. / ' ♦
Registracija za gazolinske karte prestavljena
Za četrtek, petek in soboto je bila napovedana registracija za gazolinske karte "A". Za dodatno količino gazolino bi bila registracija od 16.' do 21. novembra in z 22. novembrom bi šle te karte v veljavo.
Zdaj je to vse prenarejeno. Registracija za karte "A" bo 18., 19.'in 20. novembra in sicer v višjih šolah, kot prej določeno. Petem bo pa registracija za karte B in C. Z merjenjem gazolina pa ne bodo pričeli pred 1. decembrom, kot kažejo stvari danes.
Spredaj vidite veliko deblo, za katerim je streljala ta skupina Japoncev na ame-marine. Pa je priletela iz ameriškega topa dobro pomerjena granata in Japon-Ce" ni bilo več. Slika je bila vzeta na Guadalcanalu.
meriški tanki so udrli v Oran
Marica se bo vsak čas podala. Ameriške čete prodirajo proti Tuniziji. Darlan, vrhovni poveljnik francoske bojne sile, je v rokah Amerikancev v Alžiru.
Hitler, mussouni in lav al se
posvetujejo v rimu
sta bila dva velika udarca, 1) ko je bil prijet admiral Darlan in 2) ko je prevzel vodstvo francoskih čet v Afriki general Giraud. Darlan je bil, ki je najbolj delal za sodelovanje z Nemčijo, Giraud je pa tako priljubljen med Francoskimi vojaki, da jih bo gotovo vse pridobil na zavezniško stran, kar jih je namreč v Afriki.
Radio iz Vichy je danes zopet poročal, da je prišla v Gibraltar močna zavezniška flotila, obstoječa iz bojnih ladij in transportov.
*
London, 10. nov. — Reuterje-va časnikarska agencija poroča, da so se v vsej naglici sestali v Rimu Hitler, Mussolini in Laval Očividno se posvetujejo o načrtu, kako bi ustavili ameriško-angleško ofenzivo v Afriki. V&r jetno je, da bodo poskusili diktatorji kak brezupen korak, da bi ustavili zaveznike pred kontrolo nad vsem Sredozemljem.
-o-
Stavka v Fairportu končana
Včeraj je bila končana stavka železničarjev v \Fairportu, O. Vojaki, ki so obratovali železnico med Fairportom in Painesville, so odšli. Vladni odbor bo končno razsodil spor.
Nekje je bil potres
Seismograf v John Carroll univerzi je včeraj zaznamoval potres, ki je bil nekako 7,000 milj od Clevelanda. Močni stre-sljaji aparata so kazali, da je bil potres večjega obsega.
Dobro si županil, Mr. Lausche
Clevelandski župan Fr'ank J. Lausche je včeraj nasto-jnl 2. leto županovanja. Pr-' vo obletnico je praznoval s tem, da je bil do, vratu zakopan v računih in finan- I i čnih problemih mesta. Vo- , livci mu niso dali denarja za višje plače> ki jih je odobrila mestna zbornica. Kaj naj zdaj napravi: ali naj odslovi nekaj stotin mest- |. nih delavcev, ali naj seda- 1 njim utrga plačo, ali naj zopet vpraša volivce za denar.	s
Well, dozdaj jo je naš župan še vselej dobro izpeljal, in tudi. zdaj jo bo, saj ima j meščanstvo za. seboj. -—o-
Reševalci dobivajo cele kupe mrtvih Italijanov, ki so bili brez vode in hrane
Kairo, 10. nov.—Dočim osma angleška armada še vedno zasleduje bežeče Nemce, ki so se poskušali parkrat ustaviti pri Sidi Barrani in Salumu, pa iščejo letalci in vozila po puščavi zapuščene italijanske čete. Naleteli so že na številne kupe mrtvih italijanskih vojakov, katere so pustili Nemci pri begu brez vode in brez živeža.
Oni, ki so ostali živi, pripovedujejo, da brodi po puščavi na tisoče italijanskih vojakov, ki čakajo na rešitelje. "Za nas je vojne konec, vi ste zmagovalci," pripovedujejo Italijani.
-o-
Danes je dan premirja Ob 11 dopoldne leta 1918 je bilo podpisano premirje po prvi svetovni vojni. Župan Lausche apelira na meščanstvo, naj počasti ta dan s tem, da ob 11 za dve minuti preneha z delom. Tudi delavci v tovarnah naj prenehajo za nekaj trenutkov. Javni uradi bodo danes zaprti, toda javni promet bo šel nemoteno naprej.
čestitke vsem Martinom! Vsem našim Martinom kličem k njih godu: le dobro ga krstite! — Tončka Jevnik.
NAJNOVEJŠEVESTI
SEVERNA AFRIKA.—Odpor v Casablanci je vedno šibkejši v očigled strahovitega • obstreljevanja z morja in z zraka. V par urah bodo Zed. države kontrolirale vso severno francosko Afriko, razen vzhodne Alžirije in Tunizije.
EGIPT.—Angleži hite, da po-tolčejo ostanke nemške armade, še predno bo dospela do njih ameriška kolona iz Alžirije. RUSIJA.—Nemški napadi pred Stalingradom in v Kavkazu so vedno slabotnejši. Poroča se samo o posameznih spoprijemih.
-0—4-
Nov grob
Po daljši bolezni je umrl na svojem domu, 8Q0 E. 137. St. v častitljivi starosti 80 let znani Anton Zorčič (Z6rko). Tukaj zapušča žalujočo ,,soprogo Ano, rojeno Juršič, s,na Martina, hčere: Ano, omožano Petrovič, Alberto .in Mat%!q, omoženo Cote, pet vnukov in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ar-tičah na Štajerskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 49 let ter je bil član društva Kras, št. 8 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. Cas še ni določen-Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Važna seja
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ bo imelo nocoj ob osmih važno sejo v navadnih prostorih.	_
General Henri Giraud bo vodil francoske čete v severni Afriki
Zavezniški gl. stan v severni Afriki. — General Eisenhower, ki je vrhovni poveljnik ameriških čet v severni Afriki, naznanja, da bo francoski general Henri Giraud, ki je v aprilu pobegnil iz nemškega ujetništva, organiziral francoske kolonijal-ne čete in se ž njimi boril na strani Združenih narodov.
To je za zaveznike velika pri dobitev, ker general Giraud je zelo priljubljen tako med narodom kot med vojaštvom. Vrhu tega pa pozna vsako ped zemlje v severni Afriki. S tem, da je pristopil gen. Giraud k zaveznikom, bo dovedlo do tega, da bo ponehal najbrže vsak nadaljni odpor francoskih čet v Afriki.
General Giraud je bil zajet leta 1940 s svojo armado v severni Franciji. Odpeljali so ga v ujetništvo v trdnjavo Koenig-stein blizu Dresdena. Njegova žena mu je vedno pošiljala razne stvari v zavojčkih. V vsakem zavoju je bilo pa nekaj močnega sukanca, katerega je sčasoma splel v 60 čevljev dolgo vrv in se po njej spustil čez trdnjavsko obzidje. Nemci so takrat l'azpi-sali 100,000 mark nagrade za njegovo prijetje.
-o--
Posta še ne bo
Na priporočilo urada za kontrolo cen, je odbor za boljše razdeljevanje mesa v Clevelandu odklonil prošnjo nekaterih restavracij, da bi bili Clevelandčani ob torkih brez mesa.
Hitler je pograbil
vso Francijo
Sporočil je francoski vladi, da je storil ta korak samo za "varstvo Francije" pred Amerikanci in Angleži, ki nameravajo zasesti francosko obrežje na Sredozemskem morju v teku 24 ur.
a
Naši
vojaki
m ict ta
FRANCIJA JE V VELIKI PANIKI
London, v sredo 11. nov. — Radio v Parizu je danes naznanjal, da je ukazal Adolf Hitler svoji armadi korakati preko ne-okupirane Francije potem, ko so zavezniki zasedli ono stran Sredozemskega morja v francoski Afriki.
Hitler je rekel, da pričakuje
'nemška vlada v teku 24 ur napad na francosko bojno mornarico in na samo francosko obre-7,je."
Po radiju je bilo prebrano pismo, ki ga je pisal Hitler maršalu Petainu, načelniku francoske vlade in ki se glasi:
"Ta ukaz sem dal z edinim namenom in ta je, da preprečim ameriško in angleško invazijo. Dal sem ukaz svoji armadi, da gleda za interese Francije. Nemška vlada želi kolikor največ mogoče sodelovanje s francosko armado, da varje afriške posesti evropskih .sil,., . , . ......
"Nemški in francoski vojak želita delati skupaj drug poleg drugega z njiju ženo in njiju domom. Nemškim okupacijskim Četam je bil dan ukaz za skupno akcijo. Dano 11. novembra 1942
— Adolf Hitler."
*
Iz Francije prihajajo poročila, da je vsa dežela v veliki paniki. To, da je maršal Petain odstavil admirala Darlana od vrhovnega poveljstva, je dalo povod govoricam, da se Darlan pogaja z zavezniki, da pripelje Francijo nazaj v njih tabor.
Berlinski radio je zahteval od Francije pojasnila, zakaj je admiral Darlan tako hitro izročil Alžir Amerikancem.
Veliko se govori tudi o tem, da je admiral Darlan kot "gost" Amerikancev v Alžiru in ne kot ujetnik,' i"er da se mu posveča vsa čast kot mornariškemu častniku. Iz tega sklepajo, da je prestopil Darlan javno na stran zaveznikov in da bo topogledno kmalu prišel razglas iz Londona in Washingtona.
Pfc. Frank J. Petkovšek je že poslal domov lepo božično darilo iz Havajev. Spomnil se je tudi svojega očeta, ki bo ta teden obhajal svoj 50. rojstni dan. Frank je sin Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, 1168 E. 60. St.
I*® 1B5 K®
Na vojaškem dopustu je bil za 3 dni Frank Kristančič, sin Mr. in Mrs. August Kristančič iz 3408 W. 63. St. Njegov bratranec Charles Kren je bil tudi na 6 dnevnem dopustu. Charlie je sin Krenove družine iz 1975 W. 54. St. Prihodnji teden odide v službo Strica Sama še en bratranec, namreč Joseph Kristančič iz 3394 W. 63. St. Le dobro se držite, fantje, in dobro naklesti-te rumenjake. Po slavni zmagi se pa vsi zdravi vrnite domov, mi Pa
William Zakrajšek, sin Mrs. Frances Zakrajšek iz 1083 Addison Rd. je odšel 2. novembra v službo Strica Sama. Vso srečo,
Bill, in zdrav se vrni!
na Pa fl® V službo Strica Sama je odšla
zadnji teden poklicna bolničarka Miss Victoria Požar iz 7811 Rosewood Ave. Težko ji je bilo pustiti očeta in mater, ki sta oba pri slabotnem zdravju, toda odzvala se je klicu domovine in svoji stanovski dolžnosti, želimo ji vso srečo.
(SB W Si Corp. Adolph Rupe iz 978 E. 69. St. je bil povišan v narednika. Služi v Camp Polk, La." čestitke !
Ha Ka Pa
Frank Lapuh je prišel s svojo soprogo na 15 dnevni dopust iz San Francisco, Cal. Stanujeta pri njegovi materi Mrs. Antoniji Svetek, 21272 Fuller Ave. in tudi pri Mrs. Alice Dolgan, 15712 Parkgrove Ave., kjer ju prijatelji lahko obiščejo. Drugi sin Mrs. Svetkove, Edward La puh, je pa pri mornarici v pristanišču Pearl.
Armada Zed. držav bo štela ob koncu leta 1944 okroglo 9,700,000 mož
Washington. — P r e d s ednil Roosevelt je včeraj povedal, d£
F.D.R. je avtor afriške ofenzive
London, 1'0. nov. —■ Ministrski predsednik Churchill je danes izjavil, da si je predsednik Roosevelt zamislil afriško ofenzivo in da je bil on, Churchill, pri tem samo pribočnik. Zed. države in Anglija so pričele to akcijo samo z enim namenom, da si pridobe prostor, odkoder bodo začele novo fronto proti Hitlerju in hitlerizmu.
Ofenziva angleške armade v Egiptu je bila samo predigra za ameriško invazijo v severno Afriko, je rekel Churchill. Izjavil je, da si Anglija ne želi novega ozemlja, da pa tudi ni postal ministrski predsednik zato, da bi predsedoval likvidaciji angleškega imperija.
Glede Francije je izjavil Churchill, da niti zdaj, ko zape-! Ijani in trmasti Francozi stre ljajo na svoje rešitelje, ni izgubil zaupanja v končno vstajenje Francije. "Francija bo dobila vse svoje posesti zopet nazaj," je zatrdil Churchill.
nameravajo Zed. države imeti do konca 1944 armado, ki bo štela okrog 9,700,000 mož.
Do 1. januarja, 1944 bo štela armada okrog 7,500,000 mož, danes jih ima nekako 4,500,000. Mornarica bo povečana od sedanjih 1,000,000 mož na 1,500,-000. Marini bodo pa pomnoženi z obrežno stražo od 400,000 na 700,000 mož.
Mornarica H)abt nocoj SJVD!
Rekrutje bodo dobili manj dopusta po 5. decembru
Vojaški novinci, ki dobe sedaj 14 dni dopusta, predno so poklicani v armado, bodo dobili po 5. decembru samo sedem dni. Oni, ki bodo poklicani 17., 18. in 19. novembra, bodo dobili 13 dni dopusta; 21 in 22. novembra 12 dni, od 25. do 28. novembra 10 dni, 30. novembra devet dni in od 1. do 5. decembra ter od tega dne naprej pa samo po sedem dni.
Krajše ure v prodajalnah žganja drugi teden
Začenši v pondeljek bodo imele prodajalne žganja na drobno in debelo krajše ure. Odprte bodo od poldne do 8 zvečer ob delovnikih ter od poldne do 9 zvečer ob sobotah in pred prazniki. Zdaj so bile odprte od 10 dopoldne do 10 zvečer.
Vesel dogodek
Pri družini Mr. in Mrs. Anthony Gerchman, 20741 Tracy Ave. so se ustavile vile rojenice in jim pustile zalo hčerko pr-vorojenko. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Mary Petek. Čestitke!
Zadušnica
V četrtek ob 8:30 bo darova-v cerkvi sv. Vida maša za pokoj nim Joseph Schiltz. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
i.......1 ■■_i.
H AMERIŠK AWb©M©VINfl
S^—lig	AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
^llinlllllllllllllllir	* IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NESVS5ASER J
£265	CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 11, 1942	LETO XLV. — VOL. XLV.
L^don, 10. nov. — Najnovejša poročila naznanjajo, da je1 S^e Oran v rokah ameriških čet. Ameriški tanki so že ^ Jesto in se ga polastili. Oran je glavno bojno pristanišče k ie mornarice v Sredozemskem morju. iH°loila ameriških tankov je že tudi dospela v predmestje Ca-C' ki je glavno francosko pristanišče na Atlantiku. Tesno fe 1 3e ameriška pehota. Ut Se je vdal Amerikancem s i ,Zatem, ko so navalili na j briški tanki od vseh $ \. tem, da se je vdal s C!. Etično zlomljen ves r d{j| odpor v Sredozemlju. c davijo, da je prebival- (
fe^idušeno pozdravljalo j i j®1'ojake. Kar je bilo od- \
W1 samo od strani onih' 1
v korni vladi v Vichy.	i
briška kolona, ki se	.
v Alžiru, prodira	,
\ eina vzhodno proti Libi-	j
id^e bežečo Rommelovo	-
i,^ vrat, kateri je za pe-	i S, angleška armada v
Jean Darlan, vrhovni 1 \ ^aneoske bojne sile, je ( \ v v Alžiru- : ''iU^sto je zdaj prevzel , '\6tain> star 86 let, ki je Mi0nil{ francoske vlade.
12 Vichy je danes poro-:^t0(lirajo ameriške kolo-Proti libijski puščavi 5 ftilttl namenom, da napade}01*. glavno mesto ita-\Ubije.
V ^a je padel admiral Podjetništvo, nima Fran-Oega pravega poveljni-;'tj J^i Afriki, niti Algeri-
'Coko-
V*1 general Eisenhower Vj 1 Posadki v Casablanci '\i tocia branite!j i mesta, 'V^0 pro-nazijsko vlado, l\ m- Nato je ukazal še z večjo silo bom-|\>esto.
K||p Čete prihajajo kar ^režje v Moroku in v . lei se izkrcajo na-jft 1 in za njimi pride šele
J\ .
ainoVo vlado v Vichy
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMFP DKBKVEC Editor 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: Oni ted States and Canada $650 per year. Cleveland by mail" $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 lor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
'83	No. 265 Wed., Nov 11, 1942
Boj med Slovanom in Germanom
Boj med Rusijo in Nemčijo ni samo boj med dvema armadama, ampak je boj med dvema narodoma. Toda kdor hoče dobiti pravi pojem A> sovraštvu, ki plamti v srcu ruskega naroda do Nemca, bi moral biti danes na pozorišču, govoriti bi moral z ruskim vojakom, govoriti bi moral z begunci iz okupiranega ozemlja, obiskati bi moral bolnišnice in videti na svoje oči zverstva, ki so jih izvedli Nemci nad ruskim civilnim prebivalstvom. Rusi pravijo, da niso še nikdar stali nasproti tako krvoločnemu sovražniku.
Mongoli, ki so držali Rusijo v kleščah nad 200 let, niso zahtevali drugega kot plen. Napoleon je hotel Rusijo samo vplesti v svojo politično kito. Toda naciji hočejo popolnoma iztrebiti vse, kar je ruskega. Kjerkoli so Nemci udrli na rusko ozemlje, so uničili vse, kar je bilo zgodovinske vrednosti. V Tolstojevi hiši so sežgali 18,000 knjig ter zažgali spalnico, v kateri je umrl. V Carskem selu, v palači ruskih carjev, so izropali vse, kar je imelo kako zgodovinsko vrednost. Onečastili so domove ruskih velmož, kot Čajkovskija, Čehova, Turgeneva in Puškina, kateri domovi so bili vsi nekaki muzeji.
Nemci uničujejo rusko kulturo, ker so mnenja, da so Rusi manj vreden narod, ki nima ničesar, kar bi bilo vredno za zgodovino. Nemci sistematično uničujejo ruski narod z namenom, da bodo s tem dosegli Hitlerjeve sanje, da bo v Evropi naseljen samo nemški narod, ki bo štel 200,000,000 Nemcev.
Danes je težko dobiti Rusa, ki v tej vojni ni izgubil kako osebno lastnino, ali tega, kar mu je bilo najdražje. Uradno je priznano, da je Rusija izgubila v prvem letu vojne 4,-500,000 mož. Nad 50,000,000 jih živi na ozemlju, ki ga je zasedel sovražnik, kar je prav toliko, kot bi bili mrtvi, ako ni se slabše. Več ko en milijon jih je pobegnilo s svojih domov, kjer so morali pustiti vse, kar jim je bilo sveto in drago.
Po kmetijah, po trgih in po mestih se je ruski narod stisnil po sobah, da je lahko sprejel begunce, s katerimi deli vse, kar premore sam. Žene generalov in profesorjev in delavcev, vse enako z največjo ljubeznijo sprejemajo v svoje hiše osirotele otroke.
Posebno eno opaziš danes v Rusiji, kako se rusko civilno prebivalstvo odreka vsem udobnostim in tudi hrani, samo da ima vojak dovolj. Ruski narod si je stisnil jermen, samo da dobi vojak dovolj in tečne hrane.
Pa še nekaj skoro danes ne opaziš med civilnim prebivalstvom v Rusiji, to je kajenje in pijančevanje. Pred vojno skoro nisi videl ruskega dekleta brez cigarete. Danes ne kadi nobena. Alkohol je potreben za vojne svrhe, zato ga za pijačo ni skoro nič. Rusija ni imela še nikoli tako trezne mlade generacije, kot jo ima danes.
Kar se tiče družinskega življenja, je Rusija danes čisto nekaj drugega, kot je bila v prvih letih revolucije. Danes je sicer razporoka še vedno mogoča, toda je zelo redka med kmetskim prebivalstvom in med delavstvom. Narod si želi več otrok. Danes redko vidiš v Rusiji mlad zakonski par, ki bi bil brez otrok. Družinsko življenje v Rusiji je postalo danes zopet podlaga narodnemu življenju.
Morala ruskega naroda je-visoka, najsi je matka Rusija doživela take silne poraze na bojnem polju. Ruska industrija, ki je bila večinoma zgrajena po letu 1928, se ne more kosati z nemško, to je gotovo. Toda ruski delavec v tovarni je vsak junak in dela s tako vnemo za domovino, kot se bori njegov tovariš v strelskih jarkih.
Kako se bori ruski vojak na fronti, naj pove naslednji slučaj. Posadka štirih mož je odbila napad za napadom, dokler se ni tank vnel. In tudi sedaj se posadka ni hotela vdati. Napisali so listek: "To so naše zadnje minute — kmalu bomo mrtvi — zbogom — zmaga je naša!"
Vsak dan se dogajajo podobni slučaji na fronti, kjer vojaki kažejo svoje brezprimerno sovraštvo do Nemca. Toda v tem ne zaostaja civilno prebivalstvo, kar kaže naslednji slučaj. V neko kmetsko hišo je prišlo na stanovanje 14 nemških vojakov. Kmetica je poslala skrivaj gerilcem naročilo: "Razstrelite ali za^gite mojo hišo ponoči. Naj bo uničeno vse s temi prokletimi Nemci!"
Med ruskim narodom danes ni sledu internacionalizma. Se nikdar se ni narod tako globoko zavedal, da so Rusi, da so Slovani, da so narod ogromne matke Rusije. Ruski narod ni še nikdar tako ljubil svoje zemlje, kot jo ljubi danes. In tega ne dokazuje s praznimi frazami in lepimi besedami, to dokazuje z dejanji. Dokazal je to pred Leningradom, pred Moskvo in pred Stalingradom, kjer se je boril in se bori ruski vojak skoro z golimi rokami oroti nemškemu stroju.
Danes ni boj med nemško in rusko armado, ampak je boj med Slovanom in Germanom. In ko bo German na tleh, danes ali jutri, bo Slovan zahteval, da se Nemca tako osla-b\ da ne bo mogel nikdar več prijeti za orožje, da bo Slovan Ishko v miru oral svojo njivo in pel svojo narodno pesem.
TAKO GOVORE NEMCI
Nobenega vmešavanja — Nemčija nima namena, da bi vsiljevala komurkoli svojo politično filozofijo. Pripravljena je, brez pridržkov in kadarkoli, spoštovati posebne oblike n.:rccnega življenja v drugih deželah. (Brinkmann, minister ra narodno gospodarstvo, predavanje v nemško-ameri-ški trgovski zbornici, Berlin 17. 8. 1938.)
BESEDA IZ NARODA
Ali je zamisel Slovenskega narodnega kongresa prava?
Ko so se zastopniki in zastopnice naših narodnih organizacij, včlanjenih v slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, odločili za to, da bodo vsled nastalih političnih razmer začeli med ameriškimi Slovenci politično gibanje potapljajoči se Sloveniji v pomoč, so sprejeli in dali objaviti v našem časopisju dobro zamišljeno in krasno sestavljeno izjavo, ki naj bi bila nekakšna osnova za program našega narodnega kongresa v Cleveladu.
Izjava se pravilno opira na neovrgljivo zgodovinsko dejstvo, da so Slovenci narod, ljudstvo, ki ima v vseh ozirih pravico do političnega in gospodarskega obstanka, čeprav jim ga naši sovražniki — Italijani in Nemci — z vso nesramnostjo roparskih banditov odrekajo in to nekatere korifjeje v Washington u pa Londonu zlasti laškim grofom celo verjamejo.
Lahi — fašistični in oni Sfor-zove sorte — se verijo in rotijo pri vseh svojih svetnikih in svetnicah po uradih našega državnega oddelka, češ, da je brez slovenskega Primorja, Istre, Reke, Trsta, Gorice, Vipave, Idrije in Postojne pa menda tudi Ljubljane obstanek laške dežele v nevarnosti. In nekateri naši državniki jih vemo poslušajo, "eprav čitajo dan za dnem v ameriškem tisku zanesljive vesti o strašnih grozodejstvih, ki jih počenjajo "kulturni" Lahi nad Slovenci širom po Sloveniji še več kakor leto dni.
Tudi naciji brenkajo v svojih trobilih nekaj sličn^ga glede se vernega dela lepe Slovenije ter celo trdijo, da so Slovenci nemškega pokolenja.
Oboji si na vse pretege prizadevajo prevpiti zgodovinsko dejstvo, ki jasno govori, da so bili Slovenci na svojih sedanjih tleh, po katerih tako neznansko skomina na eni strani nadute Nem-ie, a na drugi pa zemlje lačne Italijane, lastni gospodarji in pri-:nan narod, ko še ni bilo ne duha ne sluha o kakem italijanskem ali nemškem narodu, nikar še o kakih fašistih, nacijih in drugih takih "demokratih."
Preden so na račun svoje zaupljivosti in vsled pritiskanja svojih sovražnikov izgubili Slovenci svojo politično neodvisnost, se je slovenski svet raztezal gori od Donave pa doli do Jadrana. V slovenskih rokah je bila cela Koroška, cela Štajerska, Goriška, tržaška okolica s Trstom, Istra in dobršen del madžarskih nižin.
Slovenci so bili narod, ko še ni bilo niti laškega, niti ne nemškega ljudstva v sedanjem pomenu, in svoje narodnosti niso izgubili do današnjega dne, ko se ob strašnem trpljenju in strahovitih žrtvah bojujejo na strani demokracij za svoje svobodo in demokratična načela proti nemškim banditom.
Po naših modernih in demokratičnih nazorih bi imel biti vsak še tako neznaten posameznik važen del naše narodne celote in po naši ustavi pa drugih deželnih postavah deležen tolikšnega uvaževanja kakor tista celota.
Slovenci so delec, so enota v družbi narodov, katerim je po znameniti "atlantski izjavi" zajamčena popolna pravica do svobode v političnem in gospodarskem življenju.
V osnovni izjavi za program našega narodnega kongresa se poudarja, da se ima na podlagi zgoraj ugotovljenega dejstva naše politično gibanje odločno potegovati za demokratično in
avtonomno Slovenijo, ki mora uključevati in obsegati ves slovenski svet, pa če se naj potem zastran tega cela M'ussolinijeva kraljevina podre.
Za to tudi prelivajo svojo kri in prenašajo grozovito trpljenje združeni Slovenci v stari domovini, ki je sedaj v smrtni nevarnosti. Cilji našega političnega gibanja, ki mu bo začrtal pot in izbral sposobne moči v njegovo vodstvo SLOVENSKI NARODNI KONGRES v Clevelandu, so želje in smotri naših bratov in sester onkraj morja.
Zamisel Slovenskega narodnega kongresa je potemtakem prva in se moramo zato zanjo zavzeti z vsem srcem pa v kar najtesnejši povezanosti vsi ameriški Slovenci brez izjeme in razlike.
Zvonko A. Novak. -o-
Koncert "čričkov"
Cleveland, Newburgh, O. —
Kak lepo se sonce ozira, zahaja in jemlje slovo, že žarek za žarkom umira, nas skoraj zapustilo bo.
Za gore visoke se skriva, še malo ozira se zdaj, ko v senci dolina počiva, že s hladm odeva se gaj.
Vse spravlja se miro počivat, potihnejo trudne stvari, počitka potrebnega vživat, tud otrok pohlevno zaspi.
Take in še lepše bodo peli naši mladi pevci. Ali jih niste tudi vi veseli, saj vendar le v pesmi blažimo težke čase. Kakor vse izgleda se bomo v bodoče tolažili le s tem, kar nam ostane tukaj. Poleg ta«malih pa nam bodo zapeli tudi že pdrasli, ki so že od začetka pri zboru, nekaj nad vse lepih slovenskih pesmic. Tako bomo imeli v nedeljo kar dva zbora. G. Ivan Zorman se trudi z njimi, da jih pripravi za po-polen nastop. Poleg zborovega petja pa bodo nastopili tudi posamezniki in sicer v dvospevih in solo. Če ne boste sedaj zadovoljni z njimi, potem ne vem ke-daj boste. Saj je vendar pesem, ki zveni iz otroškega grla, kot molitev, ki prosi Boga za bolno mater!
Oj na višavi, oj na višavi zvezdici jasni, zvezdica pravi: vidiš tam doli, vidiš tam doli dete za bolno mamico moli.
Solze si grenke z lica otira, k nebu pogled zaupno upira, dajva še midva, k Bogu moliva, mami njegovi zdravja prosiva. Drugi dan zjutraj dete veselo mamico zdravo spet je objelo.
Ali ti ne pokipeva srce o toliki ljubezni,'katero uživaš le v na^i prevzvišeni pesmi, že v zi-beli ti je mati pela in skozi vse življenje si svoj glas poskušal sebi in svojim v veselje in tolažbo. Taka je naša pesem od zibe-li do groba ,skozi vse življenje nas spremlja.
Torej, • prijatelji in znanci, starši in vsi drugi, pridite v nedeljo 15. novembra popoldne ob štirih v dvorano Slovenskega na-i-odnega doma na 80. cesti. Vstopnina je prav majhna. Zvečer se pa vrši ples, za katerega bo igral Edward Zabukovec. Za zbor "črički" vas pevsko pozdravljam in vam kličem na svidenje,
France iz doline.
Komentarji
Vsi smo veseli novice, da zavezniška sila čisti obal Sredozemskega morja in pometa pred seboj osiško golazen Rommel pancer divizij. Značilno je dejstvo, da so po mnenju Nemcev za poraz v Libiji odgovorne italijanske čete. Ko so pred pol letom zmagovali nad zavezniki so bile nemške zmage in sedaj pri porazu smejo pa italijanske čete si vzeti kredit za poraz. Meni je vseeno, kdo si lasti kredit za poraz, glavrto je, da poraz za osišče pride in to temeljito in brez obzirno.
Ko ravno o temu premišljujem mi pride v spomin, da zadnji poraz zavezniških sil v Libiji so angleški generali pripisovali tujim legijam, ki so se borile na zavezniški strani. V tujskih legijah so bili Poljaki, Čehi, Slovenci in Jugoslovani in drugi narodi poleg Zelandijcev in drugih kolonijalnih čet. Sedaj, ko so te in ojačene čete z ameriško avijatiko pričele poditi osiške čete po Afriki pa slišimo v poročilih zmagovitost angleške armade. Rad bi vedel kam so Angleži umakniki one, ki ••o bili krivi prejšnjega poraza. Zdi se mi, da v prve napadalne črte. Pustimo sodbo bodočnosti zgodovina bo vse točno zabeležila.
V vojnih poročilih čitamo, da je zajeta divizija Trentino v kateri služijo primorski Slovenci Veseli me ta novica, ker sem prepričan, da ne bo dolgo vzelo, ko bodo ti fantje v tujski legi ji na strani zaveznikov. Znano nam je, da jih je že odpre j nad 3,000 in sedaj se jim bo priključilo enako število in Slovenci bo mo imeli edino jugoslovansko vojno silo, ki se bo borila ob strani zaveznikov. Da bi le kmalu te naše vojne sile stopile na 4Vobodna jugoslovanska tla.
če je Rommel in Mussolini mislil, da se bodo Slovenci borili ob njih strani sta bila v zmoti, ker ne poznata zgodovine slovenskega naroda, ki se že tisočletja bori za svobodo svoje zem Ije. Ne bo dolgo, ko bomo čitali o joinaštvu teh čet ob strani zaveznikov proti osiški golazni.
Joško Penko.
Kvnr
FAY DAT
X* BOND DAY
Iz malega raste veliko
Stari pregovor pravi "Iz malega raste veliko . . ." in to je tudi resnica. Mlada drevesca se dajo upogniti v eno ali drugo smer, pa vseeno še ne zrastejo ravno. Prav tako pa je tudi z našo mladino, če jo pustimo, da dela po svoje, tedaj jo kaj rad? zavozi na napačno pot, s katere dostikrat ni izhoda. Zato pa je dobro in prav, da vodimo to našo mladino po pravi poti, dokler je še čas in dokler še vpošteva naša navodila.
Saj vsak ve, da naših mladih ne moremo vedno držati doma, ker je tudi njim potrebno razvedrilo, in zabava, ičie jim tega ne, dovolimo, tedaj si bodo sami poskušali poiskati zabavo po svojih lastnih potih, ki so kaj različna. V Clevelandu imamo slovenske dvorane, ki so nam na razpolago za razne zabave in večkrat celo brezplačno, da se poučuje našo mladino v slovenskem čitanju in pisanju, petju in drugem.
Opisati vam hočem malo o našem mladinskem pevskem zboru na Waterloo Road, kjer se naši mali vadijo slovenskih pesmi po enkrat na teden in precej jih imajo že v svoji oblasti. Zato pa bi vam radi pokazali, kaj so se naučili v preteklosti. V ta namen bodo priredili koncert v nedeljo 15. novembra pod vodstvom pe-vovodje g. Louis šemeta. Upam, da ste bili še vselej zadovoljni, kadar ste posetili njih prireditev. Zato pa pridite v nedeljo zopet, in dajte jim podporo in veselje do učenja slovenske pesmi, ki ,ie že itak v nevarnosti, da bo kma- ( lu utihnila, če se starši ne bodo
zanimali za zbor.
Seje so zelo slabo obiskane in vsa skrb se prepušča odboru, ki pa vsega tudi ne more sam storiti. Torej pridružite se in razprodajte poslane vam vstopnice, da ne bo ves trud naših malih in njih učiteljev zamanj. Storimo vsak svojo narodno dolžnost v korist zbora, da mu bo tako mogoče še nadalje gojiti slovensko pesem.
Jerry Pike. -o-
Fantov hočejo
Izbrali so nas v odbor, da bi vsak nekaj na kratko napisali, da bi v sredo večer nas veliko prišlo skupaj v S. N. Dom. Tam bo nekaj novega, kar spada v te vojne čase.
Prirejen je prijeten program v pomembno svrho. Tako bodo nas kratkočasili s slikami, govori, še župana bomo imeli, da nam kaj špasnega pove.
Glavni smoter cele te prireditve je pa ta namreč, da bi se razširila vest, da Stric Sam želi, da bi se priglasilo kaj slovenskih fantov k bojni mornarici. Menda vedo, da so naši fantje korenjaki kot taki, in za to je prav za naše fante ta prireditev.
Zadnje dneve je odšlo že več naših korajžnih fantov k mornarjem. Prav imajo. Sedaj se jim nudi prilika, da se nekaj na-uče. V kolikor je znano, je vojak — mornar najbolj prost in ?voj gospodar, to pa za to, ker le more hoditi kjer in kamor bi lotel.
V ta namen je pa pri mornarjih tudi vsakojakih rokodelskih priložnosti, da se nauči kar se 'ioče. To je nekaj izvanrednega.
Tudi to je resnica, da fantje lajrajši gredo k mornarjem. Tem se nudi prilika, da vidijo ivet kot malokdo drugi, ker se /ožijo po morju od enega do drugega dela sveta.
Torej, pridite nocoj zvečer v sND in tam boste zvedeli vse kačo in kaj. Vstopnice ni nobene.
A. G.
-o-
Ostre izjave jugoslovanske vlade proti zverinskemu nastopanju naci-fašistov
London, oktobra (ONA) — Zastopnik važne časnikarske igenture Overseas News Agency je zabeležil o priliki interviews jugoslovanskega ministra zunanjih zadev ostre obtožbe divjaštva "kombiniranih barbarskih tolp" Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarske, ki očividno streme za tem, da popolnoma iztrebijo jugoslovanski narod.
"Nemci in njihovi hlapci so uvideli, da je upornost jugoslovanskega naroda največja zapreka njihovega vladanja na Balkanu in so uvedli povsod tako grozno strahovlado, da nas njena krutost spominja na najtemnejše dobe človeštva. Vsepovsod na ozemlju Jugoslavije sovražnik dnevno uničuje in pobija nedolžno ljudstvo. Sovražnikovo ravnanje vključuje samolastne aretacije, ubijanje talcev, množenstvene pokol je mož, žen in otrok, internacije in deportacije celokupnega prebivalstva iz nekaterih pokrajin in tudi popolno uničenje naseljenih krajev — vse to označuje kruto gospodstvo tlačiteljev, katerih cilj je očividno popolno iztrebljenje jugoslovanskega naroda."
"Zadostovalo bi navesti za primer, kar so Nemci storili v Kragujevcu, Kralj evu in v Užicah ali ono, kar so Madžari zakrivili v Novem Sadu. V vsakem teh mest so sovražniki v enem samem dnevu pobili po več tisoč mož, žen ih otrok. Italijani pa so, s svoje strani, požgali na štotine vasi na hrvaški obali in v Sloveniji."
"Imamo številne primere Splošnih masovnih deportacij, katere so izvedli Nemci v Sloveniji, Madžari v Banatu in
Bolgari v Južni Srbiji'" . ^
"Tako božje kakor tudi^ veško pravo .zahtevata, da zločini ne ostanejo neka^n^. ni in da krivci zapadejo pravice. Zedinjeni narodi, ' bore za obnovo človeške s» nosti, katere temelji jeni na idejah pravice i" ^ •] le, so morali, kakor je izJ g. Churchill, uvrstiti kaz«0^ nje takih zločinov med s poglavitne vojne cilje-" jj
"Ako hočemo zopet ^ "je zdrave mednarodne odn°s' ^ potrebno, da vsakdo zdaj in za vedno, da taki < ni ne morejo uiti praviČ"1 ^ ni. Eden glavnih vzrok0^ danjih vojnih zločinov Je jj dvoma dejstvo, da v Pf ijli svetovni vojni zločinci1,1 kaznovani. .	^je-
Ustanovitev komisij ze .je nih narodov za zasled^ vojnih zločincev in skleP- , v pogoje premirja vklJ.^i zahteva, da se zločinci ^ zaveznikom, je značijen ^ zedinjenih narodov, ki odločeni, da bodo vojni ci kaznovani, kakor l&' ^ Kraljeva jugoslovanska j, toplo pozdravlja tozfld^^J jave predsednika Roos®v .|jil odgovarjajo enemu naQ0y. čustev civiliziranih na1
PovratekNemcevfe^
in Slovenije v if®«0
Zurich v oktobru.—^ gp0r! \ Poročajo, da bo gl»s° ! zuma med Nemčijo in ^ vo vlado približno 20,0 ^č') cev poslanih nazaj aji».' iz jugoslovanskih P° gicrt1 i; Bosne, Hercegovine m
ni je.	.0 d«1' *
Nemcem, ki se sele> or»z' Ijeno na podlagi tega » . v ma, da odnesejo s se in i svoje premične imov«' jf nar. Zagrebška vlada }te la najbrže zbrati zadf&arju, \ ji stva v nemškem de" tl}di '' odškoduje
izseljence .^iif^ njihovo nepremično' fj S(
T r a n s o c e a n ska	j t' Hi;
agent ur a (nacist" ^ namreč,
da bo vrednos^j^. premčnih imovin nem ^ \
ljencev registrirana 1 ^e
ški oblasti in PozneJdevii» \ "i
nana. Posebna toza	ni|N
pajanja se bodo vr nemškimi in hrvasK" I<0 mi.	v
Transoceanska čas z iZj^i
tura'trdi, da bo šel P ^ ;i j ljencev na stroške	J0
vlade..	^^
.... Protect Y°uj jf
from Tuberc"!*
Hitler in Goeri«tf^Vj v a vi j on in s
kavski preliv, d» v ^ ) ^
lo po Angliji,
bila. Hitler je me" iei V ^
ko zaspal. Ko f, V "V zbudil, je poglej H^ ljo in jh zagledal	^ ^
v razvalinah. t0 $o 1" V "Bravo! To	^
fantje dobro zre* {n s' sel vzklikne Hit;	^
voljno mane
"Toda Herr ^eitfV že zopet nazaj pouči maršal w y kar vidite sppd*1
ie naš Hamburg; ,
Kanalčku
Počakal je, da vidi, kje mislijo ribiti. In prišle so res čisto blizu, pri izlivu potoka so se ustavile, sedle za grmovje, pripravile trnke, jih vrgle v vodo in se pogovarjale. Ko kača se je splazil Winnetou k njim in legel za grm.
In tam je ležal gotovo četrt ure pa se vrnil in pravil:
"Če se tele sqwawe ne bodo naučile molčati pri ribarenju, ne bodo nikdar v življenju okusile postrvi!
Vse so mi povedale, kar mi je treba vedeti. Tistih pet Uta-hov, ki so jezdili mimo, je dobilo naročilo, naj se držijo Old Shatterhandove sledi in naj jo poglobijo, da ne bo prehitro izginila, za njimi pa pride petdeset bojevnikov pod vodstvom samega Velikega volka."
"Veliki volk —? Ali ga ni Old Shatterhand pobil, kakor je pravil?" je vprašal Old Fire-hand.
"Old Shatterhand mu je sunil ročaj bowieknifa v leva rebra, sunek mu je vzel sapo, ki pa se mu je kmalu spet vrnila. Razen tega mu je s svojo jekleno pestjo še tudi ohromil desnico, kar pa ga ne bo oviralo pri zasledovanju. Ves divji je, da ga je Old Shatterhand premagal, kar hlepi, da bi se brž maščeval.
In tudi to sem zvedel, da bodo jutri Utahi tabor zapustili. Zato so šli danes na lov, preskrbeti se mislijo z mesom." "Zakaj pa odhajajo?" "Menda se jim ne zdi več var-tod. In pa ker so Utahi namenjeni na daljši bojni pohod nad Navaje."
"Kam pa odhajajo?" "Ženske in otroci bodo odšli v gore k starcem, tam so varni. Bojevniki pa pojdejo z Velikim volkom na zbirališče vseh rodov plemena Utahov, odkoder bodo planili v velikem številu nad Navaje."
"In kje je tisto zbirališče?" "Tega pa žal sqwawe ne vejo, se zdi. Je tudi čisto umlji-vo, da jim Veliki volk ni povedal.
Pa kar sem zvedel, nam zadostuje."
"In kaj predlaga Winnetou, da ukrenemo?"
"Počakali bomo, da odide Veliki volk s svojimi ljudmi mimo, pa krenili za njim. V temni canon poj de za Old Shat-terhandom, tam primemo vseh petdeset v zasedi."
Dobro uro so čakali, da je prišel Veliki volk. Jezdili so mimo, niti pogledali niso v gozd. Zelo bojevito so se oblekli in opremili, ves bojni nakit so si nadeli, vsi brez izjeme so bili oboroženi s puškami.
Poglavar je nosil desnico v povoju. Njegov obraz je bil še bolj na debelo poslikan z bojnimi barvami ko zarana, z ramen in po hrbtu mu je visela s peresi okrašena bojna suknja, v laseh pa mu niso več tičala orlovska peresa. Podlegel je v dvoboju, ni jih smel več nositi, priboriti si jih je moral spet.
Deset minut pozneje je krenil Winnetou za Utahi. Sam je bil, na poizvedovanje je jezdil. In še deset minut pozneje je krenila za njimi njegova družba.
II.
Temni canon.
Jezdili so ob potoku navzgor.
O pravi poti seveda ni bilo ničesar videti. Potok se je v deževni dobi globoko zajedel v mehki svet, struga je bila polna skal in izruvanih dreves, le počasi so potovali in posebej še, ker so konji nosilnico gospodične Buttler le z veliko težavo spravljali črez nebrojne ovire.
Dolgo je trajalo, da so pri-j speli na vrh strmega pobočja. Onstran grebena je bil svet po-ložnejši, potok je tekel mirneje in struga ni bila več razrita.
Pred gajbico tvojo sem zopet vesel, predragi kanalček mi boš kaj zapel? Otožno spet danes je moje srce, zapoj mi eno pesem, da žalost zamre.
Saj pevcev krilatih ti kralj si, prvak in tvoje žgolenje posluša vsak rad. Kot hišni prijatelj ljubimec si naš, ker pesmi žgoleti najlepše ti znaš.
Povej mi odkrito, če srečen si sam, ker v kletki zaprti samevaš le tam? A tvoji tovarši na prostem so vsi, v zeleni naravi vsak s parčkom živi.
Svobodo ti zlato žrtvuješ za nas, kanalček ubogi le dvigni svoj glas. Saj pesem v samoti še lepše doni vsa iz srca prihaja in gre do srca.
Kanalček rumenček :noj hišni zaklad, za ceno nobeno ne dal bi te rad, da dolgo bi živel, bil čil in vesel in pesmice lepe bi meni še pel.,
y
Ko jutro napoči oglasi sč spet, pokliči me k delu, naj čuje te svet, naj pesem odmeva do nebeških višav v počast in češčenje ter Bogu v pozdrav.
In zvečer k počitku, ko bom se podal, od dela ves truden, ne bom prej zaspal, večerno da pesem zapoješ mi ti, ki v sladke me sanje in mir zatapi.
Na odru mrtvaškem, ko ležal jaz bom, se v boljši in večni preselil bom dom, tedaj mi kanalček, oj dragi ti moj najlepšo vseh pesmic ti mehi zapoj.
Iz dragega doma odnesli me bodo, ko božji namestnik bo pel libero, te prosim kanalček, oj zadnjikrat revček ti moj ker sam boš ostal, pa na žalost zapoj.
Sem ptiček reven, ptiček še mlad, pel bi veselo in živel bi rad, pa nima ne hrane in tud ne vode, od mraza se tresem, trde so noge.
če malo bi zrnja le kje kaj dobil, morda bi učakal spomladi še živ, bodi usmiljen preljubi otrok, zrnca te prosim, oj ptiček ubog.
Tončka Jevnik.
DOVOLJ POKORE
(Povest. — Spisal F. S.
Finžgar
Bolej in Kožel neke nedelje nista šla h krščanskemu nauku. Za varuha sta bila. Na Bolej e-vem vrtu sta hodila in moževa-la o tem in onem in trgala pre-zrele slive, ki so še ostale v pozni jeseni na drevesih.
Iz Poljakovega hleva se pomoli postava Matijčeva. Slama se je držala obleke. A Matijec je. ni otepal proč; kar tak je šel pritajno in boječe črez dvorišče proti lesi.'
"Sedaj se ga lotim," pravi Kožel, ki je imel posebno piko nanj.
"Pusti ga, saj je revež!"
"Dobro jutro, Matijec!" je že klical Kožel, ne meneč se ::a Bolej eve besede ter stopil k
plotu, da je bil bližje Poljaka. Ta se je zganil na nevidljiv klic, pomežiknil izpod zmečka-nega klobuka in ničesar odgovoril.
"Ti boš še sodnji dan zaspal, slišiš! Nedelja je, kje si bil pri maši, kaj? Tebi je menda hlev cerkev, jasli oltar, tele pa mežnar!"
"Mrtvaške glave so mi povedale, da kaplan Janez ne uči prave vere. Zato ne grem V cerkev!" Matijec je postal in resno gledal Kožela.
"Seveda, gospod Janez uči krivo vero, ker pridiguje sedaj od ljubezni do bližnjega. Ti si pa Klemena tako ljubil, da si mu v nebesa pomagal in mu velikansko smrtno svečo prižgal, kaj ne!"
"Kožel, ti veš to. Zakaj me ne tožiš?" Matijec se je zare-žal in zahihital, da se je ob kolena tolkel. Ali v trenutku je bil zopet resen in je nadaljeval :
"Mrtvaške glave so povedale, da tista maša nič ne velja, katero bere gospod, ki ima na telovniku slepca, mesto škorenj beričeve hlače in steklene oči kot povodnji mož. Mrtvaške glave imajo prav, mene ljubijo — zato mi povedo, tebi pa ne, ker si malo prida!"
Matijec je zopet zahihital, potem pa naglo in prihuljeno odšel skozi leso in krenil tam na levo v reber proti borovemu gozdu.
"Sedaj pa imaš," podražil je Bolej Kožela. "Pusti norca!"
"Prebitanski Matijec, najraje bi mu jih dal krog ušes. 'Malo prida' mi je rekel dedec hudobni!"
"Če on nima pameti, imej jo ti!"
"Pamet ima, pamet, ali hudobno pamet, da veš. Saj si slišal, kako je opisal kaplana, ker ima očala, dolge hlače in pri uri srebrno verižico."
"Vsak norec ima svoje muhe, ki bi pametnenfu ne prišle na um."
"In o mrtvaških'glavah je nekaj kvasil. Menda vedno vidi Klemenovo ožgano glavo, zato ga- je pa strah in čenča o mrtvaških glavah."
"O teh pripoveduje tudi drugim. Že nekaterekrati sem slišal. Trdi, da hodijo k njemu po noči v vas, in da ga uče in
THE M FN OF GENERAL MtHA/LO V/CH
mu vse povedo, kaj se godi in kaj se bo zgodilo."
"Vest, vest, nič drugega! Gosposki bo ušel, Bogu ne more!"
"Ne sodiva, da ne bova sojena!"
Iz cerkve so že prihajali prvi ljudje. Bolej in Kožel sta se ločila in šla vsak v svojo hišo, da ju kdo ne bi videl in. morda napačno natolceval, da iz lenobe nista hotela v cerkev.
XII.
Tisti, ki je prvi trdil, da je človek stvar, ki se vsega navadi, ni govoril povsem napačno. Kadar se dogodi v vasi le malenkostna novost, ki je pa taka, da je ljudje doslej še niso bili vajeni, tedaj je hrupa in krika, da ni konca ne kraja. Naj je stvar tudi nedolžna ali smešna — morda tudi prav dobra in koristna — vse zastonj : Tega ni bilo nikdar pri nas, modrujejo starci in starice ter se togote in jeze na novotarije. Ali v nekaterih tednih, mesecih, če se toisto ponavlja, se ne zmeni živa duša več za to, kar je pred kratkim povzročevalo toliko nevolje in hudovanja. Ljudje se vsega navadijo in še hitro.
Taki so bili tudi Brežani in z njimi vred vsi okoličani. Ko je Matijec pričel noreti in kvasiti o mrtvaških glavah, govorilo je o tem vse — staro in mlado. Koje pa tisto leto na pomlad začel kopneti sneg, bili so vsi tako vajeni Matijčeve-ga čudaškega življenja in govorjenja, feot beloglavi dedje pomladnih trobentic in zvončkov. Otroci so se s početka bali Poljaka. Kasneje so se ga privadili in bolj navihani in predrzni so za njim kričali: Mrtvaška glava! — Ta pritik-ljaj se je namreč Poljaka prijel kot klop in nihče ga ni več nazival drugače.
Ko so se ljudje navadili zblaznelega Poljaka, ni jih tudi mnogo motil strah na Klemenovem grobu. Ta ali oni je še omenjal, da je videl senco ali slišal vzdihovanje. Vsak se je pa po noči grobišča raje ognil ali hitro bežal mimo zida in na glas molil za duše v vicah. Le kadar je kak strahopetnež posebno bobnal o strahu, ponovile so obrekljivke in natolceval-ke zopet svojo sodbo: Klemen je odnesel nekaj na duši, zato nima pokoja.
Na polju je že zelenelo ozimno žito, za j aro šo orali in pridno sejali in sadili. Vse živo je bilo po njivah. Vsak je imel dosti dela. Poljakovim je moral zorati Bolej. Mati in Majda sta delali sami, Matijec se ni pritaknil čisto nič. Dasi pa ni stopil na polje, ni ganil z vilami in nikdar prijel za brano ali plug, delal je vendar to pomlad prav pridno.
Nad Brezo se vidijo sredi skalovja ostanki cerkvenega zi du. Debelo uro hoda črez pašnik, in dalje po melinah in skalah prideš do majhne ravnice, katero obdajajo krog in krog gole skale, le redko poraščene z gabrovimi in leskovimi grmi. Na tej ravnici je stala še prec stoletjem lična cerkvica svete ga Lovrenca. Ljudska povest pripoveduje o njej, da si je sv Lovrenc sam izbral na tistem skoro nepristopnem kraju prostor za cerkev. Začeli so mu namreč zidati cerkev na holm-
cu — Selce — blizu za vasjo. Toda kar so nazidali črez dan, je zginilo po noči. Zidarji so se zbali, ljudje molili in vpraševali, kaj to pomeni. Nihče ni vedel odgovora. Tedaj najde neki pastirček, ki je plezal po pečinah in iskal izgubljene koze, na osameli ravnici pričeto zidovje nove cerkvice. Zidarji so se prepričali, da je bil njih zid prestavljen po noči na ta kraj, imeli so to za željo sv. Lovrenca in kljub naporu in težavam so zidali cerkev na skoro nepristopnem kraju. Nekako pred sto leti je pa bila lična in zanimiva gotska cerkvica iz same vnemarnosti opuščena in razdrta, da stoji danes samb sprednji zid in nekaj llazvalin krog oltarja. Drugo prerašča trava in koprive.
(Dalje prihodnjič.)
BE 100% WITH YOUR
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
V najem se odda 3 ali 4 sobe, kopajnica in garaža, želi se odrasle osebe. Vprašajte na 1088 E. 71. St.	(265)
Delo išče
Rada bi dobila delo v restav-cantu za 5 ur na dan. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči svoj naslov v urad tega lista. (265)
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNE-GA IN NEZABNEGA SINA IN BRATA
George Samson
ki je Bogu vdan za vedno preminil 11. novembra, 1941 v Gowandi, N. Y.
Dragi, ljubljeni in nezabni sin in brat. Danes je leto dni, odkar nam je kruta usoda globoko v srce zasekala skelečo rano—odprla so se groba vrata in Tvoja blaga duša je splavala v neskončne višave v raj miru in počitka. Cuj ljubljeni sin in dragi brat najino jadno in vročo željo k Vsemogočnemu izjo-kane matere in žalostnega brata: Mir Ti bodi v rodni grudi do svidenja nad zvezdami! Žalujoča:
JOSEPHINE SAMSON, mati. FRANK SAMSON, brat.
Cleveland, O., 11. nov., 1942.
Priglasite vojake za božično številko
Ime in priimek ........................................................................................................................
Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines ..................
Coast Guard ..........Air Corps..........Merchant Marine..........
Ime in priimek dekleta ......................................................................................................
Služi kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ......................
Ime in naslov staršev ali sorodnikov ............................................................................
OPOMBA: Pišite imena razločno. Ni treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da." ali pa samo Cekirajte z navadno navpično črto.
Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Naklad v srebrnem jezeru
i ^**gxrxxxixiiinim
■	\ -?" je zategnil Old
■	'riland. "in tista srebrna | • fcklwu jezera?"
1 Trdo pri jezeru." - ; °ji spremljevalci bodo s ifudo?"	i
j®3; Moji ljudje so raf-	i
i westmani, pogla-	i e ^ jih vzel s seboj radi
s :l Ce bodo prijeli tudi	, 'J,1)0 Pa še bolje, hitreje
i
'nženjerja sem vzel s	i
mislimo namreč ko-	s
' i,8 krampom in z lopa-
:Jlli bomo kamenje z vo-	j
Vode pa v tistih kra-	1
^ zato sem si naprosil	t
?a> da me spremlja v	S
*Se mu posreči, da naj-	i
'. moč, ki bo porabna,	£
%iili milijone iz ka-	c
'Ce pa vobče ni tre- s iti."
Merhand se je na- C ,	J
Je našel srebrno ži- h
p
r
i
Kaj pa Srebrno je- h Ali ni dovolj vode v p
k 1 "'^and je zazijal, ta- n
0 .'-°jno zazijal, vsaj za n
j 1 da se je Old Shat- p
L^asno nasmejal.	d
f da bi _?"	n
Napelji jezero.,v n . j a bo dvojni dobiček!
Jezera ležijo zakladi, d J JJ^i z njimi tvoj sre- 2 I Prav* beračija! Iz- s !Zer°. pa boš našel za-s,n obenem boš lahko , Jr° Pridobival iz kame- t
vi Fi	11
d« Jelland Je sicer usta J
,fi a' pač pa je iznenaden
4	in vzkliknil:
i,' Misliš zaklade v Sre- v ;>u	i
V
J4 ti veš o njih?" 'c J Je Old Shatterhand t
r
0	misliš. Domenila
rv W f.
,{ ^ veš za zaklad v 1
p il 3ezeru —. Kje pa	si v
„ Na njega?"	c
■}■. [)fa domeniva se še,
S Časa bo dovolj, c f ;n0 .Paj Potovali." ]i \ U ju je prekinil. c , i! j. Nihaja jo! Pravkar Izbora."	1
tL' je vprašal Old r . t
J} \ ! Ne bojim se jih! 1 C ^ 1501 glavna četa pri-?	črez kako uro. ]
5	je Zaklical tovari- ' C ^ °Uu in Old Firehan- l ? ; ^*hnil z roko v po-
7 ^d
U ' ei)je v Temnem ca-
. !W6! je konja in odhi-"	ob potoku navz-
> W^nd in Winnetou ^ a k družbi. W! Kje je Old Shat-[%,Se je koj oglasil
1	4eP001-
d K naprej." 9 vobče ne bomo vi--
^ 'X rt
> ••!<' danes." r f
! \??em canonu. Old J ff J. namreč -» . J and je pripovedo-
■	, V* se domenila z Old fi k	pa slučajno
^(Jezeru in zagledal ' šo J • k jezeru so šle, 4 1 °8ile in trnke, ribit
Ji™ !■..
i, •
'lli Jih pozorno opa-
; kazal Winnetouu in
\
^ flalo ti stele sqwawe .	Gostobesedne so
l% '-'i ?nske —. Morebiti
"'V kaj o namerah Uta-\ •
, Je pogledal po bre-
\ h *' Pa Poskusim."
THE M FN 0f!S GENERAL M/HA/LOV/CH
Da ne mere Hitler pošiljali potrebščin svoji armadi v Afriko preko Jugoslavije se preprečili čet ni ki generala Milmjloviča, ki razstrdjujejo železniške mostove m pro-
ge.	»
da zaradi takozvane ? rfm ubijejo kakega nesrečne J žnika ali oplenijo blaža tj
ke trgovine____Že M
da bi mogel sin Prltl 1 Ji takšnimi izvržki, jo 'j®1'JM Končno ji je maten".S zen narekovala °dl°c!.,fl » Njeno življenje Je ljeno in bila je obsoje'1 1 polno osamljenje, tod* zaj4 je bila zagotovljena I in trezna vzgoja.
(Dalje prihod«10' f
jeze; kakor oče je Jurij namr-	la je celo v zadregi, v kakšen [napraviti reda med učečo se
šil obrvi, če je bil s čim nezado-	zavod bi ga dala.	mladino, ki se je nesramno nor-
voljen, in celo ponos in včasih Šole so bile v popolnem raz-	čevala iz njih, ko je videla, da
tudi oholost grofova se je zrca-	sulu: i iz vseučilišč so izgnali	se predstojniki pogajajo z njo,
lila na rožnatem dečkovem ob-	učenje, v gimnazijah so dijaki	mirno požirajo žalitve z repom
razku. Skratka, za Milico je	metali bombe, imeli zborovanja	med nogami kakor tepen pes.
bil deček pravi memento mori.	in otroci so vprizarjali stavke. Zaupati Jurija takemu razu-
Toda tudi v trenutkih, ko je	In Milica se je vpraševala, kdo	zdanemu gnezdu, kjer so pod
v Milici oživelo slabotno upa-	je bolj graje vreden: s slepoto	krinko učenja vcepljali mladi-
nje, da bi ji grof utegnil pusti-	udarjeni starši, ki so trpeli le-	ni zaničevanje do vere, domovi-
ti Jurija, se je s strahom izpra-	nobnost in podivajnost svojega	ne, redu in nravnosti, — je bilo
ševala, kako in kje ga bo vzga-	naraščaja, ali premehka in ne-	isto kakor napraviti iz njega
jala? Ne samo, da je bila pre-	sposobna šolska oblastva, ki so	enega izmed onih pokvarjen-
slabotnega značaja, da bi mo-	se osmešila s svojo zaničevanja	cev, ki so tekali po ulicah z rde-
gla obvladati dečka, ampak bi-	vredno slabostjo in niso znala	čimi zastavami, pripravljeni
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical k sebi in smo za vedno izgubili preljubljenega in nikdar pozabljenega očeta
John Strauss
ki so prevideni s svetimi zakramenti po enomesečni bolezni v mestni bolnišnici zatisnili svoje trudne oči in za vedno zaspali dne 10. oktobra, 1942, v starosti 70 let. Rojeni so bili 12. septembra, 1872. Doma so bili iz Jame pri Žužemberku na Dolenjskem in so se nahajali v Ameriki nad 50 let. %
Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. [gnacija smo jih dne 14. oktobra, 1942 spremili k večjemu počitku na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se prisrčno lepo zahvalimo častiti duhovščini iz cerkve sv. Ignacija za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo in nam kaj dobrega storili v teh žalostnih in težkih dnevih ter vsem, ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v zadnji pozdrav pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci ter vsem, ki so darovali za svete maše za dušo pokojnega kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Nadalje tudi prisrčna hvala članom društva Slovenec, št. 1 SDZ za udeležbo pri pogrebu in spremstvo do groba.
Iskreno se zahvaljujemo Lindhorst Funeral Home za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejen pogreb.
Preljubljeni in nikdar pozabljeni oče, Bog Vas je odpoklical in ločiti ste se morali od svojih dragih in odšli ste utrujeni k večnemu počitku. Naj Vam ljubi Bog sedaj podeli večni mir in nebeška luč naj Vam sveti.
Žalujoči ostali:
ANNA S C H M E H, JOSEPHINE CYBULSKI, CHRISTINE SCANLON in DOROTHY A. BOYLE,
hčere.
JOHN, sin.
Zapuščajo tukaj tudi žalujoča brata Frank in Louis Strauss, v Pittsburgh, Pa., pa sestro Mary Strauss.
Cleveland, O., 11. novembra, 1942.
V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA 1
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK
in neodločno meščanstvo.
Mestne govorice in strašne povesti so prišle tudi do Mili-činih ušes in zbala se je tudi za ostali del svojega premoženja. Če izgubi glavnico, ki je ležala v banki, in če zažgo ali začno bombardirati' hiše, tedaj ji je grozilo uboštvo, toda ne samo-njej: Tudi Jurij izgubi premoženje, do katerega ima pravico.
Ni znala, kaj bi napravila, ne s kom bi se posvetovala; a neprestana razburjenja in nato sledeči nastopi apatije so jo izčrpavali. Napadi melanholije so se z vsakim dnem množili in začela je sovražiti ljudi; celo pogled na Jurija jo je mučil.
Deček je imel že šest let in oče ga je utegnil vsak hip zase zahtevati. Grof ni pisal in je ni nikoli obiskal, toda točno k vsakemu prazniku je poslal darove za sina. Milica pa je vedela, da si Kiti z njim dopisuje in ga obvešča o Jurijevem zdravju.
Vedno pogosteje se je Milica spominjala Berenklava. Ali pride sam po Jurija, ali pa pošlje koga drugega? Morda pa se je usmili in ji pusti še nekaj let 'njen edini zaklad?
Ta negotovost jo je utrujala in večkrat je pomislila, da se ne izplača živeti po ločitvi s sinom. Bili pa so trenotki, ko se je Milica jasno zavedala, kako potrebna bi bila za Jurija trda moška roka.
Otrok je bil razumen, razvit Ijreko svojih let, toda strastnega in svojeglavega značaja. Zdaj je bil še bolj očetu podoben: iste plave oči, — jasne in zamišljene kakor Berenklavo-ve — so se ji smehljale, ko je bil otrok dobre volje, ali pa za-dobile jeklen odsev v trenotkih
še, ki je hranila zanjo toliko dragih spominov. Po poti na postajo je srečala nekaj kmetov, ki so jo nekako sramežljivo pozdravljali, toda Milica jim ni odzdravila, tako zoprni so ji bili.
Ko je Milica poslala iz Je-katerinoslava Derevninovim denar, perilo in obleke, je odpotovala v Petrograd, kjer se je začasno nastanila v najetem' stanovanju. Jurasovi so živeli črez poletje na svojem voroneškem posestvu, a Matilda Ferdinan-dovna se je za stalno preselila k Apeldornovim.
Milica je živela samotno in bila je zelo potrta; celo zvesta Marta je ni mogla potolažiti, ker še vedno je živela pod vtisom razdejanja Vsesvjatskega in Turova.
Politično obzorje se je medtem še bolj zoblačilo. Stavke,1 krvavi spopadi in umori so se vrstili drug za drugim brez prestanka; zavladalo je divje brezvladje, ki je grozilo vse razrušiti.
^Nesramni "svobodomiselni" tisk ni poznal meje ter širil nezrele družabne nazore ter osvo-bojal v dobesednem pomenu svoje čitatelje dolžnosti do resnične svobode, domovine in njenih potreb. Strahopetna in nesposobna vlada je sama sebe izločila in širile so se najnever-jetnejše govorice, ki so držale v šahu mirno, toda malodušno
—	Ne razburjaj se! Jaz te ne zapustim v nesreči. Boga zahvali, da ti je mož ostal pri življenju. Glavno, da ozdravi: izročila mu bom upravo svojih hiš v Moskvi in mu odkažem lepo stanovanje.
Obiskala je ranjenca, ki je bil pri polni zavesti, dasi silno slab. Miličina obljuba je zelo razveselila Dmitri j a Pavloviča. Za prvo silo je izročila Kiti tristo rubljev, — ker ni imela več pri sebi. Upala je dobiti v Tu-rovu večjo vsoto, ki pa je bila zdaj seveda izgubljena.
Milica se je čutila ubita in ni imela moči, da bi se vrnila zato si je napravila ležišče za črez noč v vozu; tedaj pa je prišel pastor in jo povabil, naj prenočuje v njegovi hiši, kjer je njegova žena že pripravila zanjo sobo.
Milica je hvaležno sprejela povabilo in z olajšanim srcem stopila v udobno, gostoljubno pastorjevo thišo.
Po čaju so se razgovarjali o nemirih v Vsesvjatskem in sploh o anarhiji, ki je zavladala v deželi.
—	Da, težke čase preživljamo. Vsi imate gotovo pol milijona škode. Hud udarec! — je rekel pastor in vzdihnil, nato je nadaljeval:
—	Vi ste bili vedno naša nasprotnica, gospa; od vseh strani nas napadajo in vpijejo, da tlačimo uboge kmete. Recimo, da je tako, toda čemu trpite vi, gospod Derevnin, in sploh ruski judje take pojave v svoji deželi? Toda namesto, da govorite o "tlačenju," priznajte rajši moč resnične kulture. Vi vsi, kar vas je rodoljubov, gotovo želite dobro svoji domovini. Toda samo želja nič ne pomaga; saj pravijo, da je pekel pokrit s samimi dobrimi namerami; sicer pa, koliko vas je takih? Torej v čem obstaja naša moč? Povem vam tole: nacionalna ideja je bila vedno gonilna sila napredka v življenju narodov. Mi smo trdno uverje-ni, da je ujedinjenje neobhodno potrebno za narodno kulturni razvoj; vi se niste še opredelili in niste dorastli do skupnega gesla, ki bi strnilo Ruse, kakor smo strnjeni mi Nemci od cesarja pa do zadnjega dninarja in ujedinjeni v spoznanju, da je "Deutschland uber alles" (Nemčija črez vse). Evo, čemu hodite vi vsak svoja pota in ste tuji svojemu narodu. Dokler ne boste imeli umstvene discipline in duhovne stalnosti, ne bo nikdar redu: ne v družini, ne v družbi, ne v državi; nravna in umska razuzdanost ima za posledico meščansko razsulo. Priznali mi boste, da se za Liber-manovih časov ne bi moglo zgoditi kaj takega, dasi je bil on slepar. Znal je držati red in imel je železno pest.
—	Kaj govorite, gospod pastor? Liberman je postal vendar žrtev punta, ki so ga povzročile njegove zlorabe.
—	Ne. Libermana je zapeljalo in naredilo iz njega sleparja izobilje; pri nas bi ne bil takšen. Vi ste odprli kletko in divje zveri so raztrgale najprej svoje čuvaje, nato tudi osvoboditelje. To je žalostna resnica: vaš, dasi ne po lastni krivdi zaostali narod, ni zrel za svobodo, on nima prave predstave o pravu in pravičnosti; medtem pa ga prevratniki mešajo, hujska-jo in napel ju jej o-k zločinom. In ko uganja zla dela, misli, da izvršuje sodbo.
O teh pastorjevih besedah je globoko razmišljala.
Naslednjega dne je Milica odpotovala. Bilo ji je nepopisno težko, ko se je poslavljala od razvalin stare rodbinske hi-
Naznanilo in Z,ah*)ala
.,, ye'*'
S žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridK .j da je nemila smrt odvzela iz naše srede in smo za vedno izgubili preljubljenega in nikdar pozabljenega s v in očeta
Joseph Vidmar
JL	i942-
ki je spreviden s svetimi zakramenti zatlsnil svoje trudne oči in za vedno v Bogu zaspal dne 8. oktobr& Doma je bil iz vasi Zagorica - Dobro polje. Po opravljeni pogrebni sveti masi v cerkvi sv. Vida smo ga v k večnemu počitku dne 10. oktobra 1942 na Calvary pokopališče.
HBBBBB®®OBBBBB3BBHB	^r v^ljf	■BHBB9HHH
1884	JiL 1942
Globoko hvaležni se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Rev. Andrew Andreyu za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakraj-šek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Prisrčna zahvala naj velja sosedom in vsem drugim, ki so nam bili v tolažbo in prvo pomoč in nam kaj dobrega storili na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Frank Erbežnik in družina, Mr. in Mrs. Anton Vidmar in družina, Mr. in Mrs. Ignatz Vidmar in družina, Mr. in Mrs. Frank Rode, Mr. in Mrs. John Novak in družina, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, Mr. in tylrs. Louis Strnad, Mr. in Mrs. Joseph Novak in družina, Carry Ave., Mr. in Mrs. Joseph Strnad in družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Howard Myers, Mrs. Frances Bostic, Boys from the "Old Homestead Cafe," Star Bakery Man, Mr. in Mrs. Louis Greben, Mr. in Mrs. Frank Greben, Mr. in Mrs. Frank Usnik, Mr. in Mrs. Jack Omersa, Cleveland Electric Illuminating Laboratory Employees, Meter Reading Boys of Bolivar Rd., Dept. 73 cf Cleveland Twist Drill, E. R. A. of Cleveland Twist Drill, Gabriel Co., Aircraft Inspection of Tapco, društvo Presvetega Srca Jezusovega, samostojno, društvo Slovenec št. 1 SDZ. Iskreno se želimo zahvaliti prijateljem in sosedom iz Carl Ave. za skupni krasen venec, kakor tudi nabiralkam Mrs. Anna Hočevar irt Mrs. Theresa Buckley za njih trud.
Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, in sicer: Družina Erbežnik, E. 58 St., Millie Frank in Ray Erbežnik, Mr. in Mrs. Ignatz Vidmar in družina, E. 60 St., Frank in Louise Vidmar of Arrowhead Ave., Mr. m Mrs. John Vidmar in družina, School Ave., Mr. in Mrs. Ed Vidmar iz West Park, Mr. in Mrs. James Bartol, Mr. in Mrs. Anton Hočevar, Mr. in Mrs. Joseph Mlakar in družina, E. 76 St., Mr. in Mrs. John Novak družina, Carl Ave., Mrs. Frances Orazem in hčere, Carl Ave., Mr in Mrs. Frank Rode, Mr. Frank Zalokar, Carl Ave., Mr! in Mrs. W. Buckley, Mr. in Mrs. Frank Cimperman, Sr., Carl Ave., Mr. in Mrs. Howard Hočevar, družina Novak, Carry Avje., Mr. John Kline, Mr. in Mrs. Anton, Gregorac in družina, Mr. in Mrs. Anthony Zamec, Mr. in Mrs. Michael Sekara, Misses Pauline in Marie Messe, Mr. in Mrs. Zimmerman, Jr., Mr. in Mrs. Anton Urba-nic Miss Vida Gregorac, Valenčič družina, E. 58 St., Mr! in Mrs. Jim Verbic, Palčič družina, Per družina, Carl Ave., Mr. in Mrs. Ernest Novak, Mr. in Mrs. E. Las-kowski, .Mr. in Mrs. Dan Finley, Jančar družina, Addison Rd., Mr. in Mrs. Zust, Edna Ave., Mr. in Mrs. Frank Zalokar, Kildeer Ave., Mr. Paul Princ, Mr. in Mrs. Pan-gersic, Mary Wretschko, Thames Ave., Mr. in M«-s. Vic Zakrajšek, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Vugrin, Mr. in Mrs. Anton Zallnick, Mr. in Mrs. Charles Jeric, Mr. in Mrs. John Erbežnik, Mr. in Mrs. Joseph Pozelnik družina, Waterloo Rd., Mr. in Mrs. Max Kočevar, Mr. in Mrs. Lud Brezar, Schaefer Ave., Mr. in Mrs. Ed Salomon
opaiisce.	^
družina, Mrs. Emma Terchek-Zakrajšek, M«1, ^yic. Jos. Perpar, Prosser Ave. ,Mrs. Mary Terchek- „, Mrs. Julia Brezovar, Mr. John Terchek, družina^ ^ Mr. in Mrs. Frank Usnik, Mr. in Mrs. John Mej« in Mrs. Frank Gries, Mr. in Mrs. John Hočevar o^jH' Addison Rd., družina Kovačič, Willoughby,£ ffi push družina, Bencina družina, Zalar družina, ju St., Mrs. Praznik, Mr. in Mrs. J. Jakomin, Jr., flo-Mrs. Kuhel, E. 66 St., Orel Club, Mr. in M«. vak, 6128 St. Clair Ave., Kuhar družina, Add'8 Mr >n Mr. Joseph Stefančič, Mr. in Mrs. John Rudolpn, „1» Mrs. Sadar, Mr. in Mrs. Tekavec, Baron družina, ^ Bilicic, Mr. in Mrs. Ruparsic, Zalokar družina, * g gt.f Rd., Mrs. Frances Schully, Krajnc družina, ^ ii» Mr. in Mrs. F. Sulentich, Mr. Frank Zupančič, Mrs. Anton Bašca, Zimmerman družina, Carry Mr. in Mrs. Joe Messe, Mr. in Mrs. Louis Petri # in Mrs. John Simoncic, Jr., Mencin družina, » ^r«-družina, Hočevar družina, Bonna Ave., Mr.	i*
Frank Grebene, Mr. in Mrs. Kovačič, Carl Ave.'V^tf Mrs. Louis Bavec družina, Mr. in Mrs. Fran*L fr»*K šek, Sr., Mr. in Mrs. Sterbentz, Mr. Slapar, Mr. Strah, Mr. in Mrs. Tino Modic, Mrs. Jeric, Arca° Mr. in Mrs. Rudy Znidaršič, Dr. James W. ^v^' in Mrs. Zernic, Bergles družina, Mr. Frank £ ^ jp Brodnik družina, Edna Ave., Mr. in Mrs. K*«* jj,/ Mrs. Maizel, Mr. Martin Kaps, Uchin družina-^ ^ Mrs. Louis Cimperman, Norwood Rd., Mr. arad» ' Frank Pohar, Mrs. Helen Mally, Mrs. Mary ^il Mr. in Mrs. Martin Zugel družina, Mr. in m pogr»>C' Glau, Mrs. Mike Kuclar, Orton Ct., Mr. Joe [ tfr-Mr. in Mrs. J. Simoncic, Sr., Mrs. Mary An?° Frank Kotar, Mr. in Mrs. Frank Habich druz^' gufl Mrs. F. Hribar, Wohlgamuth družina, Mrs.. tich, Mr. in Mrs. Anton Luzar družina, E.	t,
Somrak, Mrs. Jennie Strnad, Mr. in Mrs. Joe fv Jov in Mrs. Frank Muhic, Mr. Joe Hrovat, Sr., £ tfr.>' Smuk, Mr. in Mrs. Hrovat, Cleveland Heig«*!,' Mrs. Rudolph Otohicar, E. 66 St., Mr. Frank *> * pfi Orel klub, Mr. in Mrs. Frank Salentich, društvo tona Padovanskega št. 138 C. K. of O.	vs®1"1' b
Nadalje naj velja naša iskrena zahval«i g0»J, so dali svoje avtomobile brezplačno na raZP priliki pogreba, namreč: Mr. Frank Justin, ter Buckley, Mr. Frank Suhadolnik, Mr. Jo^n ^e« Mrs. Don Finley, Mr. Elmer Kovačič, J.O r Hr0 lich, Mr. Anthony Zimmerman, Mrs. Victor
Mr. William Pate.	i d«"^ e-
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo člai"j^u^V Slovenec št. 1 SDZ, društva Presvetega Srca £8jceg*l. ga, samostojno, in društva sv. Antona Pado V*. P°.f;fl 138 C. K .of O., za lepo udeležbo pri pogrei,pre<U na hvala pa članom, ki so nosili krsto ter ga ^jj JW položili k večnemu počitku. Prisrčna
hvala -
Anna Rode in Mrs. Frances Kasunič, ki so vo
ve ob krsti.	#	.. po8te.fi>
Našo prisrčno zahvalo naj sprejme ta°*„tk°p zavod Zakrajšek Funeral Home za vso vsest eb* ;j<>, jazno naklonjenost in za izvrstno vodstvo P * jtpitf!1 J«
Slučajno, če se je katero ime pomotoma n»jP prosimo, da nam oprostite, ker. se želimo v srčneje zahvaliti.	_ jet*1"
Preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in oce težko nam je pri srcu, ker Tem vecmed nami in grob, kjer počivaš sedaj sam, toda božja volja je bila, da si nas moral zapustiti. V bridki žalosti na gubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli večni mir v zasluzenem počitku in večna luc naj Ti
Žalujoči ostali:	irmutn
MARY VIDMAR, soproga
JOSEPH, ANTHONY, VICTOR, in ALBERT, sinovi
MARY poroč. Zitz, NETTIE poroč. .Modic, in JOSEPHINE poroč. Justin, hcere
vnuki in vnukinje zetje in smahe	...... , . j^nov"11 p
Zapušča tukaj tudi žalujoča brata Ignatz in Anton Vidmar in sestro Anna Erbežnik, v stari dom
sestro Mary in Rozahjo ter brata Janeza
Cleveland, Ohio, 11. novembra 1942.