Postojna, lEPr (4, 9). Ljubljana z okolico: Polje, 8.1976, lKra cdBDr vSBr. Dolenjsko: Kočevje, 10.6.1979, lAGo cCCS dSBr; Vel. Trebeljevo, 24.6.2003, lcMJu dSBr; Trnovec, 11.7.2001, lAPi & BDr cBDr dSBr. Bela krajina: Dobliče, 7.5.1935, lcdAGs. Štajersko: Gorišnica, 11.7.2004, lcAVr dSBr; Lenart v Slovenskih goricah, pogostna na lipah, lcdJNS (3) / common in Linden lcdJNS (3); Šmarje pri Jelšah, 6.1988, lcBDr dSSt. ^> Evropska vrsta. V Evropi je razširjena od severne Španije in Francije do Belorusije, južnega dela evropske Rusije, polotoka Krima in Grčije, na Apeninskem polotoku je ugotovljena samo v Kalabriji; manjka v Fenoskandiji. V Aziji živi na Kavkazu in v Zakavkazju. V Sloveniji je redka. V zadnjih treh desetletjih je bila ujeta samo na Dolenjskem, Štajerskem in v okolici Ljubljane, kar kaže na upadanje številčnosti in gostote populacij na nekaterih območjih. Stenotop. Kolinska in submontanska silvikolna vrsta. Monofag na lipi. Izjemoma napade tudi trepetliko in brest. Ličinke se razvijajo pod lubjem suhih vej in debel. Življenjski ciklus traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni predvsem popoldne in zvečer, ko posedajo po vejah, listih in hlodih ali pa obletavajo krošnje hranilnih dreves. European species. In Europe distributed from northern Spain and France to Belarus, southern part of European Russia, the Crimean peninsula and Greece, on the Apennine penin-sula established only in Calabria; absent in Fenoscandia. In Asia occurs in the Caucasus and Transcaucasus. In Slovenia rare. In the past three decades caught only in Dolenjska, Štajerska and in the vicinity of Ljubljana, which indicates a decline in abundance and population density in certain regions. Stenotope. Colline and submontane silvicole species. Monophagous in Linden. Intermittently also attacks Aspen and Elm. Larvae develop under the bark of dry branches and trunks. Life cycle lasts 2 or 3 years. Imagoes active primarily in the afternoon and evening, where perching on branches, leaves and logs or flying around the treetops of their food trees. 352 Prelom novi 02.indd 352 # 17.2.2006 14:02:52 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 098.06. Saperda perforata (pallaS, 1773) Literatura / References: BrancSik, 1871: 100 (S. Seydlii)(1); vrezec & Drovenik, 2003: 8 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Bela krajina: Stražnji Vrh, 360 m, 19.6.1993, lMLa cdŽVr. Štajersko: Hrastje, Makole, 26.8.1995, lcdAVr; Kozjanski regijski park (2); Lenart v Slovenskih goricah, redka, lcdJNS (1); Maribor, 8.1974, lcdBDr; Stara vas-Bizeljsko, 155 m, 25.6.2003, lcdAVr. # Azijsko-evropska boreoalpinska vrsta. V Evropi je razširjena od Skandinavije do Alp in od Francije do Urala, evropskega Kazahstana in polotoka Krima. Na Balkanskem polotoku se pojavlja sporadično v Bosni, Romuniji in Bolgariji. V Aziji živi na Kavkazu, v Za-kavkazju, severnem Kazahstanu in južni Sibiriji. V Sloveniji je zelo redka in je ugotovljena samo v vzhodnem delu države. Predvsem gre za nove najdbe (1974–2003), le ena je iz 19. stoletja (Lenart v Slovenskih goricah). Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Oligofag na topolih (Populus tremula, P. alba, P. nigra), včasih tudi na vrbah. Ličinke se razvijajo v lubju in pod lubjem bolnih in odmrlih vej in debel, posebno na senčni strani. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni predvsem popoldne in v mraku, ko na gostiteljskih rastlinah obžirajo listje. Asian-European boreoalpine species. In Europe distributed from Scandinavia to the Alps and from France to the Urals, European Kazakhstan and the Crimean peninsula. In the Balkans sporadically appears in Bosnia, Romania and Bulgaria. In Asia occurs in the Caucasus, Transcaucasus, northern Kazakhstan and southern Siberia. In Slovenia extremely rare, so far established solely in the eastern regions of the country. These are principally newer finds (1974-2003), with only one from the 19th century (Lenart in Slovenske Gorice). Stenotope. Colline silvicole species. Oligophagous in Poplars (Populus tremula, P. alba, P. nigra), from time to time also in Willow. Larvae develop in bark and under the bark of sick and dead branches and trunks, especially on shady sides. Generation period lasts 2 years. Imagoes active mainly in the afternoon and at dusk, when nibbling leaves of their host plants. ^> 098.07. Saperda populnea (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1772: 102 (Leptura Bilineata)(1); SieGel, 1866: 97 (2); Müller, 1949: 200 (3); Mikšić, 1963: 141 (S. (S.) populnea)(4); hočevar & titovšek, 1969: 155 (5); Mikšić, 1971: 51 (S. (S.) populnea)(6); titovšek, 1969: 238 (7); Drovenik,1977: 78 (8); Drovenik, 1986: 89 (9); SaMa, 1988: 162 (10); Drovenik, 1992: 163 (11); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (Compsidia populnea)(12); Drovenik, 1998: 93 (13); Drovenik, 2002: 177 (14); Drovenik, 2004: 256 (15). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem pogostna vrsta (2); Julijska krajina (4); Slovenija (6, 12); Kranjsko, lcdFSc vSBr. 353 Prelom novi 02.indd 353 # 17.2.2006 14:02:52 # SCOPOLIA 58 - 2006 # Istra: Artviže (3); ibidem, 28.6.2000, lcdEBo; Klanec pri Kozini (3); Materija (3); Videž, pobočje, 625 m, 29.7.1968, larve v vejah trepetlike / larvae in Aspen branches, lcdJTi (5). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (3, 10); ibidem, lcdABi; Prelože pri Lokvi, okol., 570 m, 10.5.1968, imago v veji trepetlike / imago in Aspen branch, lcdJTi (5); Prvačina (3, 10); Trnovski gozd, 2.7.2001, lABo cdEBo; Vel. Gradišče (10). Gorenjsko: Kamniška Bistrica (13); Lubnik, (8); Medvode, 11.6.1933, lcdAGs; Pl. Krstenica, 20.7.1929, lcMHa dBDr; Pl. Talež, lcdIFe; Sorica (9); Sorško polje, 1920, lcMHa dBDr; Sp. Brnik, 22.6.1975, lcVFu & cMZd; Škofja Loka, 6.1977, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (15); Železniki 23.6.1974, lcdBKo; Žirovski Vrh, 25.5.1986, lcdBKo. Notranjsko: Iški Vintgar, 29.7.1980, lcVFu; Koritnice, 11.7.1983, lcdSPo; Logatec, 29.5.1966, lcdSSt; Nanos, južno pobočje, 500-600 m, 23.5.1998, lcdDKo; Okroglik, Koritnice, 1000 m, 5.6.1994, lcdSPo; Orehek (3); Rakek, 10.6.1976, lcdBDr (14); Razdrto, 14.6.1981, lcVFu; Vremščica (3); ibidem, 30.5.1982, ldVFu cCCS & cBDr & cMZd. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 4.5.2003, lcdMZd; Ljubljana, 6.1900, 4.1910, 1920, lcMHa dBDr; ibidem, 7., 11., 20., 26.5.1916, 2.6.1917, lcdJSd; ibidem, 5.1918, 25.5.1930, lcMHa dBDr; ibidem, 30.6.1927, lcdAGs; ibidem, 4.7.1974, 17.5.1976, lcdBKo; Ljubljana, Barje, 20.5., 2., 5.7.1926, lcdAGs; Ljubljana, okol., 5.1910, lcMHa dSSt; Utik, lcdJSs; Vič, 6.7.2001, lcdMJu. Dolenjsko: Glažuta, 1.6.2000, lcdMZd; Gorjanci, lcdBDr (11); Kostanjevica na Krki, 1902, lcMHa dBDr; Kremenica, Hrib, 30.5., 6.6.1976, 10.5.1992, lcdSBr; Muljava, 7.5.1983, lcVFu; Prnovše, Radeče, reka Sava in reka Sopota, 1964, 5.1965, ličinke v vejah ter v enoletnih in dvoletnih debelcih trepetlike (Populus tremula) in v vejah črnega topola (Populus nigra) / larvae in branches as well as in one and two years old trunks of Populus tremula and in branches of Populus nigra, ldJTi cBFG (7); Sp. Log – Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Trška gora, 22.5.1983, 6.6.1987, lVFu, cdBDr (11); ibidem, 4.5.1997, lcVFu. Bela krajina: Dobliče, 21.5.1933, lcdAGs; Gor. Paka, 29.4.1983, lcVFu. Štajersko: Dramlje, 1.6.1953, lSBr cdAGs; Hrastje, Makole, 31.5.1997, lcdAVr; Hrastnik, 27.6.1999, ldAKa cCCS; Maribor, lcdJPe; Mariborski otok, lcdJPe; Orehovci, 2.5.1975, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe. Prekmurje: Bukovnica, 16.5.1999, lcdDKo; Kobilje, 20.5.1970, ldBDr cBFG. ^> Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi, v Sibiriji do otoka Sahalina, v Mongoliji, Kitajski, Koreji in na Japonskem. V Sloveniji je pogostna in stabilna vrsta. Stenotop. Kolinska do visokomontanska, predvsem silvikolna vrsta. Polifag zlasti na trepetliki in na listavcih: Betula, Corylus, Salix in Populus. Ličinke se razvijajo v tankih vejah živih rastlin. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so najbolj aktivni popoldne in v mraku, ko se na gostiteljskih rastlinah hranijo z listjem in vejicami. Asian-European species. Distributed thro-ughout Europe, in Siberia to Sakhalin Island, in Mongolia, China, Korea and Japan. In Slovenia a common and stable species. Stenotope. Colline to high montane, ma-inly silvicole species. Polyphagous especially in Aspen Poplar and deciduous trees Betula, Corylus, Salix and Populus. Larvae develop in thin branches of living plants. Life cycle lasts 2 years. Imagoes most active in the afternoon and at dusk, when feeding on leaves and twigs of their host plants. 354 Prelom novi 02.indd 354 # 17.2.2006 14:02:52 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 099.00. MENESIA MulSant, 1856 099.01. Menesia bipunctata (zouBkoff, 1829) Literatura / References: BrancSik, 1871: 100 (1); Miller, 1879: 466 (2); Müller, 1949: 201 (3); Mikšić, 1963: 142 (4); Mikšić, 1971: 52 (5); Mikšić & korpič, 1985: 112 (6); SaMa, 1988:162 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (8); SaMa, 2002: 111 (9); Drovenik, 2004: 256 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (5, 6, 8, 9); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Artviže, lcdEBo. Primorsko: Krn (3, 4, 7); Tolmin (3, 4, 7); Tolmin, reka Tolminka, 4.6.1857, ldMik cJSs; Trnovski gozd (3, 4, 7). Gorenjsko: Bohinj, 15.6.1913, lcdJSd; ibidem, 9.7.1933, lcdAGs; Bohinj – Črna prst (2, 4); Črna prst (4); Kamnik, lcdJSs; ibidem, lcdAGs; Pl. Vogar, 9.7.1938, lcMHa dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (10). Notransko: Bevke, 2.6.1939, lcdAGs; Kovk, 14.7.1905, lcdABi (2, 3, 4, 7); Nanos, 20.– 29.5.1935, na Rhamnus alpina, lcdGSp (3, 7); Verd, Hočevarica, 19.5.1999, lcBDr dSBr. Ljubljana z okolico: Bizovik, 12.7.1919, lcdAGs; Brezje pri Dobrovi, 12.6.1976 (e.l.), 20.3.1981, 25.5.1982, 20.7.1987, 17.6.2004, lcdMZd; ibidem, 1.6.1983 (e.l.), lcdMZd & cCCS; ibidem, 30.6.1983, ldMZd cVFu; Ljubljana, 10., 28.7.1929, 1., 19.6.1943, lcdJSd; ibidem, 29.6.1939, lJSd dRMi (4); Ljubljana, botanični vrt, 28.6.1913, na Rhamnus, lcdJSs. Dolenjsko: Kočevska Reka, 14.7.1919, lcdAGs. Bela krajina: Metlika, 23.6.2004, lcdMZd. Štajersko: Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcBDr dSSt; Lenart v Slovenskih goricah, na orehu, lcdJNS (1). ^> Evropska vrsta. Razširjena je od zahodne Francije do Baltiških republik in južnega Urala in od Slovenije do Romunije. V Sloveniji je redka, številčnost in gostota populacij upadata. Stenotop. Kolinska do montanska palu-dikolna vrsta. Glavna gostiteljska rastlina je navadna krhlika (Frangula alnus = Rhamnus frangula), poleg tega se ponekod razvijajo tudi na drugih listavcih: Juglans, Salix in Populus tremula. Ličinke živijo v tankih vejah in deblih (debelina 2–6 cm), kjer najprej žrejo pod lubjem, potem pa prodrejo globje v les. Imagi so aktivni podnevi in se najraje zadržujejo na spodnji strani listov svojih hranilnih rastlin. European species. Distributed from western France to the Baltic countries and southern Urals, and from Slovenia to Romania. In Slovenia rare, abundance and population den-sity decreasing. Stenotope. Colline to montane paludicole species. Principle host plant is Black Alder (Frangula alnus = Rhamnus frangula), elsew-here develops in other deciduous trees: Juglans, Salix and Populus tremula. Larvae dwell in thin branches and trunks (2-6 cm thick), where they initially gorge under bark, and later on burrow deeper into the wood. Imagoes active during the day, most often frequenting the undersides of leaves of their food plants. 355 Prelom novi 02.indd 355 # 17.2.2006 14:02:52 # SCOPOLIA 58 - 2006 100.00. STENOSTOLA Dejean, 1835 100.01. Stenostola dubia (laicharting, 1784) Literatura / References: ? Scopoli, 1772: 100 (Prionus Tenuis); Siegel, 1866: 98 (S. nigri-pes)(1); Müller, 1949: 207 (2); Mikšić, 1963: 145 (3); Demelt & Schurmann, 1964: 40/100 (S. ferrea)(4); Mikšić, 1971: 53 (5); Mikšić & korpič, 1985: 119 (6); Sama, 1988: 164 (7); Drovenik, 1992: 164 (8); althoff & Danilevsky, 1997: 37 (9); Drovenik, 2004: 256 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem na topolih ni redka (1) / in Carniola not rare, occurs in Poplar (1); Julij ska krajina (3); Slovenija (5, 6, 9); Kranjsko (S. nigripes), lcdFSc vSBr; Kranjsko (S. plumbea ferrea), lcdFSc, redet. SBr. Istra: Golac, 10.6.1999, lcdSBr; Ocizla, 8., 23.5.2003, lcdMZd; Petrinje, 8.5.2003, lcdMZd; Podgorje (4); Podgorje - Slavnik, 13.5.1934, številni primerki na lipi / numerous specimens in Linden, lcdGSp (2, 6); Slavnik, 25.5.1975, lcBDr dSSt; ibidem, 22.5.1976, lcVFu; ibidem, 19.5.1983, lcSBr dSSt; Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, na lipi, lcdABi (2, 7); Banjšice, 2.6.1993, lMBo cdEBo; Čaven, 27.6.1998, lAKa cCCS dSBr; Divača, 16.4.1938, na leski, lcdGSp (2, 7); Gorica (7); Kal nad Kanalom, 23.5.1993, lMBo cdEBo; Matajur, 1000 m, 9.6.1946, na vrbi Salix aurita, lcdGMu (2, 7); Naklo, lcdGDr; Petnjak, jama, 6.1984, lcBDr dSBr; Predmeja, 1.5.1935, na reliki Cytisus laburnum, lcdGSp (2); Rodik, lcdGDr; Soča, naselje, 20.1.1967, e.l. iz oreha, lcdSSt; Škocjanske jame, v lipovi veji, lCMa (2, 7); Trnovski gozd, lGan (2); Vitovski vrh, 28.6.1998, ^ lcdSSt. ^} Gorenjsko: Babni dol, 15.5.1932, lcJSd; Blegoš, 4.6.1933, lcAGs d SBr; Domžale, Šumberk, 7.6.1987, lcdŽVr; Ihan, 27.6.1926, lcAGs dSBr; Kamnik, lcJSs dSBr; Kamniška Bistrica, 2.7.1976, lcBDr dSBr; Kamniške Alpe, 7.1912, lMHa cBIS dSBr; Lubnik, 14.5.1997, lcdBKo; Mačkov graben, 7.6.1980, lcVFu; Medvode, 2.7.1909, lcAGs dSBr; Podnart, na jelšah ob Savi, 15.5.1977, lMKr cBDr dSBr; Ratitovec, 13.7.1997, lcdBKo; Vešter, 3.6.1978, lcBKo dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (10); Žirovnica, reka Završnica, 24.5.1931, lMHa cBIS dSBr. Notranjsko: Črni Vrh, Idrija, lcdGSp (2); Grad Snežnik, lcdRSi (2); Idrija, lcdUPo; Medvedje Brdo, 19.5.1985, lAGo cCCS dSSt; Pekel, Borovnica, 20.5.1967, lIFe cBDr dSBr; Senožeče, lcdGSp (2, 7); Snežnik (3); Suhorje, 29.5.1993, lcdEBo; Vojsko, Idrijsko hribovje, 21.5.1994, lcdBKo; Vremščica, lcdGSp (2, 7); ibidem, 11., 16.5.1981, 30.5.1982, lVFu cdMZd & cBDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 12.6.1976, lcMZd dSSt; ibidem, 30.5.1977, 27.5.1980, 25.5.1982, 1.6.1983, 5.1984, 25.5.2003, lcdMZd; Gunclje, 3.6.1951, lBKi cAGs dSBr; Ljubljana, lcdGSp (2); ibidem, 10.5.1917, lcAGs dSBr; ibidem, 7.5.1925, 3.5.1926, lcJSd; ibidem (3); Ljubljana, okolica, 15.5.1911, lcAGs dSBr; Mestni log, 28.5.1933, lcAGs dSBr; Rakovnik, 8.6.1975, lcVFu; Rožnik, lcIFe dSBr; Stožice, 2.5.1926, lcAGs dSBr; Trata, 16.5.1919, lcAGs dSBr. Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki, 16.6.1918, lcJSd; Draga, Ig, 11.6.1977, lsSBr dSSt; Gorjanci, lMHa (8); Koprivnik, Kostanjevica na Krki, 1909, lcMHa dSBr; ibidem, 2.5.1986, lcSBr dSSt; Krakovski gozd, 16.5.2003, ldMZd; Kum, 25.6.1932, lcJSd; Lontovž, Kum, 20.7.1987, lNuč, cCCS dSSt; Mokrec, 9.7.1980, lcdSBr; Ribnica, reka Ribnica, 28.5.1993, lcBDr dSSt; Šklendrovec, 29.4.1934, lcJSd. Bela krajina: Majatiči, lJSt (8). 356 Prelom novi 02.indd 356 TwT 17.2.2006 14:02:52 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Štajersko: Lobnica, potok, lcJPe dSBr; Maribor, lcJPe dSBr; ibidem, lcIFe dSBr; Mariborski otok, lcJPe dSSt; Podčetrtek, lVKo (3); Podčetrtek, Palčjak, 21.5.1930, lcEJa dSBr; Pohorje, lcJPe dSSt; Solčava, lcIFe dSBr; Sp. Rečica, Nazarje, 13.6.1987, lcVFu; Vučja vas, 4.5.1995, lcBDr dSBr; Zavratnik, 6.6.1996, 12.6.1999, lcBDr dSSt. Prekmurje: Bukovniško jez., 29.5.1988, lcdAVr; ibidem, 23.5.1992, lcBDr dSSt; Dolgovaške Gorice, 1.5.2003, lJRk cCCS dSBr. # Opomba: Vrsti S. dubia in S. ferrea sta si med seboj zelo podobni in je zato prihajalo in še vedno prihaja do zamenjav. V starejši literaturi (do Müllerja, 1949) in zbirkah sta imeni večinoma zamenjani, vendar ne v vseh primerih, zato je treba vse stare podatke preveriti. Evropska vrsta. Razširjena je v kontinentalni Evropi od severovzhodne Španije, Francije in južne Skandinavije do Poljske, Ukrajine, severne Grčije in srednjih Apeninov. SaMa (2002: 112) jo navaja tudi za Veliko Britanijo, med tem ko je BenSe (1995: 371) na karti razširjenosti na tem arhipelagu nima označene. V Aziji je znana samo s Kavkaza. V Sloveniji je pogostna, številčnost in gostota populacij sta verjetno nekoliko porasli. Evritop. Kolinska do montanska silvikolna vrsta. Polifag predvsem na lipi in na drugih listavcih: Alnus, Corylus, Carpinus, Castanea, Quercus, Juglans, Salix, Populus, Ulmus, Pyrus, Acer in Rhamnus. Ličinke se razvijajo v odmrlih in strohnelih vejah. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, kjer obžirajo liste. Note: Species S. dubia and S. ferrea are very similar to each other, which is why they were mistakenly identified and why this still unfortunately transpires. In older literature (until Müller, 1949) and collections, the names are mostly confused, although not in all cases, which is why these old data need to be reconfirmed. European species. Distributed in continental Europe from northeastern Spain, France and southern Scandinavia to Poland, Ukraine, northern Greece and central Apennines. SaMa (2002: 112) also cites it for Great Britain, whe-reas BenSe (1995: 371) did not mark it in the distribution table for this archipelago. In Asia known only from the Caucasus. In Slovenia quite common; abundance and population density have probably somewhat increased. Euritope. Colline to montane silvicole speci-es. Polyphagous mainly in Linden and other deci-duous trees: Alnus, Corylus, Carpinus, Castanea, Quercus, Juglans, Salix, Populus, Ulmus, Pyrus, Acer and Rhamnus. Larvae develop in dead and putrefied branches. Generation period lasts 2 ye-ars. Imagoes active during the daytime, inhabiting their food plants, nibbling leaves. ^> 100.02. Stenostola ferrea (Schrank, 1776) Sinonim: Saperda nigripes faBriciuS, 1792 Literatura / References: Müller, 1949: 208 (1); Mikšić, 1963: 145 (2); Mikšić, 1949: 53 (3); Mikšić & korpič, 1985: 118 (4); Drovenik, 1992: 164 (S. ferra)(5); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Slovenija (3, 4, 6). Istra: Ocizla, 8.5.2003, lcdMZd vSBr; Petrinje, cerkev, 8.5.2003, lcdMZd vSBr. Dolenjsko: Kostanjevica na Krki, 1909, lMHa cBIS dSBr (1 osebek); Ograja, 8.6.2003, lcdEBo. 357 Prelom novi 02.indd 357 # 17.2.2006 14:02:52 # SCOPOLIA 58 - 2006 Bela krajina: Dobliče, 21.5.1933, 7.5.1935, lcAGs dGMu (1, 2); Mavrlen, 21.5.1933, lcJSd. Evropska vrsta. Areal razširjenosti je podoben kot pri vrsti S. dubia. Po BenSeju (1995: 371) živi tudi v Veliki Britaniji, kar pa SaMa (2002: 112) zanika. V Sloveniji je zelo redka, verjetno pa stabilna vrsta. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Živi zelo podobno kot predhodna vrsta S. dubia. Glavna gostiteljska rastlina je lipa, poleg nje pa še naslednji listavci: Corylus, Alnus, Fagus, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ulmus, Pyrus in Malus domestica. Ličinke se razvijajo pod lubjem in v lesu 2-5 cm debelih odmrtih vej. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo z listi svojih hranilnih rastlin. European species. Distribution range similar as with species S. dubia. According to BenSe (1995: 371), it also occurs in Great Britain, although SaMa (2002: 112) refutes this. In Slovenia a very rare, although probably a stable species. Stenotope. Colline silvicole species. Occurs comparably with the preceding species S. dubia. Main host plant is Linden, and the following deciduous trees: Corylus, Alnus, Fagus, Quercus, Castanea, Juglans, Salix, Ulmus, Pyrus and Malus domestica. Larvae develop under the bark and in the wood of 2-5 cm thick dead branches. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day and feed on the leaves of their food plants. # 101.00. MUSARIA thoMSon, 1864 101.01. Musaria argus frölich, 1793) Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (Phytoecia Argus)(1); Miller, 1879: 466 (Phytoecia rubropunctata)(2); Müller, 1949: 222 (Phytoecia rubropunctata)(3); Mikšić, 1963: 146 (Phytoecia (Musaria) rubropunctata)(4); Mikšić, 1971: 54 (Phytoecia (Musaria) rubropunctata) (5); Mikšić & korpič, 1985: 127 (Phytoecia (Musaria) rubropunctata) (6); horion, 1974: 210 (Phytoecia rubropunctata)(7); SaMa, 1988: 178 (8); SaMa, 2002: 113 (pri vrsti M. rubropunctata)(9) Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (1); Kranjsko (9); Goriško (8); Slovenija (6). Istra: Zanigrad, 28.5.2001, lAKa cCCS dSBr. Gorenjsko: Bohinj – Črna prst (2, 3, 4, 5, 7)(opomba: na tem najdišču ne raste nobena od navedenih konjskih kumin!) / (note: at this locality none of the stated species of the genus Seseli grows here!) ^> Južnoevropska vrsta. Razširjena je v srednji Evropi (Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska) in v severnem delu Balkanskega polotoka od Istre do Romunije in Bolgarije. SieGelova navedba s Kranjske (1) ni potrjena. Prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji je iz 19. stoletja (2) in sicer je to primerek s Črne Southern European species. Distributed in central Europe (Austria, Czech Republic, Slovakia, Hungary) and in the northern parts of the Balkans from Istria to Romania and Bulgaria. SieGel’s reference to Carniola (1) has not been confirmed. The first reliable find of this species in Slovenia dates to the 19th 358 Prelom novi 02.indd 358 # 17.2.2006 14:02:52 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # prsti, ki je bil napačno določen kot Phytoecia rubropunctata. Po več kot 100 letih je bila ta vrsta pri nas ponovno najdena v Istri pri Zanigradu (leg. A. Kapla, 2001). Obe najdbi ležita v okviru areala splošne razširjenosti te vrste. Stenotop. Kolinska in montanska kseroter-mofilna vrsta. Oligofag na konjski kumini in sicer na vrstah: Seseli tommasinii, S. annuum in S. varium. Ličinke se razvijajo v koreninah. Imagi so aktivni podnevi in se hranijo z listjem. century (2), this being the specimen from Črna prst, but was mistakenly identified as Phytoecia rubropunctata. After more than 100 years, this species was once again found in Slovenia, particularly in Istria near Zanigrad (leg. A. Kapla, 2001). Both finds are within the general distribution range of this species. Stenotope. Colline and montane xe-rothermophilous species. Oligophagous on the species of the genus Seseli, specifically: Seseli tommasinii, S. annuum and S. varium. Larvae develop in roots. Imagoes active during the day, feeding on leaves. 101.02. Musaria affinis (harrer, 1784) a. M. a. affinis (harrer, 1784) Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (Phytoecia affinis)(1); Müller, 1949: 214 (Phytoecia (Musaria) nigripes)(2); Mikšić, 1963: 147 (Phytoecia (Musaria) nigripes)(3); Mikšić, 1971: 55 (Phytoecia (Musaria) nigripes)(4); horion, 1974: 211 (5); SaMa, 1988: 176 (M. n. nigripes)(6); althoff & DanilevSky, 1997: 39 (7); SaMa, 2002: 113 (M. affinis) (8); Drovenik, 2002: 177 (Phytoecia nigripes) (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (1); Julijska krajina (3); Slovenija (4, 5, 7); Kranjsko, Slovenija (8); Kranjsko (Phytoecia affinis), lcdFSc vSBr. Istra: Barka, 13.5.2001, lcdEBo; Kozina, 31.5.1981, 5.6.1982, 24.–27.5.1986, 22.6.1991, 4., 16.5.1993, 27.5.1995, 13.6.1997, lcdSSt; ibidem, 5.1981, 6.1982 lcVFu; ibidem, 27.5.1986, lcdBDr & cAVr; Slavnik, ca. 900 m, 5.1919-24 (2); ibidem, 9.6.1950, lcdSBr; Vel. Pleševica, 20.6.1995, lcBDr dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Banjšice, 15.6.1997, lcdEBo; Čaven (2); ibidem, 1000 m, 11.6.1996, ldSGo cDKo; ibidem, 1100 m, 26.6.1998, lcdDKo; Divača, 25.5.1985, lcVFu; Famlje, 16.5.1993, 4.5.1994, lcdEBo; Gorica, lcdHen (3); Kucelj (2); Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Lokev, lcdGDr; Podgrad pri Vremah, lcdEBo; Predmeja, lcdABi; ibidem, 23.6.2005, lcdMZd; Škocjan, Divača (6); Škocjanske jame, 17.5.1925, na Cnidium apioides, lcdGMu (2); Trnovski gozd (6); Vel. Gradišče, lcdGDr. Gorenjsko: Bohinj, lEPr (2, 6); Bohinj, »Narodni park«, 21.7.1933, 20.7.1934, lcMHa dSBr; Grmada, Polhograjsko hribovje, 25.5.1978, 25.5.1979, 6.6.1980, 1.6.1983, lcdMZd; Kamnik, mesto, 9.5.2002, lcBDr dSBr; Škofja Loka, 7.1917, lcdSvi (3); Notranjsko: Črni Vrh, Polhov Gradec, 6.5.1929, lcdAGs; Gabrče, 26.5.1987, lcVFu; Hrušica, pogorje, 30.5.2001, lcdMZd; Krim, 20.5.1929, lcdAGs; Landol, reka Nanoščica, 6.6.1993, lc-SPo dBr; Lanišče, 900 m, 2.7.1998, lcdDKo; Nanos (2, 6); ibidem, južno pobočje, 500–600 m, 23.5.1998, lcdDKo; Otok, Cerkniško jez., 20.6.1994, lcSPo dSBr; Rakek, 10.6.1976, cŽVr; Rakitna, lcdJSs; Razdrto, 5.6.1982, 24.5.1986, lcdSSt; Senožeče, 5.6.1998, lcdMZd; Slivnica (9); ibidem, 26.6.1994, lAKa cCCS dSBr; Snežnik, lcdRSi (2); Unec, 25.5.1985, lcVFu. Ljubljana z okolico: Črnuče, 25.5.1930, lcdAGs; Dobrova, 2.6.1918, lcdJSd; Golovec, ^> 359 Prelom novi 02.indd 359 # 17.2.2006 14:02:52 # SCOPOLIA 58 - 2006 27.5.1980, 18.6.1982, 20.5.1984, lcVFu; Ljubljana, 6., 20.5.1916, 23.5.1926, lcdJSd; ibidem, 4.5.1930, ldAGs cCCS; ibidem, 15.6.1932, lcdAGs; Ljubljana, Barje, 27.4., 4.5.1930, lcdAGs; Ljubljana, južni kolodvor (Rakovnik), 28.4.1913, lcdJSs; Ljubljansko barje, 5.1930, ldAGs cCCS; Mestni log, 4.6.1942, lcdAGs; Utik, 11.5.1924, lcdJSd; Zg. Kašelj, 3.6.1996, lcBDr dSSt. Dolenjsko: Čateške Toplice, 22.5.1983, lcVFu; Kum, 26.5.1913 (3); ibidem, 13.7.1939, lcdAGs; Trška gora, 22.5.1983, lcVFu; Vel. Lašče, 13.6.1913, 3.6.1914, na Anthriscus, lcdJSs; ibidem, 4.5.1936, lcdAGs. Bela krajina: Vinica 29.4.1983 lcVFu. Štajersko: Hrastnik, 13.5.1996, lAKa cCCS dSBr; Piramida, lcdJPe; Podčetrtek (3); ibidem, 30.5.1933, lcdEJa. Prekmurje: Muriša, 22.5.2001, lcBDr dSBr; Murska šuma, 24.6.2001, lcdBDr; Renkovci, 24.5.1989, lcdSBr. # Srednjeazijsko-evropska vrsta. Razširjena je v mediteranskih državah od Španije do Grčije, na severu sega do Nemčije in Poljske, na vzhodu do Belorusije, Ukrajine, evropske Rusije in evropskega Kazahstana. V Aziji živi na Kavkazu, Altaju in v zahodni Sibiriji. Še v prvi polovici preteklega stoletja je bila v Sloveniji precej pogostna, nato pa sta številčnost in gostota populacij začeli upadati in postaja vedno redkejša. Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Oligofag na kobulnicah: Chaerophyllum au-reum, Laserpitium latifolium, Peucedanum ostruthium, Pastinaca sativa, Daucus carota in Astrantia major. Ličinke se razvijajo v steblih. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, kjer obžirajo liste. Central Asian-European species. Distri-buted in the Mediterranean countries from Spain to Greece, in the north reaches to Germany and Poland, in the east to Belarus, Ukraine, European Russia and European Kazakhstan. In Asia occurs in the Caucasus, Altai and western Siberia. In the first half of the previous century still quite common in Slovenia, subsequently the abundance and population density began to decrease and is now becoming increasingly rarer. Stenotope. Colline to montane spe-cies. Oligophagous on umbellate plants: Chaerophyllum aureum, Laserpitium latifolium, Peucedanum ostruthium, Pastinaca sativa, Daucus carota and Astrantia major. Larvae develop in stalks. Generation period lasts 2 ye-ars. Imagoes active during daytime, frequenting their food plants, where they feed on leaves. ^> 101.03. Musaria cephalotes (küSter, 1846) Literatura / References: Müller, 1949: 212 (Phytoecia (Musaria) cephalotes)(1); Mikšić, 1963: 146 (Phytoecia (Musaria) cephalotes)(2); Mikšić, 1971: 54 (Phytoecia (Musaria) cepha-lotes)(3); Mikšić & korpič, 1985: 126 (Phytoecia cephalotes) (4); SaMa, 1988: 179 (5). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 4). Istra: Gažon, 19.6.2004, lAKa cCCS dSBr; Petrinje, 16.5.1993, 28.5.1995, lcdSSt; ibidem, 3.5.2003, lAKa cCCS dSBr; Prešnica, 10.5.1999, lcSBr dSSt; ibidem, 9.2002 (e.l.), 9.2003 (e.l.), lcdMZd & cBDr; Slavnik, 5.1920-24 (1, 5). 360 Prelom novi 02.indd 360 # 17.2.2006 14:02:53 # # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Primorsko: Gorica, lRed (1); Goriški Kras (5); Lipica – Gropada, v večjem številu na suhih travnikih, meseca maja v letih od 1920 do 1924 (1, 5) / in larger numbers in dry grasslands in May during the years from 1920 to 1924 (1, 5); Skalnica, 1907, lcdESc (1, 5). Južnoevropska vrsta. Živi v severovzhodni Italiji, Istri, jugozahodni Sloveniji in na polotoku Peloponezu. V Sloveniji živi v Istri in na južnem Primorskem in je redka, a stabilna vrsta. Stenotop. Kolinska in submontanska kserotermofilna vrsta. Oligofag na rodu trinija (Umbelliferae: Trinia, v Sloveniji na vrsti T. glauca). Ličinke se razvijajo v steblih. Po opazovanjih M. Zdešarja potujejo po steblih do gomoljaste korenike, ki jo požro. Iz ovoja korenike si napravijo kokon, v katerem se konec poletja zabubijo, v jeseni pa preobrazijo v hrošča, ki tu prezimi. Imagi so aktivni podnevi in obžirajo liste in stebla svojih hranilnih rastlin. Southern European species. Occurs in northeastern Italy, Istria, southwestern Slovenia and the Peloponnesus. In Slovenia lives in Istria and southern Primorska; a rare but stable species. Stenotope. Colline and submontane xe-rothermophilous species. Oligophagous on the genus Trinia (Umbelliferae: Trinia, in Slovenia on the species T. glauca). Larvae develop in stalks. According to the observations made by M. Zdešar, they travel along stalks to the rhizome and eat it. From its skin they make a cocoon, in which they pupate at the end of the summer, in autumn metamorphose into beetles, which spend the winter here. Imagoes active during the day, feeding on the leaves and stalks of their food plants. 102.00. OPSILIA MulSant, 1862 102.01. Opsilia coerulescens (Scopoli, 1763) a. O. c. coerulescens (Scopoli, 1763) Literatura / References: Scopoli, 1763: 49 (Leptura Coerulescens)(1); SieGel, 1866: 98 (Ph. virescens)(2); Müller, 1949: 221 (Phytoecia (Opsilia) coerulescens)(3); Mikšić, 1963: 147 (Phytoecia (Opsilia) coerulescens)(4); DeMelt & SchurMann, 1964: 41/101 (Phytoecia coerule-scens)(5); Mikšić, 1971: 57 (Phytoecia (Opsilia) coerulescens)(6); SaMa, 1988: 181 (7); althoff & DanilevSky, 1997: 40 (8); SaMa, 2002: 114 (O. coerulescens)(9). Locus typicus: Carniola (= Kranjsko), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem pogostna (2); Julijska krajina (4); Slovenija (6, 8); Kranjsko, Slovenija (9); Kranjsko (Phytoecia virescens), lcdFSc vSBr. Istra: Portorož (5). Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi & cAGs; ibidem, lcIFe dSBr; Breginj, 6.7.1986, lcdSBr; Kurnik, 19.8.1986, lRJe cdSBr; Replje, 14.6.1989, lRJe cdSBr; Trenta, 1.7.1934, lcdCRa (3, 7); Trnovski gozd, 21.5., 25.6.1989, lMBo cdEBo; Zamedveje, 17.7.1993, lcdEBo. Gorenjsko: Bohinj, 15.5.1921, lcMHa dSBr; ibidem, 9.6.1930, lcdAGs; Lancovo, 30.5.1877, ldMik cJSd; Ljubljansko polje, 22.6.1933, lcdAGs; Ukanc, 29.5.1977, lAGo cCCS dSBr; Železniki, 9.7.1933, lcJSd. 361 ^> Prelom novi 02.indd 361 # 17.2.2006 14:02:53 # SCOPOLIA 58 - 2006 Notranjsko: Gadovnik, 1.6.2005, lcMZd dSBr; Hrušica, pogorje (7); Koritnice, 12.6.1993, lcSPo dSBr; Senadole, 2.6.1997, lcBDr dSSt; Senožeče, lcdGSp (3, 7); Snežnik, 21.6.1997, 9.6.1998, lcdEBo; Verd, Hočevarica, 19.5.1999, lcBDr dSBr; Vodice, lcdGSp (3). Ljubljana z okolico: Črnuče, 22.6.1933, lcdAGs; ibidem, 25.6.1933, lcJSd; Jarški prod, 22.5.1991, lcVFu; Ježica, 24.5.1930, lcJSd; Štepanjsko naselje (Štepanja vas), 20.7.1927, lcdAGs. Dolenjsko: Borovec pri Kočevski Reki, okol., 15.6.1993, lcVFu; Škrilje, 14.6.1918, lcJSd; Vel. Lašče, 30.5.1930, lcdAGs. Bela krajina: Damelj, 16.5.1998, lcBDr dSSt; Štajersko: Malečnik, lcdJPe; Mrzlica, 7.6.1996, lAKa cCCS dSBr; Podčetrtek, 25.6.1938, lcdEJa; Pohorje, lcdJPe; Rimske Toplice, lcdWng (4); Šturmovci, 11.6.1997, lcBDr dSBr; Zidani Most, 12.7.1938 (4); Prekmurje: Muriša, 3.7.1998, lcBDr dSBr. # Palearktična vrsta. Živi v večjem delu kontinentalne Evrope, manjka le na Nizozemskem, v severni Nemčiji in nordijskih državah. V Aziji je razširjena od Turčije do Izraela, od Kavkaza do severnega Irana, v Turkestanu, Kazahstanu, zahodni Sibiriji, severni Mongoliji in severni Kitajski, v Afriki pa sega od Maroka do Tunizije. Živi skoraj v vsej Sloveniji in ni pogostna. Številčnost in gostota populacij sta konstantni. Stenotop. Planarna in kolinska do subal-pinska kserofilna vrsta. Polifag na srhkolistni-cah: Echium, Cerinthe, Cynoglossum, Anchusa, Symphytum, Lithospermum, Lappula myosotis, Lycopsis in košarnicah: Inula conyza. Ličinke se razvijajo v steblih in koreninah. Generacijska doba traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in obžirajo listje svojih hranilnih rastlin, radi pa posedajo tudi po cvetovih in steblih. Palaearctic species. Occurs in most of continental Europe, absent only in the Netherlands, northern Germany and in the Nordic countries. In Asia distributed from Turkey to Israel, from the Caucasus to northern Iran, in Turkestan, Kazakhstan, western Siberia, northern Mongolia and northern China; in Africa reaches from Morocco to Tunisia. Lives in the greater part of Slovenia, although is not common. Abundance and population density constant. Stenotope. Planarian and colline to subalpine xerophilous species. Polyphagous in Boraginaceae (Echium, Cerinthe, Cynoglossum, Anchusa, Symphytum, Lithospermum, Lappula myosotis, Lycopsis) and wildflowers of the Aster family (Inula conyza). Larvae develop in stalks and roots. Generation period lasts 1 year. Imagoes active during the day, feeding on the leaves of their food plants, also like to perch on blossoms and stalks. ^> 102.02. Opsilia uncinata (W. reDtenBacher, 1842) Literatura / References: Drovenik, 2002: 177 (1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Notranjsko: Križna gora (1)(podatek ni preverjen / data not confirmed); Rakek (1)(podatek ni preverjen / data not confirmed). Ljubljana z okolico: Črnuče, 25.5.1930, lcdAGs vSBr. Dolenjsko: Kočevje, 29.7.1938, lcdAGs vSBr. Prekmurje: Dolina pri Lendavi, 11.7.1998, lcDKo dSBr. 362 Prelom novi 02.indd 362 # 17.2.2006 14:02:53 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Evropska vrsta. Razširjena je v Pirenejih, od južne Nemčije do Poljske in na Balkanskem polotoku od Slovenije do Romunije in Bolgarije. Blizu naših mej je bila ugotovljena v Krapini (Mikšić & korpič, 1985: 137) in Istri (horion, 1974: 219). V Sloveniji je zelo redka, manjka v zahodnem delu države, kakor tudi na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem. Edina novejša najdba je iz Prekmurja (leg. D. Kofol, 1998), kjer pred tem ni bila znana. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Verjetno oligofag na srhkolistnicah: Cerinthe minor in C. glabra (= alpina), po BenSeju (1995: 30) tudi na rodu Lithospermum. Ličinke se razvijajo v steblih in koreninah. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Vrsta je slabo raziskana in jo večkrat zamenjujejo s temnimi primerki predhodne vrste (O. coerulescens). European species. Distributed in the Pyrenees, from southern Germany to Poland, and on the Balkan Peninsula from Slovenia to Romania and Bulgaria. Near our borders established in Krapina (Mikšić & korpič, 1985: 137) and Istria (horion, 1974: 219). In Slovenia very rare, absent in the western part of the country, as well as in Gorenjska, Koroška and Štajerska. The only newer find is from Prekmurje (leg. D. Kofol, 1998), where it had not been known earlier on. Stenotope. Colline xerothermophilous spe-cies. Oligophagous probably on Boraginaceae, i.e. Cerinthe minor and C. glabra (= alpina), according to BenSe (1995: 30) also on the genus Lithospermum. Larvae develop in stalks and roots. Imagoes active during the day, when frequenting their food plants. The species is po-orly researched and has on numerous occasions been mistaken for the darker specimen of the preceding species (O. coerulescens). 102.03. Opsilia molybdaena (DalMan, 1817) Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (Phytoecia molybdaena)(1). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Kranjsko (Phytoecia molybdaena), lcdFSc vSBr. ^> Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Nekoliko pogostnejša je na Iberskem polotoku, v drugih evropskih državah se pojavlja le sporadično in redko. Razširjena je od Francije do Poljske, Romunije in južne Italije. V Aziji živi na Kavkazu, Bližnjem vzhodu, v Turčiji, Zakavkazju, Transkaspiji in severnem Iranu, v severni Afriki pa od Maroka doTunizije. Za Slovenijo to vrsto navaja le SieGel (1), ki se opira na Schmidtovo zbirko. V zadnjih 150 letih ta vrsta pri nas ni bila več najdena in je zelo verjetno že izumrla. Stenotop. Kserofilna vrsta. Ličinke se razvijajo v srhkolistnicah: Lappula, Lithospermum, Cerinthe, Echium idr. Turanic-European-Mediterranean speci-es. Somewhat more common on the Iberian peninsula, in other European countries occurs sporadically and rarely. Distributed from France to Poland, Romania and southern Italy. In Asia found in the Caucasus, Near East, Turkey, Transcaucasus, Transcaspian and northern Iran; in Africa from Morocco to Tunisia. For Slovenia, this species has been referred to only by SieGel (1), who relied on Schmidt’s collection. In the last 150 years, this species has not been found in Slovenia and has most likely become extinct. Stenotope. Xerophilous species. Larvae de-velop in Boraginaceae: Lappula, Lithospermum, Cerinthe, Echium etc. 363 Prelom novi 02.indd 363 # 17.2.2006 14:02:53 # SCOPOLIA 58 - 2006 103.00. PHYTOECIA Dejean, 1835 103.01. Phytoecia cylindrica (linnaeus, 1758) Literatura / References: Siegel, 1866: 98 (1); Brancsik, 1871: 100 (2); Müller, 1949: 216 (Ph. (Ph.) cylindrica)(3); Mikšić, 1963: 148 (Ph. (Ph.) cylindrica)(4); Mikšić, 1971: 55 (Ph. (Ph.) cylindrica)(5); Mikšić & korpič, 1985: 133 (Ph. (Ph.) cylindrica)(6); Sama, 1988: 183 (7); Drovenik, 1992: 154 (8); althoff & Danilevsky, 1997: 39 (9); Drovenik, 1998: 93 (10); Drovenik, 2002: 177 (11); Drovenik, 2004: 256 (12). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (1); Julijska krajina (4, 5, 6); Slovenija (9). Istra: Artviže, 6.6.1999, 21.5.2000, lcdEBo; Slavnik, ca. 1000 m, na trebelju (Chaerophyllum aureum)(3); Socerb, 8., 22.5.1990, lcVFu. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Banjšice, 15.6.1997, lcdEBo; Čaven, 26.6.1998, lcDKo dSBr; ibidem, planinska koča, 27.5.1999, lcdSBr; Divača, 25.5.1985, lcVFu; ibidem, 25.5.2003, lcdEBo; Gorica, (4); Komen, lcdESc (3, 7); Kucelj, 28.6.1998, lcdMZd; Matajur (3, 7); Prvačina (3, 7); Sleme, Banjšice, 30.5.1996, lRJe cdSBr; Trnovski gozd (3, 7). Gorenjsko: Babni dol, 2.6.1927, lcJSd; Bled, reka Sava, most, 23.7.1996, lcBDr dSSt; Goričane, 17.5.1933, lcJSd; Grmada, Polhograjsko hribovje, 1.6.1978, ldMZd cCCS; ibidem, 25.5., 1., 9.6.1978, 6.6.1980, 21.5.1981, lcdMZd; ibidem, 25.5., 3.6.1979, 6.6.1980, ldMZd cVFu; Kamna Gorica, Radovljica, lcIFe dSBr; Kamnik, lcdJSs; Kamniška Bistrica (10); Kamniške Alpe, lcIFe dSBr; Kamniško sedlo, 10.6.1972, lcBDr dSSt; Korošica, potok, 800 m, 23.5.2001, lcdSBr; ^ Lubnik, 4.6.1988, lcdBKo; Goričane, potok Ločnica, 10.5.1981, lcVFu; Ponoviče, 6.1989, lcB- ^} Dr dSBr; Rateče, 5.6.2001, lcdMZd; Soriška pl., Baško sedlo, 1200 m, 19.6.1995, lcBDr dSSt; Soteska, reka Nevljica, 29.5.1996, lcBDr dSSt; Sp. Besnica, 7.6.1985, lcdSBr; Stranje, lcIFe dSBr; Škofja Loka, 6.1986, 4.6.1989, lcdBKo; Škofja Loka, papirnica, 26.4.1968, lcBDr dSSt; Šmartno, reka Nevljica, 6.6.2001, lcBDr dSBr; Zagorje ob Savi, 12.6.1932, lcJSd; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (12). Notranjsko: Bela, Col, 11.5.1989, lcdSBr; Brce - Zarečje, 31.5.1999, lcdSBr; Dolenja vas - Javorniki, nad Karlovico, 600 m, 24.5.1995, lcdSBr & lcSPo; Gabrče, 26.5.1987, lcVFu; Goričice, 30.6.1998, lcBDr dSBr; Gor. Otave, 1.7.1978, lcBDr dSBr; Gor. Vreme, 21.5.1998, 2.5.1999, lcdEBo; Gor. Ig, 3.5.1996, lcVFu; Hruševje, 8.5.1994, lcdEBo; Iška, 11.6.1933, lcJSd dSBr; Iški Vintgar, 13.5.1989, lcVFu; Javorniki (VL47), 10.6.1986, lcdSBr; Kamojstrnik, 24.5.1995, lcSPo dSBr; Kovk, 22.6.1985, lcdSBr; Krim, 8.1975, lcBDr dSSt; Križna gora, 29.6.1976, lcBDr dSBr (11); Landol, 10.5.1986, lcdSBr; Laže, 13.5.1997, lcBDr dSSt; Mali Kožljek, 1.6.2005, lcdMZd; Nanos (3, 7); ibidem, 2.6.1974, lcVFu; Orehek (3); Pivka (3); Planinsko polje, 11.5.1993, lcSPo dSBr; Podkraj, Col, 7.6.2003, lcdMZd; Pokojišče, 18.5.1930, lcJSd; ibidem, 3.8.1988, lcdSBr; Postojna, lcdGDr; ibidem, 24.7.1965, lcdSSt; Rakek, 10.6.1976, lcBDr dSBr (11); Razdrto, lcdG-Dr; ibidem, 5.6.1982, lcdSSt; Rovtarske Žibrše, 19.7.1984, lcdSBr; Senožeče, 5.6.1998, lcdMZd; Slivnica, 1100 m, 21.7.2001, lcDKo dKAd; Snežnik, lcdRSi (3); ibidem, 1600 m, 29.6.1998, lcDKo dSBr; Topol, Nova vas, 16.7.1994, lcSPo dSBr; Vlačno, Trnje, 600 m, 23.5.1995, lcSPo dSBr; Vojsko, Idrijsko hribovje, 1.7.1997, lcdEBo; Vremščica (3, 7); Vršiči, 3.6.2005, lcdMZd; Zagorsko jez., 25.5.2000, lcBDr dSBr. Ljubljana z okolico: Črnuče, 25.5.1930, lcdAGs; Dobrova, 16.6.1976, lcBKo dSBr; Golovec, 18.6.1982, 3., 15.5.1983, 20.5.1984, lcVFu; Jeterbenk, 29.6.1933, lcJSd dSBr; Ježica, 25.5.1930, 27.5.1937, lcJSd; ibidem, 18. in 21.6.1982, lcdSBr; Kleče, 16.5.1937, lcJSd; Ljubljana, 7.1899, 364 Prelom novi 02.indd 364 TwT 17.2.2006 14:02:53 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 1910, lcMHa dSBr; Ljubljana, Barje, 15.2.1928, lcdAGs; Mestni log, 15.5.1940, lcdAGs; Radna, Brezovica pri Ljubljani, lcJSs dSBr; ibidem, 8.5.1913, lcdJSs, na krebuljici (Anthriscus silvestris), lcdJSs; ibidem, 25.5.1912, 9.5.1913, lcdAGs; Vič, 19.4.1936, lcJSd; Vižmarje, 24.6.1939, lcdAGs; Zadvor, 5.5.1974, lcVFu. Dolenjsko: Draga, Ig, 5.6.1977, lcdSBr; ibidem, 11.6.1977, ldSBr cBDr; Kočevje, reka Rinža, 26.5.1992, lcVFu; Kremenica, Hrib, 19.6.1976, lcdSBr; Kum, 26.5.1913,, lcdAGs; ibidem, 6.5.1988, lcBDr dSBr; Loški potok, 8.6.1997, lcVFu; Mavrc, 28.5.1986, lcdSBr; Mokrec, 11.7.1979, lcdSBr; Muljava, 7.5.1983, lcVFu; Ponikve, Vel. Lašče, 3.6.1984, lcdSBr; Podgrad, Novo Mesto, 21.5.2004, lcdMZd; Ribnica, 28.5.1992, lcVFu; Ribnica, reka Ribnica, 28.5.1993, lcBDr dSSt; Slovenska vas, reka Rinža, 26.5.1992, lcVFu; Sp. Log – Tepe, 19.6.1985, lcdSBr; Škrilje, 28.6.1981, 8.6.1997, lcdSBr; Trška gora, 22.5.1983, lVFu cdBDr (8); Vel. Lašče, 8.5.1915, lcdAGs. Štajersko: Boč, 11.5.2004, lcdMZd; Boč, planinski dom, 28.5.1990, lcdSBr; Bočna, 5.1988, lcBDr dSSt; Hrastnik, 23.7.1994, lAKa cCCS dSBr; Kropa, Bočna, 13.6.1994,, lcBDr dSSt; Laporje, 18.5.1990, lcdSBr; Lenart v Slovenskih goricah, lcdJNS (2); Logarska dolina,750 m, 25.6.1988, lcAVr dSBr; Lutverci, 24.5.1994, lcBDr dSBr; Maribor, 20.6.1922, 24.6.1930, lcdAGs; Mozirje, potok Ljubija, 13.6.1995, lcdBDr dSBr; Mrzlica, 25.6.1991, lcVFu; Podčetrtek, lcdEJa; Podgrad, Gor. Radgona, 10.5., 1.6.1994, lcBDr dSBr; Podveža, 3.6.1994, lcBDr dSSt; Police, 1.5.1998, 10.5.1999, lcBDr dSSt; Segovci, 15.5.1996, lcBDr dSSt; Trate, 8.6.1995, lcBDr dSSt; Zavratnik, 21.5.1997, 30.5.2001, lcBDr dSSt; Žovneško jez., 14.5.2004, lcdMZd. Prekmurje: Banuta, 16.5.1925, lcdAGs; Muriša, 22.5.2001, lcBDr dSBr; Pince, 7.5.1998, lcBDr dSSt. Azijsko-evropska vrsta. Razširjena je v Veliki Britaniji in vsej kontinentalni Evropi, razen na visokem severu. Proti vzhodu je bila ugotovljena v Mali in Srednji Aziji, od Kavkaza do Irana, v Sibiriji in v severni Kitajski. V Sloveniji je najpogostnejša vrsta iz rodu Phytoecia in sorodnih rodov (Phytoeciini). Številčnost in gostota populacij sta stabilni ali pa celo naraščata. Stenotop. Planarna in kolinska do montan-ska kserofilna vrsta. Polifag na zeleh, predvsem kobulnicah: Daucus carota, Chaerophyllum aureum, C. temulum, Anthriscus sylvestris, Heracleum sphondylium, Bupleurum, Astrantia, Laserpitium, Torilis japonica, Aegopodium in na koprivah: Urtica). Ličinke se razvijajo v spodnjem delu stebla in v koreninskem vratu. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah, kjer se hranijo z listjem. Asian-European species. Distributed in Great Britain and throughout continental Europe, with the exception of the extreme north. Towards the east established in Asia Minor and Central Asia, from the Caucasus to Iran, in Siberia and northern China. In Slovenia most common species of the genus Phytoecia and relative genera (Phytoeciini). Abundance and population density stable, most likely even increasing. Stenotope. Planarian and colline to montane xerophilous species. Polyphagous on herbs, largely umbellate plants (Daucus carota, Chaerophyllum aureum, C. temulum, Anthriscus sylvestris, Heracleum sphondylium, Bupleurum, Astrantia, Laserpitium, Torilis ja-ponica, Aegopodium) and on Nettles: Urtica). Larvae develop in the lower parts of stalks and in the upper part of roots. Imagoes active during daytime, frequenting their food plants, where they feed on leaves. ^> 365 Prelom novi 02.indd 365 # 17.2.2006 14:02:53 # SCOPOLIA 58 - 2006 103.02. Phytoecia manicata reiche & Saulcy, 1858 Literatura / References: ni objavljenih podatkov za Slovenijo / no published data for Slovenia. Najdišče v Sloveniji / Localities in Slovenia: Primorsko: Vremščica, 10.6.1977, lcBDr dSSt. Južnoevropska vrsta. Razširjena je na Balkanu: Dalmacija, Hercegovina, Makedonija in Peloponez. Edina najdba iz Slovenije (Vremščica, leg S. Steiner) je nekoliko prese-neteljiva in predstavlja najbolj severozahodno točko areala razširjenosti te vrste. Stenotop. Ekologija in bionomija te vrste sta slabo raziskani. P. Novak jo je našel na turku vrste Carduus pycnocephalus, en primerek pa je vzgojil iz korenja (Mikšić & korpič, 1985: 133). Southern European species. Distributed in the Balkans: Dalmatia, Herzegovina, Mace-donia and Peloponnesus. Single find in Slovenia (Vremščica, leg S. Steiner) is somewhat surpri-sing and constitutes the northwesternmost point in the species’ distribution range. Stenotope. Ecology and bionomy of this species have been poorly researched. P. Novak found it on Carduus pycnocephalus, and raised one specimen from carrot (Mikšić & korpič, 1985: 133). 103.03. Phytoecia nigricornis (fabricius, 1781) Literatura / References: Siegel, 1866: 98 (1); Brancsik, 1971: 100 (Ph. Solidaginis & Ph. nigricornis)(2); Martinek, 1875: 46 (3); Müller, 1949: 215 (Ph. (Ph.) nigricornis)(4); Mikšić, 1963: 148 (Ph. (Ph.) nigricornis)(5); Mikšić, 1971: 55 (Ph. (Ph.) nigricornis) (6); Mikšić & korpič, 1985: 134 (Ph. (Ph.) nigricornis)(7); Sama, 1988: 183 (8); Drovenik, 1992: 164 (9); althoff & Danilevsky, 1997: 39 (10); Drovenik, 2004: 256 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (1); Julijska krajina (5); Slovenija (7, 10); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; Lipica (4, 6); Lokavec, lcdGSp (4, 8); Trnovski gozd, lcdUPo. Gorenjsko: Kamnik, lcdJSs; ibidem, lWal cJSd; Kropa, Radovljica, 14.5.1933, lcdAGs; Škofja Loka, 4.7.1987, lcdBKo; Topol pri Medvodah, 9.6.1991, lcVFu; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (11). Notranjsko: Col, lcdGSp (4, 8); Lož, 20.5.1921, lcdAGs; Pekel, Borovnica, 16.5.1926, lcdAGs; Pokojišče, 26.5.1932, lJSd dRMi (5); Polhov Gradec, 2.5.1920, lcJSd; Postojna, okol., 1.7.1954, lEPr cBDr dSBr. Ljubljana z okolico: Bokalce, 30.4.1912, lcdAGs; Dravlje, 28.5.1944, lcAGs dSBr; Črnuče, 20.5.1939, lcdAGs; Golovec, 27.5.1980, 4., 18.6.1982, lcVFu; Hrastje-Mota, lcdBDr; Jarški prod, 27.5.1987, 22.5.1991, lcVFu; Ježica, 21.6.1982, lcdSBr; Ljubljana, 28.6.1920, 13.5.1921, 25.5., 1.6.1922, 20.5.1924, 25.5.1932, 4.6.1933, 20.5.1934, 23.5.1944, lcJSd; ibidem, 23.5.1926, lJSd 366 Prelom novi 02.indd 366 TwT 17.2.2006 14:02:53 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae dRMi (5); Ljubljana, Barje, 10.5.1934, lcdAGs; Ljubljana, Podrožnik, lcdJSs; Ljubljana, Večna pot, 8.5.1915, 17.5.1917, 7.6.1939, lcdAGs; Utik, 26.5.1913, lcdAGs; ibidem, 20.5.1918, lcJSd; Zg. Kašelj, 3.6.1996, lcBDr dSSt. Dolenjsko: Grič (= Krško), 28.6.1907, lcdAGs (9); Kremenica, Hrib, 11.7.1979, lcdSBr; Krško, lcIFe dSBr; Trška gora, 7.5.1992 cVFu. Štajersko: Drbetinci –Trnovska vas, 27.6.1991, lcdSBr; Gor. Radgona, okol. (3); Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcBDr dSSt; ? Lenart v Slovenskih goricah, na travnikih, lcdJNS (2); Malečnik, lcdJPe; Maribor, 30.5.1933, lcdAGs; ibidem, ldJPe cAGs; Sladki Vrh, 9.7.1998, lcBDr dSBr; Solčava, lcIFe dSBr. Prekmurje: Lendava, lcdAGs; Muriša, 22.5.2001, lSGo cDKo dKAd. # Srednjeazijsko-evropska vrsta. Razširjena je od severne Španije, Francije, južne Švedske in vzhodne Finske do Sicilije, Albanije, Bolgarije, evropskega Kazahstana in Urala. V Aziji živi od zahodne Sibirije do Altaja in reke Ob, v severnem Kazahstanu in na Kavkazu. Med tem, ko je bila še v prvi polovici preteklega stoletja v Sloveniji precej pogostna, postaja vedno redkejša. Stenotop. Planarna, pretežno kolinska, redkeje montanska kserofilna vrsta. Oligofag na košarnicah: Tanacetum vulgare, Artemisia vul-garis, A. campestris, A. absinthium, Achillea, Chrysantheum leucanthemum, C. segetum in Solidago virgaurea. Ličinke se ravijajo v steblih in koreninah. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se na gostiteljskih rastlinah hranijo z listi. Central Asian - European species. Distributed from northern Spain, France, southern Sweden and eastern Finland to Sicily, Albania, Bulgaria, European Kazakhstan and the Urals. In Asia occurs from western Siberia to Altai and the river Ob, in northern Kazakhstan and the Caucasus. In the first half of the 20th century still quite common, now becoming increasingly scarce. Stenotope. Planarian, partly colline, rarely montane xerophilous species. Oligophagous in wildflowers of the Aster family: Tanacetum vulgare, Artemisia vulgaris, A. campestris, A. absinthium, Achillea, Chrysantheum leucanthe-mum, C. segetum and Solidago virgaurea. Larvae develop in stalks and roots. Generation period lasts 2 years. Imagoes active during the day, feeding on leaves of their host plants. ^> 103.04. Phytoecia rufipes (olivier, 1795) Literatura / References: SchreiBer, 1871: 224 (in Müller, l949)(1); SchreiBer, 1885: 271 (in Müller, l949)(2); Müller, 1949: 220 (Ph. (Ph.) rufipes Schreiberi)(3); Mikšić, 1963: 149 (Ph. (Ph.) rufipes ssp. schreiberi)(4); Mikšić, 1971: 56 (Ph. (Ph.) rufipes schreiberi)(5); Mikšić & korpič, 1985: 132 (Ph. (Ph.) rufipes)(6); horion, 1974: 216 (7); SaMa, 1988: 184 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 39 (9). Locus typicus: Gorizia (= Görz, Gorica), Italija ali Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (4, 5, 6); (Slovenija: »Krain« je napačno prepisano od »krajina«)(7); (Slovenia: »Krain« incorrectly transcribed from »krajina« (region)) (7); Slovenija (9) 367 Prelom novi 02.indd 367 # 17.2.2006 14:02:53 # SCOPOLIA 58 - 2006 Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi & cAGs; Gorica (8); Gorica, Kras, na vrsti Ferula galbanifera (1, 2, 3); Klariči, 9.6.1995, lcBDr dSSt. Notranjsko: Šturje, lcdABi (3, 8). Sredozemska vrsta. V Evropi je razširjena od južne Španije, južne Francije in južne Švice do jugozahodne Slovenije, hrvaške Istre in Sicilije. V Afriki živi v Maroku in Alžiriji. V Sloveniji je zelo redka. Iz toplega jugozahodnega dela naše države so znane 4 stare in 1 novejša najdba. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Oligofag na kobulnicah: Foeniculum vulgare, Ferulago galbanifera idr. Ličinke se razvijajo v steblih, imagi pa podnevi obžirajo listje svojih gostiteljskih rastlin. Mediterranean species. In Europe distribu-ted from southern Spain, southern France and southern Switzerland to southwestern Slovenia, Croatian Istria and Sicily. In Africa occurs in Morocco and Algeria. Very rare in Slovenia. From the warmer southwestern areas of our country, 1 newer and 4 older finds are known. Stenotope. Colline xerothermophilous species. Oligophagous on umbellate plants: Foeniculum vulgare, Ferulago galbanifera, etc. Larvae develop in stalks, during the day ima-goes feed on the leaves of their host plants. # 103.05. Phytoecia icterica (Schaller, 1783) Literatura / References: Scopoli, 1763: 48 (Leptura Cilindrica)(1); SieGel, 1866: 98 (Ph. ephippium)(2); Müller, 1949: 220 (Ph. (Ph.) icterica)(3); Mikšić, 1963: 148 (Ph. (Ph.) icteri-ca)(4); DeMelt & SchurMann, 1964: 41/101 (5); Mikšić, 1971: 56 (Ph. (Ph.) icterica)(6); Mikšić & korpič, 1985: 129 (Ph. (Ph.) icterica) (7); SaMa, 1988: 185 (8); Drovenik, 1992: 164 (9); althoff & DanilevSky, 1997: 39 (10); Drovenik, 1998: 93 (11); Drovenik, 2002: 206 (12); Drovenik, 2002: 177 (13); Drovenik, 2004: 256 (14). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (2); Julijska krajina (4); Slovenija (6, 7, 10); Kranjsko (Ph. epphipium), lcdFSc vSBr. Istra: Dekani (3); Izola (3, 5); Kozina, 31.5.1981, 16.5.1993, lcdSSt; Strunjan, 30.4.1993, Šared, Montekalvo, 7.1984, lAAv cdSBr; Škocjanski zatok, 23.5.2000, lcdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcABi dSBr; Gorica, lcdGSp (3, 8); Matavun, lcdUPo; Tomaj, 4.7.1940, lcdGSp (3, 8). Gorenjsko: Babni dol, 26.5.1947, lcdAGs; Bled, 19.7.1931, lcJSd; Kamniška Bistrica (11); Senožeti, 26.6.1984, lcdSBr; Soteska, reka Nevljica (12); Škofja Loka, 7.1984, 6.1986, lcdBKo; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (14); Železniki, 9.7.1933, lcJSd. Notranjsko: Gor. Vreme, lcdUPo; Rakek (13); Unec, 25.5.1985, lVFu cdMZd. Ljubljana z okolico: Dravlje, 28.5.1944, lcdAGs; Golovec, 20.5.1984, lVFu cdMZd; Ježica, 25.5.1930, lcJSd; Ljubljana, 25.7.1908, lcdAGs; ibidem, 14., 20.5.1928, 9., 20.5., 3.8.1929, lcJ-Sd; ibidem, 25.5.1944, lJSd cBDr dSBr, ibidem, 1956, lcBDr dSSt; Ljubljana, Barje, 5.7.1926, 30.5.1934, lcdAGs (4); Mestni log, 6.7.1934, lcdAGs; Zg. Kašelj, 3.6.1996, lcBDr dSSt. Dolenjsko: Muljava, lcIFe dSBr; Studenec, Sevnica, 31.4.2001, lcdEBo; Trška gora, lVFu cdBDr (9). 368 ^> Prelom novi 02.indd 368 # 17.2.2006 14:02:54 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Štajersko: Hrastnik, 27.6.1999, 15.5.2001 (WM00), lAKa cCCS dSBr; Kamnica, lcdJPe; Lesično, 30.6.2004, lcGKa dSBr; Loke, Podsreda, 9.7.1998, lcdSBr; Maribor, lJPe dRMi (4); Podčetrtek, lEJa dRMi (4); Sevnica, 26.5.1924, lcdWng (4); Žovneško jez., 14.5.2004, lcMZd dSBr. # Turansko-evropska vrsta. Razširjena je v vsej kontinentalni Evropi od Portugalske, Francije in Nemčije do južne Rusije in Kazahstana, manjka v Fenoskandiji. V Aziji živi na Kavkazu, v Zakavkazju in severnem Iranu. V Sloveniji ni redka, številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Oligofag na kobulnicah: glavna gostiteljska rastlina je navadni rebrinec (Pastinaca sati-va), poleg njega pa še: Pimpinella saxifraga, Heracleum, Conium maculatum, Petroselinum hortense (= crispum) in Daucus carota sativus. Ličinke se razvijajo v spodnjih delih stebel in koreninah. Imagi so najbolj aktivni v popoldanskih urah in se hranijo z listi svojih gostiteljskih rastlin. Turanic-European species. Distributed throughout continental Europe from Portugal, France and Germany to southern Russia and Kazakhstan, absent in Fenoscandia. In Asia occurs in the Caucasus, Transcaucasus and northern Iran. In Slovenia not rare; abundance and population density stable. Stenotope. Colline xerothermophilous species. Oligophagous on umbellate plants: principle host plant is Pastinaca sativa, apart from Pimpinella saxifraga, Heracleum, Conium aculatum, Petroselinum hortense (= crispum) and Daucus carota sativus. Larvae develop in the lower parts of stalks and roots. Imagoes most active in the afternoon hours, feeding on the leaves of their host plants. ^> 103.06. Phytoecia caerulea (Scopoli, 1772) Literatura / References: Scopoli, 1772: 102 (Leptura caerulea)(1); SieGel, 1866: 98 (Ph. rufimana)(2); BrancSik, 1871: 100 (Ph. rufimana)(3); Mikšić & korpič, 1985: 135 (Ph. (Ph.) coerulea)(4). Locus typicus: Carniolia (= Kranjsko), Slovenija. Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem redka (2); Slovenija (4); Kranjsko (Ph. rufimana), lcdFSc vSBr. Štajersko: Lenart v Slovenskih goricah, redka vrsta, lcdJNS (3). Turansko-evropska vrsta. Razširjena je v južni polovici Evrope, proti severu sega do Pirenejev, Švice, Slovaške in Romunije, na vzhodu do polotoka Krima, Rusije in Kazahstana; manjka v Franciji. V Aziji je ugotovljena v Turčiji, Zakavkazju, Iranu, na Turanic-European species. Distributed in the southern half of Europe, towards the north reaches to the Pyrenees, Switzerland, Slovakia and Romania, in the east to the Crimean penin-sula, Russia and Kazakhstan; absent in France. In Asia established in Turkey, Transcaucasus, 369 Prelom novi 02.indd 369 # 17.2.2006 14:02:54 SCOPOLIA 58 - 2006 # Arabskem polotoku in Kavkazu. Popisana je bila na podlagi primerkov s Kranjske, vendar brez točnih najdišč. Tudi primerek iz Schmidtove zbirke je označen samo z najdiščem »Kranjsko«. Iz Slovenije je znano eno samo dokumentirano najdišče (Lenart v Slovenskih goricah). Vse najdbe so iz 18. in 19. stoletja in je zelo vprašljivo, če Ph. caerulea pri nas še živi. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Polifag na križnicah: Sinapis, Sisymbrium, Rapistrum, Erysimum cheiranthoides, Brassica napus in lanih (Linaceae): Linum usitatissimum in L. hirsutum. Ličinke se razvijajo v steblih in koreninah. Življenjski ciklus traja 1 leto. Imagi so aktivni podnevi in se na svojih gostiteljskih rastlinah hranijo z listjem. Iran, the Arabian peninsula and the Caucasus. Listed on the basis of the specimens from Carniola, although without accurate localiti-es. Furthermore, the locality of the specimen from Schmidt’s collection is marked only »Carniola«. A single documented locality is known from Slovenia (Lenart in Slovenske gorice). All finds from the 18th and 19th centuries are highly questionable as to Ph. caerulea still occurring in our country. Stenotope. Colline xerothermophilo-us species. Polyphagous on Brassicaceae (Sinapis, Sisymbrium, Rapistrum, Erysimum cheiranthoides, Brassica napus) and Linaceae (Linum usitatissimum and L. hirsutum). Larvae develop in stalks and roots. Life cycle lasts 1 year. Imagoes active during daytime, feeding on leaves of their host plants. # 103.07. Phytoecia pustulata (Schrank, 1776) Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (Ph. lineola)(1); Müller, 1949: 217 (Ph. (Ph.) pu-stulata)(2); Mikšić, 1963: 149 (Ph. (Ph.) pustulata)(3); DeMelt & SchurMann, 1964: 40/100 (4); Mikšić, 1971: 55 (Ph. (Ph.) pustulata)(5); Mikšić & korpič, 1985: 131 (Ph. (Ph.) pustulata)(6); SaMa, 1988: 185 (7); Drovenik, 1992: 164 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 39 (9); Drovenik, 2004: 256 (10). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka vrsta (1); Julijska krajina (3); Slovenija (5, 9); Julijska krajina (6); Kranjsko (Ph. lineola), lcdFSc vSBr. Istra: Beka, 15.6.2004, lcMZd dSBr; Belvedere, 25.5.2005, lcMZd dSBr; Gradec, 20.5.2005, lcMZd dSBr; Izola (2, 4); Osp, 10.6.2003, lcdMZd; ibidem, 13.5.2005, lcMZd dSBr; Petrinje, 13.6.1997, 8.6.2001, 21.5.2002, lcdMZd; Portorož (2, 4); Prešnica, 23.5.1995, lcdSBr; ibidem, 24.6.2002, lcdMZd; Slavnik, lcdESc (2); Šared, Montekalvo, 25.5.1985, lcdSBr; Zazid, 22.5.2002, lcdMZd. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi; ibidem, lcIFe dSBr; Divača, lcdGDr; Kurnik, 6.1986, lRJe cdSBr; Panovec (2, 7); Plave (2, 7); Replje, 14.5.1991, lRJe cdSBr; Rodik (2, 7); Vel. Gradišče (2, 7). Gorenjsko: Babni Dol, 18.5.1948, ldAGs cCCS; Domžale, 29.5.2002, lcdMZd; Škofja Loka, 4.7.1987, lcdBKo; Zagorje ob Savi, 29.5.1932, lcJSd; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (10). Ljubljana z okolico: Golovec, 13.5.1991, lcVFu; Ježica, 25.5.1930, lcJSd; Ljubljana, 13.6.1917, 31.5.1924, lcJSd; ibidem, 1.7.1936, 3.6.1945, lcdAGs; Ljubljana, Barje, 13.5.1933, 10.5.1934, lcdAGs. Dolenjsko: Ambrus, 7.5.1983, lcVFu; Čateške Toplice 25., 27.4.1998, lcVFu; Studenec, Sevnica, 31.4.2001, lcdEBo; Turjak, lVKo dRMi (3); Vel. Lašče, 8.5.1915, lcdAGs. ^> 370 Prelom novi 02.indd 370 # 17.2.2006 14:02:54 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Bela krajina: Črnomelj, 9.5.1932, lcdAGs; ibidem, 21.5.1933, lcJSd (8); Dobliče, 21.5.1933, lcdAGs; Preloka, lVFu, 27.4.1983, cdBDr (8); Žuniči, 27.4.1983, lVFu cdBDr (8). Štajersko: Bistrica ob Sotli, 10.6.1993, lcBDr dSBr; Boč, 660 m, 11.5.2004, lcMZd dSBr; Hrastje-Mota, 24.5.1994, lcBDr dSBr; Hrastnik, 20.7.1993, 27.6.1999, lAKa cCCS dSBr; Kalobje,10., 20.5.2004, lcdGKa vSBr; Kamnica, lcdJPe; Lutverci, 1.6.1994, lcBDr dSBr; Malečnik, lcdJPe; Maribor, lcdJPe & cAGs; Mele, 4.5.1994, lcBDr dSBr; Mestinje, 9.5.2003, lcBDr dSBr; Podgrad, Gor. Radgona, 10.5., 1., 16.6.1994, lcBDr dSBr; Poklek nad Blanco, 23.5.1970, lcBDr dSSt; Police, 25.5.2002, lcBDr dSBr; Segovci, 1.6.1994, lcBDr dSBr; Rihtarovci, lcdBDr; Sp. Konjišče, lcdBDr; Trate, 8.6.1995, lcBDr dSBr; Trobni Dol, 550 m, 17.5.2003, lcdGKa vSBr; Veržej, 25.5.1995, lcBDr dSSt; Vučja vas, 4., 24.5.1995, lcBDr dSSt; Zg. Konjišče, lcdBDr; Žepovci, Žepovške njive, lcdBDr. Prekmurje: Lendava, 16.5.1925, 15.4., 15.6.1934, lcdAGs; Murska šuma, 30.4.2001, lSGo cDKo dKAd; Petanjci, 1.6.1994, lcBDr dSBr. # Srednjeazijsko-evropska vrsta. Razširjena je v večjem delu kontinentalne Evrope, na severu sega do Baltiškega morja, na vzhodu pa do Kazahstana in polotoka Krima. V Aziji živi v zahodni Sibiriji, Kazahstanu, Zakavkazju, Turčiji in na Kavkazu. V Sloveniji je precej pogostna in stabilna. Stenotop. Planarna in kolinska kserotermo-filna vrsta. Oligofag na košarnicah: predvsem na navadnem rmanu (Achillea millefolium) in manj pogosto na vrsti Artemisia procera in rodovih Tanacetum ter Chrysanthemum. Ličinke se razvijajo v spodnjih delih stebla in koreninah. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so aktivni predvsem ponoči in na svojih hranilnih rastlinah obžirajo listje. Central Asian-European species. Distri-buted in the greater part of continental Europe, in the north reaches to the Baltic Sea, in the east to Kazakhstan and the Crimea. In Asia occurs in western Siberia, Kazakhstan, in the Caucasus and Transcaucasus. In Slovenia quite common and stable. Stenotope. Planarian and colline xe-rothermophilous species. Oligophagous on wildflowers of the Aster family: primarily Achillea millefolium and less frequently on species Artemisia procera as well as on genera Tanacetum and Chrysanthemum. Larvae develop in the lower parts of stalks and roots. Generation period lasts 2 years. Imagoes active mainly during the night, feeding on leaves of their food plants. ^> 103.08. Phytoecia virgula (charpentier, 1825) Literatura / References: Müller, 1949: 218 (Ph. (Ph.) virgula)(1); Mikšić, 1963: 149 (Ph. (Ph.) virgula)(2); DeMelt & SchurMann, 1964: 40/100 (3); Mikšić, 1971: 55 (Ph. (Ph.) virgula)(4); SaMa, 1988: 186 (5); althoff & DanilevSky, 1997: 39 (6). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 4); Slovenija (6). Istra: Belvedere, 25.5.2005, lcMZd dSBr; Klanec pri Kozini, lcdGDr; Koper, izliv Rižane, 27.5.1985, lcdSBr; Kras, Socerb (1, 5); Portorož (1, 3); Socerb, 8.5.1990, lcVFu; Sočerga, 26.5.1985, lcdSBr; Šared, Montekalvo, 5.1985, lAAv cdSBr. 371 Prelom novi 02.indd 371 # 17.2.2006 14:02:54 # SCOPOLIA 58 - 2006 Primorsko: Divača, 21.5.1913, lcdAGs; Gorica, 19.5.1867, ldMik cAGs; Kekec, lcdUPo; Lipica (1, 4); Lipica, Kras, 30.5.1982, 25.5.1985, lcVFu; Lokavec, 17.5.1976, lKDe cdSSt; Sežana, 6.1938, lcdAGs. Gorenjsko: Radovljica, 14.5.1877, ldMik cJSs; Robež, 9.5.1987, lcVFu. Notranjsko: Nanos, višinski travniki, 800-900 m, 2.7.1999, lcDKo dKAd; Novi Svet, 19.7.1984, lcdSBr; Žažar, 25.6.1988, lcdSBr. Ljubljana z okolico: Črnuče, 25.6.1933, lJSd cdAGs; ibidem, 17.5.1937, lcdAGs; Jarški prod, 22.5.1991, lcVFu; Ježica, 26.5., 8.6.1930, lcJSd; ibidem, 28.5.1933, lJSd cdAGs; Tomačevo, 15.5.1929, lJSd cdAGs. Dolenjsko: Gotenica, 4.7.1997, lcdSBr; Krka, 7.6.1987, lcdSBr; Muljava, lcIFe dSBr; ibidem, 27.5.1982, lcVFu; Trška gora, 7.5.1992, lcVFu Štajersko: Bistrica ob Sotli, 10.6.1993, lcVFu; Boč, 660 m, 11.5.2004, lcMZd dSBr; Police, 23.5.1998, lcBDr dSSt; Segovci, 1.6.1994, lcBDr dSBr; Zidani Most, 27.4.1914, lcdAGs. # Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. V Evropi je zelo podobno razširjena kot vrsta P. pustulata, v Aziji pa živi na Kavkazu, Bližnjem vzhodu do Izraela, v Turčiji, Zakavkazju in v severnem Iranu. V Sloveniji je precej pogostna in stabilna. Stenotop. Planarna, kolinska in submon-tanska kserotermofilna vrsta. Polifag na košar-nicah: Chrysanthemum, Artemisia, Hieracium, Onopordon, Tanacetum, Anthemis, Inula crith-moides, Achillea in kobulnicah: Daucus. Imagi so aktivni podnevi in se na svojih gostiteljskih rastlinah hranijo z listi. Turanic-European-Mediterranean species. In Europe distributed very similarly as the spe-cies P. pustulata, in Asia occurs in the Caucasus, Near East to Israel, in Turkey, Transcaucasus and in northern Iran. In Slovenia quite common and stable. Stenotope. Planarian, colline and submontane xerothermophilous species. Polyphagous on wildflowers of the Aster family (Chrysanthemum, Artemisia, Hieracium, Onopordon, Tanacetum, Anthemis, Inula crithmoides, Achillea) and umbellate plants (Daucus). Imagoes active during the day, feeding on leaves of their host plants. ^> 103.09. Phytoecia vulneris aurivilliuS, 1923 Literatura / References: Müller, 1949: 219 (Ph. (Ph.) vulneris)(1); Mikšić, 1963: 150 (Ph. (Ph.) vulneris)(2); DeMelt & SchurMann, 1964: 40/100 (3); Mikšić, 1971: 56 (Ph. (Ph.) vulne-ris)(4); Mikšić & korpič, 1985: 130 (Ph. (Ph.) vulneris)(5); SaMa, 1988: 187 (6); althoff & DanilevSky, 1997: 39 (7). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 4, 5); Slovenija (7). Istra: Beka, 15.6.2004, lcMZd dSBr; Klanec pri Kozini, 16.6.1940, cBDr dGSp vSSt; Petrinjski Kras, 20.5.1995, lcBDr dSSt; Ocizla (1); Petrinje, 16.5.1993, 28.5.1995, lcdSSt; Podgorje, Kozina (1, 3); Prešnica, 6.6.1996, lcAVr dSBr; ibidem, 30.6.1998, lcBDr dSSt; ibidem, 10.5.1999, lcdSBr; ibidem, 27.5.2001, lSGo cDKo dKAd; Slavnik (1); Socerb »Lonche« (1). Primorsko: Divača, lcdGDr; Lipica (1, 6); Sv. Katarina, Solkan, lcdESc (1, 6); Trstelj, lcdGSp (1, 6). 372 Prelom novi 02.indd 372 # 17.2.2006 14:02:54 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Južnoevropska vrsta. Razširjena je v jugovzhodni Franciji, Italiji, južni Švici in od Slovenije do Makedonije. V Sloveniji je razširjena samo v njenem jugozahodnem delu in je znatno redkejša od predhodnih dveh vrst. Glede na zbrane podatke sklepamo, da je številčnost in gostota populacij v Istri stabilna ali pa celo nekoliko narašča, med tem ko s Primorske ni novih najdb. Stenotop. Kolinska, redkeje submontanska kserotermofilna vrsta. Bionomija vrste je slabo raziskana. Imagi so bili ugotovljeni na peto-prstniku (Potentilla hirta) in na koromačnici (Ferulago galbanifera). Southern European species. Distributed in southeastern France, Italy, southern Switzerland and from Slovenia to Macedonia. In Slovenia found only in its southwestern regions and is considerably rarer than the preceding two species. In the light of the collected data we presume that the abundance and population density in Istria are stable or even somewhat rising, whereas from Primorska there have been no newer finds. Stenotope. Colline, occasionally submontane xerothermophilous species. Bionomy of the species is poorly researched. Imagoes found on Potentilla hirta and Ferulago galbanifera. # 104.00. OBEREA Dejean, 1835 A. OBEREA s. str. 104.01. Oberea (Oberea) linearis (linnaeuS, 1761) Literatura / References: Scopoli, 1763: 47 (Leptura Parallela)(1); SieGel, 1866: 98 (O. linearis) (2); Müller, 1949: 204 (O. linearis)(3); Mikšić, 1963: 144 (4); Mikšić, 1971: 53 (5); Mikšić & korpič, 1985: 116 (O. linearis)(6); SaMa, 1988: 165 (O. linearis)(7); Drovenik, 1995: 94 (8); althoff & DanilevSky, 1997: 38 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem ni redka (2); Julijska krajina (4); Slovenija (5, 6, 9); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Klanec pri Kozini, na orehu, lcdGMu (3); Šared, Montekalvo, 25.5.1985, lcdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (3, 7); Gorica (3); Jablenca, 12.7.1987, lcdSBr; Poljubinj, 24.6.1860, ldMik cJSd; Replje, 29.5., 22.6.1988, 13.5.1989, lRJe cdSBr; Sv. Katarina, Branik, lcdESc (3, 7); Šmarje pri Sežani (3, 7). Gorenjsko: Kamnik, lWal cdJSs; Menina pl., 29.7.1923, lcdJSd; Zg. Tuhinj, 25.6.1977, lcdBDr. Notranjsko: Košana (3, 7); Senožeče (3, 7). Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 25.6.1977, 20.6.1982, 15.6.1983, lcdMZd; Dobrova, 10.6.1977, lcdMZd; Fužine, Ljubljana, 18.7.1932, lcdAGs; Golovec, 15.5.1915, lcdAGs; Ljubljana, 5.1910, 7.1920, lcMHa dBDr; ibidem, 25.6.1920, 20.5.1934, lcdJSd; Ljubljana, Grad, 28.5.1923, lcdAGs; Rožnik, 17.6.1947, lcdSBr. Dolenjsko: Kočevje, 6.1994 (e.l. iz leske), lcdEMa; Kostanjevica na Krki, 26.6.1905, 1909, lcMHa dBDr; Vel. Račna, 25.5.1917, lcdAGs. Štajersko: Celje, 5.6.1940, lcdAGs; Konjiška gora, 30.7.1976, lcdBDr; Lamprehtov potok, lcdJPe; Mariborski otok, lcdJPe; Podčetrtek, 19.7.1938, lcdEJa; Podčetrtek, Palčjak, 10.6.1928, 25.5.1931, lcdEJa; Sevnica, 20.5.1923, lcdWng (4); Šmihel nad Mozirjem, 30.6.1994, lcdBDr (8). ^> 373 Prelom novi 02.indd 373 # 17.2.2006 14:02:54 SCOPOLIA 58 - 2006 # Evropska vrsta. Živi v skoraj vsej kontinentalni Evropi do južne Rusije in južnega Urala; v severni Evropi je ugotovljena samo na južnem Švedskem in Norveškem in v Baltiških državah, v deželah ob Mediteranu pa je redka. V Aziji je ugotovljena v Turčiji, Zakavkazju in na Kavkazu. Še v prvi polovici preteklega stoletja je bila v Sloveniji precej pogostna, sedaj pa jo že lahko štejemo k redkim vrstam. Stenotop. Pretežno kolinska, redkeje sub-montanska vrsta. Ličinke se razvijajo predvsem v živih poganjkih in do 1 cm debelih vejah leske in drugih listavcev: Carpinus, Alnus, Ostrya, Juglans, Ulmus in Tilia. Generacijska doba traja 2 leti. Imagi so najbolj aktivni v sončni pripeki, ko obletavajo svoje hranilne rastline. European species. Occurs in the greater part continental Europe to southern Russia and southern Urals; in northern Europe established only in southern Sweden, Norway and the Baltic countries, in countries along the Mediterranean quite rare. In Asia recorded in Turkey, the Caucasus and Transcaucasus. In the first half of the 20th century still quite common in Slovenia, but now considered a rare species. Stenotope. Partly colline, occasionally submontane species. Larvae develop mainly in live shoots and up to 1 cm thick branches of Hazel and other deciduous trees: Carpinus, Alnus, Ostrya, Juglans, Ulmus and Tilia. Generation period lasts 2 years. Imagoes most active in the scorching heat, when fly around their food plants. # 104.02. Oberea (Oberea) pupillata (Gyllenhal, 1817) Literatura / References: SieGel, 1866: 98 (O. pupillata)(1); Müller, 1949: 203 (O. pupillata )(2); Mikšić, 1963: 143 (3); Mikšić, 1971: 52 (4); Drovenik, 1977: 78 (O. pupillata)(5); Mikšić & korpič, 1985: 115 (O. pupillata)(6); SaMa, 1988: 165 (O. pupillata)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 38 (8); Drovenik, 2004: 256 (9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka, često na vrbah / rare, most often found in Willow (1); Julijska krajina (3, 4, 6); Slovenija (8). Primorsko: Črniče, lMos (2, 7); Gorica, lcdESc (2, 7); ibidem, lcdHen (3); ibidem, lcdABi (2). Gorenjsko: Kamnik, 7.6.1984, lcBDr dSBr; Kamnik, Graben, 18.6.1984, lcdBDr; Lubnik, 13.7.1924, lMHa cBIS dSBr (5); Zg. Tuhinj, 25.6.1977, lcdBDr (9). Ljubljana z okolico: Ljubljana, lcdAGs; ibidem, 1., 12.6.1943, lcdJSd. Bela krajina: Jugorje pri Metliki, 20.6.1987, lcdŽVr. ^> Evropska in vzhodnoazijska vrsta. Razširjena je od severovzhodne Španije in Francije preko srednje Evrope in Balkanskega polotoka do Belorusije, Ukrajine in evropske Rusije, v Aziji je znana iz Koreje. V Sloveniji je bila in je še vedno zelo redka. Stenotop. Kolinska silvikolna vrsta. Oligofag na rodu Lonicera, zlasti na vrstah L. xylosteum in L. nigra. Ličinke se razvijajo v do European and East Asian species. Di-stributed from southeastern Spain and France across central Europe and the Balkan peninsula to Belarus, Ukraine and European Russia; in Asia known in Korea. In Slovenia has been, and remains, very rare. Stenotope. Colline silvicole species. Oligophagous in genus Lonicera, especially the species L. xylosteum and L. nigra. Larvae 374 Prelom novi 02.indd 374 # 17.2.2006 14:02:54 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 1 cm debelih živih vejah in debelcih. Življenjski ciklus traja 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah. develop in live branches and stems up to 1 cm thick. Life cycle lasts 2 years. Imagoes active during daytime, frequenting their host plants. # 104.03. Oberea (Oberea) pedemontana chevrolat, 1856 Literatura / References: Müller, 1949: 203 (O. pedemontana)(1); Mikšić, 1963: 143 (2); Mikšić, 1971: 53 (3); horion, 1974: 201 (O. pedemontana)(4); Mikšić & korpič, 1985: 115 (O. pedemontana)(5); SaMa, 1988: 165 (O. pedemontana)(6); Drovenik, 1993: 27 (O. pedemontana) (7); althoff & DanilevSky, 1997: 38 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (2, 3, 5); Slovenija (4, 8); Kranjsko (4). Primorsko: Trnovski gozd, lGob (1, 6). Gorenjsko: Bohinj, lcdMHa (7); Gorenja vas, 9.6.1859, ldMik cAGs; Ribčev Laz, 17.7.1929, lMHa cBIS dSBr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 22.6.1975, 10.7.1977, 20.6.1982 (e.l.), 17.5.2004, lcdMZd; Ljubljana, 13.5.1916, lcdAGs; ibidem, 19.5.1920, 8.6.1924, lJSd cdAGs; ibidem, 29.5.1920, lcdJSd; Ljubljansko barje, 7.1899, lMHa cBIS dSBr. Notranjsko: Kovk, številni primerki, lcdABi (1, 6); Nanos, 29.5.1935, v vejah krhljike Rhamnus alpina, lcdGSP (1, 6). ^> Južnoevropska vrsta. Razširjena je v severni Italiji, južni Avstriji in na Madžarskem ter Balkanskem polotoku od Slovenije do Romunije in Bolgarije. V Sloveniji je zelo redka; novejše najdbe so samo z Brezij pri Dobrovi (1975–2004, leg. M. Zdešar). Stenotop. Kolinska do montanska termo-filna vrsta. Ličinke se razvijajo najpogosteje v vejah navadne krhlike (Frangula alnus = Rhamnus frangula), redkeje tudi na vrstah Rh. fallax (= alpina), Rh. cathartica in na kosteni-čevju (Lonicera). Življenjski ciklus traja 2 leti ali 3 leta. Imagi so aktivni podnevi in posedajo po listju in vejah svojih gostiteljskih rastlin. Southern European species. Distributed in northern Italy, southern Austria and Hungary, as well as in the Balkans from Slovenia to Romania and Bulgaria. In Slovenia very rare; newer finds are only from Brezje pri Dobrovi (1975–2004, leg. M. Zdešar). Stenotope. Colline to montane thermophi-lous species. Larvae develop most often in branches of Frangula alnus = Rhamnus frangu-la, to a lesser extent also on species Rh. fallax (= alpina), Rh. cathartica and Honeysuckle (Lonicera). Life cycle lasts 2 or 3 years. Imagoes active during the day, perching on leaves and branches of their host plants. 375 Prelom novi 02.indd 375 # 17.2.2006 14:02:54 # SCOPOLIA 58 - 2006 # 104.04. Oberea (Oberea) oculata (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1763: 47 (Leptura Oculata)(1); SieGel, 1866: 98 (O. ocu-lata)(2); Martinek, 1875: 46 (O. oculata)(3); Müller, 1949: 203 (O. oculata)(4); Mikšić, 1963: 143 (5); Mikšić, 1971: 52 (6); Drovenik, 1977: 78 (O. oculata)(7); SaMa, 1988: 164 (O. ocula-ta)(8); Drovenik, 1992: 163 (O. oculata)(9); althoff & DanilevSky, 1997: 37 (10); Drovenik, 2004: 256 (11). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: na Kranjskem redka (2); Julijska krajina (5); Slovenija (6, 10); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Istra: Koper, 9.1946, lcdSBr; Kozjane, Brkini, lcdSCo; Ostrožno Brdo, 24.6.1992, lMBo cdEBo; Praproče, 24.7.1990, lcBDr dSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina, lcdABi (4, 8); Ajdovščina, Rodik, Čuk, lPil (4, 8); Bovec – Čezsoča, 12.7.1987, lcdSBr; Čaven, lcdABi; Kal-Koritnica, lVKu (4, 8); Log Čezsoški, 24.7.2001, lAKa cCCS dSBr; Lokve – Col, lcdESc (4, 8); Mangart, 22.8.1978, lcdBDr; Predmeja (4, 8); ibidem, lcdABi; Plave - Tolmin, ob Soči, na mladih topolih (4, 8); Trdnjava Kluže, 21.8.1996, lcdBDr; Trenta, 30.7.1995, lcAVr dSBr; Trnovski gozd, lcdOCh (4, 8). Gorenjsko: Begunje na Gorenjskem, 8.1937, lcdJSd; Begunjščica, 19.8.1913, lcdJSd; Bled, lcdABi; ibidem, 19.7.1931, lcdJSd; Korošica, potok, 23.6.1974, lcBDr dSBr; Lubnik (7); Planina na kraju, 13.9.1935, lcMHa dBDr; Pl. Talež, lcdIFe; Ribčev Laz, 15.7.1935, lcMHa dBDr; Savica, slap, lEPr (4); Sp. Štefanja vas, 10.7.1994, lcdŽVr; Škofja Loka, 7.1917, lcdSVi (5); ibidem, 7.1984, 28.7.1989, 6.1990, lcdBKo; Zg. Radovna, 14.6.2003, lcAPi dSBr; Zg. Tuhinj, 6.1956, lcdBDr (11); Žiri, 15.7.1995, lcdBKo. Notranjsko: Rovte, 22.7.1983, lAGo cCCS dSBr; Senožeče, lcdGDr. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 4.8.1975, lcdMZd; Ljubljana, 8.7.1919, lcMHa dBDr; ibidem, 28.6.1920, 20.7.1928, lcdJSd; ibidem, 28.6.1973, lcdBKo; ibidem, 22.6.1989, 31.5., 20.6.1990, lcdŽVr; Ljubljana, Barje, 7.1899, 16.6.1922, lcMHa dBDr; ibidem, 12., 30.6.1926, lcdAGs; Ljubljansko barje, 6.1921, lcMHa dBDr; Zagorica, 5.6.1994, lcdŽVr; Zalog, 22.7.1981, lcVFu. Dolenjsko: Gorjanci, 1.8.1990, lcVFu; Kremenica, Hrib, 20.6.1979, lcdSBr; Litija, 21.6.1975, lcVFu; Novo Mesto, 14.6.1973, lcdBKo; Vahta, lcdBDr (9). Štajersko: Boč, 12.7.2002, lcdMZd; Gorenje pri Zrečah, 17.6.2003, lcdMZd; Gor.Radgona, okol. (3); Kolonija,13.7.1996, lcŽVr dSBr; Konjiška gora, 29.7.1976, lcdBDr; Lobnica, potok, lcdJPe; Logarska dolina, 750 m, 25.6.1988, lAVr cdBDr; Maribor, lcdJPe; Marija Reka, 18.6.2000, lAKa cCCS dSBr; Mislinja, 10.7.1950, lcdSBr; Podčetrtek, 17.7.1930, lcdEJa; ibidem, 11.8.2001, lcdBKo; Radlje ob Dravi, 4.8.1986, lcdBKo; Solčava, 23.7.1977, lcVFu; Šmartno na Pohorju, 28.7.1994, lcdŽVr; Zavratnik, 2.6.1998, 13.5.2000, lcBDr dSBr. ^> Turansko-evropsko-sredozemska vrsta. Razširjena je v vsej Evropi od Velike Britanije do južne Rusije in Kazahstana, v Aziji živi v Sibiriji, severni Kitajski, Koreji, na Japonskem, Kavkazu, v Tanskavkaziji, severnem Iranu, Iraku in Turčiji; v Afriki je znana samo iz Maroka. V Sloveniji je najpogostnejša vrsta iz Turanic-European-Mediterranean species. Distributed throughout Europe from Great Britain to southern Russia and Kazakhstan; in Asia in Siberia, northern China, Korea, Japan, the Caucasus, Transcaucasus, northern Iran, Iraq and Turkey; in Africa known only in Morocco. In Slovenia the commonest species of 376 Prelom novi 02.indd 376 # 17.2.2006 14:02:55 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae rodu Oberea. Številčnost in gostota populacij sta stabilni. Stenotop. Kolinska do montanska vrsta. Oligofag na raznih vrstah vrb (Salix, predvsem S. viminalis, S. caprea, S. pentandra, S. triandra) in trepetliki. Ličinke se razvijajo v enoletnih poganjkih in tankih debelcih. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. the genus Oberea. Abundance and population density stable. Stenotope. Colline to montane species. Oligophagous in various Willow species (Salix, predominantly S. viminalis, S. caprea, S. pentandra, S. triandra) and Aspen. Larvae develop in one-year-old shoots and thin stalks. Generation period lasts one or two years. Imagoes active during the day, frequenting their foodplants. # B. AMAUROSTOMA j. Müller, 1906 104.05. Oberea (Amaurostoma) erythrocephala (Schrank, 1776) Literatura / References: Mikšić, 1971: 53 (1); Mikšić & korpič, 1985: 117 (O. erythrocepha-la)(2); althoff & DanilevSky, 1997: 38 (O. (A.) euphorbiae erythrocephala)(3). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (1, 2) (napaka: najdišči, ki jih Mikšić in korpić povzemata po Müllerju, 1949 (Alberoni, Aquileia) in navajata za Slovenijo, sta v Italiji / error: the localities derived by Mikšić and korpić from Müller, 1949 (Alberoni, Aquileia) and cited for Slovenia are situated in Italy); Kranjsko, lcdFSc vSBr. Štajersko: Črmenica, lcdJPe. ^> Srednjeazijsko-evropsko-sredozemska vrsta. V Evropi je razširjena od atlantske obale, Baltiškega in Sredozemskega morja do južne Rusije in evropskega Kazahstana; v Aziji živi v Turčiji, od Kavkaza do severnega Irana, na Bližnjem vzhodu, južnem Uralu in v severnem Kazahstanu. V Sloveniji so bili do sedaj ujeti samo trije primerki: dva na Kranjskem sredi 19. stoletja (coll. Schmidt) in eden na Štajerskem koncem 19. ali v začetku 20. stoletja (coll. Peyer). Verjetno je ta vrsta pri nas že izumrla. Stenotop. Kolinska kserotermofilna vrsta. Oligofag na mlečkih iz rodu Euphorbia, zlasti na vrstah E. wulfenii, E. cyperissias, E. esula, E. peplus, E. palustris idr. Ličinke se razvijajo v 10 cm do 15 cm visokih steblih. Življenjski ciklus traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na svojih hranilnih rastlinah. Central Asian-European-Mediterranean species. In Europe distributed from the Atlantic coast, the Baltic and Mediterranean Seas to southern Russia and European Kazakhstan; in Asia, the species occurs in Turkey, from the Caucasus to northern Iran, in the Near East, south Urals and northern Kazakhstan. In Slovenia, only three specimens have been caught so far: two in Carniola in the mid-19th century (coll. Schmidt), and one in the Štajersko region at the end of the 19th century or at the beginning of the ensuing century (coll. Peyer). In our country, the species is most probably extinct. Stenotope. Colline xerothermophilous species. Oligophagous on the genus Euphorbia, particularly E. wulfenii, E. cyperissias, E. esula, E. peplus, E. palustris, etc. Larvae develop in 10 to 15 cm high stalks. Life cycle lasts 1 or 2 years. Imagoes active during the day, frequen-ting their food plants. 377 Prelom novi 02.indd 377 # 17.2.2006 14:02:55 # SCOPOLIA 58 - 2006 104. --. Oberea (Amaurostoma) euphorbiae (GerMar, 1813) Literatura / References: Mikšić, 1963: 144 (1); Mikšić & korpič, 1985: 116 (2). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (1, 2) – napaka, najdišče Monfalcone, na katerega se opirata avtorja, leži v Italiji) / error; the Monfalcone locality referred to by the authors is located in Italy Sibirsko-evropska vrsta. Razširjena je v srednji Evropi, Švici, severovzhodni Italiji, na Balkanskem polotoku, Ukrajini, južnem Uralu, evropskem Kazahstanu, zahodni Sibiriji in na Kavkazu. V Sloveniji ni ugotovljena, nam najbližje najdišče je Monfalcone (Tržič) v Italiji, ki je od slovenske meje oddaljeno ok. 5 km. Stenotop. Paludikolna kserotermofilna vrsta. Oligofag na rodu Euphorbia, posebno na vrstah E. palustris in E. cyparissias. Ličinke se razvijajo v steblih, imagi pa se zadržujejo na svojih gostiteljskih rastlinah. # Siberian-European species. Distributed in central Europe, Switzerland, northeastern Italy, in the Balkans, Ukraine, southern Urals, European Kazakhstan, western Siberia and Caucasus. Not established in Slovenia so far; the nearest site to our country is located in Monfalcone (Italy), some 5 km away from the Slovenian boundary. Stenotope. Paludicole to xerothermophi-lous species. Oligophagous on the genus Euphorbia, particularly on the species E. palustris and E. cyparissias. Larvae develop in stalks, whereas imagoes are found on their host plants. ^> 105.00. TETROPS StephenS, 1829 105.01. Tetrops praeustus (linnaeuS, 1758) a. T. p. praeustus (linnaeuS, 1758) Literatura / References: Scopoli, 1772: 103 (Leptura Praeusta)(1); SieGel, 1866: 98 (Polyopsia praeusta)(2); Müller, 1949: 223 (T. praeusta)(3); Mikšić, 1963: 150 (T. praeusta)(4); Mikšić, 1951: 57 (T. praeusta)(5); SaMa, 1988: 190 (6); Drovenik, 1992: 164 (T. praeusta)(7); althoff & DanilevSky, 1997: 36 (T. praeusta)(8); Drovenik, 2004: 256 (T. praeusta)(9). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Kranjsko (1); na Kranjskem pogostna vrsta (2); Julijska krajina (do 600 m n. m.)(4); Slovenija (8); Kranjsko (T. praeusta), lcdFSc vSBr. Istra: Dolina reke Dragonje (3); Hotična, 13.6.1984, lcdSBr (rumene noge); Klanec pri Kozini, na Populus tremula (2); Kozina (3); Osp, 13.5.2005, lcdMZd; Petrinje, 15.6.2004, 13.5.2005, lcdMZd; Socerb, 8.5.1990, lcVFu; Šared, Montekalvo, 5.1987, lAAv cdSBr. Primorsko: Ajdovščina, Vipavska dolina (3, 6); ibidem, lcdABi; Branik (3, 6); Dolina reke Branice (3); Dol. Brestovica pri Komnu, 2.5.1990, lcdSBr; Gorica (5), Gorica – Šempeter pri Gorici, na Prunus nigra (3, 6); Kodreti, 2.5.2005, lAPi cCCS dSBr; Kurnik, 7.5.1987, lRJe cdSBr; Naklo, 25.7.1987, ldGDr cEBo; Plave (3); Replje, 27.5.1989, 14.5.1991, 21.4.1994, lRJe cdSBr; Trnovski gozd, lcdABi; Trstelj, 18.5.1995, lcBDr dSSt; Vel. Gradišče (3, 6). 378 Prelom novi 02.indd 378 # 17.2.2006 14:02:55 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Gorenjsko: Babni dol, 14.5.1940, 11.3.1946, lcdAGs; Bohinj, lcdAGs; Grmada, Polhograjsko hribovje, 9.6.1978, lcdMZd; Kamniške Alpe, 7.1912, lcMHa dSBr; Sv. Trojica, Dob, 28.5.2005, lAPi cCCS dSBr; Škofja Loka, 3.5.1927, lcdAGs; ibidem, 10.6.1978, lcdBKo; Zg.Tuhinj, 5.1956, lcdBDr (9). Notranjsko: Borovnica, 5.5.1918, lcJSd; Orehek (2); Senožeče (ab. inapicalis), lcdGSp (3); ibidem, 25.5.2005, lcBDr dSBr; Verd, Hočevarica, 19.5.1999, lcBDr dSBr; Vremščica, lcdGSp (3); ibidem, 30.5.1982, lcVFu. Ljubljana z okolico: Brezje pri Dobrovi, 27.5, 11.6.1980, 3.6.1981, 15.6.1996, 22.4.2002, lcdMZd; Črnuče, 2.5.1939, lcdAGs; Dobrova, 4.6.1980, lcdMZd; ibidem, 16.5.1985, ldMZd cVFu; Golovec, 13.5.1991, lcVFu; Ljubljana, 24.4.1943, lcdSBr; ibidem, lcdIFe; ibidem, 22.4.1974, lcdB-Ko; Ljubljana, Barje, 11.5.1979, 18., 31.5., 4.6.1980, lVFu cdMZd; ibidem, 17.5.1979, 1.6.1980, lcVFu dSBr; Ljubljana, okol., 5.1910, lcMHa dSBr; Ljubljana, Podrožnik, 1.6.1933, lcdAGs; Mestni log, 28.5.1947, lcdSBr; Tacen, 26.5.1964, lcBDr dSBr; Vič, 14.5.1943, lcdAGs. Dolenjsko: Draga, Ig, 5.6.1977, lcdSBr; Kočevje, lVKo cBDr dSSt; Kremenica, Hrib, 2.6.1977, 30.5.1978, 14.6.1980, 9.5., 7.1981, 18.5.1986, lcdSBr. Bela krajina: Mavrlen, 7.5.1933, lcJSd. Štajersko: Kamnica, lcdJPe; Maribor, lcdJPe & cAGs; Mariborski otok, lcdJPe; Mele, 4.5.1994, lcBDr dSSt; Orehovci, 2.5.1975, lcBDr dSBr; Orehovski Vrh, lcdBDr; Podčetrtek, 5.5.1935, lcdEJa; Police, 26.4., 1.5.1998, 3.5.2003, 14.5.2003 (luč), lcBDr dSSt; ibidem, 1.5.2000, lcdBDr; Rače, lcdJPe; Vučja vas, 4.5.1995, lcBDr dSSt. Prekmurje: Gančani, 9.5.1988, lSGo cBDr dSSt; Gor. Bistrica, 24.5.1989, lcSBr dSSt; Majatiči, lJSd (7); Petanjci, 25.4.2003, lcdMZd. Sibirsko-evropsko-sredozemska vrsta. Nominatna podvrsta je razširjena po vsej Evropi (na Iberskem polotoku se pojavlja redko in sporadično), zahodni Sibiriji, Mali Aziji in na Kavkazu; v severni Afriki jo nadomešča ssp. algirica choBaut, 1893. V Sloveniji je bila še sredi preteklega stoletja zelo pogostna, postaja pa vedno redkejša. Evritop. Pretežno kolinska, redkeje planar-na, submontanska in montanska vrsta. Polifag na listavcih: Alnus, Quercus robur, Salix alba, Populus, Ulmus, Crataegus, Pyrus, Malus, Prunus domestica, Cerasus avium, Amygdalus, Armeniaca vulgaris, Mespilus, Euonymus, Cotoneaster, Rosa, Rhamnus, Frangula, Tilia idr. Ličinke se razvijajo v lubju in pod lubjem tankih vej. Generacijska doba traja 1 leto ali 2 leti. Imagi so aktivni podnevi in posedajo po listih in cvetovih svojih gostiteljskih rastlin; z listi se tudi hranijo. Siberian-European-Mediterranean species, with its nominate subspecies distributed throug-hout Europe (on the Iberian peninsula occurring rarely and sporadically), western Siberia, Asia Minor and the Caucasus; in northern Africa substituted by ssp. algirica choBaut, 1893. In Slovenia still very common in the mid-20th century, now becoming increasingly rare. Euritope. Predominantly colline, more rarely planarian, submontane and montane species. Polyphagous in deciduous trees: Alnus, Quercus robur, Salix alba, Populus, Ulmus, Crataegus, Pyrus, Malus, Prunus domesti-ca, Cerasus avium, Amygdalus, Armeniaca vulgaris, Mespilus, Euonymus, Cotoneaster, Rosa, Rhamnus, Frangula, Tilia, etc. Larvae develop in bark and under bark of thin branches. Generation period lasts 1 or 2 years. Imagoes active during the day, when perching on leaves (on which they also feed) and flowers of their host plants. ^> 379 Prelom novi 02.indd 379 # 17.2.2006 14:02:55 # SCOPOLIA 58 - 2006 105.02. Tetrops starkii chevrolat, 1859 Literatura / References: Depoli, 1940: 306 (T. Starki)(1); Müller, 1949: 224 (T. Starki)(2); Mikšić, 1963: 151 (T. starcki)(3); Mikšić, 1971: 57 (T. starcki)(4); Mikšić & korpič, 1985: 139 (T. starki)(5); Drovenik, 1995: 94 (T. starcki)(6); althoff & DanilevSky, 1997: 36 (T. starki)(7); SaMa, 2002: 121 (8). Najdišča v Sloveniji / Localities in Slovenia: Slovenija: Julijska krajina (3, 4, 5); Slovenija (7, 8). Istra: Hrušica, Podgrad, Obrov, 4.6.1939, lcdGDe (1, 2). Primorsko: Predmeja (2). Gorenjsko: Škofja Loka, 10.6.1987 lcBKo dSSt. Ljubljana z okolico: Črnuče, 9.5.1945, lcdAGs; Ljubljana, 5.6.1926, lJSd cdAGs. Štajersko: Mele, lcBDr (podatek ni preverjen)(6). # Evropska vrsta. V Evropi je bila ugotovljena v Veliki Britaniji, Franciji, srednjeevropskih državah, južni Skandinaviji, na Apeninskem (Basilicata) in Balkanskem polotoku, v Baltiških državah, Belorusiji, Moldaviji in v južnem delu Rusije; poleg tega je znana tudi s Kavkaza. V Sloveniji je zelo redka; za ugotavljanje številčnosti in gostote populacij je zbranega premalo gradiva. Stenotop. Kolinska, redko montanska, predvsem termofilna silvikolna vrsta. Verjetno monofag na jesenu (Fraxinus excelsior). Ličinke se razvijajo v lubju in pod lubjem tankih suhih vej. Imagi so aktivni podnevi, ko obletavajo jesenove grme in drevesa, posedajo po listju in se z njim tudi hranijo. European species. In Europe established in Great Britain, France, Central European co-untries, southern Scandinavia, in the Apennines (Basilicata) and Balkans, Baltic countries, Belarus, Moldavia and southern part of Russia; also known from the Caucasus. Very rare in Slovenia, with insufficient material gathered to assess the abundance and density of its populations. Stenotope. Colline, rarely montane, most often thermophilous silvicole species. Monophagous probably in Ash (Fraxinus excel-sior). Larvae develop in bark and under bark of thin dry branches. Imagoes active in daytime, perching on leaves on which they also feed. ^> 380 Prelom novi 02.indd 380 # 17.2.2006 14:02:55 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # Slika 8: Število ugotovljenih vrst v posameznih UTM-kvadratih Figure 8: Number of species established in separate UTM squares ^> 381 Prelom novi 03.indd 381 # 17.2.2006 13:47:25 ^> SCOPOLIA 58 - 2006 3.4 Karte razširjenosti posameznih vrst kozličkov 3.4 Distribution maps of separate Longhorn Beetle species 001.01. Aegosoma scabricorne 002.01. a. Ergates faber faber # 003.01. Prionus coriarius 004.01. Tragosoma depsarium # 005.01. Xylosteus spinolae 006.01. Leptorhabdium illiricum 382 Prelom novi 03.indd 382 ^> 17.2.2006 13:47:27 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 007.01. Rhamnusium bicolor 008.01.a. Rhagium (Rhagium) inquisitor inquisitor # 008.02. Rhagium (Hagrium) bifasciatum 008.03. Rhagium (Megarhagium) sycophanta # 008.04. Rhagium (Megarhagium) mordax 009.01. Oxymirus cursor 383 Prelom novi 03.indd 383 ^> 17.2.2006 13:47:29 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 010.01. Stenocorus meridianus 011.01. Anisorus quercus # 012.01.a. Pachyta lamed lamed 012.02. Pachyta quadrimaculata # 013.01. Evodinus clathratus 014.01. Gaurotes (Carilia) virginea 384 Prelom novi 03.indd 384 ^> 17.2.2006 13:47:31 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 015.01. Acmaeops pratensis 015.02. Acmaeops marginatus # 016.01. Dinoptera collaris 017.01. Cortodera femorata # 017.02. Cortodera humeralis 017.03. Cortodera holosericea 385 Prelom novi 03.indd 385 ^> 17.2.2006 13:47:33 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 018.01. Grammoptera ustulata 018.02. Grammoptera abdominalis # 018.03. Grammoptera ruficornis 019.01. Pidonia lurida # 020.01. Pedostrangalia revestita 021.01. Etorufus pubescens 386 Prelom novi 03.indd 386 ^> 17.2.2006 13:47:35 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 021.02. Etorufus verticalis 022.01. Lepturobosca virens # 023.01. Macroleptura thoracica 024.01. Leptura quadrifasciata # 024.02. Leptura aurulenta 024.03. Leptura annularis 387 Prelom novi 03.indd 387 ^> 17.2.2006 13:47:37 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 024.04. Leptura aethiops 025.01. Lepturalia nigripes # 026.01.a. Anastrangalia dubia dubia 026.02. Anastrangalia reyi # 026.03. Anastrangalia sanguinolenta 027.01.a. Stictoleptura rubra rubra 388 Prelom novi 03.indd 388 ^> 17.2.2006 13:47:38 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 027.02.a. Stictoleptura cordigera cordigera 027.03. Stictoleptura erythroptera # 027.04.a. Stictoleptura carbonaria carbonaria 028.01.a. Paracorymbia maculicornis maculicornis # 028.02. Paracorymbia fulva 029.01.a. Anoplodera rufipes rufipes 389 Prelom novi 03.indd 389 ^> 17.2.2006 13:47:40 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 029.02. Anoplodera sexguttata 030.01. Vadonia unipunctata # 030.02. Vadonia steveni 030.03. Vadonia imitatrix # 031.01. Pachytodes cerambyciformis 031.02. Pachytodes erraticus 390 Prelom novi 03.indd 390 ^> 17.2.2006 13:47:42 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 032.01.a. Alosterna tabacicolor tabacicolor 033.01. Pseudovadonia livida # 035.01. Strangalia attenuata 036.01. Rutpela maculata # 037.01. Stenurella melanura 037.02.a. Stenurella bifasciata bifasciata 391 Prelom novi 03.indd 391 ^> 17.2.2006 13:47:44 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 037.03. Stenurella nigra 037.04.a. Stenurella septempunctata septempunctata # 038.02. Necydalis ulmi 039.01. Spondylis buprestoides # 040.01. Asemum striatum 041.01. Tetropium castaneum 392 Prelom novi 03.indd 392 ^> 17.2.2006 13:47:46 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 041.02. Tetropium fuscum 042.01. Arhopalus rusticus # 042.02. Arhopalus ferus 043.01. Anisarthron barbipes # 044.01.a. Saphanus piceus piceus 045.01. Hesperophanes sericeus 393 Prelom novi 03.indd 393 ^> 17.2.2006 13:47:48 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 046.01. Trichoferus holosericeus 047.01. Stromatium unicolor # 048.01.a. Cerambyx cerdo cerdo 048.02. Cerambyx welensii # 048.03. Cerambyx miles 048.04. Cerambyx scopolii 394 Prelom novi 03.indd 394 ^> 17.2.2006 13:47:50 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 048.05. Cerambyx nodulosus 049.01.a. Rosalia alpina alpina # 050.01. Purpuricenus kaehleri 050.02. Purpuricenus globulicollis # 050.03. Purpuricenus budensis 050.04. Purpuricenus dalmatinus 395 Prelom novi 03.indd 395 ^> 17.2.2006 13:47:51 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 051.01. Penichroa fasciata 052.01. Gracilia minuta # 053.01.a. Axinopalpis gracilis gracilis 054.01. Obrium brunneum # 054.02. Obrium cantharinum 055.01. Stenhomalus (Obriopsis) bicolor 396 Prelom novi 03.indd 396 ^> 17.2.2006 13:47:53 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 056.01. Nathrius brevipennis 057.01.a. Molorchus minor minor # 058.01. Glaphyra umbellatarum 059.01. Stenopterus flavicornis # 059.02. Stenopterus rufus 059.03. Stenopterus ater 397 Prelom novi 03.indd 397 ^> 17.2.2006 13:47:55 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 060.01.a. Callimellum angulatum angulatum 061.01. Callimoxys gracilis # 062.01. Deilus fugax 063.01.a. Aromia moschata moschata # 064.01. Ropalopus insubricus 064.02. Ropalopus ungaricus 398 Prelom novi 03.indd 398 ^> 17.2.2006 13:47:57 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 064.03. Ropalopus varini 064.04. Ropalopus femoratus # 064.05. Ropalopus macropus 064.06. Ropalopus clavipes # 065.01. Hylotrupes bajulus 066.01. Semanotus undatus 399 Prelom novi 03.indd 399 ^> 17.2.2006 13:47:59 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 067.01. Callidium lucidum 067.02. Callidium violaceum # 067.03. Callidium aeneum 068.01. Pyrrhidium sanguineum # 069.01. Leioderes kollari 070.01. Phymatodes testaceus 400 Prelom novi 03.indd 400 ^> 17.2.2006 13:48:01 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 071.01.a. Poecilium pusillum pusillum 071.03.a. Poecilium alni alni # 071.04. Poecilium fasciatum 071.05. Poecilium rufipes # 072.01. Xylotrechus rusticus 072.02. Xylotrechus stebbingi 401 Prelom novi 03.indd 401 ^> 17.2.2006 13:48:03 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 072.03. Xylotrechus arvicola 072.04. Xylotrechus antilope # 073.01. Clytus tropicus 073.02.a. Clytus rhamni rhamni # 073.03. Clytus lama 073.04. Clytus arietis 402 Prelom novi 03.indd 402 ^> 17.2.2006 13:48:04 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 074.01. Cyrtoclytus capra 075.01. Plagionotus detritus # 075.02. Plagionotus arcuatus 075.03. Plagionotus floralis # 076.01. Neoclytus acuminatus 077.01. Chlorophorus varius 403 Prelom novi 03.indd 403 ^> 17.2.2006 13:48:06 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 077.02. Chlorophorus herbstii 077.03. Chlorophorus figuratus # 077.04. Chlorophorus glabromaculatus 077.05. Chlorophorus trifasciatus # 077.06. Chlorophorus sartor 078.01. Isotomus speciosus 404 Prelom novi 03.indd 404 ^> 17.2.2006 13:48:08 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 079.01. Anaglyptus gibbosus 079.02. Anaglyptus mysticus # 080.01. Pedestredorcadion pedestre 080.02.a. Pedestredorcadion arenarium arenarium # 081.01.a. Carinatodorcadion fulvum fulvum 081.02. Carinatodorcadion aethiops 405 Prelom novi 03.indd 405 ^> 17.2.2006 13:48:10 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 082.01. Mesosa curculionoides 082.02.a. Mesosa nebulosa nebulosa # 083.01. Agapanthia intermedia 083.02. Agapanthia cardui # 083.04. Agapanthia villosoviridescens 083.05. Agapanthia cynarae 406 Prelom novi 03.indd 406 ^> 17.2.2006 13:48:12 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 084.01. Calamobius filum 085.01. Parmena unifasciata # 086.01.a. Morinus asper funereus 087.01. Herophila tristis # 088.01. Lamia textor 089.01. Monochamus sartor 407 Prelom novi 03.indd 407 ^> 17.2.2006 13:48:13 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 089.02.a. Monochamus galloprovincialis pistor 089.03. Monochamus sutor # 089.04. Monochamus saltuarius 090.01.a. Deroplia genei genei # 091.01. Anaesthetis testacea 092.01.a. Pogonocherus fasciculatus fasciculatus 408 Prelom novi 03.indd 408 ^> 17.2.2006 13:48:15 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 092.02. Pogonocherus decoratus 092.03. Pogonocherus ovatus # 092.04. Pogonocherus hispidus 092.05. Pogonocherus hispidulus # 092.06.a. Pogonocherus perroudi perroudi 093.01. Acanthocinus aedilis 409 Prelom novi 03.indd 409 ^> 17.2.2006 13:48:17 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 093.02. Acanthocinus griseus 093.03. Acanthocinus reticulatus # 094.01. Leiopus nebulosus 095.01. Exocentrus lusitanus # 095.02. Exocentrus adspersus 095.03. Exocentrus punctipennis 410 Prelom novi 03.indd 410 ^> 17.2.2006 13:48:19 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 096.01. Aegomorphus clavipes 097.01. Oplosia cinerea # 098.01. Saperda carcharias 098.02. Saperda similis # 098.03. Saperda scalaris 098.04. Saperda punctata 411 Prelom novi 03.indd 411 ^> 17.2.2006 13:48:21 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 098.05. Saperda octopunctata 098.06. Saperda perforata # 098.07. Saperda populnea 099.01. Menesia bipunctata # 100.01. Stenostola dubia 100.02. Stenostola ferrea 412 Prelom novi 03.indd 412 ^> 17.2.2006 13:48:22 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 101.01. Musaria argus 101.02.a. Musaria affinis affinis # 101.03. Musaria cephalotes 102.01.a. Opsilia coerulescens coerulescens # 102.02. Opsilia uncinata 103.01. Phytoecia cylindrica 413 Prelom novi 03.indd 413 ^> 17.2.2006 13:48:24 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 103.02. Phytoecia manicata 103.03. Phytoecia nigricornis # 103.04. Phytoecia rufipes 103.05. Phytoecia icterica # 103.06. Phytoecia caerulea 103.07. Phytoecia pustulata 414 Prelom novi 03.indd 414 ^> 17.2.2006 13:48:26 ^> Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae 103.08. Phytoecia virgula 103.09. Phytoecia vulneris # 104.01. Oberea (Oberea) linearis 104.02. Oberea (Oberea) pupillata # 104.03. Oberea (Oberea) pedemontana 104.04. Oberea (Oberea) oculata 415 Prelom novi 03.indd 415 ^> 17.2.2006 13:48:28 SCOPOLIA 58 - 2006 ^> 104.05. Oberea (Amaurostoma) erythrocephala 105.01.a. Tetrops praeustus praeustus # 105.02. Tetrops starkii 416 # Prelom novi 03.indd 416 ^> 17.2.2006 13:48:29 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 4. razprava 4.1 Trend naraščanja in upadanja številčnosti in gostote populacij Slovenija leži na stičišču štirih evropskih geografskih makroregij: alp, Dinarskega gorstva, panonske nižine in Jadranskega primorja. Čeprav meri le 20 256 km, kar je nekaj manj kot 0,2 % celotne evropske površine, ponuja njena izredna geografska in geolška razgibanost idealne pogoje za izjemno biotsko raznolikost. Katalog kozličkov (Cerambycidae) Evrope (Althoff & DAnilevsky, 1997) navaja za to celino 146 rodov in 625 vrst. zajeti so tako avtohtoni kot tudi alohtoni taksoni. Katalog kozličkov srednje Evrope (lucht, 1987)(zajete so naslednje države: juž. Švedska, Danska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, del zahodne Francije, Nemčija, severna Švica, avstrija, Češka, Slovaška in poljska) navaja za to območje 88 rodov (od tega sta 2 importirana) in 236 vrst (od tega je 6 importiranih). v Sloveniji smo od kozličkov do sedaj našli 105 rodov (2 im-portirana; število rodov je večje kot pri luchtu, ker so v novejšem času številni podrodovi dobili rang rodu) in 213 vrst (4 importirane). poleg tega so v 20 km širokem pasu ob slovenski državni meji ugotovljeni še nadaljnji 4 rodovi in 20 vrst. velika je verjetnost, da bomo tudi te prej ali slej našli v naši državi. Navedena števila se nanašajo na vse pri nas ugotovljene rodove in vrste kozličkov od scopolijA (l763) do zdaj. Če upoštevamo samo vrste, ujete v Sloveniji, to znaša v primerjavi z Evropo 34,1 % njene favne, v primerjavi s srednjo Evropo pa 90,3 %. Če k tem prištejemo še vrste iz obmejnih pokrajin, živi na tem območju 37,3 % vseh evropskih in 98,7 % števila srednjeevropskih vrst. Glede časovnega pojavljanja smo napravili mejnico: kot stare najdbe navajamo tiste, ki izvirajo iz časa pred 31. 12. 1950. leta, kot nove 4. DISCUSSION 4.1 Increase and decrease trends in the abundance and density of the Longhorn Beetle populations Slovenia is situated in the contact area of four European geographical macroregions: the alps, Dinarides, pannonian plain and the adriatic Sea. although covering only 20,256 km2 (which is a little less than 0.2% of the entire European surface area), it was the country’s exceptional geographical and geological diver-sity that enabled truly ideal conditions for its extremely high biodiversity. The catalogue of European Longhorn Bee-tles (Cerambycidae) (Althoff & DAnilevsky, 1997) lists 146 genera and 625 species, with indigenous as well as nonindigenous taxa enclosed. The catalogue of central European Longhorn Beetles (lucht, 1987), which covers southern Sweden, Denmark, Belgium, Luxembourg, part of western France, Germany, northern Switzerland, austria, Czech republic, Slovakia and poland, lists 88 genera (2 of them introduced) and 236 species (with 6 of them introduced). In Slovenia, 105 Longhorn Beetle genera (2 introduced, with the number of genera higher than according to lucht as numerous subgenera have acquired the rank of genera in recent times) and 213 species (4 introduced) have been recorded so far. Besides, further 4 genera and 20 species have been established in a 20 km wide belt along the other side of the Slovenian national boundary, which makes us believe that sooner or later these will be most likely found in our country as well. The stated numbers refer to all Longhorn Beetle genera and species recorded in Slovenia since scopoli (l763) till today. If only the species caught in Slovenia are taken into consideration, they con-stitute 34.1% of the entire European Longhorn Beetle fauna and 90.3% of the central European ^> 417 Prelom novi 03.indd 417 # 17.2.2006 13:48:29 # SCOPOLIA 58 - 2006 pa po 1. 1. 1951. večina vrst je bila najdena v obeh obdobjih, mnoge pa samo v starejšem ali pa novejšem času. vrst, ki so bile ujete do sredine prejšnjega stoletja in jih kasneje nismo več našli, je 29. ali so te na našem ozemlju izumrle ali pa jih nismo več našli zaradi njihove redkosti ali kakega drugega vzroka, ni mogoče ugotoviti. Med vrstami, ki jih tu navajamo, so bile nekatere pri nas zadnjič ugotovljene v 18. in 19. stoletju. po 1. 1. 1951 na ozemlju Slovenije niso bile več opažene naslednje vrste: Rhamnusium bicolor, Anisorus quercus, Acmaeops pratensis, Cortodera femorata, Macroleptura thoracica, Leptura annularis, Cornumutilla quadrivitta-ta, Necydalis major, Hesperophanes sericeus, Cerambyx welensii, Purpuricenus dalma-tinus, Penichroa fasciata, Gracilia minuta, Obrium cantharinum, Nathrius brevipennis, Ropalopus insubricus, R. varini, Poecilium glabratum, Clytus tropicus, Cyrtoclytus ca-pra, Chlorophorus herbstii, Ch. trifasciatus, Anaglyptus gibbosus, Carinatodorcadion ful-vum, C. aethiops, Leiopus punctulatus, Opsilia molybdaena, Phytoecia caerulea in Oberea erythrocephala. pri številnih vrstah je prišlo v času naših raziskovanj do večjega ali manjšega padca številčnosti in gostote populacij v Sloveniji. Številne so tudi vrste, pri katerih se je na posameznih območjih številčnost povečala, na drugih zmanjšala ali pa so popolnoma izginile. Navajamo vrste, pri katerih je upadanje številčnosti na celotnem območju ali pa vsaj v nekaterih predelih Slovenije najbolj opazno: Aegosoma scabricorne, Ergates faber, Rhagium (Megarhagium) sycophanta, Grammoptera ustulata, G. abdominalis, Pedostrangalia re-vestita, Leptura quadrifasciata, Stictoleptura erythroptera, S. carbonaria, Stenurella bifasci-ata (lokalno), S. septempunctata, Anisarthron barbipes, Cerambyx miles, C. scopolii, C. nodulosus, ?Rosalia alpina, Purpuricenus kaehleri, Deilus fugax (lokalno), Ropalopus 418 fauna. If the species from the transboundary regions are added to these figures, the territory is inhabited by 37.3% of all European and 98.7% of central European species. as far temporal occurrence of Longhorn Beetles is concerned, the following dividing line was drawn: the finds originating from the period prior to 31 Dec 1950 are stated as old records, the finds originating from the time after 1 Jan 1951 as new records. The majority of the species have been found in both periods, many of them in older or more recent periods only. The number of species caught till the mid-20th century but not found later has settled at 29. It cannot be established, however, whether they have become extinct in our country or have not been found due to their rareness or other reason. Some of the species stated herewith were recorded in Slovenia for the last time in the 18th and 19th centuries. after 1 Jan 1951, the following species have no longer been recorded in Slovenian territory: Rhamnusium bicolor, Anisorus quercus, Acmaeops pratensis, Cortodera femorata, Macroleptura thoracica, Leptura annularis, Cornumutilla quadrivitta-ta, Necydalis major, Hesperophanes sericeus, Cerambyx welensii, Purpuricenus dalma-tinus, Penichroa fasciata, Gracilia minuta, Obrium cantharinum, Nathrius brevipennis, Ropalopus insubricus, R. varini, Poecilium glabratum, Clytus tropicus, Cyrtoclytus ca-pra, Chlorophorus herbstii, Ch. trifasciatus, Anaglyptus gibbosus, Carinatodorcadion ful-vum, C. aethiops, Leiopus punctulatus, Opsilia molybdaena, Phytoecia caerulea and Oberea erythrocephala. In numerous species, a major or minor decrease in their population abundance and density has been recorded in Slovenia during our research. also numerous are the species whose abundance has increased in separate are-as, decreased in some other parts of the country, or totally disappeared. The species whose abun- Prelom novi 03.indd 418 17.2.2006 13:48:29 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # ungaricus, R. femoratus, R. macropus, R. clavipes, Poecilium pusillum, P. fasciatum, P. rufipes (lokalno), X. rusticus, X. arvicola, P. detritus (lokalno), P. floralis (lokalno), Chlorophorus figuratus, Ch. glabromacula-tus (lokalno), Ch. sartor, Pedestredorcadion pedestre, P. arenarium, Mesosa curculionoi-des, Calamobius filum (lokalno), Herophila tristis, Lamia textor, Pogonocherus decoratus, P. ovatus, Acanthocinus aedilis, Exocentrus lusitanus, Saperda similis, S. octopunctata, Menesia bipunctata, Musaria affinis, Phytoecia nigricornis, Ph. rufipes, Ph. vulneris (lokalno), Oberea linearis, O. pedemontana, Tetrops pra-eustus in T. starkii. v drugi polovici preteklega stoletja je bilo v Sloveniji najdenih 11 vrst kozličkov, ki pred tem od tu niso bili znani. To so: Acmaeops marginatus, Lepturalia nigripes, Anastrangalia reyi, Vadonia unipunctata, V. steveni, Necydalis ulmi, Stromatium unicolor, Callimoxys gracilis, Xylotrechus stebbingi, Pogonocherus perroudi in Phytoecia manicata. pri številnih vrstah smo po 1.1.1951 zbrali mnogo več podatkov, kot jih je bilo zapisanih pred tem datumom. v glavnem gre za vrste, pri katerih se je številčnost in gostota populacij povečala. Tega pa ne moremo trditi za nekatere v vsem preteklem obdobju pogostne vrste, ki so jih starejši zbiralci prepoznali že na terenu in jih niso lovili, ker so bile za njih nepomembne. zdaj je za nekatere sedaj pogostne vrste težko presoditi, ali se je njihova številčnost v resnici povečala. Da pa se je vsaj v nekaterih primerih to dogajalo, nam pove podatek, da scopoli (1763) ni poznal več sedaj zelo pogostnih vrst, npr.: vseh štirih vrst iz rodu Rhagium, nadalje vrst Gaurotes virginea, Tetropium castaneum, Obrium brunneum, Plagionotus arcuatus, Agapanthia cardui, A. villosoviridescens, Acanthocinus aedilis, številnih lepturin idr. Tu naštevamo vrste, pri katerih imamo iz novejšega obdobja zbranih znatno več podatkov, kot jih je bilo zbranih pred tem: Stenocorus meridianus, dance decrease in the entire country or at least in its certain parts is particularly noticeable are the following: Aegosoma scabricorne, Ergates faber, Rhagium (Megarhagium) sycophan-ta, Grammoptera ustulata, G. abdominalis, Pedostrangalia revestita, Leptura quadrifasci-ata, Stictoleptura erythroptera, S. carbonaria, Stenurella bifasciata (locally), S. septempunc-tata, Anisarthron barbipes, Cerambyx miles, C. scopolii, C. nodulosus, ?Rosalia alpina, Purpuricenus kaehleri, Deilus fugax (local-ly), Ropalopus ungaricus, R. femoratus, R. macropus, R. clavipes, Poecilium pusillum, P. fasciatum, P. rufipes (locally), X. rusticus, X. ar-vicola, P. detritus (locally), P. floralis (locally), Chlorophorus figuratus, Ch. glabromaculatus (locally), Ch. sartor, Pedestredorcadion pe-destre, P. arenarium, Mesosa curculionoides, Calamobius filum (locally), Herophila tristis, Lamia textor, Pogonocherus decoratus, P. ova-tus, Acanthocinus aedilis, Exocentrus lusitanus, Saperda similis, S. octopunctata, Menesia bi-punctata, Musaria affinis, Phytoecia nigricor-nis, Ph. rufipes, Ph. vulneris (locally), Oberea linearis, O. pedemontana, Tetrops praeustus and T. starkii. In the second part of the 20th century, 11 Longhorn Beetle species previously not known from this part of the world were found. These are: Acmaeops marginatus, Lepturalia nigripes, Anastrangalia reyi, Vadonia unipunc-tata, V. steveni, Necydalis ulmi, Stromatium unicolor, Callimoxys gracilis, Xylotrechus ste-bbingi, Pogonocherus perroudi and Phytoecia manicata. after 1 Jan 1951, many more data have been gathered for numerous species than re-corded prior to this date. They concern mainly the species whose population abundance and density have increased. This, however, cannot be said of some species that were common and recognised already in the field by older collectors in the entire past period but not col-lected as considered insignificant by them. This ^> 419 Prelom novi 03.indd 419 # 17.2.2006 13:48:29 SCOPOLIA 58 - 2006 # # Pachyta quadrimaculata, Gaurotes virginea, Dinoptera collaris, Grammoptera ruficornis, Pidonia lurida, Etorufus pubescens, E. ver-ticalis, Lepturobosca virens, Anastrangalia dubia, A. sanguinolenta, Stictoleptura rubra, S. cordigera, Paracorymbia maculicornis, P. fulva, Anoplodera sexguttata, Vadonia imi-tatrix, Pachytodes cerambyciformis, P. erra-ticus, Alosterna tabacicolor, Pseudovadonia livida, Strangalia attenuata, Rutpela maculata, Stenurella melanura, S. nigra, Spondylis bu-prestoides, Tetropium castaneum, Arhopalus rusticus, Saphanus piceus, Obrium brunneum, Molorchus minor, Glaphyra umbellatarum, Stenopterus flavicornis, S. rufus, S. ater, Deilus fugax (lokalno), Hylotrupes bajulus, Pyrrhidium sanguineum, Xylotrechus antilope, Clytus rhamni, C. lama, C. arietis, Plagionotus detritus (lokalno), P. arcuatus, P. floralis (lokalno), Neoclytus acuminatus, Chlorophorus varius, Anaglyptus mysticus, Mesosa nebulosa, Agapanthia cardui (lokalno), Ag. villosoviri-descens, Calamobius filum (lokalno), Morinus asper funereus, Monochamus galloprovincialis, M. sutor, M. saltuarius, Pogonocherus hispidus, P. hispidulus, Exocentrus adspersus, Oplosia cinerea, Stenostola dubia, Phytoecia cylindrica in Ph. vulneris (lokalno). Na 50 ali več kvadratih UTM smo ugotovili 45 vrst kozličkov, ki jih lahko imamo po tem kriteriju za naše najpogostnejše vrste. To so (v oklepaju je število kvadratov UTM): Rutpela maculata (136), Dinoptera collaris (116), Stenurella melanura (112), Rhagium mordax (111), Stictoleptura rubra (110), Pseudovadonia livida (104), Agapanthia villosoviridescens (101), Pachytodes ceram-byciformis (98), Clytus arietis (98), Alosterna tabacicolor (97), Rhagium inquisitor (97), Grammoptera ruficornis (95), Anastrangalia sanguinolenta (90), Stenurella nigra (90), Anastrangalia dubia (85), Stenurella bifasciata (81), Saphanus piceus (79), Prionus coriarius (77), Morinus asper funereus (77), Rhagium bifasciatum (76), Cerambyx scopolii (74), means, therefore, that for some of the currently common species it is difficult to assess whether their abundance has actually increased. That this was really happening in at least in some of the cases speaks the fact that scopoli (1763) had no knowledge of a number of the currently common species, e.g. all four species of the genus Rhagium, the species Gaurotes virginea, Tetropium castaneum, Obrium brunneum, Plagionotus arcuatus, Agapanthia cardui, A. villosoviridescens and Acanthocinus aedilis, numerous lepturines, etc. Listed herewith are the species for which incomparably more data are at hand from the recent period than collected prior to it: Stenocorus meridianus, Pachyta quadrimaculata, Gaurotes virginea, Dinoptera collaris, Grammoptera ruficornis, Pidonia lurida, Etorufus pubescens, E. ver-ticalis, Lepturobosca virens, Anastrangalia dubia, A. sanguinolenta, Stictoleptura rubra, S. cordigera, Paracorymbia maculicornis, P. fulva, Anoplodera sexguttata, Vadonia imi-tatrix, Pachytodes cerambyciformis, P. erra-ticus, Alosterna tabacicolor, Pseudovadonia livida, Strangalia attenuata, Rutpela maculata, Stenurella melanura, S. nigra, Spondylis bu-prestoides, Tetropium castaneum, Arhopalus rusticus, Saphanus piceus, Obrium brunneum, Molorchus minor, Glaphyra umbellatarum, Stenopterus flavicornis, S. rufus, S. ater, Deilus fugax (locally), Hylotrupes bajulus, Pyrrhidium sanguineum, Xylotrechus antilope, Clytus rhamni, C. lama, C. arietis, Plagionotus detritus (locally), P. arcuatus, P. floralis (lo-cally), Neoclytus acuminatus, Chlorophorus varius, Anaglyptus mysticus, Mesosa nebulosa, Agapanthia cardui (locally), Ag. villosoviri-descens, Calamobius filum (locally), Morinus asper funereus, Monochamus galloprovincialis, M. sutor, M. saltuarius, Pogonocherus hispidus, P. hispidulus, Exocentrus adspersus, Oplosia cinerea, Stenostola dubia, Phytoecia cylindrica and Ph. vulneris (locally). In 50 or more UTM squares, 45 Longhorn Beetle species have been established that may ^> 420 Prelom novi 03.indd 420 # 17.2.2006 13:48:29 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Anaglyptus mysticus (73), Molorchus minor (72), Phytoecia cylindrica (71), Pidonia lurida (70), Gaurotes virginea (68), Paracorymbia maculicornis (67), Obrium brunneum (66), Oxymirus cursor (64), Leiopus nebulosus (64), Tetropium castaneum (62), Lamia textor (61), Aromia moschata (57), Hylotrupes bajulus (57), Saperda scalaris (57), Stenostola dubia (56), Paracorymbia fulva (55), Phymatodes testaceus (55), Chlorophorus figuratus (55), Strangalia attenuata (53), Stenurella septempunctata (53), Pachyta quadrimaculata (51), Asemum striatum (51), Glaphyra umbellatarum (51) in Stenopterus rufus (51). # be considered most common Slovenian speci-es according to this criterion. These are (with the number of UTM squares in parentheses): Rutpela maculata (136), Dinoptera collaris (116), Stenurella melanura (112), Rhagium mordax (111), Stictoleptura rubra (110), Pseudovadonia livida (104), Agapanthia villosoviridescens (101), Pachytodes ceram-byciformis (98), Clytus arietis (98), Alosterna tabacicolor (97), Rhagium inquisitor (97), Grammoptera ruficornis (95), Anastrangalia sanguinolenta (90), Stenurella nigra (90), Anastrangalia dubia (85), Stenurella bifasciata (81), Saphanus piceus (79), Prionus coriarius (77), Morinus asper funereus (77), Rhagium bifasciatum (76), Cerambyx scopolii (74), Anaglyptus mysticus (73), Molorchus minor (72), Phytoecia cylindrica (71), Pidonia lurida (70), Gaurotes virginea (68), Paracorymbia maculicornis (67), Obrium brunneum (66), Oxymirus cursor (64), Leiopus nebulosus (64), Tetropium castaneum (62), Lamia textor (61), Aromia moschata (57), Hylotrupes bajulus (57), Saperda scalaris (57), Stenostola dubia (56), Paracorymbia fulva (55), Phymatodes testaceus (55), Chlorophorus figuratus (55), Strangalia attenuata (53), Stenurella septempunctata (53), Pachyta quadrimaculata (51), Asemum striatum (51), Glaphyra umbellatarum (51) and Stenopterus rufus (51). ^> 421 Prelom novi 03.indd 421 # 17.2.2006 13:48:30 SCOPOLIA 58 - 2006 # 4.2 Kozlički, ki jih v Sloveniji lahko pričakujemo Glede na razširjenost posameznih vrst kozličkov v Evropi in glede na dosedanje najdbe v Sloveniji je možno, da živi v naši državi še nekaj vrst, ki nam jih do sedaj ni uspelo najti. To so predvsem vrste, ki so bile ugotovljene v državah, ki mejijo na Slovenijo oziroma so bile najdene le nekaj sto kilometrov od naših meja. Navajamo jih po abecednem redu: 4.2 The species that may be expected to occur in Slovenia Considering the distribution of separate Longhorn Beetle species in Europe and their hitherto finds in Slovenia, it is possible that some more species that we have not succeeded in finding so far occur in Slovenia. These are particularly the species established in the neigh-bouring countries or found only few hundreds of kilometres from our national boundary. They are listed in alphabetical order: # IT aT HU Hr BH Agapanthia asphodeli (lAtreille, 1804) + Agapanthia kirby (GyllenhAl, 1817) + + Agapanthia lateralis GAnGlbAuer, 1883 + Agapanthia maculicornis (GyllenhAl, 1817) + ? Agapanthia violacea (fAbricius, 1775) ? ? ? ? ? Agapanthiola leucaspis (steven, 1817) + + Brachypteroma ottomanum heyDen, 1863 + Callimellum abdominale (olivier, 1795) + + Cardoria scutellata fAbricius, 1792 + + + Chlorophorus hungaricus seiDlitz, 1891 + + + Deroplia troberti troberti (MulsAnt, 1843) + + Exocentrus stierlini GAnGlbAuer, 1883 + + Glaphyra marmottani brisout, 1863 + + Icosium tomentosum lucAs, 1854 + Leiopus settei sAMA, 1985 + Lioderina linearis (hAMpe, 1870) + + Macrotoma scutellaris (GerMAr, 1817) + Niphona picticornis MulsAnt, 1839 + Paracorymbia hybrida (rey, 1885) + Parmena bicincta (küster, 1849) + Pilemia tigrina (MulsAnt, 1851) + Pilemia hirsutula (frölich, 1793) + + Pogonocherus eugeniae GAnGlbAuer, 1891 + ? ? Pogonocherus neuhausi Müller, 1916 + Pronocera angusta (kiechbAuMer, 1844) + + Pseudosphegesthes cinerea (lAporte De cAstelnAu & Gory, 1836) + Semanotus russicus (fAbricius, 1776) + + + Theophilea subcylindricollis hlADil, 1988 + Xylotrechus pantherinus (sAvenius, 1825) + + + ^> 422 Prelom novi 03.indd 422 # 17.2.2006 13:48:30 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # vrste, ki so bile ugotovljene v neposredni bližini Slovenije (do približno 20 km od državne meje), so zajete v poglavju 3.3 Sistematski pregled ugotovljenih taksonov. v zadnjem desetletju preteklega stoletja je bila iz vzhodnje azije v Severno ameriko in Evropo zanesena zelo škodljiva vrsta Anoplophora glabripennis (Motschulsky, 1853). Živi na številnih listavcih in povzroča hiter propad gostiteljskih rastlin. pred nekaj leti so jo odkrili pri Celovcu v avstriji in je možno, da se bo pojavila tudi pri nas. Družina vesperidae, ki je bila še v preteklem stoletju poddružina družine Cerambycidae, v Sloveniji ni zastopana. Dvanajst njenih vrst živi v južni Evropi. Sloveniji se najbolj približa v Istri, vendar je tu izjemno redka. po do sedaj znanih podatkih je bil v Istri ujet en sam samček vrste Vesperus luridus (rossi, l794) in sicer dne 15.8.1971 v Lovranu, ki leži 20 km južno od slovenske meje (DeMelt & schurMAnn, 1966: 70/104). The species established in the immediate vicinity of Slovenia (to ca. 20 km from the national boundary) are presented in Chapter 3.3 Systematic overview of the established taxa. In the 1990s, the very harmful species Anoplophora glabripennis (Motschulsky, 1853) was brought from eastern asia to North america and Europe. It inhabits numerous deciduous trees and causes a rapid ruin of its host plants. Few years ago, it was found near Klagenfurt in austria, and it is quite possible that it will soon occur in our country as well. The family vesperidae, which was me-rely a subfamily of the family Cerambycidae in the previous century, is not represented in our country. Twelve of its species, however, inhabit southern Europe. The species nearest to Slovenia occurs in Istria, but is extremely rare. according to the available data, a single male of the species Vesperus luridus (rossi, l794) has been caught there, i.e. on 15 aug.1971 in Lovran, the town situated 20 km south of the Slovenian boundary (DeMelt & schurMAnn, 1966: 70/104). ^> 423 Prelom novi 03.indd 423 # 17.2.2006 13:48:30 # SCOPOLIA 58 - 2006 5. DODaTEK / appENDIx 5.1 Slovensko-angleški slovarček v besedilu uporabljenih, a nepreve-denih besed / Slovenian-English dictionary of the words used in the text but not generally translated # barje – bog, fen bor – pine borov hlod – pine log borov štor – pine stump boršt – woodland botanični vrt – botanical garden brdo – hill, hillock breskev (drevo) – peach tree brez – without bršljan – ivy bukev – beech bukov gozd – beech forest bukov les – beech wood bukovje – beech grove (stand) cerkev – church cesta – road cvet – blossom, flower češnja – cherry deblo – trunk del – part dežela – country dinarski – Dinaric dno (kotline) – bottom do – to dol – (geogr. pojem) – vale dolenji – lower dolina – valley dolžina – length draga – dale drevesnica – tree nursery drevo – tree figa – fig gaber – hornbeam glog – hawthorn gora – mountain gorice – hills planted with vine gornji – upper gorsko travišče – montane pasture gostišče – guest house gošča – thicket gozd – forest, woodland gozdna jasa – glade gozdnat – wooded, woody graba – ravine graben – gorge grad – castle grič – hillock grmovje – scrub, shrubbery gričevje – hills hiša – house hlod – log hrast – oak hrastov boršt – oak woodland (stand) hrib – hill, mountain hribovje – mountains hrošč – beetle igrišče golfa – golf course imaturen – immature in – and izležen – hatched izliv – outfall, estuary izvir – spring, source jablana – apple tree jama – cave jelka – fir tree jelov gozd – fir forest jelša – alder tree jezero – lake julij – July junij – June južna stran – southern side južni – southern južni kolodvor – southern railway station kal – sinkhole pond, pool kamnišče – rockery kobulnica – umbellated plant ^> 424 Prelom novi 03.indd 424 # 17.2.2006 13:48:30 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # koliševka – doline, sinkhole korenina – root kostanj – chestnut kot – (geogr. pojem) – pocket valley kotlina – basin kraj – place krajina – landscape kras – karst kraški – karst kresničevje – goatsbeard clumps les – wood, timber leska – hazel tree lipa – linden, lime log – grove lovska koča – hunting lodge lubje – bark luč – light, lamp maj – May mali – little melišče – talus mlad – young morje – sea most – bridge mrtev – dead mrtvica – oxbow na – on napaka – error naravni – natural narodni park – national park naselje – hamlet, settlement ne – does not ni – is not nizek – low noga – leg ob – along, by obala – coast, shore obalni pas – coastal belt območje – area, region, district, range od – from, since okolica – surroundings, environs opekarna – brickworks oreh – wallnut tree osamelec – solitary hillock or grove osebek – individual ostanek – remains, remnant otok – island panj (štor) – stump papirnica – paper mill park – park past – trap peč, pečina – rock, crag, cliff planina – montane pasture planinska koča – mountain chalet planinski dom – mountain chalet planota – plateau po – after, upon pobočje – slope pod – under podatek – data podolje – depression, lowland pogorišče – burnt-out ruin pogorje – mountain chain pogosten – common pokrajina – countryside polje – field polotok – peninsula postaja – station pot – trail, path potok – stream povzeto – summarised by pragozd – virgin forest pred – before, in front prehodni – transitional, passable prelaz – pass, crossing preverjen – checked, verified pri – at primerek – specimen primorje – coastal region pripeljan – introduced prod – shingle, gravel prst – topsoil ravan – plain ravnik – lowland country raztresen – scattered redek – rare regija – region reka – river rezervat – seserve ribnik – (fish) pond rman – milfoil rumen – yellow s – with ^> 425 Prelom novi 03.indd 425 # 17.2.2006 13:48:30 SCOPOLIA 58 - 2006 # # samostan – monastery samec – male samica – female sedlo – mountain pass, saddle selo – village sever – north severozahoden – northwestern skala – rock skladišče lesa – timber yard slap – waterfall smreka – spruce sod – barrel soteska – gorge, canyon spodnji – lower spomlad – spring(time) srednji – middle, central strelišče – firing range studenec – spring, well suh – dry, arid sveti – saint, holy številen – abundant, dense, numerous štor – stump šuma – woodland točen – accurate, precise, correct tok (reke) – river (stream) course toplice – spa topol – poplar travnik – meadow, grassland trdnjava – fortress uničen – destroyed v – in(side) vas – village veja – branch veliki – great, large, big verjeten – probable viadukt – viaduct vinoroden – viniferous vinska klet – wine cellar vinski – wine-, viny visoki – high visokogorski – upland, high altitude višinski pašnik – upland (montane) pasture višinski travnik – montane grassland vrba – willow vrbovje – willow stand vrbovo grmovje – willow scrub vrh – top, peak vrsta – species vrsta, vrstica – line vrt – garden vzhodni – eastern vznožje – foot vzrejen – bred z – with zahodni – western zatok – inlet zelo – very zemeljska plast – earth layer zemeljski – terrestrial, earthly zgornji – upper zid – wall žaga – sawmill železniška postaja – railway station žičnica – cableway ^> 426 Prelom novi 03.indd 426 # 17.2.2006 13:48:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae # 6. zaHvaLE Najlepše se zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so nam pomagali zbrati gradivo ali pa so nam posredovali podatke iz svojih zbirk: Špeli ambrožič, mag. andreju avčinu, dr. Gorazdu Babudru, Eneu Bognoli, Marku Bognoli, doc. dr. Maji Jurc, vincencu Furlanu, dr. andreju Gogali, Stanislavu Gombocu, Janezu Gregoriju, dr. Manfredu Kahlnu, andreju Kapli, Bojanu Koflerju, Danieli Kofol, prof. dr. Franciju pohlevnu, mag. Slavku polaku, Siegfriedu Steinerju, dr. Branku vrešu, dr. alu vrezcu, Žarku vrezcu, Bojanu zadravcu in Marku zdešarju. posebno zahvalo za dragocene nasvete, pregled rokopisa in drugo pomoč smo dolžni našim kolegom in prijateljem Marku aljančiču, akad. prof. dr. Matiji Gogali, dr. Ignacu Sivcu, prof. dr. Kazimirju Tarmanu, dr. Tomiju Trilarju in prof. dr. Tonetu Wrabru. 6. aCKNOWLEDGEMENTS We are most grateful to the following associates who have helped us to collect the necessary material or have kindly furnished us with data from their personal collections: Špela ambrožič, andrej avčin, MSc, Gorazd Babuder, phD, Eneo Bognoli, Marko Bognoli, asst prof Maja Jurc, phD, vincenc Furlan, andrej Gogala, phD, Stanislav Gomboc, Janez Gregori, Manfred Kahln, phD, Gregor Kalan, andrej Kapla, Bojan Kofler, Daniela Kofol, prof Franci pohleven, phD, Slavko polak, MSc, Siegfried Steiner, Branko vreš, phD, al vrezec, phD, Žarko vrezec, Bojan zadravec, and Marko zdešar. very special thanks are due to our colle-agues and friends Marko aljančič, acad prof Matija Gogala, phD, Ignac Sivec, phD, prof Kazimir Tarman, phD, Tomi Trilar, phD, and prof Tone Wraber, phD for their precious advice, manuscript review and everything else they have so kindly done for us in the preparation of this text. ^> 7. LITEraTUra IN vIrI / rEFErENCES aND SOUrCES: ADlbAuer, k., 1990: Die Bockkäfer der Steiermark unter dem aspekt der artenbedrohung (Col., Cerambycidae). Mitt. naturwiss. Ver. Steiermark 120: 299–397. Graz. ADlbAuer, k., 1994: Nachtrag der Bockkäferfauna der Steiermark unter dem aspekt der artenbedrohung (Col., Cerambycidae). Mitt. Abt. Zool. Landesmus. Joanneum 48: 41–62, Graz. ADlbAuer, k. & M. eGGer, 1997: vier für Slowenien neue Bockkäferarten (Coleoptera: Cerambycidae). Acta entomol. slov. 5(1): 39–44. atlas Slovenije (Kartografsko gradivo). 3. izpopolnjena in razširjena izdaja. 1996. založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana. Althoff, j. & M. l. DAnilevsky, 1997: a check-list of Longicorn Beetles (Coleoptera, Cerambycoidea) of Europe. Slov. entomol. druš. Štefana Michielija, Ljubljana, 1997, pp. 1-64. bense, u., 1995: Longhorn Beetles. Illustrated key to the Cerambycidae and vesperidae of Europe. Weikersham, 512 pp. 427 Prelom novi 03.indd 427 # 17.2.2006 13:48:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 biscAcciAnti, A. b., 2005: Osservazioni su alcuni longicorni della fauna italiana (Insecta, Coleoptera: Cerambycidae). Aldrovandria 1: 71-80. brancsik, c., 1871: Die Käfer der Steiermark. Graz. verlag von paul Cieslar, 114 pp. brelih, s., 2001: Hrošči (Coleoptera). In: kryštufek, b. & M. kotarac: raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji. Končno poročilo. prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, pp. 250-280. brelih, s., Döberl, M., b. Drovenik & A. pirnat, 2003: Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. 1. prispevek: polyphaga: Chrysomeloidea (= phytophaga): Chrysomelinae, alticinae. Scopolia 50: 1-280. burakowski, b., 1979: Immature stagesand bionomy of Vadonia livida (F.)(Coleoptera, Cerambycidae). Ann. zool. 35: 25–42. cherepanov, A. i., 1990: Cerambycidae ofNorthern asia. 1. prioninae, Disteniinae, Lepturinae, aseminae. Oxonian press, New Delhy, 642 pp. (English translation from the1979 original). Demelt, c., 1948: Die Cerambycidenfauna des Lavanttales. Zentralbl. Gesamtgebit Entomol., 3: 24-38. Demelt, c., 1948: Die Pachyta lamed L. und ihre aberrativen Formen aus Kärnten. Carinthia II 137-138: 152-154. Demelt, c., 1957: Interessante Beobachtungen am Bockkäfer Tragosoma depsarium L. in Kärnten. Carinthia II 67: 139-143. Demelt, c., 1959: Acanthocinus henschi rtt. - new für Mitteleuropa. Entomol. Bl. 55: 27-28. Krefeld. Demelt, c., 1960: Drei für Kärnten neue Cerambyciden-arten. Carinthia II 70: 178-182. {S} Demelt, c., 1971: zusammenfassung und revision der Bockkäferfauna in Kärnten. Carinthia II, {Š} Sonderheft 28: 395–412. Demelt, c. & h. franz, 1990: Catalogus Faunae austriae, Insecta. xv. Fam. Cerambycidae. verlag der Oesterreichischen akademie der Wissenschaften, Wien, 36 pp. Demelt, c. & p. schurmann, 1964: Die Cerambycidenfauna von Istriens (Jugoslawien). Z Arbeitsgem. oesterr. Entomol. 16(1-3): 26–43. Demelt, c. & p. schurmann, 1966: 1. Nachtrag zur Cerambycidenfauna Istriens (Jugoslawien). Z Arbeitsgem. oesterr. Entomol. 18(2-3): 70. Demelt, c. & p. schurmann, 1973: 2. Nachtrag zur Cerambycidenfauna Istriens (Jugoslawien). Z Arbeitsgem. oesterr. Entomol. 24(1-2): 79. Depoli, G, 1912: I Dorcadion della Liburnia. Boll. soc. Adriat. Sci. nat., sez. Entomol., 26(2): 33–44. Depoli, G, 1915: Der Formenkreis des Dorcadionarenarium scop. Koleopterol. Rundsch. 4: 1-32. Depoli, G, 1926: I Dorcadion italiani. Mem. Soc. Entomol. Ital. 5: 5-34. Depoli, G, 1926a: I Coleotteri della Liburnia, vI. phytophaga. “Fiume”, Riv. Soc. studi Fiumani 62: 113. Depoli, G, 1940: I Coleotteri della Liburnia. parte vII: rhynchophora e suplemento alla parte vI: phytophaga. “Fiume”, Riv. Soc. studi Fiumani, 1937-38: 211-338. Depoli, G, 1942: revisione dei Coleotteri della collecione Leoni. Boll. Inst. Entomol. R. Univ. Bologna 13: 178-202. Depoli, G & A. Goidanich, 1926: I colleoteri della Liburnia. part. vI: phytophaga. “Fiume”, Riv. Soc. studi Fiumani, 4: 61-113. Drovenik, B., 1977: Hrošči. In: vodniki po Loškem ozemlju, 1. Lubnik. pp. 74-79. Muzejsko društvo v Škofji Loki. 428 Prelom novi 03.indd 428 TwT 17.2.2006 13:48:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Drovenik, B., 1978: Hrošči ratitovca. In: vodniki po Loškem ozemlju, 2. ratitovec. pp. 117-124. Muzejsko društvo v Škofji Loki. Drovenik, B., 1980: Hrošči Blegoša. In: vodniki po Loškem ozemlju, 3. Blegoš. pp. 101-105. Muzejsko društvo v Škofji Loki. Drovenik, B., 1986: Hrošči Sorice in Soriške planine. In: vodniki po Loškem ozemlju, 5. Sorica in Soriška planina. pp. 86-94. Muzejsko društvo v Škofji Loki. Drovenik, b., 1992: prispevek k poznavanju kozličkov (Cerambycidae - Coleoptera). Dolenjski zbornik, 1992, pp. 152-164. Drovenik, b., 1993: Nove vrste in favnistične posebnosti hroščev (Coleoptera: Carabidae, Cerambycidae in Curculionidae) v slovenskih alpah. Acta entomol. slov. 1: 21-31. Drovenik, b., 1995: posebnosti in novosti v favni hroščev Slovenije (Coleoptera). Acta entomol. slov. 3(2): 91-97. Drovenik, b., 1996: Hrošči (Coleoptera) pohorja. Elaborat za zvN Maribor, 12 pp. Drovenik, B., 1998: Hrošči (Coleoptera) Kamniške Bistrice (Carabidae - krešiči, Elateridae - poka- lice, Cerambycidae - kozlički in Chrysomelidae - lepenjci). Kamniški zbornik 14: 87-95. Drovenik, b., 2002: Hrošči (Coleoptera). In: A. Gabrščik (urednik): Jezero, ki izginja. Monografija o Cerkniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, pp. 167-179. Drovenik, B., 2002: Hrošči v soteski Nevljice. Kamniški zbornik 16: 203-211. Drovenik, b., 2004: Hrošči (Coleoptera) Menine planine. Kamniški zbornik 17: 241-264. Drovenik, b. & A. pirnat, 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Hrošči (Coleoptea). projektna naloga. Končno poročilo, pp. 1-88. Biološki institut Jovana Hadžija, zrC SazU. Ljubljana. {S} Drovenik, b. & s. steiner, 1995: Beitrag zur Kenntnis der Käferfauna aus Gotenica bei Kočevje {Š} (Slowenien) und Umgebung (Coleoptera). Acta entomol. slov. 3(2): 99-104. frisch, j., 1992: Ein neuer Bockkäfer für die Fauna Kärntens - Oberea pedemontana chevrolat 1856 (Coleoptera, Cerambycidae). Carinthia II 182/102: 637-642. Klagenfurt. Gabrovec, M. & v. rajšp, 1998: Meje avstrijskih dežel 1914. In: perko, D. & M. orožen Adamič (gl. ured.): Slovenija - pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, pp 18-19. Gams, i., D. kladnik & M. orožen Adamič, 1996: Naravnogeografske regije Slovenije. In: M. orožen Adamič, D. perko & D. kladnik: priročni krajevni leksikon Slovenije, pp. 8-9. DzS. Ljubljana. Ganglbauer, l., 1882: Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren. vII, Cerambycidae. Verhandl. zool.-bot. Ges. Wien, 31: 681-758. Ganglbauer, l., 1883: Bestimmungs-Tabellen der europäischen Coleopteren. vIII, Cerambycidae. Verhandl. zool.-bot. Ges. Wien, 33: 437-556. harde, k. w., 1966: 87. Familie: Cerambycidae. In: freude, harde & lohse: Die Käfer Mitteleuropas. Bd. 9: 7-94. heyrovski, l., 1955: Tesaříkovití - Cerambycidae. Fauna CSSr 5: 1-348, praha. hočevar, s. & j. titovšek, 1969: Mikološka flora in entomofavna v obmejnih gozdovih okoli Lokve in Kozine. Zb., 7: 145-162. holdhaus, k. & t. prossen, 1901: verzeichnis der bisher in Kärnten beobachteten Käfer. (Fotzetzung). Carinthia II, 91: 58-63, Klagenfurt. hölzel, e., 1951: v. Nachtrag zum verzeichis der bisher in Kärnten beobachteten Käfer. Carinthia II, 61: 133-158. hölzel, e., 1961: vI. Nachtrag zum verzeichnis der bisher in Kärnten beobachteten Käfer. Carinthia II, 151/71: 153-154, Klagenfurt. 429 Prelom novi 03.indd 429 TwT 17.2.2006 13:48:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 holzschuh, c., 1995: Forstschädlinge, die in den letzten fünfzig Jahren in Österreich eingewandert sind oder eingeschleppt wurden. Stapfia, 37, Kataloge des OÖ. Landesmuseums, N. F., 84: 129-141. horion, A., 1974: Faunistik der mitteleuropäischen Käfer, 12: Cerambycidae - Bockkäfer. Überlingen-Bodensee, 228 pp. jurc, D. & M. jurc, 2002: Sanacija Nujčevega hrasta. Izvedeniško mnenje. poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov. Gozdarski institut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, BF Ljubljana. klimsch, e., 1899: Die Käferwelt der Umgebung Klagenfurts, besonders jene der Sattnitz. (Schluss). Carinthia II 89: 142-144. Klagenfurt. koch, k., 1992: Die Käfer Mitteleuropas. Ökologie. Band 3. (Cerambycidae pp. 9-51). Goecke & Evers verlag, Krefeld. kovacs, t., 1997: Food plants and locality data of Hungarian Longhorn beetles. II. Fol. Hist.-Nat. Mus. Matr. 22: 247-255. kovacs, t. & G. hegyessy, 1995: Foodplants of Hungarian Longhorn beetles. Fol. Hist.-Nat. Mus. Matr. 17: 181-188. kozler, p., 1853: zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. kratochwil, j., 1985: Two new european species of Cerambycidae (Coleoptera). Annot. Zool. Bot, Slovenské národné múzeum - prirodovedny ústav, 167: 1-7. Bratislava. lucht, W. H., 1987: Die Käfer Mitteleuropas - Katalog. Goecke & Evers verlag, Krefeld. Martinek, j., 1875: Erstes verzeichniss der in der Umgebung von radkersburg gesammelten und beobachteten Samenpflanzen, Käfer und Schmetterlinge. vierter und fünfter Jahresbericht der {S} Steiermärkischen Landes-Bürgerschule in radkersburg, pp. 29-50. {Š} Mayer, e., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Slov. akad. znan. umet, razred za prirodoslovne in medicinske vede, Dela 5: 1-428. Mikšić, r., 1963: prilog poznavanju faune strizibuba (Cerambycidae) Jugoslavije. Acta biol. 3: 55-188. Mikšić, r., 1971: Katalog der Bockkäfer (Cerambycidae) Jugoslawiens (Insecta-Coleoptera). Institut za šumarstvo, 70 pp. Mikšić, r. & E. Georgijević, 1971: Cerambycidae Jugoslavije. I. akad. nauk. umjet. Bosn. Herceg., Djela 43(3): 1-176. Mikšić, r. & e. Georgijević, 1973: Cerambycidae Jugoslavije. II. akad. nauk. umjet. Bosn. Herceg., Djela 45(4): 1-154. Mikšić, r. & M. korpič, 1985: Cerambycidae Jugoslavije. III. akad. nauk. umjet. Bosn. Herceg., Djela 62(5): 1-148. Müller, G, 1905: Die rassen des Dorcadion arenarium scop. Wien. entomol. Z. 25(5 -6): 129-153. Müller, G, 1948: Contributo alla conoscenza dei Coleoteri Fitofagi (Cerambycidae e Chrysomelidae). Atti Mus. civ. St. Nat. Trieste 17(2): 61-98. (Slovenija) Müller, G, 1949-53: I coleotteri della venezia Giulia. Catalogo ragionato. vol. II: Coleoptera phytophaga (Cerambycidae, Chrysomelidae, Bruchidae). pubbl. no. 4. Centro Sperim. agr. For.,Trieste, 1949-1953, 686 pp. Müller, j., 1915: Die europäischen arten der Gattung Stenostola Muls. (Col. Ceramb.). Wiener entomol. Z, Festschrift f. reitter, 34(8-10): 293-297. Wien. paill, w., 2001: Opredelitev ekološko pomembnih območij v predelu spodnje Save in Dobrave ter priprava predloga ukrepov za omilitev posledic na naravi v zvezi z načrtovanimi posegi. 430 Prelom novi 03.indd 430 TwT 17.2.2006 13:48:31 # Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae Hrošči (Coleoptera). In: poboljšaj, k. et al., 2001: Opredelitev ekološko pomembnih območij v predelu spodnje Save in Dobrave ter priprava ukrepovza omejitev posledic na naravi v zvezi z načrtovanimi posegi. poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. palm, t., 1956: zur Kenntnis der Biologie von Acmaeops pratensis laich. und verwandten arten (Col., Cerambycidae). Opusc. Ent. 21: 233-245. piskernik, A., 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. 2. izdaja. Ljubljana. poda, n., 1761: Insecta Musei Graecensis, quae in ordines, genera et species juxta Systema Naturae Caroli Linnaei digessit Nicolaus poda. Graecii, 127 pp. prossen, t., 1911: Nachtrag zum verzeichnis der bisher in Kärnten beobachteten Käfer. (2. Fortsetzung). Carinthia II 101: 134-136. Klagenfurt. rapuzzi, p., 1996: Note sulla distribuzione geografica e biologia di Xylosteus spinolae friv. in Friuli venezia Giulia. Lambillionea 96(1): 222-225. rapuzzi, p., 2002: Nota su alcuni interessanti Coleoptera Cerambycidae del Carso e del Quarnaro. Lambillionea 102(2):178-188. sama, G., 1988: Coleoptera Cerambycidae. Catalogo topografico e sinonimico. Fauna d´Italia. xxxvI + 216 pp. Ed. Calderini, Bologna. sama, G, 2002: atlas of the Cerambycidae of Europe and the Mediterranean area. vol. 1: Northern, Wetern, Central and Eastern Europe, British Isles and Continental Europe from France (excl. Corsica) to Scandinavia and Urals. Nakladatelství Kabourek, zlin, 2002, pp. 1-173, pl. 1-36. sláma, M., 1998: Tesaříkovití (Cerambycidae) České republiky a Slovenské republiky. praha, {§) pp. 1-383. {Š} schweiger, h., 1950: Die thermophile Fauna Südkärntens. VIII. Int. Kongr. Entomol, verh. 481-188. Stockholm. scopoli, j. A., 1763: Entomologia Carniolica exhibens insecta Carnioliae indigena et distributa in ordines, genera, species, varietates. Methodo Linnaeana. Trattner, vindobonae. 36 + 420 pp. scopoli, j. A., 1772: v. Observationes zoologicae. Annus V, Hist.-Nat. V: 70-128, Hilscher, Lipsiae. siegel, M., 1866: versuch einer Käfer-Fauna Krains. Laibach, 120 pp. soban, D., 2004: Joannes a. Scopoli - Carl Linnaeus. Dopisovanje / Correspondence 1760-1775. steiner, s., 1973: Die Bockkäfer aus der Umgebung von Klagenfurt (Coleoptera: Cerambycidae). Carinthia II, 163/83: 507-521, Klagenfurt. steiner, s., 1997: x. Nachtrag zum verzeichnis der bisher in Kärnten beobachteten Käfer. Carinthia II, 187/107: 569-572, Klagenfurt. steiner, s., 1999: rote Liste der Bockäfer Kärntens (Coleoptera, Cerambycidae). In: W. E. holzinger, p. Mildner, t. rottenburg & c. weiser, 1999: rpte Listen gefährdeter Tiere Kärntens. Naturschutz in Kärnten 15: 269-283. švácha, p., 2001: polyphaga 5. Familie Cerambycidae, Lamiinae. pp. 248-298. In klausnitzer b. (ed.): Die Larven der Käfer Mitteleuropas 6. Heidelberg, Berlin. švácha, p. & M. l. Danilevsky, 1987: Cerambycoid larvae of Europe and Soviet Union (Coleoptera, Cerambycidae). part I. Acta Univ. Carol, Biologica, 31: 1-176. švácha, p. & M. l. Danilevsky, 1988: Cerambycoid larvae of Europe and Soviet Union (Coleoptera, Cerambycidae). part II. Acta Univ. Carol, Biologica, 31: 121-284. 431 Prelom novi 03.indd 431 TwT 17.2.2006 13:48:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 šváchA, p. & M. l. DAnilevsky, 1989: Cerambycoid larvae of Europe and Soviet Union (Coleoptera, Cerambycidae). part III. Acta Univ. Carol., Biologica, 32: 1–205. titovšek, j., 1969: Škodljiva gozdna in lesna entomofavna v okolici radeč. Gozdar. vestn., 27: 236–241. vrezec, A, 2001: poročilo o delu skupine za hrošče. pp. 21–29. In: GerGeli, A. (ed.): raziskovalni tabor študentov biologije Cerkno 2000. zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana. vrezec, A., 2004: pojavljanje kozlička Isotomus speciosus (schneiDer, 1787) v Sloveniji (Coleoptera: Cerambycidae). Acta entomol. slov., 12 (2): 249–252. vrezec, A. & b. Drovenik, 2003: Stanje favne hroščev (Coleoptera) na območju Kozjanskega regijskega parka. Strokovno mnenje. wrAber, t., M. GoGAlA, j. GreGori & f. ADAMič, 1990: rastline in živali iz Slovenije v valvasorjevi grafični zbirki. proteus 52: 343–356. zuliAni, M., p. coGoi & p. zAnDiGiAcoMo, 2002: reperti sulla fauna a Cerambicidi della val resia (alpi sud-orientali)(Coleoptera Cerambycidae). Gortania - Atti Mus. Friul. Stor. Nat. 23(2001): 157–167. # KazaLO rODOv, pODrODOv, vrST, pODvrST IN SINONIMOv INDEx OF GENEra, SUBGENEra, SpECIES, SUBSpECIES aND SYNONYMS ^> abdominale, Callimel. 422 abdominalis, Gramm. 100, 144, 386, 418, 419 abietis, Curc. 77, 78 acanthocinus 81, 336 acanthoderes 345 acanthoderus 345 acmaeops 135 acuminatus, Neocl. 89, 100, 287, 403, 420 adspersus, Exoc. 90, 100, 343, 345, 410, 420 aedilis, Acanth. 82, 90, 95, 99, 336, 338, 409, 419, 420 aedilis, Ast. 90, 95, 336 aedilis, Cer. 82, 336 Aegomorphus 345 aegosoma 106 aenea, Callid. 264 eneum, Callid. 89, 94, 100, 264, 400 aethiops, Carin. 73,78, 99, 303, 304, 405, 418 aethiops, Cer. 73, 304 aethiops, Dorc. 78, 304 aethiops, Lept. 82, 92, 99, 158, 388 affinis, Lept. 75 affinis, Mus. 75, 91, 95, 100, 359, 413, 419 affinis, Phyt. 91, 95, 359 Agapanthia 81, 307 Agapanthiola 422 agricola, Anis. 66 akimerus 127 algerica, Mes. 305 alni, Callid. 89, 271 alni, Poec. 79, 80, 89, 100, 271, 401 alni, Phym. 271 alnoides, Poec. 272 Alocerus 207 Alosterna 184 alpina, Ros. 73, 89, 94, 99, 229, 395, 418, 419 alpinus, Ast. 90, 305 alpinus, Cer. 73, 229 amaurostoma 377 432 Prelom novi 03.indd 432 # 17.2.2006 13:48:31 # ambrosiaca, arom. 253 amurensis, Stenoc. 126 anaerea 347 Anaera 347 anaesthetis 328 Anaglyptus 296 Anastrangalia 81, 159 angulatum, Callim. 98, 100, 250, 398 angulatus, Callim. 250 angusta, Pron. 422 angusticollis, Agap. 90, 91, 95, 310 anisarthron 215 anisorus 126 annularis, Lept. 96, 100, 157, 387, 418 annularis, Strang. 92, 96, 157 anoplodera 175 Anoplophora 423 antilope, Clyt. 89, antilope, Xylot. 1, 2, 100, 101, 277, 402, 420 Aphelocnemia 305 aquatica, Don. 71, 73 aquatica, Lept. 71, 73, arquata, Lept. 157 arcuatus, Clyt. 89, 94, 285 arcuatus, Plag. 82, 89, 94, 99, 285, 403, 419, 420 arcuatus, Stenoc. 82 arenarium, Dorc. 300 arenarium, Ped. 73, 77, 78, 90, 95, 99, 300, 301, 302, 303, 404, 419 arenarius, Cer. 77, arenarius, variat 1, Cer. 73, 77, 299 arenarius, variat 2, Cer. 73, 300 argus, Mus. 95, 100, 358, 413 argus, Phyt. 95, 358 arhopalus 212 arietis, Clyt. 82, 89, 94, 99, 278, 280, 402, 420, 421 arietis, Stenoc. 82, 280 armata, Strang. 92, 96, 191 aromia 252 arvicola, Clyt. 98, 276 arvicola, Xylot. 89, 98, 100, 276, 402, 419 asemum 208 asper, Mor. 73, 77, 82, 90, 95, 98, 99, 316, 407, 420, 421 Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae asphodeli, Agap. 422 Astynomus 305 atomarius, Ast. 90, 95 ater, Prion. 82, 158 ater, Stenop. 100, 249, 397, 420 atomarius, Ast. 95, 339 atra, Strang. 92, 158 attenuata, Lept. 189 attenuata, Strang. 92, 96, 100, 189, 391, 420, 421 attenuata, Strangalina 189 aulicum, Tet. 94 aurulenta, Lept. 92, 96, 100, 154, 156, 387 aurulenta, Strang. 92, 96, 156 Axinopalpis 236 Axinopalpus 98, 236 bajula, Lept. 73, 259 bajulus, Hyl. 73, 89, 94, 99, 259, 399, 420, 421 balteatus, Exo. 90, 95, 98, 342 balteus, Parm. 315 barbipes, Anis. 90, 98, 100, 215, 393, 418, 419 bartolonii, Saph. 217 bicincta, Parm. 422 bicolor, Obr. 240 bicolor, Rham. 91, 96, 100, 113, 383, 418 bicolor, Stenh. 100, 240, 396 bifasciata, Lept. 198 bifasciata, Stenur. 92, 96, 100, 198, 391, 418, 419, 420, 421 bifasciata, Strang. 92, 96, 198 bifasciatum, Rhag. 91, 96, 100, 117, 383, 420, 421 bilineata, Lept. 1, 2, 82, 86, 353 bilineatum, Neod. 299 bipunctata, Men. 91, 98, 100, 355, 412, 419 Blatta 71 boeberi, Agap. 313 bracatus, Prion. 82, 84 braccata, Plat. 82, 84 Brachyleptura 170, 172 Brachynus 81, 84 Brachypteroma 422 Brachyta 131 433 Prelom novi 03.indd 433 17.2.2006 13:48:31 # SCOPOLIA 58 - 2006 Brachytodes 131 brevipenis, Leptid. 240 brevipennis, Nathr. 100, 240, 397, 418 brunneum, Obr. 79, 80, 89, 95, 100, 27, 239, 396, 419, 420, 421 budensis, Purp. 1, 2, 100, 101, 233, 395 buprestoides, Spon. 79, 80, 94, 100, 206, 392, 420 caerulea, Lept. 82, 93, 369 caerulea, Phyt. 82, 91, 93, 95, 98, 99, 369, 414, 418 Calamobius 314 calcarata, Stran. 92, 96, 191 cacaratus, Stenoc. 82, 84 Callidium 81, 262 Callidostola 264 Callimellum 250 Callimoxys 251 Callimus 250 cantharinum, Obr. 90, 95, 100, 239, 396, 418 Cantharis 76, 77 cantharoides, Lept. 73, 76, 77, 267 capra, Clyt. 98, 283 capra, Cyrt. 98, 100, 283, 403, 418 caraboides, Stenoc. 82, 84, 85 carbonaria, Stictol. 1, 2, 74, 78, 79, 92, 96, 99, 170, 389, 418, 419 carbonarius, Cer. 74, 78, 79, 170 carcharias, Sap. 91, 95, 100, 347, 411 Cardoria 422 cardui, Agap. 86, 90, 91, 95, 99, 308, 406, 419, 420 cardui, Lept. 82, 85, 86, 310 cardui, Sap. 308 Carilia 132 Carinatodorcadion 302 carinatus, Cer. 223 Cartodera 140 castaneum, Tet. 79, 80, 89, 94, 100, 209, 211, 392, 419, 420, 421 Cephalocrius 214 cephalotes, Mus. 100, 360, 413 cephalotes, Phyt. 360 cerambyciformis, Jud. 180 cerambyciformis, Lept. 180 434 cerambyciformis, Pach. 73, 91, 96, 99, 180, 390,420, 421 Cerambyx 71, 81, 223 cerdo, Cer. 73, 88, 94, 98, 99, 223, 394 cerdo, Hamat. 94, 226 cerdo, Hamm. 226 Chlorophorus 288 cilindrica, Lept. 73, 76, 77, 368 cincta, Lept. 92, 96, 97, 159, 163 cinctus, Tox. 91, 96, 97, 127 cinerea, Opl. 100, 346, 411, 420 cinerea, Pseud. 422 cinereus, Hesp. 219 cinereus, Trich. 219 clathrata, Pach. 91, 96, 131 clathratus, Evod. 91, 96, 100, 131, 136, 384 clavipes, Acanth. 345 clavipes, Aegom. 90, 95,100, 345, 411 clavipes, Callid. 94, 258 clavipes, Rhop. 89, 258 clavipes, Rop. 82, 83, 89, 94, 100, 258, 399, 419 Clytus 81, 278 coerulea, Agap. 91, 307 coerulea, Phyt. 369 coerulescens, Lept. 73, 361 coerulescens, Ops. 73,91,96, 99, 361, 413 coerulescens, Phyt. 361 collaris, Acm. 137 collaris, Din. 73, 2,96, 99, 137, 385, 420, 421 collaris, Lept. 73, 137 collaris, Pach. 92, 96, 137 Compsidia 353 consimilis, Plat. 82, 84 cordigera, Corym. 169 cordigera, Lept. 169 cordigera, Stictol. 92, 100, 169, 389, 420 coriaceum, Callid. 1, 2, 83, 262 coriaceum, Pal. 262 coriarius, Cer. 73, 108 coriarius, Prion. 73, 88, 94, 99, 108, 382, 420, 421 Cornumutila 189 Cortodera 140 Corymbia 166, 169, 170 Criocephalus 212, 214 Prelom novi 03.indd 434 17.2.2006 13:48:32 # curculioides, Cer. 77, 78 curculioides, Lept. 82, 304 curculioides, Mes. 304 curculionoides, Mes. 82, 90, 95, 99, 304, 406, 419 Curculus 77, 78 cursor, Cer. 73, 123 cursor, Oxym. 73, 77, 91, 96, 99, 123, 383, 421 cursor, Tox. 91, 123 cyanea, Agap. 307 cyaneus, Callim. 98, 250 cylindrica, Lept. 73 cylindrica, Phyt. 76, 95, 98, 100, 364, 413, 420, 421 cynarae, Agap. 91, 100, 313, 406 Cyrtoclytus 238 Cyrtophorus 297 dahli, Agap. 100, 310 dalmatinus, Purp. 89, 100, 234, 395, 418 decoratus, Pogon. 100, 331, 409, 419 Deilus 251 demaggii, Rham. 114 depsarium, Trag. 94, 100, 110, 382 depsarum, Trag. 94 Deroplia 327, 422 detritus, Clyt. 89, 94, 98, 284 detritus, Plag. 89, 94, 98, 100, 284, 403, 419, 420 dilatatum, Callid. 89, 94, 264 Dilus 251 dimidiatus, Mol. 91 Dinoptera 137 Donacia 73 dubia, Anast. 73, 74, 75, 96, 99, 159, 163, 168, 195, 388, 420, 421 dubia, Lept. 73, 75, 78, 79, 97, 159, 195 dubia, Stenos. 82, 85, 91, 92, 95, 97, 99, 100, 356, 358, 412, 420, 421 Echinocerus 286 elburzense, Poec. 272 ephippium, Phyt. 91, 95, 368 Ergates 107 erratica, Jud. 183 Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae erratica, Lept. 183 erraticus, Pach. 91, 96, 100, 179, 183, 390, 420 erythrocephala, Ober. 1, 2, 91, 100, 101, 377, 416, 418 erythroptera, Corym. 170 erythroptera, Lept. 170 erythroptera, Stictol. 98, 100, 170, 389, 418, 419 Etorufus 151 eugeniae, Pog. 422 euphorbiae, Ober. 1, 2, 101, 377, 378 Evodinellus 131 Evodinus 131 Exocentrus 79, 80, 342 faber, Erg. 94, 100, 107, 382, 418, 419 fasciata, Pen. 100, 235, 396, 418 fasciatum, Poec. 89, 94, 98, 100, 272, 401, 419 fasciatus, Cer. 73, 191 fascicularis, Pogon. 90, 95 fasciculatus, Hesp. 221 fasciculatus, Pogon. 90, 95, 100, 329, 408 fasciculatus, Trich. 220 femorata, Cart. 140 femorata, Cort. 1, 2, 100, 101, 140, 385, 418 femoratum, Callid. 94, 98, 256 femoratus, Leiop. 342 femoratus, Rhop. 256 femoratus, Rop. 94, 98, 100, 256, 399, 419 fenitus, Stenoc. 1, 2, 82, 83, 84, 267 fennica, Hopl. 346 fennica, Opl. 346 ferra, Stenos. 357 ferrea, Stenos. 85, 91, 100, 356, 357, 412 ferus, Arh. 100, 214, 393 figuratus, Cer. 74, 290 figuratus, Chlor. 74, 89, 94, 99, 290, 404, 419, 421 figuratus, Clyt. 290 filum, Calam. 91, 96, 98, 100, 314, 407, 419, 420 flavicornis, Stenop. 99, 246, 397, 420 floralis, Clyt. 89, 94, 98, 286 floralis, Echin. 286 435 Prelom novi 03.indd 435 17.2.2006 13:48:32 # SCOPOLIA 58 - 2006 floralis, Plag. 89, 94, 98, 100, 286, 403, 419, 420 Forficula 71 fugax, Deil. 100, 251, 398, 418, 419, 420 fugax, Dil. 251 fulcratum, Tet. 94 fulva, Corym. 174 fuliginosus, Stenoc. 82, 83 fulva, Lept. 174 fulva, Paracor. 73, 75, 92, 96, 99, 174, 195, 389, 420, 421 fulvum, Carin. 73, 78, 98, 99, 302, 303, 404, 418 fulvum, Dorc. 78, 98, 302 fulvum, Strom. 222 fulvus, Cer. 73, 302 funereus, Mor. 73, 77, 82, 90, 95, 98, 99, 316, 407, 420, 421 funestus, Mor. 90, 95, 319 fuscum, Tet. 100, 211, 393 gabrieli, Tet. 1, 2, 101, 212 galloprovincialis, Mon. 1, 2, 101, 324, 325, 408, 420 ganglbaueri, Brach. 82, 84, 85 ganglbaueri, Mor. 319 ganglbaueri, Saph. 217 Gaurotes 132 genei, Der. 100, 327, 408 genei, Stenid. 327 geniculatus, Stenop. 247, 248 gibbosus, Anagl. 100, 296, 404, 418 gigas, Proc. 66 glabratum, Poec. 94, 100, 270, 418 glabratus, Phym. 271 glabripennis, Anopl. 423 glabromaculatus, Chlor. 89, 95, 100, 292, 404, 419 glabromaculatus, Clyt. 292 Glaphyra 243 globulicollis, Purp. 100, 232, 395 Gnathacmaeops 135 Gracilia 235 gracilicorne, Rham. 113 gracilis, Axin. 98, 100, 236, 396 gracilis, Calam. 91, 96, 98, 314 436 gracilis, Callim. 100, 251, 398, 419 Grammoptera 143 griseus, Acanth. 90, 98, 100, 337, 410 griseus, Ast. 90, 98, 337 griseus, Hesp. 219 griseus, Trich. 219 Gryllus 71 gudenzii, Poec. 271 Hagrium 114 117 Hamatocherus 94, 223 Hammaticherus 223, 226 hastata, Lept. 92 henschi, Acanth. 338 herbstii, Chlor. 89, 100, 290, 404, 418 Herophila 81, 319 heros, Cer. 73, 88, 94, 98, 223 heros, Hamat. 223 heros, Hamm. 223 Hesperophanes 218 Hesperophanus 94 hirsutula, Pil. 422 hispidulus, Pogon. 90, 95, 100, 334, 409, 420 hispidus, Pogon. 90, 95, 100, 332, 334, 409, 420 holosericea, Cort. 98, 100, 141, 385 holosericea, Gramm. 98, 141 holosericeus, Trich. 100, 219, 394 Hoplosia 346 humeralis, Cort. 98, 100, 141, 385 hungaricus, Chlor. 422 hungaricus, Rhop. 255 hybrida, Parac. 422 Hylotrupes 259 Icosium 422 icterica, Phyt. 73, 76, 77, 91, 95, 99, 368, 414 ikedai, Mol. 243 illyricum, Lept. 100, 113, 382 imitatrix, Lept. 178 imitatrix, Vad. 100, 178, 390, 420 indagator, Rhag. 91, 96, 114 inexpectata, Lept. 162 inquisitor, Rhag. 91, 96 100,114, 383, 420, 421 inquisitor, Rhag. 91, 96, 119, 120 Prelom novi 03.indd 436 17.2.2006 13:48:32 # insitivus, Stenoc. 126 insubricum, Callid. 94, 254 insubricum, Rhop. 254 insubricus, Rhop. 255 insubricus, Rop. 89, 94, 100, 254, 398, 418 intermedia, Agap. 91, 98, 100, 307, 406 interrogationis, Brach. 131 Isotomus 295 Judolia 179 kaehleri, Purp. 82, 89, 94, 98, 99, 231, 395, 418, 419 kiesenwetteri, Glaph. 1, 2, 101, 245 kiesenwetteri, Mol. 245 kirby, Agap. 422 koehleri, Cer. 82, 98 koehleri, Purp. 94, 231 kollari, Callid. 98, 266 kollari, Leid. 98, 100, 266, 402 kollari, Phym. 266 laevis, Gramm. 96, 184 lama, Clyt. 100, 279, 400, 420 lamed, Pach. 100, 128, 384 Lamia 320 lateralis, Agap. 422 Leioderes 266 Leiopus 339 Leptidea 240 Leptorhabdium 113 Leptorrhabdium 113 Leptura 71, 75, 81, 154 Lepturalia 159 Lepturobosca 152 leucaspis, Agap. 422 liciatus, Clyt. 89, 94, 274 linearis, Liod. 422 linearis, Ober. 1, 2, 73, 76, 91, 95, 99, 373, 415, 419 lineata, Gramm. 96, 189 lineatocollis, Agap. 90, 310 lineola, Phyt. 91, 95, 370 Lioderina 422 Liopus 339 liturata, Pach. 128 Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae livida, Lept. 92, 96, 186 livida, Pseudov. 92, 96, 100, 186, 391, 420, 421 livida, Vad. 186 lividum, Poec. 1, 2,101, 269 lividus, Phym. 269 lividus, Reitterod. 269 lucidipes, Anopl. 175 lucidum, Callid. 1, 2, 82, 83, 93, 99, 262, 400 lucidus, Stenoc. 82, 83, 93, 262 lugubris,Morim. 90 lurida, Anopl. 96, 148 lurida, Pid. 96, 100, 148, 386, 420, 421 luridum, Tet. 89, 94, 209 luridus, Vesp. 423 lusitanus, Exoc. 90, 95, 98, 100, 342, 410, 419 Macroleptura 153 macropus, Callid. 94, 257 macropus, Rhop. 89, 257 macropus, Rop. 82, 83, 89, 94, 100, 257, 399, 419 Macrotoma 422 maculata, Lept. 191 maculata, Rut. 73, 92, 96, 99, 191, 391, 420, 421 maculata, Stran. 191 maculatum, Rhag. 91, 92 maculicornis, Agap. 422 maculicornis, Brachyl. 172 maculicornis, Corym. 172 maculicornis, Lept. 96, 172 maculicornis, Paracor. 92, 96,100, 172, 389, 420, 421 major, Nec. 91, 96, 100, 204, 418 manicata, Phyt. 1, 2, 101, 366, 414, 419 marginatus, Acm. 1, 2, 101, 136, 385, 419 marmottani, Glaph. 422 massiliensis, Clyt. 89, 95, 294 Megarhagium 119 melanura, Lept. 73, 74,195 melanura, var.1, Lept. 73, 74, 19, 195 melanura, var.2, Lept. 73, 174 melanura, Stenur. 73, 74, 75, 92, 96, 99, 195, 200, 391, 420, 421 437 Prelom novi 03.indd 437 17.2.2006 13:48:32 SCOPOLIA 58 - 2006 # # melanura, Stran. 92, 96, 195 melas, Stictol. 171 Menesia 355 meridianus, Stenoc. 73, 91, 96, 99, 125, 384, 419, 420 meridianus, Stenoch. 125 meridianus, Tox. 91, 96, 125 Mesocerambyx 226 Mesosa 81, 304 miles, Cer. 88, 94, 100, 225, 394, 418, 419 miles, Hamat. 94 miles, Hamm. 88 minima, Nec.74, 243 minor, Caen. 241 minor, Chaen. 241 minor, Mol. 74, 91, 96, 99, 241, 397, 420, 421 minor, Nec. 74, 91, 96, 241 minuta, Grac. 90, 98, 100, 235, 396, 418 moesiacus, Aloc. 207 molitor, Dorc. 90, 98, 299 Molorchus 241 molybdaena, Phyt. 91, 96, 363 molybdaena, Ops. 91, 96, 100, 363, 418 Monochamus 78, 80, 322 mordax, Rhag. 91, 96, 100, 120, 383, 420, 421 mordax, Rhag. 91, 119 Morimus 316 Morinus 81, 316 morio, Dorc. 304 moschata, Arom. 67, 73, 89, 94, 99, 252, 398, 421 moschatus, Cer. 73, 252 mucronatus, Clyt. 89, 276 Musaria 358 mysticus, Anagl. 74, 89, 95, 99, 297, 404, 420, 421 mysticus, Clyt. 89, 95, 297 Nathrius 240 nebulosa, Aphel. 305 naviauxi, Derop. 328 nebulosa, Mes. 79, 80, 90, 95, 100, 305, 406, 420 nebulosus, Cer. 74, 339 nebulosus, Leiop. 74, 90, 95, 99, 339, 410, 421 nebulosus, Liop. 90, 95, 339 Necydalis 71, 204 Neoclytus 287 Neodorcadion 299 Neogaurotes 132 neuhausi, Pog. 422 nigra, Lept. 200 nigra, Stenur. 92, 96, 100, 200, 392, 420, 421 nigra, Stran.92, 96, 200 nigricornis, Phyt. 91, 95, 98, 99, 100, 366, 414, 419 nigripes, Leptural. 100, 159, 388, 419 nigripes, Phyt. 359 nigripes, Stenos. 91, 95, 356 nigrosuturalis, Stenur. 200 Niphona 422 Nivellia 188 nodulosus, Cer. 100, 228, 395, 418, 419 nubila, Mes. 95, 305 numidicola, Stic. 168 Oberea 75, 76, 373 Obriopsis 240 Obrium 237 obscuricornis, Mes. 305 octopunctata, Lept. 82, 85, 93, 352 octomaculata, Pach. 91, 96, 180 octopunctata, Sap. 82, 85, 91, 93, 95, 98, 99, 352, 412, 419 oculata, Lept. 73, 75, 376 oculata, Ober. 73, 75, 76, 91, 95, 99, 376, 415 opleus, Cer. 77 Oplosia 346 Opsilia 361 orientalis, Arom. 253 ornatus, Clyt. 89 ottomanum, Brach. 422 ovalis, Pogon. 90, 95, 331 ovatus, Pogon. 90, 95, 100, 331, 409, 419 Oxymirus 123 Pachyta 81, 128 Pachytodes 180 ^> 438 Prelom novi 03.indd 438 # 17.2.2006 13:48:32 # pallidus, Trich. 221 palaeocallidium 262 paleocallidium 262 pannonica, Agap. 307 pantherinus, Xylot. 422 panzeri, Nec. 205 Paracorymbia 172, 422 parallela, Lept. 1, 2, 73, 75, 76, 373 Parmena 317 pedemontana, Ober. 100, 375, 415, 419 pedestre, Dorc. 90, 95, 300 pedestre, Ped. 73, 77, 78, 90, 98, 99, 299, 303, 404, 419 Pedestredorcadion 299 Pedostrangalia 150 Penichroa 235 perforata, Sap. 98, 100, 353, 412 perroudi, Pogon. 1, 2, 101, 335, 409, 419 phoca, Sap. 98, 348 phymatodellus 273 Phymatoderus 270 Phymatodes 81, 267 Phytoecia 76, 81, 364 piceus, Saph. 79, 80, 89, 94, 100, 216, 393, 420, 421 picticornis, Niph. 422 Pidonia 148 Pilemia 422 pilosus, Clyt. 292 pilosus, Pogon. 90, 95, 332 pistor, Mon. 324, 408 Pityphilus 329 plagiatus, Brach. 82, 84, 85 Plagionotus 81, 284 Plateumaris 81, 84 plebejus, Clyt. 89, 95, 290 plumbea, Stenos. 91 Poecilium 269 Pogonocherus 79, 80, 329 Polyopsia 378 populnea, Sap. 1, 2, 82, 86, 91, 95, 99, 353, 412 praeusta, Lept. 378 praeusta, Poly. 95, 378 praeusta, Tet. 82, 91, 378 praeustum, Phym. 89, 267 Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae praeustus, Tet. 82, 91, 95, 99, 378, 416, 419 pratensis Acm. 92, 100, 135, 385, 418 pratensis, Gnath. 135 Prionus 81, 108 Pronocera 422 Pseudosphegesthes 422 Pseudovadonia 186 pubescens, Etor. 92, 96, 100, 151, 386, 420 pubescens, Lept. 151 pubescens, Parm. 1, 2, 101, 315 pubescens, Pedost. 151 pubescens, Strang. 92, 96, 151 pulverulentus, Cer. 1, 2, 82, 83, 319 punctata, Sap. 91, 95, 98, 100, 351, 411 punctipennis, Exoc. 100, 344, 410 punctulatus, Leiop. 90, 95, 100, 341, 318 punctulatus, Liop. 90, 95, 341 pupillata, Ober. 95, 100, 374, 415 Purpuricenus 81, 231 pusillum, Poec. 100, 270, 400, 419 pusillus, Phym. 270 pustulata, Phyt. 91, 95, 100, 370, 414 pygmaea, Grac. 98 Pyrrhidium 265 quadricolor, Cer. 74, 297 quadrifasciata, Lept. 92, 96, 100, 154, 387, 418, 419 quadrifasciata, Strang. 92, 96, 154 quadriguttata, Cort. 98, 141 quadrimaculata, Lept. 73, 180 quadrimaculata, Pach. 73, 82, 85, 91, 96, 99, 129, 384, 420, 421 quadripunctatus, Clyt. 89, 95, 292 quadrivittata, Corn. 96, 100, 189, 418 quercus, Anis. 96, 98, 100, 126, 384, 418 quercus, Tox. 96, 98, 126 Reitteroderus 269, 270 revestita, Lept. 150 revestita, Pedost. 92, 100, 150, 386, 418, 419 revestita, Strang. 150 reyi, Anastr. 1, 2, 101, 162, 388, 419 reticulatus, Acanth. 90, 95, 98, 100, 339, 410 Rhagium 78, 80, 114, 419, 420 rhamni, Clyt. 100, 279, 402, 420 439 Prelom novi 03.indd 439 17.2.2006 13:48:32 # SCOPOLIA 58 - 2006 Rhamnusium 113 Ropalopus 81, 83, 254, 256 Rosalia 229 rubra, Corym. 166 rubra, Lept. 73, 166 rubra, Stictol. 73, 92, 96, 99, 166, 388,420, 421 rubropunctata, Mus. 358 rubropunctata, Phyt. 358 rubrotestacea, Lept. 92, 96, 166 ruficornis, Clyt. 89, 287 ruficornis, Gramm. 96, 100, 145, 386, 420, 421 ruficrus, Lept. 73, 125 rufimana, Phyt. 91, 95, 98, 369 rufipennis, Lept. 98, 170 rufipennis, Leptural. 159 rufipes, Anopl. 100, 175, 389 rufipes, Callid. 89, 94, 273 rufipes, Dorc. 299 rufipes, Lept. 175 rufipes, Phym. 273 rufipes, Phyt. 76, 100, 367, 414, 419 rufipes, Poec. 89, 94, 100, 273, 401, 419 rufiventris, Anogc.1, 2, 82, 86 rufiventris, Anonc. 86 rufiventris, Canth. 86 rufiventris, Rhag. 91, 92 rufiventris, Xylos. 111 rufus, Stenoc. 82, 83 rufus, Stenop. 90, 95, 247, 248, 397, 420 russicus, Sem. 422 rusticus, Arh. 79, 80, 89, 94, 100, 212, 393, 420 rusticus, Clyt. 274 rusticus, Crioc. 89, 94, 212 rusticus, Xylotr. 89, 94, 100, 274, 401, 419 rufus, Stenop. 100, 247, 397, 421 Rutpela 191 salicis, Rhamn. 91, 96, 113 saltuarius, Mon. 100, 327, 408, 420 sanguineum, Callid. 89, 94, 265 sanguineum, Pyrr. 89, 94, 100, 265, 400, 420 sanguinolenta, Anast. 73, 82, 85, 92, 96, 97, 99, 159, 163, 165, 388, 420, 421 440 sanguinolenta, Lept. 73, 85, 92, 96, 97, 159, 160, 163 sanguinolentus, Prion. 82, 85, 163 sanguinosa, Niv. 188 Saperda 81, 347 Saphanus 216 sartor, Clyt. 294 sartor, Chlor. 79, 80, 89, 95, 100, 294, 404, 419 sartor, Mon. 90, 95,100, 322, 407 scabricorne, Aeg. 74, 88, 94, 98, 99, 106, 382, 418, 419 scabricorne, Egos. 88, 106 scabricorne, Meg. 106 scabricornis, Cer. 74, 106 scalaris, Cer. 74, 349 scalaris, Lept. 82, 349 scalaris, Sap. 66, 74, 82, 91, 95, 99, 349, 411, 421 schaefferi, Aki. 1, 2, 91, 96, 97, 100, 127 schreiberi, Phyt. 367 scopolii, Cer. 73, 88, 94, 99, 226, 394, 418, 419, 420, 421 scopolii, Ped. 302 scutellaris, Macr. 422 scutellata, Card. 422 scutellata, Corym. 170 scutellata, Lept. 92, 96, 170 scutellata, Stictol. 1, 2, 78, 79 Semanotes 89, 261 Semanotus 261 semipunctatus, Clyt. 89, 94, 98, 295 septempunctata, Lept. 200 septempunctata, Stenur. 92, 96, 100, 200, 392, 418, 419, 421 septempunctata, Stran. 92, 96, 200 septemtrionis, Acm. 131, 136 septentrionis, Acm. 1, 2, 101, 136 sericeus, Hesp. 94, 100, 218, 393, 418 settei, Leip. 422 sexguttata, Anop. 92, 96, 100, 176, 390, 420 sexguttata, Lept. 176 sexmaculata, Jud. 1, 2, 96, 101, 179 sexmaculata, Pach. 91, 179, 183 seydlii, Sap. 98, 353 similis, Anaer. 348 Prelom novi 03.indd 440 17.2.2006 13:48:32 # similis, Sap. 98, 100, 348, 411, 419 solidaginis, Phyt. 98, 99, 366 sparti, Trich. 221 speciosus, Clyt. 295 speciosus, Isot. 89, 94, 98, 100, 295, 404 Sphenalia 150, 152 spinicornis, Rhop. 255 spinicornis, Rop. 255 spinolae, Xylost. 100, 111, 382 Spondylis 206 Spondylus 94, 206 squallida, Lept. 1, 2, 82, 86 starcki, Tet. 380 starki, Tet. 380 starkii, Tet. 100, 380, 416, 419 stebbingi, Xyl. 1, 2, 101, 275, 401, 419 Stenhomalus 240 Stenidea 327 Stenochorus 125 Stenocorus 125 Stenopterus 79, 80, 246 Stenostola 81, 85, 356 Stenurella 195 steveni, Vad. 100, 178, 390, 419 Stictoleptura 166 stierlini, Exoc. 422 Strangalia 189 Strangalina 189 striatum, Asem. 79, 80, 89, 94,100, 208, 392, 421 strigellata, Pach. 92, 135 Stromatium 222 subcarinatum, Ped. 301 subcylindricollis, The. 422 sutor, Mon. 90, 95, 100, 325, 408, 420 suturalis, Agap. 91 sycophanta, Rhag. 91, 96, 100, 119, 383, 418, 419 syriaca, Ros. 230 syriacus, Arh. 214 syriacus, Crioc. 214 syriacus, Stenop. 248 tabacicolor, Allos. 184 tabacicolor, Alos. 100, 184, 391, 420, 421 tabacicolor, Gramm. 96, 184 Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije: Cerambycidae tenuis, Prion. 82, 85, 356 testacea, Anaesth. 90, 98, 100, 328, 408 testacea, Lept. 82, 83, 85 testaceus, Phym. 1, 2, 73, 76, 77, 82, 83, 84, 85, 89, 94, 99, 267, 400, 421 Tetropium 209 Tetrops 81, 378 textor, Cer. 73, 320 textor, Lam. 67, 73, 77, 90, 95, 98, 99, 320, 407, 419, 421 textor, variat 1, Cer. 73, 77, 83, 316 textor, variat 2, Cer. 73, 77, 320 Theophilea 422 thoracica, Lept. 153 thoracica, Macrol. 99, 153, 387, 418 tigrina, Pil. 422 timidus, Cer. 73, 85, 129 timidus, Prion. 82, 129 timidus, Stenoc. 85 tomentosa, Lept. 92, 96 tomentosum, Icos. 422 Tragosoma 110 tremulae, Sap. 91, 95, 98, 352 Trichoferus 218, 219 trifasciatus, Chlor. 89, 94, 100, 293, 404, 418 trifasciatus, Clyt. 89, 94, 293 tristis, Cer. 82, 83, 316 tristis, Crioc. 214 tristis, Dorcat. 319 tristis, Her. 1, 2, 82, 83, 90, 95, 99, 319, 407, 419 tristis, Mor. 90, 95, 98, 316 troberti, Der. 422 tropicus, Clyt. 89, 98, 100, 278, 402, 418 ulmi, Nec. 100, 205, 392, 419 umbellatarum, Caen. 243 umbellatarum, Glaph. 74, 91, 96, 99, 243, 397, 420, 421 umbellatarum, Mol. 243, 244 umbellatarum, Nec. 91, 96, 243, 244 uncinata, Ops. 1, 2, 101, 362, 413 undatum, Callid. 94, 261 undatum, Sem. 89, 261 undatus, Sem. 89, 94, 100, 261, 399 ungaricus, Rhop. 255 441 Prelom novi 03.indd 441 # 17.2.2006 13:48:33 SCOPOLIA 58 - 2006 # # ungaricus, Rop. 89, 100, 255, 398, 419 unicolor, Strom. 1, 2, 101, 222, 394, 419 unifasciata, Parm. 100, 315, 407 unifasciatum, Callid. 89, 94, 98, 272 unipunctata, Vad. 1, 2, 101, 177, 390, 419 ustulata, Gramm. 100, 143, 386, 418, 419 Vadonia 177, 179 variabile, Callid. 94, 179 variabile, Phym. 89, 267 variabilis, Phym. 83, 89, 267 variegata, Gramm. 144 varini, Rop. 100, 255, 399, 418 varius, Acanth. 90, 95, 345 varius, Chlor. 79, 80, 89, 94, 100, 288, 403, 420 varius, Clyt. 288 velutina, Cart. 141 velutina, Cort. 141 velutinus, Cer. 88, 225 verbasci, Clyt. 89, 94, 288, 290 verecundus, Mor. 319 verticalis, Etor. 100, 152, 387, 420 verticalis, Lept. 152 verticalis, Pedost. 152 verticalis, Strang. 152 Vesperus 423 villica, Strang. 92 villosa, Cort. 142 villosoviridescens, Agap. 82, 86, 90, 95, 99, 310, 406, 419,420, 421 violacea, Agap. 1, 2, 98, 101, 307, 422 violaceum, Callid. 82, 94, 99, 262, 400 violaceus, Stenoc. 82, 262 virens, Lept. 152 virens, Lepturob. 100, 152, 387, 420 virescens, Phyt. 91, 96, 361 virginea, Car. 132 virginea, Gau. 79, 80, 92, 96, 100, 132, 384, 419, 420, 421 virginea, Pach. 92, 96, 132 vulneris, Phyt. 100, 372, 415, 419, 420 virgula, Phyt. 100, 371, 415 welensii, Cer. 88, 100, 225, 394, 418 wellensi, Hamm. 88 Xylosteus 111 Xylotrechus 274 ^> 442 Prelom novi 03.indd 442 # 17.2.2006 13:48:33