ki si ne morejo privoščiti dragih hotelskih storitev, ali pa si želijo miru, na snegu pa varno vožnjo med sebi enakimi. Financiranja izgradnje prve etape se moramo lotiti na izjemen način. Najprej gre za financiranje vlečnice Klopni vrh ter teptalnega stroja. Za to nam nudi tovarna Doppelmayr ugoden inozemski kredit; oboje bo stalo s carino vred blizu 2,000.000 din. Poleg tega bi morali zagotoviti sami še 500.000 din za gradbena dela in ureditev smučišč. Za ureditev skupnih objektov (adaptacija gostinskih prostorov, elektrifikacija, vodovod, kanalizacija ipd.) pa bi morali zainteresirati predvsem članice naše bodoče sestavljene orga- nizacije združenega dela, v kateri bodo poleg gozdnega gospodarstva še Marles, LIP Konjice, Smreka, Les-Ptuj, ter morda še sorodne delovne in druge zainteresirane organizacije, kot so Impregnacija-Hoče, Tovarna kos-Lovrenc, Steklarna Rogaška Slatina idr. Vsem, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri izgradnji Klopnega vrha bi ponudili v zameno lokacije za počitniške domove na Klopnem vrhu in s tem uporabo našega turističnega centra z vsemi zimskimi in letnimi objekti. Prednost bi seveda imele naše organizacije združenega dela, ki bi si lahko zgradile počitniške hišice tako, da bi na Klopni vrh prenesle in adapti- rale sedanje drvarske bajte, kot npr. Obrul, bajto na Ahejevi ravni, Sinklerico, Jelenovko in druge. Odločiti se moramo za vse hitro, da ne bi zamudili še enega leta . Projektirani objekti bi bili lahko do naslednje zime že gotovi in v uporabi. 2ivojin Hojnik (Maribor) KNJižEVNOST EKOSISTEMI MEDITERANA Castri, F., Mooney, A. H.: Medit erranean Type Ecosystems. Origin and Sfl·ucture. Eco- logical Studies 7, Springer Verlag, Berlin- Heidelberg-New York, 1973, 405 str., 88 sl., 46 tab., 78 DM, 30,10 US$. V sedmi knjigi poznane zbirke Ekološke študije sta avtorja zbrala in uredila prispevke s simpozija o mediteranskem prostoru, ki je bil organiziran v mestu Valdivia - čile leta 1971. Vsebino knjige sta razdelila na sedem poglavij. V prvem nas seznanila z zgodovin- skimi pogledi na koncept ekosistema. Drugo poglavje je namenjeno fizikalno-geografski podobi mediteranskega prostora - klimi, po- vršju in !lem. V dveh naslednjih poglavjih je obravnavana strukturna in funkcionalna povezava med vegetacijo in taJnimi subsiste- mi. Naslednji dve poglavji sta posvečeni evo- lucijskim in biogeografskim vidikom biotične komponente mediteranskega prostora, tako rastlinske kot živalske. Zadnje poglavje ob- ravnava različne oblike in faze človekovega vpliva na ta prostor. V knjigi je torej opisan mediteranski pro- stor, ki se razprostira med 300 in 450 severne in južne geografske širine. V ta prostor, ki 96 meri v vsej površini zemlje manj kot 1 °/o kopnega, uvrščajo Kalifornija, osrednji del čila, obrobje Mediteranskega morja, pas ob najjužnejšem delu Afrike in južni del Avst- ralije. Kot vemo, so to po več tisoč milj od- daljeni in med seboj ločeni predeli. Kljub temu pa se kažejo med njimi presenetljive podobnosti, ki so že od nekdaj zanimale šte- vilne raziskovalce. Noben izoliran del naše zemlje ne predstavlja tolikšne podobnosti v fiziognomiji vegetacije, kot je to značilno za pet regij z mediteranskim tipom klime. Z analizo mediteranskega prostora z vidika šte- vilnih specialistov, sta avtorja zbranega gra- diva poskušala odgovoriti na eno izmed os- novnih bioloških vprašanj tj., ali podobni naravni dejavniki v različnih delih sveta, ki delujejo na rastline in živali različnega filo- genetskega izvora, ustvarjajo podobno orga- nizirane ekosisteme. To vprašanje je danes zelo pomembno prav pri gospodarnem izko- riščanju naravnih bogastev. Sodeč samo po obravnavanem mediteran- skem prostoru, kamor niso uvrščeni niti naj- južnejši predeli naše države, se nam na prvi pogled zdi, da bo knjiga za nas manj zani- miva. Vendar pa je knjiga zaradi svojega ekosistemskega gledanja tako pomembna, da jo vsekakor priporočamo. M. Accetto