Inž. M. Pavlič Prvi parni stroj V mestccu Greenocku na Skotskem jL živel ladjedelec in trgovec Watt (:zy. Vot), ki \e imel sina Jamesa (izg. džcms). ki je bil že od mladosti slfl-btiten in nežen clečko. Kcr sta mu že zelo zaodaj umrla bratec in sustrica, so pustili dečku, da je delal, kar jc hotel. in ga niso mučiti /. različntm učenjcm. Ko je bil James šest let star. je prišcJ nckoč k njejtfovemu očetu prijatelj, ki je presenetti dečka, ko je ležal iia. tleh in s kredo riaa] črte in lcroge po tlch. »Tako velik deček, pa se Sc igra!« je vzkliknil obiskovalec ogorčcno. »v Solo bi moral hoditi!« (Takrat so nam-tcč morali otroci že s petimi leti v iolo.) »Pocjlej vendar, kai dela, preden ga pokaraš,« je rekel oče. Sedaj je opazil presencčeni gost, da je reševal mali Jaaies težke njeometrične naloge. iMa-tematika in fizika sta bili negova naj-Ijubša zubava in oct1, ki je bij pamcten mož. mu je podaril nekoliko orodja, s katcrim je vsc svoje ierače razčlcnil in iih zopet sestavil. Celo eiektrični kolovrat si je narcdil, in ta mu )e, bo-lehnemu in nežnemu, naprav]ja] vcli-fco vcselja. Nckega dne je mati Jamesa zelo ostro nagovorila; »Kai sedtš tako nc-tno in strmiš i>red se? Ti res n^si za n«ht'nn rabo!« la alj veste. kai je dclal James, -¦ čisto brez smisja, knkor sc )c /uLiu. strmcl pred se? Opazoval je čajni kotel, \r katerem je valovala vo-da nad vročim plamenom, in gledal. kako jc pokrovka včasih radi moči p;irt.' poskočida kvišku. Morda se je baš takrat rodil v njegovi mladi ^la-vici načrt za scstavo ipaTnega stroja. Ko so .lumesa že kot starega moža ne-koč vpražali, odkod je dobil domisle-ke za svojc iznajcflbe, jc odgovoril: »Z Tteprcstanim premišljevanjem!« Z 18 leti jf priše] \Vatt k nekumu mehani-ku v London. Dvanajst dni je James potrebovd. da je prišel iz svoje do-movine Skotske v veliko raesto.. Ta-krat pač še ni vedd, da bodo lahko pozncjc po zaslugi njegovega izvima prcvozili isto protjo v 12 uraK. Kajti bre2 VVattovega parne^a stroja bi ne bil moge] zfiraditi niti Stephenson lo-komotive niti Fulton ladjp, na Parni po(jon. V svojih službah v Londonu in GIasgowu se je \Vatt vedno pečal z opazovanjem Papinove^fa lonca in Newcomenovega parnega stroja, ki sta bdla pa za prakticno uporabo po-polnoma negodna; njegovim neprt-sta-nim poskusom, izrabitfi moČ pare v praktične svrhe, se imnmo zahvaljti. da smo dobili od njefia pami stroj, ki Jamei Walt je mojjel poUanjatt velike stroje v tJH varnah. Zato so tudi takrat vsi velu^P mlini, tkalnicc, pivovarnice in tovatne za žclezo kupile n«v parni stroj. ki sta ga sestavila Watt i'n Boulton. Matej Boulton je bil namreč tovav-nar v Bdrmin#haniu, ki je sprejel Watta v službo v svoio tovarno in mu dal sredstva. da ie po dolgih sirornaš-nih Jctih in mnogih brezplodnih bojih svoj izum lahko izpopolnil. Prrjdteljstvo z Boultonom jc vezalo Jamesa \Vatta vse življenje in ki> je spoštovan in slavljen umrl, 84 lct star, je bil pokopan v žuipni cerkvi v tlandsvorthu ob strani svojega zve-stega pnijatelia in sodelavca Boultona. Majhna kapelica in lepa mramorna soha, kj ju je dal postavitj Wattov sin, krasita grob velikega Škotskega izumitelja in v mnotjih angleških in škotsk'h mestih najdemo spomcniko, postavljene v slavo Jamesu Wattvi. 149