LAS NARODA TEUBPON: BAKCLAY~6189 NO, 280. — STEV. 280. Ust slovenskih delavcev vAmerikt Sntfd u —cond Claw Matter, September 31, 1903, »t tilt PoštOfficc rt Htw Yorfc, H. T., BBdtr Act «f OoafW Of tel frlTTl Hm Itfiot Slovenian Daily bft ihe United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 28, 1928. — SREDA, 28. NOVEMBRA 1928. VOLUME XXXVL — LETNIK Konvencija obsoja injunkcije. DUHOVNIK JE OBDOLŽIL URADNIKE VELIKE KORUPCIJE Duhovnik je očital voditeljem Ameriške Delavske Federacije korupcijo. — Njegova epistola glede banditov in morilcev je ostala neodgcvorjena. Lewis išče zavetja pri izkoriščevalcih. NEW ORLEANS, La., 27. nov. — Duhovniki imajo še vedno veliko besedo na konvenciji Ameriške Delavske Federacije. Včeraj je Father John Maguire s St. Viators Collegea, ožigosal konvencijo in Ameriško Delavsko Federacijo, ker ne pomete z grafterji, korupcijo in morilci v vrstah strokovnega gibanje. Predsednik William Green, ki je znal odgovoriti tako "ostro in temeljito" na mirovne govore ter povdarjanje razrednega stali-rča angleških delegatov, je molčal z drugimi delegati vred. . Maguire se je obrnil nato v daljših izvajanjih proti "injunkcijam" ter čestital Federaciji k njenemu boju za prostost vseh državljanov proti sodnij-skim usurpatorjem. — Ce izda jej o sodišča povelja, za ko jih prestopek se smatrajo poklicanim postave ljubeči državljani, — je rekel, — potem je to duh, ki vodi k revoluciji. Nadaljno poostrenje vseh priseljeniških postav in če treba, podvezanje vsega priseljevanja, je zopet ena glavnih zahtev konvencije. Sprejela včeraj resolucije, s katerimi bi bile vključene Canada, Mehika, Zapadno Indijsko otočje in Filipini v kvot no postavo. Zahteva se, da se porabi omejitve proti vsem inozemcem, "seveda omiljene vsled človeških ob-zirov". Resolucija se obrača proti odločitvi zveznega delavskega departmenta, ki dovoljuje delavcem iz sosednega Windsorja, Ont., da prekoračijo vsaki dan mejo, da delajo v tvornicah Detroita. Konvencija se je obrnila proti injunkcijskemu načrtu senatnega justičnega komiteja, ki bi moral biti vložen kot nadomestilo za odredbo, katero sta izdelala senator Shipstead in La Guardia. Nadalje se je obrnila konvencija proti kompanij-skim unijam kot proti prevari ameriškega naroda. Razprava o priseljeniškem vprašanju je zavzela včeraj skoro ves čas delegatov. Posebno so zahtevali ostre odredbe proti vtihotapljanju inozemcev, kojih število znaša po cenitvah resolucijskega komiteja cela dva milijona. Konvencija je potrdila soglasno "ne-strankarsko politično stališče" Federacije ter izrekla svoje obžalovanje radi velike nezaposlenosti. Glede položaja v premogovnem ozemlju in neu godnega stališča delavcev v premogovnikih, so govorili predsednik Green, prejšnji tajnik United Mine Workers, njegov naslednik v tem uradu. Thomas Kennedy in zvezni predsednik John Lewis. V utemeljevanju potrebe, da se ustvari trajne po-možne sklade, so izjavili vsi trije, da ni United Mine Workers organizacija mrtva, temveč da narašča, kljub sovražnosti radikalnih "rdečih" delavcev in lastnikov premogovnikov. PETLETNI ROMUNSKI KRALJ MIHAEL Zastran postavnega praznika "ZAHVALNEGA DNE", lie EF* izide jutri GLAS NAHODA. Prihodnja številka izide v IS?" petek, dne 30. novembra. r r » L prava. ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK JE BIL POZVAN DOMOV Princ iz Walesa Je bil baje poklican domov k očetu. Brzojavka v Afriko je dcvedla do govoric o pov-ratku. — Monarh počiva dobro in mrzlica je po-nehala. — Stanje pa smatrajo se vedno za resno. HOOVER V JUŽNI AMERIKI Novo izvoljeni predsednik bo pozdravil uradnike v Corinto ter jih pogostil na Marylandu. Imel je dva govora, v terih je zagovarjal prijateljstvo. ' HEN.V MILLS*. MJUM. a C njegova mati princesa Helena in njen .brat prineregent Xrkolaj. NALEZLJIVE BOLEZNI SE ŠIRIJO PO ZAPADNEM DELU ZDR DRŽAV Flu » meningitis m mrzlica so vzele že na ducate živ-1 jenj. — Na tisoče ljudi je bolnih v zapadnih me. stih. — 14 smrtnih slučajev vsled gripe v Los Angeles v enem tednu. — San Francisco močno prizadet. O več kot dvajsetih smrtnih slučajih in o tisoče, rih bolnikih so sporočili danes iz zelo raztresenih mest Zapada, kjer so se pojavile epidemije influeru c e, hrbtne meningitis in škrlatice. Sedanje prevladovanje influence je sledilo ostremu izbruhu te bo lezni v San Francisco, kjer se je pripetilo 55 smrtnih slučajev v oktobru ter pričetku novembra. Skoro 4000 ljudi je bilo bolnih na influenci tekom te dobe. Dr. William Hassler, mestni zdravniški u-radnik, je rekel, da se je položaj izboljšal. NA KROVU "MARYLANDA", 27. novembra. — Novo izvoljeni predsednik, Herbert Hoover, je dospel danes do tretje dežele, katero bo obiskal na svojem potovanju dobre volje po latinski Ameriki. Bojna ladja Maryland se je zasidrala neikako dve milji proč od Corinta na zapadni obali Niea-ragrve ob osmih zjutraj. Hoover namerava oditi na breg ob devetih zjptraj, da sprejme pozdrave predsednika Diaza, novo-' izvo]jenega predsednika Moncade in prenerala Emiliana Chamorro, i prejšnjega predsednika in posla-j nika v Washing!onu. Niearaaiki uradniki bodo odšli pozneje na bojna ladjo .Maryland na I unč. Iloover je imel veeraj dva govora, — enega v Amalpa, Honduras in drugega v La. Union. Sal-* vador. Maryland se je za.sidra!a včeraj zjutraj ob devetih ob Amapala in Hoover je prišel na dok ob dvanajstih. da sprejme demonstracijo zbranega prebivalstva. LONDON, Anglija, 27. nov. — Čeprav je kazal današnji buletin glede stanja kralja Jurija V. maj. lino izboljšanje, so vendar krožile govorice, da je bil princ iz Walesa pozvan domov z lovskega potovanja po notranji Afriki. Obeta se gorkejše vreme. Vreme M> jr ublažilo danes in triHjH-r«:ur;i *,<» j« dvignil« nad /mi/oviiImo tix'-ko. (torkejše vre-iii«> ^ obe t h za celo vrsto dni. V obr-nirli ob e^li irtON-ni juor-hki oba H. Obsojen na batine. MO.VTHKAIi. fuuuln, 27. nov. rharle* HerbwnH. ki je wojo 71 l<*t starr> mater do nezavesti pre-»e|*4. mu nj hotela dati denarja je h)J danei obsojan iu. fest tu"w<>v * in na 10 udarcev s .palico. M Številna poslopja uničena od požara. WELLIXža ra so bila uničena številna jwrdop-ja v trgovskem okraju mesta. We tvornic v središču mesta je gorela s- \ <-er;ij zvečer. Sest ur p<> izbruhu požara je bila eeujena materijalna škoda že na ]»ol milijona dolarjev. Dva ognjegasea sta bila močno poškodovana. ROJAKI. XAROMUTE SE XA 'GLAS SAIIOl)A'N AJVEČJI SLOVEXSKI DXEVMK V AMERIKI. •ffjr -- ~----;----*-------— ------ Ezra Meeker umira. 1 ______ SEATTLE. Wash.. 27. nov. — Ezra .Meeker, slavni pionir ->eve-I rozapada. je bojeval danes iz-gubi je no bitko proti Miirti. Sedem in devetdeset let siari pionir iz dni valovsskih vpreg, je izgubil pozno včeraj zavest. Buletin. izdan v njegovi hotelski bi. je javlja L da je dvomljivo, da bi živel še 24 ur. "Položaj je postal baje reien v Los Angele-.ii. kjer -e je pripetilo štirinajst smrtnih slučajev vsled ' influenee v enem tednu. O štiristo novih slučajih bolezni m» sporo čili včeraj Cenilo je. da trpi' več kot 1400 oseb v Los Angeles na tej epidemiji. Smrt t'nunelly.ja. veteranskega kino-igralea pretekli teden \ Holl ywoodu je bila jH»vzročena j o kurirji j v taborišče princa. j Neka Exchange brzojavka i', j Capetown je javila, da je bilo j sprejeto tam neko kodificiran > sporočilo, vsebujoče navodila za t princa, naj .se takoj vrne v I.oii-don. Ce so bila taka navodila de. janski vtsebovana v brzojavki, >m bo vrnil tudi [»rine Henry, bral-prestolonaslednika. Dodoma je središče Tanganjika ; ozemlja, na iztočni obali Afrike. jOddalje.n je kakih 250 milj od : Da r -es-8alem, najbližjega morskega pristanišča ob Indijskem mor-| ju- Domneva se. da .-»e nahaja tabo-jrišče pi-inea kakih 150 kilonittrov j severno od Dodome. f Ce bi bil princ iz Walesa, ki bi avtomatično poist-al kralj, če bi , Jurij V. umrl, poklican domov, bi . ?ako a^c-ijflL, splošjm_iruii.lralu za priznanje, da je kraljeva ix-| lezen dosti bolj r^sna, kot pa mi jdosedaj značili oficijelni ?dr;i.-niški buletini. Današnji buletin glede k-aij«-vega stanja, izdan ob enajst i h. > j je glasil: Njegovo veličanstvo, kralj, j^ imel bolj mimo noč. Njegova temperatura je nekoliko nižja. Stan i-je .sicer nelzpremeujeno. Neki človek, ki je v t-esnem ^ti-ku s kraljevo družino je informiral liste, da je kralj resno, a ne ne-varno bolan. Dostavil je. da bo bolezen pot cikla svojo naravno pot. če se ne bodo pojavile kake komplikacije. Dcv>tavil je, da se ne bo !H> lisičk ustrašilo pretnje italijanskega sodišča. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo I>in. 500 ........ $ 9.30 Lir 100 ........... $ 5.75 1,000 ........ $ 18.40 " 200 ........... $11.30 2,500 ........ $ 45.75 " 300 ........... $16.80 5,000 ........ $ 90.50 " 500 ........... $27.40 " 10,000 ........ $180.00 " 1000 ........... $54.25 i ™ 1 1 1 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; »» $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora; navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sp©razumete glede način« nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI so REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNlM "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK & COKTLANDT STREET, ' NEW YORK, N, X. Telephone: Barclay 0380 * " isiftešalaSsfesž I N^jrežji slovenski dnevnik { ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 •C £ " ' ' '■■■ r " . wmsm mmggm G-LASNARODA, 28. NOV. 1928 - : GLAS NARODA (BLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakser, President Louia Benedik, Treasurer Place of bnainca of the corporation and addressee of above officer«: 82 Corthtndt fit., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voiee of the People) _Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York za celo Uto —$7.00 in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta.....................—-----$3.50 Za pol leta..............................13.00 Za inozemstvo trn celo leto Za četrt Uta_______________*1J5Q Mu pol lota-----------*3J0 _Subscription Yearly $6.00_ Advertisement on Agreement.__ "Glas Naroda" iskaja vsaki dan ieveemii nedelj in praenikov. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini-kov, prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivalHKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.___ 14GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6189. TEORUA IN PRAKSA Izza svetovne vojne slišimo vedno govorice o miru, pridige o miru in govore o miru. Na stotine knjig, na ti-soce člankov je bilo miru posvečenih, pri vsaki svečanej-si priliki se slišijo prisege: — Nobene vojne več! Živimo v mira! Bodimo si bratje! Diplomati sklepajo }>ogodbe, da bodo države, ki jih zastopajo, v miru živele, in ameriški zunanji tajnik Kel-logg je sestavil pakt, kojega namen je preprečiti vse bodoče vojne. Ta pakt je odobrila večina evropskih držav. Potemtakem bi bilo upravičeno misliti, da je človek, ki veruje v mir, dostojen član človeške družbe in da je deležen vsega spoštovanja. Pa ni tako. Vzemimo naprimer slučaj madžarske pisateljice Rosike Schwimmer, ki je že več let v Ameriki. Mrs. Schwimmer piše o miru in govori o miru. To si je zadala za svojo življensko nalogo. Ker namerava ostati v tej deželi, je prosila za ameriško državljanstvo. Zvezno okrajno sodišče v Chicagu je njeno prošnjo zavrnilo. Zakaj i Zato, ker je pri spraševanju odgovorila, da bi za nobeno ceno na svetu ne prijela orožja v roko in da bi ne ubila koga drugega, inagari da bi imela s tem rešiti svoje lastno življenje. Ker so ji zastrantega prošnjo za državljanstvo odbili, se je pritožila na višjo instanco. Posledica tega je, da se bo z njenim prizivom pečalo te dni najvišje sodišče Združenih držav. Vse napeto pričakuje odloka. In ni čuda. Kajti če Schwimmerjeva ne bo dobila državljanstva samo zato, ker je paeifistka, je vse govorjenje o miru plehko govoričenje, ki ni vreitno niti počenega groša. V tem slučaju bi se dalo po vsej pravici domnevati, da je celo duševni oče protivojnega pakta, zunanji tajnik Kellogg, držal figo v žepu, ko je pakt podpisoval. ZA GOMPERSOV SPOMENIK V New Orleansu se vrši letna konvencija Ameriške Delavske Federacije, koje predsednik je bil skoro štirideset let pokojni Samuel Gompers. . i Najbolj se je bil proslavil s tem, da ni dovolil delavcem imenovati lastnih kandidatov, ampak je pred vsaki-1 mi volitvami mešetaril s to in ono stranka ter z ono potegnil, ki je več obljubila. 1 Posledica tega je bila, da se je delavec skoro vedno le pod nosom obrisal, pa naj je bil izvoljen ta ali on. « Kapitalisti pravijo, da takega predsednika kot je bil Oompers. ne bo Federacija nikdar več imela. 1 To je verjetno. Drugo vprašanje je seveda, kakšno! mnenje imajo o pokojnem Gompersu delavci, ki so v Federaciji včlanjeni. , I Kmalu po njegovi smrti je začel glavni odbor pobira-j i» od članstva prostovoljne prispevke za njegov spomenik. Kolekta se vrši že par let. Federacija ima nad dva milijona članov. j Dosedaj se je nabralo v ta namen osemindevetdeset dolarjev in petdeset centov, N LJUBEZEN NA DALJAVO Stoproeentni Amerikanci so jako dobrosrčni ljudje. Potrebnemu j »omagajo, če le morejo. Na milijone in milijone dolarjev so ze nabrali za u-l>oge Kitajce, trpeče Armence in preganjane Žide. ! Dame najfinejše ameriške družbe prirejajo plese ii» »oareje, ko jih čisti dobiček je namenjen ubogim inozem-' In svojo dobrodelnost utemeljujejo pri vsaki priliki: !— Za božjo voljo, saj so inozemcu tudi ljudje! Pomagajmo jim! Toda to je ljubezen na daljavo. Inozemec pa, ki se mudi v njihovi sredi, ki se pokori postavam, ki noče stoprocentnežu skriviti niti lasu na glavi ter pomaga ustvarjati bogastvo te dežele, mora od stoprocentnih od dne do dne poslušati običajno psovko: — You damn foreigner! Nekega, dne *e Je odpeljal na kolesu v Pariz, da bi si priboril v Pariza slavo in čast. Vrnil se je zoper v Split in zahteval od t>-čeia. naj a«i izroči dediščino, da bo jKJnrtnl denar za dosego svojih ciljev. Rekel je, da se bo i»o-pohxoma posvetil koledar.si vu. Ker mu oče ni hote! izročit ii posestva, mu j? čudaški sin porezal vse trte v vinogra in. Oče je nato čudaškega sina. od vedel v blaznictr v Srbe ni k. Njegov brat je pa dosegel, -da so ga izpustili iz norišnice. Slednjič je oče čudaškega sina izročil policiji, ki ga je znova vtaknila v umoboluico. letalu i »poročnikom Si rov ic o. Poročnik je vz?l dekle > kriva j v letalo, Jcajti strogo je prepovedano le4aL&im častnikom jemati s seboj na palete civihie osebe. Tako je bilo tudi pojasnjeno, zakaj pilota Gjuriča ni bilo v ponesrečenem let »hi. Trdi se, da je poročnik Sirovi-ea izjavil še pred dnevi, da bo izvršil samomor v svojem letalu. Zato je precej verjetno, da si je poročnik na strašen način kom-čal 1 življenje z deklotom, ki ga je ljubilo. Prebivalstvo, Novega .Sada je silno razburjeno. Meščani zahtevajo od oblasti, da se prepove letanje nad mestom. Letalo tipa | Breguet, .ki ga .je vodi! poročnik Sirovica. je priletelo iz Osijeka v j Novi Sad. Govori se. da je nared- 1 n kk Gju-rič spremljal iz Osijeka . poročnika, Med potjo sta pa naj- j bi-ž pr>tala. nakar je porocnžk ! pustil narednika samega in odle- ; tel z Zoro Popa drč evo, ki je šla j najbrž pro.stovK>ljuo v smrt. Tajno tega nenavadnega samomora, a morda saimo nesrečnega naključja. 'bo pojasnila Zora, ko bo tolko okrevala, da jo -bodo lahko zaslišali. Neikateri so mnenja, da poroč-nik ni šel prostovoljno v smrt. tem več da se je ponesrečil, ker je bilo dobro videti, da so letalu v višini odpadla najprvo krila, ki so padala v velikih krogih polagoma in obtičala na drevesu blizu železniške proge. Zanimivo je tudi. da se je že o-potovano pripetilo. da so aeropla-nom tipa Breguet v zraku meti l>oletom odletela krila in tako }>o-vzročiila večje rn manjše letalske nesreče. Splitski čudak. Split ima senzacijo nekega vsem svetu, kea- je odnesel nekaj zmag na lokalnih tekmah splitskega kolesarskega in motociklističnega ■kluba. »Pozneje se je izkazalo, da so še sposobnejši, nego je on, ki so ga na velikih tekmah z lahkoto porazbili. To je čudaka še podžgalo in ga navdušilo, da je začel š? bolj pridno trenirati na kole- ! su. Treniral je okoli Bajamonto-vega spomenika v Splitu. Koledarski sport ga je tako prevzel, da kolesarskega dresa sploh ni sle-kel. A' njem je eel o spal iu oprav-Ijal druge j>osle. Po ulicah f>e je kalzal saiiuo v kolesarski obleki. TISOČE JESENSKIH ŽRTEV in nevarnih bolezni r teli mrzlih jesenskih dnevih je povzročenih v s led oslabelega sistema, ki prihaja od želodčnih neredov. I>otični. ki rživajo TRINERJEVO GRENKO VINO nimajo te bojazni. To zdravilo njara ves sistem. In vedno itomajm odpraviti zapeko, neprebavnost. slab tek d«> jeenjanje. nespečnost i n glavobol. Vrednoe*Lm kupon v vsakem zavoju. Pri vseh lekarnarjih. Brezplačni vzorce, samo enega za vsako družino, dobite «m! J os. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave., j Chicago. 111. BBEZPLAČNI VZOREC KUPON | Ulica................................'j Ime ...............................) j Mesto. drž^va ...................... Ameriški bataljon zapustil Nicaragvo. WASHINGTON. D. C., 27. nov. Mornariški department je danes objavit, da je bil umaknjen iz Ni-earasrve en bataljon mornariških vojakov. to je. 326 mož. Bataljon se nahaja -sedaj na »krovu vladnih ladij "Vega" in "Kanawha", na poti v 8an Dieg-o. Ta bataljon je bil 12. julija komandiran za {>o-piebno službo v Nicarasrvi-. 40 ranjenih pri mehiških volitvah. MEXICO CITY. Mehika. 27. novembra — Porodila iz Pneble javljajo. ouličnih bojih ob priliki jro ve merskih volitev en človek ubit in štirjdeset ranjenih. Pet -med ranjenimi je tako težko poškodovanih, da najbrž ne bodo ušli z 'življenjem. Pristali nasprotujočih si političnih strank so se zgrabili na ulicah ter >e obdelavali z noži in revolverji. 40 ranjenih pri mehiških volitvah. t lu 11 kjei SPREMEMBA TELEFONSKE ŠTEVILKE Naznajamo, da nam je spremenila telefonska uprava dosedanjo tel št. Cortlandt 4687, v BARCLAY 0380. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. BERAČ IN TAT V ENI OSEBI Berlinski kriminalni {»olieiji je prišel v pest Čuden berae. Sedel je običajno pred vhodom Anhal-ter-postaje. kjer je prosil miloščine ves umazan in .slabo oblečen. Nekejra dn • je šel mimo bera<"a hišnik velikega berlin-skejra hotela. Zdelo se mu je. (hi pozna moža. ki je večkrat prenočeval v tf>-j<* vedno, kadar je ložiral. bil okraden kak«en ijast. MEXICHJ CITY. Mehika. 27. no-!°bvcstil Je ° tem ločijo, ki je Novi Sad. Govori se. da je nared- ;vembra — Poro'-ila iz Pneble jav- sKlt'ni1« heraea aretirati. Komaj nkk Gju-rlč -spremljal iz Osijeka ; ijaj0. a^ je bil -pri }>ouličnih bojih ^ ,1:staviI detektiv, je prosil poročnika. Med pot jo sta l«1 I ob priliki jrovernensMh volitev en 11 aJ niu dovolj da v.saj bi-ž (pr>taia. nakar je poročnik j^iovek ubil in štirideset ranjenih. Preobleee. Izginil j,- z berglami pustil narednika samega in odle- | Pet >med ranjeni je tako težko ,v kolodvorsko umivalnico, odko-tel z Zoro Popadičevo, ki je šla |poškodovanih, da najbrž ne bodo der -s<1 -H1 vrnil z elegantno protezo Bolgarska se zopet trese. SOFIJA. Bolgarska. 27. nov. — Prebivalstva Oirpana se je lotil paničen strah, ko use je ix»javila tam več »potresnih emn-kov. O sunkih so tudi sporočili iz raznih 'krajev v severoiztoeni in jipžni I*ol-garski. < ir)>an je bil močno prizadet od potresa v mesecu aprila. 42 komunistov aretiranih. IirivAliESTA, Romunska. 27. novembra. — Ivo se je ve era j vršila. d;«nionstraeija romua<'kLli ko-niunisitov na Victoria cesti, tekom katere so zahtevali oprošcenje ujetega poslanca Buvota. je bila policija poštena proti demonstrantom ter je aretirala 42 oseb. me I njimi štiri ženske. Venizelc* odgodil turški obisk. ATEXE, Grška. 27. novembra. Napovedan obisk m*inr--trs«kega l>reflsednika Venizelosa .v Angori je 'bil otlgoden za nedoločen čas. ker se je grčka vlada odločila zS-ča^no ne obnoviti različnih 7K)gaja n j glede grško-turških zadev. in v črni .salonski obleki. Xa nogah je im^I Č!«te lakaste čevlje, d očim mu je iz žepa molela mošnja naberačenega denarja, polna •srebrnih in nikljastih novcev, katere je bil tijsti dan naberaeil. Pri zaslišanju so dognali, da je bil berač podnevi prosjak. |>onoči pa je zapravljaj naberačeni denar po hotelih in zabaviščih, kjer se je izdajal za trgovca. Zdaj lv» verjetno njegovega dvojnega življenja konce. POPRAVEK. V zadnjem izkazu /a Dom >lr-pih je bilo pomotoma poročano, da je Albina Poljanec \v. Iiarber-tona darovala $1.0(). Uredništvo. Nuga-Tone mu je dal novo moč in krepkost. To porcK-ilo zdravju. l«i vsakdo moral čitatl. "Predno sem zaCel rabiti Nusa-Tonc sem bil po končanem dnevnem delu zvečer popolnoma izmučen In prihodnje jutrr> me delo ni prav nič dišalo, toda sedaj je drugače. Oim bolj detam tem bolje se počutim, in s« tudi ne izmučim kot poprej." John Brundale. Pellevue, Ia. Xuga-Tonr vam izl»ljša zdravje in moč. Naredi vam mr o>> posebno pa tisi i. ki ne vedo koliko je razlike med dobro In &Iabo Harmoniko. POUČNA KNJIGA ZA IGRANJE STANE »2.50. ANTON SIMCIC OH,° Peter Zgaga Vsjikoviviine pogovore sliši človek v -kari iu 11a ulici. Naprimer: — AH ni čudno, da imajo ženski' lc.j>5o polt kol ipa moški — To ni nič čudilo, to je naravno. — Xe. to je uiuetno. * 1/wlu jv»knjiga l nd^lovom "Varčevanje". Spisal jo je učen profesor. Živel je rojak, (ki je imel ]>otral-no ženo. Skoro vse. kar je zaslužil, jc dala 'ta obleke in zabave. — Čakaj — si je mislil rojak. — lvupil je knjigo "Varčevanje" «ter jo ji podaril za prvi teden je prihranila dva dolarja deset eeniov. Trideset centov prihranka na dan ni veliko, nekaj je pa vendar. l'rej je namreč mož -j^m^l vsak dan trideset centov za ei-arau'e. Zgodilo se je. da je srečal norec norca, pa se drnijr dru-are^ra nisi a mogla dovolj nagledati. Prijateljice >0 pikre v svojih odgovorih. Za reče ga obraza je planila v t»o-bo ter povedala prijateljici veselo novico: — Zaročena -eni, zaročena i 111 pomisli: fant. ki -se je zaročil me.n!>j. me pozna 'komaj en teden. Prijateljica je nekoliko ^mislila in odvrnila : — Saj bi se ne zaročil ^ teboj če bi te dalj ča^a poznal. Bogatemu fairnerju je umrla žena. — Sani Hog se ga je usmilil, — so *_r<»vori!i sosed je, — sitna je bila. Sitna kot smola. Ko je plačal župniku stroške za pogreb, mu je stisnil v roko šk dva dolarja. — To naj bo pa za kak dober namen. — je rekel. Župniku se je zdel dar pre^ majhen. Zato ga je opomnil z be seda m i: — Chnglobje je žalovanje, temveč naj se daruje v dobre namene. — Dajte mi nazaj tista dva dolarja. — je odvrnil farmer. In dal mu jih je mislec*, da bo odrinil petafe ali dei>etak. Vdovec je pa spravil denar v žep ter brez besede odšel. To je značilna zgodbica o starem zamorcu, ki •se je s tem preživljal. da je kokoši, race in pra-sičkp »krade!. Pritožbe so ->e množile, vsak mesec je bil aretiran in par dni zaprt, toda navada je železna srajca. Tedaj "Tir je pa začel metodiki ovsski pastor spreobračati ter ga je spreobrnil, do gotove mere, seveda. Nekega dne ga je 'kar v cerkvi vpraša! pred vsemi farani: — Torej prav«, da si se poboljšal — Da, }>oboljšal sem se, — se je glasil odločen odgovor. — Torej nikdar več nobene kokoši ne poirzmaš? — Nikdar več. — fn nobene race.' In nobenega prašička? — Nikdar več. Prisegam, gospod župnik, da ne . — Tako j** prav. — ga je pastor pohvalil. Vedno bodi tako priden, pa te bo Bogr vesel m ljudje bodo zadovoljni > teboj. Ko se je vračal zamorec iz cerkva t svojo ženo proti d oran. ji je rekel: — šalameot. mi je že trda predla. Prav prepričan sem bil, da me bo dedee tudi vprašal, če vča*i kako jpos iimakaem. ■ j kako jfoft Umaknem. Grozna letalska katatsrofa v No- (vem Sadu. I 8. novembra dopoldne se je pripetila v Novem' Sadu strašna in nenavadna letalska nesreča, ki še 'ni i>o»f>clnoma ]>ojasnjena. Lotalo 'tijMi Breguet je strmoglavilo iz I višine 1000 metfrov, 'ker sta se odtrgali dve krili. Letalo je padlo '.credi Novega .Sada na tla. Trup letala se je na ulic i za ril globoko j v zemljo. Okoli 28. ure je krožil 'nad Židovsko in Fntx*5ko ulico 'aeroplan itipa "Breguei" najprvo |čisto nizko. Kmalu se je pa letalo začelo dvigati. Pilot je začel izva-| jati v 'višini kakih 1050 metrov j nevarne letlaske akrobacije, na ulicah tfjo se začele zbirati množice, ki -tegnili neko deklico, ki je postala po prvih vesteh žrtev nesreče, ker se ni pravočasno skrila. Dekle je imelo po vsem životu strašaie rane in .so jo takoj od:;>eljali v bolnico. kjer je bila operirana. Zdravniki menijo, da bo težko ostala pri življenju. Pod ruševinami letala Of»ohioma razmesarjeno in ožgano. j Govorilo se je. da je j>oi-očiinka .spremljal tudi pilot narednik Gjurie m vsi so mislili, da je tudi on pod ruševinami letala. Letalski častniški, -ki so ta-koj i>ri-hi-teli na kraj nesreče, so zatrjevali, tla je imel jhoročnik Sirovica tpremljevalca. Prevrgli in preiskali so ponovno ostanke uniče-»ega irn zgorelega letala, toda našli niso nikogar več. j Takoj nato s?o se pojavile i**>vo-rice, da pilot narednik Gjurič ni spremljal puročnika. O l drobcev ponesrečenega letala -ro bili lažje ranjeni še mlinar Vesel in in trije otroei, ki «0 «e tedaj nahajali v Židov .ki n'k-i. Po zadnjih vesteh je ponesrečeno de'kle prišlo k zavesti i>o prvi i>omoči. ki so ji jo nudili v bolnici Izjavila je. da se piše Zora Popadič in da je učenka III. razreda trgovske akademije. Na veliko presenečenje vs^h je težko ranjena Zora izjavila, da se je ponesrečila. ker je -bila tudi ona v DOMAČA ZDKAVZLA jKM^mTjabauoiD ^kano tm"»■»-portlma* iawwl« cdravUa, katan »nmrtm. mgr. KmJ» v kaM — DOMAČI QNUTMK PlMt* PQjwym cenik, T ka- rwtilu m kal m nK enacth kortotaik stvari. Math. F • s d 1 r •b rn. City HaH Hh Hmm Varft, N. Y. -• rs GLAS NARODA, 28. NOV. 1928 ZNAN CUBANSKI ŠAHIST CAPABLANCA FAI L KELLER: Wifhenthalu >«• je zgodilo nekaj izrednega : kova-" je zadel v loteriji pet tis«*' mark. Kovme je viw prevzet te norice na nakovalu. Ogenj ni gorel in dva kmeta, ki sta ga profila, naj jima podkuje konje, je odwlovrl 7. izgovorom, da ne more delati, da je bolan na živcih itd. Kovač je ves božji dan hodii okrog svoje koračnice in razglabljal. Zopet in zojtet .se je usecfol na nakovalo, a ga je kmahi prijel hud kašelj, njegova stalna bolezen, in kovač je mislil, da ga bo v kratkem zadela kap, kar bo prokletstvo njegovega tfogflstva. Popoldne .se je kovač vlekel in trtfioč «e od mraza, zlezel v ponti-ljo* čeprav je bilo zunaj lepo julijsko vreme. Njegov obraz, razo ran s črnimi brazdami, je žarel. Tisoč načrtov je bladilo po njeg>vih misije, nja nevajenih možganih, ka na nek| začne s svojim neizmernim bogastvom. Iskre no se kresale in kladiva hO tolkla v njegovi glavi, a kladiva niso kovala železa, ampak samo rumeno zlato. Kovač je vzdihoval, a ne sam^ vsled bolečin, ampak tudi vsled siln h skrbi. Težko je biti bogat. Najbrže inu bodo že zvečer vlomili tatovi v na- • ** pač nem prepričanju, da ima denar že doma. Od najbolj nehspeljivih načrtov se je sanjajoči duh vedno vračal na nekdane slabe razmere. Dober človek je bil in zato je hotel naj b podaril dva tolarja in pro-sjaku Jožefu bo dal napraviti hla-če, žena bo dobila novo jopico.... O ko le 011 ne bi imel svoje stare! Otrok n:sta imela in on bi sedaj snubil Marijo Ileinricli ker ima denar Ona je res g'*>|H»dinja in edina, v vasi katera bi bila vredna da jo snubi. Toda, je že prepozno. Kaj torej ? Za h le pel je po slavi. Mestni časopis je navadno sporočil, če je kdo v mestu ali okolici zadel v loteriji. Najvišja do sedaj dosežena vsota je bila tisoč mark. C'kyvek bi s»' smejal: Tisoč mark! Ka bo neki sedaj pisal časopis.' Najbrže ta-ko-le: Kot smo z gotovostjo zvedeli. je v ITohendingaiu v tamošnji loteri ji zadel kovač Franc Qualler glavni dobitek v znesku pet tisoč WIESENTHALSKI KOVAČ mark. Ves«li nas, d» je bila uooda. gdaljeni Licgnitzi dvignil denar, nakloujtwa vrlemu in i zbornemu obrtniku in mu iz srca častitamo k temu uspehu v imenu naših mnogoštevilnih bralcev. Tako nekako bo stalo v časopisju «"rno na belem in že naslednjo soboto bo lahko vsak to bral. Sklenil je, da *vi bo kupil pet izvodov, izrez al do-pi.>. gn nale]>il na lepenko in dal v okvir. Eno tako sliko, ali bolje rečeno, diplomo bo obdržal sam, drugo bo obesil v Erknerjevi gostilniški sobi. tretjo bo poklonil Mariji Ileinrieh. ki je kupila deset srečk, pa nič zadela, četrto bo po>ial svojemu bratu rudarju, a zadnjo bo jjoklonil učiteljevemu mladinskemu društvu, da bo v zgled in spomin poznim rodovom. Od teh častihlepnih, a nekoliko nizkotnih načrtov je blodila kovačeva domišljija vedno dalje. Po več um i h bojih je končno prišel do mnenja, da bi prodal ko-vačnico in odšel z denarjem v mesto, kjer bi lahko živel od obresti. preje bo se v Wiesenthalu priredil poslovilni večer. Vse neumneže. ki so zanemarili priliko in si niso kupili srečke za tri marke petdeset pfenigovt bo grizla vest do smrti in še potem se bodo sramovali svoje neumnocrti. V temni kovaški peči pa je sedel hudič in se režal. Ta hudič je kovača že dolgo časa nadlegoval. Če se je kovač naslonil na nakovalo, in mu godel: "Kovač, ti si lena mrha." Ali, če je hoteli iti v gostilno, je takoj zopet hudič sikal za njim: "Ti si zanikarnež." Ta hudič je bil kovaču .zelo neprijeten svarilec. Nekoč je rekel gostilničar Erlebauer kovaču: "HudiČ je tvoja slaba vest, ki ti morda prav svetuje. Sedaj pa je črni tovariš jezen glodal svoj suhi rep in godrnjal: "Od obresti bos živel. Oho. kovač, boš raje zapravljal. Kakor dobljeno, tako izgubljeno." Zelo nesramen je bil hu-dič v neza-kurjeni peči. Kovač se je njegotov preobračal še pol ure po postelji, nakar je premagal vse ovire in je zavpil v temo: Misliš, da se te kaj bojim, ti črni hudič! Imam denar, kovčani. co pa ne prodam, ampka si bom raje najel dva pomočnika. Boš videl, kakšne čudeže bom še delal s svojim denarjem." Toda maščevalni hudič bi ga bil kmalu pripravil ob življenje. Xe- je takoj zavil v trgovino z motor-mi kolesi. V trgovini se je obnašal zelo ošabno. Povedal je, da je bil že od nekdaj dober kolesar in da se je tudr-ie večkrat peljal na motornem kolesu ter da je po poklicu inženir; pojasnil, da razlag ne potrebuje, povedo naj mu le naj-važejši stvari, kar se je tudi zgodilo. Sledilo je še par poizkusnih voženj, ki pa so se — žalibog — posrečile. Plačal je torej kolo, ki je bilo precej drago — kazal je le preveč svoj mošniček — se odpeljal v gostilno, kjer je zopet razsipal denar, plačeval znanim in neznanim gostom, tudi sam mnogo pil in se končno precej "v rožah odpeljal. Tisto popoldne je Klaus ves raz. burjen pritekel domov in hitel praviti Mariji: "Naš kovač je znorel, Od rsepvosod brzojavljajo, da se neki norec vozi na motornem kolesu skozi vasi, to je naš kovač. Deset ali dvanajst ljudi je že povozil in povrhu še na stotine gosi in psov. Ravnokar pa se je peljal skozi našo vas. Ves zmešan je vpil: "Umaknite se! Pazite! Pomagajte!" Bilo je grozno. Klobuka sploh več nima. obraz je žari pel in spa-čen in oči mu štrle iz jamic. Znorel je!" To poročilo se je kakor havadno vsa, katera se razneso med ljudmi, pozneje izkazalo kot pretirano, zlasti kar se tiče žrtev. Človeških izgub sicer ni bilo, toda večje število gofci, rac in kokoši je moralo na cesti pustiti svoje življenje. Bila je res huda vožnja. Komaj je namreč kovač zapustil mesto in se hotel v predmestni gostilni zopet okrepčati za dolgo pot, je z velikim strahom spoznal, da" je pozabil-vprašati, kako se ta "presneti paj-kelj" zopet ustavi. Poskušal je to in ono, pritiskal na gumbe, toda čim dalje je poskušal, hitreje je "teklo kolo. Z vso silo se je držal v groznem strahu, da bo izgubil ravnotežje ali se zaletel v kako drevo. Pot mu je tekel 7. Čela in nič več ni poskušal ustaviti motor, ker je moral obrniti vso pozornost in do skrajnosti napeto energijo porabiti, da si ohrani življenje. Pri vhodu v vas je kovač v smrtnem strahu začel grgrati1: "Umaknite se! Pazite! Pomagajte!" Psi so lajali nad njim, race in gasi gagale in pele labodjo pesem pod kolegom, stari mlekarici je prekucnil ročni voziček v jarek, polomil trohnel roč- 51i in KORISTNI PODATKI rORBIQN LAMOUAQB INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKAM Zakaj ameriške oblasti preiskujejo potop 'Vestris*. UNBCBWOOO * UHMHWOOO. H. V. katerega je Rus Aljehin poray.il ter postal svetovni mojster. njegovemu pripovedovanju niso verjeli, hoteli so ga že obdržati, a on jim je ponudil visoko kavcijo, kar je postalo še bolj sumljivo. Kovača so zaprli, dokler se ne do-žene resnica in ne dobe pojasnil. V temnici je premišl jeval kovač in prišel do sklepa, da je bogastvo zlo. a motorno kolo je prokletstvo. Kaj bi mu sedaj pomagalo vse bogastvo, če bi si bil zlomil vrat! K0 so ga izpustili, je moral najprej plačati povožene dva in šti-riogate živali in nadomestiti trhli cestni napis z novim. Motorno kolo je prodal, seveda ne ravno z dobičkom. V vasi pa se ga je prijel priimek: "večni mornar", ki mu sicer ni popolnoma pristojal, a ga je zelo jezil. Prev. Dat. Žalostna usoda pustolovke. nakovalu, mu je šepetal, da je on pomilovanja vreden človek, ki kot nekdanji kavalerlst v tem zapu-ščeem gnezdu nima prav obene prilike, da bi jahal ali plaval. Edina rešitev zanj bi bila, če si kupi motorno kolo. Komaj je torej kovač v več ur BOŽIČNA DENARNA NAKAZILA bomo izvrševali tudi letos s točnostjo, ki je priznana med našimi ljudmi sirom Združenih držav in Kanade. Naši prijatelji bodo deležni letos ugodnosti ZN12ANE PRISTOJBINE za nakazila v efektivnih dolarjih, ki znaša lepo 2% oziroma po 60 centov za nakazila do $30.—. Stroški za direkten brzo-jav znašajo sedaj le $2.50, za brzojavno pismo pa kot do sedaj po $ t.—, Cene m dtn»ra*M m »»kautiia v iirah rvsidsU y penfcwm pm»u. ODPREM ITE VASE BOŽIČNO NAKAZILO CIM PREJE PREKO ZNANE Salcser State ftank 02 Cortlandt St., New York. N. Y. ni'napis, a divji jezdec je venomer vpil: 4' Umaknite se! Pomagajte!" Župan, ki ga je videl, je brzojavil v sosednjo občino in opozarjal k previdnostit ta je brzojavila naprej i ntako je novica končno dospela v Wiesentahal. Po vaseh se je vse izognilo motornemu kolesu, a okna in vrata so bila polna gladalcev. Vozniki so spravili konje in vozove na varno in norcu pustili prazno cesto. Vse ljudje je bilo groza i vsi so govorili: "Kaj se bo tu še vse zgodilo?" Kovač pa je divjal naprej. Deležen, je bil usode e&rodejevega učenca, ki se nr mogel znebiti duhov, ki jih je poklical, godilo se mu je kot divjemu jahaču, ki e proklet. da mora brez miru in ciljev divjati po dežel:1. Pripeljal se je v Wiesenthal, kjer je bil doma. "Sedaj pa doli, te doti.'1 si je mislil. Kmaht je bil pri koračnici. Vedno bolj je gr-grah "Umaknite Pazite! Odstopite Pomagajte mi!'T Pri mostu se je znova poskušal ustaviti, a bi »i kmalu riomil vrat. Nihče *nw ni pomagal, lradie ie skočil ix kovačniee in se vsedel za kovačem na. kolo. Bližala « f- je 'Čfftk meja. Ofeo-pftieni mejni *traž»iki so stali pred "Stoj — M«*r streljamo!'' • «•*!• ~T"*-----■ «- » • ■• - S? jf « , Jir^afcjjk*. ~ v f*" i*. ■ ■ :» - '' ... ■ - . ■ Iz Prage poročajo, da leži v neki tamošnji bolnici nekoč .slavijena, zdaj pa popolnoma propadla kabaretna plesalka 111 filmska igralka Anita Berber. Anita živi v velik bedi in nima denarja, da bi plačala hrano odnosno poravnala stroške za sanatorij. »Se pred leti je bila Anita Berber slavna in oboževana plesalka, deloma radi svoje klasično lepe postave, deloma radi .>voje plesn umetnosti, največ pa radi svojih škandalov. Njeni moderni in ek-scetričui plesi so vzbujali splošno pozornost. Anita je najraje nastopala na odru popolnoma naga. Zato je imela cesto opravka s policijo. Izgnali so jo iz Budimpešte in z Dunaja, iz Berlina in Bleda, kjer je napravila kopico dolgov. Na Bledu je bila nekako pred petimi ali šestimi leti 111 govori se. da se je takrat pripeljalo celo več ministrov na Bled. da si ekscentričpo plesallflo ogledajo od blizu.... Pred petimi ali šestimi leti je bila Anita še na višku svoje slave. Takrat je nastopala s partnerjem Sebastijanom Drostom. s katerim ie povsod triumfirala. Droste seje .je pa kmalu naveličal in jo je popilfcl v Ameriko. Vrnil se je sicer že čez dve leti v svojo domovino v Nemčijo, bil pa je duševno in fizično popolin^naf strta. Pobrala ga je jetika — posledica razuzdanega življenja. Anita je medtem našla drugega partnerja. Bil je_to neki Henrv, s katerim pa ni imela posebne sre-Njena zvezda je začela pola-aroma ugašati. Vsi njeni umetno inscenirani škadali. cele legende pikanterij in njene najbolj eks-eentrične parade niso imele nobenega uspeha več. Njena slava je temnela vedno bolj in zadnja leta je bilo ime Anite Berber pozabljeno. Skušala si je pomagati iz denarne stiske z gostovanji po raznih zakotnih kabaretih in varijetejih. toda niti tu ni imela sreče. Tako je sčasoma popolno-' ma propadla in zdaj deli usodo vseh žensk, ki zahtevajo preveč od življenja in ki ne mislijo na stara leta. Opetovano je skušala priti na Dunaj, toda policija ji ni dovolila, O njeni burni preteklosti krožijo razne govorice. Med drugim pripovedujejo, da je hodila k raznim javnim funkcijonarjem. pravnikom in drugim uglednim možem. a na stebi je imela samo plašč, katerega je pri obisku nemoteno odložila. Njena mati je bila baje slovita kabaretna zvezda, njen oče je pa znan violinski virtuoz Fe-lir Berber iz Lrpskega. Širša javnost je bila sicer prepričana da Anita ne bo srečno končala. toda nihče ni mislil, da jo tako kmalu zadene bridka usoda. ADVERTISE in GLAS NARODA JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA »7. Brodolom pamika "Vestris". "ki se je potopij 11a svoji vožnji v -Južno Ameriki z izjrubo 113 življenj. je povzročil preiskavo o .vzrokih potopa s strani federalne oblasti. Vzlie temu. da je parnik "Vestris" b!I angleški, on je na svojo zadnjo in usodejiolno pot ikI-' pilil iz ameriške hike, in radi tega je bil pregledan od strani ameriške oblasti glede spodobnosti za vožnjo po morju. Obstoječo službo pregledovanja ladij je ustanovil Kongres 1. 18.V2. Po obstoječemu zakonu je vsa T*-nijn podeljena v enajst nadzoro-valnih okrogov. katerim je na?elu po en "supervising inspector"'. Zakon zahteva, da vsaka ladija točno in skrbno pregleeda v gotovih razdobjih. Lokalni inšpektor mora pregledat i kotle se preti no >o postavljeni v ladijo, da ugotovi njihovo izdelavo in jakost materi-jala. Ko je bi{ kotel postavljen v ladijo, je vsak s noj. zaklopa in cev, ki spaja kotel z glavnim strojem in postrankimi stroji, podvržena natančni inšpekciji. Isto se vrši tudi pri ladijah. ki rabijo petrolej kot gorivo. Tudi zradbo ladije natančno pregledujejo. Brodski mašinisti se morajo podvreči izpitu, prednjj dobijo licenco od Steamboat Service. Inšpekcija ladije tudi obsega ladijske pumpe. uredbe proti ognju, rešilne čolne in priprave ita. Glavna naloga sedanje preiska- Kako se potuje ▼ stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da je pooCen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne la-kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo* vedno le prvovrstne brzoparnike. Tndi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti al morajo dovoljenje ail permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega naselnJLBkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nlkomnr več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSkl u-rad ali pa ga dobi v New Torka - pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova aaierlSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje lena la neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoja mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaSa fis vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-riii ameriških državljanov, molja ewerWkiH državljank, ki so se pc 1. Junija 1S2S. leta poro&U In v<>- Uedeld, odroma fese in neporo- tal otroci izpod 21. leta onih državljanov, ki mo bili postavno pripofiCenl ▼ to delelo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost ? kvoti, od oatalib sorodnikov, ka-kor: bratov, sester, nečakov, neča-ktoj Itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v lati, pa as a« sprejema nikakit profenj m um-rtlansSa visele. STATE BANK n MMMat ve o potopu ladije "V'»»stri.s" je. da s* ugotovi. «la-l: je bila ladij.i pravilno pregledana in dali so federalni nadzorniki vestno izvršili svoj posel, ko so izdaii .spričevalo o dobrem stanju ladije par dni pred odhodom iz Xew Yorka. Nesreče na morju sn se vedno dogajale, odkar .se je človek spuvtil na visoko morje. "Nepot^ptjjva ladija" še ni bila iznajdena vzlic v.stnt trditvam raznih iznajdite-Ijev. Ali. odkar .>o prišli jekleni pariki iti j«> bil iznajden brezžični brzojav. je velikansko zmanjšalo število potnikov, ki našli svoj grob na dnu morja. Tekom lanskega I**ta so lad-je. pregledane od fed t ralne oba.sti. prevozile okolo :140.(K)0.000 ]>otns-kov in od teb je zgubil življenje samo po en j>otnik izmed vsakih 7.072.000, kar gotovo predstavlja rekord varnosti, kakršnega ne dosega nikako drugo prometno sredstvo na svetil. KONFLIKT S FAŠISTI V Bast i ji na Korziki, ki je dala zavojevalca Xapoleona Bonapar-ta, je prišlo te dni do hudih protifašističnih demonstracij. Bivši elani italijanske armade, ki imajo na Korziki svojo sedanjo življen-sko pozicijo, so priredili banket. Po večerji so odprli okna. glasno prepevajoč izzivajoče fašistične pesmi. To je domačine tako razburilo, da so zaeeli protestirati. Fašisti pa. ki mislijo, da so povsod doma in da imajo povsod neomejeno moč ter sinejo počenjati^ kar se jim ljubi so še dalje izzi-^vali. Korzičani so jim za revanšo i zapeli delavsko himno. To je Italijane dvignilo s sedežev. Metali i so delavcem skozi okna novci«'. J Množica, ki se je po pravici čutila užaljeno, je hotela zaradi te- 1 ga naskočiti hotel, v čemer pa jo je prestregla policija. Korzičani, ki so videli, da z napadom na ho-tel ne l>o nič. so počakali na fašiste pozno v noč. Ko so se ti vi-| njeni vračali s pojedine domov, so nekatere pretepli. Med njimi !je dobil VP ■ BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON FRONTIER ASTHMA CO.. 681H Frontier Bid*1, 462 Niagara St Buffalo. N. V. Pošljite brezplačno poakuinjo svoje metode nm: .......................... I KRATKA DNEVNA ZGODB A I i Kašelj izginil! ]> Kaka udobnost, ko se iz- yM nebite nadležnega *4eg«- iS tanja v grlu! Ni čuda. mM. trn imaj« otroci in od- ftflD rasli radi Severa"« \U Cough BAlaan« Pri- /Ml i ljubljeno zdravila zo /flU - per kašelj te nad 49 \mfl let. Varne, uspešno. )M \ Lekarnar ga ima. /flHI k/ Dve velikosti. 2Sc COUCH-BALSAM Seveda "Stoj!"., ka bi ne mo^el. Divjal je naprej. Dva .strela .,—f,.,js j, --------m fifilft fL wwje za brniško fJp—s. pdMto te bo> aMrtnino. Čltnji* ukmm gUmaOm Ktt« Py.^iirite^pniy« fcnUCT^^to^pilijipiJiii t ^Za Nadležno V ali Bolestno n izpraznanje IV MEHURJA HI dobite ml Santal Midy jM Uspešno-Nežkod-f IJIvo Naprodaj v vseh lekarnah. OPOMIN VSEM ONIM, ki imajo pri meni kaj spravljenega, kadi or naprrmer olbteke ati kaj drugega, da prMe rtak po svoje, ali naj piae radi selitve. — Peter TJsay, Box 14, Davis, W. Va. (3x 20—28)_ ' b la Sin« in peraiee. PtSlte na nu^v A. 8TKTZ FEATHSR CO, *T^TMiiic atrert. nfr JL Pfn- \ ■ " V . GLAS NARODA, 28. NOV. 192* Samotar iz West Enda. IZH KOMAH IZ 2XVLJXHJA. ZZZZ=Z Z* "OU» Narod*" prtodS O. P. LMi (Nadaljevanje.) K<> je dobila varnost v-kni njegove pozornosti, se je Sara od -•i rani ozrla na njegov obra«. Bil je čud.110 nasprotujoč si obraz, trd .ii trpko *roč. a usta ^o se senzhivno zaokroževala na vogalih in to-ierantne, hudonm«ne črte krojr oči, so %e očh-klno borile proti utisu koro brutalne <»iie. katero so izražale obrvi in podbrad^. V« Nino akutno občutil j ivejra temperamenta. je čutila Sara. da bi ^ bil moški ob njeni strani zmožen katerekoli skrajne akcije. Katerikoli sklep, katerega bi sprejel, bi lahko vzdržal, naj prkle. kar ho-< e. Vplivati na Oh rt h Trf*nta v njegovem prepričanju bi bilo toHko k-kušati odvrniti tok reke na ta način, da »e |>oloži preiko nje slanina to brvieo. Primitivna ženska v njej se je vpraševala, če je igral njen fpol veKko vlogo v njenem življenju. On je bil sovražnik žensk. — ♦.-;ko ji je povedala Molly. — a Sara si pra je lalrko predstavljala v po-vm-iu drugačna vlogi. Ene stvari pa je bila gotova. — da bi ne mogla £en»4ka, katero bi ljubil Uanth Trent. čepeli v mirnih vodah ob * trail i. Življenje zanjo bi moralo vsebovati nekaj vitalnega in razburljivega . . , * — Well, ali ste m1 že odločila Ironičen jrkis m« je pomešal otstro med njene izbežne misli in Sa-ia je močno zardela, ko je našla, da se jo oči Trenta motrile s >ui-iim izrazom. — Odločila, kaj.' — je vprašala defenzivno. — Kam postaviti me. — ali med ovee ali pa kozlje. Vi ste se-e rali moj značaj, kaj ne? <'akul je na odgovor, a Sara je vzdržala mučen molk. Uganil je predmet njenih misli preveč naTančuo. On se je zasmeja*!. — Kot vidim, je šel zaključek proti meni. Well, jaz nisem pre--ituvcn, Gotovo sera ravnal z vami neke vrste robate dvorljivosti. Vi morate skuša'ti ojirosiiti mi! Samotar. — smejal se je gromko. — dobi malo prilike, da zabava nevajene in (nepripravljene angelje. Sara, kateri se je medtem vrnila mirnost, je zi4la nanj pokojno. Vi boMe mogočo našli številne prilike za vajo v Monks-havon, — je predlagala. ' — V Monk-«rled. — Ali i>oznate Herrieka — Da. Zakaj jih-ne greste obilic aR. včasih? Miles . . . O, M Lies je all right, jaz vem to, — jo je prekinil. Zelo slabo je za vas. če se. od režete od celega ostalega sveta, - je vztrajala Sara strmoglavo. «>u jf molčal za nekaj ča.sa. kajti njejjove oči .so bile pozorno uprte na cesto pred njim m zomorHt na učinek isence oblaka, pomikajočega se preko morja, uoi da se ni razpravljalo o nobeni važni stvari. Ona je pričela spoznavati, da je to njegov trik. kako končali ]k>-govor, brez posebnega svarila. Do tega časa *ta dosegla strmi grič ter se bližala direktno Sel-•vyuovi hiši. Par minut pozneje pa je ustavil Trent a Atom ob ii pred vrat mi. Ničtisar -c mi ni treba zahvaliti, — je rekel na kratiko ter zavrnil v»e njene izraze, ko sta stala skupaj na stezi. Jaz bi vam moral biti hvaležen. Moje prilike za -diiizaibno občevanie so nekako omejene, — je rekel suhoparno. - Razširite jih torej, 'kot sem svetovala. — je odvrnila Sara. —■ Ali Želite, da storim to? — je vprašal hitro in njegove pogrne oči »o »skale njen obraz z nenadnim, soko-inkim pogledom. Njene oči >0 padle navzdol. Zavedala se je naertkrat nepojas-njivega vznemirjenja, v sled katerega ji je bilo telesno nemogoče odgovoriti. -ioni oblavdala nervoznost. ki se je polastila. — Jaz, — jaz. — si želim to, — je. rekla niecHo. Deseto poglavje. SESTANEK PM ROSE COTTAGE. Ni trajalo Sari dolgo časa, da je našla svoj prostor v gospodinjstvu , v SunnvsLde. V domu, kjer je hišni gospodar, odsoten »koro eeli dan. 'kjer je gospodinja kronična invalidka, in kjer je I čerka čedna mlada stvaar, koje d*ih t>e peča z "barvami" in "ozračjem", ter sploh ne ve ga praktične potrebe gospodinjstva, bi povzročila številne reforme celo ženska, 'ki bi imela celo le polovico Sarine i nteligentne u^>ešnoe»t i . * Dick Sel wju, pritiran do skrajnih meja. svojih sil od zahtev .svoje dbširne prakse in nervoznega napora, povzročenega od žeue, je hitro nau&l obraearti se na Saro za simpatično razumevanje, K i mu je bilo doftedaj zanikovano t njegivi lastni liiisi. on ni seveda nikdar več razpravljal ž njo o neotzsdravijivi samo, ni*sorj»eiji njegove žene kot na dan njenega prihoda, a Sara je ne-ivj»verno olajžaJ« položaj s svojim hitrim razaimevanjein ^ožaja. Sara je bila bistveno patam v stvari, a se nikdfir naučila iz-huwnje jieramoHti takih blodenj in pomot. Nekega dne jo 'bo zave6e ter' «i osmozi nežne ^erut^. " ♦ fSp" - " ' XBjfl* -^wiwjd«^.^- wl^BlTTK-rtife-^'yj;.-«^ ' ClTAJTE! &**imnm ountikny SWoniiNC FORD IN NJEGOVI DELAVCI EDEN IZMED MNOGIH ZANIMIVIH ČLANKOV, KI JIH VSEBUJE Slovensko-Amerikanski Koledar CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. t. dtccmbri: Pari«. Havre Homeric, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antw*n>«a Minneaska, Cherbourg S. decembra: Aquitania., Cherbourg ' Lavia than. Cherbo>irs 8. decembra: Muenehen. Cljerbourg. Bremen lie de France. Havre «N\vJŠ BO-HžlC-.VI IZLET) Majestic, Cherbourg Minnesota Houlojrne Sur Mer l"i.[»!;u»d. Cherbourg. Aiitwfrpen Cleveland, Cherliourg. Hamburg Conte Blancama.no, Naples. Genna Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam President Roosevelt, Cherbourg, Bremen Škrofuloza pri otrocih. Hkrofitloza je e.ua izmed različnih ^st. tuberkulozne infekcije človeškega telesa, ki se na run a j (pokaže v obolenju vratnih žlez in I žlez v pazduhi. Lahko pa so bol-jne žleze človeškemu očesu nevid-tijivt-. kakor na pr. pljmčue žleze, i.leze v trebuhu. Najpogo&teja je Ukrefuloza pri otroe,ili, toda tudi pri starejših ljudeh frečavamo škofulozno obolenje eTj. Kakor tuberkulozno obolenje, je tu 'i žkrofuloza resna bolezen, toda ui tako opasna kakor na pr. pljučna tuberkloza. V največjih •sli;*:; jih .se da tuberkuloza ozdra-jviii. ker človeški organizem ]»oča-si prtvlada infekeljt. Skrofnloziti otroci, so navadno bletli, .slabotni, nežne kože. lice .imajo zabuhlo, "nezdravo iz^leda-|jo. nosnice in gornja ustnica so v nekaterih slueajili odebeljene. Mkrofulozni otroci .so nagnjeni k dolgotrajnim često se poitavlja-■ j očim očesnim vnertjem. Ta očes-'na vnetja prav za prav nLso škro-fulozne 11 a rave, ampak so le reakcija skofulosaiiih na zunanje škod-.ljive vzroke. Ce prkle na j>r. oko zdravega človeka v dotiik s prahom, .se mri .oko pordeči in se lahko tudi več t iti i manj vname, pač pa glede na to koliko je prahu dospelo v oko. Po nekoliko dneh navadno tako vnetje preide. Drugače pa je 'pri škrofailozaiih. P-ri njih povzroča vsaka tudi najmanjša škodljivost posebne vrste -vnetje, pri ka-jterem se pojavljajo male ranice blizu roženice, takozvane flikte-ne. Škrofulozni otrok jf. navadno mnogo bolj poti vržen taking vnet-| jam in ker &e pri tem zelo neugod-jiio poč nt L it išči in zapira oči. Na , s vet lom spfoh ne more gledali. Pokriva oči in jih mane z rokami. L Vse to pa še poslabša začetno lahko vnetje ker v-sled premočnega .stiesikanja trepalnic one dražijo o-ko. Oči se •solzijo, a vsled pogostega solzenja poka nežna 'koža o-koli oče^a Razpoka na koža po-jvzroča bolečine in peče, otrok pa si pomaga na ta način, da oči vedno bolj pokriva % rokami in jih mane, Tako se ta -bolezen sama od ^sebe (pravzaprav zaradi slabega positopanji bolnikovceiga) posla-b-' «ava. K temu se pridružil jo še i kraste na lieu in na nosu., ikatere j otrok grebe — in jih s tem razširja. Pri dogoftrajnem bolovaojn j oboli tudi očesna rožica, postane (motna in peče. To ima za ]xwledi-(eo znatno poslabšanje ali celo popolno izgu bo vid a Tako torej vidimo, da lahko 1 pri eJkrosfuloznih otrocih xeio tna-j l&nkos+ni vzroki izzovejo težko očesno bolezen. Ker otroei nimajo I čisti h rok. zato pri menca n ju oei j znašajo v oko različne bolezni, kar isevoda še mnogo poslabša stanje . že itak težko bolnih oci. . RL"OA ODPLUTJA: PRESIDENTE WILSON 27. DECEMBRA 7. FEBRUARJA Prvo potovanje nove motorne ladje VDLCANIA » "m. ««■ I* Tr«ta do Stovenije Je po železnic komaj par ur. Nobenih stroškov za vizej. Verr*e, zračne kabine. Sooa za tenske. soba za ptsanje, kadilnica in bara. Ogromna obednica, kopeli in pr. ftne kopeli. Goooa in kinematograf vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred iz New Yorka Je zelo zmerna. Preskrbite si zgodaj po. vratni permit. Drugi razred de l^uxe, medrazredn! drud in tretji razred; glede cen fn znižanj izveste pri vseh agencijah. PHELPS BROS. & CO , Gen. Acentjt 17 Battery Place, New York 11. decembrat Saturnia. Trst Deutschland, Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg, Bremen 12. dccembra: Roma, Napoll, Oenoa George Wasblngton. Cherbourg, Bremen 14. decembra: Berengaria, Cherbcrji^t 15. decembra: .Minnetonka. Cherbourg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 17. decembra: Paris, Havre 20. .decembra: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 22. decembra: Olympic, Cherbourg Mlnnekahda Boulogne Sur Mer St. Louis, Cherbourg. Hamburg 27. decembra: President« Wilson. Tn«t America. Cherbourg. Bremen 29. decembra: Alajestic, Cherbourg Pennsland, Cherbourg. Anlwerpen Mlnnewaika, Cherbourg Albert Kaliin. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Rtoterdam Columbus. Cherbourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbetj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih oarnlkih: Paris —- 30. nov. (opolnoči). Paris — 17. dec. (popoldne), lie de France 7. dec.; 11. jan. (Ob pot noil.) Najkrajša, pot po lelesnld. Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in tiar na francos k s kuhinja. Ia redno FpraMjte katsrsa^koS *ooWaas*ns«aa*«Bta aH FRENCH LINE It State Street. Hew York, H. T. aiimip1«. ^ ■ r otrocih ne zavisi toliko od oči ko-lilcor od odpornosti celega telesa. Zato ta obolenja 'pri močnih otro-ciJi niso jako opasna, pa Če tudi zunaj izjrleda. da je bolezen težka. ker so veke stisnjene, oteče-ne Ln lice pokrito s krastami. Glavno stvar je. da roženiea 3ie oboli. Pri *labejših otrocih oboli ona že taikoj v začetku in se vname, lahko -se tudi zagnoji, poči in v sled tepa lalvico oko popolnoma izteče ali pa se vkt v znatni meri zmanjša. — * Kadar se tako težlco vnetje o-zdravi, ostane na roženici vedno d«bela na,rastlina, »ki more biti ta ko velika, da oJco ]>opolnoma oslepi, posebno ako je narastlLna v sre