MARIJAN MASTERL NOVA PILARNA V RETEČAH \' letošnjem letu bo pričela v Retečah že delno obratovati novo zgrajena jjilarna, ki bo po svoji dokončni dograditvi lahko letno nasekala 110.000 do 120.000 kosov ali ca. 40 ton pil. .\a trgu se je zaradi hitro rastoče kovinske industrije .pokazala velika potreba po novih pilah, še večja pa po nasekovanju obraibljenih. kar je glede na dejstvo, da moremo obrabljeno pilo, preden je neuporabna, še 4- do 5-krat i^onovno nasekati, popolnoma razumljivo. V Sloveniji nasekujeta stare pile piJariia v Ljubljani in pilarna na Godešiču pri Skofji Loki, delno pa tudi pilarna na Prevaljah. Ljubljanska in godeška pilarna nasekata ob današnjih pogojih dela letno 95—100.000 pil. Pilarna na Godešiču nasekuje pile za večja kovinska podjetja v SIoveinji, kot so Železarna na Jesenicah, Iskra v Kranju, Tovarna emajlirane posode v Celju, Motor v Skofji Loki, rudnik v Trbovljah in Kočevju itd. Glede kvalitete nasekanih pil pa je pilarna na Godešiču znana po vsej državi, kar tudi dokazujejo mnogi odjemalci iz Zagreba, čeprav je prav zagrebška pilarska industrija najmočnejša in najmoderneje urejena v Jugoslaviji. Tako nasekuje pilarna pile za naslednja zagrebška podjetja: Ventilator, Jedinstvo, Prvomajska, Radionica željezničkih vozila, MEBA, Nikola Tesla, Saili Dragutin, Sila. Zagrebački električni tramvaj itd. Številne odjemalce ima tudi v ostalih republikah. Prav zaradi premajhne zmogljivosti in neprimernih prostorov pa mora zavračati naročila raznih večjih interesentov. Pilarna je morala tako odkloniti naročilo Tovarne vagonov iz Slavonskega Broda, Brodogradnje I. maj z Reke in drugih. Veliko povpraševanje po ponovnem nasekanju obrabljenih pil jasno dokazuje, da ima podjetje vse perspektive za hiter in uspešen razvoj in da se bo v tak obrat vloženi denar hitro amortiziral. Vodstvo podjetje je že v letu 1949 spoznalo, da bo potrebno zgraditi novo tovarno in jo modernizirati, da bo pilarna mogla zadostiti potrebam odjemalcev. Z vsemi silami si je kolektiv že od leta 1949 dalje prizadeval zgraditi nove prostore, kar mu je navsezadnje tudi uspelo. V letu 1951 je bil zgrajen nov obrat pri železniškem postajališču Reteče. V letu 1954/55 mu je bil dozidan nov objekt, že zgrajeni pa predelan tako, da skupno tvorita zaključeno celoto. Pilarno na Godešiču je odprl leta 1932 Ludvik Habjan in najiprej zaposlil 3 delavce. Delo je bilo popolnoma ročno z mesečno proizvodnjo 200 do 300 pil. Prvi stroj je nabavil leta 1935, ostale tri pa do leta 1937. Po letu 1937 do leta 1940 je lastni obrat toliko povečal, da je zaposlil že 6 ljudi, ki so mesečno nasekali 1200 pil ali ca. 15.000 pil letno. Lastnik pilarne Ludvik Habjan 93 je bil niej okupacijo zaradi sotlelovanja v NOB interniran v nemškem tabori. šču Dachau. kjer je 28. februarja 1945 umrl. Po osvoboditvi je Habjanova vdova z iiasekovanjem pil nadaljevala do leta 1948. nakar je obrat dala v najem Krajevnemu ljudskemu odboru v Retečah, ki je s 1. januarjem 1948 ustanovil obrtno delavnico Pilarna. Proizvodnja se je naglo dvignila in prekoračila predvojno. Že v prvem letu je znašala po^-p^ečno 2000 kosov mesečno. Na njen dvig je posebno vplival nakup skobelnega stroja, s katerim odstranjujejo s starih pil nasekano površino. Danes zaposluje pilarna 15 ljudi, od katerih je 1 visokokvalifieiran, 5 je kvalificiranih, 5 polkvalificirani. 5 nekvalificiranih in 1 vajenec. Glede Ha bodočnost tovarne, .si bo pilarna morala pravočasno preskrbeti ali preko vajencev vzgojiti lastni kader za delo v dveh izmenah. Delovni prostori na Goo nasekana mesta. Iz sekalnice odnesejo pile tja, kjer so jih prvotno odžariii. da jih ponovno okalijo in jim dajo potrebno trdoto. Pred kaljenjem pile namažejo s posebno zmesjo, ki med žarenjem v ognju prepreči oksidiranje jekla in daje pili potrebno trdoto. Pile segrevajo v isti peči, kot jo uporabljajo za odžarevanje, ter jih nato ugasijo v vodi. Pri kaljenju pile segrejejo do ca. 800° C', kar ugotovijo po barvi razgretih pil. Ker se peč med odžarenjem močno segreje, dobljeno toploto v starem obratu ekonomično izkoristijo. V peči so poleg kurišča urejeni posebni predeli, v katere vložijo za odžarenjc pripravljene pile, da se predhodno segrejejo. S tem se čas odžarenja znatno zmanjša, kar poceni stroške kaljeuja pil. Segrevanje traja pri manjših pilah 6 minut, pri večjih pa tudi 15 in več minut. Ob normalni produkciji kalijo 2- do 3-krat tedensko, takrat, ko se nabere zadostno število pil (glej si. 5!). Kaljenje pil kombinirajo z odžarevanjem novodošlih pil. Zato prično s kaljenjeni že zgodaj zjutraj, ko je voda primerno hladna, da preostane še dovolj časa za otlžarevanje novodošlih pil. Za kaljenje uporabljajo deževnico, ki jo lovijo v betonsko kad s prostornino 2000 litrov. Kaljenjc z ogrevanjem pil na ognju ni kvalitetno, ker temperatura ni kontrolirana in ker pile niso po vsej dolžini enakomerno segrete. Zato ostanejo ]>o kaljenju na pili nekatera mesto z manjšo Irdoto. \ novi pilarni bo kaljenje urejeno na boljši način. Pile bodo ogrevane v električni solni kopeli, kjer bo odpadlo predhodno mazanje pil z zaščitno maso. Električna peč bo naravnana na določeno temperaturo in bo s tein zajamčeno pravilno in enakomerno kaljenje pil. Pline, ki se bodo dvigali iz razgrete peči, bo zajela poseb- .si. 4. \a>ekovaln,ca godeike pilarnc "a pločevinasta naprava, 96 'opremljena z ventilatorjem, in jih bo odsesala na prosto. Polnenje in praznenje peči bo opravljala posebna dvigalna naprava, tako da bosta 2 moža -v 8 urah brez večjega truda lahko okalila ca. 900—1000 pil. Okaljene pile temeljito operejo v čisti vodi in s kovinskimi ščetkami odstranijo z njih sežgano zaščitno zmes, jih omočijo v razredčenem vrtalnem olju in posušijo. Ustanovitelj pilarne Ludvik Habjan je čistil pile s peskanjem. V posebni kovinski omari je pile očistil s finim kremenčevim peskom, ga je brizgala para. V novi pilarni pa bo kremenčev pesek brizgal stisnjeni zrak, ki ga bo proizvajal poseben stroj. Ker pri takem kaljenju, kot ga izvajajo na Godešiču, istočasno okalijo vso pilo, morajo zato v žarečem svincu naknadno odžariti njihove repe. Pile nato še enkrat namočijo v oljnati emulziji in ko so suhe, jih prekrtačijo s posebno pasto, da dobijo kovinskosivo barvo, ki jih zaščiti pred rjavenjem. Tako konservirane pile sortirajo po velikosti in obliki ter jih odpremijo lastnikom. Kot je razvidno iz opisa, je v sedanjem obratu na Godešiču potrebnega precej truda, predno je pila izdelana. Zato je razum^ljiv napor vsega kolek- ^tiva, da teži k sodobnemu proizvodnemu procesu, ki je ekonomičnejši ter •delo čistejše in kvalitetnejše. Vsekakor pa mu bodo oblastni organi morali le nadalje priskočiti na pomoč zlasti pri nabavi sodobne elektrostrojne ippreme, da bo obrat lahko prešel k moderni industrijski izdelavi pil. Nova pilarna leži ob železniški postaji v Retečah in bo dograjena v letu 1956. Glede na dolgo dobo gradnje (5 let) je treba pripomniti, da je bil obstoječi obrat pilarne grajen pod zelo težkimi pogoji — brez kreditov. Kolektiv je žrtvoval nešteto prostovoljnih ur in velike zneske svojega plačnega sklada, tako za napravo projektov, kot za gradnjo objekta. Pilarna namreč ni mogla računati, da bi bila gradnja finansirana iz okrajnega proračuna, ker je bila tačas v gradnji tržiška pilarna. Omenjeno naj bo, da je kolektiv podjetja preživljal v prvi polovici leta 1948 tudi take čase, ki so kazali, da bo treba obrat na Godešiču zaradi centraliziranja pilarstva zapreti, ljudi pa zaposliti v drugi večji pilarni. Za novo pilarno je bilo izdelanih več projektov, med katerimi sta bila dva zavrnjena, dva pa realzirana. Gradnjo sta republiška in krajevna gradbena inšpekcija zaradi nezadostne tehnične dokumentacije in nezagotovljenih finančnih sredstev med delom dvakrat rustavili. Šele v 1. 1954 je kolektivu ob sodelovanju LOMO Škof ja Loka uspelo odpraviti navedene pomanjkljivosti, dobiti potrebni kredit in izdelati odgovarjajoče načrte. Pilarna bo pri polnem obratovanju zaposlovala 30 do 35 delavcev in bo predvsem nasekovala izrabljene pile. Celotna zasnova pilarne pa je tako urejena, da ne zapira možnosti izdelave novih pil, ki jih je kolektiv že izde- »val, ali razširitve tovarne. Razvrstitev delovnih prostorov v novi pilarni je prilagojena tehnološkemu procesu, tako da poteka izdelava proizvoda vedno naprej od skladišča surovin do skladišča končnih izdelkov (glej skico!). Imela bo 7 obratnih prostorov: skladišče surovin, žarilnico in kovačlico, brusilnico, sekalnico, kalilnico, čistilnico in skladišče izdelkov s skupno površino 294 m^, kar predstavlja 3,7-krat več prostora kot v starem obratu, roleg tega ima obrat še sanitarne prostore (umivalnico, stranišča in garderobo), v prvem nadstropju pa potrebne upravne prostore s sejno sobo. V no- Veia obratu je posvečena posebna pozornost ventilacijskim in zaščitnim napravam pri strojih. Nad kovaškim ognjem, smirkovim brusom in električno talilno pečjo so vgrajene ventilacijske in zajemalne naprave. Vse jermenice 97 MER.ILO Pilariiu Rftecf {skica ra/porcditvn probtorov iu opreme) 1. Preozem in sortiranje B) delovna miza A) police 2. Zarilnica in kooaČnica A) odlagalna miza B) stikalna plošča za žarilno peč C^ električna žarilna peč D) skobelni stroj E) vrtljiva kova?ka peČ K) peresno kladivo G) Kova.ška peČ (ješa) H) nakovalo 3. Brusiinica A) odlagalna miza B) umetni brus Cl iiara\ ni brus 4. Sekalnica A) odlagalna miza B) nasckovalni stroj Ct preša zu žigosanje D) delovna miza s primeži 5 A. Brunilnicii A) odlagalna miza B) smirkov brus 5 B. Kalilnica A) odlagalna miza B) električna kalilna peČ C) siikiilna plošča D) kalilna peč E) pralna kad F) podzemni rezervoar za deževnico 6. Čistilnica A) odlagalna in delovna miza B) aparat za peskanje C) kompresor, tlačni kotel D) kad za splakovauie pil v oljni emulziji E) peč za napuščanjc konic v žarečem svincu 7. Skladišče in odprema A) poliee B) delovna miza bodo zavarovane z mrežastimi koši, oba brusa pa tako obrnjena, da bi v shiČaju razbitja odletela v neobljiideni del parcele. Posebno težavna je v Rctečah preskrba z vodo in z električno energijo ter A^prasanje kanalizacije. Obrat potrebuje pri svojem delovnem procesuj večje količine vode, ki je v vasi ni, temveč jo prebivalci dvigajo iz vod njakov, ki so globoki 26 do 30 m. Zato bo tudi pilarna imela lasten vodnjak, v katerega bo vgrajena električna črpalka s tlačnim regulacijskim kotloiuJ in z avtomatičnim vključevanjem in izključevanjem elektromotorja. Za ka*^ lihio vodo bo izkoriščena deževnica, ki se bo s streh pilarne stekala v podzemni rezervoar, od koder bo posebna črpalka polnila kalilno kad. Ta podzemni rezervoar bo istočasno predstavljal vodno rezervo za slučaj požara. Iste težave kot z votlo, so tudi z odvajanjem odpadne vode iz pilarne, ker vas nima kanalizčicije. To bo terjalo nreditev lastne kanalizacijske mreže in ponikovalnice izven glinastega področja. Največje težave in stroški pa bodo gotovo nastali s prenosom električne energije. Dosedanji obrat ua Godešiču, kjer se delo več ali manj odvija z maloštevilnim strojnim parkom. 98 potrebuje za pogon le 5 KW. V končni fazi bo nova pilarna, če bo istočasno obratovalo ca. 60 "/o vseh električnih strojev, potrebovala 72 KW. Najbližji transformator je od pilariie oddaljen ca. 600 ni in je že brez pilarne preveč obremenjen. Obrat lx) zato moral imeti lasten transformator v neposredni bližini pilarne. Od daljnovoda, ki poteka nad reko Soro, bo do transformatorja speljan poseben visokonapetostni vod, med transformatorjem in pilarno pa bo križanje z železniško progo izvedeno s kablovodom. Gradbeni stroški za novo pilarno bodo zaradi zgoraj navedenih težav nekoliko večji kot v primeru, če bi pilarna stala na drugem mestu. Vendar ne sinemo prezreti dejstva, da ima ta lega pilarne tudi svojo prednost, ker jc neposredno ob železniški postaji Reteče in ijoleg glavne ceste. Z novo pilarno bo kraj pridoi)il prvi industrijski obrat, ki bo nekaj desetinam okoliških delavcev nudil kruh v domačem kraju. Vsekakor pa je treba delovnemu kolektivu čestitati k njegovi zmagi, ki istočasno pomeni skupni doprinos h krepitvi loškega gospodarstva, in mu omogočiti, da se čimprej preseli iz zdravstveno neprimernih prostorov v odgovarjajoče, kjer bo mogel povečati svojo storilnost in proizvodnost obrata. 99