Tećaj XXXV. y obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto leta pošti pa za celo gold., četrt leta 1 gold.; pošiljane za èetrt leta L j ubij ani sredo oktobra 1877. - * « r f O b s e g : Koliko živine gospodar Čez zimo preredi? posušeni krompir dober kako v • susi. Galu preganja nadležne živali in mr v Gospodarske novice. oktobra t. 1. vražnik ? Odgoja po módi. (Konec.) O delitvi državnih premij za konje v Novomestu 11. Mnogovrstne novice. Naši dop Nihilizem na Ruskem Novičar. Kdo je prijatelj Rusiji, kdo njen so- Gospodarske stvari ki umno gospodarijo, to je take, katere v jeseni přiděláno klajo i z va gaj o in pridelek za piše j o, potem pa preračunaj o, koliko repov bodo mogli čez Koliko Živine naj gospodar cez zimo preredi? zimo prerediti, koliko klaje bodo morali morebiti V se yy naj bi Krava pri gobcu molze star pregovor ki se ga po nasvetu izvedenega Svicarskeg y Z1V1- norejca vsak gospodar nad vrata svojega hleva zapisal kajti sila veliko je tudi pri nas gospodarj y y ki se ne ravnajo po tem, kar naukazuje navedeni pregovor umen gospodar, ki pred nastopom ali ima toliko zalcge krme, da y Le tišti je tedaj zime resno prevdari, mu ne bode stradala živina po zimi. Velika napaka če ima gospodar vec repov v hlevu, kakor jib dobro prerediti more. Resnična sta namreč tudi sledeča dva pregovora, ki pravita : „Veliko živine pa ti malo dobička, malo živine liko dobička poklada, y malo krme dá pa veliko krme dá ti vein pa kdor živini malo pa slabe krme velik zapravlj a Naj razjasnimo to z izgledom priliko kravo y ki Gospodar ima na vedo potřebuje vsak dan za centov težka. Ker doraščeno go k t svoje teže 3 funte dobrega sená, da gospodarju daje dostojen do biček y bo centov težka krava potřebovala po takem 18 funtov sená vsak dan. Teh 18 funtov porabi pa krava tako funtov potřebuj pol denih 18 funtov > to y y se pri ljenju in pri svoji teži ohrani, ali z drugimi besedami rečeno, da se preživi Iz ostalih 9 funtov pa krava svojemu gospodarju to ali uno pridéla. Ce kravo tov mleki rejo te let hoče molzejo, naredi iz teh fun y y y če je breja, gré teh 9 funtov na iz-če jo gospodar i zpit at i (odebeliti) meso in loi, — Če gre omenjenih 9 funtov na kravo upregajo, jej teh 9 funtov daje moči za delo Prvih 9 funtov krme, po katerih se živina le prež se imenuje živevna krma (Erhaltungsfutter), — dru gih 9 funtov, po katerih krava gospodarju mleka, mesa loja itd. prid y y se imenuje pridelna klaj Iz živevne krme ne dohaja gospodarju še nič dobička, dobiček mu pride še le iz pri del ne klaje. Žalibog, da tega mnogo gospodarjev ne vé, ki tudi Res y da iz od lačne živine hočejo še dobiček imeti. začetka se dá iz lačne krave še kak maslic mleka iz- cuzati, al kmalu se vidi, da gospodar molze mesó in prikupiti, da živino pošteno preživijo, ali pa koliko glav prodati, da ostala živina ne bo glada pojemala. pravi računati s přiděláno klajo. To se Le s tem y da se živina pozimi umno y to je, dobro krmi, se splačuje živinoreja, kajti pozimi dobro rejena živina je spomladi za pol več vredna kakor iz-atradana. Naj bi ta opomin pri naših gospodarjih našel do-brovoljen prevdarek! Zakaj posušeni krompir dober in kako se suši. Posušeni krompir, ki ga rabijo na morskih ladijah našega cesarstva, večidel dobivamo iz Angleškega. Neka fabrika ob Renu ima dobro kupčijo s posušenim krom-pirjem, ki ga prodaja na Francosko. Čudno je tedaj da pri zas v Avstriji še tako malo poznamo korist su-hega krompirja. Suh krompir lahko postane važno blago funt za kupčijo. funtov frišnega krompirja dá suhegavožnina suhega krompirja je tedaj veliko nižja. že ce dalje manj; v suhem pa se skrop drži več let. Škropa (štirke) je spomladi v frišnem krompirji Sušiti se pa dá prav lahko tako-le: krompir se olupi in v tanke krhlje razreže, n atuMi »«^«j^ » ».«u. vodi toliko, da voda enkrat zavre, ne pa da bi se krhlji se kuhajo v slani krompir do dobrega skuhal, potem se krhlji iz lonca Slana voda, v katero se vzamejo in hitro sušiti dadó. dá v ta namen krompir kuhati, se naredi tako, da se vodi pridene k većemu kakih 5 odstotkov soli, tedaj na priliko na 25 funtov vode dober funt soli. Vsak kmetovalee si prav lahko napravlja suhega krompirja, kateri se dá tudi v prav oddaljene kraje prodajati. Galun preganja nadležne živali in mrces. Na Francoskem rabijo najraje surovi galun v ta namen krmi s krave. Ravno taka je, če mlado živino slabo zijo podg Spranje miši v poke v diljah y skozi katere skednje in sobe, se namažej z ? ona skozi celo zimo nič ne izrasteinv rasti vrelo vodo, v kateri je na litre zaostaja zato tudi poleti. Zato naj vsak kmetič posnema o tem take kmetije, podga topljen en kilogram surovega galuna. In kmalu se ne prikaže nobena miš več. Isto tako preganjajo stenice iz po- stelje itd. Pravijo, da celó muhe bežijo pred galunom, pisala materi, da se dolgočasi na kmetih. To je ne- ki pa zdravju človeškemu ni nevařen. varno. Gospod Lokavec je imel prijatelja, malega po- Gospodarske novice. sestnika, ki pa je že veliko sveta videl. Zato Je znal jako mikavno pripovedovati, tem bolj, ker mu je jezik * Goljufno seme Stajarske detelje. Dr. Konig v Munster-u, kateremu je bilo seme Stajarske detelje v gladko tekel. Gospod Lokavec je pa bil bolj suhoparen, prilizovati se ni znal. Saj se pa tudi esen 9 ni treba prilizovati lastni ženi, ker je tako njegova Gospá * .A.T J- --_ J ~ ---------~--J------ _---J ~ ' «WU», JV «««.V V preiskavo poslano, je pri preskušnji dveh detelj našel, Evelina Lokavčeva je pa imela tudi to prednost, da da pri eni je bilo v 100 funtih 30, v drugi pa v 100 razen prav priproatega brenkanja na glasoviru, branja funtih 44 funtov primešanih drobnih deloma na sivo, romanov in igracnega pletkanja ni znala nobene reéi y na rumeno pobarvanih kamničkov, ki so bili deteljnemu semenu tako podobni, da bi jih človek s deloma pa deteljnemU ocuiouu j/wuumu» , Ul J*" Viv T «b o ucuua uo, piav taau u gviopuuiujoiivu ui nucia uuuuuo ga prostim očesom ne mogel spoznati. To seme je trgovec pojma. Kaj je ne bo mučil dolg čas, če si ga ne vé na svetu. Kuhinjske umetnosti so jej bile popolnem prav tako o gospodinjstvu ni imela nobene ga neznane dobil iz Francoskega, kjer po takem mora, kakor tudi z ničemur preganjati? Grajščinaka gospa mora biti drugod, biti prava fabrika za ponarejanje semena Stajarske krasno oblečena, vedno po najnovejših nošab. Gospod detfelje. Naj tedaj kmetovalci, ki semeaa Stajarske de- » telje kodar koli kupujejo, kakor smo že enkrat opominjali , natanko pazijo, da ne bodo goljufani z blagom, katero je nekdaj svetu bilo čisto neznano, dandanes pa se tako pogostoma nahaja. Lokavec ima pa o tem tako malo okusa, da ne ve raz- ločiti t .Ie vse biti y roba iz Pariza ali domača. Iz Pariza mora to trdi tudi gospod Lisec, gori omsnjeni po- sestnik. On tudi dobro vé, katera nosa, katera roba se * gospej bolje podá, kake mora krilo gibe imeti, kj* se Visoka tarifa pri spuscanji juncev na Angleškem. ožje prijeti života. Večkrat jej celó kako gibo popravi y Nek gospod Booth v Warlaby-i izreja neko kratkoro- stisne ali zrahljá krilo, Če je preteaao. a dar se peljejo gato goveje pleme, ki je zeló hvaljeno, in si drži 18 v mesto, mora gospod Lisec zraven biti, na plesih je juncev za spuščanje deloma pa jih daje v druge kraje na svojem posestvu, deloma gospodarjem, ki si svojo ži- vino hočejo požlahniti s tem plemenom. In koliko, mi on najpridnejši plesavec. Gospod Lokavec ne pleše večemu kako kadriljo. t ) Gospod Lisec je tedaj tako rekoč kavaljir go3pé da mu na leto in dan nese en sam tak junec Lokavceve. Brez njega ni prave zabave. Ljudje si marsikaj šepetajo, tudi gospodu Lokavcu udari kaka beseda Al on se ne ozira na huiobae jezike, ker vé, slite dohodka? Nič manj ko — 200 do 300 funtov šterlingov ali 2000 do 3000 gld. v zlatu. Tarifa za vsaki spušč pa je postavljena na 200 gold. Pri nas pa se Ijudem da ga marsikdo zavida zavoljo krasne soproge na uho. Tudi veliko zdi, če morajo za junca, h kateremu kravo pri- ima z gospodarstvom sila veliko opravila, ker se je za- peijejo, 50 do 60 krajcarjev plačati. * letosnjem vinu se iz Nikolsburga na Morav- voljo potrate gospé že precej zadolžil, tako, da ga skrbi tarej o Zato računi in računi, ugiba, kako bi pomnožil skem tako-le piše: Letos je to drugi pot, da je vinska dohodke; kajti če ženi kaj odreče, se mazvija v Isrčih cena skoro po nič. Leta 1812. se je vedro dobrega se čmeri in stoka, da ga kar glava boli. vina prodajaio po 50 kr. do 1 gold, zato, ker je tako Ravno gré na trávník, kjer so kosci. Večerjo je silno veliko vina se přidělalo, da vinorejci niso celó nič bil naročil ob osmih, ker ga prej ne bo domu. Cez dve več sodov za-nj imeli. Letos ima zopet vino tako silno uri nizko ceno, toda zato, ker je vino tako strašansko slabo pride memo pismonosa Ker g* vidi, mu izročí ne- dá nihče za-nj ne mara. ) delitvi državnih premij za konje v Novomestu 11. oktobra t. 1. kaj Časnikov in pišem, da mu ni treba v grad hoditi. Gospod Lokavec odpré najprvo pisma. Med njimi je eno z računom 1000 gold, od trgovca, ki prodaja robo za gospé in gospice. Trgovec prosi, da bi se mu zne- sek naglo poslal, ker je v denarnih zadregah. >> 1000 goldinarjev. To je pa vendar preveč T In Delile so se premije v denarjih za kobile z žebetom jaz nisem nič vedel o tem. y zdaj jo moram pa že in žebice e bilo pripeljanih 22. Dobili so n iz Most 50 srebernih goldinarjev, Anton Prijatelj iz Rakovníka 40, France Vrtačič iz Pristave 30 in Martin K r h i n premij Kobil z žebeti 3 : Jožef O k < oštro prijeti. Tega mora biti konec, sicer sem v par letih berač." Tako godrnja Lokavec nevoljen in se napoti proti gradu srebernih goldinarjev vsak iz Gradiša, tudi 30 skoz vrt od zadej v grad / m 1 f * Ker je vroče, gre po stezi po senci in prida poleg tega dobil še pismo gori Ko odp Nagi stop po stopnicah priznanja. Samo tako pismo sta pa dobila: Jernej Vid iz Svabovega in Anton Maj zelj iz Sentj Nagi bo svoje soproge, kaj zagleda ï potem přiletí gospod Lisec po stopnicah doli i M Od 22 žeb iz Polj 80 40 bile premirane au «j W/u i a j. uija -x\j y Vincencij S m u i a, gi oj uu ~ ——— Novomestu 30 in pa 20 srebernih goldinarjev; vsak pa g°l°gl Dobili so : Fr grajščak pri pognan po krepki nogi gospoda Lokavca tako, da si ob zidu nos razbije. Kuharica, po ropotu privabljena, odleti po njem sunjena v stran in gospod Lisec drví z grada Nikoli več ga niso videli v gradu f tudi še priznanico Pripeljalo se tudi žeb na ogled čeravno je prej vsak dan in ob vsaki uri prihajal Gospá Elvina Lokavče in zakrila si obraz. pa se grudila na tla Zabavno berilo. Obrazi iz življenja. ii ni. Odgoja po módi. (Kouec.) Vendar ena srečna , Elvina , omožena Lokavčeva. Počasi ! Kakor znano, je že par mesecev po možitvi „Kvišku, nesramnica (, pa grmi soprog in jo potegne pokonci. „To je tedaj moja placa! Najprej me ruiniraš na premoženji, potem mi pa še dom onečastiš* Sram te bodi! Sodbo bom še sestavil, le tresi se Po tem drví po stopnicah doli. „Pojdi gor » gospej je slabo", zaupije memogredé hišni. Sam pa deré v gozd ) olajšat si težko sapo. Posli so si migali z očmi. „Saj je bii dosti dolgo slep in gluh", so rekli. Proti večeru se vrne domu. Obraz se mu vidi kamenito bled. Mirnih korakov stopa po stopnicah gor, „Gospá so bolni in ležé", opomni boječe hišina. A on gré, kakor bi tega ne slišal, naprej, v sobo gospé. Vidi jo v postelji. „Se ti je vest přisadila?" jo nagovori ledeno, s kamnitim glasom. Zabuhlo ihtenje je odgovor izpod odeje. „Take so kače", nadaljuje on, »ki pikajo tistega, kateri jib je na svojih prsib ogrel. Cuj mojo sodbo. V hiši ne moreš več ostati, moja in tvoja sramota je pre-očitna. Jaz bom prcdal posestvo, katero je po tvoji za-pravljivcsti zdaj že malo vredno. Lahko bi bilo mi, loČiti se sodnijsko od tebe, ali tega javnega škandala ne maram. Jaz grem potem v tuj kraj, ti pa, kamor bočeš. Dokler boš pošteno živela, boš dobivala od mene po 300 gold, na leto. Dosti za te. Ce pa zvem, da na-stopiš pot tvoje sestre, odtegnil ti bom tudi to podporo. Po tem se ravnaj. Jutri se boš peljala v mesto." „Odpuati mi", kriči mlada žena in stegne svoji okrogli roki izpod odeje, potem se vzdigne na pol. Zastonj ! Gospod Lokavec se ne ozre več po nji, ampak gre in se zaklene v svojo sobo. Večerjo so posli pojedli. Drugo jutro so slišali posli obupno ječanje iz go-spejne sobe. Odgovor je bil osoren glas gospodov. Potem je dobil kočijaž povelje, napreČi. Peljal je v mesto gospó. Drug voz je peljal za njo več zabojev in ška-telj. „Prav ima", so rekli posli, „tako bi bil moral že prej ravnati". Ne dolgo potem je prodal Lokavec svoje posestvo. Ostalo mu je malo, ker je bilo dolga na njem. Nihče ni vedel, kam se je podal. Tudi o gospej Elvini Lo-kavčevi se ni nic slišalo. Morda pa vendar. Po listih je bilo namreč brati, da so v glavnem mestu zasačili neko goljufno igralno družbo. Načelnik je bil neki „grof" Lisec. Imel je pri sebi „sestro", ki je imela nalogo, s svojo telesno iepoto ljudi slepiti in stlačiti. Ko je lepo družbo policija za-sačila, je zvedela, da Lisec ni grof in ona „sestra" njegova ne grofica, ampak — rojena Elvina Gosarjeva. To je bil sad moderne odgoje. Ozir po svetu. Nihilizein na Ruskem. Zadnja desetletja je svet mnogokrat žalostěn in sè strahom gledal na neke prikazni v Ruskem društvu. Ker je Ruski kmet na stotine let živel pod jarmom de-spotične vlade in ni mogel nigdar dati znamenja življenja — zato se je svet tem bolj čudil, ko je zapazil, da se vendar giblje. A žalostno je gledati, kako se giblje! Ker mu vlada ni hotela podati pravih in zdravih ciljev, dobili so se Ijudje, kateri so si zaradi te maloskrbnosti vladine umeli nakloniti ljudstvo ter ga obrniti na svojo stran. Se le tedaj, ko je že silni plamen zacel švigati v Ruskem društvu, še le takrat se je jela vlada gibati in na pomoč klicati vse „plemenite clovekoljube", da bi jej pomogli ustavljati se mogočni nihilistični povodnji. Klic vladen je bil tem silnejši, ker je zapazila, da ga ni stanů, kamor ne bi sezala ta po-vodenj. Niti v vojaštvo ne more več upati, ker se je tudi ono zasukalo na isti pot, posebno od 1. 1870., ko se je vpeljala vseobča vojna dolžnost in je službovanje odmerjeno na 5 ali 7 let, potem pa se vrne vojak zopet v krátkém času k svoji rodbini, kamor ga prej ni bilo 20 let. Ker pa je ta notranji obràt v Ruskem društvu ne malo pripomogel k sedanji vojski, je vredno, da se opiše njega razvitek. A to je ravno sedaj tem primer-nejše, ker se ima koncem tega meseca obravnavati velika politična pravda zoper socijaliste in nihiliste.*) *) V znamenito to pravdo je zapletenih 195 zatožencev in 472 prie. Sama obtožba obsega 300 tiskanih straní. Malo je ljudí, kateri bi na svoj narod imeli toliko upliva, kolikor ga je imel na Ruskem do 1. 1863. Londonski begún Alessander Herzen. To je bil drugi Florentinski Savonarolla. Za njega spise so se trgali. Njega list „Kolokol" so poleg vsej prepovedi braii naj-višji krogi. Vse se ga je balo, osobito viša gospoda. Kakor socijalist se je mnogo zanimal za kmetski stan, katerega so viši zeló tlačili in mu delali mnogo krivic. Na vseh krajih je imel svoje poročnike in nič mu ni bilo skritega, naj se je zgodilo kjerkoli si bodi. Poleg njega so imeli velik vpliv na ljudstvo Ivan Gol ovin in knez Dolgoruki, kateri so ravno tako sè svojimi 3pisi širili socijalistične nazore. A največ je še za to stvar storil Bakunin sè svojimi spisi. Istina je, da 30 Herzen in njega družniki izgubili 1. 3863. vsak vpliv na Rusko društvo, ker bo se potezali za ne-srečni narod Poljski — a sad njih delà začenjal se je kazati. Akoravno je seme, katero so ti Ijudje v Ruski družbi sejali, bilo ravno isto, katero so njih somišlje-niki sejali po drugih Evropskih deželah, vendar je ono obrodilo tukaj obilnejši plod. Ruski politični despotizem in dvomljenje v državni cerkvi pripravila sta Ruska tla tako, da so ideje socijalistične porodile tu ne golega socijalizma, ampak nib il iz em. Ljudje brez vsacega političnoga in duševnega izobraženja začeli so živeti prav, kakor jim je velela strast. Vse duševno življenje zadušile so nižje straati, katerim se je popolnem vstre-zalo in katere so podpirale mnoge plesalne šole, po isti vladi podpirane. — Nekateri ljudjé, videvši, kako se to izpridenje širi med višim društvom, posebno med mladim zárodom, da bi ga odvrnili od tega zlà, začeli so mu podajati razna politična vprašanja in siliti ga, naj se bavi ž upitni. Mladost, vedno pripravljena, zanimati se za visoke ideje, lotila se je navdušeno političnih vprašanj. Poleg tega so ti ljudjé, videči, kako je izobražena družba pokvarjena, začeli učiti, da se je dobre bodočnosti nadejati samo takrat, ako se po-vzdigne telesno in duševno še zdravo ljudstvo. A tudi med ljudstvom so širili svoja načela. Kakošna so bila ta načela, je jasno povedal Bakunin že 1. 1862. v svoji „okrožnicl" : da veljá porušiti monarhijo, vničiti plemstvo in vso ustavo, osnovano od Petra, v kateri ustavi je Ruskému ljudstvu vse tuje; a na razvalinah teh se ima povzdigniti kmetska Ruska. Kmalu se je pokazalo, da ti ljudjé niso zastonj delali. Okoli Kijeva so se vzdignili kmetje zoper plemstvo. A kar je posebno važnega pri tej ustaji, vjeli so in zaprii glavnega ravnatelja vseh okrožnih kómor (zbornic), kneza Obolenskega, kateri se je bil ravno vrnil s potovanja. Razen njega so bili zaprii še mnogo drugih rogoviležev. Tù je bilo očito, da nihilizem ni zajél samo ljudstva in mladih bistrih glav dijakov, ampak da je prošel že tudi v više kroge. Komaj ste po tem minuli dve leti, ko so po vseh mestih, kjer so bila vseučilišča, pogostem se vršili za-pori. Zapazilo se je, da je mladina snovala vsakoršne nihilistične spletke. O tej dogodbi so napisale „Mosk. Vjedomosti" té-le žalostné besede: „Na našo mladino ne moremo pogledati, damnas ne bi zabolelo srcé in da bi se resnično ne bali. Že 121etno dete neha verovati v Boga in ne mara niti za rodbino, niti za državo; v 14. letu poskuša svoje moči praktično rabiti; v 15. letu je že zarotnik ; v 16. morebiti že hudodelec; a v 17. do-končá svoje račune ter si sproži samokres v glavo." Lahko je bilo tù obžalovati. Nihilisti nečejo, kakor drugi socijalisti, da bi stanovi si bili enaki posebno po imetji in vsaj teoretično pri delu. Oni hoté enakost v neizobraženosti, lenosti, poltnostnem vžitku in drugih zlih. Odločnega upora zoper take nauke ni od nikoder^ tudi od tam ne, od koder bi imel priti : od cerkve. Rusko duhovenstvo nima nikakega dušnega pastirstva Mladi Rus, izstopivši iz šole, nima ničesar več sè svojim dušnim oskrbnikom. Ruski duhoven in natanko opravlja sane bogoslužne obrede. Za drugo , za odgoj jen samo na to, da zvesto nad krivico, človeškemu čutju nad zverinsko straatjo, praviti kri8tijanski omiki nad muhamedanskim surovim fanatizmom. Kakor needini med seboj , tako edini so vsi ome predp pravi in iskreni Síavjani gledé današnje krvave drame žini in v daljnem življenji skrbé pisatelji raznih nazo- v dru- na Balkanskem poiotoku. To je moč krví. 1*0 v î a pisatelji nihilističneg Razun Slavjanov je v Evropi po mislih Ruskega prvenstvo Kak peh so imeli umó si pridobivati naroda malo, prav malo iskrenih dobrohjtnikov Rusije. y kazale so razne ljud ske demonstracije, iz katerih se mislilo, da Ne m čiji iz imenitnih oseb edini cesar Vilhelm se izleže iskreno in iz srca želi Rusiji blagra in zmage Bis- silna ustaja. Ako tudi je ustaja na Poljskem bila maj- marka v Rusiji nihče ne šteje za našega dobrohotnika; hen jéz proti tej nevarni povod nekako zbližala . vendar > videz Da pokazali so pravi in silni požari, katere so nibilisti bito leta 1864. rabili kakor sredstva za politične agita- Bolgarijo. ter je vse stranke on in njegova stranka ne želé, da bi Rusija bila pre-za kratko in na magana, ampak celó želé jej zmage, vendar ne iz iskrene oni celo na to bilo v notranjosti družbe gorei silen ogenj, ljubezni, temuč iz straha pred svojimi sovražniki oso- dobro vedó, da roka roko umiva, in privoscijo jej Angliji sta dva znamenita moža • • Požigali so po Petrogradu, po polji, po gozdih. Ruski strani: učenjak profesor Friman, ki si iskreno cije Na tisoče kóč so vpepelili. Tega požigauj dolžili Poljake, dokler nejše so dolgo prizadeva Angležem dokazati 'VUU. XV^W OV UUlgV JJl ItJttUO T U AAUglUdVUI UU l»CI£iUI,l , kaj IU jd pi a * 1UO ILI u< niso vjeli požigalcev. Se natanč- čast poštenega naroda; njegovi dokazi so neovrgljivi tirja pravica in pa i se to dokazalo iz proglasa nihilistov y katerega so našli v Petrogradu ali Angleže more prepričati sterling v žepu ali pa tem proglasu se dolži Rusko mož, ki bi se zasukal po goltancu. Drugi je liberalec plemstvo, da je ono krivo vse nesreće Ruske, ker je iz pod Nemčije pripeljalo ,,malega velmoža", kateri si jarmil ljudstvo. Pri Gladstone, mnogo govoreči in pisoči za Rusijo proti Turčiji; ali iz vseh njegovih govorov je vidno da , ko bi dove, katerih drugače ni moči razdéti , uuvv.^ J- K^.J. , -Il y ^ r^LXKjy v*« , vy ti so si sezidali trdne gra- kraljica Viktorija posadila na Derbijev stol Gladstona f t razen z ognjem Ako se zatorej hočemo rešiti pravi progl dalj najbrže Gladstone bil bi Derbi, a Derbi Gladstone. Proklinjavci Rusije radi vere kažejo na Poljsko kot ni druge pomoci, nego to, da našo gospodo pobijamo na zgled žrtve Ruskega tiranstva. Kazati na Poljsko kot kakor pse, da iztrebimo njo in nje gradove Svet še ni bil mirán zaradi silnih požarov iznova ostraši vest ? da plemič Karak ko ga apr 1866. zaradi tega čina, al iz dragih tedanjih dogodkov se dá sklepati, da je bilo to obžalovanje samo zunanje okolnost, da na zgled žalostné žrtve bilo bi pravično, ko bi tako govorili: Čujte, koliko zla so Poljaki naredili sami sebi, koliko katoliáki cerkvi in civilizaciji. Jaz sem tudi pre- hotel cara ubiti. Navidezno je ljudstvo žalovalo pričan , da katoliška cerkev ima veliko več životvorne sile v sebi, kakor pravoslavna, ona je veliko bolj sposobna širiti omiko in znanje med narodom, kakcfr ta, katere duhovstvu družinske skrbi jemljejo čas tako, da Ali A oni nesrečnik bil plemič, da je on samo ršil, kar mu je skrivna družba naročila / še bolj ne more tako svobodno misliti o blagru naroda. vznemirila svet. Preiskava je bila zeló obširna in zani- kdo je tega kriv, da se v Rusijo katoliška omika ne miva Obdolženci so odkritosrčno obžalovali svojo na- širi, temuč hira? kano. Nekateri pa so se izgovarjali, pripravila materijalistična literatura, mača literatura je bila razširjena po Ruski. Neizkuše %. da Kar je Peter Véliki podvrgel Rusiji na to Finlandijo, Finlandija ostala je samostojna država v da jih taka tuja in do- Ruski državi: ona ima svojo armado, svoje finance in denarje, svojo vlado, svojo colno stražo na Ruski kakor na Švedski meji, svoje šole, svojo vero — velikánská Je mladost, ki ima zeló živo domišljijo in sanja, moči uvesti popolno jednakost, pojila se je s tem ukom, Rusija malenki Finlandiji vsega tega ne krati. Baltijske zmedla si pojme, pozabiia svojih mestjanskih, nravnih provincije vživajo. podobne dasiravno ne tako široke in verozakonskih dolžnosti in je sklepala družbe v na- pravice. Enake pravice so nekdaj imeli tudi Poljaki: men, katereg hotel doseči Karak Še po glavni delstvu preiskavi so se našli prouzročniki onemu hudo svojo vero, svoj denar itd., česa jim nikdo ni krátil. Ali oni so rili rili v Petrogradu zaradi te preiskave so tudi pogoreli bazari v svojo jamo pod Rusijo, dokler niso sami padli (K in 1 t kričeči, da jih Rusija pregaoja zato prih.) > ker ko Politične stvari. so katoličani. Kako vse drugače v Rusiji bilo bi se bili Poljaki v prepričanji, da niso sposobni, da bi se sami vladali, iskreno zvezali in zedinili z Rusijo? niti eri siv las jim Kdo prijatelj Rusiji kdo njen sovražoik? RllSije 15. oktobra. V Vsa Evropa, razdeljena sicer na dva tabora > na klerikalni in liberalni, po svojem sočutji in sovraštvu Rusiji se deli na štiri glavne stranke: na dobrohot-nike, na proklinjavce radi vere; na proklinjavce iz la-komnosti in zaničevavce iz napuhnjene neumnosti. Kar je iskrenih Slavjanov, hranjecih v svojih srcih ne pádel z glave zavoljo vere ! pač pa bi katoliška cerkev imela veliko vec spošto- vanja in moči v Rusiji. Katoliško vero v Rusiji pre-ganjajo sami katoličani: čisto katoliški narodi, Poljaki, Francozi, Magjari, vsa ne kraljevska Italija se družijo z zatiravcem kristijanske svobodě in človeških pravic, s Turkom, in hujskajo vea svet proti Rusiji > ki t od nekdaj preliva kri za skrunjene v Turčiji svetinje! Kaj pričakujejo taki katoličani, da jih bo za tako službo poljubila Rusija? Preklinjavci Rusije iz lakomnosti in zaničevavci iz tisto čutje, katero jim je mati vrodila, in katero zna- neumnega napuha, ki imajo svoje glavne tabore v Ma-čajnost jim ni dala prodati za Magjarski ali Nemški gjariji, v liberalni Franciji in Angliji, pobivajo drug košček kruha, so Ruski dobrobotniki. Oni med sabo drugega. Eni trepetajo od strahu, da bi Rusija in o drugih prašanjih utegnejo biti needini; eni štejejo približala k Srbski meji, k Sredizemnimu morju se ne k In za svojega boga Darvina , UlUgl Bc UUie Ù0, pcipeZiCVU UIJI , UlUgl ac I«*UUJOJU , tco , U----------- oni kričati morajo, mečejo se na svojo Katera ta ukaz prestopi, se kaznuje z globo od ž njo hoditi po mestu in po sprebajališčih zunaj mesta trgali mocna, a svesti, da jim sile manjk ko bi njihova pest bila dovolj mark jih OC UUJBO Uia&l. UV/IA* , ------- Zato v brez8Ílni jarosti kričé, daje Rusija po tolovajski policijsko stražo. Im v se huj draži, nem dokaže, žensko s tako obleko napadla narod ki s yy mernim moštvom bra čudna prečudno hrabrostjo in brezp svoj vero in vlast Da pre ste e ta Turška hrabrost! Irlandija in Šotlandij ekdaj branili hrabro svojo vero in svobodo prot Anglosaksoniji, Nizozemsko proti Spaniji, severna Ame rika proti Angliji in mnogo drugih proti svojim zatirav , zato so ti junaki, z vspehom ali brez vspeha sto ječi za svojo svobodo , izbujaii s svojo hrabrostio ču de nje. vojski ! cera brani predp Ali kako ravno Turek „hrabro", asprotno vse v današnj 50 Policaji imajo, da se prestopek popol- nost tirati na kaznovanih se konec vsa- cega u tedna razglašajo v časniku „Leipziger Tageblatt Ali bi ne bilo tacega ukaza dandanes tudi v naših mestih potreba y se vlačijo nekatere g03pé in go opodičucž , UUI j IVJVy X «-» w 1 VJ^I H vy uitunu; da je težko razsoditi, ali v tej módi tiči već neumoosti ali pa zapravljivosti ; lepôta gotovo ne. teljice in mojškre 8 takimi repi po ulicah * Mr liče v cement zaviti in potem se le pokopati je češ da kakor pes ukradeno y svoj krivica tujec, polaativši se tuj „hrabro", surove vere, katere načelo je zatiranje vsega nemuhamedanskega ; Turek priporočal nedavno zbor zdravnikov v Milanu, s tem cementnim zavitkom se odvrne smrad gnjilobe. Kakor „Pokrok5' piše, cementne fabrike v Ježku mestni sta prof. dr. Klebs in pa vodja bw iMjB «emlj^, uia^a , iu| c uioo, kakor orožen razbojnik, brani svoj tolovajski tuj ega blag tuj hiše y y da magistrat v Pragi smela na Volšanskem pokopa- ple Proti ne- Turek barbar „hrabro" brani omiki poseliti se v deželi, katera ni njegova; Turek trinog „hrabro* nsko zatiranje Božjih in človeških pravic, dovoljenja prosila, lišču poskusiti zavijanje mrličev v cement. kim pogodbam je magistrat jima dovolil te poskušnje. No to bi bilo cele goré cementa potreba na Rusko- brani katere že 400 let turškem bojišči. teptá, ker narod laatnik mlj # Kakor duhovnov bode tudi zdravnikov Čedalje manj ni imel dovolj dušne kreposti in telesne sile , da bi bil Veliki stroški, ki jih prizadene učenje zdravilstva odvrnil to sramoto od kristijacske Evrope ter pregnal malo zdravniških služeb sta gl in pa vzroka, da število v Azij divj orde narod na obrambo oskrunjenih svetinj Da se je zdaj vzdignil kristijanski medicinarj čedalje manj La jit bilo na to zbuj Dunajském vseučilišči 74 manj kot predlanskem in letos strasno Oni Magjarskih, Angleških in drugih tiranov jih se manj Nasproti temu pa se število učencev vm, kakor needini v mnogih druzih prašanjih, «« ^ * «<, edini so v tem , da svet mora služiti lakomni prihoti žeb uradnikov, notarj tako na pravoznanskem učilišci pomnožuj y ker slu- y advokatov itd čedalj več Magjarjev, Angl to in Turkov, drugi narodi naj bodo imenujejo svobodoljubje, omiko njihovi robi civilizacijo, kulturo in Bog vé, s koliko ďrugimi bese dami prikrivajo svoje tiranstvo. Zato strašno lajajo na Rusijo, zavetnico pravice, ki jim trga ličina s farizejsko Naši dopisi. RllSije 15. oktobra, rj Na primero Turšk hinavskega lica ter jemli jiho rop iz njihovih hudo delskih rok. Zato bi oni radi, kakor Turki iztrebljajo cvet Bulgarskega naroda, tako tudi cvet Ruskega naroda ,,hrabrosti" s Ruskim junaštvom smo čitateljem ,,Novic že kazali ; priobcili bi lahko še mnogo, pa dovolj bo za daj omeniti boja na vodi in pa ene čudne prik iztrebili z zemlj y da mogl potem brez skrbi naložiti na subem začetku današnj na nesreČne Slavjanske ostanke svoj tiranski jarem Ne boš! Kakor Turke tako bo šiba Božje pravice zadela tudi Magjarske in Angležke lakomne tirane, ne- matov vodi ni yy viiizovanih" Evropskih narodo jske po milosti dipi Rusij mela nikakoršne moči proti TurčijL Turčij na pa usmilj zatiravce človeških pravic in svobodě tlačenih narodov. Noben zgodo kazal, dasiravno so mnogo dokazovali državljanske j a n s k kdaj se ni do je imela proti Rusiji velikánsko floto na Crnem morj in na Donavi, železne ladije narejene v Angliji, pod komando Angleških oficirjev in pod glavnim poveljstvom so S Angleškega admirala Gobarta. Lahko so si vihali brke di zaseli sedanje svoje dežele in kog češ ; Rusij na m m or ji se ne bo mogl ganiti y y so iz njih pregnali; one so njihova lastnina od nekdaj. A da so Magjari pred tisoč leti, kakor Turki pred šti- h to je Čez Donavo ne bo noben Rus celi přišel v Bulgarij Kako so se ogoljufali ! Turške želez 1 a d ij že pla risto leti polastili se tuj dobro znano. Pokorjeni pravic do svoje lastnine tako malo . kakor malo emlj in tujega blag od je trpel krivico, ali svojih vaj ške trdnj po Donavi pod Rusko zastavo ter obstreljaj Tur 5 Turška grozna flota na Crnem morj ne zato ni gubil y ker trpel y more braniti Ruskim ladijam plavati iz prhtanišc v pristanišče in e zgubii Indijski narod svoje Človeške pravice zato, ker molze ž njega, kakor pijavka celó v U8tj Donave suh kr y moc in sredstva z mori z gladom , sam naj vljenja Angleški tiran y v • se do sita kruha žulj y ki ga ploda vzeli Turkom floto, naj gledajo, memo na suhem ležečih trdnj da » zemlj smo jim morj ne vza- ečnih zatiranih. Prišla bo vrsta tudi na Ma- { yy gjare in Angl roka Božja dolgo odlaša y ali vina nam priča, da ona godo adnje deluje vsacemu, kakor 3e zaslužil. Zastonj lakomni tirani in brezvestni zati- Pod Crkovno vjeti Mi z začetka smo bili sami, zdaj imamo vse ,mgliz4: Angleške denarje, Angleško obleko, Angleško orožje, Angleške oficirje, kateri so nas nava- in bašibuzuke jih patronov, potem še Turek pripoveduj gliz dili v bitvah odspred staviti Cerk dokler Rusi ne razstreljaj y ravci hujskajo ves svet na Rusijo; zastonj naši neumni zaničevavci s čuđenjem hvalijo Turško volčio ..bra- gremo mi v boj > ako ne u^ui^u > c* \ o Víuugiijuuu u v i uioivu v uiuju ^uia brost'% branečo po zverinskem instinktu roparski plen mahaj bitvo z golimi , pa nam Angleški oficirj bljami po frrbtu ter nas gonijo v kakor stoja ovac." kateri se Angleži in Magj tako Turška chrabrost udij Slovenci čitajo mnogo nemških, posebno Dunajskih Mnogovrstne novice časopisov Ako mogoče reči, da je kak Dunajsk * Pameten ukaz zoper dolga krila mestnih gospá v primeri z drugimi časopis pravičen Rusiji, tedaj tak bi bil stara yy V UliUJCll ů uiugliuti CujU, r*«au píou uupiuuiu i^wu« iz Bukurešta: „Število vseh vojakov, kar jih je Ruska Presse" kako piše dopisnik „Presse in gospodičinj je unidan razglasila policija v Lipskem armada samo na Evropejskem bojisči zgubil y ljujejo na 75.000 mož bolnih y nih in ubitib prede . Do ločno ne morem reči, ni li ta številka premaih i meni se zdi 9 da ni polna ; resničn je to f da ni previsoka, so zopet turkofili Po tem takem centov svojih moči sije, ki svetu kaže popolnem potolčenega Muktar-paso, katerega je nedavno sultan slavil z naslovom „zmago- stzi"-a. In pobesili kajti sama Dunajska „svobodna nosnega" ali po jeziku Turškem ,,gh tedaj Ruska armada zgubila 30 pro- Mohamedanka" zdaj piše, da Rusk 9 tedaj skoraj zmaga v Azij 15 tretj vec sposobe za boj del armade ni dne t. m. je tako odločna, „da se njeni silni nasledki Da je tudi pri a pomoč prihaja počasi. Da bi zdaj še ne dadó po vse preceniti se ranjeni ozdravili in da bi jih spet na službo klicali, nas sijajna Ruska zmaga izbudila neizmerno o tem celó misliti ni." Dali kako v slabem stanu je Ruska armada ta dopisnik pripoveduje, razume se lahko, vsaj kri ni voda i ploh in v se sebno rekel 9 ranj da 99 laže 9 smel reči, da diplomat telj ske, kakor telegraf" ; on bi bil po pravici poduČitelj Bismark je o nekem diplomatu po ekdaj pondeljek so se pričele preskušnj katerim se je oglasilo 18 poduČitelj 99 laže f kakor Dunajski časop u boln za ranjene v to mesto 9 v katerem zi- Kedar mislimo na osodo „Wolfovega" sloven vim 9 so do zdaj vseh Iz c ih in bolnih z bojišča pri ne more na dan jih do 30. septembra jih je po- Blaža Potočnika peljali 145 mož polnoma ozdravilo 51 mož, tedaj 35 procentov, katere so spet „odp sko-nemškega slovnika, ki minjamo se zmirom besedi našega ranjcega župnika spo } ki je trdno zidanje „Ljubljanskega na službu Ker se težko in lahko deljujejo po vseh bolnišnicah ravnomerno ranj tedaj moramo tudi za gotovo reči 9 9 iz vseh do zdaj jenih in bolnih jih je 35 procentov spet v službi. Iz dnevu! Špitalskega mostu" apostrofira! s šaljivim izrekom, da „je most tako trden, da se bode še le podrl en dan po sodnjem dnevu". Enaka je z Wolfovim slovnikom, ki menda bo tudi še do del an en dan po sodnjem samega začetka jske začel izhajati nov časopis Ko je prof. Pajk, zapustivši Maribor 9 poslal f i ki se menuj 9 Vestnik Narodnoj Pomošči Ta časo- pis donaša sporočila o vseh ubitih, ranjenih in zgublje nih v bitvah, in sicer oficirje po imenu in številu, pro stake pa po polkih in številu. Po sporočilih „Vestnik kakor smo unidan omenili, slovarjev rokopis nazaj, zve- , da je navdala gospoda knezoškofa zopet nova smo Narodnoj Pomošči" do 20. oktobra so naše armade v Evropi in Azij skupaj ubitih 21 procentov y gubile 52.840 mož, in sicer jenih 77 procentov, zgubljenih deli nesrečna misel, vredništvo ponuditi gospodu, ki vse svoje žive dni ni nikdar mislil na to, da bode vrednik postal slovensko nemškega slovarja. Pošteni mladi duhovni gospod se je svojemu vladiki zahvalil za čast, katere na svoje rame vzeti se ne čuti zmožnega procenta; tedaj ubitih 10.568, zgubljenih 1040 9 ran- zdaj? Kaj pa jenih 41.400. Ker je iz 14.510 spet šio na službo, tedaj imajo zdaj delavne zgube 38.330 mož jenih 35 procentov, tedaj naši naše armade do Zdravih vjetih Turkov je do zdaj pripelj S1JO 9638 Turkov v Rusij v Ru- vjetih 14.542. Ako so Turki vseh naših Kako dolgo bodo po krivici nas nasprotniki še sramotili, da vkljub obilni denarni zalogi nismo zmožni spraviti slovarja na dan?! Lahko se prigodi člověku — pravi latinski pregovor — da se zmoti al zmote ee držati, za to imamo drug pregovor. 7 h pa 4914 mož tedaj (Kako je nekdaj neki Nemec pisal o slovenski Ljubljani.) Leta 1631. se je gosp. Jeronim Welsch, zgubljenih 1040 mož vjeli, vendar imamo za vsacega ašega čez 14 vjetih Turkov. Ker pa dopisniki iz Ca- dohodni svetovalec kneza Wirtemberškega ; podal na rigrada pripovedujejo le o 38 vjetih kozakih pri Baj zidu 9 o mornarjih vjetih v vodi Crnega morj in o 46 jakih vjetih na Crnem Lomu, tedaj Turki imaj veliko potovanje po svetu. Potoval je 11 let. Na tem potovanji je kmalu od konca přišel tudi na Kranjsko. Leta 1658. je izdal o tem „resničnem potopisu" (wahr-haftige Reisebe8chreibung) knjižico v nemškem jeziku, b jetih drug g ubij 80 jb bili ra- ki je prišla v Stuttgartu na svitlo. tej knjižici se je njeni, bašibuzuki in sploh Turki so jih oropali in ubili in tako so oni obležali v kakih zgodih in ponikvab Ki 80 tedaj pričala in vspehi tistih določnih Turskih dozdaj vinarji niso spomnili; sam Valvazor je ni poznal knjigi : ,,Ebre des Herzogthums Krain" malo govorilo, posebno se je Kranjski zgodo- ki v neko 9 velikanskih zmag, katere proslavljajo Dunajski časni- karski bašibuzuki in katerim na slavo so vrtogl gjari požgali tisoče in tisoče lojenih avec!?! Ma Trsta 20. okt Ker „Novice" niso naznanile svo- 8 VOJI drugo knjigo Welschevo navaja. Pridržaje si drugi pot popisati dogodbe Jeronima Welscha na poti skozi Hru- , ki so jako obširno popisane v navedeni zanimivi tište besede te knjige, ki se 81co jim bralcem še žalostné vesti, da je domovina naša zo- knjigi , navaja m tukaj tičejo naše Ljubljane, kakor jo je leta 1631. videi pet V » 1 čuo gubil sina naj da upnik leg dne t. m. umri gospod Jožef Z or m blago voljno sprej m ó poro gon imenovani stari Nemec. Na strani 18. pise Katinari. leta 1827 ki je bil pravi oče svojim faranom, matere Slovenij v Senčurji pri Kranj 9 nemškem jeziku) tako-le: ,,Ljubljana je glavno mesto Kranjskega, leži na meji slovenske zemlje, ob reki iskren sin ne le z besedo, temuč z nevtrudljivim dej pa jem ! čeg Bodi mu blag spomin Slapa na Vipavskem. (Naznanilo.) Dne 30. teko Ljubljanica imenovani. Tukaj se ne govori več nemški, ampak sploh le slovenski.*) („Allda wird nicht mehr Teutsch, sondern insgemein Windisch geredt"). P. pl. R. meseca vršila se bode četrta j učen ce v dežel PriČetek točno preskušnj vino in vab ča8tito občinstvo uri zjutraj (Klun A ffaire.) „Novice" so o gosp. K. Klunovi osodi nedavno priobčile nekoliko iz zanesljivega vira obilni vdeležítvi zajetega dobrega upanja, a odslej zopet ni duba ne djerejske šole na Slap dat šole. sluha s v. Križa ptembra se je tako-le izvršila: Volitev občinskega zastopa 23. dne u , kamo neki je dospěl oni „martyrium" ! „Slově je v enem svojih listo v na kratko povedal, da stvar so bili za žu- P°Í^e spřed upravne sodnije pred nuncija, potem pred nec pana France Jenčič, posestnik iz sv. Križa, za sve- papeža in naposled pred — sodnijo Božjo, kjer bode po-tovalca pa posestnika Janez Vrhovnik iz sv. Križa vrnjeno vsacemu po njegovih delih. Sedaj le toliko vémo, * in Anton Střeh Ljubljane pokonci nosili in meniji za letošnje leto pri kraji na veliko sramoto Ru- danes čenčajo kulturonosci v ze i iz Gore. e so zopet Turški prijatelj prerokovali da je glavé Tako tudi starodavne listine pričajo, da na Kranjskem sije 9 kar nenadoma sijajno solnce iz M jska v Ar- je le en deželni jezik in to slovenski, ne pa dva, kakor dan- ad majorem Germaniae glo Vred. Azij za rijam"! da je pritožba patronova došla bila papeževemu nunciju v roke in da se gosp. Klunu še to ne privoši, da bi vsaj provizorno opravljal maše po volji patronovi! Tvoj besede modrost ljubezen mi vnela do doma Kedar pride iz Rima rešitev, upamo, da bomo lahko vso Ti si me prvi učil : slehrn je clo vek ti brat. Nagla je rada mladost, izkušenj pogreša življenj Ti si brzdal mi krepost mojo duševno skrbnó > zgodovino po virih njenih priobčili. Jako interesantna Videl v otožnih si dneh, v veselih si videl me dnevih bode. (Pobirki iz časnikov. ) Přetekli teden je bilo več lis tov ,,Laibachericeu polno popisov onega velikega špek- takelna, ki je bil 15. dne t. m. v Krškem > ko je Ho t sebe w Kršk tako izroceval novo šolsko poslopje občini Po poročilu ,,Laib." so doneii pri napitnicah vibarni turmische Hochrufe da la&u Viuai ui ,,B t u l uu J O u c uuuuiuic , via okolici zemlja tresla , Štajarski šampanjc pa se v tako 8Curkoma, da se bilo bati povodnj Mi tekel se ne čudimo nobeni napitnici, ki smo jih brali v ,,Laib.", vsaj so vsi gospodje prišli slavit nemško šolo v kmeč-ke m mesticu, pa tudi telegrami so čisto naravni, ki so iz ane došli od in Wretschkota iz Du Lj ubij Gertschera ? od De8chmana in u Do 11 en za, al zavzeli smo se Kranja od dež. poslanca „in spe rod nega" poslanca g. Vil. Pfeiferj pitnici 77 na- ; da se kar čuditi razcvetu ljudskih sol, ki kateri je rekel im šolskim postávám , že tako visoko stopinj 7 so, hvala 7 da o do- poprej nihče ne bil kaj tacega ai misliti mog Mi ne govorimo o tem, kar je enoglaana misel vseh izvedenih konservativnih mož o se danjem ljud-skem šolstvu , in rečemo le to, ko bi bil gosp. Viljem Pfeifer hudo oštro kritiko bral , ki jo je nedavno sama ultrali beralna in ustavoverna ,,Neue fr. Presse'* izrekla 97 iiber die Voiks- und Mittelschulen in Oesterreich ne bi se bil tako zeló spozabil sedanjemu šolskemu razcvetu! 7 da tudi 7 slavo pel deti > kako drug odij Hotschewarj Kdor pa še hoče ve- Krško na- pra 7 naj bere 97 287. list „Vaterlanda" in pa 229. list Agramer Presse". (Poziv gosp. predstojnikom podružnic kmetijskih.) Leto se bliža k koncu; mnogi gosp. predstojniki po družnic pa še niso poslali od gosp. družbenikov nabra nih doneskev. Naj blagovolijo to kmalu storiti! Odbor družbe kmetijske. Svojemu plemenitemu prijatelju dr. Etbinu Henriku Costi v livaležen spomín. ★ His life was gentle; and the elements So mix'd in him, that Nature might stand up And say to all the world, This was a man! Shakespeare, Julius Caesar. Venec v zahvalo dolžnó otožen brezkončno pokládám Tebi na rako v spomín, blagi slovenski bojnik. Britko občuti bolest brez konca ljubeča Te duša, j Kteri ostalo imé Tvoje svetó je vsegdár 7 Tvoje, prijatelj, imé, katero i mnogim Slovenom Vedno ostane drago, dokler jim vtriplje srcé. Lét sem Te mnogo poznal in rečem, poznal sem člověka Cegar značaj je postěn, vedno je bil si jednak. Drugo slaví Te peró, Slovenom poroča o Tebi, Jaz le to naj povem : Ti si prijatelj bil moj. V prvi mladosti, ko znal za pota še nisem v bodočnost, Zvěst si mi bil tolažnik, mojo si množil radost Ako padal mi up na potu je s trnjem posutim Ako je dusna krepost meni slabéla kedaj Ti si přišel dejál prijatelj , pogumnost ohrani Skoro potihne vihár, solnee prisije svetló 7 Tvoj besede zvené mi vedno po vžaljeni duši Da-si je vmólknil Tvoj glas, tèmni zakríva Te grob Koliko vže izpoznài za Toboj slovečih rojákov Jaz sem, a Tebe nigdár, zabil ne bodem, nigdár Ko si zatisnil ocí, slavili so Tebe Sloveni, Z Ti grob, gla avzdígnili jók Vencev so rože suhé, otrli solzé so čestilci ; M en i Kedar se se nova budí toga silna bolést > Te spomin v ostavlj Ter promišljujem, kaj Ti meni in duši probújž rodu si bil Vendar tolažbo imám. slavili Te bodo zanamci In spominjali z vesto Tebe Kar si me nekdaj Istina bila je z z golj se, Tvojih zaslúg. eljem sedaj izpoznavam hvala Ti bodi na vék Tebi se duh oproščen telesa raduj •Vf v visím i Ná-Te do konca jaz dní v sici obranim spomín ! Jos. Cimperman. — Noviear iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. novo A vstri j sko-Oger sk o pogodbo menda ne bode letos nic. Sklepi tukajšnje zbornice poslancev o ,,žganjarijski postavi" se Ogerskim žganjarijam tako nevarni zdijo, da Magjari ne sprejmó te postave, ki pa je en kos nove pogodbe. Od druge straní pa je tudi dolžnost Dunajskega državnega zbora, resno prevdariti, ali se more Avstrija s tako državo kakor je Ogerska v pogodbo spuščati, ki je v svojih financah popolnem na kant prišla in tako malo zaupanja pri druzih državah vživa 7 da 7 ko je hotela unidan 80 milijonov gold, na pósodo vzeti, ni dobila več kot 47 milijonov. Prihodnje leto potřebuje Ogerska 350 milijonov gold., pa še 80 milijonov ne more zberačiti ! tem je prevzetna Magjarija ponižana še bolj kakor je bila Turčija leta 1874., čeravno pol falitna bila. Zbornica poslancev je postavo o prenaredbi davkov odložila za nedoločen čas, ali, kakor se od e ta že takrat na nekaterih strani sliši, za zmirom. Toliko je gotovo, da prihodnje leto še ne stopi v veljavo. Na korist davkeplacevalcev pa je želeti, da ne stopi nikoli. Predsednik Italijanske zbornice poslancev Crispi prvak prekucijske stranke, ki je v Parizu z Gambetto z Bismarkom pa v Berolinu snoval komplot zoper pri 7 hodnjo volitev papeževo čemu? 7 J0 přišel tudi na Dunaj 7 Učiteljskim pripravnikom (preparandom), ki so še podvrženi vojaščini v našem cesarstvu, je c. k. vojno ministerstvo po vodstvih pripravnic vedeti dalo, da smejo oproščenja od triletne v oj a š k e službe prositi, ako se zavežejo, da, če bodo za vojaščino potr-jeni asentirani), ob šolskih počitnicah prit i na 6tedenske vojaške vaje. Za to oproščenje od 31etne vojaške službe Meseca oktobra t. 1. je minolo ravno dvaaajst let, kar morajo prositi že pred asentiranjem ali vsaj zadnji Našel vodníka sem vže v Tebi, učeni Sloven. sem bii izpoznal dr. Co sto. Ker je bil 19. dné t. m. njegov čas pri asentiranji god, naj služi moja pesem v obnovljenje njegovega spomina pri Slovenih in v znak moje prijateljske hvaležnosti. Iz Zagreba. 19. dne t. m. je bila slovesná in- stalacija vseučiliščinega rektorja dr. Koste V oj novi ča za šolsko leto 1877/78. jako obširnem in izvrstnem je razvidno iz vseh, da govoru je raziožil velevažni poklic vseučilišča, na česa je novi general Totleben mož naj svojo skrb obrača posebno vseučilišče jugoslaven- na svojem mestu. Po načrtih prejšnjih Ruskih gene- napadalo , a brez vspeha, ker je veliko ralov se je sko itd., ter je med drugim rekel, da pravi odgoji ne lože napad odbijati, kakor napadati. General Totleben zadostuje samo znanost, temveč da odgoji podslomba znani branitelj Sevastopolja, pa je vpeljal drug red mora biti moralna istina, brez katere odgoja mlaaosti Prej se mora vtrditi lastno stališče ki postaja orodje kvara in zla. „Jejmo in pijmo u ? to ov u,.»» ovanou, »i vsaj ustavlja sovražnika. Po njegovem povelji so skopali Rusi vštricne pač ne more biti načelo življenja. Da ta izrek iz ust (paralelne) približevalne jarke, po katerih se morejo gosp. rektorja bode klal oči marsikaterega liberalca, približevati trdnjavi in jo napadati. Vrh tega je stre razume se samo po sebi, tova od vseh druzih strani, katerim v življenji ni edino vodilo: ,,berimo rože, dokler niso vsahnele". iskrena hvala mu je go- ljanje z velikih topov na eno mesto (koncentrirano po- kanje) jako vspešno in Pleven se ne bo mogel dolgo pri- hraniti, ker so Rusi trdnjavo přijeli z vso silo in vecino liki ove slovesno8ti je omladina Hrvatska po telegrafu groznih oblegovalnih topov; vendar do zdaj še ni za poslala zahvalnico v Djakovo preuzvišenemu gosp bi- nesljivih poročil, da bi bila trdnjava padla. V Ljubljani skupu S tr o s s m a j e r u, utemeljitelju Zagrebškega vse- je bila pač raznešena včeraj govorica, da je přišel te učilisča, ki je preprijazno odzdravil pozdrav. legram o propadu Plevna, pri katerem je 20.000 Turkov seji matematično-natoroznanskega odseka akademije znanosti 13. dne t. m. je dr. Sulek Čital zanimivo razpravo: ,,Zašto Slaveni poštuju lipo?" Biškup Strossmajer je z Dalmatinskim parobrodom v dar poslal junaškemu Crnogorskemu knezu Nikolajů dva izvrstno lepa konja. Gosp. Ilija Guteša je razglasil poziv, v katerem poginilo, a ta novica do danes še ni potrjena Boj pa mora vendar bud biti, zlasti Rumunci, ki napadajo šance pri Grivici, imajo hudo stanje. Vsled sijajne zmage Ruske vojne v Aziji navdaja Ruske in Rumunské vojake 8Ílen pogum , tedaj se je nadjati vsak dan vesele s toplo besedo milodarov prosi za brate na jugu ) ki ze novice o propadu Plevna. Ce se to zgodi, potem Turki nimajo druge armade več, kakor Sulejmanovo mora naglo vrniti se branit Carigrad. ki pa cez leta krvavi boj bijejo „za krst častni i slobodnu zlatnu". Naj bi ta poziv našel tudi pri Slovencih mil odmev ! državni zbor 201 konservativne stranke, republikanske pa 314 Iz Francoskeg poslan konservativ Iz voljenih Brž po slavni zmagi Rusov v Aziji so se „turški" časniki na Dunaji oglasili, naj bi Evropske vlade posredovale zarad miru — gotovo le zato, da bi si Turki nekoliko oddehnili. Toda njihovo upit je je donelo brez odmeva, ne gane se ne Andrassy, ne Bismrk, ne Laska ; stranka xvuuo^x * au y uo ouauaa jo ^gubila i • , icpuuimauoaa pc% pUOllU XU1V3IJV OVUJI U3UUI. 1 IBttlU J50 JO Y C11EWU , U i* 59 prejšnjih sedežev v državnem zboru. Ta izid volitev je za letos vojske konec in da bodo oboji, Turki in napravili si zimske šotore ; a zdaj , ko so Rusi 17 publikansk pa Iz tega je očitna trdna zveza teh viad , ki hočejo pre pustiti Turčijo s voj i osodi. Pisalo se je že veliko da kaže, da se je okrepčala stranka konservativna. Po takem Rusi Francoska ne stopi v vrsto tistih držav kampf-u" Bismarku nosij Iz Rusko- Turskeg boj lep > ki v • ituoi , uauiaTiii o t muioau owujtvy , u , tt'j a\j idu kultur- uničili Muktarjevo armado v Aziji in bodo gotovo s > utegne se reč tako Dne 15. oktobra bil za Ruse slaven, njihovo orožje in junaštvo g Aziji pridobilo lavorike v prvi veliki bitvi. SI e v Plevno vred uničili tudi Osmana zasukati, da bodo Rusi prezimili v Drenopolji. Sulejman paša menda že čuti, da bo moral umak ~ ê v y t li ^ it - ~ m -vm i njemu niti se, in zbira svoje čete okoli Kadikoia. bila zmaga, Muktarjeve armade ni več! Slava juna- je Prišlo zadnje dni mnogo beguncev s Plevna, kjer je vsak mohamedanec prisiljen bojevati se, kristijane pa si- lijo šance vtrjevati. Zveza med Plevno, oziroma Osma- kom ! Turke pri Orloku in jih vrgel proti K 14. t. m. je namreč prijel general Lazar ej je bil del drugi dan zjutraj vojne prehiten nazaj S tem JJlUUib^ll XII Zci]6t J LatU OU XIUOJL —~- -------J ~ o - L ~ 1-------- 1 O / / ~ Muktarja od vseh strani. Opol- Se bo tepen, ne bo mogel nikamor s svojo vojno zato so Rusi n(>m in Sofijo je popolnem pretrgana, tako, da Osman 7 Vsi dne je general H e y m a n pritisnil in zasedel goro Artiar. kako je pričakovati tu vsak dan jako važnih dogodeb. tem je bila Muktarj voj predrt m levo krilo vrženo proti Karsu. Turki so zgubili veliko ljudi Desno krilo pa je prišlo v hude zadrege, po hudem boj so bile zvečer tri divizije prisilj vdati se. Zgub Kursi na Dunaji 22. oktobra. Unirani državni dolg 64 fl. 10 kr. Ažijo srebra 104 3. 75 kr Turkov je bila velikánská, vzetih jim je bilo 36 topov, Naredao posojilo 67 fl. jetih kr. Napolendori 9 Û. 50 kr. paš 280 častni kov in 7000 mož koliko je VjV/VAJLJ. J V> • I^CVO y VJCVOIUHIU V JL 11 I V W 1 LI \J JU } 1W1JA.VS J V mrtvih, se ne vé. Zguba Rusov je bila v primeri z vape hom majhna; nek maj vsel v trdnj in brž zajeli trdnj čez 1000 mož. Muktar-paša je ko , a Rusi so vdarili za njim Žitna cena K i se mora kmalu vdati ce se ni že. Veči del Ruske vojne pa je pod poveljstvom generala Hey mana mahnil proti Erzerumu ter mesto že prijel. Laz je pa Izmail-paši trdo za petami in ta oddelek Turške armade bo tudi težko všel. Arm tedaj že Ruska, ker Turki tam nimajo nobene Tako so Rusi tu pokazali, da imajo po- Hektoliter v 11 fl. 24 jeČmena 5 fl. 36 25. v Ljubljani 20. oktobra 1877. r. denarji: pšenice domače 9 fl. 75. - banaaka v* 6 fl. 40. soršice 6 fl. 40 _ V » m> rzi o prosa 5 fl. 36 ajde 6 fl. 50. fl. 36. ovRa 3 fl« Krompir 3 fl. 4 kr. 100 kilogramov armade več gumne vojake in umne poveljnike Loterijne srećke: Azij so tedaj Turki popolnoma pobit armade ne morejo več skup spraviti, če tudi 1 ) V se imeli in bi jim Angl i kak vojno potrebščino pomagali dozdaj nove ljudi v Trstu v Linču 20. okt. 1877: 37. 59. 83. 87 22. 7. 59 42. 53 78 ) z denarjem in Prihodnje sreČkanje v Trstu 3. novembra. P Kaj pa v Evropi? Več dni že traja bombardiranje 7 na, veliko je telegramov in razliČni so, a toliko Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba : Joief BlazûikoTih dedičev v Ljubljani.