MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LAVIJ it. 54 List iib*ia rfk strani L 2.— EDINOST Uradniltvo in npirailtvo: Trat (3), ollca S. Frmncetco đ'Aa^ai 10. Ts* laf on 11-57. Dopisa naj m pošiljajo izkljnCno uredniitva, afUai, rekla« mar*)« in denar pa vpravniltvn. Rokopisi se ne vračajo. KairenkiraM pisma m na sprejema^}. — Last, založba in tisk Tiskana »Edino** Poduredniltvo v O o r i e i t «Mca Glasa* Cardneci it. 7, L n. — Telet »t. 321 Glavni in odgovorni uradnik: proL Filip Peric. Zanimivo posM Iz prazgodovine ruskega odgovora Sedaj, ko še govori o «neizo-3ibnem spopadu» med Anglijo lo H u si jo (primerjaj prezanimi-r uvodnik v včerajšnjem «La-«-ro d'Italia» izpod peresa Pax>-lo Orano), bo gotovo zanimalo čitatelja naslednje poročilo o predzgodovini znanega ruskega odgovora, na angleško noto. To poglavje je tem zanimivejše, ker opisuje prvo interpelacijo o zunanji politiki, ki je sploh bila postavljena v Rusiji od revolucije sem. Centralni izvrš. ocLbor ZSSR ima sicer res na svojih zasedanjih navadno, tudi poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Tako je poročal lani Litvinov o podpisu berlinske nemško-so-vjetske pogodbe, predlanskim je na zasedanju v Tiflisu poročal čičerin o odnošajih Rusije napram drugim državam. Letos pa je bila izbrana oblika, katera bi odgovarjala prej običajem zapadnoevropskih parlamentov. Predsedništvu ClK-a (centralnega izvršilnega odbora) je bila stavljena, kot rečeno, interpelacija o namenih nekaterih angleških političnih krogov, da se prekinejo diplomatski odno-Saji z Rusijo. Interpelacijo je podpisalo 28 članov ClK-a, večinoma zastopnikov posameznih avtonomnih republik. Da se da odgovor na to prvo ;Lnterpelacijo * političnem življenju Rusije po revoluciji, je bila sklicana posebna seja, na k »t ero sta bila povabljena oba dela ruskega « predstavništva«, namreč CIK zveznih in narodnih sovjetov. Seja se je vršila v Kremi j u dne 21. februarja. Da je šlo pri tem za dogodek, ki se mu je pripisovala posebna varnost, je bilo razvidnon že po zunanjih okoliščinah. Okoli šestih zvečer je stala pred vhodom Kremi j a velika množicn ljudi, deloma Članov CIK-a, deloma .'povabljenih gostov. Med temi poslednjimi je- posebn-vzbujalo pozornost veliko število Kitajcev, večinoma študentov moskovske kitajske univerze, dalje so bili med gosti razni inozemski gosti, ki so se slučajno nahajali v Moskvi, bodisi ra*li poučevanja sovjetskih razmer, bodisi radi gospodarskih in drugih pogajanj. Prepolne so bile tudi lože diplomatskih zastopnikov in inozemskih novinarjev, kakor da se pričakuje senzacija prve vrste. Nekoliko minut po šestih je bila velika Andrejevska dvorana natlačena, polni so bili hodniki in celo prostori med klopmi. Razume se, da je bil dovoljen vstop samo onim, ki sc imeli posebne vstopnice, katere so se pregledovale z veliko strogostjo. Po kratkem zvonjenju s predsedniške klopi je nastala v dvorani grobna tišina. Predsednik Musabekov je sporočil navzoč-nim z močnim glasom vsebino interpelacije ter izjavil, da daje v svrho razprave besedo prvim trem njenim podpisnikom. Ti trije so bili komunisti Larin za rusko republiko, Zatonskij za Ukrajino in Eli java za Zakav-kaško federacijo. Larin, kot prvi govornik, je prišel na govorniško tribuno s celim svežnjem citatov iz angleških listov pod pazduho. Nastop Larina na tribuni je napravil precej mučen vtis (Larin je namreč telesno pohabljen). Govoril je mirno, monotono, a na nekaterih mestih je z močnim glasom odbijal davne in nedavne napade angleških konservativnih ministrov Hickse-a* Churchilla in Birkenheada proti Rusiji. Z ironičnim nasmehom jim je stavil na znanje, da njihova politika in njihovo sovraštvo povzročajo največje udarce interesom angleškega naroda. Dokaz je dejstvo, da imajo same neprilike v mednarodni politiki, kakor na Kitajskem in drugod. Larinovi udarci pa niso bili nikakor izzivalni, temveč je govoril nepričakovano mirno, in to tudi na mestih, kjer se je dotikal naj žalostne j-6ih vprašanj. Predsednik Musabekov je sicer parkrat z zvonjenjem opominjal govornika, toda ne radi vsebine njegovega govora, temveč radi tega, ker se je tu pa tam predolgo zadrževal pri eni in isti točki. Ukrajinski govornik Zatonski je naglašal v svojem govoru, da se dandanes tudi kmetje |&elo dobro razumejo v mednarodni politiki. Oni se zavedajo, kdo kvari rusko-pol j ske odnoftaje, in kdo dela Romunsko nesprejemljivo za kakršnokoli ureditev njenih odnašajev s sovjetskim sosedom. «Če bi bili Poljska in Romunska sami, bi se bili mi z njimi že zdavnaj sporazumeli in niti na konec pameti bi jima ne prišlo, da bi kaj podvzemali proti nam» — je rekel na zaključku svojega govora. Zatonski je govoril tudi kot član rdeče vojske in na sejo je prišel v uniformi majorja. Elijava je govoril o odnoša^ jih Anglije napram Zakavkazju, kjer se nahajajo bogati vrelci nafte, kateri ne dajejo miru angleškim petrolejskim velikašem in špekulantom. Ti so pokupovali od prejšnjih lastnikov sedaj nacionaliziranih ruskih podjetij delnice po nizkih cenah. Omenjeni /lastniki živijo danes- v veliki bedi* in nesreči. Opozarjal je na skušnje intervencije iz 1. 1918-19 ter svaril Anglijo, naj se v bodočnosti varuje takih korakov. Na govore interpeiantov je odgovoril či čeri nov namestnik M. M. Litvinov. Njegov govor je bil kratek in skrajno miren. Vsa skupftčina, ki so jo .spravili prejšnji govorniki v določeno razpoloženje, je bila po koncu govora nekako neprijetno razočarana. Toda samo za hip, dokler niso navzočni razumeli taktičnega pomena te mirnosti, da so potem tem burne je ploskali govorniku. Izjava Litvi-nova je bila nato enoglas?^) odobrena. * 4 Seji je prisostvoval tudi Stalin, ki je govornike odobraval in tudi glasoval. On se je nahajal med predstavniki azijskih narodnosti. On je bil pač upri-zoritelj celega tega nastopa ter je prišel na sejo, da vidi neposredno svoje delo. Z ozirom na vesti o njegovi bolezni je treba reči, da sicer ne napravlja vtisa brezhibno zdravega človeka, toda na drugi strani ni na njem znakov, ki bi kazali, da izpod-jeda njegov organizem kaka neozdravljiva bolezen. S svojim prisostvom je hotel torej Stalin sankcionirati vse to, kar se je dogajalo v dvorani: odnošaji med Rusijo in Anglijo so res slabi, toda Rusija jih noče še poslabševati, temveč nasprotno bi želela, da bi se čim prej razčistili. Tak je bil položaj pred odgovorom na angleško noto. Potem je nastala nenadoma v sovjetskih krogih sprememba v nazi-ranju. Kaj je narekovalo sovjetski vladi, da je formulirala v svojem odgovoru vprašanje odnošajev z Anglijo v tako o-strih besedah, ni še popolnoma pojasnjeno. To spada namreč že v področje tajnih posvetovanj in tajne sov. diplomacije. Silo poslanske zbornice Povišanje poslanskih ptai RIM, 3. (Izv.) Danes ob 15. se je sestala poslanska zbornica k tajni seji, na kateri je razpravljala o povišanju poslanskih plač. Po poročilu poslanca on. Canelli so posegli v razpravo mnogi poslanci. Poslanec Fari-nacci je povdaril, da tudi po po višku, katerega predlaga komisija, bodo poslanske plače še vedno nezadostne. Na drugi strani pa bo povišanje poslanskih plač bilo v nasprotju s prevladujočim splošnim varčevanjem. Poslanec Canelli je predlagal, naj se poslanske plače povišajo najmanj na 4000 lir na mesec, toda v tem slučaju bi se poslanci ne smeli ukvarjati z ni-kakim drugim poklicem kot z VeUkansho navdušenje v Baenos fliresu radi prihoda letalca Da Pineda BUENOS AIRES, 3. Glavno mesto Argentini je je pripravilo velikemu letalcu De Plnedu naravnost trijumf alen sprejem. Manifestacija v hiši Rosada, vladni palači, je še bolj okrepila tesne prijateljske vezi, ki MMe enogsl drža* Izvajanja rimskega lista RIM, 3. (Izv.) Krotek članek včerajšnjega «11 Fogli d'Ordini» o naraščajočem oboroževanju evropskih držav je dal Virgiliju Gaidi povod za dolg uvodni članek v današnjem «Gk>rnale d'Italia». V uvodu svojega članka pravi Gal da, da se razne države pri svojem oboroževanju družijo Italijo in države Južne izgovarjajo s pretveznim oboro-Amerike. Dr. Alvear, predsed- | ževanjem drugih držav. Polncaršlera otada Vprašanje vojnih dolgov in sta-. lišče socijalistov PARIZ, 3. Včeraj se je TPoin-care spet udeležil seje finančnega odbora, pred katerim je zaključil svoje poročilo o vprašanju vojnih dolgov ter o začasnem sporazumu, ki ga je vlada sklenila z Anglijo in Ameriko glede postopnega odplačevanja vojnih dolgov. Ta sporazum seveda nI definitiven, kajti zadnjo besedo bo imel parlament, ki bo razpravljal o vprašanju ratifikacije obeh dogovorov, londonskega in washingtonskega. Že pretekli teden so skušali socialisti spraviti Poincarćja v zagato radi vprašanja vojnih dolgov, pa se jim namera takrat ni posrečila. Sklenili so, da ne odnehajo in si sedaj prizadevajo, da bi v zbornici izzvali debato o tem vprašanju. Ker pa položaj ni nikakor primeren za take razprave, je Poincarć že sedaj izjavil, da se bo temu uprl in da bo zahteval glasova*-nje o zaupnici Radi odločnega nastopa ministrskega predsednika je proračunska komisija zavrnila predloge socijalistov, ki pa bodo kljub temu, kakor jim dovoljuje poslovnik, predložili interpelacijo na finančnega ministra. Posledica tega bo, da bo Poin-care zahteval zaupnico, ki jo bo pa, kakor izgleda tudi dobil. izvrševanjem svojega mandata. Po končani razpravi je bil predlagan sledeči zakonski načrt: Od prvega marca 1927. dalje bo prejemal vsak poslanec mesečnih 750 lir, ki bodo krite iz notranjega proračuna poslanske zbornice. Potemtakem bodo znašale odslej poslanske plače 2000 lir na mesec. Ni pač treba podčrtati, da je bil predlog o povišanju enoglasno odobren. Ob 16.40 otvarja predsednik javno sejo poslanske zbornice. Na tozadevno interpelacijo poslanca on. Ciana odgovarja naučni minister, da so popolnoma neosnovane vesti o ukinitvi državnih izpitov na srednjih šolah, nasprotno državni izpiti bodo še bolj poostreni, pač pa bodo s prihodnjim Šolskim letom ukinjeni izpiti v mesecu marcu. Sledi razprava o nekaterih spremembah poslovnika poslanske zbornice, ki se tičejo predvsem zbornične knjižnice in katere poslanska zbornica odobri. Nadaljevanje razprave o proračunu pravosodnega ministrstva Po nekaterih spremembah raznih dekretov v zakone prehaja poslanska zbornica k nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za pravosodje. Besedo povzema on. Madia, ki je mnenja, da bi morali sodniki pomirjevalno vplivati na stranke, toda v to svrho je treba sodnike bolj približati spornim strankam. Tudi nekatere odpravljene sodni je bi bilo treba zopet obnoviti, kajti z ukinitvijo istih ni bilo prav nič prihranjeno. Za njim se priglaša Is besedi on. Cicco, ki opozarja na naraslo število prestopkov, ki k sreči niso težke narave. Napram nepoboljšljivim zločincem bi se moralo v še večji meri uporabljati deportacije v kazenske kolonije in prisilne delavnice. Povdarja, da pravdanje vedno bolj pojema, čim bolj so posamezni kraji oddaljeni od sodni j. Zato je treba še bolj skrčiti število sednij in posvetiti tem večjo pozornost pomirjevalnim razsodiščem, ki tako odgovarjajo duhu italijanskega ljudstva. Tudi odvetniki bi morali vplivati na stranke bolj pomirjevalno. Svoj govor je zaključil s kratko razpravo o sodni reformi izražajoč željo, da bi bila pravica zopet postavljena na oltar in da bi bili sodniki zopet njeni vredni svečeniki. Jutri bo poslanska zbornica nadaljevala in najbrž tudi dokončala razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje. Po vsej verjetnosti bo govoril pravosodni minister Rocco. 31 Bilijno! tolarju mifia za regulacijo Rima RIM, 3. (Izv.) Kakor poročajo rimskim listom iz New-Yorka se pogaja rimsko mesto z new-yorškjmi bankami za posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Posojilo bo dolgoročno in se bo obrestovalo s 1% obresti. Obveznice bodo vržene na amerikanski trg v drugi polovici marca. Posojilo bo služilo za izvedbo programa regulacije rimskega mesta, kakor ga je sestavil rimski gubernator v sporazumu z vlado. ANGORA, 3. Pogajanja med Turčijo in Rusijo sa sklenitev trgovinske pogodbe so bila zaključena. Sklenjena je bila tudi posebna konvencija, rki ureja vprašanje bivanja turških državljanov na Ruskem In or bratno. nik republike, je v palači Rosada zaprosil De Pineda, naj bi se sam predstavil ogromni množici, ki je pod balkonom prirejala viharne ovacije. De Pi-nedo je stopil na balkon in je množico pozdravil z rimskim pozdravom. Nato se je vršil prisrčen razgovor med predsednikom ter De Pinedom in kapetanom Del Prete. Predsednik dr. Alvear se je podrobno zanimal za organizacijo in za potek velikega raida. Po svečanostih v vladui palači sta oba letalca stopila v avtomobil, v katerem so se vozili tudi italijanski poslanik prefekt in on.-Capanni; v drugem avtomobilu pa so bili mehanik Zacchetti, italijanski konzul ter komisar za izseljevanje. Ko je sprevod Šel mimo poslopja velikega lista «La Prensa*, je v znak poadrava zažvižgala sirena, pred sedeži listov «La Na-cion» in «Patria degli Itaiiani» pa so goste pozdravili z razstre-ljevanjem petard. Na obeh straneh ulic, po katerih se je sprevod pomikal, se je bila zbrala nepregledna množica ljudstva, ki je hotela videti junaške letalce. ; De Pinedo in njegovi tovariši so bili nato sprejeti v italijanskem krožku, katerega predsednik inž. Valdani je z genljivimi besedami pozdravil velikega letalca in njegove pogumno tovariše, katerim so prisotni prirejali navdušene ovacije. De Pi nedo je tudi tam stopil na balkon ter izpregovoril par besed. V živahnem govoru je poveličeval italijanski preporod ter je nato izjavil, da je v ta svoj «raid» postavil vso svojo vero in ves svoj patrijotični ponos ter da je treba v drznem podjetju videti italijanski napor, ne pa njegovo osebno prizadevanje. Polkovnik je še pojasnil, da je «raid» pomemben zato, ker «Santa Mario» pri poletu preko Atlantiškega oceana ni spremljala nikaka ladja in letalo sploh ni imelo brezžičnega brzojava. Ko je zapustil De Pinedo v sifremstvu svojih tovarišev italijanski krožek, se je podal v sedeže italijanskega fašija in bivših bojevnikov; povsod so mu prirejali navdušene ovacije. «Aero Club» v Buenos Airesu je sklenil podeliti junaškemu letalcu zlato svetinjo. Novinarski sindikat in sklepi fašist ovske#a vodstva glede tiska RIM, 3. (Izv.) Generalni tajnik fašistovskega novinarskega sindikata on. Amicucci je poslal generalnemu tajniku fašistov-ske stranke brzojavko, v kateri zagotavlja, da bodo pri uvršče-vanju italijanskih novinarjev v sindikat, včerajšnji sklepi vodstva stranke najstrožje izvajani. Dne 10. marca se sestane v Rimu centralni odbor fašistovskega novinarskega sindikata. Kakor poroča agencija «L'In-formatore della Stampa» bo generalni tajnik fašistovske stranke čimprej pričel z izvaja^ njem včerajšnjih sklepov strankinega vodstva glede tiska. Ni izključeno, da bodo pri uvršče-vanju časopisov v obe kategoriji, nekateri listi ukinjeni. Rav-notako bo započel tudi centralni odbor novinarskega sindikata s čimprejšnjo revizijo svojih članov in s sestavljanjem seznama poklicnih novinarjev. Agencija «La Recentissima* pa poroča, da pripravlja tajništvo fašjev v inozemstvu popolna reorganizacije novinarske službe. Noben italijanski list M inozemstvu se ne bo smel izdajati za fašistovsko glasilo, ako ne bo imel posebnega dovoljenja stranke. za t-^lr Nato navaoa—štankar vedno bolj naraščajočo oboroževanje Francije, ki je započela navzlic svojemu demokratskemu režimu zelo živo vojaško politiko in ki sklepa z evropskimi državami politične dogovore. V dogovorih, katere je sklenila s Ćehoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko, se bistveni del istih nanaša, na generalne štabe, na armadna poveljstva in na vojaško sodelovanje ter na zalaganje z vojnim materijalom. Rekli smo že, da preskrbuje Francija s pomorsko oboroževalnimi sredstvi Jugoslavijo in dodamo še lahko, da je tudi porajajoča se mornarica Poljske našla svoje zaloge, kakor tudi svoje inštruktorje v Franciji. O Čeho-slova&ki bi ne bilo treba niti gvoriti. Zgodovina njenega generalnega štaba je znana, toda vse te demokratske države in predvsem ČehosiovaŠka in Jugoslavija zasledujejo imperija^ listično politiko. Čehoslovaška, ki ji niso dovolj trije milijoni in pol Nemcev, ki obljudujejo njeno ozemlje, je poskušala in se še ni odrekla" stremljenju po novi teritorijalni ekspanziji čez nemško-avstrijsko ozemlje, da bi dosegla direkten spoj z Ju goslavijo, pri čemur je uživala francosko diplomatično pomoč. Jugoslavija se trudi, da bi razširila svoje meje na Balkanu. Poskušala je pridobiti potom solunske železnice eno novo pot svoj izhod na morje čez o ter skušala prekoračiti b«uiske meje in radi tega pro estira in se razburja radi tiranske pogodbe, ki jamči Alba niji politično in teritorijalno neodvisnost. Gaida zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da locarnski duh vedno bolj izpuhteva. Demokratske države se oborožujejo, provocirajo in obdolžujejo fašizem, da se oborožuje in da provocira. Fašistovska Italija sprejema to na znanje in si lasti pravico in dolžnost, da se tudi ona oborožuje radi svoje o-brambe. _ Oboroževanje Združenih držav PARIZ, 3. Iz New-Yorka poročajo listu «Petit Parisien», da je predsednik Coolidge podpisal sinoči zakonski načrt glede kreditov za pomorsko oboroževanje. Otvorjen je bil s tem kredit v znesku 450.000 dolarjev za gradnjo treh novih vojnih križar k. WASHINGTON, 3. (Izv. Predsednik Združenih držav je podpisal zakonski načrt o uporabljanju povečanih topov na nekaterih dreadnoughtih, vsled Česar bodo lahko streljali na večje razdalje. CooHdge note odnehati ter hoče predložiti Italiji in Franciji nove predloge glede razorožitve PARIZ, 3. (Izv.) Iz Washing-tona poročajo, da je predsednik Združenih držav zadovoljen z odgovorom Anglije, ki se je odzvala pozivu za pomorsko razo-rožitveno konferenco. Sedaj Študira znova točke francoskega in italijanskega odgovora, ker hoče ugotoviti, ali bi bilo mogoče najti kak način, po katerem bi se tudi te dve državi pritegnili h konferenci. Ameriški predsednik je baje prepričan, da bi se dalo na kak način ovreči francoske in še bolj italijanske razloge. Zato je zelo verjetno, kakor se zatrjuje, da bo «bela hiša* pod vzel a diploinatlčne korake s tem, da pošlje v Pariz in Rim posamezne diplomatične agente, ki bodo podrobno razpravljali o vpraAanju. Nevt BERLIN, 3. Zračna proga Praga-Berlin bo tekom petnajstih dni slovesno otvorjena. Radikali zahtevalo ostavko Dzaoovlta BEOGRAD, 3. (Izv.) Potrjujejo se informacije, da so pašićevci zahtevali od ministrskega predsednika Uzunovića, naj odstopi. V njihovem in v imenu vodstva radikalne stranke je postavil to zahtevo Aca Stanojevič in obenem je določil, da mora predsednik vlade odstopiti tekom dveh tednov. Ni še znano, kako misli Uzunovič odgovoriti na to zahtevo. Pašićevci trdijo, da je značilno, da je baš sedaj Uzu-novič zbolel. Jusosi. zunanji minister na dvoru Izjave S. Pribićevića o posetu pri ministru Periču BEOGRAD, 3. (Izv.) Nocoj ob 18. uri je posetil Svetozar Pribičević zunanjega ministra dr. Perica, ki ga je bil povabil k sebi, da mu da nekaj informacij o zunanji politi* ki v Jugoslaviji. Gospod Pribičević je pri tej priliki odločno protestiral pri dr. Periću radi izločanja Hrvatov iz diplomatske službe, kar se zlasti jasno vidi v slučajih dr. Trešić-Pavičića in dr. Smodla-ke. Pribičević je bil pri zunanjem ministru nad eno uro/ Pri odhodu je izjavil novinarjem, da je bil njegov razgovor z dr. Perićem zgolj informativnega značaja. Zunanji minister ga je obvestil o raznih vprašanjih zunanje politike Vprašanje, ali je dr. Perić hotel slišati tudi mnenja drugih načelnikov strank, je Pribičević potrdil in pristal tudi na to, da je zunanji minister dr. Perić koncilijanten Človek, ki čuje rad tudi mnenje opozicije. Na vprašanje, kaj misli o zunanji situaciji, je dejal vodja SDS, da je mnenja, da se bo dal jugosloven-ski zunanje potitični položaj še popraviti in da ni tako nevaren, kakor nekateri mislijo. Jugoslavija da ni mačji kašelj in misli, da je treba z njo resno računati. Zunanji minister dr. Perić je šel po konferenci s PribiČevićem na dvor, kjer je ostal nad eno uro. Pri tej priliki je poročal kralju o tekočih zadevah jugoslovenske zunanje politike. DemokrntsKo zajednica m SDS skušata ustvariti enoten parlamentarni klub BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes so se opazili živahnejši stiki med Demokratsko zajednico in samostojnim demokratskim kliu bom. Vršile \so se konference med zastopniki Demokratske zajednice in Svetozar jem Pri-bićevićem. Zatrjuje se, da jo to v zvezi z odločnim bojem proti radikalni stranki. Gre predvsem zato, da se Demokratska zajednica in SDS čimbolj zbližata in da po možnosti ustvarita enoten parlamentaren klub. Na to delajo zlasti muslimani, le Ljuba Davidović se ne more še odločiti. Zatrjujejo, da je tudi Radić že pripravljen sodelovati s tako kombinacijo. Doslej pa še ni bilo direktnih stikov v tem vprašanju med Radićem in demokratskimi skupinami. Pričakujejo pa, da se to zgodi že v nekaj dneh. Včeraj so krožile po Beogradu verzije, da pride do sestanka med Radićem in Pribićevićem že tekom prihodnjih dni in da bo zastopal na tem sestanku Pribićević vse tri demokratske skupine. Seja j u gosi ©venske narodne skupščine BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes je narodna skupščina razpravljala o interpelaciji federalista dr. Žanjića radi odprave kuluka in radi poprave cest v Slavoniji in Hrvatski. Debata se je nadaljevala tudi na popoldanski seji ter je končala s tem, da je vladna večina sprejela predlog o prostem prehodu na dnevni red. Not jugoetovenskl poslanik v Angori BEOGRAD, 3. (Izv.) Jugosloven-ski poslanik v Angori Tića Popo-vić je dospel dane« v Beograd, kjer ostane nekai dni, da poroča vladi o svojem delovanju. Kakor znano je za novega poslanika v Angori imenovan Jevren Tadlč, ki je bil doslej upravnik poslov v Budimpešti. _______ PARIZ, 3. (Izv.) Na poslednji eeji upravnega odbora mednarodne trgovinske zbornice je b41 določen ea predsednika sa prihodnji dve leti fcomendator Pi-rellL BEOGRAD, 3. (Izv.) Na vofcnji med Sofijo in Atenami je dospel dMiea semkaj predsedniki mednarodnega delovnega urada Albreht Thomae, ki se prihodnjo aredo vrne na povratku som pot t Beograd. IBM— f B—« S potrtim srcem naznanjamo tuino vest, da je na5 ljubljeni soprog, oče, tast in stari oče MATIJA OGRIZEK v starosti 80 let, danes ob 2 ponoči, po dolgi in mučni bolezni, previden s Sv. zakramenti, v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil jutri, v petek, ob 3. uri pop., iz hiže žalosti Via Sara Daviš 40. TRST, 3. marca 1927. (333) Marija, soproga. Marifa por. Knaiel, Katarina por. Jug, Ljudmila por. Milevčič hčere. Josip Knaiel, Anton Jng, Gjuro Milevčič (ods.) zefie, vnuki ii pravnuki. 7.00 L; zadnji deli po L 9.00; brez kosti po 11 L. Svinjsko meso: sprednji deli po 8.00 L; zadnji deli po L 9.00; brez kosti po 11 L. Klobag? iz samega svinjskega mesa po L 12 kg. Druge vrste klo- . bas od 11 L — 9 L in sicer tako zvane «cotechini» po 11 L in «mar-cundelle» po L 9. V vseh mesnicah mora biti na kakem vidnem kraju obešen ta cc-nik. Kdor se pregreši zopc. te določbe, ga zadenejo precej občutne • kazni. LISTNICA UREDNIŠTVA Hubertusovi sini: Ne moremo objaviti, ker bi se ne tolmačilo kot opomin, temveč kot ovadba. LISTNICA UPRAVNIŠTVA O- Zvonite Lašič. Poslanega oglasa ne moremo objaviti. BORZNA POROČILA?" Amsterdam 911-921, Belgija 315-323, Francija 89.25-90, London 110.75-111.25, New York 22.75-22.90, Španija 375-385, Švica 435-445, Atene 29-30, Berlin 540-548, Bukarešt 13.25-14, Praga 07.50438, Ogrska 398-400, Dunaj 328, Zagreb 40-40.50 Uradna cena zlata (2. III.) 441.09. VojnoodškodniDske obveznice 61.50. IL V Trstu, dna 4. marca 1927. Trgovinska pogajanja med Če-hoslova&ko in Jagoalavljo BEOGRAD, 3. (Ie.) Jugosloven-ska delegacija za trgovinska pogajanja s Cehoskrvalko je danes popoldne dokončala svoje delo in definitivno sestavila listo aahtev. ki jih sedaj Izroči CehoslovaSkl delegaciji. Sestanek obeh delegacij se bo vršil jutri ali pojutr-&njem. Danes opoldne je priredil ČeboslovaSki poslanik v Be< gradu šeba obed na čast obema delegacijama. Stalinove izjave o miroljubni politiki Rusije In o možne stih nove vojne MOSKVA, 3. Na nekem volilnem zborovanju v Moskvi je Stalin izjavil, da ne verjame, da bi nova vojna izbruhnila še tekom letošnjega leta. «Res je sicer, je rekel Stalin, da obstoja nevarnost nove vojne, vendar pa ni verjetno, da bi vojna izbruhnila že letos, kajti sovražniki Rusije še niso dovolj pripravljeni, pa se tudi boje notranjih zapletljajev, kajti delavstva v zapadni Evropi ne mara vojne proti Sovjetski uniji. Poleg tega se Rusija strogo drži miroljubne politike in bi je torej ne zadevala nobena krivda, če bi izbruhnila kaka nova vojna. Takih odgovornosti pa si nobena država ne nakoplje rada in tudi to je vzrok, da se nova vojna, vsaj za bližnjo bodočnost, ne zdi preveč verjetna«. Glede odnošajev z Anglijo je Stalin izjavil, da prekinjen je angleško-ruskih diplomatičnih odnošajev ni izključeno, čeprav bi tak korak ne imel nikakih praktičnih rezultatov za Anglijo, na katero bi tudi padla vsa odgovornost, kajti ruska vlada ima miroljubne namene in ni njen *iamen, da bi |>avzročala zapletljaje. _ Prod imim Družbe narodov BERLIN, 3. Nemška delegacija, ki se bo udeležila zimskega nasedanja Družbe narodov, bo odpotovala v Ženevo prihodnji petek. Načelovala ji bosta pravni izvedenec dr. Gauss in dr. Bulow. Dr. Stresemann, nemški zunanji minister, in von Schu-bert bosta že v soboto odpotovala iz San Rema naravnost v Ženevo. Zimsko zasedanje je za Nemčijo precejšnje važnosti, kajti na dnevnem redu razprav sta tudi vprašanji Saarske kotline In zgornje poljske Šlezije. V Berlinu si nikakor ne do-mišljujejo, da bo mogoče, rešiti vsa vprašanja na enkrat in da bodo vse ovire za nadaljevanje thoiryske politike odstranjene le na prvih pogajanjih. Sinoči je kancelar Marx v prostorih industrijske in trgovske zbornice sprejel inozemske In nemške novinarje ter jim je v daljšem govoru obrazložil se-ianji mednarodni politični po-loža j. Izrazil je predvsem svoje zadovoljstvo nad izjavami fran-x>skega zunanjega min. Brian-ia, ki je baš te dni dal zopet Izraza svojemu trdnemu prepričanju v končno zmago politike, ki naj združi Francijo in Nemčijo. Tudi nova nemška vlada se je soglasno izrekla za nadaljevanje politike zbližanja. Želeti je, da bi se čimprej odstranile vse zapreke, ki še ovirajo dos igo. sporazuma med obema narodoma. Glede angleško-ruskega spo-:*a je Marx izjavil, da Nemčija iskreno želi, da bi se ta spor v lajkrajšem času mirno porav-lal. Stališče Nemčije v tej stvari je jasno določeno po določbah ocarnske pogodbe in berlinskega pakta. Zato Nemčija lahko nirno čaka na nadaljni razvoj logodkov. _ Nemške banke bodo pomagale pri zdravljenja Iranka BERLIN, 3. (Izv.) Ravnatelj angleške banke Norman je prispel včeraj zvečer v Berlin. Danes je imel daljfii razgovor s predsednikom nemike drtarne banke Scha-chlom in 8 finančnim ministrom. Navzočnost Normana v Berlinu 8e spravlja v zvezo z načrtom glede ozdravljenja francoskega franka. Pri tej akciji naj bi sodelovale tudi nemške banke. KomvnMISaui ghaju? PARIZ, 3. «Daily Mailu» poročajo iz šanghaja, da je bila tam odkrita komunistična zarota, katere namen je bil terorizirati delavstvo v mestu ter ga prisiliti, da je izreče za bolj&e-vi&ko gibanje. Neki Kitajec, ki je umoril nekega delovodjo, je izjavil, da mu je komunistični agitator dal deset dolarjev In revolver ter mu prigovarjal, naj Izvrši zločin. Zarotniki so baje sestavili dolgo listo takih oseb, ki so bile zapisane smrti. Čang-Čung"-Čangova policija je aretirala Borodinovo ženo, ko je potovala v Hankov; pa so jo pozneje spet izpustili ter ji dovolili, da se poda k svojemu možu. DNEVNE VESTI Proglas fcnercla Ferrarfo Povodom nastopa svojega mesta je izdal novi poveljnik tržaškega armadnega zbora general Ferrario na oficirje, podoficir je in vojake proglas (dnevno povelje), v katerem jim naznanja prevzem poveljništva tržaškega armadnega zbora. «Vnuk revolucionarjev in mrtvih iz 1. 1848 — je rečeno v proglasu med drugim — sin starišev, ki so bili rojeni pod gospo dova-njem tujca, vzrastel v tedaj še živem lombardifisko-benešikem romanticizmu, prihajam na to mesto na neupan način, kakor da bi dosegel vrhunec najživej-ših sanj». __ Posvaritev „Sare" Tukajšnji dnevnik kazenskim senatom radi poneverbe vzorcev čopičev, ki so bili v dveh kovčegih. Te vzorce mu je izročil Ivan Masserano, predstavnik tvrdke «Manifatture Italiane di Penelli, Milano«. Poneveril je tudi svoto 1000 tir na škodo Terezije Ferlin, katero je dobil za ne-dostavljene čopiče. Sumi se, da je zagrešil na ta način še več drugih zločinov. Vrhu tega je našel Se premeten način za sleparjenje klijentov. Šel je k mnogim klijentom ter jih prosil, da mu izroče nekaj čopičev, ker Je zgubil vzorce in čopiče potem prodal. Obtoženec priznava dejanje. Pravi, da je bil prisiljen v to po skrajno slabih razmerah, v katerih se je nahajal. Priče, imenovani oškodovanci so potrdili obtožnico v vseh točkah. Prvič v brambo obtoženca ni. Branil je odvetnik Din> Berton, ki je na vse načine sk-^al omiliti usodo obtoženca. Sodišče je obsodilo Bollettija na 1 leto, 3 mesece in 12 dni ječe. HotaUka mlil. Pred tržaškim sodiščem se je včeraj zagovarjala Marija Rosic, služkinja v hotelu v Sesljanu, kjer je uslužben Ivan Ulcich, ki je na- ZAHVALA. Hčerka In sorodniki blagopokojnega se se prav prisrčno zahvaljujejo vsem prijateljem in znancem, ki so ga tolažili v zadnji bolezni in spremili na zadnji poti, zlasti pa preč. g. župniku Primožiču za nagrobni govor, veleč. g. dr. Ba-Čarju, pevskemu zboru itd. Sv. maše po blagopokojnem se bodo brale dne 10. t. m. ob 8. u i v cerkvi sv. Antona pri Stolnici. GORICA, dne 3. marca 1927. znani! imenovano radi tatvine na Škodo Viljema Fava in Herminija Minolli. Rosiceva je baje v nedoločenem času odnesla iz sobe imenovanih gospodov več perila, svinjine, izdelkov iz svinjine in likerjev v skupni vrednosti približno 1200 lir. Brigadir Friderik Alani, ki je zaslišan kot priča, je preiskal sobo oboženke in našel v njej velik del ukradenega blaga ter tako tudi izpovedal. Tako je našel dve steklenici maršale, steklenico vina, en liter olja in več perila. V hiši Rosiceve se je tudi našla škatlja za bonbone iz srebra, ki je baje last princa Torre d i Tasso. Rosiceva priznava vsa dejanja ne navaja nikakih olajševalnih vzrokov za svoja dejanja. Edina priča je imenovani brigadir, ki je izpovedal, kakor zgoraj. Branil je odvetnik Dino Berton. Sodišče je upoštevalo razloge branitelja in obsodilo obtoženko na relativno nizko kazen, to je na 5 mesecev ječe in to pogojno. TELESNA VZGOJA SPORT Igrišče v Roccrln. Obzor - Adria. V nedeljo 6. t. m. ob 15. uri bo na igrišču v Rocolu zanimiva tekma med prvima četama gorinave-deirih društev. Adria, ki ima v četi dobre igralce, bo gotovo napela vse svoje moči v boju proti Obzoru, ki bode tudi takrat pokazal sVoje moči in skušal tako ubraniti vsak napad Adrie. Nepotrebno bi bilo opisovati na dolgo nedeljsko važno tekmo, ker vsak športnik pozna dobro ti dve četi, za kateri je vladalo vedno veliko zanimanje, ki pa mora postati trajno. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE - TRO. DOM Jutri ob 21. in v nedeljo ob 15.30 se uprizori veledahovita burleska ▼ 3 dejanjih »Španska mahaš, ki sta jo spisala A. in E. Bach in poslovenil Z. Katnik. »Španska maha* Je jako duhovita, zabavna in efektna trodejanka. V ulog ah nastopajo gdč. Jugova, Klade jeva, Delpimova, Zorzutova, Murov&va ter gg. Živec, Medve-šček, Terpin, Gregotrlč, P a ti lin, Košuta ln kot gost nastopi tudi znani triaftki Igralec g. Terčič. ZAHVALA. Dramsko društvo v Gorici se iskreno zahvaljuje — Goriški Mladini za velikodušno prepustitev čistega iznosa torkove družabne prireditve kakor tudi vsem onim, ki so na kakršenkoli način prispevali k uspehu posebno pa gospej Plesničarjevi ter Pavlinovim za požrtvovalno sodelovanje. Dramsko društvo. Cene za sveže meso v Gorici. Z ozirom na izpremembe cen klavni živini je določil goriški municipij, zaslišavši mnenje tržne komisije, sledeči cenik svežemu mesu pri razprodaji na drobno: Goveja meso: sprednje kg po G.80 L; zadnje po L 8.00; brez kosti L 10.40. Telečje meso: sprednji deli po PODLISTEK (67) y. I. KRIŽ ANO VSKA: NEMEZA ROMAN Potem mi moraš preskrbeti lep črn domina in masko. Preskrbeti moraš tudi, da bodo vrtna vratca, skozi katera poj dem ven, priprta vso noč, da se bom mogla vrniti sk