CELJSKI TEDNIK
GLASILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEOA   LI99STVA  SILJSICKSA  OKRAJA
(Pred razpravo o družbeRem planu celjske obilne na zborih volivcev
eljska občina bo letos v bolišem
položaju kot lani
POVEČANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA ZA 12% — INDUSTRIJSKA
PROIZVODNJA SE BO POVECALA ZA 11% — PRODUKTIVNOST ZA
6% — GRADBENA DELA SE BODO POVEČALA ZA 18% — SKLADI-
ŠČA ZA TRGOVINO — RAZŠIRITEV OBRATOV DRU2BENE PRE-
HRANE — POSEBNA SKRB OBRl NISTVU. — GRADNJA NOVE ŠOLE
NA HUDINJI — LETOS PREKO 300 NOVIH STANOVANJ.
Sprejem in razprave o družbenih pla-
nih občin so se zaradi nekaterih novih
določil v zveznem družbenem planu, ki
predvidevajo nekatere spremembe v ko-
rist občin, nekoliko zavlekle, čeprav so
bili osnutki družbenih planov skoraj
v vseh občinah že pripravljeni v mar-
cu. Tako bodo tudi v celjski občini
zbori volivcev, kjer bodo volivci raz-
pravljali o osnutku letošnjega družbe-
nega p^ana, šele v naslednjih dneh ter
predvidevajo, da bo občinski ljudski
odbor plan sprejel že v tem mesecu.
Osnutek družbenega plana celjske
občine predvideva povečanje družbe-
nega proizvoda za 12% in bo znašal
12 milijard 744 milijonov din, kar pred-
stavlja 48,5% celotnega družbenega
proizvoda okraja. Narodni dohodek bo
znašal 11 milijard 353 milijone din. V
industriji se bo povečala proizvodnja
za 11% v primeri z lanskim letom, rav-
no tako pa se bo za 11% povečal tudi
izvoz industrijskih izdelkov. Zaradi ta-
ko povečane industrijske proizvodnje
in zaradi 5% povečanja delovne sile
predvideva osnutek, da se bo ob ugod-
nih pogojih kot so racionalna organi-
zaciia, proizvodnje, delovna disciplina,
boljša' sistematizacija delovnih mest ter
pravilnejše nagrajevanje — dvignila
produktivnost za 6%.
Vrednost kmetijske proizvodnje bo
inaka proizvodnji iz leta 1955 upošte-
vajoč, da bodo donosi v sadjarstvu in
vinogradništvu višji od lanskega leta.
Kmetijska gospodarstva in zadruge v
bližini mesta bi se naj po osnutku
družbenega plana pretežno bavila s po-
vrtninami, da bi ublažili kritično pre-
sikrbo mesita s kmetijskimi pridelki,
zelenjavo in po vrtnino zlasti v pred-
sezoni in posezoni.
Obseg gradbenih del se bo letos po-
večal za 18% v primerjavi z lanskim
letom, vendar bo manjši kot 1955 leta.
Čeprav se bo obseg gradbenih del po-
večal, ni pričakovati večje število de-
lavcev v gradbeništvo, ker se bo obseg
del povečal predvsem zaradi večje pro-
izvodnosti dela.
Za izboljšanje cestnega prometa
predvideva osnutek družbenega plana
nabavo 4 novih avtobusov, vendar s
tem se stanje ne bo bistveno izboljšalo,
saj je znano, da je večina avtobusov
izrabljenih in bi jih bilo treba zame-
njati.
Promet v trgovini se bo povečal za
7% zaradi povečanja blagovnih skla-
dov in večje potrošnje. V Celju pri-
manjkuje skladišč za trgovine z živili,
predvsem pa za trgovine s sadjem in
zelenjavo. Zato bodo že letos pripravili
načrte za gradnjo novih in adaptacijo
starih skladišč. V obrobnih predelih
mesta je premalo trgovin z živili, pe-
kam in mesnic, zato bo treba v teh
predelih trgovsko mrežo razširiti. V
trgovinah bo treba tudi pospešiti druž-
bena upravljanje, saj je bilo v tem
pogledu doslej najmanj narejenega.
Gostinski promet se bo letos povečal
za 8%. Gostišč je v Celju dovolj ter bo
treba širjenje gostinskih obratov ome-
jiti, razširiti pa obrate družbene pre-
hrane ter jih oprostiti raznih družbe-
(Nadaljevanje na 3. strani)
1 milijarda in 700 milijonov
za pospeševanje kmetijstva v celjskem okraju
SVET ZA KMETIJSTVO JE RAZPRAVLJAL O KMETIJSKEM IN INVESTI-
CIJSKEM SKLADU. — NAJVEČ SREDSTEV BO VLOŽENIH ZA RAZVOJ
HMELJARSTVA. — IMENOVANA JE  KOMISIJA ZA KMETIJSKI IN IN-
VESTICIJSKI SKLAD.
Zadnjo soiboto je bila seja Sveta za
kme'.ijslvo p'ri OLO Celje. Najvažnejša
točka dnevnega reda je bila razprava
o predlogu razdelitve kmetijskega in
investicijskega sklada.
V poročilu seje je bilo razvidno, da
bo letos za pospeševanje kmetijstva v
našem okraju porabljeno petkrat več
sredstev kot prejšnje leto. Poleg okraj-
nega kmetijskega sklada in sklada za
invesiticije v kmetijs/tvu bodo za ta ši-
xx>k program porabljen« ;udi sredstva
kmetijskih zadrug, Zadružne hranilnice
in posojSlnice, sredstva republike in
zveze za tekmovanje ter sredstva indi-
vidualnih proizvajaJccv. Načrt kmetij-
ske ix>si>eševalne akcije predvideva si-
cer dve milijardi dinarjev, toda letos
bodo porabili le okoli eno milijardo in
700 milijonov dinarjev. Predvideno je,
da bo pretežni del sredstev, porablje-
nih za napredek hmeljarstva, čeravno
dobo tudi drugim panogam kmetijstva
posvetili veliko večjo pozornost kot
prejšnja leta. Precejšnji del sredstev
bo porabljen za gradnjo novih in po-
pravila sedanjih mlekarn, nadalje za
gradnje gnojišč, silosov, za izvedbo
ureditvenih načrtov pri kmetijskih go-
spodarstvih, za razširitev nasadov, za
večje hektarske donose itd. Seveda zgo-
raj navedena milijarda in 700 milijonov
dinarjev ne leži v denarnih sredstvih,
temveč je v tej številki zapopadena
vrednost vseh del, predvidenih v letoš-
njem načrtu za pospeševanje kme4ij-
stva, torej .tudi prostovoljno delo kme-
tovalcev samih pri izvedbi predvidene
akcije.
Svet za kmetijstvo je razpravljal o
razdelitvi okrajnega kmetijskega skla-
da v višini 49 milijonov dinarjev. Sklad
je razdeljen takole:
Po'iedeiMvo dob! 6 milijonov in 800
tisoč dinarjev, od tega gre 3 milijone za
premije pri tekmovanju za večji donos
žitaric, krompirja in detelje.
Travništvo bo dabilo 2 milijona di-
darjev. Ta sredstva bodo porabljena
predvsem za ureditev pašnikov na Go-
miiskem. Smohorju. Na Paškem Kozja-
ku, na Roglji in v Solčavi.
Za živinorejo je predvideno 2 milijo-
na in 430.000 dinarjev. Za sadjarstvo
in vinogradništvo 2 milijona in 100.000
dinarjev, za zaščito rastlin 1 milijon di-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Volivci prve volilne enote v Celju izvolili
M tjo Ribičiča za po^laneei
Ljudsko skupščino LRS
v nedeljo so na nadomestnih volit-
vah v prvi volilni enoti v Celju izvo-
di za ljudskega poslanca v Ljudsko
skupščino LRS tov. Mitjo Ribičiča. Vo-
litve so potekale povsod dobro, prav
posebno pa v središču mesta, kjer so
prihajali na volišča že zgodaj zjutraj.
Na nekaterih voliščih v prvi četrti je
bi'a udeležba tako dobra, da so že
'lekaj po dvanajsti uri volili skoraj vsi
volivci. Volilne komisije so čakale le
nekaj posameznikov, ki še do takrat
niso izvršili svoje državljanske dolž-
nosti.
Na volišču v Mestni hranilnici, ki je
bilo tudi zelo lepo okrašeno, je do
10. u e dr^ro^dne volilo že preko 75%
Volivcev. Tudi ostala volišča v sredi-
^'^u mesta niso mnogo zaostajala. V
^estu je volilo 99%  volivcev že v
zgodnjih popoldanskih urah. Nekaj slab-
ša je "bila udeležba v obrobnih prede-
lih Celja. Po podatkih volilne komisije
je volilo 86,2% volivcev.
Ob tej priliki ne bo odveč, da opo-
zorimo na pomanjkljivosti volilnih ime-
nikov. Vse kaže, da so bili še takšni
kot so jih sestavili za volitve pred ne-
kaj leti. V volilne imenike niso bili
vpisani volivci, ki so v zadnjem času
prišli v Celje, hkrati pa niso bili črta-
ni iz njih tisti, ki so se odselili drugam
ali pa umrli. Bili so celo primeri, da
je bil vpisan v imenik mož, medtem ko
žene ni bilo ali obratno.
To naj bo opozorilo ljudskim odbo-
rom, da bodo volilne imenike pravo-
časno uredili, saj čas do volitev v or-
gane ljudske oblasti, ki bodo verjetno
v jeseni, ni več tako daleč.
Prizor  z nedeljskih naiddmes>tnih voLtev.
Kranca Zagožna
bodo vrnili staršem
Pred dvema letoma so naši dnevni
časopisi obširno pisali o Francu Zago-
nu H Bočne v Z'-d'-ečki dolini, ki so
ga Nemci med vojno odvedli v neko
'aborišče in ga je pozneje posvojil neki
\^emec. Pravda za borbo slovenskega
otroka, ki ga je družina zahtevala na-
aj, je bila pred belgijskim sodiščem
'n je izzvala mnogo kritike v naši in
svetovni javnosti. Sodišče je, kajpak,
otroka prisodilo staršem, toda skru-
šeni oče se je moral z daljnega poto-
vanja vrniti brez sina, ker ga je v tem
času posvojitelj skril neznano kam.
Adoptivni oče je bil zaradi tega obso-
jen na dve leti zapora in denarno
kazen.
To dni pa so končno otroka našli v
nekem samostanu pri Koblenzu. Šest-
najstletni Franc Zagožen je prod krat-
kim v spremstvu nekega belgijs^-efra
advokata odpotoval iz Nemčije v Bru-
selj in se bo te dni vrnil v svojo do-
movino.
7. APRIL
svetovni dan zdravja
PRAVILNA PREHRANA — OSNOVA ZA PROCVIT IN ZDRAVJE NARODA
Letošnji 7. april — Svetovni dan
zdravja — praznujemo pod geslom
»Hrana in zdravje«. Vprašanje prehra-
ne človeštva je poslal svetovni pro-
blem, s katerim se ukvarja cela vrsta
znanstvenih panog. Zdravje je rezultat
mnogih činiteljev, od katerih je brez
dvoma najvažnejša ravno prehrana.
Znanost o prehrani je danes že tako
naipredovala, da je nesporno dokazala
vpliv hrane na razvoj telesa, na njego-
vo odipHDrnost proti nalezljivim bolez-
nim, na dolgost življenja in delovno
sposobnost. Z dobro in pravilno pre-
hrano si krepimo zdravje, čvrstmo te-
lo, stopnjujemo odpornost proti bolez-
nim, si daljšamo življenje ter večamo
veselje do dela in življenja. Slaba pre-
hrana pa ustvarja šibko, proti bolez-
nim neodporno telo, slabo 2obovje*ter
skrajšuje življensko dobo.
Spomnimo se besed našega tovariša
Tita, ko je ob priliki proslave na
Ostrožnem v svojem govoru omenil,
kako ogromne količine pšenice porabi
naša di-žava in nakazal potrebo po
spremembi naših slabih prehranbenih
navad. On je torej prvi javno načel
vprašanje nepravilne prehrane pri nas,
zavedajoč se, da je pravilna prehrana
osnova za procvit in zdravje naroda.
Danes lahko že trdimo, da je pri nas
prehrana količinsko zadovoljiva. Ne
moremo pa trditi, da bi bila hrana —
tako v zasebnih gospodinjsitvih kot v
javnih kuhinjah — pravilno sestavlje-
na, to se pravi, da bi dobili v dnevnih
obrokih posamezne snovi v tistem raz-
merju, ki bi ustrezalo fiziološkim po-
trebam našega telesa. Ni še dolgo tega,
ko je bila v Celju izvedena analiza
prebrane v šolskih kuhinjah (v Domu
učiteljiščnikov, Kajuhovem domu in na
II. osnovni šoli). Kalorična vrednost
obrokov je v teh ustanovah sicer za-
dovoljiva, vendar če računamo, da se
v teh menzah hranijo dijaki različne
starosti (ki v glavnem dobijo vsi ena-
ke obroke), zaznamujemo pri starejših
dijakih precejšen kvantitativen deficit
kalorij. Tako v Domu učiteljiščnikov
prejemajo dijaki do 14. leta starosti
zadostno kalorično vrednost hrane, za
dijake nad 14 leit pa nasrtaja občuten
kaloričen deficit — 706 kalorij. V Ka-
juhovem domu znaša kalorični deficit
pri dijakih nad 14 let 415 kalorij, v
dijaški kuhinji II. osnovne šole pa 51
kalorij.
Glede kvalitete prehrane je ugotov-
ljeno, da beljakovine, maščobe in oglji-
kovi hidrati odgovarjajo fiziološkim po-
trebam. Neugodno pa je stanje glede
dovajanja dopolnilnih snovi (minera-
lov in vitaminov), saj znaša deficit na
kalciju do 83%, na fosforju do 74%,
železu 65% — primanjklajj vitamina A
znaša od 58 do 83%, vitamin C pa 6 do
38%. Občutno je tudi pomanjkanje vi-
taminov D, ki je potreben za razvoj
okostja in se nahaja v ribjem olju,
jajcih, mleku in maslu. Temu vpraša-
nju bi že morale noseče žene posvečati
več pozornosti, saj je pri nas rahitis
še veidno težak problem. Leta 1955 je
bilo v Otroški posvetovalnici v Celju
ugotovljeno pri 411 pregledanih do-
jenčkih 229 primerov rahitisa, kar
predstavlja 55,7% vseh pregledanih.
Znano je, da so rahitični dojenčki samo
posledica nepravilne prehrane noseče
matere.
Na osnovnih šolah Šmartno v Rožni
dolini in v Ljubečni ima 66% šolskih
ctrok sla/bo zobovje, kar je vsekakor
pripisovati pomanjkanju kalcija. V letu
1955 je bolovalo od 5400 .pregledanih
šolskih o'rok na obolenju kože in p>od-
kožnega. tkiva 15 odstotkov, na obole-
nju dihal pa 22 odstotkov. Te bolezni
bi laihko vsaj delno smatrali kot po-
sledico pomanjkanja A vitamina, ki se
nahaja v ribjem olju, drobovini, ribah,
v mleku, rumenjaiku, špinači, mareli-
cah itd. Nadalje beležimo 9,6% nalez-
ljivih bolezni — posledica pomanjkanja
C vitamina, ki' zmanjšuje odpornost
organizma p^oti nalezljivim boleznim
in ga najdemo v glavnem v svežem
sadju in zelenjavi.
Gornje številke nas opozarjajo, da
bo treba posvetiti vso skrb izobrazbi
prebivalstva k zdravi prehrani. Storiti
bo treba več za dvig strokovnega ni-
voja kvalificiranega osebja v šolskih in
javnih kuhinjah — prav tako pa se
bedo tudi vsa zasebna gospodinjstva
morala zavedati, da je važnejša od ko-
ličine pravilna sestava hrane.
STRAN
2
"X APRILA — Stev. 15
POGLED PO SVETU
V Evropi so pretekli teden slavili
podpis pogodbe o skupnem tržišču in
Evratomu, posebno pristaši klerikalne
»Male Evrope«, češ da pomeni ta po-
godba kljub mnogim »če« in »ampak«,
kljub angleškemu stališču in preko-
morskim deželam, začetek neke višje
in večje skupnosti narodov. Belgijski
■minister Spaak in francoski zunanji
minister Pineau pa sta slavila Adenau-
erja, ki da se mu je s to pogodbo ures-
ničil dolgoletni sen. Nemški komenta-
tor je zapisal, da se je stari »bedni«
nacionalni ponos priklonil nečemu, kar
je več vredno. Nemci si menda res
lahko čestitajo. Adenauer je podpisal
pogodbo na potu v Teheran, mimo-
prede, na pohodu v Orient. Bil je v
Rimu gotovo najvidnejši gost, 82-letni
starec, v palači Conservatore na Ka-
pitolu. Da bi bila stvar še bolj jasna,
je bil sprejet $e v privatni avdienci pri
•papežu, ki je pred kratkim s konkor-
datom, v Karlsruhe uradno priznal Za-
hodno Nemčijo za edinega naslednika
nemškega Rajha. Ocena Male Evrope
in Evratoma, kakršno je dala SZ, bo
torej držala. Prazne maske evropskih
diplomatov ne morejo zakriti dejstva,
da Zahodna Nemčija že nastopa kot
velesila.
V Iran je šel Adenauer f^aradi nafte
in seveda tudi zaradi Ersenhowerjeve
doktrino, ki jo Iran podpira in spre-
jema. Nemčija bo dala Iranu ogromno
gospodarsko pomoč, vendar »to ni go-
spodarska ofenziva«, je dejal vicekanc-
ler Zvezne revublike Bliicher. Najbrž
je to samo nastop »nevtralnega tehni-
ka«, kakor pišejo ne samo »Times«,
ampak fi/d? »Die Welt«. češ, onstran
Sueza nobeden ne ve, da je Nemčija
ud Atlantskega vakta. Kaže, da neka-
teri res verjamejo volku, če dlako me-
nja, da menja tudi naravo. Vsekakor pa
ta mogočni »nevtralni« tehnik nastopa
na široki fronti od Maroka do Egipta,
od Irana do Japana. V Egiptu trenutno
razstavlja na prostoru 50.000 m^ svojo
»nadčloveško« precizno tehniko, a tudi
tu iziavlja, da ne gre za kako veliko
kupčijo, saj mu je Egipt že tako dol-
žan S milijard.
Nedvomno, kljub vsem prizadeva-
njem za poenotenje sveta, lahko raču-
namo s silnimi nasprotji. ZDA bi rade
združile kontinente v enem duhu. Gle-
de Afrike pravijo, da bodo podpirale
hoj afriških držav za neodvisnost, isto-
časno pa bodo vse storile, da se tu ne
vgnezdi vpliv SZ. Pri tem bodo nasto-
pile celo proti Evropi, če bi videle, da
evropska politika koristi širjenju ko-
munizma. V tem boju »svobodnega sve-
ta« zoper komunizem je mnogo proti-
slovij. Po vsem svetu bi ameriški fi-
nančni krogi radi imeli tako stanje, kot
je v Zahodni Nemčiji, Turčiji in Južni
Koreji. Njihov Richards je zdaj z dok-
trino rožljal v Karačiju, odtam pa po-
tuje v Kabul, v Afganistan, da bi spod-
bil tisto, kar je dosegel tam Cu En
Laj. Ni je države na svetu, kjer bi ta
skupni imenovalec ameriške politike
ne nastopal kot najvažnejše gibalo boja
za oblasi, za totalitarno oblast. Ker so
zdaj v ospredju Iran, Afganistan in
Pakistan, mi prihaja na misel notra-
nja in zunanja politika Aleksandra Ve-
likega, ki se je v svojem prizadevanju,
da hi zedinil tedaj znani svet in ga
»orientaliziral«, oklical v oazi Siwa
leta 331 st. e. za sina Amona-Zevsa in
pripravljal državni zakon, po katerem
hi se mu priznalo božanstvo. Nekaj
globoke simbolike je v tem in takem
početju. Dogmatika in z njo v zvezi
kult osebnosti živi od vere, da ho spra-
vila človeštvo v globoko vozo (— ječo),
v resnici pa učinkuje protislovno, ker
vselej razdružuje ljudi. Kdo od velikih
potentatov v zgodovini človeštva še ni
sanjaril o enotnem svetu in kdo od
njih se še ni zatekel konec koncev k
bogovom vseh vrst ali vsaj k doqr(ii
in divinizaciji (-^ hožanstvenju) lastne
osebe! Veliki primanjkljaj posamezne
osebnosti, ki hi rada predstavljala edini
kvas zgodovine, se vselej pokaže na.
približno isti način.
Naštejmo še nekaj mikavnih nadroh-
nosti preteklega tedna: Cu En Laj .in
V Nu sta se sporazumela glede meje.
Maotsetung je Cu En Laju, ko je ta
pregovoril kuomintanškega poveljnika v
Pekingu, da je brez boja predal mesto,
rekel: »Tvoja beseda je močnejša kot
na^a največja armija.« Tudi za Unuja
je moral Cu En Laj pripraviti zlate
hesede, kajti ZDA so Burmi pomidile
^■2 milijonov pomoči, nad trgovino s SZ
in Kitajsko pa je bila Burma tudi kru-
to razočarana, ker so ji prodajali ne-
uporabno blago. — Francoski general
Bolladeier je v Alžiru odstopil z iz-
javo, .da nečloveške Lacostove metode
pr- zatiranju alžirskega upora ogrožajo
čast francoske armade. Močno je od-
jeknil samomor Ali Bumendjela, vodje
alžirskega upora v južnih krajih, tik
preden so ga odpeljali na sodišče. Taki
samomori spominjajo na najogabnejše
fašistične metode najbolj krvavih voj-
nih zločincev. Da pa Francozi ne vi-
dijo prave poti v Alžiru, kaže tudi
francoska doktrina na Srednjem vzho-
du, kjer nameravajo na vso moč pod-
preti židovsko državo, samo če ho pri
roki denar. Francoska doktrina naj bi
hila samo druga stran medalje — na
prvi strani je namreč Eisenhowerjeva
doktrina. — Pri indijskih volitvah so
največ pridobili komunisti, medtem ko
je kongresna stranka sorazmerno pre-
malo napredovala. Nehru je nedavno
izjavil, da se zadeva s Kašmirjem zato
ne pomiri, ker ZDA vojaško podpirajo
Pakistan, in dalje, da ho treba premi-
sliti, ali bo Indija še ostala v Britanski
skupnosti narodov. — Singapur je do-
bil samoupravo, medtem ko je Ciper
dobil samo papirnato ponudbo. Maka-
rios se ho vrnil z Indijskega oceana,
veHdar ne' na Ciper, polkovniku Gri-
vasu pa je Harding obljubil varen od-
hod iz Cipra. Lord Salishury je zato
odstopil, zmerni konservativci pa hi
radi spravili ciprsko zadevo pred NATO
pakt, vendar ne mimo Turčije. Grčija
pa vztraja, da mora stvar reševati Ge-
neralna skupščina OZN.
Kakega »pametnega« odgovora glede
razorožitve še ni od nikoder. Četrtino
narodnega dohodka v svetu požre obo-
roževanje, vendar ni moči, ki bi tek-
movanje v orožju zavrla. Kriza zaupa-
nja traja naprej. Angleži niso ugodili
japonskemu protestu zoper eksplozijo
na Božičnih otokih, čeprav so Japonci
pripravljali samomorilno ladjo z žena-
mi in otroci, ki naj bi naredili masovni
harakiri v območju nq,jnovejšega an-
gleškega atomskega poskusa. SŽ pred-
laga začasno ukinitev poskusov, zahod-
na diplomacija pa si mane roke, češ da
je sovjetsko spravila v zagato s ponud-
bo, naj bi se atomski poskusi vršili pod
mednarodnim nadzorstvom, če na to
pristane tudi SZ. Na to ponudbo z Ber-
mudov SZ še ni odgovorila. Pač pa je
Bulganin opozoril Norveško, da je po-
stala članica sovražnega pakta, da ob-
stoje načrti o tem, kako ho norveška
trgovska mornarica spremenjena v voj-
no, kako in kje bodo delovali tuji štabi
na Norveškem. Bulganin nima nič proti
članstvu v paktu, zoper agresijo pa bi
morala SZ zadati uničujoč udarec. Ena-
ko opozorilo je dobil tudi Iran in na-
zadnje še Danska.
Na Madžarskem se utrjuje popolna
restavracija stanja izpred lanskega ok-
tobra. SZ ho dala 750 milijonov ruh-
Ijev posojila, sovjetska vojska ho osta-
la, ker je potrebna za utrditev sociali-
stičnega tabora, Nagy pa je kriv, ker
je napadel proletersko diktaturo. Poro-
čajo, da se je 10 % madžarskih begun-
cev vrnilo iz raznih evropskih držav
nazaj v domovino. T. O.
Naj DjiiD ostane njihov »vzvišeni
primer«
Ob priliki napadov albanskih voditeljev
na Jugoslavijo
Dobro se še gpominjamo izjav alban-
skih voidi'teljev, v kateriih so izražali
željo za dobre in prijateljske Oidnose s
socialistd'čno Jugcsilavijo. Čeprav tem
izjavam niso nikdar sledila dejanja, je
vendar oibstajala vsaj na bes-edah želja,
de bi z Jugoslavijo bili v dobrih prija-
teljskih odnosih. Naenkrat pa so alban-
ski voditelji brez nekih posebnih pri-
prav zopet začeli napadati Jugoslavijo
kot leta 1948, in se tako odrekli prejš-
njim izjavam o potrebi medsebojnega
sodelovanja. Blazna brzina, s katero so
albansiki voditelji in tisk tudi sedaj
menjali svoje stališče napram prijatelj-
stvu z našo državo, kaže, kako »iskrene«
so bile njihove izjave o prijateljstvu.
AlbanisJki tisk se je razpisal, da Ju-
goslavija »samo trdi«, da ,gradi sociali-
zem (jutri verjetno Jugoslavija ne bo
več socialistična dežela, saj je to odvis-
no ipredvsem.od njihovega, alibamsikega
dekreta), in da sedaj znova »oigroža«
naciCTialno neodvisnost in suverenost
Albanije. Zopet je naše vodstvo »raz-
krinkano« in na dnevnem redu je »od-
krivanje« načrtov za priključitev Alba-
nije k Jugoslaviji. Verjetno je že iz-
dana odredba, da se ti načrti izslede
(a v sposobnost tistih, ki te načrte
iščejo, ni treba podvomiti — te načrte
'bodo »izisledili« in »Objavili«). Zopet
bodo »sneli masko« z otbraza Jugoslavije.
Vse bo šlo po vrsti tako, kot so alban-
ski voditelji deilali leta 1948 in pozneje.
Vendar je nekaj novega, kar v gonji
proti naši državi prej ni bilo, vsaj ne
v tako velikem oibsegu.
Sedaj, ko Jugoslavija sama trdi, da
gradi socializem, se ji nudi vzvišen pri-
mer — kot piše albanski tisk — ailban-
ske graditve socializma, da se :po nje-
mu učimo. Jugoslovani so vedno hva-
ležni vsakemu, ki jim priporoča svoje
»blago«, toda mi ■smo zadovoljeni tudi
taiko, ne oziraje se, če se nas bodo
albanski voditelji usmilili in nam iz-
dali »odločbo o izgradnji socializma« ali
pa bodo Jugoslavijo s svojim dekretom
premestili v neko drugo kategorijo. Naj
njim ostane njihov »vzvišeni primer« z
vsemi doibrotami, s katerimi so Albani-
jo okrasili njeni sedanji voditelji. Zgo-
dovina ne ibo ostala nikomur dolžna.
Poleg te ponudbe obstaja sedaj tuidi
močneje poudarjena »skrb« albanskih
voditeljev in'njihovega tiska za Alban-
ce na Kosovem in Metohiji, za Albance
v Makedoniji in prav verjetno — še za
Albance v Crni Gori. Tudi tu je raz-
vidna »Obdelava« in »t.aktika« alban-
skih voditeljev. Najprej je poudarjena
skrb albanskih voditeljev zaradi »nasil-
nega izseljevanja« deset tisoče v Alban-
cev v Turčijo. Nato »nesipoštovanje
hianjšinskih pravic Albancev v Jugo-
slaviji« in končno so al-banski voditelji
našli tudi Londonsko pogodibo iz leta
1913, po kateri so Albanci »prepuščeni
izven meja Albamije«. Naposled so za-
čeli celo trditi, da z Albanci v Jugo-
slaviji niso niti »srbski kralji« in »grški
imperialisti« tako nesramno ravnali kot
z njimi sedaj postopajo jugoslovanski
voditelji.
Tako daleč so že prišli albanski vodi-
telji. Oni zaraidi sovraštva do naše de-
žele ne morejo narediti nič več, kar bi
nas presenetilo. Lahko bi rekli le to,
da imamo le malo »razumevanja« za
albanske voditelje: albansko ljudstvo
pa težko živi in je nezadovoljno s tem
»vzvišenim primerom izgradnje socia-
lizma«, katerega ponujajo nam. Alban-
ski voditelji hi hoteli s šovinistično
kampanjo proti naši državi obrniti po-
zornost albanskega ljudstva s svpjih
notranjih problemov na drugo stran.
Toda, koliko časa lahko to traja? AH se
morda niso prevarili, ko so ravno Ju-
goslavijo in njeno politiko — katero
albansko ljudstvo dobro pozna — iz-
brali za cilj svojih napadov?      M. M.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
PROMETNIH NEZGOD
S sodelovanjem Tajništva za notra-
nje izadeve okraja Celje je društvo
Avto-moto Šoštanj te dni odprlo po-
učno razstavo fotografij prometnih
nezgod. Razstavo si je doslej ogledalo
lepo število prebivalcev, predvsem
mladine. Društvo bo prihodnje dni pri-
redilo za voznike lažjih motornih vozil
(za katere ni potrebno šoferskih izpi-
tov) krajši tečaj za spoznavanje cestno
prometnih predpisov. Organizirali pa
bodo tudi tečaj za voznike amaterje
»A« in »B« kategorije.
PRED DNEVOM ZDRAVJA
Nad 800 obratov zivihhe
induslriie \e bilo pregfedonifi
Akcija za kontrolo predpisov o pro-
izvodnji in prometu z živili je v našem
okraju pokazala koristne rezultate. Ko-
misije, v katerih so v glavnem sode-
lovali organi sanitarne in tržne in-
špekcije, so ugotavljale dejansko sta-
nje v živilski stroki v higienskem po-
gledu ter v pogledu prostorov in opre-
me. Odkrile so vrsto nepravilnosti, ki
se bodo dale odstraniti. Po ugotovit-
vah te komisije so bili ukinjeni vsi ne-
urejeni obrati, ki so predstavljali di-
rektno nevarnost za zdravje prebival-
cev — prikazane so bile potrebe po
gradnji novih objektov za redno in
higiensko preskrbo prebivalstva z ži-
vili. Končno pa so te komisije istočas-
no tudi mobilizirale pristojne ljudi na
okraju in občinah, da bo potrebno tudi
v živilsko stroko investirati finančna
in materialna sredstva, da bo preskrba
prebivalstva zadostna in higienska.
Ob koncu leta 1956 je bilo podano
obsežno poročilo o delu teh komisij.
Poročila so poslale vse občinske komi-
sije, razen Šoštanja in Rogaške Slati-
ne. Malodane iz vseh poročil je bilo
zaznati skupno problematiko v pogle-
du pomanjkanja pekam, klavnic, mle
karn in trgovskih skladišč. Ugotovlje-
no je bilo nadalje, da so skoro vse
živilske trgovine premajhne in opre-
ma iztrošena. Družbena kontrola nad
poslovanjem trgovin in ostalih živilskih
obratov ni bila uspešna in se potroš-
niški sveti v tej obliki niso obnesli.
Zato pa je bil umesten predlog, da bi
bili člani upravnih odborov trgovin
istočasno člani potrošniških svetov z
večjimi pravicami in dolžnostmi.
V lanskem letu je bilo v . našem
okraju pregledanih preko 800 obratov
živilske stroke. Začasnih prepovedi
obratovanja je bilo izdanih 37, trajnih
prepovedi za obratovanje pa 9. Vseh
odločb za odpravo pomanjkljivosti je
bilo izdanih 473. Ob zaključku akcije
je bila ugotovljena vrednost pokvar-
jenega blaga v znesku 834.900 din.
STANJE ŽIVILSKIH OBRATOV
V CELJU — ŠE KAR
ZADOVOLJIVO
Spričo nenehnega delov^anja inšpek-
cijskih organov v zadnjih letih je sta-
nuje živilskih obratov na področju celj-
ske občine še kar zadovoljivo. Mestna
klavnica je renovirala vse Svoje pro-
store in dogradila sanitarne naprave.
Tovarna sadnih sokov bo z odobritvijo
občinskega kredita tudi lahko dosegla
izboljšavo obrata in zadostila vsaj mi-
nimalnim higienskim in tehničnim za-
htevam. Mlin v Medlogu je bil pre-
teklo leto generalno obnovljen in je
sedaj stanje zadovoljivo. Dokončuje se
gradnja predelovalnice mesa v bližini
klavnice.
Zelo kritično pa je še vedno stanje
celjskih pekam, kjer so peči večjidel
dotrajane, manjkajo pa tudi predpi-
sani proizvodni prostori (mesilnice, hla-
dilnice, skladišča, garderobni prostori).
Tudi prodaja kruha še vedno ni ure-
jena. Sicer pa občinski ljudski odbor
resno razpravlja o gradnji nove, osred-
ne pekarne.
Nič manj kritično ni tudi stanje celj-
ske mlekame, ki posluje v skrajno ne-
primernih prostorih in ima docela do-
trajano opremo in stroje. Komisija je
iz razumljivih razlogov sicer dopustila
nadaljno obratovanje, smatra pa za
nujno, da se z gradnjo nove mlekame
v Celju ne odlaga več.
Gostinski prostori so v predelu
goste še kar primemo urejeni, neuj.*
jene pa so kuhinje, skladišča in i^j^
— najslabše pa straniščni prostori, jj,
tel Evropa ima na primer prav i^j
urejene prostore za goste, povsem
primerne pa stranske prostore (s^u
dišče. pralnico in lokacijo stranišč) ^\
večini gostinskih obratov tudi rnijl
kaj o hladilniki. Se bolj primitivno
so urejene gostilne na periferiji.
Kako povečati
produktivnost dela
brez večjih investicij?
Povečano produktivnost dela ne
dosežemo izikljiuono le z visoko
mehanizacijo proizivodnega proce-
sa. Poleg strojev so potrebni tudi
drugi pogoji, da bi po enoti pro-
izvoda dosegli čim večji časovni
prihranek. Pravilna in pravočasna
priprava orodja, strojev in mate-
riala, to so važni pogoji za pro-
duktivnost dela. Toda poleg tega
je potrebno imeti tudi dobro me-
todo dela, pravilno izbiro in raz-
delitev ljudi, dobro organizirana
delovna mesta, da bi proizvodne
operacije potekale kontinuirano,
svetle in urejene prostore itd.
Dobra organizacija in priprava
dela sodilita med najvažnetjše čle-
ne, od katerih je odvisma večja
produktivnost dela. Naj navede-
mo za primer le tovarno elektro-
motorjev »Sever« v Suboticd.
Pred dvema letoma je delalo na
montaži elektromotorjev deset
delavcev in sio v osmih urah mon-
tirali dvajset elektromotorjev, Z
izpolnjevanjem in s pravilno or-
ganizacijjio proizvodnega procesa
pa danes samo dva delavca mon-
tirata v istem času šestdeset elek-
tromotorjev.
Produktivnost dela j(e v veliki
meri odvisna od pravilne razpo-
reditve delovnih mesit. Le-ta mo-
rajo biti Itako razporejena, da med
začetno in zakjijučno operacijo
obstaja tesna povezanost, da ne bi
izgubljali časa pri prenašanju
proizvodov. Na primer, mizarsko
podjetje, ki ima serijlsko pro-
izvodnjo, bo vsekakor z dobro |
razdelitvijo dela doseglo večajo il
proizvodnjo v isitem delovnem ča-//
su, zlasti če se vse delovne ope-\|
racije zvrstijo v podjetju od vho-
da do izhoda, kot pa podjetje, v
katerem so proizvodne operacije
razmetane po irazniih oddaljenih
oddelkih, Z organizacijo procesa
proizvodnje je v tesni povezavi
tudi pravilna izbira in razpored
Ijludi po strokovnih sposobnostih
in psihofizioloških nagnenjih.
Toda kljub še tako organizira-
nemu procesu proizvodnje ne bi
dosegli velik uspeh, če ne bi naj-
prej vso metodo dela proučili in
pripravili. Izkušnje strokovnja-
kov, ki so analizirali proizvodnijo
v mnogih naših podjetjih, kažejo,
da gre veliko časa v izgubo zara-
di pogovorov, kajenja, nepotreb-
nih sprehodov in iskaaiala orodja.
Razen tega so izkušnje pokazale,
da ■^iied proizvodnim procesom
marsikje premalo skrbe o eko-
nomiji časa. Skoraj ni podjetja,
kjer ne bi bilo nepotrebnih pro-
izvodnih operacij in kretanj sa-
mih delavcev v času proizvodnje.
Ce bi vse ito odpravili in nepo-
trebne procese izločili ter ana-
lizirali delo posameznih delavcev,
bi brez vsakršnih investicij lahko
ostvarili večjo proizvodnjo, saj bi
bil razen tega tudi stroj racional-
nejše izkoriščen. Večkrat je po-
trebno tudi proizvodnjo poenosta-
viti, izmenjati vrstni red proiz-
vodnih operacij, poenostaviti
konstrukcijo proizvodov ali izvr-
šiti izmenjave na strojih in orod-
jih, ki služijo za proizvodnjo,   .
Takšna priprava in organizaoi-
ja proizvodnje z istimi sitroji iti
ljudmi bi omogočila veliko več#
učinek, saj bi se po enoti časa in
z manjšimi napori ostvarila večja
proizvodnja. To bi hkrati poceni-
lo proizvodnjo in povečalo njen
obseg.
Da bi podjetje lahko doseglo
take uspehe, je nujno, da inn*
strokovni kader, ki bi se naj ba-
vil s temi problemi Analitičar
dela je v podjetju ravno tako pO'
treben kot dober tehnični kader
in koinerciaJna ter druga služba
v podjetju. Za to delovno mesto
še nimajo razumevanja v posa-
meznih kolektivih, čeprav bi s«
to že v krajšem času večkratno
izplačalo. Potrebno je, da kolek-
tivi in organi delavskega upraV-
IJnja že enkrat spoznajo, da br«*
uporabe modemih tehničnih in
znanstvenih izsledkov ne mol*
biti niti napredka v proizvodni
niti povečanj produktivnosti d«*
la. S. S.
1 milijarda in700 milijonov...
(Nadaljevanje s 1. strani)
narjev. Kot prispevek ofočinam za
umetno osemenjevanje krav pa 4 mili-
jone dinarjev. Okraj bo prisipeval za
ureditvene načrte kmetijskim gospo-
darsitvom 4,5 milijone dinarjev. Za or-
ganizacijo pospeševalne službe 2 mili-
jona in 200.000 dinarjev in za razne
druge dajatve 3 milijone in 750.000 di-
narjev, m€dtem ko je za plačilo cb-
veznosti iz prejšnjega leta predvidenih
2 milijona idinarjev, za rezervni đklad
pa 1 milijon dinarjev. Nadalje je (pred-
videno 17 miliijonov in 453.000 dinarjev
za okrajni veterinarski sklad.
Svet je razpravljal tudi o kmetijskem
investicijskem sikladu. Prošnje kmetij-
skih gospodarstev so nanesle veliko
višjo vsoto kot jo bo mogoče v tem
skladu letos zbrati. Potrebno bi bilo
zbrati v ta sklad 111 milijonov dinar-
jev, zbrati pa bo mogoče le 50 mili-
jonov in če dodamo še preostanek
sklada iz lanskega leta v višini 10 md-
hJonov, bo letošnji investicijski siklad
za kmetijsitvo razpolagal s 60 milijoni
dinarjev. Ta sredstva bodo porabljena
pretežno za gradnje hmeljških sušilnic,
za mlekame in melioracije. Del teh
sredstev (6 milijonov) bodo porabili kot
anuitete za kredite tistim posestvom,
ki so šele v izgradnji in zaenkrat ne
bodo zmogla dovolj lastnih sredstev.
Svet se je zarad! tega omejil na naj-
nujnejše investicije v kmetij&tvu, med-
tem ko ie nekaterim za večje invesitiici-
je (gradnja žičnic za hmeljišča) , pri-
poročil, da se prijavijo na zvezni nate-
čaj investicij.
Na koncu so člani sveta izvolili ko-
misijo, ki bo odobravala porabo sred-
stev kmetijskega in investicijskega
sklada in nadzorovala potek pospeše-
valne akcije, da bodo naložena sredstva
čim bolj ekonomično izrabljena. Na
čelu te devetčlanske komisije je bil iz-
voljen predsednik sveta za kmetijstvo
in predsednik OZZ tov. Franc Lubej.
FLUOROGRAFIRANJE PREBIVAL-
STVA V ŠOŠTANJU
Te dni je pričeila z delom zdravniška
ekipa Inštituta za tuberkulozo iz Gol-
nika, ki v šoštanjski občini izvaja rent-
gensko slikanje pljuč. Ta zdravstvena
akcija bo zajela nad 16.000 prehivalcev.
Da bi lahiko omogočili rentgenska sli-
kanje tudi vsem starim in bolnim lju-
dem, so teren občine razdelili na 30
baz, na katerih toodo pregledi   aprila.
Molet je izgubil oblast...
— Na pomoč! Samo še 500 milijonov  dolarjev, pa smo tam ...
5. APRILA — Stev. 13
3
STRAN
politienl delavel morajo
piti oboroženi z znanjem
vloga političnih delavcev v današnji
firužbeni stvarnosti je izredno težka in
•^^g^vorna, zato si ne moremo zamiš-
ljati uspešnega političnega dela med
množicami brez solidnega političnega
znanja. Družbeno upravljanje pri nas
postavlja aktiviste pred zelo težke na-
loge, zlasti še pred funkcionarje ZK,
katerih delo je usmerjeno na vsa pod-
ročja naš'ega družbenega in političnega
življenja.
Da bi se funkcionarji ZK čim bolje
spoznali z vsemi problemi našega druž-
benega in političnega razvoja in s per-
spektivami v prihodnosti, je Okrajni
komite KZS organiziral v vseh obči-
nah okraja seminarje. Seminarje obi-
skujejo vsi sekretarji osnovnih orga-
nizacij ZK in vodilni funkcionarji iz
podjetij ter ustanov. Na teh seminarjih
so predavali najvidnejši funkcionarji
Okrajnega komiteja ZKS, občinskih ko-
mitejev, občin in drugi inštruktorji.
Večje občine so imele svoje semi-
narje, manjše pa so se združile, kot na
primer šentjurska in vojniška občina,
ki sta seminar priredili v Dobrni.
Slušatelji seminarja v Dobrni med poslušanjem predavanja.
Socialno zavarovanje - splošna družbena shrl
IZBOLJŠATI POSLOVANJE OBRATNIH AMBULA1#*^^Ž^2JI^^
BLEM SO POŠKODBE. — 54,2% PREBIVALCEV  V   CELJSKEM  OKRAJU
JE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANIH__8,4% PREBIVALSTVA SO UPOKO-
JENCI. — ZA 3,3 MILIJONOV DIN PREPLACiL IN 200 MILIJONOV VEC
IZDATKOV KOT DOHODKOV.
Skupščina Okrajnega zavoda za so-
cialno zavarovanje v Celju se je sesta-
la dne 27. marca k svojemu rednemu
zasedanju. Vsak njen član je že poprej
iP'rejel obsežno (poslovno poročilo za
leto 1956, tako da so na skupščini samo
še razpravljali o iposlovanju v pretek-
lem letu.
Direktor zavoda Milan Loštr-k je ,po-
drobneje obdelal glavne probleme za-
voda. Gotovo je, da smo v preteklem
letu posvetili premalo pozornosti vpra-
šanju obratnih ambulant, tembolj ker
je pred kratkim izšel poseben repub-
liški zakon o tem vprašanju. Obratni
ambulanti, ki svojo funkcijo opravlja-
ta uspešno, sta le v Cinkarni in rudni-
ku Velenje, poslovanje ostalih obratnih
ambulant pa bo v bodočnosti treba po-
staviti na drugačne tem'eije. Izvršilni
odbor zavoda je posvečal v preteklem
letu veliko pozornost zakonitosti in
ekspeditivnosti poslovanja pri zavodu,
vendar s stanjem še ne moremo biti
zadovoljni. Poleg tega moramo izbolj-
šati tudi odnos med zdravsitveno službo
in podružnicami zavoda in zavodom,
zlasti ker predstavlja to vprašanje eno
izmed temeljnih vprašanj naše komu-
nalna ureditve.
Precej obširno poročilo o delu zdrav-
stvene službe je podal predsednik sve-
ta za zdravstvo dr. Kopač. Za nas vse
predstavljajo najtežji problem poškod-
be, katerih je bilo v preteklem letu pre-
ko 6,100. Zelo razširjene so tudi bolezni
dihal, saj je ta bolezen s priibližno 15.000
primeri na prvem mestu. Nizek nivo
našega splošnega zdravstveno prosvet-
nega stanja kaže število malih vnetij,
katerih je bilo preko lO.OOO. Zanimivo
pa je, da je število obolenj, kjer je pre-
ventivno delo bolj razvito, sorazmerno
manjše. Tako na primer tuberkuloza po
številu primerov (ne pa ipo številu iz-
gubi j enh dni) ne (predstavlja tako res-
nega problema. Vidi se, da na tem pvod-
ročju preventivno precej delamo in
imamo že v protituberkulozni borbi
nekake tradicije. Tudi pri posledicah
porodov se stanje zboljšuje, čutiti je
dober vpliv raznih materinskih posve-
tovalnic in dcbro razvite babiške služ-
be. Od 193.729 ipreibivalcev celjskega
okraja je zdravstveno zavarovanih
105.210 prebivalcev ali 54,21%.
Posebno zanimivo je vprašanje iz-
datkov za našo zdravstveno službo. Ce
vzamemo za osnovo leto 1953, kot in-
deks 100, je število zavarovancev y
letu 1956 naraslo na 119, dohg^dki na
156, izdatki pa na 183. Najhitreje- na-
raščajo stroški ambulantnih pregledov
(193) in oskrbnih dni v bolnišnicah
(149).
Vprašanje naših uF>okojencev je po-
stalo tako pereče, da ne trpi več odla-
šanja. Po podatkih zveznega zavoda so
znašale leta 1954 povprečne starostne
pclkcijnine 80,8% povprečnih aktivnih
plač, lani 'pa le še 79,6%. Se slabše pa
je pri invalidskih pckojninah, kjer je
I>ovprečje padlo od 67,5 na 62,9%, pri
družinskih pokojninah pa od 43 na 40,2
odstotka. Na našem področju je 12.225
upokojencev in predstavljajo s svojimi
družinskimi člani 8,4% celotnega pr£ibi-
valsttva. Zanimivo je končno še to, da
je pri našem zavodu število upokojen-
cev napram aktivnim zavarovancem
znatno višje kot znaša povprečje za
Slovenijo in še višje od povprečja za
Jugoslavijo.
Otroški dodatiki predstavljajo danes
važno F>ostavko v »družinskih proraču-
nih« družin z več otroci. Pri nekvalifi-
ciranem delavcu, ki ima 3 otroke, zna-
šajo dodatki že 53,1% vseh njegovih
prejemkov. To stanjo je nekoliko ugod-
nejše pri kvalificiranih delavcih in
uslužbencih.
Neverjetna pa je malcmamosit in ne-
odgovornost zavarovancev, ki imajo
nekaj premoženja in talkih sprememb v
premoženju sploh ne iprijavljajo, ali ipa
ne pripravljajo pravočasno. Tako pride
do preplačil, ki so znašala na koncu
lanskega leta nekaj preko 33 milijonov
dinarjev. To je vsota, ki da mislita.
Zavod j'e imel skuipno nekaj, manj
kot 2 in pol milijardi dinarjev dohod-
kov. Ce upoštevamo vsa iziplačila po-
kojnin in otroških dcdatikov, pa ugoto-
vimo, d.a smo na našem področju potro-
šili preko 2G0 milijonov dinarjev več,
kot smo zbrali sredstev.
Vse te ugotovitve vedejo nuijno do
zaključka, da bomo morali vprašanjema
iz socialnega zavarovEinja posvetiti več-
jo pozornost, njihovo reševanje pa mo-
ra ipostati vsakodnevna, siplošna drvž-
bena skrto. H. A.
Ribičič Mitja
Partizanska organizacija raste
vzporedno z ostalim družbenim življenjem
Na skupščini društev za telesno vzgojo celjskega okraja, ki so
združena v okrajna zvezo »Partizan« Celje, je bogato posegel v raz-
pravo tudi novoizvoljeni poslanec Celja tov. Mitja Ribičič, predsednik
republiške zveze Partizan. Ker so njegove misli načelnega pomena za
nadaljnji razvoj partizanske organizacije seznanjamo širšo javnost z nje-
govimi besedami.
PARTIZAN JE KORISTNA
DRUŽBENA ORGANIZACIJA
»Z zaupanjem, lahko gledamo na uspe-
šen razvoj naše organizacije. Ustvar-
jeni so pogoji za uspešen razmah par-
tizanske organizacije. Danes ni več
vzrokov za govorice, da se odgovorni
činitelji ne zanimajo za to organiza-;
ciio. Vsi vodilni ljudje pri nas so dali
polno garancijo za njen nadaljnji uspe-
šen razvoj in so si edini v tem, da je
Partizan koristna družbena organiza-
rvp za r>a=n rniadino. ki se bo ob pod-
pori vseh družbenih činiteljev pravilno
razvijala. I.ahko rečem, da so v nekem
širšem merilu dani vsi moralni pogoji
za njen pravilen razvoj.
Materialni pogoji so v celoti pove-
zani z drugimi vprašanji našega gospo-
darskega razvoja, zato naše organiza-
cije ne moremo ločiti od tega. Delo v
tel. vzgojnih in športnih organizacijah
je tesno povezano s standardom, s sploš-
nim življenjskim dvigom. Kolikor se
bodo življenjski pogoji izboljšali, toliko
več sredstev bo družba lahko da^a za
tista vprašanja, ki smo jih do danes
morali nujno zanemarjati. Vsa,! naša
družba je bila usmerjena v to, da dvig-
ne deželo iz gospodarske zaostalosti in
nismo mogli več sredstev žrtvovati za
našo organizacijo in naše delo. Naš se-
danji gospodarski razvoj kaže na to,
da bom tudi na tem področju hitreje
prišli do večjih materialnih sredstev,
do družbenih skladov, ki bodo ustvarili
objektivne pogoje za dober razvoj na-
ših društev. Najodgovornejši ljudje se
danes zanimajo za to, kako pomagati
organizacijam, da bi dobile določena
materialna sredstva za nove investi-
cije, da bi društva lahko postavila nove
športne in telesnorvzgojne objekte ter
vzdrževala že obstoječe. Torej, obsto-
jajo moralni in materialni pogoji, od
nas pa zavisi, kako bomo te možnosti
realizirali. V tem pogledu se v naših
društvih dostikrat ne zavedamo in ne
znamo zadosti prisluhniti vsem mož-
no=!t.im, da bi se or,f?anizacija Partizan
bolje in hitreje razvijala.«
PARTIZAN SE MORA RAZVIJATI
V SKLADU Z DRUŽBENIMI
PRINCIPI
Partizanska organizacija se v celj-
skem okraju dviga vzporedno z osta-
lim družbenim življenjem, išče nove
načine svojega dela, ki so v skladu z
našim ostalim družbenim razvojem.
Vsega tega danes marsikje ne znajo,
marsikje so naše organizacije zaprte
same vase, ne znajo najti poti do raz-
nih drugih organizacij, razvijajo se na
podlagi starih tradicij, ne gredo naprej
z našim razvojem. V tem pogledu bo-
mo morali omogočiti še hitrejši raz-
voj, ki bo v skladu z družbenimi prin-
cipi našega družbenega življenja. V
svetu imamo dva koncepta pri delu na
tem področju vzhodnega, ki ga vodi
država, kjer se vse dotira s strani
države, na drugi strani pa zahodnega,
kjer so vsa društva privatne organiza-
cije, ki so odvisna od posameznih go-
spodarskih faktorjev, od privatnih ali
denarnih interesov, ki gredo v to, da
človek postane blago, ki prodaja svoje
rezultate na športnem trgu.
Oba ta razvoja — birokratsko držav-
ni in privatno kapitalistični, ki vodita
v državni-birokratski in zahodni pro-
fesionalizem, sta škodlijva. Kadar koli
ustvarjamo mi organizacijske oblike
našega dela, jih moramo vskladiti s
principi naše družbe. S tem nočem reči.
da stvari zunaj niso dobre in da se jih
ne da posnemati. Vendar vse oblike, ki
so pozitivne (smotrno izkoriščanje
športnih objektov v Vzhodni Nemčiji,
lepi primeri dela športnih organizacij
na visokih šolah v Ameriki, razvoj
množičnih ljudskih športov — Finska
smučanje, Švica streljanje itd.) in jih
lahko posnemamo, moramo prilagoditi
našim odnosom in našim razmeram.
Zavedati se moramo, da živimo v si-
stemu, kjer je družbeno upravljanje
osnovni sistem, v katerem se spajajo
interesi posameznika z interesi vse
družbe.
V SVETIH ZA TELESNO
VZGOJO JE PRAVA
PERSPEKTIVA
Naša pravilna orientacija je sodelo-
vanje društev v svetih in komisijah za
telesno vzgojo. Ti sveti in komisije so
danes z naše strani večkrat zapostav-
ljeni, in ne vidimo v njih perspektive,
ker so še mladi, novi in nimajo mate-
rialnih sredstev. Ti sveti pa so naj-
boljša oblika nadaljnjega razvoja te-
lesne vzgoje in socialistične vzgoje na-
ših državljanov na vasi, v tovarnah —
povsod tam, kjer delovni ljudje živijo.
V tej smeri je treba naša društva moč-
neje povezovati s temi" sveti. To niso
predstavniška telesa tel. vzgojnih orga-
nizacij, ampak so družbeni organi, ki
zastopajo principe zdrave in pravilne
telesne vzgoje. Vedeti je treba, da je
sodelovanje naših društev s temi sveti
dostikrat večje važnosti kot sodelova-
nje z okrajno in republiško zvezo Par-
tizana. Tudi okrajne zveze Partizana
morajo biti usmerjene v to, da društva
navajajo na tesno povezanost in sode-
lovanje v socialističnem družbenem
upravljanju.
Ta orientacija je zdrava in vzpod-
budna, tu je perspetivna zdrava smer
našega razvoja. Ce ne bomo rešili od-
nosa društev do vseh teh činiteljev, ki
vplivajo na mladino in odnosov dru-
štev do komun, do svetov za J;elesno
vzgojo, potem nismo rešili osnovnega
vprašanja.
(Konec prihodnjič)
Nove mlekorne
V gradnji
v letošnjem letu bo v našem okraju
vprašanje mlekarn precej urejeno. Na-
mesto predvidene velike mlekarne v
Celju bo po okraju zgrajenih več
manjših pa zato nič manj sodobno ure-
jenih. Ugotovljeno je bilo, da je mno-
go boljše približati predelovalnice mle-
ka proizvajalcem, ker bo na ta način
prišlo velikd več mleka in mlečnih
proizvodov na trg.
Se letos bodo začeli graditi nove
mlekarne v Celju in Šmarju. V Koz-
jem, na Planini bodo mlekarne dogra-
dili, v Imenem pa adaptirali. Prav tako
bodo še letos gotovi načrti za mlekarni
v Bočni in Slovenskih Konjicah, kateri
bodo začeli graditi prihodnje leto.
. Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo,
kjer so razpravljali tudi o ureditvi od-
kupa in predelave mleka, je bilo go-
vora tudi o mlekarni v Mozirju. Neka-
teri so bili mnenja, da bi zaenkrat,
dokler še ni dovolj sredstev za grad-
njo nadaljnjih mlekarskih podjetij, ure-
dili, in u:uposobili mlekarno v Šoštanju,
v Mozirju pa zgradili novo šele pri-
hodnje leto. To vprašanje bo treba re-
šiti, ker drugače bo v Šoštanju mle-
karna ostala neizkoriščena, v Mozirju
pa je ne bo.
Čistilec ckvljev
Vsak dan ga lahiko najdete ob vratih
velike hiše nasproti positaje. Pravza-
pvav sla dva. Vsak na eni strani cbo-
kastih vrat. Od jutra do večera pose-
da vata vsak na svoji pručki in čistita
čevlje. Molčiita, čepirav se z ljudmi, ki
.lih poznata, rada pogovarjata. Seveda,
Č8 jih poznata. Sicer sta nezaupna in
opravita vse molče.
Kadar dsčiuje — ali poleti, kadaa^ je
zelo zelo vroče — razgrneta nad sabo
velik ipisan dežnik, ki je videti prav
takšen kot tisfti v dbmorskih hotelih
Jadrana. Sicer pa to ni najvažnejše.
Vsi Celjani ju poznajo. Tudi tisiti, ki
si čistijo čevlje dcma. Ti se zatečejo
k kateremu šele takrat, če je treba
prebarvati čevlje ali kaj drugega. Pra-
vita, da imata vedno dovolj dela. Scile
proti večeru, včasih tudi kaj prej, po-
spravita svoje silvari. K sreč:' jih res
ni veliko. Dva zabojčka s pastami, ben-
cinom in drugim. Dva zabojčka, kveče-
mu trije, in pručka odroma jo za stebre
velike hdše, ki so ob vratih. Tako da
se ničesar ne vidi.
Pozimd res ni bilo prijetno sedeti
zunaj. Toda sedaj je že mnogo bolje,
pravita. B'iža se poletje. Potem bo spet
prah in zanju — ctbilo dela. Za danes
pa bosta končala. Končno je tudi še
jutri en dan. Tudi jiutri.
Koristni predlogi volivcev
Np. npda-i/nem zboru volivcev v Slov.
Konjicah, ki je bil zelo dobro obiskan,
so volivci zastavili občinskim odborni-
kom vrsto koristnih vprašanj in pred-
logov. To kaže, da se volivci živo za-
nimajo za razvoj, zunanji izgled in
ureditev mesta.
Največ vprašanj so volivci zastavili
glede povečanja in notranje ureditve
šolskih prostorov, zidanja novih sta-
novanj in ureditve upravnega sredi-
šča občine. Prosvetni delavci so menili,
da so šolski prostori že sedaj pretesni,
oprema v razredih pa je dotrajala in
zastarela. Tudi za bližnjo razširitev to-
varn Konus in Kostroj so se volivci
zanimali ter predlagali naj bi se to-
varna usnja razširila v bližnje vrtove,
kar. bi bilo naiceneje.
Dokaj so kritizirali nesnago in ne-
urejenost mesta. Pred vhodom v mesto
je postavljena drvarnica, kar kvari zu-
manji izgled,'ceste pa so slabo očišče-
ne. V mestu naj bi uredili tudi tržnico
ter javno smetišče, saj sedaj prodajajo
poljske pridelke kar po hišah in na
pločniku. Potreben bi bil tudi poseben
prostor za parkiranje avtomobilov, še
posebej pa za živino, ki jo lastniki kaj
radi puščajo pred gostilnami. Na jav-
nem mestu bi bilo potrebno razobesiti
tudi vozne rede za avtobuse, ki vozijo
skozi mesto.
L. V.
(Nadaljevanje s 1. strani)
CsljsVa občina bo letcs v boljšrm položaju kot lani
nih dajatev, da bodo lahko nudila de-
lovnim, ljudem dobro in ceneno hrano.
Manjše gostinske obrate bodo letos
pavšalirali in s tem dosegli racional-
nejše, boljše in kulturne j še poslovanje.
Obrtne kapacitete v Celju so pre-
majhne in ne zadoščajo potrebam pre-
bivnicc\\ ki je po vojni dokaj naraslo,
obrtna dejavnost pa je ostala na istem
nivoju, če ne še na slabšem kot pred
vojno. Zato osnutek družbenega piana
posveča dokaj veliko Jiozomost, z^a'^ti
tistim strokam obrti, ki opravljajo
f'T-arihono obrtna de^a in razne stori+ve.
Po osnutku se bo vrednost obrtniških
storitev povečala letos za 8% v pri-
merjavi z lanskim letom. Povečalo se
bo predvsem število obrtnih delavnic,
da bi bile dostopne čim večjemu šte-
vilu potrošnikov. Osnutek predvideva
tudi obširnejšo pavšalizacijo zasebnih
obrtnih obratov, kar bo brez dvoma
Ugodno vplivalo na razvoj te najbolj
zaostale^ panoge v našem mestu.
Občinski investicijski sklad bo zna-
šal 126 milijonov din. Za razvoj kme-
tijstva predvideva osnutek 10 milijo-
nov din, za razvoj obrti 50 milijonov,
za razvoj trgovine ^3 milijonov in za
cs'^',]/% de-av^ce*^ 12 mil'^'onov din. Iz
Rednih proračunskih sredstev bodo zna-
saie negospodarske investicije za grad-
ijo nove šole na Hudinji 50 milijonov
in 4 milijone din za' adaptacijo
sole v Kompolah. Pdleg tega bo občina
zajela iz občinskega investicijskega
sklada še kredit v znesku 31 milijonov
din in sicer za dokončanje doma Ijud-
sker^a zdravja 7 milijonov, za gradnjo
Počitniškega doma otrok v Baski 5 mi-
lijonov din, za restavracijo celjskega
?^uzeja 5 milijonov din, za kulturni
l^om 5 milijonov din, za preureditev
lavne razsvetljave 5 milijonov din in
P asfaltiranje Ulice XIV. divizije 4 mi-
f^Jone din. Negospodarske investicije
°odo znašale 85 milijonov din.
Ker je v Celju stanovanjski problem
Precej pereč predvideva osnutek druž-
benega plana 417 milijonov din v ob-
činskem kreditnem skladu za gradnjo
stanovanj. Iz tega sklada bo daiala
občina posoiila gospodarskim organiza-*
cijam, zavodom in ustanovam, stano-
vanjski skupnosti, stanovanjski zadru-
gi, hišnim svetom ter zasebnikom, ki
bodo gradili stanovanja. Ker morajo
inveslitorji stanovanj vložiti tudi last-
pp. sred<^tva, predvideva osnutek, da bo
letos na razpolago preko 500 milijonov
din za izgradnjo stanovanj. Tako bo
letos po vsej verjetnosti zgrajenih pre-
ko 300 stanovanj, od katerih bo 70%
že lotos vseijivih.
Celiska občina bo letos razpolagala
skupaj s skladi z 976 milijonov din
sredstev, kar predstavlja 43% več kot
lani. Od teh sredstev odpade 457 mili-
jonov din na proračun občine. 95 mi-
liionov din na investicijski .sklad. 417
milijonov na sHad za gradnjo stano-
vanj ter 7 milijonov din na cestni
sklad občine.
To so v glavnem smernice, ki jih
predvideva osnutek družbene^ra plana
ceiiske občine. Reaiizaciia le-teh na je
odvisna predvsem od večje storilnosti,
boljše organizacije dela in še vrsto
drugih okolnosti, ki vplivaio na večjo
proizvodnjo v naših podietiih. Zato je
dolžnost vseh naših ljudi, ki so zapo-
sleni v proizvodnii, da zas*aviio vse
sile in sposobnosti za realizacijo teh
smernic, saj je od tega v prvi vrsti
odvisen tudi naš standard.
Dolžnost volivcev pa je, da pridejo
na zbore voli^'^cev v čim večjem številu
ter osnutek družbenega plana in pro-
računa temeljito pretr^sejo. Na zborih
volivcev je še čas, da dajo volivci svoje
pripombe in predloge, da bi družbeni
p'an in proračun v okviru možnosti čim
bolj odgovarjal potrebam in koristim
mesta Celja in njenim prebivalcem. To
je tudi naša osnovna državljanska dolž-
nost, saj smo pri tem vsi življenjsko za-
interesirani.
Izobraževalne io nmu naloge „SVOBOD"
Sklepi sprejeti na redni letni skup-
ščini Okranjega sveta Svobod in pro-
svetnih društev, dne 24. februarja 1957
v Celju.
IZOBRAŽEVALNE IN VZGOJNE
NALOGE SVOBOD IN PROSVETNIH
DRUŠTEV OB UPORABI RAZLIČNIH
OBLIK DELA — TODA Z ENOTNIM
CILJEM IN IDEJO
Naloga DPD »Svobod« in prosvetnih
društev je predvsem dvigati izobrazbo
svojega članstva, dajati kulturno raz-
gledanost in napredno družbeno orien-
tacijo, da se tako pripravljamo in uspo-
sabljamo za velike naloge, ki jih pred
nas vse po.stavlia socialistična graditev
naše družbe. Zavedati se moramo, da
je delovno ljudstvo ne le ustvarjalec
vseh materialnih dobrin temveč tudi
dedič in tvorec kulturnih vrednot. Kot
samostojni oblikovalec nove boljše
družbe prevzema veliko odgovornost
pred svojim in pred bodočimi rodovi.
Te velike naloge pa lahko izpolnjuje
le izobražen, zaveden človek.
Naloga Svobod in prosvetnih dru-
štev je torej izobraževalna in vzgojna,
izpolnjuje pa jo lahko z različnimi ob-
likami izobraževalnega in kulturnega
delovanja. Pri tem je treba, da razvi-
jemo vso pestrost različnih, krajevnim
in drugim prilikam primernih oblik,
cilj in ideja našega dela pa morata
biti enotna, ker je enoten tudi nas
skupen smoter v borbi za delovnega
človeka vredno prihodnost. Naše delo
naj se tudi v prihodnje odvija na osno-
vi smernic in pobud izrednega kongre-
sa Zveze Svobod in prosvetnih društev
na Jesenicah in na osnovi lastnih iz-
kušenj.
SPLOŠNO izobraŽevanje Član-
stva — osnovna naloga
Izobraževanje in vzgoja našega član-
stva in sploh izobraževanje našega de-
lovnega človeka bo tudi v bodoče na?a
prva naloga. Tudi v prihodnje je dolž-
nost izobraževalnih komisij, tako pri
Okrajnem svetu kakor tudi pri Občin-
skih svetih, da to delo usmerjajo in ko-
ordinirajo. Pozabiti ne smemo, da se
v prvi vrsti učimo ob našem delu, zato
je treba izkoristiti vsako priliko kakor
n. pr. pevsko vajo ali gledališko vajo
in podobno za primerno razlago po-
mena in smisla dela, ki ga študiramo.
Tako ne bo noben nastop na kohcer-
tih ali na odru samemu sebi namen.
S ŠOLAMI ZA odrasle KOT
POSEBNO OBLIKO ZA SPLOŠNO
IZOBRAŽEVANJE ČLANSTVA MO-
RAMO NADALJEVATI IN JIH RAZ-
VIJATI NA PODLAGI DOSEDANJIH
IZKUŠENJ
Solo za odrasle, ki smo jo v smislu
smernic kongresa na Jesenicah uvedli
predvsem v naših večjih središčih, mo-
ramo nadalje razvijati in na doseda-
njih izkušnjah in uspehih nadalje gra-
diti ter si vztrajno prizadevati, da bo
glavni nagib obiskovalcem teh šol že-
lja po izobrazbi in notranja potreba po
znanju. Pri tem lahko upoštevamo tudi
željo posameznega obiskovalca, da se
ta šola upošteva tudi pri njegovem delu
v službi, vendar to ne sme biti njen
prvi namen. Sola za odrasle bo dosegla
svoj smoter, če bo dala pobude tudi za
nadaljnje zanimanje, poglabljanje in
samoizobraževanje. Dve skranjosti lah-
ko to važno obliko izobraževanja iz-
podkopljeta: obisk predvsem zaradi iz-
bolišanja položaja v službi ali pa otoisk
pod kakršnim koli pritiskom.
Na osnovi dosedanjih izkušenj si pri-
zadevajmo, da si izgradimo posebno
metodo, ki je za te šole primerna. V
tem pogledu je treba dati prednost
vsem tistim oblikam, ki omogočajo ak-
tivno udejstvovanje slušateljev in vzbu-
jajo njihovo zanimanje za snov. Tako
je tu važno, da se razvije prost raz-
govor, razni obiski kulturnih in znan-
stvenih ustanov, katerim naj sledi raz-
govor o vtisih, itd.
LJUDSKA  UNIVERZA  —  ORGANI-
ZATOR  IN  POBUDNIK  IZOBRAŽE-
VALNEGA PRIZADEVANJA
Ljudska univerza je v preteklem letu
razvila nove oblike dela in ubrala nove
metode. Njeno delovanje lahko prilago-
dimo najrazličnejšim pogojem in po-
trebam: od predavanj, ki med seboj
niso ožje povezana v organsko ce-
loto, preko ciklusov predavanj do raz-
nih oblik seminarskega in izobraževal-
nega dela. Kjer ni šole za odrasle, lahko
Ljudska univerza nastopi kot organi-
zator in pobudnik izobraževalnega dela.
Tej važni ljudskoprosvetni veji po-
svečajmo vso pozornost, uporabljajmo
kolikor mogoče razna ponazorila, skiop-
tikone in drugo tehnično opremo, ko-
likor nam dopuščajo možnosti. Naloga
Centralne Ljudske univerze v Celju pa
je, da ostalim ljudskim univerzam po-
maga s svojimi izkušnjami in po po-
trebi tudi s predavatelji. Vendar je za
uspešno delo potrebno, da se Ljud-
ske univerze naslonijo predvsem na
lastne sile in da rastejo iz svojega oko-
lja. Velikega pomena pri tem je vklju-
čevanje kolektivnih članov, ker le na
ta način bo lahko Ljudska univerza
organsko povezana z življenjem, ki jo
obdaja, in zmožna izdelati dober pro-
gram dela in določiti primerna preda-
vanja.
Uspešno delo Ljudske univerze je in
bo dokazano v tem, kako je s svojim
delovanjem vzbudila potrebo in zani-
manje za nadaljnje izobraževanje in
tudi zanimanje za dobro knjigo. Sklepe
o knjižnicah, delavskih odrih, glasbeni
dejavnosti in ostalih nalogah »Svobod«
bomo objavili prihodnjič.
Sodobna „ANTIGONA"
ZAGREBŠKO DRAMSKO CfLEDALIŠCE ZOPET V CELJU
Vsemu našemu občinstvu je gotovo še v spo-
minu odlični uspeh SCAPINOVIH ZVIJAČ v
izvedbi Zagrebškega dramskega gledališča
(ZDk) ob gostovanju na deskah CG pred nekaj
meseci. 2e takrat smo se bili dogovorili, da bo
zagrebški ansambel — nemara najboljši v Ju-
goslaviji   —   poleg  »Scapinovlh  zvijač«,   to  se
pravi poleg komedije klasičnega Francoza, upri-
zorili v Celju tudi tragedijo modernega fran-
coskega dramatika, namreč ANTIGONO Jeana
Anouilha. Ime tega prvaka sodobne francoske
dramatike pri nas nemara še ni toliko znano,
a vseeno velja za širše jugoslovansko merilo,
da je to skoraj najpopularnejši sodobni fran-
coski dramatik ne samo v domovini, temveč
tudi pri nas. V Ljubljani so že igrali POVA-
BILO NA GRAD in POTNIKA BREZ PRTLJA-
GE (SNG in MG), akademija pa je kot diplom-
sko predstavo lani uprizorila njegovo igro o
Devici Orleanski ŠKRJANCEK. V drugih me-
stih Jugoslavije pa so doslej skoraj največ igra-
li ravno to njegovo moderno predelavo staro-
grške, klasične snovi: njegova ANTIGONA ima
namreč s Sofoklejevo tragedijo (ki smo jo vi-
deli na začetku tega gledališkega leta v iz-
vedbi celjskih igralcev) skupno samo temo in
osrednjo  idejo,  vsa  obravnava  snovi  in  pro-
blematike pa je docela nova, drugačna. Nasln
torej nikakor ne bi smel zavajati gledalcev *
pričak/vanje, da bodo videli kaj podobnega
celo enakega kot v Sofoklejevi antični tragedj
ji: to je živčno in idejno vznemirjena modernj
drama o političnih in psiholoških proble^ji
dvajsetega stoletja: saj ni naključje, da je
Prizor iz »Antigone« v izved'bi zagrebškega Dramskega gledališča.
stala ravno med nemško okupacijo Francije ii
da so jo razmnoževali kot ilegalni tisk, ker m
v njej videli mogočno revolucionarno fanfaro.
Vendar se je že nekaj let po koncu vojne i^
kazalo, da je Anouiihova ANTIGONA več, le
samo časovno vezana osvobodilna agitka: saj je
meje Francije prešla šele po osvoboditvi Evro.
pe, a je vseeno v hipu premagala vsa srca ia
si osvojila občinstvo vseh, prav vseh dežel.
Ni ga mesta, kjer te vznemirljive in zanimive,
duhovite in pretresljive tragedije občinstvo ae
bi sprejelo s široko odprtimi rokami. V nekaj
letih že se je Anouiihova ANTIGONA preselil«
iz poglavja, imenovanega »mcderna drama«, i
poglavje pod naslovom »klasika in železni re-
pertoar«. Zato je vsekakor že prav, da jo
spozna tudi celjsko občinstvo. Kot svojstveno
zanimivost in privlnčnost'se lahko spomnimo še
primerjav med klasično in moderno varianto,
ker nam je klasična po nedavni uprizoritvi še
v živem spominu. Razločki bodo toliko bolj
zanimivi: klasična imena in moderni kostumi,
antični zbor (združen v eno samo osebo) ii
kartanje zdolgočasenih stražarjev, večno pru
tislovje med Antigono pa Izmeno — in mod»
na, živa politična tema nasilnega despota, k
vedno imenovanega Kreon . . .
To gostovanje bo celjskemu občinstvu prvii
predstavilo — poleg drugih — dva zanimivi
umetniška profila iz tega ansambla: režiserji
prof. KOSTO SPAICA — in enega izmed vodil-
nih igralcev, karakternega rezonerja SVEiNA
LASTO. Prvi je bolj kot vsi drugi doslej vtis-
nil temu mlademu ansamblu svoj osebni pečat:
z nadvse široka klaviaturo izraznih oblik, ne-
navadno bogatim registrom najbolj različntt
slogov in zvrsti je ustvaril doslej že nekaj naj-
vidnejših uprizoritev tega odličnega igralskegi
zbora: režiral je »Ljubezen štirih polkovnikovf
(Ustinov), »Don Juana« (Moliere), »Krvavo svat-
bo« (F. G. Lorca), »Tri zgodbe o ljubezni« (Pi-
randello, Giraudoux, Lorca), »Za Lukrecijo«
(Giraudoux), »Svetilnik« (Pero Budak) in J
vrsto drugih vidnih del. Poglavitne značilnosi
njegove umetniške osebnosti so tri: široka izo
brazba in razgledanost, zlasti v gulskciu s>etu;
strogo udržan čut za disciplinirano organizacijo
odrskega gibanja v prostoru in (samo na videl
v nasprotju s tem drugim) razkošna, igriva fan-
tazija v komiki ali tudi v stenskem podslika-
i-anju tragičnih akcentov. — Sv en Lasta pa j«
med slovitimi igralci ansambla ZDK tisti, ki »
najvišji meri obvladuje umetnost popolnega go-
vora, vzor izobraženega in razumnega, intelek-
tualno visoko vzpetega, a hkrati čustveno i*
miselno zelo razgibanega glumaca. Med njegove
najvidnejše vloge prištevamo — poleg Kreon*
v tej »Antigoni« — še dr. Gregorja (Krleža, U
logoru), Kristijana (Krleža, Golgota), don Per-
limplina (Lorca, Ljubezen don Perlimplina
donne Belise) in celo vrsto vodilnih vlog v ra-
dijskih dramah, ker je eden stebrov zagrebške
radijske igralske skupine. Celjsko občinstvo s«
ga pa nemara spominja še iz »Lova na čarov-
nice« (Miller), kjer je igral zamišljenega žup-
nika Hala. — Poleg L«ste nastopajo med de«'
gimi še: kot Antigona Marija Kohn ali Vesn«
Starčević, kot Izmena Vjera Zagar-Nardelli (Eli-
zabeta v »Čarovnicah«), kot dojilja Nela EržiS-
nik. kot prvi stražar Mato Rrgović. kot zbor p*
Drago Krča (Proctor v »Čarovnicah«).'Besedil«
je prevedel znani hrvatski pesnik in prevajale«
Radovan Ivšić, sceno je zasnoval Rudolf Snhljići
svojstvene preproste kostume (na bazi delovnih
oblek, kakršne nosijo igralci na vajah) pa Jasn«
Novak-Subič.
Zagrebški igralci bodo gostovali na deska*
CG v sredo, 17. aprila, ob 16. in 20. nri.
V dvanajstem letu
Mladinski zibor je bil ustanovljen leta
1945,  kmalu za  tem, ko je začel na
1. gimnaziji reden pouk v osvobojeni
domovini. Sprva je bil organiziran tro-
giasen mladinski zbor večinoma iz ii>ev-
cev nižjih razredov. Prvi nastop je bil
2. februarja 1946, prvi samostojni kon-
cert pa 28. junija 194'B v Narodnem
domu v Celju.
'V naslednjern letu se je zbor preosno-
val v mladinski mešani zbor ter odslej
trajno obdržal to obliko. Začetne težave
so toJIe zaradi neizurj enega glasovnega
materiala znaine, v nekaj mesecih ipa
se je stanje izboljšalo in tako je zbor
8. III. 1947 z uspehom javno nastopil.
Po prvem uspehu se je kvaliteta zbora
stalno dvigala. Jeseni leta 1948 je prvič
tekmoval v Ljubljani v republiškem
merilu ter v hudi konkurenci odnesel
prvo mesto. V naslednjih letih je zbor
tekmoval še dvakrat, vsakokrat s prvo
nagrado. Bil' je priznan kot najboljši
mladinski zbor v Sloveniji. Poleg red-
nih vsakoletnih koncertov v Celjoi je
stalno obiskoval bližnje kraje (Laško,
Dobrno, Šentjur, Rog. Slatino). Vsako
drugo leto je organiziral daljšo turnejo
ter prepeval v Ljubljani, Kramju, v
Kopru, v Pulju, na Reki, na Rabu itd.
Tako po glasibenem efektu kot .po le-
poti potovanja so turneje vedno izvrst-
no usipele. Sporede zbora snema zadnja
leta Radio Ljubljana.
Leta 1955 je zbor proslavil 10-letnico
v Celju s svojim 105. nastopom. Kon-
cert je ponovil v Ljubljani v dvorani
Slovenske filharmonije. Tedaj je prejel
zasluženo priznanje za svoje desetletno
delo s strani oblasti in ljulbiteljev lepe
pesmi. Zbor vadi neumorno naprej. V
letošnji sezoni ima v načrtu koncertno
turnejo v Sarajevo in Dubrovnik. Obi-
skal pa bo tudi Ljubljano, kjer bo sne-
ma! na trak za Radio Ljubljano ter
priredil koncert za mladino.
Pevci se menjavajo vsako leto: letos
se jih je vpisalo 100, od tega 40 »starih«
in 60 »novincev. Ob zaključku letošnje-
ga dela šteje 86 članov: 21 sopranov,
22 altov, 24 tenorjev in 19 basov. Med
nj^mi je 14 vozačev iz okolice, 19 je
gojencev glasbene šole v Celju.
Zbor je v dvanajstih letih obstoja
naštudiral preko 200 borbenih, umetnih
in narodnih pesmi, med njimi pesmi
bratskih narodov. Letošnji koncertni
spored vsebuje 20 pesmi v dveh delih.
V .prvem delu so zastopani sodobni
slovensiki skladatelji z umetnimi pesmi-
mi: S. Mihelčič, P. Lipar, M. Lipovšek,
K. Pahor in S. Premrl. Drugi del za-
jema najiprej s.rbsko literaturo: znana
Mokranjčeva II. rukovet, umetna Srbu-
Ija »Žabe«, ki je za mladinski zbor iz-'
redno trd oreh in narodna »Grad gra-
dile« v izvrstni priredbi J. Slavensike-
ga. Sledijo 4 značilne slovenske narod-
ne, spored pa zaključuje hrvatska na-
rodna »Kolo«, borbena »Mitra'ljeza« in
množična pesem »Polet mladosti« s'
spremljavo klavirja. Spored je za mla-
dinsiki zbor izredno naporen. Naštudi-
rati ga je bilo mogoče v pičlih sedmih
mesecih s pretežno neizkušenimi glaso-
vi le s E>ožrtvovalnostjo in vztrajnost-
jo tistih p>evcev, ki so ostali zboru
zvesti od prve vaje. Naj jim bo uspeh
koncertov doma in na tujem najboljše
plačilo za njihovo prizadevanje!
Knjižničarstvo in arhivarstvo
— pofcfic bodočnosti
Ugodno nas je presenetila novica, da
je Svet za prosveto in kulturo LRS
sklenil ustanoviti in že z novim šol-
skim letom odpreti v Ljubljani Solo za
knjižničarje in arhivarje v Ljubljani.
Poklicne knjižničarje in arhivarje
imamo sedaj samo v študijskih in ne-
katerih velikih ljudskih knjižnicah.
Strokovno izobrazbo so si pridobili na
univerzi ali pa v svoji dolgoletni knjiž-
ničarski praksi. Toda obstoječe knjiž-
nice se širijo, njih število narašča. Po-
treba po poklicnih knjižničarjih postaja
vedno večja. Kar poglejmo, koliko je v
Sloveniji  ljudskih knjižnic, ki čakajo
na strokovnjake, da bi tem bolje oprav-
ljale svoje poslanstvo. Samo v celjskem
okraju jih je okrog 70. Le-te so v ro-
kah idealnih in požrtvovalnih knjižni-
čarjev iz raznih poklicev. Pri mnogih
se pojavlja stremljenje po znanju in
širšem obzorju, da bi pravilneje preso-
jali bogate zaklade domače in svetovne
književnosti ter jih čim ustrezneje po-
sredovali svojim 'bralcem.
Kaj pričakujemo danes od sodobnega
knjižničarja? Ne samo izposojevalca in
urejevalca knjig, marveč da bo. dober
poznavalec domače, jugoslovanske in
svetovne književnosti, ljubitelj lepe in
koristne knjige in najboljši svetovalec
vsakemu bralcu. Se več: v njem si že-
limo imeti vzgojitelja sedanjih in novih
bralcev, torej strokovnjaka. Za tak po-
klic ipa je ipotrebna sitrokovna izobraz-
ba.
Enoletna šola za knjižničarje in arhi-
varje bo siprejemala le take kandidate
in kandidatinje, ki so opravili popolno
gimnazijo, učiteljišče ali srednjo stro-
kovno šolo z maturo.
Se besedico o arhivarjih. Arhivi so
zbirke dragocenih listin: pisem, važnih
dokvmientov v uradih, inšMtutih in pod-
jetjih kot priročno in zgodovinsko gra-
divo. Njihovo vzdrževanje terja obsež-
no znanje, za katero je potreben pose-
ben študij.
Naj povemo še to, da tudi naše za-
ložbe knjig in knjigarne iščejo strokov-
njake, zato bo z novo strokovno šolo
ustreženo tudi njim. *-       
Kulturno življenje v Velenju
Delo velenjske »Svobode« je postalo
zadnje čase zelo živahno. Dramska sek-
cija vadi sedaj kar pet odrskih del
hkrati, in sicer: »Uježa«, »Brez tretje-
ga«, »'Za »skupno stanovanje gre«, ve-
lenjsiko noviteto »Malo je teh rož na
oknih« in »Prevaranega soproga«. S
temi deli bodo nastopili v festivalskih
dneh na domačem odru, gostovali pa
bodo tudi drugje po občini. Hkrati bodo
takrat -ponovili tudi »Celjske grofe«.
Glasbena sekcija bo za festival pri-
pravila šest različnih glasbenih kon-
certov, med'em ko je začela živahneje
delati tudi umetniška sekcija, ki zdru-
žuje umetniško stremečo mladino s
področij glasbe, likovne umetnosti, li-
terature itd. V teh krožkih je nad 50
mladih ljudi.
Vse to živahno kulturno življenje je
v znaku priprav na II. šaleški festi-
val, ki bo v Velenju proti koncu junija
ali pa v začetku julija letos. V festival-
skih dneh bo kino sekcija z aparaturo
na ozki trak obisala najodidalnejše
vasi in predvajala domače filme.
DRAMELJCANI — OPROSTITE!
ali »popravek«
Tiskarski škrat ne zmeša samo črk in
vrstic, včasih se loti tudi slik. Tako se
nam je v zadnji številki »posrečilo«
objaviti sliko, ki jo danes ponovno ti-
skamo in pri tem smo vneto trdili, da
so na sliki amaterji iz Šmarja,
Toda to ni res. Slika predstavlja
^aiterje-i^ralce iz Dramelj, ki so se
nedavno postavili z uprizoritvijo Nuši-
čevega »Navadnega človeka«. Igralci so
s pomočjo kmeti'jske zadruge za silo
uredili dvorano Prosveinega doma in
njeno otvoritev proslavili z omenjenim
delom, ki ga je režirala Antonija Zale-
zinova.
»CELJSKI GROFJE« V ŽICAH
Prosvetno druš+vo v Zičah je pred
dnevi uprizor'lo Kreftove »Celjske gro-
fe«. Zanimanje za igro je b'lo veli-
ko, saj so prebivalci štirikrat napolnili
dvorano kuli-umega doma. Gostovali so
tudi v Zrečah.
»OPERACIJA« NA DOBRNI
iProsteno-društvo »Kaiuh« na Dobrni
je ^red kratkim uprizorilo dramo Mire
Pucove »Operacija«. Delo so režirali in
izvajali učitelji dobrnske šole. Drama
je bila dobro naštudirana. Tudi obisk
je bil zadovoljiv.
VOLITVE NOVIH SOLSKIH
ODBOROV
Te dni so bili v vseh krajih občine
Šoštanj zbori volivcev, na katerih so
državljani volili nove šolske odbore. O
izbiri kandidatov so predhodnje po-
drobneje ' razpravljali na roditeljskih
sestankih, na krajevnih odborih in od-
borih SZDL. Ker je bilo v dosedanjih
šolskih odborih premalo žena in delav-
cev, so pri volitvah te vrzeli izpopolnili.
Roohiič...!!!
Ja, Pepca, veš kaj...?
Vozno sporoc lo!
KMETOVALCI!
Setev sončnic je pred vami. Naše podjetje je oskrbelo priznano sortno
seme »Novosadska četvorka«, ki vam ga nudimo brezplačno. Zahtevajte
ga v vaši kmetijski zadrugi.
Za letošnji pridelek sončnic boste dobili 45 din za 1 kg, ali 13% bučnega
olja, ali pa 14 % sončničnega olja.
Pose j te vse robove njiv koruze, krompirja in drugih okopavin s sončnicami.
KMEČKE GOSPODINJE!
Ne zamudite ugodne prilike, kajti z malo truda se boste lahko oskrbele z
oljem, za vse vaše potrebe. Pomnite, letos so zelo ugodni pogoji zamenjave,
zato izkoristite priliko.
Tovarna olja, Slovenska Bistrica
_5. APRILA_-^^^_Stev^_13_ ^^J^ STRAN
ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI
Gospodarska poslovna zveza Celje
poglablfa socialistične odnose na vasi
okrajna gospodarska poslovna zveza
y Celju je v 9 mesecih svojega obstoja
pokazala že prav lepe uspehe pri reše-
vanju vsakovrstne zadružne problema-
tike. Te dni je tudi že sklicala svoj
prvi letni občni zbor, na katerem so se
pogovorili o uspehih in neuspehih do-
sedanjega dela, razen tega pa so spre-
jeli obširen delovni in investicijski na-
irt za letošnjo poslovno dobo. Na zboru
go bile KZ podane smernice za uspeš-
nejše trgovanje s kmetijskimi pridelki,
za večjo in donosnejšo proizvodnjo, za
zboljšanje in povečanje odupa, za bolj-
go preskrbo industrijskih središč s
kmetijskimi pridelki itd.
V celjsko gospodarsko poslovno zve-
zo se je do danes vključilo že 77 kme-
tijskih zadrug in nekaj samostojnih
gospodarskih podjetij. Obrat »Seme«,
ki je bil ustanovljen komaj pred do-
brimi 2 meseci, je v tem kratkem času
pokazal znaten uspeh v poslovanju.
Akcija za pospeševanje kmetijstva, ki
je imela za posledico večje povpraše-
vanje po semenskem blagu, ga ni spra-
vila z ravnotežja. Kmetijske zadruge
so dobile pravočasno semenski krom-
pir, pa tudi ostala semena. Težave pa
so bile z naročili sadilnih drevesc in
sadik ribeza, kar pa so zakrivile KZ
same, ki niso pravočasno naročile ma-
teriala. Zato so na zboru poudarili
nujnost, da bodo morale KZ v bodoče
skrbeti za pravočasna naročila sadik in
semen S tem v zvezi je bilo tudi
sklenjeno, naj v letošnji akciji za po-
večano donosnost žitaric KZ naročijo
semensko blago najkasneje do 1. julija
t.., ker se sicer na kasnejša naročila
ne bodo mogli ozirati.
Obrtno mesarsko podjetje Planina je
imelo lansko leto precej težav s prede-
lavo mesnih izdelkov, zato ni doseglo
zaželenih uspehov. Njihovo poslova-
nje pa se bo brez dvoma izboljšalo, ko
bo dograjena mesna predelovalnica v
Cretu (veriefho še to poletje), ki so jo
začeli graditi lani.
Obrat »Kmetijski servis« tudi dobro
izpolnjuje svojo nalogo pri pospeševa-
nju kmetijstva, saj ravno te dni kon-
čuje servisne preglede kmetijske me-
hanizacije po kmetijskih zadrugah in
posestvih, kar je bilo več kot potreb-
no. Posebna komisija, ki jo sestavljajo
zastopniki tega obrata in referent za
kmetijsko mehanizacijo pri OZZ, je
ugotovila pri nekaterih KZ naravnost
porazno stanje kmetijskega strojnega
parka. Večji del je temu kriva malo-
marnost ljudi, ki so jim zaupani stroji.
Obrata »Obnova« v Žalcu ravno ne
bi mogli pohvaliti, ker se je izkazalo,
da ne gospodari razumno, saj so stroji
tega obrata minimalno izkoriščeni in
so zato tudi strojne tarife previsoke.
Delavski svet podjetja na svojih seiah
v glavnem razpravlja samo o plačah
in dnevnicah, vse premalo pa o vpra-
šanjih donosnosti podjetja in boljšega
gospodarjenja. Podjetje, ki je bilo usta-
novljeno v glavnem za potrebe kme-
tijstva, bo moralo za kmetijstvo le več
storiti, saj so s tem v zvezi letos po-
stavljene pred njega težke in-odgovor-
ne naloge, ki jih kmetijske zadruge ne
bodo mogle uspešno opraviti brez večje
kmetijske mehanizacije.
Na zboru so obravnavali tudi plan
predvidenih investicij. Skupna vred-
nost predvidenih investicij za letoš-
nje leto bo znašala okrog .188 milijo-
nov dinarjev. Navzoči so se strinjali,
da je za naše mesto in ves okraj nad
vse nujna predvsem gradnja nove mle-
karne v Celju ter gradnja osrednjega
skladišča s 100 vagonsko kapaciteto.
Boljši in uspešnejši odkup tako mleka,
kot zelenjave in vseh kmetijskih pri-
delkov, si ne moremo misliti, dokler ne
bomo imeli v Celju teh prepotrebnih
objektov. Skorajšnjo gradnjo osrednje-
ga skladišča pa narekuje poleg ome-
njene nujnosti še razlog, ker so bila
pred kratkim še ta skladišča, ki jih je
Celje uporabljalo, odpovedana (skla-
dišče v Stari grofiji in v stavbi Za-
voda za socialno zavarovanje).
Ni vsč hme^jevk...
Hmeljarstvo se pri nas modernizira.
Po Savinjski dolini je že precej hmelj-
skih žičnic ;n vedno več jih ibo. Letos
je predvideno v načrtu za iposipeševanje
kmetijstva veliko gradenj hmeljskih
žičnic. Investicje za take naprave so
sicer trenutno višje od nakupa hme-
lj evk, toda pozneje se bogato poplačajo
hm'Sljarjiu, kalk^or tudi našemu gozdne-
mu gospodarstvu, ki je sedaj vsako leto
maralo žrtvovati veliko število mlad h
smrekovih dreveac. Hm.eljske žičnice
gradijo tudi izven Savinjisike doline. Na
sliki vidimo hmeljarje v Dobrni pri na-
peljavi žic, po kateri se bo- letos vzpe-
njal hmelj.
llccna restairacija ali gostilna?
v zadnji štetvilki našega lista smo
pisali o »p>olžji« postrežbi v Zajtrko-
vadnici na Tomšičevem trgu ter o tem,
da ji v popoldanskih urah večkrat
zmanjka jogurta.
Obrnili smo se na upravnico Zajtr-
kovaln:ce, ki nam je razložila, da
zmanjka jogurta največkrat zato, ker
nimajo primernih prostorov, da bi ga
imeli v 'sklad-šču večje količine. Sani-
tarna inšpekcija, ki je bila pred ne-
davnim na kontroli, je siklenila, da bo
zaijtrkovalnica od maja zaprta zaradi
noprimemih prostorov, trgovinsika in-
špekcija pa je dovolila iposlovanje vse
do tedaj, dokler ne bi našli primesmih
prositorov.
Prav bi bilo, da bi Celje naposled
dobilo mlečno restavracijo, kjer bi lah-
ko .pocr.regli ljudem tudi z drugimi
mlečnimi izdeilki In ne samo z mlei^om,
joguir.om in pcdobnim. Ce je že v sre-
dišču mesta toliko gostiln, se bi morda
našel kje tudi prcsto; za dkusno uire-
jeno propotrebno mlečno restavracijo.
Ne smemo pozabiti, da hodO'o v seda-
njo Zajtrkovalnico večinoma dijaki in
delavci, ki ostajajo največkrat po ves
dopoldan brez tciple hrane.
Zakaj ne bi v Celju uredili vsaj eno
takšno restavracijo, da bi bilo zado-
ščeno tudi ,po1rcroam tis'tih. ki si ne
morejo vsak din p-ivoščlili nekaj to-
plega v gostilni. Poglejmo malo, kako
je po drugh mestih (n. pr. v LJTjbljani
in Mariboru) in videli bomo, da bi se
dalo z malo dotbre volje vse urediti. _
25 let v šoferski siužbi — brez nezgide
Srebrni jubilej v šoferski službi
v Kozjem sva se našla med opoldan-
skim odmorom. Ni imel dosti časa za
razgovor, saj je moral kmalu po dva-
najsti uri spet v Brestanico.
»Osivel si, osivel, tovariš Ivan! Ni
čuda, saj voziš tod že menda svojih
petnajst let!«
»Kaj petnajst let! Petindvajset let
že sedim stalno za volanom. Po široki,
ravni cesti od Celja do Žalca sfrčiš
mimo motornih in vprežnih vozil, da je
veselje. Vse nekaj drugega je vozare-
nje po ozki cesti z neštetimi ovinki in
klanci cd Šontjiurja do Podsrede. Koš-
nici gre v tem pogledu prvenstvo. Zdaj
se vzpenjaš navzgor, zdaj se spuščaš
spet navzdol. Pa srečaš kje kamion in
tudi osebni so večkrat širokopleči, Mo-
ramo si pomagati ritenski in najti pro-
stor, da se drug drugemu izogneva.
Nič boljfe ni poleti, ko srečuješ vprež-
na vozila, visoko in na široko naložena
s senom. Najhuje je pa- seveda v »le-
deni« dobi, ko moraš imeti ves čas pri-
sotnost duha, da verige ne popustijo
in ne zdrčiš v pogubo. Ali povem ti,
da vseh teh 25 let nisem imel niti ene
nezgode in čeprav bo letos 4 leta, od-
kar sem se srečal z Abrahamom,« je
s ponosom povedal tov. Aubreht.
»Kako ti je bilo, ko si opravil prvo
vožnjo?« ga vprašam.
»Moja prva daljša vožnja z avtobu-
som je bila v Savinjsko dolino. Ker
sem opravil poprej že več krajših prog,
sem se na tej dolgi progi hitro znašel.
Vozil sem v Solčavo in nato v Logar-
sko dolino. Lahko trdim, da sem se
tam naučil previdnosti, zlasti na ozki
in vijugasti cesti od Luč do Logarske
doline.«
»In kako ti ugaja naše Kozjansko?«
ga vprašam. »Zdi se mi, da sem tu do-
ma. Navadil sem se na naše ljudi, saj
sem jih prevažal tudi v dobi okupa-
cije. Vsako jutro zgodaj nalagam same
znance in jih zvečer spet pošiljam na
domove. Navadil sem se na gnečo, da
mi je kar dolgčas, kadar je ni in kar
se bolj poredkoma zgodi. Navadil sem
se na vso mogočo prtljago v vrečah,
košarah in pletenkah, na petelinje pet-
je, na gaganje gosi in kokodajsanje
putk, ki kratkočasijo naše potujoče ob-
činstvo,« je šaljivo zaključil tov. Ivan
Aubreht in -jo ubral pred pošto k svo-
jemu avtobusu.
Prebivalstvo Kozjanskega z veseljem
čestita tovarišu Ivanu k njegovemu
delovnemu jubileju in mu želi, da bi
Za volanom...
še mnogo let ob zori in zatonu zdrav
s svojim avtobusom pozdravljal naš
zeleni Bohor.
Pral 43 socialist enih kmetijskih
gospodarstev, sed^j samo še 27
V celjskem okraju je bilo še lani 43
kmetijskih posestev socialističnega sek-
torja, zadružnih ekonomij in kmetij-
skih ustanov. Nekatera od teh pose-
stev so bila razmeroma majhna in
so imela precejšne težave. Te težave
so se predvsem kazale v pomanjka-
nju kmetijskih strokovnjakov, dobrega
upravnega osebja, pa tudi v pogledu
mehanizacije itd. Stroški upravljanja
so bili za mnoga posestva previsoki,
istočasno pa manjša posestva niso ime-
la dovolj sredstev za uspešnejše po-
speševanje kmetijske proizvodnje.
Iz teh razlogov je Svet za kmetij-
stvo sklenil združiti nekatera posestva
in ekonomije. Od prejšnjih 43 sociali-
stičnih kmetijskih posestev in ekono-
mij jih je danes samo še 27. Od tega
je 18 kmetijskih gospodarstev, 6 eko-
nomij in 3 kmetijske ustanove. Za-
družne ekonomije so ostale še v Do-
brni Go^ovljah. Jurkloštru, na Planini,
v Zrečah in Vitanju. Kmetijske usta-
nove so še v Šentjurju (kmetijska šo-
la), v Mirozanu (drevesnica), in v Lo-
čah pri Poljčanah (selekcijska postaja).
Kmetijska gospodarstva so se seveda
močno povečala. Največje v okraju je
kmetijsko gospodarstva »Šalek«, ki
združuje prejšnja posestva Salek, Šo-
štanj in Šmartno ob Paki. To posestvo
ima sedaj 334 ha obdelovalne zemlje.
Tudi druga posestva, zlasti ona v Sa-
vinjski dolini, so sedaj mnogp večja.
Večinoma vsa imajo nad 200 ha obde-
lovalne zemlje, razen Vrb j a, ki ima
samo 110 ha.
Združitev nekaterih posestev in eko-
nomij ima za posledico vrsto izbolj-
šav, kmetijski strokovnjaki so bolj iz-
koriščeni, stroški uprav so se zmanj-
šali, predvsem pa bodo večja posestva
laže izvedla ureditvene načrte, ki bi
mani?5im. nose?:tvom že kar pri začetku
(pri plačilu načrtov) verjetno povzročili
finančne težave. Združitev pa ima tudi
negativne strani. Ena izmed teh je brez
dvoma precejšnja razčlenjenost. Toda
temu se bo dalo odpomoči z aronda-
cijami, ki sicer počasi, toda vztrajno
napredujejo. Arondacije so skoraj po-
vsem zaključene pri nekaterih pose-
stvih v Savinjski dolini. Ar j a vas sko-
raj nima več razmetanih parcel. Nekaj
so jih zaihenjali, druga pa odprodali
in dokupili nove.
V novih okoliščinah bodo posestva v
bodoče lahko načrtno uredili. Za vsa
posestva so ureditveni načrti v izde-
lavi, prihodnje leto pa bodo lahko z
ureditvenimi deli že pričeli.
Živahno delo zadrug mozirske občine
PROBLEM KMETIJSKE ZADRUGE LUCE: KAKO RAZMEJITI PASNIKE?
-- NEKAJ O DESETLETNI PRAVDI — ZADRUŽNIKI SO POSVETILI
VSO SKRB SLLEKCIJI ŽIVINE IN  OVAC —
Pred kratkim so na občnem zboru
Kmetijske zadruge Luče, ki ima 2,04
Člane, pregledal; delo v preteklem letu.
Med drugim so ugotovili, da je zadru-
ga v prometu ena najmočnejših v mo-
zirski občini, pri čemer je imela preko
žest milijonov dinarjev dobička.
Od pospeševalnih odsekov je bil naj-
bolj delaven živinorejsiki, ki je posve-
čal največ skr*>i selekciji živine in
ovac. Vendar je v teh krajih še vedno
per-eče vprašanje raizmejitve pašnikov.
Praivda za to traija že skoro deset let
in_ zadruiiniki se upravičeno sprašujejo
fli tega viprašanja res ni mogoče enkrat
2€ dokončno rešiti?
Pri čiščenju in škropljenju sadnega
drevja so največ pomagali člani aktiva
Mladih zadružnikov. Med drugm so
Zadružniki tudi ugotovili, da znašajo
^ladi brez osnovnih sredstev okoli 14
j^^ilijcnov d narjev ter da se je delo
nranilno-kreditnega ods-eka močno po-
živilo.
Zadruga je v preteklem letu posve-
■"la vso skrb ocŽcupu kmetijskih pri-
delkov, gozdnih sadežev, volne, živine
i^er mlečnih izdelkov in kož. Letos na-
^^ravajo zadružniki urediti še nekate-
re hleve, očisititi pašnike, izsoiševati za-
močvirjena zemljišča, poapnili travnike
l^r obnoviti sadovnjake in nasade ma-
lin. Med drugm bodo porabili 40 ton
Umetnih gnojil, ki jih bodo uporabljali
^ nasvetih kmetijskih strokovnjakov.
Največ lanskoletnega dobička so na-
^^ili elektrifikaciji, ki je trenutno
njih naijbolj problematična, ter za
J^'^'^peševanje kjnetijslva.
KZ RECiCA OB SAVINJI: NAJBOLJE
ORGANIZIRAN ODKUP V MOZIR-
SKI OBCINI — POVEČATI BO TRE-
BA POVRŠINE KP MILNIH RASTLINI
— PROBLEM:   IZSUŠEVANJE   ZA-
MOČVIRJENIH ZEMLJIŠČ —
Na občnem zboru, ki je bil pred
kratkim, so rečiški zadn.ižnik: pregle-
dali svoje dc'lo v preteklem letu. Ugo-
tovili so, da so bili vsi odseki zadruge
precej delavni, da je zadruga imela
okoli šes-, nuli;onov čirtega dobička, ki
ga je ustvarila pri nakupu. Kmetijsika
zadruga v Rečici ima namreč najbolje
organiziran odkup kmetijskih pridel-
kov v vsej mozirski občini.
Zadružniki so sklenili, da bodo letos
uredili hleve, razširili površine krmil-
nih rastlin, izsuševali zamočvirjena
zemljišča ter pridelali še več semen-
skega krornipirja, pri čemer bodo pora-
bili okoli 40 ton umetnih gnojil.
Letos nameravajo zgraditi tudi novo
skladišče.
KMETIJSKA ZADRUGA LJUBNO OB
SAVINJI: MORALI BOMO UREDITI
PASNIKE IN POSKRBETI ZA VZRE-
JO KVALITETNE ŽIVINE. — RAZ-
ŠIRITEV OSEMENJEVALNE SLUŽBE.
— LETOS  NAMERAVAJO  GRADITI
NOVO STROJNO LOPO.
Kmetijska zadruga v Ljulbnem ob
Savinji ima 201 člana in je v pretek-
lem letu skrbela zlasti za ureditev paš-
nikov in za vzrejo kvalitetne živine. Od
odsekov je bil naijbolj delaven živino-
rejski, poleg njega pa so se izkazali
(Nadaljevanje na 6. strani)
ŽENA IN DOM
Otrok mi je zbolel
Skrbna mati bo hitro opazila, če se
njen otrok ne ipočuti dobro. Pomanj-
kanje teka, umirjenost in nezainteresi-
ranost za igro, sta gol ovo resna pred-
hodna znaka, da z otrokom nekaj ni v
redu.
Kaj mora mati napraviti, preden ipo-
kliče zdravnika? Najprej mu 'bo zmeri-
la temperaturo. Ce je zvišana, ga bo
vsekakor položila v posJteljo in vsaki
dve uri kontrolirala, če vročina ne na-
rašča. Ker so zdravniki pri nas še ved-
no preobremenjeni, bo uvidevna mati
gledala, da, jih ne bo klicala za vsako
malenkost, ampalk bo sama sedla k bol-
niški postelji in pomagala otroku, dok-
ler naraščajoča vročina ne OFK>zori na
zdravnikov obisk.
Vsakemu otroku, ki se ne počuti
dobro, naj mati najprej ipogleda v grlo.
Izrazitejše rdeče žrelo ni nič nevarne-
ga, če pa se pokažejo zagnojeni man-
deljni, mora brezpogojno poklicati
zdravnika. Težave v želodcu ali čre-
vesju so lahko znan'lci hujše bolezni.
Ce slabost traja in jo spremlja še vro-
čina, bo morala mati poklicati zdravni-
ka. Bolničku z vročino dajemo le lahko
dietno hrano, raje premalo kot preveč
— po želji pa dovolj sadnih sokov in
1 monade. Pri prehladu mu bo skuhala
lipovega čaja — pa tudi tableta asipiri-
na ne bo škodovala, toda če se mal-
ček poli, mora biti dobro pokrit, potem
pa ga temeljijo ctbrišemo in preoble-
čemo. Dobro dom? če sredstvo za zbi-
janje vročne so tako imenovane »kisle
nogavičke«. Bombažaste nogavice na-
močimo v kis in jih mokre nataknemo
malčku na noge — čez nje pa še tople,
suhe volnene nogavice. Sama sem na ta
način otroku v nekaj urah odpravila
vročino brez zdravnika in brez vsakih
tablet.
Pri motnjah v želodcu ali črevesju se
dobro obnese kamilični čaj, ki inaa to
dobro lasitnosit, da deluje na pokvarjeni
želodec najprej kot lahko sredstvo za
bruhanje in's tem krajša bolezen. Tudi
odvajadna sredstva delajo pri otrocih
pogosto čudeže, saj je zaprtje neredko
vzrok vročini. Ce pa mali toži, da ga
boli trebuh, pa bo bolje, če pred upo-
rabo tega ali onega sredstva le popraša-
mo zdravnika za nasvet, saj ne vemo,
če morda ne preti vnetje slepiča. V ta-
kem primeru bi odvajalno sredstvo le
še posla-bšalo bolezen.
KAMILICE V ZDRAVSTVU IN
KOZIVIETIKI
Kaimilice imajo zelo veliko in mno-
gostransiko zdiavilno moč in jim med
zdravUnimi rastlinami pripada prvo
mesto. Služijo nam tako za zunanjo kot
notranjo uporabo. Notranje se dajejo
kot zavratek pri želodčnih in črevesnih
krčih, katarih p ob-V-l, napenjanju,
pri žolčn h in ledvičnih obolenjih. Zelo
priljubljene in učinkovile so sedne ko-
peli pri vnetju jajčnikov, maternice,
ledvic, mehu'.ja, pri hemeroid h itd. Kot
sedne kapeli pomagajo tudi pri vnetju
krčnih ^žil. Za zunanjo uiporabo se ka-
milice zlasti priporočajo za izpiranje
oči, ušes, nosa, gnojnih ran, usta in
grla.
Sijajno pa delujejo kamilice- na kožo
v kozmetičnem smislu. Poživljajo krvni
obtok, reguli-ajo maščobnost, kreipijo
in čis'tijo znojnice, izravnavajo gulbe,
odstranjujejo suhi lišaj, izpuščaje,
kraste, vne+ja, nosno rdečco, zdravijo
rane. opekline, ozebline, vlažna kožna
vnetja itd.
NASVETI ZA GOSPODINJE
Predmete   iz   bele   kože   najlepše
očistiš z volneno krpo, ki si jo napojila
z mešanico mleka in stepenega beljaka.
*
Prozorno okno napraviš motno (v ko-
palnici ali straniščut, če ga premažeš
z mešanico od kuhinjske soli in piva
(pest soli raztopi v osminki litra piva).
Motno steklo še vedno lahko očistih s
toplo vodo.
*
Politirano pohištvo najlepše očistiš
s svežim mlekom. To enostavno čistilo
ima še to prednost, da ne pušča na po-
hištvu neprijetnega duha, kot druga
čistila. Z daljšim drgnjenjem se isto-
časno odstrani tudi umazanija in po-
hištvo dobi lep sijaj.
Kako se prepričaš, če je vino na-
ravno? Prav enostavno: zlij čašo vina
v lonec in segrej na štedilniku do 90
stopinj. V segreto vino vtakni konec
belega sukanca ali volne. Ce se nitka
takoj pobarva, je to znak, da vino ni
pristno.
IZ CELJA IN ZALEDJA
v železarni Štore se pripravljajo
na volitve delavskega sveta
v štorski železarni se skrbno priprav-
ljajo na volitve delavskega sveta, ki
bodo 24. aprila. Na nedavni razširjeni
seji sindikalnega aktiva, na kateri so
bili navzoči tudi zastopniki delavskega
sveta, upravnega odbora, zastopniiki
mladinske organizacije in komunisti, so
se o pripravah temeljito pomenili.
V železarni bo 9 volilnih enot, v de-
lavski svet pa bodo izvolili 60- pred-
stavnikov kolektiva. V delavski svet
nameravajo izvoliti najboljše člane ko-
lektiva, med njimi tudi več žena. iDo-
slej je bila od 200 zaposlenih žena ko-
maj ena zastopana v delavskem svetu.
iKer so letos s pripravami za volitve
združene tudi priprave za kongres de-
lavskih svetov Jugoslavije, bodo le-tem
posvetili prav posebno pozornost. Na
predvolilnih sestankih boido najboljši
člani delavskega sveta poročali o delu
delavskega sveta in podjetja v pretek-
lem letu. Na podlagi dobro izdelanih
analiz, bodo začrtali smernice za še
boljše delo v letošnjem letu.
IZ GALICIJE PRI CELJU
iMalokdaj se v našem lokalnem listu
omenja naš kraj Galicija, čeprav smo
komaj dobrih 10'km oddaljeni od Celja.
Prav gotovo pa je mnogim partizanom
Galicija znana iz časov NOB, saj so tu
našli zatočišče vodilni funkcionarji in
aktivisti. Bila je tukaj tudi radioteh-
nika. Narod je bil predan osvobodil-
nemu gibanju in ves čas nismo zasledili
nikakega izdajstva. Nad 60 mož in fan-
tov je odšlo v NOB in precej teh je
padlo za svobodo.
Tudi ipo osvoboditvi nismo držali rok
križem. Ustanovili smo prosvetno dru-
štvo »Slavko Slander«, ki je priredilo
že več lepih iger. - Gasilska godba na
pihala nastopa tudi v drugih krajih.
Med prvimi okraji smo ustanovili kme-
tijsko zadrugo, ki še danes prav us.pešno
deluje.
Zadnja leta je javno življenje pri nas
precej zaspalo, ker je bil bivši KLO
razcepljen na tri občine (Žalec, Sman-t-
no in Dobrno). Čim smo se pa leta 1956
spet vsi priiključili žalski občini, je delo
spet zaživelo. Občina Žalec ima nam-
reč veliko razumevanje za ta partizan-
ski kraj. Lepo so nam že ipopravili ce-
ste in tudi sicer nam denarne ix>nfi'0^i
ne odrečejo. Prebivalstvo je za to zelo
hvaležno in rado pomaga pri vseth jav-
nih delih.
AVTOBUS SE BO PRERODIL
Avtopark pri podjetju »Avtobusni
promet Celje« je silno pester. Poleg
nekaterih novih, sodobnih in modemih
avtobusov je precej razmajanih in iz-
rabljenih škatel, ki so že nekajkrat
»preživele« svojo življenjsko dobo, pa
jih z najrazličnejšimi popravili še ohra-
njajo v prometu.
Pred dnevi smo lahko pred delavnico
podjetja videli tole razvalino. To so
ostanki avtobusa, ki je še pred tedni
vozil po Savinjski dolini. Toda te raz-
valine še ne gredo v staro železo. Stroj
je baje še dober. Medtem ko bodo
stroj generalno popravili, bo »Avto-
obnova« v Celju izdelala novo karose-
rijo in spet bo podjetje pridobilo »nov«
avtobus. Vprašali se bomo, če se tako
»pomlajevanje« avtomobilQv izplača?
Najbrž se.
TEŽAVE TEHARSKIH GASILCEV
Prostovoljno gasilsko društvo Tehar-
je ima že mnogo uspešnega dela za
sabo, saj obstoja že 35 let. Mnogo za-
prek imajo ti skromni gasilci pri iz-
polnjevanju svojih nalog, vendar jih
z dobro voljo premostijo. Zelo skrbijo
za požarno varnost v svojem rajonu.
Pred 3 leti so zgradili na Teharjih
požarno varnostni bazen, lani na Bu-
kovžlaku, predvidevajo pa še več takih
bazenov, če... če bo denar. Trenotno
popravljajo in obnavljajo svoj gasilski
dom — kot prostovoljci. Ce pogledamo
v dnevnik tega društva, bi videli, da
se noben član ne izogiba prostovolj-
nega dela, Vse, kar delajo, delajo z
veseljem. In delali bi še z večjim ve-
seljem, če bi Imeli pošten avtomobil.
Pri nedavnem požaru blizu Teharij so
ljudje lahko videli smešen prizor: na
kraj požara jih je avto še lahko zape-
ljal, nazaj pa so ga izmučeni in pre-
močeni gasilci morali riniti. Tega smeš-
nega sprevoda Teharčani kar ne mo-
rejo pozabiti.
Morda bodo višji gasilski funkcionar-
ji uvideli težave teharskih gasilev in
poiskali zanje tudi primernejše pre-
vozno sredstvo.
N. J.
STRAŠILO V CRETU
je ena izmed sitarih hiš, ki se že več
let podira in ogroža življenje štirih dru-
žin z 20 člani. Dan in noč, prisluškujejo
pokanju zidovja, ki ga po'dipirajo zi-
darski tramovi. Kdaj bo zgrmelo v ru-
ševine, ne vemo; velike luknje in raz-
poke napovedujejo kratek čas. Kdo ho
kriv morebitne nesreče?
Kaj je potreibno? Prestrašenim sta-
novalcem priskrbeti začasno bivališče,
dokler bo hiša v popravilu i^i nič več.
v času od a-J. do '50. marca 1957 je bilo
rojenih 49 dečkov in 3^ deklic.
Poročili so si:
AvfTuitin Jerič, delavec in Ana Sreš, šivilj«,
oba iz Celja. Frone Javornik, strojnik in Ma-
rija Mak, pospod. pomočnica, oba iz Celja.
Ivan Meh. elek<ro<ehnik in Marija Kos, vzgoji-
feljicn. oba iz Velenja. Alojzij f-retnik, tapet,
pomočnik in Sofija Mnrn. gospod, pomočnica,
oba iz Celja. Ferdinand Rebcrnišek. delavec in
Danijela Knez, nameščenka, oba iz Celja.
Umrli so:
Jožef Tekanc, upokojenec iz Celja, stnr 6!
let. Neža Zerovnik. v/dr/evana oseba iz Celja,
stara 51 let. Maksimiljan Cepin, trpovski po-
močnik iz Prebolda št. 14. star 29 let. Franc
Hrnec, upokojenec iz Celja, star 65 let. Anto-
nija Kastelic, f^ospodinja iz Celja, stara 77 let.
Ciril Konec, npokojenec iz Stranic, star 67 let.
Jelka Podprajšek, otrok iz Bezovja, stara eno
leto. Elizabeta Rijtelnik. gospodinja iz Planine,
stara 48 let. Elizabeta Dorn. gospodinja iz
Celja, stara 71 let. Anton Majcen, cestar iz
Mestinja. star 46 let. Terezij« Skr«bl, otrok ia
Velenja, star« 1 leto.
V Pongracu pri Grižah ye N. J. v sa-
momorilnem namenu spila pol litra li-
zola. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Pri podiranju lesa v gozdu si je
Avgust Podhraški iz Rogatca poškodo-
val nogo.
Pri pade s kozolca si je težje poško-
dovala glavo Marija Tuimšeik iz Ostrož-
nega.
Z vrelo smolo si je pri delu v Cinkar-
ni ipoškodoval oči delavec Leopold Be-
lej iz Celja.
Pri padcu sd je zlomil roko Ivan Riz-
m.al iz Malih Braslovč.
Slamoreznica je poškodovala roko
Francu Mastnaku iz Rakovca pri Šent-
vidu.
Pri padcu je utrpel poškodbe na gla-
vi Peter Ložar iz Trnovelj.
Pri padcu po stopnicah si je zlom-la
desno nogo Helena Jezovšek iz Gornje
vasi pri Grobelnem.
Pod voz je padel in si zlomil nogo
Ivan Andrenšek iz Spodnjega Tinskega.
POJASNILO H »KRONIKI NESREČ«
V zadnji številki našega l'sta smo v
»Kroniki nfiisireč« objavili, da si je pri
delu v Lesni industriji M^stinje težje
poškodoval roko Emil Zlof iz Pristave.
Te dni pa nam postaja LM Šmarje pri
Jelšah poslala dopis, v katerem pojas-
njuje, da si je omenjeni roko pošikodo-
val pri popivanju v gostilni, ko je z
2 del kozarcem udaril po vratih, Emil
Zlof se bo za svoje početje zagovarjal
pri sodniku za prekrške.
POSTANI Član
PREŠERNOVE DRUZBE!
Zadruge v mozirski c^bčini
(Nadaljevanje s 5. strani)
tudi aktiv mladih zadružnikov ter sek-
cija žena zadružnic.
Ker je imela klavnica lani precej iz-
gube, so jo ukinili. Sadjarski odbor je
F>O£ki0bel za pravočasno čiščenje in
škropljenje sadnega drevja. Pred krat-
kim so razširili tudi osemenijevalno
službo in ustanovili dve osemenjevalni
postaji.
V letošnjem letu nameravajo posve-
titi vso Skrtb ureditvi in vzdrževanju
pašnikov, nabav ti pa nameravajo ple-
mensko živino sivorjave pasme. Poleg
tega bodo poskrbeli tudi za sejanje se-
menskega krompirja, za nasade malin,
gnojenče travnikov in sadovnjakov ter
ureditev hlevov.
Precejšnji ded sredstev so namenili
pospeševanju kmetijstva. R- Z.
Kmetijska gospodarstva
v celjskem okraju so dobila
1.300 ha gozdov
Na zadnji seji Sveta za kmetijstvo
je bilo v poročilu rečeno, da so socia-
listična kmetijska gospodarstva v celj-
skem okraju dobila okoli 1.300 ha goz-
dov v last in upravljanje. Ta številka
odgovarja približno zahtevam in proš-
njam, ki so jih dala kmetijska pose-
stva okraju v odobritev.
STRELSKA DRUŽINA »METKA« NA
NOVI POTI
Strelska družina kolektiva tovarne
»Metka« Celje je imela pred dnevi svoj
letni oibčni zbor, na katerem je bil iz-
voljen nov odbor s tov. Hančičem na
čelu.
Nedavno ni naša sekcija štela no'be-
nega člana-pionirja. Sedaj ipa smo v
svoije vrste pritegnili kar ^0 novih čla-
nov-pionirjev. Tov. Hančič požrtvovalno
vadi bodoče branitelje domovine. Imeli
smo tudi že več tekmovanj, med temi
tudi sipomladansko prvenstvo pionirjev,
na katerem so najiboljši strelci prejeli
praktična darila.
Člani pevskega društva Letuš so si  zgradili sami svoj dom, ki ga vidimo
na sliki.
Iz Slovenskih Konjic
TUDI V KONJIŠKI OBCINI JE
PREMALO OBRTNIH DELAVNIC
Iz osnutka družbenega plana konji-
ške občine je razvidno, da je obrtna
dejavnost, posebno uslužnostna, dokaj
malo razširjena. Na to v precejšnji meri
vpliva sistem nagrajevanja v nekate-
rih strokah, ker so premale razlike v
plačah kvalificiranih ih nekvalificira-
nih delavcev. Tako se največkrat zgo-
di, da vajenec po izvršenem pomočni-
škem izpitu poišče zaposlitev v indu-
striji. Nekoliko čudno tudi izgleda, da
je v v vsej občini 19 krojaških obratov
in le dve šivilji. Krojači izdelujejo tudi
nekaj ženske obleke, še več pa šu-
šmarijo, saj so ženske le vse primerno
oblečene. Na obrtništvo negativno vpli-
va tudi nepravilna obdavčitev v neka-
terih strokah ter šušmarstvo.
Letos je v občinskem družbenem pla-
nu predvideno za razvoj obrti 360 tisoč
dinarjev. Ta denar naj bi predvsem
uporabili za osnovna sredstva novo-
ustanovljenih obrtnih obratov in za
nabavo strojev in orodja že obstoječih
obrtnih delavnic.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
V SLOVENSKIH KONJICAH
Sredi aprila bo v Slovenskih Konji-
cah občinska konferenca SZDL, ki bo
ocenila delo te organizacije v preteklem
letu. Poročila bodo prikazala tudi raz-
voj organov delavskega in družbenega
upravljanja.
NOV GASILSKI AVTO
V SLOVENSKIH KONJICAH
Gasilsko društvo v Slovenskih Konji-
cah bo v kratkem dobilo nov gasilski
avto. Ta je sicer društvu že odobren, po-
trebna je le še izdelgva karoserije, kar
bo morala kriti občina iz svojih sred-
stev. Sedanji avto že dalj časa ne od-
govarja več potrebam, posebno še spri-
čo tega, ker je ta edini na vsem področ-
ju do Slov. Bistrice in Poljčan.
MORNARJI VAS KLICEJO NA LETNI
DOPUST
(Pismo iz Splita)
Nahajam sie na odsluženju vojaškeig.a
roka v lepem dalmatinskem rrueistu, kd
ga domačini in tujci cenijo kot najlepše
letovišče. Tudi vojaki, ki tukaj služimo
svoj rok, S'C vesermo otoiska turistov —
in predvsem pričail^ujemo lepo število
slovenskih gostov, saj bodo letos cene
v hotelih izdatno nižje od lanskih.
Momarji iz Celja zato vabimo vse
Celjane in okoličane, da letošnji do-
pust izkoristijo v Splitu. V svojcem ime-
nu pa še posebej pozdravljam vse
Celjane in Grctoelčane, posebno pa ko-
lektiv trgovskega podjetja »Kcvino-
tehna«. Moj dobri prijatelij, mornar
Julij Vodovn'k iz Polzele, pa posebej
lepo pozdravlja vse domačine, kakor
trdi celoten kolektiv Tovaime pohištva
Polzela.
Mornarja Klanišer<: Ivo
in Vodovnik Julij
IZ PILŠTANJA
Roditeljski sestanki so pri nas ved-
no dobro obiskani. Zadnjega pa starši
in skrbniki kar prehvaliti niso mogli,
tako so bili zadovoljni s predavanjem
tov. prof. Albina Podjavorška iz Celja
o vzgoji otrok. Starši so si nabrali do-
brih naukov, da je bil uspeh popoln.
ZLATA ZNAČKA ZA PRIZNANJE
Te dni je zastopstvo znane nemške
avtomobilsike tovarne »Mercedes-Benz«
iz Stuttgarta po svojem zastopnilku iz-
ročilo tovarišu Marjanu Kranjcu, šofer-
ju pri občini Šoštanj zlato zmačko s
pismeno čestitko kot priznanje, ker je
z osebnim avtomobilom omeniene
znamlke prevozil lOO.OOOkm brez večjih
okvar in popravil. Komur so znane sla-
be ceste v Šaleški in Gornji Savinjsiki
dolini, bo lahko razumel, da ^ je od-
likovanec to priznanje v polni meri
zaslužil.
NOVI PROSTORI KZ
V SLOVENSKIH KONJICAH
Kmetijska zadruga v Slovenskih Ko-
njicah si je v zadnjih mesecih dokaj
dobro uredila svoje nove upravne in
poslovne prostore. Predvidevajo, da bo-
do dani v uporabo 1. maja, kar bo
istočasno združeno z prvomajsko pro-
slavo. Poleg KZ bo tu imela svoj sedež
še kmetijsko-proizvajalna poslovna zve-
za za konjiško občino.
V. L.
Delavski svet KONUSA je na svojem
izrednem zasedanju te dni razpisal vo-
litve v novi DS, ki bodo 18. aprila. V
kratkem bodo volitve v delavske svete
razpisala tudi ostala podjetja.
Na področju konjiške občine imajo
ta mesec letne občne zbore osnovne or-
ganizacije ZKS. Na sestankih med dru-
gi mmnogo razpravljajo tudi o spreje-
mu novih članov, predvsem iz vrst mla-
dih ljudi.
Prosvetni delavci konjiške občine so
preteklo soboto na skupnem sestanku
obravnavali šolsko reformo in ostale
šolske probleme. Ob tej priložnosti so
počastili tudi siKjmin pokojnega pred-
sednika Zvezne ljudske skupščine, Mo-
še Pij ada. Podobne žalne proslave so
imeli tudi zadružniki v Zrečah, ZB v
Konjicah in ostale organizacije v ob-
čini.
V tovarni usnja KONUS predvideva-
jo, da bodo iz o^ddelka jermename lahko
letos izvozili tudi večje količine jermen
v inozemstvo, za kar so pogajanja že
v teku.
Podružnica okr. zavoda za socialno
zavarovanje v Konjicah, se je pred krat-
kim preselila v prostore Zdravstvenega
doma. Za zavarovance bo zdaj laže, saj
so v isti zgradbi tudi zdravniške ordi-
nacije.
Konec tega meseca bodo na področju
konjiške obč'ne zbori volivcev, na kate-
rih bodo, poleg ostalih vprašanj, obrav-
navali predvsem osnutek letošnjega ob-
činskega družbenega plana in prora-
čuna.
KMECKA MLADINA V LASKI
OBCINI je ZELJNA IZOBRAZBE
Kmetijsko gcispodarska šola v Laškem
je te dni zaključila s teoretičnim po-
ukom in dosegla kar zadovoljiv uspeh.
Izpiti so ipokazali, da so večinoma vsi
gojenci predelano snov dobro obvlada-
li. V šolo se je vpisalo preko 50 gojen-
cev in večina jo je tudi redno oibisko-
vala.
Pr.av tako je te dni končala s poukom
tudi kmetijsko gospodarska soda v Jur-
kloštru, ki je letos prvo leto obstajala
in jo je obiskovalo 23 fantov in dieiklet.
Vzpredno s kmetijsko gospodarskiiml
šolami so bili na terenu še drugi tečaji.
V Laškem gospodinjsko kuharski (kot
vsako leto), v Brezi, Jurklcštnu, Rim-
skih Toplicah, v Rečici in Laškem pa
tečaj RK. Tudi na teh tečajih je bila
udeležba prav zadovoljiva.
Tako je šlo v občini Laško v tej zim-
ski sezoni skozi razne šole in tečaje pre-
ko 300 mladincev in mladink, kar j'B
dokaz, da se tudi kmečka mladina pre-
buija in"" da noče zaostajati za ostailo
mladino.
NOVICE IZ LAŠKEGA IN OKOLICE
Te dni delavski sveti rudnika Laško,.
Pivovarne in telkstlLne tovarne »Volna«,
ter Tovarne lesne galanitieirije zelo ži-
vahno razpravljajo o predstojećih vo-
litvah v delavske svete in upravne od-
bore podjetij. S tem v zvezi so že iz-
volili volilne komisije, na prihodnjih
sestankih pa bedo izvalili kandidate
in določili datum volitev.
Občinski sindikalni svet v Laškem je
imel pred dnevi že drugo sejo, kjer so
razpravljali predvsem o pripravah pro-
gramov za proslavo letošnjega 1. maija.
Sklenili so, da bo na proslavi sodelo-
valo vseh 15 sindikalnih (podružnic.
Sindikalna podružnica uslužbencev ob-
čine Laško bo db tej priliki razvila svoj
prapor.
GJasilaka zveza občine Laško resno
razmišlja, kje ho vzela finančna sred-
stva za nafbavo cevi, kartere so v vseh
društvih dotrajane in jih ju nujno za-
men ia ti z noviimi. Prav tako pereče je
v-prnšpin^e na'bave novega avtomobila,,
saj je društvo v primerih požarov ved-
no vezano na tuj pre^-^z. Prav k; w^n.
da bi temu najstarejšemu društvu v
Sloveniji pri.-kočila na ipomoč tudi re-
publiška gasilska zveza.
PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
IZ MOZIRJA IN OKOLICE
Turistično društvo Mozirje, ki deluje
že 65 let, je eno izmed naj delavne j ših
društev v celjskem okraju. V pretek-
lem letu ie obnovilo kopališče ob Sa-
vinji, skrbelo za ureditev in vzdrže-
vanje nasadov, čistočo trga in se bo-
rilo tudi za modernizacijo tržne ceste.
Kljub temu, da lani turizem ni cvetel,
so v Mozirju beležili preko 1000 nočnin.
*
Število radijskih sprejemnikov se je
na področiu mozirske občine letos dvig-
nilo na 900 komadov, tako, da pride na
4 gospodinjstva ali na 17 prebivalcev
pr> on radiiski snreiemnik. Naiveč ra-
dijskih sprejemnikov j*e v Mozirju in
bližnji okolici (200).
*
Na področju mozirske občine je bilo
v lanskem letu vplačano nad 51 mili-
jonov din kmečke dohodnine ter do-
hodnine obrtnikov in ostalih poklicev.
Od teea je šlo v občinski proračun nad
31 milijonov dinarjev. V občinski in-
vesticijski sklad je bilo vplačanih nad
8 milijonov. Iz tega sklada je bilo naj-
več sredstev namenjenih za elektrifi-
kacijo podeželja in ureditev lokalov.
KZ Solčava je imela v lanskem letu
za 77 milijonov dinarjev prometa in
pri tem ustvarila okoli 3 milijone do-
bička. Delo pospeševalnih odsekov je
bilo dobro, predvsem je bil delaven
živinorejski odsek.
Dobiček so .v glavnem namenili za
zgraditev zadružnega doma, ki bo le-
tos dokončan. Zadruga bo tudi letos po-
svetila vso skrb pospeševanju živino-
reje. Domačini upajo, da bodo letos
vendarle dosegli razmejitev pašnikov
in gozdov, saj se to vprašanje vleče že
10 lei.
«
Kmetijska zadruga v Radmirju je
imela lansko leto nad 35 milijonov pro-
meta in pri tem ustvarila 1 milijon,
200.000 din dobička. Delo pospeševalnih
odsekov je bilo slabo (razen gozdarske-
ga in sadjarskega), najslabša pa sta
bila poljedelski in strojni odsek. Vsa
dejavnost je bila v glavnem usmerje-
na na trgovino. Dobiček so namenili za
ureditev zadružne dvorane in skladi-
šča. Na letnem občnem zboru so skle-
nili, da bodo letos bolje ■ delali.
Pred dnevi se je gasilcem v Mozirju
uresničila dolgoletna želja: Okrajna ga-
silska zveza Celje je društvu dodelil*
kar dobro ohranjen gasilski avtomobil
s prikolico. Avtomobil je slavnostno iZ'
ročil gasilcem predsednik ObLO Mo-
zirje.
S to pridobitvijo lahko upravičeno
pričakujemo, da bo društvo v bodoče
svojo nalogo bolje opravilo kot doslej-
5. APRILA — Stev. 13
7
STRAN
pOOhED PO ZADNJIH ŠPORTNIH DOGODKIH
Vse večje je število športnih prireditev tudi
celjskem obmot-ju. Omejiti se bomo morali
T na kratek pogled po športnih dogodkih brez
entarja   in   običajnih   skopih   analiz.   Tre-
Butno pač ni prostora za obširnejše pisanje.
PRIZNANJE MLADIM VAJENCEM MIŠ ŠTORE
gjez dvoma lahko štejemo za najpomembnejše
športne dogodke zadnjega tedna nogometni
iurnir srednjih in vajenskih šol celjskega
okraja za naslov najboljše šolske ekipe v tej
igri. {^a igriščih je bilo preko 80 mladih nogo-
metašev, ki so v posameznih igrah pokazali za-
dovoljivo znanje. A skupini je bil vrstni
jed naslednji: 1. IKŠ, 2. vajenska L, 5. I. gim-
nazija in i. učiteljišče. V B skupini: 1. MIŠ
jgtore, 2. II. gimnazija, 3. ESŠ. Finalna srečanja
go bila po svojem poteku razburljiva. V glavni
lekmi za naslov prvaka je MIŠ Štore premagala
IKŠ 2 2:t (1:0), II. gimnazija vajensko šolo I.
Jele s streljanjem enajstmetrovk in I. gim-
nazija ESŠ. Naslov prvaka in prehoden pokal
jiladivarja je letos zasluženo osvojilo izredno
liorbeno in disciplinirano moštvo vajencev MIŠ
iz Štor, ki lahko po svojih kvalitetah služi za
jgled vsem ostalim nastopajočim ekipam!
Kladivar je na domačih tleh zmagal nad Slo-
go iz Čakovca s 5:2 (2:0) v igri, ki nas ni za-
dovoljila. Nekaj škriplje v tej ekipi in s takim
ananjem bo v naslednjih kolih težko prihajati
iz tujih igrišč s celim izkupičkom . . .
ISogometaši ŽNK Celje so podlegli v Kidriče-
vem proti Aluminiju kar z 1:6 (0:2).
Štorjani na domačem igrišču niso bili kos
Velenjčanom — izgubili so tekmo z 2:5 (2:3).
V Šaleški dolini so ostali tudi obe točki v
srečanju Usnjar : Nafta, saj so domačini sla-
rili zmago z 2:0. Mladina in pionirji ŽNK Celje
so gostovali v Mariboru proti Mariboru in iz-
gubili obe srečanji (1:6 in 0:4).
V Šentjurju so gostovali proti domačinom
celjski zlatarji. Četa Radka Dobrajca je tokrat
ugnala s tesnim rezultatom Šentjurčane!
SEZONA KROSOV
Tudi v celjskem okraju so že pričeli šport-
■iki, telovadci in šolska mladina s tekmovanji
▼ zeleni prirodi — tek čez drn in strn. Prva
poročila o tekmovanjih smo prejeli iz Prebol-
da, kjer je nastopilo 25 mladincev. Po udeležbi
so napravili močan vtis s krosom v Velenju,
kjer je nastopilo 120 mladine. Partizan Velenje
je z dobrimi prijemi spravil na ta tek tudi
tiste telovadce in športnike, ki se doslej niso
ogrevali za atletiko. Za ekipne zmagovalce v
posameznih kategorijah je razpisal prehodne
pokale in tako najdemo v družbi najboljših:
pri pionirjih in pionirkah moštvi gimnazije,
pri mlajših mladincih igralce namiznega tenisa,
■pri starejših mladincih nogometaše in pri mla-
dinkah atletinje. Tudi na nekaterih celjskih
šolah so se mladinci že pomerili med seboj v
medrazrednem tekmovanju. Na krosu učiteljišča
je nastopilo 50 mladincev, najboljše čase pa so
dosegli: Štrbenc, Knavs, Ritoper, Zidam in Je-
senek. Na 11. gimnaziji je doslej nastopilo blizu
100 mladincev, na lestvici najboljših pa najde-
mo Verka, Zupanca in Krumpaka. Upajmo, da
bomo ob zaključku tega meseca lahko napisali
<brez aprilske šale!), da je letošnji kros zajel
vsaj 5.000 mladine v celjskem okraju . . .
NASTOPI ROKOMETASEV
Izbrana ekipa Kladivarja je gostovala v
Trbovljah proti Rudarju v prijateljski tekmi.
Celjani so doživeli tesen poraz 9:11 (5:4). —
V Krapini so v nedeljo vrnili obisk celjski
srednješolci tamkajšnjim gimnazijcem. V tur-
nirju v malem rokometu, kjer je iz Celja na-
stopilo kar 5 ekip, so pri mladincih imeli haj-
▼eč uspeha iz II. gimnazije, ki so v finalni
lekmi z zmago 9:8 nad Krapinb osvojili prvo
Mesto. Pri mladinkah je ekipa 11. gimnazije v
finalu podlegla gimnazijkam iz Krapine s 5:9.
NAMIZNI TENIS
Homogena ekipa I. gimnazije je v Krapini na
■turnirju   srednjih   šol   pobrala   lepo  zmago   —
«kipo II. gimnazije iz Celja so premagali s 5:1,
ekipo Krapine pa s 5:2!
Uspešen nastop starejših članov Celje-Gaberje
V nedeljo je bilo v Ljubljani republiško
prvenstvo v mnogoboju za starejše člane, ki
so se ga udeležili tudi telovadci Partizana-Ga-
berje. Celjska ekipa starejših članov zasluži
za svoj nastop in uspeh vse priznanje. Med po-
samezniki srečamo Božiča Pavla na 7. mestu,
ekipo Celje-Gaberje pa na 5. mestu. Ekipo so
sestavljali Božič Pavle, Marovšek, Trebičnik,
Stavbe in Les. S svojim nastopom in uspehom
So omenjeni tovariši dokazali, da s štirimi križi
še ni človek za »pokoj« pri telesnovzgojnem
»dejstvovanju. Želimo le, da bi našli več po-
snemalcev med svojimi sovrstniki!
SŠD BETON LEPO NAPREDUJE
Na občnem zboru Betona so ugotavljali lepo
bilanco dela. Vzorni gradbeni kolektiv^ ki ima
svoja gradbišča in delovno silo raztreseno po
«bširnem terenu, je preko športne aktivnosti
povezoval svoje delavce in jim nudil primerno
zdravo razvedrilo in zabavo. Odbojka, keglja-
nje, balinanje, namizni tenis, nogomet, planin-
stvo in kajakaštvo — to so igre in panoge, v
Ttaterih se je članstvo izživljalo skozi vse leto.
Jiajvečjo kvaliteto so pokazali kegljači, ki se
Uvrščajo med najboljše ekipe v Sloveniji (letos
■a 4. mestu v LRS), med posamezniki pa imajo
«elo prvaka Slovenije tov. Vanovška in tretje
plasiranega Marinčka. Lep uspeh so pokazali
<ndi odbojkarji v vzhodni slovenski ligi( moška
«B ženska ekipa). Iz lepo pripravljenih poročil
skrbnih športnih delavcev, še bolj pa iz nji-
hovega pestrega športnega življenja, lahko trdi-
jo, da ta športni kolektiv uresničuje pri svo-
jem delu zdrave principe in načela, po katerih
l>i se naj razvijalo naše celotno športno življe-
nje. V vodstvo društva so bili izvoljeni prejšnji
delavci s tovarišem Jerasom in Vitancem na
*elu.
MALO SESTAV — VISOKA KVALITETA!
V nedeljo je bilo okrajno prvenstvo društev
Partizanov akademskih sestavah. Prav skromno,
»•rez gleclalcev, se je odvijalo dvourno tekmo-
vanje, na katerem smo videli le 7 sestav iz
■raštev Celje-mesto in Gaberje, od zunanjih
pa sta bili zastopani le Mozirje in Žalec. Kljub
vsemu pa smo lahko zadovoljni s prikazanim
Pi^gramom. Sestave so bile kvalitetne, izvirne
P^. '^voji zamisli, fiziološko izdatne in estetsko
■žitne. Priporočali bi vodnikom in vodnicam iz
podeželja, da bi večjo smelostjo pristopili k
tej aktivnosti, ker več ali manj so telovadne
akademije v celjskem okraju že dobile določeno
tradicijo, manjka pa na njih dobrih telovadnih
sestav, ki bi v pravi luči pokazale javnosti
vsebino dela v Partizanu.
Od vseh sestav je najvišjo oceno prejela
priznana avtori«fa tov. Kovačič Milka za ritmič-
ne vaje, ki so jih dovršeno izvajale članice
TVD Partizan Celje-Gaberje. Izredno so se od-
rezale tudi članice Celje-mesto z ritmičnimi
vajami (avtor tov. Zorko Majda) in iz Mozirja
z vajami z obroči (avtor tov. Trogar Pavla).
Obe sestavi in izvedba dajeta močan vtis. Tov.
Božič Milojka je s pestrimi premenami za žen-
sko deco prikazala sproščeno igranje s plesnimi
koraki polke, ki so jo izvajale pripadnice TVD
Partizan Celje-Gaberje. Sestava spada v pro-
gram vsake telovadne akademije! Po zqmisli in
izvedbi je bila brez dvoma najbolj originalna
sestava tov. Koli^ota, ki so jo izvajali mladinci
društva Celje-mesto. S fiziološko izdatnimi va-
jami je tov. Kokot, ki vedno jemlje snov za
svoje sestave iz širokega področja telesne vzgo-
je, prikazal telesnovzgojno življenje na tabo-
rjenjih. Za akademije na podeželju so tudi upo-
rabne vaje s palicami, ki so jih prikazali pio-
nirji iz Žalca. — Okrajna zveza Partizan Celje
bo vse omenjene sestave odkupila, razmnožila
in jih dala društvom na razpolago za nadaljnjo
uporabo. Le z večjo izbiro akademskih sestav
lahko pričakujemo, da bodo sčasoma telovadne
akademije naših društev postale bolj pestre in
kvalitetne.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED
Ob 10,30 v Žalcu — prvenstvo Celjske atletske
podzveze v krosu
Ob 10,30 na Glaziji - KLADIVAR B : SLOGA
(Trbovlje)
Ob 15,00 na Skalni kleti — CELJE : KOVINAR
(Maribor)
Ob 15,00 na Olimpu — OLIMP : SVOBODA
(Kisovec)
LASTNIKI, DVIGNITE NAJDENE PREDMETE!
Na tajništvu za notranje zadeve Celje se na-
hajajo naslednji najdeni predmeti:  ,
1. Moško dvokolo štev. L-2720, italijanskega iz-
vora.
2. Moško dvokolo štev. 029468, sive barve.
3. Moško dvokolo štev. 1026853, znamke »Ham-
burg«.
4. Moško dvokolo štev. 1247655, brez znamke.
5. Moško dvokolo štev 64133, znamke »Extra«.
6. Moško dvokolo štev. 35969, črne barve, brez
znamke. /
7. Ogrodje moškega dvokolesa, štev. 1555045,
zelene barve.
8. Ogrodje moškega dvokolesa, štev. 48587,
črne barve.
9. Ogrodje moškega dvokolesa, štev. 739260,
črne barve in 5 kom. krmila za dvokolo,
usnjen sedež in dinama znamke »Hockel«.
10. Zapestnica — duble.
11. Zapestna ura znamke »Framont«.
12. Moška ročna ura znamke »Precisa de Lux«.
15. Moška ročna ura znamke »Ancre«.
14. Zlat prstan z belim kamenčkom.
15. 6 kom. zaves razne velikosti, tanka svilena
ruta, 7 kom. navadnih prtičkov, 2 prtička,
polovična deka, 3 kom. vilic, žlica in nož.
16. Mali žepni nož, modre barve.
17. Denarnica z nekaj gotovine.
18. Denarnica z manjšo vsoto denarja.
19. 3 razne denarnice, in sicer: temno rjave
barve, svetlo rjave barve in črne barve z
manjšo vsoto denarja.
20. Denarnica z nekaj gotovine, ročna ženska
ura št. 7551 in verižica za moško uro.
21. Etui s 4 raznimi ključi,
22. Obešalnik in 15 raznih ključev na obroču.
25. Nalivno pero.
24. Otroške hlačke (žabice), sive barve.
25. Ženska jopa iz bombaža, rdečo-bele barve,
moška siva kapa s ščitnikom, ca, 4 m vrvi
iz konoplje.
26. Ženska ročna torbica iz črnega polivinila,
v njej se nahaja žepni robec, prazna ste-
klenička od zdravil, steklenička 40 kom ta-
blet »Reserpine«, steklena kapalka za zdra-
vila, patenti svinčnik zelene barve.
27. Moška srajca, sivo modro karirasta.
28. Star lesen kovčeg z raznimi predmeti.
29. Stara rjava aktovka, v njej se nahajajo na-
slednji predmeti: modra delovna obleka,
valj za pleskanje, večji in manjši čopič za
pleskanje, zidarski utež, zidarska žlica in
strgalo ter delovna kapa.
50. Rjava aktovka z aluminijasto posodo, žlico
in litrsko steklenico.
31. Rjava aktovka, v njej se nahajajo nasled-
nji predmeti: 2 moški srajcj, moške spodnje
hlače, brisača, delovne hlače, moški volnen
pulover-brezrokavnik, rdeče barve, zidarsko
kladivo, kuhalnik in lesen zložljiv meter.
32. Očala ia baretka rjave barve.
35. Šotor v velikosti 16 m.
54. Kovčeg iz sive lepenke, v njem se nahaja-
jo naslednji predmeti: moška srajca modre
barve, 4 deške spodnje hlačke, 4 deške sraj-
ce,   moška   majica,   dekliški   pulover   bele
barve,   moški   pulover  rjave  barve',  moški
suknjič,  moška rjava obleka, samoveznica,
žepni  robec,  par moških  kratkih nogavic,
prt, prevleka za blazino, prevleka za pre-
šito odejo, rjuho, aparat za britje, zapestnica
in en par moških nizkih čevljev.
Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da
se v teku enega leta zglasijo pri navedenem
tajništvu   z   dokazili  lastništva  ter   predmete
prevzamejo.
V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, bo-
do predmeti izročeni v korist proračuna.
Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak
četrtek od 10. do 11. ure v skladišču tajništva,
Trg V. kongresa 1. Celje.
UPOKOJENCI POZOR! Podjetje REKLAMA
sprejme upokojence, katerih naloga bi bila
v bližini oglasnih desk paziti na zlobneže, ki
trgajo lepake z oglasnih desk. Javite se v
pisarni. Titov trg 5.
V SKLAD ZA OTROKE PADLIH
BORCEV SO DAROVALI
namesto venca na grob ,po(kojne-
mu predsedniku Zvezne ljudske
skupščine tov. Moši Pij adu:
Okrajni odbor SZDL in OK ZKS
v Celju 30.000 din;
Okrajni ljudski odbor Celje 30.000
din;
Gozdno   grospodairsitvo  v   Ceilju
50.000 din;
Tovarna organskih barvil v Celju
5.000 din.
TRGOVSKO PODJETJE
»IZBIRA« LAŠKO
sprejme v službo
TRGOVSKEGA
POMOCNIKA-CO,
maniufaiktuime stroke z večletno
prakso. — Nastop službe takoj ali
po dogovoru. — Pismene prošnje
sprejema podjetje do 10. aprila.
POZIV IN ZADNJI OPOMIN VSEM TAKSNIM ZAVEZANCEM!
Na podlagi okrožnice Okrajnega ljudskega odbora Celje, Uprave
za dohodke štev. 3976/1-57 podaljšujemo rok za prijavo in plačilo taks
za leto 1957 na vprežna vozila, delovno živino, priprave za proizvodnjo
in hibridno trto do vključno 15. aprila 1957.
Kdor v predpisanem podaljšanem roku ne bo prijavil taksi pod-
vrženih predmetov, ali plačal predpisanih taks, bo moral plačati za
50% povišano takso zaradi neprijave in prav tako za 50% povišano
takso zaradi neplačila.
ODDELEK ZA FINANCE ObLO CELJE
CELJSKA PAPIRNICA IN KNJIGARNA CELJfi,    •
razpisuje mesto
računovodje
Nastop službe 1. maja 1957. Pogoji: ekonomska srednja šola
z najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene
vloge z dokazili je vložiti do 1. maja 1957.
TOVARNA EMAJLIRANE POSODE, CELJE
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. Šef izvoza — pogoji:
a) ekonomska fakulteta s 3-letno prakso ali srednja ekonomska šola
s 5-letno prakso, od tega 3 leta v zunanji trgovini
b) aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, pasivno znanje
francoskega jezika.
2. Stenodaktilograf v izvoznem oddelku — pogoji:
a) ekonomska srednja šola
b) perfektno znanje stenografije in strojepisja.
3. »Rejerent prodaje« — tehnik — pogoji:
a) tehniška srednja šola (strojni odsek)
b) 1-letna praksa v komerciali.
Plača po' tarifnem pravilniku, premija po premijskem pravilniku,
ostalo po dogovoru.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNI Si V A
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Važno naročilo našim naročnikom!
Ker do letošnjega marca še
nismo izterjiali naročnine po pis-
monoših, kot smo to storili dosleij,
prosimo in opozarjamo vse dolž-
nitke, da nam naročnino nemudo-
ma poravnajo po položnici na naš
tekoči račun pri Mestni hranilnici
štev. 620-606-l-T-265r'
Naročnino naj poravnajo vsi
naročniki, ki jo dolgujejo še za
lansko leto in vsi tisti novi na-
ročniki, ki so se na list naročiji
konec decembra 1956 ali pa letos,
sicer ne bodo prišli v poštev pri
žirebanju prvomajskih nagrad.
Letna naročnina znaša 500 din,
za pol leta 250 din, za četrt leta
125 din.
Denar nakažiiite po denarni na-
kaznici ali pa kupite na pošti po-
ložnico.
Vsem tistim naročnikon^ ki ne
bodo poravnali naročnine do kon-
ca aprila 1957, bomo Ust ukuiill
Uprava
CELJSKEGA TEDNIKA
Celje .
PODALJŠEVANJE OSEBNIH IZKAZNIC
Matični   urad   občinskega   ljudskega   odbora
Celje obvešča prebivalce mesta Celja, da bomo
podaljševali osebne izkaznice od 8. do 15. aprila
po naslednjem razporedu:
Dne 8. aprila Erjavčeva do konca, Finžgarje-
va ulica.
Dne 9. aprila Galusova ulica in Gledališka v
celoti.
Dne 10. aprila Galovška ulica, prej del Sp.
Hudinje, Galičnikova ulica, prej del Lave.
Dne 11. aprila Goriška ulica, prej del Nove
vasi.
Dne 12. aprila Gartanova ulica, prej del
Nove vasi, Gosposvetska ulica, prej del Lave,
Grčarjeva ulica, prej del Nove vasi.
Dne  15. aprila  Gregorčičeva ulica v celoti.
Podaljševanje bo od 14. do 18. ure.
PUTNIK SLOVENIJA
CELJE
obvešča vse cenjene stranke, da prirejamo
prvomajske izlete v dolino SOČE, po ISTRI,
na PLITVIČKA JEZERA, v PORTOROŽ z avto-
busom po ugodnih cenah. Prijave sprejemamo
najkasneje do 25. aprila 1957.
Nadalje prirejamo izlete v PARIZ, RIM—
NAPOLI, po DOLOMITIH, v PRAGO itd.
Podrobna navodila in programe dobite v po-
slovalnici.
Poslužujte se nakupa domačih in mednarod-
nih vozovnic, ki jih nudimo v predprodaji.
Pri nabavi potnega lista in vseh potrebnih
viz, kakor tudi nabavo dokumentov in deviz
posredujemo hitro in solidno, zato se poslužuj-
te naših uslug.
Regtsiraciia motornih
vozil v celfsfiem ohrafu
Redna letna registracija vseh motornih vozil
bo l^tos od 15. aprila do 11. maja 1957. Opozar-
jamo vse lastnike in upravljavce motornih vo-
zil, da bomo registrirali samo brezhibna vozila.
Preteklo lefo je bilo 18 prometnih nezgod za-
radi tehnično neizpravnih vozil (giblijv meha-
nizem, zavore itd.). Pri teh nezgodah je bilo
nad 7 milijonov din materialne škode. Pred-
vsem je treba paziti, da ne bodo na gibljivem
mehanizmu varjeni posamezni deli. Vozila mo-
rajo imeti nelomljiva stekla (sekurit, triplex
nli torex). Vozila, ki bodo imela slabe Inči,
bodo pregledana še enkrat v nočnem času. Vsa
tovorna vozila je treba pred registracijo steh-
tati, listek o teži vozila pa priložiti prijavni
poli. Evidenčne tablice od vozil, ki ne bodo pri-
peljana na registracijo, je treba oddati do
11. maja 1957 Tajništvu za notranje zadeve v
Celju, za vse ostale pa veljajo predpisi iz
lanskega leta. Pravočasno je treba urediti vozi-
la, da bo lahko delo komisije nemoteno pote-
kalo po spodaj nevedenem vrstnem redu:
V Celju od 15. do vključno 25. aprila, od
7. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri garažah
avtobusnega prometa.
Dne 15. aprila od 7. do 10. ure SGP »Beton«,
od 10. do 12. ure Uprava za ceste LRS — Teh-
nična sekcija, od 14. do 16. ure Tovarna emaj-
lirane posode, od 16. do 18. ure Cinkarna, Žitar.
Dne 16. aprila od 7. do 10. ure Elektro, od 10.
do 12. ure OZZ in »Mlekopromet«, od 14. do 16.
ure Prevozništvo in OLO Celje, od 16. do
18. ure Avtobusni promet in OLO, Uprava za
ceste.
Ostala podjetja, ustanove in privatniki po
abecednem redu:
17. in 18. aprila od A do J, 19., 20. in 22.
aprila od J do O in od 25. do vključno 25.
aprila od O do Ž.
V Žalcu za žalsko občino 26. in 27. aprila; na
Vranskem za vransko občino 29. aprila do 12.
ure, v Laškem za laško občino 50. aprila; v
Nnzarjih za mozirsko občino 5. in 4. maja; v
Šoštanju za šoštanjsko občino 6. in 7. maja;
v Slov. Konjicah za konjiško občino 8. maja;
v Rog. Slatini za rogaško občino 9. maja do 12.
ure in v Kozjem za kozjansko občino od 14. do
18. ure; v Šmarjn za šmarsko občino 10. maja
do 12. ure in v Šentjurju za šentjursko in
občino Planina od 14. do 18. ure; v Vojniku za
vojniško občino 11. maja do 12. ure.
IZ PISARNE
TAJNIŠTVA  ZA  NOTRANJE  ZADEVE
CELJE
RAZPIS
Eksploatacija livarskega peska in laporja St|>re
razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji: Primerna izobrazba. Prijave pošljite
na naslov do 15. aprila 1957. Nastop službe po
možnosti takoj oziroma po dogovoru.
SPREJMEM   honorarno   manjše   knjigovodstvo.
Naslov v uprKvi lista.
KDO  BI ME  podučeval   strojepisa?  Naslov  v
upravi lista.
SPREJMEM  starejšo,  snažno  gospodinjsko po-
iiioenico. Vprašati: Celje, Trubarjeva ul. 51.
MLADINSKI DOM »MIHE PINTERJA« DOBRNA
razpisuje prodajo drobnega inventarja v ne-
deljo, dne 14. IV. 1957 ob 8. uri v prostorih
Mladinskega doma »Mihe Pinterja«  v Dobrni.
PRODAM visoko pritlično hišo:. 4 sobe, 2 ku-
hinji s pritiklinami. Cena 900.000 din. Vpra-
šati na up-avi lista.
UGODNO prodam njivo v izmeri 69 arov v
Drešinji vasi pri Petrovčah. Vprašati: Celje,
Maistrova cesta I  (P«;karn8 na Bregu).
PRODAM novo moško kolo, dobre sode, krmo
za molznice in bukov gozd. Naslov v upravi
lista.
PRODAM visoko glinasto peč. Piki Ana, Vojnik.
PRODAM   enodružinsko   hišo,   novejšo,   takoj
vseljivo. Informacije: Celje, Breg 10.
PRODAM večji zidan štedilnik s ploščami in
dva AZ panja z družinami. Naslov v upravi
lista. ,     •
PRODAM zelo ugodno globok otroški voziček
z vložkom. Perdan, Celje, Mariborska 25.
PRODAM ugodno šivalni stroj >Singer< v zelo
dobrem stanj«. Naslov v upravi lista.
PRODAM ali dam v najem posestvo "ha zemlje
z gospodarskim poslopjem v bližini Šentjurja
pri Kmetijski šoli. Soler Slavica, Bezovje 15,
Šentjur pri Celju.
PRODAM    v    Celju    enodružinsko    hišico    z
l.OOO m2 vrta.   Kdor zamenja  dvosobno  kon-
fortno stanovanje za trosobno v centru, ima
pri nakupu popust. Naslov v upravi lista.
UGODNO prodam travnik in njivo 1 in četrt
ha, 25 minut od Lipoglava. Naslov v upravi
lista.
ZAMENJAM za karkoli ali prodam zelo ugodno
novo spalnico (trd les). Ponudbe na upravo
lista.
GARSONIERO, krasno, za zaKonca brez otrok,
zamenjam za komfortno dvo ali trosobno sta-
novanje. Naslov v upravi lista.
SPREJMEM na stanovanje tri solidne moške.
Naslov v upravi lista.
Dobro domačo hrano želi pri dobrosrčni go-
spodinji ali družini inteligent — višji usluž-
benec. Ponudbe na upravo lista pod >plačam
zelo dobro«.
PROSIM najditelja ženske zapestne ure, izgub-
ljene od postaje do iVOLNEf, da "jo vrne
proti nagradi na upravo lista.
• ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moje žene
DORN ELIZABETE,
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z menoj
sočustvovali in darovali vence. Iskreno zahvalo
izrekam tov. Joštovi in sosedom, ki so mi ▼
najtežjih urah nudili gmotno pomoč. Zahvalju-
jem se tudi čč. duhovščini in g. opatu z«
ganljiv nagrobni govor in vsem tistim. Hi so
jo v tako lepem številu spremljali na njeni
zadnji poti.
Žalujoči mož Franc in sorodniki
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega, dobrega
očeta in moža
KOŽUH JAKOBA,
se vsem, ki ste z nami sočustvovali ter ga
spremili na njegovi zadnji poti, najiskreneje
zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem gasilskim
četam za izkazano počastitev, obema govorniko-
ma Za poslovilne besede ter darovalcem cvetja.
Žalujoči Kožuhovi, Zagožnovi in Sošterjevi
MLADINSKI MEŠANI ZBOR I. GIMNAZIJE V
CEL J L bo dne 17. aprila 1957 ob 20. uri pri-
redil svoj XII. redni letni koncert v dvorani
Narodnega doma. Predprodaja vstopnic v
Glasbeni šoli. Vljudno vabljeni.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek,   5.   aprila   ob   20   —   Jerzi   Lutovvski:
Dežurna služba. Gostovanje v Sevnici.
Sobota,   6.   aprila   ob   20   —   Jerzi   Lutovvski:
Dežurna služba. Gostovanje v Ljubnem.
Nedelja,  7.   aprila  ob  14   —   Jerzi   Lutovvski:
Dežurna služba. Gostovanje v Bočni.
Nedelja,  7.   aprila  ob   20  —   Jerzi  Lutovvski:
Dežurna služba. Gostovanje v Mozirju.
Ponedeljek, 8. aprila ob 20 — Richard' Nash:
Vremenar. Gostovanje v Žalcu.
Torek,   9.   aprila   ob   15,50   —   Diego   Fabri:
Zapeljivec. Tretji šolski,
ob 20 — Diego Fabri: Zapeljivec. Red torek in
izven.
Sreda, 10. aprila ob 16 — Diego Fabri: Zapelji-
vec. Tretji šolski.
Četrtek, 11. aprila ob 20 — Diego Fabri:
Zapeljivec. Red  četrtek in izven.
Petek, 12. aprila ob 16 — Diego Fabri: Zapelji-
vec. Prvi šolski.
Sobota, 15. aprila ob 20 — Diego Fabri: Zapelji-
vec. Red sobota in izven.
Nedelja.  14.  aprila ob 15,50 - Štefan Zweig:
Volpone. Red nedelja in izven.
KINO UNION, zaradi preureditve od 2. IV. 1957
dalje zaprto!
KINO METROPOL, CELJE
Od 4. do 8, IV.: »HOUDINI«, ameriški barvni
film
Od 9. do 11. IV.: »MALI BEGUNEC«,
ameriški film
Nedelja, 7. aprila 1957
11,15  Celjski mozaik
11,50   Izbrali ste  —   prisluhnite!
11,45   Pogovor z državljani
Ponedeljek, 8. aprila
17,00   Domača kronika
17,10   Prenos sporeda RL
17,50   Zabavno glasbo izvaja Les Paul
17,40   Športni komentar
17,50   Zabavna glasba, vmes objave in reklame
Torek. 9. aprila
l-,00   Domača kronika, objave in reklame
17,20  Izbrali ste - prisluhnite!
17,55   Našim kmetovalcem
17,45   Polke in valčke igra Celjski instrumen-
talni kvintet, poje Erika Kozederčeva
Sreda.  10.  aprila
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17,20   Filmske melodije
17.50   Kulturni obzornik
17,40   Glasbena medigra
17,45   Igra tamburaški orkester »Fr. Prešeren«
p. v. Janka Hočevarja
Četrtek,  11,  aprila
17,00  Domača kronika, reklame in objave
17,20  Izbrali ste — prisluhnite!
17,55  5 minut za naše gospodinje
17,40   Nekaj taktov zabavne glasbe
17,45   Z mikrofonom v Tovarni tehtnic —
reportaža
Petek. 12. aprila
1",00   DomaČa kronika, reklame in objave
17,20  Počasne valčke igra orkester Mantovani
17,55   (.Jospodnrska vprašanja
17.45   Pojo »Savinjčani« p. v. Marjana Kozmusa
Sobota, 15. aprila
17,00   Domača kronika, reklame in objave
17.20   Izbrali ste — prisluhnite!
17,35   Za vsakogar nekaj
INTERVJU S SMRTJO
Bil je iplešast. Res je bil plešast. Ven-
dar ne toliiko, da bi ga zamenjal s čim
drugim kot z melono. Pri roki je imel
vedno»pomečkan nasmešek. In prav tak
robec. Z rc>bcem si je ibriisal redke in-
teligentne ibrčice. Z nasmeškom pa' je
vsakomuir prediJlavil svoje zobe. Dva g
sta b-ia črna, eden zlat. |
Boziidar jearaUiznik je bil novinar.^
Zena je imela tri oirctke in kratko pri-
stiiizene lase. Od pa skoraj 23 let.
Nelioč je imel Božidar Paradižnik
uradai obaod po pivskih lokalih. Foto-
graiiial je poane koz.arce in. prazne
giave nad njirni. In poine boke toča j k.
Polnih kozarcev ni poz.ral samo z očmi,
zato je te.£.ko hcdil. SlOpiI je na ulico.
Bil je ieip dan. Povsod so bili sivi orna-
menti senc. Ljudje so požvižgavali šla-
ger »Molk«. Polni trebuihd izložb so vi-
seli prek pločnikov. Zrak je šumel od
sončnih žarkov. Kamera je bingljala z
njegove rame kot izigubljena duša. Čev-
lji so bili taikt po asfaltu. Takt je veljal
plesu hiš, križišč, izložb... Rum'ba!
Vse to je bilo torej krivo, da je Bo-
židar Paradižnik_ fotografiral drveči
avto čisto bl.zu. Ce bi posnetek uspal,
ibi bil izreden. Vedel je in se je po-
trudil. Toda vsi avlorncibili niso foto-
genični. To je spoznal sicer šele pod
kolesi, vendar sorazmerno še dokaj zgo-
daj. Kolesa so šla neusmiljeno prav čez
kamero. Pcdoibno se je zgodilo s hrbte-
nico. In Božidar Paradižnik je umrl.
Oblastni organi so m^arili cesto. Od
njega do pločnika. Od pločnika do nje-
ga. Avto je vsej stvari kazal hrbet.
Pravzaprav številko 246748. Nelcdo v
avtomobiliu je iprebiral revijo. Nekdo
na cesti pa osebno izkaznico. Božidar
Paradižnik...
Božidar Paradižnik se je na onem
svetu prebudil v ležalnem stolu. Odprta
veranda majhnega hotela na valovih
I deževnih oblakov mu je priijala. Meč-
"kal si je ugaslo cigareto. Počutil se je
'izvrstno. Na okrogli mizici je bila črna
kava in pepelnik. Njegove misli so
trudno klečale-ob njem in se-niso zga-
nile. Prižgal si je cigareto in užival.
Nalcmljena hibrtenica ga je vsega nav-
dala z meglenim ugodjem. Počutil se
je kot v objemu ciganke. Želel si je
samo tega, da bi se oblaki prelomili.
Lahko bi videl Zemljo, avto in onega
z osebno izkaznico. Bil je vesel. Ce bi
ostal na Zemlji, bi bil kaznovan —
prvič: ker je bil pijan, drugič: ker ni
imel podailjšane osebne izkaznice.
Cigaretni dim je ljubimkal z zrakom.
Ko se je leno odvalil z njegovih tr£|pal-
nic, jo je zagledal. Sedela je na drogi
strani mizice. Prosojna koža, impregni-
rana s pudrom in kremami, je dišala.
Velike črne oči so ibile lepe. Usta, ob-
robljena s pasto za rdeče čevlje, so
bila rahlo Ijuiblko vznemirjena. Prilega-
joč kostim iz finsiga inozemskega fre-
ska mu jo je predstaivil v vsej njeni
privlačnosti. Takoj se je predstavil še
sam s svojim nasmeškom: »Dovolite —
Božidar...« Potem je dodal nekoliko
zmedeno: »Paradižnik...« in zopet se-
del.
Napravila ije drciben poklonček in
rekla nežneje, kot je mislil: • »Smrt.«
Pri tem so mu še preostali lasje vstali
pravOi^otno na glavo. To je bil le osta-
nek Zemeljskega strahu. Sam se ni bal.
Bil je nesmrten. Z robcem si je pogla-
dil redke brčiće. Pomaknil je svoj le-
žalnik k njenemu stolčku. Toda brž se
je v njem prebudil zakonski mož. Na-
pravil je vljuden umik in — postal
novinar.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TE DNI
CIRKUS
MEDRANO
v CELIfl
Največja atraCccija, artist balansira
motorista na svoji rami.
Otvoritvena predstava v petek ob
8. uri zvečer.
Tu bodo do ponedeljka zvečer. Dnev-
no dve predstavi, ob 16. in ob 20. uri.
Vstopnice dobite pri »PUTNIKU«.
»KTT« IN »Čebela«
NA SOVJETSKEM NEBU...
Moskovska radijska postaja je ne-
davno objavila vest, da sovjetski stro-
kovnjaki zaključujejo izdelavo načrtov
za dva nova tipa letal.
Letali novega tipa bosta nosili čudni
imeni. Prvi bo »leteči kit«, dmgi pa
»čebela«. »Kit« bo porabil dvakrat manj
goriva kot dosedanji najekonomičnejši
transportni avioni. Pravijo, da bo ogro-
men, saj bo lahko cel avtobus peljal
skozi vrata v letalu. Zaradi svoje Oblike
je dobilo to letalo ime po kitu — do-
bročutnemu morskemu velikanu.
»Čebela« bo pravo nasprotje. Mali
avion bo imel lastnosti helikopterja z
minimalno brzino 32 do 40 km na uro in
maksimalno do 19^ km. Vzletel in spu-
stil se bo lahko na »letalšču«, ki bo
dolgo 60 metrov. »Čebela« bo namenje-
na poštni, kmetijski in sanitetski službi.
PRI PROMETNI NESRECI ROJEN
OTROK...
V Portoricu je nedavno prišlo do tež-
ke prometne nesreče. Šofer avtobusa je
hotel obiti težko naložen kamon in pri
tem zavozil s ceste, da se je vozilo, pol-
no potnikov, zvrnilo v' 60 metrov glo-
bok prepad. Člani ekipe, ki je prihitela
na pomoč, so pod ruševinami avtobusa
našli šest mrtvih potnikov, dvajset pa
jih je bilo težko ranjenih. Toda našli
so še nekaj. Poleg umirajoče mlads
ženske so našli novo-ojončka, ki ga je
mati položila polog sebe. Zena je med
prevozom v bolnišnico umrla, otrok pa
se v komori za predčasno rojene otro-
ke popolnoma v redu razvija.
INJEKCIJE PROTI PREHLADU...
Deset tisč ameriških vojakov bo le-
tos dobilo injekcije proti nahodu. Znan-
stveniki, ki so našli nov serum pravijo,
da se bo odstotek obolenj zaradi pre-
hlada močno zmanjšal. General Kuney,
šef sanitetne službe pri ameriški vojski
pravi, da se je nov serum v 90 prime-
rih od 100 poiskusov pokazal za pozi-
tivno sredstvo.
POPRAVEK ALI REAKCIJA NA
EPIGRAM
Upravni odbor Atletskega društva
»Kladivar« nam je sporočil, da se ne
strinja s tistim delom prvoaprilskih
šal, ko smo pisali o 14 milijonskem
»pufu«, češ, da atleti nimajo dolga. To-
da kdoF je verze prav bral, je lahko vi-
del, da je »Kladivar« bil vnesen bolj
zaradi rime, kot zaradi prvenstva v
dolgu. Vsak je lahko tudi videl, da je
drugi verz posplošil dolžnike (»in z
njimi vred ves športni zhor«), kar po-
meni vse športne organizacije, saj bi
lahko napisali (»in z njimi vred atlet-
ski zbor«). Bodičar si lahko privošči
nekaj svobode, prav tako ilustrator, ki
bi težko narisal nogometaša, ki brca
v zrak 14 ton težko žogo (kako to ilu-
strativno rešiti) ali pa strelca, ki naj
ustreli dolg itd. Pri šalah, kot vidimo,
so Celjani strašno občutljivi, da skoraj
ne zaslužijo epitetona »Celje belo in
veselo«.
Upravnemu odboru AD »Kladivar«
na ljubo povemo, da so vse športne
organizacije skupaj zadolžene z breme-
nom, ki ga dviga »slučajni« atlet.
SKRIVNOST PREHRANE   i
črnskega plemena Bantu
Na zadnjem mednarodnem sestanku
medioinskiih strokovnjakov so večji del
dnevnega reda posvetili vlogi proteina
(beljakovin) pri prehrani otrok- odra-
slih, zdravih in bolnih. Pri tem so mno-
go govorili o sikrivnosti prehrane v juž-
noafriškem plemenu Bantu. Po mnenju
strokovnjakov je njihova prehrana po-
polnoma nepravilna, toda čudno je to,
da se iBantu črnci skoraj ne spomnijo
na kakršna koli obolenja, ki so značil-
na z civilizirane dežele, kot na primer
obolelost srca, rak, čir na želodcu itd.
Čeprav bi po rrtišljenju 'strokovnjakov
nosečnice morale uživati čim več belja-
kovin živalskega porekla in kalcija, so
bodoče matere plemena Bantu mnogo
bolj zdravstveno odporne, čeprav dobi-
jo mnogo manj beljakovin in kalcija
kot evropske in ameriške žene. Odsto-
tek mrtvorojenih otrok je pri nijih
mnogo manjši kot v civiliziranih de-
želah. Za prehrano otrok imajo mnogo
več mleka kot belke in kar je najbolj
čudno, njihovo mleko ima več belja-
kovin.
Pleme Bantu se hrani predvsem ^
zelenjavo in žitom, ki jim daje okoli
90 odstotkov vseh kalorij organizeiti;^
Njihovi hrani primanjkuje masti, žival>
skih beljakovin, kalcija, riboflavina in
vitamina D. Toda njihova hrana j^
bolj ibogata na železu, fosforj-^ in vi*
taminu A. Po min en j u civiliziranih lju*
di, je taka hrana nezadostna za pp-
trebe organizma.
. Crnka iz plemena Bantu
Odgovora na skrivnosti prehrane v
plemanu Bantu na tem sestanku stro-
kovnjaki niso našli. Pač pa so se do-
govorili, da bi bilo treba ta primer
bolje preiskati in verjetno spremeniti
nekatere ustaljene principe prehrane v
civiliziranem svetu. Morda bo delo na
tem pcdrcčju pckazalo zve-'O med na-
činom naše prehrane in »ubijalci« civi-
liziranega človeka — srčnih bolezni in
rakom. S. S.
Odločala je sposobnost -
hitrost ni nafvaznelša
v nedeljo je bila v Celju ocenjevalna
vožnja za prv^enstvo Slovenije. Na par-
kirnem pro.storu pred Ojstrico so se
zbrali motoristi iz vse Slovenije. Lepo
je bilo pogledati na ta prostor, poln
novih motorjev, predvsem Tomosovih
iz Kopra. Letošnja pomlad je tudi »po-
mlad« za Avto-moto društva. Tako je
tudi prav. Sleherni dan opažamo na
naših cestah vedno več in več novih
motornih vozil. Vsi smo to pričakovali
in naposled "je napočil čas, ko si lahko
marsikdo kupi na obroke to ali ono
vozilo.
Čeprav ni bil lep dan se je pri startu
in vzdolž Ljubljanske ceste zbralo
mnogo Celjanov, ki so z navdušenjem
spremljali motoriste na začetku proge.
Za trenutek je bilo na Siandrovem trgu
kod v čebeljem panju. Brnelo je in
ropotalo, toda to ni motilo ljubitelje
tega športa, prej bi lahko rekli da jih
je navduševalo.
Proga je bila dolga 92 km in je za-
htevala od motorista precej znanja,
sposobnosti in prakse. Organizatorjem
te ocenjevalne vožnje gre priznanje,
da so združili na tej progi, ki je pote-
kala iz Celja preko Trojan, Zagorja,
Hrastnika na Pečovnik s ciljem na celj-
skem Starem gradu, lepo s koristnim,
saj je bil cilj na Starem gradu prav
dobra ideja.
Na cilj so prispeli skoraj vsi, razen
enega ki je imel pri tej vožnji nekoliko
smole.
Zmagovalci posameznih kategorij so
sprejeli diplome. Toda to še ni vse,
saj se bodo morali pomeriti še na šti-
rih ocenjevalnih vožnjah, da bodo ob-
držali naslov prvaka. Prva ocenjevalna
vožnja je bila v Celju, druga bo v
Ljubljani, tretja v Brežicah, četrta in
peta pa v Radovljici in Ptuju.
Celjani, ljubitelji tega športa, si že-
lijo v Celju še več podobnih prireditev.
Upajmo, da nas Avto-moto društvo ne
bo razočaralo, saj nameravajo letošnje
leto prirediti še eno ocenjevalno vož-
njo z mednarodno udeležbo. Tistim pa,
ki si tega želijo še več, v pojasnilo
samo to, da je podobna prireditev zdru-
žena z mnogimi denarnimi izdatki, ki
jih pa^društvo ne more kriti. V samem
društvu je iztrošenost avtomobilov ved-
no večji problem. Članom, ki opravijo
vozniške izpite, ne morejo nuditi niče-
sar več. Prav tako nimajo urejenih
klubskih prostorov, ki bi odgovarjali
njihovim ■ namenom. Ni dovolj, če je
posameznik samo član, ki redno pla-
čuje naročnino in izpolnjuje članske
obveznosti, temveč se mora strokovno
izpopolnjevati in zato mora imeti po-
goje — teh pa skoraj ni.
Ob koncu želimo zmagovalcem prve
ocenjevalne vožnje za prvenstvo Slo-
venije na bodočih tekmovanjih nmogo
uspeha.
RUSI  GRADIJO BATISKAF...
Švicarski znanstvenik Picart se je z
batiskafom — potapljaškim zvonom za
spuščanje v morske globine — spu-
stil 4.050 m globoko »v morje. To je
največja globina, ki jo je dosegel člo-
vek.
Zvedelo se je, da sovjetski inženerji
gradijo batiskaf oziroma več takih po-
taplajških priprav, s pomočjo katerih
se bo mo<goče spustiti tudi v globino
10.000 m pod pritiskom 1.000 atmosfer.
videli bomo domaČ film
Deklica in lirasi
v kratkem bomo v Celju videli hr-
vaški film »Deklica in hrast« po zgod-
bi Mirka Božiča in v režiji Kresa Go-
lika. - '
Zgodba v tem filmu kaže dramatično
življenje preprostih ljudi v Dalma-
tinskem zagorju in odkriva usodo de-
kleta, ki je nekam čudno povezana od
začetka do konca z hrastom, pod ka-
terim je umrla njena mati. Tu doživi
mala Smilja prvo tragedijo — smrt
svoje matere. S tem hrastom so pove-
zana njena otroška leta. Kot dekle do-
živi pod drevesom drugo nesrečo, ko
se je s silo polasti tisti, ki je tik pred
tom umoril izvoljenca njenega srca.
Morda so prizori, ki v filmu dosegajo
vrhunce, le preveč »slučajno« povezani
z hrastom, pod katerim dekle proti
koncu zgodbe rodi nezaželenega otro-
ka, v trenutku ko nekje drugje mašče-
valci ubijejo njegovega očeta — morilca.
Verjetno bo zgodba res preveč ro-
mantična in hkrati dramatično težka,
toda ne bo odveč, da si film ogleda-
mo. Spoznali bomo tudi tako zvrst, ki
spada v serijo filmov »Sofka«, »Anki-
ni časi« in podobni.
Glavni vlogi v tem filmu igrata mla-
da nadarjena igralka Tamara Marko-
vič, dalje Lubivoj Tadič, Andrej Ku-
rent, Viktor Bek in Josip Petrićić.
Glasbo za film je napisal Branimii^
Sakač, snemalno kamero pa je vodil
slovenski snematclj Franc Vodopivec,
ki je naši javnosti že dobro znan.
50 LET V GOSTINSTVU
Poročali smo že, da je Okrajna go-
stinska zibomica v Celju p-ed dnevi
podelila diplome trem zaslužnim go-
stinskim delavcem za njihovo dolgo-
letno delo v gostinstvu.
Na naši sliki vid te jubilarute: Julija-
no Zilnik iz Pondoi^-a v Saviniski dolini,
Antonijo Planine iz Zeč ter Ivana Me-
telana iz O'jstriške vasi pri Taboru, ka-
terim je na nedavnem občnem zboru
gostincev predsednik zbornice tovariš
Zmago Likar podelil d plome.
Vsi trije jubilanti delajo v gostin-
stvu že 50 let.