Jožek jn Marijika.
H.:
Jožek in Marijika.
\"V                  n     Mozirje pride večkrat mož, ki mu pravimo foto-
\ \                 / /      graf. Na hišo, ki v njej obstoji, obesi podobe Ijudi,
\ l                /  /       ki jih je kdaj kje fotografiral.    Pridejo Ijudje, se
II               II        ustavijo pred fotografijami ter jih ogledujejo. Nato
I  \1\  H    I   I         pravijo: »Dobro dela«, in gredo k fotografu, da bi
I  I    \Mj    I   I         čez ne^a^ časa dobili svoje podobe od njega.
I i     V_/     I   I               Jožek in Marijika sta sedela pri mizi \n ogle-
I  I     J&     I   I         dovala knjigo s podobami. Kar pride fotograf ter
I I     WM     1   1        postavi pred njima stojalce s tremi   nogami na
/ /     f  \   \ \       {'a- ^a to pritrdi skrinjico s cevjo ter pregrne skri-
/                          |      njico s črnim platnom, tako da je le cev videti.
Začudeno sta gledala Jožek in Marijika vse to.
Še bolj pa sta se čudila, ko je fotograf vtaknili svojo glavo pod platno in prestavljal stojaJce semtertja. Prav tako, kakor kaže podoba, pa sta bila Jožek in Marijika, ko je fotograf pokazal svojo glavo izpod prta, ure-dil skrinjico ter odprl cev za malo časa.
-<-¦   80   .—
Nato je dejal: »Dobro!« spravil svoje orodje in šel.
,Čez nekaj dnij je prišel zopet ter prinesel s seboj slike. Jožek in Ma-rijika se jim nista mogla dovolj načuditi, ko sta videla na njih - sebe. Mar-sikdo je dobil od njiju podobo. Tudi jaz nisem izostal; spomnila se me je Marijika. Pa ker ni vedela, kam bi mi jo poslala. ker sem moral tudi jaz v vojno, mi jo je dala, ko sem jo obiskai Jaz pa jo dam »Zvončku«, ker vem, da mi Marijika tega ne bo zamerila, in da bodo »Zvončkovi« bralci in njegove bralke veseli, ko bodo videli »Zvončkovega« naročnika Joška in njegovo sestrico Marijiko, ki so že o njej v »Zvončku« čitali.