GEOGRAFSKI OBZORNIK mestoma prevelika gostobesednost, postali pa bi pre- glednejši in bili bliže dijakovemu dojemanju. Prepri- čan sem, da bodo zaradi omenjenih odlik Shematski pregledi - Geografija našli čim prej svoje mesto v geografskih kabinetih in pri dijakih. ODPADEK NAJ NE BO SAMO ODPADEK Natalija Speh Na inštitutu za ekološke raziskave ERICo v Vele- nju že več let v sodelovanju z Medobčinsko zvezo pri- jateljev mladine izva ja jo projekte okol jskega izobraževanja za osnovnošolce nekdanje občine Velenje (danes M O Velenje, občine Šoštanj in obči- ne Šmartno ob Paki). V šestih razredih osnovnih šol letos že četrto leto poteka projekt »Odpadek naj ne bo samo odpadek«, ob zaključku projekta pa izide zbornik. Projekt je poi- menovala prva generacija sodelujočih šestošolcev. V začetku septembra 1999 je bila predstavljena zad- nja izdaja zbornika. V okviru projekta nastanejo pro- pagandni plakati, nagrajeni trije pa so bili v lanskem letu oblikovani v razglednice, ki so bile priložene k zbor- niku. V uvodnem nagovoru avtorica in urednica Mojca Zevart povabi vse, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja z naravo, da skupaj razmišljamo o okolju prijaznem življenju. Bralca vzpodbudi, da vsak posameznik lahko prispeva k ohranjanju in izboljšanju razmer v našem bivalnem in delovnem okolju, za katerega smo vsi odgovorni. Nadalje nas sooča z neizpodbitnimi dejstvi, da je človek le del naravnih ekosistemov Zem- lje in ne gospodar. In za ohranitev skupnega življenj- skega prostora je zelo pomemben način življenja, ki si ga izberemo. Prepriča nas z besedami »pločevin- ka se razkraja 200 let, plastična steklenica 400 let, žvečilni gumi se ne razgradi nikoli.« Razmišljanje oči- tajoče zaključi s Prešernovim verzom: »Prijatli, praša- mo vas, kam?« Bralca opominja, da se v državah J U S « i Evropske skupnosti letno zbere več kot 2 milijona ton strupenih odpadkov, kar ponazori z 2000 kilometrov dolgim vlakom oz. razdaljo med Koprom in Moskvo. »Kam bi ga 'parkirali' vi?« Ves čas s konkretnimi primeri iz vsakdanjega živ- ljenja poudarja, kako nujno je preprečiti oz. zmanj- šati nastajanje odpadkov. Predlaga znano formulo 4R (reduce, reuse, recycle, response) in jo prevedeno v for- mulo štirih P-jev (pomanjšaj, ponovno uporabi, prede- laj, preudari) podrobneje predstavi ter bralcem vseh starostnih kategorij približa na zelo poljuden način. Govori o različnih oblikah ravnanja in gospodarjenja z odpadki, med njimi o ločenem zbiranju, pomenu in možnostih ponovne uporabe odpadkov, ter učinkovi- tosti omenjenega načina zajemanja odpadkov, ki je odvisna od nas samih. Bralca seznani z različnimi vrsta- mi odpadkov ter ustreznem ravnanju z njimi (kompo- stiranje, sekundarne surovine, nevarni odpadki). V poglavju četrtega P-ja ponudi tudi kar nekaj prak- tičnih nasvetov, npr. pred nakupom: »Ali količina kupljenega odgovarja mojim potrebam? Se lahko popravi? Je kvalitetno, bo trajalo? Se lahko reciklira?« ali med kupovanjem samim: »Odkloni vrečke za majhne artikle! Ce že kupiš vrečko, jo vsaj večkrat upo- rabil«. Opozori, da izmed različnih vrst embalaž pri nas zaenkrat lahko predelamo in ponovno uporabi- mo samo steklenice. »Stran« ni nikjer! nas opomni avtorica v naslovu enega od zadnjih poglavij. Hoče povedati, da vreči smeti stran pomeni, da smo jih samo dali drugam. Veči- noma odpadki ne morejo izginiti, samo škodo dela- jo drugje. Tudi sežiganje lastnih odpadkov ni dobra rešitev. In še ena, morda prehuda resnica, pa vendar primerna za najbolj nedotakljive: »Odpadki so, kjer so ljudje. Ali morda celo: Odpadek je en sam, in to so ljudje.« S sloganom »Na svidenje. V lepšem jutri!« ob kon- cu priročnega zbornika zaključi avtorica, da je edi- na pot do uspeha obuditi v naše vsakdanje življenje načela okoljske etike. Tako jezik avtorice besedila kot spremljajoče ilustracije Urške Stropnik ter oblikovanje Roka Polesa so nenavadno privlačni. Tako približajo pomen varovanja našega življenjskega okolja še tako brezbrižnim. LJUBLJANA: GEOGRAFIJA MESTA Blaž Repe Sredi oktobra letošnjega leta se je odvijalo 18. zborovanje slovenskih geografov. Od leta 1952 naprej so se zborovanja odvijala v različnih sloven- skih mestih, pokrajinah in regijah: prvič v Kamniku, nato pa so si sledili Maribor, Murska Sobota, Porto- rož, Velenje, Novo mesto, Nova Gorica, Ravne na Koroškem (jugovzhodna Koroška), Rogaška Slatina (Vo- 2 8