Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote A Contribution to the Knowledge of the Vegetation of Bloke Plateau Ivana LESKOVAR Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SLO-IOOO Ljubljana Izvleček: V prispevku so predstavljene naslednje združbe nizkega baija in mokrotnih travnikov na Bloški planoti: Primulo-Schoenetum ferruginei, Caricetum rostratae, Caricetum elatae, Molinietum caerulae in sestoji z vrsto Filipéndula ulmaria. Podana sta naravovarstvena problematika in predlog za varovanje tega območja. Abstract: The following associations of minerotrophic mires and wet grasslands on the Bloke plateau are represented: Primulo-Schoenetum ferruginei, Caricetum rostratae, Caricetum elatae, Molinietum caerulae, and Filipéndula ulmaria community. The problems of nature conservation and a proposal for the protection of this area are outlined. 1. Uvod Flora in vegetacija nizkih in pov­irnih barij je pri nas precej slabše raziskana od tiste na visokih baijih. Podatki o florističnih raziskavah na Bloški planoti ne segajo daleč nazaj. Leta 197 1 je S. PETERLIN na mokrotnih travnikih ob Bloščici ponovno našel za Slovenijo zelo redko kukavičnico Spiran­thes aestivalis, ki je do tedaj pri nas veljala za izumrlo. Poleg te, omenja še nekaj drugih vrst, značilnih za bloška baija (PETERLIN, 1983) . Prve fitocenološke raziskave na tem območju je zbral A. MARTINČIČ V poročilu za leto 1989 , kjer so poleg popisov s Cerkniškega jezera vključeni tudi popisi z Bloške planote. Raziskave sorodne vegetacije so bile opravljene tudi drugod v Sloveniji - na Cerkniškem jezeru (ILIJANIČ, 197 8 a,b; MARTINČIČ, 1989) , na Ljubljanskem baiju (SELIŠKAR, 1986 ) in Zelencih (MARTINČIČ, 1988) . Popisi, zbrani v pričujočem pris­pevku, so bili narejeni v okviru diplom­ske naloge (LESKOVAR, 1990 ) pod men­torstvom prof. dr. T . WRABRA . Za določitev mahovnih vrst pa se zah­valjujem prof. dr. A MARTINČIČU. 2. Območje raziskav in metoda Bloška planota je del Velike Notran­jske planote, ki je ostanek starega pleistocenskega ravnika (MELIK, 1959). Je prava izrazita planota z dokaj enot­no nadmorsko višino okoli 720 do 750 m n. m., obdana s 100 do 200 m višjimi hribi. Gozd pokriva tu le približno 35% površine, po čemer je Bloška planota izjemna med visokimi dinarski­mi planotami. Značilno podobo daje Blokam potok Bloščica s svojimi pri­toki in izviri. Ima dokaj počasen tok, zato dela okljuke in na nekaterih mestih tudi zastaja, zaradi česar so okolni travniki zamočvirjeni, ob obilnejših padavinah pa tudi poplavljeni. Pri popisovanju vegetacije j e bila uporabljena srednjeevropska metoda po Braun-Blanquetu (1964). Popisi so bili narejeni v juliju in avgustu 1. 1988 in 1989. Vsaka združba, ki je predstavljena s tabelo, je prikazana tudi s sestavo življenjskih oblik, ki so v skladu z delom Pflanzensoziologische Exkursions­flora für Süddeutschland (OBERDORFER , 1970). 3. Rezultati Na obravnavanem območju smo ugotovili naslednje združbe, ki pripadajo trem razredom: Scheuchzerio-Caricetea fuscae, Phragmitetea in Molinio-Arrhe­natheretea. Od teh so naslednje združbe predstavljene s tabelami: Primulo-Sch­oenetum ferruginei, Molinietum caerulae, Caricetum elatae in Caricetum rostra-tae, sestoji z vrsto Filipéndula ulmaria pa s popisi. Razred: Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Nordh. 1936) Tx. 1937 Red: Scheuchzerietalia palustris Nordh. 1936 Zveza: Caricion lasiocarpae Vander Bergh. in Lebr. et al. 1949 Združba: Caricetum rostratae Osvald 1923 em. Dierssen 1982 Red: Tofieldietalia Prsg. in Oberd. 1949 Zveza: Eriophorion latifolii Br.-Bl. et Tx. 1943 Združba: Primulo-Schoenetum ferruginei Oberd. 1957 Razred: Phragmitetea Tx. et Prsg. 1942 Red: Phragmitetalia W. Koch 1926 Zveza: Phragmition australis W. Koch 1926 Združba: Scirpetum lacustris Chouard 1924 Združba: Typhetum latifoliae (Soó 27) Lang 1973 Združba: Phragmitetum australis Schmale 1939 Zveza: Magnocaricion W. Koch 1926 Združba: Caricetum elatae W. Koch 1926 Razred: Molinio-Arrhenatheretea Tx. 1937 Red: Molinietalia caerulae W. Koch 1926 Zveza: Molinion caerulae W. Koch 1926 Združba: Molinietum caerulae s.lat. Zveza: Filipendulion Seg. 1966 sestoj z vrsto Filipéndula ulmaria 3.1 Primulo-Schoenetu m ferruginei Na Blokah se nikjer ne pojavlja druga Oberd . 1957 značilnica združbe Primula farinosa, ki Združba uspeva ob Bloščici, njenih je sicer znana v slovenski flori tudi v pritokih in izvirih. Porašča predvsem tej združbi (okolica Bleda). Podobna številna povirja, kjer zaradi nepropustne združba je znana tudi s Cerkniškega dolomitne podlage voda zastaja. Že od jezera, vendar tudi brez svoje druge daleč opazimo večje površine rjasto značilnice. Floristična sestava združbe ijave barve, ki jih porašča ijasti si-je prikazana v tabeli 1. Značilnice razre­tovec (Schoenus ferrugineus). Opisana da Scheuchzerio-Caricetea fuscae so združba je v primerjavi z analognimi slabše zastopane. Med spremljevalnimi združbami srednje Evrope (OBERDORF -vrstami je kar polovica takih, ki so ER, 1977) floristično precej siromašnejša. značilne za zvezo Molinion, red Mo­linietalia ali razred Molinio-Arrhenath­eretea. Neposredno, vendar brez ostre ločnice, se na to združbo na manj zamočvirjenih in ponavadi malo dvig­njenih predelih navezujejo vlažni travniki, kjer prevladuje Molinia caerulea. Ob predstavitvi te združbe se samo postavlja vprašanje o ustreznosti ime­na, saj je na Bloški planoti prav v vseh primerih odsotna njena druga značilnica - Prímula farinosa. Ob primer­javi s popisi, narejenimi v okolici Ble­da, kjer sta obe značilnici brez izjeme prisotni skupaj, bi ob večji obdelanosti terena kazalo razmisliti, ali gre povsod za isto združbo, oziroma, kakšna bi lahko bila njena nadaljnja členitev. Spekter življenjskih oblik kaže nasled­ njo sliko: hemikriptofiti (H) 77.8% geofiti (G) 17.8% hidrofiti (Hy) 4.4% Pojavljajo se naslednje vrste ma­hov: Marchantía polymorpha, Campylium elodes, C. stellatum, Drepanocladus re­volvens, D. vernicosus in Tomenthyp­num nitens. Popisi, zbrani v tabeli 1 so z nasled­njih lokalitet: - 1, 2, 3, 9, 11, 14, 17, 20, 31 - pri Velikih Blokah (0252/2) - 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 13, 15, 16, 21, 26, 27, 28, 30, 32 - pri Bloškem jezeru (0253/1) -» 18, 24 - med vasema V. Bloke in Sv. Duh (0253/1) 19, 23, 25 - med vasema Volčje in Kramplje (0253/1) - 22, 29 - Ulaka-Sv. Miklavž (0152/4) 3.2 Molinietum caeruleae s. lat. Sestoji s prevladujočo modro stožko (Molinia caerulea) se na Bloški planoti neposredno navezujejo na predhodno združbo, na manj mokrih, večinoma malo dvignjenih tleh. Teh površin ne gnojijo, kosijo pa jih enkrat letno v poznem poletju, kar je nedvomno odločujoč dejavnik za njihovo ohran­janje. Ti sestoji ne ustrezajo združbi Molinietum caerulae, kot jo je opisal W. KOC H 1926. leta. Po OBERDORFERJ U (1983) veljajo združbe zveze Molinion za "z vrstami najbogatejše in najbolj raznolike srednjeevropske travniške združbe." To pa za opisane sestoje gotovo ne velja, saj so floristično močno osiromašeni (tab. 2). Značilnice zveze, reda in razreda so relativno dobro zastopane, vendar imajo dokaj majhno pokrovnost, z izjemo prevladujočih vrst (Molinia caerulea, Carex panicea in Sanguisorba officina­lis). Nasproti tem pa so dokaj redno zastopane vrste, značilne za sintaksone razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae. Od mahovnih vrst sta prisotni le dve: Campylium stellatum in Drepano­cladus vernicosus. Spekter življenjskih oblik je nasled­nji: hemikriptofiti (H) 84% geofiti (G) 10% hidrofiti (H) 4% terofiti (T) 2% Pri sestavi življenjskih oblik so upoštevane le vrste, podane v tabeli. Slika bi bila drugačna, če bi upoštevali tudi vrste, ki se pojavljajo le l x ali 2x (slučajnice), saj so med njimi tudi že lesni predstavniki, ki so v prejšnji združbi v celoti manjkali. To so: Calluna vul­garis, Frangula alnus, Juniperus commu­nis in Pinus sylvestris. Popisi, zbrani v tabeli 2 so bili narejeni na naslednjih lokalitetah: - 1, 5, 8, 9, 11 - pri Velikih Blokah (0252/2) - 2, 3, 4, 6 - Bloško jezero (0253/ 1) - 10 - Ulaka-Sv. Miklavž (0152/4) I. LESKOVAR Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote Tabela 1: Primulo-Schoenetum ferruginei C 1. 1957 4 6 7 8 9 10 11 12 zap. št. popisa 1 2 3 5 pov. popisne ploskve (m2) 100 100 25 100 7 0 10 0 50 7 0 10 0 5 0 5 0 7 0 pokrovnost (%) 100 100 10 0 100 10 0 10 0 100 10 0 10 0 9 0 100 10 0 značilnica združbe Schoenus ferrugineus 3.3 +.2 1.2 +. 2 1.2 +. 2 +. 2 3.3 2. 2 2. 2 2.2 1.3 značilnice zveze in reda (Caricion davallianac, Caricetalia davallianae) 1.2 1.2 2. 2 +. 2 1.2 1.2 Carex hostiana 3.3 1.2 2.2 +. 2 1.2 Eriophorum latifolium 2.2 2.2 +. 2 +. 2 2. 2 2. 2 + 1.2 1.2 +. 2 + +. 2 1.2 +. 2 1.2 + .2 Carex pulicaris 1.2 3.3 Tofieldia calyculata +. 2 +. 2 +. 2 +. 2 Parnassia palustris + 1.1 + + + + Carex flava +.3 1.2 +. 2 +. 2 +. 2 +.2 1 7 + .2 Carex davalliana 1.2 Dactylorhiza incamata + +. 2 Epipacüs palustris + + 2.2 +. 2 Taraxacum palustre +. 2 +. 2 +. 2 značilnice razreda (Scheuchzerio-Caricetea fnscae) Juncus alpino-articulatus . +.2 2.2 + +. 2 1.2 1.2 1.2 +. 2 Menyanthes trifoliata +.2 2.3 + 2. 3 Carex nigra +.2 + Drosera anglica +. 2 Pedicularis palustris + +. 2 spremljevalke Potentilla erecta 2.2 1.2 1.1 + +. 2 + 1.2 1.2 1.2 +. 2 +. 2 +. 2 1.1 1.2 2.2 1.2 Cirsium rivulare 1.1 2.2 1.1 +. 2 +. 2 +. 2 1.1 1.2 Molinia caerulea 2.2 2.2 1.2 1.2 1.2 1.2 2.2 2. 2 1.2 1.2 1.2 1.2 + +.2 + 1.2 1.2 +. 2 Succisa pratensis + 2.2 Carex panicea 1.2 1.2 1.2 +. 2 +. 2 +.2 +. 2 +. 2 + .2 + 1.2 1.2 Briza media 1.2 1.2 1.2 1.2 +. 2 +.2 2.2 +. 2 +. 2 +. 2 + 2.2 +. 2 + .2 +. 2 + Koeleria pyramidata 1.2 2.2 +. 2 + +.2 + + Valeriana dioica 1.2 + + + 1.2 + Sanguisorba officinalis + 1.2 + 1.2 1.2 2.2 +. 2 Ranunculus actis + +.2 + + + + +. 2 + + + .2 Veratrum album 1.2 2.2 1.2 +. 2 +. 2 + + Galium boreale +. 2 + + + + Rhinanthus minor + + +. 1 + + + + +. 2 + Equisetum palustre + + + + + + Leontodon hispidus + 1.2 + + + + + + + + +. 2 + Gentiana pneumonanthe . + + Ranunculus nemorosus + + 1.1 Carex flacca +-2 +.2 + +. 3 +. 3 + Gymnadenia conopsea + + + + + + + Leucanthemum ircutianum + 1.1 + + + + Festuca rubra +-2 +.2 + 2.2 Knautia drymeia 1.1 + + + + Lotus comiculatus • + + Mentha aquatica + 1.2 + + + Prunella vulgaris + + 1.1 + + +. 2 Serratula tinctoria Allium carinatum + +. 2 + +. 2 + Brachypodium rupestre +.2 +. 2 + 31 13 80 100 14 30 100 15 50 100 16 80 100 17 20 100 18 100 100 19 80 100 20 50 100 21 40 100 22 100 100 23 100 100 24 40 90 25 100 100 26 100 100 27 80 100 28 100 100 29 50 100 30 40 100 31 30 100 32 80 100 4.5 4.4 2.3 3.4 3.3 2.2 +.2 1.2 4.4 4.4 +.2 4.4 2.3 2.2 4.3 3.3 5.4 1.2 4.3 4.5 2.2 1.2 2.2 2.2 1.2 1.2 +.2 1.2 1.2 + .2 +.2 +.2 1.2 +. 2 1.2 + 2.2 1.2 + + 1.2 2.3 2.2 3.2 +.2 + + +.2 + +.2 +.2 + 1.2 +. 2 3.3 1.2 + +.2 1.2 + +.2 +.2 1.2 +.2 +.2 +.2 + + 2.2 +.2 1.2 1.2 1.1 + 2.2 +.2 +.2 + +.2 + + + + + +.2 +.2 + +. 2 + 1.2 1.2 +.2 +.2 1.2 + + + + + + + +.2 +.2 1.2 +.2 + +.2 + 1.3 +.2 1.2 + + +.3 +.2 +.3 1.2 1.2 + .2 1.2 1.2 1.2 1.2 1.2 1.2 2.2 2.2 2.2 1.2 1.2 +.2 1.2 2.2 1.2 2.2 2.2 1.2 1.2 2.2 2.2 2.2 2.2 1.2 1.2 +.2 1.1 +.2 +.2 1.2 + + +.2 + 1.2 1.2 +.2 +.2 + .2 1.2 +.2 1.2 1.2 2.2 1.1 2.3 1.2 + + .2 1.2 2.2 1.1 1.2 +.2 + + 1.2 + +.2 +.2 + +.2 + 4.5 + .2 + +.2 2.2 2.2 2.2 + 2.2 1.2 1.2 +.2 +.2 + +.2 1.2 1.2 +.2 1.2 +.2 1.1 1.2 1.1 +.2 +.2 +.2 + 2.2 +.2 1.2 + + + +.2 + +.2 +.2 1.1 +.2 1.2 +.2 +.2 + + + +.2 +.2 +.2 +.2 +.2 +.2 +.2 1.2 + .2 + 2.2 + +.2 + .2 1.2 +.2 1.2 +.2 +.2 + 1.2 + 2.2 1.2 1.2 1.1 + +.2 +.2 + + + + + + + +.2 + + + + +.2 + + + + + +.2 + + + + +.2 + + 1.2 + + +.2 + +.2 + + 1.2 + 1.2 + + + +.2 1.3 + + + + + + + + + + + + .2 + + +.2 + 1.2 + + + + + + +.2 + + +.2 +.2 + +.2 + +.2 + + +.2 +.2 + + I. LESKOVAR Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote Tabela 2: Molinietum caerulae s. lat. zap. št. popisa površina popisne ploskve (m2) 1 120 2 100 3 100 4 50 5 100 6 30 7 10 8 20 9 25 10 10 11 15 pokrovnost (%) 100 100 100 100 100 100 100 100 100 70 80 značilnice zveze (Molinion) Molinia caerulea 3.3 1.2 3.3 1.2 2.2 3.3 1.2 1.2 3.3 1.2 +.2 Succisa pratensis + + +.2 + +.2 +.2 +.2 1.2 +.2 Plantago altissima Gentiana pneumonanthe +.2 +.2 +.2 + +.2 +.2 1.2 + 2,3 +.2 2.2 Serratula tinctoria +.2 +.2 +.2 Galium boreale +.2 + Betónica officinalis + 2 Selinum carvifolia + značilnice reda (Molinietalia) Carex panicea 1.2 +.2 +.2 +.2 2.2 2.2 2.2 2.2 1.2 +.2 Sanguisorba officinalis 1.1 1.2 +.2 1.2 2.2 +.2 2.2 1.2 +.2 Valeriana dioica 1.2 + + 1.2 + .2 + Deschampsia caespitosa + ? + ? 1.2 Equisetum palustre 1.1 + + Colchicum autumnale +.2 +.2 Filipéndula ulmaria + + Myosotis scorpioides + Juncus conglomeratus 1.2 + + značilnice razreda (Molinio-Arrhenatheretea) Ranunculus acris +.2 + + +.2 2.1 + + + + Rhinanthus minor 1.1 + 1.1 + + + + Centaurea jacea 2.2 + + + + Leontodon hispidas + + + + + Leucanthemum ircutianum 1.2 +.2 . + + Festuca rubra + +.2 Plantago lanceolata +.2 +.2 . Trifolium pratense +.2 značilnice združb razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae Eriophorum latifolium 2,3 +.2 1.2 +.2 +.2 Carex davalliana 1.2 + 1.2 +.2 Carex hostiana 2.2 1.2 +.2 2. 3 Parnassia palustris + + + + Carex pulicaris +.2 1.2 2.2 Dactylorrhiza incarnata Juncus alpino-articulatus + ++ ? 1.2 Tofieldia calyculata +.2 Carex flava Juncus articulatus 2.2 Pedicularis palustris + Schoenus ferrugineus Triglochin palustre +.2 . 1.2 zap. št. popisa 1 2 3 4 5 6 7 8 9 spremljevalke Potentilla erecta 2.2 +.2 +.2 +.2 +.2 2.2 1.2 1.2 1.2 Cirsium rivulare 1.1 +.2 1.1 + 1.2 2.2 1.2 2.2 1.2 Briza media +.2+. 2 1.2 . + 1.2 + 1.2 + .2 Allium carinatum . +. 2 + + +.2 +.2 + Prunella vulgaris 1.2 + + + + + Koeleria pyramidata + +.2 1.1 +.2 +.2 Ranunculus flammula + . . + +. 2 Lotus comiculatus + + + Mentha aquatica . 1.2 Veratrum album + . . +2.2 3.3 Caricetum elatae W. Koch 26 Taka sestava vrst kaže na to, da združba Ta združba na Bloški planoti ni Caricetum elatae tu ni razvita v tipični obllkl> am P a k da 8r e razvita v svoji tipični obliki, saj uspeva v /ecnom a le za P revlad o t0 Se Sa sas a (Care x elata ) n a le na manjših površinah, najpogosteje rastisčlh kJer s o razl f r e zanJ u g°dne v že nekoliko izsušenih jarkih in pone-'x ­ l™? tn s 8 0 šf kod v ozkem pasu ob Bloščici in pri- ^slednj e vrste mahov: tokih (tab. 3). Značilna vrsta Carex CaUtergon tnfanum, Drepanocladus re­ volvens l n elata je hkrati močno prevladujoča, Scorpidtum scorptoides. zaradi česar je število vrst v združbi Popisi so bili narejeni na nasled­majhno. Značilnice zveze in reda so njih predelih: dokaj skromno zastopane, značilnice - 1, 5 - med Bloškim jezerom in razreda pa v celoti manjkajo. V 5. vasjo Kramplje (0253/1) popisu manjkajo celo značilnice vseh 2 - med Velikimi Blokami in treh kategorij. Med spremljevalkami je Zakrajem (0253/1) precej molinietalnih vrst, nekaj pa tudi -3 - pri vasi Pajkovo (0152/4) takih, ki so značilne za sintaksone -4 - Velike Bloke, pri mostu čez razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae. Bloščico (0252/2) Tabela 3: Caricetum elatae W. Koch 1926 zaporedna št. popisa 1 2 3 4 5 površina popisne ploskve (m2) 5 10 5 10 10 pokrovnost (%) 100 100 80 100 80 značilnici združbe Carex elata 5.5 4.4 5.5 5.5 5.5 Senecio paludosus + .2 značilnice zveze, reda, razreda (Magnocaricion, Phragmitetalia, Phragmitetea) Meniha aquatica (+.2)+ .2 + .2 + Carex rostrata + .2 . + Equisetum fluviatile 1.1 Galium palustre + .2 spremljevalke Molinia caerulea + +.2 + Carex {lava +.2 + I. LESKOVAR Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote zaporedna št. popisa 1 2 površina popisne ploskve (m2) 5 1 0 pokrovnost (%) 10 0 10 0 Carex hostiana 1. 2 Menyanthes trifoliata 2. 1 Sanguisorba officinalis 2.2 3. 3 Brachypodium rupestre +.2 Carex davalliana (+.2) . Carex panicea + .2 Cirsium rivulare + .2 Equisetum palustre + Eriophorum latifolium + . 2 . Filipéndula ulmaria +.2 + Lysimachia vulgaris Galium boreale Gentiana pneumonanthe Geum rivale Lythrum salicaria +.2 Pamassia palustris Potentilla erecta 1.2 .Schoenus ferrugineus 1.2 . Valeriana dioica 1.2 . 3.4 Caricetum rostratae Osvald 1923 em. Dierssen 1982 Tudi združba kljunastega šaša (Carex rostrata) je tu razvita le na manjših površinah. Uspeva v stoječi vodi pa tudi v počasi tekočih manjših pritokih. Na malo večji površini je razvita le ob Bloškem jezeru. Floristična sestava je prikazana v tabeli 4. Značilna vrsta Carex rostrata močno prevladuje in šte­vilo vrst v združbi je majhno. Skrajno osiromašen je 5. popis, kjer je poleg kljunastega šaša prisoten le še trilistni mrzličnik (Menyanthes trifoliata). Iz tabele je razvidno, da so močneje kot "frag­mitetalne" zastopane vrste, ki so značilne za sintaksone razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae, zaradi česar je združba tudi uvrščena v omenjeni razred, names-to v razred Phragmitetea. Izjemoma je ista vrsta določevalnica dveh združb v različnih razredih. Carex rostrata je pri nas primer take vrste, saj je značilnica 3 4 5 5 1 0 1 0 8 0 10 0 8 0 + +. 2 2. 2 +.2 + + (poleg zgoraj opisane združbe) (udi združbe Caricetum rostratae Riib. 12, ki pa spada v razred Phragmitetea. Takih vrst poznamo v Sloveniji še nekaj npr.: Carex limosa, Trichophorum caes­pitosum in Rhynchospora alba (MARTINČIČ, 1995) . Primeri, ko vrsta Carex rostrata tvori združbe, ki pripadajo različnim razre­dom, so znani tudi drugje v Evropi. Tako je navedena združba Caricetum rostratae Riib. 12, ki pripada razredu Phragmitetea za Nemčijo (OBERDORF ­ER, 1977) , Caricetum rostratae Osvald 23 em. Dierssen 82 - razred Scheuchze­rio-Caricetea fuscae - pa za Avstrijo (GRABHER R & MUCINA , 1993) . Popisi so bili narejeni na nasled­njih predelih: - 1 , 4 - Ulaka-Sv Miklavž (0152/4 ) 2, 3, 5 - pri Bloškem jezeru (0253/1 ) Tabela 4: Caricetum rostratae Osvald 1923 em. Dierssen 1982 zaporedna št. popisa 1 2 površina popisne ploskve (m2) 80 100 pokrovnost (%) 100 100 značilnica združbe Carex rostrata 4.4 5.5 značilnice sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae Eriophorum latifolium 2.2 Carex davalliana Carex filava +.3 Carex hostiana 1.2 Juncus alpino-articulatus Menyanthes trifoliata značilnice zveze, reda, razreda (Magnocaricion, Phragmitetalia, Phragmitetea) Carex elata Galium palustre + .2 Mentha aquatica 1.2 Epilobium parviflorum + sprcmljevalke Potentilla erecta 1.2 + Cirsium rivulare 2.2 + Valeriana dioica 2.2 Cirsium palustre + Succisa pratensis 1.2 1.2 Carex panicea Equisetum palustre + Eupatorium cannabinum + Festuca rubra + .2 Juncus conglomeratus + Lysimachia vulgaris Mentha longifolia 1.3 Parnassia palustris + 3.5 Sestoj z vrsto Filipéndula ulmaria Razviti so na manjših površinah, predvsem v zaraščajočih se ozkih po­tokih ali ob njh, kjer vrsta Filipéndula ulmaria absolutno prevladuje. Take sestoje bi lahko uvrstili v zvezo Fili­pendulion reda Molinietalia caerulae. Nadaljnja uvrstitev pa je težja, saj so popisi močno osiromašeni. Morda bi opisane sestoje lahko označili kot frag­ment združbe Filipendulo-Geranietum 3 4 5 80 15 5 100 100 25 5.5 5.5 +.2 2.2 + .2 + .2 + .2 + .2 1.2 1.2 3.2 2.2 + 2,2 + .3 palustris W. Koch 26. Pri vseh treh popisih manjka druga značilnica Gera­nium palustre, število vrst pa je zelo majhno. Na Ljubljanskem barju porašča ta združba večje površine. Njena vrstna sestava je tam precej bolj raznolika, ravno tako pa manjka vrsta Geranium palustre (SELIŠKAR, 1986). Tako verjet­no predstavljajo ti sinsistematsko neo­predeljeni sestoji samo stopnjo v su­kcesiji - stadij z vrsto Filipéndula ul­maria. I. LESKOVAR Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planot e Vrstna sestava je naslednja: 1. 2. 3. Filipéndula ulmaria 5.5 4.4 4.4 Sanguisorba officinalis + +.2 + Alchemilla glaucescens +.2 + Deschampsia caespitosa + Galium palustre +.2 + Selinum carvifolia + Popisi so bili narejeni pri mostu čez Bloščico pri Velikih Blokah (0252/2). 4. Naravovarstvena problematika Za razliko od šotnih barij, ki so dokaj dobro raziskana, so nizka in povirna barja v Sloveniji manj znana in s tem slabše opredeljena tudi z naravovarstvenega vidika. Močvirni pre-deli nasploh še vedno veljajo v očeh večine ljudi za nekoristne površine, ki postanejo zanimive šele, ko jih osušijo. Ker pa je tak ekosistem zelo občutljiv, je zaradi nepremišljenih posegov neredko dvomljivega uspeha (regulacije potok­ov, izsuševanje), izginila iz slovenske flore že marsikatera zanimiva vrsta. Nizkih oziroma povirnih barij je v Slov­eniji manj kot visokih, razvita so na relativno majhnih površinah, zato bi jih morali vsaj del ohraniti v prvobitni podobi. Ker so barja na Bloški planoti edini strnjen kompleks bazifilnih barij pri nas, jih predlagamo za zaščito, saj se bo samo tako kompleks ohranil kot celota. Poleg tega pa je ta pokrajina vredna varovanja tudi s krajinskega vidika, kot specifična v Sloveniji. Že pred leti se je govorilo o regulaciji Bloščice, vendar do izvajanj del ni prišlo. Poleti leta 1994 pa so pri vasi Ulaka polagali vodovod in deloma (na sicer kratkih odsekih) poglobili strugo pod cerkvijo sv. Miklavža, zato bi na tem mestu ponovno opozorili na nuj­nost pravočasnega zavarovanja te pokra­jine. V popisih prej opisanih združb, ponekod pa tudi izven njih, se pojav­ljajo vrste, ki v Sloveniji niso prav pogoste, nekatere so celo zelo redke in tudi že uvrščene v Rdeči seznam. Zelo redka je poletna škrbica -Spiranthes aestivalis, ki je že veljala za izumrlo v slovenski flori, a jo je ponovno našel S . PETERLI N leta 197 1 na več nahajališčih na Blokah. Po dosedanjih podatkih je Bloška planota edino območje, kjer je bila najdena ta vrsta po letu 194 5 (WRABE R & SKOBERNE , 1989) . Med redkejše v slovenski flori spada­jo še naslednje vrste: Utricularia minor, Carex pulicaris, Drosera anglica, Pedicu­laris palustris, Dactylorrhiza maculata subsp. transsilvanica (RAVNIK , 1975 ) in Ranunculus cassubicus agg. - še ena zanimiva vrsta ima svoje nahajališče na Bloški planoti, ki je po dosedanjih podatkih tudi edino v Sloveniji. To je zlatica, ki pripada eni izmed "malih vrst" te skupine, natančneje pa bi jo bilo potrebno šele določiti. 5. Povzetek Nizkih in povirnih barij je v Slov­eniji manj kot visokih, razvita so na relativno majhnih površinah, so slabše raziskana od visokih barij in s tem tudi naravovarstveno neopredeljena. Prve floristične in fitocenološke podatke z Bloške planote smo dobili, v primer­javi z drugimi deli Slovenije, zelo pozno. Opisane so naslednje združbe: Primu­lo-Schoenetum ferruginei ( W. Koch 1926) Oberd.(1957) 1962, Molinietum caerulae s. lat., sestoj z vrsto Filipén­dula ulmaria, Caricetum rostratae Os­vald em. Dierssen 1982 in Caricetum elatae W. Koch 1926. Združba Primulo-Schoenetum fer­ruginei, ki je v srednji Evropi tipično razvita, sega pri nas z obema značilni­cama hkrati le še v alpsko fitogeograf­sko območje. Ob predstavitvi te združbe se zastavlja vprašanje o ustreznosti imena, saj je na Bloški planoti prav v vseh primerih odsotna njena druga značilnica Prímula farinosa. Ob primer­javi s popisi, narejenimi v alpskem fitogeografskem območju (okolica Ble­da), kjer sta obe značilnici brez izjeme prisotni skupaj, bi bilo potrebno raz­misliti o nadaljnji členitvi te združbe. Združba Molinietum caerulae je vrst­no precej osiromašena, dokaj redno pa so poleg "molinietalnih" zastopane tudi vrste, značilne za sintaksone razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae. Združba Caricetum rostratae kaže na Bloški planoti na podlagi sestave vrst močnejšo pripadnost razredu Scheuchzerio-Caricetea fuscae kot razre­ du Phragmitetea. Združba Caricetum elatae uspeva na manjših površinah in ni razvita v tipični obliki. Vrsta Carex elata prev­laduje na zanjo ugodnih rastiščih. Na manjših površinah so razvite še naslednje združbe: sestoji z vrsto Fili­péndula ulmaria, Phragmitetum austra­lis, Scirpetum lacustris in Typhetum latifoliae. Med popisanimi vrstami so nasled­nje redke in/ali ogrožene v Sloveniji in tudi uvrščene v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk: Spiranthes aesti­valis, Utricularia minor, Carex pulicaris, Drosera anglica, Pedicularis palustris, Dac­tylorhiza maculata ssp. transsilvanica in zlatica iz skupine vrste Ranunculus cassubicus. 37 6. Summary The minerotrophic mires in Slove­nia are limited only on smaller areas. In comparison with other parts of Slov­enia, we got first floristic and phytoso­ciological data from Bio ka pianota very late. The article deals with the minerotrophic mire vegetation on pla­teau Bio ka pianota. The following associations are rep­resented: Primulo-Schoenetum ferrugi­nei (W. Koch 1926) Oberd. (1957) 1962, Molinietum caerulae s. lat., Car­icetum rostratae Osvald em. Dierssen 1982, Caricetum elatae W Koch 1926 and Filipéndula ulmaria community. The association Primulo-Schoenetum ferruginei reaches in Slovenia its south­eastern border of distribution. In Slov­enia both character species Schoenus ferrugineus and Primula farinosa thrive together only in the Alpine region (the surroundings of Bled). Everywhere else Primula farinosa is absent in all relevés. Therefore a question of ade­quacy of its name has been men­tioned. It would be necessary to think over further division of this associa­tion. The association Molinietum caeru­lae is species-poor. Character species of syntaxa of class Scheuchzerio-Cari­cetea fuscae are regulary represented. The association Caricetum rostra-tae is arranged in the class Scheuchze­rio-Caricetea fuscae owing to the pres­ence of more character species of the syntaxa belonging to the class men­tioned above and less those, significant of the class Phragmitetea. The association Caricetum elatae is limited to smaller surfaces and it is not typically developed. Some other communities were re­corded: Filipéndula ulmaria community, Phragmitetum australis, Scirpetum la­ I. LESKOVAR Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planot e custris and Typhetum latifoliae. thes aestivalis, Utricularia minor, Drose- Th e following species found in in-ra anglica, Pedicularis palustris, Dacty­vestigated areas are rare and threat-lorhiza maculata subsp. transsilvanica an d ened and are also included in Red Ranunculus cassubicus. Dat a Book of Slovenian Flora: Spiran­ 6. Literatur a ILIJANIČ, LJ., 1978: Vegetacijske razmere Cerkniškega jezera. Močvirna, barjanska in traviščna vegetacija. Acta carsologica 8: 163-200. ILIJANIČ, LJ., 1978: Beitrag zur Kenntnis der basiphilen Flachmoorvegetation Sloweniens. Poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije 14: 191-198. LESKOVAR, I., 1990: Vegetacija nizkega barja na Blokah, diplomska naloga, Ljubljana MARTINČIČ, A., 1988: Flora in vegetacija barja Drni pri Zelencih. Biološki vestnik 36: 19-32. MARTINČIČ, A., 1995: Ekološko-fitocenološke dvoživke. Flora in vegetacija Slovenije, zbornik povzetkov: 19 MELIK, A., 1959: Slovenija, geografski oris; opis slovenskih pokrajin; Posavska Slovenija. OBERDORFER, E., 1990: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Süddeutschland. OBERDORFER, E., 1977: Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Teil I. OBERDORFER, E., 1983: Süddeutsche Pflanzengeselschaften. Teil III. PETERLIN, S., 1983: Naravoslovni sprehod ob Bloščici. Proteus 8: 291-294. RAVNIK, V., 1975: Dactylorhiza maculata (L.) Soö ssp. transsilvanica (Schur) Soö, nova orhideja v flori Slovenije. Biološki vestnik 23: 53-58. SELIŠKAR, A., 1986: Vodna, močvirna in traviščna vegetacija Ljubljanskega baija (vzhodni del). Scopolia 10: 18-27. STEINER, G.M. , 199 3 Scheuchzerio-Caricete a fuscae . In : GRABHERR, G . & L . MUCINA (Hrsg.) , Die Pflanzengesellschaften Österreichs, Teil II WRABER, T. & P. SKOBERNE, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14.