štev. 15.
V Ljubljani, ponedeljek dne 15. januarja 1912.
Leto I
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“	vsak dan — tudi ob nedeljah ia
paznikih — «k 1. ari agutraj; v ponedeljkih pa ek 8. uri zjutraj. — Naročnin* znana: v Ljubljani v upravnistru mesečno K 1'20, z dostavljanjem aa dom K rSG; s poito celoletno K 20’—, polletna K 10’—, četrtletne K 6'—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina •• •’	pošilja upravniitvu.	:::
Posamezna številka 6 vinarjev.
lil
a:
Uredništvo in upravniltvo:
Telefon številka 118.
•••
—
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• ••
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za i se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaSaafa p*» :::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. M
s:	Teletjn številka 118.	m
Vsem slovenskim sokolskim župam v prevdarek.
Slovensko Sokolstvo se je tako lepo razvito vpreteklem desetletju, da lahko z mirno vestjo gleda na preteklost in brez strahu pričakuje prihodnosti. Naše vrste se množe tako po številu kakor po notranji moči. Prvi sokolski naraščaj je dozorel v može. prožete s pravo sokolsko idejo ter vidi pred seboj veliko š -ne obdelano polje, ki obeta postati rodovitna zemlja.
Z ustanovitvijo slov. sokolskih žup in S. S. Z. smo naredili prva dva koraka naprej. Delo se je porazdelilo med posamezne delavce, ki imajo svoja določena delokrožja, vse pa veže trdna vez v Zvezi.
V	svesti si, da jc za razširjanje sokolske 'deje najvažnejše sredstvo tisk, ustanovil je naš prvoboritelj »Slovenskega Sokola«, ki stopa letos v deveto leto. Kaj je za slovensko Sokolstvo »Slov. Sokol« ve vsak, ki le oddaleč opazuje sokolsko gibanje. Lahko trdimo, da nam je vstvaril slovensko telovadno terminologijo m nas seznanil z nesmrtnimi idejami, ki TyrŠ P Cehom in vsemu Slovanstvu veliki
, Vštevajoč važnost tiska, izdajale so tudi nekatere župe svoje župne vestnike. Namen >e bil dober, toda — povejmo takoj, — po na-sern mnenju ni dosegel zaželenega uspeha. Ne da bi hoteli grajati vsebino posameznih vestnikov, nikdar ne; nasprotno trdimo, da so prinesli dokaj klenega zrna. Škoda je, da ni vse Sokolstvo prečitalo teh vestnikov. Župe, ki so izdajale vestnike, so jih pošiljale svojim članom navadno brezplačno, dalje bratskim župam v zameno in morebiti še kakemu društvu izven župe. Na ta način seveda ni prečital vsak Sokol vseh župnih vestnikov in marsikatera dobra deseda ni imela istega uspeha, kakor bi ga zaslužila. Najbrže pa so bili tudi stroški za iz-dajanje vestnika večji nego moralen uspeh. In slednjič se lahko prigodi, da bosta prinesla dva zppna vestnika hkratu isto tvarino, ker uredniki posameznih vestnikov niso v nikakem Stiku.
Namen teh vrstic je, odpomoči tem nedo-statkom in sicer na enostavnejši način: vse sl. sokolske župe naj bi Izdajale skupno svoj žup-al vestnik. Misel ni nova. Izprožila jo je že Novomeška Sok. Zupa. Zdi se nam primerno, da jo spravimo pri letošnjih župnih občnih zborih na dnevni red. Pri dobri volji vseh sokolskih žup, se lahko v kratkem uresniči.
Da ne nastane nesporazumljenje, povdar-jamo, da naj ostane »Slov. Sokol« neizpreme-njen, ostane naj sokolska revija in glasilo S. S. Z., nasvetovani vestnik pa bi bil glasilo vseh slovenskih sokolskih žup. Za vzgled bi nam bilo tudi v tem oziru češko Sokolstvo, ki ima prav tako dva strokovna lista.
Bodi nam dovoljeno glede tega lista izreči takoj nekaj konkretnih predlogov.
Sokolska Župa Ljubljana I. je izdajala do sedaj svoje glasilo štirikrat na leto pod imenom »Sokolski Vestnik«. Naslov lista in uredništvo naj bi ostalo isto, »Sokolski Vestnik« naj bi postal glasilo vseh slov. sokolskih žup.
x ec*e VSebine si dovoljujemo predlagati sledeče: Na prvem mestu bi prinašal »Vestnik« nekaj člankov ali vsaj enega in sicer o Sokolstvu vobče, dalje razne razprave o telovadbi z narodnega, socijalnega, zdravstvenega in estetičnega stališča, o fiziologiji, o zgodo-
vini telovadbe, o telovadnem sestavu itd. Drugo mesto bi zavzela poročila o slov. sokolskih župah, tretje mesto pa bi bilo odločeno za poročila o sosednih sokolskih organizacijah in drugih telovadnih organizacijah. Bratje tajniki posameznih žup bi moral prevzeti poli g dosedanjega dela tudi to, da bi obveščali uredništvo točno in natančno o delovanju njih žup.
Največjo vrednost bi zadobil ta »Vestnik« če bi mu bilo mogoče izdajati tudi vadbeno prilogo. Govoriti o potrebi take priloge bi bilo odveč, posebno ker je izostal prepotrebni »Vaditeljski List«.
Potrebno je, da se dotaknemo tudi najvažnejšega vprašanja, to je financijelno. One župe, ki so do zdaj izdajale svoje župne vestnike, so potrošile pri tem najmanj letno 300 K. Ako bi se zedinile vse sokolske župe, da bi prispevale le polovico tega, torej 150 K, znašal bi ta prispevek že letno 1200 K ali mesečno 100 K. kar je po našem mnenju že temeljni kapital za izdajanje takega mesečnika, kakor bi bil »Sokolski Vestnik«. Sicer bi bilo pa treba o tem slišati mnenje strokovnjaka.
Ako bi pridobili sčasoma dovolj naročnikov, bi potem prispevki žup se zmanjšali, oziroma popolnoma odpadli.
Končno prosimo bratska predsedstva vseh slovenskih sokolskih žup. da bi stavila to točko na dnevni red letošnjih občnih zborov, da bi ti izrekli svoja mnenja o tej stvari. Sokolsko Zupo Ljubljana I. pa prosimo, da vzame stvar v roke in eventuelno skliče zastopnike vseh slovenskih sokolskih žup na posvetovanje.
Amerikanske cerkve.
Po nekaterih naprednejših 'deželah, kot Ameriki, Angliji, švedskem, itd. nastajajo namesto cerkva posebni ljudski domovi. Pravijo jim sicer še cerkve, ampak s cerkvami, kot si jih mi tu v Avstriji predstavljamo, nimajo prav nič skupnega. To. kar tam ljudje mogoče le še iz stare navade imenujejo cerkev, je prav za prav društveno poslopje v najboljšem pomenu besede.
V	takem poslopju, »cerkvi«, je pred vsem velika dvorana za shode, koncerte, predavanja in vse one prireditve, kjer je pričakovati čim večje udeležbe. Dvorana je postavljena večinoma kot moderno gledišče, tako da se od povsod lahko vidi vsakega udeleženca shoda. Po prižnici ali oltarju ni ne duha ne sluha.
Spredaj na odru je prostor za orgije, pevce in govornike, na okrog pa sede poslušalci po sedežih, ki se dvigajo od tal do stropa am-fiteatralno.
Druga, tudi velika dvorana, je prirejena za shode otrok in šolski poduk, in sicer tako, da drže okoli in okoli dvorane vrata v manjše prostore, kjer se podučujejo posamezni razredi. Nekatere stvari, posebno petje, imajo pa skupaj, in se v take namene zbirajo v dvorani.
Razen teh dvoran je pa v cerkvi še cela vrsta najrazličnejših prostorov v najraznovrst-nejše namene. So tam krasne telovadnice, čitalnice. knjižnice, kopališča, glasbene dvorane, preskrbovalnice za dojenčke, katerih matere so med tem na kakem shodu, pokuševalnice, prenočevalnice itd. Človek ne dobi v takšni cerkvi le vsega, kar rabi za gojitev duševnega življenja, temveč tudi plemenito zabavo, sredstva za izobrazbo in pošteno družbo.
Pri nekaterih cerkvah so bolnišnice, ubož-
listek
Relikvija Napoleona III.
»Gotovo se nam razjasni, mama ker sem izročil stvar v najboljše roke.
»V onem času, ko sem v Londonu posetil znamenitega detektiva Holmesa ter je 0n prevzel vso zadevo z obljubo, da se jej posveti popolnoma, takrat sem že vedel, da smrt našega dragega očeta ne ostane nekaznovana.«
Osebi, ki sta govorili te besede, sta bili v resnici mati in sin. Na njunem odličnem vedenju ni bilo opaziti, da sta židovskega poko-lenja.
Hiša na boulevardu Haussmann,., kjer sta bila sedaj mati in sin, je bila last gospe Etelke Edelsteinove.
V	Parizu so jo poznali, ne zaradi tega ker je imela milijone, marveč zato, ker je znala te milijone uporabljati na najboljši, najplemenitejši, najvelikodušnejši način.
Bila je velika dobrotnica. Nikdar ni revež ostavil njene hiše nepotolažen.
Gospa Edelsteinova je imela velike trgovske sposobnosti ter je vodila že petnajst let v svoji hiši bančne posle, ki so izvrstno uspevali, zlasti ker so najbogatejši in najodličnejši Rusi izročali zastopstva svojih finančnih interesov v njene roke.
Gospa Edelsteinova je imela v tem oziru velik ugled. Vsakdo je vedel, da jej more brez vsake bojazni poveriti največje vsote, znano je bilo tudi, da je možno od nje vedno dobiti dober svet glede vlaganja ali obrestovanja denarja, z eno besedo — ta žena je znala izvrstno zastopati in nadaljevati kupčijske posle svojega po-
kojnega soproga.
Približno pred tridesetimi leti je bila še v Varšavi velika banka pod imenom Edelstein.
Kasneje je bila iz neznanih razlogov pre-nešena v Pariz, a v Varšavi je ostala samo podružnica.
Sicer pa je imela gospa v svojem sinu Efraimu izvrstno oporo.
Da, poslednji dve leti je poverila gospa Edelsteinova vodstvo obsežne kupčije popolnoma svojemu sinu, ker je vedela, da je tako v
dobrih rokah.	#	.
»Da, mamica,« je dejal cfraim, »velika naloga ki sva si jo naložila, bo kmalu zvršena. Kmalu nama ne bo več treba z besno tugo misliti na smrt očeta; spominjali si ga bomo vsi z mirnim srcem, ker bomo vedeli, da je maščevana njegova smrt.«
»Oh, sinko moj,« je vzdihovala gospa Edelsteinova, naslonivša glavo na roko, » zdi se mi, kakor da nam nebo še vedno noče prizanesti z britkimi izkušnjami.
»Pomisli — nova nesreča se kaže na obzorju.«
.	ti	misliš	na Suzano?« je vprašal
mladi mož; »kar ne morem verjeti, mamica,
■mi J sestra resno na t0’ da bi se P°ročila s j starejšim človekom.«
FfiL. da tako«, je odgovorila gospa ctelKa z globokim vzdihom. »To ni prvikrat, da se da dekle zamamiti od moža, ki je mnogo starejši od nje. Razlika v starosti bi me končno ne motila toliko, — toda jaz se nikakor ne morem ogreti za barona de Sar-riena.«
On pripada tisti vrsti ljudi, o katerih človek nikdar ne ve, kaj naj misli o nijh, za njegovo prijaznostjo in ljubeznivostjo tiči vedno —.«
nice, vsakovrstne šole, delavnice za nezapo-slence, cene jedilnice, posredovalnice za službe.
Pri nas imamo drugačen pojem o cerkvi. Pri nas je cerkev poslopje, prirejeno za gotovo število ljudi, katerim drug za drugega ni nič mar; ne pridejo tje radi svojega bližnjega, ne brigajo se zanj. Pridejo tje le opraviti pobožnost, ki obstoji v izdrdravanju molitev, zijanju na altar, spovedi itd. Razen cerkvenega prostora je tu samo pristavek, zakristija za duhovnika, ministrante in mežnarja, ki se tam preoblačijo.
Slovenski pojem o cerkvi je ta, da je to prostor, ki ni posvečen ljudem, temveč bogu: v cerkvi je bog pričujoč, zato bi se bilo greh tam smejati, razdajati štruklje, kavo ali kaj podobnega. Ni pa proti našim navadam in našemu javnemu mnenju, če isti ljudje, ki so dopoldne pobožno klečali v cerkvi, zvečer v gostilni kriče, skačejo, razgrajajo, kade, razsajajo in se pridušajo.
Naša cerkev in naša gostilna sta izraz naše razdvojenosti v značaju, one usodepolne razdvojenosti, katero je tako dobro znal bičati naš Aškerc ali češki Machar. V našem značaju še ni doslednosti, izrazitosti, enotnosti. Take so nas vzgojili katoliški duhovniki in kloštri. A tako temeljito se jim je to posrečilo, da že niti dostojno neznamo oceniti nekaj, kaj je z našo dvojnostjo v takšnem nasprotstvu, kot omenjeni ljudski domovi.
Pobožnost po naših cerkvah je tako pobožna, da je ravno samo za cerkev, a za življenje izven cerkve je pa nerodno breme. Nasprotno je pa zopet naša brezbožnost tako brezbožna, da moramo imeti zanjo poseben lokal, gostilno — in drugam tudi ne spada.
Kdor je bil v ti razdvojenosti vzgojen, pa pride v Ameriko in vidi na cerkvi kinematografska oznanila, a navadno več o stvari ne ve ir več ni zvedel, dobi površen dojem, da vera več ne vleče in da so prebrisanemu pridigarji’ zato prišle na um te vade. Ne pomisli pa, da i< za vsem tem skriva popolnoma novo nazi-ranje na družabno in versko življenje, da je takšna «cerkev» pravzaprav čebelnjak najrazličnejšega socialnega 'delovanja.
Tudi pjri nas na Slovenskem se dvigajo zadnja leta vedno pogostejše razni sokolski in klerikalni zadružni ter društveni domov). Oboji v dokaz, da tudi nam cerkev s svojimi opravili več ne zadošča, niti klerikalcem ne, Ali se spremene in kdaj vsi ti domovi v prave socialne ljudske domove? Kako dolgo bodo ti le drago torišče gostilniških »veselic« in političnega hujskanja?
Upajmo, da ima naše ljudstvo v sebi toliko zdravega egoizma in spremeni te »cerkve« v hiše. kjer bo služilo le svoji telesni in duševni sreči.
SPLOŠNI PREGLED.
Volitve na Nemškem. Kolikor je mogoče soditi po sedanjih rezultatih volitev na Nemškem. se naprednim strankam težko posreči doseči cilj, ko so zanj šle v boj, črno - modri blok je izgubil, kakor poročajo zadnja poročila, nekaj mandatov, a v večini je še po teh izgubah. Centrum pride, ako ne pomnožen, pa vsaj v istem številu v državni zbor, medtem ko so narodni liberalci, ki so imeli dozdaj 54 poslancev, doživeli popolen poraz, izvoljenih je dose-daj samo četvorica. Ta poraz se more najbolj razlagati iz vednih medsebojnih prepirov raznih skupin v stranki, ki so prišle edinole v prid
MM>^.^»r-irTjj^jjria^.TW»MWiwirrir.rrrxxDEgit-'JL.ws>mninn
črno-modrem bloku. Največji uspeh pa so seveda dosegli, kakor je bilo pričakovati socialni demokratje. V prejšnjem parlamentu so imeli 53 poslancev, a sedaj so si osvojili že v prvem volilnem boju 66 mandatov in to skoro vse na škodo liberalcev. Naravnost velikansko je pa število ožjih volitev, pri katerih so udeleženi socialni demokratje; v 122 okrajih stoje socialni demokratje v ožjih volitvah deloma proti naprednjakom deloma proti konservativcem. Poroča se že o najrazličnejših volilnih kompromisih, toda gotovega še ni nič, ker so oz,c volitve razdeljene tako nerodno, da se bo strankam težko združevati torej, da bodo navezane samo nase in svojo moč. Največ šans imajo pri ožjih volitvah socialni demokratje in verjetno je, da bodo ti poleg centruma najmočnejša stranka v novem parlamentu.
Proti mladoturškem nasilju. V turški zbornici je prišlo do ostrih nastopov proti Mlado-turkom. V političnih krogih, kakor tudi med prebivalstvom se simpatije do Mladoturkov vedno manjšajo, ker nosijo ti odgovornost po mnenju večine prebivalstva za neuspehe v Tri-politaniji, ker so deželo, dasi so vedeli za italijanske nakane, pustili popolnoma nepripravljeno.
V	zadnji seji zbornice se je razpravljala predloga o premembi ustave in sicer člen 35. Ko je govoril albanski poslanec Hassan in ostro napadal vlado radi besedolomstva v albanskem vprašanju, je zaklical opozicijonalec Hodža Sabori; mladoturški komite in stranka je navadna banda. Mladoturek Babanzade mu je zaklical: Nesramen človek! Nastal je velikanski vrišč, opozicija je hotela napasti mladoturke, predsedniku se je komaj posrečilo, da je pomiril duhove. (V turški zbornici se odigravajo torej skoraj enaki prizori, kakor v avstrijski, mogoče pride še kdaj pasji bič na vrsto.) Dosedaj je govorilo k spremembi ustave šele pet govornikov, prijavljenih je pa še 45; predsednik zbornice in vlade se trudita, da bi debato, kolikor mogoče okrajšala, toda opozicija, ki se je prijavila skoraj vsa k besedi, ne odneha niti za las in zahteva, da pridejo vsi njeni govorniki do besede. Mladoturškem režimu bijejo zadnje ure, opozicija vedno narašča in Mladoturki drve s svojo vratolomno politiko naravnost V pogubo, katere jih ne more rešiti tudi noben državni prevrat več.
DNEVNI PREGLED.
Obrnlki ln trgovci pozor! Kakor znano sa začeli klerikalci po deželi pobirati pooblastita s katerimi so hoteli dvigniti na pošti glasovnice in legitimacije za volitve v trgovsko zbornico. Z ozirom na to se je obrnila narodno-napredna stranka do poštnega ravnateljstva v Trstu s protestom, da bi se volilne listine izročale volilcem proti pooblastilu in zahtevala, da se izročijo dotične le osebno volilcem. Z ozirom na to je prejel kot zastopnik narodno-na-predne stranke načelnik volilnega odbora g. dr. Novak od poštnega ravnateljstva v Trstu dopis v katerem se zatrjuje, da se bodo izročili listki in legitimacije za predstoječe volitve v trgovsk0 in obrtno zbornico brezpogojno edinole v roke dotičnih naslovnikov, ter se bo izdalo v tem smislu na vse poštne urade posebno napotilo. Opozarjamo trgovce in obrnike na ta odlok c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu ter jih obenem poživljamo, da nam svoječasno telegra-fično sporoče, če bi se drznila kaka pošta vzlic temu ravnati z dostavljanjem volilnih listin
»Tiho, mama, ona prihaja«, je prekinil Eiraim svojo mater, »slišim njene korake —, je že tukaj.«
Vrata so se odprla, in v sobo je stopila dražestna, bujna krasotica visoke, impozantne postave, glavo so jej obkrožali gosti črni kodri.
Suzana Edelsteinova je bila oblečena v elegantno pocestno toaleto.
»No, sestrica«, je vprašal Efraim, »kam pa nameravaš iti?«
»Peliem se nekoliko na izprehod«, je odgovorila Suzana. »Dala sem zapreči.«
»Tudi hočem iti v umetniško razstavo — baron de Sarrien me čaka tam, da mi bo tolmač.«
Čelo gospe Edelsteinovo se je nagubalo.
»Ti veš, ljubi otrok, da te ne vidim rada skupaj z baronom, ker ne odobravam te možitve ki zavzema vse tvoje misli.«
Suzana je gledala nevoljna predse.
Njene temne, lepo zaokrožene obrvi so se namrščile.
»A ti veš, mamica, da vkljub vsej ljubezni, ki jo gojim zate, ne morem opustiti tega na-
»Zdi se mi namreč, da je baron prav oni mož, ki ga potrebujem, da bom sreča; sicer pa je to stvar, o kateri imam jaz sama odločati.«
»Pojdi malo sem, sestrica,« je dejal Efraim; vstal je in prijel Suzano za roko. »Ti veš, da sva si bila vedno dobra prijatelja; povej mi odkrito: ali ljubiš barona?«
»Ljubiti?« je odgovorila Suzana in skomi-zgnila z rameni, — »ti moj Bog, človek ne more biti kar tako čez glavo zaljubljen v moškega. To je za institutke — ta doba je vendar pri meni že davno minula. Naredil je lepo kari-jero. ima visoko službo, bogat je, jako ljubez-
niv. a predvsem človek v zrelih letih; to mi je zelo všeč.«
»Nerazumljivo,« je odvrenil Efraim, »mnogo ljudi poznam, sestra, ki smatrajo tega barona za komedijanta in puhloglavca.
A kar se tiče njegovega bogastva, sumijo mnogi, da, celo naravnost trdijo, da išče bogate neveste, ker mu je treba nujno poravnati neštevilne dolgove. A ti si bogata partija, sestra. Reci sama, ali bi ne bila škoda, če bi se poročila z možem, ki te jemlje samo zaradi tvojega denarja?«
»Efraim, prepovedujem ti tako govoriti o baronu; to ni kavalirsko!
»Sicer pa vidim, da sta se oba zarotila proti meni.
»A povem vama še enkrat, da me nobena sila tega sveta ne loči od barona, in da vesta: vkratkem se zaročiva, vse je že dogovorjeno.
»Ne, ne draga mamica, niti besede več;
—	ti veš — tvoja Suzana ima v tem oziru svojo glavo! A sedaj, sedaj moram oditi, skrajni čas je že.«
Hitro je pohitela k materi, ki jo je poljubila. stisnila bratu roko in je lahnih korakov odšla.
Gospa Etelka Edelsteinova ni mogla ničesar izpregovoriti, dušile so jo solze, končno je dejala jokaje:
»Zato sem se torej kakor junakinja borila za svojega otroka, da v najvažnejšem trenot-ku njegovega življenja nimam niti pravice svetovati, še govoriti ne smem o tem, Ah, kaj je res resnica: ona volja, ki more obvladati druge, se razbija na volji lastnih otrok?!«
»Pomiri se, mama,« jo je tolažil Efrairn in je nežno objel sivo ženo — »Suzana se m -ronova žena, a upam, da najdemo srea preprečimo to možitev.«
drugače. S tem je sicer en sleparski manever klerikalcev onemogočen in preprečen, vendar pa je dolžnost naprednih volilcev, da takoj In nemudoma opozore centralo narodno-na-predne strahke, oziroma načelnika volilnega odbora dr. Novaka o vsaki preteči nevarnosti in o vsaki dvomljivi mahinaciji klerikalcev!
Gostilničarji In volitve v trgovsko in obrtno zbornico. »Gostilničarski vestnik« kliče gostilničarjem ob volitvah: »Na delo, na vstrajno delo in sicer takoj! Čim vstrajnejše bodo delovali posamezni zaupniki, tem večje število glasov bomo gostilničarji lahko oddali na dan volitve svojemu kandidatu, ki je — kakor smo ž,e poročali — tovariš Lavoslav Bučar, gostilničar v Kostanjevici. Kje gostilničarja čevelj žuli. Česar najbolj potrebuje, kako mu mogoče izboljšati položaj, to more vedeti samo gostilničar in zato sme gostilničarstvo v tako važni korporaciji, kakoršna je trgovska in obrtna zbornica, zastopati edinole gostilničar. Naj bi pokazale te volitve v trgovsko in obrtno zbornico, da je pri nas gostilničarstvo že dovolj močno, da je organizirano, da se zaveda svojega stanu in tudi svoje moči, da hoče in zahteva svoje pravice in da ne mara več jerob-stva. Zatorej še enkrat: Vsi gostilničarji na krov, v boj za svoje pravice.
Dva shoda narodnonapredne stranke. Včeraj sta se vršila dva shoda na Uncu in na Rakeku, ki sta oba uspela jako lepo. Zlasti shoda na Uncu se je udeležilo toliko občinstva, samih zrelih mož, da jih je prostorna hiša Ribaričeva komaj obsegala. Oba shoda je otvoril imenom narodno-napr. političnega društva za cerkniški okraj g. Anton Meden. Shodu na Uncu je predsedoval g. Šebenikar, c. kr. poštar v p. in hišni posestnik na Uncu, shodu na Rakeku pa gosp. Ambrož, pristaš socijalno-demokratske stranke. Za prih. občinske volitve v rakovski občini ste namreč narodno-napredna in socijalno-de-mokratska stranka sklenili kompromis Na obeh shodih je govoril podpredsednik izvrše-valnega odbora narodno-napr. stranke in drž poslanec dr. Ravnihar. Poročal je o delovanju drž. zbora in o političnem položaju v deželi. Govoril je dalje o pomenu občine, obč. volitev in občinski politiki. Zanimanja za oba shoda in obisk nanjih je pač najboljši dokaz, da prido-biva narodno-napredna stranka tudi po deželi več in več pristašev. Naprednjaki na delo!
Predavanje v Zagorju ob Savi. Včeraj dopoldne	je	priredilo Bralno	društvo v	Zagorju
0~	v	Sokolskem domu	poučno predavanje.
Deželni poslanec Adolf Ribnikar iz Ljubljane, je v poljudnih besedah pojasnjeval pomen last nosti bakterij. Pri posameznih kužnih boleznih jo kazal na škodljivost bakterij ter našteval sredstva , ki stoje moderni medicini na razpotij:0	?'°J. Pro.ti njim. Predavanja so se udele-
žili vabljeni pristaši narodno-napredne stranke in socialne demokracije. Predavatelj je žel zc svoja	izvajanja pohvalo.
.	^ društva c.	kr. davčnih	uradni-
kov za Kranjsko se je vršil včeraj popoldne ob pol 11. uri v hotelu »Ilirija«. Ob dobri udeležbi članov je očrtal društveni predsednik g. Lilleg delovanje društva z ozirom na službeno prag-matiko ter o korakih, ki jih je storila organiza-
hi1°St” m683 uradn'štvo najvitalnejšega cilja. Iajnik g. Tomec je zarisal zgodovino društva v zadnjem desetlelju. Blagajnikovo poročilo je pokazalo kako velike denarne žrtve doprinasa društvo v svrho dosege idealov, ki •jih goje elani. Po enournem zborovanju zaključi predsednik dobro uspeli shod.
Osebna vest. Kakor čujemo prevzame znani slovenski glasbenik cand. iur. Niko Štritof kapelništvo operete v slovenskem gledališču namesto odstopivšega g. Jeremijaša. Uverjeni smo, da pridobi naša opereta s to domačo močjo zanesljivega in vestnega strokovnjaka
Veseloigra v Škofljici. Včeraj popoldne je priredila tamošnja podružnica C. M. pri g Ogo-relcu veseloigro »Brat Martin«, ki so jo izvajali deloma domači, deloma ljubljanski diletant-je. Ce bi hoteli primerno oceniti posamezne igralke, bi jih morali zaporedoma vse navesti s pohvalo. Tudi moški so zvršili svojo dolžnost tako, da bi se lahko pokazali tudi na kakem večjem odru. Imenom vodstva CMD. je pozdravil priredbo g. V., ki je v svojem nagovoru poudarjal zlasti potrebo po narodni odločnosti
»Oh, sinko moj, ne verujem; Suzana je trdoglava, a kdo —kdo jo uveri, da z baronom ne bo srečna?«
»Mr. Holmes iz Londona,« je javil sluga v tem hipu pri nastežaj odprtih vratih.
Te besede so se glasile kakor odgovor na tesnobno vprašanje, ki je pravkar prišlo preko drhtečih usten gospe Etelke Edelsteinove.
Holmes je vstopil in je spoštljivo poljubil gospej roko.
To je bilo neka izrednega pri tem znamenitem detektivu, v njegovi navadi ni bilo, da bi damam poljubljal roke; le malokatera se je mogla pohvaliti s takim odlikovanjem.
Fa,veliki poznavatelj ljudi je občudoval gospo Etelko Edelsteinovo zaradi njenih velikih duševnih sposobnosti in zaradi njenega blagega srca. S temi svojstvi je izvršila mnoga najlepša in najplemenitejša dela človekoljubja.
FRAN LEHAR:
(Dalje.)
Premijera.
Železni zastor je padel... in bil je, kakor rjavimo Diimičanje, »ei i Mordsrummel«. Na, hvala bogu, za prvo in tretje dejanje (svoje operete) nisem bil nikdar v skrbeh .tmpik da je drugo dejr.nje doseglo tol k fspeh! Ravnatelj plane name- »No. kaj som rekel? — jaz stvar nzmnem’ '/edi-l s-m, da mora biti uspeh senzacionalen!« (NB. Pri glavni skušnji je govoril ravnatelj baš nasprotno.) Zahvalim se pa ravnatelju vendarle za njegovo zaupanje vame, — hitim od garderobe h garderobi, da rečem vsakemu pevcu in pevki posebej, da je bil »nad vse izboren«. In kakor iz enih ust mi doni nasproti: »Ali, saj smo vedeli, da bo bombni uspeh!« (NB. Avtentično se mi je poročalo, da so pred
in samozavesti. Po predstavi se je razvija v gostilniških prostorih g. Ogorelca živahna zabava. Ob tej priliki je deželni poslanec Ribnikar povzdigoval pomen Ciril-Metodove družbe in pozival navzoče kmete, da naj zaneso med sorodnike, prijatelje in sovaščane prave pojme o velepomembnosti družbe ter o idejah in stremljenih, ki jih imajo od klerikalcev tolikanj razupiti liberalci. Burno pritrjevanje je sledi njegovim izvajanjem.
Moč gostilničarjev. »Slovenec« dostikrat nima drugega opravka, kakor da se venomer zaletava v napredne in trezno misleče gostilničarje, češ, da nič ne pomenijo. Temu nasproti bodi povedano, da šteje »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« do sedaj že 14 včlanjenih gostilničarskih zadrug in sicer: ljubljansko, ljubljanske okojice, jeseniško, zadrugo postojinskega, idrijskega, mokronoškega in kostanjeviškega okraja, zadrugo v Zagorju ob Savi in ono v Starem trgu pri Ložu, ki štejejo skupno nad 2200 članov. Če s tem lepim številom primerjamo vsoto 600 duhovnikov na Kranjskem, od katerih ne sme niti jeden samostojno kihniti, potem lahko vsakdo sam sodi, koliko da zaleže število 2200 samostojno mislečih članov gostilničarjev.
Kake ljudi priporočajo klerikalci. Stara vdova na Dunaju je sprejela na priporočilo zastopnice klerikalnega društva iz usmiljenja služkinjo. Dekle je pa bilo že predkaznovano radi tatvine in tudi že v poboljševalnici. Ko je pred par dnevi hčerka vdove bila po opravkih izven doma, napadla je služkinja v družbi s svojo prijateljico 79 let staro gospo, jo podrla na tla in jo skušala zadavatl. Na njene mile prošnje in na zagotovilo, da je ne izda, je stari ženi sicer pustila življenje, izropale so pa te čedne klerikalne priporočenke vse shrambe in utekle. Posrečilo se pa je hudodelki aretirati.
Glavatico in sebe vjel. Iz Vipave so poročali »izredni« dogodek, da je ujel ribič hotelirja Wasniayerja dne 29. novembra 91 cm dolgo in okoli 8 kg težko glavatico. (Lachsforelle) tik trga v potoku Vipavi. Odkar ljudje pomnijo, niso ujeli v Vipavi nobene tako velike ribe. Poročilo pravi dalje, da je imela riba močne, dolge zobe in tako širok »gobec«, da bi dejal lahko pest vanj. Ribič jo je baje že več let opazoval in zasledoval, pa je ni mogel nikdar ujeti, ker se je držala pregloboko. Pred nekaj leti so tudi drugi ljudje opazovali ravnotam dvoje postrvi, ena je bila še veliko večja, kakor dne 29. novembra ujeta. Ribič je cenil to glavatico na 30— 40 let; vendar je bilo njeno meso zelo okusno in mastno. Jedli so jo v hotelu »Adriji«; poročilo sicer ne poroča, da so ribo pošteno »zalili«, ali to je samoobsebi umevno, ker riba mora plavati«, in Latinec pravi, da je riba v tretji vodi strup (Piscis in tertia aqua vene-num). Ribo so tudi fotografirali. — Dosihmal je vse v redu. »Nas veseli«, pravi »Lovec«, da so v Vipavi še tako velikanske glavatice, in gotovo bi tudi zaklicali vrlemu ribiču prav krepek Petrov nazdar, če bi jo bil ujel vsaj poldrugi mesec poprej ali pa vsaj poldrugi mesec pozneje. Po ukazu c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 24. julija 1904., št. 13.972 dež. zak. št. 14, ki dopolnjuje ozir. prenareja točki L in 2. člena II. ukaza z dne 9. junija 1890 1., št. 1473/pr. dež. zak. št. 17, o prepovedanem lovskem času za nekatere ribje vrste, se od 16. oktobra do 15. januarja ne smejo loviti postrvska plemena, ki se dreste pozimi. Vrhutega je pa po ravnokar navedenem ukazu z dne 9. junija 1890, št. 1473/pr. ribolov in rakolov prepovedan v Vipavi prav ta čas.
—	Ne moremo si kaj, da ne bi grajali javno takega nepostgvnega in naravnost kvarnega zgleda, ki nam ga jt dal ribič Jkob Petrič. Ker je v Vipavi jako mnogo glavatic, bi pač svetovali temu staremu ribiču, ki bi mu morale biti vse postavne določbe, posebno pa prepovedan ne dobe pač popolnoma dobro znane, da se jih drži za prihodnje strogo, ker bi morali sicer drugače nastopiti. Čemu se neki trudimo in priobčujemo v vsaki štev. »Lovca« ribarski koledar, če se navzlic temu gode take »nepostav-nosti«. Upamo pa, da te vrstice ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi«. Tako je ribič ujel glavatico in samega sebe!	Dr.	J.	P.
Občni zbor gostilničarske zveze. V kratkem se vrši drugi redni občni zbor »Deželne
piedstavo vsi sodelujoči prorokovali —Fiasko.) Zdaj prihajajo prijatelji in znanci... Dasi so go-vorili na enkrat, naj govore tukaj drug za drugim:
I. »Kolosalno, ti ljubi mojster! Izkreno s j veselim, da si dokazal iznova, da vedrit; napreduješ, kajti po glavni skušnji so pripovedovali povstd, U ie tvoje novo delo mnogo slabše kot tvoje prejšnje stvari. No, da: prvo in tretje dejanje ni pravzaprav nič posebnega, ampak drugo dejanje je čarobno. Čestitam vnovič! Ser-vus!«
II. »Ti, moram reči: To pot si prekosil samega sebe, — posebno prvo in tretje dejanje sta izvrstna. Tudi drugo dejanje je čisto lepo!«
III. »Čestitam! Splošno ugajalo! Le škoda,
—	valček bi moral priti večkrat na vrsto, — no, nič ne de... Čestitam!«
IV. »Čestitam prisrčno! Škoda, da sta prvo in tretje dejanje šibkejši. Drugo dejanje pa je naravnost čudovito in sila veselo!«
V. »Od srca ti čestitam, — zares navdušen sem, — samo — odkrito povedano — valčka je bilo malo preveč... morda bi ga nekoliko črtal!«
Hvaležno sprejemam vse čestitke in nasvete na znanje, obetam, da valčke razmnožim in obenem skrajšam, — priznavam, da je drugo dejanje sila veselo, ampak preresno ... skratka: priznavam vse, saj uspeh je gotov ...
Drugega jutra izidejo kritike. Kdor ni bil še nikoli kritiziran, ne ve, kako malo se človek zmeni za slabe in kako zelo za dobre kritike.
Torej kritika št. 1: »Kako velik napredek v primeri s prejšnjimi deli!... To pot končno pristna opera s potrebnimi koncesijami publiki ...«
Kritika št. 2: »Zal, očividen nazadek v pri-
zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«, ki bo eden najvažnejših in najodličnejših za na-daljni uspešni in zdravi razvoj gostilničarskega stanu v naši deželi. Dnevni red bo obsegal te-le točke: 1. Sprememba pravil. 2. Kreiranje mesta potovalnega učitelja. 3. Na občnem zboru se označi tudi stališče glede vseh vprašanj, ki so važna za gostilničarski stan. Razpravljalo se bode o zahtevah pri prodaji tobaka v gostilnah, kako naj naši poslanci postopajo pri zakonski predlogi radi zvišanja davka na pivo,
o	moderni ureditvi koncesijskega vprašanja itd. 4. Volitve. Ker se bodo obravnavale na tem občnem zboru tako važne zadeve, je dolžnost vseh delegatov, da se gotovo udeleže zborovanja.
Razpisana učiteljska mesta. V šolskem okraju Kamnik se razpisujejo naslednja učna mesta z zakonitimi prejemki v stalno nameščen je: 1. Učnia in voditeljski mesti na enoraz-rednih ljudskih šolah na Vrhpolju in Radomlju.
2.	mesto nadučitelja na dvorazredni ljudski šoli na Brdu. 3. učno mesto na štirirazredni deški ljudski šoli v Kamniku. Prošnje do 25. jan. 1912 na c. kr. okr. šol. svet v Kamniku. Mesto učitelja na trirazredni ljudski šoli v Moravčah. Prošnje do 15. febr. 1912 na c. kr. okr. šolski svet Kamnik. Mesto učitelja na petrazrednl ljudski šoli v Leskovcu, proviz. ali stalno. Prošnje do 1. febr. 1912 na c. kr. okr. šol. svet v Krškem. Mesto učitelja oz. voditelja na eno-razredni ljudski šoli v Zagracu. Prošnje do 18. febr. 1912 na c. kr. okr. šolski svet v Rudolfovem. Mesto učitelja in voditelja na enorazredni ljudski šoli v Podstenicah. Prošnje do 8. febr. na c. kr. okr. šol. svet v Rudolfovem.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani je razpisan od srede aprila do srede julija 11. tečaj strokovnega kurza za risarske učitelje. Ta tečaj je v prvi vrsti namenjen za slušatelje bivšega I. tečaja 1910. Zunanji slušatelji dobe podporo v znesku 60 K. Prošnje do 20. februarja predpisanim službenim potom na ravnateljstvo obrtne šole.
Dvoje mest cestarjev je popolniti na dunajski in korenski državni cesti, oziroma na kaki drugi drž. cesti v kronovini z mesečno mezdo 60 kron in z 8 štiriletnicami po 10% osnovne mezde. Podčastniki bivši imajo prednost. Prošnje do 15. februarja 1912. na c. kr. dež. vlado za Kranjsko.
Dražbe: Pri c. kr. okr. sodniji v Idriji, 20. jan. 1912., ob 11. uri dopoldne dražba zemljišča vi. št. 104 in 152 k. o. Črni vrh, sestoječega iz 2 gozdov, 6 njiv, 5 pašnikov, 1 senožeti. Vrednost je določena na 7925 kron 68 vin. Najmanjši ponudek 5283 K 78 vin.
Učni tečaj za babice na c. kr. šoli za babice v Ljubljani se začne 1. marca 1912. Prosilke od 24.—40. leta se imajo do 29. februarja 1912. pri vodstvu osebno zglasiti. Za slušatelji-ce tega tečaja je razpisanih 6 ustanov po 105 kron. Prošnje za ustanovo je vposlati do 10. februarja 1912. potom glavarstva ali ljubljanskega magistrata na c. kr. dež. vlado za Kranjsko.	i
Peronske vstopnice na državnem kolodvoru v Gorici. »Ne vem, ali je splošno znano, kakšno je »slovensko« besedilo na peronskih vstopnicah goriške državne postaje. Nemški in laški tekst je brez pogreška, tretji pa, ki bi naj bil hrvaški ali slovenski je zmes iz srbohrvaščine, kitajščine in še kakega drugega, dosedaj neznanega jezika. Glasi se dobesedno takole: »Kolodvosko vstupica. Daje pravo na ustup v cekasnicatu ili na kolodvorskoj stezi i nedaje pravo na ustup u kolam. Prestupnici su kaznje-ni sa glabom od sest kruna (§ 21/2 prometnog pravila).« Tako deluje na goriškem državnem kolodvoru znani Wieser!
Tatvina. Policija jP aretirala nekega moža, ki je menda ukradel dve konjski odeji. Aretiranec tatvine sicer ne prizna in trdi, da ju je našel. Piše se Tomaž Pečnik.
-Zvesta služkinja? Mlada služkinja M. B. iz brežiškega okraja je bila v službi pri nekerri ljubljanskem trgovcu. Nedavno je trgovčevi so progi zmanjkala zlata zapestnica. Policija je prišla mladi deklici takoj na sum in dognala, da je dekle zapestnico res ukradla in neki drugi služkinji za malenkostno svoto prodala.
Bodite pazljivi. V zadnjem času se je zapazilo na več krajih mesta, da je bil nekdo po no-
meri s prejšnjimi deli... vseskoz nesrečne o^ perne ambicije ... nič koncesij široki masi...«
Kritika št. 3: »Končno zares izvrstno delo!... Komponist stremi srečno za višjimi cilji komične opere...«
Kritika št. 4:	»Glasba	bajna...	libretto
miserabel... publika navdušena ...«
Kritika št. 5: Libretto bajno... glasba miserabel ... publika razočarana ...«
01'ožirn časopise in sem docela na jasnem, da je moja glasba operna, a skozinskoz opereta, da imam izredni dar, biti obenem naprednjak in nazadnjak, da sta libretto in glasba bajna, krasna in miserabel, da je bila navdušena publika razočaiam, a da ie t>ila razočarana pu-biika navdušena... Zdaj vem natanko, da je bil uspehov bogat fiasko, Ker je prvo dejanje v svoji veselosti preveč žalostno, drugo dejanje v svoji Žalosti preveč veselo in tretje dejanje prt-doUo in piekratko ter zaradi svoje burkaste vsebine preblizu veliki operi. Vse te nasvete sun si ' zel re'no k srcu in lioaa. da napišem ž njimi končno vendar *e enotro del<
(Beri. Lokal-Anzeiger.)
To brumno historijo tudi naši publiki znanega operetnega skladatelja Fr. Leharja prinašamo v razmišljevanje slovenskemu občinstvu.
Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah!
či na stanovanju in očividno nečesar iskal. Gotovo se je pa poklicanem gostu zljubilo po denarju ali pa po dragocenostih.
Najdeno. Neki delavec je našel srebrno ♦žepno uro, neka dama zopet dva prtiča in rumene čipke. Zgubil se je zlati prstan.
L. Krema, fotograf v Ljubljani prodaja slike od 50letnice »Narodne čitalnice«: »Živa slika Alegorija«, »Zveza dramatičnega društva« u dr.; ki vse slav. občinstvu toplo priporočamo.
Ponižno vprašanje. Za umrlega g. Ivana Oražna, uradnika Kmetijske družbe in ribiča je nabiral neki gospod z nabiralno polo pri ljubljanskih ribičih za venec. Nabiranje je imelo popolen uspeh, ker so pač ribiči radi žrtvovali za.počastitev spomina rajnkega. Ker pa nihče ne ve, koliko se je nabralo in ker tudi ni nika-mur znano, za kaj da se je porabil nabrani denar, radi tega prosijo prizadeti ribiči, da predloži dotični gospod nabiralno polo in račune za venec. Prizadeti ljubljanski ribiči.
Elektroradlograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda, veleinteresantni vojni posnetek iz Tripolisa, krasna afrikanska drama:
V	smrtnem boju z leopardom, in izborna komedija Maks in Ivanka hočeta postati igralca. Jutri krasna drama: »Sreča je«. Pripravlja 6e satira 5375 prebivalcev.
PROSVETA.
KONCERT .GLASBENE MATICE«.
Program včerajšnjega koncerta »Glasbene Matice« sta otvorili Lajovičevi kompoziciji: Andante in Capriccio. Pisavi sta v modernem simfoničnem štilu in se odlikujeta po originalni invenciji, zanimivi tematiki in — posebno Capriccio — po bogati instrumentaciji. Vsekakor najboljši skladbi celega večera. Na vsak način bi zaslužile boljšega mesta v programu. Proizvajanje povsem zadovoljivo. Za to gre zasluga g. Talichu. Moški zbor je nastopil s štirimi skladbami. Najprvo Krekov krepki zbor »Bratje v kolo se vstopimo!«, zatem »Tihi Veter od morja« Oskarja Deva — galama, nadalje sveža, skoro bohemsko pobarvana Krekova »Barčica« in končno g. Michla efektna balada »Atila in ribič«. Proizvajanje teh skladb je bilo dostojno. Z;.tem so sledili mešani zbori: »Pozimi« ravnatelja Gerbiča, naravno občutena Adamičeva »Večerna« in temperamentna Prenirlova »Pesem žerjavov«. Mešani zbor »Glasbene Matice« razpolaga s krasno barvo in svežostjo. Tudi je siguriiejši od moškega zbora. Spored je zaključil Parmov »Povodnji mož«. Delo samo je že bilo dovolj ocenjeno. Pridružujemo se v tem oziru popolnoma izvajanjem g. Lajovica v »Novih akordih.« Proizvajanje je bilo povsem dobro, kar je zasluga zbora in orkestra kot tudi obeh solistov, gospe Lovšetove in g. Kovača. Gospe Lovšetovi je bil poklonjen šopek.
—	Splošen zelo ugoden utis koncerta je motilo samo preobčutno, dosledno skoro riemannov-sko trganje in sekanje fraz in zavlačevanje posameznih tempov. Toda kljub temu moramo biti samo hvaležni g. koncertnemu vodju M. Hubadu, da je vnovič dokazal kulturno misijo »Glasbene Matice,« dokazal svojo nenadomestljivost in opravičil vse nade, ki smo jih stavili vanj. Zato le naprej po začrtani poti! Dvorana je bila polna in precej animirana, krasno so pa zopet izpolnjevale svojo nalogo garderobe, ki so bile polne vzdihujočega občinstva. Čutili smrt se v njih kakor v predpeklu, ko smo zaman čakali odreševalnega pogleda garderobirke.
m—n
SLOVENSKO GLEDALIŠČE.
Gostovanje gospe Aninke Horvatove. Partija ciganke Carmen je gotovo največja paradna uloga vsega opernega repertoarja. V tej par tiji ima priliko pokazati pevka ne samo svoj glasovni materijal, ker uloga zahteva velikega obsega glasu, pevka mora pokazati tudi vso svojo igralsko zmožnost, rutino, ker s tem stoji in pade uloga vročekrvne ciganke, ki je več demona nego žene. Tu se ne sme gledati na pro. računjene kretnje, preštudirane geste in situacije, trenutni utis mora priti do veljave. Precej pevk je pelo že na ljubljanskem odru to partijo. Gartner-Romanova, Stolzova, Nordgartova in nazadnje Šipankova, no in včeraj smo videti v ulogi Carmn altistinjo zagrebškega^ gledališča gospo Horvatovo, pevko izborno šolanega, obsežnega glasu, izvanredega igralskega talenta, temperamentno a obenem inteligentno igralko. 2e njena^postava je ustvarjena za to demonsko ulogo. Sibčna in vitka, kakor kača, ki se plazi do srca in duše ter ubije vse naravne čute od materinske ljubezni pa do spoznanja dolžnosti. Njena igra je naravnost neprekosljiva, od demonske zapeljivke, ki z rožo in romanco premaga človeka, ki ga sreča mimogrede, pa do sentimentalne ljubimke, ki vsplamti v ljubezni do močnega toreadorja so nijanse njene igre izvedene na tako umetniški način, da v gledalcu zavre kri, da živi z njeno igro neko nerazumljivo življenje, ki ga pa vendarle razume. In nje inpozantni glas, ki zveni polno in čisto v višini, ki zveni bronasto v najvišjih nižinah alta, dopolnjuje vso njeno igro. Nekaj naravnost čudovitega je prednašanje arije o smotru v tretjem dejanju. Groza, ki spači poteze njenega obraza, mraz ki jo pretresa ob proro-kovanjih o smrti, ko je vsplamtela v nji ljubezen, ti veje iz odra kakor leden veter. Gospa Horvatova je umetnica in virtuozinja v polnem obsegu besed. Mi si le želimo da jo še večkrat pozdravimo tako navdušeno na slovenskem odru, kakor smo jo sinoči, ker je res lepo prisostvovati predstavi, ki veje \z nje ^aka umetnost. V dar je bila gostinji poklonjena košara s cvetjem. — T udi domači člani so se poti udili kar najbolj, da so podali kolikor mogoče . ajboljše. Zlasti ljubka je bila Micaela ge Kram-p. rove. — Neskončno lesen pa je bil zbor, kar Si je videlo posebno v prvem dejanju, ko je m.* matere točke prednaial laravnost švarsko. Hlede režije bi pripomnil, da se drugo dejanje m vrsi na vrtu, pač 'na nft zprtem gostMiišvem dvorišču. — Ravnateljstvo pa nujno opozarjajmo, da naj naredi konec temu groznemu za-kasnjevanju ^ edi overture pridrve cele gru-
če zakasnelih v gledali'*e, sedeli loootajo, malo se pogovore in ob zadnjih taktih overture nastane mir. Pa tudi med celim prvim dejanjem cepajo pozni gostje v gledališče, da motijo kapelnika, igralce in publiko! To je tako neokusna razvada, da naj jo ravnateljstvo ku-rira radikalno! Med o ver turo in aktom bodi vstop brezobzirno prepovedan!
Gledališče je bilo včeraj nabito polno, le galerija in balkon sta kazala par praznih prostorov.	Ouidam.
V	nedeljo popoldne se je uprizoril tretjič Finžgarjev igrokaz »Naša kri«, gledališče je bilo prav slabo obiskano. Zvečer se je pa otvo-rila pustna sezona v slovenskem gledališču in to z štiridejansko burko »Vražji Rudi« iz znane firme Engel in Horst. Sicer malobrojno občinstvo se je prav dobro zabavalo, pa ni čuda, saj je bil g. Povhe v svojem elementu in ni prav nič varčeval s svojim humorjem in dra-stiko, pridno mu je sekundiral g. Molek kot uradni sluga, seveda z rdečim robcem v škri-cih. Gosp. Nučič pa je igral pravega don Juana, ki bež pred svojo nevesto, dokler se nazadnje ne zaljubi vanjo in komedije je konec. Vsi zadevajoči so se potrudili kar najbolj, da so spravili poslušalce v dobro voljo, ki ni hotela po aktih kar nič ponehati. Igralo se je dobro in v najboljšem razpoloženju.
Matica Slovenska. Po najnovejših poročilih zavoda, ki tiska zemljevid slovenskih pokrajin, bo tiskan zemljevid do julija. Takrat ga bo Matica takoj razposlala med cenj. gg. naročnike.
DRUŠTVA.
Planinski ples. ki ga priredi osrednji odbor »Slovenskega Planinskega Društva« dne 3. februarja t. 1., bode vsekako največja plesna prireditev letošnjega predpusta in bode obenem prava ljudska veselica. Za ples bosta prirejeni velika dvorana Narodnega Doma in velika sokolska telovadnica; okrepčila se bodo dobila pri številnih paviljonih v stranskih prostorih velike dvorane, v mali dvorani in sokolski telo-vadnici.Društvo preskrbi v lastni režiji izborno domačo pijačo in mrzle jestvine. Oskrbo paviljonov prevzame damski odbor pod načelstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve; vsi paviljoni bodo krasno Opremljeni in okinčani z zelenjem, najlepši kras bode pač mnogoštevilni krog sodelujočih dam in mladenk. Zbirajo se šaljive skupine, domači godci in vršil se bode tudi nastop planincev. Ker je glavni namen ta, da naj bode planinski ples neprisiljena ljudska veselica, je želeti, da pride kar največ gostov v narodnih in planinskih nošah. Podrobnosti se -objavijo v kratkem.
Zahvala. Podpisano predsedstvo »podružnice slov. plan. društva« v Radovljici si dovoljuje izreči javnim potom svojo najiskrenejo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli s svojo naklonjenostjo in s svojim sodelovanjem, da se je veliki planinski ples, ki ga je priredila podružnica slov. plan. društva v Radovljici dne 6. t. m. v »Zdraviškem Domu« na Bledu tako sijajno zvršil. Imenoma se zahvaljuje:	slavni
•zdraviški komisiji na Bledu, posebno njenemu načelniku g. J. Štuchlyju c. in kr. majorju v pokoju za brezplačno prepustitev »Zdraviškega Doma«; županu, nadučitelju na Bledu g. Fr. Rusu za vso naklonjenost ki jo je izkazal naši podružnici; slavni godbi c. kr. kešpolka grof Beck št. 47 iz Gorice za izborno in neumorno igranje; g. J. Vrhuncu, gostilničarju v hotelu Jekler za izvrstno postrežbo; g. učitelju J.. Erbežniku za nedoseglivo okrasitev plesne dvo-lane kakor tudi g. Fr. Jemcu sob. slikarju za velikodušno darilo vseh barv za to dekoracijo Fosebno zahvalo izreka podpisano predsedstvo sodelujočim damam, v prvi vrsti gospem za
i	jih nenadomestljivo požrtvovalno^ od kit re je bil odvisen gmoten vspeh prireditve m sicer g. Brovčevi, g. Marušičevi in g. Segovi, dalje vrlim sotrudnicam gospej M. btrekljevi kakor tudi gospodičnam: Sirnikovi, Jegličevima, Černetovi, Kržišnikovi, Cerarjevi in Kuntarjevi. Našo zahvalo naj sprejme še slednjič vrli trentarski vodnik g. Brovč, marljivi reditelji in sKr-bni nadzornik g. A. Jensko.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
IMPOZANTNA DEMONSTRACIJA GALI-ŠKEGA UČITELJSTVA.
Lvov, 14. jan. Danes seje vršila tukaj impozantna demonstracija gališkeera učiteljstva zi 7bollšar,e gmotnega ctanuDenonstncij.ke-. a zoorovmja so se Udeleži' pol'ski <>t rusin-ski uči4* Iji in učiteljice brez > zi-a na nai0(jnost in politično prepričanje. Iz vseh krajev so sc vozili učitelji in to s posebnimi vlaki. Število udeležencev presega 10.000. V športni palači se je vršilo protestno zborovanje, ki so se ga udeležili državni in deželni poslanci Poljaki kakor Rusini. Vsi govorniki so poudarjali neznosen položaj učiteljstva. Po shodu so udeleženci shoda odkorakali v impozantnem sprevodu, bilo je kakih 16.000 udeležencev pred palačo deželnega maršala Badenija, da mu izroči na shodu sklenjeno resolucijo. Badeni je sprejel deputacijo in vzel resolucijo ter je izjavil, da bo de prva dolžnost gališkega deželnega zbora, ko se doseže njega delozmožnost, vzeti v debato regulacijo učiteljskih plač in jih urediti v toliko v kolikor dopuščajo finančne razmere v deželi. Tekom popoldneva so se udeležniki shoda zopet odpeljali s posebnimi vlaki na svoja mesta. Ta učiteljska manifestacija je bila ena največjih in dostojnejših, kar jih je videlo mesto ter je zbujala splošno pozornost.
NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO.
Pariz, 14. jan. Tekom današnjega in včerajšnjega dneva je dopolnil novi ministrski predsednik Pancare svoj kabinet, naučno ministrstvo je prevzel Guisihan, trgovskoDavld, notranje Steeg, javna dela Borgeois, vojaštvo MUlerand, mornarico Delcasse, predsednik pa
tudi zunanji portlelj. Danes se je novi kabinet predstavil presedniku republike Fallieresu, nakar se je vršil prvi ministrski svet novega kabineta, kjer se je razpravljala vladna izjava za torkovo sejo zbornice, ko se ji predstavi novi kabinet. Listi pišejo o novem kabinetu preče] 8’rapatično, tudi Jaures se v listu Humanite za-vzemlje za novi kabinet In izraža zadovoljnost, da ni na čelo zunanje politike prišel Delcasse. Edino proti ministru notranjih zadev Steegn viada nerazpoloženje to pa radi tega ke je od ločen pristaš in somišPenik Cambona. Splošno se pa prorokuje tem kabinetu dolgo življenje.
NEMŠKE VOLITVE.
Berlin. 14 jan Pn minulih volitvah imajo 7.ibeleži(i največji uspeh s-čudni demokratje, ki so zbrali na svoje kandidate 4,225.000 glasov torej skoraj za en milijon več nego pri zadnjih volitvah. Iz Wormsa se poroča o velikih demonstracijah, agrarci so namreč uprizorili velikanske volilne sleparije, socialni demokratje so to opazili in prišlo je do ostrega spopada med obema strankama. V pretepu je bilo nevarno ranjenih 14 oseb, policija je morala posredovati ter je aretirala nad 50 oseb.
RAZNO.
* Starejše dame po kavarnah. Neki kavar-nar v Budimpešti je zaukazal svojim natakarjem, da ne postrežejo onim starejšim damam, ki sedijo po cele popoldneve pri skodelici kave. Neka dama se je čutila vsled tega žaljeno in je vložila pri sodišču proti kavarnarju tožbo radi razžaljenja. Pri sodišču pa ni prišlo do razsodbe, ker je kavarnar uradno prav slovesno prosil odpuščanja. V kljub temu pa dotični kavarnar svojim natakarjem vendar ni ukazal, da starejšim damam v prihodnje posvečajo večjo pozornost glede postrežbe.
* Kratko odpravljen. Znana operna pevka gospa Gadski-Tauscher, ki je ena največjih sedanjih Wagnerjevih pevk, je gostovala na dvornem gledališču v Rudolstadtu v južni Nemčiji. Z njo je bil tudi njen soprog, ki je ravnatelj ene največjih nemških orožaren. Njen uspeh na odru je bil vankansk, vsak večer ji je donašal novih lovorik: Posebno pa se je začel zanimati za pevko, ki je lepa in mlada, član dvora, mlad princ. Obiskoval je pridno gledališče, aplavdiral očitno in pošiljal umetnici cvetic. No, pa ker je bil mladi zaljubljenec visoka oseba imel je tudi med igro dostop do odra, te pravice se je posluževal v precej očitni meri, vsak dan je prišel na oder in dvoril na vse mogoče načine lepi pevki, ki ji je ugajalo dvorjenje mladega zaljubljenca in ga je prav pošteno vlekla. Nekega večera jo je vprašal mladi princ z naslajočim glasom: čul sem, da ste poročeni, ali jaz ne morem verovati tega, recite mi, da niste! A pevka je odgovorila: seveda, poročena sem, celo mož in moja hčerka sta sedaj z menoj! Princ pa je zopet na-daljeval: Vaš mož je gotovo kak vaš kolega, kajne tudi on poje! Pevka pa je nato zlobno odgovorita: ne, moj mož ne poje. ampak strlja! Ta kratki odgovor je mladega zaljubljenca tako poparil, da jo je hitro pobral in se ni nikdar več prikazal niti v gledališču, nit na odru. Pred streljanjem imajo tudi zaljubljeni princi velik rešpekt.
* Strahovi. V hiši nekega borznega špekulanta v New-Yorku je naenkrat začelo strašiti. Zamolkli in skrivnostni glasovi so se culi iz ozidja nerazumljvo šumenje se je pojavljalo vedno v gotovem času podnevu in ponoči v hiši. Posestnik hiše Mr. Blanham ni bil prav nič lahkoveren in ni najmanje veroval strahovom. Zato je z največjo paznostjo in doslednostjo začel iskati strahove, da bi prišel na sled tem čudnim glasovom. Preiskal je vso hišo iz kleti do podstrešja, a nikjer niti naj-manjega sledu o strahovih. Iskal je tedne in mesece, a vedno brez uspeha. Mr. Blanham je zadel puško na ramo, utaknil si za pas ostro nabit samokres in čakal celo noč strahov, a niti enega ni zapazil. Nekega večera pa je povabil več svojih prijateljev k večerji.
V	trenotku, ko so gostje sedeli za mizo je začelo strašiti, čulo se je zopet ono skrivnostno šumenje in mrmranje. Blanham je oborožil vse svoje prijatelje in šli so na lov za strahovi, pretaknili so vse kote, preiskali vse sobe, a nikjer niti najmanjšega sledu. Blan-hamu se je zdelo zdaj vse skupaj preveč, zato je obvestil policijo. Prišel je takoj na lice mesta policijski komisar z večjim številom detektivov in _ stražnikov, preiskovali so vso hišo in že se je zdelo, da je tudi to brezuspešno. Komisar je že obupaval, kar naenkrat zapazi roj čebel, ki je obletaval hišo, a naenkrat izginil. Zdaj se je zasvetilo policijskemu komisarju. Poklical je par mizarjev, ki so vzdignili pod v nekaterih sobah, in našli so cele roje čebel, ki so se naselile v praznem prostoru, med podom in stropniki. Dohod v to svoje skrivališče so našle skozi odprtine na hiši, ki so bile narejene v ta namen, da se stropniki hitro suše. Tako je policijski komisar razkrinkal strahove, ki so več mesecev razburjali hišo. a Mr. Blanham je bil prav zadovoljen, ker je našel v skrivališčih veliko zalogo medu in satovja, ki so ga nanašale čebele dolgo časa v svoje skrivališče.
* Kaj je siromaštvo. Star, izkušen oče je dal hčeri takšen nasvet: ,Punca, ne jemlji za moža revnega človeka. Ne pozabi pa nikoli, da je najrevnejši človek tisti, ki nima nič drugega, kot denar".
Klerikalizem In narodnost. Dopolnilne volitve pri Kromefižu so veljale klerikalce 80000 kron. K temu je prispeval nadškof Bauer s 50.000 kronami; za Šolsko Matico pa ni hotel dali niti vinarja.
* Preblvalštvo Kitajske. O prebivalstvu Kitajske podaja „Memorial Diplomatique" na podlagi uspehov zadnjega ljudskega štetja poročila, iz katerih je razvidno, da šteje Kitajska 461 milijonov prebivalcev. Potemtakem ima Kitajska več prebivalcev nego vsa Evropa.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Prodajalka za delikatesno trgovino in vi-narno se išče takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.
Poštna ekspedentinja, ki je vodila že samostojno pošto išče mesta. Ponudbe sprejema »Prva anončna pisarna«.	59—2
Popolnoma nova, lina sokolska obleka ter en divan se ceno proda. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.	_______________56—2
Pohištvo za ženine in neveste prodaja po jako ugodnih cenah Simon Praprotnik, Jenkova ulica št. 7., Ljubljana.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta 44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna dela
Celo noč 'Jim. 'podprto Celo
noč odprto	*/
Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgovina cvetlic: Šelenburgova ulica štev. 3.
"Vrtnarija:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
Lasne kite
po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado BNerii“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K.
—	Lasne podlage in mrežicš vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
O. Bračko
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 12
priporoča prave fine francoske
parfume, bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfl-nejšl kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
FR. P. ZAJEC
optični zavod
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnlkl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
j Ki	ivar	na J	Den	tra	|*I
Sv. Petra nasip št 37. Danes in vsak dan					Ul. ra o ro M
KONCERT
S3 O
damskega in moškega zbora ™ „Javorw iz Zagreba. jg.
Začetek ob 9. url.	Vstop	prost
Za obilen obisk se priporoča
ŠT. MIHOLIČ.
so največji, najtežji in tudi najcenejši briketi.
Trboveljski salonski in kosovni
premog*.
Suha drva
vseh vrst in velikosti dostavljena na dom, priporoča po nsjnižjih cenah tvrdka
St. C. Tauzher, Ljubljana
]>unajttka cesta štev. 47.
Telefon štev. 152.	5	J
Streže!	v*»k petek	Sveže!
jadranske in severomorske ribe.
V ponedeljek, sredo in soboto dunajsko - novomeške klobasice in dunajski kruh. — Vsak ponedeljek praške jetrne in krvave klobase pri tvrdki
T. MENCINGER v Ljubljani,
Sv. Petra cesta.
Ivan JJax in Sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
—	Ceniki zastonj in franko.	~ — tt
r
Zaradi inventure prodaja
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mesini trg št. 5
vso izgotovljeno obleko za gospode in dečke ter konfekcijo za dame in deklice pod globoko reducirano ceno. o. Bematovič.
M
O
fl
>N
>
II
Naslovna knjiga 1912 za mesto Ljubljano
po uradnih virih najboljše sestavljena objednem eeloten stanovski izkaz in zaznamek protokoliranih tvrdk in drugih obrtov v jy ubljani
Cena 4 brone.	)0 raVUCHMI1 IZ&lft.	Cena 4 krone.
Založništvo: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
č
N<
P
O
ii
Veilk« saiv^n
ptetri ii lapelmiep Map r&EAPISS
Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
Velika izbira vsakovrstnega pohištva at •Paine, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-A .	Mane, žimnice, modroce is morske trave,
im palice aa peresi«, podobe, arcala, otročje vozičke ter kniiiajsko pohištva
Sprejem« se tudi oprema hotelov.
Zmerae cene.
izdelki solidni
mm;«,
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča »voj*
voznih koles.
■ a
Šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vecenje ▼ MSI.
Pisalni stroji „ADLER“.
Specialna trgovina
finih rožnih del
Toši Ja m
¥ Ljubljani, Židovska olica Mbf.».
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Piisiranje
■nn
Sv. Petra cesta štev. 28.
nasproti ,Zlate kaplje*
založnica trebušnih pasov v tuk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov.	P	659
Posebna soba za pomerjanje.
Popravila se radovoljno spre-V	jemajo.
C
Ljnb^ana
Prešernova »Uta Mav. S. w^vež)a za loja atošklb, damskih n ©treskih čevljev, šcvl)ev m iawa-teaak> hi frirtiMi
St#f*ataa ia jake skrbna Izvršitev P* vseb cenah.
ALFONZ * BBEZNIK
c. kr. fcvedeaec tn aetoij 6task«ae Matice.
Najveija ta aajslareJS« trfavlna la Izposojevalnica klavirjev la kamo aljev. Velikanska zatafa vsega gtasbeaega orodja, strmi la mzlkallj.
‘JTiSTiffiSr LjaMjaaa, K««*resni trg 15
(»*arp**«. aa.xL*J*lc«
Klavirje dvorne tvrdke B*-Garapka, HMat A , St«bbanMer ki (aarar. kant.) iaia Ilc jaa iakljačao ««Hal aastop-Inlk ta Kzaajske v velika a»ki 'aatofi ki kMri. M« dajta vaaati po aavid«—
osokito.j
kar wmdim vsakoaMir, da ai pa kolikor aMgoče njittjl ceni tl HMont*«aJhM*broh«
__________kr«B	vaakega zadaha rakavi
!■ rtra»r at s ra—ltaa pimmtmo 10 Ifsteo gaiaacije. Slari klavirji anjnanikuji v lameaa. lzfM»|eniMM Mjnttja. PapravDa ki aflaftavaaje mk ftaaM mjaee^e.
rr^aral klavirji veda* v aalagi. Violine, citre, kitare, taartaHta, T tr“ii. r ‘
r*£*vI ki ilHM pa tovantikik ceaak — Vea daa ‘
Učiteljska tiskarna v		Ljubljani ima v zalogi in priporoča sledeče:			
					
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. SlapSak: Turki pri Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K.		M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.	tkupar: 0 prvinah In spojinah, 11 uh! rov. Cena 1*50 K.	4f Brunet: Telovadba. Cena 4 K.	31* 85ček: Beaežkc Iz fldke In kemije. Cena 40 vin.
Marolt: Zgodovinske učne slike. Cena 2 K.	Vizitke **	Kaj izide zopet 9 m	Kuverte s firmo	K»j Izide zopet 9 •	Trgovske račune
	 i Knjižnica Učiteljskega konvikta: Julčka Mišjakovega , zbrani spisi I., 11. in III. zvezek. Cena 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.			Adamič: Slava Cesarju? Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.		Mirovnikove narodne pesmi. L in H. zvezek. Cena & 20 vin.
Bretl: Kako si o-liranimo zobe. Cena 20 vin.	Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.	Razni napisi na lepenkah za šole.	Novo! Popravljalna znamenja na tabelah.	Tabela o pravilnem mešaniu umetnih gnojil.	Vse tiskovine za knjižnice.
Uradne tiskovine za županstva.	Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole.	Stereotipija	Litografija	Huzikalije	Založba knjig
V „ITčiteljski tiskarni66 s© tiskajo: Slovenski Branik, Dan, Učiteljski Tovariš, Slovenski Ilustrovani Tednik, Rudar, Domače ognjišče, Zvonček, Popotnik, UT asa Bodočnost, Gasilec, Zarja, TV bučni delavec.