AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER «0, • 119 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 21, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. lemški parašutarji na otoku Kreti r v.. . . —-.- ^cije in z italijanskih Dodekaneških otokov je Poslal Hitler z letali vojaštvo na utrjeni otok Kreto. Nemci imajo baje v rokah dva prista nišča na otoku. Angleži trdijo, da bodo otok lahko ubranili. London, 20. maja. — Premier Churchill je naznanil, da je .,,8l{0 vojaštvo dospelo na otok Kreto. B. ki so jih spustila na Vojaštvo so pripeljala strategičnih točkah otoka na tla. k. f | vojaki so bili baje oblečeni v uniforme vojakov iz Nove da bi jih angleški vojaki takoj ne spoznali. Toda ni 0 dolgo, ko so se sprijeli nemški ter angleški in grški voja-boju. Angleško poveljstvo poroča, da je posadka na 11 dovolj močna, da ubrani otok pred Nemci. Otok Kreta se nahaja v vzhodnem delu Sredozemskega morja ter je grška last. Toda zasedla ga je angleška armada že pred meseci in ga neprestano utrjevala. Ta otok je zelo zažnega po mena za Angleže, ker stoji za vamtvo Aleksandri j i oziroma Egiptu in Palestini. Enako važnega pomena je tudi za Nemce, ker če dobe ta otok, bodo od tukaj ogrožali Palestino in Egipt Najnovejša poročila javljajo, da imajo nemški parašutarji v rokah dva pristanišča na otoku. Nemci so prileteli 100 milj od grškega polotoka do Krete. Nemško poveljstvo je poslalo močan oddelek vojaštva, katerega so vozila letala in gliderji (letala, ki so brez motorja). Ko so dospela nemška letala nad Kreto, so se pustili vojaki z pa-rašuti na zemljo, a letala so bombardirala angleške in grške postojanke in tako pripravila pot vojaštvu na tleh. Sodi se, da so nfemška letala spustila na Kreti do 1,500 vojakov. * [ca, ki sta obglavila K pred sodiščem e«sacola, Fla. — Dva mlada briška častnika se morata drJati pred vojaško sodni-sta z letalom obglavila *eiisko, ki je delala na po-^"toženca sta poročnika J. °ftipson iz Kalifornije in s8r°wn iz Chicaga. Ako bo-l0;!nana krivim, bosta izgu in dobila vsak 10 let ki H zbor, ki sestoji iz 7 j „°v> je poklical k obrav-Prič iz okraja Baldwin. ^lce pripovedujejo, kako L dva spuščala ponovno N njivo ----, kjer je delalo več .Kadar je zabrnelo letalo i ^ nJih glavami, so se de-vsi preplašeni na tla. j..0 je prehrumelo letalo 'c ftad nje, je ostala Mrs. . ^hillipS pokonci in krilo Je gladko odsekalo gla- h JlASlH NASELBIN aukee. — John Repen- naseljenec, je 15. ma- 80-letnico svoje stali, h 02 je še vedno zdrav in kar r daje upanje, da bo živel. — Poroke: Emil "Hth ■ Anne Sadkovič, Le- rly ^iegelbauer in Ella Za-^°uis Kastelec in Virgi-^zon, Mike Bednarz in '8 Omernik, Andrew Der-^ *n Natalie Pyzyk, Wil-e_beljak in Albina Ogrin ., icago), Edmund Mila-Elizabeth Grill, Allen i>itl8ton in Ann Peček ter °rvat in Ana Pintarič. ^ Chi ^ Trust bo plačala i. L julijem bo zaprta pj>t banka plačala vla-zopet 25 odstotkov v L1 '250,000. Denar bo raz-i^ed 75,000 vlagateljev in 0(j dividendo plačanega že 0riginalnih vlog. s ,rosi za obiske i A^tonia Kresal f m * .....- iz 1217 se nahaja v Warrens- London, 21. maja. — Poročila iz Karie, Egipt, zatrjujejo, da so angleške in grške čete ujele ali pobile vse nemške parašutar-je na otoku Kreti ter da imajo otok popolnoma v svoji oblasti. * Washington, 20. maja. — Vojaški izvedenci trdijo, da če so prišli nemški parautarji na otok Kreto preoblečeni v angleške uniforme, so bili podrženi kazni kot vohuni, to se pravi, da se jih lahko na mestu ustreli brez obravnave, ali pa se jih sodi in obsodi na smrt kot vohune po obravnavi. Isto velja tudi v slučaju, če se hoče sovražnika preslepiti z belo zastavo, to je zastava miru. Tako pišejo mednarodne postave, priznane od vseh držav. O tem se je tukaj razpravljalo, ko so došla poročila trdila, da so bili nemški parašutarji, ki so se spustili včeraj na otok Kreto, preoblečeni v uniforme vojakov iz Nove Zelandije, ki tvorijo obrambeno posadko na tem grškem otoku obenem z grškimi četami. Angleži upajo, da general Weygand ne bo šel z Nemčijo Washington. — Walter Edge, bivši ameriški poslanik za Francijo, ima upanje, da general Weygand, ki poveljuje francoskim četam v Afriki, ne bo hotel sodelovati z Nemčijo, čeprav se je francoska vlada popolnoma predala Hitlerju. Mr. Edge, ki dobro pozna razmere v Franciji, je izjavil, da bi bilo za bodočnost Francjie boljše, ako bi popolnoma zavrnila vsako sodelovanje z Nemčijo, pa naj reče k temu francoska vlada, ki je itak samo figura, kar hoče. Tako bi lahko dala svojo mornarico in kolonijalno armado v pomoč Angliji, ker edino z zmago te se bo Francija ohranila. Ako se bodo udale pa tudi kolo-nijalne čete pritisku iz Berlina, potem se Francijo lahko zbriše kot samostojno državo za vselej. Sina je prodala očetu San Francisco. — Peter Colla je prišel net, sodnijo in zahteval ločitev zakona od svoje ženice. Označil jo je kot žensko, ki fe mrzla ko led, vrhu tega pa brez vsakega srca. V dokaz je pokazal kupno pogodbo, v kateri mu žena prodaja sina, da bo popolnoma njegeh. Pogodba piše, da mora oče plačati za svojega sina $13 takoji, a v devetmesečnih obrokih po $10. Sodnik je dovolil razporoko in očetu izročil v varstvo otroka. h nišnici, soba št. 307. 5 dovoljeni vsak dan od ^'•30 popldne in zvečer J^ova dvorana * Novak fci K K** Mi f je odprl novo 12907 Union Ave., 'Poroča za najem v ra-,e kot veselice, svatbe, K drugo. ^ ^letnic v nedeljo SŽZ, ki gredo ,na i^j^ashington, odpotuje-V S-iutraj ob petih iz-C|e eŠole sv. Vida. Vrnejo sland v sredo večer, o, Seja godbe \ 8:30 bo seja godbe ijv stari šoli. Vsak 6ll» da se udeleži. Zahvalni dan po starem Vseh 48 držav v Uniji bo praznovalo Zahvalni dan zopet zadnji četrtek v novembru, kot poprej. Predsednik trdi, da se sprememba za praznovanje en teden prej ni obnesla. Toda letos ga bomo praznovali še na 20. novembra, ker so mnoge organizacije uredile svoje prireditve za ta dan. Stavka na Hamilton Včeraj je odšlo 220 delavcev pri Cleveland Brass Co., 4606 lamilton Ave. na stavko, ker je ailo odpuščenih šest unijskih de-avcev. Stavkarji so izjavili, da ne bodo pričeli z delom, dokler tompanija ne bo vzela odpuščenih delavcev nazaj in dokler ne privoli izboljšanja pri zaslužku. Gazolinska stavka Danes o polnoči poteče rok, to bi imeli oditi na stavko dova-žalci gazolina. Spor oziroma dogovori med vozniki in družbami so se vršili v Washingtonu. Poroča se, da bo skoro gotovo dosežen sporazum in da stavke ne bo, toda to se bo zvedelo šele danes popoldne. Cigaretne licence Prodajalci cigaret imajo čas samo še do sobote, da dobijo licence pri okrajnem avditorju. Izmed 7,000 prodajalcev jih je dozdaj vprašalo za licenco samo 500. Roosevelt ustvaril urad za civilno obrambo Washington. — Predsednik Roosevelt je ustvaril dolgo napovedovani urad, ki bo imel namen, da bo mobiliziral vse civilno prebivalstvo za deželno brambo. Pričakuje se, da bo Roosevelt imenoval newyorškega župana La Guardio kot načelnika tega urada, toda slednji se županskemu uradu ne bi odpovedal. (Namen tega urada in sodelovanje vsega civilnega prebivalstva smo že razložili v pondeljekovi številki, op. ured.) -o-- Za Wilsona ne marajo več v Franciji Vichy, Francija. — Mestni očetje v Annecy so odglasovali, da mora dobiti Wilsonova cesta drugo ime. Toda neki drugi cesti so pa dali ime: cesta generala Pershinga. Mesto Hyeres na francoski Rivieri je nedavno odpravilo ime ceste, ki je bila imenovana Benjamin Franklinova ciesta. Nov grob V Deaconess bolnišnici je umrl Frank Mesnar, ,star 60 let. Doma je bil iz Sobanje vasi, fara Hrušica, odkoder je prišel v Cleveland pred 32 leti. Tukaj zapušča dva brata, Rudolfa in Johna, v starem kraju pa brata Jožeta in sestro Marijo. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 12:30' v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Za izlet v Lemont Kdor se hoče udeležiti izleta v Lemont, 111. 30. maja, kjer bodo blagoslovili semenišče, naj se priglasi do petka ta teden pri Mr. Brodniku na 15704 Trafal-ger Ave., ali pri Mrs. Frances Marolt, 1214 E, 169. St. Potovalo se bo z avtobusi. Ogromni profiti pri vladnih naročilih, naj bi plačali več davkov Washington, D. C. — John L Sullivan, pomožni tajnik v za kladniškem uradu, je naprosi kongres, da drastično preuredi davčno postavo na dobičke kor poracijam, da tako vlada polovi nekaj od ogromnih dobičkov, ki jih napravljajo razna podjetja od obrambenega programa. Sullivan trdi, da davčna postava, ki jo je sprejel kongres prošlo jesen, ne služi svojemu namenu, da bi dovolj obdavčila dobičke, ki se delajo pri obram benem programu. Kot zgled je Sullivan navedel i*eko firmo, ki ima od vlade za $250,000,000 naročil ter zaslužj dvajsetkrat toliko kot v letu 1939, pa ne bo le tos plačala nobenega davka od dobička glasom nove davčne postave. Zopet neko drugo podjetje, ki ima obrambenih naročil V vsoti $70,000,000 in katerega dobiček je bil v letu 1940 za 3,000 odstotkov večji kot v letu 1939, tudi ne bo plačalo nobenih davkov. Zato Sullivan priporoča kongresu, naj preuredi davčno postavo tako, da se obdavči zaslužek korporacij in sicer nad 10 odstotki investiranega kapitala. Dalje priporoča, naj bi se naložilo davek na razne komoditete, kot električne ledenico, avtomobile, ure in fotografske aparate, to pa iz razloga, da bi se teh predmetov izdelalo manj, kar bi pomagalo pri obrambenem programu, ki potrebuje prav tak material, kot se ga jemlje pri ted komoditetah in ker bi se potrebovalo pri obrambenem programu prav te vrste izučenih delavcev, ki zdaj izdelujejo, te komoditete, ki so več za luksus kot za življensko potrebo. "Ne smemo pričakovati, da bomo napravili davčno postavo, ki ne bo bolela," je zaključil Sullivan. "Treba bo žrtev, toda ljudje so pripravljeni na žrtve, da jih doprinašajo po svoji zmožnosti." Nagrade so dobili Pri razstavi ročnih del SŽZ sta dobili nagrade v nedeljo večer : Gdč. Frieda Sjjlopko iz 18504 Arrowhead Ave. je dobila kot prvo nagrado krasen radio, Mrs. A. Hali, 20250 Tracy Ave. je pa dobila sobno svetilko. Direktorska seja Nocoj ob 7:30 se vrši seja di-rektorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Nemci so potopili Zamzam, vsi potniki rešeni Odlični učenki Dorothy Bavdek iz 1242 E 170. St. je izmed 494 učencev in učenk v Collinwood viji šoli najboljša, zato ji je bila priznana kot nagrada prosta šolnina na Cleveland kolegiju, ki je vredna zanjo $1,'000. Druga, ki je tudi dobila prosto šolnino na Cleveland kolegiju je Ana Lonchar iz 4515 St. Clair Ave. Naše čestitke vrlima dekletoma! Smrtna kosa Danes je umrl v Nursing bolnišnici dobro poznani Ralph Polshak, star 59 let, stanujoč na 1048. E. 70. St. Pogreb ima v oskrbi Josip 2ele in Sinavi. Cas pogreba bo naznanjen pozneje. Berlin, 20. maja. — Vsi potniki na egiptovskem parniku Zamzam, vključno 142 ameri-škid državljanov, so bili rešeni po neki nemški bojni ladji, ki je Zamzam torpedirala in pogrezni-la v morje. To se glasi uradno nemško poročilo. Vsega skupaj je bilo na tej ladji 323 potnikov, moških, žensk in otrok. K tem je všteto tudi 120 mož posadke. Nemci zatrjujejo, da je imela Zamzam sicer nevtralno zastavo, vendar je vozila prepovedano blago ter je bila radi tega tor-pedirana, glasom mednarodnih pravil za blokado. Nemška izjava ne pove, kake vrste ladja je bila, ki je potopila egiptovski parnik, samo toliko se zatrjuje, da podmornica to ni bila, ker sicer ne bi mogla rešiti vseh 323 oseb z ladje. Vsi potniki, med njimi misijonarji in ambulančni vozniki ter posadka so zdaj na varnem "nekje v okupirani deželi," trdi nemško poročilo. (Iz Londona se pa zatrjuje, da je morala biti napadalna ladja kaka nemška križarka, ki operira iz francoskega pristanišča Dakar v zahodni Afriki in da je tudi potnike s potopljene ladje pripeljala t je). Nemci zatrjujejo, da ni bilo s potopljeno ladjo niti enega življenja izgubljenega. Najprej se je z ladje prepeljalo vse osebe na nemško ladjo, nakar je ta s tor pedi pogreznila egiptovsko la djo. Zamzam je odplul iz New Yorka 20, marca proti Aleksan-driji, Egipt. Spotoma se je usta vila na Trinidadu in v Braziliji, ter je bila namenjena okrog Afrike domov v Egipt. Od 202 potnikov je bilo 142 Amerikan-cev, večinoma misijonarjev, ki so bili namenjeni v Afriko in v Palestino. Iz Brazilije je odplul 10. aprila in bi moral dospeti v Capetown, Južna Afrika okrog 23. aprila. Pred par dnevi je angleško ministrstvo za informacije objavilo vest, da Zamzam še ni dospel tje. Takoj zatem je pa nemška vlada poročala, da je bil parnik torpediran. Kot se poroča, sta bila na par niku tudi dva Clevelandčana, me. todistovski misijonar Walter A. Ohman in njegova žena. Ta dva sta že prej enkrat komaj ušla smrti, ko sta se nahajala v Eti jopiji za časa italijanske okupa cije in so domačini pisano gledali vse belokožce. Tudi Amerikanci prožijo roko v pomoč naši rojstni domovini Jugoslaviji Washington, D. C. — Dopis nitvo Centralnega tiskovnega urada pri jugoslovanskem posla ništvu pošilja sledeče za priob-čitev : Radi neizzvanega nemškega napada na Jugoslavijo in invazije jugoslovanskega ozemlja od osiščnih sil, se je započelo Združ. državah ameriških gibanje za pomoč jugoslovanskemu narodu. V zvezi s tem se je usta novilo v New Yorku društvo "Ameriški prijatelji Jugoslavije" (American Friends of Yugoslavia), kateremu stoje na čelu odlični prvak; ameriškega javnega življenja kakor gg. Hamilton Fish Armstrong, Willis Booth, William Chadbourne, Allen Dulles, Frank Polk, Wendell L. Willkie, Malvine Hoffmann, Thomas Watson in drugi. Namen tega društva, — ki je bilo od pristojnih oblasti registrirano po zakonu in pooblaščeno za delo dne 25. aprila, 1941., po "Membership Corporation Law of the State of New York," — je pomaganje Jugoslovanom sirom po celem svetu. Društvo bo izvajalo nabiralno gibanje, s katerim naj se jugoslovanski narod oskrbuje z najpotrebnejšimi sredstvi, hrano, obleko in sani-tetskim materij alom. Društvo "American Friends of Yugoslavia" bo izvajalo svoje gibanje s pomočjo krajevnih odsekov, ki se bodo ustanovili tudi v vseh drugih važnejših mestih Združ. držav. V zvezi s tem programom se je že ustanovil odsek v Washingtonu, ki ga je službeno odobril in registriral Federal državni oddelek. Ta washingtonski odsek, kateremu stoje na čelu predstavniki najvišje washingtonske družbe, je začel z aktivnim delom. Kot svojo prvo aktivnost je priredil v petek dne 9. maja prireditev pod naslovom "Večer v Jugoslaviji." V ta namen je dal poslanik g. Dr. Konstantin Fotič washingtonskemu odseku vse prostore poslaništva na razpolago. Zavedaj e se težke nesreče, ki je zadela do včeraj v vsakem oziru napredno Jugoslavijo, so se prireditelji potrudili za to, da 30 program tega večera poučen in zabaven za amer. goste in da jim v skromnem in dostojanstvenem okviru nudijo priliko dobiti kar najpopolnejšo sliko Jugoslavije in življenja jugoslovanskega naroda. Gdčna. Margaret Lane, hči ameriškega poslanika v Belgra-du g. Arturja Blissa Lanea, je kazala o Jugoslaviji film v živih barvah. Ta film, ki obsega vse važnejše dele Jugoslavije, je posnela gdčna. Lane sama z redko veščino in finim okusom. Občinstvo se je divilo nad prirodnimi lepotami slikovite in solnčne Jugoslavije ter še z večjim čustvovanjem razumevalo tragedijo, ki je zadela njen narod. Takoj po kazanju filma so v sprevodu korakale mlade dame iz washingtonske družbe, oblečene v pestre jugoslovanske noše, po dvorani, ter vzbujale iskreno občudovanje med gledalci. Ga. Villaret, žena bivšega ameriškega vojaškega atašeja v Belgra-du, je v duhovitem komentiranju predstavila vsako udeleženko posebej poudarjaje pri tem glavne značilnosti krajevne no- še. Nato sta znana belgrajska .pevca gg. Raša Radenkovič in Mirko Markovič odpela nekaj narodnih popevk ter z njimi pričarala navzočim poslušalcem toplo in čustveno ozračje, ki je tako značilno za našo narodno pesem. Na najvišji umetniški višini so bile točke hrvaške plesalke Tašamire-Milčinovič, ki je podala izredno ritmično tolmačenje dveh narodnih kompozicij. Takisto je pod njenim vodstvom skupina mladih devojk jugoslov. pokolenja izvedla v narodni noši nekaj zelo slikovitih narodnih plesov. j Na koncu se je jugoslovanski minister g. Dr. Konstantin ,Fo-cič zahvalil ljubeznivim gostom, višjim predstavnikom diplomatskega zbora in članom najvišje washingtonske družbe kakor tudi udeležencem programa tega večera, ki so toliko pripomogli k njegovemu uspehu, žena jugoslov. ministra ga. Tatjana Fotič, ki je bila glavna in neumorna organizatorica tega večera, je bila izredno zadovoljna moralnim in gmotnim uspehom. Društvo "American Friends of Yugoslavia," z washington-skim odsekom in odseki, ki so v Mmi|tjijvi, bo nadaljevalo s. tako in siično aktivnostjo, ki nudi ne samo gmotno pomoč jugoslovanskemu narodu, nego predstavlja tudi veliko nravno zadoščenje. S svojim spontanim in iskrenim odzivom je amer. publika na tej prvi prireditvi v Washingtonu pokazala, da razume in cenj ogromne žrtve, ki jih je dal jugoslovanski narod za ideale srečnejšega človeštva. -o- Porota oprostila Elya Mesto Euclid je tožilo bivšega župana Elya za $32,918. Mesto je trdilo, da spada ta denar mestu, ki ga je plačala Addres-sograph-Multigraph družba za protekcijo v času stavke župana Elyu za posebne stražnike. Mr. Ely se je pogodil z najetimi stražniki za gotovo vsoto, a razliko, kar je dobil več od kompanije, je spravil sam. Včeraj je pa porota razsodila, da Mr. Ely ni dolžan plačati te vsote mestu. Pred obravnavo je Ely ponudil mestu $4,500, toda solicitor Torbet in župan Sims nista hotela vzeti te vsote. Kdo je našel? Zadnjo nedeljo je bila izgubljena v Slovenskem domu na Holmes Ave. kravatna igla z 6 demanti. Kdor jo prinese nazaj, dobi nagrado od Jerry Bohinca, 819 E. 185. St. Punce, domov! Chicago. — Councilman Jim McDermott pravi, da so bili časi, ko bi bila ženska raje povedala svojo starost, kot bi bila šla pa v gostilno in se naslonila na baro. Danes je pa za baro tak drenj, da moški med 5 in 6 zvečer niti do bare ne more. Cela vrsta je tam deklet, mesto da bi šle od dela naravnost domov. Councilman bo skušal izsiliti mestno postavo, ki bi prepovedala ženskam dajati pijačo, ako ne sede pri mizi, kot je bilo to v časih pred prohibi-cijo. ^ AMERIŠKA DOMOVINA, MAY, 21, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 SI. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio Seja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora dne 10. maja 1941 v Clevelandu, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, pq raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 * Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 fox 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 119 Wed., May 21, 1941 Hrvatska krona bo dičila glavo Italijana Hrvatska kraljeva krona, ki je samovala vse od leta 1079, ko so Hrvatje ubili svojega zadnjega kralja in se podali pod oblast Madjarov, je zopet našla glavo in to pot v osebi italijanskega princa Aimona iz italijanske kraljeve hiše Savojcev. Dr. Ante Pavelič, ki je osnoval zaroto za umor kralja Aleksandra, je ponudil starodavno hrvatsko krono kralja Zvonimira italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu. Toda sivolasi kralj, ki se ni branil sprejeti krono bosopetih Htijopcev, je odločno zavrnil krono kulturnih Hrvatov ter jo posadil na glavo svojemu stričniku. To je značilno! Morda italijanski kralj ni hotel sprejeti hrvatske krone iz rok morilca Paveliča in se je branil krone, katere zadnji nositelj je bil umorjen. Najbrže stari kralj ne daje dosji vere v to krono, niti ne dosti v bodočnost Hrvatske kot kraljevine. Zato je pa poslal Hrvatom za kralja princa Aimona, ki je še mlad in ki mu je vseeno, kje preživi bodočih par mesecev, ali par let. Novi kralj znan športnik, dirkač z motornimi čolni, spreten avijatičar in raziskovalec, ki je nekoč vodil ekspedicijo iz severnega Egipta čez vso Afriko podolgem. Tak veseljak pač ne bo vzel nove eskapade resnim. Značilno je tudi to, da je posadil italijanski kralj na hr vatski prestol princa Aioman isti dan, ko je prišlo poročilo, da je njegov brat, princ Aosta, izgubil Etijopijo Angležem. Kot slabo znamenje za novega hrvatskega kralja sma trajo Italijani tudi sledeči dogodek. Ko se je peljala hrvatska delegacija v kočijah proti palači Kvirinal, se je splašil uprdženi konj, vrgel jezdeca, ki se je ubil. Krvave roke izdajalca Paveliča so izročile okrvavljeno krono ob krvavem dogdku. Ne bo sreče! Tako je postala torej Hrvatska kraljevina! Pribiti pa je treba dejstvo, da Hrvatska ni nesla krone v Rim na svojo željo, ampak na zahtevo Hitlerja. Tako ima zdaj Hrvatska mesto enega gospodarja dva, v Berlinu in Rimu. Pač žalostno prebujenje za Hrvate, ki so sanjali o "veliki Hrvatski," ki se jim ni dopadlo v družbi Slovencev in Srbov. Zdaj bodo morali biti zadovoljni v bratovščini z Italijani in Nemci. Pa težko verjetno, da bi bilo to po želji hrvatskega naroda, ampak le po želji par izdajic, ki so jim pomagali do moči nemški bajoneti. Hrvatska bo imela v svojih mejah okrog 5,000,000 prebivalcev. Torej bo dežela, ki se bo morala zanašati na pomoč iz Nemčije in Italije, tako za varstvo kot za svoj obstoj. Kako brezpomembna bo Hrvatska kot samostojna država kaže pogodba, ki jo je podpisal Pavelič v imenu Hrvatov z Mussolinijem. V tej pogodbi se Hrvatje zavezujejo, da ne bodo storili nobenega koraka v mednarodni politiki, ako tega ne dovoli Italija. Dalje se zavezujejo Hrvatje, da ne bodo skušali zgraditi nobene mornarice in da ne bodo imeli ob jadranskem morju nobenih vojaških postojank, niti zrako-plovnih pristanov. Hrvatska je morala dati Italiji Sušak, ki se je v Jugoslaviji tako lepo razvijal in bo imela dostop do Jadranskega morja samo v Splitu in Dubrovniku s* posebnim dovoljenjem Italije. Ostala dalmatinska obala je šla Italiji z Za-drom in Boko Kotorsko. In Hrvatje so toliko računali na Dalmacijo! Poleg tega je dobila Italija vse dalmatinske otoke, razen treh malih, Vis, Brač in Pago. Italijansko časopisje je pozdravilo ustvaritev nove hrvatske kraljevine kot "nov člen v osišču" in koliko bo imel ta člen besede, se pa lahko sodi. Celo nebo se je žalostilo, ko je dospela hrvatska delegacija s krono v Rim. Ves dan je deževalo. Toda po ulicah, kjer se je vozila hrvatska delegacija je bila mnogobrojna množica italijanskega naroda, ki je navdušeno pozdravljala nove "zaveznike." iKako iz srca je to prišlo Italijanom, se lahko sodi iz tega, da je Mussolini ukazal, da mora biti po teh ulicah dosti ljudi. Torej je bilo navdušenje po ukazu od zgorej. Hrvatje so se peljali najprej v avtomobilih v palačo Madama, od tam pa v kočijah v palačo Kvirinal, kjer so se vršili obredi izročitve krone italijanskemu princu. Italijanski kralj je prišel v dvorano ob 11:15 dopoldne, spremljan od raznih velikašev. Mussolini in zunanji minister Ciano sta stala ob desni strani kraljevega prestola, kar je bila zanju posebna čast. Pri obredih sta bila samo dva govora. Prvega je govoril dr. Ante Pavelič, kot predstavnik Hrvatov, ki je prosil kralja Emanuela, naj določi kralja za Hrvatsko. Drug govor je pa govoril-kralj, ki je imenoval princa Aimona hrvatskim kraljem. Kralj je rekel: "To, da bo princ iz hiše Savojcev na prestolu neodvisne hrvatske države dokazuje voljo vašega naroda, da hočete sodelovati z Italijo v najtesnejšem prijateljstvu. Mi smatramo prerojenje hrvatskega naroda kot srečno znamenje za novi red, ki se gradi v Evropi." Zatem je šla hrvatska delegacija v Beneško palačo, kjer je podpisala z Mussolinijem razne pogodbe in tako je bila zaključena kupčija, pri kateri je bil prodan svobodoljuben hrvatski narod fašizmu in nacizmu. Za kroliko časa? Morda ne bo dolgo, ko bodo rekli Hrvatje novemu kralju: "Idi, brate, odkuda si došao!" Vincent Cainkar otvori sejo ob 9. uri dopoldne v starem po-slpoju S. N. Doma na St. Clair Ave. Navzoči so sledeči: Vincent Cainkar za SNPJ; Janko N. Rogelj za ABZ; Josip Zalar za KSKJ; John Gornik za SDZ Josephine Erjavec za SŽZ; Va-tro J. Grill za SSPZ, ki izjavlja, da omenjeno organizacijo zastopa neuradno, in istotako Johanna Mervar za ZSZ. Br. Grill je pozvan, da sprejme sestavo zapisnika te seje, ki to nalogo sprejme. Predlagano je in sprejeto, da se zadnje imenovana prizna formalno kot zastopnika omenjenih organizacij, ki sta se obe izrekli za sodelovanje s slovensko sekcijo Jug. pomožnega odbora, Br. Zalar prečita pismo Leo Jurjovca iz Chicaga od ZSZ, v katerem sporoča, da se mu iz tehtnega vzroka ni mogoče udeležiti današnje seje, ter tudi izraža željo, da se z organiziranjem narodnega odbora za pomožno akcijo- počaka, dokler ne bodo organizirani centralni odbori širom Amerike. Pismo se vzame na znanje. John Ermenc od Jugoslovanske podporne zveze "Sloga," v Milwaukee, Wis., je tudi pismeno sporočil br. Zalarju, da mu ni mogoče priti na to sejo, in sicer radi oddaljenosti in pa ker je "Sloga" za naslednji dan, 11. maja, sklicala v Milwaukeeju sejo vseh tamkajšnjih slovenskih društev za organiziranje krajevnega odbora v smislu sklepa seje slovenske sekcije, ki se je vršila v Chicagu 19. aprila. Njegova organizacija bo sodelovala z vsemi sklepi, storjenimi na tej seji, ki bodo sloneli na programu, kakor ga je začrtala slovenska sekcija. Br. Cainkar poroča, da mu je br. William Rus pd SSPZ tele-fonično sporočil, da se današnje seje ne more udeležiti, da pa bo njegova organizacija sodelovala z vsemi sklepi, s katerimi se bodo zadovoljili ostali zastopniki slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora. Br. Zalar poroča, da je bil povabljen, da nastopi kot govornik na shodu, ki se je vršil dne 2. maja v Chicagu za jugoslovanski relif. On se je vabilu odzval, ampak ker slovenska sekcija ni bila uradno obveščena o shodu in ni imela z njegovim sklicanjem nikkke zveze, se je strogo držal smernic, ki so bile začrtane na konferenci slovenskih organizacij. Po izreku nekaterih uvodnih opazk, je na dotičnem shodu prečital izjavo, ki je bila sprejeta na konferenci slovenskih organizacij, in ki je na zbrano občinstvo očividno napravila zelo ugoden vtis. Teden dni kasneje je od dr. Konstantina Fotiča, jugoslovanskega poslanika v Washingtonu, prejel pismo, v katerem se mu je zahvalil za govor na dotičnem shodu. Poslanik je v istem pismu poročal kot odgovor na njegovo povpraševanje glede uradnega dovoljenja za zbiranje prispevkov za jugoslovanski relif, da se mora vse tozadevne prošnje nasloviti na State Department. Ker sta Srpski narod savez in Hrvatska bratska zajednica že vložila tozadevne prošnje, bi bilo umestno, da stori isto tudi slovenska) centralna organizacija, želi, da se mu sporoči, kdaj bo dotična prošnja vložena, da bo mogel pri State Departmentu intervenirati v svrho Čim hitrejše potrditve. Br. Cainkar izjavlja, da se strinja s tem, da se vloži prošnja za tozadevno dovoljenje, kajti ako Srbi in Hrvatje smatrajo za potrebno imeti taka dovoljenja, je umestno, da ga dobimo tudi Slovenci. Br. Zalar pripominja, da ima že nekaj denarja na rokah, da pa si tega ne upa razglasiti, dokler nimamo uradnega dovoljenja od State Departmenta. Stavljen je predlog, podpiran in soglasno sprejet, da se v State Departmentu vloži prošnja za tozadevno dovoljenje, izdano na ime slovenske sekcije Jug. pomožnega odbora. Br. Zalar nato prečita pismo, katerega je prejel od br. Ivana Molka, urednika glasila SNPJ, z ozirom na shod, ki se je vršil v Chicagu dne 2. maja. V njem je izraženo mnenje, da je imel dotični shod preveč uradno in režimsko lice, manjkalo pa mu je demokratične gorkote, vsled česar so se Slovenci, ki so se ga udeležili, čutili tuje. Dobro je le, da s sklicanjem in vodstvom shoda naše organizacije niso imele stike in torej tudi niso zanj odgovorne. On, br. Zalar," je napravil dobro potezo, ker je v svoj govor vpletel izjavo slovenske sekcije, ker je s tem dal shodu vsaj nekoliko demokratične barve. Taki shodi med nami niso zaželjivi, kajti, akoravno je namen dober, se na ta način lahko pokvari veliko dobre volje. Njegovo priporočilo je, da se odbor slovense sekcije drži proč od takih oficijoznih in cere-monijalnih afer. Treba je, da se izognemo vsemu, kar bi utegnilo povzročiti razdor med nami glede te pomožne akcije. Br. Rogelj poroča, da je br. Molek tudi njemu kot direktorju publicitete za slovensko sekcijo IPO poslal kopijo tega pisma in da se z njegovo vsebino popolnoma strinja. V istem smislu se izraža br. Zalar, ki izjavlja, da je do enakega zaključka prišel že na sho du. želi, da se ta seja formalno izreče za stališče v smislu Mol-kovega pisma. Br. Cainkar je istega mnenja Poroča, da je bil telefonično klican, da bi prevzel predsedstvo 3hoda, ki se je vršil 2. maja v Chicagu, na kar pa je moral odgovoriti, da tega ne more storili, ker sklicatelji shoda se niso poprej posvetovali niti z odborom slovenske sekcije JPO niti 2 nobenim pooblaščencem S. N. P. J. Br. Zalar izjavlja, da je br. Molku takoj pismeno odgovoril, da se strinja s sentimentom, izraženem v njegovem pismu in da bo na prvi seji slovenske sekcije priporočal, da se tako stališče formalno odobri. Br. Oainkar je mnenja, da moramo strogo paziti, da se naša pomožna akcija ne bo izrabljala za kake politične namene. Naša akcija je relif na in mora taka ostati. Uradni predstavniki Jugoslavije lahko nastopajo na shodih odkrito političnega značaja, ampak kjer se takim priredbam skuša dati relifno li-3e, je naša dolžnost, da se držimo proč. Stavljen, podpiram in soglas-io je sprejet predlog, da slovenska sekcija JPO se drži proč od priredb katerega koli političnega značaja in vrši svoje delo strogo v mejah pomožne akcije. Obširno poročilo poda Janko N. Rogelj kot zastopnik slovenske sekcije JPO odbora na seji zastopnikov Hrvatske bratske zajednice, Srpskega narodnega saveza in srbske organizacije "Jedinstvo," ki se je vršila v Clevelandu dne 26. aprila. Prečita poročilo, katero je podal dotični seji. Dotično poročilo se glasi: "Jugoslovani, zastopniki jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij v Ameriki! "Prišel sem med Vas kot zastopnik in pooblaščenec Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija, organiziranega v Chicagu 19. aprila, 1941. Jugoslovanski pomožni odbor tvorijo sledeče slovenske podporne organizacije: Ameriška bratska zveza, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, Kranj- sko-slovenska katoliška jednota, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska svobodomiselna podporna zveza, Zapadna slovanska zveza in Slovenska ženska zveza, ki predstavljjajo 147,235 Slovencev, odnosno Jugoslovanov v Združenih državah in Kanadi. Temu odboru se pridružuje tudi Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu, Ohio. "Zastopniki slovenskih pod-podnih organizacij so podpisali in izdali izjavo, v kateri vabijo na sodelovanje vse hrvatske in srbske podporne organizacije v Ameriki, katere bi organizirale svoje osrednje odbore, ki bi na isti način obvestili svoje članstvo v Ameriki. Vsi ti osrednji odbori bi se lahko sešli k skupnemu posvetovanju ter ukrenili vse potrebno, da Srbi, Hrvatje in Slovenci skupno nastopamo kot Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, kot nam to določuje podana izjava, ki se glasi: (Izjava vam je vsem znana, zato je ne bom še enkrat čital.) Po prečitani izjavi so se srbski in hrvatski zastopniki izjavili, da se strinjajo z našo izjavo. "Slšali ste izjavo. Mi Slovenci smo združeni za odpomoč celi Jugoslaviji, mi hočemo nastopati pred ameriško javnostjo kot — Jugoslovani. Ali ste pripravljeni tudi Vi, zastopniki hrvatskih in srbskih bratskih organizacij storiti isto v času jeklene preiskušnje našega pravega in čistega bratstva in edinosti? Naša rojstna domovina je pregažena in poteptana, naša ameriška Jugoslavija pa naj pod zaščito lepe in spoštovane ameriške zastave vstaja in živi, da ne ugasne plamen jugoslovanske prostosti in svobode na svobodnih ameriških tleh, dokler ga ne zanesemo zopet v našo rodnO domovino s pomočjo boriteljev za svetovno demokracijo. "Zato bodimo edini, bratje in sestre v odpomoč naših bratov in sester v domovini. Bodimo budni in zavedni ameriški državljani, pomagajmo naši ameriški vladi v tem boju, kajti njen boj je tudi boj za vpostavi-tev nove in večje Jugoslavije. Nikoli na svetu ni bila Jugoslo-vanem dana tako krasna in lepa prilika, da bi pomagali svoji rodni zemlji, kakor nam jo danes nudi, tista velika ameriška zemlja, ki nas je sprejela kot goste ter nam dala dela in kruha, svobodo in varno življenje, že samo s hvaležnostjo do nje, bi morali pomagati Ameriki, kaj še le, če nas kliče na pomoč nesrečni brat in gladna sestra, če nas kliče križana in žalostna domovina — naša Jugoslavija. "Bratje, Srbi in Hrvatje, mi Slovenci smo edini, vse smo pozabili, v nas je samo ena velika ;avest in misel, kako bi poma-rali na križ pribiti Jugoslaviji. "Da boste vi zastopniki srbskih in hrvatskih podpornih organizacij bolj informirani glede laših sklepov, prečital vam bom zapisnik naše seje, ki se je vrši-a v Chicagu, 111., na dan 19. iprila, 1941, ki se glasi: (Zapisnik ste tudi že čitali, zato ga ni potreba tukaj ponavljati.) "Na popoldanski seji sem predložil rezolucijo, potom katere bi se bili vsi izrazili za skupno sodelovanje. Rezolucija se glasi: Mi, Srbi, Hrvatje in Slovenci, zastopniki pretežne večine Jugoslovanov v Združenih državah in Kanadi, zastopajoči sledeče jugoslovanske podporne organizacije: Srbski narodni savez, Srbski podporni savez Jedinstvo, Hrvatska bratska zajednica, Ameriška bratska zveza, Jugoslovanska podporna zveza Sloga, Kranjsko-lsovenska katoliška jednota, Slovenska narodna podporna jednota, Slovenska svobodomiselna podporna zveza, Zapadna slovanska zveza, Slovenska žensk zveza in. Slovenska do- brodelna zveza, in zbrani dne 26. aprila, 1941 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, prihajamo do enotnega ujedinjenja, da so naše skupne ideje za odpomoč jugoslovanskega ljudstva onkraj morja enake in nesporne. Mi vsi smo v soglasju z .ljudstvom Združenih dfržav ameriških, ki so v boju za ohranitev svetovne demokracije in prav tako v harmoničnem soglasju, da skupno nastopamo pod imenom Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, ki bo sestoj al iz srbske, hrvatske in slovenske sekcije, ki pa vsaka po svoje med svojim narodom vodi učinkuj očo, plodonosno in uspešno propagando za odpomoč naših prizadetih bratov in sester v Jugoslaviji ali izven mej jčte. Zato se mi zastopniki soglašamo, da vse tri sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki na skupnem sestanku izvolimo centralni odbor, ki bo začrtal vse smernice in pota v soglasju sprejetih izjav Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bile že objavljene v jugoslovanskih časopisih v Ameriki, ki podpirajo jugoslo vansko akcijo,»ki je v soglasju s principi in delom ameriškega ljudstva. Pozivamo slehernega Jugoslovana v Ameriki in Kanadi, da gmotno in moralno podpre naše plemenito gibanje za odpomoč in svobodenje naših krvnih bratov in sester v naši rodni zemlji onkraj morja. Pozivamo in svarimo naše jugoslovansko ljudstvo v Ameriki, da so lojalni in pripravljeni do-prinašati vsakdanje in potrebne žrtve Združenim državam ameriškim, ki so stopile na branik za svobodo in demokracijo vsega sveta, med katerimi je danes tudi naša stara domovina — Jugoslavija. Vsaka pomoč in žrtvovanje, katero doprinesemo v pomoč Ameriki, je tudi delna pomoč našim zasužnjenim bratom in sestram v domovini. Ponovno pozivamo vse jugoslovansko časopisje v Ameriki, da naglašajo našo dobrodelno akcijo, pozivamo in kličemo vse one Jugoslovane, ki zavzemajo odlična in odgovorna mesta naših srbskih, hrvatskih in slovenskih inštitucij, da žrtvujejo in doprinašajo svoje moči na altar skupne in velike jugoslovanske ideje, ki stremi po svobodi, in demokraciji jugoslovanskega človečan-stva. V tem delu, imenu in znamenju naj bo naša zmaga, naša svoboda in demokracija. Br. Rogelj dalje poroča: Rezolucija je bila v principu sprejeta, istotako je bila sprejeta rezolucija, ki je v detajlih narekovala, kako naj vodi posle centralni odbor Jugoslovanskega odbora v Ameriki. Te dve re-zoluciji boste danes zopet predloženi-zborovanju ter boste lahko sami zopet sodili. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se predloženo rezolucijo sprejme od strani slovenske sekcije ter kot tako prenese na skupno sejo. Srbski in hrvatski zastopniki so na seji 26. aprila hoteli, da bi jaz imenoval pet zastopnikov iz slovenske sekcije v centralni odbor. Tega jaz nisem mogel storiti, ker meni ni bilo naročeno, da naj isto storim. Zato je bilo sklenjeno, da se druga seja vrši 10. maja, kjer bodo zastopane vse naše podporne organizacije po svojih izvoljenih za stopnikih, nakar sami lahko določijo, kdo bo zastopan v centralnem odboru Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. To je vse, kar vam morem poročati. K temu br. Rogelj dostavlja, da naše stališče slej ko prej bi moralo biti, da mi vodimo našo akcijo za pomoč ljudstvu v Jugoslaviji kot ameriški drža vi ja- "K "P a Si «fvai tal "N aiai ni ter podpiramo smernice riške vlade za pomoč sveto ^ demokraciji. Prepričan jei na ta način bomo najbolj tivni in lahko bomo računaj sodelovanje vseh plasti nase ljudstva v Ameriki. Ostali se strinjajo s stal^ ki ga je zavzel na dotični br. Rogelj. Br. Cainkar vprašuje, bi bilo umestno, da ta seja ^ ^ loči slovenske zastopnike za tralni jugoslovanski P°nl' odbor. Mnenje ostalih je, ^ to lahko prepusti seji vanskih organizacij, ki se danes v Clevelandu. Ker je s tem dnevni pan, br. Cainkar sejo za nakar zastopniki slovenske cije JPO odbora odidejo ^ zastopnikov skupnih ^ venskih organizacij v 2e • E. žavah, ki se ima otvoriti ^jjjj^. 'i važj " i red # se* uri dopoldne v novem P0' S. N. Doma. a Vincent Cainkar, pred**1 Vatro J. Grill, zapisnik Med prijatelji Pfa Naši Dolenjci iz fare s\ ^ pri Kostanjevici so se ^.ijrf li za 10. maja, da bi P°&s sVoj ; svojih prijateljev, prav ^ p ^ srede. Najeli so prostor ^ jJJi; venskem narodnem doiflu vabili še druge. Tega P ^ vanja srebrnega jubilej® * udeležil tudi pisec teh vl ^ zato pa želi, da bi tudi s® zvedeli o tem. Par, ki je bil počaščen s J|J in Mrs. Joseph in Marija ^ s« Ve d % "Vs ln Hi & 'In m feb Isj'i i h * »i «eb fet v sa 'Ali. te-Klor, Hc Ije •one stanujoča na 5713 ProsS^jSi: kjer imata svoj lastni . jm precej let. Jubilant je d p .'j1 I Gornje Pirašce, fara f g gt ,S< Njegova tovarišica roj^1'^, fančič, pa iz StojanskegJ 4«pre Mr. Baznik je iz velike ^ " L, kjer je imel 13 bratov »■> $ V Ameriko je dospel let<1 ^ ""1 s Kakor mnogo drugih *®var moral tudi Mr. Baznik .jf'c prijeti za težko delo v*0 ^ plin. Pripoveduje, da ^ radi težkega dela z l°Pa.- dil na roki tako velik f moral to delo po letu i'1 v je pustiti drugim. Sam Pan bral drugo delo, kakJ'sllJjj, 1 re opravljati le malo , gti di. Delal je v Clevd?*^ Co. tovarni, dokler je1®^! Qed od St •Ali tovarni že od leta w" wii'I'la v Mr. Baznik si je ^^Jk ^ t P! ■j *e r. »S Se 'Ha ; tovala. V tej tovarni gl let, sedaj pa dela v F»f ' L?0' _______, jo življensko družico Jl%č£l ^ jeno Štefančič, prvic j^d! '.šj^ Vegel. Poročila sta se ^ la pred 25 leti. Zato so j^ ^ prijatelji porabili to so ju lepo počastili za ^J t^.' zakonskega življenja- > 'hfij. s,ta bila v cerkvi sv. VR() iPj J'ti. kor vse kaže, bosta Ag kala še zlato poroko, y ^ko ma izpod vinske trte- ji .M tak°. j(j 5>ika tett1' trdni ljudje, vsaj želeli številni prija je bilo precejšnje °^'0vi|l! Baznik ima v star sina in vnuke. mi Na to praznovanje > bil vabljen tudi nečak i0v? iz Chicaga ter John i'1 jj, man, ki. so se vsi man, ki„so se r,, slavljenca imata v s.1pi,av' Av^ ni še več sorodnikov 111if11,'Vif^, -------------------cedaJ, da je, da jih ni bilo > tl, če obvestiti o tej slav ^o , Naj srečni par naprej živi v naši j/JJJit pomaga vzdrževati n 5v0. ustanove ter uživa trudapolnega dela v takih pionirjih je t® stala to, kar je, P stare korenine s0 .nvillC' dom0 ac "len sloi v. S o. >c Ilei O % tel j i te naše nove na mnoga leta! Š Zedinjene države ^ klanjajo prošnje & nje Francozov v A ^ * * nadf Nemčija zaP°sluJ®ei, ^ jon tujih delavcev v* narodnosti. 4 A h,, kat X st0 uj a# tov«' s, I efek' Ji 0 s«)1 1 kij"1' ese jI i L AMERIŠKA DOMO VINA, MAY, 21, 1941 :'1 do"1 dO1 p si rt 0; # ni 4 ie ito pol^ $ ll" A tie1' ti , pofc 29' I i/ Precej prostorno je." - 1 le zidano?" e Prav % za prav. Melton mi Razkazal in razložil. m sf ( šajte! Vrhu hriba je ^ ploščad, svet je po-yla raven. Svoj čas pa ni ^edaj širokemu žlebu po- sedanji ploščadi je bila f * Klobel. Tisti žleb je Lo- L>* Sj, 1 Pokrit hodnik, ki se za- avno pokril in tako v Preduhu sredi ploščadi nča pri sobah ob steni •Ho: ^k" °ka, Lopez jo je prede-P-kC' Nl^enitmi stenami in tako ji'' sobe, v katerih sedaj j^jerno. Zazidal je seve-F"r')( ^ rob žleba na zunanji feJ'ka. Stene od spodaj ni Hfc* 'A o* id' ie / in j Pir Ob steni je bila globel Okna so luknje v zidu, V®fi Jih ni videti.' ak0 - .j-siM globoko je trebfci iti v gff;: L,' da se pride do tistega Ki1 v^a?" )»' i .A i, j^'h dvajset klinov po le-vhodom v preduh sto ^ita koča, na robu prebil foni lestva 5 "'"Hi lestva. Če stopite v |0k.0i jo opazite." k-> ^stvi se pride do hodni-' ti V vidim tamle dvigalo, /ft jI? visi —• KJ'er Je dvi" biti tudi vitel —." imamo dvigalo in v1 tel." ot v ■ pa je lestva odveč!" vi Vitel ri1"'.* i o^1' id d ti«r iK1- i i, ^ namreč ne visi M litj v preduh, po ka- ^tiJ6stvi se pride do njega. te Mi P fill? pr1' X hJ n"0 HK"5' °StC % kjer visi vitel, je " :u> l^Ooi ko Preduh. In v ti-^ n se odpira hodnik, ki lfiil |)fj 1 8a prej omenila in ki Pride do sob." .Nas ' stanovanje ima štiri Popišite mi še sta- \ ; . PP '(iVgVe sta na koncu hodni-''sf., Pa na njegovi desni in > >i." kateri sobi stanuje Mel- «to Pite po hodniku, ima- d. žilici sobo, kjer stanu Indijanki, ki nam ' tejj' ?a 'evi Pa sobo, v ka-jaz. Pred vami, šepnila in se obrnila k preduhu. Veriga na dvigalu je zaropotala, dvigalo se je premaknilo in izginilo navzgor. "Bedijo še gori —! sem dejal. "Ob taki pozni uri —? čemu potrebujejo dvigalo —? Ali bo kdo prišel?" "Vsekakor. Kaj se bodete sami prepričali, da sem prav povedala, ko sem rekla, da me bo prišel iskat poglavar —." "Zvita kača, mislite, da bo prišel —? Kako se motite,! če bo vobče kdo prišel, bo Melton ali pa stari Weller." "Starega Wellerja vobče ni v Almadenu." "Kje pa je?" "Odšel je z Indijanci vam naproti, da bi vas poiskal in opazoval ter javil Meltonu, če bi prišel. Niste se srečali, sicer bi se bil gotovo že vrnil." "Seveda se nismo srečali, ker nismo nerodni, kakor si Melton domišljuje —. Weller torej ne bo prišel. Melton bo." "Primite ga!" ' "Bomo videli, če bo kazalo. Ravnal se bom po okoliščinah, previden moram biti. Weller se je utegnil vrniti, medtem ko ste tičali v luknji. Prišel bo morebiti z njim —. Počakati moram. ■ In zato vas prosim, da se daste medtem zapreti." Prestrašena je odskočila. "Zapreti—? Nikdar! Zadovoljna sem, da sem spet zunaj!" "Besedo vam zastavim, da vas bom spet izpustil! Vedeti moram, kdo prihaja po preduhu. Ne sme vas videti, pa najsi je Melton ali Weller ali kdo drug. Nikogar ne sme najti v rovu." "Vaju bo videl —!" "Kaj še! Se bova že skrila. Hodnik je temen —. Torej prosim, gospodična,!" Branila se je, pa se nazadnje le vdala. Porinil sem za njo zapah pred vrata in zlezel z Mimbre-n.iem za kup lesovja. Luč sem seveda ugasnil. In niti minuto prezgodaj se nisva skrila. Po preduhu je rožljalo, vse bliže je prihajal ropot, dvigalo, je padalo, se prikazalo v stropu rova in pristalo na tleh. In iz dvigala je stopil — Melton. Svetiljko je imel za pasom. Sklonil se je nazaj v omaro in izvlekel iz nje nekak sveženj. Slabo je svetila njegova luč, pa spoznal sem le, da je tisti sveženj — človek, zvezan na rokah in nogah. In ko ga je privlekel iz dvigala, je dejal porogljivo: "Tako srčno si hrepenel po svoji Beli cvetlici —. Pospremil sem te k njej, pokazal ti jo bom. Poglej!" Zvito kačo je pripeljal —. (Dalje prihodnjič) -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Konec. še nekaj o zasliševaliu. Neka Poljakinja je morala stati noč in dan neprestano več dni. Naposled je imela kakor poleno debelo nogo na kateri so ji počile žile privednice. če se je zgrudila, sta jo spet postavila dva paz nika na noge: morala je naprej stati. Priznala je vse, kar so od nje zahtevali. Obtožena je bila vohunstva in dospela je v ječo naravnot od katoliške maše z, otalimi verniki in duhovnikom vred. Neka Rusinja je bila prodajalka. Zahtevali so od nje imena stalnih kupcev, ki jih ni poznala Torgsin (trgovski sindikat), ki je prodajal brez izkaznic in za drago ceno živila, je bil takrat razglašen za "gnezdo fašistov." Veliko uslužbencev je bilo zaprtih. Po 10 dnevnem zasliševanju so jo k nam prinesli v omedlevici. Ko se je pozneje zavedela, je bila vedno bolj zmedena in dospela je končno v norišnico. Doživela sem nezaslišane reči. Marsikdo pri vas mi ne bo niti verjel, A v ječi je bilo vse to na dnevnem redu. Neka nuna je bila na primer pri zasliševanju "na vročem." Ni smela od. ložiti kožuha, zimskih škornjev iz klobučevine in debele volnene rute in ni dobila vode, da bi pila. Rekli so ji, ko je prosila za požirek vode, naj vse prizna. Potem je vse podpisala, da bi se napila. Neka druga nuna ni več mogla trpeti in se je obesila. Povem še, zakaj so nas zaprli. Neka 65-letna Angležinja je dobila 10 let kazenskega taborišča zaradi "prepovedanih zvez z Anglijo," ker je bila profesorica v Zavodu za tuje jezike: naročala je iz Anglije za pouk potrebne knjige. Neka 16-letna Newka z Volge, nepiSmerio kmetsko dekle je bila Obtožena zvez z Nemčijo." Ko se je vrnila od preiskovalnega sodnika, nas je vprašala, kaj je to "zveza"? Ničesar ni razumela. Služila je pri okrajni menzi in zatrjevala, da je bila vedno poštena. Ta "zveza" jo je stala 10 let pregnanstva. Še eno dekle, raz-našalka pri nekem uradu, je bila 6 mesecev zaprta in je prejela pet let taborišča. Postala je kriva, ker je raznašala v svojem uradu dnevno pošto in je bilo na številki nekega dnevnika zapisano: "Doli s Stalinom in sovjetsko vlado!" čeprav ni bilo dokazano, da je to napisala ona. Imeli smo pri nas še eno gospodično, tehniško uradnico. Pri "oktobrskem prazniku," proslavi obletnice revolucije, zvečer med neko družabno igro, je omenila Trockega. Takoj so jo zaprli. Bila je 10 mesecev v zaporu. Obsodili pa so jo na 5 let pregnanstva in še na dve leti izgube osebnih pravic (vštevši stanovanje, zaposlenost itd.) Nekoč so k nam pripeljali starko s kmetov. Pred dolgimi leti je bivala na ozemlju nekdanje Poljske. Obdolžili so jo "agitacije." Zatrjevala je, da ni kriva in ne ve, kaj se pravi "agitacija." Njen sin je bil tudi zaprt. Doma je ostala samo žena in dva majhna otroka. Drugič so porinili k nam noter pet starih ženic staroobrednic z 68, 70 in 75 leti. Vse so bile sključene, same kosti in koža. Pomagati smo jim morale na ležišče, ker se niso bile v stanju povzpeti na deske. Obdolžene so bile "propagande za Kristusa." Občudovanja vredna je bila njih vztrajnost in vernost. Vse so pretrpele molče in so samo tiho molile. Ena od njih je prekorakala 90 km do zapora. K0 smo prinesli vodo za umivanje, smo videli, da je pokrita s podplutinami. Spotoma so jo pretepali, ker je zaostajala. Tako zvana "trojka," izredno sodiče, je sklepalo o naši usodi. Vsako noč je podpisala 500 do 600 obsodb. Vse smo praviloma prejemale po 10 let kazni. Odlok je vnaprej pretipkan na stroju. Sodnik samo dodaja ime in še po. koljenje, če je kdo iz nekdanjega plemstva. Obsodbe prečita Vedno 20 do 30 obsojenkam naenkrat gospodična iz "Kulturno, vzgojnega referata kazenske oblasti." Njeno kulturno delovanje je bilo kmalu opravljeno. Ustavila se je pred odprtimi vrati in v vsaki obsodbi je stalo: "državljanka ta in ta, brez stalnega posla." Jaz sem medtem služila 30 let. Tudi pretežna večina obsojenk je izvirala iz krogov sovjetskega uradništva. A to ni prihajalo v poštev. Pripomniti je še, da smo imeli v naši etapni ječi do 500 otrok, po večini dečkov in razmeroma malo deklic. Ne vem, ali je to bila deca zaprtih staršev ali so to bili "bezprizorni." Med njimi je bilo dosti pravih divjakov. Nekoč so uprizorili upor. Pono či smo začule strašno razgrajanje, udarce in kričanje — ura! Vse smo planile iz spanca. To je trajalo kako uro. Potem so pazniki odprli naša vrata in nas nagnali ven. Ko smo se posta vile v vrste na hodniku, smo prejele novo povelje: "Oči v tla! Ne gledati naokrog!" A seveda smo gledale in videle, da so otroci razbili vsa štiri okna v svo. jem zaporu. Zaprti so bili v dveh sobah, ki ju je delila skupna peč Bili so na toplem, ker niso imeli skoraj nobene obleke. Imeli so samo srajce ali telovadne hlačke in so bili skoraj vsi bosi. čim se je po navadnem obhodu okoli ene ponoči odstranila traža, o začeli otroci od obeh strani razdirati peč. Z opeko so razbili okovje in deske na oknih, pričeli obmetavati paznike in vpiti: "U-ra! Kruha daj! Načelnika sem! V taborišče hočemo!" Ker se niso dali ukrotiti, je velel načelnik ječe, da jih iz požarnih cevi polivaj«) z vodo. Potem so se vdali. Pazniki so jih zvezali v pare. Do 20 kolovodij so odpeljali v temnico in baje kmalu ustrelili. A ostali so le prejeli obleko, večji delež kruha in kmalu odšli v poboljševalnico. To'se je zgodilo natančno 1. maja, torej na dan največjega sovjetskega praznika po oktobrski proslavi revolucije. Marsikaj bi še lahko navedla a veliko moram zamolčati, da ne bi komu škodovala. Čeprav se mi zdaj dobro godi, me je sram svojega blagostanja, ker me boli srce, če se spomnim ruskih mučencev. Res, nisem zaslužila, da mi je naklonil. Bog toliko srečo! Videla sem tudi svojega sina. Zdrav je, služi, me ima rad, a vse, kar so mi o njem povedali, je bila sama laž. S tem so me samo hoteli trpinčiti. Moj sin nikoli ni mislil'na povratek pod Sovjete. Predvsem pa mi je rekel, da veruje v Boga in veruje v lepo bodočnost, ki jo bo dočakala Rusija. (N.N.) -o- Zgradbo rumunske narodne opere v Bukarešti so radi potresnih poškodb podrli. * * Slovaška vlada je uvedla davek na neoženjene moške. Uncle SamGoodjnorning gentlemen; anything I can.do for,you? Adolf;andJemtoSw.Y.lim...welthonght you-were IZ DOMOVINE —Razbojnik Bratko je ropal na Dravskem polju. Sedaj, ko se je posrečilo orožnikom, da so prijeli nevarnega razbojnika Ivana Bratka in njegove poma-gače, se je pojasnil tudi roparski napad, ki je bil izvršen v noči od 5. do 6. decembra lanskega leta v Sv. Miklavžu na Dravskem polju. V omenjeni noči sta vdrla dva razbojnika v hišo zakoncev Franca in Marije Pal pri Sv. Miklavžu. Zahtevala sta od prestrašenega gospodarja denar, ker pa se je nekaj obiral in upiral, je eden od razbojnikov potegnil pištolo ter dvakrat ustrelil. S tem je gospodarja omehčal, da mu je izročil več tisoč dinarjev gotovine. Za roparjema ni biia nobenega drugega sledu, kakor stročnica patrone, ki je padla iz pištole na tla ter je pokazala, da je razbojnik streljal s samokresom kal. 7.65 mm. Tako pištolo pa so našli tudi pri Bratku. Obenem se je ugotovilo, da se je Bratko, ki je skraja tajil zelo odločno, da bi bil sploh kdaj na Dravskem po- V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI Frank Mlakarja ki je preminil 21. maja, 1938. Dragi in nezabni soprog in skrbni oče! Ob tužni obletnici nam oko solzi in solze nam re-lju ali Mariboru, nekaj dni pred j žejo brazde po razjokanih licih. napadom pri Sv. Miklavžu pripeljal v družbi prav tako nevarnega razbojnika Ivana Klobase taksijem iz Varaždina v Maribor ter sta tukaj vso noč popivala, potem pa sta se odpelja-a v gostilno Berlinger pri Vur-bergu, kjer sta nadaljevala s pijančevanjem ter strahovala goste na ta način, da sta s pištolami streljala v strop. Nato sta odšla k družini Dvoršak, kjer sta prespala, naslednjo noč pa sta izvršila razbojništvo pri Sv. Miklavžu. Smrtna kosa v Mariboru. Na Rotovškem trgu 5. je umrl kavarnar in hišni posestnik Alojzij Kafer, star 74 let. — V porodnišnici je umrla 41 letna učiteljica Roza Gsekman. — V Kneza Koclja ulici je ugrabila smrt upokojenega višjega železniškega revidenta Ludvika čmaka.— V moški bolnišnici je umrl 53 etni elektromonter mestnih pod. jetij v Mariboru Martin Zorko. —V mariborski bolnišnici je po-jrala smrt 62 letno vdovo Alojzijo Kramberger. — V Slovenski ulici 40, je umrla 62 letna zasebnica Katarina Josek. MALI OGLASI Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creeping Bend). Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., vogal 232. St., Euclid, O., telefon IVan-tiee 4991-W. (May 9, 13, 15, 21, 23, 27) Prostor se išče Rad bi dobil prostor, kjer bi shranil pohištvo; naj bi bila garaža ali kak prostor zadej za trgovino. V okolici med 55. in 70. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (120) Premišljujemo Tvoja dobra dela, ker si za nas tako skrbel do zadnjega zdihljaja. Bog Ti poplačaj ! Počivaj v •miru! Žalujoči: KATIE MLAKAR, soproga. FRANK in CARL, sinova. Cleveland, O., 21. maja, 1941. Prodaja Spodaj podpisani bo ponudil na prodaj restavrant in pivnico z vsem blagom dne 22. maja, 1941 med eno in drugo uro popoldne na 1231 East 61st Street, Cleveland, Ohio, najvišjemu ponudniku in za ne manj kot $800.00, in pogojno, da sod-nija prodajo potrdi. Ta lokal je bil last pokojnega Petra Mu-kavca in znan pod imenom "Pete's Tavern." Ima "D-l" in "D-2" dovoljenje. Vsa kupna cena mora biti v gotovini ali bančnih čekih in plačana ob času prodaje. Leopold Kushlan, oskrbnik, zapuščine Peter Muka vca. (May 17, 19, 20, 21) Konfekcijska trgovina z licenco za pivo, se mora prodati; j ako nizka cena; nahaja se v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (May 15, 19, 21) Kokošja večerja V soboto 24. maja pri Jerry Zupec 982 E. 207. St. Sveže pivo, pristno vino in žganje Dobra godba za ples Vabimo vse od tukaj, kakor tudi znance iz Barbertona. (121) 1 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Priporoča se za vožnjo na piknike. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena in srane samo: Naročila sprejema $2.00 KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY, 21, 1941 * ;illlllIIUC3tt;illEIttl{C3llllillIIIIIC3tlllIIII[l»IC^lltEliiMtIJCailtlt(ttll1iC3llEtI[»Illt(C3llllli(IIItiC3IIIIIIIIHItC3llllltIIIIIIE31lllllllirirE Gospod Sigurd s Sundbuja je močno vzljubil svojega mladega sorodnika. Ta bratranec, ki £a je Kristina spoznala, šele ko ga je usoda pripeljala k Erlendovi smrtni postelji, se je takrat izkazal kot najbolj zvest sorodnik. Skoraj do božiča je ostal na Jorundgaardu ter storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi pomagal vdovi in osirotelim fantom. Erlendovi sinovi so mu dostojno in lepo izkazovali s v o j. o hvaležnost, Gaute pa se je sprijaznil z njim ter je odtlej pogosto hodil na Sundbu. Po smrti tega vnuka Ivarja Gjeslinga bi bil njegov dvor za rod popolnoma izgubljen — otrok ni imel nobenih, njegova najbližja sorodnika pa sta bila Haftorjeva sinova. Gospod Sigurd je bil že precej prileten človek in usoda ga je tepla, zakaj njegova mlada žena je pri prvem porodu izgubila pamet. Skoraj štirideset let je tako živel z blazno ženo, toda še vedno jo je malodane vsak dan obiskoval, da bi videl, kako ji gre— stanovala je v eni -izmed najboljših hiš na Sundbuju in je imela več dekel, samo da so pazile nanjo. "Ali me danes kaj poznaš, Gyrid?" je mož po navadi vprašal. Včasih sploh ni odgovorila, drugikrat pa je rekla: "Seveda te poznam — prerok Izaija si, ki prebivaš tam gori na Brotveitu, ob vznožju Brotveitske gore." Venomer je posedala s pre-slico v rokah — kadar se je dobro počutila, je predla enakomerno in tenko nit, kadar ]j>a je imela hud dan, je razcefrala, kar je imela napredenega, ter je volno, katero so ji bile dekle sčesale, raztresla po sobi. Odkar je Gaute to pripovedoval materi, je bratranca vselej sprejela s prisrčno prijaznostjo, kadar je prišel na dvor. Ni pa hotela iti z njim na Sundbu — tamkaj ni bila več, odkar je bila nevesta. Gaute Erlendsson je bil veliko manjši od drugih Kristini-nih sinov. Med visokoraslo materjo in dolgimi brati je bil na oko skoroda majhen, toda v resnici je bil bolj srednje velik. Sploh pa je bilo videti, da se Gaute v vsakem oziru vedno bolj razvija, zdaj ko sta odšla z doma starejša dva brata in dvojčka, ki sta bila mlajša od njega — med njimi je bil vedno zelo tih. Ljudje po dolini so ga imeli za nenavadno lepega moža — in njegov obraz je bil zares lep. Po svojih predivasto plavih laseh in velikih sivih očeh, ki so tako lepo ležale pod čelom, po podolgovatem, ne preveč polnem obrazu, sveži barvi polti in lepo rezanih ustih je bil zelo podoben svojemu dedu Lavransu. Glavo je zalo nosil na ramenih in njegove lepo oblikovane, nekoliko velike roke so bile nenavadno močne. Toda spodnji del njegovega života je bil za spoznanje prekratek in noge so mu bile močno ukrivljene. Zato je vedno nosil dolga oblačila, ako ni bil zavoljo dela prisiljen, da obleče kratek jopič, čeprav je ravno tisto leto kratka praznična obleka veljala med moškimi za lepo in imenitno. Kmetje so se te šege naučili od velikašev, ki so večkrat potovali skozi dolino. Kadar pa je Gaute Erlendsson v svoji zeleni in bogato vezeni praznični halji dopetači s srebrnim pasom okrog ozkih ledij in velikim, s krznom podšitim in preko ramen vrženim plaščem prišel v cerkev ali na go-, stijo, so se ljudje veselo in dobrohotno ozirali za mladim kmetom z Jorundgaarda. V roki je Gaute vedno nosil krasno, s srebrom okovano sekirico, ki je bila nekoč last Lavransa Bjorgulfssona — le-ta pa jo je bil spet podedoval po svojem tastu Ivarju Gjeslingu — in ljudem je bilo hudo všeč; da hodi Gaute po stopinjah svojih dedov in da se kljub svoji mladosti tako v obleki kakor tudi v vsem svojem življenju in vedenju drži dobrih starih kmeti-ških šeg in navad. Kadar pa je sedel na konju, je bil Gaute najlepši mož, ki si ga je mogoče misliti. Bil je najdrznejši jezdec in ljudje po dolini so se ponašali, da ga na vsem Norveškem ni konja, ki bi ga Gaute ne mogel obrzdati in zajahati. Ko je bil prejšnje leto v Bjorgvinu, je baje ukrotil mladega žrebca, ki ga dotlej še nihče ni mogel ugnati ali zajahati — pod Gautejevo roko je žival postala tako krotka, da je jezdil na njej brez sedla in ga vodil z opletkom nekega dekleta. Ko pa ga je nekoč Kristina spraševala o tej prigodi, se je samo smejal in ni maral o tem govoriti. Da je Gaute v občevanju z ženskami lahkomiseln, je Kristina vedela. Sicer ji to ni bilo nič kaj pogodu, mislila pa si je, da je tak predvsem zato, ker so ženske vse preveč prijazne s tem lepim fantom in ker je Gaute odkrit in prostodušnega vedenja. Večidel je bilo vse to prazno igračkanje — takih stvari ni resno jemal in ni ničesar skrival, kot je to delal Naakkve. Sam je prišel povedat materi, ko je z nekim dekletom na Sundbuju imel otroka — dve leti je bilo zdaj tega. Od gospoda Sigurda je Kristina izvedela, da je Gaute lepo skrbel za mater in da ji je dal čedno doto, ustrezajočo njenim razmeram; Otroka pa je Gaute nameraval vzeti domov k sebi, kakor hitro bi ga mati nehala dojiti. Videti je bilo, da ima svojo hčerko zelo rad, kadar je bil v Vaagi, jo je šel vedno pogledat,—lepšega otroka ni na svetu, je ponosno pravil Gaute, krstiti pa jo je dal na ime Magnhild. Tudi Kristina je bila istega mnenja; ako je njen sin že grešil, je najbolje, da vzame otroka domov k sebi in mu postane dober oče. Celo veselila se je precej na to, da bo imela malo Magnhildo pri sebi. Nenadoma pa je otrok umrl, ko je bil leto dni star. Gaute je bil zelo žalosten, ko je zvedel za to, in Kristini se je inako storilo, da ni videla svoje male vnukinje. Kristina je vedno le s težkim srcem strahovala Gauteja. Kot majhen otrok je bil hudo bole-hen, kesneje pa se je veliko bolj kot drugi otroci držal matere za krilo. Poleg tega je bil tako podoben njenemu očetu. Bil je tako odkritosrčen in zvest otrok — resno in kot kakšen odrasel človek je hodil poleg nje in ji rade volje storil mar-sikako dobrohotno uslugo, o kateri je v svoji otroški nedolžnosti mislil, da je njegovi materi v največji prid. Ne, nikdar ni mogla biti trda z Gautejem — in kadar je iz nepremišljenosti ali' preproščine svojih let storil kaj narobe, ga je bilo treba samo malo ošteti, tako moder in pameten je bil ta deček. Ko je bil Gaute dve leti star, ji je hišni duhovnik na Husaby-ju, ki se je posebno dobro spoznal na otroške bolezni, sveto- val, naj začne otroka spet dojiti, ker mu nobeno drugo sredstvo ni hotelo pomagati. Tedaj sta bila dvojčka ravnokar prišla na svet in Frida, ki je dojila Skulet'a, je imela veliko več mleka, kot ga je mogel dojenček popiti. Toda dekle je bilo bolnega otroka strah — Gaute je bil tako grd s svojo debelo glavo, slabotnim in mlahavim telesom, ni mogel ne govoriti ne stati na nogah — bala se je, da ni morda kakšno zmene, čeprav je bil otrok do svojega desetega meseca zdrav in lep. Kljub temu Frida ni marala dojiti Gauteja, zato ga je morala Kristina sama vzeti k sebi; pil je pri materi, dokler ni bil štiri zime star. Od tedaj ga Frida ni mogla trpeti; vselej se je obregnila vanj, kadarkoli si je zbog matere upala. Zdaj je bila Frida za veliko deklo; sedela je poleg gospodinje na ženski klopi in nosila ključe, kadar je bila Kristina z doma. Svojim gospodarjem je vse prerekla, kar ji je šinilo v glavo; Kristina ji je prizanašala ter se ji smejala, čeprav se je pogosto tudi jezila nanjo — kljub temu je skušala vedno vse popraviti in poravnati, kadar je Frida napravila kaj narobe ali kadar je preveč jezikala. Frida je zdaj zelo težko gledala, kako sedi Gaute na častnem prostoru kot bodoči gospodar na kmetiji. Delala se je, kot bi ga še vedno imela za nespametnega mladiča, ponašala se je z njegovimi brati, zlasti pa z Bjorgulfom in Skule-tom, ki ju je bila vzredila, ter se posmehovala Gauteju zavoljo njegove male postave in krivih nog. Gaute je vse to dobrodušno pogoltnil: "No, saj si lahko misliš, Frida, ako bi me bila ti dojila, bi bil gotovo postal prav takšen velikan kot moji bratje, pa kaj, ko sem se moral zadovoljiti le z mlekom svoje matere —", in se je nasmehnil Kristini. Mati in sin sta se zvečer pogosto sprehajala zunaj na pro<-stem. 'Marsikje so bila steze preko njiv tako ozke, da je morala Kristina iti za Gautejem. (Dalje prihodnjič.) NOBENE TEŽKOČE NI DOBITI OSEBNEGA POSOJILA! Dobro je vedeti, da dobite pri Morris Plan Banki polne koristi 24 letne izkušnje in zadovoljno rešitiev vsako možno potrebo za denar, ki se pojavi v življenju povprečnega človeka in družine. Če bi vam kak naš posojilni načrt ne prinesel zadovoljstva in bi vam ž njim ne bilo pomagano, bomo uredili ceneno posojilo na lahka odplačila, ki vas bo zadovoljil, Morris Plan Bank 921 Huron Rd. - Lee Rd. pri Meadowbrook Detroit pri W. 117 St. - St. Clair pri E. 147 St. 14006 Kinsman Road Člani Federal Deposit Insurance Corporation ODPRTIJ A DVORANE! Naznanjamo odprtijo nove NOVAKOVE DVORANE, 12907 Union Ave. Dvorana je primerna za različne zabave, veselice, showers, svatbe, clambake, plesno šolo, seje itd. Se priporoča. ANTON NOVAK, lastnik. NAZNANILO IN ZAHVALA V naša srca se je naselila globoka žalost, ko naznanjamo našim sorodnikom in znancem, da so za večno zaspali naš oče oziroma soprog Jakob Volčanšek ki so za vedno zaspali na Veliko soboto, 12. aprila, 1941, v starosti 77 let. Pokojni naš oče so bili rojeni v fari Videm na Štajerskem. K večnemu počitku smo jih položili na pokopališče Kalvarijo. Tem potom se iskreno zahvalimo Rt. Rev. John J. Onjanu za lepe katoliške obrede pri pogrebu ter za tolažilne obiske za časa bolezni; istotako se lepo zahvaljujemo Rev. Julij Slapšaku. Posebna zahvala gre pogrebnemu zavodu Louis L. Ferfolia za lepo urejen pogreb. Iz srca izrekamo zahvalo vsem darovalcem za sv. maše, za vence in za obiske pri mrtvaškem odru. Enako iskreno hvala za darovane avtomobile. Nadalje iskrena zahvala članom društva Najsvetejšega Imena za zbrano molitev ter društvu Slava za nositev krste k večnemu počitku. Vam pa, ljubi soprog in oče, želimo, da počivate mirno v zasluženem počitku. Vaša duša naj se veseli pri Bogu, ki Vas je poklical k sebi in molite za nas, da se enkrat združimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: MARY VOLČANŠEK, soproga. LADISLAV, EDWARD, JACOB, sinovi. PAULINE PERHAVEC, LOUISE FERFOLIA, ALICE yAN COTT, hčere., zetje in 21 vnukov. Cleveland, O., 21. maja, 1941. 1884 1941 NAZNANILO IN ZAHVALA V bridki žalosti, globoko potrti naznajamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila in je izdihnila svojo blago dušo naša preljubljena in nikdar pozabljena'soproga in mati Rose Zalokar rojena M1RTIČ ki je po dolgi bolezni, sprevidena s svetimi zakramenti v bolnišnici zatisnila svoje mile oči dne 15. aprila, 1941, v starosti 56 let. Doma je bila iz vasi Mačkovec, fara Žužemberk ^la Dolenjskem. Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi sv. Vida, je bila položena k večnemu počitku dne 18. aprila, 1941 na Ca.lv ary pokopališče. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno zahvalimo monsignorju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz Frank Zakrajsek pogrebne kapele v cerkev sv. Vida in na pokopališče ter za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Ravno tako tudi prisrčna hvala Rev.Andrew Andreyu in Rev. Max Sodji za asistenco pri sveti maši. Posebno se želimo zahvaliti Mr. in Mrs. Anthony Zadnik in Mr. in Mrs. Jos-Kozel, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v teh najbolj težkih in žalostnih urah, kakor tudi vsem drugim, ki so nam bili v tolažbo in nam pomagali na en način ali drugi v teh žalostnih dnevih. Enako tudi iskrena hvala vsem, ki so j° prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v blag spomin pokojni položil1 krasne vence ob krsti, in sicer: Mr. Paul McDonald, Mr. in Mrs. Joseph Kozel, družina. Carl Ave.; Mr. in Mrs. Anton in Mar? Zadnik in družina, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. Math Offrind in hči Mollie, Euclid, O.; Brewing Corporation of America, Mr. in Mrs. Pestotnik druži n£u e. 68th St.; Injtihar in Krall družine, Mr. Mrs. P. Grubelnik, Mr. in fars. R. Reiwaldt, Mrs. Sever in , Dorothy, Dracoo Corporation, Drafc° Employees, New York Central, Collinwood Blacksmith Shop, Mr. in Mrs. Louis Lautizar in jdružin11' Mr. in Mrs. Chester Buckley, Mr. in Mrs. Jos. Kraicer, Mr. in Mrs. Frances Novak-Greenwald, Mr. Mis. John KCzel Jr., Mr. in Mrs. Mary in Peter Bukovnik, Mrs. Woll in družina, Mr. in Mrs. Sabla*' Mr. in Mrs. Basar, Mr. in Mrs. John Simoncic Jr. in Sr., Carl Ave.; Feisko in Williams družine, W""' iii Mrs. Ludwig; Jackomin in družina, Mr. in Mrs. Emil Trunk in družina, Mr. in Mrs. Wm. Jans®' Mr. Jfcsfeph Grill, Mr. Frank Kern Jr., podružnica št. 25. Slovenske ženske zveze, društvo Napredne Slovenko, §t. 137 SNPJ. Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Carl Aye., ki so darovali .krasen skupni venec, posebno P* Mr. Jos. Vidmar in Mrs. John Simoncic Jr. za njih trud, ker sta nabirala darove za skupni venec. Prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše za dušo pokojne in sicer: Mr. in Mrs. Chester Buckley, Mr. in Mrs. James Buckley, Mrs. Emelia Buckley and daugl>te'' Mr. in Mrs. J. Babic, E. 71st St.; Mr. in Mrs. A. W. Glicker, Mr. in Mrs. Burger, Mrs. John Trsin»j; Prince Ave.; Mr. in Mrs. Kosmac, Carl Ave.; Mr. in, Mrs. James Bartol in družina. Mr. in Mrs. Ja»ca'' Addison Rd.; Mr. in Mrs. Jos. Kozel, Carl Ave.; Mr. in Mrs. J. Knaus, Edna Ave.; Mrs. C. Kram^V šič, Misses Mary in Frances Klopcic, Intihar in Krall družine, Mr. in Mrs. J. Lausin, Mr. in Mrs. NlC Habian, Mr. in Mrs. D. Finley, Mr. in Mrs. J. Mercer, Mr. in Mrs. Anton Komorowski, Mr. in I®* John Urbančič, E. 82. St.; Mr. in Mrs. Emil Trunk, Mr. in Mrs. Knafel, Carl Ave.; Mr. in Mrs. D o"1 Schaffer, Anthony Zadnick Jr. in Anne Glavac, Mrs. Mary CimpCrman in družina, E. 61st St.; Mr- Mrs. John Strauss in družina, E. 79th St.-; Mrs. Bostic in idružina, Mr. in Mrs. Pangersich, E. 63rd St.; Mr. in Mis. Frances Brezvar, Norwood Rd.; Mis. Skully, E. 61slt St.; Mr. in Mrs. Edward K"^' cic, Mr. in Mrs. Anton Hočevar in sin Howard, Carl Ave.; Mr. in Mrs. Frank Zak Jr., E. 99th St.; in Mrs. Emil Vidic in družina, Mr. in Mrs. Joseph Vidmar, Carl Ave.; Mr. in Mrs. F. Justin, Mr- !„ Mis. M. Modic, Mr. in Mrs..Frank Snyder in družina, E. 71st St.; Mr. in Mrs. Wm. Fetzko, Fetzko > Williams družine, Mr. in Mrs. Mustar in družina. Mr. in Mrs. Joseph Stampfel, Bonna' Ave.; Mr. 1 Mrs. John Pajk, Edna Ave.; Mr. in Mrs. Joseph Messe, Mr. in Mrs. Fr. Rode, Carl Ave. Mr. in Mrs. Zaitz, Euclid, O.; Mrs. Milnar, Mr. in Mrs. Tekavec, Norwood Rd.; Mr. in Mrs. J-bil, Norwood Rd.; Mrs. Luznar in hči, Mr. in Mrs. Sterbentz, Mr. in Mrs. Wm. Svete, Mr. M*"!" Svete Sr., Addison Rd.; Vic in Vicki Svete, Mr. in Mrs. Andrew Slogar, Mr. In Mrs. Kocjančič, Mr-" Mra Frank Fifolt, Joe in Dani Fifolt, Jack in Ann Dolance, Anne, A1 in Amelia Dolance, Mr. in M/Jj Jerry Glavac in družina, Jennie Novak in sin, Madison, O.; Mrs. Theresa Matos, Mr. in Mrs. J® . Kozell, Mr. lin Mrs. Juratovec, Mr. in Mrs. A Klain in družina, Madison, O.; Mr. in Mrs. Grgat Madison, O.; Mr. in Mrs. Jackomin Sr., Mr. Frank Kern Sr., Mr. Fr. Kern Jr., Mr. in Mrs. Jansa, Mr. in Mrs. L. Jackonim in družina, Mr. in Mrs. Anton Erjavec, Mr. In Mrs. Fink, Vtf* Ave.; Mr. in Mis. Frank Dolsak, Mr. in Mrs. Leonard. Mr. in Mrs. Anton Luzar družina, St. Clair Av ' Nadalje se iskreno zahvaljujemo sledečim, ki so dali svoje avtomobile brez" plačno na razpolago pri pogrebu: Mr. A. Williams, Mr. John Cvet, Mr. Jos. Zakrajsek, Mr. Walter Woll, Mr. Anthony Zadnick, John Kozel Jr., društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ .podružnica št. 25 SŽZ.. Prisrčno zahvalo želimo izreči Članicam Oltarnega društva in podružnice 25 SŽZ, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti pokojne in Mrs. Otoničar ^ Mrs. Kasunic, ki sta vodili skupno molitev, kakor tudi prisrčna hvala uradni01 društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ za krasen poslovilni govor ob krsti Pre pogrebom. Posebna prisrčna hvala pa članicam podružnice št, 25 SŽZ, ki so nosile krsto in jo spremile in položile k večnemu počitku. Enako želimo izreči prisrčno zahvalo članicam od St. Vitus Cadets, št. 25 ^ za častno stražo na večer pred pogrebom. Obenem tudi lepa hvala podružnici št. 25 SŽZ in društvu Napredne Slove"' ke, št. 137 SNPJ, ki so vse točno uredile za hitro izplačilo posmrtnine. Lepa hvala tudi vsem, ki so poslali sožaljne karte. Iskreno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral HoVCie za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeni pogreb. Ce se je pomotoma kakšno ime prezrlo, prosimo oproščenja ter se jim želi"1 ravno tako prisrčno zahvaliti. Preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, končalo se je Tvoje trP' ljenje in legla si utrujena k zasluženemu počitku. Ohranili Te bomo vedno v. sladkem spominu in vsemogočni Bog naj Ti bo dober plačnik. V globoki ž»loS. j nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš sedaj mirno v hladnem grobu večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: FRANK ZALOKAR, soprog. ,. FRANK in EDWARD, sinova. THERESA, poročena BUCKLEY, hc' MARY in ROSE, sinahe; WALTER, zet. BOBBY, FREDDIE, RONNIE in DANNY, vnuki. .V stari domovini zapušča žalujočo mater Mary Mirtič in sestro Josephine. Cleveland, O., 21. maja, 1941.