Štev. 13. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edno številke dinar. 25. marca 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezošovoga. Cena: domá ne sküpni naslov, če se do 31. marci plača cela naročnina, 25 D, na posameznoga 30. D, če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D. na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za novine štiri dolare s M. listom i kalendarom vréd. Naročaj i plačajo se na upravništvu v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvoje v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% , 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet recsi 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Pomoč. Država je poslala za našo krajino 8 vagone kukorce v pomoč tistim siromaškim Občinam, v šteri ništerne drüžine že glad trpijo. Istina jé, da príde ništernim siromaškim drüžinam v tom časi jako prav, či dobijo kakši sto kil kukorce ar so rešeni s tem za nikelko časa stradanja. Povemo pa, da je ta pomoč za našo krajino i v toj obliki nikak nej zadostna. Država je izplačati letos 150 miljonov za tiste kraje, gde je bila letina jako slaba i gd« j« že nastopo glad: Največ še je pomagalo na té način, da je držáva sama naküpila zrnje, po večini kukorco i razdelila med tiste, gde je že začao nasajati glad. Gda je bio minister za socijalno politiko ešče naš dr. Gosar, je izjavo, da se bo pomoč tak delila, da držáva preskrbi tistim lüdem šteri so v nevoli, delo. Samo tistim, šteri so za delo nesposobni da pomoč v zrnji. Po takšem bi mela hasek držáva i lüdsto. Takša pomoč bi tüdi našoj krajini najbole prav prišla. Mi mámo jako dosta potrebščin štere bi se s takšov državnov pomoč- jov lehko v réd spravile. Tak nam trbej graditi več novi cest, ar so ništerne stare ceste z novov našov državnov mejov gratale brez pomena, na drügoj stráni pa različni kraji prinas nemajo med seov nikši zvéz. Sobota napriliko nema nikši právi zvéz proti Muri. Potrebniva sta na Müri ešče dvá mosti pri Bistrici i pri Petanci. Na Goričkom je več krajov štere trbej med seov s cestami zvezati. Potrebni so ná cestaj novi mostovje. Popraviti se mora železnica. Potrebne so nove 'hiže za žandarmerijske postaje, za šole, v Soboti za vse urada, za sodnijo, za gimnazijo i tak naprej. Potrebna bi pa bila tüdi podpora za povzdigo našega polodelstva, za pokončavanje miši itd. To naj bi dala držáva kem prlé, i lüdstvo bi dobilo potreben slüž i stem tüdi podporo i pomoč, hasek bi pa mela od toga tak držáva kak lüdstvo. Zdaj pa razdavle držáva žmetne milijone penez i od toga nikši haskov ne dobi nazaj lüdstvi je pa tüdi samo za malo časa pomagano. Želimo, naj bi se pomoč lüdstvi tak dála, kak je to naš minister dr. Gosar šteo napraviti. Razkoračili bi se radi. Dva siromačeka, šteriva mi dobro poznamo, eden tam na goričkom drügi pa na lendavske kraji, pišeta od časa do časa kaj v demookratskom »Jutri« ali »Domovini« od naša krajino. Navadno začneta ali pa končata svoje malovredno pisanje : »Mi. Prekmurci smo že siti Kleklnovi „Novin“ mi ščémo čteti „Domovino“, štera je poštena i piše resnico.“ Pri tom pa začnejo bobnjariti kelko novi demokratski organizacij se je že ustanovilo v našoj krajini i kok vsi lüdje s vsov sapov bežijo pod njüvo demokratsko marelo. Samo oni nam prej prineséjo srečo pa nebesa na zemlo, drügi níšče. Tistima siromačekoma povemo, da se lehko jezerokrat podpišeta z imenom „Prekmurc“ mi bomo záto znali, da sta njeva nej iz naše krajino. Naš pošteni človek se podpiše s svojim poštenim imenom sam sebi pa nigdar nede pravo »Prekmurc« ár zná da je to ime za naš kraj i za naše lüdstvo menje vredna i je nišče nej rad či njemi što pravi »Prekmurc.« Tisto pa, ka pišejo tej siromačeki ki od velkoga širjenja demokratov po našoj krajini, to lehko pišejo sebi pa svojim raztrganim bočkorov doma. V kratkom časi se nam je zgodilo, da smo pozvedavali či so se resan vsešerom tam ustanovile demokratske organizacije, kak so oli v svaji se jako Poštüvani novinej pisali, pa smo v šesti mestaj najni da je níšče v tistoj vési naj znao, da bi te vršilo tam kakše demokratsko zborüvanje. V svojoj dičnej „Domovini“ so pa pisali, da jo cela vés vküp letela, gda se je njüva turba tam pokazala. Zavolo obečanja, da nam oni kaj správijo, pa náj samo lepo vüsta stisnjena držijo. Niti edne demokratsko novine so do zdaj niti edne litere nej napiselo proti tomi, da so v našoj krajini šumo vničavlejo Mi znamo samo to, da jo te, gda je bio minister za šume i rude demokrat Žerjav, dobo dopüščenja za sekanje najvekšega falata šum v našoj krajini Janekovič. Obečati je morao samo, da dá 1 miljon dinarov za tiskovni sklad „Jutra“ iz štere šume se tiska tüdi „Domovina“. Za takše demokratske dobrote se, pa mi jako lepo zahvalimo. Na takše naše reči pa ne vejo nigdar nikaj odgovoriti nego so primeri i tiho kak küp za plotom. Ime najlübeznivejše. Največkrat je prva reč, štero izgovori málo dete, mama ali mati. S tov rečjov pove dete vse svoje občütke. Či se dobro počüti i je vesélo, pogosto imenuje materino imé i gda se stisne v materino naročje, v svojoj najvekšoj sreči, spregovori samo reč mama. Pa tüdi v nevoli i bolečine pomeni deteti reč mama pomoč i rešenje v vsem trplenji. Dete izpove s tem imenom vso svojo srečo pa tüdi v nevoli i bolečini išče v tom imeni rešitev. Pa ne samo malo dete izraža s tem imenom svoje najnežnejše občütke, nego tüdi Odrasli lüdjé izgovorijo to imé pogostokrát iz vse globočine svoje düše. Znamo, da se je med bojnov dóstakrat zgodilo, da so odraščeni moški i dečki mérajoči v krvi, s svojimi zadnjimi močmi i s slabim, glasom zvali svojo mater. V smrtnom támni so ešče vüpali v tom iméni na rešitev, ali bi njim pa bila smrt vnogo, ležejša, či bi vidli svojo mater poleg sebe. Mati. Veličino kakše velke zidine ali visikoga törma, dostakrat komaj, te le lehko bole sprevidimo, či še nikelko oddalimo od njega. Na té način tüdi dostakrat spoznamo vso veličino, dobroto i lübézen svoje matere. Pripovedavaö je dečko, sedemnajst let star, šteri je v tom časi obprvim odišao od svoje matere, da je na samom bridko jokao za svojov meterjov. Nej je bio daleč vkrej od njé. Za tri tjedne je prišla ona sama za njim. Prehodila je pét vör dugo, prašnato cesto, da vidi svojega sina. I gda ga je zaglédnola, so se obema zasvetile skuze v očaj. Obema je bilo v düši, kak da še že strašno dugo nebi vidla. Zdaj je komaj začüto sin vso dobroto, i vso zaslombo svoje matere, gda je odišlo nikelko od njé. Prle je bio preblüzi njé, taji da je vse sreče v veličini njenoj nej mogao preceniti. I dosta je tüdi sinov i čéri, šteri komaj te prepoznajo ka njim je bila njüva mati, gda se je ona že preselila s toga sveta, Kak prázna grata hiža, gda nega več matere v njoj! Eden sin je meo betežno mater i jo jé pogostokrat prišao domo gledat. Gda je stopo v hižo, je najprle - Pogledno na tisto posteo, gde je mati ležala. Ednok pa, gda je pálig prišao domo, je najšao prazno postelo i prazno hižo. Skoron bi na sredi hiže v gübe spadno. Tak smrtno prazne je ešče nigdar nej vido domače hiže kak te, gda je nej bilo matere v njoj. Mati je nej mrla, négo prenesli so jo samo v drügo, hižo. I zdaj je sin obprvim občüto v svojoj düši tisto strašno prasnočo, štera nastane gda matere nede več. Ja, mati je samo edna i dostakrat jo zpoznamo komaj te, gda je že nemamo več pri sebi. Njéna lübezen. Kelkokrat vidimo podobo ali sliko matere, z malim detetom v naročaj. Umetinki so spoznali, da je to prizor šterim zadenejo vse materinske lastnosti. Zato so sé že od vsej časov trüdili, da to sliko kak najbole spopunijo i zadenejo v njoj bistveno lastnost materinsko, njéno lübezen. Ženska z detetom v naročaj, štero se stiska k njoj i se je oprijemle, nam predstavla nikši sveti prizor. Vsi smo deca svoji mater i mati je čuvarica té decé, mati je čuvarica človeštva. Znana je tista Zgodba, gda so v ednom mesti vdrle divje zverine iz zverinjaka i se zagnale po varaški vulicaj. Vse je Zbežalo pred njimi v hiže, samo edno malo dete je ostalo pri svojoj zmejni na sredi ceste. Dva tigra sta se zagnala proti tomi deteti i mati je v tom megnjenji zaglédala v smrtnoj nevarnosti, svoje dete. Ne, da bi si kaj naprej premišlavala, skočila je na cesto med Zverine i zgrabila svoje dete. Oba tigra sta obstanola, z režečimi gobci glédala to nenanavadno mešanje med njiva i prle kak sta se popunoma zdravila, je mati zbežala s svojim detétom nazaj v hižo. Materna lübezen ne pozna trüdov ne težav, materina lübezen premaga vse. Materina lübezen dela čüde. V najsiromaškej- šoj hiži pripravla den na den skoro z ničesa hrano za blagoslovleno drüžino, ona dela, gda drügi ešče spijó, ona dela, gda drügi že odidejo spat. Materina lübezen ne pozna mej. Mati goji svet. Na dén, gda svetimo spomin vsej matere svetimo tüdi god najvékše Matere, štera je vzgojila Sina, ki je s svojov smrtjov prikapčo celi svet na sebé. Velki možjé pravijo da bo svet i življenje na njem tákše, kakše bodo matere, či se bodo matere zavedale svojega matertinskoga pozvanja, potegnejo svet za seov. Velka je moč matere i dobra mati ma v sebi silo, s šterov Prikapči na svoje prsi tüdi najbole oddaljenoga sina. Pomen matere i 'njéna čast je velka, njéná moč je silna pa tüdi odgovornost je teška. Potrebna je mati pri svojem zvišenom posli pomoči z nebés, potrebna je pa tüdi podpore nas vsej, njeni sinov i hčéri. Zavedaš se moramo njénoga pozvanja i njéne odgovornosti, poznati moramo njéno lübezen požrtvovalnost i nesebičnost i njoj biti vsigda v podporo i pomoč. Záto je dobro, da si konči ednok na leto postavimo pred svojo düšo vsi, tak matere kak mi njüvi sinovje i hčeri pravi pomen dobre krščanske matere. I kak smo mi katoličani srečni, da mamo tüdi v nebesaj vsi tak dobro i mogočno Mater, k šteroj se vsigdar i ob vsakšoj priliki obračamo. I na té materinski den se ešče prav posebno obrnemo vsi k Njoj, k podobi najbogše i najpopunejše matere. Z NOVINE 25. március 1928. NEDELA. (V posti péta, tiha). V tisti časaj pravo je Jezuš vnožini židovskoj: „Što zmed vas me more pokárati zavolo greha ? Či vam pa istino govorim, zakaj mi ne verjete? Što jo iz Bogá božo reč poslüša. Zovolo toga vi ne politične, ar ste sej in Boga.“ Odgovorili so nato Židovjo i pravili njemi: „Ali ne govorimo dobro, da si Samarijan i da maš vraga?" Jezuš je odgovoro: „Jaz nemam vraga nego častim svojega Očo, vi mi pa čast jemlete. Nego jes ne iščem svoje časti; jeste, ki jo išče i sodi. Zaistino povem vam, či što spuni reč mojo, nede vido smrti na veke.“ Pravili so teda židovje: „Zdaj smo spoznali, da máš vraga. Abraham je mro i proroki, i ti praviš: Či što spuni reč mojo, nede vido smrti on veke. Ali si mogoče tí vekši kak naš oča Abraham, šteri je mro ? I proroki so mrli. Za koga činiš sam sebe?" Jezuš je odgovoro: »Či jaz dičim samoga sebe je dika moja nikaj. Moj oča je, šteri me diči šteromi pravite ví, da je vüš Bog. Pa ga ne poznate; jaz ga poznam. I či bi pravo, da ga ne poznam, tužni več bi bio kak vi. Ali poznam ga i reč njegovo zadržavam. Abraham, vaš oča se je veselio, da bi vido den moj. Vido ga je i zradüvao se je.“ Židovje so njemi pravili teda: „Petdeset let ešče nemaš i si vido Abrahama?“ Jezuš njim je pravo: „Zaistino, zaistino povom vam, prvle kak je bio Abraham jaz sam. Popadnoli so zato kamenje, da bi lüčali v njega. Jezuš se ja pa skrio i je šo iz cérkvi. Navuk : Pot istina vodi prek toče ogrisavanja i laži. Naša gimnázija v belgradskoj skupščini. V Belgradi se vrši te dal boj okoli finančnoga zakona. Na redi so amendamenti vsej ministrstev to so različne spremembe pri proračunaj posamezni ministrstev. Mi smo s posebnov bojaznostjov čakali proračun prosvetnoga ministra ar želimo, da postatane naša gimnazija popuna, osemrazredna i državna. Malo prle, kak je prišao na rad finančni zakon so bile iz naše krajine poslane ešče tüdi posebne prošnje prosvetnomi ministri, našemi notranjemi ministri dr. Korošci, i vsem Slovenskim državnim i našim oblastnim poslancom, naj se vsi zavze- mejo za to, da dobi že ednok naša krajina popuno osemrazredno gimnazijo. I kak se vidi, nas naš boj lekaj pripela do zmage. Preminoči tork je prosvetni minister g. Milan Grol izjavo v parlamenti, da má gimnazija v M. Soboti poseben nacionalen položaj i da jo bo zavolo toga njénoga položaja tüdi upoštevao. Z drügimi rečmi se to pravi, da naša gimnazija ne samo, do nede meč tistimi, štere se ukinejo, nego če spopuni v popun osemrazredni državni zavod. S tem bo tüdi zadostno našim zahtevam, želam i pravičnim potrebščinam. Murska Sobota. — Lokalni šolski odbor za gimnazijo v M. Soboti je poslao Preminoči tjeden prošnjo v obliki spomenica na ministra za prosveto g. Milana Grola, v štnroj prosi v imeni sobočke i vsej drügi naši občin, da se naša gimnázija usvrsti med popune, osemrazredne državne gimnaziji. Po- leg spomenice so bile priložene resolucije 163 občin iz celo naše krajine. Prepis te prošnje s posebnim pismom je poslani tüdi našemi ministri dr. Korošci, i vsem Slovenskim poslancom. — Dühovne vaje je melo naše gimnazijci dijaštvo preminočo soboto, nedelo i so je zaklüčili na svétek sv. Jožefa. Za té den, da bi slovesno zaklüčili dühovne vaje i Obenem, da bi primerno svetili Jožefovo, štero je tüdi slovenski narodni svétek, se je dijaški pevski zbor že duže dobro pripravlao, ali po nikšoj nepriliki so nej meli klüče za meh pri orgolaj. Tak so prí meši zospevali samo edno pesem, vse drügo je pa moralo izostati. — Martinišče. Jožefovo so svetili gojenci zavoda z malov akademijov ob pol petoj vöri zadvečera. Akademija je bila pripravlena v počaščenja sv. Jočefa, zednim so pa gojenci obslüžavali tüdi god svojnga ravnatela g. Radoha Jožefa. S primernimi deklamacijami, tamburaški i pevskim zborom i ednov igrov so gojenci program proslave lepo spunili i posamezno točke jako dobro podali. — Vodja Obrtno nadaljevalno šole g. Vekoslav Španger je premeščeni iz naše Sobote v Krčevino — Sajtersberg pri Maribori. Slovenska Krajina — Gančani. Demokratsko Jutro piše, da se je pri nas ustanovila demokratska organizacija, da je njen predsednik Jožef Maučec da ma že 32 članov i da bo to edna zmed najbogši demokratski organizacij v našoj krajini. Te stojijo na jako slabi nogaj. TO so se jütrovi demokratje pa malo potolažili z novov organizajov na papéri. Pri nas v Gančani je namreč ne bilo nikšega demokratskoga sestanka i se je nej ustanovila nikša demokratska organizacija. Istina je, da je prišlo 5. februara v Beltinci v gostilni Cigüth par lüdi vküp, med šterimi jo bio tužni voditeo demokratske garde g. Joško Maučec, nego, da bi se pri nas šteri pošteni domači lüdje oprijemati té najbole zavožene stranke, od toga nega niti guča. Pristaš S. L. S. v Gančani. — Vučagomila. K nam jé premeščeni vučiteo g. Hari Dionis, ki ji bio do zdaj v Dobrovniki. — Tešanovci. Od nas odide naš g. nad učitel Štefan Poredoš i se preseli v Pertočo, gde bo stalni šolski upravitel. Gospod nadučitel je bio med našimi domačimi lüdmi jako prilübleni i nam bo vsem telko, gda ga več nedo med nemi. Na novom mesti njemi pa želemo obilno sreče. — Ljutomer. Naša mestna goda priredi na vüzemski pondelek ob 8. vüri zadvečera jamo tombelo na glavnom trgi. Glavni dobitki bodo vos drv, bicikl, lagev vina. vreče mele i vnoge drügi; vsej dobitkov je 460. Karta košta 2 Din. Drüštvo nastopa pri vsej cerkveni i narodni prireditvaj i tüdi v našoj krajini je že nastopilo. Čisti dobiček je namenjen za küpüvanje novi inštrumentov. — Gornji Petrovci. V Graci je nenadoma mro g. Bagari, trgovec i posestnik v našoj občini. Pokojni je bio jako naobraženi i pri vsej poštüvani, vodo je tüdi pogodbeno pošto v našoj vési. — Samo malo časa probajte rábiti za svoje telo pravi Fellerov Elsa-fluid, pa spoznate, ka je do zdaj falilo v Vašoj hiši. Za glavo, na ledevjah za roke i noge, zaroči, za zobe, mišice i živce, za celo človeče telo so v hasnovita mazanje i ribanje s Fellerovim Elsafluidom že od davni časov, i opravičavlejo njegovo dobro ime kak zaneslivo domače vrastvo i kozmetikum šteri nam lehša bolečine. Tüdi za notranjo porabo je jako blagotvoren. V apotekaj i primernih trgovinah stane eden pokusni glažkec 6 Din; eden dvojni glažkec 9 Din; po pošti najmenje 9 poskusni ali 6 dvojni ali 2 specijelni kanti za 62 Din, pri apotekari Eugen V. Feller v Stubici Donjoj Centrála 146 Hrvatska. — Püconci. Naša pošta hvála Bogi lepo napredüje. Zdaj smo dobili vo telefonsko govorilnico, štera je bila izročena javnomi prometi 15. marca. Prvi naročnik naše centrale je püconska opekarna i žaga. Materna lübezen. Sredi lepe pokrajine, sredi valujoči žitni njiv je ležala mala ves, sredi vesi le stali lesena hižica. Mračilo se je že. Tam daleč na Zahodi so se zdigavali temni oblaki, od šterij nej bilo vüpati kaj dobroga. Srcé ništernoga kmeta se je krčilo, gda je vido, da se bliža vihér. S strahom je čakao na čas, gda se bo začno grom, ki prinesé točo, i vniči ves njegov trüd celoga leta. Mrak je legao tüdi v hižico, gde sta cedela mati Katá i mali Francek. Mala hišica je bila to, pa prijazne. Na stenaj je viselo nikelko stari kejpov. Lesene prosnice so bile Čarne, zakajene. V koti je visilo malo razpetje, kama je poklekni mati ob takši večeraj. V senci je bio njeni obraz, čarno te gde je spadnole bridka skuza z materini oči, samo te se je zasvetilo. Nekam čüdno je živela Kata od tistoga časa, gda njoj je mro mož. Den za dnévom je senjalt v máloj hižici i se spominjala oni časov, gda njoj je sijalo sunce najlepše sreče. Kapa zdaj? Bridka skrb jo je prevzela kak bo klačili pot živlenja sama z malim sinekom. Nikše podpore je nej mela, sa štero bi na v svojoj samoči lehko naslonila. Sama je ostala z malim de- tetom. Nego vse svoje vüpanje i vso svojo lübezen je položila ravno v to dete. Tak se njoj je vidlo, ka či bi nej bilo maloga Franceka, da bi sploj nej mogla živeti. Vso svojo tolažbo i vso podporo je Vidla v malom, slabom sineki. Zaistino težko njoj je bilou pri srci v tisti prvi dnevaj po prevelkoj zgübi, nego ozdravila jo je lübezen do sina, maloga Franceka, ki je bio od tistimao edino njéno vüpanje. Z vsov lübeznostjov materinoga srca se ga je oklenola. Vse svoje moči je posvetila tomi, da vzgoji svojega sina tak, da bo njegovo živlenje eden sam sunčeni dén, da nigdar ne okusi trplenja. Novi plamen lübezni njoj je zaplapolao v srci do deteta. Srce se njoj je začnolo odtajati. Kak na sprotoletje prve rožice prederejo ešče neraztopleni sneg, tak se v njenom srci zrasle nove cvetke vüpanja. Mali Francek je bio pun živlenja, pun zlate mladosti, pun dečinski nespunlivi sanj. Nej je ešče znao, kak jako ga lübi mati, ki je skrbela vsigdar samo zato, da bi tembole zmenšala trpljenje malomi Franceki. Pri pogledi na njega so se materine oči razjasnile i žalost je minola ž njenoga obraza. Kesno v noč le že bilo. Vse je že počivalo, samo lajanje psov se je ešče čülo. Mati pa Francek sta sede- la v máloj kučici. Mati je préla, sinček pa je sedo poleg nji pa jo spitavao od vsega mogočega. Mati njemi nej čtela krotiti vesélja, ve je znale, da je samo v senjaj, same v detečem hrepenenji prava Sreča doma, zato njemi je pa pripovidavala od daléšnji lepi krajov, od samotni gradov, od zakunjeni kralic, pa ešče dosta drügoga. V obraz so njoj djale njegove deteče nedužne oči, tak čiste, tak mirne, pune hrepenenja po daléšnji lepi krajaj, i po vsem dragom od koga njemi je mati pripovidavala. V obraz so se njoj smejale njegove lübezni pune vüstnice, ki so šepetajoč ponavlale materine reči. Ob sladkora glasi matere je Francek zaspao i začenjao sladke senje. Nežno ga je primila mati i ga položila v posteo, prekrižila i ešče ednok popravila odevko. Dugo je sedela pri njegovoj posteli, s sklenjenimi rokami. Srce se njoj je razveselilo i lica so njoj zažarela v takši vöraj. Počasi pa šepetao je gučala: „Zrasla si rožica, ti moje vüpanje. Skrbno mo te zalivala s sladkimi rečmi, z lepimi navuki i z maternov lübéznostjov, da boš mirno stao v časaj vihérov, meni i drügim v vesélje.“ Ležej njoj je bilo pri srci, gda je te reči, štere so njej ležale, globoko v srci povedala. Novi plamen lübezni je zaplapolao v njenom srci. Nato je zaklenola dveri vgasnola posvet i légla k počinki. Nego spati je nej mogla, oči so njoj bile na pou odprte. Poslüšala je, gda se mali Francek gene i razodene, da stane pa njemi poprávi odivalo. Nazadnje je tüdi ona zaspala i zasenjala sladke senje. Tak sta živela mati pa Francek nikelko let v miri i zadovolstvi, dokeč se je v Franceki nej zbüdila žela po včenjej. Žmetno sta se ločila. Francek je vido kak žmetno ga püsti mati samoga v zburkani svet, pa njegovo Srcé je nej mirüvalo, dokeč se je njegova žela nej spunila. či tüdi zna mati, da je bogša za njéne dete či ide v šole, itak bi ga ráj mela vsigdar pri sebi. Naj ráj bi bila, či bi ostalo dete vsigdar milo, štero bi ona čuvala s svojim lastivnim telom i z vsov skrbjov i lübeznostjov svoje düše. Nego Francek se je ločo od nje, odišeo je v šole, njéno lübeče srca je pa ostalo pri njem. I najvékša radost prevzeme njeno düšo vsigdar, gda pride vküp s svojim sinom, da ga vidi i se ž njim poguči. Materini lübezen ne pozna duge poti, ne čüti trplenja za svojim detetom, materini lübezen je neskončna. DOLINEC. 25. marCa 1928. NOVINE 3. — Naročnino za Novine prosimo, da plačate do zadnjega marca. Od aprila naprej je naročnina 30 Din mesto 25 za tiste, šteri do zadnjega marca ne plačajo. — Ljutomer. Prosvetno drüštvo ponovi ešče ednok igro „Pasjon“ v nedelo, 25. marca. Zadnjo nedelo je bilo telko lüdi iz naše krajíne, da je bila v dvorani nájvékše stiska. Zgodilo se je pa to záto, ar je nej bilo naprej naznanjeno kelko vstopnic je pri nas razodani. Domačinov je bilo samo 15. v dvorani. Zato prosi drüštvo vse tiste, šteri so bili v stiski, da to odpüstijo, ar krivda ne zadene drüštvo. — Vse občine iz naše krajine so poslale resolucije, da se naša gimnázija uvrsti med popune osemrazredne državne zavode, samo občini Bakovci i Kükeč v sobočkom okraji sta toga ešče ne napravili, v lendavskem okraji pa Filovci, Jošec, Kobilje i Dolnji Lakoš. Zakaj so té občine do zdaj ešče toga nej napravile, ne vemo, či so pa mogoče toga ne štele napraviti, te si naša krajína Zapomni občinski odbore tej občin, šteri nam edini v celoj našoj krajini delajo sramoto. Občina Kukeč je lekar nej štela resolucije poslati i podpisati. — Naši oblastni poslanci odidejo té dni v Maribor, ar se zasedanje mariborske oblastne skupščine začne 26. marca. Tüdi oblastnomi odbori je poslao lokalni šolski odbor posebno prošnjo za podporo višjim razredom naše gimnazije. Prepis te prošnje je poslani tüdi vsem našim oblastnim pooslancom, da se v Maribori prav posebno zavzemejo tüdi sami za to. — Agrarna zadruga v Črensovci naznanja vsem svojim članom, da ma uradne dnéve samo vsakši prvi četrtek v meseci i ne vsakši četrtek. Prosimo tüdi, naj bi lüdjé malo bole čteli Novine, ar tistoga mi nemremo več popraviti, či što zamüdi, ka je v Novinaj pravočasno bilo naznanjeno. — Opozarjamo vse živinorejce posestnike govenske i konjske živine i svinj na dnešnji oglas ,,Govedomedika“, jugoslovenske razpošilalnice zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri sv. Antoni v Maribori, Kopališka ul. 11. — »Vendslovenščina«. Včási se nam. tak vidi, kak da bi naš Düševni list bio najmenje 50 let daleč vkraj od nas. Ravnotak tisti, šteri ga pišejo. Oni ešče izdak mislijo, da smo mi Slovenci v Slovenskoj krajini nikše posebno pleme. Kak so nigda Vogri včili, da smo mi ne Slovenci, nego vendsko govoreči Vogri, to tej gospodje okrog Düševnoga lista ešče svéto držijo. Zato ešče dnes, 10 let po bojni sebe za nikše „vendslovene“ držijo i pravijo, da njim je slovenski jezik Ščista „nerazmeti“. Posebno reditel Düševnoga lista to stalno trdi. Poleg toga pa mislijo, da se mora celi svet okoli toga njüvoga »vendslovenskoga« jezika obračati, či tüdi toga jezika indri nega, kak v glavaj tisti gospodov, šteri so s svojim mišlenjom daleč pred bojnov ostali. Mi vsi známo, da pri nas na sveti níšče ne pravi „krsztni roditel“ nego kume ali botra. Nego oni se trdo držijo toga, ar je to prava ,,vendslovenska“ reč po Vogrskom „kereszt apa“. Či pa dobijo za to Popravek od oblasti, te reditel zapiše, da v Sloveniji té »vendslovnnski« jezik bole odürjavajo kak vrag grejšno düšo. Ali pa, da bi najbogše bilo že ednok srbski jezik v šole vpelati. Ráj vso drügo, samo malo se nasloniti na pismeno slovenščino, samo to nej. Vogrski pravopis je za njé „vendslovenski“ pravopis. Ja stari smo že stari, pa preveč žalüjemo po stari časat. Nego ka de neki mladina njüva pravila? Domača politika. Parlament. Opozicija, štero tvorita zdaj samo Radič i Pribičevič z našimi tužnimi demokrati, ščé delo v parlamenti ovirati s tem, da stavla pred dnevnim redom Zborovanja v skupščini, takzvane nujne predloge. Po skupščinski pravilaj se morajo takši predlogi obravnavati včasi i vse drügo pride po tom komaj na réd. Zato má opozicija skoro vsakši den pripravleni kakši takši predlog i celo vrsto govornikov, šteri naj za takši predlog govorijo. S tem ščéjo vlado zavirati, da bi ne mogla proračuna v pravom časi izglasovatí. Nego delo pri vladi ide hitro naprej. Proračun je že ves pripravleni i ar opozicija pri proračuni nikaj ne dela, ne postavla nikši predlogov za spremembo ali zbogšanje proračuna, vladne stranke tü pa tam same kaj spremenilo i tak je že proračuni vsej ministrstev sprejeti. Na redi je ešče samo finančni zakon. Glavnjača, to je policijska ječa mesta Belgrada. V toj ječi pravijo, da so že od nigda razni kaštiganci, posebno takši, šteri so se kaj pregrešili proti državi, vnogo trpeli. Ta temnica je nej ravno velka, itak je pa vsigdar preveč napunjena z raznimi lüdmi šteri so se kaj pregrešili. Posebno dosta lüdi je bilo vrženi v to temnico te, gda je bio minister Pribičevič. Za to temnico i za nesrečnika, šteri so bili v njoj se je níšče nej brigao, niti sam Radič nej, gda je bio minister. Zdaj pa, da je gratao dr. Korošec notranji minister, i ma s tem tüdi oblast nad policijov i njenimi ječami, so zagnali demokrati i radičovci viher v parlamenti i po svoji novinaj ka se vse godi v toj temnici. Nego dr. Korošec njim je zapro sapo. On je že pred tem pogledao té temnice, i je dosegno, da se bodo za kaštigance vekši prostori zozidali, i da bodo tisti, šteri so se nad kaštiganci kaj pregrešili ostro kaštigani. Bobén po državi. Radič i Pribičevič sta mislila, da naednok poderéta vlado, či ta z različnimi glavnjačami i drügimi podobnimi nujnimi predlogi ružila v skupščini. Nego nej se njima je posrečilo. Radič je bio celo že dvakrat izklüčeni vsigdar po tri dni od zborovanj narodne skupščine to pa záto, ar gda guči, rabi tak grde reči, da ž njimi žali Krala, ministre, Srbe i sploj vse prek od koj začne gučati. Zdaj sta pa sklenila obá tužniva voditela, da bota mela po celoj državi velke shode i tak vse lüdi pobega v svoje farbe. Do zdaj sta mala velke shode v Zagrebi, Subotici i preminočo nedelo v Ljubljani. Radič guči kak je že njegova šega od vsej delov sveta, samo od svoje mirotvorne človečanske republike nikaj več ne guči. Pribičevič pa zdaj ravno tisto guči, za štere reči je pred leti, gda je bio on minister, naše lüdi zapirao. Zdaj guči, da so v Srbiji menje dače pla- čüvali kak v naši krajaj, gda smo pa mi to pravili, te nas je pa dao zapreti. Zdaj pravi, da je potrebna autonomija, gda smo pa mi zahtevali autonomijo, te je kričao, da delamo proti državi. Zdaj pravi, da državni uradniki nesmijo zganjati politike, gda je pa bio on minister je vse uradnike odstavlao, šteri so nej skakali v njegovoj stranki. Mi pa znamo, zakaj se je zdaj takša sprememba zgodila, Ravno pod vplivom naše stranke se je spelalo izednačenje dače naša stranka dela za autonomijo za mer réd i poštenost v državi. Zato pa má naša stranka tüdi čiduže več lüdi zaseov. Radičevcov i demokratov se pa vsi čidužebole ogiblejo. Zdaj si pa mislita oba modrijaša da či ta tak gučala kak dela dr. Korošec, de bežalo vso za njima. Nego mi Znamo, da jo od guča do dela posebno ešče pri demokrataj i radičovcaj jako duga pot. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabnega mojega sina LUDVIKA na njegovi zadnji poti, darovalcem vencev kakor tudi pevskemu zboru obrtnikov iz Murske Sobote za njegove genljive žalostinke moja prisrčna Zahvala. Martjanci, dne 20. III. 1928. Verona vd. Nemeš. NAZNANJAM polskim delavcom da se jo v 24 vöraj pogodilo pri meni prek sto delavcov za marof Padunavlje. Tak zdaj nemrem več nikoga sprejeti. S spoštüvanjom ostanem ALEKSANDER PALATIN PEČAROVCI. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov V A CLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. GOSPODARSTVO. Valilne belice. Znano je, da je najprimornejši čas za valanje belic, mesec marc i april. V tema mesecoma bi morali vsem kokvačam nasaditi. Kesnejši piščanci žo več ne zrastéjo tak dobro. Važno pitanje je pa, kakše belice naj devlemo pod kokvače. Iz naše krajine izvozimo vsakše leto vnogo belic piščanec i kokoši. To spravi našoj krajini vsakše leto lepe peneze. Ne pazimo pa zadosta na dobro fajto naši kokoši. Tak je napriliko belo kokošeče meso drakše i se bole izvaža v drüge države kak kokošeče meso s žutimi nogami, i žutov kožov. Kokoši z belim mesom so pri nas takzvane Štajerske pasme, štere so že pri nas močno razširjene i je dobila naša krajina tüdi nikelko dobri kokotov od države. Zdaj se pa lehko dobijo tüdi dobre belice te fajte i to iz okolišov, šteri pridejo za našo krajino v račun, Maribor, Razvanje pri Mariboru i Središče ob Dravi. Natančne naslove lehko vsakši dobi pri najbližnjem srez- kom živinorejskom referenti. Dobro bi bilo, da bi v našoj krajini tüdi v tom pogledi kaj genoli i sčasoma bi poskočila cena našoj domačoj perutnini Svilogojstvo. V Prišestni številkaj naši Novin bomo nadrobno pisali nikelko od svilogojstva. Te številke Novin naj bi si vsi tisti shraniti šteri se mislijo v to delo podati, da bodo meli vsigdar pri rokaj. Dnes zapremo samo najvažnejše pojasnila. Beličice sviloprejke so drobne kak makovo zrnje. Iz tej beličic se zležejo v začetki maja meseca maličke gosanica pri toploj 22 stopinj Celzija. Te gosanice jejo 32 dni malinovo listje. V tom časi štirikrat slečejo svojo kožo i za časa slačenja ne jejo i se on giblejo nego spijo. Prostor za gosenice napravimo navadno na policaj Stare so po na meter šörke, dugo pa tak, v kakšom Prostori so nahajajo. Te palice so lehko iz piskovinja ali slamo i so zdovlejo edna nad drügov. Za odao unočo belic, to jo 25 gramov je potrebno površine: I. 5 dni 1 m2 II. 9 „ 2 m2 III. 15 „ 10 m2 IV. 22 „ 20 m2 V. 32 ,, 60 m2 Nato ostanejo gosanice 10 dni brez jesti na policaj, da se zabubijo i postanejo zrele. Bube so potom posüšijo i zadüšijo v toploj poči i odejo; Zdrava domača krma. Lenove tropine, so zmed vse domače krmo zavolo svojo redila i zdravilne vsebine nájveč vredne. Dobre lenove tropine majo približno dva i polkrat telko belakovine kak oves i kukorica, dvakrat telko kak pšenični otrobi i trikrat telko kak dobro seno. To je jako fal krma i posebno dobra za teoce i dojne krave. Davlejo se na plevaj ali sečki mladoj živini do pol kile, starejšoj pa edno, do nájveč poudrügo kilo na dna. Té majo v sej vnogo maščobe i so posebno pri polaganji duže časa izredno redilne. Kila košta 4 Din i je má v zalogi Kmetijska družba pri nas trgovina Čeh i Gašpar v Soboti. Dobro bí bilo, da bi sčasoma začnoli v našoj krajini več lena povati kak samo za domačo potrebščino, tak bi nam poleg drügoga tüdi lenovo seme preci haska donašalo. Ribja mela je posebno priporočila za svinje. Ma v sebi 50% belakovine i je teda petkrat tak redilna kak otrobi, poleg toga pa ma tüdi 15% fosforovokisloga vapna štero je posebne za male prasce jako dobro. Ribje mela se pomeša med svinsko jesti i to za male prasce do 10 tjednov stare do 3 dek na den za starejše 10 nego več kak 25 dek pa tüdi najbole močnim svinjam nesmimo davati. Dobi se ta mela ravnotak v Soboti v zalogi kmetijske drüžbe i prido kila na 8 Din. Kak dosegnemo obilno sadno letino? Obilna sadna letina je za vsakšega kmeta — sadjara vroča žela. Znamo pa, da se brez dela i trüdov nikaj ne doségne. Što ščé da njemi Sadno drevje obilno rodi, je mora tüdi skrbno gojiti i skrbeti za njé. Kak se mlado drevje goji, za to májo naši sadjari že vnogo knig, pa tüdi Novine so že preci pisale od toga. Znati moramo, da sadje prinese našoj krajini več miljon dinarov na leto i bi se tej miljoni ešče jako po nožili ci bi nikelko več skrbi i trüda darüvali našemi sadovenomi drevji. Zdaj je ravno čas, da opravimo pri drevji vse dela, štera so potrebna, prle kak drevje ozeleni. To je gnojenje, čiščenje i obrezovanje. Drevje, štero je dobro gojeno i za štero dobro, skrbimo, rodi vsakše leto. Dostakrat nam pa poleg vsej trüdov i skrbi vničijo sledkar sad razni škodliva sadnoga drevja, od šteri bomo v prišestni številkaj nikelko več pisali, da spoznamo té sadne škodlivo i da se bomo znali tüdi Proti njim dobro braniti. 4. NOVINE 25. marca 1928. Penezi : Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling S Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lire 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na Švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 320—370 Din., žito 290—310 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 220-245Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din.. Cene pšenici kak tüdi žiti i kukorci so v zadnjem tjedni nikelko spadnolo. Setva namreč po celoj državi že zdaj jako dobro kaže i obeta dobro mtino. Zato so že začnoli tisti, šteri leajo velke vnožine zrnja spravlenoga i so čakali visiki cen, svoje silje pomali tržili. S tom jo prišlo na plac vnogo silja i cene nikelko kaplejo. Živina: v Maribori: biki za klanje kr. 7—-8.Din., krave za klanji 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada širina 7—7.50 Din., teoci 10 -12.50 Din. Cena govedine : 10-17 Din., teletine 17—20 Din. V Beč so lansko leto iz naše državo zvozili 42.188 govenske živine i 209.477 svinj (od tej je bilo špehati 162.177, mesnati pa 47 300). Kak vidimo, nas lahko močno zadene, či se pogajanja za odavanje naše živine v Austrijo razbijejo. Svinje : V Maribori, prasci 7 do 9 tjednov 125—225. Din., prasci 3 do 4, mesece 225—400 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12'50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velke 75 p. do 1 D., na placi 1.— do 1.25 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože : V Ljubljani: polske lisice 240 do 480 Din., vidre 600 do 720 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 21 Din., jazbec 50 do 55 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 120 do 170 Din., divje mačke 60 do 70 Din. Cene kotam so od lanskoga leta jako poskočile. Za odalo sprejme kože velesejmska pisarna v Ljubljani, kam se lehko tüdi pošlejo. KMETJE ! POSESTNIKI! ŽIVINOREJCI ! Očuvajte se nesreče! Leto za letom vničijo bolezni na jezere govenske živine, konjov i svinj. Ves Vaš trüd i napor dugi mesecov i let razpadne Stojezeri i miljoni penez ido v nikoj. Vsej tej nesreč se lehko obvarjete, či zdravite svojo živino z „Almaflorom“ najbogšim, najhitrejšem i najzaneslivejšim dnešnjimi i v stojezero primeraj preizkušenim zdravilom. „ALMAFLOR“ proti konjski koliki. „ALMAFLOR“ proti napinjanji pri govenskoj živini. „LA FLEUR“ proti zvužganji prebavil pri govedi i proti zadržavanji mleka pri dojni kravaj. „HALF“ proti svinjskoj vročini i varovalno sredstvo proti rdečici. „URINOT“ proti krvavo! vodi i pri govedi i pri konjaj. Niti eden pameten živinorejec i posestnik živine ne srne biti brez tej zdravil. Kak nede razmetan gospodar čakao, da njemi hiža pogori, i se komaj po tom zavaruje, tak tüdi nede čakao, da njemi živina zbeteža, nego njoj bo še naprej davao naša zdravila, záto, da njemi sploj ne zbeteža. „Almaflor“ dobite v vsakšoj trgovini. Cena škatulici z navodilom za vporabo je 40 Din. Naša zdravila rabijo dnes že vsi živinorejci v Europi Na jezero je priporočil i zahval. Pristna zdravila so samo s plombov. Edina zaloga za Jugoslavijo : „GOVEDOMEDIKA“ Jugoslovanska razpošilalnica zdravil za govedo, konje i svinje iz lekarne pri »Sr. ANTONU« MARIBOR. Kopališka ulica 11. Vaše telo rabi gojenje, da ostane Zdravo. Za pravo gojitev tela je dober že od nigdašnji časov pravi Fellerov lepodišeči „Elsafluid“. On pripela oslableno telo k novoj moči i svežosti, oživla živce i ajačove mišice i žile i dobro dene vsem delom tela. Ribanje i mazanje z Elsafluida pospešuje obtok krvi i tak vzdrži telo vsigdar odporno za delo. Pranje z Elsafluidom okrepi trüdne oči, miši živci i lehša bolečine. V zvünešnjoj i notranjoj porabi da zaneslivo varstvo proti našasti, influenci, gripi, zgrablivim boleznim i prehladi. Razredčen v vodi je dober za pranje grla i vüst. Več 30 let je prilüblen zavolo vnogostranske zvünešnje i notranje vporabe, kak zaneslivo domače sredstvo i kozmetikum. Bogši je od Francuske vinovice. Zahtevajte v lekarnaj i trgovinaj tüdi v najmenši krajaj Fellerov pravi Elsafluid v poskusni glažkecaj po 6 Din dvojni po 9 Din. ali špecialni po 26 Din. če ne dobite pravoga, naročite naravnost po pošti i Vam pride pri več vküp falej. Po pošti pride 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecialni kautici 62 Din. 18 pokusni, 12 dvojni ali 4 špecialne 102 Din. 54 pokusni ali 36 dvojni ali 12 špecialni 250 Din. Naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. Kajšteč rabite za sebe za svojo rodbino, za svoj dom, za poklon, najdete v najbole šoj vrsti i za najfalejše ceniki s slikami, šteroga lehko dobite Š č i s t a b r e z p l a č n o. V tom ceniki najdete vöre, zlatnino i srebrnino, jedilno orodje, žepne nože, škarje, šker, potrebščine za briti, glavnike, kefe, kühinjsko predmete, posode, itd. — Posebni oddelek je za odevko perilo, nogavice, rokavice, obüteo za moške, ženske, deco. — — Nadale štopi tkanine i oddeljenje za toaletne predmete. — Posebno oddeljenje za glasbene instrumente. — Zahtevajte te cenik brezplačno od svetovne izvozne hiše. H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Odlikovani z zlato diplomo! Prihranili bodete 40% na Stavbenom lesi, meli te pa fal, lehki i dober pokriv, či pokrijete hišo z glasovito dvojno zarezno opeko „BOHN“ Zahtevajte vzorec i ponüdbe od parne pekarne „BOHN“ Vinkovci Pazite na znamko ,,Böhn“! Patent „BOHN“ Štev. 253 Mali oglasi. Naznanilo. Veliki živinski in konjski sejem se vrši dne 2. aprila v občini Cankova na velko udeležbo vabi Občinski Odbor. K odaji. Što šče küpiti jegnjedov les, ležeči ali toječi, za blanje, čakature in za vse drügo potrebo. Küpci naj se zglasijo pri MAJER JOŽEFI Satahovci št 26. a. Slüžbo dobi vrtnarica za vrt z zelenjavo ali pa tüdi d kla, ki se konči malo razmi na vrtno delo. Javiti se je na POSREDOVALNICI DELA v Murski Soboti. Prle kak se odločite s kem te streho pokrivali, Poglednite si cementni falccigeo pri RATKOLI v Murski Soboti. ODA SE POSESTVO Lepa, nova zidana hiža, podobna vili, Štale i vsi gospodarski objekti popunoma novi lepi sadovnjak, šteri da 8 polovnjakov sadjevca, 6 plügov zemle poleg velke peti i železnice, oddaljeno pol vöre od trga Gornje Radgonje. Vse se z vsem vküp oda včasi za 120.000 Din. Polovica se mora včasi plačati, drüga Polovica pa po dogovori. Što želej küpiti, naj se zglasi pri g. Franc Klemen pos. ŠRATOVCI pošta SLATINA RADENCI št. 25. Odam hižo s črepom pokrito, v dobrom stani i na lopom mesti. Poleg jo sadovnjak. Hiža jo pripravna na vsakoga, cena 30.000 Din či se včasi plača, so nikelko popüsti. Zglasiti se je do 1. aprila pri JANKO BUDJA, Bunčani p. Križevci pri Ljutomeru. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik ; FRANC BAJLEC.