Tl. Ste«. PaNValft* tearnm v drfavt SHS. V UubUanl, v nedeljo 28. marca 1920. Leto IV. Izhaja ram pondeljlke In dneva po praznik« ^ • e Ib dam opoldan- Uredništvo je v Ljubljani, Franči&kajuslta »lica št. 6/1,. Učiteljska tiskarne. Dopise fra n hirati in pod' pisati, sicer se jib ne priobči, Rokopise se »e vraža* Oglasi; Knostolpna petit^ »rstiea K 1*80, osmrtnice ln zahvale po K 8*—ra*-Rtftsi in poslano vrstica p® K 2'50; večkrat, objave p« dogovoru primeren popust. . M l • » . SŠ6&4*' Glasilo Ingotov. socUalno-demokraftKne strank©, Posamezna Stav. stane —— 80 vinarjev. —— Naročnina: Po pošti a)! t dostavljanjem m dom za seto ieto K 120, *a pol lete K 60. za četrt leta K 80, za mesce K 10. Za Nemčijo ceto leto K 132, *a osialo tujino in Ameriko K 140. — Reklamne ie za Het so poči! n me prosta. Upravnižtvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt.6 L, Ueiteljsk« tiskarna. Telefonska St. 3f^ Razvoj krize v Nemčiji Posledica vojaške protirevolucije, ki se ie tako naglo poslovila, so iluzorna mnenia. da nai bi zavladala v Nemčiji namesto takozvane desne diktature leva, ne da bi pomislil}, da bi s tem ne mogli odpraviti nevarnost za republiko. Nedvomno ie. da bi se delavska vlada, o kakršni s® razpravlja sedal morala boriti z naj-Večjimi težkočami. Nemčiia ie po zimi polagoma porabila svoie zaloge ter bo potrebovala zadnje mesece Pred žetviio dovoz živil iz inozemstva. Teh živil oa ne dobi brez kredita in kredit potrebule tudi za svoio Industrijo. ker ne more brez niega dobiti surovin. Delavska viada. ki bi se morala boriti z nezaupanjem !r» nenaklonlenostlo zahodnih kapita-Usiič^uih držav, ne bi dobila pomoči ali pa le težko, prehrane ne bi mogla izboljšati, nujni potrebi delavstva ne zadovoljiti. Nakopala bi sl taka vla* da smrtno sovraštvo buržoazlie. kmetov in obenem bi se morala boriti z južnonemšklm partikulariž-mom, ki deluje na to. da bi se južni deli odtrgali od Nemčije; razpustiti bi morala državno brambo. ter bi ra-zentega trpela še na svojih lastnih sporih v stranki in organizacijah. ka» bi 11 popolnoma onemogočajo ugodno rešiti nle naravnost težke naloga. Navedba vseh teh težkoč in ovir ve zadoščala. da so se delavske organi* zaclJe zedinile ter opustile načrt čiste delavske vlade. Razentega st» pred durmi tudi volitve v državni zbor. in negotovo ie. Če bi bilo sedal umestno za to prehodno dobo ustanoviti povsem negotov provizori}. Pozabiti oa ne smerno, da bo vlada naletela na velik odoor meščanstva In onih omahilivih elementov, ki nikdar ne vedo, kal hočelo. če v tem trenutku opusti pot demokracije. Zato pozdravljamo z ozirom na razmer e. da se strokovne organizacije zedinilo na primerno koalicijsko vlado, ki utegne rešiti v tel situaciji Nemčijo pred gotovim gladom in razpadom. Položaj v industrijskih ozemljih, zlasti v rurskih revirlih. le kliuh ten--denciloznim vestem ugoden. Tam so vojaško protirevolucilo delavci zatrli in prevzeli oblast. Ker pa delavci spoznavalo položaj, niso proglasih diktaturo delavskih svetov, marveč hočeio delati v sporazumu z ostalim delavstvom v Nemčiji. Popoln red vzdržujejo. ker vedo, da. če bi zabredli v anarhiio. bi se smeiaJ samo zahodni kapitalizem. produkcija bi prenehala, nastalo bi pooolno po* manlkanie življenjskih potrebščin, ki bi iim nihče ne mogel odoomoči. V tem vidimo pravo razmnevanle med nemškim delavstvom ln če smaga popolnoma to spoznanje »n uvidevnost, bomo lahko rekli: Nemčiia ni zamudila resnega trenutka. Tako stole stvari, realne, k! flh ne more utaliti nihče, kdor ima zdrav razum. Četudi meščansko časopisje slika dogodke drmrače. če piše o anarhiji med nemškim delavstvom v Porenju in drugod, to ni res in nalbrže tudi ne pride do nle, ker bi bila anarhila le obnovitev vojnega gorla. ki ga Je ta m^od pretrpel že enkrat v svetovni volni. Nemška vlada Je demisHomrala. Nlel bo sledila nova Vla'dfi. ki prevzame posle v zmislu sporazuma med delavstvom. Od nle Pričakujemo, da obvarule nemško fludstvo pred katastrofo in ga dovede bliže k zmagi zavednega ln organiziranega proletarijata. Brez obupavanja. (Konec.) če seštejemo vse, kar se Je zgodilo, moramo priznati, da ni za nedosledne cepitve nobenega načelnega razloga. Vsi nesporazumi, vsa nesloga, vsa naravnost besna nasprotja imalo svoie korenine v različnih na zorih o taktiki. Danes ne zaleže mnogo pridigati treznost in hladnokrvnost. Živci sc razdraženi, glave razgrete, in treba bo časa, da se poleže vznemirjenost »n se ohlade duhovi. Tudi to se bo KKodilo, ali izsiliti se ne da. Cena bo morda velika, ali neizogibna le. kajti , borzen se ne ozdravi z besedami, le izkušnla razkrije zmote. Toda na! se zeodi to kadarkoli, zgodit« se mora. da pride proletarilat do edinstva in z niim do zmage. To pa bo tem prel mogoče. Čim orel sc splošno spoznalo pogoli takega edinstva. Sociialističnl cill le združitev. Ta mora tudi biti trden. Kdor hoče imeti svoj prostor v sociialistični Interna* ciJonali, mora priznavati ta cill. V tem oziru ne more biti nobene koncesije. kaiti v eni vo ski se ne more boievati vsakdo za druge namene. Ali kar se tiče taktike In postranskih vprašanj, pomembnih le v gotovem času ali za gotove kraie. se mora dogmatizem umakniti. V takih rečeh le toleranca neizogibna, če nai se edinstvo proletariiata kdai uresniči. Proletarci vseh dežeL združite sef AH teh proletarcev ie na milijone. Na vsakih proletarskih ramah le or o- LISTEK. anii (Poslovenil Fran Pogačnik.) Krivda in pravda. ".dSkSU!ve!a ”a sc,“ ivoio obrt PrlSt.SJ?L|l2VS”a' Za kmete in nlih Se„e t« aK* vsak po dvajset rubljev. Napotita se v drugi kraj. Razgo- variata se in se iameta prepirati, ka« ko le boljše živeti, pravično ah krivično. »Bedak,« psuje krivičnik, *AH ne vidiš? Kupci in trgovci znajo delati nepošteno, zato hodijo v Čevljih. P)i nas na vasi pa živi Abram, dobro ga Poznaš J Vse življenje ie bil pravičen, a vendar ni imel spodobne obleke, kar le živ!« Pravični mu ne da prav hr vztraja pri svoiem mneniu. Stavita in se dogovorita iti do prvega sela ter tam vprašati Hudi. al! Je bolie živeta pravično ali krivično. AJu> lludie nareka da raavična. od- da krivični pravičnemu svoiih dvajset rubljev, ako pa reko. da krivično, nai se zgodi obratno, nai plača pravični. Prideta v sek>. hodita po hišah In sprašujeta: »Poveite, liudie božji, kako ie boljše živeti, pravično ali krivično!« Kogarkoli vprašata, vsak jima odgovori: ^Čemu to sprašujta? Krivičnemu le povsod bollše, krivda hodi v čevliih, pravda v opankah’« Pravični Izroči krivičnemu svoj denar. Oba začneta zopet delati kakor prel. šivata za kmete in nlih žene. zaslužita vsak po trideset rubljev in se odpravita zopet v drugi krai. Po poti sc. takole razgovar jataj; Prvi pravi: »Pravda Je boliša!« — Dr?igi mu ugovarja: »Ne, krivda jb boljša!« Sporečeta se in stavita za trideset rubljev. Prideta v vas in kogar' povprašata. Jima vsak odvrne: »Kako moreš sedai živeti pravično 1 Pravda hodi v onankah, a krivda v čevljih!« Zonet Je izgubil pravični ves »voj aasluiek. letarska glava. In te so tako različne, kakor človeške glave soloh. Ni le večle utopije, kakor pričakovati, da bodo vsi možgani, bodisi tudi le vsi proletarski možgani v vseh rečeh do zadnje podrobnosti enako mislili. In na nobenem poiiu ni diktatura boli neuspešna, kakor na tem. Kdo» hoče stranko, v kateri bodo vsi čuti uniformirani, je ne doživi nikdar. In če bi se momentano vsi podvrgli eni avtoriteti, ne bi bila taka stranka nič vredna, zlasti ne za sociializem, ki se ne more realizirati z nemo ma-šino, temveč le z veliko množico mislečih. Iz globokega prepričanja ravnajočih Hudi. Resnični problem ie torej ta; Združitev vseh proletarcev le neizogibno potrebna; ail ti proletarci niso marionete in nimalo na eno kopito nabitih glav, Kako jih združiti fclhib temu? iz te dileme ie le en sam izhod, in to te oriznanle tolike svobode, kolikor le le mogoče, da ostane vojska združena na skupen cill. Brez te tolerance }e združitev proletariiata nemogoča. Brez združitve na ne bodo uresničeni niti nalleoši programi in najradikalnejša gesJa ne porušijo kapitalizma brez n!c, To spoznanje mora prešiniti ves proletarijat. teda? bo niega združitev razmeroma lahka reč. Dotlej pa ne morem« imeti nič drugega, kakor številne sekte, ki potrošilo večino svoie moči v mdšeboinem boiu. namesto da bi Jih osredotočile z& boj proti pravemu nasprotniku. Za dosego cilia gre. ne za cepite* nle dlak o postranskih vprašanjih, ki so navadno z vidika zgodovine in bodočosti družbe mnogo mani vredna. kot si domišliaio tisti, ki lahaio na niih. Natemniške vojske, v katerih se ie vsakdo za plače zvezal..da bo slape ubogal, so bile dobre z«i boie srednjeveških bogatašev, in še tam se niso vedno obnesle; za proletarski boj in za socilalizem niso vredne niška-vega oreha. Armada za prilx)ritev nove družbe mora biti inteligentna in zavedna, in zato se mora ceniti tudi posameznik kot razumno sodelujoč človek. Socialističnemu gibanju ne more koristiti nobena avtokracija. naj se izraža v kakršnikoli obliki. Zdi se, da imamo za nekaj časa pred sabo periodo, v kateri ne bodo priznane te nujnosti in uživali bomo sliko na Vdove koliko delov razdeljenega proletariiata. To ni povod za vriskanie: ali naposled tudi ni vzrok za obupovanie. Kajti ta doba more biti le prehodna in nemara bo krajša, kot bi bilo soditi do današnji razburjenosti. Ali miniti mora na vsak na čin in tolažilio Je to. da izide delav-svoo končno nalogo. ----------------------------- irjf, j, Kapitalizem gre dalie svojo pot, kakor so io načrtali snoznavalci soci-ialnega razvoja v njegovih mnogo mlalšib letih, Četudi nevedoma. pripravila tla novi družbi, kakor sadi starec drevle za svoie potomce, tudi če ne misli pri iem delu na otroke. Bogovi so določili, da ostaia zemlja, tudi če padalo rodovi v grobove, in novi rodovi si lo urelalo no svoje. Od pradedov sprelemaio dedščino m nauke. ali dodajalo Iim sadove svojega spoznanla, in tako ie sicer vez, ki soaia vse vekov e brez pretrganja in brez vrzeli, toda nit, ki se odvila vedno dalie in označuje napredek člove* štva. Ljudski rod pa ie še mlad m zemlja še ne kaže znairienl umiranja. Pot Človeštva drži daHe in na nobeni postali ni obstanka. Kapitalizem te imel svoj čas in ga ie užival, ali vse Je minljivo ln na prag stopa njegov naslednik, katerega se ne ubrani in M naide Pot tudi v hišo. Lahko se raduie kapitalizem zmed v socialističnem taboru, toda njegova radost ima dvomljivo ceno. Do« sti je celo razlogov, da bi se rajši Jo-Kal vpričo teh zmed. kar so mej drugim tudi znameiiič, dn se ic armada njegovih nasprotnikov boli pomnožila. kot se mu ie sanlalo Mnogo sporov izvira baš iz tega naraščanja in iz vročekrvnosti, naiboIJ lastne novincem. Aii če mošt kipi. pravijo, da bo vino dobro in kadar bo dovolj zavrelo, se združijo temperamenti Vročih s hladnokrvnostjo mirnih, ln prav ta zmes. ta sestava vseh moči poda gibanlu nenremagiiivo silo za zadnil. odločilni boi. za zmago pravice nad krivico, svobode nad zatiranjem, ladustrijalci se pripravljajo? V Jugoslaviji te organizacija ali pravzaprav karteliranle industrijskega in bančnega kapitala mnog') laiše nego po drugih državah. V državi Je industrija maihna. banka*-stvo enako. Medsebojne konkurence ni ne v industriji ne med bankami, ker ni potrebna. Tudi nima v počet-kih prvega razvola nobenih ovir. ki bi Jim lih delala drugod vlada z ozirom na sociialno stanle ljudstva. Po vsod drugod se sklepaio zakoni, ki omeiuielo karteliranle Hudskih Izkoriščevalcev. pri nas pa tega ni. ket se vlade same zatekajo za pomoč k bankam in pa ker v današnjih vladajočih krogih ni prav nikakršnega zmisla za to, kako velike in zle posledice imaio lahko kartelirani kapitalisti za državo in zlasti pa za prebivalstvo. Zakal. če se dopušča v tem oziru kapitalu popolno svobodo, le naravno, da se bo korenito zasidral In podiarmil vse. kar mu te do-segliivo. In posledica temu mora logični) biti ta, da neusmiljeno izkorišča, zdiuži v svojih rokah produkcijo ln trg, diktira cene, Plače In diktira tudi državi, če bi hotela kaj ukreniti proti nJemu. dasi v blagor prebivalstva. Kapitalizem postaja tako država v državi. Koliko vpliva Ima jugoslovanski kapital na državno vlado, le nam težko natančno dognati. Ima pa vpliv. In sicer velik vpliv. Ne gre nam pa danes toliko za ta. v kakšnem razmerju le kanita! z državo, nam gre mnogo bi 11 tu za to. kako se prinravlia kapitalizem na napad na delavstvo. To nas za enkrat najbolj interesira. Ozrimo se prav na kratko na dogodke. Draginla narašča in povsem naravio ie. da zahteva tudi delavstvo in uslužbenstvo sploh večie plače. Delavske organizacije sklepajo a podjetniki mezdne pogodbe za krajšo ali dališo dobo in povsod sodehile industrilska zveza, ki pri vseh pogodbah vpliva na to, da se pogodba glase kolikor mogoče do enega roka. do kdai so vellavne. in ker to oboje ni mogoče, tam se vstavi previdno določba, »če bi se draginla povečala za 30%, pogodba za delavstvo ne vella več«. Značilna le posebno zadnia določba, ker se dra* ginla nedvomno poveča In & nlo ra?,~ veliavi lahko vsaka pogodba v bo* dočih dneh vsak hip. Kaj pomenijo te določbe v mezd« nih pogodbah? Iz vsega ie razvidno, da delalo indtistriici za tem. ua poteče čirnveč mezdnih pogodb ob istera času. da bi bilo potem temveč delavstva v mezdnem bolu in ne bo moglo drug drugega podpirati itd. Tak namen vsal ima to stremlienie. Ne ve-ruiemo pa. da bi bil lo končni namen. Za tem bolnim načrtom se nedvomno skriva še dalfeii načrt, —« splošni izpor industrijskega delavstva. Ce mislilo industrije! in banke, oziroma njih podletJa na tak način sanirati sociialne razmere v Jugoslaviji. so v veliki zmoti. Veroietno pa le, da se pečalo s to mislilo prav korenito, ker so tudi zlasti na Hrvaškem in v Srbiii mero* daini politični in gospodarski faktorji istega nmenla. Kako bo končal tak eksperiment, ie drugo vnrašaije. Praviio namreč, da Jim Je popolnoma vseeno, ali industrila dela ali ne. Naj počiva: mi ne potrebuiemo industrije, Za delavstvo pa ni vseeno. Zapomnijo nai si na tisti, ki odločalo o tem. ali imalo vpliv na to, da beda nrikipeva do vrhunca. ctA Tretjič zaslužita vsak po petde set rubljev in se posvadita. Sedaj pa odločita tako: Kdor sedai dobi stavo, vzame drug^niu ves denar in mn Izdere oči. Pravični seveda izgubi stavo. Krivični mu vzame petdeset rubljev. mu izdere oči. ga ostavi na poti. a sam se vrne domov. vKakor kaže. na svetu res n! pravde,* vzklikne oslepljeni Krivda me le premagala- Kaito nai Živim slep!« . . ,, Pritipa se do stezice, ki ga pri vede do kočice. Tu zadene na debelo drevo, zleze na vrh !n sedi tu do poznega večera. Ko se stemni, pride na to mesto starec, prinese svežen! drv, vrže ga s uleč in izpregovon: »Gospod blagoslovi!« Malo nato pride druiri starec, za nlim tretji. Zvalita s pleč vsak sveženj drv in oba rečeta: »Closood bla- Koslovil« Nato zapaliio ogem, sedelo poteg grmade in se začno razgovarjati. Prvi pravi; »Hči našega caria je že tretje leto bolna; kdor Jo ozdravi. temu lo d» car za Ženol« Drugi omeni: Carično Je prav lahko ozdraviti 1 Zbolela te o Binko-Štih. Mašnik H ie pri sveti maši po-pola hostijo tona k) Je hotela zaužiti, a pala ie ua tla drobtinica, ki lo ie pojedla žaba. Od tega Ie vsa bolezen. Kdor hoče carično ozdraviti, na! vzame binkoštni dan volovsko kožo, nai io namaže z medom m položi na cerkveni tlak. Tako? prileze na kožo žaba. poliže med in začne bliuvatl. Tako bo vrgla iz sebe drob tinico. To le treba vzeti, oprati in dati carični, naj jo zaužile. Takoj bo zdrava. Drugo jutro se starci mnijeJo v rosi hi praviio: »Kako imenitna rosa Je danes! Treba Je le oči črniti z njo in celo slepota izgine*« Ko starci odidejo, zleze krojač z drevesa. Umije se v rosi ln vidi še mnogo bolie nego poprej, kakor da ni nikoli oči izgubil. Zahvali boga in krene v mesto, kler ie živela bolna carična. Binkoštni dan stopi pred kralla. ga prosi za volovsko kožo in med. stori vse tako, kakor le čul starca, in ozdravi carično. Car vzradosti in mn k> da za žena Dr. Jos. C. Oblak: Literarni razgovori. (1. nadaljevanje.) Ne bom se prepiral vač o tem. ali le Cankar do danes naivečli naš iu-goslovanski nisatell. čeprav dr. Tavčar ne imenule ni iednepa. ki bi mu ga vznoredil. Dobro! Pa bodimo skromni. — kot narod namreč! Saj mola malenkost ni bila. ki le Cankar-in prvenstvo priznala Ti glasovi so nrišli od onstran Sotle, iz Srbiie. uo-ri s češkega severa.. Ali smo ravno mi Slovenci poklicani odrekati mu to. kar mu priznavalo iskreno in pravično naši bratie. le oac drugo vpr-a-Šanie, za katero oa v tel fazi na’’n® polemike že davno več ne we ,.. /dl se ml na. da dr. Tavčar novse orezj. ra delstvo. da le Cankar res eden tistih nravlh slovenskih literatov po poklicu, arodien genil«. ki le posvetil vsled notranjega zvania celo svola živllenie umetnosti, da le zanjo živel hi umrl. Večinoma vsi drugi naši »hvalisani« in jpehvalisanj« pisate-Iji-umetniki pa so — sit venia verbo — bolj ali mani amaterji... To s« pravi, da Um vsaj pisateljevanje tn N A P R S i. bo beda priktoeva in 6e se oredrznelo napraviti eksperiment, ki bi bedo še neizmerno povečal, da bo to niih obsodba. Tako se ne bodo sanirale soci-Jalne razmere! Leninov brzojavni interview. Vladimir Iljič Uljanov (Lenin), predsednik sovietske vlade v Moskvi, ie podal meseca februaria ameriškemu časnikariu na več vprašan! odgovor nasiednie vsebine: »Sovjetska Rusija ne pripravlja nobene ofenzive proti Poiiski. Ru-munski ali katerikoli državi. Ruska republika želi živeti v miru z vsem svetom in vpostaviti zdrave in normalne trgovinske zveze z Evropo tn Ameriko. Pripravljena ie plačati za vse. česa potrebuje, z zlatom ali s surovinami. Sovjetska vlada obžalule, ker francoska kapitalistična vlada hujska Pollake in morda tudi Rumunce za nanad na nas. Naši načrti v Aziji so za mir. Mi hočemo mir z delavci in kmeti vseh narodov, ki so se vzbudili v novem živlienlu — v Živ-lieniu brez mešetariev. kapitalistov !n trgovcev. Imoeriialistična vojna v letih 1914—1918 angleško - fran- cosko - ruske kapitalistične skupine proti nemški kapitalistični skupini |e zdramila Azijo kakor Evropo. Kai nal bi bil temeli miru med Rušilo in Ameriko? Moj odgovor je-Ameriški kapitalisti naj nas ouste na miru. Mi se iih ne bomo dotaknili. Mi smo celo pripravljeni, plačati v zlatu ali surovinah vse stroie in drugo orndle iz Amerike. Od naše strani ni ovir za rusko-ameriški mir: edina ovira ie imoeriializern na strani ameriških kapitalistov. Kar se tiče deportacije ruskih re-voluciionariev iz Amerike, mi jih sprejmemo. Mi se iih ne boiimo — pravzaprav se ne boiimo nikogar, in če se Amerika boji par sto ali par tisoč svolih državljanov, »no pripravljeni spreleti vse v Rusijo. Iz-vzemši zločincev. Možnosti za gospodarsko aiijanco z Nemčijo niso posebno velike, ker Scheidemanni so slabi zavezniki. Kai mislimo o zahtevi za izročitev nemških voinih zločincev? Ako hočemo govoriti resno o tei stvari, tedaj pravimo, da nemški zločincr niso edini krivci, temveč krivda zadene kapitaliste vsega sveta. Pošljite nam vse vaše posestnike, ki imajo več ko 100 hektarov zemlje, iu vse kapitaliste, ki ooseduieio več kot 100.000 frankov (nomin. dol. 20.000) kapitala, in mi napravimo iz njih dobre delavce in izbijemo iz nlih nagon po sramotni in krvavi vlogi intrigi-ranja. izkoriščanja in komolotiranla za osvojevanje kolonij in potem bodo vojne nemogoče. Glede bodočnosti sovjetov vam rečem, da bodočnost pripada sovjetom po vsem svetu. Fakta so dokazala to. Preštejte na primer vsakega četrt leta vse kniige. brošure m časopise. ki odobravajo sovjetski sistem, in našli iih boste vedno več v vsaki državi. Drugače ne more biti. Kakor hitro delavci, kmečki dninarji in mali obrtniki nočelo več biti sredstvo za izkoriščanje, kakor hitro se večina zave. da lim dale sovjet vso oblast — jaz ne vem. kako bi se potem preprečila nlihova zmaga. AH se Rusija še boji napadov od zunaj? Zal. da napadov še naibrž ne bo konec. Kapitalisti so zaslepljeni in lakomni liudie. Izvršili so že celo vrsto neumnih poskusov za intervencijo in poskusi se bodo vsekakor Še ponovili, dokler iih ne spametujejo delavci v njihovih državah. Rusija ie to minuto pripravljena stopiti v trgovsko zvezo z Ameriko in z vsako drugo državo. Mir z Estonijo. katerega le Rusija dosegla z ogromnimi koncesilami. dokazuje iasno. da smo trgovini na Hubo pri-pravlieni dati tudi industrilalne koncesije«. nera! Ludendorff Švedsko. skriva) prišel na POGAJANJA V BEL GRADU SE NADALJUJEJO. LDU. Belgrad. 25. »Tribuna« piše: Porazgovori med Protičem In Draškovičem se niso mogli nadalje vati. ker ie ministrski predsednik zadržan vsled smrti svoie soproge, tz demokratskih krogov doznavamo. da ie demokratska zalednica- pripravljena sporazumeti se s parlamentarno zalednico na podlagi Pro-tičevih predlogov, zahteva pa gotova lamstva. Nalvečie težkoče povzroča sestava deželne vlade za Hr-vatsko. Demokrati želijo, da hrvat-skl ban izide iz njihovih vrst. podban pa nai bi posta! član hrvatske zaied-nice. Na ta predlog pa parlamentarna zaiednica noče pristati. PRED ZDRAVNIŠKO STAVKO V SARAJEVU. LDU. Saraievo. 26. Sekundarni zdravniki deželne bolnice so sklenili, da začnelo 1. aprila stavkati ako se jim ne izplačalo doklade. ITALIJANI ZASEDLI SKADFR. LDU. Skader. 25. Dasi je poveljnik zavezniških čet francoski general Defourt predal mesto meščanom, kakor le to določil versailleski volni svet leta 1918. so Italiianl po generalovem odhodu zasedli mesto proti vpil! Skadrčanov In vzllc njihovemu protestu. Italijani so postavili na grad topove ki iih naperili na mesto. Obletnica mesta Tabor. LDU. Praga. 26. (CTU.) Mesto Tabor le praznovalo v četrtek 500-letnlco ustanovitve. Na slavnost te prišel predsednik Masarvk. ki le bil izvollen častnim meščanom. Mesto Tabor ie ustanovil j, 1420. Žižka kot husitsko taborišče. NEMČIJA. Detnfslfa celokupnega kabineta. LDU. Berlin, 26. (DunKU. — Wolff.) Celokupni kabinet le odstopil. Za danes napovedana sela narodne skupščine le bila odpovedana. Državni predsednik se še ni odločil, koga bo poveril, da sestavi novo vlado. Eksplozlla v Berlinu. LDU. Berlin. 25. (DunKU.) Danes popoldne so v berlinskem predmestju Lankwitz zleteli v zrak dve baraki, v katerih ie bila velika množina topniške municiie. Sosednle hiše. mestna hiša in cerkev so bile močno poškodovane. Kolikor ie dosedal dognano. ie bilo 18 delavcev ranjenih. Vzrok eksplozije dosedaj ni znan. Ludendorff na švedskem. LDU. Pariz. 26. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča iz Stockholma Brzojavka iz Maltnoe nravi, da ic ge- umetnost ni glavni oziroma ni edini njihov poklic. Cankarju pa le bilo ena sama velika vsebina njegovega bitia in žitja: s kako resnostjo ie vršil to svoie znanie in poslanstvo, ou-seva že iz tistih odlomkov, ki iih le tu napisal svol čas svojim p. n. rečen- r zentom in doktrinariem in iih hočem Citirati... Ne zdai amrak pozneje, ko oridem do detailov. do podrobnejšega razmotrivauia o »Otoku« m tistega »kamna izpodtike« — do tiste »nesrečne« Cankarjeve in Kosir-nikove - želve... Besede.kiiih je zapisal Cankar tisti procesiji, ki ie šla za nlim »kakor drhal za uklemeuim ciganom«, in mu klicali: »glejte grešnika!« gledaioč mu samo še na — suknjo... Ponovno moram pobijati poleg drugih tudi tisto trditev, da se o Cankanu ni napisala do su-daj nobena nehvalisava kritika ... »Veliko hudega so mi rekli; — (tovorilo oa ie sovraštvo, kakor ga je vselej bil deležen človek, ki hodi sam in do svoie« ... Tako ie moral konstatirati Cankar že leta 1910. v svoji »Beli krizantemi«... Šlo ie tedaj za boj med novo in staro strujo... Ali Cankar pravzaprav ni priznal formelno in se ni brigal za nobeno no Svoio pot v merno liublieni domovini, zaiemaioč iz nie kot pravi narodni pisatelj... (Rdeča marela!). Ustvaril nam ie bil klapca Jerneia . . Njegova struja, ali Jiolje — Cankar sam ie tedai že zma-l/gal. Brez dogme in stranke. Absolutno. — pri vseh. ki so bili dobre misli... Izvzet seveda tisti gotovi del mase .. Drznem sl zapisati, da Can karja odrekam v gotovem smislu vsaki kliki in vsaki stranki... * Med nama ne bo prišlo nikdar do popolnega soglasja: in tega najbržp ne namerava niti dr. Tavčar niti mola malenkost. Vsaj nasprotie med najinima stališčema že z ozirom na gori navedeno fe bistveno. Dr. Tavčar se bori za romantične in zgodovinske »poetične povesti«, za gotovo smer in se sklicuje pri tem na tier-derja... c Tako mimogrede le oni dan citiral tudi v dokaz neodvisnosti duha od materile versko dogmatično tezo teologa Schlcirrnacheria. ki je veljala že za časa. ko se le Kant Lapla-cova teotila prokliniala za brezversko; tedai še ni stala verska dogma na stališču, da le pravzaprav ta te- ----------- orila že davno zanonadena od vsega šel ie samozavest- kpočetka v svetem pismu*... višave, kakor sta r- Napisal bi sedaj stavek, po kate- r mu neusmiljeno »ukazovala srce in vest«. « je vendar ostal v svoji neiz < rem bi z dr. Tavčarjem radi njegovega cvetja v jeseni, če so vsi drugi Zasedba ruhrskega ozemlja po Nemcih. LDU. Pariz. 25. (DunKU. — Havas.) Zdi se. da se le pri pogajanjih med francosko in angleško vlado glede odgovora, ki nal bi se odposlal nemški vladi glede pošillatve čet v ruhrsko ozemlje, dosegel sporazum. Nemčiia hoče razen 40.000 mož poli-ciiskih čet. ki se že nahajajo v tem pasu. poslati še 60.000 mož. Anglija je sedai menda odločena, da tega ne bo dopustila, posebno pa ne v sedanjih razmerah. To odgovarja popolnoma tudi francoskemu stališču. Mil-lerand meni. da bi prihod nemške volske v ruhrsko ozemlle položaj še poslabšal, ne pa izboljšal. Ta prihod nemških Čet bi bil celo usodepoln in popolnoma nasproten namenom berlinske vlade, ki hoče skleniti dogovor. Aliiranci se v notranje nemške razmere ne bodo vmešavali, Izpraznitev ruhrskega zemlja po Nemcih. LDU. Pariz. 26. (DunKU.) Zavezniki bodo začasno zahtevali, da se Ebertova vlada zaveže. Izprazniti ruhrsko ozemlje takol. ko bodo nastale tam redne razmere. Zdi se pa. da v tei stvari ni bilo popolnega sporazuma. Francoska vlada se bojt precedenčnega primera, ki bi bil s tem resno podan. Millerand ie v tem pogledu stavil nemškim delegatom gotove predloge. Francoska poslanska zbornica. LDU. Pariz. 26. (DunKU.) Bar-thou le v svojem govoru Llovd Qe» orgu ostro očital protislovno ponašanje. češ. da ie ob volitvah poudarjal svoio energično politiko, sedaj pa da napram Nemčiji grabi dobiček iz svoie politike popustljivosti, medtem ko Nemci kolneio Francilo in obliubliaio maščevanie. Govornik nato ugotavlia. da Nemčiia ne izpol-niuie pravnih določb mirovne pogodbe. Iziavlia. da ie nemogoče, da bi se francoska politika podrejala zvijanju in obotavljanju zaveznikov. Francija ie dovoli močna, da ne bo trpela niti krivice, niti napadov na svoio čast. Interpelant obžaluje postopanje ameriškega senata ter izreka nado. da bodo Zedinlene države vendarle ratificirale mirovno pogodbo, da bo ameriški narod razumel položaj, v katerem se nahaia Francija. Ravno tako bi bilo Franciji mučno, ako b» Zedinjene države ne pristopile k zvezi narodov, ki ie dragoceno orodje miru in napredka. Govornik ugotavlja. da skušata Angliia in Amerika izvesti revizijo mirovne pogodbe na škodo Francije in v korist Nemčije. Debata o teh interpelacijah je bila preložena na iutri. Ministrski predsednik Millerand le iziavil. da bo Francija slel ko crel pri svolih prizadevanjih z zavezniki varovala svoje pravice in svoie interese in kljub začasnim diferencam nikdar ne bo zastonj apelirala na niihovo loialost in prijateljstvo. (Ploskanje.) Ako b! skušali skupni nasprotniki Anglije in Franciie izkoriščati razlike v mnenju v svoio korist in v našo škodo, lim bomo po pravici odgovorili, da so motiio in da se zveza ne bo razbila. (Živahno ploskanie.) Nato le govoril Še par besed Barthou In Drioomnlt. da nlegova kritika in njegovi pridržki nikakor ne'smelo zmanjšati pogoii podani, čisto dobro izhalala brez tiste boli ali mani staroverske hipoteze. Pa ie zadniič dr. Tavčar rekel, da mu tisto ni oovšeči. in da ima tega doma dovoli polne shrambe... Zato ga ne zapišem. Pri tem razmišlianlu sva že zašla na polie dveh svetovnih naziranj: eno ustvaria naše čuvstvovanje in naša fantazija, drugo na stroga realna znanost. Da ie romantična smer. katere eminentni zastopnik le dr. Tavčar, zelo pristopna fantastične mu svetovnemu naziranlu in posredno tudi religiiozneinu čustvovanju, le pač lako naravno. Skoro bi si upal zastopati tezo. da igra pri svetovnem naziranlu veliko vlogo sodba na polju okusa in lepote, glede katere veljaio sicer »večni* zakoni, oa vendar tudi ti niso zadostno točni, kakor pravi dr. Tavčar sam ... Skoro bi tudi delal, da mi i Cankar potrjuje to tezo. Sai ie tudi on romantik v gotovem smislu. — »klasik slovenskega romantičnega simbolizma«. — in zopet v gotovem smislu realist in naturalist. — a ne v vulgarnem pomenu besede. Vendar ie bil. kakor rečeno, samonikel talent. ki ie hodil suvereno svoia nota in samosvestno krenil v višave. — on. ki ni dal deliti svoiega dela v »periiode« in svoiega živlienja pod Rubrike a b, c. (»Moje živlienie« I.). hvaležnosti. Jej fq Izkazuje Francija Angliji. Nato Je bila sela zaključena. VAŽNA IZJAVA LORDA CHUR CHILLA IN LLOYDA GEORGEJA. Reuter poroča: Menderson je tz-iavil. da ie napovedal Llovd George v svolem govoru z dne 18. marca delavski stranki bol. katerega ta sprejema. Po »Dailv News« je pa Churchill dodal: »Sedaj, ko le nevarnost nemškega militarizma za Britanijo odstranjena, pa tvori socllaiistlč na stranka ▼ Angliii naisllncišo to najstrašnejšo nevarnost za britsko civilizacijo«. Churchill poživlja uni-lonistično in liberalno stranko, da nal se brez odlašanja postavita v bran socijalistom ter da nal podpirata Llovda Georgeia. — Od angleških sodrugov že tako napovedani boi se-torei že pričenla. To kdo bo zmagal, ni za nas dvomljivo. Vsem lahko povemo, da delavstvo. Splošna stavka v Poljski? Listi poročalo, da le gibanje v Nemčiii izzvalo tudi na Pollskem generalno stavko vsega delavstva, Reakcija na Irskem? Iz Londona: Župan Maccurtalne v Corku, znani vodia Irskih sinfeln-novcev. le bil v svoiem stanovanlu umorlen od maskiranih zločincev. Za storilci ni sledu. Novice. — Delavski uspehi na Hrvaškem. Zagrebška »Sloboda« poroča: V Adaševcih le popolnoma zmagala lista socilalno-demokratske stranke in ie bilo izvolienih v občinski odbor 12 sociialnih demokratov, v Gibarcu 5 sociiainih demokratov, v llaču le popolnoma zmagala lista sociialnih demokratov; vsi odborniki. 12 po številu so socilalni demokratie. V To-varniku ie izvolienih 7 sociialnih demokratov. v Mohoriču 2 socijalna demokrata. V Mali Vašici 4 socijaim demokrati, v Bačincili I socilalni demokrat. v Jamenci ie vseh 12 odbornikov sociialnih demokratov, v Le-dincih »e tudi vseh 12 odbornikov sociialnih demokratov: v Blelovaru 3 socilalni demokrati in v Požegl 3 socilalni demokrati. — Kmetski upor na Nemškem Štajerskem. Pretekli teden le prišlo na Nemškem Štajerskem med Spi iiem in Radgono do krvavih bojev med kmeti in orožništvom. ki ie re-kviriralo živino. Kmete le organiziral brat umorjenega grofa StDrgkha. V Obrajni ie bilo ubitih 15 orožiikov Število vseh mrtvih na obeh straneh znaša nad 50 oseb. Ko sc- dobili orožniki oiačenfa. so se kmetie udali. — Zagrebški dnevniki bodo s 1. aprilom zvišali naročnino mesečna na 24 K. celoletno na 288 K. Vzrok povišanta ie zvišanje tiskarskih plač in vedno podraževacile papir la. Kam plovemo?! — Zvišanje cen tobaka v Avstriji Od 10. aprila dalje se bodo v Nem. Avstriji cene tobačnih izdelkov zvišale. Zvišanje bo znašalo pri nekaterih vrstah do 700 odstotkov. —- Italijanske borze In tule valute. Radi velikih sprememb v tečajih tulih valut, ki lih povzročalo razni špekulativni elementi, le sklenil Itaii-ianski finančni minister, da se prepove uradno notiranfe valut na Italijanskih borzah. Pravi vzrok te pre- Stef. 7i. Povedf bo treba menda iskati v stal« nem padanju tečafa italijanske Ure. — Grozen zločin v verski blajft nostl^V Italiij je izvršil neki verskd blazni človek celo vrsto strašnih zto-< činov. Napadel ie med spanjem svojci tri nedoletne otroke ter svoiega sva< ka ter vse štiri umoril, nakar je po-begnil. Ko so ga pozneje naši! kara« binjerii ter ga hoteli prijeti, sl je pr<* rezal z nožem vrat ter kmalu na td tudi sam izdihnil Pravda med bivšim cesarjem Karlom la avstrijsko vlado se vrši radi 4 velikih gobelinov, ki predstav« Uajo »Histoire de Don Quixote* in id se nafiaiaio na cesarskem dvora. Gobelini spadajo v zbirko umetnosti bivšega nad vol vode Franca Ferdi* nanda, kateri jih je svoj čas z oporo-* ko določil takratnemu nadvojvodi Karl Franc Jožefu kot legat. Ti go« belini so vredni okrog 150 milijonov kron. Seveda jih zahteva avstrijska vlada zase. dočim le bivši cesar Karl mnenja, da le to čisto privatna imo« vina ter da se te sedania vlada t® ooetovano izrazila, da ne bo zaplenila njegovega privatnega premo* ženja. . jsfed stave. V Parizu sd stavili trije delavci, kdo bo Dooil ved vode. Prvj io le spil 12. drugi 10. tretji pa 4 litre. Par ur pozneje pa so vsi triie umrli, »Ali ie Cankar hudomušno zloben!?« — le vzkliknil nlegov dobrohotni recenzent. ko le izšel hlapec Jernej, rogajoč se tistim »posnemovalcem« in »capijačem«. ki so se loviliza nlim. prodaialoči svoio absolutno »temo« za tisto — Cankarjevo, ne vedoč, da vlada pri Cankarju tema le zato. ker ie luč privil ki to more odviti vsak trenotek, in »smatrajoči svoio absolutno praznino brezzračnosti za Cankarjevo eternost« ... Kakor da je Cankar hotel nalašč zmešati štreno in glave ■— vsem tem In onim .. Kar le poglavje zase Tudi njega znači neko globoko prepričanje, ne tisto konfesiionelno versko naziranie. nego tista globoka vera. »ki jo ie bil ustanovil za človeško dušo sam Bog in katero so šele pozneie v pohuišanih časih skvarili čemerni pismarji in farizeii.« (Moje življenje VI.). »V teh grenkih mislih pa je bil Bog sam s svoio ljubeznijo. Svoje naibližle ki sem iih do teva hipa komaj zdaleč poznal, sem ugledal nena doma v topli, jasni, liubezuiivi luči, da bi lih po vrsti obiel in noMubil ter iih prosil odpuščanja. Šele v žaru ljubezni zagleda človek vse mnogošte vilne črne pege na svoji duši. Nobena ne ostane skrita, nobena ni po-zabliena, niti ena se ne da za zmirom zbrisati Spovednik odpušča grebe. IZ AMERIKE. Ga. Marija Pavčič. k{ ie imel« pred sedmimi leti trgovino na Sv. Petra cesti, na! pošlie svol naslov na tajništvo JSDS, šelenburgova ulica 6. II. nadstropje, kler ima poročila od svoie sestre ge. Ivane Pavlin, Cleveland O.. Amerika. G. Frank Svete, bivši ameriški prostovoljec v Jug. armadi (zadnji naslov 4. četa, 3. Bat. Br. P. 36 Bala). naj pošlle svol naslov na tajništvo JSDS, kler ima poročila od g. Loiz Este. Cleveland O. U. S. A. Dnevne vesti. Ciakar »Cmokavzar« v Mariborskem delavcu. (najbrže se piše tako. ker se podpisuje z —r). ie grozovito hud. ker sa le urezal s tem. da le pozdravljal nemško vojaško protirevolucijo To smo mu očitali in to »e bila tudi tetina. Vse drugo, kar vlači v polemiko z nami v torkovi številki, ie zvilačim in neodkrito. Vsebina njegovega članka se nikakor ne uiema s tern, kar smo Pisali v »Napreiu« že večkrat. Naše stališče k antanti, nemškim. avstrijskim socijalistom ter ruski sovjetski republiki, smo že Če-sto označili tako iasno. da ga lahko vsak razume. Če gospod noče ali ne more razumeti, le to druga stvar m od niega kal takega tudi ne zahtevamo. Sicer ga pa nai nikar ne skrbi delavskasloga. delavstvo se dobro zaveda, kakšen pomen Ima složna delo. zato se tudi za intrigantsko pl« savo takega Cmokavzaria ne bo m«-nilo. Pritožba invalidov. Prejeli smo: V deželni bolnici j® več invalidov Iz bivše avstrijske vojske, ki smo dospeli Iz Rusije in U italijanskega ujetništva. Od L. 1914. smo trpeli vse možno gorie. sedal s« nam pa celo že obeta — hiralnica. Kako velika žalost nas obhaja. cw kaj takega doživljamo v svoli lastni WW Tir ■ I I II II > »ki ne bodo odpuščeni ne na tem- n0 na onem svetu«. Srce ima svol poseben katekizem, toda Vcar te v Šoli itt v cerkvi smrten ereh. le srcu vesela prigoda: toda smrtnih grehov, ki jih verno zapisuje srce, ni v šolskem katekizmu.« (Moie živlienie XII.). Tak ie evangelil, tako le sveto pismo in vera genija Cankarja, ki pije v zakristili mašno vino Iz keliha, a mu srce tega greha ne zapiše: pa le večerial in ni pomislil na mater, ki le sedela na pragu in ni večerjala. — In to ie bi! njeeov smrten greh... Nič evharistije in konfesile. nič Schleier-macheria. a vendar globoka vera filozofa in plemenitega misleca... * Pa radi tega menda ne bo prišla zopet do kake bitke radi monizma la dualizma. — Ce pade do meni še kda iz onega taborla radi eventuelno krivo razumlletie opazke Mdckla. čigar »prostaške pseudo-filozofije« v. detallu z ono opazko nezagovar-lara —• potem ioi meni! Bilo bi preveč ... Sai se ie obregnil vame ce!q oni »rdeči marelar« v krivem tolmačenju, češ da sem se »zalete!« menda tudi v narodne pisatelje In umetnike —- in to menda samo zato, ker sem si usolal braniti Cankarja pred nekaterimi res neopravičenimi očitkL (Dalja prito) Stav. 71. 'domovini. Prepričani smo bili. da | nam bo mlada JuKosiaviia lajšala ' našo boi, ali varali smo se. Zanemarja se nas in ob vsaki Drihkf očita, da smo avstriiski invalidi hi da kot taki nimamo pravice pričakovati od Ju-Stoslaviie pomoči. Obžalulemo tako farizejsko postopanie z nami in k* obsolamo in tega nikier in ob nobeni priliki ne borno pozabili. Tudi gospodje zdravniki bi z nami lahko malo lepše postopali in bi bili tistemu, ki bi se zavzel za nas, zelo hvaležni. Deveturni delavnik — 56 K na teden. V žgalnici za žitno kavo na Valvazorjevem trgu št 1. last gosp. lakoba Čopiča, ie usiužbena ženska moč. ki preiema za deveturno dnevno delo celih 50 K na teden. — Po zivllamo našo vlado, da stori nomadoma konec takemu Protipostavne-mu in brezvestnemu Izrabllanlu bed aih delavskih moči, Belokraniske — pisanice. V tz. S soV?7l!ni5Me oro.Da$rande. Sodna Ji. so lazstavliene pisanfce. ki so lih '&lS!Z • , vr!e BeJokranlice u iV°,k0lice- Vz°rci na njilrso '1 '5?..'. človek se ne more dovoli jdcuaiti izbornemu okusu sestave oKrasKov in spretnosti, s katero so u okraski izvedeni. Opisovanje plr-Uov ie bilo Dred davnimi časi v navadi po vsem Slovenskem, a se je žal skoro povsod opustilo, le v Belo-krajini lih tupatam še onisulejo. Da se ta lepa navada na novo oživi. ]e šolsko vodstvo v Adlešičih spodbudilo tamošnie žene in dekleta, da so se zopet oprijele tega lepega običaja. Poslalo Siam ie prelepo zbirko Pisanic za naš trg. Ker so sedaj draga iaica. draifa barvila, in ker je transnort zvezan z velikimi troski, ie naša dolžnost, da pokupimo vso pošiliatev. S tem bodemo pokazal!, da imamo razumevanie za našo narodno umetnost, obenem pa bodemo spodbudili naše Belokranlce. da nam Prihodnle leto zopet pošllek) tako zbirko. Namesto italijanskih pomaranč podarimo prHateliem in znancem za Veliko noč belokranjskih pisanic. Ko le delo Iskal. Je bil okraden. \ Organizirani mizarski pomočnik Iv Zaiko »z PtulsKe okolice, le v nedeljo f iHhV01' z,vecef pHše! 2 vlakom v T«. ,?no' SKal Se Prenočišča po gostilnah v Kolodvorski ulici. V neki FrSc 5/bS? !e,Df°"udiI ^ Segulin lanc tz BaC v Istri, da mu preskrbi prenočišče v »šudi svojega gospo-dana«. Zatko te bil te ponudbe ve* sel ter le šel ž niim na dom njegove ga gospodarja na Lepem potu. Potem te Segulin zahteval, na! mu da kovčeg v shrambo, v kar le privolil. Segulin je uboeega mizarskega pomočnika spravil v »šupo«. jo lepo zakleni! in odšel. Drugo jutro ie našel Zaiko svoj kovčeg pred šupo. to-da ves razbit. Notri so bile le delavske kniižice. Izginila pa mu le popol na obleka, perilo, novi amerikanski čevlji, v skupni vrednosti 2000 kron. šegulln fe bil aretiran. Zaiko sl !e ho-td v Ljubljani poiskati deta. Izpuščen nemški aristokrati Na Verdu aretirani nemški aristokrat v. Schmied-Zabierow ie bil te dni izpuščen iz preiskovalnih zaporov deželnega sodišča. Položiti ie moral kavcijo v znesku 20.000 K, Proti njemu se vrši prihodnji teden razprava pred deželnim sediščem. Tatvina hranflnlčne kniižice, V Hrenovi ulici le stanovala neka ženska. ki te svoji gospodinji Izmaknila hranilnično knjižico s 1500 K. Dvigni • ia ie 800 K, nato pa položila knjižico na staro mesto ter izginila. Med stilsjonom okradena, V Trnovem je bil misjon, V Oradaški ulici stanujoča Ivana šibovec je bita pri misjonu. Med tem časom pa Ji je neznanec odnese! lonec s šestimi kilogrami dobre masti. Lonec je vrgel za neki plot. Dobiček ... Skočidna za vse državne žrebce se je enostavno zvišala na 50 K. začenši s 25. marcem 1.1. Doklade za oskrbo drž. žrebcev se bodo za ta leto znatno zvišale. Kmetijski erar plača 2 tretjini stroškov za zdravljenje obolelih državnih žrebcev, ki so v osebni oskrbi, 1 tretjino pa oskrbnik. Umrlo le v LJnbHunl v preteklem tednu od 14. do 20. marca 37 ljudi, rodilo oa se lih ie devet. Iz pisarne dramskega gledališča. V torek, dne 30. t. m. se bo vršila v dramskem gledališču v korist našega obolelega člana g Pavla Ločnika predstava »Protekcila« izven abone-menta in zadnjikrat v sezoni. Z ozirom na dobrohotno svrho se obisk predstave občinstvu kar najtopleje priporoča. ____________________ Moka. Velikonočni prazniki so pred dur. mi, naše gosnodinle pa jim gledajo s skrbi polnimi očmi nasproti — ker ni moke in vse kaže. da io k praznikom tudi ne bo. Žitni zavod že en mesec ni nakupil nobenega žita v Banatu, ker ni gotov, da mu volaška oblas* ne zapleni vlakov, kot se mu ie to že zgodilo. Nakupovalni zadrugi manjka še za nakazila za pretekli mesec 2f. vagonov pšenice, ker ii je vojaška oblast tudi en vlak zaplenila. Za tekoči mesec je zamogla vsled tega nakazati samo nekaj malega koruznih izdelkov. V Banatu — v tej zakladnici žita — ie še dovolj žita. Ampak, kdo bo kupoval in riškiral. če se mu zgodi lahko tako. kot se le zKodilo to Žitnemu zavodu in Nakupovalni, da pride volaška oblast in zapleni cele vlake. Te razmere so znali izvrstno izrabiti židovski šoekulantie. Vsa tr> govina z žitom le v Banatu v židovskih rokah. Od dneva do dneva so poviševali cene žitu. Tako imamo ?dal ošenlco po devet kron in koruzo po sedem kron v Banatu. Naravno te. da se mora temu primerno povišati tudi cena pšeničnim in koruznim izdelkom. Zato bomo NAPREJ, čez nekaj dni slišali, da sta bili na!-večil slovenski aprovizaciiski organizaciji — Žitni zavod in Nakupovalna zadruga — primorani povišati cene moki sledeče: pšenični zdrob 15 K. bela moka 14 K, krušna moka 9 K, koruzna moka 9 K. kaša 10 K, iešpren 10 K. To so nove cenel Velike so. Vprašanje nastane Je. če bo tudi po teh visokih cenah mogoče dobiti dovolj moke, To pa ne bo prej mogoče, dokler se ne urede neznosne razmere v Banatu v toliko da bo kupec vsai siguren, da bo mogel kupljeno blago tudi domov spraviti. Napravite tam doli v tem oziru red, ker drugače stojimo na dnu blata draeinie še pred — lakoto J Iz stranke. Seia odborov osredniih strokovnih društev se vrši danes, v nedeljo, ob 5. uri dopoldne v magistratu! dvo rani v Ljubljani. Hrvatska socliaino - demokratska stranka sklicuje na dan 4. in 5. aprila t. I. v Zagrebu strankin zbor. kler se bo med drugim razpravljalo o uiedi-nieniu sociialno-demokratskih strank v Jugoslaviji, o splošni politični situaciji in o državnozborskih volitvah. Italijanska zbornica razpravlja o jadranskem vprašanju. Viharna seja. Stališče socljallstov, Trst. 26. (Izv.) Včerajšnja sela Italijanske poslanske zbornice Je bila zelo viharna In burna. Na dnevnem redu Je bila disVrusila o NitiHevi Izjavi glede položaja Italije. Sod-jalistična opozicija je ostro kritizirala vladno politiko, poudarjajoč veliko politično, finančno In gospodarsko krizo Italije. Soc. posl. sodr. Oraziadcl je v dališem govoru razvila! socialistični parlamentarni program. poudarjajoč, da .Je edino italijanski nacionalizem kriv gospodarske katastrofe ter Je zahteval brezpogojno priznanje ruske sov-Meke vlade od strani vlade. Otede Peke zahteva popolno avtonomijo m«sta z internMcJfcmallzacIJo pristanišča. — Med njegovim govorom je došlo do burnih protestov od strani vladnih strank. — Vladfnovec posl. Fahro, ravnatelj vladnega Usta »II Messaireem«. te 7» direkten sno-raziim med Jue-ostavUo In Itaflfn, Blede Reke zagovarja načrt »vmesne države« — Konec seje je bf! silno viharen. Trst, 26. (Izv.) Ministrski svet v Rimu je ime! včeraj daljšo sejo. Razpravljal je zlasti o krvavih dogodkih v Neaplju. Nitti je pripravljen tudi z oboroženo silo vzdrževati red In udušiti revolucionarno gibanje italijanskega delavstva. Krvavi Izgredi v Italiji. Trst. 26. (Izv.) V N e a p 1J u so v sredo. 24. t. m, izbruhnili krvavi delavski nemiri. Delavci velikih llva-ren ia stroiaren M i a n i in Silvestri so zahtevali med drugim 100% draginjske doklade. To zahtevo je ravnatelj kratkomalo zavrnil. Delavstvo ie takoj kamenjalo ravnatelja, vstopilo v tovarniške delavnice, izvolilo delavske svete, razobesilo rdeče zastave ter pričelo z delom. Cez nekaj časa so delavci zaznali, da se tovarnam bližajo čete Policajev in karabineriev. ki nameravalo popolnoma obkoliti in napasti delavce. Delavci so sprva zapodili te čete-v beg. ko pa so oreiele znatna oiačenia. so navalile na delavce. Vršilo se le pravo obleganje. Sirene so ves dan žvižgale. delavci so se zabarikadirali ter postavili straže celo po strehah. Bilo ie več ranjenih in mrtvih. Z velikim nasiHem so užagali delavce ter Jih razgnali. Delavstvo ie tako! proglasilo generalno stavko, Trst, 26. Tudi v provinciji Brescia ie došlo do resnih nemirov tneo poljedelskimi delavci, tako tudi v No-vari. Več le mrtvih. Trst. 26. (Izv.) Zaradi krvavih dogodkov v Neaplju le vložil interpela cik> soc. dem. L a b r i o 1 a. Koncem seie ie došlo zaradi nasilnosti lavnih ogranov proti delavskemu proletariatu do ostrih in burnih spopadov. Nitti se je branil odgovoriti Labrioll. ki le vehementno napadel vse ne-apolJske oblasti, ki so namerile strol-nice proti delavstvu. Ker mu le hotel predsednik Orlando odvzeti besedo, so nastali ostri protesti od strani so-ciiaiistov. Nitti vzklikne: »Nujna J? potreba vzdržati mir!« — Culelo se klici: »Morilci, ubijalci!« — Hrum je dosegel vrhunec, ko se le začul ironičen vzklik: »Oenerafi. ki niso razumeli voditi volne, se hočelo odlikovati v streljani« delavstva!« — ▼LADA PRAVI. DA NIMA VEČ ŽIVEŽA. Belgrad. 26, »Politika« Javila: Minister za prehrano in obnovo zemlle objavila da nima nlkaklb živ. Henskth potrebščin In da nal se nanj več ne obračalo državne oblasti in drutr! zavodi, ki so dosiei dobivali te potrebščuse od ministrstva trgovine. PASIC IN TRUMBIC NAJ REŠITA NOTRANJO KRIZO. LDU Beograd, 26. Prihod gg. PaSIČa In Trumblča iz Pariza se pričakuje vsak trenutek. Njun prihod Je v zvezi z vprašanji notranje in zunanje politike. V parlamentarnih Kmsrib verujejo, da bo parlament po njunem poročilu vedel najt! izhod iz tega položaja. VPRAŠANJE NOVEGA NEMŠKEGA KABINETA. LDU Berlin, 26. IDunKU) Po daljših posvetovanjih Je socii&lno-demokratska stranka v pruski deželni zbornici danes opoldne pred- lagala poslanca GrSfa za mlnlsitf* skega predsednika. VPRAŠANJE TURČIJE. LDU Pariz. 26, (DunKU-Bretf* žično.) Ministrski predsednik Jo zbornični komisiji za zunanje stvari Sporoči, da želi Francija, naj ostanejo Turki v Carigradu, da želi svobodno plovbo v morskih ožinah la posebne pravice Male Azije na pod-lagi pogodb Iz leta 1916._________ Prireditve, Razstava planinskih slik v Jako- pičevem paviljonu (Tivoli) bo odprta drugi teden vsak dati od 10.—12. ure. Vstopnina za dijake po 2 K, za vse druue po 4 K. k. S. š. k. Sparta. Vsi člani fotbalske sekcife se poživljalo, da se sigurna udeleže sestanka, ki se bo vrši! t nedello. dne 28. t. m ob 14, uri po* poldne pri »Novem svetu« na Gosposvetski cesti. Na dnevnem redu le sestava moštev in določitev dres. fc. Aprovizacija. 11. Prodala cenejše moke za člane mestne anrovlzaciie. Na rumene izkaznice za ceneišo prehrano, dobe člani mestni aprovizacile cenejšo moko v volni prodajalni. Poljanska cesta 15 (druga vrata v Kranjčevi hiši). Vsaka oseba dobi tri kilograme bele moke za pecivo št. 0. Kilogram moke stane 7 K 50 vin. Stranke, ki dobe več kakor 6 kg moke. morata prinesti vreče s seboi. Papirnata vrečice se zaračunalo posebej. Do« loči se sledeči red: V torek, dne 30, marca: na št, 1761 do 1860 od 8. da 9. na št 1861 do 1960 od 9. do 10., m št. 1961 do 2060 od 10. do 11.. na št, 2061 do 2160 od 11. do 12,. na štev, 2161 do 2260 od 2. do 3« na št. 2261! do 2360 od 3. do 4., na št. 3261 do 2460 od 4. do 6.. na št. 2461 do 256<* od 5. do 6. — V sredo, dne 31, marca: na št. 2561 do 2660 od 8. do 9„ na št. 2661 do 2760 od 9. do 10„ naj št. 2761 do 2860 od 10, do 11.. na št, 2861 do 2960 do 11. do 12» na štev. 2961 do 3060 od 2. do 3., na št. 3061’ do 3160 od 3. do 4.. na št 3161 do 3260 od 4. do 5., na št. 3261 do 3360! od 5v do 6. — V četrtek, dne 1. aprl« la: na št. 336! do 3460 od 8. do 9., nK št. 3461 do 3560 od 9. do 10.. na štev* 3561 do 3660 od 10. do 11« na štev, 3661 do 3760 od 11. do 12.. na št. 3761! do 3860 od 2. do 3.* na št. 3861 do 3960 od 3. do 4.. na št 3961 do 4060! od 4. do 5., na št 4061 do 4160 od S, do 6. — V petek, dne 2. aprila: na it. 4161 do 4260 od 8. do 9.. na Št 4261 do 4360 od 9„ do 10., na štev-4361 do 4460 od 10. do 11« na štev* 4461 do 4560 od 11. do 12.. na štev. 4561 do 4660 od 2. do 3« na št. 4661 do 4760 od 3. do 4.. na St 4760 doi konca od 4. do 5. — Z a m u d n i k f dobe ceneišo moko v soboto dopol-dne od 8. do 12. ure. izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak, Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Trgovina z železnico Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje It. 1. AflOnZnl zavod DP3SO BBSQti&k. unblfana, Cankarjevo nabrežje 5 t v 1 iuhlisanl- Beton, ialuobeton in vodna zgradb« Inž, dr, Miroslav Kasal Arhitekt ia stavbeno podjetje 78 Viljem Treo G®»po8vetaka cesta 10. Elektrotehnični predmeti 74 »Svetla* Mestni trg 28, Graver 77 A. Černe Dvorni trg 1, Manufaktura in zaloga oblek 79 Schwab & Bizjak Dvorni trg 8. Prodaja in popravila pia. strojev 81 The Rex Co. Selenbatgova ultea 7/1. Stavbeno podjetje 83 Tavčar & Svetina Gosposvetska ewta 6, uram o foni. godbeni avtomati 76 A. Rasberger Sodna ulica 5. Fotograf 75 Veličan Bešter Aleksandrova cesta B. Lesna veletrgovina Regovc & Comp. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. 80 Špedicija 83 F. & A. Uher Selenborgova til les 4. Železnina 81 Zalta & Žili« „Svetlaw Mestni trg St. 25. Mirarstvo ^ Josip Slejko Zg. Siik« st. 82. Oblast koncea. uvod za pokončavanje mlM iti mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska oliea Stev. 38/11. Stavb, in pohištveni pleskar ia Učar Josip Jug 64 Rlmaka cesta St 1«. Gostilna »Mali Triglav* 06 Karol Cigler Spodnja Šiška Zavod ta snslenje okenj, stanovanj, norih poslopij itd Alojzij Smole, Nova nllcs 5, aParato Opaiographe In potrebnimi k istim dobavi The Rex Co. Šelenburgova ul. 7. 223 R^a^racija »Maribor* Kleparstvo in vodovodna instalacija Alojzij Goršid Sp. Šiška, KavSkova c. 224. 224 Grajski trg 1. Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autog&rala J Goreč 11 Mnrl kahlnja *“■ “^bornega pri »Zagorjanki* Židovska ni. It. I. Ezport čevljev 227 Aleksander Oblat Sv. Patra e M 16. 291 Krojaška delavnica Krekov hg St 10 v Mil lrnpea. Manufaktura i Dragotin Jančič * Aleksandrova cesta U. Modn« trgovina 88 Franjo Majrer, Glavni trg Kopat A Nitergal, Glavni tig. -—- - v I** u J 1 Nakup in prodala posestev 87 H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica &. Špecerije gg Adoll Weigert, Aleksandrova e. 13. Ferd Grelner, Gosposka nUea Z bpeciiaina trgovina s ci Trgovina 7. mešanim blagom 89 Marija Slemenšek Maistrova ali ca 17. BVljl *• Čevljarstvo 96 Ham Andrej Vetrinjska oliea 1&> — RelniSEta glavnica — U 30, 00.000. Sprejema vtoge na knji-žice in tekoži račun proti ugodnemu obrestovanin. Ljubljanska kreditna m Brzojavni naslov: Banka, mm v Ljubljani. banka »m Telefon štev. 261. Podružnic«: V Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru In Borovljah ter bančna ^KSpc-altura v Ptuju. Rattrvni fondi oluro#o K 20,000.000. vrednostnih ;m|>inev, financira orsrtt-.ne niihnv» p dovohuje «— vsakovrstne krpdUe, Rssgfas« PoStno iln brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani rasplsuje prodajo 1 'Is vagona škartnlh poštnih spremni« a smnlml rabljenim! znamkami. &U>v. 11008 Vb—-1920. Prodajalo se bo nti javni dražbi v ndeljek dne lu. aprila t, !. ob 9 uri v tonballe pri oddelku b poštnega ravnateljstva v Ljubljani pod sledečimi pogoji, 1. Poštne spremnice se prodajo najboljšemu ponudniku. 2. Kupno ceno vplača kupec takoj pri prevzetju blaga. -8, Spremnice naloži, odpelje in telita kupec na svoje stro-Tehla se na mestni tehtnici v navzočnosti nsluihenega poštnega Ravnateljstva. 4, Kupec plača kolek po lestvici II, 5. Spremnice se morajo odpeljati v dveh dneh, Spremnice imajo velik pomen in vrednost za filateliste, ker vsebujejo vsakovrstne znamke. Spremnice se lahko ogledajo eno uro pred dražbo, p^gte in brzojava za Slovenijo: Dr. Debelak m, p, VOftfpffa AniS HstnSak, Do na Jek* c. mou Mna u 41, 1 nr.dstr. (nasproti cerkve Sv, Kiištola) se priporoča cenjenim damam za naročila novih, preoblikovanje ter popravilo itarih damskih in otroških klobukov, 379 ške, PreSa ss p nizki ceri (koleselj) In J četverovFSlua harmonika. Poizve se pri gosp. Franjo Berger, posestnik in gostilničar v Leveu pri Celjn. Marija Tičar, | ! Tovarniška zaloga na »»t jssrsB £$8(911^8 Selenburgova telica. I;; §n raiglednlc b m m a at razprodaja dokler v zalogi. Kje pove uprava „N;iprej“. 391 » gwn—mmm *9 V >,! *f«n| z nevidno pisavo Har-1)! JllUj mond se proda, Nasjov v upravi .Naprej \ 392 CZ hm m inllte pro. He: GOSPOD! GOS^Al b tfastt ml!8t jemlji ta Utre 8) ta Je 1291 i lili In Mlenlnl st 120 s Heeiipvl ' Miieattloil Llublaai R. Drfay, M it 21 M E —----------------- Z] »mi* si>Mr«WM Ham iMmiMMiiaiuiM Slavnemu občinstvu se priporoča = KAVARNA CENTRAL = poleg SnniMtg* (JublleJnae*) mostu, aeb Lastnik Stew® MltlOflt« *•« eee wgwM»«ew»roe«ee «■»••• aa»—»ae»aiP»a Bgaao** pbimbmh mmm aea tum Advokat v Beogradu Dr. Milan Dan Orelj korespondira v srpskem, nemškem in madžarskem jeziku. Uradne ure od 8, do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne. f s@gfstrcvsn8 iicfrvc« z omejeno zavezo sprejema tipgnllltff %Eoge vsak delavnik od 8. do 13. ure Id jih obrestuje po čistih Naznanilo 1 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da »em o Storil na SVc Jakobu trgu it« 0, nasproti dekliške Koto lnii i m\m Hlap i Zagotavljam solidne 3n tožne postrežb© 7$ obilen obisk se priporočam v o^H&im spoštovanje® osvald eoenc. * mnd 1t39. 3*0 slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vso različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR. timi stičnih,, i Sfctm, p. Baolale pri IjnifjHl il K nagrade o dobi, kdor preskrbi „Slovenca“, v katerem je objavljena neka_ izjava generala Herzmanskega ticoea se idrijskega delavstva. .Slovenec-1 je od meseca junija ali iulija 1919, Odda raj ga v upravi* „Napreja“ proti Imenovani nagradi. Rentni davek plača