J
LIST TEKSTILNE INDUSTRIJE TISKANI NA-INTEKS KRANJ
kranjski
(-----!-----'
Izdaja: Tekstilna industrija Tiskanina-In-teks, Kranj — Odg. ured.: P. Gunčar — Ured. odb.: Anton Miklavčič, Viljem Zirkelbach, Boris Pertot, Ivan Mauser, Anica Lokar, Tine Rojina, Ivo Jereb, inž. Franc Indi-har, Vlado Mohorič, Martin Hajdinjak, Stane Primožič — Telefon: 2882-84 — Riše: M. Kelbel — Tisk: ČP »Gorenjski tisk«, Kranj
LETO IV. 28. DECEMBER 1961 ŠT. 5
—
Pogumno v leto 1962
Novo leto 1962 je pred nami.
To pomeni, da se bo moral zopet ves kolektiv spoprijeti z novimi nalogami, računajoč že v začetku z velikimi težavami, ki jih bo moral prebroditi.
Vsekakor lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v letu 1961 kljub velikim, težavam izpolnili in tudi presegli vse planske naloge. V tem letu smo utrdili temelje za nadaljnji razvoj tekstilne industrije v Kranju in še posebej našega kolektiva. Združitev obeh kolektivov, Tiskanine in Inlteksa, pomeni prelomnico v utrjevanju delavskega samoupravljanja in daje dovolj močno gospodarsko osnovo za nadaljnji razvoj našega podjetja, od česar je odvisen tudi življenjski standard slehernega člana našega kolektiva. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da smo imeli in še imamo dosti velike težave pri utrjevanju enotne miselnosti združenih kolektivov, posebno še zaradi tega, ker je bila v preteklem obdobju razdvojenost obeh kolektivov precej očitna. Jasno je, da v tako kratkem času vse te različne tendence ne moremo odpraviti in da vsled tega pride tudi v določenih priiimeriih,, posebno če tekstilne se obravnavajo tako važni problemi kot je pravilnik o delitvi osebnega dohodka, do različnih mišljenj. Ravno na teh medsebojnih različnih odnosih pa je potrebno graditi vse politično delo v naslednjem in naslednjih letih tako, da bo kolektiv v celoti predstavljal enotno mnenje tekstilnega delavca v Kranju.
V letu 1962 bodo verjetno večje 1 težave, ki jih bo moral prefortodi-ti
njegovo soupravljanje ravno tako pomembno in važno kot delo vseh ostalih članov kolektiva. Kljub
pogoje, da si izboljšamo istočasno še materialni položaj:, če bomo z marljivim in vestnim delom
predvidenim težavam pa Bomo presegli postavljene naloge in če imeli v letu 1962 boljšo penspek- bomo z dobro kvaliteto in s so-tivo za Utrditev ekonomske moči Vidnim poslovanjem naše proizvo-
podjetja, predvsem zaradi tega, ker bomo lahko pričeli koristiti ogromna investicijska sredstva za nadaljnji dvig produktivnosti dela. Ob ma-lo bolj optimistični ocenitvi celo računamo, da bomo ob približno enakih oziroma nekaj višjih osebnih dohodkih kot smo jih prejemali v letu 1961, celo skrajšali delovni čas. To pomeni ponoven dvig standarda našega delavca. Imamo pa tudi vse
de tudi pravočasno realizirali.
Zavedajoč se vseh teh problemov din z željo, da bo kolektiv kot celota enotno reševal vse naloge in težave, da se bo nadalje tudi notranje organizacijsko utrdil, lahko računamo, da bomo tudi leto 1962 zaključili z enakim poslovnim uspehom kakor leto 1961.
S to želj,o pojdimo pogumno v Novo leto 1962.	D. H.
Priučevanje
strojih v delavnici izobraževalnega Centra
Na kratko o našem podjetju
Čeprav vsi člani kolektiva veste, da sta se 1. julija združili dve veliki tekstilni podjetji v novo podjetje, pa verjetno mnogi od vas ne vedo niti najosnovnejših podatkov o tem podjetju.
V tem članku bomo zato navedli nekaj teh podatkov, poleg tega pa še prikazali uspehe prejšnjih in sedanjega podjetja v letu 1961, in na kraju še izvršitve letnih planov po posameznih obratih.
TEKSTILNA INDUSTRIJA. TI-S KANINA—INTEKS je podjetje, ki je nastalo z združitvijo TISKA-NINE, tovarne tiskanega blaga, in tovarne INTEKS. Podjetji sta se združili 1. julija 1961.
Sedaj je to podjetje eno največjih tekstilnih podjetij v državi. Sestavljeno je iz dveh velikih obratov, in sicer: iz obrata I (prej Tiskanina) in iz obrata II (prej Irnteks). Vsak obrat ima po tri osnovne obrate, in to: predilnico, tkalnico in oplemeinitiliniico ter po
naslednjih letlih, pa bomo uvedli v proizvod-
eno vezano, in sicer: splošni obrat
medtem ko je splošna uprava robce, prtičke, popeline za perilo, skupina. Vsak od teh obratov cefirje za perilo, velv-eiton, flanele, predstavlja ekonomsko enoto, ki kaliko platno za podloge itd. Te jo upravlja delavski svet. Poleg tkanine so izdelane iz barvane kolektiv, vendar ne organizacij- obratnega DS ima enota še sindi- preje že v tkalnici, skega značaja, temveč skoraj ne- kalni Odbor in osnovno organiza- V tem, kot v vseh rešljivi gospodarski problemi. Ena cijo ZK. od osnovnih nalog vsakega poe-dinca in celote v našem kolektivu je v tem, da moramo z zaupnimi sredstvi gospodariti kot celota in tudi kot celota odgovarjati za nadaljnji uspeh kolektiva. Vsak proizvajalec v ekonomski enoti se mora zavedati, da je ,na eni strani njegovo delo, na drugi strani pa
njo zopet nove, še lepše in še finejše izdelke, ki bodo zadovoljili še tako zahtevnega potrošnika.
REKONSTRUKCIJE
Se nikoli v zgodovini prejšnje Tiskanine in Inteksa niso rekonstrukcije zajele skoraj vsega podjetja kot v letih od 1960 dalje. Posebno veliko pa je bilo narejenega v letošnjem letu, in to predvsem v predilnici I (v predilnici II pa lani!), v tkalnici I in v obeh oplemenitilnicah. ReKon-plemenitimo s pomočjo tiska strukcije se seveda še nadaljujejo (nanašanja barve na blago s po- in bodo v letu 1962 enako obsežne setolimi stroji!)	in pomembne. Ko bodo izvedene
OBRAT II: izdeluje samo bom- vse predvidene rekonstrukcije, ki bazne tkanine, in sicer: platno za bodo odstranile vsa ozka grla in gumirane plašče, kainafase za po- dotrajane ter iztrošene stroje zastal jiniino, flanelaste rjuhe, prte, menjale z novimi oziroma rekonstruiranimi, tedaj bomo imeli vse možnosti in pogoje, da se približamo evropskim tekstilnim podjetjem tako po količini in kakovosti izdelkov, kakor tudi po sami tehniki in organizaciji proizvodnje. (Del tega, kar smo začeli in
zimske ter staničme letne tkanine, od katerih so pozinnani zlasti na-seldnji izdelki: deleni, cici, kreteni, strukturne tkanine, dekorativne tkanine, rute, rokavinà, papalini, sateini, molton, fianela, barhenti, duvetini itd. Vse te tkanine so tiskane, se pravi, da jih
PROIZVODNJA IN IZDELKI
Po planu bo znašala letna proizvodnja leta 1962 30 milijonov kvadratnih metrov tkanin, ki. so iz leta v leto kvalitetnejše tako po vzorcih kot po-sami, kvaliteti, blaga.
Trenutno izdeluje podjetje naslednje izdelke:
OBRAT I: bombažne letne in

M
Obrazložitev k slikami na prvi strani
Slike prikazujejo naše novosti (nove stroje, objekte in podobno), ki smo jih začeli postavljati oziroma smo jih dokončali v tem letu, in pa važni dogodek 1. julija, ko sta se prejšnji podjetji Tiskanina in Inteks združili v novo podjetje. (Slike od leve proti desni !)
—	Slika v levem kotu prikazuje obrat II (prej Inteks)
—	Slika je posneta na skupni seji delavskih svetov in predstavnikov omenjenih podjetij, na kateri je bila sprejeta združitev Obeh podjetij
—	Zaradi pomanjkanja prostora v predilnici I je prejšnja Tiskanina dala zgraditi prizidek predilnice, v katerega že postavljajo prstančeve stroje iz starega prostora. — V pritličju in v I. nadstropju so trenutno že tkalski avtomati
—	Viseči sušilni stroj je izdelan za dvojno širino blaga. Montiran je v obratu II
—	-Širinski belilni stroj v oplemenitilnici II bo omogočal pravilno beljenje tistih tkanin, ki jim je pramensko beljenje zmanjševalo kvaliteto
—	Širinski pralni stroj v opleminitilnici II
—	V predilnici II so bili montirani novi mikalniki
—	V rekonstrukeji je kotlarna obrata II, kjer montirajo nov kotel
—	V prizidku tkalnice že montirajo novo avtomatsko belil-nico. Na sliki značilni škorenj (J-box) med montažo
—	Nov široki tiskarski stroj v oplemenitilnici bo tiskal še prte, široke dekorativne tkanine itd.
—	Avtomatski filmskotiskarski stroj pa bo enako kot široki tiskarski stroj tiskal dekorativne tkanine, rute, prte itd.
—	Slika v desnem kotu predstavlja obrat I (prej Tiskanina)
Podpredsednik Upravnega odbora podjetja je peljal prvo samokolnico
dokončali v letošnjem letu je prikazano v slikah na prvi strani!)
SPLOŠNI PODATKI
V podjetju je zaposlenih okoli 3413 ljudi (65 % žensk) od tega jih je v obratu I 2087 in v obratu II 1326.
Upra-va podje-tja je v obratu I, in sicer so vodilni uslužbenci za posamezne sektorje naslednji: glavni direktor:	Dušan Horjak,
teh. direktor Tone Care, fin. direktor Tone Vlmiik, kom. direktor Viktor Smodej, šef kadrovsko-so-oialnega sektorja Tine Rojina, šef sektorja priprave in organizacije dela v. d. je tov. Remic Franc, tehnični vodja obrata I Jože Bre-zec in tehnični vodja obrata II Miram Novak, medtem ko je sekretar podjetja tov. Miro Dolžan.
. Razen finančnega sektorja, ki je v o-bratu II, so vsi ostali v obratu I.
Podjetje ima v obratu I splošno ambulanto in tudi zobno, v obratu II pa je splošni, zdravnik, medtem ko morajo člani pojpravljatd zobe v zdravstvenem domu.
Tako obrat I kot obrat II imata vsak svojo menzo, v katerih jemlje dnevno preko 1500 ljudi enolončnico in preko 500 tudi kosilo. Podjetje ima da*lje štiri počitniške domove, in sicer: Fieso, Novi-grad, kočo na Krvavcu in dom v Bohinju, v katerih je skupno za 200 Ij-ud-i prenočišč.
Veliko pozornost sta posvetili že prejšnji podjetji stanovanjski izgradnji ter ima sedaj' novo podjetje skupno okoli 300 družinskih stanovanj. Pred dnevi smo začeli tudi z gradnjo samskega doma, v katerem bo prostora za 150 samcev. Podjetje -bo še nadalje skušalo pomagati vsem tistim, ki nimajo stanovanj, vendar bo poleg sedanje oblike potrebno najti še kako drugo, ker sredstva, ki jih v ta namen lahko prispeva podjetje, več ne zadostujejo za uspešno reševanje tega problema.
(Dalje na 3. strani)
Samski dom
4. decembra so predstavniki političnih organizacij in samoupravnih organov zasadili prve lopate in krampe na gradbišču samskega dorila in naložili prvo samokolnico, ki jo je odpeljal podpredsednik Upravnega odbora podjetja.
Tako so se začela dela za samski dom, o katerem že dolgo govorimo. Ta samski dom bo rešil 150 samcev (naših delavcev) stanovanjske stiske.
Začetek je torej tu in želeli bi le, da tai ne čakali predolgo na konec, kar se zelo rado zgodi tam, kjer zidajo kranjska gradbena podjetja oziroma dokončujejo kranjska obrtniška- podjetja.
Doim bo zgrajen na lepem prostoru -poleg našega naselja ter bo zato zelo pri roki itako zaradi vrtca kakor tudi zaradi menze.
Veseli smo, da se bo končno morda že drugo leto, zaneslijdvo pa v letu 1963 uresničila želja vseh tistih, ki bodo tam dobili svoj dom.
P. G.
Proslavili smo 29. november-
ter nagradili borce in veterane
Jože Golob — vodja Izmene v tkalnici
Vinku Mlakar — delavec v skladišču
Marija Strajnar — vodja ekspedita gotovega blaga
Marija Gorenc — delavka v pre- Franc Likozar — kontrolor strojev
dilnici
in blaga
Marija Šimenc — tkalka na avtomatih
28. novembra je imel Delavski svet podjetja slavnostno sejo v počastitev 20. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in praznika republike, 29. novembra.
O velikem pomenu vstaje, drugega zasedanja AVNOJ, o boju, uspehih v povojnem času in o velikem političnem ugledu naše države v svetu, je govoril predsednik CDS, tov. Janez Božičevič.
Po govoru so lepo recitirale partizanske pesmi učenke šole LUCIJANA SELJAKA.
Recitacijam je sledila nagraditev vseh tistih delavk in delavcev, ki so v obratu II dopolnili 30 let zaposlitve, v obratu I pa žene, ki so dopolnile 25 let zaposlitve. Nadalje so dobili nagrade tudi tisti, ki so sodelovali od leta 1941 v NOV.
gih v dolgih letih dela v podjetju.
Vseh slavljencev je bilo 15, in sicer:
V NOV jih ie bilo iz obrata I sedem: Jože U.nid, Marija Straj-nar Ančka Rudolf, Franc Likozar, Jernej Stiupnikar, Marija Gorenc in Jože Golob, iz obrata II pa. Karel Rozman.
Za tridesetletno delo pa so bili nagrajeni iz obrata I Frančiška Aljančič, iz obrata II pa: Franc Dolenc, Franc Gorjanc, Vinko Mlakar, Marija Šimenc in Bernard Oter.
Enim in drugim želimo, da bi prijetno preživeli še zadnja leta pred upokojitvijo, da bi potem z lepimi spomini odšli v zasluženi pokoj. Ob Novem letu pa jim še posebno želimo SREČNO IN ZDRAVO LETO 1962.
Vse te nagrade so le majhna pozornost za junaško in uspešno sodelovanje enih v težkem narodnoosvobodilnem boju oziroma za vestno in požrtvovalno delo dru-
Franc Dolenc — grebenar v tkalnici
Učenka šole Lucijana Seljaka
Karel Rozman — tkalski mojster
Ančka Rudolf — tehnični sekretar družbenih organizacij
Po proslavi 29. novembra in po obdaritvah je bila še skromna pojedina, kjer so se zbrali vsi povabljeni nagrajenci in nekateri člani kolektiva. Navzoče so še učenke šole »Lucijan Seljak« in njihov ravnatelj
NA KRATKO O NAŠEM PODJETJU
(nadaljevanje z 2. strani)
Kljub težavam, ki so jih povzročile zakasnele rekonstrukcije in deloma tudi nekvalitetne surovine, so nekateri obrati že v začetku meseca decembra izvršili svoje obveznosti, drugi sredi decembra, ostali p-a krajem leta. Izvršili so ga pred krajem naslednji:
PREDILNICA I v efektivnih kg: 15. decembra (v baznih že novembra!),
PREDILNICA II v ef. kg: 8. decembra, v baznih kg: 11. decembra,
TKALNICA I v tekočih metrih: 15. decembra,
OPLEMENITILNICA I v mk 7. decembra, v tm: 6. decembra.
Upam. da bodo ti nepopolni podatki prikazali marsikomu podjetje v drugačni sliki, kot si jo je o njem ustvaril na osnovi pripovedovanj in obrekovanj.
ČASOPIS
Tiskanina in Kranjski tekstilec v letu 1961
Predvsem bi se zahvalil vsem tistim, ki so tudi v tem letu pomagali s prisipevki, nasveti in podobno, istočasno pa želim, da bi se jim v prihodnjem letu pridružili zopet novi sodelavci, saj bo večji krog udeležencev v korist časopisu im nam vsem.
Ce sedaj pregledamo tehnične podatke o posameznih številkah oziroma vseh, ki so izšle v tem letu, dobimo naslednjo sliko:
1.	Skupno je izšlo 14 številk, od tega jih je bilo devet še pod nazivom TISKANINA, pet pa že pod nazivom KRANJSKI TEKSTILEC.
2.	Od 14 številk jih je izšlo 9 na osmiih straneh, 4 na desetih in 2 na dvanajstih.
3.	V teh številkah je bilo Skupno objavljenih približno 460 člankov In okoli 400 slik, ilustracij im drugih risb.
4.	Ce vzamemo še, da stane posamezna številka (s honorarji) okoli 260 tisoč din, potem vidimo, da znašajo potrebna sredstva (v neto!) skoraj 4 milijone dinarjev v letu 1961. (Točne podatke pa bomo navedli v eni prihodnjih številk!).
Iz navedenih podatkov je razvidno, da so izšle iri številke manj, kot je bilo predvideno, in to predvsem zaradi dveh razlogov:
1.	V času po združitvi časopis ni mogel več izhajati pod starim imenom, novo ime pa še ni bilo izbrano in potrjeno.
2.	Zaradi preobremenitve tiskarne »Gorenjski tisk«.
Ker ni bilo drugačnega predloga, bo časopis še nadalje izhajal v.'!ake tri tedne, 5n to na osmih, desetih ali dvanajstih straneh, pač z ozirom na množino gradiva, ki bo na razpolago. V kolikor pa se bi krog sodelavcev povečal, bi list lahko izhajal na desetih ali celo na dvanajstih straneh! Prepričan sem, da bo v letu 1962 tudi KRANJSKI TEKSTILEC izhajal taiko točno, kot je poprej »Tiskanina«.
Čeprav v tem letu nismo izvedli ankete, bi vendar lahko povedal to, da je bila večina kolektiva s časopisom zadovoljna, posebno pa vsi upokojenci, vojaki in bolniki. Ce pa so bile sem in tja tudi napačne objave, zaradi katerih je bil kdo |po nedolžnem prizadet, prosim, da oprosti.
Ob zaključku leta Vam vsem skupaj želim v imenu uredniškega odbora in v svojem: SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962.
%
Urednik
P. G.
MASOVNI SESTANKI PO OBRATIH
V začetku septembra so bili v obratu I Sm II obratni sestanki po ekonomskih enotah, na katerih so predstavniki samoupravnih organov, političnih organizacij in vodilni uslužbenci tolmačili predloge pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Namen sestankov je bil, da bi člani kolektiva iznesli svoja gledanja, pripombe in spremi n jeva Ine predlogei da bi sikniti!a |povedall svoja mnenja. Čeprav vsebujeta oba predloga veliko novega, pa se člani kolektiva iniis» v večji meri spuščali v razpravo okoli teh novosti in sprememb, temveč so iznašali nebistvene malenkosti in hoteli reševati individualne probleme. Razlogov iza takšno stališče članov je verjetno več, vendar sta važna le dva: Prvi je, da je za velik del kolektiva veliko reči še vedno uganka, posebno vse tisto, kjer govorimo o gospodarskih in finančnih poslih itd; drugi pa j?, da je takšno prikazovanje za večino preveč zapleteno in idolgočaisino, saj je v predlogih večidel le velik kup številk, ki za posameznika niso niti razumljive niti privlačne.
s tem, da pošljejo na ta ali oni
seminar kakega zaslužnega člana organizacije, ki se potem vrne nabasan z važnostjo, nabasan z »odličnimi« {idejami, (od katerih pa večina še nikoli Ml nič imela in tudi nikoli ne bo. Tudi ODS so krivci, ker ne zahtevajo od svojih članov, da bi z ljudmi razpravljali o sklepih in ugotovitvah, ki so jih sprejeli na sejah, ki z njimi ne razpravljajo o važnejših vprašanjih že pred sejo, ki jim enostavno ne posvečajo tiste pažnje, ki hi jih zainteresirala in pridobila. Krivci so tudi vsi tisti, ki mislijo, da je za delavca neka obrazložitev tudi razumljiva, če je ramzuljiva njim, ki mislijo dalje, da je pravzaprav vseeno, če jim je razumljiva, saj tako ne morejo nič spremeniti in izboljšati. Krivci so še in še in zaradi njih se pomen Sin dejstvo delavskega samoupravljanja zaustavlja tam
kjer je najvažnejše in najpomembnejše — tik pred ciljem!
Seveda s tem ne mislim reči. da si na primer obratni delavski sveti in vsi ostali ne prizadevajo, da bi dosegli uspehe in razmere izboljšati. Seveda si, vendar ne dovolj efektno, načrtno in če hočete tudi ne dovolj pogumno. Saj Je treba priznati, da so tu uspehi, da so iz leta v leto večji in pomembnejši, vendar pa moramo tudi priznati, da ti uspehi niso povsod tam, kjer bi lahko bili, če bi odgovarjajoči forumi in organi izvajali svoje dejavnosti načrtno in vsestransko. Med take, recimo, zanemarjene dejavnosti pa spada brez dvoma izobraževanje in izpopolnjevanje vseh članov kolektiva, spada večje in tesnejše sodelovanje med člani kolektiva in samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami Ce bomo uspeli odstraniti tudi te zavo-
Na sestanku v predilnici II je bilo zelo živo, čeprav so člani spraševali in iznašali probleme, ki niso povezani s tolmačenjem predlogov
pravilnikov
re, potem se bo razširjena decentralizacija lahko hitro in koristno uveljavila do zadnjega člana kolektiva. Ce pa se bomo zadovoljili le z uspehi, ki jih dosegamo kar
mimogrede, potem seveda še dolgo ne borno dosegli cilja, da bi bil vsak proizvajalec resnično (ne le na papirju!) tudi upravljalec.
P. G.
Obratni delavski sveti in njihovo delo
Dragi bralci!
Kakor vidite je navedenih več strokovnih vprašanj. Želimo, da bi nanje odgovoril zopet kak član iiz obrata tkalnice II. V kolikor pa odgovorov ne bomo dobili, bo na vprašanja v prihodnji številki odgovoril obratovodja, asistent ali nadmojster.
V uredništvu smo bili vprašanj veseli, saj dokazujejo, da se elani kolektiva ne zanimajo samo za križanke in leteči čolniček, temveč tudi za strokovna vprašanja o svojem delu. Se bolj veseli pa bomo, če bo vprašanj in pripovedovanj še več iz drugih obratov.
Uredništvo
Masovni sestanek v tkalnici II. Na sestanku so predstavniki podjetja tolmačili predlog pravilnika o delitvi čistega dohodka in predlog pravilnika o delitvi osebnega dohodka
Zato delaven tudi ne moremo zameriti, če je razpravljal o tistih vsakodnevnih problemih, ki so mu razumljivi, ki ga težijo in o katerih Je morda sem in tja govoril zastonj svojim predpostavljenim. Seveda pa zato še ni rečemo, da je tako prav! Delavec ibi se moral zanimati tudi za tista vprašanja, ki so zanj tako važna in pomembna, saj od njih vendar zavisi njegovo delo, dohodek, obstoj itd. Ce ipa delavec tega ne uvidi, moramo zaključiti, da ni pravilno poučen o tem, kaj so njegove pravice, kaj dolžnosti in obveznosti do kolektiva in do skupnosti. V tem «lučaju je napravil nekdo napako, ki jo bo treba hitro in uspešno odstraniti, če hočemo, da bo delavec proizvajalec resnično po-postal tudi upravljalec.
KDO ,PA .TE KRIVEC?
Krivcev je veliko! Predvsem so lahko predpostavljeni, ki podrejenim pridigajo le o napakah pri delu ali pa jih vedno znova priganjajo, naj delajo, delajo in zo-pèt delajo; če jih pa kak delavec vpraša o tej ali oni zadevi, ki mi direktno povezana z delavčevim delom, ga ipa zavrnejo češ: »Kaj pa sprašuješ take reči, ki so zate pretežke in od katerih nimaš nič! Rajši delaj, pa boš vsaj več nesel domov in podobno. To so že krivci, ker dostikrat zaradi osebnega neznanja in nepoznavanja razmer tako odgovarjajo, dostikrat pa zato, ker se bojijo, da bi Jim delavec lahko zrasel čez glavo. Dalje so krivci tudi politične organizacije, ker svojo dejavnost ne usmerijo v izobraževanje in izpopolnjevanje vseh delavcev, temveč ise zadovoljijo le s pobiranjem članarine, z reševanjem prošenj, s kaznovanjem kakega grešnika, ki je bolj potreben pomoči in razumevanja, kot pa kazni in končno
Na masovnem sestanku ekonomske enote SPLOŠNA UPRAVA
Morda me bo napačno, če prikažemo 'delovanje obratnih delavskih svetov, katerih delokrog in pomen se posebno v zadnjem času vse bolj širi in veča. Iz dneva v dan delavci vse ' bolj spoznavajo, da niso njihove pravice do samoupravljanja nepisane le na papirju, temveč, da resnično lahko onakopravnjo posegajo v razprave i,n odločajo o življenju im delu svojega obrata in podjetja. Prav v tem pogledu so obratni delavski sveti za delavca najustreznejše torišče dela. uveljavljanja in izobraževanja.
Obratni delavski sveti namreč ne nudijo delavcu samo možnosti, da kot član soodloča in upravlja v svojem obratu, temveč ga silijo, da .postaja vedno bolj samostojen, uvideven, tovariški _ zainteresiram itd. Vse te lastnosti pa širijo in večajo njegovo znanje, brez katerega tudi ne more biti koristen in uspešen član tega samoupravnega organa. Ce upoštevamo, da
danes ODS že odločajo o proizvodni i, o njeni kvaliteti in kvantiteti,- o samem dohodku in o lastnih osebnih dohodkih, pa tudi o rekonstrukcijah svojega obrate, o organizaciji dela, o medsebojnih odnosih in še in še, kar vse že zahteva določeno poznavanje razmer, sistemov in dejstev, potem je razumljivo, da je članu brez določenega znanja skoraj nemogoče .pametno in pozitivno razpravljati in odločati na sejah teh samoupravnih organov.
Jasno je, da z navedenim še ni zajet ves delokrog ODS, saj nismo omenili niti eno najvažnejših dejavnosti, ki spada predvsem v njegovo območje, in to je: SKRB ZA ČLOVEKA!
Res je sicer, da je to predvsem -naloga socialne službe, vendar le v tehničnem smislu, se pravi: zbiranje podatkov, iskanje možnosti za odstranitev problema in podobno. Končno odločanje o vseh spremembah, pomoči, posegih
in podobno pa je le v rokah ODS in zato ni važno le, da člani poznajo osnove proizvodnje in gospodarjenja, temveč je enako potrebno, da imajo posluh za potrebe svojih sodelavcev, za njih probleme, težave, pa tudi za njihovo počutje, itaiko v podjetju, kakor tudi v privatnem življenju. Le taki člani, ki te lastnosti imajo oziroma si jih skušajo pridobiti, lahko potem pravilno delajo v teh organih v zadovoljstvo tistih, ki so jim to delo zaupali.
V nadaljevanju bomo na osnovi zapisnikov prikazali dejavnost nekaterih ODS podjetja.
IZ ZAPISKOV OBRATNIH
DELAVSKIH SVETOV
Ce preletimo' zapisnike obratnih delavskih svetov vseh ekonomskih enot, potem lahko vidimo, da leti na svojih sejah večidel obravnavajo stalno ista vprašanja, ki se vsa vrtijo okoli delitve variabilnega dela. razpravljanja predlogov 'novih pravičnikov, poročil o proizvodnji in dohodku ter tistih majhnih problemčkov. M se dnevno' pojavljajo v vseh obratih. Tako približno izglodajo seje ODS prejšnjih splošnih uprav, medtem ko so šli nekateri ODS osnovnih obratov bolj v širino, in sicer so obravnavali tudi: nočno delo, nadure, izvrševanje planov, kvaliteto izdelkov, nedeljsko delo in nedeljsko čiščenje strojev, kontrolo blaga, problem delovne sile, akorde in premije, odmor med
delavnim časom, razne spremembe v organizaciji dela, disciplino, pritožbe, prozivodna sredstva in surovine, pa Itudi stanovanjska vprašanja in probleme, -prevoze z avtobusi in sem in tja so tudi kakšno prviatno vprašanje oziroma problem člana svojega obrata.
Iz teh zapisnikov dovolj jasno diha sikrb članov za uspeh svojega obrata, premalo pa skrb za tistega, od katerega je uspeh v prvi vrsti odvisen: za delavca proizvajalca. Nikjer, ni govora o kaki pomoči na delovnem mestu, o izobraževanju, o sodelovanju enakih, nadrejenih in podrejenih itd., čeprav imajo delavci, posebno pa delavke (matere samohranilke) veliko 'življenjskih problemov, ki jih ovirajo' pil delu, ki zmanjšujejo njihovo storilnost in sploh veselje do dela.
Lahko torej rečemo ,da je delo obratnih delavskih svetov zelo dobro in uspešno kar zadeva probleme podjetja In obrata, premalo pa zajema tudi ostale probleme, ki so enako odločilni za skupnost, v 'kateri živimo. Tem vprašanjem in težavam bodo torej ODS morali na svojih sejah posvetiti več pozornosti, ki se bo stokrat -obrestovala. V prihodnjih številkah (v Novem letu) bomo objavili krajše ali daljše izvlečke sej obratnhi delavskih svetov, upravnega odbora in centralnega delavskega sveta, v kolikor bodo seveda pomembni, zanimivi in poučni.
VPRAŠANJA
1.	Zakaj vdevamo?
2.	Vrste vdevov- — gladki, razstavljeni, povratni, koničasti in po vzorcu.
3.	Narišite razstavljeni vdev na 4 in na 6 listov.
4.	Narišite gladki vdev na 4 in na 6 listov.
5.	Kako vdevamo kroje in zakaj?
6.	Na kaj moramo paziti pri vdevanju pestrih osnov?
7.	Zakaj nam služi greben?
8.	Kako označujemo vdev v greben?
9.	Na kaj imamo paziti pri vdevanju v greben in zakaj nam služi
nitmi kniž?
10.	Kakšne vrste grebenov poznate?
11.	Kako pripravimo liste za vdevanje?
12.	Kako pripravimo osnovo za vdevanje z 1 ali 2 valjema?
13. Kaj je raport snovanja?
14.	Oitanje vzorca snovanja.
15.	Kaj je to doda-tek pri snovanju?
16.	Vrste vdeva-lcev v -liste in greben
17.	Zakaj kontroliramo vdeto širino v greben?
18.	Kaj je to- norma?
19.	Kako vdevaš lamele dn katere vrste?
20.	Kakšne vdevalne napake lahko napraviš na stroju?
21.	Kaj so to ničalnice in čemu služijo?
O IZVOZU
Ob sprejemanju gospodarskega plana za posamezno leto se vedno obravnava tudi plan izvoza. O važnosti in nujnosti izvoza ne bi bilo potrebno obširneje razpravljati. Vsakomur je jasno, da nobena država — niti taka z največjo površino — ne more živeti sama zase in svojih meja zapreti. Mednarodna trgovina oziroma menjava dobrin je nujna. Tudi naša država nujno potrebuje najrazličnejše blago iz inozemstva: od surovin do raznih polizdelkov in gotovih izdelkov. Vse to blago je seveda treba plačati in ker nimamo rudnikov zlata ali diamantov, moramo potrebna sredstva ustvariti z izvozom tistega blaga, ki ga proizvajamo v naši državi. V prihodnjem letu se postavlja pred industrijo še posebno zahtevna naloga na področju zunanjetrgovinske menjave. Pridelek v kmetijstvu je bil v letošnjem letu zaradi suše podpovprečen, zaradi česar na izvoz kmetijskih pridelkov ni mogoče računati. Ostane torej le industrija, ki bo morala razen svojega rednega deleža pri izvozu nadomestiti tudi izpad v kmetijski proizvodnji. To pa bo zahtevalo seveda določene napore tako pri zagotovitvi plas-mana na inozemska tržišča, kakor tudi pri prizadevanju za zboljševanje kvalitete in zniževanje stroškov v proizvodnji. Čedalje močnejša konkurenčna borba na inozemskih tržiščih zahteva stalno zboljševanje kvalitete in izenačevanje kvalitete z mednarodnim povprečjem. S slabo kvaliteto blaga se ne bi mogli uveljaviti na nobenem tržišču, zlasti ne v državah s konvertibilnimi valutami. Izvoz v take države pa je ravno najbolj zaželen tako s stališča posameznega podjetja kot s stališča države kot celote. Po drugi strani si morajo podjetja prizadevati, da z zniževanjem stroškov in dviganjem produktivnosti dela znižujejo prodajne cene svojim izdelkom in se čimbolj približajo cenam na svetovnem tržišču. Eden izmed osnovnih ciljev naše ekonomske politike v minulem letu je bil tudi ta, da se zagotovi močnejšo vlogo jugoslovanskega gospodarstva na svetovnem tržišču. Naše gospodarstvo je doseglo tako stonnjo razvoja, da brez zagotovitve ustrezajočega mesta v mednarodni trgovini ne bi mogli računati s takim tempom razvoja proizvajalnih sil, kot je postavljen v perspektivnem planu. Naše gospodarstvo in predvsem industrija je danes na taki stopnji razvoia, da ne more proizvajati več samo za domači trg. Zato se mora nredvsem tista industrija, na kateri je težišče nadaljnjega gospodarskega razvoja
—	to je predvsem strojegradnja, elektroindustrija, metalurška industrija, kemična industrija itd. — orientirati na svetovno tržišče in svoie cene nrilago-jevati svetovnim cenam. V nasprotnem primeru bi bi'i proizvodi te industrije predragi za inozemska tržišča, pa tudi za domače tržišče. Saj bi morala naša nova podjetja, ki so v gradnji, nabavljati predrago strojno opremo, kar bi ta nova industrijska podjetja finančno toliko bremenilo, da ne bi bila sposobna za konkurenco na svetovnem tržišču. Razumljivo je, da te prilagoditve naših prodajnih cen s cenami na svetovnem tržišču ni možno doseči preko noči, za to so potrebni dolgotralni napori in sistematično prizadevanje. Zato bo določen čas še moral ostati dosedanji sistem dajanja olajšav in pomoči podietiem, ki izvažajo. Vendar pa to le določen čas, končni cilj pa more biti le-ta, da vsako posamezno podjetje doseže povprečno evropsko raven produktivnosti dela. To pa je tudi edina pot za povečanje splošne in osebne potrošnje.
Tudi podjetje kot tako ima interes na izvozu svojih proizvodov. Usmeritev na izvoz zahteva sicer določene večje napore v proizvodnji, ker je treba zagotoviti potrebno kvaliteto blaga, to blago ie treba tudi izdelati in odnremiti v točno določenih rokih
—	zato pa da je izvoz takemu podjetju določene možnosti in koristi, ki jih podjetje, ki ne Izvaža, nima. Del deviznih sredstev, ki se ustvarijo z izvozom. obdrži podjetje za lastno koriščenje. To pa odpira znatne možnosti za nabavo razne strojne opreme iz inozemstva, pa tudi za nabavo surovin in ostalega materiala.
Obrat I — bivša Tiskanina — je pričel z izvozom že v letu 1952 in je izvoz v posameznih letih zaiel tudi 50 odstotkov celokupne proizvodnje. Naši izdelki so se uveljavili v vrsti držav Azije. Afrike, pa tudi Evrope in delno Amerike. Obrat II — bivši Inteks — doslej ni imel omembe vrednega izvoza. Za leto 1962 se za sedaj računa z izvozno zadolžitvijo za 6 100.000 kv. metrov blaga, ki bo seveda v glavnem bremenila obrat I.
Pri obravnavaniu izvoza se srečujemo z nekaterimi strokovnimi izrazi kot na primer: akreditiv, kontingent, licenca, kompenzacija, proviziia. agent In drugimi. Naj te izraze na kratko obrazložimo!
DOKUMENTARNI AKREDITIV je poseben način plačevanja v mednarodnem trgovskem prometu. Postopek je naslednji: Kupec položi pri določeni banki ustrezen znesek s tem, da ga ta banka bodisi neposredno ali na posredno preko kake druge banke iznlača prodajalcu — dobavitelju, seveda pod pogojem. da ji ta izroči določene dokumente, na podlagi katerih se s tistim blagom lahko razpolaga. Akredi-tivua banka o tem obvesti nrodrialca, ori čemer tudi sama jamči za izplačilo. Ko prejme banka ustrezne blagovne dokumente, jih stavi na razpolago kuncu blaga, prodajalca pa iznlača. Namen dokumentarnega akreditiva je ta, da se prodalalcu zagotovi nlačilo. zlasti še, če banka za plačilo jam*». Seveda zavisi vrednost tega jamstva od gospodarske solidnosti oziroma trdnosti banke. Dokumentarni
akreditivi se izdajajo v različnih oblikah, kot preklicni ali nepreklicni, prenosni ali neprenosnl, potrjeni ali nepotrjeni itd. Običajno je akreditiv tudi vezan na določen rok in po preteku tega roka zapade oziroma lahko kupec s položenim zneskom zopet na drug način razpolaga. Zato govorimo včasih, da akreditiv 'zapade ali pa, da je akreditiv podaljšan. Iz tega pa vidimo, kako važno je, da se pri dobavah blaga v inozemstvo točno držimo dobavnih rokov. Glede poslovanja z akreditivi ni zakonskih predpisov; Mednarodna trgovinska komora pa je v letu 1953 sprejela enotna pravila in običaje v poslovanju z dokumentarnim akreditivom, katera je osvojila tudi naša država.
KONTINGENT je točno določena kvota nekega blaga, izražena v količini ali v vrednosti, ki se sme uvoziti ali izvoziti v določenem časovnem obdobju. Torej se sme v tem časovnem obdobju uvoziti ali pa izvoziti le odrejena količina. Ko je ta količina izkoriščena, je nadaljnji uvoz oziroma izvoz prepovedan. Poznamo več vrst kontingentov: maksimalni ali minimalni, kratkoročen ali dolgoročen, enostranski ali meddržaven, začasen ali stalen, kompenzacijski. Cesto naletimo na izraz: sejemski kontingent; to je kontingent za blago, ki ga kaka država razstavlja na velesejmu. Ta država ima interes, da to blago proda v tisti državi, ker bi sicer imela še stroške s prevozom tega blaga nazaj v svojo državo.
Razlogi za uporabo kontingentov so predvsem tile: Zaščita domačih proizvajalcev, ker domača podjetja poznajo količine blaga, ki se bo uvozilo, in tako lahko prilagode svojo proizvodnjo in prodajo; regulira se odnose med ponudbo in povpraševanjem in s tem vpliva na raven cen na notranjem tržišču; vpliva se na trgovsko in plačilno bilanco proti inozemstvu, ker se uvoz oziroma izvoz omejuje.
LICENCA je dovoljenje, potrdilo, s katerim se odobrava izvoz ali uvoz določene kvote blaga v odrejenem časovnem razdobju. Ta kvota se lahko izrazi v količini ali pa v vrednosti. Danes se sistem licenc s kontingenti in deviznimi omejitvami uporablja v velikem številu držav. Sistem kontingentov se je pokazal kot nezadosten. Prišlo je do neizenačenega gibanja blaga, ker ob uporabi samih kontingentov ni nobene gotovosti, da bo v izvoz oziroma uvoz blaga zajeto celotno področje države. Posamezen izvoznik oziroma uvoznik je v okviru določenega kontingenta prosto izvažal oziroma uvažal. Zaradi neažurnosti državne kontrole se je redno dogajalo, da so bili kontingenti preseženi. Pri režimu licenc pa je uvoz oziroma izvoz nemogoč, dokler posamezen uvoznik oziroma izvoznik ne dobi ustrezne licence oziroma dovoljenja. Osnova za izdajanje licenc oziroma dovoljenj je tudi tu kontingent, vendar pa je težišče na sami licenci. Z licencami se še v večji meri lahko kontrolira in usmerja zunanja trgovina. Pri izdaji licence se lahko upošteva ne le domačega uvoznika, ampak tudi državo, v kateri je bilo blago proizvedeno, vrsto blaga, trenutne potrebe itd. Razlogi za uvedbo režima licenc pa so isti kot pri kontingentih.
KOMPENZACIJA. Kompenzacijski posli predstavljajo specifično obliko mednarodne menjave. Pri tem gre pravzaprav za menjavo v pravem pomenu besede: ena vrsta blaga se prodaja, druga pa istočasno kupuie. Kompenzacijski posli se lahko zaključijo med posameznimi državami ali pa tudi Ie med posameznimi podjetji. V vsakem primeru pa gre za neposredno zamenjavo dveh vrst blaga brez medsebojnega plačevanja, zato ima cena le obračunski pomen. Pogosto se sklepa tak kompenzacijski posel tudi tako, da se vanj vključijo tri ali več podjetij. Izvoznik na nrimer dobavi inozemskemu uvozniku neko blago, ki ga ta plača v domači valuti, ne inozemskemu prodajalcu, ki je to blago dobavil, marveč nekemu drugemu podjetju v isti državi, ki bo za ta znesek dobavilo neko drugo blago partnerju v inozemstvo. Do kompenzacijskih poslov pride takrat, kadar zaradi deviznih omejitev ali pomanjkanja deviznih sredstev ni možnosti, da se vsako dobavlieuo blago zase in sproti plača.
PROVIZIJA je nagrada za posredniške usluge agenta. Agent je trgovec (podjetje), ki pod lastno firmo opravlja posle v imenu in za račun svojega komitenta. Agent je stalen zastopnik komitenta na določenem področju in ne sme zastopati nobenega konkurenčnega podjetja. Agent sklepa pošle za svojega komitenta, skrbi za izvršitev zaključenih pogodb, obvešča komitenta o toku poslov in tržnih prilikah. Proviziia se običajno določa procentualno od vrednosti zaključenih poslov. Agent ni uslužbenec svoiega komitenta, marveč nastopa kot samostojna firma. Medsebojne pravice in obveznosti se določiio s pogodbo o zastopništvu.
Naše podietje ima sicer od letošnjega leta dovo-Iionie za samostojno izvrševanje zunanjetrgovinskih poslov in je vpisano v zunanjetrgovinski register pri Zveznem komiteju za zunanjo trgovino v Beogradu, vendar pa na področju izvoza še ni pričelo samostojno poslovati in zato tudi nima svojih agentov v inozemstvu. Za sedai gre ves naš izvoz še preko zunanjetrgovinskih podletii.
KONVERTIBILNE VALUTE. Uvodoma smo omenili, da je posebno zaželen izvoz v države s konvertibilnimi valutami. Konvertibilne valute so tiste, ki so prosto zamenljive za katero koli drugo valuto. Včasih jih imenujemo tudi čvrste valute. Sem spada večina zapadnoevropskih valut in ameriški ter kanadski dolar. Konvertibilnost pa še ne pomeni, da se sme v določeno državo valuta prosto prinašati oziroma iz nie odnašati. O tem ima večina držav posebne predpise z več ali manj občutnimi omejitvami, Le v nekaj državah je poslovanje z domačo in tujimi valutami povsem prosto.	M. D.
VELIK USPEH TKALNICE I
V Tkalnici I so izvršili letni plan 15. decembra. Naslednji dan je imela dopoldanska izmena kratek masovni sestanek v ekspeditu, na katerem sta govorila obratovodja Viktor Kompare in predsednik sindikalne podružnice Anica Lokar.
Medtem, ko je tov. predsednica izrekla pohvalo vsem, ki so v tem obratu pripomogli, da je bila obveznost izvršena predčasno, pa je tovariš Kompare v kratkih besedah zajel probleme, ki so jih morali premagati, dalje je navedel tudi uspehe in nekaj podatkov.
Tovariš Kompare je dejal: »Že takoj v začetku smo začeli prekoračevati mesečne plane, ker smo računali na precejšnje težave zaradi potreb trga in rekonstrukcij. Med letom smo naredili več zamenjav oziroma sprememb izdelkov in ljudi, pač z ozirom na trenutne potrebe. Skupno smo izdelali 65 različnih izdelkov in poizkusnih vzorcev. Na avtomatih Hrdina smo sedem mesecev delali v treh izmenah, predvsem zaradi izvoza. Zaradi teh izmen smo izvršili več premestitev delovne sile, kar je vzbudilo pri ljudeh tudi negodovanje. Rekonstrukcija tkalnice pa je ponovno zahtevala še večje premestitve in tudi spremembe proizvodov.
Za izvršitev plana smo imeli med letom dovolj materiala (razen majhnih izjem!), če pregledamo še kvaliteto izdelkov, vidimo, da se je le-ta iz meseca v mesec zboljševala, saj se je od 1,42 v februarju izboljšala na 1,31 v novembru (1,35 povprečje), kar je zelo razveseljivo. Vzrok je verjetno ta, da je kvalitetno delo bolj stimulirano kot poprej. V prihodnje pa bo treba dati temu vprašanju še večji poudarek.
Delovno silo smo že zmanjšali od 1032 na 984 ljudi, vendar bo ta številka še nižja, kakor hitro bo izvršena rekonstrukcija kvadratne tkalnice.
Tako smo z vestnim in požrtvovalnim delom vseh zaposlenih v tem obratu svoje obveze izvršili in upamo, da bomo plan prekoračili za kake 4 ali 5 odstotkov.
Medtem, ko zaključujemo letošnje leto z zadovoljstvom, da smo obveznosti izpolnili, pa je naša dolžnost, da že mislimo na leto 1962, ko se bomo srečali s še težjimi nalogami in problemi, ki jih bo narekovala močna konkurenca na tržišču, pomanjkanje surovin in zahtevana kvaliteta izdelkov. Pri tem se moramo zavedati, da bo od našega dela odvisen dohodek podjetja in mimo njega tudi naši osebni dohodki, želim le, da bi tudi drugo leto lahko izrekel ob koncu leta podobne besede.«
V. Kompare
Rekonstrukcija kvadratne tkalnice zahteva veliko truda
Na sElikl: premeščanje listovke
Predilnica I je izpolnila plan 15. XII.
Dne 15. decembra smo v predilnici I dosegli proizvodni plan v efektivnih kg, v višini 2001 ton.
V	baznih je bil dosežen že dosti prej — ker smo v drugem polletju predli precej višjo povprečno številko.
Izpolnitev smo naredili zaradi prizadevnosti kolektiva predilnice. Ob tej priliki ne bo odveč, če omenim nekaj značilncsfti, ki so vplivale na ,ta uspeh. V letošnjem letu smo v tem obratu izvršili precej sprememb, in sicer: povečali smo število vreten za preko 50 odstotkov. Nadalje je v montaži šest razrtezalk in trije flajerji.
V	kratkem bodo prispeli še štirje flajerji. Na pcistančevih strojih firme Shan bodo strokovnjaki zamenjali stara dotrajana vretena z novimi, na Pc strojih pa bodo montirali nove raatezalne agregate. Vsa ta dela so v tekni in jih izvajamo istočasno s selitvijo pmstančndh strojev iz pritličja v II nad»‘ropie prizidka.
V letošnjem letu smo v rekordnem času usposobili za obratovanje tudi česalnico, kar je seveda
velik uspeh, posebno zato, ker tega postrojenja do sedaj še nismo imeli.
Trenutno največji problem, od katerega tudi zavisi višina proz-vodnje in pa kvalitete v prihodnjem letu, pa so mikalndki. Za njihovo usposobitev bo potrebno še pttecej dela, predvsem pa dobava »garnitur« rn pokrovčkov. Istočasno potrebujemo še nekaj novih mikalniikov, s katerimi bomo v tem oddelku uredili proizvodnjo tako, da bo preja kvalitetna in pa, da bodo proizvodne kapacitete med posameznimi fazami čimbolj izena-čene.
V prihodnjem letu bo seveda vprašanje kvalitete eno najibolj aktualnih — o tem je bilo že v prejšnji številki dovolj povedanega — in pa še nadaljnja prizadevanja za dvig produktivnosti.
'Kolektiv predilnice I bo imel v prihodnjem letu odgovorno in težko nalogo, če bo hotel doseči piangano proizvodnjo. Tega pa se v polni meri zaveda in zato uspehi verjetno ne bodo izostali.
P. B.
NOVA USTAVA
Ze približno eno leto se intensiv no dela na pripravi nove ustave naše države. Predlog nove ustave se bo obravnaval na prihodnji seji Zveznega odbora SZDLJ, nato pa bo dan v javno razpravo. Računamo lahko, da bo nova ustava sprejeta v skupščini do spomladi prihodnjega leita, ker takrat izteče sedanji Zvezni ljudski skupščini mandat. Nove skupščinske volitve pa se bodo vršile že po novi ustavi.
Ideje in smernice za novo ustavo ista dala Izvršni komite ZKJ in predsednik Tito. ki je aktivno sodeloval pii izdelavi osnovnih tez. Predsednik Tito jie lansko leto ob proslavi 15. obletnice proglasitve republike izjavil, da sedanji ustavni predpisi ne ustre-
menti, ki bodo vsebovani v načrtu nove ustave. Ti hi bili naslednji:
—	za razliko od vseh dosedanjih bo izhodišče nove ustave človek — proizvajalec in njegov položaj v odnosih med proizvodnjo in delitvijo dohodka;
—	nova ustava ne bo samo ustava države kot take, marveč tudi ustave samoupravljanja kot enotnega družbenega sistema;
—	nova ustava bo pomembna vzpodbuda nadaljnjemu razvoju socialističnih odnosov v duhu humanizma in demokratizma;
—	Ljudska skupščina bo dobila še pomembnejšo vlogo v naši socialistični družbi in bo čimbolj neposredno povezana s celotnim mehanizmom družbenega samoupravljanja;
—	v skladu s spremembami v strukturi ljudskih skupščin se bo bistveno spremenil tudi celotni volilni sistem;
—	razširil se bo pojem proizva-
jalca in spremenila struktura in sestav zbora proizvajalcev;
—	komuna bo tisti faktor, ki bo reševai največje število vprašanj, s katerimi se človek srečuje v vsakodnevnem življenju;
—	osebne pravice državljana bodo izhajale iz celotnega sistema samoupravljanja, zlasti iz pravice čioveka-proizvajalca, da upravlja s proizvodnjo in delitvijo dohodka ;
—	ojačena bo vloga Socialistične zveze delovnega ljudstva in preko nje vseh ostalih socialističnih sil in faktorjev.
Vzporedno s sestavljanjem načrta nove ustave se dela tudi na načrtih cele vrste zakonov, ki bodo obdelali posamezna osnovna ustavna načela.
O vsebini naše nove ustave pa bomo pisali v eni od prihodnjih številk, čim bo načrt ustave dan v javno obravnavo.
D. M.
Delo v filmski tiskarni ni niti lahko niti enostavno, poleg tega je pa
še »mokro«. Na sliki: čiščenje šablon z vodo
zajo več doseženi stopnji družbenega razvoja. Čeprav je bil v letu 1953 sprejet ustavni Izakon, se, kot je poudaril predsednik Tito, če-
Nekaj misli ob novem pravilniku o delitvi osebnega dohodka
dalje bolj čuti potreba, da se nastale spremembe v naši družbi in perspektiva njenega nadaljnjega razvoja utrdijo z novo ustavo.
Zvezna ljudska skupščina je že konec lanske jeseni izvolila komisijo za ustavna vprašanja, katere naloga je hila, da sestavi osnovne teze za novo ustavo in da predloži tudi sam načrt ustave. Vzporedno is tem so bile imenovane tudi v posameznih ljudskih republikah ustrezne komisije za pripravo novih ustav posameznih ljudskih republik.
Predsednik Tito je v omenjeni izjavi ob priliki 15. obletnice proglasitve republike dejal naslednje: »Nova ustava mora predvsem izražati dejstvo, da današnji odnosi v Jugoslaviji odražajo tiisto stopnjo v socialističnem razvoju, ko je delo osvobojeno v tem smislu, da je nedotakljiva pravica državljana da dela in da si prisvaja ekvivalent za svoje delo, skupnost pa jemlje toliko, kolikor je potrebno za vzdrževanje skupnih služb in poslov. Izhodiščna točka v ustavi mora biti torej človek kot proizvajalec in uprav-Ijalec medtem ko nastopa država samo kot faktor koordinacije.«
To je torej najbo’j bistveno pri predlogu nove ustave, saj je to tudi bistvo celotnega našega so-. BiaVstičnega razvoja. iKer načrt nove ustave še ni objavljen, o njenih določbah še ni možno razpravljati. Iz izjave, ki jo je v mesecu juliju dal predsednik komisije za ustavna vprašanja Edvard Kardelj, pa se vendarle lahko navedejo nekateri bistveni mo-
Ce si najprej ogledamo sam naziv ipravitoika — PRAVILNIK O DELITVI OSEBNEGA DOHODKA — vidimo, da ne govorimo več o nagrajevanju, kjer je bil vedno nekdo, ki je nagrajeval in drugi, ki je bil nagrajen (če pa je bil to en in isiii, potem je zadeva nelogična!), temveč govorimo sedaj o tem, da bomo dohodke delili mi, člaini kolektiva.
Razumljivo je, da je taka oblika, ko. bodo pni delitvi sodelovali vsi člani kolektiva boljša od one, ko so odločali le voljeni člani samoupravnih organov. Seveda pa bo ta delitev uspešna le takrat, če bomo tudi vsi razumeli in poznali kako se deli celotni dohodek, kako čisti dohodek Cittì., in če bomo to delitev izvajali na osnovi objektivnih meril.
TU SE TOREJ POJAVITA DVE ZAHTEVI, KI NISTA NITI ENOSTAVNI NITI IZVEDLJIVI OD DANES NA JUTRI.
Prva zahteva, zahteva sicer ustrezno gradivo, v katerem je delitev celotnega in predvsem, čistega dohodka dobro obrazložena in razumljiva za vsakogar, druga zahteva pa je predvsem problematična, ker niti dobro ne vemo, katera merila so dobra in pozitivna in katera slaba in negativna. Vsaka — saj j'ih je mnogo — imajo pač dobre in slalbe strani in posledice.
V našem podjetju smo izdelali pravilnik in izvedli ocenitev na osnovi starih pravilnikov irt letošnjih povprečnih dohodkov, pri tem pa je bilo potrebno narediti večje ali manjše premike zaradi VElklladiitve obeh obratov. Ne moremo zanikati, da je že to delo
zahtevalo ogromno truda in študija, saj vsiklajevanje nikoli ni enostavno. Po drugi strani pa nam mora bilti jasno, da tako izvedena ocenitev le ni najboljša, ker je potegnila za seboj vse tiste napake, ki smo jih delali takrat, ko so bile važne zgolj osnovne postavke (plače) in ko so te odrejali po delavcu in njegovih sposobnostih, ne pa po delovnem mer stu in njegovih zahtevah. Tako ocenjevanje pa nujno pripelje do določenih nepravilnosti med posameznimi delavnimi mesti, zaradi katerih pride potem do negodovanja in pritožb. Dokaz je lahko veliko število pritožb v ekonomiki enoti SPLOŠNA UPRAVA. ki so jih člani vložili zaradi nesoglasij in nesorazmerij med delovnimi mesti.
Čeprav je verjetno, da so bile nekatere pritožbe necsnovane ter so razmere poslabšale dn zaostrile brez razlaga, pa jih je vendarle bilo tudi. nekaj, ki so prikazale in dokazale, da stanje le ni v popolnem ravnotežju. Ne bo torej odveč, če bi že v prihodnjem letu začeli bolj intenzivno delati tudi na tem vprašanju, če bi začeli iskati boljša in popolnejša merila,
kot sta osebna ocenitev in povprečni zaslužek.
Med talka — boljša in popolnejša — merila epada brez dvoma KATEGORIZACIJA DELOVNIH MEST, čeprav tudi primerjava med sedanjimi) pravilniki o delitvi osebnih dohodkov iz sorodnih podjetij ne bi bila neumna.
Kategorizacija ali razporeditev je namreč to, da se na osnovi določenih odločujočih faktorjev naredi odgovarjajoč razpored delovnih mest v nekem sektorju, ekonomski enoti ali podjetju. Razumljivo je, da je takih faktorjev lahko zelo veliko, posebno če bi šli preveč v podrobnosti. Za začetek bi bilo že dovolj, če bi izdelali .to razdelitev na osnovi štirih sikuipin, in to:
1.	POTREBNA STROKOVNOST:
ta je lahko podana z ustrezno šolsko izobrazbo, s prakso ali pa s posebnimi, speerifonimi zahtevki, kot so: spretnost, samoiniciativnost, sposobnost prilagoditve itd.
2,	ODGOVORNOST: mišljena je odgovornost za delovna sredstva, za predmete dela, za organizacijo del in za varnost človeka na delu.
3.	ZAHTEVNOST DELA: gre za
to, če je potreben umski ali fizični napor, in v 'kakšni meri.
4.	POGOJI DELA:
Z upoštevanjem teh faktorjev bi dobili neki normativ delovnega mesta za normalni učinek, medtem ko bi bil osebni dohodek po-edinca odvisen še od njegovega individualnega uspeha oziroma od uspeha ekonomske enote ali podjetja.
Jasno je, da tudi taka kategorizacija delovnih mest ni neko zadostno din ipqpolno merilo. To naj bi bil le trdni in objektivni temelj, na katerem .bi zgradili potrebne, dobro pripravljene in skrbno izdelane normative za produktivnost dela, za kvaliteto dela. za prihranek na materialu, za odnos do proizvajalnih sredstev itd., na osnovi katerih bi potem delili osebni dohodek. Kot rečeno, pa bi zahtevala kategorizacija delovnih mest veliko študija in objektivnosti ter določen čas, pa tudi veliko razumevanja in pravičnost posameznika in kolektiva. Vseeno pa ne bo odveč, če upoštevamo njeno izvedbo.
P. G.
Zaključki političnega aktiva
Kvaliteto ustvarja človek !
V zadnjem času se veliko govori o izrednem pomenu, ki ga ima kvaltieta izdelkov za splošni gospodarski uspeh podjetja. Tudi v tTn časopisu je bilo v zadnjih številkah veliko napisanega o teh vprašanjih. Ce naj bo končni izdelek, v našem primeru tkanina, kvaliteten, morajo biti (kvalitetni, poleg surovin, tudi vsi polizdelki, to je preja i;n surovo blago.
Kvaliteti surovega blaga posvečajo n. p.r. v tkalnici I veliko pozornost. Pri pregledu blaga ga pregledovalke sortirajo in označujejo kot kvaliteta I, kvaliteta II in kvaliteta III. Za I. kvaliteto je predvidena nagrada, za III. pa kazen. Za vsak komad III. kvalitete mora tkalka tudi podpisati raport. Do tu je vse v redu. Težko pa je razumeti kako lahko pride do tega, da je neka tkalka izvedela konec meseca, da ima cin komad III. kvalitete, čeprav ni bila nikoli na raportu. Ko se je pozanimala pri glavni pregledovalki, pa je izvedela, da je tak komad res prišel s stroja št. toliko in toliko, da pa ne ve, ali je od tkalke na I. ali od one na II. izmeni. Ob tem se človek vpraša, ali za kvaliteto odgovarja stroj ali tkalka, če je zabeležen stroj, s katerega je komad prišel, ne pa tkalka, ki ga je stkala, Ce se je to zgodilo s komadom II. kvalitete, se potem to lahko dogaja še laže s komadi prve kvalitete, kjer raporta sploh ni. Sistem kontrole nad kvaliteto surovega blaga bi bil gotovo popolnejši in učinkovitejši, če bi poleg III. kvalitete sporočali tkalkam sproti ali v krajših presledkih tudi število komadov I. kvalitete in jih s tem vzpodbujali k še boljšemu in vestnejšemu delu. Res je, da je vestnost osnovna dolžnost vsakega delavca, toda, kakor je umestna graja ali »raport« za slabo kvaliteto, tako, ali pa še bolje, bi bila umestna pohvala, ali vsaj obvestilo za dobro opravljeno delo.
T. M.
Peta seja političnega aktiva
Sredi novembra je bila sklicana seja političnega aktiva, ki so ji prisostvovali:	člani ÌOS, TK,
ZKS, LMS in predstavniki samoupravnih organov ter uprave podjetja.
Na seji smo obravnavali predlog pravilnika o delitvi čistega dohodka in predloga pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Pripravljalne postopke in predloge so tolmačili: Virnik Anton, dr. Dolžan Miro in Tomat Vili. Aktiv je zelo obširno razpravljal o podani tematiki in sprejel naslednje zaključke:
1- Obratna komisija ekonomske emo'te splošne uprave naj ponovno
pregleda kategorizacijo delovnih mest uslužbencev splošne uprave in uslužbencev po obratih ter jo vskladi s kategorizacijo delovnih mest proizvodnih obratov.
2.	Ukine se proizvodno ekonomski učinek na vseh delovnih mestih v ekonomski enoti splošne uprave, oziroma na vseh tistih delovnih mestih, kjer se ne dajo postaviti objektivna merila. Te zneske inaj se vnese v obračunske postavke, pri čemer pa naj se ne upošteva načela, da se ne sme zaslužek v povprečju za nikogar zmanjšati.
3.	Napravijo naj se vpredvidemi izračuni izplačanih osebnih do-
dani kolektiva so zasadili prve krampe in lopate na gradbišču samskega doma
hodkov za leto 1962 in naredi primerjavo z letom 1961.
4.	Predvideni povprečni osebni dohodki po ekonomskih enotah naj se ponovno pregledajo in zmanjšajo v tistih ekonomskih enotah, kjer je že na podlagi razprave UO in na podlagi razprave političnega aktiva ugotovljeno, da so osebni dohodki previsoki. Ker pa je vzporedno s tem višina rezervnega sklada osebnih dohodkov samo 8 milijonov din, je nujno, da se vsa nastala razlika pri ponovnem vsklajevanju prenese v ta sklad.
5.	Dodatek za nočno delo naj se izloči iz skupine kvote, oziroma iz predvidenega povprečnega osebnega dohodka ekonomske enote in naj se prikaže ločeno.
6.	Ekonomske enote naj ponovno pregledajo plane delovne sile za leto 1.962 v primerjavi z letom 1961, pri čemer se plani za leto 1962 ne smejo povišati, oziroma naj se zmanjšajo tam, kjer to dopušča predvidena rekonstrukcija.
7.	Pred potrditvijo pravilnikov na CDS naj se analiza im pripravljalni postopek pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o osebnih dohodkih obravnava na proizvodnih sestankih v ekonomskih enotah in na obratnih delavskih svetih skupaj s sindikalnimi odbori ter osnovnimi organizacijami TK ZKS.
ODS splošne uprave
2e v zadnji številki smo sicer pisali, zakaj je bilo potrebno pred Novim letom dz/voliti nov — skupni — obratni delavski svet v tej ekonomski enoti, danes pa bi samo še obrazložili, kako je bilo s kandidatno listo in kdo je bil izvoljen.
Napačno je. mnenje tistih, ki so na osnovi kandidatne liste zaključili, da je bilo predlaganih samo 19 kandidatov, torej toliko, kolikor jih je bilo treba izvoliti. Sindikalna odbora obeh splošnih uprav sta v povezavi e komiteji predlaga 21 kandidatov, vendar pa dva 'kandidata nista mogla sprejeti kandidature in zato jih je ostalo le 19. Za določitev novih, dodatnih pa ni bilo več časa, ker mora predlog viseti določen čas na oglasmhi deskah.
V nov ODS so bili izvoljeni naslednji člani:
predsednik
1.	Miloš Štempihar podpredsednik
2.	Jože Petelin
Kolikor ima kak član te ekonomske enote kakršnokoli vprašanje, predlog ali kaj podobnega, naj se obme na enega izmed navedenih članov ODS, ki bo njegove želje in zahteve posredoval na sejah ODS, kolikor mu sam ne bo znal odgovoriti. ODS je organ, ki ste ga sami izvolili in je tu zato, da zastoipa vaše interese, da vam pomaga in svetuje in da rešuje probleme znotraj ekonomske enote. Vsak član e. enote splošna uprava pa ima pravico, da sejam prisostvuje, da tam iznese svoje predloge in kritiko, če smatra, da se mu godi krivica, da dela ODS nepravilno in podobno.
IN ŠE ENKRAT! ČE SMATRATE, DA NI VSE V REDU, POTEM POVEJTE TO ODKRITO! NATOLCEVANJE IN RAZŠIRJANJE NERESNIČNIH VESTI PO SKRITIH KOTIČKIH JE NAVADA STARIH BAB, NE PA RAZUMNIH IN ISKRENIH LJUDI!
in elani:
3.	Justi Pogačnik
4.	Tončka Tepina
5.	Ančka Gorenc
6.	Cilka Roš
7.	Marta Bogataj
8.	Stane Primožič
9. Jože Bregar 10. Anton Miklavčič If. Rezka Savnik
12.	Marinka Sorčan
13.	Ivan Žirovnik
14.	Miro Žen	'
15.	Tončka Tekavec
16.	Adolf Tramte
17.	Franc Zagoričnik
18.	Peter Gunčar
19.	Krista Mrak
Na svoji prvi seji je ODS izvolil predsednika in podpredsednika in določil tudi ■članski sestav svojih komisij, in sicer:
1.	Komisija za osebne dohodke: — Predsednik Anton Miklavčič, člani: Franc Remic,
Janez Vraničar, Marija Straj-nar, Justi Pogačnik.
2.	Komisija za sklepanje in odpovedovanje del. razmerja:
Predsednik Peter Gunčar, člani: Tepina Tončka in Šemrov
■^ro	Vsakdanje delo in življenje v lektiv zato, ker ni nikogar, ki bi
3 Za stalnega člana skupne	odkrivata oziroma pav- jih skušal odpraviti ali pa vsaj
disciplinske komisije je ‘bil	,vrsto pro“*,mov- *
, „ 5	___ . J J	lahko ali pa so usodni za posa-
Preberite!
11. decembra so odprli v Ljubljani veliko MODNO HIŠO, v kateri bo v prihodnje vsakdo lahko kupil raznovrstne izdelke tekstilnih, konfekcijskih in galanterijskih podjetij. Svoje izdelke bo v tej trgovini prodajalo preko'30 podjetij, med katerimi je tudi naše.
Otvoritev je bila svečana, hiša je najmoderneje opremljena in ima celo premikajoči se trak, ki kupce popelje v nadstropje. Tudi prvi izdelki so bili lepi in okusni. Začetek je bil torej lep, kakšen pa bo uspeh, bomo šele videli. Če pa se bo ta novost obnesla tako kot v drugih evropskih državah, potem lahko računamo na izreden uspeh te modne hiše.
V	prvi polovici meseca januarja v prihodnjem letu bodo v podjetju konference osnovnih organizacij ZKS. Konference bodo morale predvsem analizirati razmere y svojih organizacijah z ozirom na referat, razprave in sklepe III. plenuma CK ZKJ.
V	preteklem mesecu so odšli v zasluženi pokoj naši dolgoletni delavci, in to: SILVESTER KRALJ, strojni ključavničar: LOJZKA VODOPIVEC — vodja vzorčnega oddelka; FRANČIŠKA ALJANČIČ — manipulant bom. preje; LJUDMILA ŠTIRN — tkalka.
Vsem se zahvaljujemo za dolgoletno in vestno delo, s katerim so veliko doprinesli k povečanju in izpopolnitvi podjetja. Želimo jim, da bi sedaj v miru preživeli še veliko lepih in zadovoljnih let.
AH res ni mogoče drugače?
določen Miro Žen.
Ob zaključku leta 1961
Krvodajalska akcija ocena: zadostno
ki so omiliti.
V	nadaljevanju bom prikazal meznike in preko njih tudi za ko- nekaj takih problemov, ki so bili,
so in bodo aktualni verjetno tudi v prihodnje.
V	našem podjetju imamo dve menzi. V njih člani lahko dobijo
.	enolončnico ali pa kosilo. Ta hra-
Dokaj ip-estro leto 1961 je za Javniku že z novim letom — smo osebnih dohodkov in še druge, na je večidel takšna, da odgovar-namii. Nimam namena, da bi pisal morali to vsled nepredvidenih te- Toda ni važno dejstvo, da so spre- ja le zdravemu človeku, nikakor o rezultatih, ki smo jih dcsegli, žav pri dobavah novih postrojenj jeti — važno je, kako jih bodo pa ne bolniku, še posebno ne, če saj so nam skoraj vsi poznani, preložiti do drugega četrtletja. Tu izvajali, uporabljali. Izvajali pa je bolan na želodcu. Tak človek temveč bi se dotaknil problemov, se je kolektiv razumno odločil, jih bomo dobro takrat, ko bo z na primer ne sme jesti niti svinj-fei poleg tekočih nalog še čakajo ker srno trenutno zares v težkem njimi seznanjenih kar največ pro- skega mesa, niti močno začinjenih na rešitev.	položaju.	izvajalcev, in takrat jih bomo tudi jedil, niti nekaterih solat itd. Ne-
Stojimo vsekakor pred pomemb-	Na področju samoupravljanja	znali uporabljati.	sreča je v tem,	da	pa je (vsaj v
nimi! spremembami v našem ko-	smo napredovali, vendar moramo	Poleg utrjevanja samoupravlja-	menzah obrata	X)	skoraj vedno
lefctivu, na katere se že dalj časa iti še naprej. Doseči moramo, da 'nja pa moramo še naprej raizvi- svinjina, vse zelo začinjeno in pripravljamo. Tu mislim na to, bo vsak proizvajalec, vsak član jati čimpopoinejšo enotnost zdru- slano in dostikrat prav tiste soda je podjetje v razmahu izvaja- kolektiva sodeloval pri odločanju, ženega podjetja. Nekatere pred- late, ki jih bolnik ne sme jesti, nja rekonstrukcij, iki nam bodo To bomo dosegli takrat, ko bo tu- nosti združitve so nam že dobro ZAKAJ SE NE BI MALO OZI-mansikaj izboljšale in spremenile, di vsak član kolektiva znal oce- poznane, zato pa jih. moramo pra- RALI TUDI NA BOLNIKE, SAJ predvsem pa dvignile in dzbolj- nifi koliko doprinaša Skupnosti. Vilno izkoristiti, kar bo služilo v TO NE BI BILO TEŽKO. NA.ME-šale kvaliteto proizvodnje. S tem	koliko in na kakšen način se deli	dobro kolektivu in družbi.	STO SVINJINE	BI	JIM LAHKO
v zvezi je bil tudi predlagan	dohodek, kaj vpliva na njegovo	Ko stojimo na pragu 1962.	leta,	DALI GOVEJE	MESO. CE GA
skrajšan delovnik.	višino, na višino osebnega dohoda si ne bomo zaman izrekali naj- RAVNO TISTI DAN NI BILO, PA
Čeprav smo mietili na to, da 'bi ka itd. Mi smo sprejeli pravilni- boljše želje, saj lahko upamo, da BI GA MORDA NEKAJ KOSOV začeli delati po skrajšanem de- ke o delitvi čistega dohodka, bomo že v letu 1962 delno popla- PRIHRANILI OD PREJŠNJEGA
cani za napore v zadnjem o-bdob- DNE, OSTALA- JEDILA PA BI ju, ko smo s-e zagrizeno vrgli v PAC NE PAPRICIRALI, POPRA-rekonstrukcijo. V prihodnjih letih LI IN SOLILI TAKO MOČNO, pa bodo pozitivne posledice še IN ZADEVA BI BILA UREJENA večje in pomembnejše.	BREZ VEČJEGA TRUDA IN IZ-
Politične organizaoije, z Zvezo DATKÖV. komunistov na čelu pa bodo mo- Enako je pri enolončnicah, ki so rale biti tisti subjektivni faktor, tudi dostikrat takšne, da jih bol-Na poziv občinskega odbora RK nja. V koliko je bilo to -potrebno ki bo dajal ton in barvo temu de- nik ne sme zaužiti. MAR NE BI Kranj je naša sindikalna podruž- ali ne, ne bonao ugotavljali, ven- lu v sami proizvodnji, kakor tudi BILO MOGOČE NABAVITI TU-nica naredila vse ukrepe, da En se dar ipa lahko rečemo, da je bolj pri dviganju standarda zaposle- Dl MALO MARMELADE, MAJH-prijavilo čimveč prostovoljcev in važno življenje, ki bi ga morda nih, pri razvijanju socialistične NIH KOŠČKOV MASLA, SADJE da bi sama organizacija uspela. lahko rešili s krvjo tistega, ki jo demokracije in pri oblikovanju IN PODOBNO, DA BI SI ODGO-Na samem sestaniku je bil tudi je hotel dati, pa je mi mogel za- idejne ravni 'članstva. Vse te pro- VARJAJOCO ENOLONČNICO dr. Stangelj, ki je navzočim pri- radi nekaj metrov preje, blaga bleme moramo osvetliti na Wiž- LAHKO PRIVOŠČILI TUDI BOL-kazal velike potrebe po krvi, ki ali česarkoli že. Za nekatere so njih konferencah osnovnih orga- NIKI?
so iz dneva v dan večje. Dalje ie torej metri važnejši kot življenje! nizacij Zveze komunistov, kakor V našem -podjetju je veliko prikazal pomen prostovoljnega Ali Ibi jim bili važnejši tudi ta- tudi na. občnih zborih sindikalnih ljudi, ki nimajo nikogar razen dajanja ikrvi tudi iz gospodarske- krat, če bi šlo za njihovo življe- odborov ekonomskih enot Reali- sebe. Vzemimo, da tak človek ga pogleda.	nje?	zirali pa jih bomo-s pomočjo or- zboli in je primoran ležati doma.
Sindikalna podružnica se je ob- Vsi našteti utemeljeni in ne- ganov samoupravljanja. To je del Ali je kdo v podjetju zadolžen, vezala da bo zbrala kar največ “temeljenj razlogi pa jasno govo- njihove naloge oziroma vsebina da v takih primerih prizadetemu ljudi, ’ kadrovsko socialni sektor rtl'o, da bo treba v prihodnjem njihovega dela v prihodnje in če nudi najnujnejšo pomoč na dopa je zadolžil dva uslužbenca, da letu izvesti akcijo tako, da se jih jo bodo osvajali, se bomo še bolj mu? Kako naj se tak bolnik po-uredita pravilen dohod ljudi v htl Pti organizaciji upoštevalo, približali cilju: popolno upravlja- zdravi, če mora bolan iz postelje času odvzema.	Predvsem pa bo treba ake'fo na- nje proizvodnje po proizvajalcih. Po meso v mesto, po drva v dr-
Na sestanku odborov so nato rediti kak mesec prej!	B. P. Varnico itd? Kakšne Občutke ima
predsedniki prikazali potrebo po te..' akciji tudi članom kolektiva. vendar -odziv ni bil zadovoljiv in je bilo potrebno ponovno sklicati vse predsednike in ponovno izvesti pridobivanje prostovoljcev. Na kraju smo dobili skupno 597 ljudi, ki so bili 'pripravljemi dati kri.
Odvzem je bil izvršen v treh etapah, in sicer:
12. decembra je dalo kri 14S ljudi, nato 13. decembra 133, naslednji dan -pa le 102; sikupno torej 356 od 507 prijavljenih.
Kranjski tekstilec — DRAGO Da niso dali krvi vsi prijavljeni je več tehtnih vzrokov, in to: Več jih je bilo bolnih (takim krvi niso vzeli!). Nekateri so ise ustrašili, ko so videli slabost tistih, ki so jo dali (to nikakor ni objektiven ali opravičljiv razlog!). Nekateri ipa niso smeli z delovnega mesta, da ne bi trpela proizvod-
Izgieda, da odvzem krvi ljudi zelo poživi ali pa jih je morda poživil kozarček konjaka. Karkoli že,
pravico imajo, da so veseli in dobre volje
tak bolnik in kako si razlaga govorjenje, da pri nas skrbimo za človeka, mu pomagamo in podobno, če mu niti tedaj ne pomagamo, ko si sam ne more.
V podjetju so tudi člani, ki pridejo sem in tja v veliko stisko, ko je ogroženo celo njih zdravje in obstoj. Nekateri morda niti ne vedo, da jim lahko da sindikalna podružnica podporo, če pa zanjo prosijo pa se lahko zgodi, da je ne dobijo ker ni bilo nikogar, ki bi njihovo potrebo prikazal v pravi luči. Da velja nekako enako tudi za stanovanja, je jasno. Ce imaš koga. da se zate potegne in na merodajnih forumih prikaže potrebo, potem stanovanje pač dobiš, drugače pa je dostikrat vprašanje.
Se in še so taki problemi, ki bi jih lahko odpravili, če bd jih le zagrabili na pravem koncu.
Lani smo veliko pisali o socialni službi v podjetjih. Takrat smo na široko prikazali velik pomen te službe in tudi krog njene dejavnosti. Takrat smo napisali naslednje: CILJ TE SLUŽBE MORA BITI - ZAGOTOVITI LJUDEM TAKE ODNOSE IN POGOJE, DÄ BODO ČUTILI OB VSAKEM KORAKU IN VSAKI TEŽAVI RES PRAVO SOCIALISTIČNO IN HUMANO SKRB ZA ČLOVEKA! CE BOMO r-RIŠLI TAKO DALEČ, DA BOMO S POMOČJO SOCIALNE SLUŽBE ZAGOTOVILI VSAKEMU ČLANU KOLEKTIVA IN SKUPNOSTI TAKŠNE ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE POGOJE, KI GA BODO OHRANILI FIZIČNO IN PSIHIČNO ZDRAVEGA, POTEM SMO DOSEGLI TO KAR ŽELIMO.
Danes, ko je poteklo več kot leto dni pa se moramo vprašati: KAJ SMO V TEM ČASU NAREDILI ZA NAŠEGA ČLOVEKA? KJE SMO RAZMERE ŽE IZBOLJŠALI KJE JIH ŠE BOMO? KAKŠNI SO ZBRANI PODATKI IN KAKŠNO JE STANJE VSEH TISTIH ČLANOV KOLEKTIVA. KI SO POTREBNI CELO NAŠE POMOČI? IN KONČNO - KAJ SMO NAREDILI, DA BI ODPRAVILI NAPAKE, POMANJKLJIVOSTI, KRIVICE IN PODOBNO?
ALI MORDA 2E OBSTOJAJO PODATKI, KOLIKO JE BOLNIKOV V PODJETJU, KI SICER DELAJO, VENDAR ZAHTEVA NJIHOVO ZDRAVLJENJE DOLOČENO DIETO? ALI MORDA VEMO, KDO VSE BI BIL POTRE-ÖSNT NAŠE POMOČI V SLUČAJU NJEGOVE BOLEZNI? ALI JE KJE SEZNAM VSEH TISTIH, KI SE NAHAJAJO V TEŽKEM POLOŽAJU? ALI KDO PO SOCI-ALNF.M POGLEDU PREGLEDA PROŠNJE PROSILCEV ZA PODPORE DA BI SE ZANJE LAHKO ZAVZEL, CE JIM JE ODKLONJENA? ÀLI SE KDO ZAVZAME ZA MATER Z OTROKOM, KI STANUJE NEKJE V (dalje na'strani 8)
FRANC LIKOZAR
ZASEDA
PR E O 20 LET/.
BB
Nova predilnica v Ajdovščini
Na Dan republike so svečano odprli novo predilnico v Ajdovščini v sklopu tamkajšnje tekstilne tovarne. Na predlog tovariša direktorja smo si tudi predilci ogledali ta obrat v začetku decembra.
Že lansko leto, ko smo bili na obisku v tem podjetju in je bila gradnja tega objekta v polnem razmahu, smo bili navdušeni nad velikimi in lepimi prostori. Sedaj, ko so popolnoma opremljeni in urejeni pa naredijo še lepši vtis. Čeprav stroji niso novi, pa so preurejeni tako, da površni obiskovalec tega skoro ne opazi. Predvsem je opazno to, da so stroji zelo premišljeno in načrtno razmeščeni, in to tako, da je obratni transport čimbolj vsklajen in enostaven. To je posebnost tega obrata, ki si jo je vredno ogledati, istočasno pa je treba pripomniti, da imajo tudi najboljše pogoje, in sicer: stavba ni v nadstropjih, kar je velika prednost, in še zelo prostorna je.
Predilnica, ki ima okrog 20.000 vreten, se postavlja še s posebnostjo, in sicer so tamkajšnji strokovnjaki v sodelovanju z zveznim tekstilnim centrom za izobraževanje iz Kranja izučili ves kader kar na mestu samem — po sodobnih metodah — tako kot zahtevajo pogoji dela. To so izvedli v zelo kratkem času (okrog 2 meseca). Te nove predice, ki prej še nikoli niso niti videle tovarne, danes že delajo na okrog 840 vretenih. Pripomniti moram, da ti stroji nimajo pneumafila niti ne odpihovalnih ventilatorjev. Omenil bi še; da so vsi zaposleni stari od 19 do 23 let, kar je zelo pozitivno, saj je pred njimi še mnogo delovnih let.
Stroji za to predilnico so bili kupljeni v Ameriki — istočasno kot naša česalnica in mikalniki — in niso bili v najboljšem stanju, ko so prišli v Ajdovščino. Vodstvo' obrata pa se je v tej situaciji znašlo in uspelo organizirati delo tako, da so v res rekordnem času vse usposobili za obratovanje.
Pri tem me preseneča, da so uspeli pritegniti k sodelovanju ne le vse delavce iz Ajdovščine, temveč celo s Primorske, vse od Postojne pa do Nove Gorice. Le-ti so jim v rekordnem času izvršili vsa naročila.
Ko smo odhajali iz Ajdovščine, smo sklenili, da bomo ta prijazen kolektiv še obiskali. Namesto zaključka pa jim želim še mnogo uspehov pri delu.	P. B.
Kot politični aktivisti smo se kretali sami ali pa po dva skupaj. Dne 26. maja 1943 sem bil določan, da mobiliziram v Stražišču tovariša, ki je prišel iz nemške vojske na dopust.
Delo političnih aktivistov ni bilo lahko, saj si toil vedno sam, oborožen pa le s pištolo in bombo. Vedno so te čakale nepričakovane zasede, vendar smo imeli to prednost, da smo poznali teren pa smo se lahko izognili.
Tistega dne sem se torej napotil v popoldanskih urah iz Lav-tarskega vrha proti Stražišču. V Stražišče sem prišel ob mraku. V dolini so me že čakali politični aktivisti. Dobil sem navodila in obvestila o gibanju sovražnika. Ker sem bil prepozen, sem prebil tisto nož in drugi dan v Stražišču na senu pri Hafnarju, po domače pri Cajnarju. Ta čas je minil brez sprememb. Ob 17. uri pa mi je Tone prišel povedat, da 60 pred Kovačem izstopili iz dveh avtobusov policisti in da jih vodi domači izdajalec B. K., ki je bil zaposlen pred vojno v našem podjetju. Tone mi je svetoval, naj bom previden. Ob 19. uri sem že vedel, kje so napravili zasede, vendar me ni skrbelo, ker sem poznal teren. Ura izvršitve se je bližala, zato sem se poslovil od gostiteljev in krenil v drugi konec Stražišča, po stranskih poteh. Pred domom TVD sem srečal prvega človeka, ki me je vprašal, kaj ga lomim v Stražišču pri belem dnevu. Kmalu sem bil pri hiši, v kateri bi me moral čakati omenjeni tovariš. Ko sem stopil v hišo, so se me prestrašili — verjetno se tega še spominjata Ivanka in Tončka — mogoče zaradi tega, ker sem imel v roki pištolo, 'čeprav je bila prazna. Povprašal sem, kje je Francelj. Odgovorili so mi, da zgoraj. Sel sem v njegovo stanovanje, pa ga nikjer ni bilo. Uvidel sem, da se je skril. Ker je bila pot zaman, sem takoj krenil nazaj na Lavtarskd vrh. Izognil sem se nekaterim zasedam, ko zaslišim velik hrup. Bila je to zadnja zaseda, vendar nisem mogel naprej in sem se moral vrniti nazaj v Stražišče. Napotil sem se k Cajnarju, kar na staro mesto, kjer sem prebil prejšnjo noč. Zaradi teme sem najprej prevrnil v drvarnici samokolnico, ko sem pa plezal dalje po zloženih drveh, so se mi še ta podrla. K sreči me niso slišali nepoklicani in sem končno le srečno priplezal do svojega mesta. Spomnil sem se, da je v bližini tudi luknja, kamor bi se v skrajnem primeru lahko skril, vendar sem se nanjo spomnil prepozno, ker sem (bil že v njej. Iz luknje sem lezel skoraj dve uri.
28. maja zvečer sem zvedel, da me pri znamenju čaka drug tovariš, ki želi prostovoljno v NOV. Spoznavni znak je 'bila kukavica in žvižg pesmi na planinca!:. Kmalu se mi je predstavil in že sva krenila po svobodni poti proti Javorniku. Ne da ibi kaj pazila sva prišla v Pševo. Ker pa z novincem nisem direktno šel v naše postojanke oziroma v, naše hiše, sem 'šel. kar naprej proli Javorniku. Tako sem šel mimo tovarišev, ki so me pri Martinovou čakali, da bi me obvestili, naj ne hodim v Javornik, ker so v Javorniku že raztrgane:. Noč je bila temina ko v rogu, kar že v Javorniku na koncu Končeve hiše zaslišiva Mic: »Hait^ V eačetfcu sem obstal, ker smo tudi mi ustavljali s stoj, vendar sva s tovarišem kaj hitro spoznala, da so Švabi. Imela sva srečo, da je bila noč temna in da sva stala med hišo in vrtom. Primem ga za roko in hitro preko dvorišča v svo-
bodni gozd. Za nama je pokalo, toda brez uspeha. Pobili so samo stekla na okniih pa nič drugega in naredili nekaj lukenj v zidovih, ki se še danes vidijo. Raz-trganci so po hišah raznesli vest, da so dva ustrelili in da morata ležati nekje v bližini.
Ob prihodu na Lavtarski vrh me je že čakalo vabilo, naj se takoj javim v drugi četi Kranjskega bataljona zaradi PK, ki so ga Vaso voi aretirali 27. maja ponoči, ko je prišel domov. Druga četa je taborila za Mohorjem. Ne da bi počival, sem takoj krenil v drugo četo, čeprav je bila oddaljena od nas skoraj štiri ure. Po kratkem zaslišanju in dokazovanju je bil obsojen na smrt. Tako smo kaznovali vse izdajalce, ki smo jih dobili.
Življenje v NOV ni bilo lahko, vendar smo vse težave prenašali lahko, ker smo trdno verjeli v koinčno zmago naše vojske in pravice	F. Likozar
V boju proti okupatorju
Notranji transport na zeleni veji
Predilnico v Ajdovščini smo si ogledali z namenom, da ugotovimo, kako imajo urejen notranji transport in katero podjetje jim ga je izdelalo-. Videli smo, da imajo zelo sodobno in praktično urejene raznovrstne vozičke, ki so zelo solidno izdelani. Te vozičke izdelujejo v Postojni, pa smo se ob povratku tudi mi ustavili v omenjenem podjetju, kjer smo si lahko ogledali njihove izdelke. Dva dni po našem obisku sta že prišla k nam dva predstavnika tega podjetja, ki sta ugotovila naše potrebe in zahteve, ki so specifične za vsak obrat. Skupno smo sestavili seznam, ki ga bomo skušali realizirati, seveda če bo dovolj sredstev na razpolago. Ker gre pri tem za precejšnjo vsoto, (5—7 milijonov din) bomo morali zadevo dobro proučiti. Po površnih ocenah pa se bo ta, na videz res velika vsota, hitro amortizirala, ker se nam ne obeta samo veliko olajšanje pri delu, temveč bo tudi zajamčen prihranek na utenzili-
jah in na delovtni Sili; in končno: vorno nalogo. Upam torej, da bo sodoben i,n ure j an transport j-e ta zadeva tudi pri nas končno prav toliko vreden kot nov stroj, uspešno rešena! ker ima v proizvodnji zelo odgo-	p. B.
Ali res ni mogoče drugače?
JESTI! ZAKAJ JE TOLIKO ZA-KAJEV?
(nadaljevanje s strani 7)
NEMOGOČIH RAZMERAH? ALI JE. . . VELIKO JE SE TAKSNIH VPRAŠANJ, KI ZAHTEVAJO ODGOVOR.
Ze pol leta obstojajo obratni delavski sveti, pa vse do danes niso (vsaj ne v ODS splošne uprave) obravnavali niti enega teh vprašanj, še manj pa problema. MAR NAJ TO POMENI, DA TAKIH PROBLEMOV MED NAMI NI? ZAKAJ PÀ POTEM HODIJO ŽENE (IN CELO NOSEČE ŽENE) OKOLI Z OBJOKANIMI OČMI? ZAKAJ SE NEKATERI PRITOŽUJEJO, DA JIM HRANA V MENZI ŠKODUJE ALI PA SO LAČNI, KER VSEGA NE SMEJO
CE SO TAKI PROBLEMI - IN Ml VEMO DA SO - POTEM SE JE TREBA Z NJIMI SPOPRIJETI, JIH JE TREBA ANALIZIRATI IN DATI V OBRAVNAVO KOLEKTIVU ALI PA ODS. KI ZASTOPA DOLOČENI DEL KOLEKTIVA! NI PA PRAVILNO NITI USPEŠNO, CE KDO SKUŠA VSE TE PROBLEME REŠEVATI SAM, UPAJMO, DA SE BO V PRIHODNJE MALO MANJ GOVORILO O SKRBI, KI JO POSVEČAMO Članom kolektiva, VEC PA RESNIČNO V -TEM SMISLU NAREDILO!
Gunčar P.
Leto 1941 — prelomnica našega brezskrbnega življenja, prihod okupatorja! Naša mlada srca so onemela od gnusa in vsak za sebe je že premišljeval kaj i,n kako bi sabotiral in škodil okupatorju. Kmalu smo se začeli zbirati v male skupinice in vsaka je imela določeno nalogo. Ena je zbirala orožje, druga hrano, obutev, obleko in kar je bilo najvažnejše: zbirali smo najbolj korajžne fante in jih pošiljali v gozdove, med prve partizane. Vse smo jim preskrbeli, kar so potrebovali za prvo silo, in naši najboljši so odhajali drug za drugim počasi in skoraj neopazno, vendar so to le opazili domači izdajalci. ki jih na terenu ni manjkalo.
Italijani so zato v onemoglem besu poskušali razne način e. ki so se jih domislili v svojih puhlih glavah, da bi zajezili odhajanje ljudi v partizane. Februarja meseca leta 1942 smo zato kar čez noč dobili obroč bodeče žice okoli mesta Ljubljane. Mislili so, da nas bodo ukrotili in s tem zajezili odhajanje ljudi v partizane, pa nas vendar niso mogli ustaviti. Povezali smo se pač vsak v svojem podjetju, kjer smo delali in počasi smo drug za drugim dobivali prepustnice. Tako smo lahko hodili tisti, ki smo stanovali izven takozvanega »bloka« tudi domov. Sveda so bile nekatere prepustnice izstavljene ilegalno, ker je bil že marsikdo od nas tako kompromitiran, da se ni smel pokazati na komisariatu za prepustnico. Na vseh do-hod:h v mesto so bile stražarnice in tam službujoči Italijani so nas temeljito pregledovali in spraševali »avete bombe«, mi smo se pa brezskrbno smejali in odkimavali z glavami, zraven pa govorili slovensko, da bomb nimamo, da pa imamo samo slovensko srce. Seveda so se tudi oni smejali, ker počasi so se naučili nekaj slovenskih besed, vendar le premalo, da bi vse razumeli. Nam je zrasel pogum in kmalu smo pošiljali čez »blok« vso literaturo, ki so jo tiskali večidel po skritih kleteh v mestu. Le-ta je bila dostopna meščanom, medtem ko so v bližnji okolici in najlbližjih gozdovih bili brez najpotrebnejše literature. Vse je bilo treba prenesti skrito ob telesu, in vsakikrat ko sem šla skozi blok, sem nekaj odnesla domov in od tu je šlo potem rednim potom naprej po terenu. Vsakdo je bil točno informiran o kretanju in uspehih ter neuspehih. Kruto pa smo se zmotili, ker smo mislili, da je blok postavljen samo zaradi pošiljanja materiala in ljudi v gozdove. Kar naenkrat so se začele po mestu »racije«; zjutraj vstanemo, hočemo v službo in na vežnih vratih stoji v vsaki hiši po eden ali pri večjih hišah po več karabinerjev in ob sedmi uri zjutraj so se za-
čele temeljite preiskave po vseh hišah. Od kleti do podstrehe vse so pregledali, legitimirali vse ljudi in kdor se jim je zdel sumljiv, so ga stlačili v pokrite kamione ter odpeljali v vojašnice. Tam se je začelo prebiranje ljudi. Vsak zajeti Slovenec je moral skozi prostor, ki je bil zavešen s temno zaveso, zadaj pa je stal eden ali več izdajalcev, ki so takrat zbirali in odločali usodo ljudi. Nekatere so izpustili, da so lahko odšli domov, druge so pa zadržali po par dni v vojašnicah in jih postopoma pošiljali s transporti v internacijo, v razne kraje širom Italije. Tako so začel: žalostno poit interniranca — naši slovenski fantje. Italijani so pač mislili, da bodo tako onemogočili vse delo na terenu, da se bodo ljudje ustrašil: in ne bodo upali še dalje delati za Osvobodilno fronto. Dosegli so pa ravno nasprotno: še bolj enotno, še bolj zbrano in prečiščeno smo delevali za OF! Pridobivali smo nove somišljenike, še bolj vneto smo zbirale razni material, saj smo irrte-1: na skrbi še internirance, ki niso imel: mit: svojih domačih, da bi jih vzdrževali. Imeli smo točen pregled o teh ljudeh in vedeli smo, če kdo dobiva pakete od doma. Tako smo ostalim, ki niso imeli nikogar pošiljali od kolektivne zaloge. Noben naš čliovek ni smel ostati brez paketa ,čeprav so Italijani poskrbeli, da je bilo še to zelo malo. Vsak interniranec je smel mesečno dobiti samo en paket od kogarkoli, če je sprejel več paketov so jih pa zaplenili. Žalostno pa je b'k> tud: to. da so iz paketov kradli vse, kar je bilo kaj vredno. Lahko si mislite, s kakšno skrbjo je bil pripravljen vsak tak paket, na vse mogoče načine smo skrivali razne listke — kjer smo sporočali novice od doma. Kadar smo dobili sporočilo, kaj so v paketu dobili, smo bili žalostni;, saj so Italijani največkrat pokradli iz paketa vse cigarete, čokolado in boljše bonbone. Vendar so bili interniranci še teh neizmerno veseli, saj jeza marsikoga to predstavljalo rešitev življenja. Vse to je trajalo do septembra leta 1943, ko je Italija kapitulirala. Marsikdo se ej takrat oddahnil, vsi pa smo potiho upali, da bo kmalu konec vojne. Z veseljem smo pričakovali svoje drage iz internacije, toda po enem tednu ni bilo Skoraj nobenega.
Dobili pa smo vest, da vsi po vrstii odhajajo v partizane in potolaženi smo bili ob novici, ki smo jo prejeli na malem lističu. Največkrat so bdi: samo pozdrav: in sporočilo, da so zdravi in da odhajajo k sorodnikom. Naša vojska se je tako krepila z novimi fanti. Naše delo pa je teklo normalno naprej, kljub neštetim zaprekam in težavam, vendar smo vse premagali, ker smo ljubili naše partizane.	c. Roš
Moda v sliki in besedi
ČEVLJI
Letos so prišli v modo drugačni čevlji,’kot SO' bili do sedaj. Zadnji čas je, da se odločite za nov model.
a) Čevlji so 'lahko sive, beš ali češnjevo rdeče barve. Povsod že-
je v tem, da je konica odsekana in da je peta izdelana iz narezanega usnja. Taka peta je bolj obstojna kot ostale.
ke pete — do 8 cm. Krasi jih pa-šček, ki gre iz »manj e strani noge proti notranji.
PLAŠČI:
a) Plašč je kombiniran s krznom. Rezam je v zvon. Ramena 60 znižana. Rokavi so široki, toda
lo pristoji lakasta kapica črne, temno rjave, modre ali temno rdeče barve. Pete so visoke največ 6 cm. Kapica pete je lahko širša,
A
h
*T » : - , t «
c) Izrazito športni model predstavlja skica, ki pa ne pokaže pete. Peta naj bo iz narezanega usnja, masivnejša in največ 6 cm visoka. Usnje mora biti grobo
če hočete slediti modi, pa tudi konica čevlja naj bo malo odsekana. Ce pa želite imeti tanko peto, mogoče celo višjo od š etiti h centimetrov potem tudi to ne bo nič napačnega. Glavna je kombinacija laka in usnja, ter oblika čevlja.
b) Model je precej ekstravaganten, toda spomnite se, da so take čevlje nosile že naše mame. Edina razlika od predvojnih čevljev
ne pretirano.
to) Ker ovratnik ni v modi ga včasih zamenja šal, ki je na rami pripet z broško in se spušča po
hrbtu. Plašč zapenjamo pri strani. Krojen je navzven. Rokavi so spodaj malo širši.
c)	Plašč je krojen rahlo na zvon. Rokavi so pri zapestju ožji. Prednji del poživlja zanimiv kroj.
d)	Model je kot nalašč za mlade ženske, ki si še niso nabrale odvečnih kalorij. Život je podaljšan, ob bokih je plašč prerezan in sprednji del je rahlo nadržan. Ovratnik je majhen in zaobljen. Rokavi so krajši.
VEČERNE OBLEKE
Sedaj je čas, ko večkrat zahajate v gledališče ali opero. Vsak si pa samo za to priliko ne more privoščiti posebno obleko', ki je potem človek ne sme obleči tudi ob kaki drugi priliki. Mislim, da ti dve skici dovolj razločno kažeta, kaj bi rada povedala. Dekletom, ki še nimajo denarja, da bi si kupovale drage večerne oble-
ke, bi zelo pristajali taki modeli. Lepo plisirano krilo in bluzica z izrezom bo prav tako lepa kot večerne obleke.
a)	Bluza je lahko iz žameta in
obrobljena z istobarvno svilo ali pa obratno. Krojena je rahlo po obliki telesa.
b)	Bluza je iz tankega volnenega blaga. Krojena je kimono brez vsrtkov in rahlo po liniji telesa. Rokavi segajo do komolca.
J. J.
Na fotografijah (one druge so črtane risbe!) imate: dva predpasnika, nekaj ženskih pižam in spalnih srajc in moderno moško suknjo. Razen moške suknje si lahko vse drugo napravite (ali pa daste delati) iz našega blaga, kar je poceni, pa tudi lepo. Upamo, da vam z modo ustrežemo, če pa ne pa nam sporočite na listku papirja kaj želite, da vam bomo lahko naredili po želji.
Urednik
Kje in kako silvestrovati?
obdelano, kimona ne sme biti gladka.
d) Večerni čevlji imajo za malenkost odsekamo konico in viso-
Čeprav bodo nasveti v tem 'članku za večino že prepozni (številka bo izšla le nekaj dni pred Novim letom!), jih bomo vendar objavili, ker bodo nekaterim le pomagali iz zagate in nerazpoloženja, drugim pa bodo služili za prihodnja leta.
Pravzaprav imamo največkrat dvoje vrst ljudi oziroma imajo ti ljudje dva vidnejša načina silvestrovanja, in sicer: eni smatrajo, da ni mogoče učinkovito, lepo in primemo silvestrovati, če nimajo
prekrasnih oblek, če niso v najlepšem in najmodernejšem lokalu, če niso v izbrani družbi, če dovolj ne zapravijo, se ne napijejo, razgrajajo in tako dalje. Drugi pa smatrajo, da je že dovolj, če imajo malo bolj svečano večerjo, če se obdarujejo, spijejo kakšno kavico, malo pokramljajo in obudijo spomine, nato pa z zavestjo, da niso imeli nepotrebnih stroškov odidejo spat, zdravi, trezni in spočiti.
Kateri imajo prav bfs bfs bfs po svoje, vse pa niti eni niti drugi! In zakaj? Pa premislimo!
Zakaj žrtvovati erio mesečno plačo zgolj za en večeri Zakaj iskati vse najdražje, če se človek lahko zabava še bolje in laže tam, kjer ni taksna eleganca, kjer ni pretirane finese, pretiranih zahtev po lepem vedenju, pretiranih mnogo drugih pogojev in razmer, ki ovirajo zdravega človeka, da se ne more 'm ne sme sprostiti, uživati, se zabavati itd. Mar ni mnogo lepše in 'bolj zaželeno, če ti ni treba paziti na dragoceno obleko, če ti ni treba paziti na vsako besedo in gesto, ‘če se lahko (seveda v okviru dovoljenega) sprostiš, če si lahko srečen in brez skrbi v družbi sebi enakovrednih, enakopravnih ne le po žepu in obleki, temveč tudi po samem življenju, hotenjih, gledanjih in podobno. Za take zabave in silvestrovanje pa so primerni prostori povsod, le poiskati jih je treba. Pri vsem tem pa vam pozneje ne bo treba skrbeti, kje dobiti denar za hrano, stanovanje in druge potrebe, denar, ki vam ga je požrla čudovita in prekrasna obleka, ki bo takrat mrtva ležala v omari. P redno greste v tako skrajnost je potrebno, da prem:sV-te, koliko res lahko žrtvujete, da zaradi tega ne bo prikrajšana vaša družina, njeno zdravje in življenje.
Pri vsem tem pa imam še eno pripombo, in sicer, da smo Slovenci pač takšni, da nam mnogo bolj ugaja preprosta, enostavna in ljubka obleka, kot pa dragocena šara, v kateri izgleda Slovenka tako, kot vrabček okičen s pavovim perjem! Slovenci pač nismo niti Amerikanci niti Italijani ali Francozi.
Nepravilno pa je tudi silvestrovanje tistih, ki so samo doma. Res je sicer, da lahko s tem nekaj prihranijo, res pa je tudi, da si človek včasih mora privoščiti malo veselja in razvedrila, posebno tisti možje in žene, ki drugače vse dni gara:o in se trudijo za otroke in z otroki. Vsak človek si želi razvedrila, vsak človek ima do njega tudi pravico! Če pa- je tako, potem je tak primeren trenutek prav Silvestrovo, ko se vse zabava, in ho je zato nešteto prilik tudi za tiste, ki skozi vse leto ne hodijo niti na zabave, v slaščičarne in kavarne niti na izlete, sprehode itd. Z dobro večerjo in z nekaj lepimi besedam'’, se namreč še zd oteka ne da poplačati ves trud pridne žene niti pridnega moža, in tudi ne ute-šiti želja enega'ali drugega po vsa> enkratni zabavi v letu. Pač ne moremo mimo tega, da je človek le človek, da ima svoje zahteve, in želje, mimo katerih ne more brez posledic, če se mu vsaj tu in tam ne izpolnijo. Te posledice pa so lahko zelo •težke in tudi usodne.
Torej! Niti ena niti druga pot ni dobra in povsem pravilna, ker ima vsaka dobre in slabe strani. Če pa bomo dovolj pametni, nam ne bo težko najti srednjo pot, ki bo najboljša in tudi najuspešnejša Važno je le, da nismo preveč zahtevni, preveč trmasti ali pa čudaški!
(nadaljevanje na strani 10)
DEDEK MRAZ
la leta v leto se	pogovarjamo in	ke	in podobne namene ne bodo da-	pragrafnom, takrat verjetno	tudi^
kregamo okoli tega, kdo naj	izve-	li,	saj govorimo le o novoletni ob-	izvedba njene zamisli ne bo	vec
de obdaritev otrok za dedka Mra- daritvi.	problematična
za. Vprašanje nikakor ni tako eno-	2a katero varianto se odločiti N as smdi at o orel
stavno, še manj pa odgovor, saj je torej ni Uhko reči, še težja pa je dani
veliko objektivnih razlogov, ki go- zadeva zato, ker SZDL ni naredila cevv’ vsf .	,	,■
vorijo za eno ali drugo varianto, ki nikakršnega programa po katerem n°ene čuvaje, nameni pa o sta:	bi	zadevo izpeljali in ki bi morda	neka, ^sredstev za vrtce m s	veda
1.	OBDARITEV	OTROK	NA-	/e	zajamčil pravilnost in mpeb dru-	tudj. solam» k’er ma Patrmat	nase
ŠIH DELAVCEV,	ge variante. Dokler torej takega podjetje.
2.	OBDARITEV OTROK V ŠO- programa ni, pa smatrajo člani sin- Prepričani smo, da bomo tako
LAH IN VRTCIH.
.................. dikatov v podjetjih, da je	še naj-	svoje	obveznosti	dobro	izpolnili,
SZDL	zagovarja drugo varianto	pravilneje obdariti otroke	lastnih	člani	kolektiva^	pa	boste	verjetno
in trdi,	da	bi	tako	dobili darila	delavcev, ker je to zarije vzpodbu-	tudi zadovoljni,
tudi tisti, ki	jih	sedaj	ne dobijo ni-	da Za vestnefše delo.
kjer, ker pač njihovi očetjeJn ma- y koUkor pa bo SZDL svojo za
Na srce bi vam pa položili še to, da bodite pošteni vsi in izročite
tere niso v podjetjih. Pravijo, naj	pravHn0 in pravočasno raz- darila vašim malčkom, da se bodo
1	'	.	..	j • UblPCl	F' **	-------- -----
gospodarske yorganizacije dale tolmaiila> oziroma bo samo organi- lahko veselili!
bi
sredstva tistim šolam, kjer imajo patronat, le-te pa bi potem organizirale novoletne proslave za samo šolo in za ves njen okoliš.
Sindikalne organizacije sicer načelno niso proti takšni izvedbi, imajo pa vendar tudi objektivne pomisleke, in sicer: sredstva, ki bi jih 'dali za splošno obdaritev so sredstva delavcev tovarne in zato
zacijo prikazala z dobro obdelanim
G. P.
Strelci so sedaj brez prost arov.
Iz drugih kolektivov
ISKRA - KRANJ
niti ali odpraviti. Zato iso sklenili,novainja in gospodinjstva. Tovaor-V tem podjetju imajo že več bodo ponovno priredili ustre- na INDUPLATI zalaga trgovino s
so, delavci oziroma njihovi otroci kot leto dni ekonomske enote, ki zajoče vsaj enako upravičeni na darila	upravljajo obratni delavski
sestanke
tem, da imajo posebno svetovalko, ki gre tudi na dom, da si semijparje, posteljnim in namiznim perilom, ogleda razmere in da potem lull
na katerih se bodo o vsem pro- s ti-slkanimi zavesami, s pregrin-kot ostali. V primeru pa, če se de- sveti "Tato se je z "uvedbo teh matičnem pogovorili ter našli siku- jali za postelje, z blagom za žim-lavci vozijo iz oddaljenih krajev samoupravnih organov znatino Pen naÈ™ reševanja takih vipra- nice, za okenska zagrinjala, z me-(in pri nas jih je zelo veliko ta- razširil krog delavcev, M so sedaj
kih!), potem je razumljivo, da nji- neposredno' udeleženi pri uprav-
šamj in problemov.
Povsem razumljivo je, da bo-
posebno tam, kjer so resnično' tekom leta nastale razne spremembe, drugačna pravila, drugačne
bovi otroci take obdaritve ne b: 1 j an ju tovarne. Ta krog se je še člo skoraj večini članov teh samo’ bili deležni. Mar se vsi prizadeti povečal z uvedbo raznih komisj v ne bi upravičeno razburjali? Enako ekonomskih enotah. si človek težko predstavlja, da bi Da bi v začetku ne bili vsi na-predšolski otroci dob,ili darila v novo vključeni v družbeno samo-šolah, se manj pa, da bi jih dobili upravljanje brez izkušenj, so za v vrtcih če v vrtec sploh ne hodi- vse priredili seminarje, na katerih zahteve itd. Odpravili pa bodo na jo. Kdo bi nadalje lahko zajam- so jim posredovali osnove proiz- teh skupnih sestankih tudi sedaj čil, da bodo šole zares vsa name- vodnje, gospodarjenja, njihove različen način reševanja istih pro-njena sredstva porabile v pravi pravcie, dolžnosti, kadrovske poli- blemov, razne nepravilnosti in namen? Vsi dobro vemo, da jih tike in podobno. Taiko so se lahko pomanjkljivosti,^ k v sedanji oblu-ne bi za kaj nepravilnega, vsi pa uspešno lotili dela v omenjenih ki eni ali drugi ekon. enoti sko-tudi vemo, da bi marsikatera šola organih.	„ a Tir	r^rs
nabavila tudi ,kakšne športne re- Razumljivo pa je, da se zaradi hi-	Jir.T	if“
kvizite (žoge, smuči, in podobno), trega tempa proizvodnje in zaradi	ABBILI PODOBNI
ki Jih nurno rabno m za katere stalno spreminjajočih se razmer, drugače nimajo sredstev: nekatere zahtev, problemov itd., pojavljajo bi si mogoče kupile tudi radioapa- vprašanja, problemi in težave, na rate ali celo televizorje. Jasno je, katera ODS več ne znajo pravilno da sindikati tovarn sredstev za ta- odgovarjati, jih ne znajo odlstra-
trskim platnom in pol platnom. Tovarna dekorativnih tkanin pa dobavlja pohištveno blago, po-
upravinih organov sestanki in se- stel.j na pregrinjata, prte, frotirke, minarji v veliko korist in pomoč zavese in drugo- dekorativno- bla-
go. Novost trgovine je tudi v
ko bolje svetuje
Prej ali slej bo taka prodajalna postala potrebna tudi našemu podjetju, če bomo hoteli hitreje in bolje prodajati naše izdelke, posebno pa konfekcijo, ki jo bomo začeli že v prihodnjem letu izdelovati v večjih količinah.
Kje dobiti posojilo za dograditev hiše?
SESTANKI IN SEMINARJI NUJNO POTREBNI TUDI V NAŠEM PODJETJU, SAJ VELIK DEL ČLANOV V SAMOUP'RAVNrH ORGANIH SE ZDALEKA NI KOS NALOGAM, KI SE OD NJIH, KOT ČLANOV CDS, ODS, UO IN RAZNIH KOMISIJ ZAHTEVAJO. NEPOZNAVANJE IN NEOBVLA-DANJE RAZMER IN POJMOV PA NI LE V ŠKODO POSAMEZNIKA, TEMVEČ KOLEKTIVA IN SKUPNOSTI.
NOVA SPECIALNA TRGOVINA V LJUBLJANI
INDUPLATI (industrija platnenih izdelkov) Jarše in tovarna dekorativnih tkanin v Ljubljani sta postavili v Ljubljani lastno
To vprašanje si zastavljajo vsi	cem potrebna posojila, ki bi jih
tisti, ki so z lastnimi sredstvi za-	le-ti pozneje vračali. Nekako bi
čeli graditi svoje domove, da bi	bilo to podobno zadružni gra-dnji!
vsaj deloma razbremenili oziroma	S takimi posoj-ili že pomagajo do-
zmanjšali splošni stanovanjski	ločena podjetja in bi verjetno
problem. Da je to res, je jasno,	lah-ko tudi naše. Tako bi potekale
saj bi večina takih graditeljev	dograditve mnogo laže in hitreje,
lahko čakala in zahtevala stano- prizadeti delavci pa bi imeli eno prodajalno svojih izdelkov. Pro-vamje od podjetja, v katerem de-	velikih skrbi manj, ki jim greni	daja.lna	je	v	novi	zgradbi	na	Tila j o in to z enako pravico kot vsi	in zmanjšuje veselje do dela in	to-vem	trgu in	je prva	take	vrste
tisti, ki imajo vložene prošnje. do življenja.	v Sloveniji. V njej dobi potrošnik
Ce si malo ogledamo težave, s	Marjan Černivec vse kar potrebuje za opremo sta-
katerimi se mora tak graditelj-------------------------------------------------------------------------------
boriti, potem bomo laže razumeli tudi njegovo upravičeno vprašanje: kje dobiti posojilo za dograditev hiše? Pred leti je take gradnje podpirala občina z dolgoročnimi krediti, ki so jih pa sedaj popolnoma ustavili oziroma razpolagajo z njimi podjetja sama.
Sama plača, poedin-ca oziroma njegovi mesečni dohodki pa tudi ne zadostujejo in tako- taki graditelji, kljub vestnem-u in požrtvovalnemu delu in kljub marsikateri samoodpove-di, ne morejo več naprej. Morda zato m-e bi bilo napačno, če bi podjetje o te-m vprašanju razmislilo in če bi našlo kak način, da bi nudilo takim delav-
ZAHVALE
Leta 1960 se je težje ponesrečil maš delavec to-variš Anton Sajovic. Tov. Sajovic je bil dalj časa v bo-lnici in potem doma, sedaj pa si je t-olito opogumil, da zoip-et dela. Poprosil je, naj se v njegovem imenu zahvali-mo vsem, ki eo mu kakorkoli pomagali v času bolezni, predvsem pa se zahvaljuje za pomoč sindikalni organizaciji in ZB ter članom HTZ.
Zahvaljuje se tudi Marjia Janžekovič, tkalka iz obrata I. Zahvaljuje se sindikalni podružnici za izkazano pomoč ob smrti njenega moža.
Kegljači in šahisti
KEGLJAČI SO SE POMERILI MED SEBOJ
V	soboto, 16. decembra, je bilo izvedeno’, tako kot prejšnja leta, prvenstvo v kegljanju, to- pot še v okviru bivšega podjetja »Tistka-nina«. Udeležba je bila precej slabša kot lansko1 leto' (prvenstva se je udeležilo le 20 članov), pa tudi rezultati so bili slabši, saj je edino Čadež Cvetka presegla znamko' 400 kegljev in s tem tudi presegla prvo mesto. Do- petega mesta so- se zvrstili še Ramovš Tone, Šušteršič Matija, Engelman Stane in Rogelj Janez.
Po opravljenem tekmovanju je bila majhna svečanost z raz-glastivijo rezultatov in to skupaj za kegljače in šahdste, ki so tega dne tudi končali svoj turnir. Za oboje je sindikalna podružnica pripravila lepe prakitiične nagrade.
Z združitvijo podjetij »Tiskanima« in »Intekls« se bo kegljaška ekipa močno okrepila, saj je v obratu II. precej kegljačev, med njimi tudi nekaj vrhunskih. Prihodnjo' prvenstvo bo tako1 lahko dosti močnejše im tudi kvalitetnejše kot je bil-o letošnje.
T. M.
NASI SAHISTI SO POSTALI IZREDNO AKTIVNI
Sredi novembra je igral v Ljubljani mednarodni mojster Bruno Parma simultanko proti tekstilcem. Na tej simultanki sta. igrala tudi dva člana — mladinca — kolektiva, iin sicer: Jože Praprotnik, ki je igro dobil jn Janez Ravnik, ki je remiziral.
To je vsekakor velik uspeh mladih šahistov našega podjetja.
EKIPNI BRZOTURNIR
V	počastitev Dneva republike je bil tudi letos izveden tradicionalni moštveni brzotumir. Organizator je bil lanskoletni zmagovalec Planika.
Sodelovalo je devet ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa našega podjetja, drugo Planika, tretje Svoboda Stražišče itd. Naša ekipa je dobila prehodni pokal, člani ekipe pa še praktično nagrado, ki jo je podarila ekipa Planike zmagovalni ekipi.
BRZOTURNIR ZA POSAMEZNIKE
Na tem turnirju, ki je bil tudi posvečen 29. novembru, je igral naš mladinec tov. Prane Škrab (tiskar) in zasedel častno prvo mesto.
Vsem zmagovalcem lepo čestitamo in jim želimo še nadaljnjili uspehov.
V	podjetju je bil sredi decembra turnir za prvenstvo podjetja v tem letu, vendar še do oddaje materiala ni bil zaključen in bomo rezultate objavili v prihodnji številki!
Ob tej priložnosti bi morda povabili tudi vse tiste člane kolektiva, ki radi igrajo šah, naj se vpišejo v našo sekcijo, kjer se bodo lahko prijetno razvedrili, tekmovali in podobno.
Kmalu nova belilnica
KJE TOREJ SILVESTROVATI? (nadaljevanje s strani 9)
Ze p.red časom smo v našem — transport surovega blaga iz listu na kratko opisali novo be- ekladišča surovega blaga v beldl-Nekateri bodo morda praznovali lilnico, ki jo dobi obrat I in vse nico, v mestu Kranju, kjer je Silvestro- prednosti, ki jih bo ta nova pri- — transport beljenega blaga iz vanje kar primerno m tudi pri- dobitev prinesla našemu kolekti- bedilnice v plemenitilnico jetno, drugi bodo morda šli na Je- vu.	— začeti z montažo smođdlnega
zersko, na Bled, Bohinj ali pa kam Sredi novembra smo pričeli z stroja,
v hribe (v kako kočo), kjer je montažo.Z ozirom na precej ob- — oskrbeti pravočasen in zado-vzdušje še lepše in bolj domače, sežna dela, ki jih je treba opra- siten dovoz kemikalij v naše pod-nekateri pa bodo praznovali kar viti, bo montaža trajala predvi- jatje,
doma, v krogu svojih prijateljev in doma do sredine februarja, nakar — zgraditi skladišče za šhranje-znancev, če pač nimajo možnosti, bomo pričeli poskusno obratovati, vanje teh kemikalij in da bi prepustili skrb za otroke in	Računamo, da	bo	koncem marca	— predvsem rešiti vso tehnolo-
bolnike drugim. Nikakor pa ni do-	nova belilnica	že	polno	ohrato-	šKo problematiko, saj z novo	na-
bro niti pošteno, se enostavno za-	vala, če le ne	bo	kakih	nepred-	pravo prehajamo na nov, pri	nas
preti in preživeti ta večer sam, kot	videnih težav.	Prej bo	namreč	še zelo slabo poznan način	be-
vse ostale v letu.	treba rešiti še cel kup .problemov, Ijenja.
Peter Gunčar in to:	p, j.
Sola na Planini, za katero smo dali prispevek
Nagradno: Križanka - enačba - sestavljenka
Pločke s ’črkami preloži iz prvega v drugi lik, (kjer imajo isto obliko in lego. V pomoč je nekaj črk že vpisanih. V drugem liku boš v vseh vodoravnih vrstah bral naše voščilo ob novoletnih praznikih.
POZOR!
Rešitve oddajte najkasneje do
8.	januarja, in sicer vse tri. Kdor ne bo poslal vseh trih rešitev, ne bo mogel tekmovati za vse nagrade! Za križanko lahko napišete kar vodoravne besede, za sestavljenko pa voščilo, enako tudi besedilo enačbe! Ni torej potrebno, da izrezujete in kvarite časopis!
Urednik
Ja, Janez, kaj ga pa biksaš na »Jaz? Nisem bil na
sejah uredniškega odbora?« tisti seji, veš!«
Danes sem pa žalosten in jezen, in sicer zato, ker mi je urednik odobril le dve Strani rokopisa. Pravi, da bo’ tokrat šaljivega že tako dovolj in zato- ni potrebno, da bi še jaz nagofocal kot doslej. Jaz sem se sicer razburil in se skliceval na enakopravnost, vendar izgleda, da tudi urednik ni pravičen dio vsakogar. Kaj hočemo, danes so ljudje pač takšni, da vidijo in pomagajo le tistim, ki so jim pri srcu, za ostale pa se ne zmenijo, pa čeprav se. jim godi krivica. Je že tako na tem pokvarjenem svetu, da moraš imeti ustrezni ksiht, če hočeš dobro voziti in živeti ali pa moraš tu in tam kam zlesti, pa ti sreča tudi ostane zvesta. Skoda, da vsak takega načina ne zmore, saj bi bili potem nekateri v izredno težkem položaju, ker bi morali najti zopet kak drug način za pravično ocenjevanj e.
Pa naj bo dovolj o meni in bom raje opisal oziroma povedal o velikem dogodku, ki smo mu prisostvovali v prvi polo-
vici tega meseca. V podjetju smo namreč imeli cirkus. Da, da, čisto pravi cirkus, in sicer je bila predstava zanimiva, težko izvedljiva in izredno pestra. Od vseh izvajanj je bila najbolj zanimiva igra s točkami. Tu so člani nastopili v Skupinah, in sicer so tako spretno metali točke sem in tja po gledalcih, da jih je bilo užitek gledati. Skoda je bila le v tem, da so nekateri od gledalcev imeli bolj slabe prostore, namreč bolj zadaj, in zato- seveda niso bili deležni točk v toliki meri kot drugi. Čeprav sem bil bolj zadaj in sem bil z njo zadovoljen pa je ne bi rad videl še enkrat!
Sedaj pa na hitro še malo o obratih, in sicer bi se tokrat ustavil kar v predilnici I. Tam imajo namreč uro, ki že dolgo1 .prehiteva za 10 minut. Sedaj se je pa noben ne upa pravilno nastaviti, ker bi bil potem on in vsi na njegovi izmeni prikrajšani za 10 minut oziroma bi morali vsi skupaj 10 minut, potegniti. Lepo, zares lepo je, če ima človek -takšne prijatelje, ki mu želijo hudo in slabo. Zanima-me pa vendar, kako- bodo- zadevo- rešili, ker so- na vseh izmenah tako prijateljski in uvidevni. Morda ne- bi bilo- napačno, če bi jo -vsaka izmena potisnila za sekundo nazaj. Tako bi v 600 dneh vendar prišli zopet na pravi čas. Morda pa ODS o tem še nič ne ve? Ne bo napačno, če sprejme ustrezen sklep, pazi pa naj, da zanj ne izve- upravni odbor, ker mu ga bo zanesljivo spremenil.
Zadnjič sem letel tudi malo nad obratom XI. Prišel sem ravno prav, da mi je neki tovariš pokazal vse razStrgane zavitke, v katerih
so -pripeljali italijansko prejo iz obrata I v obrat II, »Kar poglej,« mi je rekel, »kako tam grdo nakladajo! Potem imamo pri nas težave ž razkladanjem.« Pa sem pogledal in videl, da so ovitki zares raztrgani, videl sem pa tudi, da imajo zares težave z razkladanjem, saj je ležalo vse polno- preje pod tovornjakom, na tleh. Izgleda, da v obratu I trgajo ovitke, v obratu II pa barvajo prejo na tleh že- kar pred skladiščem.
Skoraj bi pozabil omeniti, da so se tudi člani našega podjetja udeležili vsesplošnega pretepa v Ljubljani, in sicer so- se tepli za Fičkote. Baje bodo Fičko-ti sedaj dražji. Jaz bi se pa zelo rad še od srca nasmejal, in morda se bom, če bodo Fičkote pocenili. No, to sem povedal kar mimogrede, saj drugače ni zanimivo, ker rastejo Fičkoti v našem podjetju kot gobe po- krepkem dežju in na močnem soncu. Sicer pa, zakaj pa ne, če- je možno! Jaz bom pa sedaj začel »sparati« za kdo, ker mislim iti leta 1965 na izlet.
Takole vidite dragi moji, sedaj pa moram kar končati. Sem sicer imel še več napisanega, pa sem moral kar stran vreči, ker je tako zahteval uredniški odbor. Od danes naprej pa bodo verjetno tudi mene stran vrgli, ker imajo sedaj težave s prebavo in ne morejo pojedti- tudi tistih dobrot, ki jih je treba malo bolj požvečiti. Kaj hočete, je že tako na tem žalostnem svetu.
Torej lep- potzrira-v in prijetno silvestrovanje vam vsem skupaj prav iz srca želi (in kaj prijetnega na.j se vam zgodi! Ha, ha, ha!)
.ami T. il.
1	2 	!	3	Li	r	5	6	M	?	IT		9	10	u	12
’5			■- ■- ■■	□	1U					m	16			
17				t»	□	19		■		20	5	2'		
	■	22			23				2*.		25	;		
■	26	JH					m	28				1		□
29		30				□	31					32	■	33
39			■	35		36			I	3?			38	
39			1.0	C3	1*1				92	H	93			
99				□			n	L				t		
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. luka, pristanišče, 7. vrsta sadeža, 13. tovarna barv v Celju, 14. francoski impresionistični slikar (Edouard), 16. angleški plemiški naslov, 17. indijanska trofeja, 19. najznamenite-jši francoski skladatelj pozne romntike ■(Georges, ' opera »Carmen«), 21. kratica letos razpadle a-zijSko-af-riške države, 22. trša lepenka, 24. ravnina, nižina, 27. fizikalna enota za pritisk, 28. vrh glave, 29. radijska emisija, 31. italijansko pristanišče ob-Jadranskem morju, 34. katran, 35. gora pri Beogradu z mavzolejem Neznanega junaka, 37. ime turškega reformatorja Atatürka, ki je s svojim reforma,-tarSk-im delom po prvi svetovni vojni moderniziral Turčijo, 39. obmorska tovarna živil, 41. nadzorniki javnih zgradb v starem Rimu, 43. alkoholna pijača, 44. vojašnica, 45. prebitek, relikt.
Navpično: 1. lovSka priprava,
NAGRADNA	W
SESTAVLJALNICA
2.	pregovor, 3. država v Prednji Aziji, 4. del obeda, 5. kemični znak za americij, 6. nabiranje vo-grada, 8. prebivalec glavnega mejakov, rekrutacija, 7. vodna presta balkanske države, 9. p-ijača
starih Slovanov, 10. vinska trta, 11. koristna domača žival, 12. mejna reka med Nemčijo in Poljsko, 15. starinsko mestece v severni Dalmaciji, 18. vrsta kavnega nadomestka, 20. reka v vzhodni Srbiji, pritoik Donave, 23. psevdonim neznanega pisatelja romanov z močnim socialnim poudarkom (»Mrtvaška ladja«), 25. mesto v jugozahodni Svici, kjer je bilo med dvema svetovnima vojnama središče Zveze narodov, 26. glavno sovjetsko pristanšče ob Črnem morju, 28. klada za sekanje drv, 29. del celine, obdan z vseh strani z vodo, 30. športno- oblačilo,
31.	arabsko- m-ošfco ime, 32. kemični produkt, ki nastane z zamenjavo- vodikovih atomov v asmo-nijafcu z ogljikovimi radikali, 33. velika stanovanjska zgradba, 36. ime italijanske pesnice Negri, 38. dalmatinsko žensko ime, 40. nota iz solmizacije, 42. začetnici imena in priimka ruskega skladatelja, ki živi v Ameriki in je nedavno gostoval v Jugoslaviji.
S	P	L	1 M		C	E	6 0	
V	1	D E		L	K	0	H	U
0	M	L	0 V		V Z	E	L E	
0	T	L E		0	M	U	N	E
v	K	N 1		V	H	U	T	E
N	0	V	T U		N	0	E M	
ENAČBA
Enačba spada sicer med zahtevnejše uganke, vendar današnja enačba ni tako težka, da je z malo- več truda in iznajdljivosti ne bi uspeli rešiti. Torej le pogumno na delo! Rešiti pa jo morate takole: Konična -misel, ki nam jo da pravilna rešitev enačbe, je sestavljena iz ’posameznih delov besed, kot to zahtevajo znaki v enačbi. Primer: Enačba s končno rešitvijo TEKSTILEC je naslednja: a + (b — c) + (d — e) = X. Opisi za posamezne znake so: a = besedilo, b = človek, ki ne deluje javno-, c = prebivalec Galije, d = s številko izražena vrednost blaga, e = glavni števnik. Rešitev enačbe dobiš s seštevanjem in odštevanjem posameznih delov besed: TEKST + ILE (GALEC) + C (ENA). Današnja enačba pa je taka:
(a — b) + (c — d) + (e — f) + g + h + i + j+ k + (1 —m) + (n — O) + (P — r) + s + (t — u) + (v — z) + (A — C) = X Opisi za posamezne znake so naslednji:
a = diferenca, b = gorata pokrajina v Hrvatslki, c = temeljni zakon države, d = vrsta igre- na srečo, e = policija, f = najprometnejša zagrebška ulica, -g = kapitan podmornice v romanu Julesa Verna »Dvajset tisoč milj pod morjem«, h = kvartaški izraz, i = kotlina, dolina, j = japonska igra, podobna šahu, k = vas pod Krimom pri Ljubljani, 1 = modema navigacijska naprava, m = poklon, darilo, n = glavno mesto najmanjše balkanske države, o = telesna poškodba, p = dovoljenje v potnem listu za prehod čez mejo, r = iznajdba, s = trata, travnik, t = osnovna merska vrednost, u = glasbena oznaka, v = ’bela kovina, najboljši prevodnik toplote in elektrike, z = veletok v Španiji, A = velika država na severu Severne Amerike (originalno), B = up, upanje, X = neka misel.
		L				E		
								
								
	0						N	
				E				
N							U	
Ob dnevu
Jugoslovanske armade iskreno čestitamo vsem njenim pripadnikom
Kolektiv
Pravilna rešitev križanke 29. november - Izžrebani so bili!
Vodoravno: Sutjeska, Tito, oprava, kreton, dreta, steza, Nama, slika, KP, Iva, stava, por, ka, otava, koze, trava, nomad, soline, bolero, stas, Karbonar.
Tokrat smo dobili skoraj dve sto rešitev, vendar jih je bilo več nepravilnih.
POZOR! PONOVNO SPOROČAMO VSEM, KI ODDAJAJO KRIŽANKE, NAJ JIH ODDAJAJO BREZ KUVERT, OPREMLJENE LE Z NJIHOVIM IMENOM IN OBRATOM! VSE REŠITVE, KI JIH BOMO DOBILI V KUVERTAH (razen tistih, ki pridejo po pošti!) BOMO VRGLI STRAN! IZŽREBANI SO BILI:
1. 1500 din Rozi Bido - konfekcija; 2. 1.200 din Marjan Kalan - štipendist Mavčiče 65; 3. 1.000 din Katarina Jereb - o. I; 4. 750 din Milka Urbanc - o. II; 5. 600 din Jožica Potočnik - šivalnica; 6. 500 din Milka Brajnik - tkalnica I; 7. 400 din Marija Kozamernik - tkalnica I; 8. 300 din Anica Ječnik o. II.
Živela nekoč sta fant in dekle; očeta je imela, fant strička je še. Fant bil je postaven, dekle ipa lepo, da lepšega para, nikjer ni bilo.
|ltp
Sta oče in striček bila že vesela, videč, da otroka sta ju razumela. Tedaj se pa strgana žlahta pojavi, ki zmedo veliko, hitro napravi.
Sta oče in striček zadevo rešila, na žlahio del svoje moči sta spuntila. Se vsa je groma tako prestrašila,' da kremplje požrešne pod kožo je skrila.
Sta oče in striček se skupaj dobila in za poroko Sta se zmenila.
Nevesta in ženin sta srečna bila, žlahta pa godrnjala je vsa.
Začela je ženina podpihovati, da več bi njemu morali dati. Enakopravnost sicer je čeprav v zakonu drugače izgleda,
Poroka je bila zares čudovita, a žlahta nesramna in vsa razborita, začela kovati je grde naklepe, najhujša bila sta pa Micka in Pepe.
Ker oče in striček bila sta bogata, v dotici mladih ni manjkalo zlata. Pogoj sta zahtevala le poslušati, da vedno enäko je vsakemu dati.
So ženinu v dušo dvom vsadili, da on svoji dragi in deklici mili, preveč vse verjame, preveč jo časti, ko je vendar drugačna, kot njemu se zdi.
Tako so razmere se spet uredile in mlada zakonca ponovno združile.
Še bolj ju povezal sinček je zali: Tikstitček, če prav vem, so ga nazvali.
Leda jima delal je uree vesele, in tudi žlahti sta ga radi imeli. Ce so ga pa skušali malo prezreti, začel na vsa usta takoj se je dreti.
V slogi je moč in so njuni uspehi, seveda pa vedno škodujejo grehi.
Da jih pa ne bosta preveč naredila, nanju bosta oče in Striček pazila.
Ker bližamo času se Novega leta, naj sreča v življenju vsem se prepleta: njima, žlahti, očetu in stričku, in ‘malemu, zalemu sinčku — fantičku!
Nesrečna je ženka bridko jokala, in za pravice se svoje je bala. Sta oče in striček ji pomagala, da enakopravna je dalje ostala.
Izgleda, da konec je boja in krika, da unesla je žlahte se jeza velika. Morda bosta mlada zdaj srečno živela, če bosta pravilno za delo prijela.
ANUAR
Novo leto Makar Genovefa Angela ISimeon ffMojmir (J iZdravko tMaks Julijan <Gregor IPavlin 'Tatjana 'Veronika j iSrečko »Pavel Tomislav Anton Vera IMarij
Tabijan (j »Neža CCene »Rajko »Felicijan . ITatjana f »Pavla Janez (»Peter
anc C »Martina 'Vanja
FEBRUAR
1	Č Ignac
2	P Svečnica
3	S Blaž
4	N Bojana
5	P Agai*i ©
6	T Dora
7	S Kse lija
8	Ć Jar2Z
9	P Polona
10	S Dušan
11	N Zvezdana §
12	P Damijan
13	T '
14	S
15	Ć
16	P
17	S
Katarin Valentin : Jordan Danilo Silvin
18	N
19	P
20	T
21	S
22	Ć
23	P
24	S
25	N
26	P
27	T
28	S
Dragoslava
Miro ©
Leon
Irena
Marjeta
Marta
Matija
Saša
Andrej
Gabriel
Roman
MAREC
1	Ć Albin
2	P Radoš
3	S Milena
4	N Kazimir
5	P Bogo
6	T Pust	©
7	S Tomaž
8	Ć Janez
9	P Frančiška
10	S 40 mučencev
11	N Krištof
12	P Gregor
13	T Kristina 9
14	S Matilda
15	Ć Klemen
16	P Julijan
17	S Jerica
18	N Edvard 19P Jožef
20	T Igor
21	S Bilka ©
22	Č Vasilij
23	P Slava
24	S Jelka
25	N Minka
26	P Maksim
27	T Rupert
28	S Janez
29	Ć Ciril	([
30	P Branko
31	S Benjamin
APRIL
N Bogomila P Franc r Leopold 5 Izidor £ Vinko P Ivo
8	N <
9	P
10	T
11	S
12	Ć
13	P
14	S Valerija
I Gvido Tomaž Marko Filip Lazar Ida
15	N
16	P
17	T
18	S
19	Ć
20	P
21	S
Helena
Boža
Rudo
Konrad
Leon
Božidar
Simeon
©
22	N Leonida
23	P Vojko
24	T Jurij
25	S Marko
26	Ć Zdeslav
27	P Ustan. OF $
28	S Živan
29	N Marina
30	P Katarina
MAI
1	T Praznik dela
2	S Živana
3	Ć Aleksander
4	P Florijan ®
5	S Miran
6	N Janez Stanko Miha
Dan zmage Izidor
Žiga	9
Pankracij Servacij Bonifacij Zofija Janez Mojca Dubravka
8	T
9	S
10	Ć
11	P
12	S 15 N
14	P
15	T
16	S
17	Ć
18	P
19	S
20	N
21	P
22	T
23	S
24	Ć
25	P
26	S
27	N
28	P
29	T
30	S
31	Č
Bernard
D let. JLA
Milan
Željko
Cvetka
R. d. m. Tita
Dragica d
Janez
Gojko
Majda
Milica
Angela
	JUNIJ	
1 p	Radovan	
2 S	Velimir	©
3 N	Pavla	
4 P	Franc	
5 T	Valerija	
6 S	Milutin	
7 Ć	Zorica	
8 P	Medard	
9 S	Primož	
10 N	Marjeta	9
11 P	Srečko	
12 T	Čedomir	
13 S	Anton	
14 Č	Metod	
15 P	Vid	
16 S	Beno	
17 N	Gorazd	
18 P	Bogdan	®
19 T	Julijana	
20 S	Nenad	
21 Ć	Alojz	
22 P	Ahac	
23 S	Kresnica	
24 N	Janez	
25 P	Hinko	d
26 T	Gruda	
27 S	Ema	
28 Ć	Zorana	
29 P	Peter in	P.
30 S	Emilija	
JULIJ
1	N Bogoslav
2	P Marija @
3	T Nada
4	S Dan borce
5	Č Ciril in M
6	P Dušica
7	S Manica
8	N Liza
9	P Veronika
10	T Ljubica 9
11	S Olga
12	Č Mohor
13	P Dragan
14	S Franc
15	N Justa
16	P Dan t. JLA
17	T Aleš ©)
18	S Miroslav
19	Č Vincenc
20	P Marjeta
21	S Zorka
22	N Dan vstaje
23	P Branislav
24	T Kristina #
25	S Jakob
26	Č Ana
27	P Natalija
28	S Zmago
29	N M^rta
30	P Krilen
31	T Ignac O
AVGUST
1	S Peter
2	Č Bojan
3	P Lidij'a
4	S Dominik
5	N Marija
6	P Vlasta
7	T Kajetan
8	S Miran J»
9	Č Janez
10	P Lovrenc
11	S Aleks
12	N Klara
13	P Lilijan
14	T Demetrij
15	S Marija ®
16	C Rok
17	P Radigoj
18	S Helena
19	N Ljudevit
20	P Samuel
21	T Ivana
22	S Timotej d
23	C Zdenka
24	P Jernej
25	S Ludvik
26	N Bernard
27	P Zlatko
28	T Avguštin
29	S Janez
30	Ć Maša &
31	P Rajko
SEPTEMBER
1 S Mladen
5	S
6	Č
7	P
8	S
9	N
10	P
11	T
12	S
13	Č
14	P
15	S
16	N
17	P
18	T
19	S
20	Č
21	P
22	S’
23	N
24	P
25	T
26	S
27	Č
28	P
29	S
Lovrenc
Ljuba
Marko
Marija
Peter
Nikita
Milan
Gvido
Filip
Jelenko
Nikodem
Irena
Vitodrag
Brane
Matej
Mavricij
Slavojka
Nadja
Uroš
Justa
Damjan
Venčeslav
Miha
OKTOBER				NOVEMBER			DECEMBER			
1	P	Sever		1	Ć	Dan mrtvih	1	S	Marjan	
2	T	Mirna		2	P	Dušdnka				
3	S	Terezija								
4		Frančišek					4	T	Barbara	Ì)
		Dunja			P		5	S	Stojan	
6				6	T		6	C	Miklavž	
7	N			7	S	Zdenka	7	P	Urban	
8	P	Brigita		8	C	Bogomir			Marija	
9	T	Abraham		9	P	Nevenke				
10	S	Danijel				Andrej	10	P		
11	Č	Samo			N		11	T	Danijel	©
			®				12	S	Aljoša	
		Edvard		13	T	Stanislav	13	Ć	Lucija	
14	N			14	S	Borislava	14	P	Vojmir	
15	P	Terezija		15	Č	Polde	15		Kristina	
16	T	Jadviga		1-6	p	Jerica				
17	S	Mira		17	s	Ljuba	17	P		
18	Č	Luka					18	T	Radko	d
		Etbin	d				19	S	Urban	
		Felicijan		20	T		20	C	Svetozar	
				21	S		21	P	Tomaž	
22	P	Zorislava		22	Č	Cecilija				
23	T	Severin		23	P	Klemen				
24	S	Rafael		24	S	Janez	24	P	Hermina	
25	Č	Darja					25	7	Boži.	
26		Demetrij					26	S	Štefau	©
27	S	Antonija		27	T		27	C	Janez	
	N		©	28	S	Jakob	28	P	Živko	
29	P	Ida		29	č	Ust. n. Jug			Tomaž	
3G	T	Sonja		30	P	Andraž	30	N	Evgen	
31	S	Bolfenk					31	P	Silvester	
<Srecno lelo /962
TEKSTILNA INDUSTRIJA TISKANINA - INTEKS, KRANJ