LJUBLJANSKI ČASNIK.

I7 torik 21. jRrosenctt

,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blamiltu 6 gold., za pol leta 3 gold.. za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold, 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Tratliii tlel.
14. Prosenca 1851 je bil I. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Razglas c. k. krajnskiga poglavarstva od 24. Decembra 1850. Izdaja domovinskih listov z Januarjem 1851 začevši. — Razglas c. k. krajnske deželne komisije za oprostenje zemljiš od 28. Decembra 1850. Zdaljšanje obroka za napoved naturalnih davšin, ki so bile po §. 6 patenta od 4. Sušca 1849 kot rešljive izrečene. — Razpis c. k. krajnskiga poglavarstva od 29. Grudna 1850. Predpis zastran obleke in oboroženja županijskih po-licajskih opravnikov.
16. januarja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju II. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lisla in sicer v edino-nemškem izdanju izdan iz razposlan.
Zapopade pod
Št. 9. Cesarski ukaz od 3. januarja 1851, s kterim se sodniška vravnava za lombardo-beneško kraljestvo vstanovi.
Dunaj 15. januarja 1850.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Ministerstvo bogočastja in uka je tehanta in šolskiga ogleda v Dolini, Jožefa Kovačiča za uda deželne šjolske vradnije v Terstu in za začasniga inšpektorja ljudskih šol za kro-nevineIstrijo, Gorico, Gradiško in mesto Terst in njegovo okolico zvolilo.
leiradni tlel«
Skerbite za ljudske šole.
Hišni gospodar je enkrat vse svoje otroke, celo družino, ki je poprej pri posebni mizi kosila, k svoji mizi povabil, jim obilno nar boljši jedi ponudil rekoč: veseliti se, zaupani pa, de se boste po pameti obnašali. — Povabljeni se okrog mize vsedejo in začnejo je sti. — Pa, kaj se je zgodilo? — Po trije, po štirji sežejo v eno skledo, eden drugimu kos kruha iz rok sterga, tam se dva zavolj lepiga kosa mesa kregata , hlapci so v kratkim pi jani pod mizo padli, hrup in prepir celo hišo stresa. — Ko gospodar tako obnašanje za gleda, ga jeza zgrabi in kes, de je svoje dobrote nevrednim ponudil, poprej ko bi mislili, je veseli dan minul, in ojstra navada pretek-Jiga časa se je spet začela.
Kaj pa hoče tukaj ta pravlica? — Zvesto zerkalo je našiga obnašanja v letu 1848. — Dobrovoljni in milostljivi cesar Ferdinand je vse miljone svojih avstrijanskih otrok k cesarski mizi povabil, ne samo žlahtni gospodi in plemenitnim visokorodnim, ne le temu ali unimu narodu je dal kako posebno pravico, vsim, nizkim, visokim, revnim, bogatim je bila od perta pot enakopravnosti. — Kaj se je pa v tistim letu zgodilo, kako so se mnogoteri no-vooprosteni obnašali, in kake navade so se
sploh vpeljavati začele, — nas je skušnja učila. — Marsikteri je kozaric nove svobode preveč napolnil in prehitro izpraznil, ki zdaj v prezgodnim grobu spi, ali pa v hudi ječi nesrečen morebiti za celo življenje premišljuje, kam ga je razujzdana sla pripeljala. — Blagor nam , če se iz ptujih nesreč kaj dobriga in koristniga naučimo.
Modri in skušeni možje so tudi od začetka premembe samoderžne vlade v vstavno prerokovali, de je potrebno zlo varno in počasi naprej stopati, ako se hudimu potresu ogniti hočemo, so si pa zato silno malo hvale posebno pri mladosti pridobili. Sploh so oni terdili: Perva potreba je ljudstvo podučiti, de bo vsak deržavljan svobodniga cesarstva svoje nove dolžnosti popolnama spoznal, in jih tako spol-niti zamogel, kakor vstavna vlada posebno po pravici od vsaciga pričakuje. Dajte neumnim otrokam nož v roke, dajti jim ogenj za igračo — v kratkim boste žalostne nasledke vidili. Kako lepo se luč v tamnico sveti, tako strašna je bakla v roki bebca ali hudodelnika, — dostikrat nesreča in poguba cele vasi. — Ako bi naši očetje za omiko ljudstva in podučenje mladih ljudi posebno v ljudskih šolah bolj sker-beli bili, ni dvomiti, de bi se marsiktera napaka pretečenih let ne vidila več. Podučen mož je večidel dober deržavljan, neumniga zamoreš še komaj po samoderžno, ne pa svobodno ali vstavno vladati.
Res je, veliko smo zamudili, pa še več storili ostane. Prihodne leta bodo za srečo in blagor velike avstrijanske deržave tako imenitne kakor te, ki smo jih doživeli. — Občine ali županije so že sploh vstanovljene, mnogo pravic pa tudi dolžnosti in opravkov jim je naloženih , ktere so do zdaj cesarskivradnikipre-skcrbovali, treba je umnih županov in udov občniga zbora. — Morebiti bo v kratkimvlada zbore kronovin in potler vesolni avstrijanski deržavni zbor za vravnavo, premembo ali po-terjenjc dozdajnih postav skupej sklicali. Za vse to je treba umnih zlo razsvitljenih poslan-cov, ki bojo spoznali, kaj nam je koristno, ki bodo dovolj serčni zoperstavke premagati, ki bodo domoljubniga duha za slavo Avstrije se trudili. Zdaj ni več mogoče se v vsim na vlado zanesti; ako smo zares, ne le po imenu svobodni vstavni deržavljani, bo treba vlado v mnogoteri zadevi podperati.
Stvarnica ne dopusti nobeniga skoka, vse se le po donierjenim času zgodi. Mlado drevo boš leliko pripognil, stariga nisi v stanu. Vlada našiga cesarstva, posebno zdaj, ko je vstavna ali konstitucijna, potrebuje umnih izobraženih deržavljanov, kteri dolžnostim zvesto in do moljubno zadostijo ne zavolj strahu kazno-vavne oblasti, ampak prepričani, de v svobodni deržavi ne vlada in kraljuje sila, ampak postava. — Ako si vošite pametne izo bražene može, podučite mladenče, gotovo je, de jih boste v kratkim zlo potrebovali. V da-našnem času ni zadosti, de bi deržavniki bili le pošteni ali pobožni, ljudstvo mora spoznati vstavo našiga cesarstva, postave c. k. mini sterstev, ukaze namestnikov itd., mora spo-
znati dolžnosti proti cesarskim in občinskim vradnikam, de ne bode, kakor se je že zgodilo , svobodo v tem iskalo, de je vsakimu pripušeno vse storiti, kar hoče in kadar hoče.
Omika ljudstva je pa dvojna , namreč naravna, ki uči človeka dolžnosti proti Bogu, domovini, cesarju, vstavi in bližniinu , ona mu daje moč, stanovitnost in serčnost zoperstavke premagati, in po Kristusovim povelji ne lena samiga sebe gledati, kakor je sploh navada.
Druga bolj posvetna mu oznani blagostanje pridobivati, pridelke polja, doneske Iastniga, rokodelniga ali umniga opravila povikšati, ona ga uči pravo od kriviga ločiti, politiško prostost koristno za sebe in druge deržavljane rabiti. — Dajte ljudstvu obojno omiko, in mu bote bolj koristili kakor z dnarjem, ki v rokah preurno zgine, kakor z praznini govorjenjem, (po navadi našiga časa) kakor z besedami, ktere množica komaj zapopade, in ki ljudstvo dostikrat od prave poti v hude reve zapeljejo.
Akoravno ni mogoče čudežev delati, in celi narod na enkrat spremeniti, nam v prihodno obilno pripravljati in storiti ostane, de nas naši vnuki ne bojo tožili. — V letu 1849 je med 60.571 za šole pripravnimi otroci le 19,159 šole obiskovalo, tako de na std jih le štejemo 31, deležnih dobrote uka. — Kaj se godi pa z drugimi? — Kako divji inneob-tesani rasejo, dokler se več omikati, in koso dorašeni tudi vladati ne dajo. — Kolikor več šol boste odperli in ohranili, toliko menj potepuhov in vlačug bote imeli zvunaj ječ ali pa v tamnicah zapertih rediti, toliko manj bo škoda , ki jo zdaj morate terpeti od tatov, roparjev, požigavcov, goljfivih ljudi itd. Vsi naši sosedji nam pričajo: Krajncam je um dan, na nas je tedaj to hvalo zaslužiti, podučimo našo mladost, de bo med narodi Slave ko svitla zvezda slovela.
Vsak ve, de je šoli treba — učenika, uče-nik pa hoče — živeti, in de zamore s pridani učiti — mora vunder brez silnih skerbi živeti. Žalostno je slišati, kakšne tožbe oznanujejo učeniki ljudskih šol nezadostniga plačila, ne samo žalostno — sramota je, de marsiktera vas bolj skerbi za gmajnskiga pastirja, kakor za tistiga moža, ki dragi nebeški dar — otroke — na dušno pašo vodi. — Naj si našo opombo dobro vtisnejo posebno občine, napis lega so-stavka: Skerbite za perve šole. Ne bo pretežko, če bomo ravnali po geslu našiga svitliga cesarja: Viribus unitis (z edinjenimi močmi).	Melcer.
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Dopis iz Noviga mesta. 11. januarja 1851 so bile to leto v Novemmestu pri deželnem sodništvu perve javne obravnave.
Od treh obravnav je ena zadela prestopek postave zoper telesno varnost po §. 183 druziga dela kazenskiga zakonika. Bila je sledeča:
14. junija 1850 se je pasla živina Jovana M. na zarcah Jovana T.
Ko hoče poslednji iujo živino z svojo ženo T. odgnati, pride Jovan M. z svojima sestrama Jero in Nežo in z bratam Petram M. zraven, in pervi, namreč Jovan M. udari z kolamJo-vana T. čez herbet in njegovo ženo Nežo T. na glavo, de se zgrudi; potem ji Jera M. na persi poklekne , in jo z pestjo tako po nosu nakreše, de ji zlo kri iz nosa lije in de zdravnik zagotovi,, de je bila precej hudo poškodovana.
Akoravno sta zatožena terdovratno tajila, je bil vendar po prisegi poškodovanih zakonskih z dano roko in po prisegi priče Helene P., ki je vse potcrdila, kar sta oba zakonska pripovedovala, od c. k. sodništva v Šmartnu zatoženi Jovan M. zavolj prestopka postave zoper telesno varnost po 183 druziga dela kazenskiga zakonika v dvomeščni, Jera M. pa v osemdnevni zapor obsojena, zraven tega jima je bilo tudi naloženo obravnavne stroške povernuti.
Zoper to razsodbo se je le Jera M. pritožila, in akoravno se je tudi pri obravnavi pri c. k. deželnem sodništvu izgovarjala in si prizadevala pokazati, de je nedolžna, je vendar na podlagi jasniga pričevanja zoper njo po razlaganju deržavniga zastopnika, sodništvo pritožbo overglo, in razsodbo perve stopnje poterdilo.
Ta in obe drugi obravnavi so se naglo in redno v slovenskem jeziku izpeljale.
Koroško.
Tukajšne visokovredne gospe nune Uršuli-narce so že pretečeno leto nektere deklice u slovenskom jesiku podučevale. Veselo je blo pri skušnji mlade deklice — tverde Nemke — vidi ti i slišati, gladko slovensko brati, lepo i pravilno na tabli pisati, celo slovensko slovnico iz glave povedovati. Na mizi je tudi ležalo nekaj knjižic (thek), ki so jih pridne deklice s lepimi sostavki bile napolnile. Šle so te zale knjižice od rok do rok, i vse se je čudilo, da se deklice tako hitro slovensko učijo. Letaš se je še črez 20 učenk za slovenski nauk oglasilo; se ve, da celo mesto od tega govori, i vsi, posebno starejši deklic, za to visokovredne gospe hvalijo. — Slovenski pridigovavec i nunski spovednik, visokovredni gospod Janez Kometar je to hvalevredno reč na noge spravil, i pri tem nauku gospe nune podpira.	(Bčela.)
Štajarska.
V	Celju se slavensko bravno društvo vsta-novljuje, ki ne bo le časopisov, ampak tudi druge reči v bravnico jemalo.
Afstrijanska«
15. t. m. so se na Dunaju porotne obravnave začele. Perva obravnava je zadevala hudodelstvo zažiga in prestopek nezvestobe.
* Avstrijanska armada, ki se je na Hol-steinsko napotila, je že reko Labo prestopila.
Horvaška.
V	„0. Ztg. a. B." se piše od nemira v Zagrebu iz Dunaja, ravno tako tudi v „Allg. Ztg." od nemira v Reki, kteriga so ondi Her-vati storili. Na teh marnjah pa ni ne besedice resnične; take kvante le protivniki Her-vatov, ki so za Avstrijo in cesarja vse storili , zmišljujejo in jih čemijo.
Češka.
(Porotna obravnava v Pragi 9. januarja 1851.) Pričijoči od sodnije: svetovavec višje deželne sodnije, dr. Strobach predsednik, sve-tovavci deželniga sodništva Asman, Dvorak. Kavala, Stepanek, sodniki, avskultant Neu-stupa pisar; od deržavniga nadomestništva: generalprokurator Hikiš.
Zatožen je Jožef Petran umora, zagovarja ga J. U. dr. Frič. — Predsednik začne ob-
ravnavo z krepkim govoram v češkem jeziku, v kterem važnost noviga očitniga ravnanja v kazenskih pravdah razloži; ravno tako tudi govori deržavni namestnik v češkem in nemškem jeziku. V sobi je vse tiho, pa vse polno.
Ob 9% se začne prav za prav obravnava. Sodništvo odstopi z prišlimi porotniki. Porotniki se izvolijo. Ko se porotniki vsedejo, naznani reč pisar. — Jožef Petran je zatožen, de je svojo ljubo, Marijo Palo umoril. Star je 29 let. Doma je iz Dobrihovice in je imel še sedem bratov in sester. Ko je bil še le v drugem letu starosti, mu je že oče umeri. V šolo je le nekaj časa hodil in se ni naučil ne brati in ne pisati. Potem je služil na kmetih pri več gospodarjih za hlapca in poslednje leto pri Vencelnu Vlaška v Lety-u.
Iz preiskovanja, tožbe in lastnega obstanja se sledeče pokaže: Jožef Petran je prišel večkrat v kerčmo, kjer je bil ples in godci, se ondi leta 1848 z Marijo Palo soznani in vanjo zaljubi. Iz začetka skoz pol leta je vsak teden Je enkrat k njej prišel, pozneje, ko je bil pri Vlaška-u sam v službi, jo je večkrat obiskoval. Poslednjič bi jo bil imel že vzeti. On ji da v ta namen 24 gold. srebra spraviti. — Pa ona mu je postala nezvesta.
Poleti 1850 so prišli vojaki polka Wohlge-uiuth v Lety, nekaj njih je stanovalo pri gospodarju, pri kterem jo Marija Pala služila. Deklica se z njimi kmalo soznani in jim postane preveč prijazna.
4. augusta jo obiše Jožef Petran spet, ona pa noče z njim govorili in se od njega ober-ne. Oba se razpreta, in kmalo potem najde žatoženi nekiga vojaka samiga pri njej. Zatoženi pravi, de mu je bilo silno težko, de bo znabiti mogel za tujo kri skerbeti, on gre in ne. pride do 11. augusta več k njej. Ta dan, bila je nedelja, je bil vLety pri zjutrajni božji službi in pozneje pri velki maši. Opoldne opravi konje gospodarja. Zvečer gre z svojimi tovarši v kerčmo, kjer so skupej deset bokolov ola in pol poliča žganja popili. Oni so bili veseli in tudi on se je veseliga delal, ker ni hotel, de bi bili drugi vedili, de ga njegova ljuba žali. Ko je bilo že pozno, gredo vsi njegovi lovarši in on sam ostane, in se na klop vleže, pa ne ve, če je zaspal ali ne Ko vstane in iz kerčme gre, je čuvaj ravno drugo uro čez polnoči naznanil. Pred njim je tudi nek desetnik od polka Wohlgemuth, kte-rimu je njegova ljuba prav prijazna bila, kerčmo zapustil. On gre za njim, in vidi de ta, ko k stanovanje njegove ljube pride, na okno poterka in de mu ona odpre. On tudi poterka, pa ona ga ne pusti noter. To užge v njem strašni ljubosum, vse v njem gori in on sklene, njo in samiga sebe končali, kar mu je že v kerčmi v glavo padlo. On gre domu, se preobleče, nareže škope, napase konje in opravlja druge dela, de se dan napoči, brez do bi se bil vlegel. Zjutraj ob petih stoji pri odpertih vratih, ko ravno Marija Pala in nje prijatlica Ana Širi z kosama na polje greste, graharco kosit. Ana Širi spregovori: „Glej, tu stoji!" in Marija Pala ji zaverne: „Kaj mi je mar?" To je Petran slišal. Koj potem zapoje Marija Pala veselo pesem. Petran je menil, de ga zasramuje, in to ga je k sklepu še bolj napeljalo. On gre toraj hitro za njo, jo doide, jo z levo roko krog vratu prime in prosi :„Z& božjo voljo te prosim, ne žali me tako, ti si le huda name, ker so soldatje sem prišli." Dekle ga je pa preč gonilo. To ga zdraži, 011 tirja, de naj mu denar nazaj da, kteriga ji je dal hraniti. Ona mu to odreče in pravi, de mu denarja noče dati. Na to z desno vzame iz žepa nož, kteriga mu je Marija Pala sama kupila in ga ji v vrat zahode. Ko se brani, ga ji v drugo v vrat zasadi. Na to se ona zgrudi. De bi
dolgo ne terpela, še nož v spodnji del života zasadi, tako, de ji je nekoliko čeva ranil. Na pol mertvo pusti in leti k vodi, de bi na drugo stran prišel. On se izzuje in sleče, de bi čez prišel, ali voda je bila pregloboka, in on se verne. Ves zmešan popusti obleko pri vodi in jo potegne proti Černoviču. Tu ga nek njegov tovars, Bambas po imenu ustavi, on koj obstoji, kaj de je storil, pripeljejo ga v županijsko hišo in odtod v Konigssal k sodnii.
Dopoldanska obravnava se je ob eni popoldne končala. Zvečer je terpela od 4 do 81/,. Trinajst prič se je zaslišalo.
Ker je Petran sam vse obstal, niso priče nič posebno noviga od njega razodele. Bolj zanimiva je razsodba krožniga zdravnika dr. Birmana in mestniga zdravnika, dr. Straserja. Oba sta se od ranjenja takole izrekla:
Ker je meriva na rami na več mestih ranjena, se zdi, de se je zlo branila. Smertni ste bile obe rani na vratu. Ker je kri zlo tekla in se sterdila, je gotovo, de je bila na vratu še živa ranjena. Sicer sta se dva znamnja bolesni v truplu našla, namreč prevelika vranca in raztegnenje desniga serčniga predala, pa zavolj tega bi ona ne bila umerla. Rani na vratu ste bile pa na vsako vižo smertne, ker ste skoz žlezo šle in sapnik prebodle, tako de se je kri v pljuča vlila in deklico zadušila, kar se je tudi pri raztelesvanju pokazalo.
Zunajne zadeve niso smerti naključile ali pohitrile, ker bi se to moglo viditi, tudi zdravniška pomoč bi bila zastonj. Rana v trebuhu ni bila smertna. Iz ostnatih kotov ran se za-niore skleniti, de je bilo smertno vrodje ost-nato.
Potem pričajo prejšni gospodarji od Petra-na, de je bil vedno pobožen, priden in hranljiv. Na to se prebere njegov zaderžanski list, kteriga mu je občina dala, kakor tudi kersten list, iz kteriga se vidi, de je marca 25. 1821 rojen.
Zatožen je bil pa bolj vesel kakor žalosten.
O petih zvečer je začel gospod deržavni namestnik tožbo razlagati. Predmet tožbe je to, de je Petran svojo ljubo Palo z nainenam, jo umorili, dvakrat na vrat smertno ranil, in ji tudi -v trebuh nož zabodil, in na tako vižo umoril, se je toraj umora kriviga storil. O pervem delu so sodili porotniki, o drugim sodniki. Pervi del se razdeli s tri vprašanja, namreč:
1)	Ali je umerla Pala silne smerti in sicer zavolj storjenih ran?
2)	Jo je Petran ranil ?
3)	Je to s hudobnim namenam storil?
Nad nobenim teh vprašanj se ni moglo dvomiti po pričevanju prič in umetnikov in drugih okoljšin.
Dr. Frič tedaj zagovarja zatoženiga. Akoravno je res, de je zatoženi morivec,se vendar ne more terditi, de je umor namenjen bil. Pri tem pa ni zadosti, de on to terdi, ker vedenje Petrana temu zopergovori. Zagovornik se pa posebno na to upera, de zatoženi sam sebe ni mogel premagati, de ni vedel, kaj de je delal. Na to deržavni namestnik odgovori, ki poterdi de je bil Petran ves napet, in de je to zanj zlajšljiva okoljšina, de bi bi bil pa popolnoma zmešan, se vidi, da temu ni bilo tako. Nato se dr. Frič na človečnost oberne.
Potem ponovi gospod predsednik celo obravnavo ob kratkem, na to se podajo sodniki v stransko izbo, kjer sledeča vprašanja sosta-vijo:
1) Je zatoženi Jožef Petran kriv, de je svojo ljubo Palo 12. augusta 1850 dvakrat z nožem v vrat smertno ranil z namenam jo umoriti, in ali ji je iz ravno tega namena nož v trebuh vtaknul?
2) In , ako se (o polerdi: Ali je bil zatoženi takrat, ko je to počel, tako zmešan, de ni vedel, kaj je delal?
Potem ko so se porotniki čez eno uro posvetovali, so odgovorili na pervo vprašanje vsi: „da",na drugo pa deset zoper dva „ne".
Potem predloži deržavi zastopnik smerlno kazen in sodništvo tudi to kazen spozna in mu naloži obravnavne stroške povernuti.
Moravska.
Iz Jamnica se piše, de ondašnje male občine prav marljivo skerbe za ljudske šole. Učencov je sila, toliko, de učeniki svoji dolžnosti ne morejo zadostiti, in pomagavcov pomanjkuje. Zgodovinske bukve grejo po občinah iz roke v roko. Samo v Kamnicu je 500 učencov in le en učenik z enim pomagavcam, ki ne more v dveh ozkih stanicah otrok podučevati kakor bi bilo potreba.
Tuje dežele, Bosna.
Iz Bosne se v „Reichsztg.K 31. decembra piše:
28. t. m. pokliče namestnik deželniga poglavarja Abdi paša vse imenitne Turke in kristjane Sarajeviga predse, jih nagovori in jim naznani, de bo novoizvoljeni bosniški vezir Hairedin paša 30. decembra v Sarajevo prišel; vse štacune imajo ta dan zaperte biti in prebivavcov naj ga obilno sprejme. Oberne se k Turkam in reče : Ko je Ali paša Stol-cevič iz Mostara sem prišel, ga ni le vas sila veliko sprejelo, ampak vi ste tudi svoje žene z saboj vzeli, ki so clo otroke v naročju nesle, to vlada dobro ve; — kar zadene oddajo orožja, se ga je sila malo oddalo, ali on bo ostro skerbel, de se bo to povelje spolnilo; — potem zapove Sultan, de noben podložen ne sme druziga podložniga psovati, vsi so si enaki, zatoraj tudi prepove koga gjavra, Vlaha itd. imenovati v znamenje, da so si vsi jednaki.
Muzlim ne more in ne bo, dokler je muz-lim enakosti terpel, in zavolj tega tudi zdaj gjavra bolj čerti, kakor le kedaj, ker vse zlo le od tega izvira, pod zlegam pa on razume vsak napredek, vsako novo reč. Zloba bo sniških Turkov je — če tudi na tihem — do verha skipela. Pred pol letam so bili oni še gospodje in zapovedovavci, nobeden jim ni zamogel kaj zapovedati; naredbe vlade so po svoji volji spolnovali ali jih celo v nemar pu-šali; in zdaj, kako se je naenkrat vse spre menilo! Armada zapoveduje, ki postavam veljavnost daja, upornike kroti, poglavarje za-pera, sinove dežele v vojake sili in se nosi, kakor de bi bila v deželi sovražnikov, kristjan ima s Turkam enakoopravičen in ne zatret biti; popred svobodni muslim mora davkepla-čevati; rajtinge položiti, keršansko omikanost terpeti in za storjeno krivico ima celo kazno vanbiti! On naj ljudi druge vere spoštuje in s tem, kakor meni, lastno vero zatajuje, odtod njegov upor, njegova zloba. Misli ga obhajajo, de se bo s tem izlam podkopal, ki se zares z napredkam ne veže.
30. opoldne pride novi vezir Hairedin paša v Sarajevo. Seraskier ga sprejme celo armado v spremstvu mnogih vradnikov in mest-njanov pol ure od mesta. Chod je bil slovesen in vezir je smel zadovoljen biti.
Ravno zdaj se je tudi drevo, na kterem se ima c. k. avstrijanska zastava vihrati, na hiši konsula po konec postavilo, čemur so se zlo čudili.
Bližnje ulice so radovedni gledavci napolnili , in ko se je drevo ravno po koncu postavilo , se je začelo s topovi streljati v čast novimu vezirju. Turki, ki so v mesto z vezirjem prišli in drevo zagledali, so se temu čudili,
in kmalo se raznesejo po mestu vsake sorte smešne pravlice od tega drevesa. Turki menijo , de so gjavru prodani in izdani, drugi pravijo: de se ne bo zastava obesila, temuč križ in zvon, eden vender je terdil, de dre^vo ni dovolj lepo narejeno, treba je, de se z kervjo konsula pobarva. Reči moramo, de (a les muslima zlo straši in mu velike skerbi dela, kar je popolnoma verjetno, ako se izobraže-nje tukajšnih Turkov premisli. V Bosni še nikdar ni bilo stanovitnigakonsula, prebivave od tega nič ne vedo; še mnogo pašatov tega ne razume; razun tega so podpihovavci napravo c. k. general-konsulata v to porabili, de muslima še bolj dražijo, ker pravijo, de bo zanaprej tujec tukaj vladal in raja podpe ral, de se turško vladarstvo konča. Kakor nepomenljiva se nam ta reč tudi zdi, pa ravno tako važna je za Bosno. Včeraj in danes pozdravljajo noviga vezirja vradniki in drugi imenitniki. Hairedin paša je majhine postave, njegova zunajna podoba nima nič posebniga, njegov obraz kaže, de je dobrodeljen, njegov pogled ni ošaben in ne resen, vedno se posmehuje. Pozdravljali so ga po staroturški navadi. Te zunajne znamnja sužnosti viditi, ni prijetno. Vsak ko je prišel in šel, je moral pred njim z levim kolenam poklekniti in mu obleko poljubiti, med tem ko Hairedin paša nikogar ni pozdravil. On je rekel, de ga oba vladika gerške vere v Hercegovini nista zlo prijazno pozdravila. Na to se mu je odgovorilo, de to ni znamnje, de ga ne spoštujejo, ker tamošni prebivavci že mnogo let ediniga Ali pašata Stolceviča poznajo, so njemu pokorni, in de niso nikdar v deželi ka-kiga druziga vezirja vidili in ga pozdravili, de toraj niso njega poznali, in de se jim mora to zavolj tega odpustiti.
Bosniškim frančiškanam, ki so ga prišli iz samostanov pozdravit, je djal, de je z katoliki zadovoljen, ker so zvesti Sultanu in leto obžaluje, de so tako neizrečeno ubožni, kar se bo pa, tako upa, vse poboljšalo. Vezirje katolško duhovšino veliko bolj prijaz/io spreje kakor gerško.
Turkam je bil precej oster zavolj dogodb v Bosni in je pokazal, de ima duh Seraskiera. Pravijo, de jc rajo iz Drinopolja večkrat vlado prosil, de bi bila Hairedin pašata ondi pustila za vladarja, ker je dobro z njimi ravnal.
Število ujetih se dan na dan množi. Zdaj jih še ne morejo v Carigrad poslati, ker se morajo popred njih dolgovi in druge zadeve v red spraviti; potem bi bilo treba za to več vojakov spremljevavcov, kakor jih Omer paša zdaj zamore dati. Eden ujetih, Mahmud Alai beg, ki je že zlo star, je umeri.
Arnavta Bin Basia, Kariman bei-a je Seraskier poslal v Albanio , de bo iz rodu Tosga 2000 Arnavtov vojakov nabral in naglo z njimi v Bosno prišel.
Branivec Konjice, Skender beg je zadel na lepo turško deklico, ki jo je za ženo vzel.
Muselim Hadgi Jakub beg, kteriga so vstajniki-iz Bihača spodili, je prišel v Sarajevo, in zdi se, de mu je Seraskier udan. Mnogo se pripoveduje od stanja v Mostaru in Buni, kar jasno kaže, de Ali pašata vstajniki ne derže zapertiga, ampak de on s tem le dela, kakor de bi bil vladi udan. Akoravno ga mnogi zagovarjajo, se bo vendar le kmalo pokazalo, de je on glava cele vstaje, zatorej so ure njegoviga vladanja štete in Hercegovina si sme srečo vošiti, tega 85 let stariga, pa delavniga trinoga zgubiti.
* Iz bosniške meje se piše 12. t. m., de so prebivavci Bune, ko so vstajniki tje prišli, svoje hiše odperli. Vezir je v Dubravi. Ako bi sila protila, se ima na dva strela rajaSto-taca in Pacitelija v Gubrici zbrati in vstajnike napasti.
Rusovska.
Na Ruskem so v letu 1849 1,055,882 otro-kam koze stavili. Zdravnikov za koze staviti je bilo 8450. Bo l. januarja je bilo v celi deržavi 7954. V javnih, na deržavne stroške preskerbljenih bolnišnicah je bilo 737,443 bolnikov, od kterih jih je 609,564 ozdravelo, 91,545 pa umerlo. Do 1. januarja 1850 je bilo v celi deržavi 714 lekarnic, in sicer v glavnih mestih 77, v okrožnih mestih 150 in na kmetih 487. Pridelki so znesli 145,446,526 čvetert. Za podporo manjših posestev se je 577,951 rubeljev porabilo. Žita za zagotov-ljenje ljudstvo preživeti je bilo shranjeniga 15,848,739 čvetert, in denarja za 8,949,742 rubeljev in 73% kopek. Zraven tega je bila drugod za ubogo istinga za 983,051 rubeljev 89'/4 kopek naložena in žita je bilo skranje-niga 109,714 čvetert. Novih somnjev se je med letam 134 dovolilo, namreč 25 v mestih, 109 pa v vaseh. Bark se je na morju 22 potopilo, na vodah in v vodotokih, pa 77. V podporo pogorelim in na drugo vižo v škodo prišlim se je iz deržavniga zaklada 464,058 rubeljev in 203/4 kopek izdalo. Istinge javnih ljudomilih naprav so znesle 75,412,457 rubeljev 3372 kopek. Razun tega je bilo v 18 okrožjih 46 ljudomilih naprav, ki so se zder-žale na stroške občin. Roparij se je, ako kavkaske dežele izjamemo, 140 zgodilo, požigov 30, cerkvenih ropov 91. Konjskih tatov, ki se s tem prežive, se je 47, in drugih 635 zaperlo. Umorov se je zgodilo 1216 in samomorov 1622. Otrok se je razun glavnih mest 2267 živih in 207 mertvih odložilo. Napravilo se je pet novih bukvotiskarnic, dvanajst kamnotiskarnic, vstanovilo se je petob-čnokoristnih društev: v Odesi, Kerzonu, Viatki, Tevru in Čuji, potem pevska družba v Re-valu. Polnih listov v zunajni svet se je 354 dalo; število vsili jetnikov skupej je bilo 173,868. Mestni dohodki 634 mest so znesli 9,095,535 rubeljev 58% kopek, izdaje pa 8,076,922 rubeljev 20 »/, kopeke. Za polep-šanje mest in za občnokoristne stavbe se je dalo za glavne mesta in za Odeso 1,000,000 rublje v. Tujcov je bilo na Ruskem 46,988, njih je 638 ruskih podložnih postalo. Rimsko-katolških duhovnov je bilo 3326, cerkva in kapel 2512. Katolčanov je bilo 2,847,004 Armencov gregorjanskih , 367,075 , katolških 18,461, protestantov 1,729,386, reformiranih 37,012, judov 1,189,808, mohamedanov 2 milj. 320,810, lamaitov 190,092, in razne vere 163,130; vsi drugi so rusko-gerške vere. Med letam je prestopilo k ruski veri 1473 rimsko-katolčanov , 11 gregorjanskih Armencov, 2703 protestantov. Nekristjanov se je spreobernilo : 1882 judov (od teh 1787 k ruski, 66 k rim-sko-katolški, 29 k protestantiški veri), Me-hamedanov 847 (k ruski veri 828. k rimsko-katolški 1, k greg. Armoncov 48). Paganov 1150, vsi k ruski. Protestanti so trije v rimsko-katolško vero stopili, katolčanov pa 47 k protestantizmu.
Poljska.
„Czas" naznani, de je društvo za pogorele v Krakavi 11. t. m. sklenilo, spet 144,000 gold. podarjenih denarjev razdeliti. Ta znesek stori šest percentov cele škode.
Nemška.
Knez Schwarzenberg in Manteuffel sta se kakor „Deutsche Reform" naznani— glede jrihodnje nemške središne vlade porazumela
*	Pripoveduje se, de bodo v Draždanah avstrijanski in ruski cesar in pruski kralj se snidili.
*	Na SchIeswig-Holsteinskem je sovraštvo jonehalo, ker se je schleswig-hoIsteinska vlada tirjanju avstrijanskiga in poruskiga komisarja podvergla.
U Mi
Sočutje.
Se mi sanja? je resnica? Komej zapopadem sreče. Zopet gledam tvoje lica Tvoje lica tak cveteče. Niso sanje, je resnica — Saj sim te objel, devica.
Vunder čas ločenja mine! Si in objel jo ljubeznivo, Njo, na ktero sini z daljine Stokrat mislil, ah, tak živo. Vsaki dan se mi je zdelo , Da te gledam zmir veselo.
.Te tančica bela krila Te, kot lilijo o cvetju, Ter okroglo si vabila Z glasovira k sladkem petju Slavcu sladkor podajala,
Rože tvoje polivala. •
Pa odkar so rože v cvetju, Ni mi dano, kar ni dano Gledati o dušnem zretju Tebe radosti navdano. Ni mogoče, te v tančici Misliti in v veselici.
V černem krilu pogleduješ Milo, žalostno mi v lice, Zdi se mi, da tak zdihuješ; »Zbriši, ljubi, mi solzice." In ah, glej neznane čude So resnične sanje hude.
Rož'ce tvojih lic so vele , Z grenko roso jih polivaš, In lepote tvoje bele Z černo svilo mi zakrivaš. Ktera se prederzne reva Te objeti, rajska deva?
„Ah, kar gledam cvetje rožec Več ne moram bit1 vesela, Mi zaspi moj bratec božec, Ko je roža cvetet jela. Me tolaži, o moj ljubi, O neznani moji zgubi.
Ne žaluj tak zlo, dušica, .Jez z teboj se zdaj pobratim, Dokler z bratam se devica Ne zjediniš v raju zlatim. Vkup žirela bova srečno Gor v ljubezni sladki večno
Čas meji le naj telesa Ne meji ljubezni naji Z trupla tu me že v nebesa, Dviga misel ta naj slaji. Večno se ljubila bova — Raj in večnost sta gotova.
Je ljubesen me ognjena Trupla tu že oprostila, Kjer z daljine moč je njena K tebi dušo mi nosila, Da z teboj sim živel, zorna Ona res je čudotvorna.
Loči trupla kraj v daljini, Ločit najnih duš ne znane, Kjer ljubezen naj zjedini Tud v daljini duše vžgane. Ločen sim z teboj se snidil, Raj in žalost tvojo vidil.
Časa in daljine mejo Perst telesna duši stavi, Pa ljubezni ne razdrejo, Njo naj duša prosta slavi. Ta nad čas in kraj me vzdiga; K zgolim me duhovom dviga.
Planjavski.
Čudna prigodba.
Na južnem Štajarju blizo horvatske meje je živel pred 12 letmi sironiaški bajtar. Vertec na kterem še zdaj hišica stoji, in košček zemlje je bilo vse njegovo imetje. Bil je sila marljiv sadjorejec. Kerkolj je praznega mestica sapazil, ga je na mestu s kakim cepežem za-padil. Marljivost mu je pa tudi verlo koristila. Ako mu polje obrodilo ni, je imel dosti krat sadja na kupe. —
Al pri vsem tem ni bilo pri njem nobenega teka, nobenega blagoslova. Kak marljivo je po zemlji ruval, i neprenehama po gorah i dolinah za živežem plazil: ravno tako nevljuden in neotesan je proti sosedom bil. Ni mu smela kaka živa d pred steno priti, ne ži-vinče na trato stopiti, ga je že po vsih žilah strašna jeza lomiti začela; klel je vselej, če je mislil, da se mu kaka škoda godi, i hrup besedi se je grozovitno po vesi razlegal. Rekli so mu zato povsod, da je „sivi hitrecl"
Na enkrat začne bolehati. Hudi kašelj se ga prime, od dne do dne bolj oslabuje na per-sih — jezik vendar ni nehal po stari navadi se gibati. Mnogokrat so mati pripovedali, kako se je „sivi hitrec" sklučen i polaman po celem truplu težkoma vlačil pod drevje, i ko je sadje dozrevalo, pol dneva tamo čepel, i marljivo )oslušaI, kadar i kde. bi vetrič zapihnil, i kaki sad iz vejice stresih Kar je okolj njega ležalo, sije s berglami k sebi privabil, kar pa doseči ni mogel, nad tem je skerbljivo čuval, kot mačka, ki vlovljeno miš pisano ogledava, dokler se je polastiti nemore. Če se je pa velika nesreča pripetila, da se je neumno ži-vinče zaželjeno stvar ukrasti prederznilo, ga
je mahom neizrečeni jad na noge vzdignil, i bezupno na persa se bijoč je začel vpiti i pre klinjati, daje bilo groza no strah ga poslušati". — Tako je živel ovi človek, nesrečna žertva svojih divjih strasti, skoz tri leta v tem tužnem stanju. Zadno leto mu počne vedno hujše prihajati, i pred ko rumeni žarki poletnega sonca zemljo ogrejejo, se ni več s postelje geniti mogel. Zdaj so še le domači starca s celo njegovo sitnostjo spoznali. Ni-gdo mu ni mogel vstreči: gnjevljivost, s ktero se je čez vsako naj manjo stvar, če mu ni po volji izšla, razljutil, jo bila znak grozo-vitnega razpora, ki ga je v sercu grizil. Med tim nastopi jesen. S vsakim dnevom postaja vetrije neugodnije, listje na dvevju požuti,— pa tudi, bolnikov obraz obleduje i upada od dne do dne.
Rilo je na večer vseh svetnikov. Iz treh cerkov ravno zadoni milo petje zvonov, pro-budivši v persah kerščenikov sladko sočutje do onih ki že v maternem kvilu zemlje počivajo. Na jasnem nebu migla tisuč i tisuč svetlih zvezd, iz vsakega okna se bliska vesela luč, i po hišah se sliši žuborenje molečih ljudi. Tihi mir pokriva gore i doline. Le tedaj pa tedaj zahrumi slovezno bučanje zvonov, ki ga je veter po zraku zibal. Zdaj se začne bolestnik u bajti počasi iz postelje vzdigavali, malo se počine, potem se ozira s jasnim licem okolj sebe, i prosi blizo stoječe, naj mu z postelje pomorejo. Ko stopi na noge, čini dva tri korake , i k vratain se krene. Zet se mu hoče vstaviti, ga pita, kam da če iti. Starec mu glasno i serdito odgovori, zakaj tak neumno pita? Ali ne ve, da je bolniku zdravo, ako se u čistem zraku maličkaj odehne? Vsi potihnejo, starec zapre vrata za seboj — gre vun — i došel ni nigdar več nazaj. Nekoliko trenutkov čakajo in čakajo, i ko ga le nazaj ni, grejo s lučjo za njim, iščejo okolj voglov krog in krog — pa od starca ni bilo ne duha ne sluha. Strašen hrup vzdignejo zdaj vsi, kličejo sosede na pomoč, i pripovedajo jim, kaj se je ravno zgodilo. Ovi se s pervega smejijo, ker se jim je nemogoče zdelo, kako bi bil njihov stari sosed, ki se že tako dolgo s postelje genil ni, zdaj na enkrat tako šibke noge dobil. Gledajo, kličejo ga po imenu na vse gerlo, preiščejo vse kote, — al vse zastonj. Zdaj začnejo tudi ti s glavami kimati i vsaki plašljivo leze v svojo hišo. Ko se beli dan zazori, je že bilo vse na nogah. Spet ga grejo iskat, preveržejo vsako slamico; potem se podajo k vodi, ki blizo te vesi teče i katera ni veča, ko sreden potok, Iščejo tudi ovde, gor i dol, al najti ni bilo nič. Čudno se sadaj vsim dozdevati počne, stermo ogledava eden drugega. Pregledajo tudi bližno hosto. Pa vse je bilo zastonj. Nikjer ga ni bilo najti. Ova grozna novica, ko da jo je veter raznesil, se koj pa dalnih i bližih krajih razširi. Od mnogih strani, kakor se vselej pri tacih slučajih godi, se je glasilo, (u i tam smo ga videli. Pa vendar tudi (o iskanje je bilo brez uspeha. Ja še zdaj ti neve nikdo od njegovih sosedovy ako ga pitaš, kamo li je ta te človek zginil, drugega odgovoriti, ka-| kor: „H — i je prišel po njega."
Tudi jaz, ki sim tedaj še doma pri svojih stariših bil, i starca soseda sam dobro poznal, ti neznani na tvoje radovedno pitanje, kako i kam se je zgubil, drugači odgovoriti, kakor si ravno čital,i kakor mi je še le pred nekoliko mesci njegova še zdaj živa hči pripovedovala.
— g — (Bčela.)
Slovstvo in umetnost.
Matija Majar nam takole piše: „Ruska slovnica, ktero marljivo spisujem, in s ktero imam čedalje več veselja, bode pisana v ilirskom narečju, kakor moja Pravila in bode imela sledeči naslov; Železnica iz ilirskega narečja v narečje rusko, to je: Slovnica Slavenščine jugoiztočne".	(Bčela.)
*	(Slavenski časopisi na Dunaju.) Pred letom 1848 na Dunaju ni noben slovenski časopis izhajal. — V letu 1848 je za kratki čas češki časopis „Vidensky posel" izhajal. Od leta 1849 se je število slavenskih časopisov na Dunaju zlo pomnožila. Zdaj izhajajo sledeči:
1)	„Slovenske \oviny" (slovaške), ktere sedaj vredujeta gospoda Ivan Lichard in Ivan Zaborski. Ta časopis že izhaja od druzega polletja 1849.
2)	„Vestnik deja Rusinov avstrijskoj deržav}." Vrcduje ga Ivan Holovackj. Ta list je z*ačel izhajati v letu 1850, in pride zdaj vsak teden trikrat na svitlo na celej poli.
3)	„Vi(lensky dennik," novine politiške in književne; žačel je izhajati druzega polletja 1850, in sicer pride razun nedelje vsaki dan na svitlo. Vredovan je z veliko skerbjo, sodelavcev in dopisateljev ima mnogo in se posebno na šole obrača po slavenskej Avstrii.
4)	„Mirozrenie" v bulgarskem jeziku izhaja v mesečnih zv#zkih po dve poli naenkrat. Vre-duje ga Jan Dobrovič. Začel je proti koncu leta 1850 izhajati. Donaša sostavke dogodo-pisne, narodopisne, posebno se peča z jezikoslovjem, bulgarsko slovnico itd.
5)	„Vesna" leposloven list, priložen vsak teden trikrat „Videnskemu denniku." Začel je še le to leto izhajati. Posebno se peča z slovstvom vsih slovanskih rodov.
*	Pervi zvezek bibliotheke dr. Miklošiča bo kmalo na svitlo prišel, ki bo zapopadel sostavke vsakoršnih slovanskih narečij, posebno staroslovanskega.
*	Z pomočjo cesarske akademije se tiska v deržavni tiskarnici na Dunaju obšivno delo o starodavnosti na Talijanskem od Joana Ivollarja.
*	Nemški pesnik Vogel bo izdal ponemčene serbske pesme o Marku Kraljeviču.
*	V Pragi se ravno natiskuje: „Stručni pri-rodopis" pro mladež česko-slovanskou z mnogimi obrazi. Spisal F. Ksaver Klement.
Zmes.
Lavantinski škof, gospod Slomšek je podaril za povzdigo Celjskega gimnazija 1000 gold.
Odgovorni vrednik: Drai/otin Melcer.
Ces. kralj, loterija.
Naslednje številke so vzdignjene bile: V Terstu 18. Prosenca: »1. 65. 43. 86. 51.
Prihodno srečkanje bo v Terstu 29. Prosenca in 12. Svečana.
Telegraflško knrzno naznanilo deržavnifi pisem 18. Prosenca 1851.
Dcržavne dolžne pisma po 5
» » » » 4
Obligacioni avstrijanskih pod
od 100 (v srebru) 95%
, » » » 82 %
- S"««
„ UMgaBIIMI. tt VNUlJUllteMll puu ,	4 oJ	\	_ u
in nad Anizo, ceskih, morav-	2 i »	> f	5(1 »
skih, silezkili. štajarskilv, ko- J	' 0 , -	_ \	_
roških, krajnskih, goriških in \	' 0 1	/
dunajske višje kamornc urad- /	? J" 3/ >;	^ 1
ni in \	! '	'
Bankne akcie po 1140 gold. v srebru.
Dnarna cena /8. Prosenca 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.") 33 gld.
Založnik in tiskar Jožef Blaznik.