■si
fiil
m
Celje - skladišče
D-Per
65/1982
■n
lllll*
III
5000013536,4
COBISS e
RUDAR
GLASILO KOLEKTIVA
RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA - TITOVO VELENJE
LETO XVI
PETEK, 30. JULIJ 1982
ŠTEVILKA 4
REK Titovo Velenje !
Naj več a tragedija u našoj 102 godine dugoj istoriji uzela je* u noči, 12. maja 1982. godine, 39 života rudara, ostavila za sobo m brojne članove porodica i pustoš u revir ima Raspotočja. U tim najtežim tre-nucima nismo ostali sami. Tradicionalna solidarnost svih naroda i narodnosti soci-jalističke samoupravne Jugoslavije, došla je i ovog puta do punog izražaja.
Upučujuči Vam zahvalnost za izraze saučešča i pomoč, obečavamo da čemo i dalje biti u prvim redovima borbe za još brži razvoj socijalističkih samoupravnih društveno-ekonomskih i dohodovnih odnosa. Rudare Zenice ova katastrofa, a i niko i nista drugo, neče omesti da slijede kur s i politiku Saveza komunista Jugoslavije, da čuvaju i očuvaju najsvjetlije tekovine N OB-a i socijalističke revolucije - bratstvo i je-dinstvo , ravnopravnost i zajedništvo naših naroda i narodnosti. Titanskim čvrstim korakom idemo Titovim i našim putem u svje-tliju budučnost.
U ime 3.500 rudara Radne organizacije Rudnici mrkog uglja "Zenica" u Zenici, još jednom izražavamo zahvalnost za izraze saučešča i pomoč ko ju ste nam pružili.
Uz tradicionalni rudarski pozdrav,
Sr etno!
Gospodarske razmere terjajo tudi pri gospodarnosti v našem kombinatu takojšen prehod od besed k dejanjem
Zasnovane usmeritve za ukrepanje na prvih treh sejah koordinacijskega odbora osnovnih organizacij zveze sindikatov v našem kombinatu v novi sestavi
Koordinacijski odbor osnovnih organizacij ZS v našem kombinatu se je v novi sestavi prvič sestal 27. maja, drugič 14. junija in tretjič 23. junija, ko je prek (aktivnih) osnovnih organizacij ZS v kombinatu že lahko izčistil in sprejel svoj delovni program.
Zapis s seje koordinacijskega odbora 23. junija
Srečko Meh, predsednik koordinacijskega odbora v novi sestavi:
"Današnje seje ne kaže po nepotrebnem podaljševati. Najprej naj na kratko povem o sestanku, ki smo se ga minuli ponedeljek na pobudo republiškega odbora Sindikata delavcev energetike Slovenije udeležili tudi predsedniki koordinacijskih odborov osnovnih organizacij tega sindikata.
Na tem sestanku so nam predstavniki sklicatelja obrazložili gospodarske razmere v SFRJ in naloge sindikatov v zvezi z njimi. Rekli so, da so gospodarske razmere v SFRJ zelo kritične. V našem kombinatu mogoče ne čutimo, da so kritične, ker je naša glavna dejavnost posebnega družbenega pomena, marsikje drugod pa so na primer zaradi omejitve razpolaganja z devizami na 30 odstotkov ustvarjenih zelo prizadeti. Situacija je torej na splošno kritična in zato tudi od našega kombinata terja takojšnje organiziranje ustrezne akcije in ukrepanje. Določno povedano: za celotni kombinat moramo narediti program stabilizacijskih ukrepov in se po njem ravnati. Ta naš program pa moramo usmeriti predvsem v krepitev naših izvoznih možnosti , zmanjšanje stroškov za material, posebno iz uvoza, in čim večjo izrabo delovnega časa delavcev in delovne opreme.
Dalje na 2. strani!

NADALJNJA VSEBINA • (STRAN 3) Oglasi • (STRAN 4) 3. julij, dan rudarjev in praznik našega kombinata, smo tudi letos zaznamovali s številnimi prireditvami • (STRAN 14) Športne prireditve ob 3. juliju •
(STRAN 17) Naše letošnje delavske športne igre (mali nogomet) • (STRAN 18) Nova številka glasila Zeleni stražar • (STRAN 19) Obramba in zaščita - Za naš prehod v drugo polovico poslovnega leta
Za usklajevanje te akcije so odgovorni sindikat, zveza komunistov, mladine, samoupravni in poslovodni organi v kombinatu.
V nekaterih organizacijah združenega dela izven našega kombinata postavljajo v ta namen tako imenovane krizne štabe, vendar na omenjenem sestanku so predstavniki sklicatelja dejali, da to ni potrebno, potrebna da je le aktivnost vseh subjektivnih sil v OZD v tej smeri; to je sindikata, zveze komunistov, mladine, samoupravnih in poslovodnih organov.
Kako se bomo tega lotili v naši sestavljeni organizaciji?"
Rafko Berločnik, član poslovodnega odbora naše sestavljene organizacije za gospodarjenje :
"Po organizacijah združenega dela znotraj naše sestavljene organizacije so taki programi že pripravljeni (op.ur.: pozanimali se bomo, ali so pripravljeni v vseh, in kar bomo zvedeli, sporočili v Informatorju), tako da bomo izdelavo programa stabilizacijskih ukrepov sestavljene organizacije morali izpeljati prek združenih organizacij v sestavljeno organizacijo."
Srečko Meh:
"Ni važno, kdo to akcijo vodi, kdo da pobudo za njeno programiranje - važno je izvajanje te akcije.
Torej se strinjate, da izdelavo programa stabilizacijskih ukrepov kombinata izpeljemo prek vanj združenih organizacij?"... Udeleženci seje so se strinjali!
Srečko Meh:
"Ima kdo kakšno pripombo v zvezi z dobljenim zapisnikom prejšnje seje in predlogom programa dela našega odbora, ki smo ga zasnovali na prejšnji seji?"
Članica koordinacijskega odbora iz delovne skupnosti AOP:
"Nimamo konferenc delegacij za občinski skupščinski sistem na ravni kombinata. Zdaj, recimo, je bila seja skupščine občinske SIS za izobraževanje in bi bila taka konferenca potrebna."
Član koordinacijskega odbora iz TE Šoštanj:
"Dosledno sej takih konferenc ne bi mogli izpeljevati, ker bi to bile seje konferenc konferenc.”
Članica koordinacijskega odbora iz delovne skupnosti AOP:
"V preteklosti je tovrstna koordinacija (usklajevanje) na ravni kombinata že bila. Organiziralo jo je tajništvo samoupravnih organov kombinata in se je tudi obnesla."
Srečko Meh:
"To koordinacijo bi verjetno kazalo izpeljevati v delavskem
svetu sestavljene organizacije."
Naša pripomba, uredništva:
"Program dela koordinacijskega odbora so udeleženci te seje kljub navedenim pripombam članice odbora iz AOP vendarle sprejeli. Toda to ne pomeni, da te pripombe niso pomembne. V reviji Naši razgledi z dne 9. aprila letos je na primer Dr. Miha Ribarič v prispevku "Delegatski sistem še ni zaživel vsebinsko", v katerem povzema izsledke republiške raziskave o delovanju delegatskih skupščin v SR Sloveniji v mandatnem obdobju 1978 - 1982, od sklepnih ugotovitev te raziskave poudaril tudi:
-	da nekatere, že na začetku uvajanja novega, delegatskega skupščinskega sistema ugotovljene slabosti še obstajajo in se celo zaostrujejo;
-	da je največji premik naprej bil dosežen z bistveno razširitvijo kroga ljudi, ki se v sistem vključujejo, vsebinsko pa se v njem še ni uveljavila prevladujoča vloga združenega dela, združenega delavca kot samoupravljalca in resničnega uresničevalca zasnove komune (to je občine kot temeljne samoupravne in družbenopolitične skupnosti - op.ur);
-	da je delegatski sistem sicer začel ogrožati korenine birokratizma in tehnokratizma, dapapovsej verjetnosti tokovi (odločanja - op.ur. )tečejo bolj od izvršilnih organov proti delegatskim skupščinam kot nasprotno in da bi kazalo vzroke tega raziskati vsaj v dveh smereh; v prvi smeri z vidika,
da poslovodni organi skupaj s funkcionarji v izvršilnih in upravnih organih, z vodilnimi ljudmi v bankah in podobno in po potrebi še s funkcionarji v izvršnih organih družbenopolitičnih organizacij urejajo zadeve, ne da bi bili v to vključeni samoupravni organi v organizacijah združenega dela in delegacije - ali pa so ti s tem seznanjeni šele v končni fazi, ko je neka zadeva že praktično odločena;
-	da je prepustnost delegatskega sistema za vpliv ljudi v okviru občine manjša kot v okviru temeljne samoupravne celice
(temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti-op.ur.);
-	da združeno delo v delegatskem skupščinskem sistemu nima tiste odločilne vloge, ki mu po ustavi in celotni idejnopolitični socialistični samoupravni programski družbeni zasnovi pripada;
-	da mora odločanje o družbenem kapitalu, razširjeni reprodukciji, priti v roke združenega dela, ki ga pri tem ne morejo nadomestiti država, banke ali kakšni drugi centri razpolaganja z ustvarjenim dohodkom;
-	da bi zao morali okrepiti vlogo skupščinskih zborov združenega dela pri sprejemanju odločitev o izločitvi dohodka za
RUDAR - INFORMATOR, glasilo kolektiva sestavljene organizacije REK Titovo Velenje (Titovo Velenje - Rudarska 6, telefon 851 100)
Za izdajanje glasila skrbi uredniški odbor. Odbor sestavljata:
a)	delegacija samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij: Ivan Krejan (RL Titovo Velenje - J. mehanizacija) - namestnik Ivan Jelen (RL Titovo Velenje - J. Skale), Anton Ribarič (RL Titovo Velenje - DSSS) - namestnik Vili Kerin (RL Titovo Velenje - J. Preloge), TE Šoštanj - Maks Lom š ek (namestnica Zinka Moškon), ESO - Alojz Filipančič (namestnik Dragan Čelofiga), SIPAK - Roman Rebernik, EFE - Mile Maksimovič (namestnica Milena Gril), Avtoprevozništvo in servisi - Anton Sever (namestnik Branko Kranjčec), Tiskarna - Silvo Pešak (namestnik Marko Boruta), Družbeni standard - Dragica Pohar (namestnik Jože Mirtič), Avtomatska obdelava podatkov - Irena Likar (namestnica Mira Uranc), Zavarovanje - Niko Pečovnik, DSSS SOZD - Branko Ledinek (namestnica Anica Pristovšek);
b)	delegacija delavcev in njihovih stalnih sodelavcev pri glasilu: Konstantin Kuzmin (DSSS SOZD - odgovorni urednik), Rafael Batič (DSSS SOZD - glavni in tehnični urednik), Bojan Ograjenšek (DSSS SOZD - novinar reporter), Draga Borovnik (DSSS SOZD - novinarka lektorica), Vesna Kores (DSSS SOZD - tajnica in stavka glasila), Lojze Ojsteršek (DSSS SOZD - fotografske storitve), Miha Pevnik (DSSS SOZD - tajništvo samoupravnih organov SOZD), Irena Seme - Tirnanič (referentka za informiranje v TE Šoštanj) in predstavnik OK SZDL Titovo Velenje.
Predsednik uredniškega odbora: Ivan Krejan • Naslov uredništva: Titovo Velenje - Prešernova 10 (DSSS SOZD - telefon 851 100, interno 260 - soba 58 nad pošto Titovo Velenje)
Tiska DO Tiskarna REK Titovo Velenje (Titovo Velenje - Celjska cesta, telefon 850 566 ali 851 630) • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja po potrebi e Naklada 6 000 izvodov
Osrednja republiška proslava 22. julija, dneva vstaje slovenskega ljudstva proti naci-fašističnemu okupatorju in njegovim hlapcem, je bila letos na dan tega velikega spominskega dne v našem mestu, Titovem Velenju. Na njej smo proslavili tudi 40-letnico ustanovitve brigade Toneta Tomšiča, prve proletarske udarne brigade slovenske partizanske vojske; slavnostni govo r na proslavi - na katero so prišli Franc Leskošek-Luka, prvi komandant ...
skupne in splošne družbene potrebe;
- da so v reprodukcijskih celotah (kar je tudi naš kombinat; vsaj v svojem mergetskem delu - op.ur.) še neizkoriščene možnosti oblikovanje stališč o skupnih interesih na konferencah delegacij ...
Poglejte rezultate objavljene ankete v Informatorju številka 8 z dne 19. marca letos, ki smo jo izvedli med delavci v našem kombinatu dober teden prej, in sicer 11. marca, ko so volili delegate v delegacije svojih matičnih OZD za delegiranje v samoupravne delegatske skupščine, in ugotovili boste, kako zelo se skladajo z navedenimi ugotovitvami. Ko boste to storili, pa se vprašajte, kdo nas je delavce glede oblikovanja stališč o skupnih interesih za odločanje v delegatskih skupščinah na ravni kombinata pripeljal "žejne čez vodo". Je bil to morda tisti funkcionar v naši občinski organizaciji SZDL, ki se je naredil poklicanega, da prek svojih neformalnih zvez odsvetuje uvedbo take koordinacije v našem kombinatu? So bili to mogoče vplivni posamezniki izven in znotraj našedja kombinata, ki svoj vpliv črpajo iz usmerjenosti v "deli in vladanj"?... Kakor koli že: na tej seji koordinacijskega odbora je bilo rečeno, da so gospodarske razmere v SFRJ zelo kritične in da moramo zato tudi v našem kombinatu organizirati ustrezno akcijo in ukrepati.
To pa vsekakor po socialistični, samoupravni, demokratični poti, saj nas je brez dvoma ravno ukrepanje po nasprotnih poteh pripeljalo v nezavidljivo gospodarsko situacijo - ne glede na to, da se ves svet pogreza v gospodarsko krizo, ker zaradi blokovskih nasprotij ni zmogel uveljaviti zasnovanih naprednih političnih rešitev in novega ekonomskega reda.”
Nadaljevanje v Informatorju!
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
Sporočilo temeljne organizacije
RSC Titovo Velenje - Elektro kovinarske šole
slovenske partizanske vojske, član sveta federacije, častni občan Titovega Velenja in častni član delovnega kolektiva našega rudnika, borci Tomšičeve brigade , četa enote JLA iz Ljubljane, ki nosi ime in nadaljuje izročila te naše slavne partizanske enote, ter številni domačini, predstavniki JLA in družbenopolitični delavci iz vse ožje in tudi širše družbenopolitične skupnosti - pa je imel član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher.
Tudi za šolsko leto 1982/83 bomo za delavce organizirali srednje šole ob delu. Vanje bomo vpisovali do 1. septembra 1982 , po sedanjih prijavnicah pa bomo lahko odprli:
a)	1. letnik kovinarsko strojne usmeritve - IV. stopnja;
(Šolanje traja dve leti. Udeleženci izobraževanja bodo po vseh opravljenih izpitih dobili končno spričevalo za ustrezni poklic.)
b)	1. letnik nadaljevalnega programa v kovinarsko strojni usmeritvi - V. stopnja.
(Vpišejo se lahko vsi, ki so uspešno dovršili poklicno kovinarsko šolo.Šolanje traja dve leti. Udeleženci izobraževanja dobijo po vseh opravljenih izpitih končno spričevalo in naziv tehnik energetik ali tehnik tehnolog.)
Za obe usmeritvi je pogoj za vpis vsaj dveletna zaposlitev. Vse delavce, ki se želijo izobraževati, vabimo, da se vpišejo.Podrobnejše informacije lahko dobite v tajništvu pedagoške službe RŠC Titovo Velenje, soba 28 v stavbi II, telefon 850-422, interno 25.
Srečno!	Vodstvo TOZD
PREKLICUJEM VELJAVNOST
-	delovne izkaznice SOZD REK Titovo Velenje št. 120863, izdane pred 1.7.1982 - Djulaga BLAŽEVIČ (Kidričeva 57, Titovo Velenje);
-	delovne izkaznice SOZD REK Titovo Velenje št. 137170, izdane pred 26.7.1982 - Marinko BRDAR (Pohorskega bataljona 4, Titovo Velenje).
PRODAM
Ugodno prodam dobro ohranjen osebni avto ZASTAVA 850. Podrobnejše informacije dobite po telefonu (063) 851-956.
3. julij, dan rudarjev in praznik našega kombinata, smo tudi letos zaznamovali s številnimi prireditvami
MLADI LIKOVNIKI IN LITERATI SO SE PREDSTAVILI RUDARJEM
Uvod v praznovanje letošnjega 3. julija, dneva rudarjev in praz nika našega kombinata, je potekal v ponedeljek, 21., in torek, 22. junija, kmalu po trinajsti uri v raportnih prostorih na Jašku Skale in Jašku Preloge, ko smo odprli razstavo likovnih in literarnih del učencev iz šol v naši občini, posvečeno rudarstvu in energetiki.
Obe slovesnosti so z ganljivim kulturnim sporedom obogatili učenci podružnične osnovne šole Pesje. Mladostni zanos, ki je preveval njihovo petje, recitiranje in plesanje, je na mah prevzel rudarje in jim za pičle pol ure, kolikor je trajala slovesnost, popestril vsakdanje monotono dogajanje v raportnih prostorih ob izmenjavanju delovnih izmen. Razstavljeni likovni in literarni prispevki po zidovih obeh raportnih prostorov pa niso ustvarili le vtisa lepega, saj so izpričali tudi veliko zanimanje mladega roda v naši občini za delo v našem kombinatu kakor tudi za zgodovino rudarjenja in elektrarn v Šaleški dolini.
Vsekakor je bilo oboje - ti slovesni odprtji in potem večdnevna razstava del naše šolske mladine - prireditev, ki naj ob 3. juliju v Titovem Velenju ostane tradicionalna.
ODPRTJE RAZSTAVE STVARITEV LIKOVNE KOLONIJE O RUDARJENJU
V	petek popoldne, 25. junija,smo v knjižnici kulturnega centra "Ivan Napotnik" v Titovem Velenju odprli razstavo stvaritev ob 3. julijih zapored že druge likovne kolonije o rudarjenju v Šaleški dolini, na kateri je sodelovalo 19 ustvarjalcev z 39 deli.
Prostori knjižnice, tega dne polni obiskovalcev, so bili dokaz, da je ta kolonija postala ugledna kulturnoumetniška manifestacija v okviru praznovanja dneva rudarjev v Šaleški dolini.
V	kulturnem programu pred odprtjem razstave so sodelovali Ljutomerski, Šaleški in Rudarski oktet, ki so ob tej priložnosti zapeli veček umetnih in narodnih pesmi. Zatem je goste in likovnike pozdravil predsednik poslovodnega odbora naše sestav ljene organizacije Slavko Janežič. "Posebno veseli smo," je med drugim dejal, "da so letos v tej likovni koloniji sodelovali tudi akademski likovniki, saj so ti s svojim sodelovanjem ne le obogatili to prireditev, ampak s svojim znanjem vplivali tudi na izboljšanje umetniške dovršenosti del doslej pretežno anonimnih ustvarjalcev v njej; tistih brez posebnih strokovnih izkušenj. Zato bodo delavci naše sestavljene organizacije poskrbeli, da bo tako tudi v prihodnje.
Žal pa se naši sestavljeni organizaciji tudi letos ni posrečilo uresničiti že lanske želje, da bi vsi likovniki, ki sodelujejo v tej koloniji, ustvarjali ob istem času in na enem kraju. S tem bi delavcem našega kombinata namreč omogočili tudi spremlja nje nastajanja likovnih del, obenem pa spodbudili k sodelovanju v likovni koloniji nove ustvarjalce."
Na pomemben napredek pri udeležencih te naše kulturne manifestacije je opozoril tudi dr. Cene Avguštin, likovni kritik iz Kranja, ko je povedal, da nekatera razstavljena dela po kvaliteti dosegajo zavidljivo umetniško raven in da je to še toliko
slovesni odprtji razstave likovnih in literarnih del učencev iz šol v naši občini v raportnih prostorih na Jašku Škale in Jašku Preloge.
pomembnejše zato, ker gre pretežno za dela amaterskih ustvarjalcev. Potem ko se je Cene Avguštin z nekaj besedami ustavil še pri vsakem posameznem razstavljenem delu ,pa je likovnikom za dosežene uspehe čestital tudi predsednik odbora za pripravo praznovanja dneva rudarjev in praznika našega kombinata Jože Aljaž in n a t o posameznim likovnikom izročil pismena priznanja.
Med 191ikovniki , ki so razstavili svoja dela , je priznanje dobilo tudi šest likovnikov iz našega kombinata, in sicer Adi Pirtošek iz RL Titovo Velenje za tri razstavljene peroris-be, Janez Ra vi jen iz ESO za zvarjeno plastiko, Polde Rober iz RL Titovo Velenje za dve plastiki iz mavca, Karel Roškar iz ESO za dva akvarela, Mihael Skornšek iz TE Šoštanj za tri akvarele in Marjan Vodišek iz Tiskarne za dve perorisbi.
Po skupnem ogledu razstave so se avtorji razstavljenih del skupaj s predstavniki našega kombinata kot pokrovitelja in predstavniki kulturnega centra "Ivan Napotnik" kot organizatorja kolonije in razstave zbrali v Delavskem klubu, kjer so se med drugim dogovorili, da bodo tako likovno kolonijo in razstavo priredili tudi ob 3. juliju prihodnje leto.
Bojan Ograjenšek
ODPRLI SMO PRENOVLJENI IN DOPOLNJENI MUZEJ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV NA NAŠEM MESTNEM GRADU
Če za katero prireditev, ki je bila posvečena praznovanju letošnjega dneva rudarjev v Titovem Velenju, velja, da je po pomenu presegla okvire našega mesta, potem to zanesljivo lahko rečemo za odprtje prenovljenega in dopolnjenega muzeja slovenskih premogovnikov na mestnem gradu v petek zvečer, 25. junija.
Pod arkadami grajskega dvorišča se je pred tem slovesnim dejanjem zbralo lepo število občinstva, v glavnem delavcev iz našega rudnika in predstavnikov drugih slovenskih premogovnikov .
Med kulturnim programom, ki so ga pripravili Rudarska godba Titovo Velenje, mešani pevski zbor "Gorenje" in dramski igralec Jurij Souček, so navzoči doživeli izjemno kvaliteten kulturnoumetniški večer in obenem lahko ugotovili, da imamo na gradu v našem mestu akustično idealen prostor za glasbene prireditve.
Slavnostni govornik ob odprtju muzeja je bil predsednik poslovodnega odbora našega rudnika Alojz Diacci, ki je uvodoma povedal, da je letos minilo že 25 let, odkar je prišlo do pobude za ustanovitev muzeja slovenskih premogovnikov na gradu v našem mestu, da pa je moralo miniti zatem kar devet let za ureditev in razstavo v prvi fazi zbranega gradiva v grajskih prostorih. "Vedeti je treba," je ob tem poudaril, "da se je sredi šestdesetih let začela huda kriza za premogovnike in so zato rudarji slovenskih premogovnikov morali misliti na vse kaj drugega kot na ureditev svojega muzeja. Šele v sedemdesetih letih," je nadaljeval, "se je interes za premog toliko povečal, da je ob pobudi za hitro modernizacijo premogovnikov proti koncu tega obdobja vzniknila tudi pobuda za prenovitev in dopolnitev muzeja slovenskih premogovnikov na našem gradu, ki ju danes slovesno končujemo. "
Po govoru in zahvali vsem, ki so bodisi s strokovnim delom ali sredstvi sodelovali pri prenavljanju in dopolnjevanju muzeja, je Alojz Diacci razglasil, da je muzej spet odprt za obiskovalce.
Udeleženci slovesnosti so si zatem prenovljeni in dopolnjeni muzej tudi ogledali in ob tem lahko ugotovili, da je muzejska zbirka razstavljena v desetih izredno domiselno urejenih prostorih in vsebuje okoli 200 različnih naprav in priprav, poleg
Popoldne 25. junija smo v knjižnici kulturnega centra "Ivan Napotnik" v Titovem Velenju ...
odprli razstavo stvaritev likovne kolonije o rudarjenju v Šaleški dolini.
njih pa še 450 fotografij, ki omogočajo vpogled v pridobivanje premoga na Slovenskem od leta 1686 naprej. K temu, osrednje mu delu muzejske zbirke pa je treba prišteti še eksponate v grajski kleti ob vhodu na grad in dele jamske odkopne mehanizacije iz let po drugi svetovni vojni za obzidjem pred njo.
Naš mestni grad, na katerem so razstavljene tudi druge muzejske zbirke (o razvoju delavskega gibanja in NOB v Šaleški dolini, Foitova zbirka del afriške umetnosti, skulptura mastodonta v naravni velikosti in zbrana dela slikarja Lojzeta Perka "Od impresionizma do danes"), je z odprtjem prenovljenega in dopolnjenega muzeja slovenskih premogovnikov vsekakor postal še bolj privlačen.
Pripravil Bojan Ograjenšek
50-LETNICA INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ZDRUŽENIH ORGANIZACIJ V NAS KOMBINAT
S slavnostno sejo v Delavskem klubu, s tekmovanjem gasilskih enot slovenskih rudnikov in naše občine na stadionu ter s parado po ulicah Titovega Velenja je ob letošnjem 3. juliju Industrij sko gasilsko društvo združenih organizacij v naš kombinat -IGD REK Titovo Velenje - proslavilo svojo 50-letnico. Ob tej pomembni obletnici je društvo ocenilo svoje dosedanje delo in izreklo priznanja dolgoletnim članom društva, ki so veliko pri pomogli k temu, da je danes opremljeno in usposobljeno tako, da je kos vsakemu požaru. Poleg tega so v soboto, 26. junija, na slavnostni seji društva, prejeli visoka odlikovanja Gasilske zveze Slovenije: celotno društvo in Franc Špeh gasilsko odlikovanje 3. stopnje, Marjan Pogorevc plamenico 3. stopnje, Franc Dimeč gasilsko plamenico 2. stopnje in Štefan Novinič gasilsko plamenico 1. stopnje. Plakete delovnih kolektivov, gasilskih društev in naše občinske gasilske zveze pa so prejeli: Egidij Petretič, Franc Kričej, Franc Jakob, Karel Centrih, Milan Pirc, Marta Pečečnik, Martin Pečečnik in Franc Škarja.
Našemu rudniku, njegovi konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov, Francu Krivcu, industrijskima gasilskima četama rudnikov Trbovlje in Hrastnik, šoštanjski tovarni usnja, gasilskima društvoma Titovega Velenja in Šoštanja ter naši občinski gasilski zvezi pa je IGD REK Titovo Velenje podelilo priznanja za dobro sodelovanje.
Na tekmovanju gasilskih enot slovenskih rudnikov in naše občine, ki je bilo v nedeljo, 27. junija, na stadionu ob turističnem jezeru, je v konkurenci dvanajstih industrijskih gasilskih desetin rudnikov zmagala desetina iz Sečovelj, ki je zbrala 911 točk, gasilci našega kombinata pa so bili z 884,5 točke peti.
V drugem delu tekmovanja so se pomerile gasilske enote naše občine, in sicer najprej ženske. Gasilkam Šmartnega ob Paki je zmaga ušla le za las; zmagale so gasilke iz Bevč, tretje pa so bile Šalečanke. Moški so se pomerili v dveh starostnih skupinah ; najprej ekipe mlajših gasilcev od 30 let, med katerimi so bili najboljši člani 1. ekipe Šmartnega ob Paki, drugo mesto so zasedli gasilci 1. ekipe iz Šaleka, tretje pa 2. ekipa Šmartnega ob Paki. Tekmovalni prostor so nato zasedle ekipe starejših gasilcev od 30 let. Tokrat so zmagali člani gasilskega društva Titovega Velenja, drugi so bili gasilci iz Bevč in tretji gasilci 2. ekipe iz Šaleka.
Nagrade in priznanja za tekmovalne uspehe so podelili na Titovem trgu po paradi, v kateri je poleg gasilcev sodelovala Rudarska godba Titovo Velenje. Ob tej priložnosti so razvili tudi prapor IGD REK Titovo Velenje. Ta slovesni dogodek je z nekaj besedami zaznamoval podpredsednik poslovodnega odbora našega rudnika Teodor Jelen, ki je med drugim tudi za naprej obljubil društvu vso pomoč rudnika. Martin Pečečnik pa je ob razvitju praporja orisal zgodovino IGD REK Titovo Velenje in pri tem med drugim dejal:
"Z veliko volje za delo in gasilske zavesti so začeli posamez-
Navečer 25. junija smo na našem mestnem gradu ...
odprli tudi prenovljen in dopolnjen muzej slovenskih premogovnikov.
niki, med njimi Karel Centrih in Franc Jakob, leta 1932 ustanavljati najprej industrijsko gasilsko društvo našega rudnika. Že tri leta pozneje je imelo to društvo okrog 100 članov, motorno vodno brizgalko ROSENBAUER, gasilski avto in še nekaj druge opreme, v društvu pa je deloval tudi 25-članski pevski zbor. Druga svetovna vojna je sicer res razredčila tudi vrste rudniških gasilcev, a v svobodi so se znova hitro okrepile.
Ko je prišel v Velenje Ivan Han, ki je ves svoj prosti čas namenil gasilstvu, so začeli na njegovo pobudo obnavljati in širiti tudi gasilski dom. Ob 20-letnici rudniškega gasilskega društva je bil dom prenovljen in društvo je dobilo tudi svoj prapor. Nenadna smrt Hana je potem delovanje društva nekoliko za vrla, dokler ni poveljništva prevzel Martin Pečečnik, ki so mu požrtvovalno pomagali Oto Centrih, Franc Kričej, Franc Škarja, Egidij Petretič, Milan Pirc in drugi.
Danes imajo gasilci REK Titovo Velenje moderno opremo, urejeno gmotno vprašanje in - kot v prvotnem, rudniškem društvu - obilo volje za delo. Zavedajo se, da je protipožarna aktivnost operativne enote društva, gasilske čete, del družbene samozaščite,ki mora biti usmerjen v gašenje in reševanje ljudi in premoženja ob požarih in drugih nesrečah v organizacijah združenega dela REK Titovo Velenje pa tudi v celi naši občini in izven nje."
Lojze Ojsteršek
S SLAVNOSTNEGA SREČANJA LETOŠNJIH DELOVNIH JUBILANTOV "ELEKTROSTROJNE OPREME"
"Danes ste se zbrali delavci, ki praznujete deset-, dvajset-ali tridesetletnico dela, zaposlitve, in to nekateri v celoti v združenih organizacijah v naš kombinat ali celo samo v naši delovni organizaciji, ESO," je v torek, 29. junija, na svečani seji delavskega sveta ESO - eni od prireditev ob dnevu rudarjev in prazniku celega našega kombinata - v Delavskem klubu predsednik delavskega sveta ESO Branko Vede v uvodu svojega pozdrava spregovoril sedeminšestdesetim delovnim jubilantom ESO.
Zahvale za dosedanje delo, nagrade, lepe želje za nadaljnje delo in življenje, seveda pa tudi čestitke ob dnevu rudarjev in prazniku našega kombinata, prikličejo vsako leto ob 3. juliju našim delovnim jubilantom v spomin dolga leta dela. Za nekatere od njih bolj, za druge manj delavna, a za vsakega od njih hitro minljiva leta, ki jih brez izjeme uvrstijo med dolgoletne delavce - jubilante. Jubilantov desetletnice dela je bilo tokrat v ESO največ, kar šestinštirideset, dvajsetletnice p a dva naj st in tridesetletnice dela devet.
Kot delavci v socialistično in samoupravno združenem delu so se - sploh tisti, ki so letos praznovali tridesetletni delovni jubilej - vključili v delo in premagali marsikatero krizno obdobje. .. Tako v delovni organizaciji ESO, ki se je v zadnjih tridesetih letih razvila iz majhne obrtniške delavnice v moderno opremljeno in čvrsto organizirano delovno organizacijo s štirimi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb, kakor tudi v drugih delih našega kombinata ali izven njega, kjer so bili nekateri jubilanti zaposleni preden so prišli k nam, se vidi njihov prispevek k hitremu razvoju tehnologije, lepim proizvodnim rezultatom in poglobljenim samoupravnim odnosom. Njihove delovne izkušnje, tovarištvo in iskrena pripadnost delavskemu razredu so vodilo za naše nadaljnje skupno delo, razvijanje novih proizvodnih programov, aktivno vključevanje v delo družbenopolitičnih organizacij - za uresničenje naše politike gospodarske stabilizacije.
Draga Borovnik
Med podeljevanjem odlikovanj Gasilske zveze Slovenije v Delavskem klubu v Titovem Velenju 26. junija
Pred začetkom tekmovanja gasilskih enot 27. junija na mestnem stadionu
Desetina našega kombinata med tekmovanjem
Predstavnik zmagovalne desetine gasilcev iz Sečovelj sprejema na Titovem trgu med slavnostjo po končanem gasilskem tekmovanju in paradi pokal.
PREDSTAVA GLEDALIŠČA MPOD KOZOLCEM"
Igralci gledališča "Pod kozolcem" iz Šmartnega ob Paki so se v torek, 29. junija, v počastitev 3. julija na odrskih deskah kulturnega doma v Titovem Velenju predstavili s komedijo v dveh dejanjih "Golobček", ki jo je po noveli Antona Pavloviča Čehova priredil Bogomir Veras.
Glavno sporočilo te komedije je klic k zaupanju v zdravo pamet delovnega človeka, ki zavrne sejem ničevosti brezdelne in vseh užitkov site "elitne" družbe ter se vrne k delu, ki edino omogoča nadaljnji obstoj človeške vrste.
Glavni vlogi sta odigrala Pavla Letonje in Jože Krajnc, vsi nastopajoči pa so znova potrdili, da s svojo igro in obvladovanjem odrskega prostora presegajo okvire amaterskega gledališkega ustvarjanja.
Škoda je le, da je v času njihove predstave v dvorani kulturnega doma sedelo samo 30 Titovovelenjčanov.
D. B.
SPREJEM NAŠIH UPOKOJENIH DELAVCEV PO LANSKEM 3. JULIJU
V sredo navečer, 30. junija, smo v Delavskem klubu enako kot že vrsto let ob 3. juliju priredili sprejem za vse naše upokojene delavce po lanskem 3. juliju.
Vseh ni bilo malo. Na sprejem bi jih moralo priti več kot 150, prišlo pa jih je trideset manj. Kljub temu je bilo njihovo srečanje nadvse slovesno in v drugem delu tudi veselo.
Goste je uvodoma pozdravil Jože Pečečnik, podpredsednik sindikalne organizacije našega rudnika. V svojem nagovoru je obudil spomine na tri desetletja razvoja združenih organizacij v naš kombinat, na katerega so pomembno vplivali prav delavci, ki so v zadnjem letu dni odšli v pokoj. Za njim se je našim upokojenim tovarišem in tovarišicam za njihov delovni prispevek k naši povojni izgradnji in razvoju socialističnega samoupravljanja zahvalil predsednik poslovodnega odbora našega kombinata diplomirani inženir rudarstva Slavko Janežič in nato vsakemu podelil pismeno priznanje in simbolično rudarsko svetilko za življenjsko delo.
Po skupni večerji so udeleženci slavja še dolgo v noč ob plesu in veseli glasbi obujali spomine na skupaj preživeta delovna leta.
B. O.
SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA NAŠEGA KOMBINATA
Sto šestnajst naših delavcev, med njimi tudi nekaj delavk, letos dvajseto leto dela pri združenih organizacijah v naš kombinat. Velika večina od njih nepretrgano. Pretežno so to rudniški delavci, rudarji. O njihovem delu v teh dvajsetih letih, prispevku k razvoju organizacij združenega dela v sklopu kombinata, delovni zagnanosti in vztrajnosti moramo govoriti. Spomni ti se moramo tudi obdobij v preteklosti, ki so bila za premogovništvo in proizvodnjo električne energije na osnovi premoga krizna in tak tudi socialni položaj delavca, ki je sklenil še naprej sodelovati v teh dejavnostih.
Z vseh teh vidikov o vsakoletnih jubilantih dvajset let dela pri
S sprejema letošnjih delovnih jubilantov ESO 29. junija v Delavskem klubu v Titovem Velenju.
Igralci gledališča "Pod kozolcem" iz Šmartnega ob Paki so s predstavo 29. junija v domu kulture v Titovem Velenju znova potrdili, da presegajo okvire amaterskega gledališkega ustvarjanja.
S sprejema naših upokojenih delavcev po lanskem 3. juliju 30. junija v Delavskem klubu v Titovem Velenju.
Tudi srečanje jubilantov 10-, 20- in 30-letnice dela iz delovnih skupnosti našega kombinata (20 jih je bilo iz Družbenega standarda, 10 iz skupnih služb kombinata in 6 iz Zavarovanja), ki je potekalo v četrtek, 1. julija, v Delavskem klubu, je bilo lepo organizirano. Ob podelitvi jubilejnih nagrad jih je toplo nagovoril vodja skupnih služb kombinata, še prej pa jim je zapel ansambel pevcev iz našega kombinata Rudarski oktet.
združenih organizacijah v naš kombinat moramo govoriti. To tudi storimo. Z nekaterimi naredimo razgovor za naše glasilo, vse pa vsako leto povabimo na slavnostno sejo delavskega sveta našega kombinata pred 3. julijem, kjer to o njih njim, delegatom v delavskem svetu in udeležencem te slovesnosti iz organov ožje in širše družbenopolitične skupnosti običajno povesta predsednik delavskega sveta in predsednik poslovodnega odbora našega kombinata.
Za dvajset let zvestobe delovnemu kolektivu združenih organizacij v naš kombinat na tej svečanosti jubilanti prejmejo tudi pismeno priznanje in lično ročno uro.
Tako je bilo tudi letos. Slavnostna seja delavskega sveta našega kombinata je bila 2. julija popoldne v domu kulture v Titovem Velenju. Začela se je z govorom Feliksa Zamude, predsednika delavskega sveta našega kombinata (v novi sestavi). Prve besede v njem so bile namenjene zbranim jubilantom. Na to je Feliks Zamuda nagovoril še druge udeležence seje, domala ves nadaljnji govor pa je osredotočil na prikazovanje nalog , ki nam jih nalagajo politične in gospodarske razmere v svetu in doma, obdobje kongresov naših družbenopolitičnih organizacij kakor tudi delovni uspehi, ki so jih združene organizacije v naš kombinat dosegle v preteklosti.
Ob osvetljevanju teh nalog je poudaril, da je spričo nenehnega slabšanja gospodarskih razmer napočil čas, ko bomo tudi v našem kombinatu morali pri marsičem hitreje prehajati od besed k dejanjem, in v tej zvezi omenil, da moramo vsi delavci v kombinatu še več in boljše delati, odgovornejše gospodariti z reprodukcijskim materialom in delovnimi sredstvi, s katerimi delamo in proizvajamo, težiti k zmanjšanju vseh vrst po-r a b dohodka temeljnih organizacij in si prizadevati za krepitev izvoznih možnosti kombinata.
Ta opozorila niso nekaj novega. Že več let jih poslušamo in izgovarjamo na sestankih samoupravnih in sindikalnih skupin, sejah delavskih svetov in njihovih izvršilnih organov, žal pa vse premalo v komisijah samoupravne delavske kontrole, disciplinskih komisijah in komisijah za delovna razmerja, kjer bi dosledno morali zastavljati ukrepanje brez izjeme zoper vsakega delavca v združenem delu, ki slabo dela, slabo gospodari s sredstvi za delo in repromaterialom, zlorablja materialne pravice, ki mu jih omogoča družbena skupnost, ali izkorišča delovni položaj.
Zglede za kvalitetnejše in produktivnejše delo imamo v kombinatu vsi že znotraj kombinata. Feliks Zamuda je za zgled navedel naše rudarje in delavce pri proizvodnji električne energije in vzdrževanju proizvodnih naprav v TE Šoštanj, ki so lani in letos v prvih mesecih leta potolkli vse prejšnje rekorde v pridobivanju lignita in proizvodnji električne energije v Šaleški dolini, da bi naši republiki omogočili čim večjo energetsko neodvisnost. Omenil pa je tudi uspehe delavcev ESO pri usmerjanju v proizvodnjo samohodnega jamskega hidravličnega podporja, ki so plod združevanja sredstev vseh delovnih organizacij v našem kombinatu. Nadalje je omenil tudi izvozno obetavno osredotočanje proizvodnje v delovni organizaciji Sipak na avtoma te za pakiranje, storjene nove korake v razvoju servisne dejavnosti v delovni organizaciji Avtoprevozništvo in servisi, razširitev proizvodnega programa delovne organizacije EFE z novimi gradbenimi materiali iz elektrofiltrskega pepela in poslovno uspešnost delovne organizacije Tiskarna kljub pomanjkanju papirja in še nekaterih drugih tiskarniških materialov. K tem spodbudnim zgledom pa je prištel še uspešno organizacijo strokovnega izpopolnjevanja in nadaljnjega izobraževanja delavcev v kombinatu ob delu, spremembo štipendijske politike združenih organizacij v kombinat v prid proizvodnji, zajezitev visoke fluktuacije jamskih delavcev in glede na razmere dokaj uspešno realizacijo načrtovane stanovanjske izgradnje našega kombinata za preteklo leto.
S posameznimi dejavnostmi je potemtakem v našem kombinatu na splošno vse v redu. Vendar se takoj kaže vprašati, kakšne so cene naših proizvodov in storitev in zakaj so takšne, kot so. Na tidve vprašanji ni težko odgovoriti: cene naših proizvodov
Slavnostna seja delavskega sveta našega kombinata 2.julija se je začela z govorom predsednika delavskega sveta Feliksa Zamude, potem pa je zbor "Kajuh" zapel rudarsko himno in z njo dvignil na noge vso dvorano.
Predsednik poslovodnega odbora Slavko Janežič in predsednik delavskega sveta našega kombinata Feliks Zamuda(v sredini) med podeljevanjem simboličnih nagrad za dvajset let dela pri združenih organizacijah v naš kombinat.
Ob prevzemu rudarskega praporja kot priznanja našega rudnika in kombinata Rudarski godbi Titovo Velenje; zadaj "Kajuhove!"
Ena od delegacij udeležencev slavnostne seje delavskega sveta našega kombinata 2. julija je položila šopek k skulpturi tovariša Tita, druga (vidimo jo na teh dveh slikah) pa k spomeniku "Onemele puške" naglavnem, Titovem trgu našega mesta.
in storitev bi lahko bile znatno nižje, če bi njihovi uporabniki bili s svojimi proizvodi in storitvami ustrezno cenejši, vendar ne eni ne drugi ne zmoremo storiti prvega koraka k znižanju cen svojih proizvodov in storitev, ker smo zašli v preveliko porabo - uživanje mnogih dobrin na up, kredite, ki jih ne krijemo z rezultati skupnega minulega in živega dela. Torej je glavni vzvod za sta bilizacijo našega gospodarstva v nagrajevanju po delu in delovnih rezultatih - in ta vzvod moramo v vsakem delovnem okolju in pri vsakem delavcu pošteno premakniti naprej; ne samo pri delavcih, ki opravljajo analitično nižje vrednotena dela in naloge, kot smo radi počenjali v preteklosti.
Poziv k prehodu na doslednejše nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih smo na primer slišali tudi letos 28. marca v razpravi na konstitutivni seji konference osnovnih organizacij zveze sindikatov našega rudnika, a odziva nanj v praksi še nismo zasledili.
Tudi akcijska konferenca komunistov v našem kombinatu letos 9. aprila ni v zvezi s tem tako važnim vprašanjem za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije v našem kombinatu zavzela posebnega akcijskega stališča. Resda je posebej pouda rila - na to je Feliks Zamuda tudi opozoril v svojem govoru -da so najvažnejše sistemske naloge našega kombinata uresničevanje dohodkovnih odnosov, skupnega planiranja, skupnega razvoja, vključno z dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami, skupne finančne funkcije, kadrovske in socialne politike ter družbenega standarda združenih organizacij v kombinat, toda kaj to pomaga, ko pa so to tako sestavljene naloge, da bodo tudi najodgovornejši strokovni in poslovodni delavci v kombinatu za njihovo uresničevanje lahko spet našli celo vrsto izgovorov, če se njihovo uresničevanje zopet ne bo bistveno premaknilo naprej. Gospodarsko situacijo moramo torej zdraviti zelo konkretno in osebno. To je s prijemi, da bo tisti, "ki je pil, tudi plačal"... Feliks Zamuda je na tej slovesnosti dejal, da "z izrabo vseh neizkoriščenih možnosti za boljše delo in gospodarjenje", in ob sklepu svojega govora k spodbujanju gospodarske stabilizacije v našem kombinatu po tej poti pozval vse delegate v delavskem svetu našega kombinata kakor tudi jubilante dvajset let dela pri vanj združenih organizacijah.
Govoru Feliksa Zamude na slavnostni seji je sledil nastop pevskega zbora "Kajuh". Tako lepo, ubrano kot tokrat " Kaj uho v-cev" že dolgo nismo slišali peti. Najprej so z rudarsko himno dvignili na noge vso dvorano. Potem so zapeli tisto znano delovno pesem o rudarju, "ko od njega švic dol kaplja", in za njo partizansko "Nocoj, tovariši, v napad..."; z njo so opomnili na bližnji dan borca - 4. julij, po tej pesmi pa so na seji v počastitev dneva borca in spomina na vse padle borce NOB in na tovariša Tita določili dve delegaciji, od katerih je ena takoj po seji položila šopek k skulpturi tovariša Tita in druga k spomeniku "Onemele puške" na Titovem trgu.
Nato se je slavnostna seja nadaljevala z izročitvijo rudarskega praporja kot priznanja našega rudnika in kombinata Rudarski godbi Titovo Velenje. Prapor sta prevzela predstavnik upravnega odbora in kapelnik godbe, izročil pa jima ga je predsednik poslovodnega odbora našega kombinata Slavko Janežič, potem ko je orisal neprecenljiv pomen Rudarske godbe Titovo Velenje za delovni kolektiv našega rudnika in celega kombinata, družine delavcev v našem kombinatu, vse občane v naši občini in tudi za širšo družbeno skupnost. Pri tem je med drugim dejal: "S ponosom in zadovoljstvom vam, dragi godbeniki, ob tej sve čanosti izrekam zahvalo za vaše plodno delo, za veliko lepih in bogatih nastopov, ki ste jih pripravili za naš delovni kolektiv - za rudarje ob doseganju delovnih zmag, za občane v naši občini ob proslavah in vrsti drugih prireditev, za nastope, ki ste jih imeli, kadar ste merili svoje znanje in sposobnosti na tekmovanjih z drugimi renomiranimi godbami doma in v tujini, in za dobljena odličja na teh tekmovanjih.
Zares, v domovini in svetu ste si pridobili sloves in tako kot naša rudarska godba častno ponesli v svet tudi delovni sloves naših rudarjev... "
Po izročitvi prapor ja je znova zazvenelo petje "Kajuhovcev"... O, čujte, o, čujte... in Luč izginja pod zemljo... Po odhodu pevcev z odra pa je Slavko Janežič nagovoril delovne jubilante - misli, ki jih je v nagovoru izrekel, so misli v uvodu tega zapisa - nato pa so delovni jubilanti eden za drugim začeli prihajati na oder, kjer so ob čestitkah obeh predsednikov in rokovanju z njima prejeli pismeno priznanje in ročno uro...
Z razdelitvijo teh simboličnih daril se je slavnostna seja končala. Vendar po prihodu iz kulturnega doma udeleženci slavnostne seje še niso šli narazen. Najprej so mirno obstali in z očmi spremljali zdaj delegacijo, ki se je s šopkom počasi in strumno napotila k skulpturi tovariša Tita, zdaj delegacijo, ki je z enakim korakom šopek odnesla proti spomeniku NOB pri vodometu na Titovem trgu. Ko sta bili tudi ti dve slovesni dejanji opravljeni, jih je čakal še družabni večer s pogostitvijo v Delavskem klubu, izpraznjena višja ploščad pred domom kul ture pa je postala oder za koncert Rudarske godbe Titovo Velenje in nastop šaleške folklorne skupine "Koleda", kot vsako leto zvečer pred dnevom rudarjev v našem lepem mestu.
Uredništvo
Podpredsednik sindikalne organizacije našega rudnika Jože Pečečnik med branjem govora na slovesnosti ob odprtju razstave fotografskih stvaritev Lojzeta Ojsterška (prvi z desne strani - zraven njega Vlado Vrbič )v mariborskem "Fotosalonu"
ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ Z MOTIVI IZ DELA IN ŽIVLJENJA NAŠIH RUDARJEV
V	MARIBORSKEM "FOTOSALONU"
V	petek, 2. julija, je v mariborskem "Fotosalonu" bila skromna slovesnost, s katero so odprli razstavo umetniških fotografij z motivi iz dela in življenja titovovelenjskih rudarjev, kakor ju skozi fotografski objektiv vidi in občuti Lojze Ojsteršek, delavec iz skupnih služb našega kombinata.
Slovesnosti se je poleg predstavnikov prireditelja, mariborske ga "Fotosalona", udeležilo tudi nekaj znanih mariborskih novinarjev in fotoreporterjev, za uvod vanjo pa je Jože Pečečnik, podpredsednik sindikalne organizacije našega rudnika, povedal nekaj besed o našem kombinatu in rudniku in orisal pomen te razstave zanju.
Za Jožetom Pečečnikom je Vlado Vrbič iz fotokluba v Titovem Velenju predstavil našega Lojzeta tako, kakor bi ga težko pred stavila večina njegovih naj bližjih sodelavcev in prijateljev.
"V zadnjih treh desetletjih," je dejal, "je Lojze Ojsteršek zamenjal celo vrsto poklicev. Bil je mizar, nato pleskar, v na-
šem rudniku je kopal premog, bil jamomerec, sedaj pa že nekaj let opravlja dela in naloge arhivarja v delovni skupnosti skupnih služb SOZD REK Titovo Velenje. Naj je bil že karkoli, vedno je imel v svoji bližini tudi fotografski aparat, s katerim je na filmski trak prenašal podobe iz življenja in dela v svoji okolici. Velikokrat je pritisnil na sprožilec pri povsem vsakodnevnem prizoru, potem pa je v temnici izdelal fotografije, ki so bile vredne dela umetnika.
Njegov ustvarjalni odnos do fotografiranja in fotografije," je nadaljeval Vrbič, "se je poglobil ravno z zaposlitvijo v rudniku, ko je v jami, med rudarji,lahko dodobra izoblikoval svoj odnos do kombinacij črnega in belega.
Čeprav pripoved Lojzeta Ojsterška sega pretežno v dokumentarno fotografijo, je njegov odnos do rudarjev in jamskega dela - oboje je najpogostejši predmet njegovih iskanj - tej fotografiji vtisnil pečat trajne vrednosti. Lojzetu Ojsteršku se je namreč pri obravnavanju njegove priljubljene teme v fotografijo posrečilo vdahniti del tiste človečnosti, ki je večini ljudi doslej ostala skrita. V svojih fotografijah nam kaže rudarja predvsem kot človeka in šele potem kot delavca, rudarjenje pa kot delo, ki se po ničemer ne razlikuje od drugih del. Zlasti pohvalno zanj je, da se spretno izogiba idealiziranja enega in drugega. Če res velja sicer pogosto mnenje, da je v fotografiji najtežje uskladiti odnos med črno in belo barvo, potem danes lahko za razstavljene fotografije njihovemu ustvarjalcu Lojzetu Ojsteršku edinole še čestitamo," je dejal za sklep Vlado Vrbič.
Potem ko so si udeleženci slovesnosti ogledali razstavljene fotografije, so se dalj časa zadržali še »pogovoru z njihovim avtorjem, čigar razstavljene stvaritve bodo v mariborskem "Fotosalonu" na voljo za ogled do 8. avgusta, vsak delovni dan od 7. do 19. ure.
B. O.
Osrednja proslava praznika
ČEZ KOŽO JE SKOČILO ŠTIRIDESET NOVIH RUDARJEV
Kmalu po sedmi uri zjutraj , v soboto, 3. julija , so se na Titovem trgu začeli zbirati v svečane uniforme oblečeni rudarji iz našega rudnika. Starejši so prihajali počasi, dostojanstveno, tako pač, kot se spodobi za ljudi z daljšim delovnim stažem, mlajši, ki jih delo v jami še ni upognilo, so prihajali zravnano, s prešernim smehljajem na obrazu. Obojim so dekleta v narodnih nošah na prsi pripele rdeče nageljne. Samo zelo mladi fantje, ki so se zbrali okrog emblema za parado z napisom Rudarski šolski center Titovo Velenje, so na Titovem trgu ostali brez nageljna na prsih, znaka ljubezni in delavskega simbola.
Natanko ob osmih so se rudarji postrojili pred kipom tovariša Tita. Strumno so zravnali telesa, medtem ko je skupina njihovih sodelavcev k vznožju kipa odnesla šopek svežega cvetja in zelenja... Spet so se utrinjali spomini na Titovo delo, njegove obiske v našem mestu, spomini na pesem, ki je med njegovo zadnjo vožnjo proti Beogradu odmevala na zagrebški železniški postaji: "Za svaku tvoju riječ..."
Po položitvi šopka so se rudarji v svečanem sprevodu skozi mesto odpravili proti prizorišču osrednje prireditve ob njihovem stanovskem prazniku - proti kotalkališču. Tam jih je že pričakala množica občanov, skupaj z nekaterimi vidnimi predstavniki javnega življenja v naši republiki in občini. Od njih moramo omeniti zlasti Franca Leskoška - Luko, prvega komandanta slovenske partizanske vojske, člana sveta federacije, častnega občana Titovega Velenja in častnega člana delovne organizacije RL Titovo Velenje, Francko Helgo, podpredsednico republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ivana
Atelška, predsednika izvršilnega odbora interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, in Janeza Sternišo, predsednika republiškega komiteja za energetiko.
Starejši rudarji v uniformah so se po prihodu na kotalkališče posedli na tribuno med gledalce, mlajši, ki so letos končali rudarsko poklicno šolo v Titovem Velenju, pa so ostali na ploščadi kotalkališča, da bi po starem običaju s skokom čez kožo dobili pravico do rudarjenja skupaj s starejšimi stanovskimi tovariši.
V kulturnem programu, ki je bil posvečen dnevu rudarjev, so sodelovali Rudarska godba Titovo Velenje, delavska godba "Zarja" iz Šoštanja, moški pevski zbor "Kajuh" in šaleška folklorna skupina "Koleda".
Slavnostni govor je imel Feliks Zamuda, predsednik delavskega sveta naše sestavljene organizacije. V njem je med drugim dejal:
"Kljub temu, da je naša država v minulih treh desetletjih dosegla izjemen gospodarski razvoj, moramo priznati, da nas ni obšla svetovna gospodarska kriza; ta je pri nas toliko hujša, ker smo zadnja leta živeli boljše, kot so nam to dopuščale gos podarske možnosti. Naše težave ne izvirajo iz sistema samoupravnega socializma, kot nekateri radi trdijo, ampak iz naših slabosti, ki ta sistem izkrivljajo v mnogih pomembnih podrobnostih. Zato bomo morali korenito spremeniti naše navade; predvsem bomo morali delati več in bolj kvalitetno, pri tem pa porabiti manj in ne več kot bomo ustvarili. Cilji gospodarske stabilizacije so že dolgo znani, predolgo pa odlašamo z doslednejšim uresničevanjem predvidenih ukrepov. Revolucija še traja, zato ne smemo pozabiti, da upadanje družbenega in osebnega standarda sodi v ceno, ki jo moramo plačevati za njen dokončni uspeh."
Nato je predsednik Zamuda spregovoril o uresničevanju nalog v energetskih delovnih organizacijah našega kombinata.
"Lani smo odkopali čez 5 milijonov ton lignita, proizvedli 3 750 GWh električne in 334 MWh toplotne energije. S tem smo krepko presegli načrtovano proizvodnjo. Prispevali smo torej pomemben delež k temu, da Slovenija ni imela redukcij električne energije in da je bilo nekaj premoga tudi za prodajo na drobno. Podobne rezultate smo dosegli tudi letos v prvi polovici leta.
Nič slabše se niso odrezale druge delovne organizacije v kombinatu, saj so Elektrostrojna oprema, Sipak, Elektrofiltrski elementi, Avtoprevozništvo in servisi ter Tiskarna dosegli lepe proizvodne rezultate kljub zaostrenim gospodarskim razme ram.
Naši dosežki pa terjajo, da delamo še več in še boljše; prihra niti moramo več repromateriala, bolj racionalno izkoriščati delovni čas, zaostriti osebno in kolektivno odgovornost in izboljšati odnose med delovnimi organizacijami v našem kombinatu.
Teh vprašanj in problemov so se lotili tudi komunisti v naši sestavljeni organizaciji, ko so nedavno na svoji akcijski konferenci ocenili uresničevanje ciljev združevanja delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo. Poleg tega so opredelili svoje naloge pri utrjevanju vloge in položaja sestavljene organizacije na osnovi dohodkovnih odnosov in racionalnega opravljanja skupnih funkcij - od planiranja dolgoročnega razvoja do gospodarjenja s finančnimi sredstvi, kadrovske in socialne politike.
Komunisti pa niso zgolj opredelili teh nalog, ampak tudi njihove nosilce in roke za njihovo uresničenje."
Za sklep je Feliks Zamuda povabil tudi nove rudarje, ki so imeli "skočiti" v rudarski stan, naj se čimbolj ustvarjalno vključijo v uresničevanje vseh teh nalog, svoj govor pa je končal s Kardeljevima mislima, "da je človeku vredno živeti le, če ustvarja," in "da je človek vreden toliko, kolikor je s svojo ustvarjalno dejavnostjo kjerkoli in na kakršenkoli način dal generaciji, ki ji pripada".
v središču Titovega Velenja
Zatem so fanfare naznanile začetek najbolj svečanega dela osrednje proslave: začetek tradicionalnega skoka čez kožo, s katerim se je letos v Titovem Velenju že enaindvajsetič najmlajša generacija absolventov rudarske poklicne šole pridružila starejšim rudarjem.
Na prizorišče so "zelence", kot jih je imenoval glavni starešina ceremoniala, pripeljali rudarji, ki so skok čez kožo opravili v našem mestu pred dvajsetimi leti; ti so jim tudi pokazali, kako se to dejanje opravi.
Mladi rudarji so bili dobri učenci in jim verjetno tudi zato ta prastari običaj ni delal večjih težav, če pozabimo, da bi jim tudi gesla, ki jih je od njih terjal pred skokom čez kožo glavni starešina, lahko nekoliko bolj tekoče zdrsnila iz ust. Kljub temu pa so se ob vprašanjih in komentarju glavnega starešine in odgovorih mladih rudarjev gledalci na tribuni imenitno zabavali.
Ko je obred opravilo vseh štirideset mladih rudarjev, so se pred prepolno tribuno slovesno zaobljubili, da bodo zvesto nadaljevali tradicijo svojih starejših vrstnikov, in si tako "prislužili" rdeče nageljne, ki so jih končno tudi njim pripela brhka dekleta. Potem ko so popili še kozarec piva in izročili simbolični ključ in rudarsko svetilko tretjega letnika svojim mlajšim vrstnikom iz drugega letnika rudarske poklicne šole v Titovem Velenju, so jih na tribuni s krepkim stiskom rok sprejeli v svoje rudarske vrste še njihovi starejši stanovski tovariši.
Osrednjo proslavo dneva rudarjev pa so z venčkom notranjskih plesov dokončali člani šaleške folklorne skupine "Koleda".
B. O.
PIKNIK NA GRADU
Pogovor dveh znancev, doma iz naše doline ali vsaj zaposlenih pri našem kombinatu, ki se srečata nekaj dni pred dnevom rudarjev, najbrž poteka nekako takole:
-	Kam pa si namenjen za 3. julij?
-	Hm, na grad bom stopil, in če bo prijetno, bom nekaj.ur preživel na pikniku med sodelavci in znanci!
Vedri zvoki narodnozabavne in zabavne glasbe, ki sojih zvočniki pošiljali po dolini, svinjska krača in pollitrska steklenica vina, oboje že v vrečkah pripravljeno za imetnike blokov, vonj po čevapčičih, ki se je širil z gradu, misel na snidenje s sodelavci. .. To je tudi letos 3. julija privabilo na grad večino delavcev našega kombinata s svojimi družinami in marsikaterega našega upokojenca.
Dan rudarjev - zanje tako zelo drugačen od večine drugih dni v letu, ki jih spremljajo delo, podzemna tema in prah - je bil prijeten, zabaven in, kar je zelo pomembno, sončen. Delavci delovne skupnosti Družbeni standard so neutrudno skrbeli za pijačo in jedačo, zvoki iz glasbil ansamblov Amfora in Veseli Štajerci pa so vabili na novo plesišče, ki so ga prav za dan rudarjev zbetonirali delavci rudniške temeljne organizacije Grad bena dejavnost. Nastopila sta tudi "Gledališče brez tretjega" iz Kopra in še vedno nepogrešljivi, čeprav po malem že brez pra ve svežine, humorist Vinko Šimek - Šraufciger.ki jeobudil spomine na "dosežke" naših nogometašev v Španiji, pohvalil "delavnost" narodov in narodnosti v Jugoslaviji in mimogrede ošvrknil še koga.
Torej tudi kdor ne pije, ne je in ne pleše, se je na gradu zabaval, saj je razigrana množica medse privabila še tako zagrizenega čemerneža. Še kakšno uro po polnoči je bilo okoli gradu živahno, zadnji veseljaki pa so se vračali v dolino proti jutru.
in piknika na gradu
našega dvojnega praznika .. .
Z letošnje osrednje proslave ...
r
D. B.
ŠPORTNE PRIREDITVE OB 3. JULIJU
Nogometno srečanje debelih in suhih delavcev iz Klasirnice
Na rokometnem igrišču ob turističnem jezeru v Titovem Velenju so se v soboto popoldne, 26. junija, v okviru praznovanja letošnjega dneva rudarjev in praznika našega kombinata pomerili v malem nogometu po "jusu" debeli in suhi delavci iz temeljne organizacije našega rudnika Klasirnica. Tekmo so si ogledali njihove žene, otroci, sodelavci in še precej drugih ljubiteljev takih prireditev iz naše doline.
Čeprav se je nogometno srečanje končalo neodločeno, brez golov - kajti vratarja debelih je bil tako poln gol, da prostora za žogo v njem ni bilo, poleg tega pa so suhci s svojimi škripajočimi kostmi tako brzeli sem ter tja po igrišču, da so jih okorni debeluhi komaj dohitevali - je bilo smeha na pretek in zato nihče ni odšel domov razočaran.
Povezovalec prireditve je na veder, vsakomur dostopen način povedal marsikaj, kar si je vredno zapomniti, mogoče pa tu in tam v delovnem času tudi uporabiti.
Zdravega humorja res ni manjkalo, zato je to veselo popoldne bilo še kako dobrodošlo, če velja, da veselje in smeh vsakogar osrečujeta in mu daljšata življenje.
Lojze Ojsteršek
Rudar : Šmartno ob Paki 3 : 1
Nogometaši titovovelenjskega Rudarja so se v soboto, 26. junija, v počastitev 3. julija na stadionu v Titovem Velenju v prijateljski tekmi pomerili z igralci nogometnega kluba Šmartno ob Paki in jih premagali z dvema goloma razlike.
Rudarjevo moštvo sestavljajo mladi igralci, ki bodo z vestnim treningom lahko še marsikaj dosegli, seveda pa bodo morali tako odborniki nogometnega kluba Rudar kakor tudi nogometaši "zapluti v čiste vode".
L. O.
Ženski rokometni turnir v Šmartnem ob Paki
V nedeljo dopoldan, 27. junija, so se na rokometnem igrišču v Šmartnem ob Paki v počastitev 3. julija in praznika našega kombinata pomerile med sabo tudi ekipe rokometašic ravenske ga "Fužinarja", Andraža pri Polzeli in Šmartnega ob Paki.
Približno sto gledalcev, kolikor se jih je poleg predstavnikov pokrovitelja, našega kombinata, zbralo v športnem parku pri osnovni šoli "Bratov Letonje", je z zanimanjem spremljalo tekmovanje, ki sta ga odlikovali izenačenost ekip in velika borbenost tekmovalk.
Najprej so se pomerile rokometašice "Fužinarja" in Šmartnecp ob Paki. Domačinke so kljub boljšemu vtisu, ki so ga med tekmo napravile na gledalce Ravenčanke, tudi zmagale, saj so sre Čanje končale z 12, Ravenčanke pa z 11 zadetki, in to predvsan zaradi premoči v zadnjem delu drugega polčasa, nekaj pa tudi zaradi igre na lastnem igrišču in večje naklonjenosti sodnika njim kot gostjam.
Na drugem srečanju so domačinke z rezultatom 10 : 8 premagale še ekipo Andraža in tako na turnirju dosegle prvo mesto. Na zadnjem srečanju pa so tudi igralke "Fužinarja" pošteno napolnile mrežo svojih nasprotnic, tekmovalk iz Andraža, saj so jih premagale kar z rezultatom 19 : 6 in se tako uvrstile na drugo mesto.
Po izročitvi pokala najboljši ekipi so se tekmovalke skupaj s
"Debeli" in "suhi" iz Klasirnice, ki so se pomerili med sabo v žogobrcu 26. junija.
Ekipi titovovelenjskega Rudarja in Šmartnega ob Paki, ki sta tekmovali v počastitev našega dvojnega praznika.
Pred začetkom ženskega rokometnega turnirja 27. junija v Šmartnem ob Paki.

predstavniki prireditelja turnirja odpeljale v nekaj kilometrov oddaljeni lovski dom "Oljka" v Skornem, kjer so se ob hladni malici zadržale do sredine popoldneva.
Bojan Ograjenšek
Tekmovanje v ribolovu za rudarsko svetilko
Zgodaj zjutraj v nedeljo, 27. junija, so se ob turističnem jezeru v Titovem Velenju zbrali številni ribiči na že tradicionalnem tekmovanju ob 3. juliju v Titovem Velenju za rudarsko svetilko, ki ga je kot prvo leta 1980 in drugo leta 1981 organizirala (titovo)velenjska ribiška družina.
Tekmovanja so se poleg ribičev iz Šaleške doline udeležili predstavniki ljubiteljev te lepe športno-rekreativne panoge iz Maribora, Pesnice, Ruš in Štor.
Po dveh zaporednih zmagah ribičev iz Maribora je letos nekoliko presenetljivo zmagala ekipa ribičev iz naše delovne organizacije ESO in tako poleg pokala, zlate medalje in diplome za leto dni dobila v last tudi prehodno trofejo - rudarsko svetilko.
- bo -
Motokros na Trebeliškem
Petnajsto dirko v okviru tekmovanja za državno prvenstvo v motokrosu na motorjih kategorije 125 ccm v rekreacijskem centru na Trebeliškem, ki je bila v nedeljo, 27. junija, si bodo za dolgo zapomnili tako organizatorji kot tekmovalci in gledalci, kajti pošteno jih je namočil dež in oškropilo blato, ki je izpod jeklenih konjičkov letelo na vse strani.
Vsi motorji na razmočenem terenu niso bili kos hudim vzpetinam, čeprav so se njihovi vozniki trudili z vsemi močmi. Poleg tega so po sedmem krogu sodniki tretjo, finalno vožnjo pre kinili, kajti Dragu Predanu iz Orehove vasi se je posrečilo za dva kroga prehiteti vse druge tekmovalce, tega pa tekmovalna pravila motokrosa ne dovoljujejo. Zmagal je potemtakem Drago Predan, ki je bil najboljši tudi v prvi vožnji, na drugo mesto se je uvrstil Urbanija iz Lukovice, na tretje pa Pečjak iz Šentvida pri Stični.
Od glave do pet blatne tekmovalce so po dirki,doslej najbolj naporni na Trebeliškem, le stežka prepoznali celo njihovi sorodniki in prijatelji med gledalci.
L. O.
Moški rokometni turnir
Tradicionalni moški rokometni turnir ob 3. juliju - moških ekip Šoštanja, ribniškega Inlesa in Haladasa na Madžarskem (namesto prvotno predvidene ekipe Kastelyja) - bi sicer naj bil 26. junija v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, vendar so ga organizatorji zaradi težav, ki so jih imeli tekmovalci iz Madžarske, ker niso mogli od svoje vlade pravočasno dobiti dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo, morali prestaviti na sredo, 30. junija, na rokometno igrišče v Šoštanju.
Več kot 400 gledalcev, kolikor se jih je tega dne zbralo okrog šoštanjskega rokometnega igrišča, je res imelo kaj videti; sploh pa so se lahko razveselili prepričljive zmage domačinov.
Rezultati tekem
Šoštanj : Haladas	24 : 10
Haladas : Inles	29 : 13
Šoštanj : Inles	18 : 15
Ena od številnih zagrizenih borb za žogo na ženskem rokometnem turnirju 27. junija v Šmartnem ob Paki.
Zmagovalci letošnjega tekmovanja v ribolovu ob 3. juliju v Titovem Velenju so bili ribiči iz naše delovne organizacije ESO.
Motokrosa na Trebeliškem ob letošnjem 3. juliju tekmovalci zlepa ne bodo pozabili ...
Takih prizorov je bilo na rokometnem turnirju 30. junija v Šoštanju nič koliko.
Že tradicionalen ženski rokometni turnir ob dnevu rudarjev v Rdeči dvorani v Titovem Velenju je bil letos v četrtek, 1. julija, na njem pa so sodelovale rokometašice iz Varaždina, Šmar tnega ob Paki in Titovovelenjčanke, nove članice 1. B zvezne rokometne lige, ki so z boljšo razliko v golih tudi zmagale.
Od aktivnih šoštanjskih rokometašev sta se nekaj dni pred tem turnirjem poslovila dva igralca, in to Marjan Stvarnik, ki se je rokometu odpovedal po 17 letih aktivnega igranja, in Samo Korelc, ki je oblekel vojaško suknjo.
L. O.
Ženski rokometni turnir v Rdeči dvorani
Rezultati tekem
Šmartno ob Paki	:	Koka, Varaždin	17	:	21
Titovo Velenje	:	Šmartno ob Paki	27	:	15
Koka,Varaždin	:	Titovo Velenje	16	:	16
Tekmovanje je bilo - kot je pri rokometnih delavcih našega ženskega rokometnega kluba že v navadi - vzorno organizirano. Nekoliko slabša kot prejšnja leta je bila le kvaliteta igranja, kar pa je glede na malo prej minulo naporno tekmovanje rokometašic za prvenstvo v Jugoslaviji in pokalno tekmovanje bilo tudi razumljivo.
L. O.
Z ženskega rokometnega turnirja 1. julija v Rdeči dvorani v Titovem Velenju
Najboljše uvrščeni pari mladih kotalkarjev na tekmovanju za rudarsko svetilko ob letošnjem 3. jtiiju v Titovem Velenju
V borbi za rudarsko svetilko so letos že tretjič zapored zmaga li mladi kotalkarji iz zagrebškega kotalkarskega kluba Medvešček in si tako to trofejo prkotalkali v trajno last.
Tekmovanje kotalkarjev za rudarsko svetilko
Od leta 1966 do leta 1969 so velenjski kotalkarji po zaslugi Hinka Dermola, Mimice Fišer, Franca Blatnika, Nataše Der-mol, Duške Fišer in drugih želi športne uspehe po Evropi in tako ime našega mesta ponesli v svet. Na ploščadi kotalkališča sredi parka v Velenju se je tista leta zbiralo toliko ljubiteljev kotalkanja, da je bilo že kar premalo prostora za vse, toda žal je navdušenje za to dejavnost z leti splahnelo.
Sedaj je na ploščadi kotalkališča v našem parku zopet živo, kajti mladi vneto vadijo, naš rudnik pa jih moralno in delno tudi finančno podpira. Kaže, da se bodo kmalu vrnili nekdanji časi športnih uspehov naših domačih kotalkarjev.
3. in 4. julija se je* letos že tretjič ob 3. juliju, na kotalkališču v Titovem Velenju zbralo 65 mladih kotalkarjev iz sedmih slovenskih in hrvaških kotalkarskih klubov. Zopet so svoje znanje in spretnosti preizkusili v tekmovanju za rudarsko svetilko. Zmagali so kotalkarji Medveščaka iz Zagreba, na drugo mesto pa so se uvrstili naši domači kotalkarji.
L. O.
Mednarodni atletski miting
Atletski klub Titovo Velenje je v torek, 6. julija, že osmo leto zapored v počastitev stanovskega praznika rudarjev organiziral mednarodni atletski miting.
Udeležba nekaterih tekmovalcev iz vrst naše državne atletske reprezentance, ki so prejšnja dva dneva svoje atletske sposobnosti preizkusili v Celju z atleti iz Kanade, in prisotnost atletov iz nekaj jugoslovanskih in dveh avstrijskih atletskih klubov potrjujeta, da je bil letošnji mednarodni atletski miting ob 3. juliju v Titovem Velenju na ravni, kakršno so si organizatorji lahko le želeli. Gledalce so s svojim nastopom razveselili tudi domači atleti, predvsem pionirke in pionirji, ki so tekmovali v teku na 200 in 300 metrov. V teku pionirk na 200 metrov se je na tretje mesto uvrstila naša mlada atletinja Krenkerjeva,
Z 8. mecharodnega atletskega mitinga ob 3. juliju v našem mestu: zgoraj tek na 3 000 metrov, spodaj bližan je prvih treh tekmovalcev v teku na 1 500 metrov k cilju
medtem ko je 300-metrsko progo med pionirji najhitreje pretekel Štajner, prav tako član našega domačega atletskega kluba. Od domačih starejših tekmovalcev pa so se najboljše uvrs tili: Popetru na drugo mesto v teku na 800 metrov, Peternel na drugo in Anic na tretje mesto v teku na 1 500 metrov ter Režek v skoku v daljavo na drugo mesto.
Rečemo lahko, da je bil letošnji atletski miting ob 3. juliju v Titovem Velenju revija jugoslovanske atletike, kakršnih bi morali prirediti še več, saj se s tekmovanji doma krepijo vrste in atletske sposobnosti pripadnikov "kraljici športa" v Šaleški dolini.
L. O.
Naše letošnje delavske športne igre
MALI NOGOMET
Prizor s tekme med ekipama Gradbene dejavnosti in ESO I v zadnjem kolu tekmovanja naših letošnjih prvoligaških delavskih nogometni ekip
Rezultati srečanj v zadnjih treh kolih I. lige (9. - 11. kolu)
9. kolo, odigrano 11.	junija		
TE Šoštanj II	: Sipak	1	: 1
Jama Preloge	: J. mehanizacija	1	: 1
Zračenje	: Jamske gradnje	3	: 2
ESO II	: ESO I	2	: 2
RŠC-RPP	: Klasirnica	5	: 3
Jama Škale	: Gradbena dejavnost	2	: 4
10. kolo, odigrano 18	. junija		
Sipak	: Jama Škale	0	: 2
Klasirnica	: Gradbena dejavnost	5 :	: 4
ESO I	: RŠC-RPP	0 :	: 1
Jamske gradnje	: ESO II	2 :	: 14
J. mehanizacija	: Zračenje	11 :	: 0
TE Šoštanj II	: Jama Preloge	0 :	: 7
11. kolo, odigrano 25	. junija		
Jama Preloge	;	: Sipak	0 ;	: 2
Zračenje	:	: TE Šoštanj II	0 :	: 0 b.b.
ESO II	: J. mehanizacija	3 :	: 0
RŠC-RPP	:	: Jamske gradnje	10 :	: 1
Gradbena dejavnost :	: ESO I	0 :	; 8
Jama Škale	:	: Klasirnica	1 :	: 6
Končna lestvica
uvrstitev za I. 1. ESO II	ligo n	8	2	1	50 :	: 14	18
2. Sipak	n	8	2	1	32 :	: 11	18
3. ESO I	n	7	2	2	33 :	: 10	16
4. J. mehanizacija	n	6	2	3	32 :	: 16	14
5. Klasirnica	n	6	1	4	47 :	: 24	13
6. RŠC-RPP	n	6	0	5	32 :	: 24	12
7. J. Škale	n	5	2	4	19	: 23	12
8. J. Preloge	n	3	2	6	16 :	: 29	8
9. Gradbena dej.	n	4	0	7	29 :	: 45	8
10. TE Šoštanj II	10	2	3	5	12	: 20	6
11. Zračenje	10	1	1	8	7 :	: 45	1
12. Jamske gradnje	11	0	1	10	10 :	: 59	1
Rezultati srečanj v zadnjih
treh kolih II. lige (9. - 11. kolu)
9.	kolo, odigrano 14. junija (Ekipa J. transporta je bila prosta.) DSSS SOZD	:	TE Šoštanj I	3	:	0
Zunanja dejavnost	:	APS	0	:	2
DSSS rudnika	:	Jama Pesje	1	:	1
A OP	: Priprave	0 : 2
Mizarska dejavnost : Tiskarna	3 : 0 b.b.
10.	kolo, odigrano 21. junija (Ekipa Miz, dejav. je bila prosta.)
Priprave Jama Pesje APS
TE Šoštanj I J. transport
: Tiskarna : A OP
: DSSS rudnika : Zunanja dejavnost : DSSS SOZD
3 : 0 b.b. 6 : 1 2 : 1
0 : 3 b.b. 2 : 0
11.	kolo, odigrano 28. junija (EkipaDSSSSOZDjebilaprosta.) Zunanja dejavnost	:	J. transport	2	:	1
DSSS rudnika	:	TE Šoštanj I	2	:	14
AOP	:	APS	1	:	3
Tiskarna	:	Jama Pesje	0	:	3	b.b.
Mizarska dejavnost	:	Priprave	1	:	7
Končna lestvica uvrstitev za II. ligo
1. Priprave	10	7	3	0	32 :	: 10	17
2. Jama Pesje	10	7	2	1	32 :	: 12	16
3. APS	10	6	3	1	19 :	: 11	15
4. DSSS rudnika	10	4	4	2	26 ;	: 25	12
5. J. transport	10	5	1	4	29 :	: 17	11
6. DSSS SOZD	10	4	3	3	20 :	: 12	11
7. Zunanja dejavnost	10	4	3	3	21 ;	: 21	11
8. TE Šoštanj I	10	3	2	5	33 :	: 18	7(-l)
9. AOP	10	2	0	8	11 :	: 32	4
10. Mizarska dejavnost	10	1	2	7	10 :	: 32	1 (-3)
11. Tiskarna	10	0	1	9	2 :	: 45	-6 (-7)
Po pravilih, ki veljajo za tekmovanje v tej panogi naših delavskih športnih iger, letos prvo ligo zapuščajo nogometaši Jamskih gradenj, Zračenja in TE Šoštanj II, pravico do vstopa vanjo pa so si priborili nogometaši Priprav, Jame Pesje in APS.
Na splošno o našem letošnjem tekmovanju za prvenstvo v kombinatu v malem nogometu lahko rečemo, da je potekalo veliko bolj mirno, disciplinirano, pošteno, skratka športno, kot prejšnja leta.
Pohvalimo lahko tudi sodnike, saj si večjih napak in pristranos ti pri sojenju niso privoščili.
Ivan Hrastnik, ESO-Elektro obrati
NOVA ŠTEVILKA GLASILA "ZELENI STRAŽAR"
Na občinski ravni deluje aktiv mentorjev zelenih straž, ki ga sestavljajo učitelji - mentorji iz vseh osnovnih šol. Zadali so si nalogo, da poleg mentorstva poskusijo redno izdajati tudi glasilo, ki bo navzven predstavilo dejavnost članov zelenih straž. Tako se je rodil "Zeleni stražar", ki zaradi denarnih težav žal izide le enkrat v šolskem letu. Letošnja, druga številka je tudi spremljevalka vserepubliške razstave HORTIKULTURA 1982.
"Postala sem članica zelene straže, da bi pomagala urejati in varovati našo lepo okolico."
/Učenka iz OŠ XIV. divizije Tatjana Ocepek v Zelenem stražarju 1981/82/
V Zelenem stražarju 1981/82 so objavljene pesmi, ilustracije in spisi o naravi. Učenci v njih izpovedujejo ljubezen do narav nih lepot, do živali, opisujejo lepa doživetja na izletih. A ne le to. Prebrati je moč tudi ostre proteste zoper onesnaževanje
Organizacija združenih narodov je leto 1982 razglasila za leto varstva okolja. Toda kot leto otroka, invalidov ali boja proti raku ne sme trajati le kak dan ali nekaj dni, temveč vse leto in nato še naprej, tudi leto 1982 kot leto varstva okolja ne sme zamreti, ko bomo začeli pisati 1983. Narava je vsak dan bolj ogrožena, zato si moramo vedno prizadevati za njeno reševanje in varovanje.
"Človekova prihodnost je odvisna od sedanjosti. Mnogo črnila je popisalo liste o naravi in njeni onesnaženosti. A malo, premalo je bilo narejenega za njeno zaščito."
/Iz prispevkov učencev OŠ Gustav Šilih v novi številki glasila Zeleni stražar (1981/82)/
Otroci dajejo svetal vzgled v tej borbi. V naši občini so v vseh osnovnih šolah ustanovili tako imenovane zelene straže,in naloga njihovih članov je varovanje okolja, negovanje zelenic, cvetličnih in zelenih nasadov po našem mestu.
vode, zraka in zelenih površin, o pomoru in zastrupitvah živali ter o brezmejnem uničevanju gozdov. Zato člani zelenih straž organizirajo akcije zbiranje starega papirja, čiščenja okolice šol in stanovanjskih blokov, v množično akcijo jugoslovanskih pionirskih iger pa so se vključili z delovno nalogo o vodnih virih v občini in njeni okolici.
"Težko opišem najljubšo podobo iz narave, kajti kar je narava, je vse lepo... "
/Iz prispevkov učencev OŠ Bratov Mravljak v Zelenem stražarju 1981/82/
"Kako čista je lahko reka, ki teče skozi naš kraj, si mi mladi ne znamo več predstavljati. O tem nam pripovedujejo naši stari starši, ki so se še kopali v njej."
/Iz prispevkov učencev OŠ Bratov Letonje v Zelenem stražarju 1981/82 /
Skoraj strokovno so se člani zelene straže iz osnovne šole Miha Pintar - Toledo lotili zapisa o onesnaženosti Plevelovega jezera, potem ko so v pogovoru s potapljači iz Titovega Velenja ugotovili, da je jezero biološko mrtvo zaradi odplak iz Vepla-sa in pepela iz šoštanjskih termoelektrarn. Zvedeli so tudi, da je neprimerno za potapljanje pa tudi kopanje v njem ni priporočljivo. Kaj žalostna slika sicer lepega okolja, ki bi imelo možnosti za razvoj turizma...
"Ko gradimo večje tovarne, uničujemo sebe, živali in rastlinje..."
/Iz prispevkov učencey OS Biba Roeck v Zelenem stražarju 1981/82/
Otrokom moramo v njihovih prizadevanjih odrasli pomagati z zgledom. Člani zelenih straž s ponosom in veseljem opravljajo svoje delo. Prepričana sem, da bi ga še raje, če bi namesto pobiranja odpadkov in opozarjanja brezvestnežev, ki teptajo zelenice, lahko samo negovali cvetlične in zelene nasade ter skrbeli pozimi za lačne ptice.
Skozi celo šolsko leto jih lahko vidimo, kako na šolskih dvoriščih in na bregovih Pake čistijo zelenice. Tudi napisi in slike, ki jih srečujemo po mestu in nas opozarjajo na prepoved hoje po travi, so njihovo delo. Lepo je, da so nam svoje delo tokrat predstavili tudi v literarni obliki.
"Človek je del narave, zato brez nje ne more živeti."
"Narava je naša skupna last..."
/Iz prispevkov učencev OŠ Anton Aškerc v Zelenem stražarju 1981/82/
Diana Kujan
OBRAMBA IN ZAŠČITA
Preprečiti materialno škodo in zmanjšati število žrtev
Pretežni del obrambnih in zaščitnih aktivnosti je letos namenjen usposabljanju in krepitvi zavesti delavcev in drugih občanov za varstvo v prometu, protipožarno varnost in obrambno-zaščitno pripravljenost nasploh.
Skrbnejše protipožarne aktivnosti in zaščito družbenega premoženja vključujemo v akcijo NNNP 1982 zaradi naraščanja materialne škode in vse večjega števila človeških žrtev v požarih.
V vseh delovnih in bivalnih okoljih moramo izpopolniti oceno ogroženosti pred požari, na osnovi nje pa izdelati nove ali dopolniti stare načrte protipožarnega varstva. V organizacijah združenega dela so neposredni nosilci izdelave ocen ogroženosti pred požari, ki morajo navajati možna žarišča in vzroke nastajanj požarov, delavski sveti ali drugi organi upravljanja ob strokovni pomoči gasilskih društev, upravnih organov za notranje zadeve in ljudsko obrambo ter samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari pa bodo skupaj z gasilskimi društvi, požarno-varnostnimi inšpekcijami, civilno zaščito in drugimi strokovnimi činitelji protipožarne varnosti pripravile načrte protipožarnega varstva, na osnovi katerih se bomo morali lotiti urjenja pripadnikov gasilskih enot in drugih občanov.
Vrhunec vseh teh aktivnosti gasilcev naj bi bil v tednu "protipožarnega varstva 1982", to je konec oktobra, s tem da bo za celo Slovenijo imenovan tudi "dan gasilcev". Pripravljenost za spoštovanje predpisov in ukrepov za večjo varnost, na drugi strani pa zaostrovanje odnosa do tistih, ki pravil ne upoštevajo, pa sta dolgoročnejša cilja.
D. B.
Za naš prehod v drugo polovico poslovnega leta
NEKAJ PODATKOV IZ GOSPODARSKEGA NAČRTA NAŠEGA KOMBINATA ZA LETOS
Program z rokovnikom sprejemanja gospodarskega načrta našega kombinata za leto 1982 je delavski svet kombinata sprejd že 17. 9. 1981, toda zaradi neurejenih družbenih izhodišč za gospodarjenje, politike cen in počasnega usklajevanja mnenj o gospodarskih možnostih znotraj in izven kombinata smo gospodarski načrt našega kombinata dokončno uskladili in sprejeli šele letos v maju.
Delovne organizacije v našem kombinatu so pri načrtovanju ko ličinske proizvodnje za tekoče leto izhajale iz lanskih proizvodnih rezultatov in postavk srednjeročnih planov.
Tako bi naj naši rudarji z razpoložljivo odkopno fronto in mehanizacijo v okviru 42-urnih delovnih tednov letos pridobili 4,7 milijonov ton lignita.
V	šoštanjskih termoelektrarnah bi naj celo leto proizvedli
3 177 GWh električne energije in tako pokrili 36 odstotkov vseh načrtovanih potreb po elektriki v Sloveniji, po možnosti pa bi naj proizvedli še dodatnih 230 GWh električne energije za BiH. Ob tem so načrtovali remonte blokov 1, 2, 3 in 5, temeljna or ganizacija Inženiring pa bi naj že dve tretjini storitev opravila izven TE Šoštanj.
V	Elektrostrojni opremi načrtujejo za leto 1982 izdelovanje ru darske opreme, industrijskih naprav, opravljanje remontnih in instalacijskih del. Razvojna usmeritev terja od njih tudi uresničevanje programa proizvodnje samohodnega hidravlične ga podporja dowty (letos bi naj izdelali 300 kompletov), industrijskih naprav,vključno s krmilnimi mehanizmi, realiziranje ponudb izgradnje kompletnih objektov za potrebe rudnikov in industrije. Po opravljenem inženiringu za transport premoga in odpepeljevanje za toplarno Kulkvvitz v DDR je ESO prevzel dela pri transportu premoga ter elektro in strojnih instalacijah pri izgradnji toplarne Ljubljana 2. Delavci Strojnih obratov bi naj izdelali tudi 45 tisoč bojlerjev in še več samo dnov zanje, v Elektro obratih, Vodovodno-toplovodnih in v Krovsko-kijučavničarskih obratih pa bodo delavci zaposleni predvsem pri izgradnji industrijskih zgradb in stanovanjskih blokov.
V	delovni organizaciji SIPA K imajo v novi proizvodni hali dobre možnosti za proizvodnjo zahtevnejših izdelkov; njihov letošnji program izdelave avtomatov in drugih priprav za pakiranje obsega na primer že četrtino celotne načrtovane proizvodnje.
Delavci v EFE bi naj predelali že nekaj več kot 100 tisoč ton elektrofiltrškega pepela in se postopoma preusmerili k izdelavi izdelkov z boljšimi izolacijskimi lastnostmi. K temu jih ne sili samo akcijski program razvoja njihove delovne organizacije, ki so ga potrdili zbori skupščine naše občine februarja letos, ampak tudi konkurenca na tržišču.
V	Avtoprevozništvu in servisih bodo povečali obseg storitev predvsem v delavnici, pralnici za avtomobile in začeli z opravljanjem tehničnih pregledov avtomobilov.
Tudi Tiskarna bo razširila obseg svojih storitev in izboljšala kvaliteto izdelkov, in to predvsem z nakupom nove opreme (zgibalni stroj).
Celotni prihodek in njegova delitev
Lani ustvarjeni celotni prihodek naše sestavljene organizacije je znesel 9 247 milijonov dinarjev, letos pa se bo predvidoma povišal za 22 odstotkov, torej bi naj znesel 11 113 milijonov dinarjev. V posameznih delovnih organizacijah načrtujejo za 12 odstotkov (Tiskarna) do 27 odstotkov (rudnik) višji celotni prihodek kot lani. Seveda pa bosta največji del k celotnemu pri hodku kombinata prispevali energetski delovni organizaciji, TE Šoštanj in rudnik, in sicer del v višini 83 odstotkov celotnega prihodka kombinata.
Nadaljevanje s prejšnje strani!
V	delitev celotnega prihodka vnaša pomembno novost zakonodaja, predvsem novi zakon o revalorizaciji in amortizaciji osnovnih sredstev.
Predvidena delitev celotnega prihodka v našem kombinatu za leto 1982 (v milijonih dinarjev): porabljena sredstva - 6 488 (porast v primerjavi z lani za 23 %), amortizacija v porabljenih sredstvih po minimalnih stopnjah - 2 350 (za 95 %), dohodek - 4 624 (za 20 %), obveznosti iz dohodka - 1 711 (za 21%), sredstva za osebne dohodke - 2 320 (za 21 %), skladi - 396 (za 14 %).
Delovne organizacije TE Šoštanj, EFE, Tiskarna in delovne sktp nosti Zavarovanje, A OP in skupne službe kombinata bi pri tem sredstva za osebne dohodke bolj povečale, kot to omogoča pred videna rast dohodka in kot je v skladu z družbenim dogovorom o usmerjanju in razporejanju dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke, ki dovoljuje porast sredstev za osebne dohodke v primerjavi z lanskimi največ za 19,4 odstotka.
Planirani porast sredstev za osebne dohodke v primerjavi z lanskimi v celem našem kombinatu znaša v resnici prek 21 % (21,5%) in 16,3 odstotka na delavca. Za sklade bi tako ostalo le 3,5 odstotka celotnega prihodka.
Po usklajeni in ovrednoteni elektroenergetski bilanci SR Slovenije za leto 1982, ki je bila sprejeta letos 2. februarja v višini 20 127 milijonov dinarjev in po kateri bi naj na naš kombinat odpadlo 7 004 milijone dinarjev, znaša potrebno povišanje cen električne energije za leto 1982 od 1. januarja dalje 27,7 odstotka , doseženo pa je le (od 1. maja dalje) 15-odstotno povišanje.
V	takšnih razmerah bi za enostavno reprodukcijo primanjkovalo okoli 3,5 milijarde dinarjev in tudi za obratna sredstva ne bo dovolj kvalitetnih virov. Zaradi poslabšane dohodkovne in likvidnostne (plačilne) sposobnosti kombinata iz teh vzrokov pa prihaja do motenj v njegovem poslovanju.
Investicije
Za leto 1982 načrtujemo v celem našem kombinatu za 3 039 milijonov dinarjev vlaganj in od tega zneska je 88 % predvidenega za nadaljevanje izgradnje nadomestnih objektov industrijskega središča jame Preloge, razširitev mehanizira-nosti odkopavanja lignita in nabavo nadomestne rudniške opreme. V vseh načrtovanih investicijskih sredstvih bi naj bilo 65 odstotkov energetskih (združenih pri ISE) , 28 odstotkov iz amortizacije, preostalih 7 odstotkov pa bi odpadlo na sredstva poslovnih skladov, kredite bank in dobaviteljev, sredstva skladov skupne porabe, rudarske škode in združena sredstva organizacij v kombinatu, ki pa bi znesla le 40 milijonov dinarjev ali 1,3 odstotka vseh načrtovanih investicijskih sredstev, uporabili pa bi jih za program hidravlike, nakup nove računalniške opreme in razširitev počitniškega doma v Crikvenici.
Vendar pri tem sta samoupravna sporazuma o združevanju sredstev za industrijsko telefonsko in telegrafsko omrežje in novo računalniško opremo še v razpravi.
Spričo vseh teh okoliščin bomo z investicijskimi sredstvi vsekakor morali poslovati izredno premišljeno; ne nazadnje tudi zato, ker nam letos zapade plačilu za okrog 1 286 milijonov dinarjev anuitet, to je obrokov za odplačilo najetih dolgoročnih kreditov; s tem da kar 91 odstotkov tega zneska odpade na TE Šoštanj.
Oskrba z repromaterialom in rezervnimi deli
S težavami našega kombinata pri oskrbi z repromaterialom in rezervnimi deli in z možnimi rešitvami teh težav smo pravočasno seznanili vse odgovorne činitelje v Sloveniji, in ne zaman , saj je naš kombinat dosegel, da zaenkrat ne plačuje devizne udeležbe pri nabavi potrebnega repromateriala in rezervnih delov. To pa je za kolikor toliko nemoten potek glavne de-
javnosti našega kombinata, ki je posebnega družbene pomena, bilo tudi nujno.
Ekonomski odnosi s tujino
Za 4. enoto članic samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, v katero spadajo domalo vse združene organizacije v naš kombinat, so fizične možnosti uvoza za leto 1982 določene le v višini 70 odstotkov lanskega uvoza. Razlika med ovrednotenimi potrebami in možnostmi za uvoz je spričo tega za naš kombinat še posebno velika, saj znaša kar okrog 512 milijonov dinarjev. Iz tega razloga so naši ovrednoteni uvozni načrti pokriti le v višini 42 odstotkov. To pa pomeni, da bomo v kombinatu lahko zadovoljevali le najnujnejše potrebe po uvozu, in sicer predvsem v rudniku in Šoštanjskih termoelektrarnah , ker smo zanju dodatno zagotovili še za 113 milijonov dinarjev deviznih sredstev.
V zvezi z ekonomskimi odnosi s tujino moramo omeniti še, da je letos maja začel veljati nov zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami, ki še dodatno zaostruje gospodarske odnose s tujino. Vendar pa bo izvršni svet SR Slovenije pripravil program ukrepov in aktivnosti za zagotavljanje odplačevanja obveznosti do najetih posojil ter za ohranjanje in razvijanje proizvodnje, medtem ko bodo vse organizacije združenega dela morale v letu 1982 izdelovati za vsak mesec bilanco deviznih prilivov in odlivov.
Zaposlovanje
Število delavcev v našem kombinatu se bi naj letos v primerjavi z lani povečalo za 175 novih delavcev ali za 2,4 odstotka. V okviru tega povečanja bi naj rudnik in termoelektrarne sprejele skupno 113 novih delavcev, 62 pa naj bi se jih zaposlilo v drugih delih našega kombinata. Vendar morajo rudnik, Avtoprevozništvo in servisi, SIPA K ter delovne skupnosti kombinata izvršnemu svetu skupščine naše občine poslati obrazložitev, zakaj so načrtovale povečanje števila zaposlenih delavcev za več kot 1 odstotek, kolikor dovoljuje letošnja občinska resolucija. Sicer pa bomo v celotnem kombinatu letos razširili prizadevanja za prekvalifikacijo in ustrezno zaposlovanje invalidov, saj jih imamo že 970 ali kar 14 odstotkov od vseh zaposlenih delavcev.
Stanovanjska izgradnja
Za letos imamo v načrtu izgradnjo in vselitev 168 novih stanovanj v soseski Šal ek II, graditev 32-stanovanjskega bloka v Šoštanju samo za delavce TE Šoštanj in stolpnice s 50 stanovanji v soseski Šal ek II. V ta namen bi potrebovali letos skupno okrog 406 milijonov dinarjev, zagotovljenih pa še nimamo 71 milijonov dinarjev, vendar z lastno udeležbo prosilcev za stanovanja te razlike ne bomo izravnali, saj smo načrtovali, da z njo lahko zagotovimo skupno le 0,7 odstotka vseh potrebnih sredstev.
Za sklep
Družbena skupnost od našega kombinata tudi letos pričakuje zadovoljivo oskrbo z električno energijo in delno tudi z lignitom za široko potrošnjo. S primerno odgovornostjo, sistematičnim vsakdanjim delom vseh delavcev v kombinatu in z gospodarnim izrabljanjem strojev in delovnega časa tako v proizvodnji kot tudi pri opravljanju storitev - seveda pa tudi s pomočjo širše družbene skupnosti, predvsem pri sprejemanju in izvajanju sistemskih rešitev in zagotavljanju sredstev za družbeno potrjene gospodarske programe - bomo ta pričakovanja lahko tudi uresničili. /Pripravila plansko-analitska služba kombinata/.
Srečno!