»Zavodske zgodbice« za najmlajše
Srečanja mladinskih pisateljev z otroki je Se najboljši način, da otroci spoznajo svoje tudi v neposrednem ži-vem stiku in ne samo preko njihovih knjig.
Nič čudnega torej, da so tudi otroci v Zavodu za slepo in slabovidno mladino na Langusovi v petek, 24. novem-bra kar najbolj pozorno prisluhnili, ko so jim predstavili knjižico Zdravka Zupančiča in Eke Vogelnik — »Zavod-ske zgodbice«. Bogato ilustrirana knjižica na svojstven humoren način prikazuje življenje otrok v zavodu, kakor ga je videl Zdravko Zupančič, ki je tu več let delal. Vendar, kot je v spremni besedi zapisal Boris A. Novak, brez plehke sentimentalnosti ali usmiljenja do prizadetih otrok, pač pa so ti predstavljeni kot povsem enakopravni člani človeške skupnosti.
Vsestranska Zdravko Zupančič in (ilustratorka) Eka Vogelnik sta se otrokom zavoda hkrati predstavila tudi kot uspešen glasbeni duet, saj sta (ob spremljavi na različne inštrumente) zapela nekaj kar dobri šansonov, za nameček pa še »komad« v pravem countryju.
Z lepo zaokroženim kulturnim programom so nato nastopili tudi sami učenci zavoda. Predstavili so se na klavirju, prebrali nekaj svojih spisov (naj omenimo Seba-stijana Kamenika), medtem ko je učenka Sabina Lunder zaigrala na piščaklo.
Tako z glasbo obogateno predstavitev »Zavodskih zgodbic« je že uvodoma podzravil tudi ravnatelj zavoda Stane Florjančič, spregovoril pa je tudi predstavnik za-ložbe Partizanska knjiga, ki je jedrnato, a optimistično dejal: »S to knjigo smo gotovo zadeli v črno. Ne bo v veliko veselje samo nam tukaj, amapk vsetn, ki jo bodo vzeli v roke, jo prebirali in uživali ob njenih lepih sbkah« BRANKO VRHOVEC