Mtuttom, nedelja 12. oktobra kwi«*. MARIB0R5KI DELAVEC Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti I< 5‘50 mesečno. četrtletno K 16‘50. Ce sl pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. Političen list List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice^ Telefon št. 242 Jugos. demokratska stranka V nedeljo, dne 12. oktobra 1919 se vrši veiik LJUDSKI SHOD kot manifestacija narodneg edinstva v Narodnem domu v Mariboru Začetek ob 10. uri dopoldne. Govorijo narodni poslanci iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Gradimo? Danes stopijo prvič pred Mariborčane narodni poslanci iz Srbije in Hrvaške, da posvedočijo ujedinjenje našega jugoslovanskega naroda. Prihajajo v trenotkih, ko je največja nevarnost, da notranji in zunanji sovražniki razbijejo našo državo, ki pravzaprav niti ustvarjena še ni. Polagoma in milostno nam antanta določa zunanje meje. Za vsak košček lastne grude se moramo boriti. In nevarnost je, da bomo morali morda z Ugrabljene Sabinke. V tistih srečnih časih, ko je bilo v starem Rimu premalo žensk, so si Rimljani pomagali na ta način, da so šli k Sabincem ženske krast. Pravijo, da se Sabinke niso nič posebno branile in tudi Rimljani so bili s svojim plenom zadovoljni. Tako je bilo za obe strani prav in ni bilo to nič tako tragičnega, kakor bi si utegnil kdo misliti: niti do vojne ni prišlo zaradi tega. Slikarji so prav radi slikali ta dogodek in so predstavljali Rimljance na konjih in v njih objemih obupno se boreče polnage Sabinke, ki se branijo nasilnih snubačev, dasi hrepene po njih. Neki profesor pa je šel in je napisal o tem tragedijo (kaj profesorji vsega ne napišejo!) Seveda je propadel on in igra in gledališki ravnatelj in gledališče in vse, kar je bilo s tem v zvezi. O tem nam pripoveduje burka »Ugrabljene Sabinke«. In ne le o tem: pripoveduje tudi o hudih taščah in pozabljivih profesorjih, o mladih parih in mladostnih dogodkih: sploh o marsičem. »Ugrabljene Sabinke« so burka, ki jih dajejo mala mestna gledališča po celo sezono in veCer za večerom napolnijo hišo. V »Gled, orožjem v roki prej ali slej zavojevati velik del naše domovine, ki jo je po vsej krivici zasedel sovražni nam Italijan. Lahko in lepo je bilo govoriii na raznih manifestacijskih shodih. Dobro je delo človeku, če so ga brhka dekleta v narodnih nošah obsuie s cvetjem. Brez truda, brez žrtev in brez vsake nevarnosti so grmeli govorniki raz odrov . . . Toda danes, ko je treba delati, ko je treba postaviti vse svoje moči v službo ogrožene domovine, so se ti gromovniki, na čelu jim dr. Korošec, pokazali v pravi luči. Ni jim šlo nikdar za Jugoslavijo, marveč celo ono sveto idejo so izrabljali na hinavsk način v politično strankarske namene. To dokazujejo danes. Izrabili so najnevarnejši čas, v katerem more biti naša domovina, ter hoteli izsiliti v Beogradu garancije, da bo klerikalna stranka v Sloveniji gospodovala. Ker pa tega niso dosegli, so slovesno izjavili, da jih ne briga država nič več.- Kje so torej one prisege z raznih manifestacij-; skih shodov? Kako morete trditi, da! ste zgradili Jugoslavijo, ko so pa vsi1 kamni, ki ste jih prinesli k zgradbi prhli? Toda Jugoslavija navzlic tem notranjim sovražnikom ne bo propadla. Naš narod je zdrav in bo obračunal tudi s tem ljudmi kakor je obračunal z dr. Šušteršičem in njegovimi tovariši. Danes stopijo pred nas možje iz Srbije in Hrvaške. Možje, ki posvečajo vse svoje moči edinole dobro-bitu države, ki so spoznali nevarnost, v kateri se nahaja naša domovina. In v tem kritičnem času hočejo še enkrat zediniti ves narod, da nastopi kakor en mož proti vsakomur, ki bi se drznil dotakniti se našega doma. Zdaj bomo videli one pogumne Jugoslovane, ki hočejo biti tudi v resnih in nevarnih časih dobri državijani, ki so pripravljeni žrtvovati vse, tudi svojo kri za tako težko priborjeno domovino. Vemo, da je ta naša armada še velika in močna. Stopiti pa mora na plan ter pokazati svojo moč, svojo voljo, braniti domovino do zadnje kaplje krvi. Vseučilišče SHS v Ljubljani. (Začetek zimskega semestra 1919/20 na univerzi v Ljubljani.) Inskripcija za zimski semester 1919/20 se prične na filozofski, medicinski, tehniški in teološki fakulteti ljubljanske univerze dne 15. novembra in traja do 1. decembra t. 1. listu« piše ravnateljstvo, da je hotelo po prvih resnih predstavah dati večer smeha in to se mu je v polni meri posrečilo. Zdi se, da je beseda »burka« pri mariborskem občinstvu dobro znana in zelo priljubljena, ; kajti gledališče je bilo skoraj nabito polno, i Igra sama je sestavljena na teatralni komiki, ;ki išče samo šale in smeha — glavna stvar | je torej, kaj igralci iz tega »izkujejo«. Izkovali : so vse, kar se je dalo. Rasberger je podal 'profesorja, ki trepeta pred svojo hudo ženo In na skrivnem zagreši nesrečne »Ugrabljene Sabinke«. Bil je v maski in igri prav dober. Njegovo ženo Frideriko ki je pravi tip Ksan-tipe, je igrala gospa Dragutinovičeva s suojo znano rezolutnostjo, ?. odločnim nastopom in krepko besedo-. V njej ima naše gledališče dobro moč, ki podaja svoje ženske uloge dobro premišljeno in jasno izraženo. G!ed. ravnatelj je bil ta večer gosp. Bratina, ki se mu je poznala njegova visoka izkušenost v teatralnih pozah — stresal je po odru svojo komiko kot star praktik, ki vse »skozi naredi« kar prinese s seboj njegov umetniški poklic. Gosp. Strniša bi bil iz svojpga vinskega trgovca Grosa pač lahko več kapitala Izkoval; maska ni bila dobra. Gosp, Vauhnik ie pokazal, da imamo v njem izbornega salonskega igralca, ki ie na parketu bolj doma ko na kmečkih tleh. Gosp. Gregorin je bil dober kot vedno; v večji ulogi se nam je tu predstavila kot naivka Viki Podgorska in moremo imenovati njen začetek prav srečen: bila je navihan frac z vsemi potrebnimi sposobnostmi. Hišna gdč. Petkova je bila naravna in domača. V splošnem je šio vse lepo gladko in smeha je bilo dovolj. Nekateri dovtipi na sočasne stvari so biii posrečeni. Gosp. Bratina jih je par skoval celo na to, ko je v 3. dej. tik pred koncem naenkrat električna luč ugasnila. Gotovo nenavaden dogodek, pa pravijo, da se v našem stolnem mestu Belgradu večkrat kaj takega pripeti In kje drugje morebiti tudi. Zato smo'mirno počakali, da je luč zopet prišla. Občinstvo je bilo izborno razpoloženo. Premore je oživljala mariborska vojaška godba, ki je ta večer prvič igraia pri predstavi. Sedaj bo igrala vedno in bo s tem ustreženo našemu občinstvu. Splošna zadovoljnost je kazala, da bodo taki večeri v mariborskem gledališču vedno dobro obiskani. -a--. Predavanja se na teh fakultetah prično početkom decembra in sicer v sledečem obsegu: 1. na filozofski fakulteti: filozofija, pedagogika, matematika, kemija, mineralogija in geologija, botanika, zgodovina, germanska filologija, slovanska filologija in primerjajoče jezikoslovje. Predavanja iz fizike, geografije, zoologije, klasične in romanske filologije se bodo pričela po možnosti tekom zimskega semestra, gotovo pa s poletnim semestrom. Slušatelji teh predmetov pa se opozarjajo, da se morejo že sedaj inskribirati, pa morejo poslušati stranske predmetne veje (n. pr. fiziko, matematiko in kemijo, zoolog, botaniko in mineralogijo, romanski ali klasični filolog pa moreta dobiti osnovne pojme v filološki znanstveni metodi pri predavanjih iz drugih filologij, posebno pri primerjajočem jezikoslovju) ter obligatne kolegije iz filozofije, pedagogike in slovenskega jezika. Pouk na filozofski fakulteti je popoln, torej za slušatelje vseh osmih semestrov. 2. Medicinska fakulteta prične s poukom za I. semester med. študija; z ozirom na prostore je mogoče sprejeti le 40—50 slušateljev. 3. Na tehniški fakulteti se otvorijo ti-le oddelki: strojni, gradbeni, geodetski, arhi-tektni, rudarski in kemični, in sicer v 1. in 3. semester. 4. Pouk na teološki fakulteti je popoln, t. j. za slušatelje vseh osmih semestrov. Glede pouka na juridični fakulteti je podal prof. Bogumil Vošnjak, generalni sekretar mirovno delegacije v Parizu, ki se na povratku iz Beograda v Pariz mudi nekaj dni v Ljubljani, izjavo, da hoče razložiti predsedniku delegacije gosp. Nik. P. Pašiču položaj, ki vlada vsled odsotnosti treh profesorjev pravne fakultete. Prof. Vošnjak je prepričan, da bo gosp. Pašič ugodil želji Univerzitetnega Sveta ter dovolil, da vsaj eden juridičnih profesorjev zapusti Pariz in se posveti organizaciji juridične fakultete. Vsled te izjave Univerzitetni Svet danes še ne more javiti pričetka inskripcije in pouka na juridični fakulteti v Ljubljani. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1919. Univerzitetni Svet. S Dnevne novice. E Jutri v nedeljo vsi na shod v Nar. dom! V odločilnem trenutku manifestirajmo za naše edinstvol Na jutršnjem shodu govorita poslanca dr. J. Svetozar Džordževič iz Beograda in Vladimir Čorovič iz Sarajeva. Gosta sta dospela danes popoldan z vlakom. Kličemo jima: Dobrodošla v jugoslovanskem Mariboru! Poročila sta se gospodična Bogumira Krajnc, hčerka g. nadučitelja pri Sv. Barbari v Slovenskih Goricah ter gospod Leopold Pečar, višji uradnik državne železnice na Jesenicah in posestnik v Rimskih Toplicah. Obilo sreče! Prestolonaslednikov obisk v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru ni definitivno odgoden, vendar pa le tudi ni določen datum njegovega prihoda. Toliko je pa gotovo, da prido regent Aleksander na Hrvaško in v Slovenijo, ko bo sestavljena nova vlada. Obisk rie bo imel vojaškega značaja, marveč bo nosil značaj svečanega poseta vladarja. Zato boclo regenta spremljali vsi odlični č!ani bodoče vlade. Nova vlada bo določila program poseta in tudi osebe, jji ga bodo spremljale. Prevoz zemeljskih ostankov našega junaka nadporočnika Malgaja. Odboru /a Malgajev spomenik v Št Jurju ob juž. žel. je uspelo, da rnure izpolniti zadnjo željo junakovo, da poriva njegovo truplo v rodni zemlji Zemeljski ostanki se izkopljejo dne ‘24. t. m. ob 9. uri predpoldne v Guštanju, odkoder se prepelje krsta z vozom v Dravograd. Dohod v Cel e dne 25. t m. zvečer, odtod prevoz 26. t. m. zjutraj v Št. Jurij ob juž. žel., kjer se po svečani maši za mrtve v domači farni cerkvi izroče zemeljski ostanki materi zemlji. Isti dan popoldne odkritje spominske plošče na njegovem domu. Slovenci I Slovenke! Naša dolžnost je, da izkažemo vsi zadnjo čast junaku, ki je posvetil vse svoje moči osvobojenju naših bratov na Koroškem in žrtvoval za to v junaški borbi svoje mlado življenje. Zadnja pot junaka Malgaja bodi dokaz, kako vemo Slovenci ceniti pravo ljubezen do naroda in domovine. V prvi vrsti poživljamo vsa narodna društva, da se polnoštevilno udeleže pogreba Obed se preskrbi za društva, ki najpozneje do 20. t. m. prijavijo odboru število udeležencev. Natančni spored se bo pravočasno objavil. — Odbor za Malgajev spomenik v Št. Juriju ob juž. žel. Vsi Korošci iz obeh pasov, kjer se bode vršilo ljudsko glasovanje, moški in ženske, ki dovršijo do 1. januarja 1919 dvajseto leto in imajo temeljem pogojev mirovne pogodbe glasovalno pravico ter stanujejo točasno v Mariboru se vabijo, da se glasijo v dneh od 13. do 18. med vsakimi urami na policijskem komisarijatu, Elizabetova ulica štev. 16, pritličje štev. 3. Vsakdo naj prinese seboj dokumente, s katerim dokaže svojo istovetnost. Kdor je o glasovalni upravičenosti v dvomu, dobi potrebne informacije. Izvoz našega žita. Od letošnje žetve bo izvozila naša država 40.000 vagonov žita, in sicer za zameno z drugim blagom v Avstrijo, Češko in Mažarsko 25.000 vagonov, v Grčijo 6500 vagonov, ostalo pa v zavezniške in nevtralne države. To je vse lepo I Toda včeraj ni bilo dobiti pri nobenem trgovcu v Mariboru moke I Iz Prekmurja V našem Prekmurju se nahaja 89 ljudskih in 2 meščanski šoli s 177 razredi, katere je obiskovalo pretečeno šolsko leto 13.740 otrok. Učni jezik je bil na vseh teh šolah izključno madžarski. Z novim šolskim letom pa se uvede v vseh teh šolah slovenščina s posebnim ozirom na prekmurski slovenski dialekt. Vsled nezmožnosti slovenščine bo treba odpustiti iz službe okrog 70 učiteljev in učiteljic, tako da bo vseh prostih mest v Prekmurju okrog 100. Želeti bi bilo, da bi se ta mesta zasedla v prvi vrsti z učitelji iz Prlekije, katerih dijalekt je skoro isti kakor oni onstran Mure. V Murski Soboti pa se ustanovi še to jesen slovenska gimnazija Za nadzornika v Prekmurju je imenovan g. dr. Pavel. — Civilna uprava je odredila tako. da tvort odslej vse Prekmurje eno samo upravno celoto. Na čelu uprave je civilni komisar, ki ima svoj sedež v Murski Soboti. V Dolenji Lendavi posluje zastopnik civilnega komisarja, v Križevcih in Cankovi pa se bodo vršili uradni dnevi. — V Prekmurju, kakor sploh v bivši Ogrski je veljal civilni zakon, katerega bi ne bilo dobro sedaj odpraviti, ker je že preveč udomačen. Gotovi elementi pa silno delujejo proti temu zakonu. — Za poverjenika za agrarno reformo v Prekmurju je bil imenovan g. A. štrekelj. — Prekmurje je’ krasna rodovitna pokrajina, ljudstvo inteligentno in po ogromni večini narodno zavedno. Murska Sobota, največji kraj je imel doslej čisto madžarsko lice, zadnji čas pa se hitro spreminja. Prebivalcev šteje M. Sobota 2726, od teh je 2000 katoličanov, 204 Židov, ostali pa so protestanti. Slovenščino govori in razume od teh 2139 oseb, madžarščino 1817, nemščino 962, italijanščino pa 8. V mestu se nahajata dva hotela in več gostilen. Trgovina in obrt se nahajati skoro izključno v žt: dovsko-madžarskih rokah. Izvoz iz naše države popolnoma ustavljen. Glasom odloka finančnega ministrstva oziroma generalnega inšpektorja drja. Ne-deljkovida je izvoz iz naše države popolnoma ustavljen, dokler se natančno nc določi carina. Vsled tega je pričakovati, da bo krompirja kmalu v izobilju na trgu, ker bo moral ne glede na špecijelno prepoved izvoza h. Slovenije ostati tudi krompir iz drugih delov kraljevine doma z ozirom na skorajšnjo zimo. K dobrodelni slavnosti tukajšnje prostovoljne požarne brambe, dne in 28. sept., nas prosi ista, da objavimo sledečo zahvalo: Pri razprodaji cvetlic je mnogo mladih dam z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo žrtvovalo svoje mlade moči za prospch naše humane naprave ter s tem doseglo res hvalevredne vspene. Ker nočemo zanemariti naše doižnosti napram njim, jim izrekamo tem potom pred vso javnostjo našo riajiskrenejšo zahvalo. Kot prvo naj imenujemo gospodično EJizo Wale<, nadalje pa gospodična: Hmzi Krai, Aman&o Rilia, Hedvigo Fiidau ter Mici Nekrep, kot najprid-nejše. Slavnostni odbor jn poveljstvo prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Mariboru. Smrtna kazen za tatvine na železnicah in tihotapljenje. Vlada bo v kratkem izdala stroge odredbe proti tatvinam na železnici in tihotapljenju na meji. Za krivce bodo uvedli smrtno kazen, ki jo bodo izrekala vojaška sodišča v Ljubljani. Zagrebu in Novem Sadu Obenem bodo ojačili tudi obmejne straže. Plesna Šola »Slov. trgovskega in obrtnega društva v Mariboru* se začne dne 22. okt. 1919. Poduk bo vsako sredo in petek od 20. do 22. ure. Celi tečaj stane 40 K, ki se mora plakati v naprej. Prijave sprejema društveni tajnik g. Ferdo Leskovar v U rav-ništvu »Mariborskega'Delavca« od 11. do 12. in od 18. do 19. Amerikanski petrolej se bode izdajal od 13. do 19. t. m. po 5 K 40 v za liter v trgovini A. Zentner v Vrtni uiici št. 8. Vsaka oseba dobi po 3/i 1 in mora prinesti svojo nakupovalno izkaznico. Ako kdo v navedenem času petroleja ne odnese, se bode ostanek razdelil med obrtnike. Nakaznice za premog. Kdor hoče dobiti nakaznico za pr-jinoK; K,,or{i iTjairn, ki se dobi pri oddaji krušim kart na Elizabetni cesti 14. in katera se mora pravilno izpolnjena zopet tamkaj vrniti. Izkušnja kaže, da se pretežna večina prebivalstva ne drži te odredbe, kajti do danes manjka še veliko število teh izkaznic. Posledica temu bo, da se nakaznice za premog ne bodo morale izdati pravočasno. Oddane izjave so zelo površno izpolnjene. Manj-, kajo številke nakupovalnih kart oz. nakaznic, zaznamovanje ulic in hišnih številk, da celo imena strank. S takimi izjavami ne more izdaja krušnih kart ničesar začeti; posledica temu bode neštete reklamacije, za katere se bo seve dejalo odgovorno oddajo krušnih kart. Veliko strank se preseli, ne da bi to naznanilo oddaji krušnih kart, vkljub temu, da je bilo opetovano objavljeno, da je vsaka sprememba stanovanja naznaniti ne le samo zglaševalnemu uradu, marveč tudi oddaji krušnih 1m v tovarni prihranil 18.000 dolarjev. S tem denarjem se je vračal k svoji družini kot milijonar — saj bi bij za 16 tisoč dolarjev dobil 950 tisoč kron. Mož je moral v Zagrebu čakati na železniško zvezo ter je sedel na klop v bližini kolodvora Tu se je kmalu zbralo krog njega raznih ljudi, katerim je neprevidni mož pripovedoval o Ameriki in svojem denarju. _Ko je zopet ostal sam, je segel v žep po denarju no, žep je bil praren I Nekdo ga je bil ukradel. V riajvečjem razburjenju je mož tekel v mesto m spraševal za svojimi žulji, toda zaman — ta!u niso mogli dobiti. ? i;i 1 -*Š•£. i 'ii *f -«v %. podedovala naša mlada država od pokojne l Avstrije, žalostnega spomina, je tudi ta, da se za ureditev tobačne razprodaje čisto nič ali pa vsaj mnogo premalo interesira. Tobak je vendar dižaven monopol in človek bi mislil, da se vsaj z monopolskim blagom ne bo dovoljevalo veriženja; toda žalibog temu ni tako. Uvedle So se sicer tobačne karte, ki pa bi jih prav gotovo ne bilo treba, če bi se verižnikom in tihotapcem stopilo malo odločneje na prste in ki tudi sicer nič ne koristijo. V prvi vrsti bi se moralo najstrožje postopati proti trafikantom, ki dajejo za jajca, maslo itd. cele zaloge tobaka različnim verižnikom in tihotapcem V Nernški-avstriii se prodaja naš tobak; po Italijanih za sedeno ozemlje kadi skoro izključno naš tobak, ki se prodaja v Trstu pr. paket 3 L V kako veliki meri se to tihotapljenje vrši, naj služi za primer to, da mi je zadnjič v Trstu neki tak tihotapec ponujal 600 paket >v finega turškega tobaka. Od gotove strani pa se trdi, da je letošnji pridelek tobaka v Macedoniji ter Srbiji skoro ves izginil na čudežen način ees di•■jo Dasiravno stno država, ki pridela scrazrnem > največ tobaka v Evropi, vendar nam preti nevarnost, da bomo morali kaditi bukovo listje, kakor v Avstriji Gledališke vesti. oddelek (od 16. leta). XI. Telovadni tečaj za dijaštvo, s posebnim ozirom na učit. kandidate višjih letnikov. XII. Članice v pondeljek, sredo in petek od 6 30.—8 ure zvečer v gimnazijski telovadnici. XIII. Kandidatinje raznih šol od 17. leta XIV. Telovadni tečaj za učiteljice in vaditeljice v torek in soboto od 6 —7. ure zvečer. Telovadnca I. XV. Člani v pondeljek, sredo in petek od 8.—10. ure zvečer. XVI. Starejši člani. XVII. Vaditeljski 2boi v četrtek od 8.—9. ure v telovadnici me tne hranilnice. Vaditelji in nadzorniki : I.—V. dr. Pivko in dr Kovačič. VI.— VIII. Lj. Kranjc II. IX —XI dr. Irgolič. XII, XIII načelnik Ilich. XIV. dr. Kok. XVI. dr. Sernec. Maribor, 1. oktobra 1919. Vaditeljski zbor. zelo zadovoljna z d’ Annunzijevim odhodom. Odkar je on dospe! na Reko je draginja zelo narastla. Dasiravno se blokada ne izvršuje z vso strogostjo, je vendarle dovolj učinkovita. Ipoit V torek se uprizorijo »Ugrabljene Sabinke" na abonenient A|4. Pfemijera te igre je popolnoma uspela kajti kdor je bil poptej še na smrt žalosten, se je moral smejati, ali je hotel ali ne. — V četrtek je ob 15. (3) uri dijaška predstava igre »Tugomer", oh zelo znižanih cenah, tako, da se je morejo udeležiti vse mestne in okoliške šole. Tem potom se prosijo vsa ravnateljstva in vodstva naših šol, da se zavzamejo za to šolsko predstavo, da se da s tem tudi omiadini možnost spoznati Jurčičevo narodno dramo »Tugomer." Ker se v vseh večjih mestih prirejajo od gledaliških vodstev dijaške predstave, se je odločilo tudi naše ravnateljstvo, nuditi tudi našim najmlajšim obiskovalcem redne predstave v procvit naiodne Umetnosti in narodnega vs«občega bla ra. Ridi posebno znižanih cen vstopnic, je mogoče tudi najrevnejšim otrokom videti in spoznati »Tugo merja." Omenimo še, da se vrši v kratkem koncert našega priznanega Josipa Erjavca, opernega pevca krij. zem. hrv. opere v Zagrebu. U. P. Sokolski vestnik n n____________ Š. I£. Varaždin—Rapid =1:2 (1:1). Pod tem naslovom je objavil nekdo v »Mariborskem delavcu« kritiko nogometne tekme, ki se je vršila v nedeljo na Teznu med tukajšnim nemškim klubom »Rapid« I in varaždinskem športnim klubom I. Dopisnik igre očividno ni razumel. Med drugim pravi: »Tekma ni nudila nič posebno zanimivega.« Kaj razume dopisnik z besedo »zanimivo« pri nogometni tekmi? Najbrž veliko diferenco v izidu, n. pr. 12:0. To je za dopisnika gotovo zanimivo, ako je eden tekmecev v veliki premoči. O športnem prostoru pravi, da je veliko premajhen. Da se bodemo razumeli, hočem pribiti sledeče: Mednarodni športni prostor za nogometne tekme klubov dveh držav (n. pr. Pariš— London) je določen, in sicer 120 m dolg, 60 m širok. Narodni, (national) in ta je v tem slučaju, mora biti najmanj 90 m dolg in 45 m širok. Športni prostor na Teznu je približno 105 m dolg in za sedaj najboljši prostor v Mariboru. Letošnja nogometna sezona se bliža k koncu. Za drugo leto se bo oskrbel prostor, ki ne bo tako daleč, n. pr. prostor v ljudskem vrtu, seveda, ako bodo šle merodajne oblasti našim športnim klubom na roko. Da bi prva kritika ne bila napravila slab utis, hočem ugotoviti sledeče podatke. Moštvi sta si bili precej enaki. »Goal— Keeper« na obeh straneh dober. Varaždinski celo boljši. Njegov »plongeon« je izvrsten. Igra je bila ostra in nesurova, čeravno sta se dva igralca poškodovala. Kljub temu sta oba dalje igrala. Prvi goal je dosegel »Rapid« (Vračko). Desni varaždinski »forvvaerd« je bil še najboljši. Kombinacija ni bila slaba, kakor trdi kritik. Večkrat je bil >of-site«, a od Saveza potrjen sodnik je imel bistre oči. Kratek žvižg in vse je mirovalo, vidno znamenje pokorščine napram sodniku. Dobro je omenil kritik o polomu klopi. Vsak tak vandalizem je vreden, da se ga strogo obsoja. Gledalcev je bilo gotovo črez 1000 in ne 500. Igra je bila po svoji kakovosti povsem zanimiva. Želim samo, da se take igre, ako ne letos, pa drugo sezono, večkrat ponove. Da se razumemo! S. L. H MALA oznanila. 'R Prodam zimsko suknjo ang'eško blago (800 K). Ogleda se lahko med 17.—18. uro Dopoldne. Naslov pove upravništvo. 3—3 Na hrano in stanovanje s 1. novembr. dva gospoda. Naslov: Cesarska cesta št. 4, I. nadstropje, vrata 4. 3—3 ^tannirania 12 treil sob in eno 12 ene sobe 'n JiagiUVCMIJC drugimi prostori, tudi cela vila, se odda takoj v najem pri kolodvoru v Račjem. 3—3. Kuni vranec' ’ePe Postave, izboren za jahanje, je Ituilj; na prodaj. Kje pove upravništvo. 2—1 L Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji. Od sobote 11. do 15. oktobra 1919: Karakterističen In prekrasen umetniški spored! Rotenburžani Drama v 5 dejanjih z prekrasno umetnico Liju Mara in druge krasne podobe! Od 16. do 19. oktobra Cesarjevič Rudolf — Tragedija v Mayerlingu. l/sako sredo in soboto notti spored! S Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20: (8.) uri, v soboto ob 16. (4.) uri in nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 16. (4.), 18. (6.) in 20. (8.) uri zvečer. Zadnje vesti. Mariborski „Sokol“ prične s telovadbo tigovskega in obrtnega naraščaja, ktera se bode vršila vsaki torek in petek od %I9.—21. ure v telovadnici Magdalenske deške ljudske šole. — ( Vabimo vse slovenske trgovske in obrtne vajence, i da se vpišejo k telovadbi, naše gg. trgovce in : obrtnike pa prosimo, da iste vpišejo k Sokolu, j Sokol jih bode vzgojil v telesno in duševno zdrave in krepke člane našega jugoslovanskega naroda. Vaditeljski zbor. Mariborski „Sokol“. Telovadba se poučuje od 3. oktobra 1919 v 17 oddelkih: I. Dekliški šolski naraščaj, nižji oddelek (deklice do 10. leta) v pondeljek in četrtek od 3.-4. ure popoldne v dekl meščanski šoli v Reiser-jevi ulici. II. Dekliški šolski naraščaj, višji oddelek (deklice do 14. leta) v pondeljek in če-1 htek od 4—5. ure popoldne. Telovadnica I i Ul. Deški šolski naraščaj, niž,i oddelek (dečki i do 11. leta) v sredo in soboto od 3.—4. ure popoldne. Telovadnica I. IV. Deški šolski na-! raščaj, višji oddelek (dečki do 13, oziroma 14 leta) v sredo in soboto od 4. — 5. ure popoldne j Telovadnica I. V. Gojenke (14.— <6. leto) v Pondeljek in četrtek od 5.—6. ure popoldne ! Telovadnica I VI Obrtni in trgovski naraščaj v j torek in petek od 7-30.—9. ure zvečer Telo-! vadnica Magdalenske ljudske šole. VII, Dečki Meščanskih in trgovskih šol v torek in petek' od + 30—6 ure popoldne. Telovadnica VI VIII: ečki 5. razreda ljudskih šol in ponavljalnih azredov v pondeljek in četrtek od 4—5 30. Ae; Telovadnica VI. IX Dijaški naraščaj, nižji del«k (do 15 leta) X Dijaški naraščaj, višji (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Dr. Pavlovič vrnil mandat. Beograd, JO. oktobra. Davi ob pol enajstih je predsednik narodnega predstavništva in designirani ministrski predsednik dr. Draža Pavlovič poročal regentu o odgovoru, ki ga je prejel od opozicije, in je ob tej priliki vrnil mandat za sestavo vlade. D’Annunzio odide prostovoljno? Pariz, 10. okt. »Chicago Tribune« poroča z Reke: Tukaj se širi govorica, da se je d’Annunzio dogovoril z vojvodom d’Aosta,1 da bo zapustil s svojimi četami Reko in da bodo mesto zasedle italijanske čete. Dopisnik nagiaša, da bi bila večina prebivalstva Dvostavno in ameriško KNJIGOVODSTVO Sestavil V. Krottmayer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenec. :: Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU Pri/a modema slovenska učna knjiga ------ za knjigovodstvo neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 8 kron. RAVNOKAR IZŠLA. Dobiva se v vseh knjigarnah In v ZASEBNEM UČILIŠČU LEGAT v MARIBORU, Vetrinjska ulica 17/1. x Prvi mariborski parnopralniški in svetlolikalniški zavod. Centrala: Franc Jožefa cesta 9. Prejemnica: Vetrinjska ulica 16. «3 SS QJ * ^ ^ 5T ta m ; mmmmm% wmm • tmmua 07 VJ 3 * £1} c: ■— Q 2 S. l/l o3 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel s 6. oktobrom t. I. od gospoda Florijana Strohmeiet-ja gori omenjeni pralniški zavod. Potrudil se bodem, da postrežem cenjene odjemalce točno, solidno in po ceni. Za obilen obisk se priporoča Anton Žiberna. Mariborski delavec. *u* 12. oktobra Ljutomersko mm in sladki jabolčnik se dobi v steklenicah. Mozartova cesta št 40. Uljudno naznanjam cenj občinstvu, da sem prevzela gostilno JrasraT (nasproti koroškem kolodvoru) katero otvorim v nedeljo, dne 12. oktobra. Z solidno postrežbo, izborno pijačo, dobrimi toplimi in mrzlimi jedili si hofem pridobiti zaupanje cenjen, občinstva, katerega uljudno vabim na obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Ana Žoher. VABILO na vinsko trgatev . katera se vrši v nedeljo, dne 12. oktobra 1919 ob 15. (3.) uri popoldne v gostilni J. A. Šafarič „Pri večernem solncu“, F.osserjeva ul. 5. Za dobro vino in pivo ter topla in mrzla jedila je preskrbljeno. q:xxxxxxxxxxxxxxxxx H KAVARNA §*fE§tfiH »• »-moMBOR... 8—3 (LASTNIK JOS. WAGN£R) TEGETTHOFFOVA fiESTA 5f. 15 H S Ul SC O tf!* 8» © H* ° NAJBOLJŠA P©SVKE$BA a e o JUGOSLOVANSKI ČASOPISI «3 TN AAA AAAAAiLA^ikAAAAAAAA V 4KAK Zobozdravnik . Franc Kortin bivši asistent profesorja Metnitz-a na Dunaju, se je preselil v Maribor in ordinira od 8. t. m. naprej Grajska ulica (Burggasse) št. 9 (v hiši Wogerer) 3—3 od m—12. in od % 15. (%3.)—17. (5.) Dva pisalna stroja J. N. Šoštarič trgovina z modnim in manufakturnim blagom Maribor Gospodska ulica št. 5 K2= Raznašalo časopisov' istvaSidi, do3S© lega žglas© naj se w M33*,«swP95šitws.9 „f4ar$bor$kega delavca'*. kupi Mariborska eskomptna banka. MARIBORSKI M ESTNI KS N 0, ST 0 L Ni TRG RAVNATELJSTVO: GUSTAV S1EGE 14 dni Od 10. oktobra 8 odlomkov do 23. oktobra s 25 delov Gospodična za sprejem strank se takoj sprejme. Atelje »MAKART«, Gosposka ulica 27. c=gc=rrr]| c=3gczi j[čT[| cr®=i |[ c=rr®rr=]j Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Stickler. □ IInjSr5|[čTj|agali|[a~ Mariborska svetiolikarna in === apretacija zastorov== Vetrinjska ulica 28 Prvovrstni zavod za snaženje in likanje perila v 5—8 dneh. Nizke cene, najboljša postrežba. 3 jHOBBg^a Velezanimiva senzacijska drama — po svetovno znanem romanu Aleksandra Dumas (starejši). V glavni ulogi L. Mathot DolZina filma znaCa 10.000 metrov JjC 25 delov in 8 odlomkov "Wl tfSF Pri vsaki predstavi se precivajaia 2 odlomka “^0 «► ♦ • ♦ i Z ❖ $■