T E D N I K
GLASILO SOCIALISTIČNE Z VEZE , DELO VNEG A LJUDSTVA
Leto XXV. 6U 2	Ptuj, 20. januarja 1972	Cena 0,70 din
PRED DRUGO KONFERENCO ZKJ
Ni mogoče ostati
na pol poti
v materialih o aktualni družbeno-
ekonomski situaciji in nalogah ZKJ,
ki so objavljeni in ki predstavljajo eno
od osnov za sprejem zaključkov druge
konference je podčrtano, da je reali-
zacija gospodarske stabilizacije najpo-
membnejša družbena politična nalo-
ga. Istočasno je pomembnih pet te-
meljnih smeri akcije komunistov;
-	krepitev reproduktivne sposob-
nosti gospodarstva;
-	utesnitev vseh obhk porabe v
okviru materialnih možnosti in racio-
nalnosti poslovanja;
-	hitrejša reaUzacija pohtike do-
hodka in usmerjanje delitve dohodka
in osebnih dohodkov;
I
-	odločnejše reševanje strukturnih
vprašanj in
-	reševanje akulnih problemov so-
cialne diferenciacije.
Po dosedanjih reakcijah lahko skle-
pamo, da bo reahzacija drugonavede-
ne smeri - da se bomo iztegovaU tako
daleč, kakor nam bo to dopuščala
odeja - najtežja in najodgovornejša.
VSI PO NEKAJ
Ce izhajamo s stahšča, daje utesni-
tev porabe v meje razpoložljivih mož-
nosti ne samo gospodarski, temveč
tudi eden od temeljnih pohtičnih
problemov, je pred nami veUka pre-
razdelitev. Opozarjanje na to ni nobe-
na novost v naši praksi in smer, v
katero je treba iti, je možno najti
zapisano v marsikaterem dokumentu
in resoluciji.
Sedaj se odpira vprašanje, kdo naj
utrpi to utesnjevanje. Nekateri misli-
jo, da naj bodo to investicije, drugi
splošna poraba, ah pa oboje, nadaljnji
pa zopet, da osebni dohodki. Najbrž,
bodo morah to utesnitev čutiti vsi.
Ko je beseda o tem, da moramo
zagotavljati poslovnost in dobro go-
spodariti, ne smemo izgubljati iz evi-
dence naše opredelitve za nadaljnje
odpiranje samoupravnih odnosov in
za krepitev pozicij združenega dela. V
istem času zamrzujemo cene in rast
osebnih dohodkov, z administrativ-
nimi ukrepi omejujemo uvoz in pone-
kod celo raste misel, „naj bi država
vzela stvar v roke". Ni namena po
odpiranju debate o nujnosti in potreb-
nosti takšnih ukrepov, vsekakor pa bi
lahko rekli, da bi takšne rešitve vodile
v gospodarsko pa tudi politično zmeš*
njavo. To bi pomenilo z besedami se
zavzemati za širitev pravic združenega
dela, za pravice proizvajalcev, da sa-
mostojno in- svobodno razpolagajo s
sredstvi, istočasno pa sprejemati ukre-
pe, ki temu nasprotujejo.
ZDRUŽENO DELO
Glede na to lahko pričakujemo, da
se bo na drugi konferenci predvsem
pojavilo vprašanje iz ,,baze" (kot po-
gosto imenujemo samoupravne proiz-
vajalce) ali smo za samoupravljanje in
tržno gospodarstvo ah ne. Na pol poti
ne bi smeli ostati, ker bi se iz takšnih
polovičnih rešitev množih vsi pogoji
za nadaljnjo inflacijo in nestabilnost v
gospodarstvu. S tem pa so povezani
vsi drugi problemi, nacionalni, social-
^ni itd.	• ,
Ce ne želimo, da bi sprejeti ustavni
amandmaji (predvsem 21. in 22.)
ostah samo na papirju in če želimo
nadaljnje spremembe sistema, je odgo-
vor samo eden: odpirati prostor zdru-
ženemu delu in dopolnjevati vse druge
odnose tej opredelitvi.
SM
VREME
do nedelje, 30. januarja 1972
Prvi krajec bo v nedeljo,
: 23. januarja ob 10.29. Napoved:
; mrzlo, nurzel veter s snegom bo
; držal do srede prihodnjega ted-
I na, nato kratkotrajne otoplitve,
; vmes sočasno dež.
:	Alojz Cestnik
Delovne konference
sindikalnih
organizacij
v januarju in v februarju bodo v
vseh delovnih organizacijah delovne
konference osnovnih organizacij sindi-
katov. Delavci bodo na njih kritično
ocenjevah pohtično delovanje svoje
organizacije v preteklem letu in spre-
jemah akcijske programe za 1972 le-
to.
Razprave in sklepi bodo morali
konkretno opredeliti politične naloge
osnovnih organizacij sindikatov in nji-
hovih organov za dosledno uresniče-
vanje ustavnih dopolnil ter sklepov
21. seje predsedstva ZKJ.
Sindikalni delavci ptujske občine so
na svojem zboru v Ptuju, 28. decem-
bra 1971 leta soglasno podprh besede
tovariša TITA na 21. seji predsedstva
ZKJ, na seji predsedstva Sveta ZSJ in
ob 30-letnici JLA v Rudem. Ob
soglasni podpori pa so mu tudi zago-
tovih, da bodo njegove besede in
sklepe 21. seje predsedstva ZKJ, sku-
paj z vsemi delavci ptujske občine
dosledno uresničevah v praksi. Ta
soglasna podpora in zagotovila pa še
tem bolj obvezujejo osnovne organiza-
cije sindikatov in njihove izvršne od-
bore, da na delovnih konferencah
kritično ocenijo razvoj samoupravnih
odnosov, dosežene uspehe dela v pro-
izvodnji, poslovno pohtiko delovnih
organizacij, kakor tudi uveljavljanja
samoupravnih sporazumov o delitvi
dohodka ter osebnih dohodkov.
Delovne konference bodo sprejele
akcijske programe za bodoče politič-
no delovanje osnovnih organizacij sin-
dikatov v delovnih organizacijah, v
delovnih enotah in v obratih, zato se
bo članstvo odločalo o zelo konkret-
nih nalogah. Pred nami je široka
akcija za uresničevanje že sprejetih
ustavnih sprememb zvezne in repub-
liške ustave. To je osrednja naloga v
prihodnje in v tej smeri bo delova^
celotna sindikalna organizacija. AktiP
nejše bo potrebno sodelovati pri obli-
kovanju in uresničevanju stabilizacij-
skih in razvojnih programov delovnih
organizacij. Naj doslednejše se bo po-
trebno zavzemati za uresničevanje
sprejetih samoupravnih sporazumov
ter za ustrezno dopolnjevanje internih
aktov o delitvi dohodka in osebnih
dohodkov v delovnih organizacijah.
Osnovne organizacije sindikatov bodo,
morale zaostriti kontrolo in odgovor-
nost za spoštovanje odnosov v delitvi
dohodka in osebnfli dohodkov, ki so
zapisani ,v samoupravnih sporazumih.
Pri ustrezni dehtvi dohodka in oseb-
nih dohodkov skladno s samoupravni-
mi sporazumi se bodo osnovne organi-
zacije sindikatov morale odločno za-
vzemati za takšno vrednotenje posa-
meznih vrst dela, da bo tudi delavcem
z najnižjimi osebnimi dohodki zago-
tovljen eksistenčni minimum. Nujno
je, da v občini Ptuj čimprej doseže-
mo, da najnižji osebni dohodki ne
bodo znašah manj kot 1.000.-din.
Kaj vse pa bo potrebno storiti v
delovnih organizacijah, da to najnižjo
mejo osebnega dohodka dosežemo, pa
se bo potrebno konkretno dogovoriti
na delovnili konferencah in v samo-
upravnih organih.
To so le nekatera izmed vprašanj, o
katerih bodo govorih delavci na svojih
delovnih konferencah osnovnih orga-
nizacij sindikatov. Delovne konfe-
rence naj mobilizirajo slehernega de-
lavca, da se vključi v boj za hitrejši
razvoj samoupravnih socialističnih
družbenih odnosov na vseh področjih.
Odločujoča beseda delavcev se mora
uveljaviti v sleherni delovni skupnosti
in v vseh organili v družbenopoli-
tičnih skupnostih. V teh prizadeva-
njih pa se bo potrebno resno spopri-
jeti z raznimi tehnokratskimi in drugi-
mi silami, ki na razne načine poskuša-
jo odrivati delavce od odločanja. Naša
naloga v bodoče pa tudi bo, da bomo
delavce idejno-pohtično in družbeno
ekonomsko usposobiU za samouprav-
ne in politične funkcije v družbi. Zato
je nujno potrebno, da delovne konfe-
rence sprejmejo konkretne naloge za
izobraževanje in usposabljanje delav-
cev za delo na delovnem mestu in za
politične in samoupravne funkcije.
Delovne konference osnovnih orga-
'nizacij sindikatov so hkrati pričetek
vsebinskili priprav na prvo konferenco
Zveze sindikatov občine Ptuj, ki bo
razpravljala o aktualnih vprašanjih de-
lavskega samoupravljanja, samouprav-
nega sporazumevanja in o samouprav-
ni zakoiibdaji v delovnih organizaci-
jah-	F. B.
OBVESTILO NAROČNIKOM, SODELAVCEV, OGLAŠE-
VALCEM IN BRALCEM TEDNIKA
Obveščamo naročnike, sodelavce, oglaševalce in bralce, da sta se
uredništvo in uprava našega lista preselila iz Lackove ulice 2 v
Vošnjakovo ulico 5 (v pritljičje Narodnega doma, vhod z dvorišča).
Vse, ki imajo nujna sporočila za nas prosimo, da nas kličejo po
telefonu na številko radia Ptuj, ker nam ptt-služba še ni preselila
telefona v naše nove prostore.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA TEDNIKA, PTUJ
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
BOGATEJŠI LAHKO RAZTEZAJO SVOJO HARMONIKO PO
MILI VOLJI, REVNI PA NIMAJO VEC KAM.
Kako gospodarimo?
Smo priča razprav o izhodiščih za
financiranje splošne in kolektivne po-
rabe, Obenem smo tudi priča razprav
o izhodiščih za financiranje zdravstve-
nega zavarovanja kmetov, delavcev
idr. Ugotavljamo lahko, da obstaja
velika neskladnost med prvimi in dru-
gimi izhodišči.
Izhodišča za financiranje splošne in
kolektivne porabe deklarirajo, da naj
ne bi dodatno obremenjevali našega
gospodarstva, kamor spada, vsaj upaj-
mo, tudi zasebno kmetijstvo. Tako
govorijo izhodiščna načela, ki so bila.,
sprejeta v repubhki in potrjena v vseh
družbenopolitičnih organizacijah.
Kljub temu pa izhodišča za financira-
nje zdravstva in nekaterih drugih
družbenih služb zahtevajo dodatne
obremenitve. Tako pomeni predlaga-
no povečanje prispevka kmetov v
sklad zdravstvenega zavarovanja kme-
tov 23 odstotno povečanje obreme-
nitve zasebnega kmetijstva. Določene
obveznosti odpadejo tudi na družbe-
no politične skupnosti, tako da bi
skupna dodatna sredstva v skladu
kmetijskega zavarovanja znašala 25
odstotno povečanje v delavskem zava-
rovanju pa celo 33 odstotkov več.
Zraven tega pa zdravstvena služba pra-
vi, da ne more nuditi ničesar več, kot
do sedaj. To se pravi,, za iste pravice
toliko več denarja. Zdravstvo opira
svojo zahtevo na sprejete družbene
dogovore, ki bi naj zagotovih določen
osebni dohodek tej dejavnosti. Pri
tem pa pozabljajo, da družbeni dogo-
vori ne določajo, koliko MORA kdo
imeti, plače, ampak kakšen najvišji
osebni dohodek SME imeti. To pravi-
lo velja za vse iri' zato tudi za zdrav-
ststvo. Zdravstvena služba ni upravi-
čena za enake usluge zahtevati tohko
več denarja in s tem dodatno obreme-
njevati gospodarstva.
Razpravljam tudi, da bomo letos
uvedli starostno zavarovanje kmetov.
Pogled v kvantifikacijo tega zavarova-
nja nam pove, da bi to npr. v ormoški
občini pomenilo za čiste kmete zava-
rovance, dodatno obremenitev pribli-
žno za 61 odstotkov na vse dosedanje
dajatve. Kako daleč bomo še lahko
taico šli, kako bomo to zmogli in
koliko od tega bo naše gospodarstvo,
tudi kmečko, še moglo prenesti? Nuj-
no se bo treba držati sprejetih izho-
dišč, ki jih je sprejela republiška skup-
ščina, katere potrjujejo vse družbeno-
politične organizacije, vsi proizvajalci
in celotno gospodarstvo. Nujno se je
držati teh izhodišč, če hočemo naše
gospodarstvo -enkrat postaviti na
trdnejše temelje' in ga stabilizirati.
Tako pa se nam dogaja, , da imamo
sicer polna usta govorjenja o potreb-
nosti in nujnosti stabilizacije, pri
obravnavi posameznih služb pa pra-
vimo, da ta mora biti izjema. Takšne
izjeme utemeljujemo vedno in po-
vsod. Govorimo npr. o zdravstvenem
varstvu in pravimo, da mora biti izje-
ma; potem govorimo o financiranju
sodstva in pravimo, da tudi to mora
biti izjema. Tako se nam dogaja v
razpravah o financiranju šolstva,
otroškega varstva, kulture, socialnega
skrbstva itd. S tem pa rušimo vsa
osnovna izhodišča, vse lepe deklara-
cije in drvimo v vedno večji gospodar-
ski nered, za katerega iščemo čarovni-
ce, ki so praktično v nas samih, ker se"
ne držimo načel, ki smo se zanje
zedinili. Če bomo hoteh napraviti en-
krat red, potem se bomo morah vsi
trdno držati sprejetih načel. Take izje;
me navadno najbolj prizadenejo re-
vnega. Bogatega ne morejo, saj ima
dovolj zraka in lahko svojo harmoni-
ko razteza po mili volji; reveža pa je
nima več kam!
SEJA TKS PTUJ
Danes, v četrtek, 20. januarja je v
Narodnem domu v Ptuju 6. redna seja
izvršnega odbora Temeljne kulturne
skupnosti Ptuj.
Na seji obravnavajo: sklepe 5. seje
izvršnega odbora; osnutek predloga
10 TKS skupščine občine Ptuj o
ustanovitvi spomeniškega varstva pri
Pokrajinskem muzeju Ptuj; poročilo
predsednika komisije za izdelavo os-
nutka programa razvoja kulturnih de-
javnosti; sklepajo o osnutku programa
in o osnutku odnosov in meril za
financiranje kulturnih dejavnosti; raz-
pravljajo o finančnem načrtu za leto
1972; poročajo o izvršitvi finančnega
načrta za leto 1971; razpravljajo o
predlogu poslovnika za delo TKS Ptuj
in o strokovni službi Temeljne kultur-
ne skupnosti ptujske občine.
Vztrajali
pri žlendru
Minuh petek je bila v Ormožu 3.
seja kandidacijske konference pri ob-
činski konferenci SZDL Ormož. Sejo
je vodila sekretarka konference, Ma-
rica Brazda. Po ustavnih amandmajih
se tudi v republikah uvajajo_ predsed-
stva socialističnih republik. Člani kan-
didacijske konference so se pogovar-
jah o možnih kandidatih za to pred-
sedstvo.
Kljub temu, da je mariborski župan
.Mirko Žlender, kot predlagani kandi-
dat za predsedstvo SR Slovenije, kan-
didaturo odklonil, so Ormožani vztra-
jali pri njegovi izvolitvi. Odločitev, da
bo mesto člana predsedstva SRS treba
opravljati profesionalno, je navedla
Mirka Žlendra, da je kandidaturo
odklonil. Ta odločitev je prišla ne-
nadno in še v zadnjem času, zato je v
kandidacijski in volilni postopek vne-
sla precej zmede.
Druga dva kandidata, Zdravko Krvi-
na in Toman Ogrin pa kot predlagana
člana za predsedstvo SR Slovenije v
Ormožu nista dobila podpore.
V	razpravi o možnem kandidatu za
predsednika republiškega izvršnega
sveta so Orm,ožani podprli predlog
Staneta Kavčiča, dosedanjega pred-
sednika tega sveta.
V	nadaljevanju konference so še
spregovorili nekaj besed o vlogi SZDL
v zvezi z 21. sejo ZK Jugoslavije.
jr
. McPherson iz Aberdeena nima no-
benih skrbi, čeprav je ženin rojstni
dan pred vrati.
„No, ali že veš, kaj boš kupil svoji
ženi," ga vpraša Jack McJimmy.
„Vem," žari McPherson, „drugo le^
to dobi par uhanov."
„Dobro, dobro. Toda za letošnji
rojstni dan? " ga vpraša prijatelj.
„Letos ji bom pustil zvrtati luknje v
ušesa."
PODELITEV GASILSKIH NAGRAD
Kot smo v zadnji številki Tednika
že poročali, je bila v soboto dopoldne
v Delavskem klubu Franca Kramber-
gerja svečana podelitev nagrad in pri-
znanj učencem osnovnih šol, ki so
občinski gasilski zvezi Ptuj poslah svo-
je naloge .ob Tednu požarne varnosti
in jih je strokovna komisija izbrala za
najbolj s'e.
Istočasno so podelili tudi plakete in
diplome pionirski desetini PGD Go-
rišnica za dosežen uspeh in sodelova-
nje na tretjem jugoslovanskem tekmo-
vanju gasilcev, ki je bilo lani v Kralje-
vem.
Svečanosti so se udeležili tudi neka-
teri predstavniki družbenopohtičnih
organizacij ptujske občine. Milan
Predsednik OK SZDL Ptuj Zdravko Turnšek
predaja pohvalo predstavniku pionirske .
desetine GD Gorišnica za dosežen uspeh na jugoslovanskem tekmovanju gasilcev
Pionirska desetina GD Gorišnica
V Lovrencu je bila
večina »za«
Krajevna skupnost Lovrenc na
Dravskem polju, ki je do nedavnega
obsegala vasi Apače (le ta se je odce-
pila od Lovrenca) Lovrenc, Zupečja
vas. Spodnje Pleterje, Zgornje Pleterje
je na minulem referendumu dosegla
velik napredek, saj so prav v vseh
vaseh glasovali za uvedbo krajevnega
samoprispevka v krajevni skupnosti.
Tako je v Lovrencu od 405 volilcev
volilo 365 in sicer 302 ZA ter 63
proti, Zupečja vas je od 200 volilcev
dala svoj ZA 134 ter 44 proti, v
Spodnjih Pleterjih jih je od 85 volilo
74 ZA in le 10 proti ter v Zgornjih
Pleterjah 63 ZA in 29 proti. Skupen
izid referenduma v KS Lovrenc je zelo
zadovoljiv, saj je od 1362 vpisanih
volilcev volilo 1235 volilcev ali 90,67
%. Za uvedbo samoprispevka jih je
volilo 1013 proti pa 213. Iz teh
podatkov je dovolj razvidno, da se
prebivalci na območju krajevne skup-
nosti Lovrenc zelo dobro zavedajo
svojega doprinosa pri uresničitvi dolo-
čenega programa dela, ki so si ga
postavili že pred leti, vendar ga žal
doslej še niso mogli uresničiti. Vseka-
kor bo tem njihovim samoodrekanjem
prisluhnila tudi širša družbena skup-
nost ter jim pomagala po svojih mo-
čeh. Mnogo želja in upov bo tako
morda le enkrat uresničenih, seveda
pa je treba vedeti, da bo vrsta proble-
mov še ostala. Menda je njihova naj-
večja želja asfalt, za kar tudi sami
prispevajo največ. Morda bomo že v
bližnji prihodnosti lahko kaj napisali,
kar bo spodbudnejše za njihov kraj in
krajevno skupnost Lovrenc na Drav-
skem polju.
M. F.
TEDNIK — ČETRTEK, 20. januarja 1972
stran 3
PRVA SEJA NOVOIZVOLJENE OBCINSKE KONFERENCE ZKS
ORMOŽTEREZIJA ŠTEFANCIC NOVA SEKRETARKA OK ZKS
O socialnih razlikah
Na prvi seji novega sklica občinske
konference ZKS Ormož so pod osred-
njo točko dnevnega reda razpravljali o
socialnem razlikovanju in nalogah ko-
munistov pri reševanju perečih social-
nih problemov v ormoški občini.
Ormožani so zopet poudarili in raz-
členih mnoge oblike socialnih neena-
kosti, ki pa so najtežje na področju
izobraževanja in kmetijstva. Tako^o
zahtevah več dijaških in študentskih
domov, da bo tudi mladina iz manj
razvitih področij lahko študirala ob
zmernih stroških. Zavzeli so se tudi za
dokončno rešitev kmečkega zdrav-
stvenega zavarovanja na nacionalnih'
osnovah. Uvodne besede k tej razpravi
je dala ing. Terezija Štefančič, članica
CK ZKS.
Sprejeh so tudi programsko usmeri-
tev delovanja občinske konference
ZKS za sddanje mandatno obdobje.
Glede na kritično družbenopolitično
in ekonomsko situacijo v naši družbi,
tudi ormoški komunisti z vso resnost-
jo postavljajo program, ki temelji na
učinkovitih akcijah. Vse pogosteje se
shšijo zahteve po ureditvi razmer v
naši družbeni skupnosti, kjer bo mo-
rala ZK biti nosilec borbe za najkva-
Utetnejše pozitivne rezultate. Tako
bodo ormoški komunisti med drugim
posvetili največ pozornosti organiza-
cijski trdnosti in akcijski sposobnosti
ZK; nadaljnjemu razvoju samo-
upravnih sociahstičnih odnosov; go-
spodarski rasti ormoške občine;
skrkbi za idejno politično rast članov
ZK in stalni pripravljenosti na splošni
ljudski odpor ter čuvanju nedeljivosti
Socialistične federativne republike Ju-
goslavije.
V	nadaljevanju konference so še
govorili o delu medobčinskega sveta
ZKS Maribor ter izvohh nov 11 član-
ski komite in delovne komisije občin-
ske konference ZK Ormož. Za sekre-
tarja je bila izvoljena ing. Terezija
Štefančič iz Ormoža.
Ormoški komunisti so tudi soglašah
k predlogu, da naj Slavko Soršak
S SEJE ZMS PTUJ
V	torek, 11. januarja je bila v pro-
storih občinske konference ZMS Ptuj
prva redna seja novoizvoljenega pred-
sedstva ZMS Ptuj.
Na seji so izvolili komisije, ki bodo
redno delovale pri predsedstvu Zveze
mladine v ptujski občini in imajo
nalogo, pripraviti do tretje seje pro-
gram dela, ki bo temeljil na načelih in
stališčih repubhške ter občinske kon-
ference Zveze mladine. Te komisije
so: komisija za splošni ljudski odpor,
kadrovska ideološka in gospodarska
komisija, komisija za rekreacijo in
šport, za specializirane organizacije
ter komisija za mladinski klub.
Na seji so tudi zadolžih vse člane
predsedstva, da morajo aktivno
spremljati vse družbeno-politične do-
godke doma in v svetu ter o njih
seznanjati člane Zveze mladine.
Dogovorih so se tudi o programu
mladinskega seminarja, ki bo 21. in
22. januarja na Borlu in o skupni seji
predstavnikov družb^no-političnih
organizacij v občini, ki bi naj bila
26. januarja. O seminarju in o seji
bomo v Tedniku še poročah.
Kmalu bo občinska konferenca
ZMS Ptuj objavila tudi razpis za naj-
boljši mladinski aktiv v ptujski občini
in za najboljšo amatersko, mladinsko
dramsko skupino v občini.	-n-
postane nov sekretar medobčinskega
sveta ZKS Maribor.
jr
KS Kidričevo: nov predsednik
o delu krajevne skupnosti Kidriče-
vo smo lani večkrat poročah, da naši
bralci prav ptovo poznajo vsaj delno
delo te krajevne skupnosti. Še vedno
trdimo, da je bilo v minulih letih
mnogo storjenega in da je to vehk
napredek. Kot je znano pa v naselju I.
nikakor ne morejo uspeti na referen-
dumih za uvedbo krajevnega samopri-
spevka, saj je znano, da sedaj imajo
le-tega prav vsa območja te krajevne
skupnosti razen naselja I. Izid referen-
duma ob koncu lanskega leta je znan
prav vsem, saj smo o tem poročali
prav gotovo precej, verjetno pa ni
vsem znano, da so se po referendumu
pričele širiti vse mogoče govorice, ki
so pripeljale stvari tako daleč, da je
prišlo v organih krajevne skupnosti do
kadrovskih sprememb in sicer je od-
stopil večletni predsednik FRANCEK
KRAJNC, za katerega lahko trdimo,
da je v času svojega predsedovanja
mnogo storil za kraj. Nekatere slabo-
sti, ki jih imamo pa prav gotovo vsi,
pa so za nekatere bile le edino, kar so
videli, kar ga je povsem upravičeno
zelo prizadelo. Rezultat je znan: od-
stopil je s položaja predsednika KS
Kidričevo. Seveda pa delo krajevne
skupnosti mora naprej, zato je bilo
takoj treba izvohti novega predsedni-
ka! Največ glasov je dobil ANTON
KOSI iz Kidričevega 6, ki je zelo znan
kot dober družbenopohtični delavec
in je istočasno tudi še tajnik TZ
sindikata TGA Kidričevo. Novi pod-
predsednik je IVO TEŽAK, ravnatelj
osnovne šole Kidričevo in prav tako
znan družbeno pohtični delavec. Oba
sta prevzela to odgovorno in nič kaj
lahko nalogo z vso resnostjo in odgo-
vornostjo pod pogojem, da bosta de-
ležna podpore in pomoči s strani
sveta krajevne skupnosti -ter ostalih
družbenopoUtičnih organizacij, kot
tudi vseh občanov krajevne skupnosti.
Oba poznajo vsi občani iz vseh ob-
močij krajevne skupnosti Kidričevo,
ki se je razširila v lanskem in letoš-
njem letu še za dve. Lani se je z
referendumom odločila priključiti k
KS Kidričevo vas Kungota, pred no-
vim letom pa je isto storila še vas'
APACE, ki se je odcepila od KS
Lovrenc na Dr. polju, o čemer več
poročamo drugje.
Predsedniku kot podpredsedniku
TONETU KOSIJU in IVU TEŽAKU
žehmo na novih in odgovornih mestih
mnogo uspehov in zadovoljstva v no-
vem 1972 letu z željo, da bi bila tudi
pomoč vseh občanov izdatna, razum-
na in koristna.
M. F.
Manjša prodaja avtomobilov
Avtomobili ne gredo več tako v
promet, kakor so šli še pred pol leta.
Po uradnih podatkih prodaja avtomo-
bilov naglo pada. V prvih devetih
mesecih 1971 je bilo uvoženih nad
13.000 avtomobilov, oziroma okrog
7.000 manj kot v istem času 1970.
leta.
Takšno gibanje prometa avtomobi-
«lov je bilo moč pričakovati, ker je bil
proces motorizacije Jugoslovanov v
zadnjih letih zelo hiter.
V	Jugoslaviji so šli avtomobili v
promtt v glavnem za gotovino. Nasta-
jale so nove avtomobilske tovarne,
pravzaprav monterske delavnice, ki so
uspešno prodajale svoje blago. Uvoz
avtomobilov je bil visok.
V	drugem delu preteklega leta pa se
je prodaja avtomobilov zmanjšala za-
radi resnih omejitev uvoza, predvsem
pa zaradi tega, ker so postali zaradi
devalvacije mnogo dražji. Za voz sred-
njega razreda je treba odšteti štiri ali
pet milijonov S din, to pa zmore le
malo naših državljanov. Podražila sta
se tudi fiček in spaček. Nelikvidnost
je omejila kreditiranje, kar je tudi
zadržalo prodajo.
V Jugoslaviji je bilo koncem 1971.
leta okrog 865.000 avtomobilov.
Strokovnjaki so preračunali da bi bilo
v normalnih pogojih koncem pretekle-
ga leta v naši državi okrog milijon
potniških avtomobilov, koncem leta
1975 pa 1,78 milijona.
Sprememba paritete dinarja v de-
cembru 1971 je tudi znatno vplivala
na zvišanje cen avtomobilov. Peugeot
204 stane sedaj šest starih milijonov.
Ta avto je v letu 1971 šel najbolj v
prodajo. Tudi druga vozila so se po-
dražila, ker sprememba paritete nujno
potegne za seboj višje carinske in dru-
ge dajatve. Glede na to lahko pričaku-
jemo, da bo nakup inozemskih avto-
mobilov vsaj za nekaj časa omogočen
le redkim posameznikom.
Glede na vse to lahko pričakujemo
še večji padec prodaje avtomobilov.
Ce upoštevamo še ukrepe, ki so napo-
vedani, da bi omejili pretirano pora-
bo, se ne obljublja prodaji avtomobi-
lov nič dobrega. Proizvajalci bodo ver-
jetno iskali izhod v potrošniških kre-
ditih, vendar so zneski za nakup avto-
mobilov tako veliki, da tudi krediti ne
bodo predstavljan rešilne formule.
NK
Kidričevo
V ponedeljek, 10. januarja 1972 je
bil v Kidričevem sestanek sekretariata
ZK ter predsednikov družbeno-
-političnih organizacij. Sestanek je
dosegel svoj namen, saj so na njem
sprejeli vrsto pomembnih sklepov.
Takšen sestav političnega aktiva je
vsekakor kompetenten razpravljati o
problemih, ki jih je treba sproti reše-
vati.
Kidričevo je postalo center na ob-
močju Dravskega polja, saj šteje že
4.500 občanov. Vsi pa so za skupen
program dela, ki bi se naj čimprej
reahziral.
Program niti malo ni skromen. Apa-
če, ki so se priključile h krajevni
skupnosti Kidričevo, želijo v tem letu
modernizirati ceste, si zgraditi kultur-
ni dom, krajevna skupnost Kingota pa
tudi ne misli mirovati. Sedaj, ko so že
toliko dali od sebe, bi radi poživeli
kulturno življenje. Zato se bodo pri-
ključih »SVOBODI" Kidričevo.
Eden najvažnejših sklepov je vse-
kakor praznovanje krajevnega praz-
nika v Kidričevein, ki bo 10. aprila,
na rojstni dan BORISA KIDRICA, saj
nosi TGA, kraj ter OS šola ime po
tem velikem heroju.
V	Kidričevem že dalj časa opaža-
mo, da izpušni plini vse bolj zastrup-
ljajo okolje. To se opaža predvsem na
drevesih, ki se že dalj časa sušijo.
Pozimi, ko zapade sneg, že v dveh
dneh potemni.
Zato so na sestanku predlagali, da
začnejo v TGA razmišljati, kako ukre-
pati, da bi čistilne naprave bolj funk-
cionkale.
Politični aktiv se je zavzel tudi za
mladino. Kako jo aktivirati, da bi bilo
kulturno življenje bolj na višini. Zato
bosta sindikat v TGA in krajevna
skupnost dodelila prostor, kar je prvi
pogoj za njihovo delovanje.
V	Kidričevem so vse realne mož-
nosti za aktivnejše delovanje organi-
zacij ter društev terena, najti je treba
le skupen jezik in delati kordinirano.
T. V.
TRGOVSKO PODJETJE ,4ZBIRA" PTUJ
prodaja dobro ohranjen
TOVORNJAK TAM 4500.
Javna prodaja bo dne 21. 1. 1972 pri upravi podjetja na Zagrebški
cesti 4 ob 8. uri za družbeni in 9. uri za privatni sektor.
APAČE ZBIRAJO SREDSTVA
ZA ASFALTIRANJE
Vaščani APAC so se 26. 12. 1971
na referendumu odločili za uvedbo
krajevnega samoprispevka ter za odce-
pitev od krajevne skupnosti Lovrenc
na Dravskem polju. Predvsem hočemo
poročati o zbiranju sredstev za asfalti-
ranje ceste skozi Apače. Vaščani so si
že dolgo časa želeh rešiti se neprijet-
nega prahu in velikih jam, kar pa je
seveda moč doseči edinole z asfaltom.
Na sestankih so se dogovorili, da
pričnejo zbirati sredstva za asfaltira-
nje cest v vasi. Doslej je sklenilo
pogodbe za sredstva za asfalt že 95 %
vaščanov. V vasi je 18-članski odbor
za asfaltiranje cest v Apačah, katerega
predsednik je VINKO VAJT, ki vlaga
vse svoje sposobnosti in sile v to, da se
stvar organizacijsko izvede čimbolj
uspešno in konkretno, saj zahteva
reahzacija programa veliko dela in
odgovornosti. Asfaltirati nameravajo
namreč 3.370 m občinskih cest IV.
reda ter 1960 m vaških cest, pri če-
mer pa pričakujejo tudi izdatnejšo
pomoč družbe.
MF
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
Pestrejše delo
mladih
v ORMOŠKI OBČINI
Delo mladine in problemi v zvezi s
tem so že dalj časa prisotni v družbe-
nopolitičnem življenju ormoške ob-
čine. Ves čas poudarjajo potrebo po
večji aktivnosti mladih. Minulo sobo-
to pa je prišlo do prvega konkretnega
dogovora na tem področju.
Predsedstvo občinske konference
ZMS in izvršni odbor občinske kon-
ference SZDL sta razpravljala o mož-
nostih sodelovanja in kordinaciji de-
la.
Dela ormoške mladine ne moremo
prikazovati samo v obstoječih mladin-
skih organizacijah, ampak ga moramo
obravnavati iz vidika aktivnosti mla-
dih na vseh področjih družbeno-
političnega, športnega in kulturnega
življenja. Ne moremo namreč mimo
dejstva, da je mladega človeka čutiti
povsod.
Zveza mladine in socialistična zveza
sta organizaciji z največjim številom
članstva, zato sta v našem družbenem
sistemu izredno pomembni in je nju-
no delo izhodišče za aktivnost vseh
drugih družbenopolitičnih organi-
zacij, so poudarili razpravljalci na
omenjenem razgovoru. Izobraževanje
je temelj vsakemu delu. Pri tem je
treba upoštevati interese mladih in jih
usklajevati s potrebami in interesi da-
našnjega časa in naše družbe.
Najprej bo treba popestriti delo v
temeljih mladinske organizacije. Ak-
tivni ZMS na osnovnih šolah pred-
stavljajo najboljšo možnost, kjer lah-
ko mlad človek dobi prve in osnovne
napotke z/L družbeno delo. Na po-
dročju ormoške občine je pet central-
nih osnovnih šol, od teh so na treh
mladinski aktivi, na drugih dveh pa jih
bo potrebno ustanoviti. V ta namen
bodo sklicali posvet ravnateljev cen-
tralnih in pedagoške vodje podruž-
ničnih osnovnih šol ter se pogovorili o
mladinski problematiki. Mladinska or-
ganizacija se bo bolj uveljavila, če bo
nastopala množično in združena v
močni organizaciji. SZDL si bo skupaj
z ZMS prizadevala v svoje organe kan-
didirati čimveč mladih. Ti pa bodo
izvoljeni le, če bo mladina aktivno
sodelovala pri volitvah.
Še zanimiva ugotovitev. Presenet-
ljivo je namreč, da v mestu Ormož ne
dela nobena krajevna družbeno-
politična organizacija, razen mladin-
ske in organizacije Zveze rezervnih
vojaških starešin. Mladi so v klubu, ki
so ga dobili lansko leto novembra,
razvili izredno lepe in pestre aktiv-
nosti.
Vsebina sobotnega posveta bo ne-
dvomno prispevala k dvigu kvalitete
družbenopolitičnega dela v občini.
Mladina včasih ni napredna sama po
sebi, zato je z njo treba delati. Tudi
starejši bodo morali pokazati večji
interes za delo mladih in njihova pri-
zadevanja.	jr
Priznanja za Bistričane
že nekaj let podeljuje SO Slovenska
Bistrica posebna priznanja posamez-
nim občanom in delovnim organiza-
cijam, ki dosegajo v določenih obli-
kah delovanja nadpoprečne rezultate.
Ta priznanja podeljuje ob svojem ob-
činskem prazniku, 8. januarju.
Letos so posebna občinska prizna-
nja'namenih tistim občanom, ki so že
vrsto let aktivno delovali in največ
prispevali na področju razvijanja sa-
moupravnih odnosov v občini in v
celotni družbi.
Komisija za posebna priznanja SO
Slovenska Bistrica je imela tudi letos
,3ri izbiri kandidatov veliko dela. Od-
očila je, da bo letos prejelo občinska
priznanja 21 posameznikov in dve
delovni organizaciji: obrtno podjetje
EMMI iz Slov. Bistrice, ki je slavilo
lani 25-letnico delovanja in je prav v
tem letu doseglo največje uspehe in
obrtno podjetje EMI iz Poljčan. O
obeh podjetjih smo poročali v prejšnji
številki našega lista.
Med posamezniki so j)rejeli prizna-
nja: DANICA KOVACiC, šola Slo-
venska Bistrica; JOŽE KRANJC, šola
Poljčane; VIKTOR HORVAT, Stek
larna. Slov. Bistrica; FRANG KOVA-
ClC, tovarna olja, Slov. Bistrica; JU-
RIJ BEZOVNIK, INGMAN, Pohorje;
ANTON KIDRIČ, IMPOL, Slov. Bi-
strica; VLADO GAL, KK KZ, Slov.
Bistrica; EDI NAVERŠNIK, Gozdni
obrat, Oplotnica; ING. MARCEL SU-
PE, Gozd. obrat Oplotnica;
ING. VINKO NlC, g. obrat Oplotni-
ca; PETER HRIBERNIK, KS Slov.
Bistrica; STANKO PONGRACiC, KS
Šmartno; ANTON LIPOVŠEK, KS
Crešnjevec; STANKO ŠOBA, KS Ma-
kole; LEOPOLD GAŠPARiC, KS Ma-
kole; FRANC HERiC, KS Poljčane;
FRANC MESARIC, KS Laporje;
ALOJZ PREŠEREN, KS Laporje;
IVAN MIKLOŽIČ, Pragersko; STAN-
KO MARKEŽ, kraj. konf. SZDL Šen-
tovec; FRANC REPNIK, kraj. konf.
SZDL Zg. Bistrica.
VH
DROBNI NASVETI
Bi rade uporabile saharin, ne da bi
čutile njegov okus? Uporabljamo ga
lahko za kavo in kompote, le preku-
hati gaje treba. Ko kuhamo kavo, ga
dodajmo takoj, ko je zavrela. Ce
sladimo hladno kavo s saharinom,
bomo čutile njegov neprijetni okus.
„ZDRAVILA" PROTI RAZTRESENOSTI
Raztresenost prav gotovo vpliva na
naše delo - tudi na tista najdrobnejša
opravila, za katera včasih mislimo, da
jih opravimo popolnoma brez misli.
Prav gotovo se nam je že mnogokrat
pripetilo, da smo pozabili, če smo
izključiU električni štedilnik, ali pa,
da smo pustih na njem lonec z mle-
kom. No, to so prav gotovo neprijetne
„dogodivščine". Pravijo, da bi ljudje,
kadar so raztreseni, moraji najti čas za
duševno telovadbo! Poglejmo nekaj
takih vaj, ki so „zdravilo" proti raz-
tresenosti:
-	Preberite dve strani knjige, nato
jo zaprite in povejte, kaj ste brah.
-	Nekdo naj vam pokaže tri karte.
Takoj za tem naj jih skrije, vi pa
povejte, katere so bile. Ce vam uspe,
poskusite z več kartami.
-	Poglejte fotografijo, reproduk-
cijo, risanko. Povejte, kaj ste vide h -
ne izpustite niti enega detajla.
-	Na kos papirja narišite krog,
vehk kot denar. Pritrdite list na zid,
sedite, sprostite se in osredotočite vso
pozornost in pogled na ta mali krog.
Ce vam bodo misli kam ušle, jih hitro
vrnite k tistemu krogu.
-	In še ena podobna vaja: poslu-
šajte tiktakanje ure. MisUte samo na
to in ničesar drugega.
Prav gotovo se vam bodo te vaje
zazdele smešne. Nič pa ne bo škodilo,
če jih nekajkrat poskusite. Morda vam
bodo všeč.
DELO RIBIŠKE DRUŽINE ORMOŽ
Sulec in druge ribe
Prve začetke delovanja organizira-
nih ribičev po vojni zasledimo že
okrog leta 1950. Ormoško ribiško
družino so ustanovili pred 15 leti in
sicer leta 1956. Takrat je družina štela
27 članov. Ribiči so od začetka s
svojimi prispevki, do pred nekaj leti
pa še z gospodarskimi lovi ustvarjali
sredstva za društveno delo. Vse, kar je
do sedaj ustvarjenega, je posledica
osebnih prispevkov in osebnega dela
članov. Ze do leta 1962 seje število
članov podvojilo. Družinsko delova-
nje je bilo vedno odvisno od delovanja
vodstva. Prav zato so obdobja, ko je
bilo delo plodno in'obdobja, ko so
bili ormoški ribiči manj aktivni. Z
vključevanjem mlajših članov se je
delo popestrilo, zlasti pa še poskušajo
utrditi družinsko disciplino. Lansko
leto je imela RD Ormož 150 rednih
članov, vsako leto pa so prošnje za
sprejem v družino vse številnejše. Upa-
jo, da bo to pomenilo novo kvaliteto
v njihovem delavanju.
Ormoški ribiči imajo srečo, da je
njihov del dravskega toka zaradi sulca
razglašen za salmonidnega (gorskega).
Torej je srednji tok Drave še tako čist
in bogat s kisikom, da v njem živi
riba, ki je sicer značilna za čiste,
planinske potoke in zgornje tokove
rek. Od potokov je na ormoškem
območju pomembna le Pesnica. Ostali
potoki so pomembni le ob višjem
vodostaju, predvsem kot drstna voda.
Na ormoških ribiških terenih tako
najdemo vse značilne vrste rib, od
navadnih ciprinidov do plemenitih sal-
monidov, ki prebivajo v tem delu
Evrope. Ni redkost, da ulovijo tudi
postrvi. Bogastvo rib v Dravi je ne-
izmerno. Ne samo kot izvor športnega
užitka, temveč kot izvor prehrane
prebivalstva in kot dejavnik pri ureja-
nju nekaterih krogotokov v naravi.
Takšno bogastvo voda je vzrok
močnega priliva ribičev in ribiških
turistov od drugod. Tako so imeli
lansko leto 67 tujih ribičev s plačano
letno dovolilnico, kar jim je prineslo
3.210,00 dinarjev. Prodali so tudi za
1.725,00 dinarjev ribolovnih dnevnic.
Te številke se zdijo smešno majhne v
primerjavi z dohodki lovskih družin
od lovnega turizma. Vendar pa tu ne
gre pozabiti, da je ribolovni turizem
pri nas šele v povojih, da ga ribiči
razvijajo brez vsake pomoči družbe,
da bi za to morah imeti prenočišča,
čolne, ribolovno opremo za izposoja-
nje ter končno ljudi, ki bi vodili
turiste pri ribolovu. Izvedba vsega te-
ga terja organizirano delo, v ribiških
vrstah pa so le prostovoljci, ki delajo
brez nagrade in tudi brez družbene
moralne podpore.
V primerjavi z lovstvom je ribolov
na rekah in jezerih slabše zaščiten.
Krivolov na vodi, to je ribolov na
„črno" in na nedovoljen način ni
obravnavan v kazenskem zakoniku.
Ribiči nimajo odškodninske tarife, po
kateri bi lahko zahtevah odškodnino
za ulov in prizadejano škodo. Pri ugo-
tavljanju višine odškodnine so tako
prisiljeni množico izvedencev raznih
strok čakati več let, da jim končno
sodišče prizna le del zahtevane od-
škodnine.
Za nasprotje od lova je ribolov do-
stopen prav vsem zaradi zelo nizkih
začetnih in nadaljnih stroškov. Ribič
rabi le palico in trnek. Ves ulov je
njegov, kar pomeni pravico do 5 kg
rib dnevno, 2 ščuk dnevno ali 2 sulcev
letno, za kar plača le letno ribolov-
nico. Vse to je razlog, da so v ribiških
vrstah zelo razhčni ljudje, od športnih
ribičev do bivših mrežarjev, kar pogo-
juje zelo heterogeno sestavo družine.
Tako prihaja med članstvom do hu-
dega križanja interesov in očitkov, da
so nekateri le „mesarji" in podobno.
Takšne ljudi je težko spremeniti v
športne ribiče, jih odvajati starih sla-
bosti in tako doseči homogenost v
družini, da bi se lahko bolj ukvarjali s
turizmom in gospodarjenjem.
Poročilo o problematiki ribiške dru-
žine Ormož so obravnavali tudi od-
borniki ormoške občinske skupščine.
Poročilo je pripravil Maijan Irgl. Kak-
šne težave imajo ormoški ribiči v zve-
zi z gradnjo hidroelektrarne SD II pri
Varaždinu pa berite prihodnjič. jr
Na vsak način
asfalt
Temu, kar se dogaja v zadnjem času
v nekaterih naših krajih, lahko mirno
rečemo, ,,asfaltna mrzlica". To je
povsem razumljivo, saj je danes vse
manj ljudi, ki bi še želeli živeti v
stalnem prahu, predvsem tistih, ki
imajo svoje hiše ob prašnih cestah, da
ne govorimo o tistih, (katerih pa ni
malo), ki imajo svoje avtomobile in ne
želijo poskakovati po velikih luknjah
na makadamskih cestiščih. Odkar so
se vaščani Kungote priključili k KS
Kidričevo in si na kaj hiter način z
velikimi lastnimi sredstvi pomagali do
asfalta, se je tudi pri drugih porodila
podobna misel. Kot vemo, že zbirajo
sredstva tudi v Apačah, pa so že pred
njimi ali bolje rečeno tako za Kungo-
čani s podobnim zbiranjem pričeli
tudi vaščani Gerečje vasi, ki si na vsak
način želijo čimprej asfalt.
MARTIN .KISELAK iz Kungote, ki
ga naši bralci poznajo kot najbolj
zaslužnega za to, ker ima Kungota
danes asfalt, je dejal, da imajo vaščani
Gerečje vasi zbranih že zelo veliko
sredstev, s katerimi želijo doprinesti k
temu, da bi tudi v njihovi vasi bil
čimprej asfalt in bi tako končno bila
končana cesta Kungota-Gerečja vas
in bi s tem bili rešeni prahu in blata.
Njihov prispevek je že sedaj tak, da se
družba nikakor ne bo smela odreči
pomoči pri uresničitvi njihovih želja,
saj so že doseda.j dokazali veliko voljo
in samoodrekanje.
M. F.
TEDNIK — ČETRTEK, 20. januarja 1972
stran 5
Uspela krvodajalska akcija ptujskih
srednješolcev
v četrtek, 13. januarja se je v
ptujski bolnišnici dr. Jožeta Potrča,
na oddelku za transfuzijo krvi zbralg
večje število dijakov, ki obiskujejo
gimnazijo D. Kvedra in šolski center
za gospodarstvo in upravo J. Lacka.
Odzvali so se humani akciji in sklenih
darovati kri, ki je tako nujno potreb-
na ponesrečencem in bolnikom.
Med dijaki, ki so se nestrpnoi presto-
pali na hodniku in čakaU na vrsto za
poskusni odvzem krvi -. kjer u^goto-
vijo krvno skupino - je vladalo rahlo
razburjenje. Vsak je premišljeval, ah
bo sposoben dati kri in kako neki bo
to izgledalo. Pa se je vse srečno
končalo. Razen redkih izjem, ki zara-
di prenizkega krvnega pritiska ah pa
prestane bolezni niso prišli v „ožji
izbor", so vsi udeleženci uspešno pre-
stah proces „puščanja krvi". Ko smo
se po končanem „krvnem krstu" pb-
govarjah o občutkih novopečenih
krvodajalcev, so bili vsi veseli, ker se
je vse dobro končalo. Trdih so, da so
mnogo zalegle bodrilne besede dr. Jo-
žice Vrečkove, ki je za vsakega krvo-
dajalca našla spodbudne besede, tako,
■da se je na koncu vsak brez strahu
odločil storiti ta korak. Mnogi so
obljubih, da bodo še prišh in darovah
to prepotrebno življenjsko tekočino,
katere pomanjkanje tolikokrat izzove
prezgodnjo smrt.
Vsem zdravim, 18 let starim ljudem
svetujemo, naj se v čimvečjem številu
odzovejo vabilom ptujske transfuzij-
ske postaje in postanejo krvodajalci,
saj bodo s svojo krvjo rešili življenje
svojemu bhžnjemu.
S. Spolenak
Mnogo nerešenih
problemov v vasi
Apače
Po uspelem referendumu v zadnjem
tednu lanskega leta, na katerem so se
vaščani Apač odločih odcepiti se od
KS Lovrenc na Dr. polju ter po skle-
pu, da bodo plačevah samoprispevek,
ki bo namenjen predvsem za asfal-
tiranje vaških cest, ureditev cestne
javne razsvetljave in vzdrževanje po-
kopališča v Lovrencu, je nedvomno
ostalo še mnogo drugih problemov, o
katerih pa prebivalci tega kraja ne
govorijo preveč radi. Predvsem gre za
prevoz njihovih otrok v šolo v Kidri-
čevo, odkar je bil v lovrenški šoh
ukinjen pouk od 4 do 8. razreda. Še
vedno so jim ostale v spominu besede,
izrečene na nekem zboru volilcev,
kateremu je prisostvovalo okrog 200
občanov tega kraja, češ da bodo vse
otroke vozili v šolo v Kidričevo, ven-
dar pa se danes žal od 95 otrok vozi le
6o, za ostale pa iščejo najrazhčnejše
izgovore, češ, da nimajo 4 km, da ni
prostora v avtobusu, da ne moreta
voziti dva avtobusa ter še in še. Do-
živeli so menda med tem časom že
mnogo neprijetnih trenutkov in pri-
merov, ki so jih prizadeh in jim precej
tudi omajali vero v bodočnost, da se
bo stanje vsaj delno izboljšalo. Me-
nijo, da je zelo žalostno, da v današ-
njem času in današnji stopnji razvoja
v naši sociahstični družbi učimo otro-
ke socialnih razlik, ki jih mnogi ob-
čutijo in menijo, da je temu precej
kriv tudi odnos nekaterih faktorjev, ki
imajo še vedno vse premalo razumeva-
nja za pravično reševanje določenih
problemov kljub mnogim težavam, ki
nas spremljajo na vsakem koraku. Za-
to tudi mnogo, pričakujejo od pri-
ključitve k krajevni skupnosti Ki-
dričevo, čeprav vedo, da jim tudi ta
ne bo mogla rešiti vseh trenutnih pro-
blemov kar čez noč.	M. F.
REŠEVANJE KRAJEVNIH PRO-
BLEMOV
V KIDRIČEVEM
V sredo, 19. 1. 1972 je bila ob 8.00
uri dopoldne seja predsedstva kra-
jevne skupnosti, ki jo je sklical pred-
sednik krajevne skupnosti ANTON
KOSI.
Na dnevnem redu je bila priprava
seje sveta krajevne skupnosti, na kate-
ri bi obravnavah predvsem potek akcij
za asfaltiranje cest v Apačah in Njiver-
cah, o čemer sta poročala za Apačt
tov. , VEIT ter za Njiverce tov.
SlRUCL. Nadalje je bilo rečeno, da
bo na omenjeni seji KS treba obravna-
vati programe, ki so jih že dostavih
krajevni odbori Kungota, naselja II,
Stare postaje, krajevna odbora Apače
in Njiverce pa bi naj do te seje prav
tako dostavila svoje programe oziro-
ma predloge, medtem, ko bi za naselje
I ter rekreacijski center izdelah pred-
log po inciativah in predlogih na seji
predsedstva. Nadalje je bila na dnev-
nem redu tudi točka o pregledu nalog
štaba za civilno zaščito ter odbora
splošnega ljudskega odpora za letošnje
leto ter odobritev sredstev za nabavo
sredstev. Obravnavah so zapisnik 7.
redne seje sveta ter poročilo o skup-
nem sestanku množičnih organizacij.
Obravnavali so tudi predloge, ki bi jih
naj rešila krajevna skupnost Kidriče-
vo, Že iz teh nekaj kratkih vrstic je
razvidno, da se je krajevna skupnost
pod novim vodstvom izredno agilno
lotila svojih ne preveč lahkih nalog v
letošnjem letu, ki jim bo kos edino le
s skupno pomočjS vseh ostalih organi-
zacij in društev in končno seveda vseh
prebivalcev oz. občanov KS Kidri-
čevo. Več o tej zanimivi seji in o
njenem poteku ter sklepih bomo po-
ročah v nasfednji številki TEDNIKA.
. M. F.
Pri cvrenju ribe najprej povaljamo v
moki, jih malo otresemo in ocvremo v'
vročem olju. Olje mora biti dovolj
vroče, sicer se ribe kuhajo in so brez
pravega okusa in lepega videza. Meso
se nasrka maščobe in je težko prebav-
ljivo. Ce hočemo ribe pravilno in
dobro ocvreti, morajo v olju plavati!
Le tako bomo porabih manj olja. Ce
damo v ponev malo olja, se bo olje
žgalo in tudi ribe bodo slabo pečene.
Sveže klobase ne bodo popokale pri
pečenju, če jih pred tem segrejete v
vreh vodi in povijete v moko.
Pred kurjenjem prostorov je treba
sobo najprej dobro prezračiti. Toplot-
ni učinek bo - večji.
Kadar leži belo perilo predolgo v
omari, porumeni. To boste preprečili,
če boste vsak kos perila zavih v bel
papir.
Ko prišivate gumb na obleko, deni-
te med blago in gumb vžigalico. Tako
prišit gumb boste lažje odpenjali in
zapenjah.
Najlonke bodo trpežnejše, če jih
boste pred prvo uporabo potopili za
12 ur v mrzlo vodo.
Delavni pionirji
iz Laporja
v pionirsko organizacijo osnovne
šole Gustav Šilih v Laporju so vklju-
čeni vsi učenci te šole. Vodi jih
24-članski odbor, ki redno sprejema
svoj delovni program in se tudi za-
vzema za njegovo izvajanje.
V štirih mesecih letošnjega šolske-
ga leta so se pionirji laporske osnovne
šole že večkrat uspešno predstavili v
obliki kulturnih, športnih ali kakšnih
drugih prireditev, med katerimi pa so
posvetili posebno pozornost 29. sep-
tembru, pionirskemu prazniku.
V pionirski dejavnosti zavzema po-
sebno mesto tudi jesenska sadna akci-
ja, katere namen je zbrati kar največ
sadja, zelenjave in krompirja za mleč-
no kuhinjo. Lanski 24. november so v
spomin na pokojnega pedagoga Gu-
stava Šiliha, po katerem nosi osnovna
šola v Laporju tudi svoje ime, počasti-
li z bogatim kulturnim programom.
Sprejem novih članov v svojo organi-
zacijo izvršijo vsako leto ob dnevu
republike. V letošnjem šolskem letu
so tako iz vrst cicibanov sprejeli 30
novih pionirjev.
Prav tako kakor za kulturne in
športne prireditve pa pionirska organi-
zacija šole skrbi za izboljšanje disci-
pline, reda in vedenja učencev. Nove
naloge so sprejeli tudi z ustanovitvijo
novega šolskega športnega društva, ka-
mor se vključuje že veliko število
učencev. Uspešno se v športni dejav-
nosti uveljavljajo na področju namiz-
nega tenisa in streljanja z zračno pu-
ško. Skupno s še nekaterimi šolami na
področju občine Slov. Bistrica se s
svojim programom dela vključujejo v
jugoslovanske pionirske igre. Učenci
od 3. dodo 8. razreda bodo v tem letu
sodelovali tudi v tekmovanju Vesela
šola. Lutkovni krožek šole je v okviru
praznovanja dneva JLA pripravil lut-
kovno igrico Prebrisani Tinček. Li-
terarni krožek pa je izdal letošnjo
prvo številko šolskega glasila, Vija vaja
skozi vas.
Sedaj, ko so se v veselem vzdušju
poslovili od starega leta pa se bodo v
novem 1972 letu srečali z novimi
nalogami, za katere upajo, da jih bodo
ob pomoči vodstva šole, ki je bilo
vedno pripravljeno pomagati, prav
tako uspešno reševali, kakor pretekla
leta.	VH
V receptih velikokrat beremo tudi
„dodaj žlico kisle smetane". Ce oma-
ko samo izboljšamo s smetano, jo
damo_ prav nazadnje in takoj odstavi-
mo. Ce pa delamo smetanovo omako,
vlijemo potrebno smetano na prežga-
nje, in šele ko dobro zavre, zalijemo.
Včasih ima tudi navidezno dobro
jajce zelo slab okus oziroma duh in
pokvari vso jed. Pred uporabo takega
jajca ne moremo spoznati, čeprav ga
osvetlimo. Zato bo treba vsako jajce
ubiti poprej v skodelico. Ce opazimo,
da diši po plesni, ga pustimo kak dan
na zraku, da se razdiši, nakar ga
uporabimo.
-	Ko barvate lesene okvire pri ok-
nih, se največkrat jezite, ker pri delu
zamažete steklo. Poskusite pred bar-
vanjem premazati steklo s čistim ki-
som. Barva se ne bo prijela oken.
-	Ce 10 cm nad zemljo zvežete
paradižnikove sadike z bakreno žico,
boste odpravili parazite, ki radi na
padajo vrtnine. Bakrov sulfat, razvija
se pri rjavenju bakra, preprečuje pri-
hod zajedalcev.
Šah in manj
razvita območja
Iz informativnih sredstev-smo izve-
deh, da je Jugoslavije v hudi konku-
renci s tistimi, ki imajo „na debelo"
pod palcem in si prizadevajo, kje naj
bi velemojstra Fischer in Spaski odi-
grala šahovski dvoboj stoletja, zmaga-
la, ker je ponudila največjo vsoto
dolarjev in sicer kar 125 tisoč (260
milijonov starih din), torej celo več
kot je to zmogel sicer ,,ubogi" Chica-
go (ZDA), ki je na drugem mestu (po
ponujenih milijonih).
Koliko sej, razprav in posvetovanj je
bilo že pri nas, na katerih so razprav-
Ijah o manj razvitih območjih v drža-
vi. Ppnujamo bajne milijone za ša-
hovska srečanja na eni strani, na drugi
pa razpravljamo, kako ublažiti nera-
zvitost v državi, v republikah, obči-
nah.
Z omenjenimi 260 starimi milijoni
bi lahko veliko ali vsaj precej zgradili.
Pa poglejmo, česar smo najbolj po-
trebni! Vedno več ljudi je zaposlenih,
nemalokrat celo zakoncev, toda kje
naj v delovnem času pustijo svoje
otroke; potrebujemo torej otroške
vrlce. Za ,,šahovski" denar lahko zgra-
dimo kar dva in ju opremimo od
stropa do tal. Nadalje bi lahko ta
denar, vsaj en del, ponudih kot kredit
tistim, ki jim še ni zasvetila električna
žarnica, na primer v ormoški občini,
če prenesemo stvar v naše manj razvi-
to območje. Še ,bi lahko naštevah.
kako porabiti zgornje milijone, razen
za Fischerja in Spaskega, toda poglej-
mo raje, kako se sicer še nekoristno
trosijo milijoni pri nas.
Ekonomska propaganda je danes
del gospodarstva, brez katerega si
podjetja ne morejo zamisliti poslova-
nja. Toda nekatera podjetja „propagi-
rajo" svoje izdelke tako, da trošijo
milijone za razne nagradne natečaje,
pri katerih nekateri srečneži postane-
jo bogati, na drugi strani pa nam na
primer primanjkuje bolnišnic. Ah ne
bi ta in še nekatera druga podjetja v
nagrade vloženega denarja namenila
raje v humanitarne namene: za^grad-
njo bolnišnic, obnovo okrevaUšč, do-
mov za ostarele in tako naprej. Neka-
tera jugoslovanska podjetja (npr.
„Energoinvest" Sarajevo) ,,žrtvujejo"
za prenos nogometnih tekem tudi do
200 starih milijonov, za humanitarne
namene pa v primerjavi z gornjim
samo malenkost.
Vse omenjeno je družbeni denar, pa
naj se potem na potrebe reklame
sklicuje, kdor koh se hoče. Eno je
namreč reklama, povsem drugo pa
bahavost, ki ne more biti umno go-
spodarjenje. Bahavost ugledu podjetja
presneto malo koristi, umno gospo-
darjenje in dober odnos do človeka pa
veliko bolj.
-FK- ■
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
Ob odjugi prispejo računi za ceste
Po vsem svetu - ne samo pri
nas - se ob spomladanski odjugi
držijo za glave, ko seštevajo ško-
do na cestah. Ob tem posreduje-
mo dve zanimivi vesti.
V Zahodni Nemčiji so izraču-
nali, da imajo letno na cestah
samo zaradi žebljanih gum avto-
mobilov za približno 100 milijo-
nov mark škode. Po podatkih
tehnične univerze v Berlinu, zglo-
dajo žeblji bolj obremenjene ce-
ste v eni sami žimi za 5 do 10
milimetrov. Pri tem nastajajo žle-
basti utori, kjer se nabira voda,
tej pa pomaga zmrzal in škoda je
tu.
Zadeva z žebljanimi gumami je
sploh bolj zapletena, kot bi mor-
da mislili. Pozabiti ne smemo, da
stoji avto na cesti s štirimi stični-
mi ploskvami, ki merijo toliko
kot čevelj štev. 42. Na vsaki plo-
skvi pa je poprečno 10 žebljev.
Ti se pri vožnji 130 km/h segre-
jejo na poprečno 100 stopinj C
ter pri tem še hitreje uničijo
gumo in cesto. Ce se guma okrog
žeblja omehča, zleti ta iz pnev-
matike s tangencialno hitrostjo,
ki doseže več sto km/h!
Že za naslednjo sezono obetajo
gume, kjer bodo žeblji tičali v
ovojnicah iz posebne umetne
mase, ki bo delovala kot toplotni
izolator.
Plastične mase pa bi naj reše-
vale tudi ceste. Zahodnonemška
kemijska tovarna BASF iz Lud-
vvigshafena opravlja obsežne po-
skuse z novo cestno oblogo, se-
stavljeno iz mešanice betona in
stiropora. Strokovnjaki trdijo, da
bo takšna obloga nepremočljiva
in ji zato zmrzovanje vode pod
površino ne bo moglo do živega.
Opravila Icmetovalcev v januarju
in februarju
Ko se pozno v jeseni konča delo na
polju in vinogradu, že kličejo gospo-
darja druga opravila. Kmetijska praksa
si vedno bolj prizadeva, da bi poiskala
možnosti za gnojenje z mineralnimi
gnojili v zimskih mesecih, da bi tako
dosegh boljšo porazdelitev dela.
Važno je, da z mineralnimi gnojili
ne gnojimo na močno zmrznjenih
tleh. Izkoristimo tiste mesece, ko so
tla malo zmrznjena ali pa je malo
snega. Gnojenje ni priporočljivo tudi
na lahkih in srednje težkih tleh zaradi
izpiranja gnojil. Deteljam in detelji-
nam gnojimo s fosforjevimi in kalije-
vimi gnojili. Črni detelji in lucerni
gnojimo s 600 kg fosfornih gnojil.
Lucernišča potrosimo z okrog 300 kg
kalijevih gnojil, črni detelji pa do
250 kg. Travnike in pašnike lahko
gnojimo s fosfornimi in kalijevimi
gnojili, lahko pa tudi z mešanimi, če
je dušik v obliki amonsulfata. Zimske
mesece lahko izkoristimo tudi za
apnenje. Za apnenje je najbolj pripo-
ročljiva oblika kalcijev karbonat, ki v
vlažnih razmerah ne otrdi in ga lahko
uporabljamo tudi pri ozimnicah. Za
apnenje v zimskih mesecih ni nobene
ovire, razen kadar so tla premokra in
pokrita s snežno odejo, je onemogo-
čen dostop. Na gospodarstvih, kjer
imajo veliko gnojevke, lahko z njo
gnojijo pozimi. Pri zimski uporabi
gnojevke so izgube majhne, če je tem-
peratura pod 5 stopinj Celzija. Samo
izpiranje hranil pa je odvisno od vrste
tal. Priporočljivo je, da z gnojevko
gnojimo tiste površine, ki so namenje-
ne krompirju in jih bomo šele spomla-
di orali. Gnojenje z gnojevko pa naj
ne prekorači kohčine 50 kub. metrov
na hektar, pri ozimnicah fia ne več
kot 25 kub. metrov na hektar.
Krompirjeve gomolje moramo siliti
za seme že februarja. Tak krompir
prenesemo v toplejši in svetlejši pro-
stor, da bodo kalčki kratki in močni.
Januarja izdelamo načrt za saditev
na vrtu. Ugotoviti moramo kalivost
semena ter ga do setve hraniti na
hladnem in suhem prostoru. V januar-
ju izpraznimo vse tople grede, da zem-
lja dobro premrzne, mrazpa prežene
vse skrite zajedavce. Izlegle hrošče v
semenu lahko uničimo tako, da zapra-
šimo seme z geobilanom. Kompostni
kup preložimo ter mu dodamo fosfor-
jevo in kalijevo gnojilo.
Med zimskimi meseci se najde delo
tudi v sadovnjaku. Pregledamo, če so
drevesa dobro zavarovana pred zajci
ter odmečemo od ograje sneg, če je
prevelik. Na Goriškem in v Istri lahko
obrezujejo drevje vso zimo, pri nas
začnemo z obrezovanjem februarja,
če več ne zmrzuje. V zimskih mesecih
si nabavimo cepiče, če smo se odlo-
čili, da bomo precepljali neustrezne
sorte. Brž ko se konča zima, po-
gnojimo drevju s fosfornimi in kalije-
vimi gnojili.
Prav je, da pozimi napravimo načrt
za škropljenje posevkov in nasadov.
Zimsko oziroma predspomladansko
škropljenje sadnega drevja je še vedno
najvažnejši ukrep za uničevanje ame-
riškega kaparja. Sredstva, ki so za
zimsko oziroma spomladansko uniče-
vanje ameriškega (in drugih) kaparja
na voljo so naslednja: rumeni pri-
pravki, paste in olja, žvepleno-apnena
brozga, oleo-pripravki in ultracid. Za
katero se bomo odločili? Pri izbiri
moramo upoštevati, da je zimsko ozi-
roma predspomladansko škropljenje
med najdražjimi varstvenimi ukrepi v
sadjarstvu. Izberemo cenejše sredstvo
s čim širšim spektrom delovanja, da
hkrati zatremo več gospodarsko važ-
nih škodljivcev in da z njimi kombi-
niramo tudi prvo škropljenje proti
škrlupu. Ce je vreme premrzlo, po-
čakamo s škropljenjem do izboljšanja.
ML
Prestrogi ukrepi
V soboto, 15. januarja popoldne, je
bila v Domu JLA redna letna konfe-
renca Združenja šoferjev in avtomeha-
nikov.
Dnevni red konference je obsegal
šest točk in sicer:
IzvoUtev organov delovne konferen-
ce; slavnostni govor ob 15. januarju -
zveznem šoferskem prazniku; poroči-
lo predsednika in blagajnika; poročilo
nadzornega odbora; razprava po poro-
čilih in razno.
Pod točko „razno" se je pričela
živahna diskusija in kritika na račun
prestrogih psihotestov za šoferje
D-kategorije, to je šoferjev avtobu-
sov, ki morajo pri podaljšanju vozni-
škega dovoljenja opraviti stroge zdrav-
niške preglede in „iti mimo" strogih
psihiatrov. Zaradi tega ostajajo tudi
mnogi, sicer dobri šoferji, brez svojega
pokhca in službe.
Na seji so razpravljali tudi o bonifi-
ciranem stažu poklicnih voznikov.
-n-
Nega gozdnega
mladja
Mladje je oshova bodočega gozda.
Vrsta in razvoj mladja je odvisna od
sečnje, ki je omogočila pomladitev in
od kasnejše nege. Za nego mladja
uporabljamo vrtnarske škarje in vej-
nik.
Plevel odstranjujemo tako, da ima
mladje proste krošnje, debelca in tla
pa so lahko zasenčena. Obžetev opra-
vimo od junija naprej ročno ah s
kemičnimi sredstvi, kar je zahtev-
nejše. Nekatere trajnice samo potep-
tamo (srobot, robida, orlova praprot).
Nad mladjem je zaželen zastor kro-
šenj drevja ah grmovja. Z odpiranjem
zastora dovajamo mladju svetlobo. S
tem uravnavamo njegovo rast in po-
spešujemo tisto drevesno vrsto, ki jo
žehmo imeti. Pod zastorom se mladje
razvija enakomerno, posamezna sadi-
ka se ne more razbohotiti in je kasnej-
ša nega lažja. Zastor varuje mladje
pred pozebo, pripeko, vetrom in sne-
gom.
Mladje ščitimo pred divjadjo. V ta
namen premazujemo vršičke z raz-
nimi premazi, ali povezujemo v polie-
tilensko vrečko ah aluminijasto folijo.
Večje površine tudi ogradimo, kar je
drago. Zaščito opravimo proti jeseni,
ker se morajo premazi dobro osušiti.
Dokaj učinkovit'je naslednji premaz:
20 kg gašenega apna (najmanj eno
leto staro), 2,5 litra petroleja, 2,5 litra
lanenega olja in 25 litrov vode.
Vse dobro pomešamo. Petrolej ne
sme priti na vrh.
Očistimo n^ladje slabih, bolnih in
poškodovanih sadik obrezujemo dvoj-
ne vrhove ali grobo vejo. Odstranimo
vse predrastke in razrasle sadike, ki
SEJA AKTIVA NOVINARJEV
V sredo, 19. januarja t.l. je bila v
prostorih komiteja občinske konfe-
rence Zveze komunistov Ptuj seja
aktiva novincev komunistov. Sejo je
skhcala komisija za informativno de-
javnost in politično propagando pri
Medobčinskem svetu ZKS Maribor.
Na seji so obravnavah naloge novinar-
jev - komunistov po 21. seji pred-
sedstva Zveze komunistov Jugoslavije.
Podrobnosti s seje bomo poročali v
prihodnji številki Tednika.
ovirajo razvoj drugih. Grmovje, brezo,
'repeliko odsekamo toliko, da se
mladje lahko nemoteno razvija.
Prerahljano pregosto mladje, ki je
nestabilno in ga sneg zelo lahko pole-
že. Pregosto mladje je previtko in ima
slabo razvite krošnje. Z rahljanjem
navajamo mladje na samostojno rast.
Rahljanje opravimo med 4. do 8. le-
tom starosti. V 10. letu starosti bi
moral biti razmak med lepimi sadi-
kami ca. 30-35 cm. Po rahljanju je
rast v višino manjša, sadike se razširijo
in okrepijo. Pri iglavcih lahko rah-
ljamo močneje, ker se ne razširijo
toliko kot listavci. Premočno rah-
ljanje pokvari kvaliteto mladja.
Uravnavanje zmesi je nujno zato,
ker je neko rastišče primerno le za
določeno drevesno vrsto (tam, kjer
raste javor, smreka sicer uspeva, ven-
dar je nestabilna, ker ima zelo plitve
korenine zaradi bogatih tal).
Z uravnavanjem zmesi poskrbimo,
da se razvija tisto mladje, ki je glede
na rastišče in gospodarstvo najkorist-
nejše. Da pravilno izberemo mladje,
nam koristi že obstoječi okoliški
gozd. Težimo vedno za skupinami
mladja posamezne vrste, nikoh pa naj
ne bo mladje ene same vrste. Nega v
skupinah je lažja, kot nega posamično
pomšanega mladja.
Zmes uravnavamo:
1. z dodatkom svetlobe; več svetlo-
be pospešuje razvoj svetlobnih dreves-
nih vrst (macesen, jesen, hrast, črna
jelša, bor); manj svetlobe pa bolj senč-
nih (smreka, bukev, gaber); senca godi
jelki.
. 2. s posekavanjem ah lomljenjem
vrhov nezaželenih drevesnih vrst (oko-
li macesna polomimo bukev, jelka je
lahko pod zastorom, ki ga kasneje
posekamo).
3. s pogozdovanjem vnašamo vrsto,
ki jo želimo imeti; to je najlažji a tudi
najdražji ukrep uravnavanja zmesi.
Odstranjevanje strmih robov je po-
trebno tedaj, ko nastanejo zaradi ne-
enakomerne pomladitve med mladjem
robovi. Sadike ob takem robu se zlah-
ka razbohotijo, zato jih moramo pri-
sekati in s tem mladje izenačiti.
Prihodnjič nega gozda.
ZA DOBRO VOLJO
Bobi sedi v brzcu. V kupeju sedi le
en sam potnik.
„Ah se peljete v mesto? " vpraša
Bobija.
„Da," kratko odvrne Bobi.
„In kaj boste v mestu? " radovedno
vprašuje sitni potnik.
„Izstopil bom."
„Mica," se krep gospodinja, »vče-
raj je bil vaš ljubimec spet do enajstih
v kuhinji. V bodoče to seveda ne bo
več šlo!"
,,No to sem že mislila," strokovno
odvrne Mica. „Mogoče bi v prihodnje
večerjali lahko že dve uri prej."
Apačani
so se priključili
KS Kidričevo
Zadnjo nedeljo lanskega leta je bil
na območju KS Lovrenc na Drp,
referendum, na katerem so odločali o
uvedbi krajevnega samoprispevka, v
vasi Apače pa še o tem, ah ostanejo v
KS Lovrenc ah pa se priključijo KS
Kidričevo.
Apačani so namreč že dlje časa
ugotavljah, da je v vasi vse več indu-
strijskih delavcev in da je zanje bolj
pomembno, če se priključijo KS Ki-
dričevo.
Izid glasovanja je bil tak, da se
odcepijo od KS Lovrenc in se priklju-.
čijo KS Kidričevo. Glasovalo je od
555 vpisanih 526 volilcev, za uvedbo
krajevnega samoprispevka 450 ali
81,09 %, proti pa 67. Za priključitev
k KS Kidričevo je glasovalo 376
volilcev, medtem ko jih je bilo proti
150. Večina - 67,74 % se jih je torej
odločilo za priključitev h KS Kidriče-
vo.
FM
TEDNIK — četrtek, 20. januarja 1972
stran 7
Premala aktivnost pospeševalne službe
Pot me je vodila med mogočne
vrhove Donačke gore, v Stoperce, ki
ležijo v ozki dolini ob cesti, ki pelje iz
Majšperka proti Rogatcu in naprej z
enim odcepom proti Rogaški Slatini,
z drugim pa proti Krapini. Stoperce
so majhne in mirna vas, kakor so
mirni tudi ljudje, ki v njej živijo.
Najprej sem se zatekel v krajevno
pisarno, kjer sem našel predsednika
krajevne skupnosti Stoperce Antona
Kolarja in pa vodjo krajevne pisarne
Franca Vtiča. Naš pogovor je hitro
stekel o dosedanjih delovnih uspehih,
o težavah, s katerimi se srečujejo
stoperški kmetje in krajevna skupnost
ter o načrtih, kijih trenutno imajo.
Krajevna skupnost Stoperce šteje
šest vasi in meri 2.400 ha površine, od
tega 1.400 ha gozdov. Takoj po vojni
je krajevna skupnost štela 1250 pre-
bivalcev, sedaj pa samo 890, od tega
pa imajo 16 socialnih podpirancev in
kar osem ljudi v domovih za one-
mogle. Nedvomno pa bo, vsaj tako
kaže, teh ljudi še več.
Že takoj po osvoboditvi so se Sto-
perčani srečali s hudimi problemi in
težavami. Vojna jim je razdejala
osnovno šolo in morali so zgraditi
novo, oziroma adaptirati staro. Ta-
kratni okraj v Ptuju pa ni imel dovolj
denarja, kajti obnovitev šole je bila
povezana z velikimi stroški. Stoper-
čani pa ne poznajo ovire, ko gre za
skupne akcije in za izboljšanje živ-
ljenjskih pogojev. Zbrali so se in se
pomenili. Kmalu je bila šola tudi zgra-
jena. Ljudje so prispevali ogromno,
tako prostovoljnega dela, kakor tudi
dajatev v lesu. Vsekakor pa moram
omeniti tudi pomoč družbenih orga-
nizacij, ki tudi niso stale ob strani.
Leta 1954 so pričeli z elektrifika-
cijo. Zopet so bili pri dajatvah in delu
prvi prebivalci. Prispevali so vse dro-
gove za daljnovod in nizkonapetostno
omrežje ter izkopali vse jame za dro-
gove. Občina pa je prispevala za trans-
formatorsko postajo in nekaj denarja
za žico.
Komaj so končali z gradnjo elektri-
ke, že so si postavili novo nalogo.
Hoteli so imeti tudi telefon. Zopet so
bih ljudje tisti, ki so uvideli potrebo,
po telefonu in tisti, ki so največ pri-
spevah. Dali so vse drogove in izkopali
vse jame za Unijo, ki je dolga nad
devet kilometrov.
Do 1961 leta do Stoperc še ni bilo
avtobusa. Zato so zaprosih Avtobusni
promet Maribor za avtobus iz Stoperc
do Ptuja. Dobih pa so pogoj, zgraditi
avtobusno garažo in šele potem bodo
dobili avtobus. Tega pa se niso prav
nič ustraših, kajti kjer je sloga, je tudi
moč. Srečali so se $ problemom de-
narja, kateri se jih drži že vsa povojna
leta. Zopet so prebivalci segli v denar-
nice in posekah nekaj lesa ter prispe-
vah za avtobusno garažo, v isti zgradbi
pa so napravih tudi krajevno pisarno
in pošto. S svojimi prispevki so zmanj-
šali predračunsko vrednost s 40.000
dinarjev na 15.000. Garažo in avtobus
pa le imajo.
Iz dneva v dan so se pojavljali novi
problemi in težave. Pokazala se je
potreba za obnovitev pokopa^hšča in
pokopahščne ograje. Ljudje so pri-
spevah denar in les ter uredih tudi
ograjo in pokopahšče. Nekaj pa je
prispevala tudi krajevna skupnost.
Težave pa imajo tudi s cestami.
Nekatere so zgradili oziroma obnovili
ljudje sami, ki so plačali sami vsa
buldožerska dela, tako da je krajevna
skupnost plačala samo propustne ka-
nale.
Kako pa v bodoče? Načrtov imajo
ogromno. Radi bi ob sodelovanju
majšperške krajevne skupnosti zgradili
vodovod iz Crmožiš, za kar pa jim
trenutno manjka denarja. Radi bi na-
pravili tudi podaljšek ceste, ki pelje iz
žetalske krajevne skupnosti. Vendar je
ob tej trasi samo pet posestnikov in
dvomijo, da bi bilo gozdno gospodar-
stvo zainteresirano za gradnjo te
ceste, kajti brez njega si tega dela ne
morejo zamisliti. Sicer pa pravijo, da
ima pri gradnji cest gozdno gospodar-
stvo mnogo razumevanja.'
Stoperčani se bavijo pretežno z ži-
vinorejo in gozdarstvom. Kljub temu
pa v krajevni skupnosti ni nobene
preusmerjene kmetije. V ravnini je
sicer možnost tudi za preusmerjanje,
vendar se ljudje v te stvari še niso
spuščaU, kar pa je posledica slabega
dela pospeševalne službe. Tudi v ko-
operacijo se kmetje ne vključujejo,
ker pravijo, da so cene prenizke in da
v kooperaciji nekdo preveč zasluži.
Kmetje pridelujejo doma vse, kar se
pridelati da. Gojijo predvsem mešane
kulture. V veliki meri pa so opustili
pridelovanje ječmena in ovsa.
Kot sem že omenil, se pojavlja ve-
liko upadanje prebivalstva. Mladina
odhaja v mesta in tujino, kajti na
kmetiji ne vidijo svoje prihodnosti.
Nekoč velike in urejene kmetije pa
ostajajo prazne in propadajo, ah pa v
njih živijo ostareli in za delo nespo-
sobni ljudje, ki čakajo na socialne
podpore, kljub temu da so to nekoč
bili veliki in dobri kmetje. Socialni
problemi postajajo vedno hujši. Prišle
pa bodo še dajatve za starostno za-
varovanje kmetov in Stoperčani se
resno in upravičeno sprašujejo, kdo
bo plačeval za tiste kmete, ki že sedaj
prosijo za podpore.
Problemi pa so bili in so ostali.
Nekateri se 'rešijo, prej drugi zopet
bolj pozno. Z mislijo, da bodo složni
in delovni Stoperčani reših tudi te,
sem se poslovil od predsednika krajev-
ne skupnosti in vodje krajevne pisar-
ne, ki se je prav tako poslavljal v
zasluženi pokoj,
V petek pa nasvidenje v Lovrencu
na Dravskem polju.	M. Novina
Mima in majhna je stoperška vas
Predsednik krajevne skupnosti Anton Kolar in vodja krajevne pisarne
Franc Vtič razmišljata o usodi in bodočnosti Stoperc
Začetek je težak
Nič kaj prijetno ni bilo tisto jutro,
ko sem se po zasneženi poti „prebi-
jal" do Stanka Furmana iz Lešja. Do-
lina Majšperka je bila zavita v gosto
meglo, po cestah pa je stala snežna
brozga. Čevlji so mi popolnoma pre-
močih in zelo mi je bilo žal, da nisem
nataknil gumijastih škornjev, ki so za
tako pot še najbolj primerni, čeprav
nekateri pravijo, da to ni moderno.
Kljtib temu pa nisem obupal in kmalu
sem se znašel na hribčku pred ogrom-
no 64 metrov dolgo zgradbo, v kateri
so enakomerno zavijah ventilatorji in
v kateri je čivkalo enajst tisoč piščan-
cev.
Gospodarja Stanka Furmana in nje-
govo ženo sem našel v prijazni in lepo
urejeni kuhinji. Pogovarjala sta se o
vsakdanjem delu, ki ga pri Furmano-
vih .nikoli ne zmanjka in o svojih
načrtih za bodočnost. Žal sem ju
prekinil pri njunem razmišljanju in
Kot osamljeni mogočen hrast stoji na griču velika Furmanova farma za
piščance.
poprosil za kratek pomenek, ki pa se
je pozneje zelo zavlekel.
Kmalu sva se • s Stankom znašla v
njegovi farmi, kjer je kar mrgolelo.
Težko je opisati trenutek začudenja,
ko v ceh dvorani, kakor daleč sega
človeško oko, mrgoli pod nogami
„belo morje" piščancev, ki čivkajo,
^ačejo in se pretepajo na svoj ,,kurji"
način. Ob pogledu na ta ogromni
prostor me je prevzela velika radoved-
nost, kako vse to zgraditi, kako je
moč opraviti toliko dela samo dvema
človekoma in končno ali se vse to
tudi izplača.
Lepa beseda lepo mesto najde in
tako sva tudi s Stankom pričela svoj
pogovor kar med piščanci, čeprav sem
bil ves solzen od amoniaka, ki se tu
sprošča v velikih količinali.
(Nadaljevanje na 8. strani)
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
V PTUJU ZAČNE PONOVNO DELOVATI
sindikalna šola
že na junijski seji 1971 leta je
plenum občinskega sveta Zveze sindi-
katov Ptuj sprejel sklep, da naj ponov-
no prične z delom Sindikalna šola
Ptuj. O realizaciji tega sklepa pa je
tekla beseda na decembrskih sejah
komisije za organizacijsko in kadrov-
sko politiko ter predsedstva občinske-
ga sveta Zveze sindikatov Ptuj. Pred-
sedstvo je določilo galvne teme učne-
ga programa in načela kadrovanja ter
imenovalo odbor šole. Izvršni odbori
osnovnih organizacij sindikatov v teh
dneh že izbirajo slušatelje. Odbor šole
se je že sestal in podrobneje izdelal
učni program, izbral predavatelje in
sprejel druge ustrezne sklepe. Redna
predavanja se bodo pričela 1. februar-
ja, predtem pa se bodo slušatelji sesta-
li na prvi razgovor o učnem progra-
mu, o oblikah dela v šoli in o drugih
vprašanjih, ki so zelo pomembna za
uspeh študija.
V občinskem svetu Zveze sindika-
tov Ptuj so mnenja, da mora šola
imeti pomembno vlogo v kadrovski
politiki v sindikatih, ker je šola ka-
drovskega značaja. Šola mora orhogo-
čiti širokemu krogu delavcev, da se v
njej usposobijo za odgovorne družbe-
no politične funkcije v osnovnih orga-
nizacijah sindikatov v delovnih organi-
zacijah, za funkcije v organih sindika-
tov ter Zveze sindikatov, za delo v
samoupravnih organih v delovnih "or-
ganizacijah in v družbeno pohtičnih
skupnostih. Skratka, šola ima namen
in nalogo usposabljati delavce zato, da
se bodo lahko z pridobljenim znanjem
uveljavljali v organih in forumih na
razhčnih nivojih, kjer se odloča o
življenjsko pomembnih vprašanjih ter
dolgoročnih interesih delavskega raz-
reda.
V šoli bo naslednji učni program:
družbenopoUtični sistem SFRJ in
ustavne spremembe; samoupravljanje
in samoupravna normativna dejavnost
delovnih organizacij; delovna razmerja
v delovnih organizacijah; gospodarje-
nje, ustvarjanje in delitev dohodka ter
osebnih dohodkov; mesto in vloga
delovne organizacije v našem sistemu;
družbeni standard delavcev; vsebina,
organizacija in metode delovanja sin-
dikatov v samoupravni družbi; ^tual-
na pohtična vprašanja v Jugoslaviji in
jugoslovanski mednarodni odnosi. Ak-
tiv predavateljev, ki bo uresnjčil učni
program šole tvorijo: Feliks Bagar,
Gvido Cepin, Oton Mlakar, Franc Te-
tičkovič, Peter Toš, Zdravko Turnšek,
Franc Tomanič, Jože Vidovič in še
nekateri drugi, ki bodo naknadno
imenovani v aktiv predavateljev.
Delo v šoli ne bo potekalo samo na
predavanjih in v razpravah, temveč bo
formiranih več študijskih skupin v
nekaterih večjih osnovnih organizaci-
jah sindikatov, kjer bodo konkretno
proučevale oblike dela samoupravnih
organov, osnovnih organizacij sindika-
tov, samoupravne akte in druga vpra-
šanja. Ob zaključku šole pa bo študij-
ska ekskurzija v eno izmed večjih
delovnih organizacij izven občine.
Za uspeh slušateljev je pomembno
to, da bodo redno obiskovali predava-
nja glavne teme učnega programa in
načela kadrovanja ter imenovalo od-
bor šole. Izvršni delovnimi organizaci-
jami, da slušateljem omogočijo redni
obisk pouka.
Šola občinskega sveta Zveze sindi-
katov bo nadaljevala tradicijo svoje
predhodnice, kije zelo uspešno delo-
vala v obdobju 1960-1966 v Ptuju in
v Majšperku.	g.
„Servus, stara sablja, kako ti gre? " _
„Slabo, slabo! Oče sem postal." ZAČETEK JE TEŽAK
,,To je vendar čudovito! In kako se
počuti žena? "
„Pst, ne tako glasno! Njej tega ni (Nadaljevanje s 7. strani)
treba vedeti!"
PISMO IZ VELIKE NEDELJE
Leto 1971 je zatonilo in vse organi-
zacije in društva ugotavljajo, kaj so
napravile v minulem letu ter priprav-
ljajo načrte za novo.
Krajevna organizacija Rdečega križa
pri VeUki Nedelji je bila v lanskem
letu aktivna. Pripravila je krvodajalsko
akcijo in pomagala asanirati studence
v Vičancih in v Drakšlu. Organizacijo
je podprl finančno občinski odbor
RK, za kar so mu vsi zelo hvaležni.
Člani RK so pred koncem leta
obiskah onemogle in zapuščene stare
ljudi ter jim zaželeh z malimi darih
srečno novo leto. Sredstva za darila
sta prispevala SZDL in KS Velika
Nedelja. Razdeljena so bila tudi stara
oblačila, ki so prišla prek obč. odb.
RK Ormož.
Pomladek RK na šoli Velika Nede-
lja je tudi bil dejaven. Zbiral je pri-
spevke v živilih za mlečno kuhinjo ter
nudil nekaterim starejšim ljudem po-
moč s prinašanjem vode, odhajanjem
v trgovin* itd.
Vendar je vse to, kar je bilo storje-
nega za starejše ljudi, le kapljica v
morju potreb. Imamo dan žena, šofer-
jev, železničarjev itd., toda ah ne bi
bilo koristno, če bi organizirah dan
onemoglih in ob tej priložnosti zbirali
sredstva za pomoči potrebne stare
ljudi?
IK
Težko in naporno življenje je Stan-
ka naučilo trdega in težkega življenja,
naučilo ga je, da mora v življenju
neprestano ustvarjati in se boriti za
boljšo prihodnost. Najprej je bil pek,
pozneje traktorist pred leti pa sta z
ženo zgradila hišo. Pričela sta se
ukvarjati s kmetijstvom. Zgradila sta
novi hlev, v katerem sta nekaj let
pitala mlado govedo. Nekaj sta že
zaslužila, toda še vedno premalo.
Stanko pa ne bi bil Stanko, če ne bi
pripeljal svojih načrtov do kraja. Ho-
tel je imeti farmo piščancev. Toda
kako? Denarja je bilo malo, farma pa
stane milijone. Kljub temu pri Furma-
novih niso obupali. Zaprosili so za
kredit, ki jim ga je ptujska Perutnina
tudi odobrila. Pred dvemi leti so pri-
čeli s prvimi buldožerskimi deh. Naj-
prej je bila na vrsti cesta, proti kateri
so vaščani zelo nasprotovali, čeprav bi
bila tudi za njihovo korist. Kljub vsem
preprekam in težavam, je v 64 metrov
dolgi zgradbi lani prvič začivkala de-
set tisoč glava množica piščancev, ki
jo je v zimskem času Stanko povečal
na enajst tisoč.
In zaslužek?
Piščance imajo navadno 65 dni in
takrat tehtajo v poprečju 1,70 kg.
Krmila in ostale storitve Perutnine so
precej drage, tako da je v začetku
„škripalo". Pri prvih, ki so jih dobili
prezgodaj, ko je bil cement še svež,
skoraj moker, niso zaslužili nič. Pi-
ščanci se enostavno niso redili. Tudi z
drugo partijo ni bilo veliko bolje.
Samo tohko, da so lahko odplačah
reden obrok posojila. Pozneje se je
stanje iiekoliko izboljšalo in dobili so
novih spodbud. Popolnoma so opu-
stili rejo mlade živine in se preusmerili
samo na rejo piščancev. Tudi goveji
hlev bodo preuredili v farmo, tako da
bodo redili okrog petnajst tisoč pi-
ščancev.
Delo v sedanjem hlevu je mehanizi-
rano, tako da jim ne dela posebnih
preglavic. Res pa je, da mora človek
biti vedno pripravljen in voditi kon-
trolo nad vso mehanizacijo, kajti sa-
mo mala neprevidnost lahko terja ve
like posledice. Kljub mehanizaciji pa
rabijo vsak mesec okrog trideset ljudi.
ki pomagajo pri čiščenju farme in pri
nakladanju piščancev. Tu pa se izka-
žejo sosedje, ki ob takih priložnostih
vedno priskočijo na pomoč.
Vsega dela in opravil ter prevozov
pa si ne bi mogli zamišljati brez težke-
ga traktorja, kije pri Furmanovih že v
tradiciji, saj mnogi poznajo Stanka
samo kot traktorista iz Lešja.
Težak je bil torej začetek, težko bo
še, dokler ne bodo odplačali posojila
in težko je bilo dobiti trideset milijo-
nov, kolikor je kljub lastni režiji in
večini lastnih prevozov stala zgradba
in oprema. Vsakemu težkemu začet-
ku pa navadno sledi boljša prihodnost
in tako upajo tudi pri Furmanovih.
M. Novina
V IMPOLU izobraževanju vso pozornost
Kljub temu, da so samoupravni or-
gani največje delovne organizacije v
občini Slov. Bistrica, IMPOL-a že v
preteklih letih nudili svojim zaposle-
nim največ možnosti za dopolnilno
izobraževanje, rezultati niso vedno iz-
polnili pričakovanj. Osnovni vzrok ne-
zainteresiranosti zaposlenih za izobra-
ževanje na delovnem mestu je bil v
sistemu delitve osebnega dohodka.
Takšen položaj delovne organizacije
z okoU 1800 zaposlenimi je narekoval
povečano skrb za nadaljnje izobraže-
vanje.
Ko so samoupravni organi in še
posebno oddelek za izobraževanje v
tem delovnem kolektivu posvetih več-
jo pozornost uvedbi anahtičnih ocen
vsakega posameznega delovnega me-
sta, se je zanimanje za izobraževanje
na vseh področjih hitro povečalo.
Nov sistem nagrajevanja je postal po-
membni korak, ki so ga naredili v tej
delovni organizaciji na poti k izboljša-
nju strokovne in kadrovske strukture
zaposlenih. Zanimanje za dopolnilno
izobraževanje je hitro narastlo, kar pa
-ne velja za tiste z nedokončano osem-
letko, ker je kljub velikemu številu
zaposlenih z nedokončano osemletko
samo osem ljudi, ki obiskujejo večer-
no osemletko.
V preteklem 1971 letuje 13 članov
delovnega kolektiva končalo poklic-
no, delovodsko ali višjo šolo metalur-
ške stroke; na tečajih je pridobilo
polkvalifikacije 124, za žerjavovodje
pa 100 zaposlenih. Večje število de-
lavcev je obiskovalo še tečaje za varil-
ce in prvo pomoč.
Delovna organizacija IMPOL si bo
tudi v letošnjem letu prizadevala nudi-
ti kar največ možnosti tistim, ki bi
želeli izpopolniti svoje strokovno zna-
nje. V ta namen je odobrila tudi
precejšnja finančna sredstva.
VH
Delovni program
BISTRIŠKE MLADINE
Na prvi letošnji razširjeni seji OK
ZMS Slov. Bistrica so člani konferen-
ce in pozneje tudi posebej predsed-
stvo obravnavali okvirni kratkoročni
in dolgoročni delovni program za
letošnje leto. Ob tem' so posvetih
posebno pozornost vlogi delovanja
posebnih komisij, ki delujejo pri OK
ZM in hodiff \ izvajanju delovnega
programa v letošnjem letu odigrale
najpomembnejšo vlogo.
V okviru OK ZMS Slov. Bistrica
deluje 5 osnovnih komisij, ki bodo
posvetile največ pozornosti usposab-
ljanju starih kakor tudi novih članov
ŽM, njihovemu stalnemu izobraževa-
nju. V preteklem letu so pričeli širše
delovati tudi na področju SLO in so v
ta namen ustanovili posebno komisi-
jo, ki že pripravlja akcijski program za
letošnje leto, ki naj bi bilo po priča-
kovanjih tudi zelo plodno na tem
področju. Večjo zavzetost bodo na-
menih razširjanju sodelovanja z JLA v
bistriški garniziji. Na tem področju so
bili zadnja leta doseženi pomembni
uspehi, ici jih bodo v naslednjem
obdobju skupno z vodstvom garnizije
v Slov. Bistrici še razširili. Doslej ne-
koliko zapostavljenim aktivom ZM na
osnovnih šolah se bp potrebno bolj
približati in njihove člane pripravljati
za nadaljnje delovanje v organizaciji
ZM. Sicer pomembne uspehe, ki jih
dosegajo mladi na kulturnem in šport-
nem področju, predvsem v aktivih ZM
na vasi, bodo še nadaljevali in razšir-
jah z novimi oblikami.
V prihodnjem mandatnem obdobju
se bodo mladi, občine Slov. Bistrica
zavzemah za večje sodelovanje na
področju medobčinskega akcijskega
programa, predvsem na področju izo-
braževanja in športne dejavnosti. V ta
namen so na zadnjem posvetovanju
občinskih konferenc severovzhodne
Slovenije v Ormožu že ^rejeh nekate-
re konkretne akcije. Širše so mladi
bistriške občine na svoji prvi letošnji
seji OK ZM razpravljali o programu za
prvo polovico letošnjega leta. Že v
januarju nameravajo tako izvesti prob-
lemsko konferenco o problematiki
učencev v gospodarstvu. V tem času
bodo izvedli v okviru medobčinskega
programa izobraževanja seminar za
mentorje na osnovnih šolah. Po pred-
videvanjih bo ta 24. 1. 72 v Radgoni
in se ga bo udeležilo tudi večje število
mentorjev iz bistriške občine.
Med najpomembnejše januarske
akcije, ki se bodo nadaljevale tudi v
februarju, uvrščajo obiske članov OK
ZM Slov. Bistrica po aktivih ZM. Na
obiskih bodo člani OK ZM seznanili
vodstva aktivov kakor tudi ostale mla-
dince o delovnem programu OK ZMS
Slov. Bistrica, ki je bil sestavljen na
osnovi predhodnih pogovorov v akti-
vih v zadnjem lanskem mesecu. Pred-
■ stavniki OK ZM pa se bodo ob teh
priložnostih seznanili z delovnimi pro-
grami aktivov in jih poskušali uskladi-
ti s programi OK ZMS Slov. Bistrica.
Viktor Horvat
tednik — Četrtek, 20. januarja 1972
stran 9
§e bi delal, ko bi
mogel
Verjetno ni človeka v Stopercah,
Majšperku, Ptujski pri ali celo v
upravi skupščine občine Ptuj, ki ne bi
poznal Franca Vtiča, vodje krajevne
pisarne v Stopercah, ki se je pred
nedavnim poslovil od svojega dolgo-
letnega dela in odšel v zaslužen pokoj.
Obiskal sem ga v krajevni pisarni v
Stopercah, kjer je pospravljal zadnje
rokopise, prošnje in druge službene
dokumente, in se je za vedno poslav^
Ijal od svojega poklica, katerega je z
veseljem opravljal toliko let. Žalostno
se je ozrl po pisarni in dejal:
Franc Vtič iz Stoperc se je za vedno
poslovil od svojega dolgoletnega dela.
„Rad bi še delal, ko bi le- mogel.
Leta, bolezen in naporno življenje so
mi prikrajšah moči. Stara leta bom
moral preživeti v svoji domačiji v
Sitežu."
Vedel sem, da mu je težko, da je
težko slovo od tega, za kar je živel.
Celo življenje je delal z ljudmi, jim
pomagal, svetoval in v veliki meri
reševal njihove probleme, kajti to je
bil njegov rojstni kraj in njegovi ljud-
je. Postavil sem mu nekoliko vprašanj,
na katere mi je rad odgovoril.
Ali bi se hotel predstaviti našim
bralcem?
Rodil sem se 27. januarja 1915. leta
v Sitežu, kjer sem preživel otroška
leta in kjer stanujem še sedaj. Po
osnovni šoh sem hodil v razne srednje
sole, kjer pa je bilo življenje zaradi
pomanjkanja denarja zelo težko. Zato
sem šole nekajkrat menjal in končno
tudi maturiral.
Kaj pa pozneje?
Pozneje sem se zaposlil v Ptuju pri
cestno-inšpekcijski službi. Med vojno
sem sodeloval s partizani. Po vojni
sem se zopet zaposlil, nekaj časa kot
eestni inšpektor, pozneje pa sem pre-
sel v občinsko službo in tu ostal do
upokojitve. Med tem časom sem me-
njaval razne knjige, vendar ne sam,
m^fi*^ so me menjavali na občini. Od
leta pa sem ostal zvest mojim
^loperčanom. Vsak dan sem moral
prehoditi enourno pot do pisarne in
domov in ta pot in napor mi je
zapustila velike posledice.
Jiili ste tudi strasten lovec. Kdaj ste
se zaceh ukvarjati z lovom in ah boste
^^J ..vrgli puško v koruzo?
lovom sem se pričel ukvarjati
1934. leta, ko sem bil star devetnajst
let. Sem tudi tajnik lovske družine v
Stopercah in še vedno aktiven lovec.
Moči mi pa pešajo, kljub temu da sta
veselje in strast še vedno ostala. Ver-
jetno bom moral končati tudi z lov-
stvom.
Cesa se v svoji lovski karieri najbolj
spominjate?
Najbolj se spominjam divjih praši-
čev, ki so za naše območje zelo
značilni in so se pojavih šele po vojni.
Težko pa bi opisal trenutke veselja,
ko sem ustrehl prvega. To je za lovca
nekaj edinstvenega v življenju. Vseh
sem ustrehl devet.
Omeniti moram, da ima Franc Vtič
še vrsto drugih funkcij, za katere pa
pravj, da jih bo opravljal, dokler bo v
njegovi moči.
Ob koncu pogovora sem ga še vpra-
šal, kaj bo počel sedaj ko bo užival
zasluženo pokojnino.
„Bom se že nekako znašel," je dejal
in nadaljeval: „Rad pa bi se zahvalil
vsem svojim sodelavcem n- vodjem
krajevnih pisarn, skupščini občine,
predvsem pa mojim krajanom za neiz-
merno pomoč pri mojem delu.
Poslovil sem se od že upokojenega
vodje krajevne pisarne v Stopercah in
mu zaželel še na mnoga leta ter veliko
lepih in srečnih dni njegovemu zaslu-
ženemu počitku.
M. NOVINA
Dva dečka sedita v zdravniški čakal-
nici.
„Kaj vam manjka? " je vprašala
neka pacientka.
„Pogoltnil sem hrošča, ki bi ga naj
zdravnik spet spravil ven," pravi eden
od dečkov.
„In ti si gotovo njegov dober prija-
teljček, ki si ga prišel pospremit? "
„Ne, ampak lastnik hrošča!"
LAPORJE
Pred kratkim je uredniški odbor
učencev osnovne šole „Gustav Šilih"
v Laporju pri Slov. Bistrici izdal letoš-
njo prvo številko svojega glasila VIJA
VAJA SKOZI VAS, ki ga izdajajo že
četrto leto.
Učenci so prvo številko svojega
glasila v novem 1972 letu posebno
skrbno pripravih, kar zgovorno kaže
tudi obseg glasila kakor tudi število
objavljenih prispevkov. Na skupaj
okoli 50 hstih so mladi literati in
risarji posvetih posebno pozornost
življenju v domačem okolju in poseb-
nim doživetjem od prvega letošnjega
šolskega dne pa do danes, ko zbujajo
snežinke in zimska narava mladim
največje veselje.
Posebno pozornost so v glasilu po-
svetih tudi praznovanju dneva JLA.
Srečanja z mladimi vojaki kakor tudi
želja šolarjev, da bi tudi sami oblekh
vojaško suknjo ah se bhžje seznanih z
mnogimi sodobnimi orožji naše arma-
de, so našla v glasilu posebno mesto.
Literarno in slikovno lepo oprem-
ljeno glasilo je pripravil uredniški od-
bor pod vodstvom mentorice Vide
Lipoglav. Izšlo je v 80 izvodih.
VIKTOR HORVAT
ZAPADEL JE SNEG
Bilo je mrzlo jutro. Dolino je pokri-
vala gosta megla. Narava je počasi
dihala, kakor da bi dvigala težko
breme.
Na vzhodu je zagorela rdeča zarja,
ki je oznanjala prihod sonca. Kmalu
se, je j)rikazalo v svojem rume-
no-oranznem siju. Razpršilo je svoje
žarke nad pokrajino, da se je bleščala
kot gora biserov. Megla se je razkadila
in nekaj časa je bilo kot spomladi.
Nenadoma pa so pridivjali temni
oblaki, ki so zakrili sonce in pričelo je
deževati. Zapihal je hladen veter. S
seboj je prinesel sneg. Vso okolico je
kmalu pokrivala snežna odeja.
Živali so se skrile v tople kotičke.
Ljudje so se spravili za peči. Narava
počiva in drevesa so žalostna, ker so
izgubila listje. Čeprav je to šele prvi
sneg, avtobusi zamujajo. Konec zime
in zimskih težav pa je daleč.
Franc Drevenšek,
6. b raz. šole v
Podlehniku
NA PAŠI
Vsak dan, ko sem prišla iz šole, sem
se preoblekla in ko je mama postavila
kosilo pred me, je rekla: Sedaj pa
hitro pojej in na pašo! Sosedova
Cvetka že pase.
S Cvetko sva skupaj pasli, ker se
naša in sosedova živina dobro pozna
in ni nevarnosti, da bi si polomila
rogove.
Zakurili smo ogenj, suha drva so
lepo gorela in kmalu sva imeli lepo
žerjavico. Jaz sem pazila na živino,
Cvetka pa je odšla v bližnji gozd
nabirat kostanj. V kratkem času gaje
veliko nabrala. Z nožem sva ga nare-
zali in razgrebli žerjavico, da se je lepo
rumeno zapekel.
Tudi nekaj jabolk sva spekli. Imeli
sva celo pojedino ob ognju. Živina se
je ves čas lepo pasla.
Popoldne je hitro minilo. Kmalu se
je zmračilo in mama je klicala, naj
ženem domov.
Tako so nama minevali jesenski
dnevi na paši.
Dragica Sakelšek,
6. r. šole v Podlehniku
PRAZNOVANJE OBČINSKEGA
PRAZNIKA
8. januarja ima občina Slov. Bistrica
svoj občinski praznik. To je spomin-
ski dan za Poh. bataljon, ko je
8. 1. 1943 po hudih bojih padlo 65
partizanov na Osankarici pri Treh
zebljih.
V prostorih Doma kulture so se
zbrali vsi zastopniki občine, organiza-
cij in podjetij na^ spominsko sveča-
nost. Letos je svečanosti prisostvoval
tudi Mitja Ribičič.
Jaz sem v imenu osn. šole POH.
ODRED čestitala predsedniku obči-
ne. Pod vodstvom Milana Mlakarja je
mlad. pevski zbor^ osn. šole zapel
nekaj pesmi, tov. učitelji naše šole so
pripravili recital, spominski govor pa
je prebrala tov. Sega.
8. 1. 1943 je na Osankarici padlo
več narodnih herojev in zaslužnih
borcev, med njimi tudi dr. Mrož, Ka-
tarina, Sonja, poveljnik bataljona Gro-
ga in legendarni nar. heroj, imenovan
,,Pohorski kralj" s svojimi tremi mla-
doletnimi sinovi.
VESNA VREŠ
8. razred osn. šole
SLOVENSKA BISTRICA
„MLADI MLADIM" iz Maribora
v Slovenski Bistrici
Na pobudo mladinskega radijskega
kluba iz Maribora se bodo končno
lahko tudi pobližje seznanih mladi iz
občine Slov. Bistrica in člani kluba
Mladi mladim iz Maribora. V petek
21. 1. 1972 bo ob 18. uri v avh osnov-
ne šole Pohorski odred Slov. Bistrica
prva javna radijska oddaja Mladi mla-
dim.
V prvi takšni oddaji, na področju
občine Slov. Bistrica, katere osnovni
namen je seznaniti bistriško mladino z
delom tega kluba in obratno, bodo
sodelovah zabavno glasbeni ansambel
INKVIZICIJA iz Maribora in pevec
Edvin Fliser. V oddaji bodo sodelovah
tudi nekateri vidnejši družbeno-poli-
tični delavci bistriške občine, ki bodo
odgovarjah na nekatera vprašanja iz
družbenega in gospodarskega razvoja
občine. Predstavili pa se bodo tudi
nekateri domači pevci, ki do sedaj še
niso imeli priložnosti nastopiti pred
večjim številom gledalcev. Posebna
reportaža bo namenjena še neraziska-
nemu Morskemu očesu pri Slov. Bi-
strici.
Oddajo bo pripravil Franci Kržan,
vodila pa jo bosta mladinca Blanka
Koren in Zvone Lebar.
VH
SPREJEM ZA UPOKOJENCE,
nekdanje uslužbence MLO, oziroma
ŠO Ptuj, je bil 30. decembra 1971 v
dvorani na Magistratu.
Predsednik sindikalne podružnice
pri SO Ptuj Ciril Šatej in tajnik skup-
ščine Ivan Rau sta pozdravila upoko-
jence in zatrdila, da so upokojenci s
svojim delom zaslužih, da se jih sedaj
aktivni uslužbenci spomnijo. Zaželela
sta jim srečno novo leto ter jim razde-
hla novoletna darila.
Po prijetnem kremljanju in obuja-
nju spominov sta se Jože Domanjko
in Stane Šprah v imenu upokojencev
zahvalila za pozornost ter naslovila na
člane kolektiva SO Ptuj najboljše želje
za leto 1972.	,
-d.
,,Ura, ki ste mi jo prodah, ni poče-
nega poša vredna, že pred štirimi
meseci se mi je ustavila, čeprav ste mi
rekli, da jo bom nosil vse življenje."
,,Oprostite, gospod, toda takrat ste-
bili videti strašno slabi,"
OBVESTILO
Lovska družina Ormož obvešča prebivalstvo, da bo na svojem
območju nastavljala strup za pokončevanje roparic in sicer od meseca
januarja do vključno meseca maja.
LASTNIKE PSOV NAPROŠAMO, DA IMAJO PSE V TEM CASU
PRIVEZANE!
Lovska družina ORMOŽ
10 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
Mirko Šoštarič:
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje)
Od živali tujca posebno presenečajo
štorklje, ki še gnezdijo v srednji Pesni-
ški dolini okoli Lenarta in Gradišča,
in seveda na stotine vodnih ptic v
ribnikih pri Pernici, Hrastovcu in Pod-
vincih. Od lovne divjadi so pogostni
zajci, fazani, jerebice in srnjad, včasih
se pojavijo divji prašiči, zadnji bobri'
pa so bih iztrebljeni šele pred 300 leti.
Redki so jazbeci in vidre, pogostnejše
pa hsice in dihurji. Omeniti pa je
treba koristno in zavarovano postov-
ko, in to tri vrste: navadna postovka
je običajna, južna postovka pa prav
ob Muri doseže severno mejo razširje-
nosti, medtem ko se od vzhoda le
redko zaleti rdečenoga postovka. V
vzhodnih Slovenskih goricah le tu pa
tam še poje slavec, pogostnejša sta
zlatovranka in kolibar, škorec pa se je
v tem stoletju tako razmnožil, da je
postal že prava „deželna nadlega".
Prav tako sta se v poslednjih štiridese-
tih letih nasehli turška grhca in piž-
movka, ujede pa postajajo redkost,
zlasti sove. OkoU'zvonikov in gradov
si požvižgavajo v poletnih večerih
hudourniki, ponoči pa vreščijo neto-
pirji. Drugih običajnih živalskih vrst
ne bom našteval.
Ko se je ta dežela pojavila v zgodo-
vini, je spadala k Noriicu; pozneje je
tekla čez Slovenske gorice meja rim-
ske province Panonije. Na Rimljane
spominjajo še danes mnogi najdeni
nagrobniki iz pohorskega marmorja,
ki so sedaj vzidani v cerkvene zidove
in jih najbolj oddaljene od Pohorja
najdemo še v Zg. Kungoti, Jakobskem
dolu. Pernici, Vurbergu, Ptuju in Vid-
mu pod Ptujem. Rimskih in predzgo-
dovinskih gomil pa je posebno v
osrednjih Slovenskih goricah - zelo
mnogo. V srednjem veku so Slovenske
gorice spadale k Pribinovi in Kocljevi
kneževini. Gostota gomil okoli Lenar-
ta in Benedikta priča o tedanji zgo-
stitvi prebivalstva v predslovenski do-
bi; le-ta je bila morda navezana na
staro trgovsko pot (jantarska pot).
V 10. stoletju so madžarski plenilni
vpadi opustoših vso to pokrajino in
šele koUnizacija v 12. do 13. stol. je
ponovno kultivirala te kraje. Štajer-
sko-madžarska meja je v 11. do 12.
stol. potekala nekako do Radgone na
Ptuj, nekje mimo Nego ve in Gradišča
ter po spodnji Pesniški dohni in še
danes je to nekaka črta, do koder sega
slavnoznana Prlekija, ki se od ostalega
dela Slovenskih goric razhkuje tako
po svojevrstnem narečju kot tudi po
načinu gradnje naselij in kultiviranja
pokrajine. V nemirnih časih so Slo-
venske gorice branih številni strelski
jarki, katerih sledove še danes najde-
mo v nekaterih krajevnih imenih (Ro-
čica, Žice, Strelci itn.); Madžari, Tur-
ki in Kruci so pogosto vpadah v te
kraje. Za čudo pa v Slovenske gorice
niso segala vehka kmečka socialna
gibanja v času kmečkih uporov, če
izvzamemo manjše revolte v Levajncih
in Ivajnševcih v 17. do L8. stol.
Zgodovinski razvoj in klimatske raz-
mere so pogojile posebni gospodarski
razvoj. Vinogradništvo je povzročilo
močno zgostitev prebivalstva v 14. do
19. stol. Prvotno so bila naseljena le
nizka in zložna pobočja grebenov in
terase nad poplavnim dnom dohn,
vinogradništvo pa je pognalo naselja
na najvišje in najstrmejše grebene.
Najbrž ni naključje; da je prav to bila
dežela tisočerih klopotcev, ki so ne-
koč v mlačnem jesenskem vetru tro-
sih pesmi med vinske griče v vseh
višinah tonalne lestvice, posamič ali v
zborih, v fugah in kanonih, kot je pač
dirigiral muhasti veter. Danes se le
posamični in poslednji klopotci kot
pozabljeni oglašajo iz oddaljenih
vrhov: okoh Maribora imajo ti klo-
potci po sest kril, v Prlekiji samo po
štiri „letance", onstran meje, kjer jih
ne znajo več tako mojstrsko izdelo-
vati, pa poganja ponemčeni „Klapo-
tetz"8, 10, pa tudi 12 kril!
Nadaljevanje prihodnjič
Mala Mojca se prijoče iz šole.
„Učiteljica mi je rekla, da ne bom
dobila moža!"
„Kakšne neumnosti pa govoriš Moj-
ca! Tega ti učiteljica gotovo ni rekla,"
pravi mama.
„Pač, rekla je: ,Mojca, če bo šlo
tako naprej, boš obsedela'."
Meščanski špital
v Ptuju
IN NJEGOV MLIN V SKORBI
Plemiška rodbina gospodov Ptujskih
je skozi dolga stoletja živela v Ptuju
na ptujskem gradu in v imenu salzbur-
ških nadškofov, ki so bili gospodarji
Ptuja, upravljala mesto in ptujsko
okolico, last salzburške nadškofijske
cerkve.
Ptujski gospodje so zelo pospeševah
razvoj mesta. Leta 1230 so ustanovih
dominikanski samostan, trideset let
pozneje še minoritski samostan, ki naj
bi služil verskim potrebam slovenske-
ga prebivalstva. Obema samostanoma
so naklonih stalne dohodke iz pode-
ljenih zemljišč, podložnih vasi, vino-
gradov itd. Leta 1399 so obema samo-
stanoma podelili cele gornje Haloze za
primer, da bi njihov rod izumrl. To se
je res tudi zgodilo leta 1438.
Mestu Ptuju so Ptujski gospodje
naklonih še eno ustanovo, ki je dolp
stoletja, tja do začetka 19. stoletja,
govorila o njih in o njihovi plemeniti
skrbi za obubožane ptujske meščane.
To je meščanski špital v Ptuju,
značilna srednjeveška socialna usta-
nova, ki naj nudi mirno zavetje in
popolno oskrbo ostarehm in obuboža-
nim meščanom in njihovim družinam.
Meščanski špital ni bil bolnišnica,
kakor si to morda kdo na prvi pogled
mish, temveč prej dom onemoglih.
Ptujski gospodje so ustanovili v Ptuju
tak špital leta 1315 in mu omogočih
vse pogoje za življenje. Stavba mešča-
nskega špitala - vanj so lahko sprejeh
samo 12 ljudi - je bila blizu velikega
mostu čez Dravo. Bila je prostorna
enonadstropna hiša, kateri je bila pri-
ključena majhna cerkvica. Za vzdrže-
vanje varovancev špitala so Ptujski
gospodje naklonih stalne dohodke h
zemljišč in vinogradov in tudi nekaj
kmetov, ki so morah svoje dajatve
dajati v živilih in denarju mestnemu
špitalu. Upravo špitala je imela v
rokah mestna občina, ki je vsako leto
imenovala posebnega upravitelja, ime^
novanega špitalski mojster. Največ p&
dložnikov je imel špital v SkorbJ
Hajdošah, na Bregu, v Gerečji vasi in
na Hajdini. Druge dohodke je dobivaj
od vinogradov v Halozah.	i
Stalne vire dohodkov je dajal me-
ščanskemu špitalu tudi mhn ob Stu-
denčnici v Skorbi. V hstinah ga najde-
mo omenjenega sicer šele v 17. stolet<
ju, vendar je zelo verjetno, daje nastal
že mnogo prej, saj je izredno ugoden
položaj naravnost veleval izkoriščati
vodno silo Studenčnice pod dravsko
teraso takorekoč sredi vasi za potrebe
kmečkega prebivalstva, ki je pripadlo
meščanskemu špitalu v Ptuju. V po-
ravnavi med grofom Janezom Vajkai-
tom Vetter von der Lihe, lastnikom
graščine Turnišče in mestom Ptujem
iz leta 1673 je omenjen tudi mhn v
Skorbi, zaradi katerega je bil tudi
spor. Listina posebej omenja ta mlin,
ki pripada meščanskemu špitalu ozi-
roma mestu Ptuju.
Sredi 18. stoletja je nova mestna
uprava s privoljenjem višjih oblasti
začela prodajati nepremičnine, last
meščanskega špitala. Tako je leti
1756	kupil grof Anton Gaissruck obfr
nem z gradom Turnišče tudi vse
podložnike meščanskega špitala v va-
seh bhzu Turnišča in še dohodke iz
vinogradov v Halozah. Naslednje leto.
leta 1756, je biLprodan tudi iiihn i
Skorbi. Ptujski zgodovinar Simon Po
voden nam v svojem delu „Buergerli
ches Lesebuch, II na straneh 36-3'
poroča tole: „Ptujska invalidna mest
na uprava je prodala mlin v Skorb
skupno z vrtičkom, hišo, mlinščico
mlinsko napravo in pravico do ribolo
va (v Studenčnici), ki sega od hajdo
ške poti navzdol do ptujskega mhna
logu (Aumuehle). Kupec tega mhna j
bil Janez Gessner, poštni mojster
Ptuju. Večstdletna zgodovina meščar
skega špitala se je končala leta 1788
ko so prodah tudi stavbo meščanskf
ga špitala blizu dravskega mosti
MLIN V SKORBI je bil torej od let
1757	v zasebni lasti in je opravljal ist
naloge, kakor jih je prej: mlel je žit
kmetom, ki so ga privažah od vse
strani v mletje. Vsi lastniki od najsti
rejših časov sem so brez dvoma skrbi
h za urejen dovoz in odvoz. Ta je b
seveda malo otežkočen, saj je mli
stal neposredno pod strmo teras
nekdanje Drave.
O mhnu v Skorbi imamo še nek
zgodovinskih podatkov. Cehovsl«
knjiga mlinarjev v Zgodovinskem arh
vu v Ptuju iz leta 1780 navaja za t
leto kot lastnika mhna in hiše št. 2
Skorbi Kossenburgerja Simona. Mli
je imel tedaj dva kamna; lastnik je
redu plačeval davek in pristojbir
cehu mhnarjev. Leta 1802 je vpisa
nov mlinarski mojster in lastni
Kossenburger Janez, leta 1821 I
Andrej Kostanjevec. V knjigi so zab
ležene cehovske dajatve lastnikov m
na za vsako leto do leta 1830. Nada
ni podatki o lastnikih hilina so i
voljo v stari in novejši, zemljiški knji|
ZGODOVINSKI ARHIV V Fl UJ
Veseli tobogan
priljubljena mladinska oddaja
Večer za večerom posedamo pred
TV ekrani in včasih že vsega naveliča-
ni zremo v oživele slike, ki se pojavlja-
jo pred našimi očmi. Žal smo mnogo-
krat razočarani nad okusom teleivzij-
cev, ki nas in našo potrpežljivost
nagrajujejo z dokaj suhoparnimi odda-
jami, da o pristnem slovenskem hu-
morju sploh ne govorimo.
Vendar pa moram pohvaliti ekipo,
ki pripravlja mladinsko oddajo Veseh
tobogan, ki nas že vrsto let mesec za
mesecem razveseljuje s svojo nepo-
srednostjo in originalnim načinom iz-
vajanja. Oddaja bi vsekakor izgubila
na vrednosti, če bi njena voditelja
Jana Osojnikova in Marjan Kralj od-
povedala svoje sodelovanje. Na stotine
otrok in odraslih nestrpno pričakuje
nedelje, ko se'oglasi avizo te oddaje
po radiu in pa četrtkov, ko gledamo,
čeprav s časovno zamudo, prenos po
televiziji. S tem, da so začeli oddajo
predvajati tudi na malih zaslonih, je
zanimanje za Veseli tobogan še večje.
Tudi* 13. januarja sem kakor vedno
doslej za hip pustila svojo večno
druščino knjig in zvezkov, ki me
potrpežljivo čakajo v sobi in sedla
pred TV sprejemnik, da si ogledam II.
del Veselega tobogana, kije bil v dneh
pred Novim letom v Slovenski Bistri-
ci.
Jana in Marjan sta bila kakor vedno
nasmejana in dobre volje. Pred mikro-
fonom sta predstavljala poslušalcem
ob radijskih in gledalcem pred TV
sprejemnikih mlade pevce, igralce, in-
strumeniansie m recitatorje iz Sloven-
ske Bistrice in okohce, ki so svoj
program lepo pripravili in izvedh.
Proti koncu oddaje nam je Jana
Osojnikova predstavila tudi učenko 8.
razreda Vesno Vreš, ki jo bralci Ted-
nika že zelo dobro poznajo, saj se je s
svojimi doživeto napisanimi sestavki
že večkrat predstavila. Nimam name-
na opredehti se samo na enega izmed
nastopajočili, ampak mishm, dr si
Vesna zasluži, da jo javno omenimo,
ker je prav ona s svojim nastopom ob
^oncu oddaje povzročila, da je bilo
vzdušje ob zaključku zadnjega Vesele-
ga tobogana v lanskem letu še prijet-
nejše in bolj svečano. Ne bi rada
delala krivice drugim krajem, kjer je
tobogan gostoval doslej, a mislim, da
je bila gesta bistriških pionirjev, ki so
se spomnili tudi tistih, ki jim oddajo
pripravljajo, tako prisrčna, da ne mo-
rem mimo tega brez komentarja. Ta-
ko je, kot je dejal Marjan Kralj, tudi
njih obiskal dedek Mraz. In to je tudi
lepo in prav.
Mi, televizijski gledalci si lahko
skromno želimo, da bi tudi redaktorji
drugih oddaj poskusih pripraviti kaj
podobnega in da bi tudi ostali napove-
dovalci posnemah Jano in Marjana ter
našh podoben stik z nastopajočimi in
gledalci, kot onadva.
Želimo si pa tudi to, da bi naša
Jana in Marjan ostala vedno tako
mlada z mladimi in bi njun in naš
Veseli tobogan še dolgo krpal vrzeli v
programu ljubljanskega TV študija.
S. Spolenak
tednik — Četrtek, 20. januarja 1972
stran 11
ZLATOPOROČENCA IVANA
IN IVAN ŠKORJANEC IZ ORMOŽA
Minulo soboto je bilo v ormoški
poročni dvorani zelo slovesno. Po
^desetih letih skupnega življenja sta
ponovno stopila pred matičarja Ivana
Scorjanec roj, Meško in Ivan Skoija-_
nec iz Ormoža, Mestni trg 6. Ivan je
bil rojen 25. novembra 1896, Ivana pa
19. maja 1897. Poročila sta se 15. ja-
nuarja 1922 pri Veliki Nedelji.
Pred polno poročno dvorano sorod-
nikov, prijateljev in znancev sta obred
zlate poroke opravila matičar Jože
Sever in predsednik ormoške občin-
ske skupščine Franc Novak. Predsed-
nik je zlatoporočencema izročil darilo
občinske skupščine in plaketo zlato-
poročencev.
Zlati ženin nam je povedal, daje vse
življenje služboval kot prometnik na
železniški postaji Ormož. V prvi sve-
tovni vojni se je boril pet let. Od tega
je bil 14 mesecev Maistrov borec in se
kot tak udeležil bojev za severno mejo
na Koroškem in pri Radgoni. Sedaj je
že od 1952. leta v pokoju in je zado-
voljen s pokojnino. Največja strast v
življenju mu je bilo ribištvo, saj se je s
tem športom ukvarjal vedno, ko je
imel čas.
„Vedno ne sije sonce in tudi vedno
ne dežuje" je povzela besedo zlata
nevesta. V svojem življenju je gospodi-
njila in skrbela za družino. Rodila je
tri otroke. Sedaj imata z očetom pet
vnukov.
Zlatoporočenca živita mirno življe-
nje v družbi svojih otrok in drugih
sorodnikov, ki ju radi obiskujejo. Ta-
ko nista na starost osamljena. Žehta si
predvsem zdravja in to jima ob koncu
želimo tudi mi.	jr
Ivan in Ivana Skoijanec v spremstvu številnih sorodnikov v ormoški poročni
dvorani.
„Ali si slišal, zdaj so moderne srajce
brez gumbov."
„To ni nič novega in me tudi nič ne
zanima. Ce pa bi že rad vedel, jaz
nosim take srajce, odkar sem poro-
čen."
,,Konec je z mojimi živci," toži
Jaka prijatelju.
„Kaj pa se ti je zgodilo? "
„Pom;sU, moja hčerka je včeraj
pobegnila s tistim malopridnežem, ti-
sto barabo! Pa saj ga poznaš, tega
Franccljna, ne? "
„Kaj ga ne bi! Pa še opozarjal sem
te, ko sem ga nekajkrat videl v tvoji
hiši, pa me nisi poslušal. Zdaj pa
imaš!"
„Ne, motiš se. Verjemi mi. Temu
packonu sem prav tako malo zaupal
kot ti, toda vedno sem upal, da mi bo
odvedel ženo."
Predavanja Delavske univerze Ptuj
KMETIJSKA PREDAVANJA:
24.	januar 1972
CI RKO VCI
Kako pridelamo več cenejše in bolj-
še krme za živino; predavanje bo v
osnovni šoli ob 18. uri;
GERECJA VAS
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi; predavanje
bo v Gasilskem domu Gerečja vas ob
18. uri;
SELA
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje; predavanje bo v osnovni šoli ob
18. uri;
25.	januar 1972
LOVRENC
Kako si uredimo sodoben hlev za
govedo in prašiče; predavanje bo v
klubu zadružnega doma .Lovrenc ob
18. uri;
HAJDINA
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih; notranji zajedalci pri domačih
živalih;
predavanje bo v sejni dvorani obrata
za kooperacijo Hajdina ob 18. uri;
BUKOVCI
Kako krmimo plemenske svinje in
vzrejamo pujske; predavanje bo v Ga-
silskem domu Bukovci ob 18. uri;
26.	januar 1972
MOŠKAJNCI
, Kako pridelamo več cenejše in bolj-
še krme za živino; predavanje bo v
gasilskem domu Moškajnci ob 18. uri;
MEDVEDCE
Krmljenje krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi; predavanje
bo v gasilskem domu Medvedce ob
18. uri;
VI TOM ARCI
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje; predavanje bo v osnovni šoh
Vitomarci ob 18. uri;
27.	januar 1972
M A ? Š P E R K
Kako si uredimo sodoben hlev za
govedo in prašiče; predavanje bo v
osnovni šoli Majšperk ob 18. uri;
STOPERCE
Vzrejne bolezni pri teletih in puj-
skih; notranji zajedalci pri domačih
živalih;
predavanje bo v osnovni šoli Stoper-
ce ob 18. uri;
TRNOVSKA VAS
Kako krmimo plemenske svinje in
vzrejamo pujske; predavanje bo v os-
novni šoli Trnovska vas ob 18. uri;
28.	januarja 1972
LEVAJNCI
Kako pridelamo več cenejše in bolj-
še krme za živino in pitanje govedi;
predavanje bo pri Janezu Zampi, Le-
vanjci 10 ob 18. uri;
JURSINCI
Krmljenje;' krav molznic, vzreja mla-
de živine in pitanje govedi; predavanje
bo v osnovni šoh Juršinci ob 18. uri;
POD VINCI
Pridelovanje koruze za zrnje in sili-
ranje; predavanje bo v gasilskem do-
mu PodVinci ob 18. uri.
TELEVIZIJA IN
OBISKI
Televizija je uvedla povsem nov slog
pri sprejemanju obiskov. Ce vas obi-
ščejo sorodniki, prijatelji ali naključni
znanci, jih boste med televizijskim
sporedom prav gotovo sprejeli v sobi,
kjer je TV sprejemnik. V tem primeru
bo pogovorov bolj malo, vsi boste zrli
v zaslon, gospodinja pa bo svoje go-
stoljubje dokazala na zelo preprost in
praktičen način.
Ker je med sporedom gospodinji in
tudi gostom neprijetno, da se gostite-
ljica nenehno sprehaja med kuhinjo in
sobo, je najbolje že pred prihodom
obiskov pripraviti vse najnujnejše.
- Postrežite z jedili, ki jih je moČ
jesti z roko ah v skrajnem primeru z
vilicami brez noža.
-	Ne ponudite gostom jedi, ki mo-
rejo zdrkniti s krožnika. Izogibajte se
graha, trdo kuhanih jajc, raznih omak,
ki morejo umazati naslanjače ali krila,
medtem ko gost zre v dogajanje na
zaslonu.
-	Najenostavnejše je, če gostom
ponudite sendviče, ki ste jih zelo pre-
prosto obložili, slane palčke, kekse in
vse skupaj naložite na mizo, ob kateri
sedite.
* 8. MESEC BREJO KRAVO in 11 let
»staro brejo kobilo prodam. Ignac Jan-
I- zckovič. Brstje 26, Ptuj
, prodam vodovodno črpalko z vsemi
J priključki. Marija Bezjak, Spuhlja
, °'/a
K VOJAK, star 20 let (visok 185 cm,
r ^ostanjevih las in ijavih oči) želi
spoznati dekle od 18 do 21 let, lahko
te n J mamica. Ponudbe pošlji-
f pod sifro „avgusta pridem domov".
If ^fJ^I^^MEM kvahficiranega avtomeha-
1) ' Ka s prakso na osebnih avtomobilih.
;i laca po dogovoru. Rudi Pavličič,
I ^^^"mehanična delavnica, Kidričevo.
HLADILNIK in sesalec ugodno pro-
dam. Olga Kilibarda, Gregorčičev dre-
vored 8.
ZGUBIL SE JE pes volčjak, črno-rja-
ve barve. Sliši na ime LORD. Kdor bi
kaj vedel o njem, naj proti nagradi javi
Zori Bajič, Cesta Olge Meglič 11,
Ptuj.
PRODAM PRALNI STROJ z rezervo-
arjem, superavtomatik 65 3 R, leto dni
star. Vprašajte Planinšek, Pleterje 22.
PRODAM dobro ohranjen šivalni stroj
z dolgim čolničkom in nov bidet za
kopalnico. Naslov v upravi.
PRODAM GOZD (67 arov), hišo za
rušenje in stavbišče z dvoriščem. Miro
Pukšič, avtobusna postaja Velenje.
OPREMLJENO SOBO dam v najem
poštenemu dekletu. Naslov v upravi.
DVE GRADBENI PARCELI v Orešju
prodam. Vodovod v bližini. Naslov v
upravi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice
in prababice
NEZEZUPANIČ
iz Zg. Hajdine
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na
njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje teir
nam izrazili sožalje.
Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru, go-
spodu župniku za spremstvo na zadnji poti, društvu
u{X)kojencev in vsem sosedom,
Hajdina, dne 3. januarja 1972.
Žalujoči otroci: Miirko, Tončka, Katica, Maks z dru-
žinami, vnuki ter pTavnukj| Borut in Milenka.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
Kako živijo »zvezde«?
NEZAKONITA OBSODBA
>acqueline, soproga pokojnega ame
riškega predsednika Kennedija, ki je
sedaj poročena z grškim bogatašem
Aristotelom Onassisom se je naveli-
čala novinarjev in njihove nadležnosti,
Fotoreporteiji in novinarji namreč ni-
so več takor obzirni do nje, kot so bili
v Beli hiši. Najhujši med njimi je
Ronald Gallele, ki je tudi za trenutek
ne izpusti iz svojega objektiva. Jac-
quehne se je tega tako naveličala, da
se je obrnila po pomoč na sodnijo.
Sodnik je nadležnemu fotoreporterju
zagrozil, da bo moral v zapor, če se
bo dami pribhžal na razdaljo manjšo
od petdeset korakov.
Galelle pa ne bi bil to kar je, če bi
se dal kar tako ugnati. Zato je dejal:
„Za tako obsodbo ni osnove v ame-
riški ustavi. Lahko me sodijo le za
nadlegovanje gospe Onassis, ne more-
jo mi pa določiti razdalje, na katero
se ji lahko približam. Take meje ni
bilo niti v Beli hiši."
/
V KUHINJO Z
LJUBEZNIJO
Tako je naslov knjige kuharskih re-
ceptov, ki jih je pripravila znamenita
fUmska igralka Sophia Loren. Prav te
dni je knjiga tudi izšla, njene recepte
pa so poizkusili na sprejemu v prista-
nišču Cannesu na ladji Rafaelo. Pred-
govor za knjigo je Sophia napisala v
Ženevi, ko je pod nadzorstvom zdrav-
nikov pričakovala porod.
MOJ MOŽ NAJ NE BO
SAMO MANAGER
Znamenita filmska igralka Racquel
Welch je s svojo ločitvijo razburila
domala vse holly\voodske filmske kro-
ge. Njen zakon so namreč imeli za
najtrdnejšega med filmskimi igralci.
Vendar je po ločitvi Racquel izjavila,
da je bila njuna zveza in sloga le
navidezna in da se je ob možu zelo
dolgočasila.
„Ne vem, če se bom še poročila in
tudi ne vem, kakšen naj bi bil moj
bodoči mož. Vsekakor pa pričakujem
od njega še kaj. drugega kot opravlja-
nje managerskih poslov."
NIMA PRSI
Nekdaj popularna manekenka T\vi-
gy je postala nova filmska zvezda.
Zelo pa je ogorčena nad svojimi kole-
gicami. Dejala je:
„Nikoli se ne bi slekla pred filmski-
mi kamerami. Ceno in kvaliteto skuša-
jo dvigniti z golimi telesi. Jaz pa
hočem nastopiti v filmu, ki bo vsebo-
val še kaj bolj zanimivega, kot so moje
prsi."
„To pač ne bo težko," je dejala ena
izmed prizadetih. „Njene prsi pa res
ne morejo biti posebno zanimive, ker
jih sploh nima."
-m-
IN ŠE KUHARSKI NASVET
ITALIJANSKI RIŽ: Potrebno koli-
čino najboljšega riža, žličko olja, sol,
toplo vodo in rumenjak, nariban sir,
sesekljan zelen peteršilj. V kožico
denemo olje in riž s soljo, zalijemo ga
s primerno količino tople vode in
dušimo pokrito pri zelo blagem ognju
(da se ne prismodi), pribhžno 1/2 ure
(mešati ga ne smemo), stresemo koži-
co, če je potrebno, dodamo še vodo.
Riž mora biti še trdljav, napol ohlaje-
nemu primešamo 1 rumenjak in sesek-
ljan peteršilj. Pred serviranjem ga po-
tresemo z naribanim sirom.
ZELJNATA SOLATA (FRANCO-
SKI RECEPT): Zreži zeljnato glavo
kot običajno za solato in jo deni v
skledo. V ponev zlij olje, kis, precej (5
strokov) s soljo strtega česna, 2 sesek-
ljani sardehci, sol, poper. Vse to
nekajkrat prevri in z vročim polij
zelje, premešaj, dodaj 2 žhci seseklja-
nega zelenega peteršilja in mrzlo servi-
raj.
K zdravniku pride mož, ki ga že
precej časa boli noga. Zdravnik ga
preišče.
„Za božjo voljo,'saj ima^-2 počeno
kost. Zakaj pa niste prišli že prej? "
„Da, gospod doktor! Toda vedno,
ko sem tožil, da nekaj ni v redu z
menoj in mojo nogo, me je žena
prepričevala, da moram nehati s kaje-
njem."
LETOŠNJA PRVA OBČANKA
Mati Cecilija Hebar s hčerko PavUco v ptujski bolnišnici.
V noči iz starega na novo leto so v
ptujski bolnišnici težko pričakovah
prvega letošnjega občana ah občanko,
oziroma prvo rojstvo v letošnjem letu.
Napetega pričakovanja je bilo konec
prvega januarja okrog devetih dopol-
dne, ko je v solzno dolino tega sveta
prijokala Pavlica Hebar.
Srečna mati Cecilija Hebar je stara
38 let in je doma iz Rakovec pri
Ormožu. V pogovoru z našim sodelav
cem je dejala, da so doma že štirje
otroci in daje mož na delu v Nemčiji
Pred porodom jo je mož še obiska
vendar se je moral vrniti nazaj na del
in ni dočakal doma srečnega družil
skega praznika. Cecilija Hebar je tu(
dejala, da si trenutno najbolj žeh čii
več hčerkinega zdravja in da bi pozn
je hčerka ostala doma, kajti osta
otroci se že ozirajo nekam v svet i
pravijo, da ne bodo ostali doma.
Cecilijinim željam se pridružujem
tudi mi!
Surovina Maribor
Komisija za sprejem in odpust razpisuje prosto delovno- mesto na
odkupni postaji Ptuj'
POMOČNIKA POSLOVODJE
Za delovno mesto so predpisani naslednji pogoji: kvalificiran
delavec trgovske stroke, tri leta delovnih izkušenj na podobnem
delovnem mestu.
OD po pravilniku podjetja. Nastop službe takoj.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja Maribor, Jaskova ulica -
Tezno. ,
V Slovenski Bistrici center športnih
društev?
Na vseh osnovnih šolah na področju
občine Slovenska Bistrica, še posebno
pa v številnih športnih sekcijah na teh
šolah potekajo te dni razprave o
možnostih in obhki delovanja občin-
skega centra šolskih športnih društev.
V razpravah posvečajo posebno po-
zornost predlogu pravilnika o delova-
nju tega centra, ki bi naj prevzel
dosedanji program športnih sekcij na
osnovnih šolah. Novo ustanovljen cen-
ter šolskih športnih društev bi naj
deloval v okviru TIS-a.
Letos je v šolskih športnih sekcijah
na območju občine vključenih nad
800 učencev in učenk. Dejavnost teh
sekcij ,se odvija predvsem zunaj redne-
ga pouka. Ob tem je potrebno pohva-
liti zavzetost telovadnih učiteljev na
šolah, kjer sekcije delujejo, da j
vodijo v okviru svojih prostovoljn
dejavnosti.
Ker pri TIS Slovenska Bistrica p
čakujejo po ustanovitvi šolske,
športnega centra povečano aktivne
kakor tudi večje število šolarjev, ki
bodo vključevali v športno dejavno
si bo TIS prizadeval pridobiti tu
večje število telovadnih vaditeljev
vrst ostalih prosvetnih delavcev, kak
tudi zunanjih sodelavcev, katerim j«
interesu zdravje mladega občar
predvsem šolske mladine.
Pričakujejo, da bodo določen F
treben del finančnih sredstev lah!
dobili tudi iz sklada za pospeševar
telesno-vzgojne dejavnosti pri obč
ski skupščini.
tednik — Četrtek, 20. januarja 1972
stran 13
priročnik za otroke -
proti odraslim
Policija je vdrla v pisarne neke lon-
donske založbe in zaplenila izvod an-
gleškega prevoda razvpite knjige „Mali
rdeči učbenik", danskega „priročnika
za šolske otroke", ki uči, da so odrasli
le ,.papirnati tigri" m da morajo otro-
ci zato samostojno razmišljati o spol-
nosti, mamilih, učiteljih . . . Izvirnik
je izšel na Danskem leta 1969. Avtor-
ja Soren Hansan in Jansan Call v
uvodu pišeta: „Odrasli imajo nad te-
boj zares določeno oblast in so pravi
tigri. Toda nikdar te ne morejo imeti
povsem pod nadzorstvom in zato so
na daljšo progo - papirnati tigri.
Vrednost odraslih po tem takem ni
treba sprejemati na slepo. Mislite tudi
sami s svojo glavo . . ."
Knjigo so dobro prodajali na Dan-
skem, Švedskem, Finskem, v Holan-
diji, ZRN, Švici in na Norveškem.
Richard Handyside, upravnik peda-
goške ustanove, ki je poskrbela za
ingleško izdajo knjižice je ogorčen:
„Policijska akcija me zelo preseneča.
Mislim, da ta knjiga sploh ni opolzka;
morda je samo malce nenavadna".
Policisti, ki so knjigo zaplenili, so
namreč trdih, da gre za kaljenje jav-
nega reda in morale. Scotland Yard
iicer priznava, da je velel v omenjeni
pedagoški ustanovi zapleniti določeno
število knjig, toda odločno zanika, da
bi bUa med njimi tudi rdeča knjižica.
Vsako jutro je (razen v nedeljo)
naslednji program: 4.30-8.00 Dobro
jutro! - poročila; vmes ob 5.00 Poro-
čila; 5,30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutra-
nja kronika; 6.50 vsak ponedeljek,
sredo in petek: Rekreacija; vsak to-
rek, četrtek in soboto: Na današnji
dan; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25
Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00
Poročila.
ČETRTEK, 20. januarja 1972
14.00 Poročila; 14.10 Pesem mla-
dih; 14.30 Jazz; 14.45 Med šolo, dru-
žino in delom; 14.55 EP; 15.00 Do-
godki in odmevi; 15.30 Glasbeni in-
termezzo; 15.40 Iz klavirskih zvezkov
Igorja Stravinske^a; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester češkoslovaškega radia;
17.00 PoročUa; 17.10 Po željah;
18.00 Poročila; 18.15 Godala v ritmu;
18.30 Iz kasetne produkcije RTV
Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Kvintet Silva Štingla;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Domače pesmi; 21.00
Slovenski pisatelji; 21.40 Glasbeni
nokturno; 22.00 Poročila; 22.15
Sodobna srbska simfonična literatura;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 23.40 Popevke;
24.00 Poročila.
PETEK, 21. januarja
14.0 Poročila; 14.10 Kaj
pripoveduje glasba; 14.30 EP; 14.35
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za
turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo;
15.40 Zvoki iz musicalov; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Geoff Love;
17.00 Poročila; 17.20 Operni
koncert; 18.00 Poročila; 18.15
Signali; 18.50 Ogledalo našega časa;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Trio Maksa Sušnika;
19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Slovenski skladatelji; 20.30
Top-poj)s 13; 21.15 O morju in
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
SOBOTA, 22. januarja
14.00 Poročila; 14.10 Sobotno
popoldne; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Kitara v ritmu;
16.46 S knjižnega trga, 17.00
Poročila; 17.10 Gremo v kino; 17.50
Ansambel Jožeta Privška; 18.00
Poročila; 18.15 Iz operetnep sveta;
18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00
Lahko noc, otroci; 19.00 Obvestila;
19.15 Ansambl Mihe Dovžana; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Spoznavajmo svet in domovino; 21.15
Priljubljene melodije; 22.00 Poročila;
22.20 Oddaja za izseljence; 23.00
Poročila; 23.05 - 01.00 S pesmijo v
novi teden; 24.00 Poročila;
NEDELJA, 23. januarja
6.00 — 8.00 Dobro jutro, vmes 6.05
Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00
Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske
proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila;
Radijski in TV spored; 8.05 Radijska
igra za otroke; 8.45 Orkestralne
skladbe; 9.00 Poročila; 9.05 Srečanje
v studiu 14; 9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Še pomnite, tovariši . . .; 10.25
Pesmi borbe in dela; 11.00 Poročila;
11.15 EP; 11.20 - 13.00 Poslušalci
čestitajo; vmes ob 12.00 - 12.10
Poročila; 13.00 Poročila; 13.15
Obvestila in zabavna glasba; 13.30
Reportaža; 13.50 Domači ansambli;
14.00 Poročila; 14.10 Zabavni
orkestri; 14.30 Humoreska tedna;
14.50 EP;, 15.00 Poročila; 15.05
Športno popoldne; 17.00 Poročila;
17.05 Iz opernega sveta; 17.30
Radijska igra; 18.30 Lahka glasba;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila;	19.15	Glasbene
razglednice; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 V nedeljo zvečer; 22.00
Poročila; 22.20 Zaplešite! 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila;
PONEDELJEK,23. januarja
14.00 Poročila; 14.10 Zbora Francisa
Poulenca ^n Mavrica Ravela; 14.30
EP; 14.35 Poslušalci čestitajo; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Lepe melodije;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Fueladelfijski
orkester; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila",
18.15 Lahka glasba; 18.35 Interna
469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Dobri
znanci; 19.25 EO; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Charles Gounod:
Faust; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
23.00 Poročila; 23.05 Lietarni
nokturno; 23.15 Slovenski pevci;
24.00 Poročila;
TOREK, 25. januarja
14.00 Poročila; 14.10 Glasba
mladih; 14.30 Ansambel Silva Šting^la;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital
violinista Škaberja; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Montematti; 17.00
Poročila 17.10 Simfonični koncert;
18.00 Poročila; 18.15 V torek
•nasvidenje! 18.45 Narava in človek;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Lojzeta
Slaka; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30 Radijska igra; 21.20 Lahka
glasba;^ 22.00 Poročila; 22.15
Skrjančeva komorna glasba; 2 3.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Pevci zabavne glasbe; 24.00
Poročila;
SREDA, 26. januarja
14.00 Poročila; 14.10 Zamejski
zbori pojo; 14.30 EP; 14.35 Poslušalci
čestitajo; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40
Španski skladatelji; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester hessenškega radia;
17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni
pogovori; 17.25 Glasbena galerija;
18.00 Poročila; 18.05 Popevke; 18.30
Naš razgovor; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Simfonični orkester;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Slovenski pevci; 24.00
Poročila;
ČETRTEK, 27. januarja
14.00 Poročila; 14.10 Pesem
mladih grl; 14.30 Ansambel Jožeta
Kampiča; 14.45 Enajsta šola; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Moderna
orgelska glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40
Orkester Vieroslav Matušik; 17.00
Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev;
18.00 Poročila; 18.15 Godala v ritmu;
18.30 Iz kasetne produkcije RTV
Ljubljana; 18.45 Znanstveniki pred
mikrofonom; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP;
19.30^ Radijski dnevnik; 20.00
Domače pesmi; 21.00 Literarni večer;
21.40 Glasbeni nokturno; 22.00
Poročila; 22.15 Frank Martin in
Aleksander Skrjabin; 23.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz;
23.40 Popevke; 24.00 Poročila;
PETEK, 28. januarja
14.00 Poročila; 14.10 Kaj
pripoveduje glasba; 14.30 EP; 14.35
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za
turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo;
15.40 Zvoki iz musicalov; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Green
Norman; 17.00 Poročila; 17.10
Človek in zdravje; 17.20 Operni
koncert; 18.00 Poročila; 18.15
Signali; 18.50 Ogledalo našega časa;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta
Burnika; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Slovenski skladatelji;
20.30 Top-pops 13; 21.15 O
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila;
SOffiOTA, 29.januarlja
14.00 Poročila; 14.10 Sobotno
popoldne; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
m odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Operni pevci;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orgle v ritmu;
16.45 S knjižnega trga; 17.00
Poročila; 17.10 Gremo v kino; 17.50
Ansambel Veekend; 18.00 Poročila;
18.15 Iz operetnega sveta; 18.50
Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko
noc, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Kvintet bratov Avsenik; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Plesni
orkester; 21.30 Veliki zabavni
orkestri; 22.00 Poročila; 22.20
Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila;
23.05 - 01.00 S pesmijo v novi
teden; vmes ob 24.00 Poročila; 01.00
Poročila;
zakaj nekateri zgodaj osivijo?
Večkrat vidimo ljudi, ki so na
pogled še mladi, pa imajo sive lase.
Zakaj?
: Naravna barva las zavisi od razhčnih
stvari. Predvsem so važni vitamini,
kako jih presnavljamo v hrani. Dalje je
važno presnavljanje možganske žleze
(hipofize) in ledvičnega oboda.
Nič ne zavisi od naše volje, da bi
pravilno potekali vplivi teh organov
na presnavljanje lasne barve. Ce nasta-
ne kaka motnja na tej poti, pa se
odzove organizem s posebnimi psiho-
loškimi posledicami in tako izgine
tudi barva las. Zdaj si lahko že zdrav-
niško pomagamo, če doženemo tisti
vzrok motenj. Najbolj vplivajo poseb-
ni vitamini in hormoni, ki jih določi
zdravnik.
i	VELIKA NAGRADNA IGRA
(
sledite Q
OD 5. NOVEMBRA DALJE V
I	^'VELEBLAGOVNICI D
IN V
13. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALO
PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH lOOdm
DOBITE KUPON
i NAGRADE:
f
•BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE
■	»PRALNI STROJI
•HLADILNIKI
; ■	'ŠTEDILNIKI
i	'MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE itd.
c:
ZATO sledite o
VEDNO IN POVSOD
ij, L j movSKO PODJETJE na VELIKO IN MALO
' UTehno-mergator
CEUE
Poslovodja novemu pomočniku:
„Zdaj prihaja profesor Raztresen,
naš najboljši odjemalec. Vsakokrat,
ko pride, kupi dežnik in ga takoj
pozabi."
„No, Ančka, tukaj so pa naše zlate
ribice. Da jim boste vsak dan dajali
mravljinčja jajčka, razumete!"
„Bom. Toda - mehko ali trdo ku-
hana? "
14 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
Snaha in tašča -
večen problem
Eno najstarejših, najbolj nespamet-
nih in v mnogih primerih tudi kar
najbolj tragičnih sovraštev - Čpprav je
to morda prehuda beseda, so nespora-
zumi med snahami in taščami. Tožbe,
solze in slaba volja so posledice ostrih
besed, ki jih ti dve ženi, ki bi si lahko
toliko pomagali, izrečeta v želji, da bi
premagah druga drugo.' Obstojata
pravzaprav dva temeljna vzroka teh
večnili nesporazumov. Prvi je v tem,
ker je treba dehti ljubezen človeka, ki
ga imata obe radi - moža oziroma
sina - drugi pa je posledica različnih
pogledov na gospodinjstvo in vzgojo
otrok.
Najtežje in najbolj boleče je sožitje
v takih družinah, kjer je mož edinec
in je materi pomenil vse na svetu.
Možje, ki so imeli v življenju samo
mater - in to takšno, ki jim je vedno
popuščala - po navadi niso najboljše
osebnosti. Poleg tega taki soprogi
iščejo v ženi materine lastnosti - teh
pa ponavadi ne najdejo, kajti bistvena
razlika med ženo in taščo je prav v
različnem pogledu na svet — ta pa je
posledica let, ki ju loči. Mlada žena je
v takih primerih v kaj nezavidnem
položaju.
Problem tašča - snaha ne bi smel
biti problem dveh,- temveč vsaj treh
ljudi. In prav ta tretja oseba - mož
oziroma sin - lahko nesporazumne
najlaže reši, ah pa jih tudi poglobi.
Reševanje nesporazumov med taščo
in snaho zahteva od obeh „nasprot-
nic" veliko takta in inteligence, da
niti ne govorimo o pogumu, ki je
potreben, da lahko z nasmeškom pre-
ideta stvari, ki jima sicer niso najbolj
po volji. Včasili se tašča in snaha
spopadeta tudi na izključno ,,žen-
skem bojišču", pa čeprav so ti nespo-
razumi najbolj nespametni in najbolj
ponižujoči. Zagreši jih lahko tudi
snaha, ki se postavlja s svojo mladost-
jo in prikupnostjo, pa tudi tašča, če
težko prenaša svoja leta in se boji
zime življenja.
moška druga pomlad
Mnogokrat omenjeno ,,drugo po-
mlad" bodo po mnenju britanskega
zdravnika Kennetha Bergina prav go-
tovo doživeli tudi nad 55 let stari
možje, če bodo upoštevali določena
pravila in se vestno ravniEdi po njih. Te
napotke je Bergin objavil v strokovni
reviji „The Director":
Na krajše razdalje se ne vozite,
marveč hodite peš, in sicer pol ure
zjutraj, prav toliko zvečer. Ce vas z
avtom vozi na železniško postajo že-
na, šofer ali kdo drug, naj vas odloži
na kraju, od koder boste imeli 30
minut peš do kolodvora. Zvečer naj
vas prav tako počaka na tistem kraju,
ne na železniški postaji, kamor ste se
z vlakom pripeljali iz službe.
Ce se le da, se ne vozite z dvigalom,
marveč hodite peš. Ce morete, tecite
po stopnicah navzgor. Pri jedi pijte
belo vino, in sicer samo po dva
kozarca. Pustite cigarete, kadite raje
cigare ali pipo.
Po možnosti črtajte z jedilnika
krompir, kruh, pecivo, maslo, smeta-
no in močnate jedi. Delovni teden si
uredite tako, da boste lahko ob sre-
dah popoldne igrah golf ali se ukvarja-
h s kakim drugim športom. (Sodelavci
bodo veseli, da vas ni, nihče vas ne bo
pogrešal tisto popoldne).
Ob koncu tedna si nikar ne privo-
ščite pretiranega oddiha, ne lenarite.
Tudi gospodinjstvo je zelo naelek-
treno področje. Tašče so temeljite,
izkušene, mlade pa bi rade na hitro
opravile, čas je nanueč njihov sovraž-
nik. Gospodinjstvo bi rade mehanizi-
rale, tašče pa jim to včasih zamerijo
in jim očitajo nesposobnost.Snahe so
marsikdaj zelo nedostopne, zavračajo
včasih dragocene nasvete tašč in rade
delajo po svoje.
Rojstvo prvega otroka nesporazume
med taščo in snaho še poglobi - pa
čeprav vsi pričakujejo nasprotno. Obe
ženi se začneta boriti za primat in
pogostokrat prav trdo trčita naravna
pravica neizkušene matere in bogate
izkušnje babice, ki ve, kako je treba z
otrokom ravnati, da si pridobi njego-
vo ljubezen.
Snaha bi se morala zavedati, da je
dolžna spoštovati ženo, ki je vzgojila
njenega moža, pa čeprav je včasih
tašča nedostopna in nerazumljiva.
Mnogokrat je taka zavoljo tega, ker
drugače dojema čas, v katerem živi,
ker drugače gleda na njihove želje in
navade. Mlada žena pa se mora zave-
dati tudi tega, da mora biti vzgoja
otroka njena dolžnost in da mora
malega vzgojiti tako, kot je v skladu z
njenimi nazori.
Tašča pa naj ne bi smela pozabiti,
da je bUa nekoč tudi ona snaha.
Nasprotno - poskuša naj se vživeti v
čas svojtga sina in njegove družine, v
njihove želje in navade. In kot je bila
ona nekoč gospodarica svojega doma
in življenja, naj dovoh, da bosta zdaj
to v svojem domu njen sin in njegova
žena.
gorišnica
23. jan. francoski film mamila;
uutomer
22. in 23. jan. angleški film dirka
za casom; 26. jan. francoski film
armada v senci;
slovenska bistrica
20. jan. film mož z imenom
„konj"; 22. in 23. jan. italijanski
film Človeško maščevanje;
26. jan. danski film RDECi PLAŠC.
javna zahvala
Podpisana se zahvaljujeva zdravni-
kom in osebju ptujske in mariborske
bolnišnice, ki so naju operirali in tako
skrbeli za naju, da sva ozdravela.
Stanko Brumen in hčerka Nežika,
Tomaž pri Ormožu
nesreCa ne počiva
Pretekli teden so se zdravili ah se
zdravijo v ptujski bolnišnici naslednj
ponesrečenci:
Janez Brus, Spuhlja 6, lažja poškod
ba; Mira Herceg, Donji Macelj 57,
lažja poškodba; Vjekoslav Školnik
Trakoščan 61, lažja poškodba; Marje
ta Plohi, Formin 18, lažja poškodba
Drago Seruga, Trubarjeva ulica 13
Ptuj, lažja poškodba; Anton Pulko
Ptujskp gora 44, lažja poškodba; h
nez Bedenik, Sestrže 47, lažja poškod
ba; Franc Trafela, Belavšek 8, lažjj
poškodba; Franc Kukec, Obrež 59
težja poškodba; Franc Merkač, Pod.
gorci 52, l?žja poškodba; Uršula Maj
hen, Veliki Brebrovnik 50, lažja po.
škodba; Irena Podgoršek, Jablovec 22,
lažja poškodba; Štefka Stakne, Stano'
šina. 21, lažja poškodba; Elizabet,'
Filipič, Vinski vrh 43, lažja poškodba
Boris Ranogojec, Ravninsko 65, lažjs
poškodba; Roman Frangež, Cirkovci
43, lažja poškodba; Martin Milošič,
Mah Okič 3, lažja poškodba; Matevi
Križal, Mestni vrh 68, lažja poškodba
Vsem ponesrečencem želimo čim
prejšnje okrevanje!
-FK-
Rodile so:
Nada Gojkošek, Sp. Hajdina 28 -
Nado; Sonja Muršak, Majšperk n. h. -
Ksenijo; Zdenka Ciglarič, Godemarci
20 - Branka; Terezija Klemenčič,
Moškajnci 83 - Srečka; Terezija
Štampar, Jastrebci 52 - dekhco; Olga
Jambriško, Mihalovci 17 — Marjetko;
Marjeta Prosenjak, Dornava 62/a -
Borisa; Darinka Logar, Ul. B. Vintega
1, Slov. Bistrica - Heleno; Marija
Ribič, Jarhova 50, Maribor - Aleš;
Tatjana Fergola, Ivajnkovci 1 - Igor;
Marija Pppošek, Podvinci l/a - Ma:
jano; Marija Pevec, Drakšl 18 - IVla
tino; Vera Kirbiš, Ciril-Metodov dit
vored 9 - Mojco; Silva Fridauer, Z«
grebška 29 - dekhco; Jožica Planin;
Breg 25 - dečka; Ivanka Kondriž
Zabovci 15 - Alenko; Frančiška Ni
mec, Mezgovci 17 - deklico; Alojz|
Marinkovič, Volkmerjeva 5 - Vojta
Marica Pintarič, Drakovci 82 - dei
ka; Elizabeta Kodrič, Nova vas 23
dečka; Martina Celan, Pragersko n.l
- Matejo; Rozalija Bauman, Radove
14 - Slavico; Antonija Majhen, Vra'
no 230 - Jasminko;.
Poroke:
Andrej Žuran, Mihovci 45, Ormc
in Marija Žiher, Zamušani 16; Mii(
slav Zelenko, Vehčina 6 in Marjel
Hrenko, Budina 51; Zmagoslav Or
šek, Sp. Hajdina 119 in Albina P1
ninc, Sp. Hajdina 114; Jožef Bratu
Krajnska gora 87/b in Božena Zadr
vec, Krempljeva 3; Albin Rampr
Crmožiše 3 in Alojzija Fišer, CrnK
žiše 48; Marjan Moran, Panonska 2
Veronika Kodela, Draženci 10; Jan(
Wolf, Draženci 52 in Rozalija Vnu
Draženci 52; Drago Vidovič, Beltin
in Olga Tement, Hajdoše 78/b.
Umrh so:
Stanko Ceh, Cufarjeva 14, rc
1928, umrl 11.1.1972.; Viktor Vi
kler, Grdina 22, roj. 1922, umrl 12.
1972.; Anton Fekonja, Veličane 3
roj. 1917, umrl 11. 1. 1972.; Stani
Mlakar, Destefnik 44, roj. 1933, uit
12. 1.1972.; Jožefa Fištravec, Senei
20, roj. 1898, umrla 17. 1. 1972.
drobni nasveti
-	Zelo neprijetno je, če v jedi p
va, preveč opražena grenka čebu
Temu se pa kaj lahko izognete. Lef
zlatorumeno čebulo boste spražile,
ji boste med praženjem dvakrat
trikrat prilile po nekaj kapljic vode.
-	Nihče ne pije rad ricinovega ol
Ce pa si prej in potlej usta izplakn«
z zelo toplo vodo, da se oljne kaplj:
ne morejo oprijeti sluznice, ne bo
občutili slabega okusa v ustih.
tednik — Četrtek, 20. januarja 1972
stran 15
Dober den drogi Prlelci no fsa rezer-
virana žlolita z mojega rezerviranega
kota!
Gnes, gdo van jas to pisen, je nede-
la. Sedin duma za pečjo no mislim na
vos, drogi brolci^ no brolke. Mica je
tak zaklirla v krušno peč kak, da bi
mislila s hujdiča ražnjiče delati, kejko
Vidin no vohan pa nama misli samo
eno šajtravo kuro spečti, ki je že tri
dni neke okoli voglof kvokala. Viini
tak pomalen sneg naletovle no rnan
glih tokšni občutek kak da bi se muhe
no obodi po lufti nagajah. Meni se
zdi, ke nan je sunčna uprova letos
tiidi sneg devalvirala no mamo ga
kumer tejko, ke vidimo, da je sneg
tudi letos beli. Ce skoro nede~ boj
debela snežna^odcja zapola, te mo po
naspomlod sušo po naših bregačah
pregajah no že v naprej slabo letino
preklijali. Že v jesen so v moji mlaki
žabe štrajkale, saj neso mele niti tejko
vode, da bi se lahko plavati vičile . . .
Joj, glih zaj Mica neke z burklami
po peči štohle, poleg pa na vcs glos
preklija močko, ki ji je z enim kiireč-
jim bedrom na dila pobegnola. Saj
rečen, naša močkajejoko telegentna,
saj ve, ke je pečeno meso bojšo kak
surovo .,. . •
Gledan skos okno no vidin, ke se
pri sosidovih tak z rola kadi kak, da bi
si bika pohah. Vete, Jula koline peče,
saj so včeraj meh prašičkovo sedmino.
Pa vete kokšni hec je bija? Prašiček
jin je s ta glovnim mesoron vred v
gnojšnico skoča no blo je glih tak kak
poje tista pesen . . ." „Ja, ja Matjažek
je gujdeka kla . . ." Tudi mija z mojo
I ta storo sma bla na kolinah. Pujcek jc
bija boj mah no smo ga do večera
skoro frtol doj mohnoli. Saj vete, kak
to pride. Povobijo se vse tete, botri,
žlohta no žalujoči ostah, ki pridejo
seveda s proznimi želodci no cekari,
te pa je pujcek hitro razčontirani.
Jula no Juža sta povobla na koline
• tudi nekšnc prijotele z mesta ah boj
točno povedano s Ptuja no z Marpro-
' ga. Prcmoj krščeni duši pripelali so se
. z dvema fičkoma z onim brenčedeson
; no z enim folksvvagonon. Kruci fiks,
1 bilo nas je tejko, ke smo se kumer za
f mizo sklali. Gdo pa na spomlod, pole-
i ti^no v jesen motike, kose, srpe no
druge kmečke montre za rep cukamo
- pa nega nibenega hujdiča k hiši. Pa
kaj si čcmo, je že tak na sveti no vena
te že tak more biti. Pje, toti mestjani
so za obloženoj mizoj z meson no z
dobrin vinon na ves glos peli „Praf
luštno jc res na dežeh, dežeh, ko
pujcek na mizi leži . . ." Jas no sosi-
dof Juža pa sma vzodik bos vlekla'
„Težko je res na dežeh, deželi, ko
kmetič zapufan za penzijo prosi pa
zaenkrat še figo dobi. . ."
Saj resen, zaj sen se spuna, tota
zima nan je fse doj zamrznola, samo
na cenah se še neje provi trden led
nareda. Drogi lidje, jas se hujdo bojin
letošnje spomlodi, gdo de prišla od-'
juga no do se tote zmrznitve odtalile,
Kruci fiks, te de po cirkus. Cene do
začele skokati kak divji zofci, gdo jih
jagrofski psi nagojajo, mi pa mo po
strelah na sejah no sestankih z mane-
verskoj municijoj.
Drogi lidje, zaj se nan tak pomalen
fašenk bliža. Kaj ste že pogrilntah,
kokšno lorfo te si letos na ksiht na-
teknoli? Jas mo po čista v civili, brez
lorfe no kokšnega drugega naštimova-
ja. Žepe na hlačah no sukji mo si vlln
obrna, malo mo navzkriž gleda pa mo
originalna maska našega povprečnega
občona. Loni- smo se na ptujskem
karnevoli delah norca z devalviranega
dinara, ki je nesa na hrbti težki križ
no je krvovi pot potija, letos pa de pre
še samo križ brez dinara. Gospa mar-
ka no stric dolar pa ta se pre v zloti
kočiji vozila. Zaj pa rečte, če je to
praf no, če si je naš očka dinar zaslii-
ža tokšno ponižaje . . .
No, tejko van te naj bo za gnes.
Mica je ghh zaj servirala na mizo tisto
kurčc, ki ghh tak zgleda kak da bi
pečeni golob bija. Sebi in van želin
dober tek na drugi tjeden drgoč nasvi-
deje.
Vaš Lujzek.
OBVESTILA
Interesenti, ki se želijo učiti medna-
rodni jezik - cspcranto po dopisni
metodi, sc naj oglasijo v ponedeljek,
24. t. m. ob 18. uri v Narodnem do-
mu. Vljudno vabljeni tudi drugi tečaj-
niki. Skriptc so na razpolago.
JD
-	Stročji fižol ima čestokrat debe-
le niti. Poskusite dati tak fižol pred
čiščenjem za nekaj minut v vrelo vo-
de/; nitke boste z lahkoto odstranili.
-	Da odpravite neprijeten duh v
dolgo zaprtih omarah, segrejte kovin-,
sko posodo in vlijte vanjo malce vin-
skega kisa, potem pa posodo postavite
v omaro in dobro zaprite. Kis bo
impregniral les in nevtrahziral nepri-
jeten, postan vonj. Cez eno uro od-
prite vrata omare; duh po kisu se bo
hitro porazgubil.
-	Pokrovčki pri steklenicah se ne
bodo trdno oprijeli steklenega grla, če
jih boste pred zapiranjem premazali z
voskom ali suhim milom.
-	Trd sir bo ostal pež, če ga za-
vijete v mokro krpo, ki ste jo bili
namočili v slano vodo. Seveda morate
krpo najprej ožeti in šele nato zaviti
sir.
-	Riž se ne bo razkuhal, če mu
boste dodali nekaj masla.
-	Po uporabi lahko operete sita le
v hladni vodi. Topla in vroča voda
zlepita moko, ki se je nabrala med
rešetkami.
-	Ce vaši gostje ne marajo močne
črne kave, jim ugodite s tem, da kavi
primešate malo kakaovega prahu.
-	Majoneza, ki jo boste servirali
zvečer, bo mnogo bolj okusna, če ji
prilijete malo belega vina.
-	Ce boste dodah beljaku ščepec
soh, bp sneg trši.
-	Ce ste juho -presolili, nikar ne
obupajte, ampak se zatecite k staremu
in preizkušenemu sredstvu: . olupite
krompir in ga skuhajte v juhi! Med-
tem ko se krompir kuha, se v juhi
izgubi vsa odvečna sol.
.- Preden hočete očistiti dimnik
pri štedilniku - da vam ni potrebno
klicati dimnikarja - si roke dobro
namilite in pustite, da se milnica na
koži posuši. Potem boste zlahka opra-
li saje z njih.
-	Oprano volno' zravnate, če jo
navijete v dolgo štreno in jo zavijete v
vlažno brisačo. Pustite jo tako 12 ur,
nato štreno skrbno poravnajte in jo
prelikajte preko suhe brisače.
Neprijeten duh iz kuhinjskega li-
jaka bo izginil, če bomo vlile v lijak
lonec vrele vode, ki smo ji dodale
nekaj žlic kisa.
-	Miza iz orehovine bo videti kot
nova, če jo boste podrgnile z volneno
krpo, namočeno v mešanico iz enakih
delov olivnega olja, terpcntina in kisa.
Nikar ne poskušajte zmehčati novih
čevljev z zvijanjem usnja! Raje notra-
njost čevljev dobro zdrgnite s ko-
ščkom vate, namočene v gorilni špirit.
Z lahkoto jih boste obuli.
Pražen riž, rezance, pire krompir in
sploh vse jedi, ki jih hočemo ohraniti
tople, damo v pološčene ^li porcela-
naste posode. Te postavimo v posodo
z vročo vodo in jih pokrijemo.
Ste opazile na vloženih kumarah
belo oblogo? V tem primeru odlijte
kis, kumarice zbrišite, ah še bolje -■
umijte jih s svežim kisom, potem pa
jih ponovno vložite in zalijte z novim,
dovolj močnim kisom. Ce pa opazimo
plesen na marmeladi, odstranimo
vrhnjo plast, kozarce umijemo z alko-
holom in pokrijemo marmelado s
papirjem, namočenim v rum.
„Miha, ah že veš najnovejše? Marja-
na se bo poročila."
„ln kdo bo tisto teslo, ki jo bo
vzel? "
,;Jaz."
Začudeni oče: „Kako, draga hčer-
ka, s pijanim ženinom hočeš k poro-
ki? "
Hčerka: ,,Ne morem drugače, očka.
Kadar je trezen, sploh noče slišati o
ženitvi."
,,Pri Žgančkovih imajo pa res zgled-
no gospodinjstvo! Desetega je šele, pa
so že brez ficka."
„Kako pa to veste? "
„Hotela sem si davi pri njih izposo-
diti petdeset dinarjev."
,,Povejte mi, gospod doktor, ali je
res, da oženjeni moški dalj časa žive
kot pa samci? "
„Cenče! Njim se življenje samd
daljše zdi!"
„Ali ste videli, kako so se ljudje
jokali, ko so me sinoči na odru v
zadnjem dejanju umorili? "
,,Seveda, ker so vedeli, da vas niso
zares!"
,,Ali ste videli kakšnega orožnika v
bližini? "
„Na žalost, ne."
„lnienitno! Sem z denarnico!"
,,Nič strahu, gospod Škrnicelj! Po-
vejte svoji ženi le to, da je njen slabi
sluh samo posledica starosti."
,,0h, gospod doktor, ali ne bi mogli
biti vi tako prijazni, pa bi ji to pove-
dali sami? "
,,Vaš mož ima še vedno visoko tem-
peraturo, draga gospa."
„No, no, gospod doktor, zamenjajte
tisto mlado bolniško sestro s kakšno
starejšo, pa bo puls normalen."
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 20. jannarja 197}
Po poti zdravega življenja
Zdravje je, temu bo vsakdo pritrdil,
naše največje premoženje. In tudi
zdravniki so se že zdavnaj dokopali do
spoznanja, da je mnogo laže poučiti
človeka, kako naj ravna, da bo ostal
zdrav, kakor pa mu pomagati vrniti
zdravje šele potem, ko gaje že izgubil.
Preprečevati je torej laže kakor
zdraviti. Raziskovalci zato posebno
skrbno proučujejo nove možnosti pre-
ventivne terapije. Znanstveniki na uni-
verzah, klinikah in raziskovalnih usta-
novah iščejo najbolj učinkovite nači-
ne, ki pomagajo človeku ohraniti
zdravje. Njihova dognanja jasno potr-
jujejo staro resnico, da je gram pre-
ventivne medicine vreden več do tone
kurativne.
Navajamo nekaj novejših dognanj s
tega področja.
KOLIKO IN KAKŠNO VRSTO GI-
BANJA POTREBUJEMO, DA OSTA-
NEMO ZDRAVI?
Določena količina telesnega napora
je za ohranitev zdravja nujno potreb-
na; znano pa je tudi, da je preobilica
gibanja ah prenaporno gibanje še sla-
bše kakor nič. Večina ljudi - zlasti
tistih, ki delajo za pisalnimi mizami -
se premalo telesno giblje ali pa to
gibanje ni prave vrste.
Te „sedeče" delavce delimo na dve
vrsti. Prvi gibanja skoraj ne poznajo;
vozijo se v službo in iz službe, doma
pojedo, sedejo in kaj berejo, gledajo
televizijo ah poslušajo radio, odpeljejo
se v kino, kjer spet sedijo, pogosto se
tudi na nedelj^i izlet kam peljejo.
Drugi ves teden sedijo za mizo, ob
koncu tedna pa se preobtovorijo s
tolikšno mero telesnih naporov, da se
v ponedeljek vrnejo v službo bolj
utrujeni, kakor so jo prej zapustih.
S poskusi so ugotovili, koliko teles-
nega gibanja potrebuje človek, da bi
ostal pri dobrem zdravju. Sadovi teh
raziskav so bili presenetljivi' povpre-
čen odrasel človek potrebuje teden-
sko dvakrat deset minut telovadnice,
da ostane v dobrem fizičnem stanju.
KOLIKO SPANJA POTREBUJE-
MO?
Čeprav nekaterim zadostuje manj
spanja, je za povprečnega človeka
najbolj zdravo, da spi na dan približno
osem ur. Ko so nekaj tisoč moških in
žensk, ki so doživeli visoko starost,
izprašali o njihovem načinu življenja,
so ugotovili, da je bilo dolgo spanje
edina lastnost, ki je bila vsem skupna.
Sicer so nekateri radi pili, drugi se
alkohola niso dotaknili; nekateri so
kadih, drugi ne; nekateri so trdo delali
vse življenje, drugim delo ni preveč
dišalo. Toda vsi so zmeraj dovolj spali,
večinoma tradicionalnih osem ur
dnevno, in tako skozi vse svoje dolgo
življenje.
Koliko spanja potrebuje človek, je v
veliki mtjri odvisno od tega, kakšno je
njegovo delo. Nedavne študije so od-
krile, da umski delavci potrebujejo
znatno več spanja kakor oni, ki se
preživljajo s telesnim delom. Precej
več časa je namreč potrebno, da se
obnovi živčna energija možganskih
celic.
Poskusi so tudi pokazali, da si
najhitreje opomoremo od utrujenosti,
ki je izključno telesna. Ljudje, ki jih
stalno grizejo kaki problemi, pa se
pogosto prebudijo utrujeni, ne glede
na to, kako dolgo spijo; duševno in
živčno energijo namreč trošijo hitreje,
kakor jim jo more spanje povrniti.
KAKŠNA JE NAJBOLJ ZDRAVA
HRANA IN KATERI OBROK JE
NAJVAŽNEJŠI?
Najboljši je razumno sestavljen je-
dilnik, ki vsebuje dovolj mesa, rib, sira
in druge beljakovinske hrane. Raziska-
ve so pokazale, da so v splošnem
najbolj zdravi ljudje, ki jedo veliko
mesa in zelenjave, torej mnogo belja-
kovin.
Obrok lirane pa je najvažnejši tisti,
ki ga pojemo (oziroma bi ga morali
pojesti) zjutraj, preden se odpravimo
na delo. Znanstveno je dokazano, da
skromen zajtrk utegne izpodkopati
človeško zdravje, načeti živce ter
močno zmanjšati delovno storilnost.
Izdaten, obUen zajtrk je temelj
zdravega življenja. Sledi mu naj za-
dostna mahca, lahko kosilo in skrom-
na večerja - torej ravno obraten
vrstni red, kakor smo ga običajno
vajeni. In še nekaj: eden glavnih vzro-
kov slabe prebave in motenj v delova-
nju želodca je naglica in živčnost, v
kateri použivamo naše obroke. Torej,
jejmo počasi in v miru!
KAKO VPLIVAJO NA ZDRAVJE
SKRBI?
Vse študije, ki so jih o tem izvedh,
kažejo, da ničesar zdravja in telesne
odpornosti bolj korenito ne izpodko-
pava kakor skrbi. Res pa je tudi, da se
je mogoče velikega dela teh srkbi
znebiti - zlasti tistih, ki se sučejo
okoli zdravja. Ce sodite, daje z vašim
zdravjem kaj narobe, nemudoma poj-
dite na zdravniški pregled. Najpogo-
steje, boste kmalu spoznali,_da so bile
vaše skrbi brez podlage. Ce pa niso
bile, potem zveste, kaj je narobe z
vami in kakor hitro veste trdna dej-
stva, imate tudi možnost, da se proti
bolezni borite.
Kar zadeva druge vaše skrbi in
bojazni, naj vas potolaži naslednja
zdravstvena statistika: okoh 40 od-
stotkov skrbi velja stvarem, ki se
nikoh ne zgodijo; 30 odstotkov jih
zadeva minule dogodke; 22 odstotkov
se suče okoh majhnih nevšečnosti in
ničevosti; le 8 odstotkov je skrbi, ki
imajo resnično podlago.
Torej skrbno prerešetajte skrbi, ki
vas tarejo. Skoraj vedno boste spozna-
h, da je nad 90 odstotkov vaših skrbi'
povsem neupravičenih.
BODIMO STALNO S CiM ZAPO-
SLENI!
ŠtevUne ankete kažejo, da so ljudje.
ki se zmeraj ukvarjajo s kakim delom,
navadno tudi najbolj zdravi. Po drugi
strani pa so psihologi ugotovili, da
človek, ki je premalo zaposlen, ki ima
na voljo preveč prostega časa, hitreje
telesno in duševno nazaduje in se
obrablja. Njegova odpornost do bolez-
ni je slabša. Tudi če je telesno zdrav,
si pogosto domišlja, da ga tare ta ali
ona bolezen; med takimi ljudmi je
največ namišljenih bolnikov. Zdravni-
ki se strinjajo v tem, daje zdrava, čila
volja eden glavnih faktorjev zdravja -
ničesar pa je bolj ne izpodkopuje
■kakor lenobno, brezciljno življenje.
Živeti dejavno, delavno življenje -
to je najboljši način za zdravje. Pogo-
sto pravijo, da stroj prej zarjavi kakor
pa se obrabi. In to velja tudi za
človeka.
Zakaj joka dojenček?
Menda je jasno, da otrok, še poseb-
no dojenček, nikoli ne joka brez vzro-
ka, kar tako, iz čiste objestnosti ali
veselja. Nasprotno - z jokom nam
hoče nekaj povedati. - S tema dvema
stavkoma utemeljuje svoje delo zdrav-
nik za otroške bolezni Johan Lind,
zaposlen v Karolinški bolnišnici v
Stockholmu. Skupaj s finskim kole-
gom dr. Olle Wasz-Hoeckerjem sta
zato izdelala in patentirala aparaturo,
ki ,,razume" pomen dojenčkovega
joka in nam pove, če je otrok bolan
ali morda joka zaradi kakšnega dru-
gega vzroka.
S svojo napravo se je Lind začel
ukvarjati leta 1955 - menda zato, ker
so v stanovanju nad njim imeli do-
jenčka, ki je jokal tako rekoč noč in
dan ter Lindu kratil počitek. Napravo
je imenoval ,,cry detector'', torej de-
tektor za jok. Sestavljena je iz treh
magnetofonskih registratorjev, elek-
tronskega računalnika, mikrofona (ki
ga pritrdijo nad dojenčkovo zibelko)
iz treh ur, (ki beležijo dolžino joka)
ter komandne plošče.
Lind ugotavlja, da dojenček ne joka
samo zato ker je lačen, moker ali
bolan, ampak tudi zaradi tako ime-
novane kromosomske neuravnoveše-
nosti. Računalnik, ki je sestavni del
detektorja za jok, stopi v akcijo takoj
ko dojenček zaveka. Najprej ugotovi,
če je jok normalen ah nenormalen. V
tem drugem primeru začne samo-
dejno iskati vzroke in sicer tako, da
primerja trenutno jokanje z grafič-
nimi ponazoritvami ,jokajočih melo-
dij", kot imenuje Lind posamezne
vrste vekanja, ki seveda ustrezajo po-
sameznim motnjam in neugodnostim,
ki trapijo dojenčka.
Omenili smo že, da se je Johan Lind
povezal pri svojem delu z Olle Wasz-
Hoeckerjem. Ta je ginekolog na finski
univerzi v Uleaborgu in se je prav tako
leta 1955 začel ukvarjati s proučeva-
njem problema, ki se z njim vsak dan
srečujemo, a se nam zdi nekaj samo
po sebi umevnega. VVasz-Hoeckerja je
začelo namreč zanimati, kako to, da
mati vselej spozna jok svojega otro-
ka? Ugotovil je, da je to razpoznanje
zanesljivo samo v določenih pogojih,
namreč takrat, ko v istem prostoru
leži obenem več mater in več otrok.
V tem primeru mati takoj ve, kdaj se
oglasi njen dojenček. Ce pa leži mati
sama v sobi, po joku ne zna ugotoviti.
ZAKONSKA SREČA PO JAPONSKO
ah veka njen otrok, ali pa se oglaša
otrok druge matere.
,,Cry detector" seveda ni kakšen
epohalen izum, je pa vseskozi uporab-
na naprava. Za dojenčka moramo vse-
lej pravočasno storiti vse, da bo tudi
prvo obdobje svojega življenja prebil v
nemotenem okolju.
DOBRO ZLIKANA
SRAJCA
Preden pričnete likati moško srajco,
jo dobro navlažite s čisto vodo in
trdno zavijte v tulec. Cez pol ure jo
pričnite likati:
OVRATNIK - Najprej zlikajte na-
robno stran ovratnika potem pravo.
Pri tem nategujte blago in likajte v
smeri konica-sredina.
ZAVIHKI - Zhkajte najprej narob-
no stran, potem pravo. Ce so zavihki
dvojni, naznačite z likalnikom rob.
ROKAVI - Naravnajte jih po šivih
in hkajte od zavihkov do ramen.
Pazite, da ne napravite nelepih gub!
HRBTNA IN PREDNJA STRAN -
Zlikajte najprej hrbtno stran, potem
prednjo. Pazite, da lepo zlikate blago
ob gumbih in luknjah, prav tako pa
zlikajte z narobne strani rob prednjih
delov.
ZLAGANJE - Zapnite gumbe in
obrnite srajco tako, da leži na prednji
strani. Zložite rokave in previjte sraj-
co čez polovico. Potem še enkrat prav
narahlo prevlecite čeznjo z hkalnikom
in jo pustite - preden jo položite v
omaro - da se ohladi.
-	Gumijasti predmeti nam radi
začno pokati. Ne smete jih pa mazati
z oljem ah s kakšnimi drugimi maščo-
bami, ker jim to le škoduje. Položite
jih rajši v vodo, ki ste vanjo kanili
nekaj kapljic salmiaka, in sicer 3g
salmiaka na 100 g vode. Cez približno
dve uri gumijasti predmet dobro
zdrgnite, da postane prožen. Barvastih
predmetov pa ne smemo namakati,
ker sajmiak barvo razžre.
-	S ciklamami v Ipnčkih boste
imele še večje veselje, če jih boste
pravilno zalivali. V podstavek prilivaj'
te mlačno vodo. Ce ste cvetlico že
razvadile z mlačno vodo, je ne smete
nikoh več zalivati z nuzlo.
Naše žene bi se lahko od Japonk
veliko naučile. Vrla japonska zakon-
ska žena leže, slišim, v mrzlih dneh
zjutraj pred moževo posteljo plosko
na tla, da mož, ko vstane, ne dobi
mrzlih nog. Take majhne ljubezenske
usluge nenavadno pospešujejo zakon-
sko harmonijo in domačo srečo.
Druga stvar, v kateri so Japonke
pred našimi ženami, je običaj, da
svoje može kopajo. Mila se bliža s
pokloni možu, mu pomaga pri slače-
nju in ga od glave do pete namiH,
skrbno pazeč, da mu ne pride milo v
oči. Nato ga splakne, in šele zdaj sme
mož stopiti v kopalno kad. Medtem
ko se, do tilnika v vodi, pusti lagodno
mehčati, ga krepča z mrzlim pivom
ali vročim riževim vinom.
In naše žene? Da niti ne omenimo,
kako sploh ne mislijo na to, da bi se
možu, ko pride domov, priklonile,
obstajajo baje celo take, ki moža
nočejo kopati. Veijetno se bojijo, da
bi jih zaradi takega početja zaničevali.
To je seveda smešno. Noben mož ne
bo gledal svoje žene zviška, ker ga
kopa. Nasprotno, le še več spoštova-
nja bo dobil pred njo in si štel v
posebno čast, da jo bo zjutraj pri
vstajanju uporabljal za predposteljnik.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četrtek.
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.