KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 183 OKUPATORJEVE RACIJE V LJUBLJANI LETA 1942 TONE FERENC Množične racije in internacije so hujša vr- sta okupatorjevega nasilja, ki je prizadela večje število ljudi. Zgodovinarji in drugi pisci SO jih do sedaj sicer obravnavali, ven- dar le v sklopu širših vprašanj okupacije in narodnoosvobodilnega boja. Zelo na krat- ko obravnava okupatorjeve racije v Lju- bljani celo publikacija Internacije, ki jo je leta 1946 izdala Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomaga- čev za Slovenijo. Razmeroma malo prostora jim posveča sicer zelo obsežno delo Ljublja- na v ilegali, I-IV. Najbolje jih je do sedaj \ključil v sklop širše tematike dr. Ivo Ju- vančič v svoji razpravi Italijanski okupator v Ljubljani 1941-1943.1 Dotikajo se jih tudi nekateri pisci spominov. Sodim, da v zgodovini uporne Ljubljane v narodnoosvobodilnem boju okupatorjeve ra- cije zaslužijo, da jih obravnavamo natančne- je in izčrpneje. Temu namenu sem posvetil tudi to razpravo, ki sem jo napisal po širše zbranih virih iz naših in tujih arhivov. 184: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 OKUPATORJEV POLOŽAJ V LJUBLJANI V ZAČETKU LETA 1942 Kaže, da je bilo nekaj okoliščin, da je itali- janski okupator ravno februarja 1942 za- čel z množičnimi racijami in interna- cijami v Ljubljani. Dobro je namreč vedel, da je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo v Ljubljani. O tem pričata spomenici poveljnika 11. armadnega zbora, generala Maria Robottija 30. novembra in fašističnega generala Renza Montagna iz de- cembra 1941.2 Množične demonstracije Slo- vencev proti okupatorju v Ljubljani 29. oktobra in 1. decembra 1941 ter 3. januarja 1942^ so pokazale, da je večina prebivalcev tega mesta v Osvobodilni fronti ali vsaj iz- polnjuje njene odloke in navodila. Italijanski okupator je že v prvih mesecih narodnoosvobodilnega boja uvedel nekatere policijske ukrepe za njegovo zadušitev. Po- leg policijske ure in zapiranja ljudi, osumlje- nih sodelovanja v NOB, je septembra 1941 uvedel tudi konfiniranje ljudi, za katere so okupacijske oblasti menile, da bi utegnili bi- ti nevarni. Visoki komisar za Ljubljansko po- krajino Emilio Grazioli je najprej septembra ustanovil posebno sodišče za sojenje storil- cev sabotažnih in drugih dejanj in nato je predsednik italijanske vlade in vrhovni po- veljnik italijanskih oboroženih sil Benito Mussolini oktobra za obravnavo takšnih de- janj pooblastil vojaško vojno sodišče, ki ga je novembra 1941 ustanovil tudi v Ljubljani.* Po delnih uspehih italijanske vojske v t.i. Ljubljanski pokrajini, tj. predvsem po razbi- tju Krimskega partizanskega bataljona in uničenju Belokranjske partizanske čete in hudi kritiki neuspešne policijske dejavnosti, za katero sta bila odgovorna italijanski poli- cijski ravnatelj (kvestor) Ettore Messana in njemu nadrejeni visoki komisar, je Mussolini po predlogih iz jeseni 1941 dne 19. januarja 1942 zaupal obrambo javnega reda in mira v Ljubljanski pokrajini (in tudi v drugih ju- goslovanskih pokrajinah, priključenih leta 1941 Italiji) italijanski vojski. Ko je povelj- nik 2. italijanske armade s Sušaka, general Vittorio Ambrosio 26. decembra 1941 poro- čal Mussoliniju o razmerah v Dalmaciji in Sloveniji, je ta poudaril, da »je treba komu- nizem zatirati neizprosno, povsod, na vse na- čine in brez počitka«. Glede Slovenije je poudaril, da je treba delati s prepričanjem, da bodo Italijani ostali v njej. Poklical bo k sebi visokega komisarja in mu naročil, naj okrepi delovanje, če pa se razmere ne bodo izboljšale, bo oblast prevzela vojska. Upora- bili bi torej 301. člen vojaškega kazenskega zakonika, po katerem imajo vojaške oblasti popolno pristojnost za javno varnost, mo- rajo pa delati v popolnem soglasju s tamkaj- šnjimi civilnimi organi." Do takrat je vojska načelno dajala svoj enote za okrepitev akcij karabinjerjev in policije, ki sta jih vodila kvestor ali podkvestor. Tudi v primeru, da bi policija in karabinjerji uporabili enega same- ga vojaka, naj bi akcijo vodilo vojaško po- veljstvo. Seveda je to povzročilo trenje med vojaškimi poveljstvi in civilno upravo, naj- več seveda iz prestižnih razlogov. Vojaško oblasti so nato predlagale novo vrsto ukre- pov proti civilnemu prebivalstvu v Ljublja- ni: prepoved uporabe avtomobilov in koles, odvzem smuči, odvzem lovskega orožja, uved- bo osebnih izkaznic in prepustnic za poto- vanje, odvzem radijskih sprejemni;kov, odstranitev Slovencev iz poštne in železni- čarske službe itd., na kar je morala civilna uprava večinoma pristati. Italijanski okupator je še novembra 1941, ko v resnici v Ljubljanski pokrajini ni bilo več nobenega partizanskega bataljona in ko j« uspel v mestu prijeti tudi nekaj partiza- nov iz bivšega Krimskega bataljona, menil, da partizanstvo upada. Vendar je že v de- cembru ugotovil, da se ponovno krepi in izvaja akcije (npr. napad na preserski most). Konec januarja 1942 je general Robotti na sestanku na poveljstvu divizije sardinskih grenadirjev opozarjal: »Treba je pozorno spremljati sedanje razmere, ker grozijo s poslabšanjem. Tolpe se ne samo oblikujejo, temveč raste tudi njihovo število. V Sloveni- ji se združujejo in urijo v gorah okrog Lju- bljane (cona Krim, Ljubljanski vrh itd.), kjer so vasi okužene s komunizmom, kjer je sovraštvo do Italijanov močnejše kot drugod in kjer lahko tolpe poleg pomoči iz teh kra- jev uporabljajo tudi moralno in stvarno po- moč Ljubljane.« Nato pa je poudaril, da je »treba vso Ljubljansko pokrajino in posebno glavno mesto imeti za bojno polje« in da »je treba opustiti mnenje, da gre za pridne lju- di, ker to pravzaprav niso«." Dne 22. febru- arja je general Robotti v zvezi z neko okrož- nico poveljstva 2. armade, ki je opozarjala na povečano partizansko dejavnost, priznal, >;da so se napadi na človeška življenja dogo- dili v teh dneh v Ljubljani«. Ponovno je ukazal, naj vojaki in zlasti častniki ne hodijo osamljeni in naj transporte spremljajo oklep- na vozila. Na koncu pa je poudaril: »Končali bomo z mirnim počutjem!«^ Da bi pretrgalo narodnoosvobodilno giba- nje med Ljubljano in podeželjem, je povelj- stvo 11. armadnega zbora januarja 1942 za- čelo obdajati mesto s t. i. obrambnim pasom iz žične ovire, bunkerjev, patruljnih poti. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 185! osvetlitve itd. Ta pas je gradilo in izpopol- njevalo še mesece in mesece, vendar so žično oviro sklenili okrog mesta do 23. februarja popoldne. Isti dan je visoki komisar za Lju- bljansko pokrajino izdal odredbo o prepove- di odhoda iz mesta Ljubljane. Vstop v mesto je bil dovoljen le ljudem iz najbližje okolice, ki so dobavljali mestu živila, in to na 11 pre- hodnih mestih, ki so jih nato imenovali bloke, in pokazati so morali osebno izkaznico s fo- tografijo. Kdor bi poskušal priti v mesto ali oditi iz njega drugod, ga bodo podnevi usta- vili z enim pozivom, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj pa bodo nanj streljali brez poziva.* Ti ukrepi so se italijanskemu okupatorju zdeli potrebni, da lahko začne s celovitejšo preiskavo Ljubljane, in to po načelu, da za- jame čim večje število ljudi in nato iz njih izloči sumljive. Zato sta tudi tako tesno po- vezana ograditev mesta z žično oviro in za- četek množičnih racij in internacij. Začele so se namreč takoj drugi dan, tj. 24. februar- ja 1942. Če upoštevamo tudi internacijo biv- ših jugoslovanskih častnikov in podčastnikov, so bile v Ljubljani celo štiri velike racije in to februarja in marca, junija in julija ter decembra 1942. VELIKA RACIJA FEBRUARJA IN MARCA 1942 Iz dosegljivega in pregledanega gradiva italijanskega okupatorja ni mogoče ugotoviti, kdaj je poveljstvo 11. armadnega zbora za- čelo pripravljati prvo množično, veliko racijo v Ljubljani. Tega ni mogoče ugotoviti niti iz obsežnega sklepnega poročila poveljstva 11. armadnega zbora, ki ima 12 strani in nekaj prilog. Potem ko je celo na štirih straneh opisal narodnoosvobodilno gibanje v Ljublja- ni, je general Robotti povedal, da mu je po- veljstvo 2. armade ukazalo, naj v sodelovanju s policijo na vojaški način razoroži ljubljan- sko prebivalstvo (23. februarja zvečer.) Upo- števal je, da je za zagotovitev uspeha potrebno presenečenje, da so po njegovem povelju obdali mesto z žično oviro, da enote iz mesta ne bodo zadostne in da bodo potrebni tudi žarometi za osvetlitev obrambnega pasu. Zato je sklenil, da bo med razorožitvijo pre- bivalstva prepoznal sovražnike s pomočjo mešane komisije, ki jo bodo sestavljali lju- dje iz ustreznih obveščevalnih organov, spreobrnjenih zaupnikov in oseb iz službe javne varnosti. Ukazal je, naj se premestijo v Ljubljano 2. in 3. bataljon 1. polka divi- zije sardinskih grenadirjev (z Vrhnike in iz Ribnice), bataljon graničarjev (iz Logatca), 2 fotoelektrični postaji iz divizije »Isonzo« (iz Novega mesta) in 6 fotoelektričnih postaj z območja poveljstva teritorialne obrambe Videm (Udine), četa rokodelcev, karabinjer- jev itd. Ukazal je tudi, naj pride v Kočevje 2. topniški divizion in zamenja 1. bataljon 1. grenadirskega polka. V vojašnici Vittoria Emanuela III. (bivša Belgijska vojašnica na Taboru) je ukazal urediti sprejemne prostore in zapore. Vzpostavil je tudi ustrezno zvezo z visokim komisarjem, ki se je zavzel za te ukrepe, in kvesturo, ki pa po njegovem mne- nju ni pokazala zadosti volje zanjo. Do 23. februarja popoldne ob 15. uri so enote za- sedle položaje ob žični oviri in na blokih in se je ljubljansko prebivalstvo znašlo v obro- ču.« Neposredno vodstvo velike racije v Lju- bljani je general Robotti zaupal poveljniku divizije sardinskih grenadirjev, zloglasnemu generalu Taddeu Orlandu, ki je bil tudi po- veljnik mesta. Po že omenjenem prihodu nekaterih njegovih enot v Ljubljano je imel zbrano v mestu za to nalogo vso svojo divi- zijo, okrepljeno še z nekaterimi drugimi eno- tami. General Orlando je v svojem povelju Generala M. Robotti (desno) in T. Orlando 186 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 za to racijo 23. februarja natančneje pred- pisal, kako jo je treba izvesti: — Ob 8. uri zapora določenih predelov z ne- prehodnimi kordoni vojske; — preiskava, ki jo opravljajo predvsem civilni karabinjerji, agenti javne varnosti in financarji, ki jih spremljajo majhni oddelki grenadirjev, dobro oboroženi, po natančnih navodilih, ki jih bo na kraju samem dal ko- mandant karabinjerske skupine; — vse zaradi posebnih razlogov aretirane ljudi in zaplenjen material je treba z dobrim spremstvom odpeljati v vojašnico Vittoria Emanuela III. na voljo divizijskim karabi- njerjem, za kar poskrbi komandant 1. gre- nadirskega polka. 2ivež je treba spraviti pri zavodu za pre- skrbo. Vse moške, stare približno od 20 do 30 let, ki niso bolni, je treba prijeti in odpeljati iz Šiške v vojašnico 13. topniškega polka in iz Most v vojašnico 2. grenadirskega polka. Prepoznavanje in nadaljnji izpust ali are- tacijo bodo opravili organi tega poveljstva, k vesture in civilnih karabinjerjev po že spre- jetem ustnem sporaziunu; — temeljne preiskave in razširjene predvseni na podstrešja, kleti, podzemlje, podstrešne sobe, vrtove, skladišča itd., da bi onemogo- čili izhod moških in zaplenili vse raznovrstno orožje, aretirali neupravičene lastnike in za- plenili zlorabljana živila. Po poprejšnji preveritvi zanesljive osebne istovetnosti lahko puste lovske puške in nem- škim državljanom tudi orožje za osebno var- nost, enako lastnikom, ki imajo pristno do- voljenje visokega komisarja ali kraljevske k vesture; — preiskati je treba vsa poslopja, ne gle- de na to, kakšnemu namenu služijo. Pred- nost in glavno skrb je treba posvetiti pre- iskavi tiskarn, kjer lahko pričakujemo mo- rebitne podtalne publikacije; — treba je preiskati vse potnike, in če so omenjene starosti, jih je treba odpeljati v prej omenjene vojašnice.« General Orlando je še poudaril, da bo po- licijska operacija končana šele takrat, ko bc zagotovljeno, da v preiskanih stanova- njih ni orožja ali upornikov.^" Dne 26. fe- bruarja je dopolnil to povelje še s prepo- vedjo prisvajanja ali kraje kakršnih koli Razdelitev mesta na odseke za racijo februarja in marca (izvirna italijanska skica) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 187 predmetov pri preiskavi. Prepovedal je tu- di preiskovati poslopja vladnih ustanov, v katerih delajo samo Italijani, »ker je treba zelo upoštevati rasni prestiž do drugega prebivalstva«. Italijanov niti ne smejo pri- jeti. Ce bi naleteli na zaprte trgovine, jih morajo odpreti s silo in preiskati. General Orlando je mesto razdelil na 14 odsekov, ki jih je označil z velikimi črkami od A do P (brez črk J in K), in to od zahoda proti vzhodu. Tako je odsek A zajemal Zgornjo Šiško, B Spodnjo Šiško, C Bežigrad, D Rožno dolino, odseki E, F, G in L ožje središča mesta na levem bregu in odseka M ter N na desnem bregu Ljubljanice, odsek II je zajemal Zeleno jamo in Vodmat ter Moste, O Kodeljevo, P pa območje ob Do- lenjski cesti in Ljubljanici. Nekateri skrajni odseki so segali tudi čez žično oviro. Ko je vsak dan izdal ustrezno povelje svoji divi- ziji,^i je priložil tudi skico območja racije za tisti dan; te skice se razen ene niso ohra- nile ali pa jih še nismo našli. Drugače so bila ta povelja zelo kratka in nenehno se po- navljajoča. Najprej je določil zborno mesto za oddelke, ki bodo opravljali racijo, in to za vsak dan Vegovo ulico, kjer si je v tam- kajšnji realni gimnaziji uredil svoj sedež poveljnik 1. polka sardinskih grenadirjev polkovnik Pier Luigi Dal Negro. Obenem je določil tudi uro za zbor, navadno ob pol petih zjutraj ter začetek zaprtja ulic in cest, navadno pol ure po zboru v Vegovi ulici. Vsakokrat je tudi odredil, kam naj vodijo ljudi, ki so jih prijeli za prepoznavanje, in to največkrat v vojašnico 2. polka sardin- skih grenadirjev. Del Negrovih povelj za sedaj še nismo našli, če so sploh ohranjena. Iz Robottijevega sklepnega poročila zve- mo, da so bili iz omenjene divizije sardin- skih grenadirjev neposredno udeleženi pri veliki raciji deli treh bataljonov. Najprej sta bila do 26. februarja udeležena 2. (ko- mandant podpolkovnik Salvatore Sequi) in 3. bataljon (komandant major Carlo Calo- gero Combatti) 1. grenadirskega polka, nato pa 1. bataljon (kom. Emilio Sabbadini) tega polka. Za racijo so uporabili tudi karabi- njerje, policiste in financarje. Njihovo šte- vilo je določil poveljnik karabinjerske sku- pine za Ljubljansko pokrajino, major Raf- faele Lombardi. Ko mu je poveljnik divi- zije sardinskih grenadirjev poslal povelje za racijo naslednjega dne, je major Lombar- di določil sile za sodelovanje. Navadno je vsak dan določil 2 karabinjerska častni- ka, 3 podčastnike in 17 karabinjerjev, po- licijskega častnika, 2 podčastnika in 28 agentov javne varnosti, financarskega čast- Aretlranl čakajo na odvoz v vojašnico nika, 8 podčastnikov in 7 financarjev. Kara- binjerski častniki, ki so izmenoma sodelo- vali v veliki raciji, so bili stotnika Mario Marchetti in Salvatore Spatafora (koman- dirja zunanje in notranje ljubljanske kara- binjerske čete), poročniki Milone, Mario Garino, Frabboni, Placenti, Orlando Camilla- letti in Reicidi ter podporočnika Giannino Bruneiii in Antonio VituUo, policijski čast- nik pa je bil komandant agentov javne var- nosti pri ljubljanski kvesturi stotnik S. De Simone. Ob začetku racije so slovenskim orožnikom, ki so bili v službi pri italijan- ski policiji, pobrali orožje.'^ Iz Robottijevega sklepnega poročila o ve- liki raciji zvemo, da je general Orlando ukazal izvesti tri vrste preiskav, in to sploš- ne, posebne in leteče. Splošne preiskave so zajele vsak dan enega ali več odsekov brez določenega vrstnega reda, pač pa z vrača- njem na že preiskane odseke, da bi iznena- dili prebivalce in onemogočili nasprotniku, da bi tam našel varno zavetje. General Or- lando je sproti, vsak večer posebej določil, kateri odsek bodo njegove enote preiskale drugi dan; tako je onemogočil, da bi kdo zvedel, kam bo usmeril svojo akcijo. Že ob petih zjutraj, ko se je nehala policijska ura, je vojska popolnoma zaprla območje, dolo- čeno za preiskavo. Preiskovali so večinoma karabinjerji in financarji s pomočjo manj- šega števila agentov javne varnosti, ki jih je bilo mogoče odtegniti kvesturi, varo- vali pa so jih majhni oddelki grenadirjev. Aretirali so vse, pri katerih so našli vojaški ali sovražni material, prijeli in odpeljali v omenjeno vojašnico na Taboru pa vse mlajše moške, od 20. do 30. leta starosti, da bi tam preverili njihovo istovetnost in jih nato aretirali ali izpustili. Posebne preiskave so delali na podlagi po- datkov obveščevalnih organov in karabinjer- jev. Leteče preiskave pa so delali nepredvido- ma in skokovito na krajih, za katere so me- nili, da jih sumljivi ljudje najbolj obiskuje- 185 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Telesna preiskava pred odvozom v vojašnico jo. Hoteli SO ponovno nadzirati najbolj pro- metne kraje mesta in prijeti tiste, ki so se izmaknili hišnim preiskavam. Vzporedno s to veliko racijo je italijanska vojska še dalje utrjevala t. i. obrambni pas okrog mesta. Menili so, da je bilo 3. marca zjutraj že za- dovoljivo in 10. marca zvečer že zaželeno stanje. Se pred začetkom velike racije so 23. fe- bruarja zjutraj, takoj po policijski uri, na po- dlagi zapiskov tedaj že pokojnega italijan- skega konfidenta Avgusta Praprotnika na- pravili posebno preiskavo. Menili so, da je treba takšni preiskavi dati prednost pred .splošno, ker bi splošna vznemirila voditelje narodnoosvobodilnega gibanja in bi se uma- knili ter uničili svoje gradivo. Po Robottije- vih podatkih je ta akcija povzročila aretacijo več kot 50 ljudi. Od njih so 10 označili za »organizacijske vodje« (capi organizzatori) in 40 za »pripadnike Kominterne« (aderenti al Komintern). Iz posebnih pregledov, ki so priloženi k že omenjenemu Robotti j evemu sklepnemu po- ročilu, in iz dnevnih poročil poveljstva divi- zije sardinskih grenadirjev poveljstvu kara- binjerske skupine Ljubljana oziroma iz po- ročil tega poveljstva poveljstvu karabinjer- jev 2. italijanske armade^^* ter ohranjenih se- znamov aretiranih ljudi v vsej raciji^^ lahko iz dneva v dan sledimo poteku velike racije. Podatki o prijetih, »preverjenih« in aretiranih ljudeh se v raznih virih nekoliko razlikuje- jo, ker je šlo — kot že vemo — za več prei- skav, poleg tega pa so aretirali ljudi tudi po t. i. »uradni poti«, tj. zunaj velike racije. Na večje razlike bom opozoril sproti. Karabinjerji iz divizije sardinskih grena- dirjev so s pomočjo slovenskih ovaduhov, t. i. »divizijskih informatorjev«, o katerih bom govoril pozneje, v vojašnicah »prepo- znavali« prijete ljudi. Tiste, ki so jih pridr- žali v vojašnici in jih aretirali, so razdelili v nekaj skupin, in to »organizacijske vodje« (capi organizzatori) »politične komisarje« (commissari politic!), pripadnike Kominter- ne« (aderenti al Komintern), »partizane« (par- tigiani), »podpornike« (favoregiatori), »pripad- nike OF« (apartenenti aH' OF), lastnike vo- jaškega in podtalnega materiala« (detentori di materiale bellico e suvversivo). V sprotnih sporočilih so s temi pripombami imenoma na- vajali le nekatere primere, medtem ko so vso razporeditev na te skupine podali le stati- stično kot prilogo k že omenjenemu Robot- tijevemu sklepnemu poročilu.'" Koliko lju- di so kateri dan uvrstili v posamezne skupi- ne, bom navedel v posebnem pregledu na enem kraju. Nimamo pa seznama vseh areti- ranih, razdeljenih v te kategorije. Seveda je treba omenjene oznake jemati s pridržkom, saj število ovaduhov ni bilo tolikšno, da bi lahko res »preverilo« tako število ljudi (do 4000 dnevno!). Kot že rečeno, so veliko racijo začeli 24. februarja. Tisti dan so v splošni preiskavi zajeli odseka B (Šiška) in H (Moste), preverili iz prvega 334 in iz drugega 708 oseb ter aretirali iz prvega 2 in iz drugega 16 ljudi, pri šestih so menda našli pištole. Med sedmimi aretiranimi na seznamu, priloženem k Rob- ottij evemu sklepnemu poročilu, sta tudi bivši ban dr. Drago Marušič (član »ministrske sku- pine« v OF) in univerzitetni profesor dr. France Kidrič (oče Borisa Kidriča), na se- znamu sta tudi neki Lovro Kuhar (!) in Milko Brezigar. Vendar njihovih imen ni na dru- gih seznamih ljudi, aretiranih v tej raciji. Kot vemo, so pravega Lovra Kuharja-Preži- hovega Voranca izsledili šele januarja 1943. Nekega Karla Moskoviča pa so označili za '.'Zelo znanega in zelo nevarnega komunista«. Dne 25. februarja so v splošni preiskavi za- jeli odsek L (območje univerze) in preveriU Prevoz prijetih moških v vojaänlco KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1891 627 oseb ter jih aretirali 37 (po drugih podat- kih 108), medtem ko je na seznamu divizij- skih karabinjerjev 95 imen, med njimi tudi Vitomil Zupan, Saša Štempihar, Gregor Poč- kar itd. Pri imenu Ivan Fric je opomba »ustreljen« (fucilato). Na drugem seznamu so ga označili za »člana slovenske Kominter- ne, inšpektorja politkomisarjev za celo cono, zelo nevarnega vodjo«. Ustrelili so ga kot talca v Ljubljani 11. maja 1942. Dne 26. februarja so v splošni preiskavi zajeli odsek D (Rožna dolina — Tivoli) in prijeli 648 oseb (po drugih podatkih 795) in aretirali 4 osebe (po drugih podatkih 31). Posebej so poročali, da so v Šiški aretirali Janeza Učakarja, ki da je bil ranjen v levo roko v spopadu s četo 2. polka sardinskih grenadirjev v Zupenem 18. januarja, Viktorja Vidmarja, ki naj bi bil komandant partizan- skega bataljona in prijatelj Ernesta Eypper- ja, ter njegove brate Dušana, Janeza, Miro- slava, Nandeta in Draga, »trdovratne sovraž- nike«. Na seznamu 84 aretiranih so tudi Srečko Bernard, Danilo Vojska, Janez Koš- mrlj, Viktor Uovar iti drugi. Pri imenu Franc Ceglar je pripomba »ubit« (ucciso). Za 27. februar so poročali da so v splošni preiskavi zajeli odsek D (Rožnik) in >Jel odseka O (Štepanja vas) in preverili skupno 795 oseb (po drugih podatkih 1700) in jih aretirali 84 (po drugih podatkih 55). Na se- znamu 75 aretiranih je tudi Janko Smole, na drugem pa so poleg njega tudi Ivan Peterlin »bivši jugoslovanski oficir in vodja Krimske- ga bataljona« (!). Posebej pa je v seznamu naveden inženir Anton Stebi, in to kot »ko- munistični kandidat pri političnih volitvah ;< ter dalje: »Imajo ga za vrhovnega vodjo ko- munističnega gibanja v Sloveniji«, kar Štebi takrat nikakor ni bil. 13. junija 1942 ga je italijanski okupator v Ljubljani ustrelil kot talca. Zadnji dan februarja so v splošni preiskavi zajeli odsek O (Moste) in nekaj glavnih točk v središču mesta: Ajdovščino, Kongresni trg, Karlovško cesto, del Florjanske ceste. Pre- verili so 1047 oseb in jih aretirali 67. Kot uspešno letečo preiskavo za ta dan navajajo preiskavo nebotičnika, v katerem naj bi pri- jeli okrog 1000 oseb in med njimi naj bi »divizijski informatorji« prepoznali 48 so- vražnikov. Poročali so tudi, da so pri ponovni preiskavi Most našli v tamkajšnji šoli tajni radijski oddajnik in zato aretirali upravnika Petra Horna in sina Marjana. Prvi dan marca so enote divizije sardin- skih grenadirjev v splošni preiskavi zajele odsek E (vzhodno in jugovzhodno od parka Tivoli) in kinematografe »Matica«, »Union« in »Sloga«. Preverile so 1031 oseb in jih are- tirale 46. Za Antona Ropeta so povedali, da je med prevozom v vojašnico skočil z avto- mobila in so ga hudo ranili s streli. Dne 2. marca so v splošni preiskavi zajeli bolnišni- ce, češ da so iz zaupnih novic zvedeli, da so se partizani izognili prepoznavanju in are- taciji z begom v bolnišnice. Poročali so, da so na kirurškem oddelku aretirali partizana Franca Kara-Stjenka iz borovniške partizan- ske enote, dr. Bogdana Breclja, ki mu je dal lažno potrdilo o bolezni, kar je ugotovil pod- poročnik Caraffa, zdravnik 2. polka sardin- skih grenadirjev, in partizana Franca Babni- ka. V sanatoriju »Emona« so aretirali Kazimi- ra Derganca, ker ni imel vpisanega bolnika- partizana Franca Krivca iz ribniške partizan- ske enote, ki je bil — tako je izpovedal neki zaupnik, bivši partizan — ranjen v spopadu in se je začel zdraviti 7. oktobra. Hoteli so aretirati tudi dr. Božidara Lavriča, pa je bil odsoten.'^ Dne 3. marca so v splošni preiskavi zajeli odseka H in O (Moste), nekaj uradov, kavarn in gostilne med Gruberjevim preko- pom in Ljubljanico. Prijeli so 479 oseb (po drugem poročilu 473) in jih aretirali 26 (po drugem poročilu 22). Na seznamu, ki je pri- loga Robotti j evemu sklepnemu poročilu, je med aretiranimi tudi Ferdo Komarc, ki so ga 11. maja 1942 ustrelili kot talca. Dne 4. mar- ca so v splošni preiskavi ponovno zajeli od- sek B (Šiška) in preverili 659 oseb, od kate- rih so jih aretirali 15 (po drugem podatku le 3), medtem ko je na nekem seznamu celo 24 imen aretiranih ljudi, večinoma iz hiše na Gosposvetski cesti 14. Poročali so namreč, da so v neki hiši na Gosposvetski cesti 14 našli nekaj vojaškega in tudi nekaj propagandnega gradiva narodnoosvobodilnega gibanja. Več so jih ta dan aretirali v t. i. posebni preiska- vi, in to kar 71, od katerih so jih celo 60 označili za pripadnike Kominterne. Med 6 imeni na seznamu aretiranih (priloga Robot- Prljete moške so pripeljali v vojašnico 190 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 tijevega sklepnega poročila) so Ludvika Ko- vača označili kot »nevarnega človeka« (na seznamu aretiranih pa je pri njegovem ime- nu opomba, da so ga 7. 3. izpustili, ker so ga aretirali pomotoma) in na seznamu je tudi Beblerjevo ime s pripombo »iz Moskve«. Kot vemo se italijanskemu okupatorju niti te- daj niti pozneje ni posrečilo prijeti dr. Ale- ša Beblerja. V noči na 5. marec so po podat- kih obveščevalne službe odkrili ciklostilno tehniko in sedež neke skupine Varnostnoob- veščevalne službe v Cerkveni ulici 11 v Trno- vem. Poročali so, da so našli 5 pištol, streli- vo in vojaški material ter tudi seznam izda- jalcev. Sodili so, da je to skupino vodil Er- nest Eypper. »Nadvse dragoceno gradivo do- kazuje, da smo končno prodrli do srca komu- nistične organizacije in jo iznenadili v njenem podtalnem in terorističnem delovanju,« je po- ročal general Orlando. V Cerkveni ulici 11 je pri sorodniku Rudolfu Zalarju res sta- noval kot ilegalec član VOS Ernest Eypper, ki ga je ljubljanska italijanska policija uje- la čez 14 dni in so ga ustrelili kot prvega talca v Ljubljani 1. maja 1942. Karabinjerji so drugi dan poročali, da je pri preiskavi eksplodirala bomba in povzročila požar, ki so ga zadušili gasilci. Prebivalce hiše so aretirali. 5. marca so v splošni preiskavi za- jeli odsek G (Vodmat) in preverili 367 oseb ter aretirali 2 (po drugih podatkih pa 21) ose- bi. Nadaljevali so tudi preiskavo v Cerkveni ulici 11. Ko so v nekem bližnjem lokalu za- lotili tri mladeniče in jih aretirali, so poro- čali, da je eden od njih ubijalec karabinjer- ja Santeja Meleca. Kar dve prilogi Robottijevega sklepnega poročila nehata s podatki 5. marca, zato ima- mo za nadaljnji potek velike racije manj po- datkov. Dne 6. marca so v splošni preiskavi zajeli odsek M (območje med Gruberjevim prekopom in Ljubljanico s središčem na gra- po prihodu v vojašnico du) ter gostilne v vzhodnem delu mesta. Pri- jeli so 733 oseb in jih aretirali 24 (po drugih podatkih 30). Med aretiranimi omenjajo tudi Petra Hočevar j a-Slavka kot bivšega koman- dirja Robske čete, Stanislava Rihtariča kot bivšega partizana Ribniške čete in Zvoneta Sintiča iz »tiskarstva«. Rihtariča so 29. maja v Ljubljani ustrelili kot talca. Med preiskavo so v Trnovem streljali na Franca Preušnika in ga ranili, ovaduh Andlovič ga je nato oz- načil za bivšega partizana. Tudi drugi dan so preiskovali isti odsek ter območje okrog stol- nice, šišenskega in dolenjskega kolodvora; prijeli so 610 oseb in aretirali 8 (po drugih po- datkih celo 51).»' Nato je poveljnik divizije sardinskih gre- nadirjev, general Orlando ali na lastno po- budo ali na povelje generala Robottija ne- nadoma za en dan prekinil veliko racijo v Ljubljani. Domneval je, da so na Molniku partizani in je tja usmeril tiste sile, ki so izvajale racijo, in tudi druge enote (npr. 1. bataljon 21. graničarskega odseka in 3. ba- taljon črnih srajc iz Grosupljega). Tudi to operacijo je vodil polkovnik Dal Negro.^* Ker na Molniku niso našli partizanov, so preiskali vasi Sv. Lenart, Cešnjice, Podmolnik, Sadi- njo vas, Orlje, Podlipoglav, Sv. Pavel in Do- brunje. Poročali so, da so prijeli 115 oseb in jih aretirali 11 ali 12. Od aretiranih so nato ustrelili kot talce Rudolfa Sigulina (12. maja), Adolfa Bencina (16. julija). Julija Bizjaka (16. julija), Jožeta Mlakarja (13. junija) in Vinka Omahna (21. julija), ki so bili vsi primorski _Slovenci. Od aretiranih tisti dan v Ljubljani pa so kot talca ustrelili Ludvika Velepiča (13. maja 1942). V Ljubljani so tisti dan aretirali tudi slovenskega policista Jo- žeta Zavodnika, češ da je zbiral novice za narodnoosvobodilno gibanje." Za 9. marec imamo le skromen podatek, da so zajeli odsek H (Vodmat) in aretirali 15 ljudi. Drugi dan so v splošni preiskavi zajeli odsek F (središče mesta med Ljubljanico in glavno železniško postajo). Poročali so, da so prijeli 544 ljudi in jih aretirali 5 (po drugih podatkih 9), med njimi tudi Joška Serajnika, »nevarnega komunista«. Poročali so tudi, da so Martin Pere, Franc Tumšek in Nikola Ta- talovič v Podborškovi gostilni v Ljubljani z nožem hudo ranili divizij skega konfidenta Franca Peco in so jih aretirali. Turnška in Tataloviča so 29. aprila 1942 ustrelili kot tal- ca v Radohovi vasi. Za 10. marec so poročali, da so zajeli središče mesta, prijeli 828 oseb in jih aretirali 7, med njimi partizana Loj- zeta Videmška in Alojza Viranta. Preiskali so tudi stanovanje Albina Cotarja, ki pa je bil takrat že aktivist OF v Trstu in na Krasu. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 191 Kaže, da so 11. marca počivali in drugi dan zajeli kar več odsekov skupaj, in to po- novno D (Rožno dolino in park Tivoli), E (središče mesta z Ajdovščino), I (Mirje in Murgle), L (Trnovo), M (središče mesta med Gruberjevim prekopom in Ljubljanico z gra- dom) in P (območje med Dolenjsko cesto in Ljubljanico) ter trgovine in skladišča. Prijeli so 4201 osebo (po drugih podatkih celo 4215) in jih aretirali 137 (po drugih podatkih pa 123). Med aretiranimi so enega (FröhUcha) označili celo za »prezidenta OF«, Lada Ko- vača za partizanskega komandanta, Bogda- na Dominka za politkomisarja itd. Na dol- gem seznamu 123 aretiranih sta tudi Mi- roslav Luštek in Srečko Berlič, pri imenu Antona Trenta pa je pripomba, da so ga ustrelili (fucilato). 19. maja 1942 ga je nam- reč vojaško vojno sodišče v Ljubljani obso- dilo na smrt in so ga ustrelili. Vdrli so tudi v stanovanje bratov Albina in Jožeta Bor- seta, za katera so konfidenti in neki areti- rani sodelavec OF povedali, da sta »goreča komunista« in »prijatelja Ernesta Eypperja«. Zvedeli so, da se Albin skriva v mestnem otroškem zavetišču v Trnovem. Tam so ga res izsledili v prostorih za kurjavo in sta ga ka- rabinjerja Zilli in Marchisio ustrelila.^" Dne 13. marca so nadaljevali preiskavo odseka 1' in nato ponovno preiskali še odsek H (Vodmat) ter trgovine in odvodne kanale. Poročali so, da so prijeli 2086 oseb in jih aretirali 36. Med aretiranimi so posebej ome- nili 4 bivše partizane in opisali bojno pot are- tiranega Branka Polanjka, udeleženca parti- zanskega napada na Bezuljak oktobra in na preserski most decembra 1941, bivši inter- nirana pa ga navajajo kot italijanskega vo- huna.Marjana Sigulina, ki je tudi na se- znamu aretiranih, so 16. maja 1942 v Ljub- ljani ustrelili kot talca, zato je na seznamu opomba »passato per le armi 16./5«. Posled- nji dan velike racije, 14. marca, so zajeli od- seke A (Zgornja Šiška), B (Spodnja Šiška) in C (Bežigrad) ter trgovine, skladišča in kavarne. Poročali so, da so zajeli 3911 oseb, »od katerih so jih 201 prepoznali za privr- žence OF«. Po drugem viru so aretirali le 21 oseb. Razlika je verjetno v tem, da so po drugem poročilu aretirali v Logatcu 78 in na Vrhniki 70 oseb, osumljenih podtalnega delovanja. Na seznamu aretiranih v Ljubljani je tudi »partizan« Uroš Vagaja. Na seznamu 5S aretiranih je tudi Jakob Morel s pripom- bo, da so ga ubili (passato per le armi). Ustrelili so ga kot talca v Ljubljani 13. maja 1942. Kot vidimo, je velika racija v Ljubljani trajala 19 dni z dvema vmesnima dnevoma Odsek L (Trnovo) za racijo 25. februarja (izvirna ita- lijanska skica) Čistke Molnika (8. marca) in počitka (11. mar- ca). V njej so po podatku iz priloge k Ro- bottijevemu sklepnemu poročilu samo do 5. marca prijeli in odpeljali v vojašnice na »preverjanje« 7690 oseb. Robottijevo sklep- no poročilo sicer nima celovitih podatkov o prijetih in »preverjenih« ljudeh za vso veli- ko racijo; to zvemo šele iz poročil visokega komisarja Graziolija, ki jih bom še navedel. Po Robotti j evem poročilu so aretirali skup- no 878 oseb in jih 57 zaznamovali za »orga- nizacijske vodje«, (23 za »politkomisarje«, 199 za »pripadnike Kominterne«, 49 za »par- tizane«, 29 za »podpornike« partizanov, 413 za »privržence OF« in 108 za »neupravičene lastnike vojaškega in sovražnega materiala«. Koliko oseb so prijeli, aretirali in uvrstili v kako skupino, kaže preglednica I. Ce upoštevamo, da je bil glavni namen italijanskega okupatorja s to veliko racijo »razorožiti prebivalstvo Ljubljane«, podatki o zaplenjenem orožju in strelivu ne izpri- čujejo posebnega uspeha. Zaplenili so 12 pušk, 24 pištol, 124 sabelj, 45 bajonetov, 7 bodal, 2 ročni bombi, radijski oddajnik, ci- klostilno tehniko, 110 uniform bivše jugo- slovanske vojske, 67 jugoslovanskih zastav itd.^^ Vendar je general Robotti sodil, da so rezultati velike racije »več kot zadovoljivi<'. Poročal je, da so bliskovita zapora mesta, neizprosno preganjanje komunističnih in uporniških organizatorjev, odkritje in raz- bitje propagandnega središča, zaplemba oro- žja in vojaškega materiala nedvomno priza- deli uporniško organizacij o.To nikakor ni bilo res, saj racija ni prizadela nobenega osrednjega organa narodnoosvobodilnega gi- banja. To se je pokazalo že čez štirinajst dni ali tri tedne, ko je narodnoosvobodilno gibanje začelo eno svojih največjih političnih in vojaških ofenziv, ki je pripeljala do ob- sežnega svobodnega ozemlja v dveh tretjinah 192; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 PREGLEDNICA I Ljubljanske pokrajine. Neuspeh velike ra- cije se je končno pokazal tudi s tem, da je moral italijanski okupator v Ljubljani že ko- nec aprila 1942 napraviti novo, manjšo raci- jo in konec junija veliko racijo proti civilne- mu prebivalstvu. Odkril je pravzaprav le dve manjši postojanki narodnoosvobodilnega gi- banja, in to v Cerkveni ulici 11 in na Gospo- svetski cesti, vsa druga »velika odkritja« so bila nepomembna. Ce okupator z racijo ni dosegel temeljnega namena, tj. odkritja orožja, streliva in vo- jaške opreme, je vendarle s pomočjo ovadu- hov odtegnil narodnoosvobodilnemu gibanju | Pregled osebnih dolcumentov v vojašnici celo vrsto aktivistov OF iz baze, tj. iz teren- skih in rajonskih ter matičnih odborov OF. Razmeroma precej aretiranih ljudi je v na- slednjih mesecih ustrelil kot talce. Poleg drugih tudi Ranka Velebita (13. junija 1942), ki je bil po vojni odlikovan z redom narod- nega heroja.2* Poveljnik divizije sardinskih grenadirjev, general Orlando, je 2. aprila 1942 vložil ovadbo zoper 166 pristašev narodnoosvobodil- nega gibanja, in to zoper najvidnejše, ki jih niso ujeli (Boris Kidrič, dr. Aleš Bebler, Franjo Lubej, Lovro Kuhar itd.), kot tudi zo- per tiste, ki so jih aretirali v veliki raciji ali takoj po njej (Anton Štebi, Ernest Eypper, Janez Učakar, Ivan Fric, Janko Smole, Nikola Tatalovič, bratje Vidmar, Ferdo Kozak dr. Dušan Kermauner itd.). Večino prijave je po- svetil prikazu organizacije narodnoosvobo- dilnega gibanja. Pri tem je Ljubljano ozna- čil takole: »Mesto Ljubljana, ki so jo izbrali za sre- dišče uporniške organizacije (ona res daje oboroženim tolpam najbolj goreč kader in vodstvo, ono jih oskrbuje in oblači, ono tiska in razpečava tajne knjižice in letake, ono zbi- ra in daje gibanju finančna sredstva, v njem se množijo najbolj goreči morilci in se or- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 193 ! ganizirajo napadi), ima lastno notranjo orga- nizacijo, ki omogoča vse navedene dejavno- sti, zato so jo razdelili na »rajone«. V poslednjem delu (str. 15—19) pa je Or- lando prikazal veliko racijo. Njen opis je skoraj tak kot v že prikazanem Robotti j e- vem sklepnem poročilu o »razorožitvi prebi- valcev Ljubljane«. Poročilu je priložil tudi razne preglede, ki so enaki kot v Robotti j e- vem sklepnem poročilu, ter cel kup drugega gradiva, npr. prevode Slovenskega poroče- valca, prevode zapiskov oddaj radia OF »Kri- čač« in celo prevode nekaterih kontrarevo- lucionarnih glasil (Svobodna Slovenija, Na- prej zastave slave). Vojaški tožilec, podpol- kovnik Enrico Macis, je to prijavo čez dva dni poslal vojaškemu vojnemu sodišču v Ljub- ljani. Vendar ni prišlo do sodne obravnave proti vsej skupini. En del obtožencev je bil v partizanih ali v ilegali, večino so vojaške oblasti poslale v internacijo, en del, in to okrog 16, jih je okupator ustrelil kot talce, nekaj pa jih je obravnavalo vojaško sodi- šče. To so bili predvsem bivši partizani (ki so jih »prepoznali« konfidenti, bivši par- tizani) in jih je sodišče obsodilo na smrt, do- smrtno ječo ali hude zaporne kazni. Od 12. maja do začetka julija 1942 se je zvrstilo na več sodnih obravnavah pred omenjenim sodiščem več kot 30 obtožencev, ki so bili aretirani v veliki raciji. Na smrt je sodišče obsodilo tele: Zlatka Pavlico, Antona Trenta in Marijana Ambroža, na dosmrtno ječo pet itd. Tiste, ki jih je prijela policija v noči pred začetkom velike racije po Praprotnikovih podatkih, so internirali v raznih krajih Ita- lije, npr. Uroša Kraigherja v Chieti, dr. Du- šana Kermaunerja pa so za pet let poslali v konfinacijo na otok Ustiko.®*^ General Robotti je neugodno ocenil pri- spevek policije v veliki raciji, ki da je bil »več kot zmeren.« Posebni oddelek ljubljan- ske kvesture, ki naj bi v vojašnicah prepo- znaval prijete ljudi, ni prepoznal niti enega človeka. Torej so vse, ki so jih v vojašnicah prepoznali, prepoznali slovenski vohuni, o katerih bom še govoril. Nekaj uspeha si je Robotti obetal iz zaslišanj aretiranih in de- lovanja vohunov, ki so jih nato podtikali med aretirane ljudi. Vendar je poudaril tudi težave. »Kaže, da za aretirane ljudi in inter- nirance velja navodilo molčati za vsako ce- no,« je zapisal. Tožil je tudi, da je neugodno, ker ni mogoče ločiti aretiranih ljudi in da jim bo v koncentracijskem taborišču omogočena ponovna združitev. Popolnoma zmotno pa je menil, da je tajna obveščevalna služba ugo- tovila, da glavni uporniški oddelek sestavlja- jo večinoma Bosanci in Srbi in da je njihov Pregled osebnih dokumentov v vojašnici vodja »Štiridesetletni Bosanec, sifilitik, bivši potujoči trgovec, brezposeln, nagnjen k ne- umnostim, vinu in nasilju,« ki pa ga je sku- paj z drugimi štirimi vodji že zgrabila roka pravice.'^ä Težko bi mogel kdo narisati še gršo podobo nekega voditelja, vendar ne ve- mo, koga je s tem Robotti mislil. Tudi konec njegovega sklepnega poročila je vreden zlo- glasnega in ciničnega fašista, ko je izrazil upanje, da bo »po jasni nujnosti odločnih ukrepov italijanskih krajevnih oblastev utr- jeno načelo, da ljudje ne pomenijo nič in da je nad vsem prestiž države in režima (to je Italije), prestiž, ki ga bo to ljudstvo, vajeno že od vekov na trdo pest, pričelo upoštevati v določenih oblikah le, če bo prisiljeno pri- znati energijo države in vlade, ki umeta zma- govati«.®* General Robotti je v svojem sklepnem po- ročilu tudi zapisal, da je ukazal, naj napravi- jo racijo tudi po drugih mestih Ljubljanske pokrajine. To so res storili. Na območju divi- zije »Isonzo« so npr. preiskave zajele pred- vsem Novo mesto, Trebnje in Mokrong ter »so v njih zaplenili obleko in material bivše jugoslovanske vojske, in nekaj jugoslovan- skih zastav in kakšno fotografijo jugoslovan- skega suverena«. Delali so racijo enako kot v Ljubljani in aretirali 104 osebe, ki so jih nato večinoma poslali v koncentracijsko ta- borišče.^' Nekajkrat je o veliki raciji v Ljubljani po- ročal tudi visoki komisar Grazioli, in to no- tranjemu ministrstvu in vodji policije v Ri- mu. Povedal je predvsem tole: »Rezultate lahko ocenimo takole: a) nedvomno so politično ugodni; b) manj zadovoljivi so, če upoštevamo veli- častno silo več kot deset tisoč ljudi, glede zaplenjenega orožja in materiala, kar je raz- 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Telesna preiskava v vojašnici vidno s priloženega pregleda do 9. tega me- seca, ki temelji na sporočilih poveljstva vo- jaške divizije (prilogi 2 in 3); c) ugodni glede mnogih prijetih, med kate- rimi so in bodo prepoznani nevarni, nam nasprotni ljudje in privrženci ,Osvobodilne fronte'. Prijeli so 8808 oseb, od katerih so jih 523 aretirali v pričakovanju nadaljnjih ugotovi- tev.« Tožil pa je visoki komisar o tem, da je ra- cija ohromila dve tretjini delovanja javnih in zasebnih ustanov, tovarn in gospodarskega življenja v glavnem mestu in tudi v večini pokrajine. Niti železnice v prvih dneh racije niso mogle redno obratovati. Pohvalil pa je visoki komisar natančnost povelj vojaških poveljstev in disciplino enot. Menil je, da bi bil uspeh še večji, če bi imeli na voljo več policijskih organov (agentov javne varnosti in karabinjerjev). Navedel je, da jih je sodelo- valo 254. Na koncu je povedal, da bodo na njegovo zahtevo racijo napravili tudi v dru- gih mestih Ljubljanske pokrajine. In prav na koncu: »Treba je poudariti, da je bilo kljub zaposlitvi več kot deset tisoč ljudi v mestu Ljubljani v teh dneh nekaj zločinskih dejanj, ki so jih storili 3 ali 4 oboroženi ljudje, kot sem že poročal.«-* Manj optimistično je bilo Graziolijevo po- ročilo 25. marca, torej deset dni po končani veliki raciji. Najprej je navedel skromne po- datke o plenu od 10. do 15. marca (nikakr- šnega orožja, le 17 nabojev itd.). Povedal je, da so v navedenih dneh prijeli 11.229 oseb, od katerih so jih 413 aretirali in eno ubili. Skup- no so v vsej raciji prijeli 20.037 oseb, od katerih so jih 936 zaprli in 3 ubili. Popoln pesimizem kaže tale trditev: »Izid te operacije je poka- zal, da sta orožje in strelivo skrita v gozdovih, kjer so tudi oddelki »upornikov«, in ne v glavnem mestu.« Pesimizem je seveda po- polnoma upravičen, če upoštevamo, da so to operacijo imenovali »operacija za razorožitev prebivalstva Ljubljane«. Povedal je tudi, da so aretirane ljudi odpeljali v vojaška koncen- tracijska taborišča, da bi ugotovili njihovo odgovornost. Motive za aretacij\o so dali »nekateri zaupniki v službi divizije sardinskih grenadirjev«. Na koncu poročila je povedal, da so vojaške oblasti začele podobno operaci- jo v 35 najpomembnejših središčih pokraji- ne.2i> V omenjenih poročilih so podatki, da so prijete ljudi odpeljali v Belgijsko vojašnico na Taboru in da so jih tam prepoznavali zaupniki divizije sardinskih grenadirjev. Na- logo, da vodi to delo, je general Orlando za- upal poveljniku vojaških karabinjerjev te di- vizije, karabinjerskemu stotniku Vitu Guari- gliu. Kako je to potekalo, lepo opisuje poro- čilo poveljnika karabinjerjev 11. armadnega zbora, podpolkovnika Luigija Brucchettija: »Priprte osebe, ki jih je postopoma na sto- tine prihajalo v razne vojašnice, so morale po vrsti mimo karabinjerjev, in medtem ko si je eden izmed njih, ki je bil vešč slovenskega je- zika, dal pokazati osebne dokumente, so kon- fidenti, oblečeni v uniforme in primerno po- mešani med druge vojake, kazali osebe, ki so krive prevratne in zločinske dejavnosti.«"" Med italijanskimi zaupniki slovenske narod- nosti so bili različni ljudje, tudi bivši par- tizani, kot npr. Franc Rozman in Franc Go- renje, Miroslav Bonč in morda tudi partizan- ska ubežnika Adolf Mlakar in Podboršek. Rozmanu in Branetu Burgerju so italijanske oblasti prišle na sled, da za odkupnino tisoč lir izpuščata aretirane ljudi iz Belgijske vo- jašnice. »Potrjuje se, da sta na ta način osvo- bodila okrog šestdeset oseb, ki so jih prijeli v rajonu Šiška. Te iz strahu pred veliko ško- do niso hotele potrditi, da sta se jim imeno- vana Rozman in Burger predstavila v vojaš- jnki. XJ^ttoria_;^amiela in, dasta dobila _,pd Ob racijah v vojašnici KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 195 i njih denar za njihovo osvoboditev. Potrjuje se, da sta oba Iconfidenta, oblečena kot kara- binjerja, krožila med aretiranimi ljudmi na dvorišču vojašnice Vittoria Emanuela in kli- cala tiste, ki sta jih poznala, in ko so jima dale denar ali obljubile, da ga jima bodo kmalu nato poslale, sta jim vrnila svobodo in jih pospremila do izhoda iz vojašnice.«¦'* Poročali so tudi, da je Rozman v junijski ve- liki raciji od trgovca in tovarnarja Ferda La- zarja zahteval celo 10.000 lir, da ga ne bi internirali. Ker jih ni dobil, so Lazarjevo družino internirali.'^ Podobnih in še hujših primerov (nekdo naj bi se odkupil tako, da bi konfidentu dovolil spati s svojo mlado že- no) so italijanske oblasti odkrile še več. O raciji februarja in marca je poročal Ed- vard Kardelj v svojem poročilu Josipu Brozu Titu 29. marca 1942, torej 14 dni zatem, ko je iz Zagreba prispel v Ljubljano. Takole je zapisal: »Racije po mestu so sedaj začasno prenehale. Trajale so nepretrgoma 3 tedne in vsak mestni okraj in vsaka hiša je bila pre- iskana vsaj 2—4 krat v teh 3 tednih. Zapi- rali so vse moške od 16—35 let, proti koncu pa tudi starejše. Po zaslugi predhodnih ukre- pov Partije (zakamufliranje, bunkerji) ni padla nobena tehnična ali druga točka Parti- je ali OF in tudi ves važnejši kader se je re- šil. Le iz najnižjega aktiva — pa tudi ta v glavnem iz OF — jih je uspelo Italijanom pobrati. Isto so naredili v Novem mestu (prav tako brez rezultata), zdaj delajo to po vaseh.« Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani je veliko racijo označilo v članku »Okupatorska zahrbtnoist«, [objavljenem v Slovenskem poročevalcu 25. marca 1942. Po- vedalo je, da je tritedensko okupatorjevo divjanje v Ljubljani jasno pokazalo, da je okupatorjevo nasilje namenjeno vsem Slo- vencem in da je bil glavni namen te akcije, »da se Ljubljančani prestrašijo in da se vsaj malo zavre delo osvobodilne organizacije«. Opozorilo je, da ne bi bilo žrtev, če ne bi bilo izdajalcev, kajti skoraj vsi, ki jih je do- letela kaka nesreča, so le žrtve izdajalcev. »Uspeh tritedenske divje gonje je za okupa- torje ničev (.. Z zahrbtno taktiko prilizova- li j a, pa z dejansko pomočjo izdajalcev so (Ita- lijani) onesrečili nekaj slovenskih družin.« Iz vsebine tega članka lahko tudi sklepamo, zakaj je Varnostnoobveščevalna služba OF v Ljubljani tisti čas usmerila svojo akcijo pro- ti narodnim izdajalcem, tudi tistim, ki so sodelovali kot italijanski zaupniki v veliki raciji. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani je ugotovilo, da se denunciantstvo širi in povzroča škodo narodnoosvodilnemu gibanju in slovenskemu narodu. Že iz opomb, ki sem jih navedel ob nekaterih imenih, da so bili v tej raciji aretirani ljudje nato us- treljeni kot talci, je mogoče pritrditi tej ugo- tovitvi. Nekaj pa jih je okupator spravil pred sodišče in obsodil na hude kazni (npr. 12. maja Cirila Novaka, Ladislava Rakovca, Uroša Vagajo, Rudolfa Simiča in Antona Zdešarja). Zato je v Slovenskem poročevalcu objavilo članek »Zoper epidemijo denunciant- stva« in v njem zapisalo, da »izdajalci zakri- tega obraza, v uniformi fašističnih morilcev kažejo na junaške narodne borce, da drug za drugim padajo v roke nasilnih okupator- jev« ter poudarilo: »Denunciantstvo in izdaj- stvo mora biti zatrto!« Varnostnoobvešče- valna služba OF je takoj udarila po konfi- dentih, ki so sodelovali v veliki raciji. Dne 16. marca je justificirala Franca Župca, ki je bil tudi član direktorija fašistične univer- zitetne organizacije, in 18, marca Vincenca Trampuža."'* Napad na konfidenta Cirila Korošca pa ni uspel. Nekdo je 10. marca 1942 opisal veliko ra- cijo v Ljubljani v svojem pismu, ki ga je prek Rima poslal verjetno v London. Pravi takole: »V zadnjem času se je položaj močno poslabšal, zlasti v Ljubljani. Pred kakimi 14 dnevi so mesto hermetično zaprli, da ni mo- gel nihče ne noter ne ven. Okrog in okrog Ljubljane so postavili ograjo iz bodeče žice, žične ovire, kakršne postavljajo na bojišču. Povsod močne straže, na vsakih 100 ali 200 korakov pa strojnice. Posebno varno so pa še zastrazili važnejše prehode, kjer so postavili kar po več vrst bodeče žice in strojniška gnezda. Z eno besedo, zdelo se je, kakor bi moral sovražnik vsak hip od kod udariti na Ljubljano. In kaj je bilo? Hoteli so Ljublja- no nekoliko prečistiti in poloviti v mrežo vse neljube elemente, komuniste in druge, kate- re zmerjajo s komunisti... Začele so se ve- like racije, preiskave in lovi: danes so zaprli in postavili pod ogenj strojnic ta ali oni del mesta in ga temeljito preiskali; od jutra pa do 4 popoldne se ni smel v tem delu nihče nikamor ganiti; patrulje so hodile od hiše do hiše, brskale, iskale ljudi, orožje in sumljive tiskovine. Moške od 17. do 40. leta pa so se- ganjali skupaj, jih nakladali na kamione in jih vozili v šentpetrsko vojašnico, kjer so jih zasliševali in precej pridržali (trdovratno se širi novica, da so jih že 16 velikih avtomo- bilov odpeljali neznano kam v konfinacijo. Na Rakovniku so z velikim zmagoslavjem našli in odnesli 4 papirnate jugoslovanske zasta- vice, eno Petrčkovo sliko in nekaj starih pušk in sabelj iz gledališke garderobe... Med tem 196 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Časom je bilo v mestu več večjih in manj-, ših rabuk, atentatov, streljanja, mrtvih in ranjenih... In tržaški Piccolo je celo pisal in menda tudi drugi laški časopisi, da so ita- lijanske čete srečno zadušile krvavo revolu- cijo v Ljubljani. Zapora mesta še traja, pre- iskava tudi. Pa se mi zdi, da Italijani tudi nimajo namena, da bi napravili red, samo da se lahko znašajo nad ljudmi in da jim ni tre- ba na rusko fronto. Sedaj je namreč pri nas Italijanov kot mravelj.« Kako je bilo z najdbo orožja v I. državni realni gimnaziji v Ljubljani 5. marca, tudi zvemo iz nekega poročila, ki je takrat tudi prišlo v inozemstvo: »Pri preiskavi poslopja I. državne realne gimnazije v Ljubljani, ka- tero so izvedli kr. karabinjerji s pomočjo sardinskih grenadirjev, so na blagajni v rav- nateljev! pisarni našli dve železni cevi, od katerih se je v eni nahajalo še nekaj smod- nika. Preiskovalci so cevi zaplenili, ravna- telj pa je bil takoj po preiskavi pozvan v bel- gijsko vojašnico, da stvar pojasni. Ravnatelj je pri tem zaslišanju zadevo pojasnil sledeče: Cevi, katere je hranil, so že v decembru lan- skega leta nastavili neznani ljudje v šolskem poslopju, in sicer eno izmed cevi v šolskem stranišču, drugo pa pred vrati geografskega kabineta. Obe cevi sta bili deloma napolnje- ni s smodnikom. Cev, ki je bila položena v stranišču, je eksplodirala in je pri tej priliki razneslo straniščno školjko. Drugo cev, kate- ra je bila položena pred geografskim kabi- netom, pa je sluga pravočasno opazil in jo po navodilu ravnatelja še pred eksplozijo od- stranil. Eksplozijo prve cevi so slišali itali- janski oficirji, ki so takrat slučajno bili na šolskem dvorišču (v šoli je bila takrat men- da proslava dijaške organizacije GIL). Eden izmed oficirjev je vprašal navzočega profe-" sorja telovadbe Kozaka, kaj da ta eksplozija pomeni. Profesor je peljal oficirja v poslop- je, kjer sta videla škodo, katero je napravila cev. Istega dne je bil ravnatelj zaslišan pri Italijanski vojaki in karabinjerji ter slovenski ovaduhi (v čeladah) ob raciji v vojašnici kraljevih kar ab in j er jih, kjer je izpovedal in opisal dogodek tako, kakor je zgoraj nevede- no. Pripomnil je še, da bo zadevo preiskal in da bo o izidu preiskave poročal kr. karabi- njerjem. Oficir, ki ga je zasliševal, pa mu je naročil, da naj cevi hrani, ker jih bo prišel sam pogledat in bo ob tej priliki tudi poiz- vedel, kako se je iztekla preiskava, katero je v stvari uvedel ravnatelj. Ravnatelj je radi tega cevi hranil in čakal, da jih pride pogle- dat omenjeni oficir, ki pa se do danes še ni oglasil. Te cevi je torej pri preiskavi dobila omenjena komisija in jih zaplenila kljub te- mu, da jim je ravnatelj takoj povedal, da jih hrani le po naročilu nekega častnika kr. ka- rabinjerjev in kljub temu, da je ravnatelj te cevi ohranil na popolnoma vidnem mestu (na blagajni), v pisarni, v kateri so že dva dni pred preiskavo prenočevali italijanski oficir- ji.« Aretirane ljudi v veliki raciji so italijan- ski vojaki v vojašnici na Taboru strpali v majhne pravokotne sobe z okoli 30 m^ po- vršine, v vsako okrog 50 ljudi. Večino so na- to določili za koncentracijsko taborišče. Ko so pripravili seznam, so jih dan ali dva prej premestili v prostor nasproti bivšemu so- kolskemu domu na Taboru. V kakih 50 m^ veliko sobo so strpali okoli sto zapornikov. Drugi dan so jih navadno odpeljali v kon- centracijsko taborišče. Ze 27. februarja je general Robotti poročal, da so v raciji zaje- li že več kot 200 sumljivih oseb in pričakuje, da jih bo skupno več kot tisoč. Da bi za- prti v Ljubljani ne delali gneče po zaporih in ker bi bilo njihovo pridržanje v Ljub- ljani nevarno, je ukazal njihovo internacijo v taboriščih onstran starih meja. Iz no- vega Robotti j evega poročila 1. marca zvemo, da so zaprli že 310 oseb in da so zanje že za- čeli urejati dve taborišči, in to v Ciginju in v Dolenji Trebuši na Primorskem. Obe sta bili pripravljeni že 6. marca, prvo z zmog- ljivostjo 600 in drugo 400 oseb^* Po seznamih internirancev, ki so nam na voljo, lahko ugotovimo, da so okrog tri tedne pošiljali aretirane moške iz Ljubljane v Ci- ginj, večino najbrž z 10 vojaškimi ambulant- nimi avtomobili. Po sto so jih poslali 5., 6., 8., 13. in 16. marca.35 Dne 7. 6. 1942 je za 562 oseb, ki so jih aretirali v veliki raciji in poslali v koncentracijsko taborišče, povelj- stvo karabinjerjev iz divizije sardinskih gre- nadirjev prosilo poznejšo odobritev za ta ukrep. 8. 6. je ponovno prosilo to za nadaljnjih 1212 internirancev.3« Kmalu pa so taborišči v Ciginju in Dolenji Trebuši ukinili in inter- nirance konec marca odpeljali v novo kon- centracijsko taborišče Gonars, ki mu je tisti KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 197 j Čas poveljeval podpolkovnik Eugenio Vice- domini. Internacije so ravno v času velike racije v Ljubljani postale eden glavnih nasilnih ukrepov italijanskega okupatorja, ki jih predvideva tudi zloglasna »okrožnica 3 C« poveljstva 2. italijanske armade 1. marca 1942. Vendar predvideva v krajih, kjer vla- dajo neredne razmere, internacijo tistih dru- žin, katerih moški člani od 16. do 60. leta starosti, ki so sposobni za bojevanje, pa so že ali bodo odsotni brez jasnega in upraviče- nega vzroka. Poleg tega predvideva inter- nacijo takšnih moških v predelih, kjer po- tekajo vojaške operacije proti partizanom, če to zahtevajo trenutne okoliščine. V Ljub- ljani in nato na podeželju pa ni šlo ne za eno ne za drugo.'' Internacija okrog 900 ljudi brez utemeljenega razloga je torej ce- lo presegla določbo zloglasne »okrožnice 3 C« Treba je še pripomniti, da je bil med to ve- liko in prvo racijo v Ljubljani tudi t. i. pre- serski proces, tj. sodna obravnava proti pre- bivalcem nekaterih vasi pri Borovnici, ki so jih italijanske policijske in vojaške oblasti osumile in obtožile sodelovanja pri uspešnem partizanskem napadu na železniški most pri Preserju v začetku decembra 1941. Kljub te- mu, da so bili popolnoma nedolžni, jih je vojaško sodišče v Ljubljani 7. marca 1942 obsodilo na smrt 28, mnoge pa na dolgoletno ječo. Ko so 12 na smrt obsojenih pomilo- stili, so jih 16 dne 10. marca 1942 ustrelili v Gramozni jami v LjubljanL'^ Tudi to naj bi prispevalo svoje k ustrahovanju upornega prebivalstva Ljubljane. INTERNACIJA ČASTNIKOV IN PODČASTNIKOV BIVŠE JUGOSLOVANSKE VOJSKE Proti koncu velike racije v Ljubljani je generalštab italijanske vojske 12. marca 1942 ukazal internacijo častnikov in podčast- nikov bivše jugoslovanske vojske, ki so mlaj- ši od 60 let, ne glede na to, ali so Slovenci ali ne in ali so že bili v vojnem ujetništvu ali ne. Italijanski okupator je namreč do fe- bruarja ali marca 1942 jugoslovanske vojne ujetnike, ki so bili v ujetniškem taborišču št. 82 na Reki, izpuščal na svobodo. Od te- daj dalje pa je izpuščanje ustavil in sklenil, da jih bo ponovno interniral, vendar ne več kot vojne ujetnike, temveč kot civilne inter- nirance v taborišču št. 89 v Gonarsu. S tem je grobo kršil določbe mednarodnega prava (3. člen pravilnika 4. haaške konvencije).'' Osnovni vzrok, da so se italijanske vo- jaške oblasti odločile za ta ukrep, je verjet- no njihova ugotovitev, da se tudi častniki in podčastniki bivše jugoslovanske vojske . vključujejo v narodnoosvobodilno gibanje. Verjetno jih je najbolj presenetil primer Ljuba Šercerja, ki ga niso dobile v kremplje na enostaven način (najprej so ga zaprle zaradi prejemanja »plače« v odsotnosti in še- le nato, ko ga je prepoznal ubegli partizan iz Krimskega bataljona, postavile pred sodi- šče).''" Vprašanje je, ali so že vedele za sode- lovanje polkovnika Jaka Avšiča v Osvobo- dilni fronti itd. Prvi ukrep italijanskega okupatorja po ustrelitvi Ljuba Šercerja je bila uvedba po- sebne izkaznice za častnike in podčastnike bivše jugoslovanske vojske, o čemer je viso- ki komisar Grazioli poročal generalu Robot- tiju na sestanku 5. februarja 1942. Na njem sta se pogovarjala tudi o njihovem »vsak- danjem prijavljanju v vojašnicah zaradi nad- zora«. Sklenila sta, da bodo vojaške oblasti posredovale poveljstvu 2. armade predlog, naj ustavi izpuščanje slovenskih častnikov in podčastnikov bivše jugoslovanske vojske iz ujetniškega taborišča. Glede častnikov in podčastnikov, ki niso Slovenci, pa živijo v Ljubljanski pokrajini, pa je še naprej veljal sklep, da jih je treba postopoma aretirati in poslati v internacij 0.^1 Kako zelo se je sredi marca mudilo z in- ternacijo častnikov in podčastnikov bivše ju- goslovanske vojske, kaže tudi to, da je po- veljstvo 11. armadnega zbora 16. marca po- slalo svojim podrejenim enotam sezname častnikov in podčastnikov bivše jugoslovan- ske vojske, jim ukazalo popolno tajnost, skladno delovanje in hitrost, s katero naj akcijo izvedejo najpozneje do 20. marca.^^ Is- ti dan je načrt za to akcijo general Robotti obravnaval tudi na sestanku s poveljniki podrejenih enot, vendar o podrobnostih ni- smo poučeni.*' Potem ko so mu poveljniki enot sporočili predvideni način akcije, jim je general Robotti 18. marca ukazal, naj ak- cijo izvedejo v noči od 19. na 20. marec. In- ternirance naj zberejo v Ljubljani, Novem mestu in Logatcu, kjer naj jih zaslišijo, da bi dobili podatke o protiitalijanski in od- porniški organizaciji. Zato so v tej noči one- mogočili telefonske pogovore in raztegnili po- licijsko uro do 9. ure zjutraj." Visoki komi- sar Grazioli je za akcijo dal na voljo 5 ka- rabinjerskih častnikov in 54 podčastnikov ter 90 agentov javne varnosti. Kaže, da so bile italijanske vojaške oblasti v tej akciji zelo dosledne, saj so internirale celo častnike, ki so dotlej že sodelovali z njimi in se izkazali sovražni narodnoosvo- bodilnemu gibanju, kot npr. general Lev Rupnik. Vendar so takšne in tudi druge, ki 198 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 SC se nato vključili v belogardistične oddel- ke, pozneje postopoma izpuščale. Seznami, ki so jih napisali tiste dni, so na območju divizije sardinskih grenadirjev za- jeli 1107 častnikov in podčastnikov, med nji- mi celo 990 iz Ljubljane in bližnje okolice (492 častnikov, 344 podčastnikov in 154 voja- kov).^^ General Orlando je menil, da za raci- jo potrebuje dva bataljona vojske ali naj- manj okrepljen bataljon. Predlagal je tudi nekaj ukrepov, da bi zagotovili uspeh (po- daljšanje policijske ure, telefonsko zaporo). Kaže, da je že takrat mislil na izpust neka- terih častnikov: »Da bi onemogočili nadležne aretacije in sledeče izpuste (npr. gen. Rup- nik), je potreben dodatni seznam bivših jugo- slovanskih vojakov, ki so dosegli 60 let (sta- rost ni navedena na došlih seznamih).«" Na poveljstvu graničarjev v Logatcu so imeli na seznamu 64 oseb.*^ Za sedaj nimamo natančnejšega poroči- la, kako je ta akcija tekla v Ljubljani v noči na 20. marec. General Orlando je predvide- val,^ da bo težka, ker so nepopolni seznami in ker bo tekla ponoči. Sodimo, da niso dobili \seh, ki so jih imeli na seznamih. O tem priča tudi dejstvo, da so jih lovili še nekaj dni zatem in jih po manjših skupinah po- šiljali v koncentracijsko taborišče. O teh vprašanjih so razpravljali 21. marca na se- stanku pri visokem komisarju Grazioliju. Ta je dal pripombo na račun svojega urada za vojaške zadeve, ker so se vojaške oblasti pritožile, da so seznami, ki jim jih je izročil, nepopolni. Robotti pa je povedal, da se ne- kateri častniki in podčastniki sedaj prijav- ljajo kar sami od sebe, ker se boje, da bi jih drugače postavili izven zakona. Menil je, da so prijeli okrog 80 */o častnikov in pod- častnikov, ki jih bodo čimprej odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. Obravna- vali so tudi vprašanje podpore za njihove svojce. Grazioli pa je obvestil Robotti j a, da namerava na veliko aretirati študente in jih potem preverjati, ko bi občinske oblasti posredovale ustrezne sezname.** Interniranih 639 častnikov in podčastni- kov so odpeljali iz Ljubljane v Gonars 22. marca zgodaj zjutraj. Iz Novega mesta so transport z 208 častniki in podčastniki po- slali v Gonars dan pozneje, tj. 23. marca, in jim v Logatcu priključili 65 častnikov, pod- častnikov in vojakov. Dne 26. marca so spet poslali iz Ljubljane s transportom 219 po- litičnih internirancev in 10 častnikov, dne 28. marca so poslali iz Ljubljane v Gonars 125 častnikov in podčastnikov, 31. marca novih 45 in 4. aprila novih 26. Viri pričajo še o nadaljnjem pošiljanju teh internirancev v Gonars, in to celo še 21. in 31., maja 1942, vendar ne navajajo njihovega števila.*« Tako je spomladi 1942 prišlo v italijanska kon- centracijska taborišča iz Slovenije 1120 biv- ših jugoslovanskih častnikov, podčastnikov in vojakov. MANJSA racija konec APRILA 1942 o stvarnem neuspehu velike racije v Lju- bljani februarja in marca 1942 priča tudi to, da je italijanska vojska v drugi polovici aprila ponovno izvedla racijo, vendar z manjšimi silami. Verjetno bi jo napravila z večjimi silami, če bi jih imela na voljo. Ra- cija v februarju in marcu je namreč zaposli- la vso divizijo sardinskih grenadirjev v Ljub- ljani in ta ni mogla tisti čas napraviti ni- česar proti partizanskim enotam, ki so se ši- rile tudi na njenem operacijskem območju. Zato so si v drugi polovici marca in začetku aprila sledile hajka za hajko v širši okolici Ljubljane (npr. na Krimu, Lipoglavu, Pogle- du itd.). Toda tudi v Ljubljani je bila po ve- liki raciji živahna dejavnost narodnoosvobo- dilnega gibanja, saj so padali narodni izda- jalci (Franc Zupec, Jaroslav Kikelj, Vincenc Trampuž, Ivan Pucelj, Breda Hvala, Ivan Trilar), iz zaporov so rešili Zdenko Ki- drič, razstrelili železniško progo, izvedli mnogo napisnih in drugih propagandnih akcij itd. Vse to je dalo italijanskemu oku- patorju vedeti, da se osvobodilna misel in akcija v mestu še dalje širita in da kljub ograjenemu mestu raste tudi narodnoosvo- bodilno gibanje na podeželju. Ni še potekel mesec dni od velike operacije za razorožitev prebivalstva Ljubljane, ko je poveljnik divi- zaje sardinskih grenadirjev, general Orlando kot poveljnik posadke z grožnjo kazni odre- dil, da morajo prebivalci mesta do 13. aprila opolnoči izročiti vsakršno orožje in strelivo občinskemu uradu. Tudi visoki komisar Grazioli je med tem odredil nekaj ukrepov za nadaljnjo omejitev prostosti civilnega pre- bivalstva (uvedba prepustnice za prihod v me- sto in odhod iz njega, odvzem radijskih spre- jemnikov, prepoved vožnje s kolesi, prepo- ved sprejemanja gostov na prenočevanje, obveznost izobešanja seznama stanovalcev), dokler nista 24. aprila 1942 skupaj z gene- ralom Robottijem objavila razglasa o strelja- nju talcev.^ Kaže, da je bil poveljnik 2. armade, gene- ral Mario Roatta tisti, ki je predvsem sodil, da je treba nadaljevati z racijami, čeprav z manjšimi silami in zato tudi v manjšem obse- gu. Tako je namreč povedal general Robotti visokemu komisarju na sestanku 8. aprila. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1991 Robotti se je o novi raciji, ki jo je imenoval »nenadne preiskave« (perquisizioni improv- vise), z visokim komisarjem dogovarjal tudi na naslednjem sestanku 12. aprila in mu oba- krat obljubil, da ga bo o njih tudi občasno obveščal. Drugi dan je obvestil poveljstva vseh treh njemu podrejenih velikih enot (divizij »Granatieri di Sardegna« in »Isonzo« ter graničarjev): »Treba je vztrajati pri teh operacijah. Obnovljena dejavnost tolp, po- navljanje nasilnih akcij proti osebam in že- lezniškim zvezam kažejo čisto jasno, kaj se lahko zgodi, če oslabi naša preventivna in represivna akcija ... Preiskave-če še tako skrbno pripravljene - morajo biti izvedene nenadoma tam, kjer se pričakuje dober uspeh, v zasebnih in jav- nih lokalih, na cestah, ne glede na čas in kraj. To so prave in posebne vojaške opera- cije, ker jih izvajajo vojaki: tudi njihov na- čin mora imeti značaj strogosti in nesprav- Ijivosti, ki vzbuja poslušnost in ugled, ne da bi vodil do nepotrebnega nasilja. Nikakršnega lažnega čustva usmiljenja, nikakršne nasilnosti, temveč čisto naše vede- nje morajo izražati te akcije.«'* Poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev v Ljubljani je čez tri dni ukazalo poveljstvu 2. grenadirskega polka, ki mu je poveljeval polkovnik Tommasso Latini, naj ima za ne- nadne preiskave, ki so jih ukazale višje vo- jaške in politične oblasti, vedno pripravljeno eno četo. Povedalo je, da bo začelo s preiska- vami 20. aprila."^ Cez dva dni, tj. 18. aprila, je načrt glede sil spremenilo tako, da je uka- zalo izoblikovati posebno premično skupino 2. grenadirskega polka in občasno uporabo manevrske čete iz 2. bataljona 1. grenadir- skega polka. Medtem ko je v prejšnjem po- velju za cilj preiskave navedlo »iskanje orož- ja, streliva in drugega materiala, ki bi ga lahko uporabili uporniki v akcijah proti nam«, je sedaj določilo tole: »Glavni namen teh preiskav, ki bodo pote- kale v stanovanjih in zloglasnih točkah mesta, je prijeti nekatere uporniške vodje in terori- ste, ki jih iščemo že nekaj časa. Zato je treba bolj kot iskati vojaški in podtalni material prijeti za prepoznavanje vse moške.« Določilo je tudi način preiskave: 1. obko- litev poslopij in cest 7. neprehodnim obročem ljudi in orožja, 2. preiskave s posebnim od- delkom in pomočjo karabinjerjev, 3. odgon vseh aretiranih v Belgijsko vojašnico na Ta- boru. Priporočilo je tudi največjo hitrost in tajnost, največjo natančnost pri preiskova- nju, največje spoštovanje Italijanov in državljanov zavezniških držav.^ Tik pred za- četkom racije je poveljstvo divizije sardin- skih grenadirjev 20. aprila sporočilo natanč- nejša določila o načinu preiskave. Razlog za ta določila pove navedba zadeve v doku- mentu: »kraja in zloraba s strani vojakov«. Tako kot za veliko racijo februarja in marca so morala vojaška poveljstva svariti vojake pred krajo. Začetek racije, ki so ga najprej določili za 20. april, so tega dne iz nam še nepojasnjenih razlogov odložili za 22., nato na 23. in končno na 25. april. Kaže, da so racijo odlagali zato, ker je tako želel visoki komisar Grazioli. Ko S(. je namreč načelnik štaba 11. armadnega zbora, polkovnik Annibale Gallo pogovarjal z Grazioli jem o raciji, je ta prosil, naj jo odložijo za en dan; odložili so jo celo; za dva dni. Katero območje je treba pregledati, je sproti odločilo poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev in k povelju priložilo tudi po- sebno skico z merilom 1 : 50.000. Sile za ra- cijo so vzeli iz 2. grenadirskega polka, upo- rabili pa so tudi 5. četo 1. polka in vojaške ter civilne karabinjerje. Večina sil je zapirala preiskovalno območje, preiskovala pa je četa 1. polka s pomočjo karabinjerjev. Za vodstvo racije so določili poveljnika premične skupi- ne 2. grenadirskega polka, in to poveljnika 2. bataljona, podpolkovnika Leonida Lupini- ja. Tudi za to racijo je bilo zborno mesto v Vegovi ulici ob 5. uri zjutraj, blokado in za- začetek preiskave so določili za pol ure pozne- je, konec pa za 11. uro dopoldne.'* Za to racijo so se ohranila vsa povelja, vendar ne t. vsemi skicami preiskovalnih območij, in tudi vsa poročila. Zato je sicer mogoče natančneje določiti potek racije od dneva do dneva, vendar ni mogoče za tiste dni, ko manjkajo skice, ugotoviti preiskoval- nega območja. Prvi dan racije, tj. 25. aprila, je premična skupina 2. grenadirskega polka (240 vojakov iz 6. in 7. ter dela 8. čete 2. bataljona 2. polka in 94 vojakov iz 5. čete 2. bataljona Odsek za racijo 25. aprila (Izvirna italijanska skica) 200 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 1. polka S pomočjo 30 karabinjerjev) pre- iskovala Zeleno jamo med Savsko, Šmartin- sko in Pokopališko ulico ter železnico vključ- no s kemično tovarno. Prijela je 525 moških, starih od 16 do 45 let, nič pa ni poročala, koliko jih je aretirala. Našla ni ničesar, kar bi bilo vredno omembe, čeprav so poročali o najdbi nekaterih predmetov v Bernekarjevi ulici 18 in 25 ter jugoslovanskih zastav v Ko- linski tovarni.=5 Drugi dan je ista enota (skupno 362 mož) zajela predel med Gradašči- co in Cesto v Mestni log ter Karunovo ulico. Prijela je 451 oseb, vendar ni poročala, koliko jih je aretirala. Je pa poročala, da se ni zgo- dilo nič omembe vrednega.^" Dne 27. aprila so iste sile (302 moža) pregledale novo ob- močje, ki ga ni mogoče ugotoviti, ker manjka tozadevna skica območja." V poročilu sta sicer omenjeni Grbičeva in Vakavčeva ulica, vendar ju zaradi popačenosti imen ni mogoče določiti. Prijele so 506 oseb in jih tudi nekaj aretirale, npr. Jožeta Venca in Franca Kranjca, Viktorja Kovačiča in Ladislava Petri- ča.^* Dne 28. aprila so z zelo majhnimi silami (le s 6. četo 2. polka -- 96 vojaki) preiskovali kavarne in gostilne, vendar ne zjutraj, tem- več zvečer. Prijeli so 102 osebi, kaže, da niso aretirali nikogar29. aprila so z okrepljenimi silami (poleg že omenjene premične skupine so zaposlili še 100 topničarjev iz 11. topni- škega polka, skupno 323 mož) zajeli območje med Ljubljanico in Florjansko ter Zvonarsko ulico. Prijeli so 308 oseb, aretirali pa Jožeta Novaka s Starega trga 30, ker so pri njem našli zemljevide, med njimi tudi o Trstu in Pulju.'" Dne 30. aprila so preiskali območ- je med Ljubljanico in Karlovško ter Zvonar- sko ulico. Tam je Lupinijeva premična skupi- na (372 mož, v kateri je bilo celo 150 topni- čarjev) prijela 216 oseb in poročala, da se ni zgodilo nič omembe vrednega.*' Sodim, da so po 27. aprilu morali za racijo zmanjšati šte- vilo vojakov-grenadirjev in jih nadomestiti s Odsek za racijo 28. aprila (izvirna Italijanska skica) Odsek za racijo 29. aprila (izvirna Italijanska skica) topničarji, ker so grenadirje potrebovali za druge naloge. Takrat so se namreč razmere za italijanskega okupatorja začele vidno slabšati, ker je z ofenzivo narodnoosvobodilne vojske začelo nastajati svobodno partizansko ozemlje. General Robotti je bil prisiljen 29. aprila razglasiti obsedno stanje v nekaterih občinah na Kočevskem in v Suhi krajini.*^ Okupatorjeva racija v Ljubljani ali t. i. ne- nadne preiskave od 26. do 30. aprila 1942 je bila še bolj neuspešna kot tista februarja in marca. Po že omenjenih podatkih Lupinijeve premične skupine so sicer prijele 2108 ljudi in jih nekaj tudi aretirale. Vendar niso aretirale nobenega funkcionarja narodnoosvobodilnega gibanja niti našle nikakršnega orožja, streliva in vojaške opreme. Kaže, da so tako sodila tudi vojaška poveljstva in zato niso o raciji niti napisala sklepnega poročila. Poslednji dan racije je general Robotti na sestanku pri visokem komisarju Grazioliju, na katerem so poleg njiju bili navzoči tudi Robottijev načelnik štaba, general Orlando, kvestor Ettore Messana, pokrajinski tajnik fašistične stranke Orlando Orlandini in po- veljnik kraljevih karabinjerjev major Raf- f aele Lombardi, poročal tudi o pogovoru, ki ga kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 29 1981 2011 je imel z ljubljanskim županom. Ta (dr. Jure Adlešič) ga je namreč prosil za dovoljenje, da bi ustanovili oboroženo slovensko milico. Robotti in Grazioli sta temu nasprotovala. Grazioli je menil, da bi to omajalo italijanski prestiž. »Na vsak način bo sprejel župana in bo od njega zahteval seznam ljudi, ki naj bi jih oborožili; prizadeval si bo pridobiti na ča- su, ker razlogi govorijo za to, da je treba glede katoliške stranke delati z nekim ob- čutkom.«^ Kaže, da je bila županova prošnja za oborožitev slovenskih ljudi že konkreti- zacija vlog, ki jih je italijanskim oblastem v začetku aprila 1942 posredoval dr. Lambert Ehrlich. manjša racija v obsavskih vaseh Po neuspešni raciji konec aprila 1942 nekaj časa ni bilo v Ljubljani nikakršne racije, če seveda ne upoštevamo skoraj vsakdanjih preiskav posameznih hiš, ki sta jih izvajala vojska in policija. Treba bi bilo še raziskati razloge, zaradi katerih je poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev 19. maja ukazalo po- veljstvu 2. grenadirskega polka, ki mu je tisti čas poveljeval že podpolkovnik Umberto Per- na (prejšnji poveljnik Latini je namreč pa- del pri napadu Narodne zaščite iz Hruševega na njegovo kolono 7. maja 1942),'* naj v noči na 20. maj napravi racijo na Jezici, v Tomače- vem in Smartnem ob Savi. Namen racije, ki naj bi jo vodil komandant manevrskega bataljona 2. polka (to je bil sedaj komandant 1. bataljona, podpolkovnik G. De Sarno), je bil enak kot že v prejšnjih racijah: prijeti za orožje sposobne moške in jih pripeljati pred divizijsko karabinjersko komisijo, da jih bo preverila. Podpolkovnik De Sarno je s svojo enoto res obkolil vse tri vasi ob Savi in to Jezico z dvema četama, Tomačevo z eno in Šmartno z okrepljeno četo. Te enote so prijele okrog 1200 moških, od katerih jih je ko- misija aretirala 26 (partizanskega zdravnika, ki je hotel priti iz Ljubljane v Tomačevo, vodjo partizanske tiskarne, dva pomembna komu- nista — vse le po okupatorjevih podatkih), kot je poročal podpolkovnik De Sarno.*^ Novo racijo je general Orlando ukazal na- praviti v Dravljah. Zvedel je namreč, da je tam uporniška organizacija z več kot sto člani, od katerih naj bi jih okrog 30 namera- valo oditi k partizanom na Toško čelo. Neki »informator O« je poročal postaji obmejne milice v Dravljah: »Skoraj vsi prebivalci Dravelj so organizirani v tako imenovani »vaški zaščiti«, ki je vojaški oddelek parti- zanskega tipa.« Nato je opisal organizacijo, stražarska mesta, alarmni sistem, oborožitev, zbiranje sredstev, priprave za odhod v parti- zane. »V Dravljah so pri organiziranih dru- žinah zdravili partizane, ranjene 7. maja v spopadu pri Dvoru.« Navedel je tudi imena najaktivnejših članov vaške zaščite. Zato je Orlando ukazal, naj 2 okrepljeni četi 2. grenadirskega polka z 10 karabinjerji obkoli- ta in preiščeta Dravi je, ena četa iz istega polka s karabinjerji pa obkoli in preišče Kamno gorico. Vse sposobne moške naj od- peljejo na prepoznavanje v Belgijsko vo- jašnico na Taboru. Tudi za vodstvo te akcije je general Orlando določil podpolkovnika De Sama."« Podpolkovnik De Sarno je v noči na 28. maj res napravil racijo v Dravljah in Kamni gorici. »Nikakršnega sledu o upornikih, niti nismo našli orožja, o katerem je zagotav- ljal informator O, natančne in ponavljajoče se so bile preiskave, ki smo jih v drugi fazi razširili tudi na Podutik in griče severno od Kamne gorice,« je poročal De Sarno, Zato je prosil za sodelovanje informatorja O, ki ga je spremljal poročnik Pasquali, da so lahko aretirali osebe (razen treh), ki jih je že prej navedel informator. Prijeli so okrog 400 moških in jih 46 poslali divizijski komisiji v Ljubljani. Našli so le dve stari nerabni pu- ški in nekaj navadnega vojaškega materiala.'' Verjetno je bila maja 1942 v okolici Ljubljane še kakšna racija. V neki raciji je namreč neka enota divizije sardinskih grena- dirjev prijela organizacijskega sekretarja CK KPS Borisa Kraigherja in člana vodstva VOS za Slovenijo Franca Ravbarja. Vendar ju divizij ska karabinjerska komisija ni pre- poznala in so ju z lažnima imenoma Marko Jagodnik in Jaka Slatner 31. maja 1942 po- slali v koncentracijsko taborišče Gonars.'* velika racija konec junija Spomladi 1942 so se vojaške in politične razmere v Sloveniji zelo zaostrile. Ker se je partizanska ofenziva na Notranjskem in Do- lenjskem, ki se je začela konec aprila, uje- mala z italijanskim defenzivnim načrtom »Primavera«, ki je predvideval umik manj- ših posadk v večje postojanke ob prometnih zvezah, je maja nastalo razsežno partizansko svobodno ozemlje. Segalo je od Kolpe do predmestij Ljubljane in je po okupatorje- vih podatkih obsegalo celo dve tretjini po- krajine; od 95 občinskih sedežev so jih oku- patorjeve oblasti nadzirale le 39 in še te le delno. Na svobodnem ozemlju je prevzela oblast Osvobodilna fronta in organizirala ce- lo volitve posebnih organov ljudske oblasti — krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Na svobodno partizansko ozemlje so 18. maja odšli iz Ljubljane tudi vodstveni organi na- 202 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 lodnoosvobodilnega gibanja (centralni ko- mite KPS, izvršni odbor OF in glavno po- veljstvo slovenskih partizanskih čet). Partizanska ofenziva, nagel porast parti- zanske vojske (nastanek odredov in grup od- redov) in hitro nastajanje svobodnega par- tizanskega ozemlja niso zaostrili političnih in vojaških razmer samo na podeželju, tem- več tudi v Ljubljani. Prav gotovo je vse to, ker se je dogajalo na podeželju med Kolpo in Ljubljano, zelo vplivalo na razpoloženje pre- bivalstva v mestu. Ce je prej italijanski oku- pator sprejemal ukrepe predvsem zaradi raz- mer v samem mestu, se je sedaj čutil vedno bolj ogroženega tudi od zunaj. Vedno bolj se je bal partizanskega napada na mesto in vpada partizanov vanj, v tem primeru bi bi- li seveda na mah uničeni sicer pičli sadovi njegovih dotedanjih prizadevanj za ločitev mesta od podeželja. Ce je prej gradil t. i. utrjeni obrambni pas okrog mesta predvsem zato, da bi narodnoosvobodilnemu gibanju pretrgal zveze med središčem in pokrajinami oziroma okrožji, ga je sedaj utrjeval za pra- vo vojaško obrambo in seveda sprejel še druge tovrstne ukrepe. Ze 10. maja je gene- ral Robotti ukazal ustanoviti posebno komi- sijo za preučevanje obrambe mesta pred par- tizani in istočasnim uporom privržencev na- rodnoosvobodilnega gibanja znotraj mesta."' Občutek hude ogroženosti je še naraščal, po- sebno v drugi polovici maja, ko so enote 3. grupe odredov osvobodile okolico mesta, ce- lo vasi med Krimom in Ljubljano ter Pol- hograjske Dolomite. Ravno tisti čas, 18. ma- ja, je italijanski zunanji minister grof Galle- azzo Ciano zapisal tiste tolikokrat ponovlje- ne besede o razmerah v Ljubljani: »Videti je, da so ljubljanske ulice neprehodne za naše enote. Vsak vhod, vsaka zavesa na oknu skri- va kako zasedo.«'" Dva dni pozneje sta ce- lodnevni boj dela Šercerjevega bataljona pri t. i. pokritem mostu na Ižanski cesti, ki je bil mestu Ljubljani najbližji partizanski boj sploh, in posredovanje italijanskega top- ništva z ljubljanskega gradu odmevala bolj in dalje, kot pa sami streli. Italijanske oblasti so tudi vznemirjale nekatere sicer neuteme- ljene novice, ki se sicer pojavljajo v nemir- nih razmerah. Eno takšnih jim je posre- doval neki »zaupanja vreden konfident«, »da je vse prebivalstvo Ljubljane priprav- ljeno za vstajo in se bo na prvi znak par- tizanov dvignilo, da bi pregnalo italijansko vojsko«. Povedal jim je tudi, da kroži novica, da bodo partizani za prihod v mesto upora- bili skrivni prehod med gradom in magistra- tom in podzemni hodnik med šentjakobsko in uršulinsko cerkvijo.'* Zaradi te novice, ki so mu jo posredovali karabinjerji, je general Robotti 27. maja ukazal poveljniku divizije sardinskih grenadirjev, naj zapre vhode in izhode skrivnih podzemnih prehodov, zava- ruje izpostavljene posadke na ljubljanskem gradu in Rožniku, poostri budnost pri va- rovanju javnih poslopij, posebno naj zava- ruje mostove, da bx zagotovili prihod enot '* mesto, če bi se za to pokazala potreba, in naj zavaruje tudi električne naprave. Za vse te naloge lahko uporabi tudi druge sile (ka- rabinjerje, financarje, obmejne miličnike, agente javne varnosti itd.), ki so sedaj pod- rejene vojaškim poveljstvom.'^ Ko je za omenjeno novico zvedelo poveljstvo 2. ar- made, je zahtevalo, naj preučijo podzemne hodnike in skladišča v Ljubljani, dobilo pa je odgovor, da so to medtem storili že sami od sebe in da je izid preiskave negativen." V mestu je bilo narodnoosvobodilno giba- nje maja in junija približno enako delavno kot v prejšnjih mesecih. Poleg neštetih vsakda- njih napisnih in trosilnih akcij propagandne- ga značaja so bile še naprej justifikacije na- rodnih izdajalcev (dr. Lambert Ehrlich, Ivan Peršuh, Marko Šujič) in napadi na italijan- ske vojake. Na drugi strani pa je okupator 1. maja začel streljati talce tudi v Ljubljani, maja in junija je ustrelil 11 skupin s 70 talci, tj. skoraj polovico vseh talcev v Ljubljanski pokrajini pod italijansko okupacijo (21 sku- pin s 145 talci).'* V takšnih vojaških in političnih razmerah je začel pri italijanskih oblasteh sredi maja nastajati načrt o množičnem interniranju Slovencev. Kaže, da so o njem razpravljali celo na sestanku pri Mussoliniju, ki sta se ga udeležila poveljnik 2. armade general Roatta in načelnik vrhovnega poveljstva maršal Ugo Cavallero. Ko je imel general Roatta 23. maja v Trstu sestanek s podrejenimi čast- niki, je tudi povedal, kaj sodi Mussolini o razmerah v Sloveniji: »Duce je nejevoljen zaradi razmer v Slo- veniji, ker je Ljubljana italijanska provinca. Zaradi sedanjih razmer ne obtožuje niko- gar. Vi imate vso oblast; dal vam bom tudi če- te, presekajte ta tvor. Ce želite, bom odstranil visokega komisar- ja.« Ko je Roatta vprašal Mussolinija, ali naj bodo vse policijske sile podrejene vojski, je ta odgovoril: »Da, vse: kraljevi karabinjerji, financarji, obmejna milica, agenti javne varnosti, tudi če so v civilu, so podrejeni vojaškim oblas- tem, kadar so v akciji.« KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 203! Mussolini je na sestanku govoril tudi o tr- dih ukrepih: »Tudi duce je rekel, da si je treba zapomniti, da so najboljše razmere ta- krat, ko je sovražnik mrtev. Treba je potem- takem pripraviti mnogo talcev in uporabiti streljanje vsakič, ko je to potrebno.« Ko so nato na Reki razpravljali o ukrepih za ureditev razmer, npr. za zaprtje meje na- sproti t. i. NDH, predvsem na Gorjancih, in nasproti reški pokrajini ter izgon prebival- cev »vzhodno od stare meje«, so govorili tu- di o množični internaciji Slovencev. »Duce soglaša z načrtom o interniranju mnogih ljudi — tudi od 20.000 do 30.000 oseb. Zato lahko razširimo merila za intemiranje na določene skupine oseb. Na primer: štu- dente. Akcijo pa je treba napraviti dobro, to je s silami, ki bodo omejile pobege.« Na koncu sestanka je Roatta poudaril: »Treba si je zapomniti, da moramo vse ukrepe o odstranitvi ljudi izvesti na našo po- budo, ne da bi komu gledali v obraz. «'^ Iz vsebine pogovora, ki sta ga 30. maja imela general Robotti in visoki komisar Gra- zioli, izvemo, da je bil tudi Grazioli maja v Rimu. Vendar ne zvemo, ali ga je sprejel tudi Mussolini, zvemo pa, da se je pogovarjal z državnim sekretarjem v notranjem ministr- stvu Guidom Buffarinijem (notranji minister je bil sam Mussolini). Ta mu je povedal, naj se vrne v Ljubljano in poveže z vojaškimi oblastmi. Iz vsebine pogovora tudi zvemo, da sta Roatta in Cavallero povedala Mussoliniju, da so se razmere v Sloveniji poslabšale in kot vzrok navedla to, da policijske sile niso podrejene vojaškim oblastem. Grazioli je mo- ral soglašati, da vse policijske sile res pridejo pod vojaško poveljstvo, če so v akciji. Ko sta se Robotti in Grazioli pogovarja- la o interniranju civilnega prebivalstva, je Grazioli dejal: »Na splošno je v Italiji precej omejena zmogljivost mest za interniran je. Zato dvomi o možnosti močnega izgona znat- nih množic, tem manj, ker ima vojaška ob- last na voljo lastna taborišča. V glavnem pri- meru o študentih bo sodeloval z vojaškimi oblastmi in jim posredoval sezname, ki jih že ima, ker je on reševal to vprašanje.«™ Nalogo, pripraviti množično interniran je prebivalcev Ljubljane, je dobilo poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev. To je že 3. ju- nija posredovalo svojo zamisel. Najprej je menilo da je pogoj za uspeh te akcije ta, da bi vse javne ustanove, ki jih je tudi naštel (med njimi celo škofijski urad!) sodelovale z izvajalcem in napravile ustrezne sezname, vendar so si premislili, ker bi prebivalci iz teh priprav zaslutili, da se pripravlja izgon. visoki komisar E. Grazioli Menilo je, da bi akcija uspela bolje, če bi med njo prekinili promet med mestom in po- deželjem. Vse mesto naj bi razdelili na pet odsekov, ki bi jih ločile vodne poti, široke ceste, trgi itd. Te odseke naj bi zapirali tudi ponoči, da bi onemogočili ljudem prehajanje iz enega odseka v drugega. Racijo naj bi omejili na pet dni, kar pomeni, da bi vsak odsek preiskovali le en dan in ne bi delali ponovnih preiskav kot v prvi veliki raciji februarja in marca. Racijo naj bi omejili sa- mo na prijetje sposobnih moških od 16. do 40. leta starosti in se odpovedali kakršnemu koli iskanju orožja in vojaškega materiala. Vse prijete ljudi naj bi odpeljali v vojašnici 2. grenadirskega polka in 13. topniškega pol- ka, kjer naj bi jih še isti dan prepoznavali (dnevno naj bi prijeli okrog 3000 oseb). Iz- vajali naj bi tudi posebne preiskave javnih prenočišč, študentskih hiš, kolegijev itd. Osumljene naj bi še tisti večer odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars. To veliko racijo naj bi izvajal 1. grenadir- ski polk in velik del 2. grenadirskega polka. Potrebni pa bi bili novi informatorji iz vrst izbranih in izurjenih najnovejših ujetnikov, ki poznajo najmlajši razvoj uporniškega gi- banja in mnoge njegove nove privržence." Kot prilogo temu poročilu je poveljstvo divizije sardinskih grenadirjev isti dan na- pisalo tudi »načrt za očiščenje mesta in pro- since Ljubljana subverzivnih elementov«. Potem ko je prikazalo učinek krutih represa- lij (ustrelitve vodij in talcev), je navedlo skupine ljudi, ki bi jih bilo treba odstraniti, tj. brezposelne delavce, begunce, brezdom- te, bivše vojake, brezdelneže, brezposelne 204 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Študente in begunce iz Julijske krajine (pred- vsem učitelje, uslužbence, delavce, zdravni- ke, farmacevte, odvetnike, časnikarje, du- hovnike), uporniške ljudi, ki se preživljajo s podeželja (posebno ročni delavci in kmečki sinovi brez lastne kmetije) in kako naj bi jih zajeli. Ni pa se moglo odločiti glede za- misli o popolnem izgonu ljudi z nekaterih ob- močij, češ da bi to zahtevalo velike nasta- nitvene zmogljivosti, povzročilo hude poli- tične posledice in imelo skromne rezultate. Glede popolnoma praznih vasi je namreč upo- števalo izkušnje s Kočevskega, kjer so po preselitvi kočevskih Nemcev prazne vasi za- sedli partizani.'^ Povzetek tega predloga je general Robotti takoj drugi dan, tj. 4. junija, posredoval po- veljstvu 2. armade. Glede izgona prebivalstva s celih območij je povedal, da je naročil po- veljnikom podrejenih velikih enot, naj to vprašanje preučijo in mu sporočijo svoje predloge, da jih bo strnil in posredoval po- veljstvu 2. armade. Na koncu je Robotti pro- sil poveljstvo 2. armade, naj potrdi predloge za racijo v Ljubljani, »ukrepe, ki jih je v bi- stvu odredilo vaše poveljstvo pred približno tremi meseci«. Ko bo dobil pristanek za ra- cijo, se bo o načinu njene izvedbe dogovoril tudi z visokim komisarjem.'' Poveljstvo 2. armade, ki je bilo — kot smo pravkar zvede- li iz Robottijevega poročila — samo pobud- nik za racijo v Ljubljani, je seveda takoj po- trdilo omenjene predloge in naročilo, da se pri preiskavah ni treba čisto nič ozirati na kako krivdo bodisi v posameznostih bodisi v splošnem. To pomeni, da mu je šlo za to, da se brez kakršnih koli utemeljitev odstrani iz Ljubljane čimveč ljudi. To je general Robot- ti 7. junija sporočil poveljstvu divizije sar- dinskih grenadirjev s prošnjo, naj mu spo- roči datum, ko bo lahko začelo racijo.^" Tako, kot se je general Robotti obrnil na višje poveljstvo, je tudi visoki komisar Gra- zioli 6. junija vprašal notranje ministrstvo za mnenje o nameravanem izgonu okrog 30.000 Slovencev. Odgovorilo mu je 11. junija tako, da mu je poslalo prepis svojega pisma vr- hovnemu vojaškemu poveljstvu. V njem pravi: »Sporočamo torej, da sploh ni mogoče in- ternirati v koncentracijskih taboriščih v kra- ljevini 30.000 Slovencev, bodisi zato, ker so koncentracijska taborišča zaradi prihoda bo- dočih internirancev iz Julijske krajine, iz novih pokrajin, z zasedenih ozemelj in iz Libije popolnoma napolnjena, bodisi zato, ker je skupna zmogljivost teh taborišč, ki so — da ponovimo — polna, daleč premajhna od tiste, ki bi bila potrebna za nastanitev 30.000 Slovencev. Na drugi strani pa teh lju- di ni mogoče poslati v kraje internacije, že zato ne, ker so polni, poleg tega pa se glede na varnost domovine ne zdi ustrezno, da bi poslali v občine starih provinc tako veliko število politično sumljivih oseb.«^* Cez dva dni je Grazioli dobil novo pismo notranjega ministrstva z zelo kratko vsebino: »Glede na zgoraj omejeno zadevo (izgon ci- vilnega prebivalstva - op. T. F.) se sporoča, da je DUCE odredil, naj ne internirajo civi- lov, o katerih govori omenjena nota.«^^ Ko sta Robotti in Grazioli imela mnenja oziroma potrditev nadrejenih uradov, sta o izvedbi načrta za racijo razpravljala na se- stanku 14. junija ob navzočnosti poveljnika divizije sardinskih grenadirjev, generala Orlanda, njegovega načelnika štaba, podpol- kovnika Renata Broccolija, načelnika štaba 11. armadnega zbora, polkovnika Annibala Galla, načelnika Graziolijevega kabineta Eduarda Bisia in novega kvestorja Domenica Ravellija (prejšnjega Ettoreja Messano so namreč maja premestili v Trst). Visoki ko- misar je poročal o tem, kaj so mu glede množičnih internacij Slovencev sporočili iz Rima. »Izvedba ukrepov, ki so jih predlagale vojaške oblasti, je torej odvisna od tega, kako bodo to vprašanje rešile osrednje obla- sti.« General Robotti pa je pojasnil, da je z racijo in množično aretacijo študentov, izo- bražencev in brezposelnih v zamudi, zaradi zakasnelega prihoda nove divizije »Cacciato- ri delle Alpi« (ta je prišla junija na širše območje Grosupljega) in nujnega zavarova- nja zelo ogroženega železniškega prometa. Pomanjkanje enot torej ovira hitro izvedbo te kolektivne akcije. To zamudo pa bodo izra- bili za boljšo pripravo. Visoki komisar se- stavlja seznam študentov, ki ga bo izročil vojaškim oblastem. Ko smo tako zvedeli za vzrok zamude veli- ke racije, nas začudi nadaljnja vsebina pogo- vora. Ko je Robotti povedal, da osebe iz sku- pin, ki jih nameravajo internirati, pomenijo pomemben vir za partizansko rekrutacijo, je Grazioli povedal, da mu je minister Pietro- marchi v Rimu povedal, da tiste partizanske enote, ki prihajajo v Slovenijo iz Hrvaške, tam organizirajo ustaške oblasti in gestapo ter da glede tega teče ustrezna diplomatska akcija. Ko so se seznanili s to popolnoma la- žno novico, ki je verjetno izvirala iz vedno bolj neprijaznih odnosov italijanskega oku- patorja in ustašev v NDH in Dalmaciji, so to točko pogovora sklenili takole: »Na vsak način si je treba prizadevati, da se izvedejo ukrepi, brž ko bodo na voljo zadostne sile, da lahko hitro izvedejo velike policijske ukrepe. Razdelitev mesta na odseku za racijo junija in julija (izvirna italijanska skica) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 205! ki vsebujejo tudi aretacijo prej omenjenih oseb.«*^ Na tem sestanku so obravnavali tudi za- htevo vojaških oblasti, da bi visoki komisar izdal nekatere ukrepe, ki naj bi prizadeli civilno prebivalstvo. Zahteval jih je še Robot- ti v svojem pismu Grazioliju dva dni pred tem sestankom. Ti ukrepi naj bi bili tile: takoj- šnja popolna ukinitev lokalnih potniških vla- kov, takojšnja prepoved civilom uporabljati tranzitne vlake, ukinitev avtobusnega pro- meta in prepoved uporabe drugih motornih vozil, prepoved približanja železnici Postoj- na-Trst ponoči v pasu od 1 do 2 km, iz kate- rega bi izgnali vse prebivalce, rekvizicija obutve in smuči, omejitev nakupa zdravil, priprave na prepoved obiska gostiln in ka- varn, gledališč itd.** Ko je Robotti 17. junija ponovno pismeno zahteval te ukrepe, mu je Grazioli čez tri dni odgovoril, da jih priprav- lja in mu poslal tudi osnutke ustreznih od- redb. Ponovno mu je tudi obljubil, da mu bo čimprej poslal seznam študentov, izobražen- cev in brezposelnih, ki bi jih naj poslali v koncentracijska taborišča.*' Robotti je takoj drugi dan izid tega dogovarjanja sporočil po.veljstvu 2. armade in na koncu povedal, da mu je glede množičnega intemiranja Slo- vencev Grazioli pokazal dve pismi iz Rima o težavah za takšen ukrep.*" Prepis teh pisem je Robotti priložil svojemu poročilu. *' Se pred začetkom velike racije je italijan- ska vojska, predvsem divizija sardinskih gre- nadirjev, dne 23. in 24. junija preiskala vse trgovine in skladišča v Ljubljani ter rekvi- rirala usnje in moško obutev.** To je storila zato, da bi ga odtegnila narodnoosvobodilne- mu gibanju. Ne vemo, koliko obutve so tako rekvirirali, vemo pa, da visoki komisar s to rekvizicijo, ki je zajela tudi podeželje, ni bil posebno zadovoljen. Enako je pred veliko racijo, ki so jo pri- pravljali mesec dni, poveljnik divizije sar- dinskih grenadirjev, general Orlando v dneh od 24. do 26. junija izvedel manjšo racijo, t. i. leteče preiskave (perquisizioni volanti). Povelje zanjo je dal 24. junija, in to 2. gre- nadirskemu polku. Ukazal mu je, naj na najbolj prometnih ulicah Ljubljane preiščejo vse ljudi, razen Italijanov, Nemcev in Hrva- tov, pri čemer naj se pri ženskah omejijo le na pregled torbic. »Po preiskavi je treba vse sposobne moške (med 16. in 60. letom sta- rosti) z avtomobili prepeljati v vojašnico Vittoria Emanuela III., da jih bo tam pre- poznavalo poveljstvo divizijskih karabinjer- jev,« je ukazal. Tudi v tej raciji so vojaki obkolili in zaprli posamezne manjše predele mesta, v katerih so nato preiskovali ljudi in lovili moške, od mladoletnikov in starcev. Za! izvedbo racije je še posebej določil manevr- ski (II.) bataljon omenjenega polka.*« Čeprav je Orlandovo povelje določilo za , začetek te racije 25. junij, so jo v resnici že ! začeli dan prej, tj. 24. junija. Ker nimamo po- ; ročil omenjenega grenadirskega polka, smo : omejeni le na nekaj poročil poveljstva divi-' zije sardinskih grenadirjev. Najprej je po- \ veljnik divizijiskih karabinjerjev, stotnik ] Vito Guariglia 25. junija poročal, da so od \ prejšnjega dne zvečer do dveh zjutraj v De-; lavskem domu v Ljubljani prijeli 122 posa--! meznikov in jih med njimi 14 aretirali. Na- ! vedel je njihova imena in »krivdo«; na prvo | mesto je postavil Črtomira Kolenca kot pro- ] pagandista OF.«" Isti dan je poročal, da so^ podnevi vojaki 2. grenadirskega polka prijeli ; 540 moških, od katerih so jih aretirali 20. ' Navedel je njihova imena in privrženost Osvobodilni fronti." Isti dan je poročal, da so ' podnevi vojaki 2. grenadirskega polka na' glavnih ulicah in v javnih lokalih prijeli ¦ 1760 moških in jih aretirali 74. Navedel je ! njihova imena in »krivdo«. Tudi general Or- \ lando je poročal enako, vendar ni navedel imen aretiranih ljudi, temveč le podatke o vrstah ljudi, npr. 58 privržencev OF, 3 ti- skarje prevratniških publikacij, »nevarnega komunista«, 3 propagandiste, »organizator- ja« itd.'ä Za 26. junij pa sta oba, Guariglia in Orlando, poročala, da so v »čistki« na ob- močju Most »med starim in novim pasom« prijeli 937 moških in jih aretirali 16. Naved- ] la sta njihova imena ter kratko označbo! »krivde«, največ privrženost OF in razširja-! nje Slovenskega poročevalca, za enega sta' navedla, da je »partizan« (Ivan Kosec).«" Ven- j dar je general Orlando 4. junija v sklepnem i poročilu za veliko racijo konec junija nave-; del tudi podatke o »letečih preiskavah«, in [ to: Datum Prijetih Aretiranih 24.6. 122 14 25.6. 2300 94 26.6. 937 16 Skupno 3359 124 Navedel je tudi, da je bilo aretiranih posame- zno 71 oseb.«* Prej omenjeno število prijetih in aretiranih moških je general Orlando po- zneje prištel k številu prijetih in aretiranih v veliki raciji. Veliko racijo za aretacijo omenjenih petih skupin prebivalcev Ljubljane je italijanska vojska lahko napravila šele konec junija. General Orlando je zanjo izdal ustrezno po- 206 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 velje 25. junija. Najprej je določil skupine ljudi, ki jih je treba aretirati: »1. brezposelne delavce, 2. begunce, ljudi brez stanovanj, bivše vojake, ljudi, ki hodijo spat v javna prenočišča, 3. brezposelne študente, študente brez družine, univerzitetne študente množič- no, 4. vse učitelje, uslužbence, duhovnike, delavce, ki so prišli v Slovenijo iz Julijske krajine po letu 1922, 5. vse bivše italijanske vojake, doma iz Julijske krajine, ki so po odsluženju vojaškega roka odšli v Jugoslavijo 6. vse, ne glede na skupino, za katere sumijo, da so privrženci uporniškega gibanja.« Zato je treba prijeti vse moške od 16. do 60. leta starosti (kot vidimo, so zgornjo mejo razte- gnili od 40 na 60 let) in jih pripeljati do ustrezne komisije v Belgijski vojašnici na Taboru, oziroma do Topniške vojašnice za Bežigradom. Nalogo, izvesti to veliko racijo, je Orlando zaupal 2. grenadirskemu polku, ki so ga za to še okrepili z enotami 1. in 3. bataljona 1. grenadirskega polka; ta sta se 26. junija pri- peljala v Ljubljano. Te enote naj bi vsak dan preiskale en odsek, na katere je Or- lando razdelil mesto, začenši s 1. odsekom in nato dalje od vzhoda proti zahodu. Povelju je priložil skico mesta, razdeljenega na odseke. Ukazal je dobro obkrožiti in osamiti odsek, ki ga je treba preiskati, in to tudi ponoči, za kar je odredil znatne okrepitve za vsak dan. Ukazal je tudi, naj ponoči osvetlijo vse ulice in ceste okoli še nepreiskanih odsekov. Prepovedal je tudi vsakršno odhajanje moških omenjene starosti iz mesta, njihovo prehaja- nje iz še nepreiskanih v preiskane odseke, kar pa seveda ni veljalo za Italijane, Nemce in Hrvate; prepovedal je tudi prihod moških v mesto z železnico za ves čas racije. Ko bi v omenjenih vojašnicah prijete mo- ške omenjene starosti sproti preverili, bi iz- pustili tiste, ki niso v omenjenih šestih skupi- nah, vendar samo ob določeni uri v že pre- iskan odsek. Prehod čez zaporne črte bi jim omogočili samo na nadzornih točkah in v osebno izkaznico vtisnili žig s posebnim, vsak dan drugačnim znamenjem. Moške iz omenje- nih šestih skupin pa naj bi vsak dan ob sed- mih zvečer odpeljali na postajo na že pri- pravljen vlak, ki bi jih odpeljal v koncentra- cijsko taborišče.'' To povelje je general Orlando drugi dan dopolnil tako, da je ukazal, naj med racijo vsem moškim poberejo vso novo obutev in tudi rabljeno, če je ne nosijo, poberejo naj tudi usnje ter smuči. Ta posel morajo opraviti financarji, nikakor pa ne vojaki, katerih prva naloga je prijemanje moških.'" Enako je 27. junija, ko so že začeli veliko racijo. dopolnil svoje povelje še z natančnejšimi do- ločili glede zapore odsekov, pri kateri so po- leg vojakov 13. topniškega polka sodelovali tudi vojaki 79. inženirske čete iz 4. inženir- skega bataljona." Isti dan so divizij ski kara- binjerji sporočili poveljstvu 2. grenadirskega polka omenjena znamenja za žige osebnih izkaznic preverjenih in izpuščenih oseb. Za prvi dan so določili debelo piko, za drugi CE, za tretji malteški križec, za četrti AE in za peti &.'8 Poveljnik 2. grenadirskega polka, podpol- kovnik Umberto Perna, ki so mu zaupali vod- stvo velike racije, je zanjo izdal ustrezno povelje 26. junija, in to poveljnikoma svojega 1. (podpolkovnik Ferdinando Carignani), 2. (major Vittorio Pensabene) in 3. bataljona (podpolkovnik Bartolomeo Polverosi, od 30.6. major Guido Ripoli), poveljnikoma 1. (major Italo Bergone) in 3. bataljona (major Carlo Combatti) 1. grenadirskega polka ter po- veljniku topniške baterije. V njem je za vsak dan posebej določil enote za obkolitev in zaporo odseka ter tiste za preiskavo odseka, tj. za zbiranje moških omenjene starosti." General Robotti je o začetku velike racije obvestil Graziolija šele 26. junija s temle obvestilom: »02/5856. Jutri, 27. t. m. in 5 naslednjih dni bodo v Ljubljani po odsekih znane cestne in hišne čistke z namenom, da bi odstranili moško prebivalstvo od 16. do 50. leta starosti, ki spada v znane skupine ljudi. Od 21. ure danes do konca čistke bo zaprt promet čez bloke na obrambnem pasu v še ne preiskanih odsekih in podobno bo za ves čas operacij prepovedan izhod iz mesta z vlaki za vse sposobne moške. V teh operacijah bodo s soglasjem in privolitvijo nadrejenih rekvirirali moško obutev pri zasebnikih, in to več kot en par na osebo, ter vse usnje.« Sredi racije je Robotti odšel na štiridnevni dopust in ga je nadomestoval general Or- lando. Prvi dan velike racije, tj. 27. junija, so zajeli 1. odsek, ki je obsegal jugovzhodni del mesta, in to med glavno železniško progo proti Zalogu in dolenjsko železnico ter žič- no oviro, to pomeni, da je obsegal Vodmat, južni del Most, Kodeljevo, Stepanjo vas, ob- močje ob Dolenjski cesti itd. Ta odsek so preiskovali 1. bataljon 1. grenadirskega polka (370 vojakov) južno od Ljubljanice, 2. bata- ljon 2. grenadirskega polka (250 vojakov) severno od Ljubljanice ter trije vodi izvidni- kov pod vodstvom stotnika Barba na Golov- cu. Tem enotam so priključili okrog 50 kara- binjerjev in 50 fi/nancarjev za rekvizicijo čevljev in usnja ter smuči. Za prevoz voja- kov, civilistov in materiala so uporabili okrog KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVlVO 29 1981 207 40 tovornih avtomobilov. Čeprav je bilo za vsak dan predvideno, da bo preiskava trajala od petih zjutraj do šestih zvečer, je povelj- nik 1. bataljona 1. grenadirskega polka, ki je preiskoval območje južno od Ljubljanice, po- ročal, da je posel opravil do dopoldne in da so prijeli 765 moških.""" Poročali so, da so v vsem odseku prijeli 1794 moških, od katerih so jih aretirali 352 in nato 17 izpustili, tako da jih je ostalo aretiranih 335 in to 161 osum- ljenih sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju, 121 študentov ter 57 brezposelnih in emigrantov.'"' Po nekem podatku lahko ugo- tovimo, da so zvečer odpeljali v koncentracij- sko taborišče 500 ljudi, pri čemer so upošte- vali tudi tiste, ki so jih aretirali v delni ra- ciji 24. do 26. junija in verjetno tudi tiste, ki so že od prej čakali, da jih odpeljejo v Go- nars.'«^ Na splošnem pregledu interniranih v vsej Ljubljanski pokrajini med 24. junijem in 1. julijem 1942, pa sta za 27. junij nave- dena celo dva transporta iz Ljubljane v Go- nars, in to prvi iz dni 24.—26. junija s 161 in- terniranci in drugi s 339 interniranci z dne 27. junija."« Drugi dan, tj. 28. junija, so v veliki raciji zajeli 2. odsek, ki je obsegal severovzhodni del mesta med železniškima progama Ljublja- na—Zalog in Ljubljana—St. Vid ter žično ovi- ro okrog mesta; zajeli so torej severni del Most, Zeleno jamo, Bežigrad itd. Preiskova- la sta 2. bataljon 2. grenadirskega polka za- hodno od Dunajske ceste (danes Titova cesta) in 3. bataljon 1. grenadirskega polka vzhod- no od nje. Dodelili so jima okrog 50 karabi- njerjev in enako število financarjev za rekvi- zicijo obutve, usnja in smuči.'"'' Poročali so, da so prijeli 2242 moških, aretirali so jih 619 in kmalu izpustili 21, tako da jih je ostalo aretiranih 598, med njimi 451 osumljenih so- delovanja v narodnoosvobodilnem boju, 109 študentov, 38 brezposelnih in emigrantov iz Julijske krajine.'"' Iz nekega vira zvemo, da so tisti dan odpeljali v koncentracijsko tabo- rišče Gonars 598 internirancev, napravili pa so pripombo, da jih je 293 manj in da so 3 mrtvi.'"" Pri tem so mislili na partizanski na- pad na transport internirancev pri Verdu v noči na 29. junij, o čemer bom govoril pose- bej. Tretji dan velike racije, tj. 29. junija, so zajeli 3. odsek, tj. samo središče mesta med železnicama Ljubljana—Zalog in Ljubljana— Trst, Ulico 3. maja (sedaj Cankarjeva cesta), Prešernovo cesto (sedaj Čopova ulica) in Ljubljanico pri Tromostovju; zajeli so torej Bavarski dvor, Ajdovščino, Friškovec, Tabor, grajski hrib, staro Ljubljano, Prule itd. Pre- iskovali so 2. bataljon 2. grenadirskega polka severno od reke Ljubljanice, Prešernove ces- te in Ulice 3. maja, 1. bataljon 1. grenadir- skega polka (brez 100 vojakov) južni del od- seka med Ljubljanico in Gruberjevim preko- pom ter vod izvidnikov iz obeh bataljonov 2. grenadirskega polka med Gruberjevim pre- kopom in dolenjsko železnico. V povelju za preiskavo ta dan je podpolkovnik Perna še posebej poudaril občutljivost tega odseka ter okrepil sile za preiskavo s častniki. Tudi ta dan so dodelili ustrezno število karabinjer- jev in financarjev za nam že znano nalogo.'"' Poročali so, da so zajeli 6540 moških in jih aretirali 1097. Kmalu so jih 42 izpustili, tako da jih je ostalo aretiranih 1035, med njimi 664 osumljenih sodelovanja v narodnoosvo- bodilnem gibanju, 310 študentov in 61 brez- poselnih ter emigrantov.'"* Iz nekega vira zvemo, da so zvečer poslali v Gonars trans- port 1035 internirancev.'"" Četrti dan velike racije, tj. 30. junija, so zajeli 4. odsek, ki je obsegal jugozahodni del mesta med dolenjsko železnico in železnico Ljubljana—Trst, Ljubljanico, Prešernovo (sedaj Čopovo) in Ulico 3. maja (sedaj Can- karjevo cesto) ter žično oviro okrog mesta. To pomeni, da so zajeli predvsem Gradišče, Trnovo, Murgle, Mirje, Galjevico itd. Preis- kovala sta 2. bataljon 2. grenadirskega pol- ka južno od Gradaščice in 3. bataljon 1. gre- nadirskega polka, okrepljen z 200 vojaki 1. bataljona istega polka severno od Gradaščice. Približno enako število karabinjerjev in fi- nancarjev kot prejšnje dni je opravljalo isti posel."" Poročali so, da so prijeli 3395 mo- ških in jih aretirali 432. Ko so jih kmalu iz- pustili 50, jih je ostalo aretiranih 382, med njimi 256 osumljenih sodelovanja v narodno- osvobodilnem gibanju, 106 študentov in 20 brezposelnih in emigrantov.'" Iz nekega vira zvemo, da so odpeljali v Gonars transport 381 (ali 385) internirancev."^ Ohranjen je tudi seznam ljudi »za interniranje« 30. juni- ja s 431 imeni, vendar so nato 46 imen pre- črtali, tako da jih je ostalo 385. Peti in poslednji dan velike racije, tj. 1. julija, so zajeli 5. odsek, ki je obsegal za- hodni del mesta med železnicama Ljubljana —Trst in Ljubljana—St. Vid, tj. predvsem Šiško, Rožnik, Tivoli, Rožno dolino in Vič. Ker nimamo na voljo posebnega povelja 2. grenadirskega polka, ne vemo, katere enote so preiskovale ta odsek in kje; glede na dru- ge dni pa lahko sodimo, da predvsem 2. ba- taljon 2. grenadirskega polka ter 1. in 3. ba- taljon 1. grenadirskega polka. Poročali so, da so prijeli 3105 moških, aretirali so jih 360 in ko so jih 51 kmalu izpustili, jih je ostalo aretiranih 309, med njimi 172 osumljenih so- 208 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Del 5. odseka za racijo 1. julija (izvirna italijanska skica) delovanja v narodnoosvobodilnem gibanju, 125 študentov in 12 brezposelnih in emigran- tov.**^ Iz nekega vira zvemo, da so odpeljali koncentracijsko taborišče Gonars ali Mo- nigo pri Trevisu transport 315 interniran- cev.*** Tiste moške, ki so jih vsak dan prijeli, so sproti z avtomobili vozili v eno izmed treh velikih vojašnic v Ljubljani, največ ali mor- da celo večino v Belgijsko vojašnico na Ta- boru. Tam so jih »preverili« in aretirali ali izpustili. O tem »preverjanju« je Milan Guček zapisal: »Pred poslopjem proti soncu je po- stavljena komisna vojaška miza. Za njo sedi nekaj uniformirancev in neke odurne papir- je imajo pred seboj. Za njimi pa stoje gruče prav takšnih, vendar različno oblečenih. Ne- kam živahni so vsi in nas zvedavo opazuje- jo. Ocenjujejo? Brez ceremonij nas postavijo v vrsto po enega, da se v gosjem redu pomikamo pred mizo. V levici mora biti klobuk ali kapa in osebna izkaznica, z desnico je ukazan onim za mizo fašistični pozdrav. Vsak čas bom jaz pred njimi. V levo roko vzamem klobuk in legitimacijo, pozdravil še nisem — že skoči k meni karabinjer in za- kriči: »Bolognaaa, Bolognaaa!« in za rokav me potegne in vleče v kasarno. Iztrgal me je iz vrste!«**^ Tudi dr. Dušan Biber se spominja, enake- ga postopka. Tudi pri njem je karabinjer za- kričal: »Bologna!«**" Ta klic »Bologna« je bil tako značilen, da so nekateri mislili, da so prve transporte aretiranih ljudi odpeljali v Bologno. V re- snici pa ni nobeden transport odpeljal ija, beseda »Bologna« je bila le glasno znamenje za aretacijo. Neki kontrarevolucionarni poi ročevalec je racijo opisal takole: »V petek dne 26. junija so pričeli s ponovnim »čišče- njem« po mestu. Vsak odhod ali izhod iz mesta je bil nemogoč. Mesto je obdalo voja- štvo, ki je začelo preiskavo po hišah. Tokrat so uvedli nov način. Vse že pregledane dele mesta so držali zastražene, tako da ni mogel nobeden iz nepregledanega predela v pregle- danega in obratno. Že navsezgodaj se je po- javilo vojaštvo, ki je šlo od hiše do hiše. Vse moške od 15. leta naprej do 50. leta so vzeli s seboj ter jih natrpali na vojaške kamione ter jih vozili v kasarno, kjer jih je »prebira- la« posebna vojaška komisija. Tudi duhovni- ke niso izvzeli. (...) Očividec popisuje ta pregled v kasarni ta- kole: Dvorišče kasarne je natrpano. Glava pri glavi. Neznosna vročina. Ljudem postaja slabo, ker morajo mnogi na tešč od ranega jutra čakati, kdaj pridejo na vrsto. Ko gredo pred komisijo, morajo pozdraviti po »rimsko«. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 209! t.j. s stegnjeno roko. Osebne legtimacije ži- gosajo z žigom, ki obstoji iz navadnega križ- ca. Nato veččlanska komisija odloči ali na desno ali na levo. Oni, ki gredo na desno, lahko gredo domov, oni ki so določeni na levo ,pa bodo šli v konfinacijo. Nihče ne sme k njim, da bi jim dal na pot kaj hrane ali obleke. Kakor so šli od doma, take jih tudi odvajajo v konfinacijo. Brez vsakega perila ali toplejše obleke ali močnih čevljev, brez vsake hrane za na pot. Niti posloviti se ne sme in ne more nihče.«.»"^ Tistim, ki so jih izpustili, so v osebne iz- kaznice vtisnili ustrezen žig in so se čez do- ločen blok na cesti lahko vrnili v že preis- kan odsek. Tiste, ki so jih aretirali, ker so jih konfidenti označili za sodelavce narod- noosvobodilnega gibanja ali so o njih imeli okupatorji že kakšne podatke, in tiste, ki so bili v neki od že omenjenih skupin, pred- videnih za aretacijo (študenti, begunci iz Ju- lijske krajine, brezposelni itd.), so nato ka- rabinjerji popisali po vrsti, kakor so priha- jali pred t. i. »divizijsko komisijo.« Ohrani- li so se vsi seznami aretiranih moških, ki so jih karabinjerji vsak dan napisali s svinč- nikom.*" Ker sta za vsak dan navadno dva seznama, lahko domnevamo, da so enega na- pisali dopoldne in drugega popoldne. Za pr- vi dan racije so celo štirje seznami, in to pr- vi s 186, drugi s 110, tretji z 48 in četrti zi 8 imeni, skupno torej 352 imen. Za 28. junij sta dva seznama, in to prvi s 322 in drugi z 297 imeni, skupno torej 619 imen. Za 29. ju- nij sta tudi dva seznama, in to prvi s 541 ime- ni in drugi s 556 imeni, skupno torej 1097 imen. Za 30. junij so trije seznami, in to pr- vi s 191 imeni, drugi s 176 imeni in tretji s 65 imeni, skupno torej 432 imen. Za posled- nji dan velike racije imamo spet samo dva seznama, in to prvega s 181 imeni in dru- gega s 179 imeni, skupno torej 360 imen. To- rej je na vseh trinajstih seznamih 2860 imen (zaporednih številk je 2858, vendar sta dve napisani dvakrat). Na teh izvirnih seznamih so najrazličnejša znamenja za označevanje aretiranih moških. Na seznamih za 27. junij so npr. vse, ki so jih konfidenti označili za privržence narod- noosvobodilnega gibanja, označili s križcem (+) in njihova imena ter imena tistih, ki so jih kako drugače imeli za »subverzivne elemen- te«, prečrtali s kratko rdečo črto s svinčni- kom. Študente so prečrtali s kratko modro in emigrante iz Julijske krajine s kratko zeleno črto. Nadaljnje dni so temu dodajali pred imeni še druge oznake, predvsem velike čr- ke B, D, I, S, DT in D ted., za katere pa še nisem ugotovil, kaj pomenijo. Okrog 190 imen so nato izločili tako, da so jih prečrtali z rdečim ali modrim svinčnikom. Pri nekaterih takih primerih so tudi napravili zelo kratko stran iz seznama aretiranih 28. junija (št. 268 je pesnile Miran Jarc) stran iz seznama aretiranih 29. junija (št. 276 je pisatelj Tone Cufar z ilegalnim imenom Karol Štrukelj) 210! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 pripombo, kdo je odredil, naj jih izpustijo. Tega števila pozneje v statistiki o veliki ra- ciji niso upoštevali. Izpustili so predvsem že- lezničarje, nekatere osebe, za katere so po- sredovale kakšne pomembnejše osebnosti, in tudi nekaj agentov kvesture, ki so jih areti- rali, ker jih niso poznali. Iz teh seznamov so nato divizijski karabi- njerji do 3. julija 1942 sestavili tri glavne se- zname aretiranih moških, in to za »osumljene podtalne dejavnosti« — skupno 1709 imen, za študente — skupno 775 imen in za emi- grante iz Julijske krajine — skupno 189 imen."* Dne 3. in 5. julija so te sezname po- slali ustreznim uradom, da bi o usodi prijetih moških obvestili njihove sorodnike in da bi v koncentracijskih taboriščih Gonars in Mo- nigo lahko omenjene tri skupine interniran- cev tudi prostorsko ločili drugo od druge."« Nekaterih imen pa ni na nobenem sezna- mu, in to tistih, ki so jih imeli za posebno pomembne udeležence narodnoosvobodilnega gibanja in so jih nato postavili pred sodišče ali ustrelili kot talce. Nekaj jih je navedel general Orlando v svojem sklepnem poročilu o raciji. Neka okupatorjeva ustanova je izpi- sala nekatera imena osumljenih sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju ter sestavila poseben »seznam aretiranih med čistko v Ljubljani v dneh od 26. 6. do 1. 7. 1942«.'^ Napisan je s strojem in ima na 21 straneh 168 imen z rojstnimi podatki, podatki o bi- vališču, datumom aretacije in s kratkimi po- datki o »krivdi« vsake osebe. Obtožbe na tem seznamu so v primerjavi z drugimi sez- nami še precej konkretne. Za nekatere ima kar hude obtožbe, tako za Franca Marklja s Celovške 96. da je »član centralnega komite- ja OF v Ljubljani« in da se je udeležil raznih akcij v Ljubljani, ki jih je organizirala OF. Enako ima za člana centralnega komiteja OF tudi Staneta Pleska iz Rožne doline V/10 ter Ivana Plestenjaka s Poti na Drenikov vrh. Aretirane ljudi so zbrali v transporte za koncentracijski taborišči Gonars in Monigo. Neki kontrarevolucionarni poročevalec je to opisal takole: »Ko so tako v dopoldanskih urah nabrali dovolj človeškega materiala, se sestavi trans- port, ki odpelje v večernih ali zgodnjih jut- ranjih urah. V vagone jih natrpajo kakor živino, brez jedi in kakega drugega okrepči- la. Nekateri transporti so šli npr. v Bologno. (Kot smo že povedali, to ne drži. — Op. T.F.) Prve dni, npr. v petek in soboto, je množica ljudi čakala do policijske ure, t.j. do 9. zve- čer, da bi se vsaj od daleč lahko poslovili od svojcev. Čakali so pred kolodvorom in pred žel. križišči. Da ne bi odhajajoči trans- porti vzbujali preveč pozornosti, sta vis. ko- misar in general Robotti odredila za 29., 30. junija in 1. julija policijsko uro od 5. po- poldne po novem času in do 5. ure zjutraj. V tem času ne sme nihče na ulico ter morajo biti vsi lokali zaprti. V noči od sobote na nedeljo je bil napaden od partizanov v bliži- ni Borovnice tak transport. Partizani so vlak ustavili ter je skoraj polovica konfinirancev pobegnila s partizani v hribe. Verjetno je, da so vsled tega vse naslednje transportiran- ce vklenili ter jih imeli vklenjene že na zbi- rališču ter tudi v vlaku, in sicer po dva in dva.«'2oa Tri dni po končani veliki raciji v Ljubljani je general Orlando napisal o njej sklepno po- ročilo. Najprej je poročal, da ima mesto Ljub- ljana okrog 80.000 prebivalcev, med njimi po- lovico žensk. V raciji so zajeli moške 34 let- nikov od 16. do 50. leta starosti, tj. več kot 20.000, kar naj bi pomenilo, da so zajeli »sko- raj, vse moške, ki bi lahko bili pomembni z vojaškega ali političnega vidika.« Z aretaci- jo 2858 moških, ki jim je treba prišteti dru- gih 3000 že aretiranih prej, so odstranili več kot četrtino sposobnih moških v Ljubljani; sodil je, da verjetno vse tiste, ki so bili pri- vrženi narodnoosvobodilnemu gibanju. Ob teh besedah je nekdo napisal obrobno pri- pombo »Iluzije«, sam general Robotti pa je tudi pripisal, da to ne drži. Orlando je nada- ljeval, da se je aretaciji izognilo z begom v gore nekaj stotin raznih voditeljev in dolo- čeno število njihovih privržencev, ki so se s kakšno zvijačo izognili preiskavi. Sodil je, da so z upoštevanjem obeh meril, tj. pripadnosti k neki od omenjenih šestih skupin, in osum- Ijenosti sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju uspeli aretirati 2858 moških, med njimi 1899 osumljencev. Tako je npr. v sku- pini »študentov« samo 771 imen, vendar oni med osumljenci tvorijo večino, tj. več kot 1200 imen; aretiranih je bilo torej več kot 2000 študentov. Iz teh Orlandovih pojasnil lahko sklepamo, da jim je v tej veliki raciji šlo predvsem za aretacijo čim večjega šte- vila študentov. »S tem smo odstranili naj- bolj nemiren element, ki je obilno krepil oborožene tolpe, sovražne manifestacije,« je poudaril. Nato je general Orlando navedel, kako so prišli do 1899 osumljencev: »Za prepoznavanje krivcev je to povelj- stvo uporabilo več kot 20 konfidentov iz vseh vrst upornikov in iz vseh socialnih pla- sti in iz vseh »specialnosti« upora: študentov, uslužbencev, delavcev, kmetov in tako vpisa- nih v komunistično stranko, nacionalistično stranko, med leve katolike, organizatorjev, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1931 211 ! partizanov, teroristov, saboterjev, kurirjev, razpečevalcev letakov itd., itd. Samo na ta način je bilo mogoče dobro prepoznati 1899 posameznikov, ki so na ka- kršenkoli način privrženci OF: od teroristov do navadnih simpatizerjev. Prepoznavanje so opravili na podlagi oseb- nega poznanstva posameznih konfidentov in po podatkih stvarnega nadziranja in ga zato lahko imamo za zelo zanesljivega.« Nato je Orlando za dokaz navedel dotedan- je »uspehe« svoje divizije od oktobra 1941 dalje: 1786 interniranih, 207 prijavljenih so- dišču, 13 obsojenih na smrt, 123 obsojenih na skupno 1205 let ječe, 51 ustreljenih talcev. Nato je navedel za nas vsekakor zanimivo in za veliko racijo tudi značilno ugotovitev: »Ni pa bilo mogoče prepoznati glavnih vo- diteljev gibanja, ker med konfidenti ni lju- di iz vrhovnega vodstva uporniške organiza- cije.« Na koncu svojega poročila je Orlando so- dil, da so z racijo storili »korak dalje v čiš- čenju uporniškega središča Ljubljane, ko so majhnemu številu komunističnih emisarjev odtegnili manevrsko maso, s katero so oni na- meravali v najbolj občutljivem trenutku pri- zadejati udarec v hrbet civilnim in vojaškim zasedbenim oblastem.«*®* Kot vidimo, je general Orlando zelo visoko cenil vlogo in delo konfidentov, vendar so nekateri menili drugače. Poveljnik 209. me- šanega odseka kraljevih karabinjerjev pri 11. armadnem zboru, stotnik Giovanni De Fi- lippis je 26. junija 1942 obširno poročal o delu konfidentov. Svoje poročilo je začel ta- kole: »Divizija ,Granatieri di Sardegna' nadalju- je kaotično in zbegano prijemanje in areti- ranje. Jutri se bodo začele znane čistke in predvi- devamo precej veliko zmešnjavo.« Nato je kritično opisal postopek »prepozna- vanja« ljudi in »ugotavljanja njihove kriv- de«: »Aretirajo posameznike, osumljene po po- litični liniji, in jih nato držijo po zaporih, ker so jih prepoznali za ,privržence OF'. S to označbo negotove obtožbe pošiljajo aretirane v koncentracijsko taborišče in spravljajo v strah družine. Stotine aretiranih se zares zvrstijo pred ko- misijo častnikov grenadirske divizije in kon- fidentov: po podatkih teh slednjih se ravna brez drugih dokazov: beseda konfidentov po- stane evangelij. In tako tristo tisoč prebival- cev Slovenije ostane v oblasti konfidentov in nekatere osebe so njihov lahek plen, so plen tistih, ki se prečesto vdajajo nekdanjim in sedanjim mržnjam in morda celo naravnost služijo našim sovražnikom. Poleg tega konfi- denti, ki jih dobro oskrbujejo, dobro z njimi ravnajo in jih bolje plačujejo, tudi če nimajo obtežilnega gradiva morda cesto dajejo na- pačne podatke, samo da bi opravičili svoj po- sel in zaupanje.« V nadaljnjem delu ima De Filippis konfi- dente celo za »nezavedne« in »zlobne«.*^^ S konfidenti so seveda iskali le vidnejše voditelje in organizatorje narodnoosvobodil- nega gibanja, za člane omenjenih šestih sku- pin je bila namreč njihova usoda določena že v naprej. Bilo bi utvarno misliti, da bi lahko nekaj več kot 20 konfidentov »odkrilo« v množici 20.000 ljudi kar 1899 privržencev OF. Verjetno v to, kar je Orlando poročal o vlogi konfidentov, ni verjel niti sam, saj je celo krvoločni general Robotti nekaj dni pred ra- cijo na sestanku govoril, da bo zadela le ma- lo krivih, pač pa mnogo nedolžnih in m.nogo takih, zoper katere je podan le delen sum.*^ Končno pa že dejstvo, da so bili med osumljen- ci ljudje z lažnimi osebnimi izkaznicami, pa jih niso prepoznali, pa tudi več kot sto na- sprotnikov narodnoosvobodilnega gibanja, priča za to, da je bila velika večina t.i. osumljencev tako označena kar na splošno. Pozneje so nekatere konfidente poslali voh- ljat celo v koncentracijska taborišča. O pod- kupljivosti nekaterih med njimi smo že go- vorili pri opisu racije februarja in marca 1942. Svojemu sklepnemu poročilu je general Orlando priložil seznam desetih »glavnih ne- varnih ljudi«, aretiranih med veliko racijo. Večino od njih so nato ustrelili kot talce, npr. Vikija Zakrajška (21. julija), Marjana Oblaka (21. julija), Ivana Krpana (13. ok- tobra), Valentina Rožanca (13. oktobra) Sta- nislava Petruša (13. oktobra) Josipa Mavra (13. oktobra) in Josipa Pezdirja (13. oktobra); Mirana Fuksa so prepoznali za bivšega parti- zana. Druga priloga je statistika prijetih in aretiranih, in to posebej za dneve od 24. do 26. junija, kar sem že navedel, ter posebej za dneve od 27. junija do 1. julija 1942. Vendar ne upošteva okrog 190 oseb, ki so jih izpustili še pred odhodom transportov v koncentracij- sko taborišče. Ta statistika je preglednica II. Nato je Orlando na isti prilogi navedel se- števek za obe raciji od 24. junija do 1. julija, in to 20.435 prijetih, 2858 aretiranih, od tega 771 študentov, 1899 osumljencev in 188 brez- poselnih in beguncev.*®* Te podatke je upo- števalo tudi poveljstvo 11. armadnega zbora, ko je sestavilo pregled števila vseh prijetih in interniranih oseb v Ljubljanski pokrajini v 212! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Dne Prijetih Osumljenih Študentov Brezposelnih in beguncev Skupno aretiranih 27. 6 28. 6. 29. 6. 30. 6. 1. 7. 1974 2242 6540 3395 3105 161 451 664 256 172 121 109 310 106 125 57 38 61 20 12 335 598 1035 382 309 Skupno 17075 1704 771 188 2663 Času od 24. junija do 1. julija 1942,o če- mer nekoliko pozneje. Ima jih tudi njegovo poročilo poveljstvu 2. armade 1. julija 1942.12» Pregled, ki ga je sestavilo poveljstvo 11. armadnega zbora za vso Ljubljansko pokra- jino, ima tudi transporte internirancev v koncentracijski taborišči Gonars in Monigo od 27. junija do 2. julija. V tem času naj bi odpeljalo šest transportov, in to 27. 6. v Go- nars 161 oseb, 27. 6. v Gonars 339 oseb, 29. 6. v Gonars 302 + 296 oseb, 30. 6. v Gonars 1035 oseb, 1. 7. v Gonars 381 oseb in 2. 7. v Monigo 315 oseb, skupno torej 2829 oseb. Da- tumi odhoda transportov so tukaj nekoliko premaknjeni, ker so pri nekaterih upoštevali datum prihoda v koncentracijsko taborišče, ki je bil dan pozneje kot pa datum odhoda. Kot kaže, je bil prvi transport 27. 6. iz oseb, aretiranih v dneh od 24. do 26. junija, tako naj bi odpeljalo v veliki raciji od 27. junija do 1. julija aretirane osebe pet transportov s skupno 2668 osebami, vendar jih 296 ni prispelo v Gonars, ker so jih rešili partizani iz transporta v napadu na železnico pri Ver- du v noči na 29. junij. Tako naj bi prispelo v taborišči Gonars in Monigo 2378 interniran- cev, aretiranih v veliki raciji v Ljubljani od 27. junija do 1. julija 1942. Racijo za aretacijo omenjenih šestih sku- pin ljudi je italijanska vojska napravila tudi v nekaterih drugih mestih. Ukazalo jo je iz- vesti poveljstvo 11. armadnega zbora z brzo- javko 28. junija. Opravili so jo v 16 mestih in trgih Ljubljanske pokrajine od 29. junija do 2. julija in na območju 11. bojne skupine graničarjev (Notranjska) aretirali 275 moških in jih 2. julija poslali v koncentracijsko ta- borišče Monigo. Na območju divizije »Ma- cerata«, ki je prišla deloma tudi na Kočev- sko, so aretirali 211 moških in na območju di- vizije »Isonzo« (Dolenjska) 201 moškega. Skupno so torej v raciji zunaj Ljubljane are- tirali 687 moških.12' Kaže, da se je general Robotti, zavedal, da z veliko racijo v Ljubljani ni opravil mnogo proti zelo močnemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Zunaj Ljubljane so imeli dve tretji- ni pokrajine še vedno v rokah partizani, v Ljubljani pa z veliko racijo niso uspeli prijeti niti enega človeka iz vodstva narodnoosvo- bodilnega gibanja za Slovenijo niti za Ljub- ljano. Robottijev dvom v uspeh, o kakršnem govori Orlandovo sklepno poročilo, je mogo- če videti iz njegovega dopisovanja z ljubljan- skim kvestorjem Domenicom Ravellijem iz začetka julija 1942. »Sedaj je dobro znano, da so politične razmere v provinci — in ve- činoma v glavnem mestu — vse prej kot nor- malne in da narašča dejavnost voditeljev nam sovražnih strank, in to predvsem v Ljublja- ni,« je zapisal. Kvestor pa mu je tožil, da mu je velika racija raztrgala obveščevalne mre- že, ki si jih je spletla policija v dolgem, po- trpežljivem delu.'^* Med aretiranimi in v koncentracijski tabo- rišči Gonars in Monigo poslanimi ljudmi niso bili vsi privrženci narodnoosvobodilnega giba- nja. Tega so se zavedali razni dejavniki, od italijanskih oblastnikov in kontrarevolucio- narjev do partizanov. Neki kontrarevolucio- narni poročevalec, ki smo iz njegovega poro- čila navedli že dva odlomka, je tožil, da so med aretiranimi tudi katoliški in narodno- osvobodilnemu gibanju nenaklonjeni ljudje. »Toda dosedanja dognanja kažejo, da so de- ležni usode konfinacije predvsem mnogi za- vedni katoliški možje in fantje. Tako so od- peljali v konfinacijo skoro večino dijakov in akademikov, ki so se odlično udejstvovali v boju proti komunizmu in Osvobodilni fronti, dočim so ostali na svobodi premnogi zločin- ski tipi in nesporni pristaši komunizma in Osvob. fronte. Pravijo nekateri, da je pri tej komisiji verjetno kak partizanski konfident, ki izdaja svoje ljudi in ki tudi pozna svoje nasprotnike iz katoliškega tabora. Mirno lah- ko trdimo, da so na ta način pobrali Italijani najmanj 2/3 katoliškega dijaštva in akadem- ske mladine, ravno tako tudi izredno mnogo ostalih naših mož in fantov.«'^*^ Nedvomno italijanska vojska zlasti pri dijakih in štu- dentih ni delala mnogo razlike glede svetov- nonazorske opredeljenosti; zanjo so bili ta- krat nezaželeni in sovražni skoraj vsi dijaki in študentje. Vsekakor pa je neresnična tr- ditev tega kontrarevolucionarja, da bi bili PREGLEDNICA II KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 213 i Napad na transport Inter- nirancev pri Verdu (izvirna italijanska skica) deležni koncentracijskih taborišč predvsem mnogi zavedni katoliški možje in fantje. Visoki komisar Grazioli je Robottija opo- zarjal, da se aretacije in internacije vrše brez pravega reda. Pri tem je mislil na to, da so zajele tudi ljudi — privržence itali- janskega okupatorja in nasprotnike Osvobo- bodilne fronte —¦ ki jih po njegovem mnenju ne bi smele zajeti. Robotti pa ga je ostro zavrnil s pismom, v katerem mu je povedal, da je bil visoki komisar vendar obveščen o pravih namenih racije in če pri njej ta ali oni še ni bil odgnan, to ne izključuje možno- sti, da se mu prihodnjič to ne bo pripetilo. Nato pa je pristavil to zanimivo pripombo: »Edino izjemo ,in pectore' pri zapiranjih smo napravili pri katoliških dijakih, ker smo pričakovali škofov migljaj.«^^^"^ Kot že rečeno, niso vsi transporti interni- rancev iz Ljubljane prispeli celi na cilj. Na transport, ki je 28. junija ob 22.15 uri odpe- ljal iz Ljubljane 598 internirancev, je pri Verdu trčil 2. bataljon Pohorskega odreda in nekaj manjših enot Notranjskega odreda, Imeli so nalogo, naj za zavarovanje prehoda 2. grupe odredov čez železnico Ljubljana—¦ Trst napadejo neki vlak. Ko so bili v zasedi ob železnici pri Verdu, je ob pol enajstih zve- čer pripeljal transport, ki so ga sestavljali: spredaj tovorni vagon s prtljago, nato 13 to- vornih vagonov z interniranci, sredi njih pot- niški vagon z oboroženim spremstvom in na koncu oklepni vagon. Ko je ustavil pred za- prtim uvoznim signalom, je vojaško sprem- stvo iz utrjenega zadnjega vagona — to je bi- lo 10 vojakov iz nam že znanega 2. grena- dirskega polka in 35 karabinjerjev, vodili so jih trije častniki — začelo na slepo streljati proti gozdu. Partizanske zasede so odgovorile s streljanjem. Iz vlaka se je zaslišalo kri- čanje, naj ne streljajo po zaprtih vagonih. Ko • so partizani ugotovili, za kakšen vlak gre, je en del enot napadel vojaško spremstvo, dru- gi del pa je hitel odpirat zaklenjene vagona in reševat ljudi. Večina spremstva je zbežala v gozd, le en del je s streljanjem iz oklepne- ga vagona onemogočil odpreti zadnje tri va- gone. Vsa akcija pri Verdu je trajala le okrog deset minut. Nato so se vse enote, ki so so- delovale v napadu, vrnile v tabor pri kož- Ijeških žagah. Od 598 internirancev so rešili 352, od katerih jih je okrog 300 odšlo s par- tizani, drugi so se razbežali v temi. Okoli 260 rešenih internirancev se je odločilo, da ostanejo v partizanih, okrog 40 jih je na lastno željo odšlo domov, so se pa že drugi dan prijavili italijanskim oblastem. Okrog 20, ki so jih prepoznali za nasprotnike, so partizani ustrelili. V Gonars je prispelo le 262 internirancev. Pri napadu sta bila dva italijanska vojaka ubita, eden pa ranjen. Med interniranci so bili trije mrtvi in 7 ra- njenih, partizani pa so imeli enega padlega (Gorazd) in enega lažje ranjenega borca (Koboj).i®9 Ta uspešna partizanska akcija je zelo od- mevala. Štab 2. grupe odredov je najprej o njej v Slovenskem poročevalcu objavil po- sebno poročilo. Nato pa je v naslednji števU- ki istega glasila izšel natančnejši opis tega dogodka, edinstvenega podviga, »ki pred- stavlja prvi primer rešitve večjega števila in- ternirancev iz klešč pobesnelega fašističnega okupatorja.«*'" Med rešenimi interniranci, ki so nato ostali v partizanih, je bil tudi pes- nik Miran Jarc, ki je avgusta 1942 padel med italijansko ofenzivo na Kočevskem Rogu. 214 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Italijanske vojaške oblasti so o tem, zanje zelo neljubem dogodku napravile preiskavo. Zelo strogo jo je že 29. junija zahteval gene- ral Roatta; poudaril je, da se preiskava ne sme omejiti na nižje vojaške osebe, temveč mora zajeti vse odgovorne.*'* Vse mogoče enote, ki so sodelovale pri transportu, so mo- rale napisati natančnejša poročila*'® in so večinoma poročala tako, kot sem dogodek ma- loprej opisal. Vendar Roatta s tem ni bil za- dovoljen. Robottiju, ki se je ravno vrnil s štiridnevnega dopusta, je 7. julija predočil te- žo dogodka, »ki izpostavlja smešenju dejav- nost naših oboroženih sil v Sloveniji in ki kaže, kakšno stopnjo so v določenih okoliš- činah dosegle nasprotnikove sposobnosti in neučinkovitost naših preventivnih in zaščit- nih ukrepov.*" Na Robottijevo odločno in ul- timativno zahtevo, naj general Orlando po- jasni temeljne okoliščine dogodka, je ta pred- vsem pojasnil razloge, zakaj je transport in- ternirancev poslal v Gonars ponoči in ne podnevi. Povedal je, da ne bi mogel celo noč držati tako velikega števila internirancev na dvorišču vojašnice pod milim nebom ali v ži- vinskih vagonih na zelo prometni železniški postaji, poleg tega pa so tisti čas tudi drugi transporti vozili neovirano na progi Ljublja- na—Trst. Robotti je nato pojasnjeval svoje poglede na te razloge in tudi na morebitne disciplinske kazni: zelo prizadevnega Orlanda naj ne bi kaznovali, njegov načelnik štaba Renato Broccoli naj enkrat ne bi napredoval, najhuje naj bi kaznovali podporočnika Vitto- ria Coltellaccija, ker ni onemogočil partiza- nom razbitja transporta na dva dela in osvo- boditve internirancev iz prednjega dela. Ven- dar je Roatta šele 8. oktobra 1942 sporočil, da več ne zahteva disciplinskih ukrepov.*'* Takoj po partizanskem napadu na vlak pri Verdu so italijanske enote, predvsem dva ba- taljona iz 52. pehotnega polka divizije »Cac- ciatori delle Alpi,« ki so ju pripeljali iz oko- lice Grosupljega, očistila okolico dogodka in požgala vasici Kožljek in Pokoj išče.*" O okupatorjevi raciji junija in julija sko- rajda nimamo nikakršnih podatkov narodno- osvobodilnega gibanja. Le v poročilu članice kolegija Varnostnoobveščevalne službe Zden- ke Kidrič centralnemu komiteju KPS 11. juli- ja 1942 se je ohranil podatek: »Po zadnji are- taciji jih je od zanesljivih 27 padlo 11, od teh 3 b(unkerji) prazni.« Pri tem je verjetno mislila na sodelavce VOS. Tudi po tej veliki raciji v Ljubljani je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo objavilo poseben članek, in to »Fa- šiste vski lov na ljudi«. V njem je najprej raz- krinkalo način fašističnega lova na ljudi in ga primerjalo s podobnim vedenjem najem- niških oddelkov rimske države. Ropanje de- lovne sile in gmotnih sredstev (čevljev, usnja itd.) je pravilno označilo za izraz strahu pred narodnoosvobodilnim gibanjem in malo prezgodaj za »najzanesljivejši oznanjevalec bližajočega se poloma.« Za sokrivce tega zločina nad slovenskimi ljudmi je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja razglasilo be- logardistične organizatorje in njihova glasi- la (npr. Svobodno Slovenijo), ki so v posled- njem času lagala o nezaslišanih načrtih ko- munistov za sistematični poulični pokol na- sprotnikov v Ljubljani in tudi s tem spod- bujala okupatorja k lovu na slovenske ljudi. Opozorilo je tudi, da so dogodki zadnjih dni ponoven dokaz resnice, ki jo je nekoč izrazil pisatelj Ivan Cankar: »Edina pot je boj ljud- stva, brezobziren boj, dokler ne pade posled- nja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj.«*" BOZiCNA RACIJA KONEC DECEMBRA Velika racija v Ljubljani od 27. junija do 1. julija 1942 je bila poslednja velika racija italijanskega okupatorja v tem mestu. Po njej so si italijanske vojaške in civilne oblasti krčevito prizadevale, da bi z okrepitvami, ki so jih dobile zlasti junija, iztrgale čimveč po- krajine iz partizanskih rok in jo vsaj do neke mere »pomirile«. Skoraj štiri mesece trajajo- ča vojaška ofenziva, ki sta jo spremljala stra- hovito nasilje in nastajanje slovenskih kola- boracionistov oziroma kontrarevolucionarnih oboroženih oddelkov (Legija smrti, vaške straže, MVAC), je bila verjetno najdaljša okupatorjeva ofenziva v Jugoslaviji sploh in največji okupatorjev napor, da uniči narod- noosvobodilno gibanje. Ob tem naporu so se nadaljevala razmišljanja o popolni odstranitvi slovenskega prebivalstva z nekaterih obmo- čij, ki so jih določili poveljniki velikih enot (divizij in graničarjev), in tudi razmišljanja o spremembi okupacijske politike s predlogi za hitrejšo italianizacijo zasedenih sloven- skih predelov. Se posebno podporo so ta razmišljanja dobila z Mussolinijevo odob- ritvijo Roattovega predloga o popolnem iz- gonu prebivalstva, ko je dejal: »Ne bi bil nasproten množični preselitvi prebivalstva.« Zato je lahko general Robotti na sestan- ku s svojimi generali v Kočevju 2. avgusta 1942 zatrjeval: »Nadrejena oblastva niso na- sprotna temu, da naj bodo internirani vsi Slovenci in da se na njih mesto naselijo Italijani (rodbine ranjenih in padlih Ita- lijanov). Z drugimi besedami: izenačiti je treba narodnostne meje s političnimi . . . Os- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 215 i tri sistem je še poostriti v taki meri, da bo- do oni spoznali, da zanje ni več rešitve.«'"' Kmalu nato je visoki komisar Grazioli napi- sal predloge za novo usmeritev italijanske okupacijske politike v Sloveniji. Predvidel je hitrejšo italianizacijo dežele, predvsem pri- selitev mnogih Italijanov iz severne Italije in večje oviranje slovenščine v javni rabi ter pospešeno učenje italijanščine. Tudi on je .sprejel stališče, da je treba Slovence po vojni izgnati.'"* Bolj kot vojaki se je zavedal težav, če bi to hoteli storiti še med vojno. Vojaške ustanove pa so še naprej razmi- šljale r> predlogu za izgon Slovencev s celih območij, o čemer priča tudi predlog povelj- stva 2. armade s Sušaka vrhovnemu vojaš- kemu poveljstvu v Rimu 8. septembra 1942. Povedalo je, da interniranje lahko zajame cela območja (na primer: Slovenijo) ali pa le »majhne dele (na primer: ob železnicah).« Dokler pa to ni mogoče, naj bi iz preventiv- nih razlogov izgnali v Italijo nekaj skupin ljudi: a) bivše jugoslovanske vojake in civil- ne funkcionarje, b) profesorje, študente, izo- bražence, c) brezposelne, č) posameznike, ki so osumljeni protifašistične dejavnosti, d) sposobne moške, ki so že bili v partizanih, e) sorodnike ali pomagače partizanov.'"« Torej je šlo za iste skupine, ki so jih v Ljubljani internirali že junija. Ko je poveljstvo 2. armade o tem povpra- šalo za mnenje poveljnika 11. armadnega zbora, generala Robottija, je ta 14. septem- bra 1942 odgovoril: »Množično interniranje na mojem območ- ju do sedaj še ni bilo izvedeno in ga niti ne bo mogoče uresničiti v prihodnje, če prej od- ločno ne odstranimo vseh težav, ki so veči- noma te-le: — da ni mogoče preskrbeti prebivališč za tako veliko množico prebivalstva, —¦ da se ne bi mogli izogniti sledeči krizi na območju, ko bi morali to množico nado- mestiti z množico italijanskega prebival- stva.« Zato je Robotti menil, da bi nadaljevali z dotedanjim sistemom internacij.'*« Obe pismi je dobil v vednost tudi Grazioli in je njun prepis poslal notranjemu ministr- stvu.'*' Kakšno je bilo stališče tega ministr- stva, pa že vemo. Se naprej so izganjali lju- di iz omenjenih skupin in tudi druge, ki so jih ujeli med svojo ofenzivo na Dolenjskem in Notranjskem. Vojaške oblasti so sodile, da so do decem- bra 1942 internirale že okrog 17.400 Sloven- cev. Za posamezna koncentracijska taborišča so navajale o njih tele podatke: Rab 6.577, Gonars 2250, Monigo 1136, Chiesanuova 3522 in Renicci 3884.'*« Po podatkih državne komisije za ugotavljanje zločinov okupator- jev in njihovih pomagačev za Jugoslavijo iz decembra 1944 naj bi bili v 195 italijanskih koncentracijskih taboriščih 98.703 Jugoslo- vani. Visoki komisar Grazioli pa je o tej »natančnosti« vojaških oblasti pri navajanju števila internirancev v svojem pismu notra- njemu ministrstvu sodil drugače: »Torej ni- smo mogli nikdar niti s približno natančnost- jo zvedeti za število civilnih internirancev, za njihova imena, kje so bili internirani in zakaj.«'*" Med veliko italijansko ofenzivo na Dolenj- skem in Notranjskem, ki je trajala skoraj štiri mesece, so se skoraj po vsej pokrajini razširili oboroženi belogardistični oddelki. Italijanskemu okupatorju so pomagali zati- rati narodnoosvobodilno gibanje. Konec ok- tobra 1942 sta bivši jugoslovanski general- štabni podpolkovnik Ernest Peterlin, ki ga je italijanski okupator določil za vojaškega or- ganizatorja belogardistične ljubljanske stra- že, in bivši odvetnik iz Radovljice dr. Albin Smajd iz vodstva Slovenske legije zbrala v Ljubljani okrog 150 ljudi in ustanovila be- logardistične ljubljansko stražo. Najprej so jo imenovali »MVAC - La guardia sicurezza di Lubiana — mestna varnostna straža v Ljubljani,« kasneje pa »formazione MVAC di Lubiana«. Dne 1. novembra 1942 so tej straži dopustili policijsko oblast v Ljubljani, da je lahko sama ali pa z italijanskimi kara- binjerji delala po mestu preiskave in areti- rala ljudi. Obenem so ji dali za zapor en trakt v Belgijski vojašnici; poveljnik teh za- porov je bil Tone Pipan-Gorazd Osojnik. Po- leg njega so bili zasliševalci in so trpinčili ljudi dr. Albin Smajd, dr. Jože Godnič, Franc Frakelj, Franc Casar, Ciril Žebot, Maks Loh in celo nekateri duhovniki, tako da so Ljubljančani te zapore imenovali »farovž«.'** Belogardistični voditelji, ki so ves čas zbi- rali podatke o pristaših narodnoosvobodil- nega gibanja v Ljubljani, so od italijanskega okupatorja hoteli imeti še več. Zahtevali so, da bi tudi oni napravili množične racije in aretacije v mestu. Verjetno niso bili zado- voljni s splošnim lovom na ljudi, kakršnega so nekajkrat uprizorüe italijanske vojaške oblasti in pobrale tudi nekaj desetin nasprot- nikov Osvobodilne fronte. Sodili so, da bodo na temelju svojih podatkov udarili po vseh delavnejših privržencih narodnoosvobodilne- ga gibanja, ki so se izmuznili dotedanjim ra- cijam. >: i Po dosegljivem gradivu ni mogoče natanč- nejše ugotoviti, kdaj je poveljstvo 11. ar- madnega zbora ugodilo zahtevi belogardi- 216 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 stičnih vodij za racijo v Ljubljani. Zani- mivo bi bilo vedeti vsaj to, ali je to storil do- tedanji poveljnik, general Robotti, ki je v prvi polovici leta 1942 tako dolgo zavračal oborožitev in sodelovanje slovenskih ljudi v bojevanju zoper narodnoosvobodilno giba- nje, ali pa je to bil že novi poveljnik, general Gastone Gambara, ki je bil sicer prepričan fašist, vendar vsekakor prožnejši v svoji taktiki proti partizanom. Kot vemo, je prvi ravno 15. decembra 1942 odšel na Sušak za poveljnika 2. armade in ga je drugi nasledil v Ljubljani. Iz zapiskov, ohranjenih v tujini,**' bi lahko sklepali, da so se v poveljstvu 11. armadnega zbora, in to pri njegovem načel- niku polkovniku Annibalu Gallu in nato pri njegovem nasledniku polkovniku Brunu Lu- ciniju začeli pogovori za izvedbo te racije 16. decembra zvečer. Torej ne bo držalo poročilo nekega kontrarevolucionarnega poročevalca iz Ljubljane, ki je 3. januarja 1943 pisal v London, da je narodnoosvobodilno gibanje pripravljalo pokol v Ljubljani in da je v soboto, dne 19. decembra, poskusilo ubiti štiri osebe ter da je zato prišlo do racije. Franček Saje piše v Belogradizmu, da so načrt za racijo pripravili dr. Albin Šmajd, politični vodja ljubljanske MVAC, podpol- kovnik Ernest Peterlin, poveljnik ljubljanske MVAC, polkovnik Annibale Gallo, načelnik štaba 11. armadnega zbora in italijanski ob- veščevalni častnik Tornari.**" Ker je na do- kumentih še pred racijo podpisan podpol- kovnik Lucini kot novi načelnik štaba 11. armadnega zbora, sodim, da je ta na- daljeval delo, ki ga je začel že polkovnik Gallo. Na nekem dokumentu je Gallov podpis še 19. decembra, kar kaže na to, da je verjetno on sodeloval pri vodenju racije tudi še tedaj, ko so ga že povišali v generala in določili za novo funkcijo v Be- netkah. Kaže, da sta si Gallo oziroma Lucini ter belogardistično vodstvo nalogo razdelila ta- ko, da bo prvi pripravil splošen načrt za ra- cijo, sile in tudi za njeno izvedbo, belogar- disti pa bodo pripravili sezname ljudi, ki jih je v raciji treba aretirati, in dali na voljo svoje ljudi za aretacije. Pri načrtovanju ra- cije so mesto Ljubljano razdelili na 13 odse- kov (sektorjev), torej na enako število kot italijanski okupator februarja. Vendar to pot odsekov niso označili z velikimi črkami kot tedaj, temveč z rimskimi številkami, in kot bomo videli, so pri tem spremenili vrst- ni red iz februarja tako, da so šli v nasprot- ni smeri vrtenja urnega kazalca. Kako so jih oštevilčili, zvemo iz belogardističnega sezna- ma oseb, ki naj bi jih aretirali v tej raciji. Razdelitev mesta na odseke za »božične racije« (po Italijanski skici) Ta seznam so našli v stanovanju bivšega ju- goslovanskega orožniškega poročnika Mari- jana Sterniša, ki je bil od junija 1942 do marca 1943 vodja obveščevalne službe v šta- bu »redne jugoslovanske vojske« Mihailovi- čevega zastopnika za Slovenijo majorja Kar- la Novaka.**' Odseki, na katere so razdelili mesto za racijo, so bili: I. Rožna dolina, II. Vič, III. Trnovo, IV. Rakovnik, V. Kodelje- vo in Štepanja vas, VI. Moste, VII. Zelena jama, VIII. Sv. Križ, IX. Bežigrad, X. Spod- nja Šiška, XI. Zgornja Šiška, XII. Center I in XIII. Center II. Najprej so predvidevali, da bo racija tra- jala najmanj teden dni, tj. da se bo končala le dan ali dva pred Silvestrovim oziroma Novim letom 1943. Po podatkih, ki jih ima- mo, ni mogoče sklepati, da bi se v raciji ne- ki dan hoteli omejiti le na en ali dva odseka kot februarja in marca, temveč so namera- vali vsak dan zajeti vseh 13 odsekov. Glede uporabe sil je polkovnik Gallo in za njim polkovnik Lucini s svojimi častniki na- tanko predvidel, koliko ljudi iz te ali druge oborožene formacije bodo uporabili v vsa- kem odseku. Še več, racijo so načrtovali ta- ko natančno, da so celo predvideli število ljudi, ki naj bi jih aretirali v vsakem odse- ku. To priča, kako sistematično je belogar- distično vodstvo zbiralo podatke o privržen- cih OF in narodnoosvobodilnega gibanja v mestu. Skupno so nameravali aretirati 813 oseb, in to od 7 (v 11. odseku) do 160 oseb (v 6. odseku). Belogardistični seznam oseb, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 217 predvidenih za aretacijo, je bil nato podlaga za nadaljnjo načrtovanje racije. Ker so sodili, da bi bilo 126 belogardisti- čnih stražarjev iz Ljubljane premalo za celo racijo, so predvideli, da bodo dan ali dva pred njenim začetkom pripeljali v mesto belogardiste od Sv. Jošta nad Vrhniko, iz Borovnice in iz Novega mesta, in to skupno 328. Predvidevali so, da bodo uporabili tudi 73 karabinjerjev, 73 financarjev in 600 voja- kov iz divizije »Cacciatori delle Alpi« in njei podrejenih enot (248. bataljon teritorialne obrambe). Vendar so nato v resnici uporabili nekoliko manjše število vojakov in niso upo- rabili financarjev. Predvidevali so tudi upo- rabo 28 tovornih avtomobilov, 10 sanitetnih avtomobilov, 15 motornih koles in osebni avtomobil. Vse te sile so namenili samo za izvajanje aretacij in ne za druge naloge. V svoji »natančnosti« so celo določili vrstni red odsekov, v katere se bodo vsak večer iz vo- jašnice Vittoria Emanuela III., tj. iz Belgij- ske vojašnice na Taboru, kjer je bilo zborno mesto in izhodišče sil za aretacije, napotili avtomobili z belogardisti, karabinjerji in vo- jaki. Najprej naj bi se napotili v najoddalje- nejši, tj. 11., in nazadnje v najbližji, tj. 13. odsek. Belogardiste, karabinjerje in vojake so združili v 8'6 mešanih patrulj in za vsak od- sek predvideli nekaj patrulj, in to glede na število ljudi, ki so jih nameravali aretirati. Tako so za 11. odsek (7 ljudi za aretirati) predvidevali le eno in za 6. odsek (160 ljudi za aretacijo) celo 16 patrulj. Kako so predvi- deli sile za vsak odsek posebej, kaže pregle- dnica III. Kot že rečeno, so belogardistični voditelji v Ljubljani za racijo pripravili poseben se- znam ljudi, ki naj bi jih aretirali. Ta izvod seznama, ki nam je na voljo,"* je sestavljen že po posameznih odsekih (1-XIII) in prvi del (do vključno 5. odsek) celo po patruljah. Po izjavi v zaslišanju leta 1943 ujetega Marija- na Sterniša so ga sestavili v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5 v osrednji belo- gardistični pisarni.'*« Trdil je tudi, da je se- znam dobil »šele na dan racije«.'"" Obvešče- valka VOS v Ljubljani »Pepelka«, ki je sledi- la Sterniši in Danilu Koprivici, je poročala, da sta 10. decembra dobila pisalni stroj in pisala. Čez dva dni je v njuni sobi našla lis- tek na katerem so bile številke od I do XII z nekaterimi arabskimi številkami in telefon- skimi številkami. Primerjava teh številk po- kaže, da gre za ustanove v odsekih za racijo. Npr. IV - 4163 pomeni 4. odsek (Rakovnik) in telefonsko številko Salezijanskega zavoda Rakovnik, npr. V 4164 pomeni 5. odsek (Kodeljevo in Štepanja vas) in telefonsko številko Salezijanskega mladinskega doma Kodeljevo.'^' To pomeni, da so do 12. de- cembra že predvidevali odseke za racijo. Seznam je včasih zelo natančen, saj ima navedeno celo hišno številko, v mnogih pri- merih pa ne. Nekaj oseb je vpisanih celo^ PREGLEDNICA III 218 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 dvakrat, in to na več krajih, npr. dr. Vito Kraigher v 1. odseku v Žitnike vi 16 in Podmilščakovi 22, poleg tega pa ima seznam še dva Vita brez priimkov, in to oba v 9. odseku v Glavarjevi ulici in v Parmovi 29. Seznam ima tudi nekaj vidnih aktivistov OF v Ljubljani, npr. v 6. odseku v Cigaletovi ulici Franca Leskoška, Lidijo Šentjurc in Zo- rana Poliča. Slednji je vpisan tudi v 12. odseku na Bregu. Boris Ziherl je vpisan v 13. odseku v Trdinovi ulici 8, Franjo Lubej v 3. odseku, Vladimir Krivic v 9. odseku na Bleiweisovi 125, Lovro Kuhar v 3. odseku na Mirju 4 in Majda Vrhovnik v istem odseku v Aškerčevi 3, Milan Škerlavaj v 5. odseku v Gestrinovi 8, Milan Apih v 3. odseku v Emonski 2 itd. Na seznamu je tudi nekaj oseb, ki so takrat že bile zaprte, npr. Oskar Kovačič, Juš Kozak, dr. Franc Karo, itd. Pri nekaterih imenih so kar trije klicaji ali celo več (Zoran Polič, Rudi Janhuba, Ferdo Go- dina itd.), kar verjetno pomeni, da so jih imeli za zelo nevarne. V 13. odseku je pri imenu Ravelli pripomba: »Klet! Oborožen.« Na posebnem seznamu je belogardistično vodstvo navedlo še tovarne, gostilne itd., v vsakem odseku in nekaj opozoril. Tako je npr. za 1. odsek navedlo tudi tole: »Streklje- va 6 — Tiskarna v kleti — pištole — pazi na prehod v drugo hišo.« Ohranil se je tudi poseben seznam oseb, ki ga je Sterniševa obveščevalna služba poslala ljubljanskemu anagrafskemu uradu, pri katerem je iskala podatke o njihovem bivališču. Ta seznam so člani VOS na Sterniševem stanovanju skrivaj prepisali in ga poslali centralni komisiji VOS."2 Med pregledom belogardističnih in drugih sil za racijo in aretacije, ki sem ga že prika- zal, in tem seznamom so nekatere razlike. Za 1. odsek ima pregled predviden 4 patrulje za aretacijo 27 ljudi, seznam pa 5 patrulj za 27 ljudi, za 2. odsek pregled 4 patrulje za 28 ljudi, seznam pa 4 patrulje za 20 Ijudi^ za 3. odsek pregled 6 patrulj za 39 ljudi, seznam pa 7 patrulj za 43 ljudi, za 4. odsek pregled 4 patrulje za 28 ljudi, seznam pa 5 patrulj za 34 ljudi, za 5. odsek pregled 7 patrulj za 84 ljudi, seznam za 10 patrul] za 111 ljudi. Za druge odseke seznam ne navaja števila pa- trulj in ljudi. Poveljstvo 11. armadnega zbora je poleg sil za racijo oziroma aretacijo predvidelo še dva ukrepa. Prvi ukrep je bila zapora potni- škega prometa z ljubljanskih železniških po- staj za Slovence med racijo. Zvezni urad 602. vojaške transportne delegacije v Ljubljani, ki ga je vodil major Enzo Minucci, je 21. de- cembra ukazal postopek s posameznimi vrstami ljudi na glavnem kolodvoru in na šišenskem kolodvoru. Civiliste Italijane, Krvate in Nemce je treba legitimirati in sumljive primere preiskati. Vse vojake — ita- lijanske in druge — je treba ne glede na nji- hov čin legitimirati in jih odpeljati na določeni mesti, posebej za vojake in posebej za čast- nike. Nemški železničarji ne smejo zapustiti postaje. Civilistom Slovencem je prepovedano odpotovati; vse tiste, ki bi to hoteli, je treba legitimirati, preiskati in odpeljati na določen kraj. Tiste ki se pripeljejo v Ljubljano in v njej prebivajo, je treba legitimirati, preiskati ter jih nato sputiti domov. Ce pa niso iz Ljubljane jih je treba po legitimiranju Ln pre- iskavi odpeljati v čakalnico tretjega razreda ter nato zjutraj spustiti na prvi vlak. Podoc- no je treba storiti s tranzitnimi potniki. Že- lezničarje iz Ljubljane je treba po legitimi- ranju in preiskavi pustiti, da gredo iz službe domov ali da pridejo v službo. Priti ali oditi smejo samo skozi glavni vhod. Tisti železni- čarji, ki niso iz Ljubljane, ne smejo zapustiti železniških naprav. Železničarje, ki so v služ- bi na postaji, je treba legitimirati in preiska- ti. Posebej je major Minucci poudaril, da je treba vse Slovence, tudi če so znani, legiti- mirati in preiskati. To je pomenilo, da bo ra- cija zajela tudi vse potnike in železničarje na ljubljanskih železniških postajah. Na vse, ki se ne bi hoteli ustaviti, je treba streljati. Nato je major Minucci zelo natančno, od objekta do objekta, določil zavarovanje in zapore že- lezniških naprav ter imenoval tudi fašistične častnike, ki so odgovarjali za posamezne odseke (major Pasquale Malanga, centuriona Mario Galbiati in Marcello Costa ter po- ročnik Salvatore La Pia). Sile za vse te na- loge naj bi bile iz fašistične železniške milice, ki ji je poveljeval komandant avtonomne kohorte, senior (fašistični major) E. De Feli- ce, in iz 10. bataljona finančne straže. Drugi ukrep, ki ga je ukazalo poveljstvo 11. armadnega zbora za racijo, je bil t. i. »alarmni preizkus« enot divizije Cacciatori delle Alpi, ki je po italijanski ofenzivi zamenjala divizijo sardinski grenadirjev v Ljubljani. Poveljstvo te divizije, ki ji je po- veljeval general Vittorio Ruggiero, je 21. decembra ukazalo posameznim podrejenim enotam, koliko vojakov in častnikov morajo zbrati v posameznih ljubljanskih vojašnicah in kam jih poslati. V Belgijski vojašnici naj bi zbrali 309 vojakov, 108 karabinjerjev, v Domobranski 187 vojakov, 24 karabinjerjev in 24 financarjev, v Topniški 165 vojakov, 20 karabinjerjev in 20 financarjev ter v zasilni vojašnici na ljubljanskem gradu 233 vojakov, 29 karabinjerjev in 29 financarjev. Te sile KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 2191 naj bi zaprle posamezne odseke za racijo, in to iz Belgijske in Domobranske vojašnice 4., 5. in 6. odsek s 24 zapornimi točkami, iz Topniške 7., 8., 9., 10. in 11. odsek z 20 za- pornimi točkami, iz zasilne vojašnice na gra- du (248. bat. ter. obr.) 1., 2. in 3. ter 12. in 13. odsek z 29 zapornimi točkami; ta bata- ljon naj bi dal tudi 2 častnika in 40 vojakov že omenjenemu majorju Minucciju za zaporo železniških postaj. Zapora vseh odsekov nai bi trajala od 20. ure zvečer do 7. ure zjut- raj.*'* Te sile naj bi bile razporejene tako, da bi za vsak odsek odgovarjal častnik, pri vsaki zaporni točki pa bi bil karabinjer, fi- nancar in 8 vojakov. Celo podobo zavarovan- ja in zapore odsekov pokaže preglednica IV V pripravah za racijo so okupatorjeva po- veljstva in belogardistični voditelji tudi na- tanko predvideli njen potek. Dva dni pred dnevom »G« (G = giorno = dan) naj bi na- čelnik štaba 11. armadnega zbora, polkovnik Lucini pripravil bivališča za okrog 350 belo- gardistov s podeželja ter avtomobile za njihov prevoz. Dan pred začetkom racije naj bi belogardistično postojanke iz Device Ma- rije v Polju, Bizovika, Kleč in Brezovice podredili poveljstvu belogardistično posadke v Ljubljani. Na dan G naj bi ob štirih po- poldne obvestili civilne oblasti, »da obstaja MVAC mesta Ljubljane« in da »imajo člani posebne izkaznice in so oboroženi«. Prosili bi oblasti, naj pomagajo belogardistom. Isti dan ob petih naj bi belogardiste s podeželja pri- peljali v Ljubljano, in to v Belgijsko vo- jašnico, ob tri četrt na devet zvečer naj bi bile straže od 5 do 10 vojakov in topovi že na mestu, v Tivoliju naj bi bila posebna pa- trulja 15 vojakov. Ob pol desetih zvečer »sestanek karabinjerjev, vojakov in belogar- distov s podeželja z belogardisti iz Ljublja- ne. MVAC iz Ljubljane pride iz skrivnih kra- jev. Karabinjerji in vojska odidejo iz vo- jašnice Vittoria Eranuela ob 20.30 uri. MVAC iz Ljubljane odide iz svojih krajev ob 21.30 uri. Ob 22,30 uri začetek.« Naloge so si razdelili takole: 1. vojaške straže morajo celo noč usta- vljati vse meščane, celo tiste, ki imajo do- voljenje za gibanje med policijsko uro, vse je treba obdržati na cesti do petih zjutraj; 2. karabinjerji in vojaki, ki so dodeljeni patruljam, morajo te voditi po mestu in jih varovati; 3. železniška milica mora ob 20. uri zapreti železniške postaje in ukrepati tako, kot smo že izvedeli iz Minuccijevih navodil; 4. v nujnem primeru (streljanje v nekem stanovanju v mestu itd.) naj straže pomagajo belogardistom v boju, topovi morajo streljati na povelje zveznega častnika; 5. belogardisti iz že omenjenih predmestnih postojank (Bizovik itd.) morajo resno pa- ziti na svoja območja; PREGLEDNICA IV 220 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 6. belogardisti iz Ljubljane in s podeželja morajo iti po stanovanjih aretirat privržen- ce narodnoosvobodilnega gibanja. Ker bi bile te aretacije ponoči, naj bi se belpgardisti s podeželja zjutraj vrnili v voja- šnico na Taboru in počivali do osmih zvečer. Belogardisti iz Ljubljane pa naj bi ostali v akciji tudi podnevi, in to s polovico patrulj do poldneva in z drugo polovico od poldneva do večera. Iskale naj bi »izginule in skrite posameznike«. Vojaške straže naj bi ostale ob zapornih točkah ves dan in legitimirale ter preiskovale ljudi; enako leteča patrulja v parku Tivoli. Karabinjerji in vojaki, do- deljeni belogardističnim patruljam, naj bi podnevi počivali. Svojo nalogo naj bi podnevi opravljali tudi cestna in železniška milica. Tak dnevni red naj bi načelno veljal vse dni, dokler bo trajala racija, tj. okrog teden dni. Določili so tudi, da med racijo ne bo vozil tramvaj, da bodo bloki na vhodnih cestah v mesto zaprti itd. Sklenili so tudi zagroziti vsem, ki bi se skrivali z lažnim imenom, pre- bivali v kraju, ki ni prijavljen za stanovanje, skrivali ljudi itd."' Ko so italijanske vojaške oblasti tudi s pismenim programom racije seznanile belo- gardistično vodstvo v Ljubljani, je to sesta- vilo »navodua in načrt dela«. Obsegata šest in pol strani velikega formata in sta bila namenjena »komandantom sektorjev«, ki so bili belogardistični funkcionarji. Ne vemo za vse, nekateri navajajo tele: Cirila Zebota, Franca Casarja, Silva Lipovška, dr. Ludvika Arka, Mladena Milanoviča in Miroviča.*'« Naloga komandanta sektorja ob začetku racije je v navodilih opisana takole: »Ob 21,15 odvede komandant sektorja zbrane ljudi na določeno mu bazo po že prej reko- gnoscirani poti. Na bazi sprejme v sestav svojih patrol naše ljudstvo, pripeljano za akcijo iz province, CCRR (karabinjerje — op. T. F.) in vojake, ki so mu dodeljeni in vse te ljudi enakomerno razdeli po patrolah. Tukai se mu priključi tudi 1. ital. oficir, na kate- rega se obrača za pomoč, če jo potrebuje od italijanske vojske, postavljene na cesti ali pa kako drugo pomoč. Tukaj se poveljniku sektorja priključi tudi 1 Ljubljančan, ki bo pokazal italijanskim stražam, kje bodo stale. Postavi ga v svojo rezervo kakor tudi tiste- ga, ki je prišel s CCRR, vojaki in možmi iz vaških straž. Patrole so močne po 1-2 Lju- bljančana, 4 možje iz vaških straž (provinca), 3 vojaki in 1 karabinjer. (Patrole, ki morajo aretirati nevarnejše krivce, imajo po 2 Lju- bljančana, a druge po enega.) Za sektorsko rezervo zadrži 2 patroli istega sestava. Ob 22. uri napoti patrole v odrejene smeri na delo s poveljem, da do 4. ure zjutraj najkasneje opravijo sprejete naloge.« Nato navodila opisujejo nadaljnje naloge, npr. razporeditev moštva podnevi, obvezen odhod komandanta odseka v Kazino poro- čat na poveljstvo MVAC pri poveljstvu 11. armadnega zbora. Opisane so tudi nekatere posebne naloge (komandant 8'. odseka bi mo- ral na pokopališču pri Sv. Križu pregledati tudi Zale in grobnice). Pri opisu postopka pri preiskavi in aretaciji je poudarjeno: »Aretacija oseb se mora opraviti odločno, hitro, oprezno in brez vsakega nepotrebnega prerekanja z aretirancem in njihovimi bliž- njimi. Vsak napad ali dejanski odpor are- tiranca oz. njegovih bližnjih na patrolo se mora energično odbiti. Vsi nevarni in su- mljivi (pripisano s črnuom — op. T. F.) aretiranci se morajo zvezati !?! Ker patroli zaradi izgubljanja časa ne bo mogoče vsake- ga aretiranca posebej voditi na bazo, mora ve- zati aretirance drugega za drugim tako, da morejo hoditi, da pa ne morejo zbežati niti napasti patrole. Po opravljeni aretaciji je tre- ba aretiranca natančno preiskati. Aretiranec sme vzeti s seboj odejo, brisačo in milo. Ako je aretiranec bolan, mora oditi pod stražo v splošno bolnišnico, kjer so drugi aretiranci.« O nalogah patrulj podnevi pravijo navodi- la tole: »Ker ponoči ne bo verjetno mogoče aretirati vse tipe, ker se bodo podnevi selili iz sektorja v sektor in se ogibali italijanske straže na cesti, bodo te patrole lovile take tipe, ki jih seveda poznajo, na cesti. Ce bi na cesti naleteli na Vita Kraigherja, Baeblerja, Kidriča, Kocbeka, Prežihovega Voranca, Der- mastia. Živo Kraigher, potem je treba biti zelo oprezen tudi pri uporabi orožja.«*'' Šele 21. decembra, ko so okupator in be- logardisti začeli racijo, je novi poveljnik 11. armadnega zbora, general Gambara o njej obvestil visokega komisarja Graziolija. Spo- ročil mu je, da se zvečer začne v Ljubljani policijska operacija, »s katero naj bi aretirali eksponente komunističnega gibanja«. To ope- racijo bodo pozneje razširili še na druga me- sta. Obvesitil ga je o zapori blokov, nočnega železniškega prometa, gibanja prebivalstva itd. Na koncu mu je povedal tudi tole: »Pri- držujem si pravico, da bom sporočil čas tra- janja operacije glede na njen razvoj. Kon- čana bo na vsak način pred 25. decem- brom.«*'8 Nič pa ni Gambara povedal Grazi- oliju, da bodo racijo izvajali belogardisti. Kaže, da Grazioliju ni bilo po volji niti to, da Gambara o raciji ni predhodno obvestil niti ljubljanske kvesture. Grazioli je namreč potegnil iz predala sporočilo vodje italijanske KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 221 = policije Carmineja Seniseja, da morajo voja- ške in miličniške enote pred policijskimi operacijami o teh obvestiti kvesturo in tesno sodelovati z njo. Isti dan je Gambara sporočil začetek racije tudi poveljstvu 2. armade na Susaku.'ä» Zanimivo je to, da so v začetku predvidevali, da bo racija trajala G + 6 dni, to je en teden, ob njenem začetku pa jo je Gambara že omejil na tri ali štiri dni oziro- ma noči. Racijo so res začeli 21. decembra zvečer in drugi dan je general Gambara poročal po- veljstvu 2. armade, da so aretirali 353 moš- kih in 99 žensk. Označil jih je za »privržence organizacije Komunistične partije Slovenije in OF«. Navedel je, da so med njimi parti- zanski zaupniki, obveščevalci in propagan- disti, vendar je imenoval le eno osebo — »znanega terorista Staneta Cundra«. V raciji so po Gambarovi izjavi aretirali 67 "/o pred- videnih oseb in je potekala brez pripeti j a- jgyieo 2a drugo noč racije je Gambara po- ročal, da so aretirali 115 oseb. Na nekem avtomobilu je prišlo do eksplozije ročne bom- be pri nekem vojaku, ki je ubila vojaka, dva vojaka in belogardista pa ranila. Poročal je tudi, da so v teku zasliševanja in da so racijo ustavili ter jo bodo morebiti nadaljevali po božičnih praznikih."' O izidu racije je Gambara obvestil tudi visokega komisarja Graziolija, ta pa z brzo- javkama 22. in 28. decembra 1942 vodjo italijanske policije v Rimu. V drugi brzojav- ki je navedel število aretiranih ljudi, in sicer 541, kar pomeni, da so jih do takrat verjetno že 26 izpustili.'"^ Ko je polkovnik Lucini tisti dan napravil »promemorio za gosp. generala Galla,« je zapisal, da glede na utrujenost belogardistov in italijanskih vojakov v noči na 24. decem- ber ne bi nadaljevali racije v 13 odsekih. Drugi dan, tj. 24. decembra, naj bi sestavili 10 patrulj (6 vojakov in karabinjer) z nalogo, da »pregledujejo ceste v središču in na robu mesta ter varujejo posebne patrulje MVAC, ki bodo večinoma aktivne od 16. do 21. ure«, ko naj bi se po novem začela policijska ura. Enako naj bi bilo vse dni do 27. decembra. Predvidevali so še dve taki nočni akciji, kot sta bili v nočeh na 22. in 23. december, in to po božičnih praznikih. »Odločitev bo sledi- la glede na izid novega obveščevalnega dela in zaslišanj aretirancev.«'*^ Kot vemo, po božičnih praznikih racije ni- so nadaljevali. Verjetno z njenim izidom ni- so bili zadovoljni —• tako je vsaj poročala partizanska Varnostnoobveščevalna služba. Nasprotno pa je nekdo iz poveljstva 2. ar- made na Gambarovo sporočilo o začetku racije 22. decembra pripisal: »Gospod gene- ral, načelnik štaba, je dobil telefonsko spo- ročilo gosp. generala Galla, ki sodi, da je bila operacija včeraj izvedena z zelo dobrim izidom.«'«" Sodeč po že navedenih Gambarovih poro- čilih so belogardistične patrulje v omenjenih nočeh racije aretirale 567 oseb. To pomeni nekaj manj kot 70 «/o predvidenih. Nimamo na voljo nikakršnega seznama aretiranih ljudi, kot npr. za drugi dve veliki raciji v Ljubljani. Za nekaj imen zvemo iz vlog nji- hovih sorodnikov, da bi jim prinesli živež in zdravila. Sodim, da med njimi ni bilo rav- no malo aktivistov OF, čeprav niso dobili nobenega vidnejšega aktivista OF ali KPS, ki so jih želeli dobiti (dr. Vito Kraigher, Bo- ris Ziherl, Lovro Kuhar, Lidija Šentjurc, Zo- ran Polič, Vlado Krivic itd.). Varnostnoobve- ščevalna služba OF je vse vidnejše aktiviste OF pravočasno opozorila na to, kaj se pri- pravlja.'"* Med aretiranimi pa so bili tudi člani vrhovnega plenuma OF dr. Dušan Ser- nec, dr. Anton Kržišnik in Jože Zemljak, književnik Fran Albreht, partijska delavka Ida Kovač itd. Vse aretirane ljudi so takoj odpeljali v be- logardistične zapore v Belgijski vojašnici na Taboru, v t. i. »farovž«. Ohranil se je pre- gled števila vseh zapornikov v Belgijski vo- jašnici dne 2. januarja 1943, tj. teden dni po t. i. »božični« raciji. Vseh jetnikov je bilo 702, od tega 505 »na voljo MVAC« (418 moš- kih in 87 žensk).'"5 Ker je to število manjše od tistega, ki ga je Gambara navedel v svo- jih sporočilih 22. in 23. decembra 1942, lahko sodim, da so medtem izpustili 62 ali jih izro- čili drugi ustanovi'"" ali pa že odposlali v internacijo. Neko poročilo namreč navaja, da so prvo skupino jetnikov odposlali v inter- nacijo že 29. decembra.'"' Torej ne bo držal podatek, da so belogardisti v tej raciji areti- rali 1500 ali še več ljudi. Tako kot pri aretacijah so tudi v zaporu z jetniki ravnali zelo slabo, o čemer imamo nekaj poročil. O tem je pozneje na sodni ob- ravnavi proti voditeljem bele in plave garde v Kočevju pričal tudi Jože Šegedin, ki so ga belogardisti aretirali v tej raciji.'"* Nekaj je o tem poročalo tudi glasilo Slovenske narod- ne pomoči »Narod v ječi«, npr. o mučenju dr. Germove, ki so jo prijeli 22. decembra na Smartinski cesti.'"« »Belogardistični zapor v Belgijski vojašnici pa po svojih ostudnih mu- čenjih in trpinčenju prekaša vse, kar počno zverinski Lahi. Prava srednjeveška inkvi- zicija. Dogajajo se primeri, radi katerih zma- jujejo celo italijanski vojaki z glavami.«"* 222 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 Iz belogardističnega zapora so nekaj jetni- kov izpustili, nekaj so jih poslali pred vojaš- ko sodišče, večino pa v internacijo. Ne vemo natanko, kdaj so odposlali neko skupino. Pač pa vemo, da so imeli belogardisti 25. febru- arja 1943 v Belgijski vojašnici zaprtih še 253 moških in 16 žensk, skupno torej 274 oseb."* Cez mesec dni niso imeli zapora več belogar- disti, temveč karabinjerji, ker jim ga je ita- lijanski okupator odvzel, kot je nato tudi raz- pustil belogardistično posadko v mestu.""^ Je pa ostalo v zaporu še vedno nekaj ljudi, za kar zvemo iz potrdil o zdravniških pregle- dih zapornikov, ki jih je izdal jetniški zdrav- nik, podporočnik dr. Virgilio Chiesa. V drugi polovici januarja 1943 so italijanski karabi- njerji že dovoljevali nekaterim bolnim jetni- kom prinašati živež in zdravila.*'' Do sedaj nisem našel nikakršnega sklepne- ga poročila okupatorjevih oblasti ali belo- gardističnega vodstva o »božični« raciji. Ob- sežnejše pa je o njej poročala okrožna komi- sija Varnostnoobveščevalne službe OF za Ljubljano, in to 4. januarja 1943. Poročilo se začne takole: »V nočeh od 21. na 22. in 22. na 23. dec. t. 1. je bega v sodelovanju z okupatorskim vojaš- tvom izvedla po celi Ljubljani naenkrat ma- sovne racije na podlagi spiskov. Obe noči in 22. ter 23. 12. podnevi so bile po križiščih in posamezne ceste zasedene po vojaštvu. Pred vojašnicami so bili postavljeni topovi. Prvo noč so pobrali ca. 622 ljudi (144 jih niso do- bili), drugo ca. 200. Te številke smo dobili iz kvesture in izgledajo precej točne.« Nato poročilo precej natanko navaja način racije, ki ga že poznamo, in pravi, da je ra- cija zajela vse vrste ljudi, in to tudi klerikal- ce, neaktivne Slovenske fante, mihailovičev- ce in »zlato sredino« ter da so bili ponovno aretirani taki, ki so jih nekoč že izpustili. Zato je med ljudmi zavladalo silno ogorče- nje. Menda so protestirale tudi nemške usta- nove, npr. generalni konzulat v Ljubljani, ker so legitimirali in preiskovali tudi nemške dr- žavljane. Poročilo navaja tudi nezadovoljstvo samih belogardistov, ki bi radi odšli za praz- nike domov. Odpotovali so 24. decembra po- poldne, in to 7 vagonov proti Logatcu in 5 vagonov proti Novemu mestu. V poročilu je tudi zanimiva novica, ki pa je ni mogoče preveriti. Menda je Gambara izjavil, da se bodo racije nadaljevale po 5. januarju in trajale do svečnice.*'* O »božični« raciji v Ljubljani je tudi nekaj podatkov v dokumentih narodnoosvobodil- nega gibanja. Sekretar poverjeništva CK KPS za Ljubljano Vladimir Krivic verjetno še 22. decembra ni nič vedel o raciji, saj je v svojih dveh pismih tisti dan ni niti omenil. Poročal je med drugim, da je opazil večje število belogardistov kot druge dni, je pa menil, da gre verjetno za njihovo vrnitev iz hajke proti Dolomitskemu odredu. Edvard Kardelj je še 29. decembra spraševal, »kak- šen je rezultat belogardistične blokade.« Clan poverjeništva lOOF za Ljubljano Zoran Po- lič je 30. decembra poročal članu lOOF .To-' žetu Rusu, da so »zadnji belog, podvigi zadeli sokolske vrste bolj od spodaj, z vrha pa nič pomembnega. (...) 23. 12. ni prizadel organizacije toliko na delavcih kolikor po moralni plati, ker je pokazal, koliko med ljudmi cvete izdajstvo in denunciantstvo. (.. ) Takšnega nezaupanja kot je sedaj med ljud- mi, mislim še ni bilo. (...) Poudariti pa mo- ram, da je 23. 12. povzročil silen odpor tudi v sredinskih in bega vrstah (kolikor pač lah- ko sklepam iz razpoložljivih podatkov in pa poznanja ljudi.) (...) Kolikor mi je znano, je 23. 12. padlo predvsem mnogo zaščite. Po podatkih je bilo aretiranih ca 1500 ljudi. Nekatere so tudi že izpustili, toda s strogim naročilom, da o zaslišanju ne govore. Kolik je strah, priča dejstvo, da si ljudje res ne upajo govoriti. Čudim pa se, da je bega pri- čela s takim postopanjem, ko je vendar morala vedeti, da bo to zanjo silni ne- uspeh, ki se bo pokazal takoj, ko bodo ljud- je laže zadihali. Morda hočejo pa res sami porušiti vse mostove za sabo in — vla- dati ali pasti.« Članica poverjeništva CK KPS za Ljubljano Lidija Sentjurc je po »božični« raciji poročala Kardelju verjetno zelo natančno, vendar se pismo najbrž ni ohranilo. Ponovno mu je poročala 30. de- cembra, vendar bolj optimistično in krajše: »Po tušu smo prišli do sape. V partijskem pogledu smo že vzpostavili vse zveze, sektor- je, rajone itd. — končno še stvar niti ni tako porazna — po sestavi namreč.« Kardelj je odgovoril že 1. januarja 1943, da so veseli, »da ni bilo v zvezi z blokadami hujših po- sledic« Vendar so ravno v zvezi s to racijo v vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo sprejeli sklep: »Ne da bi podcenje- vali še zelo veliko možnosti našega vsestran- skega dela v Ljubljani, ki jih je vsekakor treba razvijati dalje v tistem duhu, kakor smo se pogovarjali v Ljubljani, smo vendar prepričani, da nam Ljubljana ne more več dati vsega tistega kar mi potrebujemo.« Zato naj bi predvsem partijsko in frontovsko teh- niko in agitprop preselili iz Ljubljane na varnejše območje. Dne 3. januarja je Sent- jurčeva ponovno poročala Kardelju o delu v zvezi z racijo. Pripravili so že proglas Juna- ški Ljubljani in v njem zapisali, da je bilo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 223 aretiranih 2000 Ljubljančanov. Ugotovila je, da je številka 2000 »očitno previsoka« in bo zato napisala »nad 1000 Ljubljančanov«. Ka- že pa, da je bila prepozna, ker ima v neka- terih Slovenskih poročevalcih proglas ven- darle še številko 2000. Kardelj je čez dva dni odgovoril, naj po raciji izdajo čimveč litera- ture in naj omenjeni proglas objavijo tudi na majhnih letakih, ki jih pa v povojnih biblio- grafijah ni najti. Dne 5. januarja pa je Kar- delj v pismu Tonetu Tomanu v Ljubljano svetoval in tudi pravilno napovedal: »Potrudite se, da boste čimprej likvidirali tudi organizacijske ostanke posledic belogar- dističnih racij. Po mojem mnenju se sedaj za vas odpira razdobje velikega poleta. Pri- hodnje dni vam bomo poslali izčrpnejše po- ročilo o položaju zunaj, iz katerega boste vi- deli, da smo vstopili v povsem novo razdobje naših vojaških uspehov. To bo gotovo vpli- valo tudi na Ljubljano.« Tako kot pri obeh velikih racijah je tudi po tej raciji vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo v Slovenskem poroče- valcu razkrinkalo okupatorjevo in belogar- distično početje. Tokrat je izvršni odbor OF celo izdal proglas »Junaški Ljubljani!«. Za- čel ga je takole: »Zaman so poskušali belo- gardistični Jude streti srce slovenskega os- vobodilnega boja, našo junaško in ponosno Ljubljano. Zaman so kradli in ropali po sta- novanjih, zaman skalili božični mir, zaman odgnali nad 1000 Ljubljančanov. Dosegli so zgolj eno: njihovo nezaslišano izdajstvo, nji- hov strahotni moralni propad, njihovo popol- no, janičarsko hlapčevanje okupatorjem, njihov neodpustljivi zločin nad Slovenci in vsem slovenskim narodom je mogel spregle- dati sleherni pošteni Ljubljančan.«"' V isti številki je tudi članek »Belogardistična ,Bo- žičnica' v Ljubljani«. V njem je pisec članka najprej osmešil poročilo časnika Slovenski dom, ki je 28. decembra poročal: »Letošnji božični prazniki v Ljubljani so potekli v du- hu starih, lepih tradicij.« Nato pa je poudaril, da je bila belogardistična »božičnica« v Ljub- ljani dejanje obupancev, zaznamovancev, ki jih je slovenski narod izpljunil in ki se jih sramujejo celo njihovi italijanski pokrovite- lji."' Podobno je belogardistično racijo v Ljubljani razkrinkal in obsodil članek »Ljub- ljana je do dna spoznala belo gardo«, ob- javljen v naslednji številki istega glasila. »Mislili so, da bodo OF uničili, pa so jo sa- mo okrepili, zakaj s svojim dejanjem so od- prli oči tudi tistim, ki doslej še niso spregle- dali,« je sklepal pisec članka, podpisan kot »katoličan v OF.«"' Tako imenovane »božične racije« v Ljub- ljani niso vznemirile samo privržencev na- rodnoosvobodilnega gibanja, temveč tudi ne- katere italijanske funkcionarje, vendar sled- nje predvsem zaradi samopašnega vedenja belogardistov, ki je slabšalo prestiž italijan- skega okupatorja. To vedenje se je namreč nadaljevalo tudi po »božičnih racijah« in Novem letu 1943, vendar ne več v tako mno- žičnem obsegu. Bilo pa je še vedno tako, da je visokega komisarja Graziolija pripravilo do posredovanja pri generalu Gambari, o če- mer je nato v dveh pismih 10. in 11. januar- ja 1943 poročal v Eim notranjemu ministr- stvu in vodji italijanske policije. V prvem pismu je Grazioli najprej pove- dal, da rezultati racije, v kateri so zaprli 541 oseb, »do sedaj, kot je znano, niso bili zelo zadovoljivi.« To je utemeljeval s tem, da so polovico aretiranih ljudi že izpustili, ker proti njim niso imeli nikakršnih dokazov, medtem ko ostale še zaslišujejo. Nato je navedel bist- vo zadeve: »Glede na neprijetne dogodke mi je povelj- nik armadnega zbora zagotovil, da pripadni- ki prostovoljne protikomunistične milice v Ljubljani ne delujejo več neposredno, tem- več jih bodo uporabljali samo kot obvešče- valce in naznanjevalce. Mnogo aretacij so opravili protikomunistič- ni miličniki, ki so izrazito iz klerikalne stran- ke, v imenu »Kristusa Kralja«. V drugem pismu je Grazioli sporočil v Rim, da je Gambara na njegov predlog glede pro- stovoljne protikomunistične milice določil: 1. revizijo vpisanih, tako da bodo v njej izključ- no le prostovoljci, 2. vključitev vanjo italijan- skih častnikov in podčastnikov, 3. uporabo mi- ličnikov samo skupaj z italijanskimi oddelki in pod njihovim poveljstvom, 4. prepoved vsem miličniškim oddelkom, da bi delovali sami in brez italijanskih povelj ter izvajali usmerit- ve, preglede, aretacije in preiskave ali uka-» zovali civilistom. Določil je tudi, da bodo V Ljubljani belogardiste uporabljali samo za obveščevalno službo in za naznanjevalce. Po- novno je Grazioli povedal, zakaj so bili po- trebni ti ukrepi: »Navedeni ukrepi so več kot ustrezni in njihovo nujnost zahteva dejstvo, da so se po- sebno v poslednjem času nekateri oddelki vedli čisto proti našemu prestižu in našemu ugledu. Mnogi oddelki npr. niso marali uporabljati rimskega pozdrava, temveč še naprej pozdrav iz bivše jugoslovanske vojske, razni povelj- niki so se izražali sramotilno o naši vojski) 224 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 rekoč, da so morali prvi iti naprej protiko- munistični oddelki, ker so se italijanski bali. Preglede in aretacije so v mnogih primerih izvajali v imenu »Kristusa Kralja«. Na koncu je Grazioli povedal, da bodo Gambarovi ukrepi, če jih bodo izvajali po- polnoma in vestno, omogočili Italijanom po- poln nadzor in ustrezno propagandno delo med belogardističnimi oddelki. Tako bi od- vrnili hudo nevarnost, ki bi jo ti oddelki lah- ko imeli za Italijane v primeru neugodnih razmer v Ljubljanski pokrajini."" Da so italijanske civilne oblasti užaljene zaradi tega, ker niso prej zvedele za namero vojaških oblasti in belogardistov o raciji, so vedeli tudi kontrarevolucionarji v Ljubljani. Tako je 3. januarja 1943 nekdo od njih po- ročal v London: »Radi tega je prišlo v Ljubljano tajno 150 članov vaške straže iz okolice Novega mesta, ki se tam imenuje Legija smrti ter z ljub- ljansko varnostno stražo skupno so naredili v nočeh 21. in 22. decembra blokade ter are- tirali 550 komunistov in podpornikov OF. To je vzbudilo pri Ljubljančanih, zlasti pri OF- arjih veliko razburjenje, predvsem pa strah, ker so bUi prvič preiskani in zaprti pravi OF- arji in komunisti. Medtem pa je zelo neje- voljen tudi visoki komisar in fašisti, ker so šele dve uri pred blokado zvedeli od same- ga komandanta Gambare, da bo slovenska straža ponoči aretirala. Za vse priprave pa civilna oblast ni vedela prav nič. Sedaj, kot čujemo, protestirajo proti temu visoki komi- sar, kvestura in fašisti. Ali bodo zmagali oni, ali novi komandant Gambara, ki je pustil, da se izvede to, kar se je pripravljalo pod Ro- bottijem, bomo videli.« Cez dva meseca pa je neki drugi kontrare- volucionar tudi v pismu za London moral ugotavljati: »V Ljubljani je kljub racijam, ki jih je izvedla naša milica, še vedno javno mnenje naklonjeno rdečim razbojnikom.« Belogardistična racija v Ljubljani decem- bra 1942, ki jo je ljudstvo poimenovalo »bo- žična«, je bila poslednja racija pod italijan- sko okupacijo v tem mestu. Cez dva meseca se je politični položaj v Ljubljani spet začel zelo vidno spreminjati v prid narodnoosvo- bodilnega gibanja. Namesto okupatorjevega ali belogardističnega množičnega lova na ljudi so se februarja 1943 začele množične demonstracije Ljubljančanov proti okupator- jevemu nasilju, predvsem za izpust političnih jetnikov in internirancev. Z njimi se je za- čelo novo obdobje v zgodovini uporne Ljub- ljane pod fašistično okupacijo. OPOMBE 1. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, III/1942, št. 1-2, str. 105—106 in 123—124 (dalje: Juvančič, n.d.). — 2. Juvančič, n.d., str. 90—94. — 3. Dare Jeršek: Plebiscitne akcije Osvobodilne fronte v letih 1941—1942. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 11/1961, št. 1-2, str. 195—288. — 4. Juvančič; n.d., str. 79—80. — 5. Taka je vsebina pogovora poveljnika 11. armadnega zbo- ra s komandanti bataljonov v Novem mestu 13. januarja 1942. (Archivio Centrale dello Stato Roma, dalje: ACS, Ministero deHlnterno, Dlre- zione Generale Pubblica Sicurezza, dalje: PS, Divisione affari generali e riservati, dalje: AGR, 1920, 1923—1945, anno 1942, busta 1, fasc. I). Mussolinija so vojaška poveljstva že septem- bra 1941 temeljiteje seznanila z dogodki v Ljub- ljanski pokrajini in posebej v Ljubljani. Naved- la so mu celo imena krajev (Griblje, Jezica, Ga- berje), v katerih je prišlo do spopadov med par- tizani in italijanskimi patruljami. Poročala so mu tudi o blebetavem vedenju nekaterih itali- janskih častnikov v Ljubljani, ki v stiku z me- ščani izražajo tudi kritične misli, po katerih na- to meščani dobivajo prepričanje, da italijanska vojska nima rada vojne in da ni prepričana o zmagi. Mussolini je na to rekel ali zapisal: »Po- veljniku ljubljanske posadke je treba pustiti čas.« (NAW, T-821, R-395, sporočilo generalštaba italijanske vojske pov. 2. it. armade 23.9.1941) — 6. National Archives Washington (dalje: NAW), mikrofilm T-821, navitek (dalje R) 271, posn. 447. — 7. NAW, T-821, R-215, posn. 627. — 8. Juvančič, n.d., str. 99—105. — 9. Arhiv Voja- škega zgodovinskega inštituta JLA Beograd (da- lje VZI), škatla 474, dok. 6/1, poročilo poveljstva 11. armadnega zbora o operacijah za razorožitev Ljubljane (23. februar — 15. marec 1942). To poročilo ima tudi več prilog, medtem ko enaki izvodi v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (dalje: arhiv IZDG) nimajo prilog. (Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661 a.) Ohra- njen je tudi prepis poročila, ki ga je pokrajinska komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev za Hrvatsko 6. 3. 1947 poslala komisiji za ugo- tavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo. Prepis poročila je hr- vaška komisija dobila od okrožne komisije za Hrvaško primorje in Gorski kotar. »U arhivi Superslode pronadjeni su i priloži, koji se spo- min ju u izvesta ju generala Robotti, a koji su u originalu, pod gornjim brojem i nadnevkom dostavljeni Državni komisiji Beograd,« je poro- čala hrvaška komisija. Podobno sklepno poročilo poveljstva divizije sardinskih grenadirjev ni znano. Pač pa je takrat, ko je 2. aprila 1942 prijavilo vojaškemu tožilstvu privržence narod- noosvobodilnega gibanja, aretirane večinoma v tej veliki raciji (glej op. 24a), na straneh 15—19 te prijave poročalo tudi o raciji, in to na neka- terih mestih skoraj enako kot že omenjeno Ro- bottijevo sklepno poročilo. Ob tej prijavi, ki je v gradivu vojaškega sodišča v Ljubljani, zadeva št. 615/1942, so tudi večinoma tiste priloge kot KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 225! pri Robottijevem sklepnem poročilu. Ker to ni datirano, je težko reči, ali je nastalo na podlagi poročila poveljstva divizije sardinskih grena- dirjev in kdaj. Kopija prijave z dne 2. 4. 1942 je tudi v arhivskem fondu visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, vendar brez prilog (arhiv IZDG, it. arh., fasc. 2/XIII). Ohranila se je tudi večina kratkih dnevnih poročil, ki jih je poveljstvo te divizije poslalo v vednost povelj- stvu skupine kraljevih karabinjerjev za Ljub- ljansko pokrajino. Poveljnik te skupine, major Raff aele Lombardi, je nekoliko preurejena po- ročila pošiljal poveljstvu karabinjerjev pri 2. italijanski armadi na Sušaku (polkovniku Fran- cescu Delfinu), ker jih je to od njega zahtevalo. (Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/III. — 10. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 159/1, povelje div. sard, gren., 3106 op. 23. 2. 1942. — 11. Ohranila so se vsa njegova povelja in to na mikrofilmu NAW, T-821, R-229, posn. 660—675. Poslal jih je v vednost poveljstvu 2. polka sardinskih grena- dirjev. Ohranila se je tudi večina tistih povelj, ki jih je poslal poveljstvu karabinjerske skupine za Ljubljansko pokrajino, od katere je zahteval policijske, karabinjerske in financarske sile za sodelovanje v veliki raciji. (Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 159/1). Kaže pa, da se niso nikjer ohranile skice posameznih odsekov, našel sem le eno. — 12. Arhiv IZDG, it. arh., fasc 159/1, povelja in poročila majorja R. Lombardija od 23. 2. do 15. 3. 1942. — 13. Glej op. 9. — 14. Ohranil se je se- znam aretiranih ljudi v vsej raciji, urejen po dnevih, vendar brez vsakih drugih podatkov, le pri nekaterih imenih so pripombe s svinčni- kom, in to o usmrtitvi ali izpustitvi iz zapora. (Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/IV) Poleg tega so ohranjeni seznami aretiranih ljudi v veliki raciji in to za vsak dan. Sestavilo jih je poveljst- vo karabinjerjev divizije sardinskih grenadirjev (podpisan stotnik Vito GuarigUa) in jih pošiljalo načelniku štaba te divizije. (Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 239/1) — 15. Glej op. 9. — 16. O aretaciji zdravnikov v senatoriju »Emona« glej: Dr. Mirko Derganc: Emona — sanatorij za ranjene parti- zane. Ljubljana v ilegali, II, str. 335—345. — 17. Arhiv IZDG, it. arh., TMG, fasc. 278, zadeva 491/1942, poročilo karab. int. čete Ljubljana 6. 3. 1942. — 18. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 219, po- velje div. Gran. di Sard. 7. 3. 1942. — 19. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 239/11, poročilo pov. karab. skup. Ljubljana 9.3.1942, poročilo 1. sard. gren. polka 8. 3. 1942 s seznamom aretiranih oseb. — 20. pov. div. sard. gren. 13. 3. 1942, Zbornik doku- mentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov (dalje: Zbornik dok. NOV), del VI, knjiga 2, dok. 148, poročilo pov. 11. arm. zbora 13. 3. 1942. — 21. Jože Martinčič: Beg iz Gonarsa, Ljubljana 1978, str. 19. Ar- hiv IZDG, it. arh. fasc. 661, poročilo pov. karab. skup. Ljubljana 14. 3. 1942. — 22. Glej op. 9. — 23. Dobesedno enako oceno je Robotti dal že v nekem svojem poročilu poveljstvu 2. armade 8. 3. 1942. V njem je tudi opisal organizacijo narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani ter sklenil, da bo racija velik korak dalje k pomi- ritvi razmer in porastu italijanskega prestiža, ki je že precej upadel. (Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/III) — 24. Slovenski poročevalec, III/26, dne 1. 7. 1942. — 24a. Arhiv IZDG, it. arh., TMG, zadeva št. 615/1942, prijava pov. div. sard. gren. 1314/i/MS dne 2. 4. 1942; Macisovo pismo 4. 4. 1942; pismo kvesture Ljubljana 012384 dne 6.7. 1942. Glej tudi: Registre esecuzione delle senten- ze ed altri provvedimenti, anno 1942. — 25. Glej op. 9. — 26. Internacije, str. 12. — 27. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/VII, poročilo pov. div. Isonzo 7. 4. 1942. — 28. ACS, PS, AGR 1920, 1923 do 1945, a. 1942, b. 1, fasc. I, poročilo vis. kom. za Ljubljansko pokrajino 437/2 tajno, 12. 3. 1942. — 29. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, a. 1942, b. 1, fasc. I, poročilo vis. kom za Ljubljansko po- krajino 517/2 tajno, 25. 3. 1942. — 30. Zbornik dok. NOV, VI/2, dok. 151. — 31. Poročilo int. karab. čete Ljubljana, nedat., kopija pri avtorju. — 32. Prav tam. — 33. Slovenski poročevalec, IH/12, dne 25. 3. 1942. — 34. Internacije, str. 9-11. — 35. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 1083/III. — 36. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 1083/III. — 37. Zbor- nik dok. NOV, VI/2, dok. 145. — 38. Vera Hutar: Zločin brez primere. Borec, XXXII/3, marec 1980, str. 129—154, št. 4, april 1980, str. 193—214. Tone Ferenc: Pohvale, odlikovanja in nagrade za zločince (Nekaj dokumentov o preserski ak- ciji in procesu). Borec XXXII/6-7, junij-julij 1980, str. 321—332. — 39. Internacije, str. 13; Juvančič, n. d., str. 104; arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661, sporočilo pov. 2. armade 13. 3. 1942; povelje pov. 2. arm. 14. 3. 1942. — 40. Tone Ožbolt: Ser- cerjeva bojna pot. Ljubljana 1973, str. 224. — 41. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 5. 2. 1942. — 42. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661, povelje 11. arm. zbora 16. 3. 1942. — 43. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka pri pov. 11. arm. zbora 16. 3. 1942. — 44. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661, brzo- javka pov. 11. arm. zbora 18. 3. 1942, poročilo pov. 11. armadnega zbora visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino 19. 3. 1942. — 45. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661, sporočilo vis. kom. za Ljubljansko pokrajino 475/6 tajno, 19. 3. 1942. — 46. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 1080, poročilo div. sard. gren. 4428 op. 17. 3. 1942. — 47. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661, poročilo pov. graničar- jev 11/1507 dne 17. 3. 1942. — 48. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 21. 3. 1942. — 49. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/V, Robottijeve brzojav- ke št. 02/2326 dne 31. 3.1942, št. 02/2484 dne 4. 4. 1942, št. 02/4577 dne 30. 5. 1942; fasc. 1083/11, se- znami aretiranih in interniranih častnikov, pod- častnikov in vojakov. — 50. Juvančič, n.d., str. 107—110. — 51. NAW, T-821, R-217, Robottijevo povelje 02/2816 op. 13. 4. 1942. — 52. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 16. 4. 1942. — 53. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 6419 op. 18. 4. 1942. — 54. NAW, T-821, R-217, povelji div. sard. gren. 6492 op. 20. 4. 1942 in 6741 op. 24. 4. 1942; sporočili istega poveljstva 6573 op. 21. 4. 1942, št. 6647 op. 22. 4. 1942, št. 6665 op. 22. 4. 1942. — 55. NAW, T-821,*R-217, povelje div. sard. gren. 6741 op. 24. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1608 dne 25. 4. 1942. — 56. 226' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 6808 op. 25. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1621 dne 26. 4. 1942. — 57. V poročilu sta sicer ome- njena Gabičeva in Vakavceva ulica, ki jih zaradi popačenosti imena ni mogoče prepoznati. — 58. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 6863 op. 26. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1638 dne 27. 4. 1942. — 59. NAW, T-821, R-217, Lupinijevo poročilo 1659 dne 28. 4. 1942. — 60. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 7013 op. 18. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1673 dne 29. 4. 1942. — 61. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 7064 op. 29. 4. 1942; Lupinijevo poročilo 1685 dne 30. 4. 1942. — 62. Zbornik dok. NOV, VI/2, dok. 165, Robottijeva brzojavka 02/3356 op. 29. 4. 1924. Izjemno stanje je Robotti preklical 6. maja 1942. — 63. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 30. 4. 1942. — 64. Zbornik dok. NOV, VI/2 , dok. 171, poročilo pov. div. sard. gren. 7608 op. 10. 5. 1942. — 65. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard, gren. 8007 op. 19. 5. 1942; poročilo 1. bat. 1. gren. polka 28. 5. 1942. — 66. NAW, T-821, R-217, po- velje div. sard. gren. 8857 op. 27. 5. 1942. — 67. NAW, T-821, R-217, poročilo 1. bat. 2. gren. polka 28. 5. 1942. — 68. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 1083/III, seznam internirancev, poslanih v Go- nars 31. 5. 1942; B. Kraigher je imel štev. 1719. Martinčič n.d., str. 72. — 69. Zbornik dok. NOV, VI/2, dok. 170. Več o okupatorjevem utrjevanju mesta glej Juvančič, n.d., str. 99—105. — 70. Za- upni dnevnik grofa Ciana, II. del, Maribor 1960, str. 106. — 71. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 161/III, NAW, T-821, R-60, promemoria stotnika C. Mor- tarottija 24. 5. 1942. — 72. NAW, T-821, R-60, povelje 11. arm. zbora 02/4450 op. 27. 5. 1942. — 73. NAW, T-821, R-62, brzojavki generala Roatte 31. 5. 1942 in generala Robottija 2. 6. 1942. — 74. Ljubljana v ilegali, III, str. 491--493. — 75. NAW, T-821, R-271, zapisnik sestanka 23. 5. 1942. — 76. NAW, T-821, R-271, arhiv IZDG, it. arh., fasc. 662/1, zapisnik sestanka 30. 5. 1942. — 77. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661, poročilo div. sard. gren. 9359 op. 3. 6. 1942. Poznamo samo prepis tega poročila, ki ga je 4. 9. 1945 napravila komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo kot dok. .št. 0-6486. — 78. Arhiv IZDG, it. fasc. 661, priloga k poročilu div. sard. gren. 9359 op. 3. 6. 1942 (prepis). — 79. NAW, T-821, R-60, poročilo 11. arm. zbora 02/4816 op. 4. 6. 1942. — 80. NAW, T-821, R-60, sporočilo 11. arm. zbora 02/4940 op. 7. 6. 1942; Internacije, dok. 17. — 81. NAW, T-821, R-60, arhiv IZDG, it. arh., fasc. 16/1 in 662/1, pismo notr. min. 442/17251 dne 11. 6. 1942. — 82. NAW, T-821, R-60, arhiv IZDG, it. arh., fasc. 16/1 in 662/1, pismo notr. min. 13. 6. 1942. — 83. NAW, T-821, R-271, arhiv IZDG, it. arh., fasc. 662/1, zapisnik sestanka 14. 6. 1942. — 84. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 16/1 in 662/1, pismo pov. 11. arm. zbora 02/5170 op. 12. 6. 1942. — 85. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 662/1, pismo pov. 11. arm. zbora 02/5394 op. 17. 6. 1942, pismo vis. kom. za Ljubljansko pokrajino 1082/6/zaupno 20. 6. 1942. — 86. Glej op. 81 in 82. — 87. NAW, T-821, R-60, poročilo pov. 11. arm. zbora 02/5642 op. 21. 6. 1942. — 88. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 10787 op. 23. 6. 1942; Juvančič, n. d., str. 111. — 89. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 10857 op. 24. 6. 1942; Internacije, dok. 20. — 90. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/IV in 217/IV, poročilo karab. div. sard. gren. 39/789 dne 25. 6. 1942. — 91. Arhiv IZDG, it. arh,, fasc. 217/IV, poročilo karab. div. sard. gren. 39/784 dne 25. 6. 1942. — 92. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 217/IV, poročilo karab. div. sard. gren. 39/785 dne 25. 6. 1942, fasc. 661/IV, poročilo div. sard, gren. 26. 6. 1942. — 93. Arhiv IZDG, it. arh. fasc. 661/IV, poročilo div. sard. gren. 11062 op. 27. 6. 1942. — 94. Glej op. 101. — 95. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 10.904 op. 25. 6. 1942; Internacije, dok. 18. — 96. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 159/1, NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 11.007 op. 26. 6. 1942. — 97. NAW, T-821, R-217, povelje div. sard. gren. 11.090 op. 27. 6. 1942. — 98. NAW, T-821, R-217, sporočilo karab. div. sard. gren. 24/45 tajno 27. 6. 1942. — 99. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3194 op. 26. 6. 1942. — 100. NAW, T-821, R-217, poročilo 1. bat. 1. gren. polka 27. 6. 1942. — 101. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/IV, poročilo div. sard. gren. 4866/i/FA 4. 7. 1942. To je edino poročilo neke italijanske enote oziroma ustanove o veliki raciji v Ljubljani od 27. ju- nija do 1. julija 1942. Zanimivo je, da ni niti poročila 2. gren. polka te divizije, ki ima druga- če za ta čas zelo dobro ohranjeno gradivo (NAW, T-821, R-217), niti poročila 11. armadnega zbora. Prilogo št. 1 omenjenega poročila so objavili v Zborniku dokumentov in podatkov o narodnoos- vobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knj. 3, dok. 164. — 102. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/VI, riepilogo internati. Seznam trans- portov iz Ljubljane v koncentracijski taborišči Gonars in Monigo od 27. junija do 2. julija 1942 je na majhnem listku. Transporti so datirani s 27. junijem, 29. junijem, 30. junijem, 1. julijem in 2. julijem 1942. — 103. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/IV, NAW, T-821, R-277, riepilogo internamento note categoric. — 104. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3209 op. 27. 6. 1942. — 105. Glej op. 101. — 106. Glej op. 102. — 107. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3217 op. 28. 6. 1942. — 108. Glej op. 101. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 223/11, Orlandova brzojavka 11281 op. 30. 6. 1942. — 109. Glej op. 102. — 110. NAW, T-821, R-217, povelje 2. gren. polka 3248 op. 29. 6. 1942. — 111. Glej op. 101.— 112. Glej op. 102. Ohranjen je tudi seznam ljudi »za interniranje« 30. junija 1942 s 431 imeni, vendar so nato 46 imen prečrtali, tako da jih je ostalo 385. — 113. Glej op. 101. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 223/11, Orlandova brzojavka 11.417 op. 2. 7. 1942. — 114. Glej op. 102. Glej tudi fasc. 1083/1, sporočilo div. sard. gren. 2. 7. 1942. — 115. Milan Guček: Jutri bo vse dobro. Ljub- ljana 1959, str. 15—16 (dalje: Guček, n. d.). — 116. Dušan Biber, ustni vir. — 116 a. Arhiv IZDG, dom. fondi, f, 120, dok. A 379859. Poročilo ni datirano in ne podpisano. —• 117. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 221/III. — 118. Arhiv IZDG, it. arh.. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 2271 fasc. 159/11. — 119. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 139, poročilo karab. div. sard. gren. 3. in 5. 7. 1942. s priloženimi seznami, brzojavka div. sard, gren. 4848/i/FA 4.7.1942 in pripis pov. 11. arm. zbora 02/6305 dne 10. 7. 1942. — 120. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/VI. — 121. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/IV, poročilo div. sard. gren. 4866/i/FA 4. 7. 1942. — 122. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/VII, poročilo 609. sekc. karab. 26. 6. 1942. Podoben opis je dal De Filippis v svojem petnajstdnevnem poročilu 4. julija 1942: »Sedaj zares poznamo način, ki ga uporabljajo, da bi ločili ljudi za internacijo ali izpust: v velikem dvorišču vojašnice Vittoria Emanuela grenadir- ski častnik nadzira dokumente in tisti čas podvrže prijetega prepoznavanju konfidentov, ki so skriti v sobi, ki gleda na dvorišče. Konfidenti udarja- jo po okenskem steklu, ko prepoznajo nam na- sprotne ljudi.« (Internacije, dok 20a). — 123. In- ternacije, dok. 19. — 124. Zbornik dok. NOV, VI/3, dok 164. — 125. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/IV, NAW, T-821, R-277, riepilogo intema- mento note categorie. — 126. Zbornik dok. NOV, VI/3, dok. 157. — 127. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 661/IV, NAW, T-821, R-277, riepilogo intema- mento note categorie. Ta pregled sicer ni dati- ran, je pa iz začetka julija 1942, ko aretiranih še niso odpeljali iz Novega mesta in Kočevja. Poznejša poročila iz Novega mesta navajajo več- je število aretiranih, tako npr. poročilo divizije Isonzo 20. 7. 1942 navaja v Novem mestu 184 in Trebnjem 105 aretiranih, skupno torej 289. (Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 1083/1). — 128. NAW, T-821, R-60, Robottijevi pismi 5. in 8. 7. 1942, kvestorjevo pismo 7.7.1942. — 128 a. Glej op. 116 a. — 128 b. Janko Jarc: Ljubljana v zadnjih dneh junija 1942 (Paberki iz aktov italijanske- ga okupatorja). Slovenski poročevalec 3., 4. in 6. 7. 1946. — 129. Ivan Ferlež: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941 do 1942. Ljubljana 1972, str. 319—321. Guček, n. d., str. 25—30. — 130. Slovenski poročevalec, III/28, dne 14. 7. 1942 in III/29, dne 20. 7. 1942. — 131. NAW, T-821, R-279, pismo pov. 2. arm. 29. 6. 1942. — 132. NAW, T-821, R-279, poročilo povelj- stva 1. gren. polka 3. 7.1942, brzojavka gen. Or- landa 29.6.1942, poročilo pov. 11. arm. zbora 02/6032 op. 30.6.1942, R-217, poročilo poveljni- ške čete 3. bat. 2. sard. gren. polka 29. 6. 1942, arhiv IZDG, it. arh., fasc. 611/VII, poročilo ka- rab. poroč. De Filippisa 29. 6.1942, poročilo ka- rab. marešala Tita Capponeja 29.6.1942, Zbor- nik dok. NOV, VI/3, dok. 157: poročilo pov. 11. arm. zbora 1.7.1942, fasc. 158/III, poročilo ka- rab. tenence Ljubljana-okolica 29. 6.1942. — 133. NAW, T-821, R-279, Roattino pismo 14274 taj. 7.7.1942. — 134. NAW, T-721, R-279, Orlandovi poročili 11541 op. 4. 7.1942 in 5. 7.1942, Robotti- jevo poročilo 5. 7.1942, Roattino sporočilo 11891 dne 8.10.1942. — 135. Arh. IZDG, it. arh., fasc. 660/1, promemoria pov. 11. arm. zbora. — 136. Slovenski poročevalec, III/27, dne 9.7.1942. — 137. Internacije, str. 33—35; Zbornik dok. NOV, VI/3, dok. 188 in 190. — 138. Juvančič, n. d., str. 125—127. — 139. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, AG 5, Confl. Europ., b. 94, fasc. 102, arhiv IZDG, it. arh., fasc. 1080, pismo 2. arm. 08906 dne 8.9. 1942. — 140. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, AG 5, Confl. Europ., b. 94, fasc. 102, pismo pov. 11. arm. zbora 02/8757 op. 14.9.1942. — 141. ACS, PS, AGR 1920, 1923—1945, AG 5, Confl. Europ., b. 94, fasc. 102, pismo vis. kom. za Ljubljansko pokr. 1448/26/taj. 24.9.1942. — 142. NAW, T-821, R-406, poročilo pov. 2. arm. 012100 dne 16.12. 1942; arhiv IZDG, fasc. 450a/IV. — 143. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 1080, poročilo vis. kom. za Ljubljansko pokr. 55/9/taj. 18.1.1943. — 144. Franček Saje: Belogardizem. 2. izdaja, Ljublja- na 1952, str. 486-488 (dalje: Saje, Belogardi- zem). — 145. NAW, T-821, R-279, gradivo R. P. 14 — Operazione di polizia in Lubiana. — 146. Sa- je: Belogardizem, str. 489. — 147. Saje: Belogar- dizem, str. 490. Seznam, ki je napisan (ali pre- pisan) na praznem papirju Trboveljske premo- gokopne družbe, je sedaj v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, ne- reg. grad. prejeto iz arhiva RSNZ v Ljubljani. Verjetno gre za prepis, ki so ga napravili člani VOS še v času vojne. — 148. Prav tam. — 149. Saje: Belogardizem, str. 490. — 150. Prav tam. — 151. Bogdan Svent-Ambrož: VOS v borbi z mihailovičevskim obveščevalnim centrom. Ljub- ljana v ilegah, II, str. 314—315 (dalje: Svent, n.d.). — 152. Arhiv IZDG, MVAC, fasc. 120. — 153. NAW, T-821, R-279, povelje zveznega urada 602. voj. transport, del. 285 taj. 21. 12. 1942. — 154. NAW, T-821, R-279, pov. div. Cacciatori del- le Alpi 8339 op. 21.12.1942. — 155. Arhiv IZDG, MVAC, fasc. 120, program racije, Id so ga itali- janske oblasti poslale belogardističnemu vodstvu v Ljubljani za pripravo racije. Ta dokument v italijanščini nima začetka, ima pa slovenske ob- robne pripombe nekega belogardističnega funk- cionarja. — 156. Svent, n. d., str. 317. — 157. Ar- hiv IZDG, MVAC, fasc. 120, Navodila in načrt dela. — 158. NAW, T-821, R-279, sporočilo pov. 11. arm. zbora 86 taj. 21.12.1942. — 159. NAW, T-821, R-279, brzojavka pov. 11. arm. zbora 02/ 13233 dne 21.12.1942. — 160. NAW, T-821, R-60 in R-279, brzoj. pov. 11. arm. zbora 02/13251 dne 22.12.1942. — 161. NAW, T-821, R-60 in 279, spo- ročilo pov. 11. arm. zbora 02/13299 dne 23.12. 1942. — 161 a. ACS, PS, AGR 1931—1949, a. 1942, b. 22 A, Graziolijevi brzojavki 22. in 28. 12. 1943. — 162. NAW, T-821, R-279, zabeležka za gen. Galla 23.12.1942. — 163. NAW, T-821, R-60, sporočilo pov. 11. arm. zbora 02/13233 dne 21.12. 1942. — 164. Glej. op. 151. — 165. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 231/IV, poročilo 375. hitre sekcije karab. 172/40 dne 2.1.1943. — 166. Omenjenega dne je bilo namreč v zaporih Belgijske vojašni- ce tudi 22 oseb iz »represivnega« razloga, 65 »na voljo arm. zboru«, 11 »na voljo fašistični milici (MVSN)«, 80 internirancev z Raba itd. — 167. Glej op. 174. — 168. Saje: Belogardizem, str. 492 do 493. — 169. Narod v ječi, 1/2, januar 1943. — 170. Prav tam. — 171. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 231/V, poročilo 375. hitre sekc. karab. 7/5 dne 25. 2.1943. — 172. Saje: Belogardizem, str. 493. — 173. Arhiv IZDG, it. arh., fasc. 231/1, II, vloge 228 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29 1981 za obiske in izpust zapornikov. — 174. Zgod. ar- hiv CK ZKS, št. 658.667, poročilo VOS za Ljub- ljano št. 16. dne 4.1.1943. — 175. Slovenski po- ročevalec, IV/1, dne 1.1.1943. — 176. Prav tam. — 177. Slovenski poročevalec, IV/2, dne 15.1. 1943. — 178. ACS, PS, AGR 1930—1955, a. 1943, b. 36 B, Graziolijevo pismo 31/2/ zaupno dne 10. 1.1943. — 179. ACS, PS, AGR 1930—1955, a. 1943, b. 36 B, Graziolijevo pismo 34/2/ zaupno dne 11. 1.1943.