fottnlD* plačana * lotoilii ,
Cena dtg
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
TRBOVLJE, 4. avgusta 1950
Leto lil.
Zasedanje plenuma OF okraja Trbovlje
Predanost članstva Fronte za izvrševanje front* nih nalog je brez dvoma velik korak naprej za utrjevanje ljudske oblasti
Četrti plenum OF okraja Trbovlje, ki je zasedal 27. julija t. 1. v dvorani okrajnega odbora, je kritično pregledal dosedanje delo osnovnih organizacij in sprejel naloge za bodoče de. lo. Plenuma so se udeležili polnoštevilno izvoljeni člani, delegati raznih podjetij in množičnih organizacij ter predsedniki krajevnih ljudskih odborov, nadalje zastopnik oblastnega odbora OF za ljubljansko oblast, tovariš Brečko Stane.
Po izvolitvi delovnega predsedstva In izvršitvi ostalih formalnosti je po. dal politično - organizacijsko poročilo sekretar okrajnega odbora OF, tova. riš Kokol Frane. Dejal je takole:
»Tovariši in tovarišice! Današnji plenum je sklican zaradi tega, da se pogovorimo o raznih političnih in gospodarskih zadevah. Ravno tako je naloga današnjega plenuma, da ugotovimo uspehe in pomanjkljivosti in »e pomenimo o Izvršitvi plana v I. polletju, da si na osnovi teh ugotovitev zadamo nove naloge za drugo pol. let je.
Kljub nviiraim iin težkočam. ki nam Jih rte otežkočajo samo kapitalistične države, marveč tudi države pod masko socializma, lahko ugotavljamo danes s ponosom, da so naši narodi, naši delovanj -kolektivi in naše frentne organizacije svoje planske naloge v tem polletju ne samo častno izvršile, marveč jih celo presegle. Naši narodi črpajo svoje moči v prepričanju, da Je pot, po kaiteri na« vodS KPJ fn njen voditelj tovariš Tito, edino pravilna, in edina, ki nas pelje v lepšo prilmdnjost. Milijonske delovne mno. žice naših narodov se že četrto leto bore za Izvedbo gosp« barskega plana Prve Titove petletke. Z njo odpirajo široko pot v socializem. To nam dokazuje, da nače delovno ljudstvo razume svoje naloge in dokazuje to razumevanje z brezprimemim, požrtvo. valnim delom. Vzemimo le en sam konkreten primer v našem okraju: polletni plan smo presegli v celoti, — L pa tu upoštevamo objektivne tehnične težkoče, s katerimi so se morali boniti nekateri naši kolektivi, n. pr. rudnik Hrastnih, ki zaradi stvarnih ovir ni mogel izvršiti svojega plana, vidimo n« drugi strani, da so se rudarji v Trbovljah in Zagorju tako zagrizli v svoje delo. do so zaostanke Hrastnika presegli in tako uspeli, da ► naš lažen kot celota častno izpolnil svoj polletni plan. — Prag posebno t mi »Misije pa zasluži delovni kolektiv cememtaroe v Trbovljah, ki je v prvi sna jakem tekmovanju odnesel Pokal. Enako pohvalo zasluži steklar, na v Hrastniku isi očrtali kolektivi, ki So častno izvršili svoj pol letni plan. Ob tej priliki bi pozval vse te delovne kolektive, naj tudi v bodoče ne štedijo svojih moči, marveč z dosego letnega plasra na prav tako časten način odgovorijo vsem našim obrekoval rem «
\»lo je tovariš sekretar govoril o tnformbirojevski gonji proti našim narodom tn o raznih gnusnih metodah, ki se jih poslužujejo v svoji propagandi proti nam. Omenil je, da žele lin formbirojevske države, da bi naša država postala nekaka discipli-, hirajta kolonija, ki naj bi namesto strojev pridelovala zelenjavo, — še več: ki naj bi kopala rude ne za svo-
jo uporabo, marveč za druge, kot smo to delali že v stari Jugoslaviji. Ker se jim pa ta namera ni posrečila, so nas začeli najabsurdneje napadati. Ko so te države nazadnje le uvidele, da ne uspejo, so se poslužile druge laži in trobile v svet, da smo fašisti, da nas s tem oblatijo pred svetovno javnostjo. Naši narodi pa mirno grade svojo socialistično domovino, ker vedo, da gredo s svojo Partijo po pravilni poti naukov Marxa - Lenina. — Tovariš sekretar je govoril tudi o novem zakonu o samoupravi podjetij po delovnih kolektivih, o čemer vedo danes informbirojevci po svojih radio, postajah toliko povedati. Mi se pa zavedamo, rte takega zakopa nima do danes še nobena država na svetu, da niti SZ po 31 letih obstoja socializma ni še izvedla Leninovega načela: podjetja v roke delavcem, kot je to izvršila naša Partija in oblast.
V	nadaljnjem izvajanju se je tova. riš sekretar dotaknil tudi decentralizacije našega državnega aparata in poudaril, da tudi ta ukrep ni po volji našim nasprotnikom, ki vedo toliko povedati. Pri nas Se državni aparat manjša, v SZ se pa veča iz dneva v dan, veča pa tudi birokratizem, s katerim hočemo mi za vselej obračunati.
V	zadnjem času se je v našem
okraju pojavila parola:	»Sedaj, ko
V poročilu o organizacijskem delu je sekretar tov. Kokol Franc poudaril uspehe frontovcev okraja Trbovlje ter pripomnil, da bi bilj uspehi lahko še mnogo večji, če bi člani IOOF svoje naloge izvrševali v celoti. Hkrati je izrekel priznanje voljenim čia. nom, ki so v prvem polletju izvrševali svoje frontne naloge stoodstotno, kot na primer sledeči tovariši: Balentin Jože, Verdaj Ferdo, Miler Ferči, Poženel Fanc, Kreže Jože, Zupančič Ivan, Giuliatti Ivan, Gabrijel Gustl in Gornik Rudi. Vendar so v odboru še člani, ki so s svojim delom tako obremenjeni, da v Fronti niti ne morejo obiskovati sej, kar pa IOOF v svojem delu vsekakor občuti, to so: Klanšek Jože, Perič Valentin, Šuštar Stane in- Sušter Ivo. So p« tudi člani, ki bi lahko nudili več pomoči, kakor so jo doslej, n. p«-.: Unetič I-ario, 2sm Alfonz, Klemen Jakob, TaufeT Boris, Prašnikar Franc in Hudoklin Anton.
Seje sekretariata so se vršile redno, medtem ko so bile seje IOOF slabo obiskane. V prvem polletju Je bilo 17 sektorskih konferenc, ki so dobro uspele na sektorjih Trbovlje in Hrastnik, v Zagorju In v Radečah pa niso bile zadovoljive.
Vršili so se 3 plenumi, na katerih Se j« članstvo seznanilo s svojimi nalogami. Obisk teh plenumov je bil 95 V..
Ena izmed najbolj važnih nalog Fronte v prvem polletju so bile brez dvoma volitve v ustavodajno skupščino. V predvolivni kampanji je izvedla Fronta y krajevnem merilu 395 množičnih zborovanj, eno pa v okrajnem merilu, kjer >e govoril sekretar glavnega odbora OF Slovenije tovariš Mitra Marinko.
ne bo več sekretarke AF2, ki je bila plačana, bomo uničili žensko organizacijo!« — Ta parola, tovariši, je dobro premišljena in ima svoj cilj: s to parolo je hotela reakcija nekako pa. sivizirati vrsto žensk in jih odtrgati od dela. Te pa so jim odgovorile z volitvami. — Ce gledamo našo decentralizacijo na splošno, zlasti pa v političnih organizacijah, vidimo, da ima naše prizedavnje cilj, izvrševati in usmerjati delo po voljenih organih, ne pa po profesionalcih, kot smo to v veliki meri prakticirali. Posledica tega dela je bila čestokrat podcenjevanje voljenih organov, ki jim je ljudstvo te nalogo zaupalo, na drugi strani pa je Fronta velikokrat opravljala razne posle, toi jih lahko prištevamo vse prej kot k političnim poslom.
Naša OF kot vseljudska politična organizacija bo sposobna ohraniti svoj značaj in večati svojo politično moč le tedaj, če se bo v svojem delu držala načela volilnosti in prostovoljnosti. Ni mogoče drugače kot ta. ko, da opravljajo konkretne naloge tisti ljudje, ki so jih frontovci v posameznih organizacijah izvolil; v svoje vodstvo.
Tak napredek in taka strnjenost kot je pri naših ljudeh, je bila mogoča, ker naše ljudstvo ne odstopa od pravilne poti in se ne da motiti in plašiti pri svojem delu kljub splet, kam vojnih hujskačev na Zahodu in gonji in oviram, ki nam jih povzročajo inf<>rmbirojevske nakane.
Vaških sestankov je bilo 214 z zajetjem 7918 volivcev, krajevrlih množičnih sestankov pa 63 s 25.666 volivci. Vršile so se tudi štiri sektorske konference z zajetjem 4200 ljudi, 8 konferenc s predstavniki organizacij z udeležbo 650 funkcionarjev, 32 sindikalnih sestankov s 6800 člani, po mladinski liniji 28 sestankov z 913 mladinci, AFZ pa 38 sestankov, kjer je bilo navzočih 6000 žena. — Nadalje je navedel slabe osnovne organizacije, v katerih s«, je morata izvesti reorganizacija: teh je 21, medtem ko se bo v ostalih 9 organizacijah izvršila pre. osnova v roku meseca dni in sicer v sledečih odborih: Dole pri Litiji, Ve-iiika Goba. Dobovec, Hotemež, Svibno, Cimerno, Jelovo in Zebnik.
Članov Fronte je organiziranih 27.841 ali 91 •/•. Od zadnjega plenuma je bilo na novo sprejetih v Fronto 141 članov. Vseh osnovnih frontnih organizacij v okraju je 85.
ldettl oiko-vzg ojn o delo
Najšibkejša točka dela je Ideotoško-vzgojno delo članstva, v katero Je bilo zajetih komaj 1086 članov Fronte
Organiziranih je bilo 5 frontnih tečajev s 83 tečajniki, dalje dopisniški tečaj, ki ga je obiskovalo 19 tečajnikov. Frontnih knjižnic je v okraju 45, ki imajo 4500 knjig. Osnovne frontne organizacije, pa tudi sam okrajni odbor OF v tem pogledu niso izvršili svoje naloge v celoti.
L j ud uka inšpekeija
Zelo šilgca točka dela pri IOOF je tudi ljudska inšpekcija. Vse premalo pomoči je mulita komisija ljudske in-
špekcije terenu do formiranja nove komisije. Zaradi tega ni prav nič čudnega, če voljeni člani ljudske inšpekcije na terenu niso bili dovolj aktivni. Okrajna komisija je imela v tem letu samo 7 sej, na katerih se je reševalo delovanje posameznih inšpekcij. V nadaljnjem delu bo morala voditi komisija več brige o tem važnem vprašanju, hkrati pa imeti ozek kontakt z voljenimi organi ljudske inšpekcije na terenu. Le na ta način bo mogoče odpravljati razne nepravilnosti, ki še danes kvarijo uijod naše ljudske oblasti.
V prvem polletju je bilo izvršenih 235.322 prostovoljnih delovnih ur
Lepe uspehe je Fronta dosegla pri prostovoljnem delu. V polletni bilanci je bilo izvršenih 235.322 prostovoljnih ur, od tega 500 v kmečkih delovnih zadrugah in ZE v vrednosti 66.600 dinarjev, pri popravilu cest 24.670 ur v vrednosti 345.580 dinarjev, pri ost*, lih gospodarskih delih pa 166.135 prostovoljnih ur v vrednosti 2,159.989 di. narjev. Prostovoljne ure, ki so bile opravljene v podjetjih, so predvsem delo, izvršeno po sindikalni liniji. Teh prostovoljnih ur je bilo 39.509 v vrednosti 632.144 • dinarjev.
Pri organizaciji prostovoljnega dela so bili uspešni odbori Zagorje, Loke. Kisovec, Hrastnik, Trbovlje, K. >tre-dež in Kal. V tekmovanju v »Tednu cest« je bil najboljši Kotredež, ki mu je okrajni odbor OF podaril v pri. znanje radio-aprat. Formirale so se tudi 3 frontne brigade s 181 frontovci. Frontovci »Hohkrautove brigade«, ki so delali v kočevskih gozdovih, »o si z vztrajnim delom priborili naslov udarna brigada, kar je v ponos no* vseh.
1>rugo ljudsko posojilo
Naloga frontnih organizacij je, da vlože vse sile za uspešno izvedtio novega ljudskega posojila. To veliko, z najvišjih državnih mest započefo akcijo je treba vsakomur politično prikazati. — Najvažnejša naloga pa čaka funkcionarje vaških odborov, ki lahko ogromno pripomorejo, da se vpis posojila izvede tudi na vasi kar najuspešneje. Ne sme se ponoviti primer iz leta 1948., ko »o delavci v Sloveniji vpisali 61 •/• posojila, kmetje in ostali pa 39 •/•. Našemu kmetu je treba prikazati, da je ravno to posolilo namenjeno v Prvi vrsti v njegovo korist, ker se bo velik del drugega ljudskega posojila uporabil za mehanizacijo našega poljedelstva.
Diskusija je bila zelo živahna. Ge vorniki so se dotaknili raznih važnih vprašanj dela fronte, hkrati pa kri-tično obravnavali delo osnovnih organizacij ter stavili predloge za izboljšanje dela. ki jih je plenum zajel v primerne sklepe.
Po debati je spregovoril zastopnik oblastnega odbora OF za ljubljansko oblast, tov. Brečko Slane, ki je že v uvodu izrekel priznanje za vse storjeno delo Fronte okraja Trbovtie. 'Vendar z delom plenuma ni povsem zadovoljen. Ta je vse p romalo obravnaval kmečka vprašanja, zadružništvo, jesensko oddaio itd. Vse premalo so posegali v diskusijo funkcionarji z. naših vasi. Zastopnik oblastnega odbora Je nato nakazal smernice z-a pravilno • delo Fronte v trboveljskem okraju.
Ob zaključku Je povzel besedo predsednik OTO tovariš Pnvfte Dušam, ki je nazorno prikazal politični (Nadaljevanje na 2. strani)
Ort/a niz arijska utrditev osnovnih frontnih organizacij tunn Je porok, tla hotno kos še tako velikim naloga tn
IZREDNA SKUPŠČINA
sindikalne podružnice v Trbovljah
Minulo nedeljo dopoldne se je vršila v dvorani Delavskega doma izredna skupščina sindikalne podrunži-ce rudarjev v Trbovljah. Skupščine se je udeležilo 60 odstotkov članov. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik Republiškega odbora rudarjev Slovenije tovariš Piki Jože, nadalje direktor rudnika Trbovlje tovariš Heg-ler Jože.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in izvršitvi ostalih formalnosti je podal predsednik sindikalne podružnice tovariš Bregar Jože referat, v katerem je navedel vzroke, zakaj se je sklicala izredna skupščjna podrunžice, nato pa je v obširnem poročilu prikazal zgodovinsko vlogo enotnih sindikatov Jugoslavije v izgradnji socializma v naši domovini ter vso gonjo, ki jo že dve leti vodi informbirojevski blok po svetovni federaciji sindikatov proti naši sindikalni organizaciji in njenemu vodstvu s tovarišem Djuro Salajem na čelu. Govoril je tudi o novem zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih; s tem zakonom je delavski razred Jugoslavije doživel uresničenje revolucionarnega socialističnega gesla, ki pravi; »Tovarne delavcem, zemljo kmetom!« — 2e za časa ljudske revolucije so naši narodi prevzeli večino proizvajalnih sredstev v svoje roke. V času mirne dobe gospodarske revolucije je naš delavec z izvrševanjem planskih nalog slavil nove velike pridobitve in nove zakone, ki ga bodo dokončno pripeljali v lepšo in srečnejšo bodočnost.
Po referatu tovariša predsednika je )mdal tbv. Sčurk Slavko blagajniško poročilo, v katerem je navedel med drugim sledeče; za pomoč članom je bilo izdanih v letošnjem letu 400 tisoč 262 din, za kulturno prosvetno delo 126.905 din, za oskrbo v počitniških domovih 158.493 din, upravni in ostali stroški so pa znašali 388.415 dinarjev. Republiški odbor sindikata rudarjev Slovenije je nakazal sindikalni podružnici rudarjev v Trbovljah za izgradnjo počitniškega doma na Partizanskem vrhu 1,300.000 dinarjev; od tega se je do izrednega občnega zbora porabilo 1,156.298 din in ostane zn gradnjo še 166.633 dinarjev. Za gradnjo lega Doma, ki bo v najkrajšem času gotov, se je za hrano porabilo 160.704 din, za material 270.593 din, za plače delavcev 648.539 din, za dovoz raznega gradbenega in drugega materiala iz Trbovelj na Partizanski vrh pa 76.462 din.
li 40 ur. Skupno je bilo opravljenih 567 prostovoljnih udarniških ur.
Po poročilih se je razvila diskusija, v kateri je spregovoril tudi direktor rudnika Trbovlje tovariš Hegler Jože. Ta se je zahvalil trboveljskim rudarjem za požrtvovalno delo pri izvrševanju planskih nalog rudnika. Poudaril je, da bodo naši rudarji delali normalno še po eno nedeljo v mesecu, da pa kažejo uspehi v zadnjem času, da ni več daleč čas, ko bo naš rudar lahko vse nedelje prost in jih porabil za svoj zaslužen počitek.
Nato so sledile volitve, kjer so na-j,vzoči rudarji izvolili najboljše člane 'delovnega kolektiva v upravni odbor rudarske sindikalne podružnice.
Zaključne besede je spregovoril predsednik Republiškega odbora tovariš Piki Jože, ki se je dotaknil predvsem političnih vprašanj in nakazal smernice novoizvoljenemu upravnemu odboru v zvezi z novim zakonom in volitvami v delavske svete. Naglasil je zlasti, kakšno pomoč bodo morale nuditi sindikalne organizacije delavskim svetom. Ob kon<?u svojih izvajanj se je dotaknil še važnosti vpisa drugega ljudskega posojila za nadaljnjo graditev novih tovarn, za mehanizacijo našega kmetijstva in izvedbo prve Titove petletke.
Delovni kolektiv rudnika Trbovlje
je v juliju i z p o I n i I in p r e s e g e I svoj operativni plan
Rudarji trboveljskega rudnika so v mesecu juliju izpolnili in prekoračili svojo proizvodno nalogo. Operativni plan rudnika so presegli za 6.5 odstotka, osnovni produkcijski plan pa za
8.3	odstotka.
Zahodni jamski obrat rudnika je prekoračil v minulem mesecu operativni plan, lej je višji kot osnovni, za
7.3	odstotka, vzhodni obrat za 5 odstotkov, dnevni kop Dobrna-Neža, ki je imel tudi v minulem mesecu razmeroma visoko proizvodno nalogo, pa jo svoj operativni plan presegel • za 7.6 odstotka.
Kakor smo navedli že v zadnji številki našega lista, so se v mesecu juliju najbolj odlikovale v produkciji in ostalih jamskih delih v zahodnem obratu rudnika delovne skupine tovarišev Zagoriška, Klemena, Erjavca, Magistra, Kamnikarja, Kneza in Skri-narja, na vzhodnem obratu pa brigade tov. Žunka, Pavlina, Sentura, Petka, Kmetiča in Okorna, na dnevnem kopu pa so delali z največjim uspehom tovariši Kotar, Rozman, Pasarič in Mlač.
Vso pohvalo zaslužijo seveda tudi druge odkopne številke, saj se je v mesecu juliju v primeri z mesecem junijem dvignila odkopna storitev v jami za 5,2 odstotka, kar je v veliki meri pripomoglo k tako uspešni pro-
dukciji premoga v preteklem mesecu. Ce pomislimo na težave, s katerimi se borimo ob času še s prehrano, je dvig odkopne storitve nad vse razveseljiv pojav in priča o visoki politični zavesti trboveljskih rudarjev. To politično zavest izpričuje nadalje še to, da so rudarji trboveljskega rudnika v svojem prostem času, t. j. ob nedeljah nakopali v minulem mesecu 456 vagonov premoga! — Med prostovoljci iz drugih obratov in podjetij ter ustanov so se v mesecu juliju izkazali zlasti uslužbenci na upravi rudnika, ki so poleg svojega dela v pisarni v prostem času sami nakopali 28 in pol vagona premoga, poleg tega pa opravili še 400 prostovoljnih ur pri drugih v produkciji potrebnih delih. To delo uslužbencev rudniške uprave kakor tudi delo prostovoljcev iz drugih obratov in podjetij, tako n. pr. iz CRD. cementarne, elektrarne itd., priča prav tako o veliki požrtvovalnosti in politični zrelosti, ki zasluži še posebno pohvalo.
Na uspehe delovnih kadrov v Trbovljah in njihovo veliko požrtvovalnost gleda lahko z vsem ponosom vsa naša javnost. S takimi delavci, s takim delovnim prizadevanjem bomo mogli izvršiti z uspehom vse naloge, ki stoje pred nami.
—1—
Delavci in uslužbenci trboveljskega okraja
so že dosegli predpisani plan za ljudsko posojilo 60%, kmetje pa le 1%
Poleg teh denarnih izdatkov so posamezni kolektivi opravili tudi prostovoljne ure; smurčarska sekcija se je pokazala najbolj agilna in je napravila 115 ur, rudniška poslovalnica št. 1 112 ur, rudniška čevljarna 54 ur, zunanji obrat rudnika 35 ur, rudarska šola 51 ur, vzhodni obrat rudnika 90 ur, separacija 25 ur, zunanji obrat 25 ur, zahodni obrat (zidarji) 20 ur, osta-
< Nadaljevanje s 1. strani) položaj v svetu z nastankom vojne v Koreji med Severnimi Korejci in Američani. Dotaknil se je tudi vloge S/, ob tem spopadu in obrazložil na. rrww. ki jih ima SZ s to vojno. Pri-pMnnm:il je, da se položaj naroda v Severni Koreji, četudi to vojno dobi, verjetno ne bo nič spremenil, in da bi to po vseh izgledih pomenilo le prcsedlanje s konja na osla. — V nadaljnjem izvajanju Se je dolaknil tudi gospodarskih vprašanj in težav, s katerimi se mora ljudska oblast dnov. no borili: zaradi tega je naloga vsakega člana Fronte, da nenehoma dela lin tem, da boinlo vse težave čim preje odpravili, kar je želja nas vseh.
Plenum je niato sprejel plan drugega polletja in si zadal sklep, da se plan do konca leta izvrši lOO.odslotno. Piam JI. gel bi jo bomo objav ili v naslednji številki.
S plenuma so bile poslane poizdraiv-ne resolucije TO OF Slovenije lin CK' KPS v Ljubi jatai.
Za vpis drugega ljudskega posojila so se dosedaj najbolj zavzeli delavci in uslužbenci, ki so vpisali že nad 60% planirane vsote, kar da 5,000.000 dinarjev. Dosedaj so dosegli najboljše uspehe v Trbovljah, kjer so vpisali že
2.885.000	dinarjev; od tega so vpisali delavci in uslužbenci že 73% planirane vsote. Drugi najboljši so v Hrastniku. kjer so dosedaj vpisali skupno
1.225.000	dinarjev, med njimi delavci in uslužbenci 56.2% planirane vsote. — Mnogo slabše pa poteka vpis drugega ljudskega posojila v Zagorju zaradi neodgovornosti nekaterih funkcio_ narjey, še slabši pa je vpis v samem centru. ■ Najslabše so v tc-m pogledu Radeče in obfnočje Radeč. Izmed KLO prednjači pred vsemi krajevnimi od.
V KLO St. Gtzlard-Trojane je bila 30. julija prva seja politične im tehnične komisije za izvedbo ljudskega posojila. Na tem sestanku so bili določeni tovariši, ki bodo po posameznih votivnih enotah popisovali obveze za posojilo. Pri tem bodo sodelovali tudi aktivisti množičnih organizacij. Kar je najbolj zavedhih kmetov in rudarjev, ki stanujejo v območju tega KLO, so že podpisali svoje obveze, ostali jim pa bodo gotovo sledili.
bori KLO Čeče, ki je dosedaj najboljši, čeravno so pričeli z vpisom šele pretekli teden. Temu krajevnemu odboru sledi vas Razbor, ki ima vpisane že 10.5% planirane vsote; akoravno je KLO Razbor gospodarsko slabši kot drugi krajevni odbori, so tukajšnji kmetje pokazali, da tudi pri vpisu nočejo zaostajati.
Po vseh krajevnih odborih so postavljene komisije za vpis posojila, vendar so komisije v krajih Vrhovo, Loka pri Zidanem mostu, Dobovcu in Izlakah zanemarile to važno aleeljo. — Skupna vsota dosedaj vpisanega ljudskega posojila za celoten okraj znaša
5,210.000	dinarjev, od tega delavci in uslužbenci 5,000.000 d.inarjev, kmetje pa le 50.000 dinarjev'ali 1%.
Pri pripravah za vpis ljudskega posojila sta se do sedaj največ trudila toy. Slak Karel in Trenk Matevž, tajnik KLO St. Golard. Graje vredno je zadržanje člana komisije lov. Hribarja Ivana, ki ni prišel na sejo z izgovorom, da je bolan. Po seji So ga pa videli, da se je sprehajal. Izogiba se tudi obveznim sestankom ostalih množičnih organizacij. Tudi sekretarki OF odborov St. Gotard ip Trojane tov.
I Potočnik Francka in Grilj Marija ni-
Priprave za vpis ljudskega posojila v KLO št. Gotard
mata pravilnega odinosa do svojih dolžnosti, ker sla zapustili la važen sestanek brez opravičljivega vzroka Odšli sta rajši na mistično predavanje, kakor pa, da bi se posvetile stvari, ki je važna za našo ijiudtstko skupnost. Po uspehu vpisa obvez za ljudsko posojilo bomo ocenili vrednost množičnih organizacij v KLO St. Gotard.
Tildi v opehariti nnlidhii Trbovlje pridno delaje
Opekarna rudnika Trbovlje je v me. seču juliju s proizvodnjo surove opeke zaostala. Krivi so temu delno nekateri deževni dnevi v mesecu juliju, drug vzrok pa je pomanjkanje delovne sile na odkupu gline.
Da se nadomesti planski primanjkljaj, je uprava opekarne 3 pomočjo sindikalnega pododbora organizirala v nedeljo 30. julija v proizvodnji surove opeke »tiho« tekmovanje. To tekmovanje je prineslo nepričakovano lep uspeh. Tako je n. pr. odkopna številka 5. kjer delata tov. Dežman Zofi in Dežman Stanko, prekoračila normo za 213°/«, štev. 4 s tov. Povše Mimi in Ma-ruševcein Jakom za 75%, štev. 3 s tov. Klančišar Zofi in. Sušnik Stefi pa je presegla normo za 60%. V strojnici in ori odvažanju surove opeke na sušiini prostor so vzlic pomanjkanju delovne sile presegli normo za 17.4”/»
Uprava opekarne je po zaključku tekmovanja priredila vsem tekmovalcem malo zabavo, na kateri je nastalo ob zvokih harmonike prav prijetno razpoloženje. Spregovori! je obratovodja tov. Pavlič in se zahvalil vsem tekmovalcem za elan. ki so ga pokazali pri delu. Mladinski aktiv P® je podaril zmagovalcema Dežman Zofiji in Dežmanu Stanku lep šopek cvetlic,
To tekmovanje je pokazalo, de je mogoče opekarni vžlic šibkemu delovnemu kadru s pravilno organizacijo dela doseči prav lepe uspehe. Želeti bi bilo, da se taka tekmovanja prirede še večkrat in sicer ne ob nedeljah, pač pa ob delavoih dneh	J.
-I.
Gradnja planinskega doma na Čemšeniški planini
Planinsko društvo Zagorje gradi na Čemšeniški planini (višina 1205 m) planinsko kočo. Gradnja bo gotova v septembru. Društvo ima težkoče zaradi prevoza materiala. Cemšeniška planina je za Kumom najvišji vrh v Zasavju ter lepa izletna točka. Sindikalna podružnica rudarjev pri rudniku Zagorje namerava tukaj zgraditi počitniški dom. Planinsko društvo Zagorje je letos dogradilo velik planinski dom na Sv. Gori s posteljami. Dom so gradili 3 leta večji del z lastnimi sredstvi in s prostovoljno delovno silo članov.
Istočasno z gradnjo planinske koče na Čemšeniški planini postavlja krajevna ZB NOV na istem mestu spomenik padlim žrtvam NOB. Ob priliki odkritja spomenika nameravajo organizirati množični izlet vseh elanov ZB in bivših partizanov iz NOB.
RAZGLAS
Okrajni odbor Osvobodilne Fronte Trbovlje ponovno poziva v&e spodaj navedene kmetovalce, da se zglasijo pri blagajni OOOF, ter dvignejo denar, ki jim je bil nakazan za vožnjo pri gozdni upravi.
1.	Blaznik Anton iz Ceč;
2.	Jerovšek Jože iz Turja;
3.	Jerovšek Franc iz Turja;
4.	Jerovšek Anlnn iz Turja;
5.	Dolane Anton iz Dobovca;
6.	Kašner Marija dz Prosen.
Ako se navedeni do 15. avgusta t. 1* ne bodo zglasili in dvignili nakazanih zneskov, jim bo denar črtan in izro-ren v korist upravi socialnega fonda.
Iz pisarne OOOF.
OBVESTILO
10. julija je bila v Trbovljah izgubljena črno-zelena denarnice z večjo vsoto denarja in legitimacijami. Pošteni najditelj se naproša, da vrne denarnico za dobro nagrado na naslov, ki je razviden iz dokumentov.
LJUDSKA INŠPEKCIJA
PRED NOVIMI NALOGAMI
V času velikih gospodarskih spre-ko prehaijajo v naši državi proizvajalna sredstva v roke delavcev, postaja vloga ljudske inšpekcije se pomembnejša, saj bodo delavski sveti in upravni odbori državnih podjetij in ustanov vršili kontrolo nad pravilnim poslovanjem podjetij in dtugin ustanov ravno preko ljudskih inšpekcij. Zavedajoč se svoje velike naloge, bodo odjgrale skupine ljudske inšpekcije pri nadaljnjem odmiranju funkcij države v podjetjih in ustanovah ogromno vlogo.
Da pa bodo ljudski inšpektorji vršili svojo nalogo kar najbolje, jim je potrebno mnogo znanja in izkušenj. Za. izpopolnitev strokovne in politične razgledanosti je okrajni odbor Ot' s im »močjo okrajne kontrolne komisije .v Trbovljah Organiziral seminarje praktičnim delom v centrih Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče. Tak se mintir se je uspešno opravil v Trbovljah, kjer so po zaključku seminarja tečajniki - inšpektorji pod vodstvom okrajne kontrolne komisije izvršili praktične preglede poslovanja v raznih državnih podjetjih in ustanovah.
Pri pregledu stanovanjskih komisij MLO Trbovlje in rudniku Trbovlje so ljudski inšpektorji ugotovili, da je mestna stanovanjska komisija dodelila v minulem letu 14 stanovanj, ne da bi prosilci vložili prošnjo za dodelitev stanovanja. Mestna stanovanjska komisija Trbovlje je v glavnem koor dSnutivni organ med stanovanjskimi komisijami podjetij in bi se zaradi tega morali njenih sej udeleževati tudi zastopniki zainteresiranih podjetij. Tega pa ne razumejo v elektrarni Trbovlje, cementarni Trbovlje in gradbenem podjetju »Beton«, ki ne pošiljajo svojih zastopnikov na seje mestne stanovanjske komisije. Razumljivo •je, da takšno stališče ne rodi dobrih uspehov in je n. pr elektrarna v •Trbovljah delila tudi stanovanja rudnika Trbovlje; Tako se je pred krat htm zgodilo, da sta se za eno in isto stanovanje izdali dve odločbi, kar je povzročilo med prizadetima strankama nesporazumi in prepir. Ce bi bilo delo med stanovanjskimi komisijami koordinirano, bi se to ne bilo zgodilo in elektrarna bi mnogo laže razdelila stanovanja tudi v svoji na novo zgrajeni 12-slanovanjski hiši. Pri rudniški situnovanjski komisiji je inšpekcija ugotovila, da nekatere stranke ne upoštevajo stanovanjskega zakona ter se samovoljno vseljujejo v stanovanja brez odločbe stnovanjske komisije, an. pr. Simončič, Rauter in Petrič, Jasno je, da nekoordinativno delo med Stanovanjskimi komisijami in samd voljne vselitve povzročajo zmedo v t celotnem sistemu razdeljevanja stane-»»vanj To se mora v prihodnje odpravili, proti krivcem pa nastopiti po zakonu.
Na ekonomiji rudnika Trbovlje v Hotomežu se ie ugotovilo, da služi s svAjo proizvodnjo v precejšnji meti za dopolnilno preskrbo rudarjev; po-»panklljivost pa je v tem, da ekono-
zelenjavo odpošilja ekonomija na trg v Celje in Ljubljano. — Pri izdelavi novega proizvodnega plana bo potrebno razmišljati, da se v novem gospodarskem letu poseje več zgodnjega krompirja, ki bo v času pomanjkanja tega hraniva pri potrošnikih zelo dobrodošel. Povečati se mora tudi kapaciteta toplih gred.
Delavsko - uslužbensko restavracijo vzhodnega obrata rudnika. Trbovlje je ljudska inšpekcija! našia v zelo slabem stanju. Prostori so precej zanemarjeni in se v kuhinji kuha na istem štedilniku za abonente in prašiče, kar povzroča neprijeten vonj, čeprav sta poleg kuhinje dva kotla z-a kuhanje prašičje krme. Ti kotili se lahko z malenkostnim popravilom usposobijo in vprašanje bi bilo rešeno. Kuharice ne nosijo naglavnih rut, kar vzbuja sum, da se abonentom servirajo ver jetno tudi kdaj ženski lasje. Abonenti se pritožujejo, da je prehrana slaba, česar so pa v mnogih primerih krivi sami, ker ne oddajajo pravočasno živilskih nakaznic,
V domu onemoglih in v bolnišnici v Trbovljah je ljudska inšpekcija ugo-
tovila zelo dobro stanje. V bolnišnici je pa vredno graje, da bolniki nimajo dnevnih časopisov in zaradi tega niso na tekočem o političnem stanju| doma in po svetu. Kriva je za to rudarska podružnica, ki se je zavezala, da bo oskrbovala bolnišnico z časopisi, je pa svojo obljubo opustita. Na vsak’ način mora uprava bolnišnice preskrbeti bolnikom časopise.
Na osnovi ugotovitev na licu me sta so skupine, ljudske inšpekcije dajale upravam podjetij in ustanov za odpravo pomanjkljivosti dobre predloge. Pri praktičnem delu se je opazilo, da so skupine ljudskih inšpektorjev, ki so sodelovale pri pregledih, na seminarju precej pridobile; te jc treba razširiti da bo vsak ljudski in špektor s svojimi nalogami seznanjen v ustrezni meri.
Pri vsern tem pa moramo grajati osnovne frontne organizacije in sindi kalne podružnice v Zagorju kjer se je dogodilo, da sta na seminar ljudske inšpekcije prišla le dva inšpek torja čeprav je vse stroške seminarja nosil okrajni odbor OF. Vprašujemo se, ali bodo skupine ljudske inšpekcije pri takem odnosu do študija sposobne nuditi potrebno pomoč delavskim svetom in upravnim odborom pri upravljanju gospodarskih podjetij.
Množično zborovanje OF v Zagorju
Dne 28. julija t. 1. je bilo v Zagorju množično zborovanje OF, ki so se ga udeležili tudi kmetje iz podeželja. Na zborovanju je govoril predsednik OLO tov. Povše Dušan. Njegov govor je zajel vse važne notranje in zunanje politične probleme. Zborovalce je zlasti zanimal tisti del govora, kjer je tov. Povše govoril o odnosih med Jugoslavijo in državami Informbiroja. Zelo posrečeno je bilo tolmačenje tež-koč v preskrbi. Za ta problem se vsi zanimajo. Tov. Povše je ob lej priliki pripomnil, da mora naša trgovska mreža bolje funkcionirati. Najmanj, kar moremo zahtevati od naših trgovskih uslužbencev, je rekel tov. Povše, je to, da bodo tako vljudni in tako delali kot v bivši kapitalistični Jugoslaviji.
Tovariš predsednik je še poudaril.
da si moramo z lastnimi silami priboriti boljše življenje, t. j. zgraditi socializem. Tega se moramo zavedati pri izpolnjevanju naših planskih nalog.
Zborovanje ni bilo dobro obiskano, čeprav so delovni kolektivi bili predhodno obveščeni o vsebini predavanja. Tisti pa, ki so dojeli vsebino govora tov. Povšeta, so šli zadovoljni s predavanja, ki je razpršilo mnogo dvomov o pravilni poti našega državnega vodstva, vračali so se v svoje domove z zavestjo, da njihova borba rodi in bo rodila še tisočere sadove, ki bodo povečali blagostanje in srečo njim in njihovim potomcem. Enaka predavanja so se vršila tudi v Trbovljah, Hrastniku in Radečah. Največja udeležba je bila v Hrastniku.
Pohitimo s prijavljanjem v hmeljsko akcijo
Ze v lelu 1949 so se žene našega okraja v precejšnem številu odzvale akciji za obiranje hmelja. Posamezne tovarišice so se pri delu odlikovale, za kar so prejele priznanje v obliki materialnih dobrin.
Jasno je, da so se v prvi akciji, to je v preteklem letu, delale razne napake. IOOF — Slovenije, pa je v tem letu izdelal točen organizacijski plan, ki točno določa, kje in koliko tovarišic bo pri posameznih posestnikih obiralo hmelj. Da se odpravijo napake, ki bi se mogle'dogajati v tej akciji, se določa za vsako skupino okraja po en vodja, ki bo imel nalogo skupno z do. ličnim KI.O reševati vse nepravilnosti in vse napake posameznih kmetoval.
mija zalaga v veliki nieri s svojimi cev. Da ne bi naslajale po terenu vpra-irridelki le dclavsko-uslužbenske r-- sanja, kot so n. pr. vprašanje hrane, fslavrsieije in menze, premajhne ko- stanovanja in plačevanja, seznanjamo JilČine pa dobe ostali rudarji. Odvisno vse, ki se bodo odzvali v to akcijo, da
PROGLASITEV UDARNIKOV

V nedeljo, 16. julija je kolektiv se-perneije Trbovlje proglasil svoje prve udarnike. Proglašeni sta bili dve brigadi, ki sta zaposleni pri izvozu jaška III. Brigadi sta pod vodstvom brigadir, jev tovariša Sternfiše Rudija in Brlogarja Antona prekoračila norme ra 23 in 27%.
‘tli »vršno proglasitev je začel v lepo okrašeni čakalnici jaška III predsednik sindikalnega pododbora separacije, ki je v svojem govoru poudaril pomen Mdami.štva pri izgradnji socializma v naši državi, nato pa philal besedo tov.
obratovodji Zupančiču; ta je navzočim udarnikom razdelil udarniške izkaznice in jim v imenu uprave obrata česti. tal k častnim delovnim uspehom.
Po proglasitvi 'udarnikov se je raz-vila tovariška zabava na prostem, kier ! LMS ,n drlfc;f‘> dn Potopijo k takojs. so se navzoči ob zvokih harmonike ncmu .2*»™nJU Irontovcev in mladine
sla hrana in stanovanje zagotovljena pri posameznih kmetovalcih, hmelj pa se bo plačeval od škafa <30 litrov) po 7 dinarjev in za 7 dinarjev nakupnih bonov, kar se je od preteklega leta zvišalo za dva nakupna bona. Okrajni ljudski odbor Celje-okolica bo v svojih KZ preskrbel v zadostni količinah potrebne predmete (blago, posodo in drugo). Te bodo lahko obiralci hmelja ob zaključku akcije, ki bo trajala 10 do, 12 dni, nabavili po svoji želji. — S seboj naj obiralci prinesejo po eno odejo, košaro (cajno in vrečo, po možnosti dve).
Za obiranje hmelja pridejo v poštev vsi od 16. leta starosti dalje, predvsem pa žene. Treba pa je gledati, da ne bodo jemale žene s seboj majhnih otrok, kot lansko leto. Razumljivo je, da malčki ovirajo ne le matere, marveč tudi. ostale obiralce. Lahko r-pa vzamejo matere's seboj otroke v starosti od 12 let dalje, ki bodo lahko že sami pomagali pri obiranju in prejemali tudi plačilo.
Spričo okoliščine, da je hmelj zelo važnega gospodarskega pomena na sve. lovnem trgu, ki nam prinaša ogromne devize, poziva okrajni odbor OF vse svoje osnovne organizacije Fronte in ostale množične organizacije kot AFZ,
prijetno razvedrili.
Delovnemu kolektivu separacije želimo še nadaljnje delovne uspehe, kajti s svojo smotrno distribucijo jamskih Vozičkov pripomore separacija v veliki meri k pravočasni izvedbi planskih halog rudnika.
ki naj bodo pripravljeni za odhod okrog 10. t. m. Vsi mestni odbori Fronte pa morajo do 7. t. m. dostaviti poimenski spisek frontovcev, ki se bodo udeležit te akcije, na okrajni odbor OF Trbovlje.
Iz pisarne OO OF.
Izvajanje sklepov na KDZ Izlake
Kmetijska delovna zadruga Izlake je bila -ustanovljena leta 1949 ter ju takoj po ustanovitvi pokazala vsestransko zanimanje do skupnega zadružnega gospodarstva. Na sestankih upravnega odbora in zborov zadružnikov so bili sprejeti razni sklepi, ki bi, bili zelo koristni za dvig gospodarstva v zadrugi, če bi se uresničili.
KDZ na Izlakah je ena najboljših v besedah, in v mnogih zapisnikih, vendar so v dejanju vsi ti sklepi še danes mrtva točka. Zadružniki z upravnim odborom na čelu se ne ravnajo po zadružnih pravilih KDZ, čeprav so na pristopnih izjavah [»odpisali, da se bodo ravnali po pravilih in pravilnikih ter sklepih zbora zadružnikov. Vsi. ti sklepi so bili sprejeti na zborih in sestankih po iniciativi aktivistov, niso si pa zadali nobenega »klepa po lastni iniciativi.
Navesti moramo primer letošnje uilačve žita, kjer je upravni odbor klenil in napravil načrt skupne nilač-ve na zadružni, mlatilnici, ki je bila določena v ta namen. Prepričani smo bili, da bo v KDZ na Izlakah potekala rnlačev v najboljšem redu, kot je to sklenil upravni odbor. Ko je na prišel inštruktor z OLO, da se osebno prepriča o prjpvavah za skupno mlačev, je ugotovil, da je bila mlatilnica, ki je bila namenjena za mla-cev, neuporabna ,ker je v brani manjkalo 6 zob. Spričo okoliščine, da je mlatilnica še popolnoma nova, izgle-da, da so bili zobi odstranjeni iz brane namerno. Ta sum potrjuje, ker sta -e tcv. Prašnikar Martin in njegova žena postavila na stališče, da mjutilni-:a, ki sta jo pri vstopu v zadrugo vložila v skupno last, ne bo služila skupnim interesom.
Čeprav je upravni odbor napravil »lan za skupno mlačev ter določil -kupna skladišča pri Prašnikarju Martinu in Zajc Mariji, izgieda, da bodo »stala ta skladišča popolnoma prazna, in ostali vsi sklepi samo na papirju, ker je že sam predsednik Prašnikar Leon takoj po mlačvi vskladiščil žito sam zase. Ravno tako izgieda pri ostalih članih zadruge, da žito vsak [>o svoje mlati kakor privatna individualna gospodarstva, tako da ni nikakšne-ga izgieda za skupno socialistično gospodarstvo
Iz tega se jasno vidi, da takšno gospodarstvo na KDZ Izlakah ne more roditi zadovoljivega uspeha in povečanja proizvodnje, kar je pravzaprav smisel socialističnega zadružništva. Zi.iadi tega je tudi onemogočeno izvajanje planskih nalog, če gospodarijo vsak po svoje, kakor se je to pokazalo v KDZ Izlake.	y j
Listnica uredništva
V začetku leta je uredništvo »Zasavskega udaniika« zaprosilo ranita večja podjetja, politične in oblastne forume našega okraja za dotacijo v letu 1950.
Ker je naS list lokalnega značaja, hkrati pa tednik z majhno naklado, imamo seveda s kritjem denarnih stroškov velike težave. Zaradi tega smo takoj ob začetku leta pričeli z zbira, njem denarnih sredstev, da nanj je bito mogoče še nadalje izdajati naš lokalni list.
Nekatero ustanove in podjetja so važnost izhajanja našega lista prav do. bi-o razumele in nam v ok viru modnost! odobrile denarno pomoč. Urediu i.štvo s,a najiskreneje zahvaljuje z-a denarne, prispevke v letu 1950 sledečim; OTO Trbovlje. IOOF Trbovlje. MLO Trbovlje, KLO Zagorje ter edinemu podjetju v našem okraju: Kemični tovarni v Hrastniku.
Prepričani Ftno, da bodo tudii ostala podjetja razumela neprilike, ki' jUh fma naš list v tern pogledu, in naim v najkrajšem času odobrila primemo dota. rijo.
Zgoraj navedenim se 'uredništvo šd enkrat, nn-jipri srčneje zahvaljuje za nji. hovo ra /umevanje važnosti našega 1 ikta za delovno ljudstvo trboveljskega! okraja.
Uredništvo »Zasavskega udarnika«.
Stran 4
Fi«kultura in šport
Mladinsko prvenstvo Slovenije
Rudar : Odred (Ljubljana) 5:0 (5:0)
Trbovlje, 27. avgusta 1950, V zadnji tekmi letošnjega mladinskega prvenstva sta se na stadionu Rudarja srečali moštvi ljubljanskega Odreda trt domačega Rudarja.
Prvi polčas so bili domačini v absolutni premoči ter so uspešno izkoristili prednost vetra in trikrat potresli mrežo nasprotnika. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi napad igral manj nervoz, no ter strellal precizneje na gol. Na splošno je prevladovalo mnenje, da se bo rezultat v drugem polčasu spremenil v korist Odreda, kar se pa ni zgodilo in je to zahvaliti predvsem solidni obrambi domačinov. Mladinci Rudarja so s svojo požrtvovalno igro v drugem polčasu kljub vetru, ki pa je nekoliko popustil, še dvakrat potresli nasprotnikovo mrežo. Gole so dosegli: Koprivec, Traven in Zupančič v prvem ter Knavs in Koprivec v drugem polčasu. Najboljši mož na polju je bil Kralj.
Sodil je Jordan za manjšimi napa. kaml.
Mladinci Rudarja so v prvem delu tekmovanja pokazali igro, po kateri je bilo soditi, da bodo zanesljivo prvaki, toda dejstva so pokazala drugače. V
drugem delu tekmovanja so nepričakovano popustili ter s tem izgubili prednost petih točk, tako da izid dokončnega stanja tabele še ni poznan. S pozitivno rešenim upravičenim protestom, ki ga je vložil Rudar proti Slovanu iz Ljubljane, ki je nastopil z igralcem, ki je verificiran pri raznih klubih, ter z nekaterimi igralci, ki niso bili zdravniško pregledani, bo Rudar zasedel prvo mesto z boljšo razliko v golih pred Železničarjem iz Ljubljane.
Šah
Aktivnost šahovskega življenja se zlasti opaža v zadnjem času. Odigral se je brzopoteznl turnir prvensva Tr-velj za mesec julij. Udeležilo se ga je 12 rutiniranih igralcev.
Prvo mesto si je osvojil z 11 točkami tov. Pajk Ivan, drugo mesto z 9 točkami tov. Rugelj Viljem, tretje mesto z 8,5 točkami tov. Jazbec Hinko. 4. mesto tov. Hrovat Ivan, 5. mesto pa tov. Lavrič Ivan.
Zaželeno je, da se vsi ljubitelji šaha udeležijo takih turnirjev v čim večjem številu vsak mesec.
Tajnik: Lavrič Ivan s. r.
Razvoj strelstva v okraju Trbovlje
Nuša mladina ima mnogo veselja do streljanja, zato se po vseh obratih, podjetjih in ustanovah snujejo strelske družine.
Od obstoječih strelskih družin naj omenimo najboljšo, t. J. strelsko dru žlno elektrarne v Trbovljah, ki se je organizirala žele pred nekaj dnevi Največ zaslug v tej družini ima nastavni k centra predvojaške vzgoje tov. Andrijaš Slavko. Družina šteje že sedaj 40 članov, od katerih so večina sami mladinci. Med njimi je tudi nekaj starejših; najstarejši tov. Gorenc Andrej, star 50 let, j« dejal: »Tudi jaz bom član strelcev, da pokažem mladincem, kako je treba streljati In se vaditi, da bomo res dobri strelci — čuvarji naše domovine.# — Mladinci posnemajte tega tovariša, ki je kljub svoji starosti pokazal voljo In vrnita) za strelstvo!
Zelo dobra strelska družina je bila do preidkratkega družina bivšega podjetja »Zidar«. Pred dobrim letom je
bila ta strelska družina med najboljšimi v Sloveniji, saj je dobila od strel ske zveze Slovenije nagrado in sicer precizno malokalibrsko puško. To dtu-žino je formiral takratni personalni referent »Zidarja«, tov. Camur Janez V zadnjem času pa je ta strelska dru žina popolnoma prenehala; kaj je vzrok temu ne vemo. 7-aželjeno bi-bilo, da s« ta strelska družina seda. s preimenovanjem podjetja v podjetje »Beton« zopet formira in oživi ter postane zopet zgled vsem ostalim družinam, ki se šele zbirajo. Podobno je s strelsko družino naših lovcev; treba je, da prične z delom.
Cilj vseh ljubiteljev strelstva naj bo, da se čimprej vključijo v že ustanovljene strelske družine, kjer jih pa še ni, naj se formirajo nove. Tudi to vejo športa )e treba pri nas posplošiti, saj je šport v naši socialistični domovini last nas vseh. — Mladin ci in mladinke, pristopajte k strelskim družinam!
Samo dva sta v Zagorju
Dnevno beremo v časopisih o nalo. gah LI, kako naj bi se osamosvojila kot samostojna množična organizacija v okviru OF. Da bi se to doseglo, je OF organizirala v Zagorju tridnevni seminar, ki naj bi se ga udeležili vsi ljudsk-i inšpektorji ali pa vodje skupin iz Zagorja. Na tem seminarju naj bi dobili vodje skupin navodila in smernice za bodoče delo. Toda kakšen je bil rezultat tega seminarja? — Seminarja sta se udeležila samo dva tova-rila in to: tov. Bukovšek Pavel In Zupančič Bogomil. Razen dveh upravičeno Izostali!) vsi ostali niso Imeli čuta odgovornost] za svoje delo, niti sc ne zavedajo, da jih je na to odgovorno mesto postavilo ljudstvo.
Kako naj potem skupine Izvršujejo »voje naloge, aJto niti vodje skupin nimajo čuta odgovornosti! — Dobro vemo, da so bili izvoljeni v LI ljudje, ki so bili svoječaeno zelo agilni. Vemo pa seveda tudi to, da so si nekateri pridobili zaupanje ter jim je Stanovanjska komisija nakazala udobna sta. novanja. Tako so po doseženih ciljih nekateri funkcionarji in vodje inšpekcij pozabili na svoje dolžnosti.
Cemvno je OOOF za seminar že uredil vprašanje hrane in dopustov ter bil pripravljen plačati tudi zamujene dnine, se seminar vendar nt mogel vršiti.
Ne vemo, bo H mogoče, da bosta v Zagorju dva Inšpektorja lahko Izvrševala vse naloge, kt stojijo pred ljud-
sko Inšpekcijo. — Ko se bo seminar vršil ponovno, je potrebno, da Fronta v Zagorju poskrbi za 100-odstotno udeležbo, kajti le s sprejemanjem in izvrševanjem vseh nalog bo LI v Za. gorju dosegla svoj namen. Prav od I.I je odvisno, kakšen bo red v naših trgovinah, kakšna bo razdelitev živil in drugega blaga, kako bodo sestavljeni gospodarski sveti v naših ustano. vah itd.
Vsi tovariši, ki danes zanemarjajo in podcenjujejo pomen LI, bodo sami spoznali potrebo množične ljudske kontrole. Vendar jih takrat ljudstvo gotovo ne bo več Izvolilo na taka odgovorna mesta, kajti imeli bodo priliko
Zasavski ocvirki
V gostilni KLO St. Gotard vlada ob nedeljah »vzorna« disciplina. Ce pride-okrepčila potreben popotnik oh 10. uri tukaj mimo, bo pač moral počakati, da bo konec maše, kajti poslovodkinja Tom Antonija med tem časom zapira gostilno, ker gre k maši. Nihče pač nima nič proti temu, da pobožna tovarišica hodi k maši, toda graje vredno je zapiranje gostilne v tem času. Tova. rlšlca Tom je bila od KLO posvarjena, da mora bili ob urah, ki so predpisane za točenje, gostilna odprta, toda Izgleda, da tovarišica ne upošteva teh navodil. Ali IO KLO St. Gotard res ne more dobiti kake druge osebe, ki bi redno vršila svojo dolžnost?
videti, kdo Je voljan Izvrševati naloge petletnega plana in kdo se zaveda, da ga je postavilo ljudstvo na tak položaj. Ce bi hoteli navajati še vse druge naloge ljudske inšpekcije, bi imeli dosti dela in tridnevni seminarji bi bil še prekratki.
Ko se bliža čas volitev ljudskih inšpektorjev, je treba pomisliti, kake
ljudi bomo volili v ljudsko inšpekcijo. Izbrati moramo može, ki bodo pripravljeni vršiti naloge, ki jih pred nje postavlja ljudstvo. V bodoče bo treba o ljudeh, ki nimajo čuta odgovornosti do svojih funkcij, spregovoriti na množičnih sestankih. Ti naj potem dajejo pred zbori volivcev odgovor o svoji nedelavnosti.
ZGLED POŽRTVOVALNEGA DELA
»Največja želja se nam je izpolnila,« — tako pravijo prebivalci vasi Podkornic in Savne peči. Tako pri po vedujejo zaradi tega, ker je 15. julija t. 1. v njihovih domovih prvikrat zasvetila električna luč.
Za izvršitev elektrifikaci jskih del so porabili okrog 15 km bakrene žice in postavili čez 100 napel javnih drogov. S požrtvovalnim jn vztrajnim delom so bila vsa ta dela opravljena v pičlih dveh mesecih in to v preko 4000 prostovoljnih udarniških urah.
Denarni stroški znašajo okrog 170 tisoč dinarjev. Da je uspelo izvršiti vsa ta dela v tako kratkem času, in to še izvenpJanski nakup materiala, se je predvsem za,hvaliti vsem tukajšnjim podjetjem, kakor: rudniku, steklarni in kemični tovarni v Hrastniku Nadaljnja zasluga gre DES, obrat Trbovlje ter KLO Hrastnik,
Najvecje zasluge za izvršitev elek trlfikacije zgoraj navedenih pa imata tovariša Kavzaa- Franc in Roškar Franc, električarska mojstra v steklarni Hrastnik, ki sta v ta namen žrtvovala ves svoj letni dopust tei vodila vsa strokovna dola.
Za preskrbo materiala in vodenje vseh administrativnih poslov gre za hvala tovarišu Restarju Ivanu. Z« zbiranje materiala ter vso stransko organizacijo ima največ zaslug tov Jerič Jože organizator delovnih akcij za izvedbo težaških del je bil tov. Durnik Ivan,
Vsi ostali prebivalci zgoraj nave-
<€t nemaiograf i
Kino »Trbovlje« predvaja francoski film »Po ljubezni«. Predstave od sobote do ponedeljka.
Naslednja teden pa predvaja avstrijski film »Otroci Pratra«. Predstave v sredo in čettrek.
Kino »Triglav« predvaja v petek 4., soboto 5., nedeljo 6. in ponedeljek 7. avgusta ameriški film »Sestri iz Bostona«.
RAZGLAS
V soboto 29. julija t. 1. dopoldne mi je bila na tržnem prostoru ukradena ročna torbica, v njej verižica, izkaznica OF In razne druge listine. Osebo, ki >e bila opazovana, prosim, da mi omnejene stvari vrne proti nagradi na ime: Korent Terezija, Loke 187, Trbovlje. V nasprotnem primeru proglašam izkaznico OF za neveljavno.
OGLAS
Iščemo dva pridna in vestna razna-šalca časopisov Dnevna služba: eden dopoldne za 4 ure ln drugi popoldne za 6 ur. Garantirane so jima vse delavske pravice. Informacije »e dobe v podružnici »Ljudske pravice« v Zagorju.
Podružnica »Ljudske pravice« ln »Slovenskega poročevalca« v Zagorju.
PREKLIC
Horva-t Apolonija, stanujoča v Tr-bovljah-Retjah štev. 46, obžalujem ln preklicujem vse besede, ki sem jih Izrekla vpričo več ljudi, da Je smrti Pungerčarja Mirka kriva njegova mati, ker sem se prepričala, da je umrl naravne smrti zaradi neozdravljive bolezni. Zahvaljujem se Pungerčar Ivani, da je odstopila od tožbe.
OPOZORILO
Ker se širijo neresnične vesli o smrti mojega sina Mirka, bom vsakega, ki bo raznašal podobne vesti, ovadila sodišču.
Pungerčar Ivana, Trbovlje-Loke 335.
denih vasi so brez izjeme sodelovali pri vseh delih, tako z dovozom materiala, kopanjem jam, postavljanjem drogov itd.
Ce greš v teh dneh skozi te vasi, boš slišal ljudi, ki pravijo: »Kar nam ni uspelo za časa stare Jugoslavije v 23 letih, smo napraviti v novi Jugoslaviji v dveh mesecih« — To je najboljši odgovor vsem onim, ki še danes ne razumejo, da je mogoče tudi s prostovoljnim delom mnogo doprinesti k izgradnji socializma, če ima narod takšno vodstvo, kot ga ima jugoslovanski, ki ga vodita Partija iti tovariš Tito!	K. F,
Vrednostne pravice invalidov pri nakupovanju
Glede na sklep invalidskega sveta pri poverjeništvu za socialno skrbstvo OLO Trbovlje, z dne 10. julija t. 1. sporočamo vsem trgovskim poslovalnicam in prebivalstvu okraja sledeče: Dogajali so se primeri izkoriščanja prednostnih pravic na račun invalidov in njih svojcev pri nakupovanju blaga v raznih poslovalnicah v območju okraja Trbovlje. Iz dandh razlogov je In-vadilski svet pri OLO Trbovlje sklenil, da imajo invalidi prednostne pravice pri nakupovanju življenjskih po. trebščin v toliko, da jim ni treba čakati v vrstah z ostalimi potrošniki in morajo biiti takoj postreženi le osebni invalidi, k) so zaščiteni z Zakonom o vojaških vojnih invalidih in zaradi svojih telesnih poškodb ali pa bolezni ne morejo stati v vrsti z ostalimi. Do prednostnih pravic »e vojaški Invalidi izkažejo z osebno legitime*eijo. Za težje invalide, katerih pridobitna sposobnost je zmanjšana za 8(F/» in več, sme kupovati živi jeni .iške potrebščine oseba, ki jo invalid pooblasti in ja izroči svojo invalidsko legitimacijo. Taki osebi so prav tako zajamčene zgoraj navedene prednostne pravice pri nakupovanju
Prosimo uprave podjetij tn ustanov za striktno Izvajanje prednjih določil v svojih poslovalnicah.
Prepričanj smo, da bo prebivalstvo pravilno razumelo sklep invalidskega sveta in s tem pokazalo skrb današnje družbe pri Izvajanju Invalidske za-
Poverjenik za socialno skrbstvo
RAZPIS
Industrijsko. kovinarska Sola v Trbovljah razpisuje sprejem učencev za Izučttev kovinarikega poklica.
Za vpis so potrebni naslednji pogoji:
1. dovršenih 7 razredov osnovne šole ali njej enake;
1. staroet od 14. do IT. leta;
3.	da je telesno zdrav.
Mladinci, ki sc zanimajo za vpis V šolo, naj se zglasijo na upravi šole od 1. do 15. avgusta t. 1. in to o*ebno ali pismeno.
Prijavi je treba priloži« naslednje listine:
I.	rojstni list;
J.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	zdravniško »pričevalo;
4.	karakteristiko I.MS;
5.	potrdilo o imovln»kem stanju;
6.	pismeno obvezo staršev ali vsiu hov, da bodo poravnali vse stroške šolanja im oskrbe, ako bi učenec samovoljno zapustil šolo ali pa bit iz nje odstranjen zaradi malomarnosti ali slabega učenja
Vsi priglašeni učenci bodo polagali sprejemni izpit iz matematike in slt»-venskega jezika, na katerem se bo dokončno odločilo’ o njihovem sprejemu.
Uprava Sole.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rednika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.