ARHIVI XXI H98 0_deju Ailnvskc^a d ni šiva S loven i \c 95 O delu Arhivskega drurtva Slovence 18. posvetovanje Arhivskega društva Slovenije, Gozd Martuljek, 7. - 9. oktober 1998 Arhivsko društvu Sloveniji j t skupaj z Zgodovinskim arhivom Ljubljana in ministrstvom za kulturo organiziralo iS. por velo vanje Arhivskega društva Slovenije l'os velo vanje ji bilo v hotelu ! ,>ik v Gozda Martuljku od 7. do 9. oktobra 1998 ,n je imelo aktualen naslov Arhivi In računalništvo. Predsednik arhivskega društva Slovenije M. Gerdcj je predstavil pomen posvetovanj: ter nato pozdravil goste (Lgon Kraljevič in An.ir Obhodžaš iz I h vaške) in povabil predstavnike ki so pozdravili udeležence srečanja (Silvester Gabcršeek. državni sekretar ministrstva za kulturo, Janez Kopač, direktor Zgodovinskega arhiva v Ljiihlian' ž.dpan Kranjski. Gore Jože Kotnik in Ivan finterič, direktor hotela). V letošnjem letu je g. Antoša Leskovec praznoval 7[)-letnico. Oh tem juhileju se ga je spomnilo Ar hivsko društvo Slovenije in se mu za dolgoletno delo oddolžilo s skromno sliko. Na temo Arhivi in račimalnišivo se je prijavilo pnnližne dvajset predavateljev iz slovenskih arhivov. Na posvciuvanki so predstavili stanje računalništva v arhivih. Pri tem navajam njihovo kratko predstavitev: S predavanjem doe. dr. Petra Pavla Klasmca se je začela glavna tema našega srečanja z naslovom Arhivi in računalništvo. Klasine je predstavil Perspektive razvoja koiiipjuterizacije arhivske slnlhe r Sloveniji. Pred letom dni je Pokrajinski arhiv Maribor jtraznoval KI letnico koiiipjuterizacije v svojem arhi ai. Takrat so bile pred ¡skuti rane ugotovitve o uveljavljanju kom-pjutcrizaeije v slovenskih arhivih. Tuje šla v zadnjih desetih letih v arhivih po različnih poteh. To pomeni, da so se jtosaiuez.ni arhivi odločali za svqj; "koni-pjotcrizacijske projekte, ki so se med seboj razlikovali", tako imenovani projekti pa so kljub temu imeli nekaj skupnih ciljev ter bili glede opreme kom-patibilni. Klasine nato navaja referate s posvetovanj St >ilo hi i i arhivi, ki se ukvarjajo z. uvajanjem ra-čnnalnišva vi arhive. Zatem pa v 28 tezah nav,:i,a perspektive razvoja konipjiiterizacije v slovenski!' arhivih. Zdi se mi. da so te točke iahko dobro izhodišče za razvoj koinjijulerizacijc. in jih zato lahko vsak ailuvist preštudira. Magistra Metka Pakait Toplak nas seznanja z. optičnim prepoznavanjem znakov, kar pomeni proces pretvarjanja poskenirane slike, ki je strojna izpisana, ali ročno pisanega teksta (številke, crke simboli) v računalniški format (ASCII). V referatu so predstav ljen i proces skeniranja, pa Uidi /godovmski razvoj sistemov OCR komercialne aplikac:je in nporaha OCR sistemov v an ivih. Mfg. Vladimir Žnmer v prispevku Standardizacija popisovanja in t videne in arhivi v Radencih - na nul1 so se sistematično lotili reševanja arhivskih in drugih problemov uvajanja informacijske tehnologije v profesionalne arhivske ustanove. Trajnejši temelji računa In i.št va v arhivih so nastal v devetdesetih letib. V nadaljevanju so nave- 96 O delu Arhivskega društva Slovcmic arhivi xxi vm deni tipi računalnikov s kapacitetam' pris'opi na internet, različni računalniški progranr, obenem pa je predstavljena pozornost ob doslednem upoštevanju načela izvora, da sc zagota vlja javna vera. O problematiki sta/lardi-^icije r slovesi tki ttrfMi-sliki iit popisovanju e Natalij i Glažar pa nam predstavlja arhive i« dobi informacijske tehnologije. V referatu odgovarja, kako sc v inTor inaeijski tlnižni s pospešenim razvojem informacijske tehnologije spreminja družbena vloga arhivov m kaka postaja s tem pomemben element družbenega daga ianja. Gla/arjeva kot tndi drugi arhivisti ugotavlja, da ima informacijska tehnologija pozitivne in negativne lastnosti, z.ata bo za arhivsko stroko brez. dvoma pomenila odnos zapleten/h vprašani glede Človekove zasebnosti. Zato sklene: če bi skušali ovirati razvoj informacijskc tehnologije v žel; po varovanju posa nieznika b' prišli do a la carte society, ki po P J Red fernu vodi v anarhijo. V Ptujskem arhivu so se lotili postavljanja inventarja (bil d a na zgoščenko. To je pmlshmtev itt-vetilarja font!a S Iti: he družbenega knjigovodstva Ptuj iti zaključnih računov na zgoščenki. Noviteto piedstavija arhivisi Brane Oblak. Računalnik je kot pripomoček pri pripravi vodnika po arhivskih fondih in zbirkah, je dala naslov svojemu refeiatu Vlasta Tul V referatu opisuje postopke izdelave vodnika. Ti se začnejo pri osnovali za pripravo vodnika, nadaljujejo s prilagoditvijo računalniškega programa in klasifikacijo fondov in zbirk Načrtujejo, da bodo vodnik predstavili na inlernclu. To pa imajo v Celju, soj nam Ilcthika Ztlove pniitsn, da iim pri preti stavim na inter i ie tu ..i šlo zgolj za preči sta v i le v, temveč tudi za to, da bi imeli Sc vodnik po arhivu. V referatu so podani predstavitev, elektronski naslovi ter vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. Pri i o v i a/ računalniškim programom INFO A lil I > ta Umilhtt republiške upi ti ve po letu ¡945 i1 Arhivu Rej>nh!:Kc Slovenije, Mr-jan Doberuik pa piše o skeniramu. Najprej predstavlja nekaj tehničnih podatkov (skener, značilnosti skenirane slike, velikost datoteke, izhodna enota ali "točka m vedr.o točko", formati), zatem pripravi), ske Ilira nje različnih vrsi gradiva (dokumentov), urejanje skenirane slike, kali braeijo barve, tiskanje slcciiiriine slike, na koncil pa pravi, da jc skcuirati mogoče vse, vendar jc po niemhne, kaj homo skenirali in čemu bomo skenirani posnetke uporabljali. Leopeld Mikee Avberšek je pripravil releral o Arhivih prek CO!iISKA na irjenietn. V njem piše o projektu opremljanja muzejskih knjižnic, opremljanja specialnih knjižnie, o enotnih standardih in hazah ter popularizaciji ariiivskih knjižnic prek interneta. Prav zanimiv in poučen je prispevek Marte Ran Sclič. Svoj |ir,spevek z naslovom Špice ali osli tdi os ti t i tdi nekaj non^tt ojihuti, njegovi uporabi, fdmski Špici zaee ija z 3islij3 da "\li it i lepote Ooiine nam je predstavila Irena l.aeen Brnc-Iieič. Tako je tudi prav, saj naše zborovanji pol t k« sredi gorenjskih lepoi oziram», če se izrazen s Prešernom, sredi "kir.en nebeškega*. Predstavitev je hila v uvodu, v publikaciji pa je objavljena na koncu. Našteli referati oziroma njihovi avtorji so izzvali diskusijo. Ta je pote V,'d a po vsakokratnem sklopu predavanj. Kot našteta |ired,-ivanji( so tudi razpravlja I ei o posameznih referatih iKlasinc, Novak, Zuinor in številni drugi) prikazali namen in vlogo računalnika v slovenski arhivski teoriji in prak:;i. Celotno posvetovanj'- jo potekalo z računalniško podprlo predstavitvijo posvetovanja, ki ga v organ, ji nI Pokrajinski arhiv Maribor, m tam so oblikovali tudi publikacijo Arhivi in računalništvo. Ob sklopu posvetovanja so zbrani slovensK arhivi st i spreneh ta priporočila: Arhivski delavci, zbrani na 18. posvciovaniii Ar hivskega društva Slovenije v hotelu Špik v Gozdu Martul jku od 7. do 9. oktobra 1998, so sprejeli ta priporočila L Primerno hi bilo izdelati poročilo o poj- ili inventarjih, avtoiskili vodnikih na elektronsk/i med i jih v slovenskih arhivih. 2. Pristopili bi k enotni izdelavi terminologiji na podlagi izpopolnjenega slovarja, ki ga pripravlja Mednarodni arhivski svet. P Pomemben cilj slovenske arhivske teoriji- in prakse na področju inforniae jske lelmologij': pr. vi dima v sistemu uravnovešenega razvoji m formacijske tehnologiv vsli arhivskih jm htucijali. preilseilnik APS M Gentej Posvetovanje arhivskega društva Hrvaške, Opatija, 14. - 17. oktober 1998 Arhivsko društvo Hrvaške (HAD) in Državni arhiv Reka sta organizirala posvetovanje z naslovom Pisarniško poslovanji in sodobna uprava. Potekalo je od 14. - ] 7. L). 1998 v Opatiji. Poglavitni temi posveta vnnja sla bili pisarniško poslovanje in sodobna uprava. Sodelovalo c 18 referentov, od tega 8 < tujine -Argentine, H osne m Hercegovina Nemčije, 'Nizozemske Slovenije in Velike B, anju. Uvodni referat je imel d i reki or Hrvaškega državnega arhiva dr. Josip Kolamvič. V releraiu z naslovom Razvoj registri urn i h sistemov i orga :izacija uprave na področju Hrvaške, je podrobno orisal razvoj pisarniškega poslovanja in razvoj uprave, poudaril pa : t od i pomen pravilne valorizacije dokumentarnega gradiva in izobraževanji delavcev, ki delaj} z dokumentarnim gradivom pri upravnih organih Daiuir Validžic, arhivar pr. Min strstvu za zunanie zadeve, je v svojem prispevku Pisarmško poslovanje upravmh organov na Hrvaškem po 2, svetovni vo|ni navedel vse predpise in izvajanje le-teh od leta 1945 do danes. Murko Landeka iz Državnega arhiva v Vinkovcih je v prispevku Organizacija gradiva v pisarnah SIS (samoupravnih interesnih skupnosti) družbenih dejavnosti govoril o konkretnih težavah, s kalcrit u se ji srečeval pri prevzemanju in delu z omenjenim gradivom brane Ivkovic iz Državnega arhiva v Zadru je obravnaval razvoj upravnih organov in pisarniškega poslovanja v Pokrajini Dalmaciji in Pokrajini Duh ravnik v obdobju francoskih lliiskih provinc Davo.in EMišnik iz Hrvaškega državnega arhiva je v referatu z naslovom Informatizacija in pisarniško poslovanje na Hrvaškem - zgodovinski pregled in pcripekt've, obravnaval razvoj informatizacije in po gled v prihodnost, ko po njegovem mnenju ne ho več dokumentov na papirju. Vesna Gotovina iz Arhiva Repubiike Slovenije jc v prispevku Pisarniško poslovanje in sodobna uprava v Sloven: , navzoče seznanila z izkušnjanv pri poslovanj: s spisi jio sprejetju Uredbe o pisarniškim poslovanj an in dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva iz leta 1994. z uvajanjem nformatizaenc v pisarniško poslovanje, s temeljnimi načeli valorizacije dokumentarnega gradiva v upravnih organih in z izobraževanjem delaviev, ki delajo Z. dokumentarnim gradivom. Dr. Branka Janodi de Chiapcro, direktorica Generalnega zgodovinskega arhiva pri Univerzi v Cordobi iz Argentine, je govorila o organizaciji arhivov v Argentini in o izobraževanju arhivi sto v. Kot največjo pomanjkljivost arhivske dejavnosti jc navedla, da še -1 i nujo spre ic tega arhivskega zakona, ter poudarila, da to povzroča velik nered. Martin Dalhueier iz Regensburga v Nemčiji je v prispevku Valorizacija dokumentarnega gradiva v privatni lasti: gradivo finančnega urada Tliurn in Tax. s v Karlovcu v osrednjem arhivu vojvode Thurn in Taxis. Referai je bil za hrvaške arhiviste zelo zanimiv, ker del omenjenega gradi/a tiranije ludi v hrvaških arhivih Mag. Josip laban jc v prispevku z naslovom Valorizacija dokumentaciji trgovskih društev pou dani, da jc treba posodobiti poslopke in načela valoriz acije tudi pri družili ustvarjalcih .n ne samo v državni upravi. Jožo 1 vanovič iz Hrvaškega državnega arhiva jc ria tem posvetovanju sodeloval z dvema prispevkoma. V prvem z naslovom Prednici vale izacije v konceptu niakrovalorizacije je obravnaval obsu xa svetovna