AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN JN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 288
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 12, 1939
LETO XLIL—VOL. XL11.
Odbor Lige narodov je poslal Rusiji ultimat, da se umakne iz Finske v teku 24 ur
Liga narodov zahteva, da Rusija mirnim potom poravna nesporazum s Finsko
ženeva, 11. dec. — Poseben odbor Lige narodov, pooblaščen od vseh članov Lige, je odposlal danes zvečer na Rusijo ultimat, ki zahteva, da Rusija v teku 24 ur umakne svoje čete iz Finske in začne z mirnimi pogajanji glede nesporazuma, ki je nastal med Rusijo in Finsko.
Ta ultimat ima namen, da se ustvari takojšno premirje med Rusijo in Finsko. Medtem se pa
člani Lige pripravljajo, da javno obsodijo vpad ruske armade v Finsko kot napad brez vzroka ter da se Liga izreče za moralno in materialno odpomoč Finski.
Zastopniki tega odbora so bili iz sledečih držav: Uruguay, Bolivije, Venezuele, Irske, Kanade, Indije, Egipta, Portugalske, Švedske, Siama, Norveške, Francije in Velike Britanije.
Finci zmagoviti v izpadu:
Stockholm, švedska, 11. dec. — Iz Helsinki prihajajo poročila, da so napravili Finci protinapad na Ruse severno od jezera Ladoga in višje na fronti ob za-padni meji. Močne ruske edini-ce so Finci spravili v zagvozdo in vse zajeli.
N& vsej tej fronti se Finci uspešno upirajo naskakovanju rdeče armade in so iztrgali Rusom iz rok več prej izgubljenih
postojank. Zlasti se vrše 1 juti boji na obeh bregovih reke Tai-lapi na polotoku Karelian. Rusi so se zagnali proti severnem bregu reke, toda so bili vrženi nazaj.
Poročila iz fronte zatrjujejo, da so imeli Rusi dozdaj velike izgube, najmanj 25,000 padlih in preko 9,000 ujetih vojakov. Največ trpe ruske čete pri prodiranju, ker Finci pri umiku požgo vse hiše in uničijo vse zaloge, da ne padejo Rusom v roke.
Kača prinesla lep denar
Wichita, Kan. — Neka ženska v tern mestu je zagledala pred seboj kačo. Tako se je prestrašila, da je (ženska) odskočila za nekaj jardov. Pri tem je pa slučajno padla v odvodni kanal, se nekaj poškodovala in tožila mesto za odškodnino. Dobila je $1,000.
OČETA ZASTRUPILA RADI MATERE
Minneapolis, Minn. — Mary Showers, stara 24 let, je bila tako jezna na svojega očeta, ker se je vedno prepiral z njeno materjo, da mu je primešala strupa v paj. Na policiji je izpovedala, da se dejanja prav nič ne kesa, ker bo imela mati zdaj mir.
Francija za Fince
Paris, 11. dec. — Pariška
mestna zbornica je danes pokazala, kako obsoja vpad ruskih čet na Finsko. Mestno ulico v Parizu, ki je dozdaj nosila ime "Mos-kavska ulica," so prekrstili v "Helsinki ulico," kot je ime glavnemu mestu Finske.
OPOROKA SE RAVNA PO NACIJIH
Riverhead, N. Y. — Fred Lin-ke je zapisal v svojo oporoko sledeče : če bodo naciji v Nemčiji še danes čez pet let, potem naj se razdeli njegovo premoženje med dve dobrodelni organizaciji. Ako pa v tem času nacijev ne bo več v Nemčiji, dobita premoženje nje njegova sestra in nečak.
Zadušnice
V	sredo ob pol sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Russ. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeležijo.
V	sredo ob šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. Frank Laurieh, ob sedmih Pa za Jozefo Laurieh. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Promet v zrakoplovstvu
Clevelandsko zrakoplovno pristanišče je imelo letos največji Promet, kar obstoja. Pristalo je, ali se odpeljalo s tega pristana v letošnjem letu 200,717 potnikov. Najboljše leto poprej je bilo 1986, ko je bilo zaznamovanih 184,<017 Potnikov.
Avtna nezgoda
V	avtni nezgodi je bila poškodovana Mrs. Mary Glavich, 1531 E. 70th St. Zlomljeno ima nogo na dveh krajih. Nahaja se v pharity bolnišnici, soba 204, kjer •io prijateljice lahko obiščejo od 2 do 4 popoldne in 7 do 8 zvečer.
Nova vinarna
Ted Mandel naznanja, da je od-M novo vinarno na 821 E. 222nd St.. vogal Ivan Ave. To je edina j glavna
Postavna vinarna v Euclidu. 7:30 zvečer.
Preiskava v 32. vardi
Okrajna velika porota je pozvala na zaslišanje priče, da jih zasliši o slepariji, ki se je vršila v 32. vardi pri zadnjih volitvah z glasovnicami, radi česar bi bil councilman Vehovec skoro izgu bil volitve. Policija še vedno išče Pat Pietra, ki ga dolže, da je manipuliral z glasovnicami. Odkar se vrši ta preiskava, je Pietro izginil iz mesta. To je isti Pietro, ki je pri predzadnjih volitvah v Euclidu dvignil tak prah in obdolžil Elyevo stranko, da je povzročila napad nanj in da je bilo oddanih več strelov v njegov avto. Po tistem "napadu" je bi Pietro izginil iz mesta za precej časa.
Važna seja
Važna oziroma letna seja Gos podinjskega odseka Slovenskega društvenega doma v Euclidu se vrši danes zvečer ob 7:30. člani ce so prošene, da so vse navzoče Poziv na sejo!
Članstvo društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ se opozar ja in prosi, da pride v sredo večer 13. decembra v Društveni [dom na Recher Ave., kjer se vrši letna seja, začetek ob
Zanimive vesti iz slovenskih naselbin
V	Chicagu je umrla Barbara Stritar, stara 18 let in rojena tukaj. Pobrala jo je pljučnica. Zapušča starše in brata.
V	Pullmanu, 111. je umrl Louis Škrbec, star 39 let in rojen v Ribnici. Tu zapušča mater, brata in dve sestri.
Na Ely, Minn, kandidirajo v mestni odbor Anton Poljanec, Josip Koščak in Rudolf Tisovec, za nižjega sodnika kandidira Anton Slogar.
V	Johnston, Pa. se je pri delu v rovu ponesrečil Martin Logar. Nekaj časa je bil v bolnišnici, zdaj se pa zdravi doma.
V	Denver, Colo, je umrl za su-šico Ciril Anzelc, doma iz Studenca pri Blokah, kjer zapušča mater.
V	Kirkland Lake, Ont. Kanada, je umrl zagonetne smrti rojak Frank Mulec, star 37 let in doma iz Otoka pri Ložu. Po šestdnevnem iskanju so ga našli mrtvega dve milji od mesta. Oblastvena komisija je izjavila, da ne gre za samomor. Pokojni zapušča tukaj dva brata in dve sestri, v stari domovini pa starše.
V	čikaškem umetnostnem muzeju je te dni mednarodna razstava risb v litografijah in lesorezih. Med temi sta tudi dve lepi
isbi slovenskega umetnika Toneta Kralja iz Ljubljane.
V	Chicagu je umrl Josip Ru-par, star 60 let in doma od Škofje Loke. V Ameriki je živel 36 let in zapušča tukaj ženo, dva sinova, dve hčeri, brata in sestro.
V	West Frankfort, 111. je umrl za srčno hibo Joe Tominšek, star 25 let. Poleg staršev zapušča dva brata in, dve sestri.
V	Muskegon Hts, Mich, je umrla Frances Demšar, roj. Horvat, doma iz Kranja.
V	Gfrard, O. je bil v avtni ko-iziji pobit John Lužar, razvaža-ec sladkih pijač. John Pavlinac se je moral podati v sanatorij. John Petrič ml. iz Warren, O. se nahaja v St. Joseph bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji.
V	Sharon, Pa. je umrl Rudolf Grmadnik, star 30 let. Tu zapušča starše, več bratov in sester.
V	Rock Springs, Wyo. je umrl Florijan Pintar, star 54 let, doma iz Stare Loke na Gorenjskem. Tu zapušča brata in sestro, v starem kraju pa sestro Alojzijo.
V	Pueblo, Colo, je umrl nagle smrti Peter Miklavec, doma v Grahovem brdu pri Sežani. Star je bil 45> let. Tu zapušča družino. Njegova žena se nahaja v umobolnici.
V	Duluth, Minn je umrl Anton Pečar, star 53 let. Tukaj je živel 30 let in zapušča dva sinova in dve hčeri. Doma je bil iz Moravč na Gorenjskem.
Kdo nosi hlače?
Milwaukee, Wis. — Henry W. Stanley, tajnik trgovske zbornice iz Hot Springs, Ark., je povedal strmečemu svetu, cla so prav za prav ženske, ki gospodarijo današnjemu svetu, ženske la-stujejo 70 odstotkov vsega narodnega premoženja, ženske kupijo 85 odstotkov vsega bluga, ki se prodaja na drobno, ženske lastujejo 66 odstotkov vsega denarja na bankah v. hranilnih vlogah, ženske imajo 4:8 odstotkov lastninskih pravic na hiše v deželi in izmed: 15,000,000 delničarjev v raznih podjetjih, jih je odstotkov žensk. V 65 izv%ed 100 slučajih ženske celo kupujejo obleko svojim možem. Kdo torej vlada svetj če ne ženske?
Bolj ko se bodo Finci branili, bolj jim bo pomagal Mussolini
ženeva, Švica, 10. dec. — Iz Italije se poroča, dd so italijanski piloti obenem z drugim moštvom spremljali 50 bojnih letal na Finsko. Poročila trdijo, da bo dal Mussolini Fincem vso pomoč, kolikor jo bo v danih razmerah mogel dati. Pravijo, da smatra Mussolini rusko-finski konflikt enak kot je bil v španski civilni vojni.
Pogodba z italijansko firmo, ki je izdelala letala za Finsko, je določala, da pridejo z letali tudi laški izvežbani piloti. Toda značilno je, da se je odpeljalo s temi letali tudi precejšno število ar-madnih letalcev, kar se je gotovo zgodilo na Mussolinijev ukaz.
Poročila zatrjujejo, da bo dal Mussolini še več podpore Fincem, če bo videl, da se dobro upirajo Rusom. Tako je Mussolini postopal tudi v španski civilni vojni, ko je bila laška pomoč odločilna za Francovo zmago. Tudi takrat je dal Mussolini pomoč Francu samo kot protiutež bolj-ševiški pomoči lojalistom. -o———
spremstvo pri plesu
Berlin. — Dečaki pod 18 leti in dekleta pod 16 bodo kaznovani z globo $60 in zaporom šest tednov, če bodo posetili javne plesne dvorane brez spremstva odraslih oseb. To je najnovejši odlok nemške vlade.
Cleveland ima zopet denar za relif
To ni naša vojna, pravi ameriški poslanik za Anglijo, Kennedy
Boston, 10. dec. — Ob priliki, ko je katoliška fara v East Bostonu obhajala 70 letnico ustanovitve, je bil navzoč tudi ameriški poslanik za Anglijo, Joseph Kennedy, ki je tukaj kot deček stre-gel pri maši. Mr. Kennedy je ob tej priliki govoril ameriškemu narolu, zlasti materam, naj se izognemo vojni. "To ni naša vojna," je rekel poslanik, "zato moramo stati proč od nje. Tam ni nobenega prostora za nas. Ve ženske, matere, ki ljubite Ameriko, ne dajte se pregovoriti nobeni propagandi, pa naj pride iz katerekoli dežele, da bi mogli izboljšati položaj, če posežemo v to vojno."
Potem je povedal časnikarskim poročevalcem še tole: "Nobenega argumenta ni, ne socialnega, ne ekonomskega ne finančnega, zakaj da bi morali v to vojno. Ne verjamem, da je danes kdo v Ameriki,' ki bi poznal položaj bližje kot jaz in jaz sem pripravljen pobijati vsako propagando za vojno.
Trije umrli radi enega samomora
Eastoh, Pa. — Esther Alten-vach, stara 25 let se je skregala s svojim fantom. Doma iv kuhinji je odvila plin in se vlegla na tla. Ko je prišel oče dekleta domov, je našel hčer mrtvo na tleh. šel je v spalnico, kjer je ležala njegova bolna žena. Tudi ta je bila mrtva, ker jo je zadušil plin, prihajajoč iz kuhinje. Ko je šel potem oče po stopnicah, se je naenkrat zgrudil na tla in umrl, zadet od srčne kapi.
Državljanska šola zaključi
Državljanska šola, ki je pod nadzorstvom Citizens Bureau, bo zaključila tekoči termin 21. decembra. Prihodnji termin se bo pričel 8. januarja. Pouk za državljanstvo se vrši dvakrat na teden, vsak pondeljek in četrtek ob sedmih zvečer. Učitelj je Mr. Abele, direktor Mr. Geo. Green.
V petek bo zopet vpeljana normalna relifna podpora za 24,000 relifarjev, ki so jim bili ustavili podporo 15. novembra.
COUNCIL JE ODOBRIL $1,050,000 MENJIC PROTI ZAOSTALIM DAVKOM
župan Burton je včeraj naznanil, da bo v petek mesto zopet sprejelo na relifno listo vse one, ki jih je črtalo 15. novembra z relifne liste. To pomeni, da bo dobilo 12,000 družin zopet polno podporo v živilih potem, ko jim je mesto radi pomanjkanja denarja: utrgalo eno tretjino te podpore. To tudi pomeni, da bo 8,-000 samskih oseb in 4,000 zakoncev brez otrok zopet sprejetih na relifno listo z vso podporo, ki jim je bila utrgana pred enim mesecem.
Direktor Ramsey je naznanil, da bodo naročila za živila poslana po pošti v petek za samske osebe in zakonske dvojice brez otrok. Po tem dnevu bodo morali ti pa zopet sami priti po naročila, kot je bilo poprej v navadi.
To je bilo omogočeno, ker je včeraj mestna zbornica odobrila izdajo menjic v vsoti $1,050;000 za kratek termin proti bodočemu nabiranju zaostalih davkov. Te men j ice bo kupil mestni sklad, ki se rabi za odplačevanje dolga.
S tem, da bo mesto zopet vpeljalo popolno podporo potrebnim, ki so zdaj na listi, bo imelo mesto izdatkov do konca tega leta $1,301,000, ali primanjkljaja za $250,000. To se bo pa plačalo pozneje iz dohodkov v letu 1940.
Poleg tega je pa WPA zasigu-rala $4,600,000 v šestih cleve-landskih predmestnih projektih, kar bo dalo zaslužek 14,00!0 osebam prihodnjih šest mesecev, ki torej gotovo ne bodo padli mestu na rame.
Barva, ki napravi stvari nevidne
Spartanburg, s! C. — Kemist Maks Gardner trdi, da je iznašel barvo, ki napravi vsak predmet neviden očem, čim se predmet oddalji 100 čevljev. Kot kemist trdi, so poskušali barvo na letalu. Ko se je dvignilo letalo 100 čevljev visoko, se ni videlo nobenega dela letala več. Glavna zmes v tej novi barvi je grafit.
SRNJAK JE TRKAL NA VRATA
Enterprise, Ore. — Wayne Marks se je potikal več dni po hribih, hoteč prevrniti kakega srnjaka. Pa ni niti videl nobenega. Ves izmučen je prišel domov v svojo kabino, kjer si je napravil udobno kopel. Ko je bil v banji, je pa zagledal skozi okno krasnega srnjaka. V naglici je vrgel nase nekaj brisač, skočil v kuhinjo po puško in kar skozi okno užgal po srnjaku.
_r»___
Prerokuje konec vojne in konec Hitlerja
London, 11. dec. —- Popularni koledar "Old Moore," z izdajo za leto 1940, prerokuje, da bo evropska vojna končana v letu 1940 in da bo nemški feldmaršal Goer-ing prevzel nemško vlado od Hitlerja.
Ta koledar je začel izdajati leta 1647 dr. Francois Moo;e in vsako leto koledar napoveduje ta. ali oni važni dogodek. Fakt je, da se je to prerokovanje marsi-krat uresničilo. Tako je ta koledar napovedal okupacijo Avstrije po Nemčiji in tudi ono znano krizo v Monakovem, ko se je Anglija udala pritisku Hitlerja in žrtvovala češko.
Koledar prerokuje za drugo leto,- da bo dobila misel na monarhije zopet jako oporo med na^ rodi in da je prav možno, da se bo vzpostavilo monarhijo v eni
izmed, držav. Sistem diktatorji
siva ;ie vedno bolj nepriljubljen med ljudmi, ker je vse preveč prelivanja krvi in persekucij.
Glede Hitlerja koledar napoveduje, da se mu bo zdravje tako poslabšalo, da bo radi nervozno-sti postal nezmožen za vsako delo. Skušal bo doseči z zavezniki premirje, nakar bo izročil vodstvo države Goeringu.
PRIJETNI ROJSTNI DNEVI
Hopkins, Mo. — Isaac Newton Wray je v nedeljo praznoval 100. letnico svojega rojstva. Osem njegovih otrok se je veselilo ž njim tega dogodka. Kako ne, saj jim je dal oče po $100 vsakemu za spomin. To dela Wray vsako leto ob praznovanju rojstnega dne, da obdari s stota-kom svoje tri hčere in pet sinov. Denar je pa iz pokojnine, ki jo dobiva kot veteran civilne vojnei
--o-
Letna seja društva sv. Ane Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima glavno letno sejo v sredo 13. decembra, začetek ob 7:30 zvečer v SND, soba št. 1.
Nova državljanka
Mary Vidmar, 1114 E. 63rd St. je dobila včeraj svoje državljanske pravice. Naše čestitke.
Italija zapira pot komunizmu na jug
Rim, Italija, 11. dec. — Laško časopisje, ki je kontrolirano od Mussolinija, je začelo metati kre-pelca na sovjetsko Rusijo in imenuje Mussolinija kot "naravnega voditelja "balkanskega bloka" proti pohodu boljševikov v južno Evropo. Italijansko časopisje je zagnalo vik kot iz enega grla: "Komunizem ne sme priti v ju-žnovzhodno Evropo!'
Efekt tega bojnega klica Italije bo kmalu odmeval po Balkanu s tem, da se bodo zatekle balkanske države k Italiji kot svoji zavetnici in sklepale ž njo nove pogodbe. Italija si je utrdila zve-
zo z Jugoslavijo z novo trgovsko pogodbo, s katero bo trgovina med obema državama štirikrat večja kot doslej.
Odnošaji med Italijo in Grčijo so se tudi zelo oblažili. Nenapa-dalna pogodba med obema državama, ki je potekla septembra 1988, se je zopet ponovila z izmenjavo dobre volje. Enako je podpisala Italija novo trgovsko pogodbo z Bolgarijo. Točasno se dela tudi na utrditvi prijatelj skih vezi med Italijo in Turčijo ki niso bile od svetovne vojn< sem nič kaj prijateljske.
Italija si zdaj na vse način
OBDARJENI NOSILCI KRSTE
Shamokin, Pa. — Tukaj je umrl Thomas Ryder, ki je v svoji oporoki zapustil osmim nosilcem krste vsakemu po $100 in $100 jim je volil pa za eventuel-ne stroške. Ravno ti so pred 12 leti nosili krsto njegove žene. -o—j-
Lepo božično darilo
Verižna trgovina A & P. naznanja, da bo razdelila za božič med 1700 svojih uslužbencev $1,-500,000 bonusa. Deležni ga bodo vsi delavci, ki so uslužbeni pri tej družbi več kot šest mesecev in ki zaslužijo manj kot $5,200 na leto.
--o-
* V bližini Linca je vlak zadel v avtobus. 18 oseb je bilo ubitih.
spadati. Tudi del Poljske bi se izročilo Poljakom nazaj.
Ta novica je dospela iz ženeve, Švica, od nekega belgijskega poročevalca. Poročilo dostavlja, da se Nemčija boji ruskih boljševikov in bi se rada zvezala z zavezniki, da bi skupno zajezili pot pohodu boljševikov proti zapadni Evropi.
London, 11. dec. — Iz raznih mest nevtralnih držav prihajajo poročila, da se Nemčija pripravlja ponuditi zaveznikom novo mirovno ponudbo. Govorice trdijo, da je Nemčija pripravljena izročiti Čehom nazaj njih deželo, razen Sudetov in v Avstriji naj bi se vršil plebiscit, da bi se Avstrijci sami izjavili, kam želijo
NEMCI BODO BAJE PONUDILI MIR?
Glavna seja
Nocoj se vrši glavna seja društva Danica št. 11 SDZ. Po zborovanju bo domača zabava. Ga. Ana Pohar bo napekla potic in drugih dobrot za vse navzoče, članice so vabljene, da pridejo v polnem številu.
V bolnišnici V Woman's bolnišnici se nahaja radi operacije Mrs. Mary Sti-mca, rojena Kavčič, stanujoča na 1204 E. 167th St. želimo ji. da bi kmalu popolnoma okrevala.
DOMOVINA
V1-'^	v
prizadeva pregovoriti balkanske države, da poravnajo medseboj-' ne spore. Mussolini jim pripoveduje, da je najboljše orožje za balkanske države močan blok teh držav, zato naj začasno pozabijo, če ima ena ali druga država kakšne zahteve od svoje sosede.
Za kulisami se šepeta, da je Francija obljubila Italiji večje koncesije v severni Afriki in da( zavezniki že lahko računajo na to,.da se jim bo Italija v dogled-i nem času pridružila. Italija se boji Rusije, to je gotovo, ker se boji za Jadransko morje, bolj ko se boji komunizma kot takega.
Na obisku v stari domovini
Pise Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111.
Relifno vprašanje in politika
Akutno relifno vprašanje v Cleveandu je postavilo našo lepo metropolo na "mapo." Vsa dežela je postala pozorna na nas in čaka, kako bomo to razvozljali. Gotovo je, da igra pri tem politika veliko vlogo in nekdo hoče izrabiti to za lestvo, po kateri bo splezal do političnega korita. Grdo je to, da se na račun revežev igrajo politikarji rnance, slepe miši in skrivalnico. Vsega obsojanja je vredno in nekdo bo to ob gotovem času drago plačal.
Zaenkrat je treba samo čakati, kako se bo zadeva raz-vozljala in kako se bo dobil denar za reveže. Najbolj obsodbe vredno je pa to, da je denarja dovolj, samo najti ga nočejo. Namreč, država ga ima, pa ga governer Bricker ne da, ker se hoče ob koncu leta postaviti z velikim preostankom, da bo lahko stopil pred narod in rekel, kako dober gospodar da je.
Governer pravi, da je podpiranje revežev zadeva mest. Mesta pa pravijo, da je to zadeva države. Tem se je pridružil tudi predsednik Roosevelt, ki je oni dan izjavil, da so mesta del države in ne samostojne edinice, torej je država dolžna skrbeti za potrebne po mestih.
In radi tega vprašanja: ali skrbi za potrebne država ali mesto, je nastala v republikanskem taboru velika bitka, ki bo imela odmev še drugo jesen pri volitvah. Clevelandski župan Burton, republikanec, namreč dolži governerja Brick-erja, ki je tudi republikanec, da nalašč ne da denarja za relif. Burton se s tako silo zaganja v Brickerja, da so postali politikarji pozorni, ki vidijo za vsem tem ne toliko neznanskega sočutja do revežev, ampak da se cimpra lestva, katero bo prislonil župan Burton drugo leto k enem izmed korit: ali bo kandidat za ohijskega governerja, ali bo kandidat za se* nat na mesto, ki ga ima sedaj demokrat Donahey.
Ker je v skoro v§eh večjih ohijskih mestih relifna kriza in vsa ta mesta zastonj prosijo državo za pomoč, je stopil na čelo tega boja župan Burton, kar ga je napravilo popularnega tudi po drugih mestih. In to je pa tisti maček v vreči, ki bo skočil iz vreče tje enkrat na pomlad.
Ker župan Burton trdi, da je dolžnost države skrbeti za mestne reveže, se je zasvetilo Burtonovo ime po vsej državi Ohio in pravijo: da, takega governerja bi morali imeti. Ampak pristaviti pa moramo, da je ta Burtonova popularnost samo v krajih, kjer je danes na vrsti relifno vprašanje. Far-marski okraji in mesta, ki sama skrbe za svoje reveže, držijo z governerjem Brickerjem in pravijo, naj mesta sama skrbe za svoje potrebne, ne pa da bi zanje morali plačevati tudi farmarji. Isto trdi governer Bricker.
Vendar je, kot rečeno, zadnje čase Burtonovo ime prišlo v prvo klop, nekaj radi relifa, nekaj pa radi tega, ker je bil trikrat zapovrstjo izvoljen v Clevelandu, ki je sicer demokratsko mesto. Torej mora biti Mr. Burton že dober mož, če ga kot republikanca izvoli demokratsko mesto za župana. In tak človek, sodijo politikarji, bi izlahka zmagal tudi za governerja.
V republikanskih političnih krogih zdaj tekmujeta dve stranki. Ena hoče, da bi Burton kandidiral za governerja, druga pa želi, da bi bil kandidat za senatorja. Ta struja je že razposlala na razne republikanske voditelje po državi Ohio kakih 2,000 pisem, v katerih se jih pozivlje, naj pišejo Mr. Burtonu in mu prigovarjajo, da bi kandidiral za senatorja. Tako bi se Mr. Burton "pritisku" morda udal.
Burtonovi pristaši so ga že pred dvemi leti silili, naj kandidira za governerja, ker niso upali dobiti z Brickerjem okraja Cuyahoga. To se je pozneje tudi uresničilo kot znano, ker je dobil tukaj demokrat Sawyer do 75,000 večine. Mnogo jih je, ki se že zdaj boje, da bo drugo leto governer Bricker poražen in to ravno radi relifnega vprašanja. Vendar se boje, da bi prišlo do velikega razdora in prepira v republikanski stranki, če bi Burton kandidiral proti Brickerju. Zato bodo najbrže napravili tako, da bo Bricker ostal kjer je, Burton bo pa ka'ndidira za senatorja. To, slednje, je pa skoro kar gotovo.
Topogledno smo pisali že pred zadnjimi volitvami, da se Mr. Burton žene za tretjo izvolitev samo zato, da bo dobil več prestiža in bo močnejši kandidat za senatorja. Takrat smo pisal!, da Burton, če bo izvoljen, ne bo dokončal svojega termina in kot je videti, ga res ne bo.
Republikanci v državi Ohio bodo imeli drugo leto tri ja-ko močne kandidate za razne urade. Senator Taft bo kandidat za predsednika Zed. države, governer Bricker za ponovno izvolitev governerjem in clevelandski župan Burton ■sa senatorja. Tako se bo prav lahko zgodilo, da bo imela država Ohio oba senatorja republikanca, kjer sta bila dolgo oba demokrata. Potem je republikanec Taft premagal senatorja Bulkleya in Burton bo šel zdaj proti Donaheyu. Toliko se pa tudi že sedaj lahko reče, da bo imel Burton težko delo, če bo hotel premagati senatorja Vie Donaheya. Če pa "honest Vic," kot mu pravijo, ne bo več kandidat, potem je ra prav lahko možno, da bo izvoljen na njegovo mesto Burton.
Seve, pri tem bo igrala pa precejšno vlogo predsedniška kampanja. Bomo videli, kdo bo kandidat.za predsednika na demokratski listi. Če bo močan, ali če bo morda kandidiral earn Roosevelt, bo potegnil za seboj tudi vso demokratsko listo kandidatov.
Mr. Burton se osebno še ni izjavil, če bo kandidat. Re-
Moji vtisi o domovini
Pod tem naslovom bi lahko mnogo napisala, kajti videli in doživeli smo marsikaj, kar mogoča posamezni potnik, ki je namenjen obiskati svojo domovino ne doživi, ali ne vidi.
Odsotni smo bili tri mesece in deset dni, vendar smo v tem času pl-eromali malo po Jugoslaviji, bili smo radovedni in želeli smo si videti tudi dežele izven naših meja. Nikdar nam ne bo žal za trud, stroške in utrujenost, kajti doživeli smo mnogo prijetnega ali neprijetnega, ker se držimo načela, da dokler človek živi, se mora vedno učiti.
Ves čas sem imela priliko o-pazovati ljudi v domovini in izven Slovenije, njihove običaje ter krasoto drugi hdežel. Moram pač odkrito priznati, da se mi je razven Slovenije z najlepšim letoviščem Bled, še najbolj dopadlo v Pragi, Rimu in Lurdu. V Pragi bi se takoj privadila, seveda pod prejšnjim režimom.
V domovini me je najbolj pretresla velika revščina, ki tamkaj prevladuje. Mnogi delavci so slabo plačani in nimajo potrebne obutve in ne obleke, medtem ko drugi, ki so pa malo bolj na "konju," žive pa razkošno in imajo denar za vsak luksus. Nahajali smo se v neki gostilni na deželi ter opazovali dekle, ki nam je streglo. Videla se mi je zelo drobna in uboga, bila je bosa in slabo oblečena. Vprašala sem jo, kolj-ko dobi plače. Povedala mi je, da dobi 100 dinarjev na mesec, to je okrog dva dolarja v našem denarju.
Torej za dva dolarja mora ves mesec prati, ribati in povrh tega pa še streči v gostilni, ali Z eno besedo rečeno: opravljati mora sploh vsa hišna dela. Smilila se mi je in sem ji rekla, zakaj da si ne poišče boljše službe kje drugje. Nakar mi je povedala, da je sirota in nima nikogar, ki bi se potegnil zanjo, ker nima staršev in da so v tistem kraju Vse tako plačane. Gospodar je prišel "dobro podkovan" iz Amerike. Dali smo ji napitnino, ki pa jo je vzela s strahom, češ, če jo vidi gospodar, ji bo vzel še tisto. . . . Ali je to pravično?
Zakaj je ravno v naši domovini taka revščina, zakaj tako izkoriščanje uslužbenk? Sama zase sem premišljala, zakaj neki naj tisto ubogo dekle porabi tista dva dolarja, ali za čevlje, ali za obleko, ali za zdravila. Kakšna razlika med razmera-
tudi dobro in pošteno plačo. Tukaj poslopje zraste kar v enem tednu in že veš kakšna stavba bo, a tam pa kar po par mesecev hodijo okrog stavbi-šča in delo jim gre zelo počasi naprej. V Ameriki rastejo poslopja kot gobe po dežju. Tudi delavci po tovarnah in trgovinah se tukaj bolj hitro sučejo, kot v domovini.
Tukaj delavci kar beže na delo, medtem ko se jim tam nikamor ne mudi. Tudi se nisem mogla privaditi njih navadi, ko imajo vse trgovine zaprte od poldne pa do dveh, kajti tukaj imamo trgovine odprte skozi ves dan in nekatere še pozno v noč. V Ljubljani so v soboto večer vse trgovine zaprte in nobenega znaka živlenja ni videti, vse je tiho, a tu imajo ob sobotah največ prometa v trgovinah. Ravno tako so uradniki že prosti takoj po drugi uri popoldne.
Tudi sladoled se mi zdi tukaj mnogo boljši kakor v domovini in je tudi precej dražji, kakor naš tukaj, kako sem pogrešala naše velike "double dips" ali pa "jumbo cones," saj tukaj dobiš toliko sladoleda za pet centov, da ga imaš dovolj.
Pri papirju tudi zelo štedijo, škrnicljev ne rabijo za vsako stvar, hajvečkrat uporabljajo kar časopisni papir, pa najsi bo sadje ali karkoli. Pri nas je papirja dovolj.
Opazila sem, da je tudi slad-korček precej drag, prav malo ga dobiš za en groš. Dopadlo pa se mi je, ko sem dobila toliko češenj tako poceni, kajti tiste so pa tukaj precej drage, a tam pa jih dobiš toliko za en groš. še, ko sem bila tukaj, sem si že želela slovenskih češenj in koliko jih je bilo na trgu? Tudi črne jagode so bile zelo poceni, kar tukaj zelo pogrešamo.
Opazila sem tudi, da je voja,-štvo tam zelo slabo oblečeno, vse je zakrpano. Tako slabo oblečenih vojakov nisem videla v nobeni drugi deželi koder smo potovali. Pri vsaki hiši pa opaziš bicikelj ali kolo, pa ne samo enega, kar po dva ali pa še več. Na cestah jih je vedno dovolj in kar nekam nerodno nam je bilo, ker nismo bili navajeni izogibanja takim vozilom.
Organisti, ti so pravi reveži, če ne znajo še kaj drugega poleg te službe. Plače ni skoro nobene, če je krojač, ali če zna kakšno drugo obrt, potem še nekako shaja. V največ krajih imajo to kar dobe od "bire"
mi v Ameriki in v stari domovini.! Kako so dekleta tukaj srečna, čeprav nimajo ravno vsa najboljših služb, vendar za tako nizko plačo jim še ni treba iti na delo. Obleka, čevlji, vse je dražje kot tukaj in poleg tega pa še davki na vse, kamor se obrnete. Mislila sem si, da je tukaj vsak WPA delavec na boljšem, ečprav zasluži komaj $48.00 na mesec, še vedno lažje živi, kot tamošnji delavci.
Kdor ima v domovini vsaj en dolar dnevne plače, je že gospod. Za take službe je pa že potrebno precej šole. Tam nimajo pralnih strojev, električnih ledenic ali hladilnikov in drugih vsakovi-stnih komodno-sti.
Opazovala sem stavbinske delavce, kako počasi so delali, ali zato, ker jim gospodar premalo plača, ali dobijo zato tako majhno plačo, ker več ne zaslužijo in jih radi njih počasnosti tudi slabo plačujejo. Tu-' kaj v Ameriki so stavbinski delavci vse nekaj drugega in delajo kakor ura in zato imajo pa
in ta pa je zelo slaba.
Toda nekaj je bilo posebnega kar smo opazili, da so bili vlaki vedno natrpani turistov. Par dinarjev v žep in hajdi na izlet.
Dokler sem bila v Sloveniji, se mi je edino Ljubljana do-padla, a ko sem videla Zagreb, Beograd, sem pa takoj videla velikansko razliko in kako skromna je Ljubljana. Na vprašanje, zakaj smo ravno v Sloveniji tako revni, sem dobila odgovor, zato ker denar, ki ga plačujejo naši davkoplačevalci, roma največ v Beograd — v Srbijo — in doma pa ostane zelo malp in za najpotrebnejše. To je resnica, saj sem opazila, ko sem se mudila v ljubljanski bolnišnici, kako slabo imajo tam preskrbljeno za bolnike, za one, ki so največji reveži — za bolnike pa imajo tako malo tolažbe. Prvič nimajo dovolj prostora, kajti imeti bi morali najmanj trikrat večje prostore. Poslopje je že zastarelo. Sobice so tako majhne in bolniki leže tudi po tleh in v nekate-
rih slučajih celo po dva na eni postelji, da se morajo človeku zasmiliti v srce.
Da je temu resnica naj vam navedem kaj je pisal dnevnik "Slovenec" 9. septembra 1938 "škandal za ljubljansko bolnišnico" : Kadar človek govori o ljubljanski bolnišnici, se mora v dno svoje duše sramovati stanja, v katerem se ta humanitarni zavod nahaja. Že nekaj let je to pereče vprašanje za Slovenijo, pa še danes ne kaže, da bi se ta škandal odpravil, dasi vsi merodajni činite-lji store vse, da bi se to stanje vsaj popravilo.
Človek, ki se vsak dan vozi mimo ljubljanske bolnišnice, mora biti vsak dan priča prizorom, da človeku kar pamet zastane, ko pomisli, da je kaj td-kega sploh mogoče. Ob vsakem vremenu, pozimi ali poleti, prihajajo iz bolnišnice bolni ljudje na bergljah s1 povezanimi udi. Komaj se pomikajo do tramvaja in včasih jim morajo strežaji pomagati ali jih celo nesti na tramvaj, da se odpeljejo do postaje in od tu domov. Stvar je namreč že tako dognana, da iz ljubljanske bolnišnice ni noben izpuščen ozdravljen domov, ampak mora iti domov, če je le napol zdrav. Nič ne pomaga, ker prostora primanjkuje še za naj potrebnejše in najnujnejše slu čajer katerih je vsak dan toliko, da lažje bolnih sploh ne morejo sprejemati.
Primeri pa se tudi, da se mora odreči sprejem v bolnišnico tudi težje bolnim, ker ni prostora. Kdo ve kako daleč pripelje kmečki voznik kakega siromaka pa ga mora peljati zopet nazaj, če ni že prav na smrt bolan. Zavrnejo ga, ker ni prostora in je vsak kotiček v dotičnem oddelku že zaseden.
Z eno besedo: Bolnišnica je z a sedanje razmere veliko premajhna, kar zlasti velja v oddelku za operacije, ki je tako prenapolnjen, da morajo večkrat po trije hudo bolni in operirani ležati na dveh posteljah, ali pa po dva na eni, ali pa še celo po dva na eni blazini na tieh. Banovina je že zdavnaj videla, da je to stanje nevzdržno ter se je potrudila, da je dobila potrebne kredite in dala napraviti nov pavilijon za kirurgijo, ki naj nekako dopolnjuje dosedanjega. Toda minulo je že nekako dve let;., kar stoji tam tisti pavilijon, zdaj pa ni od nikoder denarja za opremo istega z moder.no ■ opivnio. kakor se spodobi za moderno bolnišnico. Tisti pavilijon je velika sramota in obenem pa žalitev tistih, ki si prizadevajo, da bi se naše razmere v bolnišnici izboljšale, pa morajo pridigati gluhim ali pa trmastim uše som.
Ne dosti boljše razmere pa so po drugih oddelkih bolnišni ce. Nedostojen je oddelek jetične, še bolj nepopolna pa je ženska bolnišnica, kamor se zatekajo ženske iz vse dežele, pa jih morajo pri vrati bolnišnice odganjati, češ da ni prostoru.
Največji revež med reveži je bolan človek in tem revežem bi bilo treba lajšati njihovo gorje, kar je pač mogoče. Toda naše bolnišnice so v takem stanju, da ni mogoče govoriti, da bi bil njih namen vsaj malo dosežen. Zato je sedanje stanje prava kulturna sramota, ki pa naj pada nazaj na tistega, ki je kriv, dasi moramo radi nje trpeti vsi Slovenci, ki nam je ta in taka bolnišnica namenjena.
Zato odločno zahtevamo, da država da naši bolnišnici tisto, kar ji gre, da bo lahko služila svojemu namenu, ali pa naj jo odstopi banovini, ki bo skušala najti sredstva, da se to vprašanje ugodno reši. Vsekakor pa mora tega škandala biti čimprej konec."
(Dalje prihodnjič.)
SRNJAK IN ZAJČEK
V soboto opoldne sem imel zopet precej špasi z divjačino. Prvič sem videl, da je medved imel v svoji oblasti velikanskega rogača — srnjaka, pa še kako dolg je bil. Spremljevalec Mr. Medveda, Mr. John Bradač, je držal to zverino za zadnje noge, da se niso vlekle za avtomobilom. Da je bilo pa še bolj zanimivo, je pa imel ta rogač med svojimi velikimi rogovi enega zajčka. Za smrt tega zajčka si je prišteval v čast in junaštvo Mr. John Bradač. Naj se o tem sama pomenita kdo bo lastnik zajčka ali srnjaka, mene zanima samo to, da bi ne bilo meso tega srnjaka pretrdo, ker to je velikanska zverina in zgleda, da je že precej v letih.
če pa ne verjamete, da je vse to res, ga boste videli pa v slikah. Mr. Louis Medved ima trgovino na 6216 St. Clair Ave. Na lovu se je mudil v Elk County, Pa., to je par sto milj iz Clevelanda. čestitamo!
A. G.
IZ DOMOVINE
Kačji strup zoper božjast
Uporaba kačjega strupa za zdravilo ni nič novega, že pred desetletji so ga priporočali res-ai zdravniki za vsakovrstne bolezni in bolečine. Kot zdravijo za rak se sicer ni obnesel, vendar pa poudarjajo vsi raziskovalci, da zelo blaži bolečine. Pogosto zadostuje en sam vbrizg strupa kač naočark, da se bolnik za osem do deset dni Dprosti bolečin, ne da bi se pri tem pokazali kakšni drugi ne-zaželjeni pojavi, na primer odpor uroti jedi ali. nagnjenje do uživanja strupa, kako.r se to dogaja na primer pri morfiju.
Nadaljni poskusi'so pokazali, da se strup evropskih modrasov v primernih majhnih količinah lahko še uspešneje u-porablja v tej smeri kakor strup naočark. Uporabljajo ga danes z uspehom tudi za druge bolečine, na primer pri trganju, naduhi in podobnih boleznih.
V zadnjem času pa so kačji strup poskusili proti božjasti. Že pred tridesetimi leti so pri nekem božjastniku iz Texasa ugotovili, da ni imel nobenih napadov božjasti več ,ko ga je nekoč pičila kača klopotača. Dr. Spangler iz New Yorka je tedaj začel zdraviti božjastni-ke s strupom klopotač in je o tem leta 1912 obširneje poročal. Potem pa je njegov način zdravljenja zapadel pozablje-nju in ga je šele južnoafriški zdravnik dr. Simons začel spet uporabljati. Preizkušal je strup drugih kač. Po mnogih poskusih se je prepričal, da i-majo kačji strupi v sebi zdravilne snovi, ki vplivajo na bož-jastnike tako, kakor niso vplivali doslej nobeni drugi pripomočki. Dr. Simons poroča, da je pri poskusih z več sto bož-jastniki imel neuspeh samo v redkih primerih. Pri sto bož-jastnikih jih le štiri do pet ni mogel ozdraviti.
Treba bo seveda še mnogo poskusov, preden bodo dognali ali niso Simonsova pričakovanja prevelika. Simons zdravi božjastnike tako, da jim vbrizgava spočetka pod kožo enkrat na teden niti miligram tega strupa. Pozneje narase količina strupa na en do dva mili-grama, in sicer le v primeru, če je bolnik prenesel prve vbrizge brez hudih posledic. Majhna vnetja na mestih, kjer je izvršil vbrizg, se včasih pojavijo, pa so brez pomena* V 24 u-rah izginejo. Napadi božjasti se v začetku zdravljenja sicer malo pomnožijo,\ kmalu pa dobe lažje oblike. Celotno zdravljenje traja običajno pol leta. tako, da je treba nekaj potrpljenja.
—Velik požar na Dravskem polju. V kolarnici posestnika Franca Medveda v Zgornjem Pleterju je nastal ogenj. Kmalu je objel tudi sosedno kolarnico posestnika Planiška. Na obeh poslopjih je bilS spravljeno okrog 100 voz sena, ki je gorelo z velikim plamenom, da je bilo osvetljeno vse Dravsko polje. Zgorelo je vse do tal in znaša škoda okrog 70000 din. Na pomoč so prihitele gasilske čete iz Cirkovc in iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Gašenje pa je bilo zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Sreča v nesreči je bila, da je pihal južni veter, ki je odvračal plamen od bližnjih hiš, sicer bi bila zgorela vsa vas. Kako je ogenj nastal, ni znano.
—V zaporu se je poročil. Oni dan so imeli v Varaždinu zanimivo poroko. V zaporih okrožnega sodišča se je poročil 28 letni Rudolf Slatkovič s 24 letno Julko Bolfan. Slatkovič je obsojn na 2 leti in pol ječe zaradi tatvin. Oženil se je, da bi mu žena vodila gospodarstvo, ker nima doma nikogar.
—Pred sodiščem je moral sleči hlače. O nenavadnm dogodku v sodni dvorani, ki se je pripetil pred okrajnim sodiščem v Sisku, porčajo hrvatski listi. Pred sodnikom se je moral zagovarjati tat, ki je kmetu Nikoli Kokano-viču ukradel hlače. Ker tat ni imel drugih hlač, je prišel na razpravo v ukradenih hlačah. Obsojen je bil na sedem dni zapora. Po končani razpravi je Kokanovič s sodnikovo privolitvijo prisilil tatu, da je kar v sodni dvorani slekel ukradene hlače, nakar je Kokanovič s hlačami zadovoljen odšel. Obsojeni tat je moral v zapor v samih spodnjicah.
—Smrtna nesreča.~Pri duple-škem mostu se je pripetila smrtna nesreča. Most sedaj poprav-lja-jci in pri delu -je-bil zaposlen tudi 25 letni Janez Zelenko iz Podvincev pri Ptuju. Spustil se je po škripcu na tramu navzdol po Dravi, nenadoma pa je škrip-čevje popustilo in vrv se je odtrgala. Zelenko je padel v Dravo. Ker ni znal plavati, je začel klicati na pomoč. Tovariši so mu hoteli pomagati in so iskali čoln, da bi ga rešili, pa ga niso mogli najti. Zelenko se je še trikrat pojavil na površini, nato pa je utonil.
—Smrtna nesreča šolarke pri Studencih. Iz Maribora je vozil oni dan proti Limbušu skozi Studence avtomobil mariborskega prevoznika Laha. Pred gostilno Kučer, kjer je cesta precej nepregledna, se je avto izognil nekoliko na levo. Pred avtomobilom se je znašla petnajstletna dijakinja meščanske šole Brigita Gajšek, hčerka uslužbenca v železniški delavnici, ki je šla v šolo. Ko je zaslišala tik za seboj avto, se je prestrašila in hotela skočiti na drugo stran ceste. Toda pri tem iie je zaletela naravnost v avtomobil, ki jo je uda1 ril s hladilnikom in nato še P°~ vozil. Nesrečnemu dekletu je av' to popolnoma zdrobil lobanjo, da so brizgnili možgani po tleh ter je bila seveda na mestu mrtva.
fe ferjamelear pa W
Ko so prišli oni dan gostje v Cleveland in so izstopili ^ glavnem kolodvoru, je za^f eden ves obupan- letati sem Jn tje. Pa stopi k njemu porter in ga prijazno vpraša:
"Kaj pa je, gospod? Ali ste morda lačni, ali iščete restavracijo?"	r,
"Ne, ne, ravno nasprotno. *
"Kako pa kaj tvoja žena? Ali je pridna?"	_
"Aha .pridna pa, pridna. ^ vem ti, naj pridem še tako zg^ daj zjutraj domov, pa dobim v kuhinji z metlo v
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
____ ___Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. t _Single copies, 3c.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 288 Tue., Dec. 12. 1939
kel pa je, da bo, če bo stranka pritisnila nanj. To se pravi, če bo videl, da bo dobil solidno podporo republikancev in če se bo videlo, da s d demokratje na potu v zapeček za nekaj časa. Toliko se pa ve, da Mr. Burtona ne bo treba ravno preveč siliti, da bi sprejel kandidaturo za senatorja.
času imel priliko gledati oba kraja: breg Genezareškega jezera in Rim. To je bil zame izreden užitek, kajti ta dva kraja, zemljepisno tako daleč narazen, toda po dejstvu, po zgodovini, pa tako blizu skupaj in sta skoro neločljiva: Na prvem je bila oblast izročena, v drugem se izvršuje.
O, breg Genezareškega jezera, kako si imeniten, kako pomenljiv, in ti jezero, kako si krasno! Tako si, kot si bilo tedaj, ko je na tebi počivalo božje oko Dobrega Pastirja, ki si je tu izbral enega tvojih sinov ter ga določil za najvišjega pastirja svoje črede, jagnjet in ovac. Večni Rim v vsem svojem sijaju in veličini mora, da se klanja tebi, rajski breg, in tebi, jezero, ker od tu je prišel v Rim večji, kot je bil Romul.
Stopil sem k jezeru ter z prgiščem zajel vodo, ki je prav dobra; zanimale so me ribe, katerih je v tem jezeru zelo obilo. Sem in tja so švigale potomke, katere so lovili učenci Gospodovi, jim bile v hrano in tudi v zaslužek in prednice teh so napolnile mrežo, katero je na Gospodov ukaz vrgel Simon Peter; tu je on ujel ribo, v kateri je našel stater, kakor mu je naročil Gospod in s tem sta-terjem, ki je imel vrednost 4 drahem je potem plačal za Gospoda in zase tempeljski davek, ki je bil predpisan za vsakega po dve drahmi. Tako je Gospod plačal za Petra tempeljski davek in to prednost je imel med apostoli samo Peter — Njegov bodoči namestnik.
Prvak apostolov je bil iz Bet-zajde, od tam je bil njegov brat sv. Andrej in od tam sv. Filip, trije odlični apostoli Gospodovi. Fa odkod pa je bil Gospodov ljubljenec, evangelist in apostol sv. Janez? Tako utegne vprašati ta ali oni, ker sv. Janez je vendar toliko pisal, bil verni druir sv. Petra ter od-
MALI OGLASI
Ameriška armada je napravila poskuse,, kako bi se reševalo moštvo potopljenih ladij v zrakoplove. Na sliki vidite ogromen zrakoplov, ki je spustil do čolnov vrv, po kateri so mornarji splezali v zrakoplov.
Po jedi pravi Jezus Simonu Petru: "Simon, sin Jonov, ali me ljubiš bolj ko ti-le" Odgovori Mu: "Da, Gospod, Ti veš, da Te ljubim." Reče mu: "Pasi moja jagnjeta." Spet v drugič pravi: "Simon, sin Jonov, ali me ljubiš?" Odgovori Mu: "Da, Gospod, Ti veš, da Te ljubim." Reče mu: "Pasi moja jagnjeta." V tretje mu pravi: "Simon; sin Jonov, ali me ljubiš?" Peter se je užalostil, ker mu je v tretje rekel: "Ali me ljubiš?", in Mu pravi: "Gospod, Ti vse veš; Ti veš, da Te ljubim." Reče mu : "Pasi moje ovce. Resnično, resnične^, povem ti: Ko si bil mlajši, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel. Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke, in drugi te bo opasal in odvedel, kamor nočeš." To pa je rekel, ker je hotel naznaniti, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko mu je to povedal, mu je rekel: "Hodi za menoj,!"
Stoječ na tem tako imenitnem bregu, kjer se je vršil ta dogodek sem zrl na jezero v katerem so učenci Gospodovi ujeli toliko rib, ter je Simon Peter, ko je čul, da je na bregu Gospod, nemudoma skočil v vodo ter plaval proti bregu; njemu je bil čoln vsekako prepočasen, pa si je pomagal z plavanjem, da tako prvi pozdravi Gospoda in se Mu pokloni. Tu tako lepo odseva Petrova ljubezen do Jezusa, kateremu je potem zagotavlja! svojo ljubezen, ki je bila globoka in iskrena.
Ozrl sem se po bregu. Tu je Gospod pripravil obed svoji mučencem, jib povabil, da prisedejo ter jim po opravljenem delu postregel z obedom; tu je potem vprašal Simona Petra po ljubezni in ko Simon
Peter trikrat zatrdi svojo ljubezen mu Gospod izroči to, kar mu je obljubil pri Cezareji Filipovi, ko je javno izpovedal: "Ti si Kristus, Sin živega Boga—." Gospod ga je tedaj blagroval in za to javno priznanje mu je obljubil ključe nebeškega kraljestva: "Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji bo razvezano tudi v nebesih." In to svojo obljubo je Gospod izpolnil na tem bregu.
Pač je moral biti srečni Simon Peter ganjen veselja in sreče, ko je klečal pred Gospodom, zatrjujoč Mu svojo ljubezen, nakar je prejel od Njega najvišjo pastirsko službo, prejel najvišjo oblast, ki je neprimerno večja od oblasti kraljev in cesarjev, kajti ta oblast ne seže le po širni zemlji, ampak seže v nebeško kraljestvo: Karkoli bo odločil na zemlji, to bo veljalo tudi v nebesih. Zares velika oblast, napram kateri je oblast svetnih vladarjev komaj senca. Temu slovesnemu dogodku so bili priča apostoli Gospodovi in priča je bil sv. Janez, ki je potem vse to popisal.
"Ko pa se postaraš, boš raztegnil svoje roke in drugi te bo opasal—." Tako je Gospod povedal Simonu Petru, ter mu tako naznanil kakšne smrti bo umrl. Točno tako, kot mu je Gospod povedal, se je zgodilo. Z brega Genezareškega jezera pride v poganski Rim, kjer uči nauk Križanega in tam ustanovi cerkveno občino, tam ga tudi zgrabijo in vržejo v Marmen-tinsko ječo, kjer nosi okove za svojega Učenika, od tam ga odvedejo v Neronov cirkus na Vatikanu, kjer ga pribijejo na križ. Tam še enkrat-dejansko z krvjo izpriča svojo vero in
! ljubezen v Njega, ki mu je na bregu Genezareškega jezera podelil najvišje odlikovanje, potem pa se preseli njegova duša v nebeško kraljestvo, k Njemu, ki Ga je na zemlji čez vse ljubil, da iz Njegovih rok prejme zasluženo nagrado.
Stal sem na bregu Genezareškega jezera in v duhu som stopil v Rim na Vatikan, ter v duhu zrl krasni kolosalni trg sv. Petra in veličastno cerkev, kjer nizko doli pod mogoč-no kupolo počiva Simon Jonov — Sv. Peter; v duhu sem zrl njegov veličastni grob in porajalo se mi je vprašanje: Je-li Simon Jonov iz Betzajde in pristojen v Kafarnaum slutil, ko je hodil po tem bregu, ter klečal pred Gospodom, da bo imel v glavnem mestu rimskega cesarstva najbolj veličasten spome-nega nima noben še tako velik pa mogočen vladar; je-li tedaj kaj slutil, da se bodo pred njegovim grobom zgrinjali narodi, ter se mu bodo milijoni in milijoni klanjali in da bodo pred tem grobom ponižno klečali kralji in cesarji ter ga bo-flo slavili mogočnjaki sveta, da bodo pred njegovim grobom zbrani predstavniki držav, ko bo njegov naslednik — rimski papež v slovesnem ornatu ter trojno krono — papežko tiaro ha glavi izvrševal to najvišjo oblast, katero je prejel on, Simon Peter, iz rok samega Boga nik na svetu, spomenik kakrš-tu na tem bregu, ter da bo njegov naslednik raz balkona veličastnega svetišča na Vatikanu dvigal roko k blagoslovu: Urbi et orbi.
En mesec pred tem sem bil v Rimu, kjer sem na Vatikanu občudoval veličastno Cerkev sv. Petra, se divil krasnemu umotvoru, gledal sledove bivanja in dela sv. Petra, zdaj sem se divil Genezareškem jezeru in z spoštovanjem hodil po njegovem brejfu.- '"Užival, zelo sem užival, ko sem v tako kratkem
«mngmrattitm»iim»»ii»»i»m»>»m»n»t»n»»m^
WINNET0U
Po nemikem Intralki K. M*y»
ittWttH»»»»»H>»»»t»«»H»t»t»»»t»
šali in vaša trma vam je ponovno škodovala. V smrt derete pa še nas silite, naj gremo z vami.
Zdi se mi, da Old Deatha še ne poznate. Z vami bi naj jezdili. Nočemo, sem dejal. Ostali bomo. In "kar Old Death sklene, to velja.
Groziš mi —? Mar misliš, da je Old Death eden tistih slabičev, ki se dajo strahovati —? Povem ti, ne bojim se te! Ne tebe ne tvojih Komančev! Tvoji ujetniki da smo—? Smešno —! Ti
"Ne bo se vam posrečilo!" "Old Death je kakor krokar, ki grdo kriči! Komanči bodo vse v tla poteptali, kar se jim bo postavilo na pot."
"Nič in nikogar ne bodo poteptali v tla! Le sami sebe bodo uničili. Mi" pa ostanemo."
"Ostanete ? Ali ni Old Death prijatelj Komančev? Ali ni kadil z nami pipe miru? Ali nam ne bo pomagal ? Belokožci so pu-gumni bojevniki. Jezdili bodo z nami in se postavili na čelo Komančev." Old Death se je režal. "Preklicano navihani ste! Beli naj jezdijo na čelu, naj delajo pot za Komanče, pa če pri tem tudi poginejo —!
Tako se nismo domenili! Kadili smo z vami pipo miru, vaši prijatelji smo, vaši podložniki pa ne! Slučajno smo vas našli, pridružili smo se vam, borili pa se ne bomo na vaši strani! Pogumni bojevniki smo, to je moj brat čisto pravilno povedal. Nismo pa neumni, da bi se podali v boj, ki o njem že vnaprej vemo, kako se bo iztekel."
"Torej beli ne mislijo jezditi z nami —? Mislil sem, da so pogumni ljudje —!"
"Tudi ti si pogumen bojevnik. Pa se sam postavi na čelo svojim ljudem!"
Rdeči je bil v zadregi. Njego-ga drzna in obenem tudi otročje neumna nakana mu je izpodlete-la. Ujezilo ga je.
"Kaj bodo belokožci storili, ko Komanči odidejo??" "V dolini bomo ostali." "Torej se bodo pridružili Apa-čem, ki so naši sovražniki?"
"Kako naj se pridružimo Apa-čem, če pa praviš, da bodete vse poteptali v tla, kar se vam bo postavilo na pot —?" (| "Pa prišli bodo drugi —. Ne dovolj^ vam, da bi ostali v dolini !"
"Dejal sem ti, da bomo ostali!"
"Če nočete z nami, ste naši sovražniki !"
"Ne, damo vam vaših konj!" "Smo si jih že sami vzeli. Glej, tamle so!"
Tovariši so pravkar pripeljali naše konje.
Poveljnik je nasršil obrvi. "Belokožci so se torej že pripravili —. Vidim, da so naši sovražniki. Dal jih bom zvezati Moji ujetniki so."
Stari scout se je kruto nasmejal.
"Poveljnik Komančev se nekoliko moti!" I "Zakaj?"
"Najprvo zato, ker pravi, da smo sovražniki Komančev. že Belemu bobru sem povedal, da bomo ostali v dolini. Nismo se tako domenili, da bomo spremlja li Komanče kamorkoli. Vaša pota niso naša pota! Drugič pa se je poveljnik Komančev zmotil, ker pravi, da smo njegovi Ujetniki —."
"Če ne ubogate," je grozil Ko-manč, "vas dam takoj prijeti in zvezati —!"
Old Death je pogledal po dolini.
Niti enega Komanča ni bilo blizu. Vsi so šli h konjem, da se Pripravijo na izpad. Poveljnik je bil sam, nas pa pet. Blizu nas so stali naši konji.
Tiho se je zarezal starec, kakor vsikdar, kadar je pripravljal vragolijo. Po nemško nam je povedal :
"Če ga treščim na tla, brž na pa proti vzhodu! Koman- j ci so na zapadni strani doline."
Poveljnik ga je sumljivo gledal.
"Ne govori v jeziku, ki ga ne Vazumem! Vedeti moram, kaj Plaviš svojim tovarišem."
"Takoj ti povem, kaj sem govoril z njimi. Poslušaj!
Ponovno sem vam svetoval in ^°bro svetoval. Niste me poslu-
si naš ujetnik!
Poglej, kaj imam tule v roki! Drobno orožje, pa smrt je v njem. Le geni se, pa te ustrelim!"
Pomolil mu je samokres pod nos.
Komančeva roka je šinila po nož. Pa Old Death mu je nastavil cev na srce.
"Roko proč!" ga je nahrul.
Pomagalo je.
"Takole —! Z menoj se ni šaliti ! Ubogal me boš, sicer dobiš takoj kroglo."
V skrbeh se je poveljnik oziral po svojih ljudeh. Pa starec se mu je režal.
"Ne pričakuj pomoči od svojih! Ne bojimo se jih! Dobro ;mo oboroženi ,sto jih postrelimo, preden bi nas dosegle njihove puščice. In prvi bi bil ti mrtev. Tvoji možgani so se čisto izsušili, sicer bi ne počenjal takih neumnosti. Od vseh strani te obdajajo Apači, ti pa se sredi svojega tabora spreš z belimi, ki bi se jih moral še vse bolj bati ko Apačev.
Ne pojdemo z vami. ženi svoje ljudi v smrt, če hočeš! Pa sam pojdi z njimi. Nam ne boš zapovedoval/'
Rdeči je molčal. Njegov obraz je pričal, da mislil na zvijačo. Posedal je:
"Moj beli brat naj ne vzame mojih besed za hudo! Nisem: tako misli."
Vzel sem tvoje besede tako, kakor si jih povedal. Kaj si si pri njih mislil, me nič ne briga."
"Vtakni samokres za pas, pa 3i bedimo prijatelji!"
"Lahko smo si spet prijatelji. Pa preden shranim samokres, moram imeti jamstvo, da misliš svoje prijateljstvo res tudi odkritosrčno."
"Rekel sem in moja beseda velja."
"Dvomim. Pravkar si rekel, ia si svoje besede drugače mislil, nego si jih povedal. Morebiti jih tudi to pot drugače misliš. Ne zanesem se na tvoje obljube."
"Če mojim besedam ne verjameš, ti drugega jamstva ne morem dati."
"O pač. Dal mi boš svojo mirovno pipo. ki imaš tamle na vratu —•"
Prestrašen ga je prekinil Indijanec.
"Uff —! Mirovno pipo —? Mirovne pipe noben Komanč ne da iz rok."
"Pa bo moral! In s samo mirovno pipo niti zadovoljen nisem. Dal mi boš tudi svoj medicinski mošnjiček."
"Uff —! Uff —! To ni mogoče!"
Indijancu sta mirovna pipa in posebno še medicinski mošnjiček znak možatosti in bojevniške časti, svetinji, ki se od njiju nikdar ne sme ločiti. Kdor nima več medicinskega mošnjička, nima več imena, rod ga izžene in ne sme se vrniti, dokler si s slavnim junaškim činom ne pribori spet novega imena.
"Ne boš mi dal medicinskega mošnjička in mirovne pipe za vselej. Oboje ti vrnem, ko pojdemo v miru vsak svojo pot."
"Noben bojevnik se ne loči od svojega medicinskega mošnjička —."
(Dalje prihodnjič)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
septembra je v goriški bolnišnici umrl 80 letni posestnik Vin-cenc Medvešček iz Bodreža. Medveščka so našli na cesti težko ranjenega v bližini kanala. Takrat je izjavil, da ga je napadel Emil Zega zaradi denarja ki naj bi ga ta oddal davkarji. Domačim pa je Medvešček dal drugačno izjavo, češ da je padel, ker je preveč pogledal v kozarec in se pri tem ranil. Oblasti so prijele Zego, ki pa je izjavil, da sta se on in Medvešček v miru pobotala zaradi omenjenega denarja in cla ni prav nič kriv njegove smrti. Kljub temu so oblasti pridržale Zego zaenkrat v zaporu. S preiskavo nadaljujejo.
— Zaradi kuhanja žganja je bil kaznovan Ivan Saksida, star 19 let iz Prvačine na 3 meseca sapora in 1570 lir denarne kazni, enako kazen je dobil 27-letni Josip Medvešček iz Kojskega prav tako zaradi tajne žganjeku-he. 48-letni Ignac Lizer iz Tri-buše je bil oproščen. Osumili so j?a, da je kuhal žganje. Oproščena sta bila Josip Uršič star 64 let in Alojz Stanič star 46 let oba iz Komna. Osumljena sta bila, da sta ukdarla nekaj železja z vaškega pokopališča. Franca Se-verja, starega 63 let, iz Rihem-berka, so osumili, da je gojil na vrtu tobak. Zaradi pomanjkai-nja dokazov je bil oproščen.
—Ker je tihotapila saharin, je bila kaznovan| 53-letna Marija Toplikar por. Jakomin iz Dorn-berga na 350 lir denarne kazni in plačilo sodnijskih stroškov pogojno. Zaradi istega pregreška sta bili kaznovani 45-1 etna Alojzija štrenfelj na 420 lir den. kazni in Angela štrenfelj stara 39 let na 44 lir den. kazni. Osem mesecev zapora je dobil 42 letni Milan Gregorič iz Renč, ker je izdal več ponarejenih menic.
IZ PRIMORJA
—Trnovo nad Gorico. — Za župana je bil postavljen dr. I. Grusovin iz Gorice.
—Trst. — Ker je prodajala kavo so Katarini Kavčičevi por. Furlan, zaprli bar.
—Trst. — 15-letni Just Ferlu-ga si je pri padcu zlomil levo roko.
—Trst. — Umrli so: Pertot Franc 70 let, Pipan Marij ^38, Gerdina Ivan 57, škilan vd. Ger-dol Marija 85, Vrulič Melanija 31, Bradač por. Pangos Ana 79, Prodan vd. Martelanc Karolina 84, Trampuš Gabrijel 28, Glavič por. Fabjan Alfonz 73. škodlar Josip 55, Pipan aKrlo 53.
—SpČa. — Mariji Kavsovi vel. Flajs je zgorela baraka, v kateri je hranila gospodarsko orodje, škode je za 100 lir.
—Gorica. — V prvi polovici
Proda se
zelo po nizki ceni železna ledenica, malo rabljena, kakor nova. Je močna, dobra in tudi lepa. Jako primerna za vsako družino. Vprašajte C. Lenardič, 1432 E. 33rd St.	(290)
V najem se da
dve veliki sobi, pripravni za moža in ženo brez otrok. Vprašajte na 1001 E. 63rd St.
(Dec. 12, 14, 16)
i\ i • v v
Delo isce
Ženska išče hišno delo—perilo. Vprašajte na 20900 North
Vine St., Euclid, O. (289) ■........ ■ .i..................................-..............................,.,
Naprodaj sesekan les
za furnez in ognjišče. 2 klaftri za $7.00 za furnez. Imamo tudi fin orehov les za sušenje klobas in mesa. Jako zmerna cena.
Fred Reier
959 E. 220th St. KE 5726-W (Dec. 7, 9, 12, 14, 16.)
MAMET COAL CO.
1261 Marquette Rd ENdicott 1588
FIN PREMOG!
Točna, postrežba!
1 [ papMfW I UPI.........^iiiiww»«M>»P!IW»>P'"ii'M
Vabilo na letno sejo!
članice društva sv. Ane št. 4 SDZ se prosi, da se gotovo udeležite glavne letne seje dne 13. decembra t. 1. Začetek seje ob 7:30 zvečer v SND soba št. 1.
Za reševati imamo več važnih zadev, kakor tudi volitev novih uradnic za leto 1940.
Prosim vas, plačajte svoj ases-ment ta mesec. Katere ne boste plačale, boste suspendirane, ker jaz ne bom založila za nobeno, ker ne morem.
Društveni asesment bom pobirala na dan seje od šestih popoldne naprej, na 22. decembra pa od 5 do 8 ure v SND, na mojem domu v sredo 27. decembra in v četrtek 28. decembra ob 5 do 7 ure zvečer. Dr.uge ure in dneve me ne bo doma, torej da me ne boste zastonj iskale. Sestrski pozdrav
Mary Bradač, tajnica.
ličen učenec Gospodov. Tudi L sv. Janezu in njegovemu bratu, K apostolu sv. Jakobu starejše-1 mu, je tekla zibelka na bregu L Genezareškega jezera, ne ve se pa točno, sta li bila doma iz I Betzajde ali Kafarnauma; vse-T kako pa iz enega izmed teh krajev.
i
Težko sem se ločil od tega pomenljivega kraja, toda čas, ki mi je bil tako pičlo odmer-T jen je neizprosno terjal, da sem se poslovil: Kratke so bile ure .katere so mi bile odmerjene na tem rajskem bregu, toda krasne in nikdar pozabile, če kje v Sveti deželi sigurno za-deneš na stopinjo Gospodovo in stopinje Njegovih svetih apostolov, to na tem bregu prav gotovo. Zato sem jaz spričo tega pozabil na vse drugo; tudi na okrepčilo in ker me ni moj že jako prazen želodec niti najmanj opominjal na to, me je moral opomniti dr. Aleksič, ki me je povabil v gostišče Tab-gha, kjer sva se potem podprla ter pokrepčala za nadaljno pot, potem pa sva se odpeljala nazaj proti Tiberiji,
CDalie nrihnrlniič "k
W THE I 1 ELECTRICAL LEAGUE j
\ OF CLEVELAND /
^V [<93<>| Jk
previden! Akd se ti obnese, te nagradim, ako te zasačijo, bos visel, v tej zadevi nisem tvoj bra-nitelj!"
so s zasvetile.
"DovoliŠ?" je zašepetal. "Dobro," je rekel Šujski, "toda bodi previden! Pravim, bodi

NAZNANILO iN ZAHVALA
S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je prišla nemila smrt in nanaglo-ma zahtevala življenje preljubljenega in nikdar pozabljenega so-picga in očeta
Frank Zevnik
ki je izdihnil svojo blago dušo dne 2. novembra, 1939 v starosti 55 let.
Doma je bil iz vasi Čemeča, fara Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem.
Po opravljeni aadušnici v cerkvi Brezmadežnega Spočetja je bil položen k večnemu pečitku dne G. novembra, 1939 na Calvary pokopališče.
'V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo Rev. Mcran za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so nam) bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi ob času prevelike žalosti v družini. Kakor tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili pogreba.
Enako tudi iskrena hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku.
■ V globoki hvaležnosti se) želimo najprisrčneje zahvaliti vsem, ki so s krasnimi venci okrasili krsto v blag spomin pokojnemu, enako tudi prisrčna hvala vsem za darove za svete maše in ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Obenem tudi lepa hvala Mr. in Mrs. Prank Kodrich, Detroit, Mich., in Mr. John Kucic, ki so darovali v gotovini;
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in |za lepo urejen pogreb.
Tebi, preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in skrben oče, ki si nas moral za vedno nanagloma zapustiti, v globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
POZIV NA LETNO SEJO
solastnikov Slovenskega Društvenega Doma
v Euclid-u, Ohio i	5
= ki se vrši ne 14. januarja, 1940 (v nedeljo), ob 2. uri po-	|
= poldne, v domovih prostorih.	| Dolžnost vseh solastnikov je, da se te seje gotovo = | udeleže: včlanjepa društva, pošljite svoje žastopnike!
D1REKTORU SLOVEN. DRUŠTVENEGA DOMA ^iiiiiiiiiiiiiimi»iiii»iHHimiiiimM»iiii»i»»uiuiiiiiiuiiHniMiHiiiMiiiii»iiniii»iii:
DELNIŠKA SEJA
Žalujoči ostali:
Wary iZcvnlk, soproga.
Frank, John, Ralph in Harold, sinovi. Justine in Itosemarie, hčere in dva pastorka, zapušča v Clevelandu tudi dva bratranca in dve sestrični; v stari domovini pa žalujoče starše, sestre in brate.«
Cleveland, O., 12. decembra, 1939.
Razpisuje se letno delniško zborovdnje korporacife SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE.
za dne 14. januarja, 1940, ob 1:30 uri popoldne
v domovih prostorih
i ' ■ •
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DOMA
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
"A kaj blebetajo? Ali mar nameravajo kaj hudega?" je vprašal čez nekaj časa.
Z neprikritim nemirom je sledila bojarinja obema sobesedni-koma.
"Kaj pa bo iz tega . . . saj začno nas prve napadati!" je v basu izpregovorila. "Ali je straža vsa pri hiši?" In je vstala ter hotela kreniti k izhodu. Kar nenadoma pa je okno počilo in iz-bit košček sljude, ki je v tistih časih nadomeščala steklo, je padel poleg šujskega na mizo; ka-menita skril, ki ga je izbila, toliko da ni zadela rusca, se je s hru-ščem razletela na drobne kose na tleh.
Kakor vihar je takoj za njim udarilo v okno tuljenje, rjovenje, mijavkanje, lajanje in vpitje množice glasov. Rusec se je u-meknil k vratom, šujski pa se je stisnil kakor do smrti upehan volk v desni sprednji kot.
Bojarinja se je že vrgla k darilom in jih začela grabiti na kup, a se je že vzravnala: zi^naj je kakor po čarovniji vse utihnilo.
Šujski je odprl okno in zagledal v somraku večra čuden prizor: sredi ulice, naravnost nasproti njega se je na nekem sodu dvigal ogromen, v meniško haljo oblečen človek, pokrit ne z okroglo čepico ne s koničasto o-glavriico.
Krog njega je kakor okamene-la molčala pisana množica.
človek v meniški halji je iztegnil roko in pokazal z njo na šujskega od razburjenja in raz-kajenosti bledi obraz, ki se je bil strmeč pokazal v oknu.
"Hi-ši le-tej . . se je sredi
"Jutri zarana!"
"Jutri?" je znova vprašal šujski in obrvi so se mu dvignile. Pomolčal je in pobobnal s prsti po mizi. "Kaj pa posadnik? Ali se pripravlja, da jih zadrži?"
"Nikakor ne!" je odgovoril rusec. "I, kje jih pa zadrži: do petdeset uškujev jih pojde!"
"To je torej v najslabšem slu-
full family size
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo fn vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
Westinghouse Refrigerator
—with de luxe equipment, installed in your home!
For a limited time only—a big family size Westinghouse Holiday Pacemaker with all these de luxe features at this attractive price:
1. One multi-service and two Eject-o-Cube trays 1. Big 12-pound Meat-Keeper 3. Delphinium blue leftover dishes A. Delphinium blue water bottle
5.	Big porcelain crisping pan
6.	Removable shelf in Froster
7.	Centrally located interior light
8.	Built-in thermometer
9.	Big space for frozen foods in Froster 10. Same styling as most expensive models.
Make this the grandest Christmas ever by installing this beautiful new Westinghouse refrigerator in your home.
CHRISTMAS SEALS
GIVE ELECTRICAL GIFTS
A. GRDINA & SONS
6019 St. Clair Ave.	15301 Waterloo Rd.
OPEN EVENINGS EXCEPT WEDNESDAY MEMBERS OP CLEVELAND FURNITURE ASSOCIATION
* 9DR-4261 <«|
Help to Protect Your Home from Tuberculosis
ni. Pobijejo nas vse kakor kure____"
"Gotovo, gotovo!" je povzela bojarinja in plosknila z rokami. "Kaj je storiti, ljudje božji?"
šujski je pričakovaje gledal i rusca.
"Dovoli mi, batjuška bojar, da ti zopet napravim uslugico," je ta repkaje in priliznjeno nadaljeval s tišjim glasom. "Za tebe,I vidiš, sem pripravljen dati živ-j 1 jen je, samo veli ... I nesreča se da odvrniti i veliko korist ti na-, pravim. Dovoliš li?"
"Pripoveduj!" Šujski je sedel na klop in rusec je stopil tik k njemu in se nagnil k ušesu. ... j "Majhno govorico vržem med ljudi," je zašepetal in pokazal, zobe kakor lisica. "O čem?"
"O Nemcih. Puščico, ki so jo sedanj Pskoviči nate namerili, na-vrnem na Nemce." . "Kako?"
"Boš že'videl!" je mirno, toda prepričano odgovoril rusec. "Samo ne oviraj ničesar in konjikov ne pošiljaj nikamor, naj se zgodi karkoli; saj ni to tvoja, na-mestnikova, briga, temveč posad-nikova! Naj posreblje juho on in njegovi ljudje. . . ."
Gube na čelu Šujskega so se slednjič zgladile in ustnice mu je spreletel nasmeh: razumel je, za kaj gre.
Misli šujskega pa je razumel tudi rusec in njegove vodene oči
Kranisko-Slovenska
Katoliška Jednoia;
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota trna nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NARODI"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporna organizaciji, zavarpj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od lfl-do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo * razredu "A" ali "B." Mese&ni prispevek v mladinski oddelek Je ze'° nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane staieiv dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otro«» zavarovanega v razredu "A" se nlafia do $450.00 in zavarovanega razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tua zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50o na dan ali $5-00 teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavai
Van Ciani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Ji« rwservo izplačano v gotovini.	eS.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnin
mentov.	•	_ _ . „ w \z-
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote, ki haja enlcrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku in k*^ dobiva vsak član in članica.	„„ ... prl
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovanca^ ^ K. S. K- Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še	Jn
članica te mogočne in bogate podporne organizacije, posruai pristopi tako},	_ . ., „nrfli0 biti
V	vsak: slovenski naselbini v Združenih državah M '" društva, društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti Kjerkoli še nimate <^stan0. spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizacij^ ^ na_ vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. ie»- jOSIp daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajni**. ZALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet, Illinois.	__
This |eaut% Ne%
EVERY HOUSE NEEDS WESTINGHOUSE |
Ko so hrasti šumeli
ZGODOVINSKI ROMAN
tam pa nikogar, prazno. . . . Ne- i sreča je!" je prostodušno prista- i vil in vzdihnil.
"S stražo naj se hodi vso noč 1 po Detincu!" je zdajci hripavo ' rekel šujski, "vrata Detinca se zapahnejo, da ne more nihče ne i ven ne noter!"
Ignat je privzdignil košate te- 1 j mile obrvi in dvomljivo pogledal 1 išujskega.	1
i "A posadnikovi ljudje in po- i pi iz stolnice, kaj s temi?" je 1 vprašal, mencaje v rokah šapko ( in po medvedje prestopaje se z ] noge na nogo.
"Naj sede . . . jutri bom videl, j kaj je storiti!"	i
"In nikogar ne pustiti, niti samega posadnika?" je čudeč se, ] vprašal znova Ignat.	i
"Nisem že rekel? Idi!" je za-rjul nanj Šujski in Ignat se je umeknil, poklonil in toliko da se ni prevrnil čez prag, izginil za vrati.
"Dovoli mi, bojar, izreči bese-■ do," je izpregovoril priliznjeno
•	rusec, odločivši se polagoma iz i svojega kota.
"No?"
"Ne vzemi, čuj, v zlo mojih - glupih besed — da ne bi iz tvo-i jega ukaza kaj hudega nastalo." i "Zakaj hudega?"
"Ukazal si zapreti trdnjavo; toda naj se, kar Bog ne daj, kaj ~ zgodi, se mi v jej ne moremo u-braniti nesreče: kako naj jo dr-
*	žimo? Malo nas je, zalog tudi
tišine bobneče razleglo s soda po vsem Detincu in se odbilo od o-gelnega stolpa, "gospodu šujske-rau, njegovim otrokom in poslom ter vsej nesramni Moskvi — naj jo trga vrag, —1 a-n-a-th-e-m-a!"
Izbruh krohota in krikov je pretresel hišne stene. V Šujskega so se vsipale kepe prsti in kamenje; en kos mu je priletel v j prsi, nekaj jih je padlo v sobo. j
Šujski je odskočil vstran. i
"Hej, hlapci!" je kriknil s hre-ščečim glasom. "Stražo sem! Na kopja z njimi!"
Hlapca, ki sta bila pritekla, sta planila spet iz sobe. Od zunaj se je slišal hiter topot bežečih nog, in ni pretekla minuta, pa je spet nastopila tišina: ulica je postala prazna. Straža, ki je skočila iz hiše z naprjenimi kopji in s helebardami in našla na njej žive, duše: tam je stal samo prazni sod in se veljala nekoga raztrgana čepica.
Razjarjeni Šujski se je, sipa-je psovke na Pskov,iče in obetajoč jim vse mogoče nesreče, kakor žoga točil po sobi od stene do stene. Rusec se je molče naslonil v kot pri vratih in je, kakor bi bil zrasel z njim, le glavo obračal zdaj na bojarin j o, ki se je izpostavila v odprtem oknu, zdaj na bojarja.
Duri so zaškripale in rusec je brž vteknil nos v nastalo zev: od tam se je pokazal bradat obraz in rdeča enoredka. Rusec se je z njim polglasno pomenil nekoliko besed.
"Kar vstopi!" je pristavil in se obrnil k šujskemu: "Bojar, Ignat je prišel k tebi."
šujski se je ustavil sredi sobč.
"Kaj je?" je rekel rezno, ko je i bil komaj z glavo pokimal v odgovor na nizki poklon in pozdrav vstopivšega korenjaškega mladca.
JNe vem, KaKo di u sporoen, bojarin?" je rekel ta in se znova klanjal. "V;rata v ječo so vlomili in vse tri ljudi, ki si jih bil ti poslal, odvedli. . . ."
"Kdo? Kaj?" je zavpil Šujski, in zateptal z nogo.
"Se ne ve gospodar," je odgovoril Ignat in povesil glavo. "S stražo sem hodil pravkar, pridemo k ječi, glež — vrata odprta in naša dva, ki sta stražila, zve-| zana na tleh. Gremo v luknjo,
čaju pet sto duš?"
"Dosti manj skoraj da ne!" je u ver j eno odgovoril rusec.
"Da-a . . ." je zarjul šujski, odgovarjaje na svoje lastne misli. "No, kaj za to, naj gredo!" je pristavil in zloben ogenj se mu je zasvetil v črnih očeh, "sporočim velikemu knezu . . . brez glav bodo; prestrežejo jih, kjer bo treba! No, ali je še kaj ?"
"Čuj, bojar, v mestu ni vse prav . . ." Rusec se je odkašljal in zavil oči v stran: "Prosti narod se silno razburja!"
"Zakaj ?"
"I, zaradi tistih, ki so bili na tvoj ukaz prijeti na nemškem dvoru: izkazalo se je, da so vsi trije uškujniki. . . ."
"In kaj zato?"
■ "Saj se neumno ljudstvo . . . srdi na tebe, gospod! Tri so pobrali, govorijo pa, viš, kakor da so jih štirideset in da so jih prav toliko na tvoj ukaz pobili in pohabili____"
Šujski je vidno pobledel in oči so se mu zabliskale.
"Kakšen tepec pa je raznese! take govorice?" je vprašal.
Rusec je zmajal z rameni: "Bog vedi, kdo, bojarin! Govorica je kakor veter; odkod je pihnil, ne doženeš!"
"Se ni morda kdo od naših kaj zlagal, da bi se hvalil? Zabiti so že dovolj. . . ."
"Vse mogoče. . . ." je odvrnil rusec.
"Mislite, da ste tu v Moskvi, ka-li, d,a kaj" takega čenčate?" je jezno nadaljeval Šujski. "Ali ne razumejo vaše buče, da nas je tukaj peščica in nas v eni uri lahko vse pobijejo?"
"I, saj jaz nisem nič kriv, milostni gospod . . ." se je ves skrčil in mirno odgovoril rusec, "jaz razumem. . . . Bog se usmili! Se mar ozira jezik na svoj vrat?. .. Vsak kolikor toliko ščuva tukajšnje ljudi, tako je!"
Šujski je umolknil in dolga, kakor z nožem zarezana guba med obrvmi se mu je nekoliko ugladi-la.
Ulice Pskova so bile skoraj prazne; samo trgovci, ki še niso vsega končali, in pomočniki so pokrivali kupe blaga z rogo-žami in ponjavami. Tu pa tam so se pokazale medvedje oblike stražnikov, zavitih v ovčje kožuhe, s kosmatimi kapami na glavi in z gorjačami v rokah.
Pri kocu večerje je bil doma tudi Šujski z ženo. Dvojica se ni skladala ne po postavi ne po zunanjosti, čez mero.težka in velika, na sredi kakor pernica tesno zažeta, po običaju belo in rdeče naličena bojarinja je bila videti precej živahnejša in urnej-ša od svojega nekam lesenega moža. Cmokaje in z naslado je pravkar dojedala velikega, mehko kuhanega siga in njeni sivi, z mastjo zaliti očesci, ki sta pogle-davali izpod črnih obrvi, na široko pobarvanih na popolnoma brezdlakem mestu, sta se iskrili od zadostovoljstva: mož ji je privlekel z nemškep dvora takih darov, da se jih ni mogla nagle-dati in so še kupoma ležali okrog po klopeh.
šujski je sedel, držeč v levi roki nevelik srebrn lcorec, z desno ( pa s je prijemal za dolgo brado in jo počasi vlekel skozi pest od podbradka navzdol do konca.
Zdaj pa adaj je goltnil, odpil nato nekoliko iz korca in ga po- ; stavil spet na mizo nazaj.
Komaj je poslednji košček siga, polit z oljem in posut z nasek-Ijanim jajcem, izginil v mehka usta bojarinje, so se odprla vrata in pojavil se je visok plečat sluga.
"Andruška je prišel, milostni gospod!" je sporočil zvočno.
Šupski se je zgenil in blagoduš-ni izraz mu je splahnil z lica.
"Pokliči ga, pokliči!" je odgovoril.
Sluga je izginil in čez malo časa so se vrata na polovico odprla in skoznje se je postrani, kakor oger, ki se je postavil na rep, privil rusec; pokrižavši se pred ikonami, se je sedeč na nizko poklonil.
"Pozdravljen!" je odgovoril šujski na njegov pozdrav. "Kaj poveš dobrega?"
Rusec se je skrivil in nalAhko zakrilil z rokami.
"Kje boš kaj dobrega dobil, bojarin? Uškujniki se pripravljajo na odhod. . .."
"Vem . .. saj si mi že povedal to____"