V e s t n i k. Osobnc vesti. G. Joan Pezdič, drugi učitelj na deški štirirazrednici v Kranji, je imenovan nailučiteljom na tej šoli. G. Hinko Podkrajšek, drugi učitelj v Radovljici, pride na drugo inesto v Kranj. G. Štefan Birkj učitelj v Zalogu, je dnbil službo ueitelj;i-voditelja v Št. Jakobu ob Savi. G. Bozidar Campa, začasni učitelj v Zagorji ob Savi, je stalno nastavljen na tej šoli. Jjjubljanske mestne šole so praznovale 40letnico poroke Nj. Veličanstva našega cesarja dne 24. nial. travna se sv. mašo. V šoli se je pa razložil mladini pomen dneva. Patrijotiško slavnost je priredilo vodstvo c. kr. deške ljudske šole v Trstu v spomin 401etnice poroke Nj. Vdičanstva cesarja (24. mal. travna 1851.). Slavnostni spomin na _01etno poroko Nj. Veličanstva našega cesarja se je praznoval dne _4. mal. travna na učiteljskem izobraževališči v Kopru. Izlet Slov. učiteljskega (Iruštva v Dobrepolje, oziroina Vel. Lašče bode dne 10. vel. travna. Gosti dobro došli! Odhod iz Ljubljane opoludne z vlakom. Za ,,učiteljski konvikt" je darovalo Slov. učit. društvo v Ljubljani 20 kron nmnesto venca r. Ivanu Toinšiču in g Jan. Borštnik, nadučitelj v Šmariji pa _ kroni. — Bog plati! Nasledki novega deželnega šolskega zakona na Kranjskeni se že kažejo; v Gribljah je bila namreč že dvakiat učiteljska služba razpisana, v Št. Lambertu pa trikrat, a ni se oglasil za prvo službo niti jeden prosilec. Bati se je, da se prav kmalo pokaže ubčutno pomanjkanje učiteljev na Kr,<njskem, kajti po bornih 360 gld. na leto se tudi ,,propaliin dijakorn" ne bodo sline cedile! Izlet na sv. Jošt priredi ob ugodnem vremenu ,,učiteljsko društoo za kranjski šolski okraj" dne 10. maja. Zbirališče ob V2^ na „Kalvariji". Gosti dobro došli! Vabilo k zborovanju ,,Ped;igogiškega društva", ki bode dne 10. maj;< t. 1. ob 10. uri dopoludne v Kostanjevici z nastopnim vsporedom: 1 Nagovor g. predsednika v spomin o šliridesetletnici poroke Nj. Veličanstev. 2. Govor g. J. Bezlaja „<> risanji zemljevidov". 3. Društvene zadeve. 4. Nasveti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Umrl je dne 23. mal. travna gosp. Anton Vrančič, učitelj v Zagradcu pri Žužernberku. Naj v m. p.! Skušnje učiteljske sposobnosti pri izpraševalni kornisiji v Kopru se prično dne 18. vel. travna. Učiteljsko društvo radovljiškeg-a okraja bode zborovalo dne 17. t. m. ob _. uri popoludne v Lescah. Poročal bode g. prof. Fr. Lecec o deželni učilski razstavi. J. Criontinijeva knjig-otržnica v Ljubljani obhaja dne 1. vel. travna 50letnico svojega obstanka. V tern času je založila 385 raznih knjig in tiskovin večinoma slovenskih. 251etnico državnega šolskega zakona nameravajo slovesno praznovati vsa učiteljska društva v Šleziji. Slorenski pcsniki, pozor! Predriedništvo ^Zaveze slovenskih ueiteljskili društev" razpisuje nagrado 5 avstrijskih cekinov — darilo prof. Ant. Bezenšek-a iz Plovdiva — za zbirko najboljših pesmic za slovensku mladino. Veledušni darovatelj nnmerava iz pijetete do pred kratkim umrle niu matere Maijete posvetiti to zbirko njenerau spoininu, zaradi česar želi (a ne zahteva), da bi zbirka imela naslov: ,,Marjetice". Pesini naj bclo prikladne srcii in umu Ijudsko-šolskih otrok in naj, če možno, irnajo sledečo razdelilev: I. Otrosko srce. V tem razpredelu pesnik spevaj otroško ljubezen do matei-e, do očeta, izpolnjevanje retrte zapovedi božje. Mati uči otroka moliti. Ljubezen do bratov in do sestra, tovarišev, rojakov in do naroda. II Prigodne pesmi Ta oddelek obsegaj pesrni o priliki rodbinskih in cerkvenih praznikov itd. III. Veselje mladine.. V tem razpredelu pesnik podaj pesmi o raznih otroških igiah in deli,h, n. pr. pastir na paši, deček poinaga očetu orati, deklica materi presti, šivati itd. IV. Šola. Kako si bistrimo uui in blažujuio srce. Kako spoštujmo duhovnike in učitelje. Kako bodiino prijazni do svojih součencev itd. V. Poklic. N. pr. slovenski oratar, drugi stanovi. Vsak stan je vreden spoštovanja, v vsakem stanu je človek lahko srečen, samo da vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. S tetn smo podali pesnikom-natecalcein majhno navodilo, kakšne zbirke si želi yospod darovatelj. — Pesmice naj bodo kratke, lirske ali epične; epične so lahko nekaj daljše. Vse pa naj bodo dovršene po vsebini in po obliki, kakor to zahteva lepo razvita sedanja slovenska pesniška tehnika. — Knjižica obsegaj blizu 3 tiskane pole v malej usmcrki ali pa 5 tiskanih pol v šestnajsterki. Rokopisi brez podpisanega imena pesnikovega — pravo iine se dodaj na posebnem zapečatenem lističu — naj se pošiljajo predsedniku vsaj do 20. julija t. l. Darilo izplača g. darovatelj sam dne 1. septembra t. 1. Ostali rokopisi se na zahtevanje vrnejo. Ljudsko šolstvo v proračuuskem odseku poslanske zbornice na Dunaji. O Ijudskem šolstvu ie razpravljal proračunski odsek dne 9. sušca zvečer. Razni poslanci so naglašali svoje želje in pritožbe. A toliko in tako opravičenih gotovo nimajo zastopniki nijedne druge narodnosti, kakor jili imajo Slovenci in Hrvati, sosebno glede Prirnorja in Koroške. Kakor prejšnjega dne pri razpravi o srednjih šolah. tako se je poslauec dr. Gregorčič oglasil tudi pri razpravi o Ijudskih šol.ili. Tožil je, da ukljub tolikim prošnjam, utokom in razpravain, tržaški in goriški Sloveaci še sedaj nimajo slovenskili šol, tudi potrebnih in povsem opravičenih. Navajal je nadalje, da je v Istri še kakih 20.000 v obiskovanje šole obvezanih otrok, kateri ne zahajajo v nikako šolo, največ iz tega vzroka, ker je nirnajo ; ter da je v isti deželi innogo šol, katere obiskujejo večinoma ali skoro izključno hrvatski otroci, v kojih se pa poučuje v italijanskem jeziku, tako, da ni mogoče niti govoriti o napredku. To isto velja za slovenske otroke na Koroškem. Tu morajo slovenski otroci zabajati v šole, v katerili se poučuje izključno ali skoro izključno nemški. To vse je proti zdiavi vzgoji, kakor tudi proti obstojeeim zakonom. To vse bi se moralo popraviti, a na šolskih oblastib je, da to slore. — Gospod minister za nauk in bogočastje, vitez Madejski, odgovoril je na te pritožbe po priliki sledeče: Ljudske šole ne spadajo neposredno v področje ministerstva, a kolikor spadajo, postopa isto po pravu in zakonu. Gospod rninister je tudi tega mnenja, da v ljudskih šolah treba poučevati v materinem jeziku šolskih otrok, in je prepričan, da drugače ni mogoče napredovati. 0 jeziku pa odločuje deželna šolska oblast, zaslišavši one, koji vzdržujejo šolo. Ako so ti odloki nepravični, ako ne odgovarjajo vzgojevalnini načelom, oziroma zakonom, in ako se oni, kojirn se zgodi krivica, pritožijo na ministerstvo, potem to poslednje gotovo ustreže njihovim željain. Na trditev dr. Gregorčiča da je v Istri do 20000 otrok, ki ne obiskujejo šole, ni odgovoril g. minister. Zapornnil pa si je to gotovo, kajti tudi člani odseka so začujeno majali z glavami, ko so to čuli. Dr. Gregorčič se je dotaknil tudi nekojih nedostatkov na učiteljiščih v Kopru in Gorici, posebno pa tega, da se pedagogika poučuje v nemškem jeziku ter da se zgodovina in zeniljepis ponavljata v istem jeziku. Gospod minister je omenil na to, da mu te razmere še niso dobro znane, pa da se hode obvestiti o njih.