SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za jede»
mesec 1 (Id. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., la jeden meiec 1 fld. V LJubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlltvo in ekspedlelja v „Katol. Tiskarni", Todnikove ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkth ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne,

V Ljubljani, v torek 14. aprila 1896.
Letni!* XXIV.
Občili zbor kat. polit- društva.
(Konec.)
Ti shodi gotovo niso bili brez sadu, kajti obiskovani so bili skoraj povsod mnogoštevilno. Vsak govornik je lahko Čital na obrazih pazljivih poslušalcev, da jim govori do srca. Priprosto naše ljudstvo je potrebno, a tudi željno poduka, kajti brez prigovarjanja prihajajo možje in odrasli mladeniči po več ur daleč na naše shode. Zato si dovoljujem priporočati prih. odboru, naj bi čim pogosteje skli-caval ljudske shode, posebno velja to onim članom, ki so ob jednem dež. ali drž. poslanci.
Na drugi strani je društvo dosezalo svoj namen z glasilom svojim .Domoljubom", katerega prihaja mej ljudstvo okoli 9300 izvodov. Hvala tem potom našim poverjenikom, kateri naj bi i v prihodnje požrtvovalno izvrševali to domoljubno delo I
Počasi si sicer, eppur si muove I Povsod v Avstriji se kažejo veseli pojavi katoliškega gibanja, in mi Slovenci ne zaostajamo. To so pokazale zadnje deželnozborske volitve v kmečkih občinah. Na vsej črti so zmagali kandidatje kat. narodne stranke. — Temelj tej zmagi je zgradil I. slov. kat. shod, na katerem smo si Slovenci načrtali točen in jasen program, ustrezajoč našim sedanjim razmeram.
Hvaležni moramo biti za to zmago v prvi vrsti našemu zavednemu narodu, ki je dokazal v teh okrajih, ponekodi soglasno, da stoji trdno in neo-mahljivo v vrstah stare slov. garde, kat. nar. stranke, in da v ogromni večini neče slišati o puhlem liberalizmu.
Hvaležni moramo biti tudi našim zaupnim možem po deželi, ki se niso bali ne truda, ne potov, ne zaničevanja, ne obrekovanja, temveč vstrajno hodili določeno pot za pošteno in dobro stvar. Pri teh volitvah je narod naš dal tudi najlepšo zaupnico
svojemu, za vsestranski blagor prebivalstva vnetemu knezoškofu.
Da se je volitev tako sijajno izvršila, pripomogle so mnogo tudi Raiffeisenove posojilnice, vsaj na Notranjskem ! Hvala možem, ki so jih snovali, pogum tudi za prihodnjost, da rešimo, kar se da rešiti, dom in obstanek našega oratarja in delavca I
V skupini mest in trgov je naša stranka postavila 5 kandidatov, tri kot zveste svoje somišljenike, dva pa, ker njih program ni v nobeni točki v nasprotju z našimi načeli. Zmage, žal, nismo dosegli, ker so se vsi vplivni faktorji združili proti našim kandidatom, da bi .klerikalci" ne dobili večine v dež. zboru. Da nasprotnikom našim ni bilo toliko do stvari, kakor do časti, dokazuje to, da so se grozili, da ne bodo sodelovali pri dež. gospodarstvu, ter delo in odgovornost prepustili naši stranki, ako dobi večino. Smelo smemo trditi, da bi dežela v tem slučaju ne bila na škodi.
Dolžnost poslaucev pa Je sedaj, da se pokažejo vredne zaupanja tudi v dejanju. In v tem oziru imamo polne roke dela na socijalnopolitičnem polju. Neovržna istina je, da v kratkih desetletjih propade naš mali kmet, ako se mu ne pomaga. Kar se vedno naglaša, poudarjati hočemo i tukaj, da moramo pred vsem skrbeti za gmotni, gospodarski obstanek in napredek našega prebivalstva, sosebno delavskim stanovom.
Ako se tem stanovom zboljšajo gmotne razmere, potem imamo tudi močno, zanesljivo armado v boju za narodne pravice in jednakopravnost v javnem življenju, kajti lačen, obupan človek ne misli na ideale.
Omeniti nam je še, da se je naša stranka mi-nolo leto udeležila zopet dopolnilnih volitev v mestni zastop ljubljanski.
Pod vtisom grozne nesreče vsled velikonočnega potresa zjedinili sta se obe narodni stranki glede volitev, naj bi se vršile brez volitvenega boja, ki bi oviral skupno delovanje za povzdigo in preporod nesrečnega mesta iz žalostnih razvalin in ki bi tudi na zunaj slabo vplival na pomožno akcijo. V dneh bridke poskušnje treba združenih močij, zato sta se obe stranki dogovorili, da se bodeta lojalno podpirali in skupno nasvetovanim kandidatom oddali svoje glasove; ob jednem pa sta si stranki pri tem dogovoru pridržali za prihodnje deželnozborske volitve popolno svobodo gledd stališča in taktičnega postopanja.
V tretjem razredu sta bila izvoljena naša dva kandidata gospod A. Kalan in gospod Jos. Kozak; v prvem razredu je bil po dogovoru poleg treh drugih tudi naš kandidat gospod dr. Gregorič. Pri tej volitvi pa je neka tajna agitacija pokazala, da v nasprotnem taboru ni prave discipline, kajti gosp. dr. Gregorič je prišel v ožjo volitev ter pri drugi volitvi prodrl z dvema glasovoma večine.
Iz tega kratkega poročila morete, gospodje, posneti, da je odbor po svoji moči izvrševal nalogo svojo in da je katoliško politično društvo središče delovanju naše stranke na Kranjskem. Da bode prihodnji odbor mogel izvrševati svojo dolžnost, treba mu vsestranske podpore gospodov somišljenikov po deželi. Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan v blagor naroda.
Na to je blagajnik gospod P. Stegnar poročal o društvenih dohodkih in troških; o volitvi novega odbora in dveh verifikatorjev smo poročali včeraj. Kot zastopnik vlade je bil navzoč komisar gospod \Vratschko. Konečno se predsednik zahvali navzočim na udeležbi.
LISTEK
Nekaj ur v Gradcu.
(Dalje.)
Pokrepčan na duhu in na telesu grem zopet po mestu. Neprijazna burja začela mi je nositi graški prah in smeti v obraz, zato zavijem v bližnjo cerkev. Precej mogočna gotska stavba je to. Znotraj je cerkev okusno polihromovana in hrani v sebi več starinskih grobnih spominkov, nekatere iz 17. stoletja. Zapustivši to cerkev najdem po kratkem popraševanju zaželjeno mi cerkev Jezusovega srca. To vam je najbolj veličastna stavba v Gradcu. Po zunanjosti je podobna cerkvi Jezusovega s»ca v Ljubljani, a brez primere lepša, kakor ta. Ta stavba je dar pokojnega grofa Lilienthala in škofa gra-škega, Zwergerja, katerega telesni ostanki počivajo v spodnji cerkvi.
Cerkev ima dva dela in zgornjo cerkev. Spodnja je nižja in kaže močno zidovje, katero nosi zgornjo cerkev. Na levi strani v spodnji cerkvi je priprosta rakev pokojnega Zvvergerja, na katerej je bilo nekaj vencev. Tudi pelje skozi spodnjo cerkev po stopnjicah doli in gori prosti prehod za ljudi.
Iz spodnje cerkve stopim zopet na prosto, da si ogledam pravo zgornjo cerkev. Pred menoj gresta
dve kmečki ženski. Njihova noša se mi je dozdevala znana, a vendar nekam tuja v Gradcu. Vlečem bolj na uho pomenjke in spoznam, da sta dve štajerski Slovenki. Moj nekdanji pevovodja bo razumel, bravši te moje vrstice, če mi je takoj na misel prišla tolikokrat popevana pesem: „Kak sladko glas odmeva
—	Ta glas, kjer dom je naš! — Kako srce ogreva,
—	Med tujimi, to znaš."
Nisem si mogel kaj, da bi jih ne ogovoril ter povprašal, od kodi sta. Iznenadene sta bile po mojem slovenskem vprašanju in mi povedale, da ste iz slovenskih štajerskih goric in prišle si ogledat Gradec. Tako mehko in milodoneče zdelo se mi je to narečje. Poslovim se ter stopim pred velika vrata, da bi prišel v cerkev, a bila so zaklenjena. Ta bo lepa, si mislim, zdaj pa še v cerkev ne bo moč. Bo pa že tako, kakor v Ljubljani pri nekaterih cerkvah, katere so samo takrat odprte, kadar se sveta maša bere, čez dan so pa zaprte in zaplohane, kakor vojaška skladišča.
Toda zmotil sem se, stranska vrata na severni strani so bila odprta, skozi katera so po malem prihajali in odhajali ljudje. Vendar si ogledam, predno stopim v cerkev, zunanje lice, pred vsem prelepo pročelje in cerkveni preddvorec ter galerijo nad vho-hodom. V tem ste si ta cerkev in ona Jezusovega srca v Ljubljani zelo podobni, le da so tu mere dokaj večje. Stavbini trup je iz dobro žgane opeke, a
ima vloženega mnogo rezanega kamna z okraski, in to posebno na svršetkih. Dopadalo se mi je posebno, da je kamnoseško delo izgotovljeno z vso fi-neso in natančnostjo. Tako natančnost v delu gledal sem pri naših kranjskih mojstrih, pri Feliksu Tomanu. Zanimalo me je pri natančnem opazovanju tudi kovaško in ključavničarsko delo. Mnogo lepega, in to tudi pri manjših rečeh, zapazil sem v tej stroki pri tej cerkvi. Na misel mi je prišla pri tem naša nekdanja kovaška umetnost na Kranjskem, in to osobito v 17. in 18. stoletju. Res je, da nam ne preostaja mnogo tacih izdelkov iz pretočenih stoletij, ker so jih večinoma pobrali tujci in judje za male krajcarje, a to, kar je ostalo, kaže, da je bila takrat ta umetnost na mnogo višji stopinji, kakor je dandanes pri nas. Cerkev ima jeden pravi zvonik, in ta je kaj ličen, drugi na nasprotni strani je ka-menit in manjši. Vstopivši skozi stranska vrata v cerkev zapazim opomin: v cerkvi na tla pljuvati ni lepo. Tak opomin bi tudi v naših cerkvah ne škodoval. Pri tej priliki opazil sem tudi, da se cerkvena vrata odpirajo na zunaj, kar je vsekako prav, zlasti v varstvenih zadevah, če se primeri v cerkvi kaka nesreča. Spominjam se, da so tudi pri nas o priliki zadnjega potresa nekatere višje oblasti dale ukaz, naj se napravljajo za naprej taka vrata. Meni se je takrat ta ukaz zdel umesten, a imel sem pomisleke gledd naprave tacih vrat, ker sem mislil, da bi ka-
Mazaii na Hrvatskem.
It Zagreba, 4. aprila.
V zadnjem zasedanju ogerskega sabora se je zglasil posl. Lukač v obrambo mažarskih naseljencev na Hrvatskem. Ali kakor je po navadi večjidel mažarskih poslancev prav slabo podučenih o stanju sosednjih dežel, tako se je' pripetilo imenovanemu Lukaču s podatki o svojih rojakih v tujini. 2e število na Hrvatskem naseljenih Mažarov mu ni po-znato, kajti on jih šteje na 150.000, dočim bi se bil mogel v vsakej štatistiki prepričati, da jih je teh izseljencev največ okolu 70.000 duš, kar znaša okolu 3 odstotke vsega prebivalstva kraljevine Hrvatske in Slavonije.
Lukač hoče imeti tedaj še jedenkrat toliko svojih zemljakov, kakor se jih nahaja v resnici pri nas, pa je še s to netočnostjo pokazal, kako malo ceni resnico.
Se neverjetneje pa je bilo ostalo, kar je govoril o stanju teh naseljencev pri nas. — On je namreč javno trdil, da nimajo Mažari pri nas na Hrvatskem nobenih pravic, da jih preganjajo javne oblasti in sodnije. Dalje trdi omenjeni poslanec, da so ti ljudje popolnoma zanemarjeni, ker nimajo poduka v svojem jeziku niti v cerkvi, niti v šoli. Vse te trditve Lukačeve so neresnične, ali dobro proračunane in izmišljene za mažarsko občinstvo, češ da pokaže pred svetom, kako krivični in nestrpljivi so Hrvati nasproti Mažarom, in da je to, kar Mažari delajo s Slovaki, Srbi in Ramunci, le malenkost, pa da tako pokrijejo svoje krivično ravnanje z nemažarskimi državljani na samem Ogerskem.
Zakaj se pa toži poslanec Lukač na naše oblasti, posebno na politične in sodnijske? On je navedel v svojem govoru samo krivico, dokazal je pa ni, ker je tudi ni mogel. Treba dobro znati, da je večjidel doseljenih Mažarov izmeček onih ljudij na Ogerskem, ki niso mogli tamkaj pošteno živeti, pa se zato preselili čez Dravo, kjer so hoteli nadaljevati to, kar se začeli doma. Da naše oblasti niso mogle kaj takega trpeti, je čisto naravna stvar, in le poslancu Lukaču in Mažarom ni prav, če se je proti prestopnikom postave ravnalo po propisih. Tudi za to, ker so politične oblasti v novejšem času začele malo bolje paziti glede naseljevanja takega nevarnega življa v naših krajih, pisalo se je po mažarskih časopisih o nestrpnosti hrvatskih oblasti, a poslanec Lukač je to hitro pobral in prenesel v dež. zbor, za vzroke pa ni vprašal. In vender bi jih bil lahko zvedel, da je hotel. Mnogi mej temi doseljenci so bili pravi oderuhi, ki so znali žalostno gmotno stanje našega kmeta upotrebiti v svojo korist, ter mu za male svote prodati vse posestvo. — Naše oblasti so ravnale gotovo čisto pravično, da so branile domače posestnike tujih pijavk, kakor da že domačih ni preveč. Ali Mažaru že to ni prav, da ne sme delati v tuji deželi to, kar dela doma z nesrečnimi Slovaki in Rumunci. Trditev Lukača pa, daje za hrvatski narcd velika korist, če se mej njim naseli Mažar, že zaradi tega, češ da je le ta bolji gospodar, je prav piškava. Ko bi bil mažarski izse-
zile cerkev; pa tu sem opazil, da se ta naprava prav Ictpo prilega cerkvi; seveda če je tehnično prav izpeljana.
Prav presenetila me je notranjost te cerkve. Ni še sicer slikana, ampak bela ter čaka spretnega mojstra, da jo dostojno in njej primerno poslika. — Kakor sem zvedel, odmenil je za to delo že pokojni graški vladika Zwerger tudi na Kranjskem poznanega Kastnerja. A vkljub temu nedostatku, dela cerkev na opazovalca mogočen utis. Cerkev ima jedno ladijo s stranskimi kapelami, ki bo pa s predori v zvezi mej seboj, in se končuje z mnogokot-nim presbiterijem. Stoj pero! Citateljem bi morebiti presedalo tako začeto opisovanje, kakor se običajno in v neki pusti šabloni opisujejo naše kranjske cerkve v „Mittheilungen der k. k. Central - Comiasion*. Ni moj namen, da bi opisoval šolski, kar sem videl tu in drugodi po Gradcu, ampak le utise, katere sem imel pri tem opazovanju. — Pred vsem me je mikal veliki altar. Ta altar je samo miza, nad katero se vzdiguje na štirih stebreh lepa gotska streha na vrhu s soho Jezusovo, nekako tako, kakor v Strossmajerjevi, djakovarski cerkvi ; samo da je tu delo v romanskem slogu, v Gradcu pa v gotskem. Izvrstna misel je to. Kaj, ko bi se tudi pri nas uporabljevala ta osnova pri novih cerkvah, postavim v Trnji, recimo tudi drugodi, v ugodnih razmerah.
ljenec dober gospodar, vzdržal bi se gotovo doma na svojem zemljišču, in ne bi iskal drugega. — Doma na Ogerskem ne more shajati, proda svoje posestvo in s tem, kar mu ostane, kupi v Slavoniji zemlje, ki je mnogo ceneja, nego v njegovem kraju. To je neka vrsta špekulacije, ki pa tudi prav slabo vspeva, ker je slavonska zemlja težja za obdelovanje nego na Ogerskem. Naš kmet se ne more od Mažar* nič naučiti, ker mu v gospodarstvu ni nič bolj napreden.
Ce se poslanec Lukač pritožuje, da pri nas Mažari nimajo svojih cerkev in svoje službe božje, tudi nima prav, kajti le tam, kjer so mažarske naselbine tako velike, da bi mogle vzdrževati svojo cerkev, gotovo ne bi bila protivna nobena cerkvena oblast, da se ustanovi župa; ali ker takih naselbin ni, odpada ona pritožba. Sicer pa je nekaj naselbin, kjer se jim oznanja beseda božja tudi v mažarskem jeziku.
Sol imajo pa Mažari pri nas še preveč; naša vlada jim ne brani odpirati jih, ali kakor se nam zdi, tudi ne gleda in ne pazi, da se šolska postava vrši točno, namreč da se v teh šolah uči tudi hrvatski jezik; vsaj na šolah, katere so odprte v večjih mestih za otroke železniških činovnikov, se ne uči hrvatski. Kaj bi neki počel posl. Lukač, ko bi na Ogerskem bila kaka srbska, slovaška ali rumun-ska šola, na katerej se ne bi učil mažarski jezik ? Seveda na Hrvatskem za Mažare ni potrebuo znanje hrvatskega jezika, misli v svojej ošabnosti mažarski šovinist, samo Hrvat naj se nauči mažarski, ker ga smatrajo vsi Mažari za državni jezik tudi za Hrvatsko vkljub našemu samostalnemu položaju, a mi se proti temu nasilju ne branimo, kakor bi se mogli na temelju naših postav.
Politični pregled.
V L j u bi j a n i, 14. aprila.
Ministerska posvetovanja na Dunaju. V nedeljo zjutraj so se povrnili avstrijski ministri iz Budimpešte in z njimi vred so dospeli na Dunaj tudi ogerska ministra baron Banffj in Lukacs ter svetniki dr. Popovics, grof Wickenburg in Succo-vaty. Isti dan dopoludne se je vršilo posvetovanje gledč obnovitve bančnega privilegija, katerega se je udeležilo tudi nekaj zastopnikov bančnih zavodov. Včeraj se je vršilo posvetovanje o skupnem proračunu, katerega sta se udeležila poleg resortnih ministrov tudi oba ministerska predsednika. Razgovor se je vršil samo o glavnih točkah, podrobnosti se obravnavajo v poznejšem času. Glede zborovauja kvotne deputacije se ni določilo še ničesar. Finančni minister Lukacs se je povrnil danes zjutraj v Budimpešto, ker se mora udeležiti seje poslanske zbornice, mej tem ko ostane baron Banffy za časa bivanja nemškega cesarja še na Dunaju.
Tirolski namestnik grof Merveldt je padel pri vladi v veliko nemilost, ker, kakor se sporoča iz Dunaja, ni naznanil vladi o begu italijanskih podložnikov na tirolsko zemljo. Vlada je baje še le po raznih časnikih o velikem izseljevanju Italijanov zvedela, ki se boj4 iti v Afriko. Radi tega zanemarjenja dolžnosti je namestnikovo stališče zelo omajano. Namestnik grof Merveldt je, kakor znano, odločen nasprotnik avtonomnih koncesij južnotirol-skim Italijanom.
Francoske razmere. Se nekaj dni ima odločenih francoski ministerski predsednik, da se odpočije od hudega boja in se pripravi na nove, neizogibne napade v senatu in zbornici. Kredit za Madagaskar mu pripravlja sedaj največjo preglavico, kajti od dovolitve omenjenega kredita je odvisno, kako dolgo mu je še sedeti na ministerskem prestolu. Iz pogovorov, ki so se vršili v minulih dneh mej predsednikom Faure in nekaterimi odličnimi senatorji, je posneti, da je Faure popolno prepričan o porazu Bourgeoisovega kabineta. Senat namreč ne bede odobril Bourgeoisovega predloga gledč Madagaskarja in s tem provzročil novo kabinetno krizo. Ministerskemu predsedniku preostaja sicer še jedna pot; on namreč lahko zahteva imenovani kredit od državnega sveta, toda temu mora pritrditi predsednik Faure, kar se pa po sedanjih zagotovilih gotovo ne bode zgodilo. Iz tega je sklepati, da se pričenja boj mej Bourgeoisom in predsednikom Faure, ki bode imel gotovo slabe posledice za prvega. Kako malo mu je naklonjen Faure, razvidi se tudi iz be-sedij, katere je izrekel kabinetnemu načelniku, ko je ta naznanil, da je ministerski svet sklenil, ostati še nadalje na krmilu. Rekel mu je namreč: „Ste li
gotovi, da se ne varate o svojem sklepu?" Te besede gotovo ne morejo ugodno vplivati na minister-skega predsednika, kateremu celo njegovi lastni tovariši ne zaupajo. Dogodki, ki čakajo Francijo, se nikakor ne morejo imenovati vesele. Konec sedanjega boja bode najbrže odstop Bourgeoisovega kabineta, za tem pride razpuščenje zbornic in temu sledi kot naravna posledica na Francoskem framasonska in socijalistična premoč in pričetek revolucije. Prebivalstvo je dan za dnem bolj razburjeno in anarhistična prevlada dobiva vedno trdneje stališče.
Nemški cesar v Benetkah. Včerajšni dan je doletela italijansko pomorsko mesto veliko čast, kajti obiskala sta je italijan. kralj Umberto in nemški cesar Viljem. Prebivalstvo je navzoča vladarja navdušeno pozdravljalo in jima prirejalo mnogovrstne ovacije. Občevanje mej vladarjema je bilo zelo intimno in italijanski listi nekako zadovoljno pišejo o obnovljenju trodržavne zveze. Izmej drugih depu-tacij se je predstavil cesarju tudi italijanski senat pod vodstvom senatorja Michielija, s katerim se je cesar dalje časa pogovarjal. Razpravljala so se pri ti priliki razna vprašanja, ki so sedaj v politiki na dnevnem redu. Včeraj zvečer ob 6. uri se je odpeljal cesar s cesarico in poslanikom Eulenburgom na Dunaj, mej tem ko se je kralj Umberto povrnil v svojo rezidenco. Po mnenju raznih listov bode imenovano snidenje evropskih vladarjev zelo ugodno vplivalo na splošni mir; posebno pomenljivo pa je za Italijo sam« in minister Brin je dobro vedel, iz kakih razlogov je vzkliknil: „Današnji dan za nas ni izgubljen I"
Trikupis f. Včeraj nam je sporočil brzojav, da je v Cannes umrl minulo soboto zvečer bivši grški minister Trikupis. Rojen je bil 1. 1832 v Nav-pliji ter dovršil svoje juridične študije v Atenah in Parizu. Okoli leta 1850 je stopil v državno službo ter bil kmalu imenovan poslanikom v Londonu. Ko se je sklepala pogodba mej Anglijo in Grško glede odstopa'Jonskih otokov, je posredoval Trikupis, ki je tudi sklenil omenjeno pogodbo. Leta 1867 ga je pozval kralj v ministerstvo, v katerem je osem let vodil zunanje zadeve, dokler ni bil imenovan kabinetnim načelnikom. Na to mesto je bil opetovano pozvan v nadaljnih letih, mej seboj sta menjavala v načelstvu Delyannis in Trikupis. To se je vršilo tako redoma, da se je vselej vedelo, kdo prevzame vladno krmilo, ako odstopi tedanji ministerski predsednik. V letih 1882—1885 je bilo njegovo delovanje še precej uspešno za grške razmere, slabeje se mu je pa godilo, ko je v januvariju minulega leta pod njegovim vodstvom navstal znani splošni državni polom. Tedaj se je moral umakniti za vedno s pozorišča in na njegovo mesto je prišel nečak njegovega tekmeca Nikolaj Deljannis, dokler ga ni izpodrinil 10. junija stari Teodor Deljannis. Ako-ravno je Trikupis večkrat vžival kraljevo naklonjenost, je vendar živel v vednem prepiru z zborničnimi člani. Za časa svojega vladanja je večkrat razpustil zbornici in sicer tako dolgo, dokler ni izgubil popolnega zaupanja pri svojih volilcih. Malo pred smrtjo ga je izvolilo mesto Valtos za svojega poslanca, ker ga je popolno prezrl njegov prejšni volilni okraj. Jedna izmej njegovih največjih idej je bila balkanska zveza, za katero je gorel do smrti.
Dnevne novice.
V Ljubljani; 14. aprila.
(Volitve v mestni zbor ljubljanski.) Izvrševalni odbor „Narodove stranke" je za v nedeljo 12. aprila Bklical shod svojih somišljenikov v „Narodni dom" na razgovor zaradi dopolnilnih volitev v mestni za-stop. Kot kandidatje „Narodove" stranke v 3. razredu so določeni gg.: Oroslav Dolenec, Lenče Josip, T u r k Josip, Zabukovec Jakob in vitez Z i 11 e r e r , za 2. razred gg.: H r a s k y Ivan, K 1 i n a r Anton in dr. Tavčar Ivan, za 1. razred gg.: dr. vitez B1 e i w e i s in Vaso Petri-čič. — Od teh kandidatov izjavlja g. Jos. Lenče v včerajšnem „Narodu", da ne sprejme kandidature. „Narod" v poročilu z vidno slastjo dostavlja: „Za kandidaturo g. Andreja Kalana ni glasoval ni jeden volilec". Menimo, da ni treba tega še posebe omenjati, kajti kaj druzega pač na shodu volilcev „Narodove" stranke nihče ni mogel pričakovati. V drugo nikari durij ne zapirajte volilcem na volilne shode ter vdeležbe ne omejujte samo na svoje somišljenike, potem spoznate pravo javno mnenje v Ljubljani.
(Podpora nemškemu gledališču.) „Narod" t tej stvari nam tako-le odgovarja: „Polemizovali zaradi te stvari ne bomo več, saj ga menda ni pametnega človeka, ki bi ne bil že prepričan, da je bil Kalanov predlog faktičen manever, čegar namen je bil, provzročiti letos nasprotstvo mej narodnimi in nemškimi poslanci, prihodnje leto pa naše gledališče zadušiti." Tem vrsticam dostavljamo to-le: Leto bo kmalu okoli in zopet se bo vršila razprava v deželnem zboru kranjskem za podporo gledališču za prihodnje leto in tedaj vidimo, kdo da bo dušil slovensko gledališče s tem, da dovoli nemškemu gledališču neprimerno veliko podporo ter s tem ohranjuje slovenskemu gledališču tako nevarnega konkurenta. Pri Filipih se vidimo in tedaj zopet „Naro-dovce" opozorimo, kako neresnično zavijajo dejanjske razmere. Z anekdoticami, kakoršne „Narod" omenja, se nič ne pomaga, kajti takih si lahko izmislite na tisoče, a iskati morate onih, ki bi jih vam verjeli. In ko bi bile tudi resnične, nič ne dokažejo, kajti o podpori za gledališče določuje jedino le deželni zbor.
(Ljubljanska mestna nprava.) Priznanim „Narodovim" gospodarjem v ljubljanski mestni hiši seveda ni bilo všeč, da je mestni odbornik dr. Vinko G r e g o r i č pojasnil občinstvu ljubljanskemu prav natanko in popolno stvarno, kako gospodari „Narodova" stranka v ljubljanskem mestnem zastopu. — Ker stvarno njemu ne morejo ničesar ovreči, zato se nanj — kakor je pri „Narodu" navada — za-dirajo osebno. Očitali so mu, da je tudi dr. Grego-rič dobil brez razpisa službo deželnega primarija. Dr. G r e g o r i č je že pojasnil to stvar v našem listu, in tudi sinočni „Narod" je prisiljen, da objavlja popravek dr. Gregoričev ter priznava, da je bila dotična služba res pravilno razpisana. „Narod" je torej zopet za jedno blamažo bogatejši. Vidi se pa iz tega, da „Narodu" in njegovi stranki ni prav nič na tem, da se zboljša mestno gospodarstvo, ker tako ostudno blati mestnega odbornika, ki je storil le svojo dolžnost ter lojalno, stvarno in brez osebnih napadov razkril velike nedostatke v ljubljanski mestni hiši želeč, da se odpravijo v korist ljubljanskih davkoplačevalcev.
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v sredo, 15. dan aprila 1896 točno ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in stavbinskega odseka poročilo o c. kr. dež. vlade razpisu glede regulacijskega načrta za mesto Ljubljano. III. Finančnega odseka poročilo : a) o mestne hranilnice ljubljanske računskem zaključku za I. 1895; b) o prodaji stavišča nekdaj Stubenber-govih ubožnih hiš v Gradišči ; c) o načrtu in pror. stroškov za šolski vrt pri šoli na Barji; č) o prošnji društva gospej krščanske ljubezni za letni prispevek. IV. Stavbinskega odseka poročilo : a) o Zeschkovih dedičev ponudbi glede nakupa nekaterih parcel za javni trg pred justično palačo; b) o razdelitvenem načrtu gorenjega dela Povšetovega sveta v PruUh ; c) o Janeza Jermana ponudbi glede odkupa nekdaj Jalenove hiše v Poljskih ulicah ; č) o določitvi prostora za gradnjo poslopja dižavni obrtni šoli mehanično - tehnične smeri. V. Občinskega svetovalca Iv. Hribarja samostalni predlog o naložitvi razpoloživega kapitala amortizačne zaklade pri mestnem loterijskem posojilu. Tajna 6eja: Poročila stavbinskega odseka, finančnega odseka in užitninskega direk-torija.
(Osebna vest.) Kanoniku monsign. J e r a n-u se zdravje vsled visoke starosti le rahlo in počasi vrača; vendar se je nadejati, da njegova krepka narava še premaga nasledke hude influence.
(„Glasbena Matica") priredi, da ustreže vsestranski želji, v petek, dne 17. t. m. tretjo ponovitev koncerta, ker so sedeži za današnji in pojutršni koncert popolnoma razprodani. Za sedeže se je oglasiti v trafiki gosp. S e š a r k a v Selenburgovih ulicah.
(Slavnostni občni zbor,) kateri sklicuje „Glasbene Matice" odbor na jutri v sredo, 15. t. m., vrši se v ljubljanski mestni dvorani ob 8. uri zvečer.	•
(Iz Trnovske župnije na Notranjskem.) V noči j od 12.—13. t. m. se je v Trnovem zopet dogodilo j ostudno zločiustvo; hudobneži so namreč pobili zopet šipe na oltnih spoštovanemu gosp. kapelanu A. Ru-
dolfu, in sicer od 8. decembra lanskega leta že v petič. Gospod Rudolf se neumorno trudi pomagati duševno in gmotno našim farauom. Sad njegovega delovanja je naša hranilnica in posojilnica, katera jako dobro napreduje. To v oči bode naše liberalce, zatorej se neprestano trudijo vničiti vpliv gospoda Rudolfa. Poskusili so to s tožbami pri sodniji; s pritožbami do p. č. ordinarijata, do c. kr. glavarstva itd. — Ker to ni nič izdalo, polotili so se sredstva socijalnih demokratov, grdili in blatili so spoštovanega gospoda po „Narodu", „Rodoljubu" in po „Delavcu", da je bilo groza. Pa vsakdo, kdo ima le iskrico razuma in poštenja, je kmalo poznal, da te dopise vodi le strastno sovraštvo, — in tudi ti napadi niso časti gospoda Rudolfa prav nič škodili. — Ko so videli ti ljudje, da vse to nič ne pomaga, so začeli posluževati se sredstva, 8 katerim so nekdaj ljudje telesno končali sv. Štefana; kamenje mu potuhnjeno in zavratno po noči mečejo v spalnico. Nadjamo se, da jim tudi to ne bo zdalo, ter da se naši sodniji posreči priti na sled, in konec storiti groznemu hudodelstvu. Pa tudi to ima svojo dobro stran, marsikateremu naših liberalcev se sedaj oči odpirajo, da spregleduje, kakšen sad je rodilo libe-ralstvo, in kaj nas še čaka, ako se temu počenjanju ne ustavi vsak pošten človek. Vrlega gosp. Rudolfa naj pa tolaži zavest, da se trudi in trpi za dobro stvar, ter da čim bolj ga ti zaslepljenci preganjajo in kamnjajo, tem bolj raste pri faranih spoštovanje, hvaležnost in ljubezen do njega.
Eden v imenu mnogih.
(Slovanski repertoir slovenskega gledališča.) „Slov. N." je, odgovarjajoč nekim gledališkim dopisom „Edinosti", splošno odgovarjal tudi pritožbam, da se naše gledališče premalo ozira na Slovanstvo. Mi moremo vsprejeti dotično izjavo le za izgovor, nikakor pa ne za zatrdilo, da se bo prihodujo sezono ravno tako postopalo, kakor se je letos. Slovani res nimamo preveč dobrih dram (zadnji čas opažajo se veseli pojavi sosebno mej Poljaki in Rusi), toliko jih je pa vender, da se v tej točki letošnje malomarnosti ne da oprostiti. Kakor se spominjamo slovenske igre na našem odru doBedaj v večini ni-k»kor niso dosegle tako lepih vspehov, — kakor piše v nasprotju s tedanjimi svojimi poročili „Slov. Narod" — ne glede na to, da nekateri prelagatelji niso imeli posebno srečne roke in se ni poseglo vedno po najboljših proizvodih. Zato pa smo menili: „Odličnih pisateljev, veščih slovanskih jezikov imamo, naprositi jih je treba, potem pa ž njimi postopati taktno. Prepričani smo, da bi ti gospodje, ki temeljito poznajo literature posameznih slovanskih jezikov, vsako leto pripravili „Dramatičnemu društvu" primerno število dobrih proizvodov". Tu bi stroški nikakor ne bili „preogromni" (sicer pa to ni tako kočljivo vprašanje; ker ima društvena blagajnica denar za „Blumenregne" pevkam — zakaj bi ga ne imela za slovanske prevode) in za „jedno predstavo" bi se potem tudi ne prevajalo, kakor se je dosedaj izmej vseh menda samo letošnje „lepo število" slovanskih iger: „Pota življenja". Ce se ima čas za „Precijozo", če misli doseči namen slovenskega gledališča s prevodi iger dunajskih predmestnih gledališč, opravičeno zahtevamo, dase ima prostora na slovenskem odru tudizaslovansko dramo. Občinstvu, ki se hoče v gledališču samo smejati, ne sme se delati prevelikih koncesij. Mislimo, da nas vsak razume, kdor vč, kaj mora postati naše gledališče in da nam ni tieba še obširneje utemeljevati svoje zahteve. Storimo pa to drugo leto, ako bode nekaterim gospodom slovanska dramatična literatura še vedno taka „španska vas", kakeršna jim je bila doslej. Na vsak način skrbimo, da nemški listi ne bodo imeli povoda rogati se nemškemu re-pertoirju slovenskega gledališča I Toliko o članku : „Še nekaj o našem gledališči", k točki, ki se je nanašala tudi na „Slovenca". Slovansko operno glasbo pred letošnjo nebrižnostjo braniti, pa se nam zdi škoda prostora.	=
A (Sesul) se je sinoči ob s/*8- u" zadnji ostanek Midrte Schrejerjeve hiše v Spitalskih ulicah. Poško-fflovau ni bil nihče. — Čudno se nam je zdelo, da ■ploh puste stati take podrtine v ulici, ki je glede llrometa skoro najbolj živahna v mestu. * (Zahvala.) Neimenovan dobrotnik je zopet štiri krasne svečnike daroval za revno Vrbovsko farno
cerkev, za kar mu podpisano župno predstojništvo izreče tem potom iskreno zahvalo. — Vrh, dne 12. aprila 1896. — Josip Kramarič, župnik. Mat« Barič, Mate Žalec, cerkvena ključarja.
(Poboj.t Iz radovljiške okolice se nam poroča: 19 letni Tomaž Mokorel iz Leš je 7. t. m. pri sv. Neži z nožem napadel Jožefa Zadražnika. Ko se je pa Zadražuik napadovalca ubranil, je slednji z nožem šel nad Mat. Pogačnika. Pogačnik je začetkom bežal, pozueje pa je s sekiro Mokorela po glavi
mahnil in ga nevarno ranil.
*
* *
(Orožje za Menelika.) „Corriere di Napoli" trdi, da je nemška tvrdka Schriewer abesinskemu poglavarju Meneliku poslala 70.000 raznih pušk, tvrdka Loevve pa 30.000 repetirk Mauserjevih.
Narodno gospodarstvo.
Nakup pienične moke za peko.
C. in kr. vojaški erar kupi 2050 met. centov pšenične moke za peko, katero je meseca maja 1896 oddati v nastopnih vojaških preskrbovalnih skladiščih, in sicer v Gradcu 866 meterskih centov, v Mariboru 70 met. centov, v Celovcu 145 meterskih centov, v Ljubljani 113 meterskih centov, v Trstu 856 meterskih centov. Vzorci se zamorejo cd dne 10. aprila t. 1. počenši upogledati pri vojni inteu-dauciji ah pri imenovanih vojaških preskrbovalnih skladiščih. Pismene ponudbe je vložiti do dne 21. aprila 1896 pri intendanciji 3. voja v Gradcu. Avizo gledd tega nakupa, ki obseza splošne pogoje in ponudbeni obrazec, se lahko upogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Telegrami.
Dunaj, 14. aprila. Cesar je vsprejel včeraj popoludne poslanika Szogyenyja v posebni avdijenci.
Dunaj, 14. aprila. (Poslanska zbornica.) V današnji seji se je pričela razprava o vladni predlogi glede nakupa severno-zahod, železnice. Poslanec Kaizl je izjavil, da predloge kot take ni možno vsprejeti, ter navajal več nedostatkov. Posl. Eim s tovariši je in-terpeloval glede znane prepovedi Succowaty-ja, da vojaki no smejo obiskovati prostorov, koder se vrše delavski shodi, ter vprašal do-mobrambnega ministra, ali bi bil voljan Suc-cowaty-ja premestiti.
Dunaj, 14. aprila. Nemški cesar s cesarico in princema je dospel danes dop^1 lao ob 10. uri 15. minut na takajšni kolodvor, koder ga je pričakoval cesar Franc Josip z nadvojvodinjo Marijo-Jozefo in mnogimi dostojanstveniki. Na to so se podali skupno v cesarski dvor, koder so pričakovali visoke goste avstrijski in na Dunaju bivajoči ogerski ministri. Občinstvo je vladarja navdušeno pozdravljalo.
Dunaj, 14. aprila. Nemški cesar je danes popoludne ob 5. uri vsprejel minister-skega predsednika grofa Badenija v posebni avdijenci.
Budimpešta, 14. aprila. (Poslarska zbornica.) V včerajšnji seji je zahteval poslanec Ugron, naj vlada predloži zbornici vse dokumente, katere je izročila kvotni deputa-ciji, in naj se vrše dotična posvetovanja javno. Zbornični predsednik mu je odgovoril, da je ta zahteva zoper opravilni red in da se predloži zahtevano gradivo po dokončanih razpravah.
Budimpešta, 14. aprila. Tukaj se enuje nova konservativna stranka, ki se bode imenovala konservativna narodna stranka.
Budimpešta, 14. aprila. Po poročilu „Pol. C o it. " se je pri včerajšnjem minister-skem posvetovanju odobril skupni proračun, ki pa ne izkazuje znatnega primanjkljeja, akoravno so se morale vstaviti nepričakovane točke.
Bim, 14. aprila. Poročila iz Masave potrjujejo, da so bežali derviši iz Kasale v velikem neredu. Polkovnik Stevani je razdejal utrdbe dervišev v Tukrufu in Gulusitu. Kralj
Najbolje priporočena	Menialnica bančncea zavoda	>Vien,
za preskrbljenje vseh	»	I B i k
Schelhammer & Schattera -»r
Menelik se nahaja v Antali. General Baldis-sera konoentruje vojne čete.
Berolin, 14. aprila. Knez Ferdinand dospe sem 30. aprila iz Petrograda in bode stanoval v kraljevem gradu.
Belgrad, 14. aprila. Finančnega ministra in poslanika v Parizu Garašanina jo kralj brzojavno pozval, naj podpišeta pogodbo glede posojila v ime srbske vlade.
Bruselj, 14. aprila. Pri občinskih volitvah v Mecheln so zmagali na vsi črti liberalci.
Pariz, 14. aprila. Vojni minister Cavag-nac je dovršil novo predlogo, v kateri zahteva 470 milijonov kredita za napravo novega topničarskega orodja.
Roubaiz, 14. aprila. Požar je uničil tukajšno tovarno za volneno blago. Škoda znaša 3 milijone frankov.
Carigrad, 14. aprila. Sultan je podelil vsem bolgarskim ministrom in državnim uradnikom visoke redove. Metropolitu Gregorju je podelil veliki kordon osmanijskega reda.
London, 14. aprila. „Daily Telegraph" se poroča iz Preatorije 11. t. m.: Položaj v Bulawayu je zelo resen. Dve večji četi Mata-belov ste se združili nekaj milj od Bulawaya ter se pripravljati za bitko.
Preizkusili in priporočili
bo sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za ielodeo lekarJaPlocollJa v LJubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenioica velja 10 kr.	121 (60-9) 1
Tujei.
12. aprila.
Pri Sionu : Sperling iz Brna. — Neuwirth, Valmarin iz Trsta. — Heumeyer, Pekarek z Dunaja. — Errath iz Mokronoga. — Kunerth iz Gradca. — Haid iz Lienz-a. — Žužek iz Trnovega. — Matko iz Pulja. — Sehmittmann iz Lipsije. Gesmann iz Gradea.
Pri Maliču: Zaiser iz Môdling-a. — Harrioh, Stark in Gerber z Dunaja. — Gossler iz Blettondorf-a. — Hren iz Celja.
—	Oertel, Erfurt Wiesser iz Beljaka. — Kolbesen s Travnika.
—	Banda iz Prage. — Bachrad iz Bjeliee.
Pri Lloydu ¡ Naohtigal iz Žužemberka. — Haydn iz Ljubna. — Abeles iz Trsta. — Kunpleš iz Feldkirohen-a.
Pri bavarskem dvoru: Kapsch iz Trnovega. — Langer iz Knittelfeld-a.
Pri Juinem kolodvoru : Wunscher iz Meissen-a.
Meteorologično poročilo.
a a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
13	9. zvečer	727-4	40	si. jug	oblačno	
14	7. zjutraj 2. popol.	729	1 730	5	51 12-0	sr. jug pr. m. svzh.	del. jasno »	30
Srednja včerajšna normalom.
temperatura 6'5° in za 3'8° pod
Eksekutivne dražbe.
Franceta Poženela iz Predgriž nepremakljivo posestvo (1372 gld. 50 kr.), terjatev 42 gld. 85 kr., dni 25. aprila in 80. maja v Idriji.
Msrije T e r 1 e p is Ljubljane raznovrstno blago (188 gld. 40 kr. in 182 gld. 35 kr.) dn* 27. aprila in 11. maja v Ljubljani.
patentovano
"OYO milo
je najboljše za perilo iu poljubno domačo porabo; zjedinjuje najlepši čistilni uspeh z največjo milobo gledd obranjenja blaga; provzroči najčistejšo beloto, ne daje perilu neprijetnega duha; je osobito priporočljivo za pranje volnine. Tudi je izvrstno snažiluo sredstvo pri umivanju in kopanju za odrasle in otroke.
Poskušnje ne bode nikdo obžaloval.
Dobiva se skoro v vseh prodajalnicah na drobno.
sprejme se letos t mojo pisarno.
279 2-2	Dr. Papež.
^HSHSHSHSHSHSî ¡3 Uradne C{in trgovske
s firmo priporoča
a K AT. TISKARNA I
v Ljubljani.
Št. 9567.
Yolitveni razpis.
276 3-2
V zmislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da se bodo letošnje
dopolnilne volitve občinskega sveta
vršile kakor običajno v mestni dvorani, in da bode volil:
dne 20. aprila III. volilni razred, dne 22. aprila II. volilni razred, dne 24. aprila I. volilni razred, vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi,"to je dne 21., oziroma dne 23. in 25. aprila, tudi od 8. do 12. ure dopoldne v mestni dvorani.
Izstopijo letos iz občinskega sveta nastopni gospodje občinski svetovalci :
b) od II. volilnega razreda: Hr&sky Ivan Vladimir, dr. Tavčar Ivan, vitez pl. Zitterer Matija;
a) od III. volilnega razreda:
Doleneo OrOslav, Hafner Ivan, Kalan Andrej, Valentinčič Ignacij, Zabukoveo Jakob;
c) od I. volilnega razreda:
dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Karol,
Petričio Vaso.
Voliti bo torej III. volilnemu razredu pet, II. tri in I. pa dva člana občinskega sveta.
V Ljubljani, dnč 18. marca 1896.
Župan: GRASSELLI s. r. ,
Zaradi oddaje zidarskih, kamenarskih, tesarskih, kleparskih, krovskih, ključarskih in pleskarskih del, potrebnih za
popravo zvonikov trnovske žnpne cerkve
v Ljiibljani,
se bo vršila ofertna razprava dnč 1. maja 1.1. ob 3. uri popoldne v trnovskem župnišču.
Načrti, mere in drugi pripomočki so razgrnjeni do dne 30. aprila 1.1.
do 12. ure opoldne v trnovskem župnišču vsak dan od 2. do 4. ure popoldne na ogled. Do istega obroka vložiti je pri podpisancu skupne ali posamezne zapečatene ponudbe, opremljene s 5°/0 vadijem, preračunjenem na podlagi skupnih zneskov, ki se bode moral v slučaju oddaje dela dopolniti na 10°/ono varščino.
V Trnovem v Ljubljani, dnč 14. aprila 1896.
Ivan Trhovnik,
288 2—1	prvomestnik odbora za popravo trnovskih zvonikov.
%S* Spomladanske
oBlefie,
površnike, ncpromoctjivo
fiavelofie 28=01
za gospode in dečke kakor tudi za gospe in deklice
iz pristne velblodje dlake ali pravega tirolskega lodna priporočata v največji izberi
Sričar & cffiejač,
J0ju6(jana, Stanova ulice D.
Ilustr. cenilci razpošiljajo se franko in zastonj.
Dunajska borza.
Dn6 14. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	15 kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,	25	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	50	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	30	„
Ogerska zlata renta 4*.......122	„	20	„
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	„	10	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	984	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............382	,	10	.
London vista...........120	„	50	„
NemSki drž. bankovci zalOOm.nem.drž.velj.	58	„	90	.
20 mark............11	,,	77	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	55'/.,
Italijanski bankovci ........44	„	10	„
C. kr. cekini......................5 r	66	,
Dne 13. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	149 gld. 75 kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157 „ 75 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 . — .
4 % zadolžnice Hudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140
Dunavske vravnavne srečke ... .	127
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4%	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	221 „ „ južne železnice 3% . 167
„	„ južne železnice 5 % .	129
„	, dolenjskih železnic 4%	99
10
25
50
35 25
50
Kreditne srečke, 100 gld................204 gld. - kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139 „ — „
Avstrijskega rudečega križa sreoke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld. . .....69
St. Genčis srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......61
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	159
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v,	3435
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	446
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	97
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	63
Montanska družba avstr. plan.....85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	161
Papirnih rubljev 100........127
50 75 25 50
25 50
60
30 50 12
Nakup In prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd, Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka galantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U
WollzBilB it. 10 Dunaj, Ririahilferstram 74 B.
6é
¿BdT Pojasnila "kXi v vseh gospodarskih in llnaninlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti gS* naloženih glavni o.