Slo/eniki
brneli«,:*
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za nečlane Din 30'—; posamezna številka Din 2'— e Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV	Celje, dne 7. aprila 1933	Štev. 7
Savinjski:
Kako pa bo v bodoče
Kakor pa so trenotno izgledi na letošnjo sezono še precej dobri, tako so oni na pozneje, žal, prav slabi.
Štiri dolga leta smo potrebovali, da smo premagali nadprodukcijo, ki nam je že skoro vsem skupaj zavila vrat. Šele lansko leto smo končno zopet nekako prilagodili produkcijo porabi hmelja Vsa svarila, vse govorjenje in pisanje nas ni pripravilo do tega, temveč šele docela nerentabilne cene so nas k temu prisilile. Najprej smo v naši državi začeli s preklinjanjem in zabavljanjem krčiti poprej tako visoko cenjene hmeljske nasade. Najprej pri nas zato, ker smo največ grešili na račun nadprodukcije in je ponudba naših provenienc najbolj nadkriljevala povpraševanje. Toda to je še malo izdalo. Po nepisanih pravilih bridke usode so prišle potem na vrsto še druge države, Poljska, Francija, Nemčija, Češkoslovaška itd., dokler se niso nasadi povsod toliko skrčili, da smo lansko leto za silo uravnovesili produkcijo s porabo. Prostovoljno nismo hoteli krčiti nasadov, četudi smo se vsi zavedali silne nadprodukcije, ki je morala povzročiti nizke cene. K temu nam je pač manjkalo enotne in skupne organizacije ter potrebne uvidevnosti, šele neizprosni in brutalni sili skrajno nerentabilnih cen smo se uklonili. Kar nismo hoteli storiti zlepa, smo končno morali zgrda! Pri tem pa je šlo seveda milijone in milijone narodnega premoženja po nepotrebnem v nič.
Res bridka je bila ta izkušnja in silno draga šola. Pa smo se kaj naučili? Izgleda, da prav malo ali pa sploh nič in da ponovno drevimo v stari greh.
Šele h koncu sezone so se lansko leto dvignile cene na vsaj kolikor toliko primerno višino, pa
smo že zopet začeli s tem, da pomnožimo nasade. Prvi so pri tem seveda naši vojvodinski tovariši, ki so tudi poprej najbolj širili nasade in s tem največ zakrivili zadnja slaba leta. Toda tudi drugod niso boljši. Na Češkem se pripravljajo, da vkljub vsem svarilom razsodnih in izkušenih mož nasade razširijo in napravijo celo nove okoliše. V Nemčiji vkljub uredbi o uradnem maksimiranju s hmeljem zasajene površine hočejo najprej še razširiti nasade, češ da pridelajo premalo hmelja in sedanja produkcija ne more kriti povpraševanja. Tudi v Poljski, Belgiji, Franciji in Ameriki nameravajo razširiti nasade. Pri vsem tem pa smo šele lani komaj premagali nadprodukcijo, konsum piva. pa stalno pada! Jasno je torej, da slepi in gluhi za vse drevimo zopet v stari greh — nadprodukcijo. Tudi pokora v obliki slabih cen bo seveda morala brezpogojno slediti. Star hmeljarski pregovor pravi, da je hmelj treba saditi takrat, ko ima nizko ceno, in krčiti nasade, ko je cena visoka. Vsi hmeljarji ga poznajo in povsod, toda nikjer se po njem ne ravnajo — temveč ravnajo večinoma ravno obratno. Nesmiselno sadijo hmelj, ko se cena popravlja, in na ta način lovijo konjunkturo, katere pa seveda nikdar ne vjamejo ali pa komaj nekoliko za rep. Tako je vedno bilo in še bo, dokler se hmeljarji ne sporazumejo ter strnejo v enotno organizacijo, ki bo znala vedno pravočasno uravnavati razmerje med produkcijo in porabo hmelja.
Kakor iz navedenega sledi, nam torej za bodočnost ni pričakovati nič dobrega — ako kakšna višja sila ne obrne razvoj položaja v drugo smer. Letos se bo vkljub stalnemu padanju konsuma piva in vedno manjši porabi hmelja površina hmeljskih nasadov zopet povečala. Novi nasadi letos še ne bodo dali pridelka, toda že v bodočem letu bodo
pri normalni letini in trajanju sedanjih razmer povzročili nadprodukcijo — in zopet bo poln koš hmelja za počen groš.
Taki so torej izgledi v bodočnost! Za letos zaenkrat se kolikor toliko dobri, za pozneje pa prav slabi. Pameten hmeljar zato ne bo širil nasadov in prišel s pridelkom na trg zopet šele tedaj, ko bo cena že nizka. Rajši bo obstoječe nasade letos izdatno pognojil in prav skrbno obdelal, da dobi večji pridelek in tako izkoristi letošnjo konjunkturo, ki se trenotno obeta, če bo dejansko res prišla. Potrudil se bo pa obenem tudi za čim boljšo in brezhibno kakovost svojega pridelka, da si tako zajamči večje povpraševanje in boljšo ceno tudi za slaba leta nadprodukcije. Ne smemo namreč pozabiti, da bo konkurenca posameznih provenienc hmelja med seboj vedno hujša in presoja kakovosti vedno strožja. To je važno zlasti za nas, ki moramo večino hmelja izvažati. Dandanes se namreč vse države vedno bolj obdajajo s kitajskimi zidovi in zapirajo uvozu. Zato pa le blago, ki je tako odlične kakovosti, da je skoro neobhodno potrebno, najde vrzeli tudi v kitajskem zidu in se more izvažati.
Z upanjem na najboljše, pripravljeni pa tudi na slabše, torej na delo, hmeljarji, da izkoristimo v polni meri letošnjo sezono in si s prvovrstno kakovostjo našega pridelka zajamčimo lahko prodajo in primerne cene tudi za morebitno najbolj črno bodočnost.
Glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo
V nedeljo dne 26. marca 1.1. se je vršil v Žalcu letošnji glavni občni zbor Hmeljarskega društva. Namesto obolelega predsednika gosp. Robleka je predsedoval občnemu zboru podpredsednik gosp. Mihelčič, ki je ob 9. uri otvoril občni zbor, pozdravil zastopnike oblasti in tiska, ugotovil sklepčnost ter v kratkih a jedrnatih besedah poudaril važnost hmeljarstva za Savinjsko dolino in pojasnil sedanji hmeljarski položaj. Občnega zbora se je udeležilo 61 delegatov, med njimi tudi številni iz podružnic Vransko in Vojnik ter Škofja vas, ki že v letu 1931 in 1932 niso imele dovoljno članov za svoj obstoj. Po daljši debati o opravičenosti odn. neopravičenosti delegatov že odpadlih podružnic je podal podpredsednik g. Mihelčič besedo g. tajniku, ki jc predložil naslednje letno poročilo:
1.	Poročilo za leto 1932: Hmeljarsko društvo za Slovenijo je imelo lani le 644 članov, in sicer v 11 podružnicah 583, posameznih pa 6!.
Pregled članov in delegatov v podružnicah je sledeči:
1. Braslovče ....	115	članov	7 delegatov
2. Celje okolica . . .	16	»	1
3. Gomilsko ....	41	»	2
4. Griže		15	»	1 »
5. Sv. Jurij - Tabor . .	21	»	1 »
6. Sv. Pavel ....	41	»	2 »
7. Sv. Peter ....	64	»	4
8. Polzela		52	»	3
9. Šmartno ob Paki . .	16	»	1
10. Velenje		18	»	1
11. Žalec		184	»	12 »
583 članov, 35 delegatov, posamezni 61	»	—_______»
skupaj 644 članov, 35 delegatov.
Odpadli sta dve podružnici, in sicer Ruše ter Zg. Ponikva. Prva je imela le 11, druga pa 9 članov.
Leta 1928 so se društvena pravila spremenila v toliko, da so se ustanovile povsod tam, kjer se je zglasilo vsaj 15 članov, posebne podružnice, katerih je bilo leta 1929 že 23 z 1673 člani in 101 delegatom. V teku štirih let je torej odpadlo 12 podružnic, število članov se je zmanjšalo za 1029, delegatov pa za 64. Pač kriza v hmeljarstvu!
Opravilni zapisnik izkazuje le 412 številk, in sicer za 288 manj kot 1. 1929. Pošti se je oddalo 1137 poročil in pisem, legitimacij za polovično vožnjo hmeljskim obiralcem pa 7568.
Glavni občni zbor se je vršil lani dne 10. aprila, takozvani »tabor hmeljarjev« pa dne 7. avgusta.
Glavni odbor je imel šest sej, pri katerih so se reševale tekoče zadeve. Nujne zadeve so se reševale tudi potom okrožnic.
V informacijo inozemskim strokovnim časopisom in strokovnim organizacijam o vsakokratnem stanju hmeljskih nasadov, o boleznih in škodljivcih, o tržni tendenci in cenah je društvo sestavilo 14 poročil. Slična poročila je dobivalo društvo tudi od raznih inozemskih organizacij.
(Dalje prihodnjič.)
Razno
Uvoz piva in vina v USA bo, kakor se čuje, dovoljen že od 7. t. m. dalje, toda le z največ 3-2% alkohola. Seveda pa je uvozna carina zelo visoka, 1 dolar za galono, tako da bo 100 1 piva obremenjeno z 221 Din.
Pivovarstvo na Javi. Archipelbrouwerij Compagnie N. V. bo v kratkem dogotovila v Bataviji novo pivovarno in bo koncem aprila že stavila prvo pivo v promet. Poleg te namerava omenjena tvrdka postaviti še eno pivovarno v Singapore in morda še nadaljnje na ozemlju Medan in Surabaya. Vse te pivovarne bodo močna konkurenca zlasti japonski pivovarski industriji.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji je položaj v glavnem nespremenjen. Cene za letnik 1933 v predprodaji so čvrste. — Obrezovanje hmelja je v polnem teku in bo v glavnem skoro končano. Postavljajo se tudi že hmeljevke.
Vojvodina: Hmeljsko tržišče je precej mirno, vendar pa je nekaj zanimanja in povpraševanja za letnik
1931,	ki se plačuje po 5—6 Din za kg, in tudi za letnik 1933 v predprodaji od zanesljivejših producentov po 20 Din za kg. — Jeseni so se mnogi pripravljali, da zopel nasade hmelj. Ker pa so se nade, da bo Amerika medtem pokupila ves stari hmelj, izjalovile, so večinoma vsi opustili prvotno namero in bodo sadili hmelj le tisti, ki imajo lastne hmeljevke ali pa žico še od prej. Koliko bo novih nasadov, se točno še ne da ugotoviti, najbrž pa se bo površina nasadov povečala le za 2/3. Spomladanska dela v hmeljskih nasadih so v polnem teku. Rastlina je prav dobro prezimila ter je korenina zdrava in prav čvrsta.
Češkoslovaška: Hmeljsko tržišče je postalo zadnji čas dokaj živahnejše ter je tudi presoja kakovosti hmelja vedno manj stroga. Cene so se zopet učvrstile in letnik 1932 provenienca Zateč notira izbrano prvovrstno blago 44 — 53 Din, prvovrstno 39 do 44 Din, srednje 35—39 Din in slabše 30—35 Din za kg. Kupuje se zlasti prvovrstno blago, predvsem za ameriški račun. Producenti, ki imajo itak že prav pičle zaloge, pa so zelo trdovratni in zahtevajo še višje cene. Zaključna tendenca je zelo čvrsta. Tudi za letnik 1931 je nekaj povpraševanja in se plačuje po 8—10 Din za kilogram. Prav tako je za ostale češke provenience mnogo zanimanja in letnik 1932 iz Roudnic in Ušteka notira 30—39 Din, zeleni iz Dube pa 22—26 Din za kg Znamkovanih je bilo dosedaj 38.968 bal žateškega pridelka v skupni teži 49.037 stotov, t. j. nad 84% pridelka
1932.	— Vreme za spomladanska dela je ugodno in so nekateri v tekočem tednu že pričeli z obrezovanjem.
Nemčija: 2e pretekli teden je bilo zopet več povpraševanja in zanimanja za še preostale zaloge lanskega letnika ter se tudi cene polagoma popravljajo. Tako notira sedaj boljši Hallertauski hmelj 60 do 69 Din, Spaltski 61—71 Din, Tettnangski 70—74 Din in gorski (Hersbruck) 47 — 56 Din za kg. Prodanega je bilo največ Hallertauskega hmelja po 62—67 Din ter gorkega po 47 — 50 Din za kg. Zaključna tendenca je zelo čvrsta, presoja kakovosti blaga vedno milejša. — Vreme
je ugodno in s prvimi spomladanskimi deli v hmeljskih nasadih se polagoma že začenja. Hmelj je ponekod slabo prezimil in ima prav slabotne poganjke.
Poljska. Položaj nespremenjen.
Francija: Za redke preostale zaloge letnika 1932 kakor tudi za predprodajo letnika 1933 je zopet več zanimanja in povpraševanja. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za alzaško blago gibljejo okoli 50 Din za kg.
Anglija: Hmeljsko tržišče je še vedno zelo mirno in prometa prav malo. Letnik 1932 notira 40 do 60 Din, letnik 1931 pa 20—25 Din, letnik 1930 tudi še 7 do 10 Din, letnik 1929 pa 2—4 Din za kg. Izvzemši letnik 1932 so cene le nominalne.
Belgija: Tržna tendenca je mirna, vendar čvrsta. Cene so ostale nespremenjene in notira letnik 1932 Poperinghe 27 Din ter Alost 29 Din, letnik 1933 v predprodaji za oktober in november pa Poperinghe 25 Din in Alost 30 Din za kg.
Amerika: Z ozirom na novi pivski zakon je na tržišču postalo zopet živahneje. Zanimanja in povpraševanja je zlasti za boljše blago dovolj, vendar je prometa razmeroma malo, ker prodajalci trdovratno zahtevajo višje cene. Sedaj notira letnik 1932 boljše blago 30—50 Din, letnik 1931 tudi še 35—49 Din, starejši letniki pa 15—30 Din za kg. V zadnjem času je bilo nekaj prometa in to izključno le po najvišjih cenah. Letnik 1933 v predprodaji se plačuje po 20 Din, pridelek za tri leta naprej pa po 26 Din za kg, vendar le redko pride do zaključka. — V Kaliforniji se je s prvimi deli v hmeljskih nasadih že pričelo.
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu.
Za razvedrilo
Mala zmota.
»Ali imate pri vas morda stoletno pratiko, gospa Jera?«
»Kaj vam ne pade v glavo! Pri nas tako dolgo pač ne shranjujemo pratik,« odvrne Jera.
Predrznost.
Sonja bi rada študirala, materi pa to ni po volji in pravi: »Oženi se rajši. Moški imajo vedno rajši bolj neumna dekleta.«
Sonja pa ji odvrne: »Danes ne več, mama; to je bilo takrat, ko si ti bila mlada.«
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
*	■ r	♦
Za hranilne vloge jamči		Vlagatelji pri Ljudski po-
poleg rezerv in hiš nad		sojiInici ne plačajo rent-
5000 članov-posestnikov z	r:' ■: f ^ V\	nega davka — Stanje vlog
vsem svojim premoženjem	L.!'j	nad 100,000.000 dinarjev
♦		♦
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;
2.	proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku; na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4.	sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se
obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev, 10.
Izdaja konzorcij »Slovenskega hmeljarja«, predstavnik Al. Mihelčič. Odgovorni urednik dipl. ing. Janko Dolinar. Tiska Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec). Vsi v Celju.