8554- AA 60100200 osreonja knjižnica :ol|l- sdft. jsk« ežel PRI.viukSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ n. , Abb- p05^ i gruppo (.ena 2o0 lir Leto XXXV. Št. 160 (10.379) TRST, sobota, 14. julija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v G°vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V TEŽAVNEM POSKUSU ZA PREMOSTITEV VLADNE KRIZE Po seji vsedržavnega vodstva KD manjše možnosti za uspeh Craxija Demokristjani ne morejo prebaviti izgube predsedstva vlade RIM — Po zaključku prvega kro-Jj? Posvetovanj socialističnega po-wlaščenca za sestavo nove vlade ettina Craxija, ostajajo perspekti-® njeg°vega poskusa še precej ne-sotove. Z veliko opreznostjo jih o-Cenjujejo tudi sami socialisti. Popisni predsednik se je včeraj Posvetoval celi dve uri z uradnim zastopstvom svoje stranke pri posojanjih, ki ga sestavljajo podtaj-r1*5 Signorile in načelnika parlamen-^fnih skupin Balzamo in Cipellini. oignorile je nato dejal novinarjem, S3 jih navdaja dosedanji potek Lraxijevih razgovorov s strankami z «zmemim optimizmom*, da se pa avedajo težav, ki so mu na poti. pXraxi ima pri tem enotno podporo Potreben pa je največji napor odi drugih strank, še posebej KD T,je naglasil Signorile — da dobi ržava stalno vlado, ki jo potrebu-Je-» Na vprašanja časnikarjev gle-s ^jstven'h vprašanj, o katerih ® moral Craxi pogovarjati in P° Složnosti dogovarjati v drugem krogu srečanj, to je o programu J; o sestavi vlade in večine, je bil 18horiIe nekoliko manj zapet. Program bi moral vsebovati omejeno število obvez za rešitev ključ-‘h vprašanj: inflacija, zaposlitev, Šest petrolejskih družb prijavljenih tožilstvu SAVONA — Sindikat upraviteljev bencinskih črpalk - FAIB, je včlanjen v savonsko *Confesercenti*, je prijavil državnemu tožilstvu šest zasebnih Petrolejskih družb: Chevron, Mach, Api, Esso, Texaco in Mobil. Prijavo sta vložila pokrajinski tajnik FAIB Tizzi in krajevni voditelj Confesercen-u Magni. V prijavi tožitelja trdita, da *o omenjene petrolejske družbe zagrešile vrsto , prekrškov. ki Sredo od zapore javnih uslug do utajevanja bencina in plinskega olja. Upravitelji bencinskih črpalk trdijo namreč, da je omenjenih šest družb znižalo v savonski pokrajini dobavo Petrolejskih proizvodov od 10 do 20 odst. v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, toda ne zaradi pomanjkanja blaga, temveč, ker skušajo izsiliti zvišanje cen. Le državni družbi Agip in Ipi skušata zadovoljiti tržne potrebe. Vsedržavni sindikat FAIB je brzojavil predsedniku Pertini-W in ministru za industrijo Ni-colazziju ter zahteval nujno klicanje sestanka, da bi se Uredilo vprašan ie dobave petrolejskih proizvodov. zlasti za mladino in Jug, spodbujali® Proizvajalnih naložb, sodelovali® z družbenimi silami in sindikati energetska politika, stanovanje. . ede vladne formule pa je podanik PSI rekel, da o tem niso go-orili, ker Craxi šele zbira predlo-Posameznih strank. Poudaril pa da si bo poverjeni predsednik Prizadeval ohraniti narodno solidarni. (sodelovanje med vsemi demoničnimi silami, vključno KPI) n Pri tem pomenljivo večkrat po-°vil «v možnih oblikah*. Najverjet-ejšo razlago «možnih oblik* ja po-cneje dal eden najbližjih sorielav-,ev Poverjenega predsednika Clau-010 Martelli, ki je pojasnil, da je mogoče sestaviti vlado in večino in ohraniti demokratično solidarnost tudi s strankami, ki ostanejo v opoziciji (misleč na KPI). Včeraj sta do Craxijevega poskusa zavzeli uradno stališče tudi vsedržavni vodstvi PSDI in PRI. Socialdemokrati se v sklepnem dokumentu naravnost zavzemajo za vlado KD - PSI - PSDI - PRI, glede programa pa postavljajo poleg splošnih tudi nekaj določenih zahtev: potrditev generala Dalla Chiese za zatiranje terorizma, zvestoba Atlantskemu paktu, vključitev tudi jedrske energije v energetski načrt, samoomejevanje stavk pri javnih storitvah. Republikanci so ponovili svoje pridržke, dokler jim Craxi ne predloži vladnega programa, po seji so pa hiteli zavračati sumnje, da pomenijo njihove zahteve po programskih jamstvih le pretvezo, da bi olajšali KD negativen odgovor poverjenemu predsedniku. Odločilno bo vsekakor zadržanje KD, in če naj sodimo po stališčih, ki jih je njeno vodstvo zavzelo sinoči, ter po izjavah nekaterih njenih veljakov, ne kaže Craxiju prav nič dobro. Demokrščanski voditelji so se včeraj ves dan mrzlično posvetovali pred večernim zasedanjem vsedržavnega vodstva, kateremu je Zaccagnini podrobno poročal o razgovorih delegacije KD s poverjenim predstavnikom. Iz njegovega dolgega poročila je še jasneje izzvenela užaljenost, da ni bil poverjen mandat zastopniku KD. Poudarjal je predvsem zatrjevano protislovnost v namenih PSI glede narodne solidarnosti, češ da KD noče biti vpletena v perspektivo leve alternative, kar bi bilr, zanjo pogubno Dokument, ki ga je vodstvo KD izdalo ob zaključku seje, odseva v bistvu ostro kritično oceno tajnika, ki so jo v razpravi skušali baje omiliti Donat-Cattin in nekateri drugi, da bi ne porušili mostov s PSI. KD v njem zahteva sestavo «or-ganske» parlamentarne večine, programski sporazum med samimi vladnimi strankami, celo prenos vladnih zavezništev na deželne in krajevne uprave. KD postavlja kot bistven pogoj za svoj prispevek k rešitvi vladne krize «ob očuvanju odgovornosti, ki izhajajo iz njene pozicije* (oziroma volilne moči), odpravo -hudega protislovja* PSI, ki je večkrat izjavila, da hoče politično alternativo. Vodstvo KD je sičer na koncu pooblastilo delegacijo. naj nadaljuje svojo nalogo, toda pomenjivo je, da jo pooblašča tudi, naj prevzame pobudo za srečanja z drugimi strankami, če ves seznam tako hudih pogojev, ki bi PST prisilili v še bolj podrejen položaj kot v časih levosredinskih vlad, povezujemo z zelo ostrimi izjavami podtajnika KD Gallonija, ki trdi, da Craxijeva nejasnost ne opravičuje »žrtve KD, da se odpoveduje predsedstvu vlade*, in s po dobnimi stališči, ki jih objavlja strankin tednik «La Discussione* in z neposrednimi napadi veljaka Pic chionija (ki spada med privržence Zaccagninija) na samega predsed nika republike Pertinija, ker je Craxiju sploh poveril mandat, ne kaže poverjenemu predsedniku nič kaj dobro. (Iv) Delavci ENEL prekinili stavko RIM — Sindikati osebja državnega električnega podjetja ENEL so preklicali včerajšnjo vsedržavno stavko, ker je v jutranjih urah prišlo do podpisa osnutka nove delovne pogodbe. Kljub temu, pa bo predvsem v srednji in južni Italiji, tudi v naslednjih dneh prišlo mogoče do prekinitev električnega toka in to vse dokler ne bodo centrale začele redno obratovati. Nova delovna pogodba predvideva med drugim nekatere ekonomske izboljšave, ureditev delovnega urnika ter večjo skrb in investicije za raziskovanje alternativnih virov energije. Podražitev dnevnikov in metana RIM — S prvim avgustom se bedo italijanski dnevniki podražili za 50 lir in bodo torej stali 300 lir. Tako so sklenili včeraj na seji medministrskega odbora za cene (CIP) v Rimu. Podražitev ne zadeva naročnikov. Na seji so tudi sprejeli predlog centralne komisije za papir (CCC), da se uvede raziskava o proizvednih in distribucij skih stroških glede dnevnikov Na isti seji so tudi določili novo ceno metana za gospodinjsko rabo. Od prvega avgusta bo metan dražji za 23,66 lire na kub. meter. NEW YORK — Bivši predsednik ZDA Richard Nixon je včeraj odpotoval v Mehiko na obisk k svojemu staremu prijatelju, šahu Rezi Pahlaviju. Nixona spremlja na njegovi poti cela kopica agentov tajne službe. KO SE JE KOT VSAKO JUTRO PELJAL V SLUŽBO Teroristi so ubili v Rimu nučelniku karabinjerskega sodniiškega odseka ir* Polkovnik Antonio Varisco bi moral konec meseca v pokoj - Zaseda na nabrežju Arnaldo da Brescia - Odgovornost za zločin so si prevzele rdeče brigade, vendar preiskovalci dvomijo v verodostojnost sporočila - Ogorčenje vseh naprednih in demokratičnih sil Policijska funkcionarja ob avtu umorjenega podpolkovnika Varisca (Telefoto ANSA) RIM — Spirala terorističnega nasilja se zavija v vse ostrejših zavojih: včeraj zjutraj je bil ubit v Rimu karabinjerski podpolkovnik Antonio Varisco, poveljnik orožnega oddelka v sodni palači in človek, ki je bil zadolžen za varnost sodnikov, za varnost in prevoz političnih jetnikov, za red v sodnih dvoranah in tudi za najbolj tajne in zaupne preiskave. Še neidentificirani morilci so ga ubili okrog 8.30 Nabrežju Arnaldo Da Brescia le 50 metrov od spomenika Giaccmu Matteottiju. Dobro uro po atentatu si je neznan moški glas s telefonskim sporočilom čaacpiaii agenciji ANSA prevzel odgovornost za zločin v imenu rdečih brigad, vendar marsikdo dvomi v verodostojnost sporočila. Atentat na podpolkovnika Varisca, ki bi moral konec meseca zapustiti orožnike in prevzeti vodstvo varnostne službe nekega velikega indur strijskega koncema, je dramatično odjeknil v Rimu in še zlasti na sodišču, kjer je častnik delal dvajset let in kjer so ga sodniki poznali kot resnega in vestnega sodelavca, Visokim častnikom, sodnikom, časnikarjem so se ob pogledu na razmesarjeno truplo podpolkovnika Varisca orosile oči, marsikdo se je razjokal kot otrok. Ganjenost pa je kmalu niiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiniiifimiiiiiiiiiiiiitiiiMMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiuiiiuiiiiiiiiiiiulittiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii VČERAJ ZJUTRAJ V TURŠKEM GLAVNEM MESTU TERORISTI NAPADMEGIPTOVSKO AMBASADO MED IZPADOM UBITIH ŠTIRINAJST TALCEV? ^ • *. \ \ • * - , > ' ' > ; J«. -}•*»l 'Š< ' ' Odgovornost za napad si je prevzela organizacija «0rli palestinske revolucije» V spopadu ubita tudi dva policista - Ogorčenje egiptovskega premiera Khalila ANKARA — Štirje teroristi orga-1 ste, naj se predajo, v zameno pa nizacije »Orli palestinske revolucije* so včeraj zjutraj napadli egiptovsko veleposlaništvo in pri tem naj bi ubili štirinajst uslužbencev, poleg tega pa še dva policaja, ki sta stražila veleposlaništvo. V rokah teroristov naj bi bili še štirje talci, med temi tudi egiptovski veleposlanik v Turčiji Ahmed Kamal Ulama. Sicer pa so turške oblasti pozno zvečer sporočile, da so še vsi talci živi. Vendar te vesti ni mogoče vzeti dobesedno, saj so poročila iz turške prestolnice dokaj protislovna in še na moč meglena. Očividci, ki so bili včeraj zjutraj priča prizoru, pravijo, da je veleposlaništvo napadlo vsaj šest teroristov (uradna verzija pravi, da so bili štirje). Z brzostrelkami so streljali proti dvema stražarjema, ki sta izdihnila pozneje med prevozom v bolnišnico. Takoj zatem so se teroristi prikazali na oknih veleposlaništva in začeli streljati na policijo. Pri tem so skozi okna odvrgli tudi nekaj letakov, v katerih so predočili svoje zahteve. Neki policijski častnik je pozval terori- ""»iiiiiiiiiinninniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiHiiiiuiimtimiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii DELAVCI SIRT BLOKIRALI PROMET . I Okrog 400 delavcev bivše steklarne »Vetrobel* (zdaj SIRT) je včeraj dopoldne zasedlo Ul. Flavlo In stavilo ves promet proti Škofijam in Miljam oziroma proti Trstu. Delavci so sklenili izvesti blokado v *n«k protesta zaradi zadnje odložitve razprave pri zavodu ICIPU o finansiranju preosnove bivše steklar-"e v nov obrat za proizvodnjo specialnih jekel. Na obeh straneh bloka so se ustvarile dolge kolone vozil ®*°kada je trajala do 13.15. V prvih dneh prihodnjega tedna bo odposlanstvo iz Trsta predočilo vprašanje bivše steklarne neposredno vladi jim bi prihranili življenje. Odgovor je bil rafal iz brzostrelke. Strelni «dvoboj» med »Orli palestinske revolucije* in turško policijo, ki jo je okrepila še vojska s tanki, je trajal dobro uro. Kljub divjemu streljanju je dvema talcema uspelo zbežati iz veleposlaništva. Takoj ko sta bila na prostem sta začela kričati: »Notri je vse polno mrtvih.* Turška tiskovna agencija »Anato-lia* je pozneje razmnožila vsebino letaka, ki so ga teroristi skozi okno »posredovali* ,oblastem. »Orli palestinske revolucije* zahtevajo, naj Turčija takoj prekine vse diplomatske stike s sovražniki Palestincev in z izdajalcem Sadatom; naj razveljavijo vse sporazume, ki jih je izdajalec Sadat sklenil z ZDA in Izraelom; priznati je treba palestinsko državo; zagotoviti je treba bodočnost vsemu palestinskemu ljudstvu. Teroristi so dali tudi ultimat, in sicer, da bodo ob 14. uri razstrelili veleposlaništvo, če oblasti ne bodo sprejele njihovih zahtev. Ultimat pa je potekel, ne da bi se kaj pripetilo. Drugi viri pa pripominjajo, da so «Orli palestinske revolucije* zahtevali, naj jih turška policija z vsemi talci prepelje na letališče in jim tam da na razpolago letalo. Med ostalimi je tudi zahteva po o-svoboditvi dveh palestinskih aktivistov, ki sta zaprta v Egiptu. V naslednjem ultimatu so teroristi zagrozili, da bodo vsakih pet minut ubili enega talca (v rokah so jih imeli še kakih dvajset), če o-blasti ne bodo zadostile njihovim zahtevam. Zahtevali so tudi neposredno telefonsko zvezo s turškim notranjim ministrom, češ da se bodo pogajali samo z njim. Uradni glasnik PLO Mahamoud Labadi je pozneje zanikal vsako odgovornost te palestinske organizacije pri teroristični akciji: »PLO nima ničesar opraviti s to zadevo*. Takoj ko je bil o dogodku obveščen. je egiptovski predsednik vlade Mustafa Khalil izjavil: .»Z odločnostjo obsojamo ta izpad. Gre za kriminalno dejanje. Egipt ne bo gledal križem rok.* »Egipt smatra, je nadaljeval Khalil, da je za dogodek v Ankari kriva PLO z vsemi svojimi somišljeniki. Atentat je močno prizadel srca vseh Egipčanov, mi pa se bomo borili, da bodo naši državljani na tujem varni.* Včerajšnji napad na egiptovsko veleposlaništvo v Ankari ni mogel mimo izraelskih vladnih krogov. Izraelski notranji minister Yosef Burg je dejal, da je napad »neposredna posledica srečanja med Kreyskim, Brandtom in Arafatom na Dunaju*. »Voditelji socialistične internacionale so napravili usodno napako, ko so priznali in spodbudili k dejavnosti teroristično internacionalo,* je še povedal Burg izraelskemu državnemu radiu. Medtem se je v Ankari sestala "vdaj nahaja v Gvatemali, kamor na izredni seji turška vlada, ki je naj bi odpotoval na srečanje z vodi-tudi dobila dovoljenje Egipta, da alji treh latinskoameriških držav, vojska -lahko napade veleposlani- in sicer El Saivadora, Gvatemale in štvo, vendar v skrajnem primeru in Hondurasa. če bi se vsa pogajanja s teroristi Ameriški funkcionarji niso znali izjalovila, (mč) povedali, ali se bo Somoza vrnil v domovino, eden izmed njih pa je i-rjavil: »Upajmo, da je to konec So-tnozovega režima.* General Somoza v Gvatemali? WASHINGTON - Kot zatrjujejo ameriški funkcionarji, naj bi dikta- I neposredno prenašale ameriške te-tor Somoza zapustil Nikaraguo in se I levizijske postaje. WASHINGTON — Predsednik Carter bo jutri zvečer orisal program za rešitev nekaterih problemov e-nergetske krize v ZDA. Govor bodo izrinil srd, načelnik državnega pravdništva De Matteo je v razgovoru s časnikarji poudaril, da se sodniki in policisti čutijo osamljene, zapuščene, izpostavljene ofenzivi nasilnežev. Dinamika podlega atentata ni bila še povsem pojasnjena. Znano je le, da je Varisco kot običajno odšel z doma v Ul. del Babuino nekaj minut po osmi uri in da se je s svojim starim BMW po običajni poti vozil na Trg Clodio, kjer je imel svoj urad. Morilci so mu postavili zasedo na Nabrežju Arnaldo da Brescia, na odseku, kjer se cestišče znatno zoži. Kraj je kot nalašč za zasedo, saj sta v bližini le staro stanovanjsko poslopje, iz katerega je občina izselila stanovalce, ter palača ameriške »Chase Manhattan Bank*, ki pa je zaprta zaradi popravila. Zločinskemu atentatu zato ni prisostvoval nihče, le nekatere priče so dogodku sledile od daleč, ne da bi takoj doumele, kaj se je dogajalo. Njihove izjave so zato še zelo protislovne in vse kaže, da bodo preiskovalci lahko točneje ugotovili dinamiko napada šele po obdukciji Variscovega trupla in po pregledu njegovega avtomobila. Po prvih izsledkih pa naj bi teroristi, ki so očitno dobro poznali navade žrtve, dohiteli podpolkovnika na nabrežju, ga stisnili proti «gard railu* in ga umorili s tremi ali štirimi dobro pomerjenimi streli iz puške. Po mnenju nekaterih naj bi avtu, iz katerega so streljali, sledil še drugi z nekaj teroristi, ki so bili pripravljeni, da posežejo v primeru nepredvidenih zapletov. Debele šibre, s katerimi je bila nabita puška, so prebile prednjo desno šipo in zadele podpolkovnika v obraz in prsi, prebile levo in zadnjo šipo. Nekatere so preiskovalci našli do 20 metrov daleč od kraja zasede. Po pričevanju nekaterih ljudi, naj bi teroristi pred napadom vrgli dimni bombi, da bi presenetili Varisca: od teh naj bi ena eksplodirala, druga, ki so jo dejansko našli na ulici, pa naj bi, odpovedala. Vendar zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti, ali je ta verzija resnična. Odgovornost za atentat so si kot rečeno z anonimnim telefonskim sporočilom prevzele rdeče brigade. (»Umorili smo polkovnika Varisca, desno roko gen. Dalla Chiese. Po tolikih zločinih je končno poravnal svoj dolg. Sledilo bo daljše sporočilo.*) Vendar preiskovalci, kolikor je bilo mogoče izluščiti iz namigov in po’ovičnih izjav, niso povsem prepričani v verodostojnost sporočila. Izvedba zločina namreč zelo spominja na mafijske eksekucije, pred- Egiptovsko veleposlaništvo, ki so ga včeraj zjutraj napadli »OHi palestinske revolucije*. (Tel. Ansa-Upi) iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii,,1,1,1111, PO UMORU MILANSKEGA ODVETNIKA SINDONA GROZIL AMBROSOLIJU? MILAN — Namestnik državnega pravdnika Ferdinando Pomarici, ki vodi preiskavo o umoru milanskega odvetnika in stečajnega skrbnika Sindonove banke »Privata italiana*, ne bo imel lahkega dela. Zapleteno ozadje škandala, ki ima kot znano mednarodne razsežnosti in njegove politične implikacije, bodo gotovo nemalo vplivale na razvoj preiskave, čeprav vse kaže, da namerava milanski sodnik razkriti vse morebitne vezi, ki obstajajo med umorom Ambrosolija in škandalom Sindona. In ni nobenega dvoma, da te vezi obstajajo, saj se je Pomarici včeraj zjutraj dolgo pogovarjal s Sin-donovimi branilci in verjetno, čeprav tega niso uradno sporočili, tudi z ameriškimi sodniki, ki vodijo preiskavo o ilegalni dejavnosti italijanskega finančnika v ZDA. Medtem pa se je zvedelo, da je sodnik Viola pred meseci poslal Sin-doni sodno obvestilo zaradi groženj Ambrosoliju, o tem pa se je nato malo govorilo, dokler se ni odvetnik nekaj dni pred tragičnim umorom sam javil sodniku in povedal, da so mu neznanci ponovno grozili po telefonu. Svojo obsodbo na smrt, pa je ’ Ambrosoh verjetno podpisal v trenutku, ko je ameriškim sodnikom razkril resnico glede ilegalnega poslovanja banke »Privata italiana* in njenih podružnic v Švici in ZDA. Kaj je pravzaprav povedal pokojni odvetnik ameriškim sodni- kom, ni še znano, gotovo pa je, da je odločno dokazal krivdo nekaterih osebnosti, ki so ga nato po vsej verjetnosti dale umoriti. Javnost sedaj upravičeno zahteva jasnost, čeprav je moralo priti do umora, da se razvoj preiskave o škandalu Sindona premakne z mrtve točke. Pogum človeka, ki je z življenjem plačal svoje izjave in pričevanja, v tem trenutku ne zadostuje. Sodni organi, in ne samo italijanski, morajo sedaj zadevo razčistiti in obtožiti tudi »velike ribe», ki se skrivajo za škandalom. V septembru se bo v New Yorku začela sodna obravnava proti Sindoni in upati je, da bo to prvi korak na poli razkrinkavanja škandala, (st) vsem pa ne prepričuje vloga Varisca kot veznega člena med gen. Dalla Chieso in sodnikom Galluc-cijem, ki vodi preiskavo o rovarjenju rdečih brigadistov. Marsikdo, vendar verodostojnosti teh domnev zaenkrat ni mogoče preveriti, namiguje na možnost povezave s predvčerajšnjim umorom milanskega odvetnika in stečajnega skrbnika banke «Privata Italiana* Giorgia Ambrosolija. Varisco naj bi namreč pred časom vodil preiskavo o nekaterih plateh afere Sindona in naj bi bil seznanjen z vsebino nekaterih dokumentov. Kaže pa vsekakor, da bo preiskavo o njegovem umoru vodil sodnik Gallucei, ki je že dopoldne v raz govoru s kronisti poudaril: »Ne Letos že 16 žrtev političnega terorizma v Italiji RIM — Z včerajšnjim umorom polkovnika Varisca se je število oseb, ki so bile ubite v atentatih v letošnjem letu zvišalo na šestnajst. Skupno je bilo v Italiji letos 46 atentatov, težko ranjenih je bilo 30 oseb. Januarja so bili ubiti paznik Giuseppe Lo Russo v Turinu (odgovornost je prevzela »pri-ma linea*), namestnik državnega tožilca v Milanu Aiessan-drini, sindikalist Guido Rossa v Genovi s strani Rdečih brigad. Februarja so »Komunistične skupine proletarske gverile (NCGP) prevzele odgovornost za umor draguljarja Tor-regianija v Milanu in Lina Sab-badina v Mestrah. Marca je «Prima linea* umorila demo-krščanskega pokrajinskega tajnika v Palermu Michela Rel-no in dijaka Emahuella lurilli-ja. V Bologni so «Divje mačke* napadle sedež ASEM — umrla je snažilka Graziella Fava. V Bergamu je v spopadu s »Proletarsko gverilo* umrl karabinjerski apuntat Giuseppe Gul-leri. V Cuneu so rdeči briga-disti ubili industrijca Attiiia Dutta, v Rimu je novinar Mino Pecorelli bil žrtev »Anarhističnega jedra* (NA), advokat Italo Schettini pa žrtev Rdečih brigad. Aprila je žrtev Rdečih brigad ali morda »Oboroženih skupin za komunizem (NA PC), postal Andrea Compagna iz Milana. Rdeče brigade so tudi odgovorne za smrt brigadirja javne varnosti Antonia Mea, ki je bil ubit maja med napadom na »Rimski odbor Krščanske demokracije* in agenta Pierina Ollanuja, ki je bil v istem spopadu smrtno ranjen. Po dvemesečnem premoru pa Je včeraj kot šestnajsta žrtev padel pod streli Rdečih brigad polkovnik Varisco. morem vam povedati veliko, ker se bom moral ukvarjati s to zadevo.* Ni pa pojasni), ali se bo s preiskavo ukvarjal le posredno kot načelnik preiskovalnega urada pri rimskem sodišču, ali pa .jo bo vključil v širši okvir svoje preiskave o rovarjenju rdečih brigadistov. Podli zločin je izzval takojšnjo in enoglasno obsodbo vseh demokratičnih sil, nekatere, zlasti desničarske, pa so hotele izrabiti razburjenost javnega mnenja, da bi dosegle večio represijo. Izjave strank vprašanja, ki so jih naslovile vladi, se. ne razlikujejo od tistih, ki so jih dale o podobnih priložnostih. Naj za vse omenimo le besede predsednika Pertinija, ki je včeraj popoldne počastil spomin u-morjenega častnika. «S krutim u-morom polkovnika Varisca — je dejal — teroristi zopet krvavo izzivajo pravico in karabinjerje, ki so na prvem okopu v boju za. demokracijo. Karabinjerjem in svojcem žrtve izražam solidarnost v osebnem imenu in v imenu države.* (vt) NA PORTUGALSKEM Predsednik republike razpustil parlament LIZBONA — Po dolgi seji sveta revolucije je včeraj portugalski predsednik Eanes podpisal sklep o predčasnem razpustu parlamenta in sporočil, da bodo 'splošne volitve verjetno jeseni. Razpust parlamenta sledi dolgi vladni krizi, ki je nastala zaradi nesoglasij večinskih strank glede nekaterih temeljnih vprašanj razvoja portugalskega gospodarstva. ZARADI NOVE ODLOŽITVE RAZPRAVE 0 ZADEVI SIRT PRI ICIPU Razburjeni delavci včeraj blokirali promet na cesti za Škofije in Lazaret Blokada je trajala do 13.15 ■ Srečanje v tovarni s prefektom La Roso, poslancem Cuffarom, senatorko Gerbčevo, deželnim odbornikom Rinaldijem in predstavnikom SIRT Cardarellijem Kakor je bilo pričakovati, so razburjeni delavci bivše steklarne Vetrobel včeraj kmalu po začetku sindikalne skupščine v obratu — skupščini so jih predstavniki pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL seznanili z najnovejšo odložitvijo vsakega sklepa zavoda ICIPU v zvezi s pre-osnovo tovarne — zapustili menzo, kjer se je odvijal shod, in stopili na ulice. Pri petrolejski čistilnici Aquila so v znak protesta zaradi nove odložitve razprave o njihovih problemih in z namenom, da bi javno mnenje ponovno opozorili na ne-vzdržnost položaja v obratu, popolnoma zaprli promet na cesti, ki vodi k mejnemu prehodu pri škofi jah in k drugemu mejnemu prehodu pri Lazaretu (Milje). Blokado so vzpostavili okrog 10.30, ko je bil promet na tej cesti še posebno gost. Pod pripekajočim soncem so kmalu nastale na obeh straneh bloka dolge kolone vozil — nekateri domačini s prepustnicami so se skušali izogniti blokadi s tem, Nova podražitev bencina v Jugoslaviji Superbencin stane od danes dalje v Jugoslaviji 13.50 ND liter. Ustrezni sklep je sprejel sinoči zvezni izvršni svet, ki je določil takojšnjo podražitev tudi drugih goriv. Navaden bencin stane od danes 12.50 ND, diesel gorivo D-l 9.50 ND, D-2 9.40 ND in D 3 9.30 ND liter. Hkrati s tem se je podražilo tudi kurilno olje, kerosen (gorivo za letala) pa je dražji kar za 84 od sto. Imetnike bencinskih bonov nova podražitev prizadeva v toliko, da bodo za svoje bone od danes dalje lahko natakali pri črpalkah v sosedni republiki manj goriva kot prej, saj se vrednost bonov glasi na dinarje in ne več na litre goriva kakor v preteklosti. da so se preusmerili na bližnje prehode 2. kategorije, kmalu pa se je promet tudi tu zataknil — v katerih so se pražili številni Tržačani, namenjeni v Istro, jugoslovanski državljani, namenjeni v Trst ter tuji turisti z rulotkami, čolni, kemperji in vsem, kar pač osrečuje prijetne urice poletnega oddiha. No, v razbeljenih avtomobilih — na tržaški strani je kolona ob konici segala do nogometnega igrišča «Grezar» — ni bilo ravno prijetno in kmalu so se začeli oglašati razburjeni vozniki, tako da se je »temperatura* v kolonah začela naglo višati. Pritekla sta kvestor in poveljnik karabinjerjev, katerima je skupno z delavci SIRT in prometnimi agenti uspelo vsaj za silo pomiriti najbolj nestrpne voznike, tako da se je splošen protest avtomobilistov k sreči u-nesel brez incidentov. Blokada je trajala do 13.15, to je do trenutka, ko so v tovarniško menzo, kjer so bili zbrani člani tovarniškega sveta, stopili predstavniki oblasti, kar je bil izrecen pogoj steklarjev za umik s ceste. Na srečanje z delavci so prišli prefekt La Rosa, komunistični poslanec in senatorka Cuffaro oz. Gerbec, deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi in predstavnik družbe SIRT Cardarelli. Položaj v obratu in zahteve delavcev so obrazložili sindikalisti Gialuz (CGIL), Degrassi (CI SL) in Di Turo (UIL). Predstavniki oblasti so zagotovili svojo podporo in izrazili svojo solidarnost s 500 delavci SIRT, ki jim kakor znano po 50 mesecih dopolnilne blagajne grozi masoven odpust iz službe, poudarili pa so tudi svoje soglasje z nujnostjo, da se problem bivše steklarne brez vsakega odlašanja prenese neposredno pred vlado. V ta namen so sklenili, naj bo sestanek med parlamentarci z našega območja, predstavniki družbe SIRT, sindikalisti, člani tovarniškega sveta in predstavniki deželne uprave, ki je bil napovedan za danes ali za ponedeljek, že isti dan, se pravi včeraj, napovedano srečanje tukajšnjih dejavnikov in vlado pa že v prvih dneh prihodnjega tedna. Po odhodu predstavnikov oblasti se je delavska skupščina nadaljevala vse do 15.30. Z nje so delavci poslali opozorilne brzojavke dosedanjemu predsedniku vlade Andreottiju in novemu mandatarju Craxiju ter ministrom Nicolazziju, Pandol-fiju, Scottiju in Morlinu. Ko so delavci še zasedali na skupščini, pa je povsem nepričakovano prišla iz Rima vest, da bo vodstvo kreditnega zavoda ICIPU vzelo v pretres vprašanje preosnove Vetrobel šele 25. in ne 20. julija, kakor je najavilo preteklo sredo. Ob tej vesti so delavci sklenili, da se v ponedeljek ob 9.30 ponovno sestanejo na skupščini v obratu. V tej zvezi so opozorili, da ni izključena možnost nove blokade prometa. Sinočnjega sestanka v prostorih deželnega odborništva za industrijo so se udeležili poleg odbornika Ri-naldija poslanca Cuffaro in Tombe-si, senatorka Gerbec, sindikalisti Gialuz za CGIL, Degrassi za CISL in Di Turo za UIL ter člani tovarniškega sveta bivše steklarne. Prisoten je bil tudi podjetnik Landini, ki je poleg Cardarellija glavni predstavnik družbe SIRT. Na sestanku so ponovno vzeli v pretres celotno vprašanje in potrdili namero skupnega nastopa pri vladi v Rimu. V ta namen so tudi s te seje poslali bivšemu predsedniku vlade Andreottiju in novemu mandatarju Craxiju brzojavki z zahtevo po nujnem se stanku. Podjetnik Landini je med drugim poudaril, da podjetje zaradi stroškov, povezanih z dopolnilno blagajnd, bo počakalo na sklep ICI PU do 25. julija, nakar bo v primeru negativnega izida odposlalo vsem delavcem bivše steklarne odpovedna pisma. «Gazz?tto ddlo Sport» bodo (iskali (udi v Trstu Športni dnevnik «La Gazzetta del-lo Šport* bodo od prihodnjega ponedeljka tiskali tudi v Trstu, v tiskarni tržaškega dnevnika «11 Pic-colo*. Faksimilarna izdaja tega časopisa, ki ga sicer tiskajo v Milanu, bodo pošiljali v Trst po satelitu «Sirio». Vesti bo sprejemala pa-rabolična antena, ki je postavljena na Trgu Goldoni. Satelit «Sirio» je povezan s televizijsko postajo v Comu, ki je po kablu povezana z uredništvom športnega dnevnika «La Gazzetta dello Šport*. Kljub temu, da gre za razdaljo 70 tisoč km bo impulz opravil pot v pol sekunde. Po tem sistemu bo časopis prišel hitreje v distribucijo po vsej severovzhodni Italiji. Delavci med včerajšnjo manifesta cijo, ki je ohromila promet z Istro za skoraj štiri ure. Delavci so blokirali promet v Ul. Flavia na višini petrolejske čistilnice Aquila, od koder se odvija glavni del prometa v smeri proti mejnima pre hodoma pri Škofijah in pri Lazaretu v miljski občini. Razburjenje med delavstvom zaradi najnovejše odložitve sklepa ICIPU v zvezi s pre osnovo bivše steklarne so le s težavo zadrževali prisotni sindikalisti Odbornik Cocianni o TV oddajah v drugih jezikih Deželni odbornik Cocianni, ki v koordinacijskem radiotelevizijskem odboru predstavlja dežele s posebnim statutom, je predlagal, da bi na srečanju omenjenega odbora z upravnim svetom RAI, ki bo 20. julija, obravnavali vprašanje v zvezi s predvajanjem oddaj v slovenskem, ladinskem in francoskem jeziku. Odbornik Cocianni je obenem izjavil, da bo na seji predstavil dokument v tem smislu. Pobuda je nastala po sporočilu u-pravnega sveta RAI, ki meni, da je predvajanje oddaj v slovenskem, ladinskem in francoskem jeziku zaenkrat nemogoče. Odbornik Cocianni je izrazil svoje pomisleke in povedal, da bo navezal stike z predstavniki ostalih zainteresiranih dežel, Doline Aoste in Tridentinskega - Gornjega Poackžja, za skupen nastop. Zavrnjena dodelitev prispevka melonarjem za lanske volitve Predsedniški urad poslanske zbornice je na svoji zadnji seji odrekel melonarjem prispevek v zvezi z lanskimi junijskimi volitvami. Svojo o-dločitev je utemeljil z razlogom, da deželni statut ne predvideva finansiranja strank, ki delujejo v deželnem merilu. Lista za Trst si je o-betala prispevek 70 milijonov lir, pričakovati pa je, da bo zato vložila priziv na predsedstvo zbornice. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiii,iiillill,|I,illliiii,ii„iiiilil|||||||,|||||||m|||||||||||||||||||||||||m||||||||||ia S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA 1.300 milijonov lir za zagotovitev stanovanj 40 do 50 izgnanim družinam Večina odobrila resolucijo, po kateri bo občinski odbor predal prefekturi izsledke širše študije o stanovanjskem problemu v mestu ■ Zavrnila pa je zahteve KPI, PSI in radikalcev po rekviziciji neiddanib stanovanj MATURA NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Zrelostni izpiti se bližajo koncu: prihodnji teden bodo znani rezultati Potem ko je občinski svet zasedal že skoraj tri ure, je končno prišla na vrsto razprava o sedaj najbolj perečem problemu v mestu: o usodi tistih družin, ki jim grozijo sodni izgoni. Pred tem so bili na dnevnem redu odgovori na vprašanja ter glasovanja številnih sklepov, ki ao bili skoraj vsi odobreni brez vsakršne razprave. Od začetka seje so bili v sejni dvorani prisotni številni predstavniki prizadetih družin in sindikhlhih. vsak posameznik svoje nazore občuti odgovornost, ki jo mora sprejeti. Vse dogajanje je postavljeno v neko bližnjo prihodnost. Film hoče biti nekaka sihološka dramOi preveč je poudarka na besedah, scena je vedno ista, kar gledalca čet nekaj časa skrajno zamori, čeprab s0 dialogi dobri. Tretji film je bil češkoslovaški vnuki in drugi sorodniki Trst, 14. julija 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) GORIŠKI DNEVNIK OPENSKA «SKUPNOST DRUŽINA» IN NJENA PRIZADEVANJA HANDIKAPIRANCEM NUDITI MOŽNOST BOLJ ČLOVEŠKEGA NAČINA ŽIVLJENJA Da bo kos svojim nalogam, potrebuje skupnost pomoč ljudi in javnih ustanov I POČASI NASTAJA NOVI CENTER VASI Ko se ljudje peljejo z avtom z Opčin proti Banom, pritegne njihovo pozornost veliko število lepih vil, ki so jih zasebniki zgradili ob cesti- Vsi pa ne vedo, da je med te-®i vilami v gradnji tudi poslopje, ki z luksuznim stanovanjem nima Prav nič skupnega. Na veliki tabli °b vhodu piše, da si tu gradi svoj dom «skupnost družina». To je sku-Pina handikapiranih ljudi, ki so razočarani nad neobčutljivostjo družbe sklenili, da si sami, brez pomoči dobrodelnih ustanov, pač pa s pomočjo raznih prostovoljcev in prispevkov prebivalstva, ustvarijo poboje za človeka vredno življenje. Spoznali so, da družba večkrat zavrača handikapiranega človeka ali Sa sploh ne upošteva. Od tistega dae, ko so si pri Opčinah pritrdili kotore na občinskem zemljišču, do danes, ko je na teh tleh zrastel dom skupnosti družina», jo poteklo pre-rej časa in je bilo opravljenega ve-Kko dela. Čeprav poslopje še ni popolnoma dokončano, prebiva v njem °koli 15 handikapiranih. To je bil moj prvi stik s «skup-nostjo družina*. O njej sem marši- Kino kaj slišal, a dejanskega problema do danes nisem poznal. Prijetno me je presenetilo pri srcu, ko sem videl, kako vneto in veselo ljudje delajo, čeprav so že leta prikovani na voziček. Težko verjamem, da ima zdrav človek toliko življenjskega zagona in volje do dela, kot ju imajo ti ljudje. Vprašal sem jih, naj mi obrazložijo, kako napreduje njihovo delo. Povedali so mi, da so sedaj v hudi finančni stiski, kajti pomoč, ki so jo obljubile oblasti, je ostala le obljuba. S prostovoljnimi prispevki številnih ljudi, zlasti iz slovenskih krajev, in dohodki, ki jih imajo pri nabiranju starih cunj in papirja, so si najprej sezidah stavbo, potem so napeljali električni tok in končno še centralno kurjavo in vodo. Postavili so tudi okna in kupili so vse potrebno za opremljenje kopalnic. S tem pa so se tudi vsa njihova denarna sredstva iztekla, dela po je še veliko. Opremiti morajo s ploščicami vso notranjost stavbe, najeti morajo obrtnike, da jim bodo postavili sanitarije. Potrebujejo skratka denar, s katerim bodo lahko kupili še notranja vrata Grad sv. Justa: XVII. mednarodni festival znanstvenofantastičnega Kima. Ob 21.15 «Alla ricerca dei se-8reti della vita» P. Dauberja (ZDA); «Tokamak» C.N.E.N.F. (Italija); «11 ragazzo bionico*. L. Diaza. V pri-meru slabega vremena bodo predstave premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Filmi so prepovedani mladini pod 14. letom. * * * Excelsior 17.00 Antologija filmov NASA ob 10-letnici človekovega Pristanka na Luni — «Una que-stione di vita», «Immagini di vita*, «Mercurio, esplorazione di un Pianeta», «La vita al di la della terra», «L’era dei trasporti spazia-li», «Gli ultimi test della navetta spaziale». Ariston 21.30 «Harry č tonto*. A. Carney, E. Burstyne. Barvni film. “it* 16.00 «Dalla Cina con furore*. Bruce Lee. Prepovedan mladini Pod 14. letom. Kden Zaprto. Grattaeielo 17.00 «H vizietto*. Ugo Tognazzi. Barvni film. Penice 17.30 «11 commissario di fer-ro*. Maurizio Merli. Prepovecjfln mladini pod 14. letom. “ignon 16.00 «1 gladiatori delTan-no 3.000». Barvni filmv'»heJ Pilodrammatico 15.30—22.00 «Porno-frenesie di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Gristallo 17.30 «Tornando a časa*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «The indian, la prova di coraggio». Barvni film. Aurora 16.30—22.00 «Tenente Colom-, bo: scacco matto a Scotland Yard». Peter Falk. Barvni film. CaPitol 17.00 «Scandalo al sole*. Barvni film. "ittorio Veneto Zaprto. DRŽAVNI cirkus nando ORFEI (Palazzetto dello Šport). Še danes in jutri si boste lahko ogledali legendarne umetnike Kitajskega cirkusa, Rezervaci Je in prodaja listkov v Pasaži Protti 2, tel. 767 831 in 65-700. Dnevno dve predstavi, ob '7. in 21.45. Gledališča ROSSETTI Zadnji dve uprizoritvi Leharjeve «Vesele vdove* bosta danes in jutri. Razstave V galeriji Rossoni na Korzu ita-lia je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Aldo Scaramella. PD PROSEK - KONTOVEL PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK vabita na SEDMO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ki bo danes, 14. julija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo pevski zbori: Zarja iz Železne Kaple Svoboda iz Stražišča pri Kranju Bratov Milavcev iz Brežic ' Vf'Mirk ‘S’ Proseka -'Kontovela PD SLAVEC IN MLADINA IZ RICMANJ IN LOGA priredi 14., 15. in 16. julija TRADICIONALNO « Š A G R O » PROGRAM: DANES, 14. julija ob 18. uri: otvoritev kioskov ob 20.30: ples JUTRI, 15. julija ob 16. uri: otvoritev kioskov ob 18. uri: koncert godbe iz Ricmanj nastop pevskega zbora «Slavec» koncert ansambla «Pomlad» PONEDELJEK, 16. julija ob 18. uri: otvoritev kioskov ob 20.30: ple Dobro založeni kioski, specialitete na žaru, domače vino! Ples z ansamblom Pomlad in vso hišno opremo. Za vse to potrebujejo 50 milijonov. V tej zvezi bodo prihodnjo sredo sklicali tiskovno konferenco, ki se bo imenovala «takoj 50 mi!ijonov» in na kateri bodo seznanili novinarje s svojimi potrebami. Sami se zavedajo, da z nabiranjem starih cunj in papirja ne bodo mogli kriti stroškov in preostalih dolgov. Zato želijo, da bi jim javnost priskočila na p*moč, kajti bančne ustanove jim ne dajo več posojil. Kljub finančni stiski se skupnost družina stalno veča. Iz vse Italije prihajajo handikapirani na Opčine, kajti ta skupnost jim pomeni nov in bolj človeški način življenja, ki so ga vedno iskali v strukturah sodobne družbe, a ga niso nikjer našli. Družini sta se pridružila tudi handikapirana dvojčka, ki sta 20 let živela v bolnišnici. Dvojčka sta dobesedno zbežala iz nje, saj v njej ni bilo mogoče več prestajati in sta se zatekla na Opčine. Ob tem se vprašujem, če niso poklicane javne ustanove, ki večkrat mečejo denar skozi okno v tvegane investicije in klientelistične posle, da skrbijo za ljudi, ki so na tak ali drugačen način izrinjeni iz družbe in da ni vse to prepuščeno samim handikapiranim. Zrasti mora zavest, da jim je družba dolžna pomagati, kajti tudi handikapirani spadajo vanjo, čeprav so bili doslej emarginirani in zapostavljeni. IGOR LUXA Čez nekaj let bodo imeli v Sovodnjah novo središče za javno delovanje Popravljajo in širijo prostore posojilnice, kmalu bo več prostora tudi v Kulturnem domu Prihodnje leto bo nared nova telovadnica, nove prostore pa bosta dobili tudi pošta in knjižnica 35. obletnica I. tankovske brigade Na Vrhniki bo danes in jutri o-srednja proslava ob 35-letnici ustanovitve in delovanja I. tankovske brigade. Organizatorji želijo, da bi se proslave udeležili vsi borci te brigade. Proslava ima širši družbenopolitični pomen, saj so v njej sodelovali borci iz cele Jugoslavije. V ponedeljek, 16. julija, bo ob 21.15 v miramarskem parku klasični balet «La Shakesperiana» v izvedbi plesnega kolektiva Teatro Nuovo iz Turina. Predstavo prireja tržaška leto-viščarska ustanova Izleti Združenje Union sporoča, dc je odhod na izlet v Baško oziroma na Krk jutri, 15. t.m., ob 7. uri izpred sedeža dežele na Trgu Oberdan. Prosimo za točnost. SPDT priredi v nedeljo, 22. julija, avtobusni izlet v Cerkno z vzponom na Porezen (1622 m - točka transverzale) in z ogledom bolnice Franja. Izlet je primeren za vse, vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12. ure. Razna obvestila Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bodo uradi zaprti od 19. julija do 20. avgusta. Kmečko - delavska posojilnica v Sovodnjah je z uvedbo čekovnih knjižic in tudi z drugimi novimi posli v zadnjem času precej povečala svoje poslovanje. Pisarna posojilnice je sedaj odprta vsak dan, v njej sta dva uslužbenca. Dosedanji prostori pa so postali pretesni in zaradi tega se je upravni odbor posojilnice odločil, da preuredi in poveča prostore, ki so namenjeni posojilniškemu delovanju. Pisarniški prostor so razširili tako, da so mu dodali še doslej odprto vežo. Potrebovali pa bodo še več prostora, zato tudi preurejajo prostore v prvem nadstropju stavbe, kjer je bilo do pred kratkim stanovanje. Posojilnica bo tako lahko povečala svoje delovanje v splošno dobrobit vse sovodenjske skupnosti. Sicer pa je v neposredni okolici posojilniške stavbe še precej drugih del. Kulturni dom je postal pretesen za razvejano delovanje živahnega domačega prosvetnega društva in vseh skupin, ki delujejo v njegovem okrilju. Zaradi tega bodo kmalu Sovodenjci imeli na razpolago večjo dvorano za svoje kulturne prireditve in tako bodo lahko dramske skupine, pevski zbori in tudi drugi kulturniki imeli možnost nastopati pred številnejšo publiko. Pa še drugače bo ta predel Sovodenj dobil novo lice. Na mestu, kjer je bila nekoč stavba osnovne šole, gradijo s precejšnjo naglico novo telovadnico, za katero je poskrbela občinska uprava. Blizu telovadnice pa nameravajo prihodnjih letih zgraditi še eno občinsko stavbo, ..amreč stavbo, v kateri bodo poštni urad. ambulanta in knjižnica. S tem bodo pridobili prostor ‘ v stavbi županstva, v kateri so sedaj vse tri zgoraj omenjene ustanove. S tem bodo Sovodnje dobile dejansko središče javnih dejavnosti. Posojilnica, otroški vrtec, pošta, knjižnica, ambulanta, telovadnica, nogometno igrišče in osnovna šoja: vse bo združeno na enem kraju, vendarle bo med eno in drugo stavbo veliko zelenih površin. V Sovodnjah ne bodo tako naredili napake, ki so jo napravili v mnogih drugih krajih, kjer so hoteli imeti mestni videz; samo cement in asfalt, pa nič zelenja. V Sovodnjah je zelenja kar precej. In tudi avtocesta iz Vileš proti Gorici jih ne moti, ker teče, čdini primer v Italiji, v tunelu pod nogometnim igriščem, če ne bi pred let} župan in drugi zastopniki občine dosegli tega uspeha, bi bila danes vas ali prerezana na dvoje ali pa z nadvozom ločena od štandreža. Povsod kjer so avtoceste vidimo, da so te ustvarile dejanski kitajski ali berlinski zid med ljudmi, ki živijo na eni ali drugi strani prometne žile. sko stvarnost. Pri tem popolnoma prezrejo dva zelo važna predmeta na slovenskih šolah: slovenščino in slovensko zgodovino. Medtem ko omenjena komisija kritično ocenjuje dosedanjo prakso, se obrača do vseh zainteresiranih ustanov in organizacij, da jo podprejo v njenem prizadevanju po odpravi vsakršne diskriminacije in s tem izboljšanju naših šol». Pismo so podpisali profesorji Darko Bratina, Maks Šah, Majda Cor-si Sfiligoj, Antonija Bednarich Vončina, Rozana Kovač Vatta, Janja Auersperg Novak in Karel Bajc. ru vsedržavnega boja za obnovo delovne pogodbe, ki je zapadla že pred šestimi meseci. Stavkali so od 9. do 11. ure, med tem časom pa je več skupin delavcev zasedlo nekatere najbolj prometne točke na Tržiškem, kjer so mimoidočim avtomobilistom debli letake ter jih seznanjali z vsebino sindikalnega boja. Manifestacija se je zaključila približno ob 10.30, ko so se delavci vrnili v ladjedelnico. Dekleta, ki so opravila šolanje na državnem zavodu za trgovino in ki so opravile izpit za otroške negovalke, lahko zaprosijo za dodelitev suplenc v občinskih jaslih v Drevoredu Vrigilio. Tako sporoča županstvo v Gorici, ki dodaja, da poteče rok za predložitev prošenj 28. julija. Za podrobnejša pojasnila se dekleta lahko obrnejo do urada za osebje na županstvu. AVGUSTA IN SEPTEMBRA SKUPAJ Z NOVOGORIČANI Tudi mladina iz zamejstva na mladinskih delovnih akcijah Odpotovali bodo v Suho krajino in na Kozjansko Mladinske delovne akcije v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji so že več kakor mesec dni v polnem teku. Pričele so se namreč že meseca maja, zaključile pa te bodo septembra. Mladi iz vseh krajev države pa tudo iz tujine s prostovoljnim delom pomagajo pri razvijanju zaostalih delov domovine, istočasno pa utrjujejo medsebojno prijateljstvo in bratstvo. Letošnjih mladinskih delovnih akcij pa se bo udeležbo tudi nekaj mladih iz zamejstva. V avgustu bodo odpotovali v Suho krajino in na Kozjansko, skupaj s pripadniki novogoriške brigade Simona Gregorčiča. Odhod je predviden 5. avgusta. Doslej se je že prijavilo nekaj mladih, tisti pa, ki so v dvomu, to lahko storijo do 25. jubja na sedežu mladinskega odbora pri SKGZ v Gorici, Ulica Malta 2. Tam dobijo tudi podrobna pojasnila o poteku življenja v bri-gedi. Kdor nima veliko časa r.a razpolago, se lahko delovne akcije udeleži za krajši čas, za teden dni ali pa za 10 dni. Sodelovanje na mladinski delovni Nadaljuje se sindikalni boj kovinarjev Delavci tržiške ladjedelnice so tudi včeraj stavkali 2 uri, v okvi- ANALIZA TRGOVINSKE ZBORNICE 0 TUKAJŠNJI TRGOVINI Zadostne zaloge blaga v trgovinah Vsak dan so na vidiku poviški cen V prvem letošnjem trimesečju je zaostajala le prodaja pohištva in gospodinjskih strojev - Finančni položaj trgovcev dober tudi zaradi takojšnjega plačila jugoslovanskih kupcev akciji je svojevrstno doživetje, ki bi ga morali poskusiti prav vsi, pravijo starejši mladinci, ki imajo za seboj že nekaj akcij. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL GODBENO DRUŠTVO PROSEK VABI NA PROSLAVO OB 75-LETNICI USTANOVITVE ki bo jutri, 15. julija, ob 16. uri na Proseku Sodelujejo godbe na pihala: Logatec - Kapele pri Brežicah Pridvor - iz Nabrežine - «Breg» iz Doline * Prosek in pevska zbora Vesna iz Križa ter Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela. Delovali bodo dobro založeni kioski. Zvečer ples ob zvokih prignanega ansambla. *'................................................... Včeraj - danes Danes, SOBOTA, 14. Julija SVOBODA vzide ob 5.29 in zatone ob 8.52 — Dolžina dneva 15.23 — Lu-na Vzide ob 23.51 in zatone ob 11.03 Jutri, NEDELJA, 15. julija JUSTA yr®me včeraj: najvišja temporalnih 28,3 stopinje, najnižja 2?r ob uri 27,8 stopinje, zračni tlak U15 mb pada, vlaga 65odstotna, eb° pooblačeno, veter 4 km na r° jugozahodnik, morje skoraj mir °' temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13, julija se je v Trstu rodilo °teok, umrlo pa je 8 oseb. Bodili SO SE: Valentina Cadel, Antonella Sirca,. Sonia Simonelli, *e8o Godina, Donata Paduano, Ni-petta Braico, Elena Ruffo, Igor Lakovič, .Umrli SO: 72-letni Giovanni Mar-v„ ', 86-letna Rosa Turale vd. Nori, ~ tet ni Gelsomino Gelsomini, 32-let-111 Nevio V is in ti n, 50-letna Maria Ca- terina Messidoro por. Giannetti, 84 letna Giovanna Mahnič vd. Brumat, j 82-letna Concetta Schiavon, 68-letni Ferruccio Piutti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. LEKARN* V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica; tol 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek; tel. 225 141 • Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sest jan: tel. 209-197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službr za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet. štev. 732-627. Mali oglasi telefon (040) 7,946 72 PRODAM hišo v središču Črnega vrha nad Idrijo. Telefonirati v večernih urah na št. 209161. IŠČEM hišno pomočnico za nekaj ur tedensko. Prijave na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 83382), pod šifro «Upoko-jenka». IMAM na prodaj ploščice po nizki ceni, pet stolic, mizo od 2 m ter dajem v najem klet. Telefon 741670. KUPIM kaseto ali gramofonsko ploščo Helidon, na kateri je pesem Polje, kdo oo tebe ljubil, ki jo poje Rafko Irgolič. Naslov sporočite na uredništvo PD v Gorici. IŠČEM omaro za dnevno sobo. Telefonirati .ia št. 729828 po 19. uri ali na št. 729928. SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro ostrogi center*. ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorskefa dnevnika pod šifro «študentka» ODLIČEN lak za vaša okna in jahte prodam po ugodni ceni. Mizarska delavnica Boris Grilanc - Sa-lež • tel. 229-190. V maturitetne naloge tudi slovensko stvarnost V objavo smo dobili od profesorjev, članov maturitetne komisije na klasičnih licejih «Primož Trubar* iz Gorice in «France Prešeren* iz Trsta naslednje pismo: «Maturitetna komisija na klasičnih licejih «P. Trubar* iz Gorice in «F. Prešeren* iz Trsta ugotavlja, da so iz Rima poslane naloge resda prevedene v slovenščino in da jih dijaki v tem jeziku tudi pišejo, da pa zajemajo snov, ki obravnava pretežno, če ne izključno, italijan- V zadnji številki biltena goriške trgovinske zbornice «Econonna ' sontina* je noč razbrati analizo ankete, ki jo je zbornica izvedla med tukajšnjimi trgovci o poslovanju v prvem trimesečju tega leta. Prvo, kar lahko ugotovimo, ie, da ni krize v trgovinskem sektorju, da se blago dobro prodaja kljub vsakodnevnim podražitvam. To je treba na eni strani pripisati povečani kupni moči prebivalstva, saj se tudi plače višajo vzporedno z inflacijo, na drugi strani pa že ustaljenemu ciotoku jugoslovanskih kupcev, ki razpolagajo vsak dan z večjimi vsotami za svoje nakupe v naših trgovinah. Določeno stagnacijo iso \zabeležili le \l trgovinah, kjer prodajajo trajnejše blago za opremo stanovanj, t.j. i-.pqhištvq, .gospodinjske., stroje, itd. To je moč razumeti tudi z zmanjšano gradnjo novih stanovanj in z nasičenostjo na tem področju. Pohištvo in razni stroji so namreč trajnega značaja in težko jih kdo zamenja, razen če ne nanese zares potreba. Podražitve so bile podobne onim v splošnem italijanskem merilu. V primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta so cene na debelo poskočile za 11,2 odstotka, one na drobno pa za 12,9 odstotka. Anketirani trgovci so tudi povedali, da pričakujejo, da se bodo cene tudi v naslednjih trimesečjih višale, kar je tudi razumljivo, saj prihajajo iz tovarn dan za dnem novi ceniki. Malokdo med trgovci je povedal, da si je nabavil blaga preko takojšnjih prodajnih zmogljivosti in si tako ustvaril zaloge, s katerimi bi lahko, zaradi podražitev, več zaslužil. Kdor nima denarja, si ga mora namreč izposoditi in obresti so prevelike, da bi se take špekulacije izplačale. Le ena petina anketiranih trgovcev je namreč izja vila. da ima zaloge, ki so višje od običajnih; deset odstotkov anketirancev je pod ravnijo normalnih zalog, vsi drugi pa imajo normalne zaloge blaga. Prav tako sta dve tretjini trgovcev izjavili, da delu jejo v normalnih plačilnih pogojih in da nimajo težav s plačilom kup ljenega blaga. Da ni težav na finančnem področju. je treba pripisati jugoslovanskim kupcem, ki plačajo takoj in brez barantanja. Drugače pa je v številnih primerih z domačimi kup ci, ki naročajo blago na kredit. SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 13. 7. 1979 Ameriški dolar 819.— Funt šterling 1800.— Irski funt šterling 1706.— Švicarski frank 492.— Francoski frank 190,— Belgijski frank 26,- Nemška marka 447.— Avstrijski šiling 60,40 Kanadski dolar 705 — Holandski florint 405 — Danska krona 153 — Švedska krona 191.- Norveška krona 160.— Drahma 22,- Mali dinar 41— Veliki dinar 41— NA POT SO ODŠLI 20. JUNIJA V domovino se vrača goriška « mini odprava » na Huandoy Ledeni mogotec jih je sicer zavrnil, stopili pa so na 5752 metrov visoki Pico Pisco MENJALNICA vseh tujih valut Goriška »miniodprava* v Ande se vrača domov. Vest so sporočili tri je goriški radioamaterji, Paolo Gratton, Alberto Sigur in Bruno Prinčič, Ki so se v zadnjem tednu večkrat pogovarjali z nekim radioamaterjem iz Peruja, ki je sicer italijanskega rodu. Sprva je kazalo, da .je Goričanoma Fulviu La-diniju in Mauriziu Tavagnuttiju in njunim tovarišem iz Lecca in Vi-gevana ter Zeuricha uspelo preplezati jugovzhodno steno lepotca Huandoya. Kasneje pa je prišlo nekoliko bolj popolno sporočilo. Odprava je na poti proti vrhu nale tela na ogromno ledeno zaporo z nemogočim naklonom, ki je ni bilo mogoče naskočiti niti s posebej za to priložnost izdelano pripravo. Poleg tega, kakor je mogoče sklepati na podlagi nepopolnih informacij, so bile tudi vremenske raz mere skrajno neugodne. Zaradi razmeroma vrinke temperature led ni bil dovolj trden, da bi zadržal več kot en meter dolge aluminijske žeblje. Spričo prevelikega tveganja so se zato člani ekspedicije odlo- čili, da naskočijo drug vrh, ki po težavnosti prav nič ne zaostaja na Huandoyem. Tako je izbira padla na 5752 metrov visoki Pico Pisco, ki so ga člani ekspedicije tudi o-svojili. Štiri člani odprave, Erneste Ro-dolfo in Remo Gulnini iz Vigevana, Angelo Pincirolli iz Lecca ter Švicar Luigi Agradi, se bodo predvidoma že jutri vrnil v domovino z letalom, medtem ko se ^ bosta Ta-vagnutti in Ladini zadržala v Pe ruju še teden dni in sta menda zaposlena s snemanjem dokumentarnega filma. Kaj več o odpravi, predvsem pa Q težavah v ledeni jugovzhodni steni IIuandoya, bosta povedala alpinista po vrnitvi. • Skupina gojencev zavoda Lenas-si je te dni obiskala kmetijsko posestvo Torvis. V spremstvu tehničnega osebja podjetja so si ogledali hlev ter mlekarno, kjer predelujejo mleko. Z zanimanjem so si na to ogledali skladišče in hladilnico za sadje. Hočete postali «syctovni prv aki» ? Mrzlica postavljanja svojevrstnih rekordov je po podvigu goriškega bobnarja Gigija Lo Reja, ki je ce lih 56 ur neprestano tolkel na svoja glasbila, zajela tudi mlade Šem-petrce, ki so si zamislili nekaj izrednega. Na domačem igrišču namreč nameravajo zrušiti zid stotih ur neprekinjenega igranja malega nogometa in tako osenčiti sedanji rekord, ki so ga pred leti postavili Franciji. Jim bo to uspelo? Po prizadevanju mladih pobudnikov sodeč, moramo reči, da je to zelo verjetno. Možnost postati novi svetovni rekorderji pa se ponuja tudi naši mladini. Prireditelji so namreč zaprosili naše športnike (in ne izključno nogometaše), naj pripravijo več 6-članskih ekip, ki bi konec avgusta nastopile na tej izredni športni prireditvi. Kot smo izvedeli, bo vsaka ekipa (igralo bodo izmenično 12 ekip) igrala pol ure; 5 ali 6 ur pa počivala. Seveda so Šempetrci poskrbeli tudi za vse, kar gre zraven taki manifestaciji. Hrana, veselo razpoloženje in dobra volja. Sedaj pa še pogum! Za vpis posameznika ali ekipe skrbita urade ZSŠDI v Gorici in Trstu. Vpisovanje sprejemajo do 20. julija. učevala zadevo. Ker ni dosegla sporazuma in tudi upoštevajoč zakonske predpise, so vprašanje spet dali v pretres občinski komisiji za trgovino. Ta se je sestala konec junija in na zahtevo sindikalnih predstavnikov spet odložila vsako rešitev. Župan je izjavil, da bo upošteval sklep te komisije. Pristaši potrošniške zadruge so v četrtek zvečer priredili po mestu sprevod, v njem so bili tudi otroci, in kasneje jih je sprejel tudi župan z nekaterimi sodelavci. Tu so razni predstavniki še enkrat, če je to bilo sploh potrebno, potrdili svoja že znana stališča. Zanimivo pa je, da so razni politični predstavniki obžalovali dejstvo, da ni prišlo do sporazuma med potrošniško zadrugo in Copegom in povedati tudi, daje štandrež dal na oltar razvoja celotne Gorice veliko in da je treba štandrežcem zaradi tega dati nekaj v zameno, pa čeprav gre za trgovske obrtnice. Nekaterim članom potrošniške zadruge pa taka izvajanja niso bila všeč in na žalost smo slišali tudi histerične anti-štandreške očitke, češ, «nam Sv. Ani so pobrali telovadnico». Menimo, da niso taka stališča pravilna in da vodijo v nevaren razvoj. Na drugi strani pa smo mnenja, da metode izsiljevanja vzbudijo od-vor pri tistih, ki morajo odločati. Zaradi tega so izsiljevalne metode, ki jih nekateri izvajajo, škodljive in rekli bi tudi nedemokratične. Nevarnost pa je v tem, da lahko pride do nepoštenih izsiljevanj na račun pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. In to ne bi koristilo demokratičnemu razvoju na Goriškem. Prav bi bilo, da bi tudi politične, sindikalne in druge družbene organizacije na to pomislile. Sodelovanje in odprtost se kaže tudi na takih področjih. Samostojen zavod za geometre S šolstvom je v nekaterih področjih na Goriškem križ. V višje srednje šole se je v zadnjih letih vpisalo toliko dijakov, da so v marsikateri šoli na tesnem. Najhuje je v tehničnem zavodu «Fermi», kjer delujejo tri sekcije; za geometre, za knjigovodje in za tajnike podjetij -prevajalce. V tej šoli je bilo v zadnjem šolskem letu nad 1.500 dijakov, vključno s sekcijo v Krminu (ta deluje že deset let). Zaradi tega so profesorji in dijaštvo zahtevali u-stanovitev posebnega zavoda, ki bi skrbel samo za bodoče geometre. Šolsko skrbništvo je te dni prejelo iz Rima telegram, iz katerega je razvidno, da je s prihodnjim šolskim letom ustanovljena samostojna šola za geometre. Vendarle pa je dejanska ustanovitev podvržena možnosti, da je moč dobiti ustrezne prostore za ta zavod, za kar morajo poskrbeti krajevni upravitelji. Izgubljeno-najdeno Iz občinskega urada za najdene predmete so r.am poslali, s prošnjo za objavo, sledeči seznam predmetov, ki čakajo, da jih dvignejo zakoniti lastniki: dve ženski zapestni uri, zobna proteza, dva denarnici z določeno vsoto denarja, jopica, par naočnikov za vid, križec iz dragocene kovine, znesek denarja, zapestnica iz dragocene kovine, kolo vrste «americano*, kolo vrste kros, dve zložljivi kolesi, dva kuhinjska pripomočka, nekaj šopov ključev. Sprejem za štiri mlade prvakinje Ob robu manifestacije za potrošni center Odlašanje morotejskega tipa strani odgovornih na goriški občini v zvezi z izdajo trgovske obrtnice za trgovski center v naselju Sv. Ane povzroča že dve leti hudo kri v Gorici. Kot je znano, se za odprtje tega trgovskega centra zanimajo štiri skupine: konzorcij Copego, ki ga tvorijo slovenski trgovci iz štandreža, in ki so prošnjo ter načrt za gradnjo centra kot prvi predstavili že pred nekaj leti (na razpolago imajo tudi ustrezno zemljišče); goriški odsek potrošniške zadruge iz Tržiča, ki trdi, da ima nad 1.200 članov v Gorici in ki liživa podporo sindikalne federacije, obeh zadružnih zvez ter nekaterih drugih strank in ustanov; delavske zadruge iz Trsta in nazadnje še trgovec Godina, ki ima že podobne naprave v Gorici. Na občini so takoj občutili, da gre za politični problem. Na eni strani je skupina slovenskih gospodarstve nikov, ki si želi ustvariti novo, kvalitetnejšo obliko dela ne samo na področju trgovine. Na drugi pa je potrošniška zadruga, ki se je uve Ijavila v Tržiču in ki uživa močno podporo sindikalne organizacije. Za radi tega so na občini najprej se stavili posebno komisijo, ki je pre- Danes zvečer ob 20.30 na ploščadi Doma Andrej Budal v Standrežu KOTALKARSKA REVIJA Z NASTOPOM SKUPIN IZ GORIŠKE, TRŽAŠKE IN NOVE GORICE Od 8.30 dalje pa bo na istem mestu tekmovanje. Trajalo bo ves dan (V primeru slabega vremena bo prireditev jutri ob istem času) Goriški župan De Simone je spre-jel včeraj skupino štirih mladih športnic, ki so dosegle lepo uvrstitev na tekmovanjih v Bologni in Milanu. Barbara Ciampa je državna prvakinja v metu kopja v skupini naraščajniki, Antonella Urli v metu diska, Andreina Antonmi v skoku v višino, Sonja Drufovka pa v skoku v daljino. Sprejema so se udeležili tud; občinska odbornika Jakončič , in Fantini. predstavnik Ginnasticai Gori-ziana Bigo* ter Graziato in Christiani kot predstavnika goriške hranilnice. ZARADI POSLEDIC NESREČE V videmski bolnišnici umrla Maria Cipriano V videmski bolnišnici je včeraj zjutraj podlegla poškodbam 24-letna Maria Claudio Cipriano iz Trsta, Ulica dei Porta 7. Hudo se je ranila v prometni nesreči, ki se ie zgodila v nedeljo, 8. julija zjutraj na avtocesti, blizu San Vita al Torre. V omenjeni nesreči je bilo ranjenih še šest oseb. od katerih dve precej hudo. Tako je 33-letna Giuliana Claudio še zmeraj na oddelku za intenzivno nego videmske bolnišni ce, kjer se zdravniki trudijo, da bi ji rešili življenje, medtem ko se zdravstveno stanje 3-letnega Stefana Cipriana rahlo izboljšuje. ................................... JUTRI POPOLDNE NA BRJAH NA VIPAVSKEM Vsakoletno srečanje domačih in zamejskih pevskih zborov Nastopilo bo sedem zborov, od tega trije iz zamejstva - Prireditev bo ob vsakem vremenu Na Brjah na Vipavskem bo jutri velika pevska prireditev, 4. srečanje domačih in zamejskih pevskih zborov. Nastopilo bo sedem ansamblov, od tega trije iz zamejstva. Prireditev se bo pričela ob 15. uri (ob 16. po legalni uri) s spominsko svečanostjo pred spomenikom padlim. Sledil bo sprevod do prireditvenega prostora, ob spremljavi pihalne godbe z Vogrskega. Pozdravni nagovor bo imel Andrej Ujčič, predsednik republiškega odbora za kulturo. Na odru se bodo nato zvrstili mešani zbor lAnton Možina» iz Brij, moški zbor «Dragotin Kette* iz Ilir-j ske Bistrice, mešani zbor prosvet- j nega društva *Srce» iz Dobrle vasi na Koroškem, ženski zbor «Frane Zgornik» iz Branika, mešani zbor dgo Gruden» iz Nabrežine, moški zbor tValentin Stanič» iz Levpe ter moški zbor *Mirko Filej* iz Gorice. Po koncertu bo prijateljsko srečanje nastopajočih, za dobro voljo pa bodo posebej poskrbeli godbeniki z Vogrskega. Proti večeru bo ples. Srečanje bo, tako zatrjujejo prireditelji, ob vsakem vremenu. V Fiumiccilu vsakoletni praznik breskev V Fiumicellu imajo te dni tradicionalni praznik breskev. Gre že za 21. zaporedno prireditev. V okviru praznika bodo v nedeljo pripravili tudi netekrnovalni pohod na 13 i kilometrov dolgi progi. Izleti Prosvetno društvo Briški grič priredi 29. in 30. julija dvodnevni avtobusni izlet na Koroško in štajersko. Podrobnejša pojasnila dobite pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22, v Števerjanu- Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi jutri, 15. julija, izlet na Begunjščico (2063 metrov) v Karavankah. Odhod s Travnika ob 5. uri, z lastnimi sredstvi. Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 «Lo chiamarono buldožer*. VITTORIA 17.30—22.00 «11 mondo porno di due sorelle*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Un cava-liere libero e selvaggio*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Gli occhi di Laura Marsh*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica 38, tel. 22-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolč, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR NA FESTIVALU «UNITA» IN <0ELA» | - j Tržaški partizanski pevski zbor, ki je doslej žel veliko uspehov na raznih prireditvah in nastopih, je doživel tudi v četrtek lep sprejem na pokrajinskem festivalu «Unita» in «Dela» na tržaške n sejmišču. Kot vidimo na gornji sliki, se je n a koncertu zbralo zelo veliko ljudi, ljubiteljev slovenske in italijanske partiz anske pesmi ter revolucionarne pesmi nasploh Iz umetnostnih galerij Pet domačinov v Nabrežini Slikarska razstava v prostorih PD Igo Gruden je postala že nekakšna tradicionalna prireditev ob vinskem prazniku v Nabrežini. To se je ponovilo tudi letos. Tokrat se je z obiljem svojih del ponovno predstavil Viktor Godnič, ki je razstavil akvarele, olja in risbe s tušem. Kot po navadi, je tudi tokrat zajemal motive okoli Nabrežine in tudi drugod po kraških gmajnah, vse dol do morskih bregov. Godnič je dober v olju in še boljši v akvarelu, vendar menimo, da so še najbolj neposredno občutene njegove risbe, ki bi zaslužile, da bi jih razstavil tudi v kaki tržaški galeriji. V Trstu in v Bergamu pa je doslej že razstavljala Anita Rosma-rino, ki je dala na ogled svoje o-barvane reliefe s folklorno dojetimi ženskami, krasotnimi splete-mnami iz raznobarvnih korald in drugim. Dejali pa bi, da je položila več umetniške prisotnosti v o-Ije črnega doprsnega lika ženske. Umetniška vzgoja je očitna v o-Ijih Klavdije Floreančič, ki se je šolala pri nekem znanem slikarju v Čedadu. Iz njenih prijetnih malih olj diha romantika kraških gmajn in gozdičev ter kmečkega življenja z voli na njivi v nastro-jenjih izbrane dnevne svetlobe. Gre za dela, ki nas prepričujejo, da bi jo mogli upoštevati že kot novo pridobitev v krogu naših slikark. Med te pa bo brez dvoma kaj kmalu stopila sedaj komaj 15-let-na dijakinja Liana Drašček, ki menda že četrtič razstavlja v okviru te, rekli bi, občinske priložnostne razstave. To pa govori o veliki ljubezni dekleta do slikanja. Je to verjetno talent, ki se bo ob pii-mernem razvoju povzpel do tolikšne mere, da ga bo priznala javnost, saj je opazno, celo očitno, da zasleduje sodobne tokove likovnosti, ko v debelih namazih slika na peščene podlage kraške hiše tako otipljivio, da se zdi kot bi bile zares zgrajene iz kamenja. Zanimivo je tudi, da ji lepo uspe podati tudi Kraševca z volovsko vprego, ali pa tudi počivajočo figuro - plesalko. V dveh slikah v katerih prikazuje gozd, se opaža njen živahnejši prijem gladkega slikanja, ki bi jo zelo verjetno mogel pripeljati v zelo uspešno pokrajinarstvo. Talent, ki se kljub gospodinjstvu in družinskim obveznostim zelo vidno predstavlja, pa čeprav že v zrelih letih, je domačinka, poročena Zuccheri. Njene velike tempere izdajajo nekakšen slikarski nalet in hkrati pretanjen občutek za prefinjene barve in sproščeno obliko, v čemer pri slikanju žensk in tihožitij spominja že na uveljavljene slikarje. Dozdeva se nam, da bi slikarka žela dobre uspehe tudi na kaki tržaški razstavi, če še ne na samostojni, pa zagotovo na kolektivni. . ooooooimiiiiiu.il..um.......................no.....ooooooo.......0...0.00.0..0.0.......no......o........................................ooioo........................u.oooo.oooi.....0010....... TRETJA PREKOMORSKA BO POSTAVILA SPOMENIK SVOJEMU KOMANDANTU Domicilni odbor tretje prekomorske udarne brigade si je postavil v delovni program za letošnje leto postavitev spomenika pokojnemu komandantu brigade Bogdanu Vi-skiču v njegovem rodnem kraju v Gradcu v Dalmaciji. Gre za postavitev doprsnega kipa na ustreznem podstavku, ki ga bodo preživeli borci in borke tretje prekomorske brigade postavili s prostovoljnimi prispevki v znak priznanja za delo, ki ga je bivši komandant brigade o-pravil v korist prekomorcev in tudi drugih borcev NOVJ. Spomenik bodo slovesno odkrili 10. septembra v Gradcu v Dalmaciji. hkrati bodo odprli tudi razstavo v istem kraju, razstavo z naslovom «Tretja prekomorska brigada*. ki bo prikazala dolgo in junaško pot prekomorske brigade iz baze v Južni Italiji do dalmatinske obale in dalje do Trsta in Tržiča, kjer je ta slavna brigada zaključila svojo zmagoslavno pot. Na slavju v Gradcu v Dalmaciji bo govoril nekdanji politični komisar brigade narodni heroj Stane Bobnar, v kulturnem programu pa bodo sodelovali člani umetniškega društva iz dalmatinskega rodnega kraja Bogdana Viskiča ter nekdanji člani kulturne skupine tretje prekomorske brigade Vrhunc, Zega, Švageij in drugi. Podjetje «Slavnik» iz Kopra organizira ob tej priložnosti štiridnevni avtobusni izlet v Gradec in tudi obisk Mostarja, Knina in Šibenika. Avtobus bo predvidoma vozil na relaciji Idrija - Kalce - Postojna - Ilirska Bistrica - Rupa, nadalje Tolmin - Nova Gorica - Ajdovščina - Postojna - Ilirska Bistrica - Rupa. In še Nova Gorica - Štanjel - Sežana - Kozina - Rupa ter Piran - Izola - Koper - Kozina - Rupa in seveda dalje. Seveda pridejo v poštev štirje avtobusi, v kolikor bo dovolj prijav. Odhod avtobusov iz Nove Gorice in Kopra bo v nedeljo, 9. 9. 1979 ob 6. uri zjutraj, iz Tolmina in Idrije uro prej, torej ob 5. uri. Kosilo je predvideno v Zadru, večerja in prenočitev v Makarski, Naslednje dni, 10., 11. in 12. septembra bo poskrbljeno za namestitev in ostalo oskrbo v Makarski, Mostarju, Sinju, Kninu ter v Šibeniku, od koder bi 12. septembra po zajtrku in kosilu v hotelu Solaris obiskali tudi slapove reke Krke in druge znamenitosti. Za prevoz z avtobusi, za hrano in prenočišče bo vsak prispeval 1.830 dinarjev, nosilci Spomenice i-majo popust 600 dinarjev, vojaški vojni invalidi pa 400 dinarjev- Prijave za izlet bodo sprejemali na sedežih občinskih odborov ZZB vseh primorskih občin do 15. avgusta. Posebne informacije pa zainteresirani bivši borci dobe na sedežih občinskih odborov ZZB ter pri vodji izrednih prevozov podjetja Slavnik v Kopru. Domicilni odbor vabi bivše borce tretje prekomorske brigade ter svojce padlih, da se izleta udeležijo. Vabljeni so seveda tudi bivši borci drugih prekomorskih brigad in prekomorskih enot, pa tudi drugi bivši borci in aktivisti, da se udeležijo odkritja spomenika in izleta v Dalmacijo. PO PODATKIH DEMOGRAFSKEGA ZAVODA PRI OZN Ob pravičnejši delitvi bi bilo bogastva dovolj Leta 2000 nas bo na Zemlji 6 milijard - Že sedaj milijoni ljudi umirajo od lakote - Vendar se na Zemlji pridela za dvakratne potrebe Te dni je generalni tajnik FAO, torej tiste ustanove Združenih narodov, ki se ukvarja z vprašanjem kmetijstva in prehrane v svetu objavil pretresljive podatke o tem, kako postaja bogati svet še bolj bogat, reven pa še bolj reven in kako se človeštvu ne napovedujejo nič kaj lepi časi. Vtem ko je torej Libanonec Saoma dokaj pesimistično razpoložen in kritično nastrojen nasproti bogatemu svetu, kar pa utemeljuje s povsem konkretnimi podatki, so v krogih Demografskega inštituta Združenih narodov nekoliko manj pesimistično razpo-ložeffi.pa čeprav hkrati dovolj kritični in trezni, tako da si ne delajo kakih utvar glede na bodočnost človeštva','' torej na problem, s katerim se bo treba nekoliko bolj resno ukvarjati. Po analizi podatkov, ki so jih zbrali in objavili statistiki demografskega inštituta, bodočnost ni kdove kako vesela. Če se bo človeštvo razmnoževalo tako, kot se je doslej, in kako bi moglo biti drugače, ko pa se taki pojavi spreminjajo zelo počasi, nas bo na Zemlji leta 2.090 okoli 6 milijard, to se pravi 50 odst. več kot nas je danes. Kadar rečemo leta 2 000. I NOVICE Z DENARNIH TRŽIŠČ Zlato dražje, dolar še pada Tudi pretekli teden je bil precej živahen na valutnih tržiščih, saj so le-ta še vedno odsevala napeto stanje v zapadnem svetu zaradi e-nergetske krize. Le malokatera valuta se ni te dni vsaj nekoliko razvrednotila, na vseh valutnih tržiščih pa je vladalo znatno povpraševanje po zlatu, ki je ta teden doseglo spet rekordno vrednost. Med valutami so se ohranile na dostojni ravni tiste, katerih države ne bodo veliko občutile energetske krize — Velika Britanija — valute držav, ki imajo močne valutne rezerve — Italija — ter že tradicionalne gospodarsko trdne države — Zvezna republika Nemčija. Najbolj je občutil energetsko krizo ameriški dolar, ki je tudi ta teden nekoliko padel in velja zdaj le 822,5 lire, 1,82 nemške marke, 1,65 švicarskega franka in 217 jenov. Na valutnih borzah je vladala velika negotovost nasproti dolarju, ker je Carter prenesel svoj govor, v katerem naj bi bil naznanil nove ukrepe za varčevanje z energijo. Negativno je vplival tudi govor ameriškega zakladnega ministra Blumenthala, v katerem je omenil, da bo ameriška Miiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii 111111111 lini 111111111111111111111111111 Japonske ladjedelnice TOKIO — Ves svet govori o krizi, ki je zajela tudi ladjedeistvp. Tudi zaradi tega, ker se manjša prevoz nafte, saj so v nekaterih norveških fjordih aoige vrste ve-1 kih tankerjev, ki so jih vrgli iz prometa in čakajo sedaj tam na boljše lin in v tem nič kaj obetavne n vzdušju so japonske ladjedelnice dobile sedaj neverjetno ve liko naročil, saj so se naročila v juniju povečala, v primerjavi z lanskim letom, za celih 423 odstotkov. Ker pa nam odstotki vča-sin ne povedo veliko, ker so le relativni, bomo dodali, na so v samem juniju letos naroči h v teh ladjedelnicah kar 22 novih velikih ladij La velike mogliivosti japonskih la< jedelnic je tc veliko, vendar pa le relativno, saj je njihova zmogljivost največja na svetu. trgovinska bilanca tudi letos pasivna, čeprav «le» za 28 milijard dolarjev, kar predstavlja 6 milijard dolarjev manj kot lani. Zaradi podražitve surove nafte predvideva Blumenthal, da bo le ta najbolj prizadela države v razvoju ali države tretjega sveta. Zlato je doseglo ta teden spet rekordno ceno in je poskočilo v Londonu že na 291,5 dolarja za unčo, v Milanu pa kupujejo gram zlata po 7.730 lir, prodajajo pa ga po 7.830 lir. Zlato se draži zaradi devalvacije dolarja ter zaradi splošnega predvidevanja povečanja inflacije v skoraj vseh državah. Znano je, da se prav v obdobjih, ki so kritična za svetovno gospodarstvo (vojne, revolucije, splošna recesija), naložbe v zlatu najbolje obnesejo. Tako si lahko razlagamo živahno trgovanje z zlatom predvsem v Švici ter v Londonu, v o-stalih državah pa je nakup zlata neugoden zaradi visokih davčnih pristojbin (na primer v Italiji davek IVA). Britanski funt se je spet nekoliko okrepil in velja zdaj že 1837,5 lire. Pravijo, da bodo bogata naftna ležišča v Severnem morju pokrila 38 odstotkov britanskih potreb po nafti. Razumljivo je, da bo zaradi tega Velika Britanija manj občutila splošno svetovno recesijo zaradi energetske krize. Italijanska lira se je ta teden kar dobro obnesla in je pridobila za 0,25 odstotka v nasprotju z vsemi trdnimi valutami, zato še vedo vodi v evropskem valutnem sistemu. K temu pojavu je veliko prispevala objava podatkov zavoda Banca d'italia, po kateri znašajo italijanske valutne rezerve kar 27.766 milijard lir ter te v tem poletnem obdobju iz dneva v dan večajo zaradi ugodne turistične bere. Švicarski frank je ta teden nekoliko popustil in sicer v višini 0,5 odstotka. K temu je prispevala napoved osrednjega pokojninskega sklada, da se bodo pokojnine povečale v Švici za 5 odstotkov. Za to leto predvidevajo v Švici »rekordno* inflacijo 4 odstotkov, medtem ko je znašala prejšnja leta le ena ali dva odstotka. Kaže, da ta pojav ne razburja preveč švicarskih oblasti, katere prej skrbi prehudo ovrednotenje franka ter posežejo na tržiščih le v primerih, ko se špekulativni kapital množično preliva iz dolarjev v franke. Kot zanimivost naj še povemo, da se je ta teden ovrednotil saudski rial in sicer za slab odstotek. Kot znano, je Saudova Arabija velika proizvajalka nafte, ki si bo znatno opomogla po zadnjih naftnih podražitvah. Sr. S. se zdi, da je to zelo daleč, v bistvu pa gre le za obilnih 20 let, to se pravi, da b0 otrok, ki se rodi danes, leta 2.000 odšel služit vojaški rok, če bo moškega spola (in če bodo tedaj še ljudje hodili k vojakom), če pa bo dekle, se bo tedaj možilo. To se pravi, da je leto 2000 tu, tako rekoč za vogalom. In tedaj nas bo za 50 odst. več kot nas je danes... Pri tem je vredno omembe še to, da se bo 90 odst. tega velikega prirastka rodilo v deželah v razvoju, torej v nerazvitem, siromašnem svet,u,, kjer je že. danes najmanj 200 milijonov ljudi, ki so na robu smrti zaradi lakote. Prav toliko, torej 206 milijonov ljudi v teli deželah pa je podhranjenih. In tako bi mogli v prihodnjih dveli desetletjih priti na rob katastrofe ali celo treščiti v pravo pravcato katastrofo, če se razmere ne spremenijo. Statistika lahko služi nekemu fu-turologu, da na osnovi zbranih podatkov napove ali predvideva, kaj bo jutri. Iz tega lahko sklepa, da bi mogli v nerazvitem svetu doživeti pravo katastrofo. Hkrati pa je tudi možno, da se razmere nekoliko spremenijo, «Stanje svetovne populacije 1979 leta* je naslov poročila, ki nam pove tudi kaj drugega: Agenciji Združenih narodov s sedežem v Nairobiju in sicer a-gencija, ki proučuje program Združenih narodov za človekovo okolje (UNEP) ter agencija, ki se ukvarja s problemom ljudskih stanovanj in sicer agencija »Habitat*, navajata podatke, Ki niso tako katastrofalni, seveda y kolikor bo človeštvo nekoliko bo j pametno in trezno. Strokovnjaki pravijo, da «število prebivalcev na naši Zemlji še ni problem, seveda v kolikor se zmogljivosti Zemlje primemo izkoristijo in pošteno razdelijo*. E-konomistka Barbara Ward pa pravi: »Problem ni absolutno pomanjkanje hrane in potrošnega blaga, ki je človeštvu potrebno za normalno življenje, pač pa je zgrešena družbena in ekonomska diši ribucija, ki omogoča ali dopušča pogosto zlorabo*. Iz teh sklepov prehajamo na druge logične sklepe. Je 200 milijonov ljudi na Zemlji danes že sko- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trst Celovec Ziirich Beograd 13. 7. 79 12. 7. 79 12. 7. 79 13. 7. 79 Ameriški dolar 810,- 13,25 1,66' 18,58 Kanadski dojar 685,- 11,40 1,44 15,75 Nemška marka 445,- 725,- 90,65 1.014,64 Holandski florint 402,- 656,50 82,20 917,70 Belgijski frank 26,- 42,90 5.40 61,95 Danska krona 154,- 252,- 31,70 352,34 Švedska krona 191,- 310,- 39,20 436,33 Norveška krona 160,- 263,- 32,90 365,62 Francoski frank 190,- 311,40 39,10 434.80 Italijanska lira 1,62 0,2025 2.25 Angleški funt 1.818,- 29,46 3,72 41,28 Irski funt 1.690,- - - - ... Švicarski Tank 492,- 804,50 • 1.120,40 Avstrijski šiling 60,30 — 12,36 138,18 Japonski jeti 3.50 6,- — Avstralski dolar 880,- 14.80 1,88 20,49 Španska peseta 12,25 20.20 2,50 Portugalski eskudo 17,50 25,50 3,55 _____ Jug dinar mali 41,- 66,— 8,75 - - veliki 41,- 66,- 8,75 Grška drahma 22,- 36,50 — — 12. 7. 1979 Nakup Prodaja VZHODNOEVROPSKE VALUTE ZLATO V TRSTU 13. 7. 1973 Milan (g) 7.710 7.810 ZI .ATO London (un<5a) 290,50 dol. 291,50 Sovjetski rubelj Poljski zlot Češka rona 185,- 7,- 30,50 SREBRO Madžarski forint 25,50 Milan (kg) 244.000 249.000 Romunski ! j 29,30 PLATINA Bolgarski lev 395,- Milan (g) 11.050 11.350 Turška lira 15,- raj smrtno lačnih zato, ker naš planet ne premore tolikšno proizvodnjo, tolikšnega pridelka? Podatki ustanove Združenih narodov, ki se ukvarja s kmetijstvom in prehrano, že omenjena FAO, govore, da se danes na svetu proizvede in pridela dvakrat več hrane kot bi je potrebovali vsi prebivalci sveta, da bi bili normalno hranjeni, normalno siti. In ne samo to. Na svetu bi mogli proizvesti, o-ziroma pridelati štirikrat toliko hrane, kolikor je pridelamo danes, če bi se smotrno, gospodarno in marljivo obdelala vsa obdelovalna površina. Tehnologija ie brakično tu, razpoložljiva zemljišča so tu, napaka je torej drugje: na enj strani prevelika poraba in^zloraba,' na drugi strani nesmotrno obdelovanje ali celo tieobdelovanje razpoložljivih obdelovalnih površin. Ih zato. kot pravi Barbara Ward, se dakota in podhranjenost na Zemlji ne moreta pojasniti in opiavi-čevati s polovično resnico, češ, da je preveč ljudi in premalo zemlje.* Sicer pa isto velja tudi z zdravstvom na svetu. Iz podatkov, ki so jih zbrali v inštitutu za demografska raziskovanja, izhaja, da naletimo na podobne razmere tudi v zdravstvu. Ni res, pravijo demografi, da je na svetu preveč ljudi in premalo zdravnikov in tu- ! di premalo zdravil. Po podatkih i Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bi 80. odst. infektivnih I in parazitskih bolezni bilo prepre- I čenih, če bi vsaka družina na sve- j tu imela vsaj zdravo vodo. Da bi ! pa mogli to doseči, da bi torej za- j gotovih vsakemu prebivalcu naše zemeljske krogle vsaj čisto, zdravo pitno vodo, bi morah prihodnjih deset let potrošiti vsako leto okoli 3 milijarde dolarjev. To se zdi sicer veliko, hkrati pa je to komaj 1 odstotek tega, kar se vsako leto na svetu porabi za oboroževanje. Analiza podatkov iz demografskega poročila za letošnje leto nam pove, da je človeštvo nekako v »začaranem krogu*, iz katerega bo treba prej ah slej najti pot, pa čeprav, kot nekateri menijo, na boleč način, da bi pravilneje, bolj pošteno in bolj pravično »razdelili*, to, kar nam zemlja, kar nam razvoj, kar nam proizvodnja nudi. Ne smemo pozabiti naslednjih dveh zelo zgovornih podatkov: Obilnih 70 odst. svetovnega prebivalstva ima na razpolago borih 10 odst. svetovnega bogastva. To se pravi v konkretnem primeru, da bo otrok, ki je rojen v industrijsko razviti, torej bogati deželi «po-rabil*. »zaužil* skratka «konzumiral* 40-krat več kot njegov vrstnik, ki mu je bilo usojeno, da se je rodil v kaki siromašni deželi v razvoju. Še en prav tako zgovoren podatek. Razviti svet se bogati tudi na račun cenenih surovin, ki jih dobiva iz nerazvitega sveta. Pa tudi s tem, da predelane surovine v industrijske izdelke drago proda v nerazviti svet. Konkreten primer: Nerazviti svet je v letu dni prodal bogatemu svetu surovin za 30 milijard dolarjev, in dustrijski, bogati svet, je te surovine predelal in dokončne izdelke iz teh surovin prodal nerazvitemu, siromašnemu svetu za 200 milijard dolarjev. Seveda ni tu upoštevana nafta, ki prinaša državam izvoznicam nafte velikanska sredstva. Mišljene so druge surovine, ki so praktično e-dino bogastvo ali glavno bogastvo nerazvitega sveta, ki nikakor ne more priti do večjih sredstev, da bi si pomagal pri bolj naglem e-konomskem razvoju, ko pa mu naraščanje prebivalstva skoraj sproti poje presežek dohodkov, tako da je razlika med bogatim svetom in svetom v razvoju vedno večja, da se spreminja celo v nevaren prepad. Kot vidimo, je svet toliko bogat, da bi bilo dovolj za vse, toda drugače bi morah to bogastvo razdeliti. Ramella in Bastianuto - Bend Francesco Ramella, ki je prej nastopil le na dveh skupinskih razstavah, se je že predstavil v občinski galeriji in to je kar lepo priznanje za mladega slikarja, ki zasluži vso pozornost, posebno po natančnosti podajanja morja, raznovrstnih plovil, žerjavov in tudi stavb na območju tržaške luke, ki se zdi in je njegovo resnično delovno okolje. Francesco Ramella je namreč inženir in je zaposlen v luški ustanovi, s slikarstvom pa se ukvarja že dolgo in sicer najprej s preslikovanjem del starih mojstrov iz 15. stoletja, nato pa se je lotil samostojnih del. Od tod izhaja njegova natančnost pri slikanju in pri opazovanju, natančnost, ki gre tako daleč, da opaziš podrobnosti tudi na oddaljenih ladjah, tako, da moreš ugotoviti njihovo tipičnost, njihovo značilnost. V tem je nekako podoben vašemu znanemu mojstru Pavlu Klodiču, ki je tako rekoč portretiral ladje in kct strokovnjak baje poznal vsako ladjo, ki je obiskala Trst, ko je on bil na čelu kapitanije v Trstu. In vendar ni Francesco Ramella nikakršen marinist, kot je bil Klo-dič. Njegova morja so sicer prepričljivo naslikana, niso pa romantična. Na njih ni razbesnelih valov, na njih ni viharjev, morska gladina je zares gladka, podobno kot je čisto njegovo nebo. In vendar Ramella mojstrsko prikazuje lepoto izbranih nastrojen j tihih. predvečerov brez rdečine sončnih zatonov. Pred nami se vrstijo nam znane zgradbe in stavbe iz tržaške luke in na znanem pomolu sloni dobro prikazan star moški, ki daje misliti, da je Ramella sposoben tudi bolj intimno občutenega slikanja svojega okolja. Povsem drugače je izstopala Ga-briella Bastianuto - Benci, ki je z njim razstavljala v občinski galeriji. Slikarka je dobro znana po svojih drugačnih delih, po svoji grafiki. V tem se je izšolala v grafični šoli Mirelle Sbisa, kar se pozna v odličnih jedkanicah, akva-tintah in suhih iglah. So to pač priljubljeni manjši izrezi narave od Krasa do morske obale, motivi z drevjem, skalovjem in grmičevjem, motivi s cvetjem. Vse to zares dobro obvlada in vendar ni v vsem tem bistvenost njene umetniške žilice, ki se nam še bolje kaže v listih, v katerih upodablja ljudi na bolj svojstven način v risbi in jedkanici. Iz teh listov zrejo trpki obrazi starcev, žalostne oči stark in tudi njen Pie-rot ni prav nič vesel, kot po navadi. Prav tako ni vesel človek brez idealov, ki resignirano zre v neko zrcalno podobo samega sebe, ki jo križata dve veliki črni roki. M. B. Dušan Pirjevec: Evropski roman Prerano umrlega Dušana Pirjevca poznamo kot odličnega literarnega zgodovinarja, avtorja številnih knjig in esejev o evropskem in svetovnem romanu, pa tudi o domači umetnosti. Za zbirko STO ROMANOV, ki jo je izdajala Cankarjeva založba, je Pirejevec pisal uvode v dela, ki so v tej zbirki izšla. To niso bili običajni uvodi na nekaj straneh, temveč obsežne. temeljite in poglobljene esejistično pisane razprave. Zdaj so ti uvodni eseji pod naslovom E-VROPSKI ROMAN izšli skupaj v knjigi. Starejši roman predstavlja Cervantesov Don Kihot in Laclosova Nevarna razmerja. Zahodnoevropski realizem uvajata Stendhal in Balzac. Ruski roman se odkriva prek Gogoljevih Mrtvih duš in Bratov Karamazovih Dostojevskega. Moderni roman pa predstavljajo s svojimi deli Kafka, Mal-raux, Sartre in Robbe - Grillet. Na ta način se pred bralca predstavlja ključna problematika e-vropskega romana, pri čemer sledi avtor skozi razna obdobja o-srednji temi, ki jo obravnava, i-deji problematičnega junaka e-vropskega romana, ki je nujno tragičen junak. Tako mm odkriva žive niti sodobnega evropskega romana in njega aktualnost. Knjigo Pirjevčevih esejev uvaja obširna študija Janka Kosa. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 W. A. Mozart: Magičm flavta. — 1. del 13.30 Dnevnik 15.45 V evroviziji iz Silverstona Avtomobilizem — Velika nagrada Anglije 18.15 Paul in Virginie, 3. nadalj. 18.40 Posebna oddaja iz parlamenta 19.05 Izžrebanje loterije 19.10 Nabožna oddaja 19.20 Tarzan in prekupčevalci z orožjem — 2. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Kovček modre barve Glasbena oddaja, ki jo vodi Walter Chiari 21.50 Lov na nevidno: Proces — TV film 22.45 To je življenje Iščemo zaposlitev — TV film Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.15 Glasbeni sejem Umbrije 13.45-Evropski dnevi 15.00 Rim: Tenis — Davisov pokal Sledi Program za mladino 18.15 Katera igra je danes na vrsti? 18.35 Medved in prijatelji, risanka 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dnevnik 2 — Šport 19.10 Sestanek z . . . Atlas Ufo Robot in Superman Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Rock follies Film — 4. nadaljevanje 21.35 Ingmar Bergman: Oseba, film Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.20 Poročila 18.25 Čarovnik iz Oza, mladinski film Glavna junakinja filma, nesrečna Dorothy, zbeži od doma. V navalu nevihte jo vihar zanese v neznano deželo, kjer sicer dobi nove prijatelje, ampak Dorothy spozna, da je njena sreča pravzaprav doma. Pa se ne more vrniti. Pomaga ji lahko le čarovnik iz Oza, zato s svojimi prijatelji prehodi dolgo in nevarno pot do čudodelnega moža 20.05 Naš kraj 20.15 Risanka 20.30 Dnevnik 21.00 Hišica v najem - nanizanka 21.55 Ogenj na nebu, film Zemlji se z neverjetno br-zino približuje ogromen komet. Kam bo padel? Koliko škode bo naredil, če bo padel na Zemljo? Vestni znanstveniki s pomočjo svojih a-paratur ugotovijo, da je v nevarnosti gosto naseljena pokrajina v ZDA. Kako preprečiti nevarnost, ki grozi ljudem? še posebej, če odgovorni ljudje zaradi različnih vzrokov tajijo bližajočo se nevarnost 21.45 Dnevnik Koper 20.30 Otroški kotiček Alarm v volkovi hišici - lutkovni film 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 Dnevnik 21.30 Smrtonosni dolarji, film Režija Ray Nazzaro, igrajo Cameron Mitchell, Dody Heath, Isa Miranda, Jane Mansfield 22.55 Čudovita leta filma: Avantura' 23.25 Pregled sporeda za naslednji teden Zagreb 17.15 Koledar 17.25 Festival otroka v Šibeniku 18.25 Rezerviran čas 21.00 Celovečerni film 23.00 V soboto zvečer ŠVICA 19.10 Portret Luise — TV film 20.15 Izžrebanje loterije 20.30 Risani filmi 21.45 Jutri me bodo obesili — film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Glasba za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem, radijska antologija: 9.30, Nekoč, v davnih časih; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih: »Rokovnjači*: 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah: 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Slovenske povojne revije v Italiji; 16.30 Rezervirano za . ..; 17.05 Skladatelji in izvajalci: Slavni, mojstri; 18.05 Kdor ne poskusi, ne verjame, komedija; 18.45 Vera in naš čas. ,. /tv ki.;- . KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.15 Knjiga na radiu: «Hlapec Jernej in njegova pravica*; 10,32 Glasbeni odmor: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Zig - zag; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrano za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 LP tedna: 16.00 Poje Ella Fitzgerald; 16.15 Orkester Borghesi; 16.55 Pismo iz . . .: 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.15 Vit-torio Borghesi; 17.32 Crash: 18.00 Popevke; 18.35 Glasbeni weekend. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 - 13.59 Prenos RL; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.37 Tipke, godala, pihala; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Jugo-ton; 18.00 - 01.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 -8.50 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.03 »Duca o Bandito*, povest; 10.20 Sestanek z Riccardom Cocciantejem; 10.35 Glasbeno - govorni program; 11.30 Mocambo bar; 12.25 Srečanje s sodobnimi pisatelji; 13.20 Iz rocka v rock; 13.45 Vse o Braziliji ’79: 14.03 Popevke za mladino; 15.03 Miti in stvarnost meščanskega stoletja; 15.55 Prijetno poslušanje; 16.35 Glasbene novosti; 17.00 Radio 1 - jazz ’79; 17.30 Italijanske popevke; 17.55 Evropski objektiv; 18.30 Govor bo o kinu; 19.20 Glasbeni trenutek; 19.30 Potovanje po Italiji; 20.00 Oddaja o medicini; 21.30 Lahka glasba iz Ul. Asiago 7: 22.15 Direktni prenos jazzovskega. festivgla v Sanremu. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Za dobro jutro; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 «L’e-redita della Priora*, 9. nad.; 10.12 Diletanti se preizkušajo; 11.00 Popevke za vsakogar; 12.45 Alto gra-dimento; 13.40 Glasbena izbira; 15.00 Skrivnostni dnevi glasbe; 15.45 Varjetejski program z Ginom Bramierijem; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.55 Vabilo v gledališče; 19.50 Nismo slučajno tukaj zbrani; 21.00 Rimski koncerti; 22.40 Za lahko noč. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 2.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Pionirski tednik; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem; 12.20 Svetovna reportaža; 12.40 Na ljudsko temo; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Danes do 13.; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Glasbena panorama: 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 Orkestralne miniature; 19.30 Mladi mladim- 20.35 Lahko noč, otroci!; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.30 Oddaja za naše izseljence; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Igramo in pojemo. ‘ i im Za lepo sedanjost in varnejšo bodočnost Na veliki manifestaciji delovnega Trsta v sredo, 11. t.m., je bilo veliko ljudi, ki jim je pri srcu bodoč-nost našega mesta. V povorki je bil verjetno najmlajši »demonstrant* mali deček, ki ga je oče nesel v oprtniku. Kot vidimo, se je manifestacije udeležila vsa mala družina, oče, mati in sinček za katerega starša že danes skrbita, ko skrbita za bodočnost našega mesta ’ NOGOMET JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO A LIGE Jutri bo steklo prvo kolo Krajše prvenstvo zaradi priprav olimpijske reprezentance Počitnice jugoslovanskih nogometašev so bile letos rekordno kratke. Frvo kolo državnega prvenstva prve 2vezne lige bo na sporedu že danes, odroma jutri. Prvi del prvenstva Pa se bo končal že 25. novembra, se bodo začele zimske počitnice ™ zimski prestopni rok, ki sta značilnosti jugoslovanskega nogometa, tudi povratni del bodo odigrali v rekordnem času, da bi tako omo-Sočili čim daljše in temeljitejše Priprave državne reprezentance, ki o? zastopala Jugoslavijo na olimpijskih igrah v Moskvi. Po novih pravilih mednarodne ^cze in olimpijskega komiteja, bodo lahko nastopili na igrah vsi tisti igralci, ki se niso udeležili zadnjega svetovnega prvenstva v Argentini Praktično bodo v Moskvi iahko igrali tudi profesionalci, kar že izzvalo val ogorčenja nekatera* izključno amaterskih držav, saj “° ,na primer Italija lahko uvrstila ®v°jo mladinsko selekcijo under 21, katero sestavljajo sami profesionalni nogometaši. Vse to pa je bilo spretno režirano, da bi predvsem ugodili domačim organizatorjem, Sovjetom, NOVA OKREPITEV Napadalec Coletta v vrstah Triestine Potem ko je s prihodom Gi-Slia in Magnacavalla Triesti-na dokončno okrepila že itak zelo solidno obrambo, je včeraj tehnični direktor tržaškega kluba Comuzzi sklenil še eno kupčijo. Barve tržaškega tretjeli-Saša bo v sezoni 1979/80 zastopal tudi 23-letni napadalec Ar-mando Coletta, katerega je Tri-estina najela v solastništvu z drugoligaško Genoo. Coletta je lani bolj malo igral, vseeno pa Pomeni pomembno okrepitev. Seveda pa pričakujejo tržaški navijači prihod še enega napadalca, ki naj bi rešil delikatni problem napada, ki je s svojo jalovostjo v lanskem Prvenstvu onemogočil Triesti-ni kvalitetni skok v B ligo. Povsem jasn je namreč, da Potrebuje Triestina v konici svojega napada izkušenega in močnega strelca, ki naj bi bil Po mnenju nekaterih, član bivšega prvoligaša Atalante Pai-na, ki je v svojih mladostnih letih že uspešno igral v Trstu. Medtem tajništvo Triestine v uradnem tiskovnem poročilu z obžalovanjem ugotavlja, da jd mesec dni po uradnem koncu sezone 1979, mestno igjr^^ Gre-13r še vedno v enakem stanju kot takrat, in da se predvidena dela za obnovitev in razširitev prostora za gledalce sPloh še niso začela. «Meloni» jmajo tako na grbi še eno ne-•zpolnjeno obljubo... ki bodo lahko uvrstili svojo najbolj-ekipo, ki postane tako dejansko Pl‘V| favorit nogometnega turnirja. Ikidi Jugoslavija, ki je bila odsot-na ha zadnjem SP, bo lahko igrala * svojimi najboljšimi 'gralci. Pr-enstvo bo torej imelo letos važno *°go, saj bo moralo nakazati zvez-hemu selektorju MiUaniču nove Pernice za bodoče delovanje in Postaviti v ospredje nove sile ju ^slovanskega nogometa. Sicer pa bo tudi letos vse po sta-Sistem tekmovanja, ki nika-ne ustreza ,ugoslovanskemu nogometu (ki zaradi velike razlike j"hd prvo in drugo ligo ne daje ožnosti ovrednotenja novih ekip 1,1 Posameznikov) je ostal ne ^[omenjen. Tudi poletni prestopni e1 1 2 3 4 5 6 *"* je bil zelo skromen, velikih Pomikov ni bilo zabeležiti, razen ,,j b. ki zadevajo prestop nekate-_igralcev v tuja moštva (Vabeč, *v“ar itd.). Večjega kvalitetnega jPpna tako tudi letos ne moremo P Kako vati, čeprav je treba še en-. at poudariti, da talentov v jugo-ovanskem nogometu ne manjka. et°s je predvsem priložnost, da se alveč pozornosti posveti mladim ugometašem, ki so se že v lanski zoni uspešno pojavili na obzorju prvoligaškega nogometa (Elsner in brata Vujovič). Žal, tudi tokrat niso bili rešeni vsi osnovni problemi jugoslovanskega nogometa. Primeri podkupovanja (glej primer ohridske lige, kjer je neko moštvo podkupilo vse nasprotnikove igralce in sodnika) ter plačevanja nogometašev pod mizo bodo še naprej na vrstnem redu. To je predvsem posledica nerešenega vprašanja v zvezi s statutom nogometašev, ki so dejansko polnopravni profesionalci, čeprav jim uradno ta naziv ni priznan. V zvezi s tem obstaja v jugoslovanskem nogometu poseben «limit» v plačevanju dohodkov igralcem, kar povzroča celo vrsto nepravilnosti in skritih doplačevanj. še bi lahko našteli probleme nogometa, kot npr. dobrih trenerjev in vodstvenih kadrov ter strast po rezultatu, ki je večkrat pogoj za slabo in nespektakularno igro. Če preidemo bolj na tekmovalno področje, potem lahko trdimo, da bodo za državni naslov borili predvsem Hajduk, Crvena zvezda in Dinamo. Vse ostale ekipe se niso tako znatno okrepile, da bi lahko nevarneje ogrožale primat treh velesil jugoslovanskega nogometa. Ljubljanska Olimpija spada tudi letos v krog outsiderjev. «Zeleni» so se dokaj okrepili v obrambi in na sredini igrišča. Žal, pa se je prav med tednom poškodoval najboljši ljubljanski igralec Buza, ki bo tako odsoten na nedeljskem domačem nastopu proti Budučnosti. SPORED 1. KOLA Olimpija — Budučnost Vojvodina — Velež Željezničar — Borac Crvena zvezda — Sloboda Hajduk — Osijek Dinamo — Partizan Radnički — Sarajevo Vardar — Rijeka Čelik — Napredak (TV prenos, drries ob 18 251 HOKEJ NA LEDU ZA PRIHODNJO SEZONO Rudi Hiti še eno leto v Bocnu BOČEN — Znani jugoslovanski hokejist Rudi Hiti bo tudi v prihodnji sezoni igral za HC Bolzano. To nam je po telefonu potrdil sekretar bocenskega kluba Biasi.rHiti je bil v minulem italijanskem prvenstvu eden najuspešnejših strelcev prve lige. Za ostala dva jugoslovanska, hokejista (za Gorazda Hitija in Jakopiča) pa se še ne ve. Gorazd naj bi baje ostal v Asiagu, Jakopič pa ima še nekaj težav glede stano vanja. Letos bo v italijanskih ekipah lahko nastopal le en tujec. Prvenstvo se bn začeto 27 oktobra (bi) V članski konkurenci je Lasiču z metom 34,10 s težjim orodjem uspela uvrstitev v finale in končno šesto mesto. A. B. ATLETIKA RIM — Na italijanskem državnem atletskem prvenstvu, ki bo v ponedeljek v Rimu, bo prisotnih kar 160 društev s 800 atleti. Italijanski prvak Memea, ki se pripravlja na finale evropskega pokala v Turinu, bo prisoten le v teku na 200 m. TENIS CONSKI POLFINALE DAVISOVEGA POKALA ITALIJA-MADŽARSKA 2:0 V prvem dnevu je Panatta z lahkoto odpravil Szokeja, Barazzutti pa je s težavo premagal Taroczyja BOKS SEUL — Svetovni prvak mušje kategorije (verzija WBC) Južnokorejec Kim Sung - Jun bo branil svoj naslov v dvoboju proti Filipincu Ca-ruopu in ne proti Dominikancu Me-lendezu. Spopad za naslov bo v Seulu 28. julija. KOŠARKA TURNIR SV. LOVRENCA Dalla Via - Jadran 91:90 (48:48) RIM — Po nesrečnem lanskem nastopu v Budimpešti so se Italijani že včeraj oddolžili madžarskim teni-stom. Panatta je brez večjih težav premagal Szokeja, Barazzutti pa je po hudem boju premagal Taroczyja «Azzurri» so tako že po prvem dnevu gladko v vodstvu z 2:0. V prvem srečanju posameznikov sta se na Foru Italicu spopadla Szoke (številka dve madžarskega tenisa) ter Adriano Panatta, največji «krivec» za lanski polom. Panatta si letos torej ni smel dovoliti še enega takega spodrsljaja. Prav zato pa je že od vsega začetka vzel pobudo v svoje roke in Madžar se je tako moral sprijazniti z visokim porazom. Lahko trdimo, da je bilo to srečanje za Panatto predvsem dober trening. In to kaže že sam izid (6:2, 6:0, 6:3). Po Panatti in Szokeju sta na i-grišče stopila Barazzutti ter Ta-roczy. Italijan je zmagal po štirih setih, vendar pa se je moral precej potruditi, da je strl odpor Madžara, ki je v četrtem nizu imel tudi možnost stanje v setih izenačiti. Netoč- nost in dvomljive sodniške odločitve pa so ga pokopale. Igra sama ni bila najlepša. Upali bi si celo trditi, da je bila na zelo nizki tehnični ravni, zlasti v zadnjih dveh setih. Igralca sta izkoriščala pretežno napake nasprotnika in nazadnje je zmagal tisti, ki je imel več sreče. Končni izid je bil 9:7, 6:2, 3:6, 7:5 v korist Barazzutti ja. Omeniti je treba seveda tudi zelo slabo igrišče, na katerem se je žoga večkrat ka’ ustavila. * * * Danes so bila tudi druga conska polfinalna srečanja. V drugem polfinalu cone A vodi Velika Britanija z 2:0 proti Španiji. Mottram je premagal Higuerasa s 3:0, Lloyd pa Orantesa s 3:1. V polfinalnih srečanjih cone B pa so zabeležili sledeče rezultate: ČSSR - Francija 2:0 Lendl - Noah 3:1 Šmid - Moretton 3:2 Romunija - Švedska 1:1 Nastase - Simonsson 3:2 Haradau - Borg 0:3 ATLETIKA MEMORIAL CAVALL1EK1 Osebni rekord Langana v skoku v daljino V sredo je bilo v Sacileju nočno tekmovanje v atletiki za «Memorial Aristide Čavallieri*. Tekmovanje je bilo meddeželnega značaja, v nasprotju s preteklimi leti pa je bilo letos bolj skromno obiskano. Na vsak' način so bili nekateri rezultati na visoki tehnični ravni, predvsem zaradi nastopa nekaterih atletov državnega »kalibra*. Na tekmovanju so nastopili tudi trije člani Bora in sicer Alojz Lan-gan in David Poljšak med mladinci ter Adrijan Lasič med člani. Prva dva sta najprej skakala v daljino, kjer je z osebnim rekordom 5,64 Langan zasedel tretje, medtem ko je razdalja 5,55 (z neveljavnim skokom na 5,68) prineslo Poljšaku četrto mesto. Oba sta nato s trenerjem Lasičem tekmovala tudi v metu kopja. To je bil tudi njun prvi nastop v tej disciplini in je prinesel Langanu s 34,06 m peto, ter Poljšaku pa s 33,76 m šesto mesto. Nogomet MLADINSKI TURNIR UEFA Italija z Avstrijo Jugoslavija s SZ ZUERICH — Evropska nogometna I Luksemburg, ZF *^za je včeraj objavila izid žreba- 8. SKUPINA ■ta *" Portugalska, Malta 9. SKUPINA: I Luksemburg, ZR Nemčija ,k,. ,In razdelitev v kvalifikacijske . Pine enajsteric, ki so se prijavila k8 iuniorski turnir UEFA. Itali-, oo igrala v 10. skupini z Avstri- j. „-------v 10. skupini z------- Jugoslavija pa se bo v 14. sku di" , spoprijela nič manj kot z mla nsko reprezentanco Sovjetske zve-fali ^valilikacijske tekme bodo mola najkasneje do 7. apri- leta’ Razpored skupin Je na' jv' SKUPINA: ? ma, Belgija, Irska SKUPINA: , • Irska, VVales Vji, SKUPINA: T^ka, švedska SKUPINA: 5nska. Islandija Hoi RUBINA: .andska, škotska Dan ?KUPINA: NOGOMET PO MESECU DNI NEGOTOVOSTI V LETOŠNJI SEZONI ROSSI PRI PERUCII mi- Lanerossi Vicenza je dobil zanj pol lijarde lir in še dva igralca naposodo V POLETNIH MESECIH Ne pozabimo na rekreacijo V poletnih mesecih športna rekreacija lahko pride do izraza * v večji meri kot v ostalih letnih časih. To se pravi, da rekreacijska dejavnost v poletnem času lahko končno pride na svoj račun_ ter prednjači pred agonističnim športom, ki jo v ostalem letnem obdobju s svojo prodornostjo potiska v kot športnih dogajanj. Človek, posebno pa «športnik na tribuni», se namreč po devetmesečnem navijanju prav v času dopusta — zlasti v času dopusta svojih športnih idolov, v prvi vrsti nogometašev — sprijazni z dejstvom, da bi lahko tudi on postal na športnih igriščih subjekt, ne glede na lastne telesne zmogljivosti in končne športne uspehe. Žal, to dejstvo pride v poštev pri večjemu številu takozvanih «šport-nikov — navijačev», čeprav smo mnenja, da je rekreacija in telesna vzgoja na splošno koristna slehernemu človeku, od mladih nog dalje do «druge mladosti*. Treba pa jo je opravljati redno in programirano, brez daljših premorov (to velja tudi za aktivne športnike), saj občasna in neproporcionalna športna dejavnost lahko celo negativno vpli verna1 človeški organizem. 'Pravilno se mi torej zdi, da i poletnih mesecih nekatera športna društva v zamejstvu usmerjajo, spodbujajo in omogočajo lastno de javnost v množičen šport, oziroma rekreacijo in to razvejano po raznih š.portnih panogah (odbojka, košarka, tek, trim steza Ud.). Namen vsega tega pa je približati širši krog ljudi športnemu udejstvovanju zlasti pa h kontinuiranemu in usklajenemu delu. Čas dopustov je pred nami, če prav ga je marsikdo že opravil ali Rossi (na sliki z zaročenko) se bo preselil v Perugio je na tem, da si dneve odšteva. Ti Španija, Švica 10. SKUPINA: Italija, Avstrija 11. SKUPINA: Ciper, Poljska 12. SKUPINA: Bolgarija, Češkoslovaška 13. SKUPINA: Grčija, Madžarska | 14. SKUPINA: Sovjetska zveza, Jugoslavija 15. SKUPINA: Turčija, Romunija V finalnem delu turnirja, ki bo od 16. do 25. maja v Nemški demokratični republiki, bodo igrali v A skupini zmagovalci skupin 9, 10, 3 in 13, v B skupini zmagovalci skupin 12, 5, 1 in ND Nemčija, v C sku-jini zmagovalci skupin 15, 4, 11 in 7, v D skupini pa zmagovalci skupin 2, 6, 14 in 8. VICENZA — Afera Rossi se je, kot vse najlepše pravljice, srečno iztekla. Mladi italijanski as bo v prihodnji sezoni igral za Perugio. Po enem mesecu negotovosti, u-gibanj, besedičenj, osemkolonskih naslovov na vseh športnih straneh dnevnikov ter groženj in «svete a-lianse* mitičnih klubov italijanskega nogometa proti pretiranim zahtevam predsednika Vicenze Farine, je končno padel zastor nad največjo kupčijo stoletja in najbolj groteskno afero, ki jo italijanski nogomet pomni v svoji že dolgi zgodovini. Sedaj so vsi veseli, kot lahko razberemo iz tiskovnega poročila društva Lanerossi Vicenze, ki je pravi skupek smešnih fraz in zvenečih parol ter licemerstva. Vicenza naj bi prodala Rossija le — »v interesu igralca, državne reprezentance in regularnosti poteka prvenstva* — vse to — «pod vplivom prestižnih posegov vsedržavnega tiska in ob prijateljskem sodelovanju nekaterih klubov, ki naj bi predstavljali nekako opozicijo revnih, zoper arogantnost bogatih klubov*. Vse to zveni prav smešno, kot da ne bi vsak bebec vedel, da je Rossi le spretna komercialna kupčija bogatega veleposestnika Farine, ki je pravzaprav pravi in edini akter ter farse. Pogoji te kupčije so namreč skoraj neverjetni. Za enoletno posojilo bo Perugia izplačala Vi-cenzi pol milijarde lir in temu dodala solastništvo, oziroma posojilo dveh igralcev (Cacciatorija in Re-deghierija). Medtem je tudi Napoli opravil zanimiv nakup, saj bo to ekipo prihodnjo sezono okrepil napadalec Ge-noe Damiani. V zameno je Genoa dobila solastništvo Pellegrinija in nertotočpno vsoto denarja. TENIS Nr.W VOKK — Štirikratni zmagovalec \vimbledonskega turnirja Šved Bjom Borg s precejšnjo prednostjo vodi na lestvici «Grand prixa». Borg si je do sedaj nabral 1.6(17 točk, njemu pa sledijo Jimmy Connors s 1.307, Tanner s 1.207, McEnroe ; 972, Gerulaitis z 967, Ashe s 641, Vi las s 602, G. Mayer s 568, Gottfried s 534, Solomon s 524 in Pecci s 514 točkami. ATLETIKA SKOKOV MEMORIAL V CEUU CLUSONE — Giuseppe Saronni je zmagal v sprintu v prvi etapi mednarodne dirke za trofejo »Zlato kolo*. Za njim so se uvrstili De Vlae-minck, Gavazzi in Moser. 212 km dolgo progo Presolana - Clusone je prevozil v 4 urah 55’44” s poprečno hitrostjo 43,011 km. Izvrsten rezultat Maine Dobrih rezultatov na tej prireditvi ni manjkalo Nastopili so tekmovalci iz dvanajstih držav stim pa, ki se na dopust šele odpravljajo, svetujemo, da skušajo letošnjim počitnicam dodati še malce popra: redne špprtne vadbe. Pri morju priporočamo redno in programirano' plavanje ali pa ostale dejavnosti, saj so zlasti obmorski turistični centri bogato založeni s športnimi napravami; na podeželju priporočamo redne hoje ali lahek tek, tako-zvan «.footing»; tistim pa, ki se odločijo za gorske predele svetujemo naj zahajajo na krajše ali daljše izlete na bližnje vrhove. Vsem pa priporočamo, naj po vrnitvi s počitnic s športno dejavnostjo v raznih oblikah ne prenehajo, ampak redno nadaljujejo. Športna dejavnost je torej prikladna za vsakega človeka, ki preživi svoj dopust v najrazličnejših krajih. Šport, kot rekreacija in razvedrilo, ne zahteva vedno ogromne in bogato obložene strukture, zna biti tudi skromen in prilagodljiv naravi. Pogosti pa je le odvisno od človeka, če se zna (ali hoče) razmeram prilagoditi in obstoječe razpoložljive strukture pravilno izkoristiti. Igor Komel > . ' * Panatta je brez težav prinesel Italiji prvo točko ................n........................mm.....................mm................................................... 16. ETAPA «TDUR DE FRANCE* KOLESARSTVO Tudi prva alpska etapa potrdila premoč Hinaulta Etapo je sicer osvojil Belgijec Van Impe, Francoz pa je še za nadaljnjih 57” povečal vodstvo - Battaglin zopet odličen LES MENUEIRS — Tudii prva alpska etapa je potrdila premoč Francoza Hinaulta, ki je še za 57' povečal svoje vodstvo na skupni lestvici pred Nizozemcem Zoete melkom. Včerajšnjo 16. etapo je sicer o-svojil Belgijec Van Impe. pravi zmagovalec pa je Hinault, ki ima sedaj veliko, predvsem psihološko, prednost nad Zoetemelkom, sa ■ je dokazal svojo nepremagljivost tudi na alpskih vzpetinah. Kapa je bila že od vsega začetka zelo živahna in .je bila morda doslej najzammivejša etapa letošnjega Toura. Kljub izredno slabim vremenskim pogojem so se po 82. km podali v. napad trije kolesarji, Kelly. Bonnet ir. Laurant, katerim se je kasneje pridružil še„ Lubber dinge. Vsi štirje - so - nato ..odlično medsebojno sodelovali, že pri prvem vzponu 2. kategorije pa si je Lubberdinge nabral zanesljivo ored-nosl, katero je nato ohranil do vznožja zadnje vzpetine. Za njim se je razvnel srdit boj. njegovi prvi zasledovalci so se stalno menjavali, sledile so si tudi nekatere od povedi. Končno so nekateri najboljši kolesarji le doslej Lubberdmga 10 km pred rijem V ospredju so se tako znašli Hinault, Zoetemelk, Pollentier, Van De Velde Battaglin. Van Impe, Alban, Maas, Thu rau, Criquielion. Njihovo sodelovanje pa je bilo kratkotrajno. Utruje nost je žela prve žrtve in na čelu dirke sta se znašla Van Impe in Hinault. Prvi je le zbra! toliko moči in 500 m pred ciljem dosege' zanesljivo prednost in etapno zmago. Velika poraženca etape pa sta bila Šved Nilsson in Francoz Vil-lemiane, ki sta morala prepustiti zavidljiva položaja na skupni lestvici. Na odlično šesto mesto pa V četrtek je bil v Celju 24. memorial Ferda Skoka. Prireditve so se udeležili mnogi vrhunski atleti iz Jugoslavije. Številna pa je bila tudi tuja udeležba, ki so jo sestavljali atleti in atletinje iz 12 držav, kar štirih celin. Prav to pa je pripomoglo k lepim bojem ter dobrim rezultatom, ki jih je bilo na tem memorialu še precej. Med vsemi pa je bil prav gotovo najboljši rezultat Kenijca Maine, ki je 800 m pretekel v zelo dobrem času 1'44”7, drugi je bil Savič s časom 1’46”3, tretji Bolgar Kolev, Kenijec Boit pa je bil šele šesti. » Zelo lep je bil tudi tek na 400 m, kjer je z lahkoto zmagal Kenijec Atuti. Dobro drugo mesto je dosegel Alebič, Knapič pa je bil šele četrti. Presenečenje smo lahko doživeli v memorialni disciplini, to je v sprintu na 100 m: zmagal je namreč Švicar Wanister, ki je prehitel oba Američana, Deala ter Wellsa. Dobrih rezultatov smo bili deležni tudi v teku na 400 m čez ovire, kjer je zmagal srebrna medalja iz Montreala Shine (ZDA), medtem ko se je Kopitar uvrstil na dobro tretje mesto. Zelo dobra zasedba je bila tudi v skoku v daljino, kjer je zmagal olimpijski prvak iz Montreala Robinson, s solidnim izidom 7,98 m. Nazadnje bi omenili še zelo lepo zmago, ki jo je zabeležil Lisec na 3000 m. Kronometer je ustavil pri dobrem času 7'58”8. Za njim sta se uvrstila Kenijca Koskei ter Kip-korir. Med ženskami je bila udeležba, žal manj številna in to je tudi glavni vzrok za slabše rezultate. Nekoliko zanimivejši sta bili namreč le zmagi Vinazze v skoku v daljino ter Tomečičeve v teku na 800 m. BEZBOL RIM — Zvezni selektor italijanske reprezentance Giuseppe Guilizzoni je sporočil seznam igralcev, ki bodo zastopali Italijo na bližnjem e-vropskem prvenstvu, ki bo v Trstu od 11. do 19. avgusta letos. Državno se je povzpel Battaglin. reprezentanco bodo načelno sestavljali naslednji igralci: Cortese, Per-rone (Anzio); Colabello, Orizzi, Rus-so, Romano, Špica, Vandi (Rimini); Biagini, Castelli, Varriale, Ciccone, Guzman (Parma); Avallone, Di Marco, Landucci, Luciani, Mondal-to (Biemme); Radaelli (Diavia); Brasea, Costa, Vegni (Lawson); Ber-nicchia, Del Sardo, Morville, Gue-riero, Portogallo (Colombo). Naj omenimo, da je velika večina omenjenih igralcev takozvanih «oriundov», ki večkrat sploh ne obvladajo italijanskega jezika. VRSTNI RED 16. ETAPE MORZINE - LE MENUIRES Van Impe (Bel.), ki je 201,300 km dolgo progo prevozil v 6.05’ 16", s poprečno hitrostjo 33,066 km na uro Hinault (Fra.) po 6” Criquielion (Bel.) 16” 4. Van De Velde (Niz.) 38” 5. Battaglin (It.) 39” 6. Pollentier (Bel.) 7. Maas (Niz.! 44" 8. Alban (Fra.) 49" 9. Zoetemelk (Niz.) 1’03” 10. Bittinger (Fra.j 1’41" 2. 3. SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fra.) 2. Zoetemelk (Niz.) 3. Kuiper (Niz.) 4. Sutter (Švi.) 5. Verlinden (Bel.) 6. Battaglin (It.) 7. Bernardean (GFra.) 8. Maas (VB) 9. Pollentier (Bel.) 10. Agostinho (Port.) Danes bodo kolesarji počivali, jutri pa bo 17. etapa Les Menuires -Alpe D’Huez (165 km). 63.22'01" po 2’45” 14T9” 17’ 18” 19'2iv 19'45" 21'00” 21'27” 23’27” 24’59" TROFEJA »ZLATO KOLO* Saronni pred De Vlaeminckom CLUSONE — Giuseppe Saronni je osvojil prvo etapo kolesarske dirke za trofejo »Zlato kolo*. Domači kolesar Zaone je takoj po startu vsilil glavnini hiter ritem, toda prvi poskus, da bi ušel, je spodletel na vzpetini Madonna del Bosco. 170 km po startu pa se je odcepila od glavnine skupina 8 kolesarjev, med katerimi tudi Saronni. V kočnem sprintu pa se je ta najbolje izkazal. Glavnina pa je zaostala za 2’29”. Danes bo druga etapa, ki bo vodila kolesarje iz Castigliona della Presolana do Lumezzane (209 km). Etapna lestvica: 1. Saronni, ki je prevozil 212 km dolgo etapo v 4.55’44” s poprečno hitrostjo 43.011 2. De Vlaeminck 3. Gavazzi 4. Moser 5. Mazzantini 6. Beccia 7. Visentini 8. Norsi 9. Torelli po 2’29” 10. Martinelli KOŠARKA PEKING — Znani jugoslovanski košarkarski trener Aleksander Nikolič je prišel na povabilo kitajske športne federacije v Peking, kjer bo vodil seminar za 400 trenerjev. TENIS MONTECATINI TERME - Danes se prične v Montecatiniju italijanski del mednarodnega mladinskega teniškega turnirja za pokal «De Galea*. Na igrišču se bodo pomerile državne reprezentance Italije, Jugoslavije, Švedske, Danske in Čila. iiiimiHiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiintiiHmimiuituiiitmiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiHimiiiiiiuiiiiuuiitiiiiutl VATERPOLO MEDNARODNI TURNIR V EGERJU Prepričljiva zmaga jugoslovanske ekipe Italijanski vaterpolisti zasedli tretje mesto EGER — V tem madžarskem mestu se je zaključil mednarodni turnir v vaterpolu, katerega je osvojila Jugoslavija, potem ko je premagala vse ostale reprezentance. Jugoslovani so presenetili predvsem z zmago nad reprezentanco Madžarske, katero so po zelo izenačenem dvoboju odpravili s tesnim rezultatom 7:6 (3:1, 1:3, 0:1, 3:1). To pa je bila obenem prva zmaga SFRJ nad Madžarsko v gosteh. Po prvih .............................................................................................................................................uiiiiiiiiiiiihiiiiiuhiiihhiii AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA ANGLIJE Avstralec Jones prvi favorit Ligiera in f errarija v velikem zaostanku - Potrditev renaultov in william$ov SILVERSTONE — Alan Jones je v včerajšnjem dnevu poskusnih voženj potrdil svojo vlogo favorita na današnji dirki za VN Anglije. Četrtkovega časa sicer ni izboljšal, kljub temu pa je ohranil »pole position*. Hud boj pa je bil včeraj za drugo mesto v prvi vrsti. Nazadnje je drugi najboljši čas dosegel prav Ja-bouillov renault, ki je tako ponovno dokazal izredno kompetitivnost francoskega turbokompresorja. Amoux se je uvrstil namreč na dobro peto mesto in bo v tretji vrsti poleg Lau-de. V drugi vrsti pa bosta startala Piquet (včeraj tretji) ter Regazzoni. Williamsi, renaulti in brabhami sol torej avtomobili te 9. dirke letošnje formule 1. Ligieri in ferrariji so v poskus-snih vožnjah zelo razočarali in tako tavajo z veliko zamudo za tokrat najboljšimi. No, italijanski navijači pa se lahko vsaj potolažijo z dobro vrstitvijo De Angelisa, ki se je uvrstil med Villeneuvom in Scheck-terjem. Izidi včerajšnjih kvalifikacijskih voženj so naslednji: 1. Jones (williams) 1'11”88 s poprečno hitrostjo 236,310 km/h 2. Jaboille (renault) 1T2”48 3. Piequet (brahham) 1’12”65 4. Regazzoni (williams) 1’13'Tl 5. Arnoux (renault) 1’13”44 6 Lauda (brabham) 1'13”44 7 VVatson (melaren) 1’13”87 8 Reutemann (lotus) 1’13”87 9. Andretti (lotus) 1’14"20 10. Laffite (ligier) 1’14”37 11. Scheckter (ferrari) 1'14”60 12. De Angelis (shadovv) 1'14”87 13. Villeneuve (ferrari 1T4”90 14. Rosberg (wolf) 1’14”96 15. Pitoni (tyrrel) 1’15”28 16. Jarier (tyrrell) 1'15"63 17. Ickx (ligier) 1’15”63 18. Tambay (melaren) 1'15"67 19. Patrese (arrovvs) 1’15”77 20. Mass (arrows) l’I6”19 21. Lammers (shadow) 1’16”66 22. Fittipaldi Cfittipaldi) 1'16”68 23. Jaillard (ensign) 1’17”07 24. Rebaque (lotus) 1’17”32 25: Stuck (a.t.s.) 1’17”44 26 Merzario (rnerzario) 1’19”57 OLIMPIJSKE IGRE MOSKVA — Agencija Novosti je včeraj objavila vest, da bodo za o-limpijske igre pripravili v Leningradu 444 zlatih, 444 srebrnih ter 483 bronastih medalj. Na prednji strani medalj bo boginja zmage in znak olimpijskih iger, na drugi plati pa bo prikazana množica, ki dviguje atleta. dveh četrtinah sta bili reprezentanci še vedno pri neodločenem rezultatu. V preostalih dveh četrtinah so bili vaterpolisti zelo oster boj. še nekaj minut pred koncem je bil rezultat še vedno 6:6, tedaj pa je sodnik dosodil najstrožjo kazen, katero je Ru-dič tudi realiziral. V zadnjem srečanju pa je Jugoslavija premagala tudi Romunijo z enakim rezultatom 7:6 in tako izšla brez poraza s tega turnirja. Italija, ki je bila ravno tako prisotna na turnirju, se ni najbolje odrezala. V petih srečanjih je bila namreč kar trikrat premagana: v prvem srečanju z Jugoslavijo, nato z Avstralijo, v zadnjem srečanju pa je morala položiti orožje tudi pred Madžarsko. Jugoslavija - Italija 9:7 Jugoslavija - Avstralija 7:4 Jugoslavija - Nizozemska 9:3 Jugoslavija - Madžarska 7:6 Jugoslavija - Romunija 7:6 Italija - Romunija 8:7 Italija - Nizozemska 8:5 Italija - Avstralija 7:8 Italija - Madžarska 5:7 KONČNA LESTVICA 1. Jugoslavija 10 (39:26) 2. Madžarska 8 (45:33) 3. Italija 4 (35:36) 4. Avstralija 3 (22:34) 5. Nizozemska 3 (20:33) 6. Romunija 2 (33:34) 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 1 1 X 1 2 X 2 1 X X 1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50 00 letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6 PRIMORSKI DNEVNIK 14. julija 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ■■■.■■■.. POROČILO ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINI Vlada SFRJ zahteva ukrepe za zmanjšanje porabe goriv li s seboj zakonca Panciroli. Preden so odšli, pa so prijateljem zakonskega para zagrozili, da bodo ugrabljenca ubili, če bodo ti takoj obvestili policijo. In res, policija v Olbii je zvedela za ugrabitev šele v zgodnjih jutranjih urah, tako da so bili vsi cestni bloki zaman. Ornella Fontana por. Panciroli je hčerka Walterja Fontane, lastnika neke velike mehanične industrije v bližini Milana in ki je bil pred nedavnim izvoljen za predsednika zveze industrijcev iz Monze. Zakonca Panciroli imata štiriletnega sinčka, ki je bil skupno s starši na počitnicah na Sardiniji. To je že druga ugrabitev v bližini Olbie v samih sedmih dneh in preiskovalci ne izključujejo možnosti, da gre za isto tolpo, ki je u-grabila Luiso Scarabozzi, ženo lastnika znane milanske papirnice in hčerko Cristino, o katerih do danes ni še nobene vesti. Pred enim letom pa je bil na Costi Smeraldi u-grabljen 34-letni nemški industrijec Peter Reiner Besuch, za izpustitev katerega so sorodniki že izplačali 100 milijonov Ur odkupnine, ugrabitelji pa ga doslej še niso izpustili. «Industrija ugrabitev* se torej v poletnih mesecih preseli s polotoka na Sardinijo, kjer so «posli» o-čitno boljši. Policiji, kljub velikim naporom, že ni uspelo razkriti zločinske mreže, ki organizira ugrabitve in potem iztrže mastne odkupnine, večkrat pa se ugrabitve predvsem na Sardiniji tragično končajo. (st) Roberto Piacentini, ki je bil tudi ranjen ob priložnosti incidentov in študent Sergio Cusani. Za oba je tožilec zahteval štiri leta zapora zaradi odpora proti javnim funkcionarjem, telesnih poškodb in posesti vnetljivih steklenic. V svojem govoru je javni tožilec ostro kritiziral policijo, ki je ob tisti priložnosti izgubila razsodnost in jo je zajela panika. MOSKVA — Vojaško sodišče v Mirgorodu je obsodilo pet moških na smrt, ker so med vojno, kot pripadniki nemške pomožne policije, zagrešili vrsto zločinov proti Judom, približno trideset milijonov lir v gotovini. Ko so napadalci že hoteU zapustiti banko, je eni od prisotnih strank postalo slabo in se je zgrudila na tla. Mestni redar Bartolomeo Mana ji je priskočil na pomoč, roparji pa so verjetno napak razumeU njegovo reakcijo in eden izmed njih je večkrat ustrelil proti njemu. Ena od krogel je Mano zadela v glavo in ga smrtno ranila. Banditi so takoj nato zbežaU s plenom, prisotni pa so priskočili na pomoč ranjenemu redarju in pokli-caU pobcijo. Bartolomea Mano iz Druenta, Ul. Pianezza 9, so z re-šilcem odpeljali v Turin v bolnišnico Maria Vittoria, vendar je med prevozom podlegel poškodbam. V isto bolnišnico so sprejeU tudi oba zaprisežena stražnika in uslužbenca banke Giovannija Carusa. Carusu in stražniku Vincentiju so v bolnišnici nudili prvo pomoč in ju nato odpustili, drugega stražnika Amodia Sertilla pa so zaradi rane na glavi obdržali na opazovanju. Policija je takoj po napadu organizirala široko akcijo, vendar so se ji zločinci zaenkrat izmuznili. Organom javne varnosti je do sedaj uspelo samo odkriti rumeno «alfet-to», ki so se je roparji poslužili ob napadu. Avto, za katerega so ugotovili, da je bil ukraden, so .našli nekaj kilometrov od Druenta, na cesti proti Giovolettu. Raziskava je na vsak način v teku, in preiskovalci upajo, da bodo kmalu prišli na sled pobeglim morilcem, (sai) Zaporu« kazni za ugrabiteljsko tolpo RIM — Po več kot dvajsetih urah posveta so rimski sodniki včeraj obsodili nekatere voditelje ugrabitelj-ske tolpe, ki je med drugimi ugrabila tudi industrijca Ortolanija ter gradbenika Filippinija in pri tem izsibla kar štiri milijarde lir odkupnin. Najvišjo kazen in sicer 20 let zapora so prisodili Maffeu Bellici-niju. hotela «Korotan» Polletni obračun delovne organizacije «Radenci» ob navzočnosti župana občine Otok in konzula SFRJ ČELOV,EC — Včeraj, 13. julija so predstavniki DO Radenska v slovenskem hotelu Korotan ob Vrbskem jezeru na Koroškem seznanili slovenski tisk z rezultati poslovanja DO Radenska v prvem polletju 1979 in časnikarjem pokazali hotel Korotan, ki so ga temeljito obnovili in modernizirali. Navzoči so bili poleg naj višjih predstavnikov Radencev z direktorjem na čelu še župan občine Otok-Maria Woerth, konzul SFRJ, osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev in predsednik celovške posojilnice — lastnice hotela, ki je zdaj vključen v poslovanje DO Radenska. Otroški župan je slovenskim predstavnikom in, časnikarjem izrekel dobrodošlico in čestital k obnovitvi hotela, ki je zdaj dosegel «evropsko zrelost*. V obnovitev so doslej investirali nad 10 milijonov šilingov. V drugem delu obnovitvenega programa pa jih bodo še 15 - 20 milijonov. Hotel ima 72 ležišč, z depandansko pa 150. Večina gostov hotela, ki je zdaj že več ali manj polno zaseden, prihaja iz Holandske in Anglije, nekaj pa jih je tudi iz Nemčije. Po 15. avgustu bo stekla akcija za Jugoslovane, katerim bodo ponudili polni penzion, ki ga bodo lahko plačah z dinarji (350). V nadaljnjem programu izgradnje in modernizacije so še zimski bazen in nove rekreacijske zmogljivosti. Vodstvo hotela je optimistično. saj leži hotel na eni najlepših točk ob Vrbskem jezeru. Njegov standard se je odločilno zvišal. Gostom pa nameravajo nuditi vrsto privlačnih možnosti razvedrila in rekreacije — od pikinikov do folklornih prireditev. Jutri bo odprt tudi novi in popolnoma spremenjen hotelov disko-klub. Jezero je zelo čisto, kar bo napravilo hotelovo lepo plažo še bolj privlačno. Poslovanje DO Radenska je bilo v prvem polletju izredno uspešno — je v drugem delu tiskovne konference povedal direktor te delovne organizacije. Prodaja mineralne vode je bila za več kakor 12 odstotkov višja kot v isti dobi leta 1978. Izvoz je znašal blizu 7 milijonov litrov. Uvedli pa so tri nove vrste odličnih limonad. Uspešno pa se razvija tudi turistično poslovanje DO. Nazadnje sta župan občine Otok in tajnik Narodnega sveta koroškil> Slovencev še kratko orisala nekatere gospodarske in politične točke. Župan se je zanimal za možnost so; delovanja z DO Radenci s strani občine, tajnik NSKS pa je orisal politični položaj koroških Slovencev in dejal, da se pri izpolnjevanju člena 7 s strani vlade ne pre-mika nič naprej in da v tem oziru koroški Slovenci ne moremo biti zadovoljni (K. S.) «Desctkc» zopet v zraku BEOGRAD — Po vseh mogočih pregledih letal DC-10 v vseh letalskih družbah po svetu, ki imajo t* letala, so napake vendarle odpravljene. Zvezni center za civilno letalstvo je včeraj odobril ponovne polete JAT DC-10. Prvi ponovni polet bo JAT «desetka* naredila kot čarter v Kanado, v ponedeljek pa bo «desetka» letela na redni liniji V Avstralijo. Julius Njerere na mednarodni konferenci FAO RIM — V italijanskem glavnem mestu se je včeraj nadaljevala mednarodna konferenca FAO o razvoju kmetijstva in prehrani v svetu. Najvažnejše poročilo je včeraj podal tanzanijski predsednik Julius Njerere, ki je orisal današnji položaj v Afriki v luči sodelo; vanja med razvitimi in nerazvitimi državami. V nadaljevanju konfo renče je poleg drugih govoril tudi kitajski minister za kmetijstvo. RIM — V petek, 27. julija se bo pod predsedstvom Paola Rossija sestalo razširjeno ustavno sodišče, ki bo razpravljalo o dokončni utemeljitvi znane razsodbe o škandalu Lockheed, ki jo bo sodišče nato izročilo kancliji. : ŠESTNAJST MESECEV MED SLOVENSKIMI PARTIZANI* Giovanni Cuccu-Ivo založba borec ljubljana miklošičeva 28 BEOGRAD - Skupščini SFRJ so predložni poročilo ZIS v zvezi s predlogom za sprejetje zakona o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za izgradnjo novih e lektram, toplarn na tekoča goriva, pa tudi predlog, da se v tem primeru uporabi poseben postopek. ZIS vztraja pri svojem prvotnem predlogu glede- na to, da poraba nafte in derivatov v Jugoslaviji močno odstopa od določil družbenega načrta. Dejstvo, da se je junija surova nafta na svetovnem tr- gu močno podražila, kaže na nujnost čim hitrejšega sprejetja predlaganega zakona kot enega od predvidenih ukrepov za postopno zmanjšanje porabe, ki jo je treba pripeljati v načrtno predvidene o-kvire in plačilhe zmogljivosti dr žave. Dosežena rast cen od začetka julija letošnjega leta, je večja za 85 do 95 odstotkov kot v januarju letos. Energetska bilanca je predvidevala, da Jugoslavija letos uvozi 12 milijonov ton surove nafte, za kar je bilo danih na razpolago 21,79 milijarde dinarjev. Zaradi rasti cen in napovedanih novih povečanj v dragem polletju pa bo za uvoz 12 milijonov ton surove nafte potrebnih 37,65 milijarde dinarjev oziroma 72 odstotkov več, kot je bilo predvideno. Zato ZIS opozarja, da je naloga predlaganega zakona onemogočiti nesmotrno porabo tekočih goriv, ki v veliki meri odstopa od dogovorjenega obsega družbenega načrta Jugoslavije, id.d.) Giovanni Cuccu: sestnajst mesecev MED SLOVENSKIMI PARTIZANI Giovanni Cuccu je že na rodni Sardiniji prišel v spor s fašizmom. Kot italijanski vojak je prišel v Slovenijo, kjer so bile njegove simpatije na strani od okupatorja zatiranega ljudstva. Skraja je partizanom pomagal, predvsem z zdravili iz vojaške lekarne, ko so ga Italijani odkrili, pa se je umaknil v partizane, kjer je sodeloval v mnogih bitkah in akcijah. Na Sardiniji je Cuccu pastir; njegovi spomini so zanimivi tudi s socialnega in političnega stališča. Njegov tekst je priredil in preveril datume in imena Mile Pavlin. Spominom so dodane fotografije in dokumenti. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo G. CUCCU — ŠESTNAJST MESECEV MED SLOVENSKIMI PARTIZANI — cena 225.00 ND Podpisanl(a): Natančen naslov: 4HIIHIHMHHtllH(IIHHtHHHI ••HIIHIHIHHI ......■■•■»■•Hi ■ •MIHIHIIHIIMHIIIIIHIHII, Zaposlen(a): PLAČILNI POGOJI: 1. Znesek bom plačal takoi s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtal) Naročilnice odpošljite na naslov: ŠALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana Datum: Podpis: Knjiga je na razpolago tudi v THaiki knfi^aitu - Ul. sv. Frančiška 20, TRST