Jugoslovanski poslanik dr. Folic je imel krasen govor ob otvoritvi jugoslovanskega paviljona New York, 23. maja. Danes je bil v New Yorku otvorjen jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi. Glavni govor je imel jugoslovanski poslanik V Zedinjenih državah dr. Konstantin Fotič, ki je med drugim tudi povedal to-le: "Prepričan sem, da ne morem dobiti bolj resnih besedi ob priliki otvoritve jugoslovanskega paviljona na newyorski svetovni razstavi, kot jih je izustil princ regent Pavel, ko je potom radia pozdravil Ameriko in dejal: "Srečen sem, da smem ob priliki svetovne razstave v New Yorku pozdraviti narod Zedinjenih držav in njih odličnega predsednika. Tak ogromna razstava je veličasten dokaz o kulturnem, družabnem in ekonomskem napredku velikega ameriškega naroda. Obenem je sijajen vzgled resnice, da se more doseči sreča in napredek samo v mirovni atmosferi in medsebojnem spoštovanju. "In srečen sem, ker morem ob istem času pozdraviti tudi Jugoslovane, ki živijo v Zedinjenih državah. Naš paviljon na tej razstavi vam bo pokazal napredek in razvoj vaše domovine Jugoslavije. želim vam iz vsega srca vso srečo in vse dobrote, katere si sami želite." Tako je govori' naš regent Jugoslovanom v Ameriki. Skoro en milijon Jugoslovanov se nahaja v tej veliki deželi, katero so si izbrali za svojo drugo domovino in potom svojega težkega, toda poštenega dela služijo svoji novi domovini in so doprinesli svoj delež k napredku ameriškega življenja in civilizacije. "Mi smo zelo ponosni, ker vidimo med Jugoslovani v Ameriki dvoje velikih imen — ime Nikolaja Tesla in ime Mihaela Pupina. Ta dva velika učenjaka delata čast ne samo svoji rojstni domovini, pač pa tudi svoji adoptirani domovini in sta gotovo prinesla več kot svoj delež k napredku svetovne civilizacije. V Jugoslovanskem paviljonu smo posvetili posebno pozornost življenju naših izseljencev iz Jugoslavije, kjer smo pokazali, kaj so prispevali Jugoslovani za Ameriko, in prepričan sem, da bo to najboljše sredstvo za iskreno prijateljstvo med Jugoslavijo in Ameriko, prijateljstvo, katerega Jugoslavija tako visoko ceni. Jugoslovanski narod se vedno z največjim spoštovanjem spominja pomoči, katero je dobil tekom svetovne vojne in se zaveda, da so Zed. države pripomogla, da jo Jugoslavija postala svobodna. "Imeli boste priliko videti naravne lepote Jugoslavije, dalmatinsko obrežje, slovenske, srbske in.črnogorske g6re, planjave Hrvatske in Vojvodine, glorijo stare Srbije. Sleherni, ki pride na razstavo bo prav prisrčno sprejet. In v največje veselje mi je, da smem proglasiti, da je Jugoslovanski paviljon v največjem mestu sveta sedaj uradno odprt." Judje povzročili, nove nemire v Palestini Jeruzalem, 23. maja. Kakih 5,000 Judov se je zbralo v tem mestu in so s posebnimi ceremonijami sežgali takozvani angleški Beli papir," v katerem angleška vlada izjavlja, da izroča Palestino Arabcem. Odlični Judje v Palestini so vrnili angleški vladi vsa odlikovanja, katera so dobili tekom zadnjih dvajsetih let. židje prirejajo tudi po drugih mestih ogromne shode v svojem protestu napram Angliji. Jude najbolj jezi, ker je angleška vlada omejila židovsko naseljevanje v Palestino, dočim se smejo Arab-;i svobodno naseljevati. -o- Obisk iz Rockdale, 111. V Clevelandu so se nahajali par dni: Mr. in Mrs. Joseph Kuhar, dalje Mr. Kuharjeva mamica, Mr. Vičič in Mrs. Stern, iz Rockdale, 111. Mr. Kuhar je vpliven odvetnik v Jolietu in obenem je župan mesta Rockdale. Je po pol brat Mr. Frank Gospoda-richa, finančnega odbornika K. S. K. J. Včeraj so se zopet odpeljali domov. Zaroka Anton in Pavlina Zigman, 1114 E. 63rd St. naznanjata, da se je zaročila njuna hčerka Miss Velik štrajk v avtomobilski industriji Detroit, 23. maja. Štrajk pri Briggs Manufacturing Co. je povzročil, da so morale zapreti vse delavnice Chrysler Motor Corporation in da je zgubilo delo najmanj 63,000 ljudi. Od leta 1937 v avtomobilski industriji ni bilo še toliko delavcev brez dela kot jih je danes. Zaprte so tovarne, kjer se izdelujejo Chrysler, De Soto, Plymouth in Dodge avtomobili, štrajk je povzročila C. I. O. unija, štrajk se je pričel, ker je Chrysler korporacija odpustila od dela 14 delavcev, o katerih je trdila, da se niso ravnali pod predpisih. In radi njih je prišlo 63,000 ljudi ob zaslužek. -o- Srebrna poroka Dne 13. maja sta obhajala v krogu svojih otrok in prijateljev Mr. in Mrs. Frank in Mary Gla-van, 828 E. 140th St. srebrno poroko. Malo pozno so nam sporočili novico, pa jo radi priobčuje-mo in tudi pošiljamo naše dobre čestitke za bodoče zdravje in napredek. Hude ženske Policista Kearns in Sebek sta bila poslana na dom Mrs. Rogow-ski, 6526 Hosmer Ave., da jo aretirata. Ko sta policista prišla v Molie Zigman z Mr. Valentinom Deželan, 3839 St. Clair Ave. Mr.1 in Mrs. Ponikvar sta očim in druga mati Mr. Deželanu. Iskrene čestitke! V New York Dr. James W. Mally je bil včeraj brzojavno poklican na slavnostno odprtij o jugoslovanskega pavjljona na svetovni razstavi v New Yorku. Odpeljal se je z aeroplanom, da je bil lahko sinoči navzoč. Jutri zjutraj se zopet vrne v urad. Tajna pogodba Hitlerja in Mussolinija Lond6n, 23. maja. Angleške državnike skrbi tajna vojaška pogodba, katero sta te dni podpisala Hitler in Mussolini. Baje sta oba omenjena diktatorja v tej pogodbi razdelila svoj vpliv v Evropi. Nemčija naj dobi kontrolo nad Romunsko, Ogrsko, Turško in Marokom. Italiji je pa prepuščen vpliv nad Jugoslavijo, Grško in Bolgarsko. Španija bo baje služila koristim obeh držav. Omenjene države bodo postale vazalke v ekonomskem in političnem smislu. Tako piše Virginio Gayda, katerega se smatra, da je politični urednik za Mussolinija. hišo sta se ovili dve mladi ženski okoli policistov nog, da nista mogla naprej. Ena je celo grozila z nožem. Končno sta oba policista le ostala zmagovalca in sta pripeljala Mrs. Rogowski na postajo. 256 ubitih Vodstvo ameriških železnic poroča, da je bilo letos tekom prvih dveh mesecev 256 oseb ubitih na železniških križiščih, ali ena oseba manj kot v lanskem letu v istem času. Roosevelt trdir da njegova tujezemska politika deluje za splošni mir in za boljšo trgovino Washington, 23. maja. Roosevelt in državni tajnik Hull sta danes odgovorila kritikom, ki trdijo, da zasleduje predsednik Roosevelt tako tujezemsko politiko, da nas bo končno zapletla v vojno. Roosevelt dosledno deluje za mir, se je izjavil državni tajnik Hull v posebnem radio govoru. Amerika ne sme ostati izolirana, pač pa mora v družbi drugih narodov delovati za svetovni mir. Ob istem času je pa kongres- man Tinkham, republikanec iz države Massachusetts, vprašal predsednika Roosevelta, naj na rodu razloži, da je obisk angleškega kralja v Ameriki v 'zvezi z ustvaritvijo vojaške pogodbe med Anglijo in Ameriko. Roosevelt ne bo odgovoril na to vprašanje. Državni tajnik je dejal, da ameriška tujezemska politika je posvečena mirovnemu prizadevanju in boljšemu sporazumu med posameznimi državami. Roosevelt in narodni proračun Washington, 23. maja. Predsednik Roosevelt je naznanil sinoči ameriškemu businessu, da nikakor ne vidi, kako bi mogel znižati narodni dolg in narodni proračun balancirati ali kako bi mogel preprečiti, da se ne naložijo novi davki. Roosevelt je sinoči prvič od januarja meseca govoril o domačih zadevah in problemih. Med drugim je dejal predsednik Roosevelt: "Vi nikakor ne morete pričakovati od naše administracije, da bi opustila principe, za katere se je borila šest let!" Roosevelt seje nadalje Izjavil za to, da je on za nove davke napram 28,000 korporaci-jam v Ameriki, ki delajo več kot $25,000 prometa na leto. Nadalje je Roosevelt nazval gotove ljudi, ki nasprotujejo novemu dealu kot "radikalce z divjimi očesi" in "gemblarje." Primerjal je nove dealarje konservativcem, ki se ne igrajo z denarjem drugih ljudi, pač pa skušajo dobiti denar na pošten način. -o- Prepovedane uniforme Senatna zbornica državne po-stavodaje je potrdila predlog, ki prepoveduje nošnjo raznih izrazitih uniform ali paradiranje v njih. Glasom predloga so enako prepovedane uniforme laških fašistov !kot ruskih komunistov. Nihče ne more imeti na uniformi kljukastega križa nacijske Nemčije ali srpa in kladiva komunistične Rusije. Lastniki dvoran slednjihi ne bodo smeli dajati v najem društvom ali organizacijam, ki imajo na sebi tujezemske uniforme. Dovoljene so le ameriške uniforme. Postava izvzema le diplomatske uradnike tujeziem-skih vlad in gledališke igralce, ki potrebujejo enake uniforme, kadar nastopajo v gotovih igrah. Kdor bi kršil omenjeno postavo bo kaznovan s $500 globe in šest-mesecim zaporom. Enako postavo je sprejela državna posta-vodaja države New York in države New Jersey. Asesment Jutri 25. maja pobirajo društva asesment v S. N. D. na St. Clair Ave., in sicer v spodnji dvorani. Pričetek ob navadni uri. Ako ta mesec še niste pla čali svojega asesmenta, pridite jutri in poravnajte istega. Dar _ Društvo Naprej št. 5 SNPJ je darovalo $6.00 za jugoslovansko šolo moderne umetnosti. To je redni letni prispevek, da se šola vzdržuje. V imenu staršev otrok, ki pohajajo v šolo, se najlepše zahvaljuje — Jos. Okorn, blagaj nik. Zedinjene države potrebujejo mola kot je gen. Franco, zatrjuje Dudley Gilbert pred kongresom Washington, 23. maja. Dudley Gilbert, znani newyorški družabni vodja, je pričal danes pred Dies kongresnim odborom, ki preiskuje proti-ameriške aktivnosti, da Zedinjene države potrebujejo moža kot je general Franco, ako želijo preprečiti "rdečo revolucijo." Gilbert je bil danes zaslišan kot prva priča v preiskavi glede nekake anti-semitske propagande, ki je namenjena, da prepreči "vstajo levičarjev." Med drugim je Gilbert tudi pričal: "Po mojem mnenju bo v naši Ameriki v kratkem izbruhnila civilna vojna, katero bodo začeli rdečkarji in po mojem mnenju potrebuje Amerika človeka kot je general Franco, sicer dobimo rdečo republiko." Gilbert je zanikal, da bi bil on za vojaško diktatorstvo v Ameriki. Rekel je, da je ameriški nacionalist, nasproten internacio-nalizmu, katerega je obdolžil, da namerava Ameriko zapeljati v evropsko vojno. Republikanci trdijo, da se Zedinjene države bližajo bankrotu, čemur demokrati oporekajo Washington, 23. maja. Zanimiva debata je nastala med demokratskim senatorjem Minto-nom in med republikanskim senatorjem Vandenbergom iz Michigana. Slednji trdi, da se Zedinjene države bližajo bankrotu. Predmet debate je bil: "Vladno trošenje denarja in narodni dolg." Vandenberg je kvotiral predsednika, ki je v letu 1933 izjavil, da najbolj liberalne države doživijo poraz, ker ne posvečajo pozornosti finančnim zadevam. "Ustvarili smo," je dejal senator Vandenberg," vse preveč novih vladnih poslovanj in odgo- vornosti, katerih nekatere so zdrave in koristne. Toda ljudem se mora dati čas da se privadijo novotarijam, ne da bi se slednje kar naprej ustvarjale. Senator Minton je odgovoril, da trošenje in posojevanje denarja nikakor ni bilo ustvarjeno od novega deala, pač pa je bilo potrebno, da so ljudje dobili kaj dela in lahko kupovali. Dolžnost privatnih industrij, je dejal senator Minton, bi bila, da zaposlijo vse brezposelne, ki so zmožni in voljni delati. Dokler privatne industrije tega ne naredijo, je dolžnost vlade za brezposelne skrbeti. -o— Policist v cerkvi Zveza Najsvetejšega imena, h kateri pripadajo clevelandski policisti in ognjegasci, je imela te dni skupno sv. obhajilo v katedrali. 1,200 policistov in ognjegascev je bilo navzočih. Vsako leto enkrat sprejmejo policisti in ognjegasci skupno sv. obhajilo v katedrali. Zbranim policistom in ognjegascem je pridigal pomožni škof McFadden in generalni vikar Msgr. Smith. Predsednikov slamnik Predsednik republike Ecuador je poslal potom zrakoplova svojemu "dobremu sosedu" predsedniku Rooseveltu najfinejši slamnik, ki ga je naredil najbolj spreten slamnikar v republiki Ecuador. Predno bodo slamnik poslali Rooseveltu v Washington, bo nekaj dni razstavljen na razstavi v New Yorku. Dobijo počitnice Youngstown Tube & Sheet Co. naznanja, da bo letos dovolila 5,000 svojim uslužbencem počitnice s plačo pod gotovimi pogoji. Prodane metle Boy scouti so prodali ta teden v Clevelandu 4,000 metel, katere so naredili slepci. Skupiček gre slepcem v korist. Potapljači znajo rešiti posadko submarina, 250 čevljev pod vodo Portsmouth, N. H., 33. maja. Vodstvo ameriške vojne mornarice se na vse pretege trudi, da reši 59 mož posadke «a ameriškem submarinu Squalus, ki se je pokvaril in zginil 240 čevljev globoko v vodo. Proti večeru so dobili reševalci prva znamenja, da je moštvo še živo. Dali so znamenje, da je položaj zadovoljiv, toda da jim je mraz. Kljub temu pa je možno, da je nekaj mož našlo smrt, zlasti oni, ki so se nahajali v zadnjem delu submarina, ki je bil poškodovan. Vendar dokazov tozadevno še nimajo. Squalus je eden najnovejših submarinov ameriške vojne mornarice. Neka odprta zatvor-nica je tekom vežbanja submarina pripustila vodo v ladjo, kar je povzročilo, da je submarin zdrknil 240 čevljev globoko na dno morja. Nesreča se je pripetila 15 čevljev od morske obali. Na submarinu so tudi trije Cle-velandčani. 21 ekspertnih potapljačev je dospelo iz Washing-tona, da skuša dobiti moštvo na površino. 9 ladij sodeluje pri reševanju. Sedaj pričakujejo še prave reševalne ladje Falcon, ki ima na krovu vso potrebno pripravo. Moštvo na potopljenem submarinu ima dovolj kisika, da vzdrži lahko še več dni. Barberton vabi! Dekliška Marijina družba fare Presv. Srca v Barbertonu priredi plesno zabavo v soboto, 27. maja, v Domovina dvorani na 14. cesti. Dekleta prav prijazno vabijo svoje prijatelje in prijateljice iz Niles, Girard, Cleveland, Lorain in od drugod, da se udeležijo njih plesne zabave v soboto. Na programu so konfeti, dobra godba, sijajna postrežba in igrala se bo tudi "Beer barrell polka." Pridite v Barberton 27. maja. Zadušnica Za pokojno Uršulo Rakar se bo v četrtek ob pol sedmih zjutraj brala v cerkvi sv. Vida sv. maša ob priliki 60-dnevnice smrti. Prijatelji in sorodniki pokojne so prijazno vabljeni. Plače učiteljev šolski odbor je odglasoval, da bodo učitelji in učiteljice v Clevelandu od 1. septembra naprej dobivali boljše plače. Priboljšek bo znašal od $48.00 do $144.00 na leto. V Clevelandu je kakih 4,-000 učiteljev in učiteljic. V bolnišnici Poznani rojak Anton Jerina se nahaja v Charity bolnišnici, soba št. 107. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo. Laški zunanji minister v Berlinu Berlin, 23. maja. Včeraj je dospel sem laški minister za zunanje zadeve, grof Ciano, da je podpisal novo laško-nemško pogodbo, ki je vojaškega pomena. Od Nemcev je bil Italijan burno pozdravljen ob svojem prihodu. V resnici bo v bodoče laška kot nemška armada ena sama armada. Diktator Hitler je priredil laškemu ministru svečanostni banket v poslopju nemškega kanclerja. Cianija je spremljal general Pariani, ki je načelnik laškega generalnega štaba. Laškega ministra je pričakoval na kolodvoru nemški zunanji minister von Ribbentrop in cela vrsta nemških generalov. Zunaj železniške postaje je bilo na tisoče nemških vojakov in tisoče občinstva, ki je kričalo viva in heil. številne godbe so igrale. Hitler je želel, da se izredni dogodek kar najbolj slovesno proslavi. -o- Prepodeni roparji Pet roparjev je sinoči dospelo v Windmill gostilno v bližini Bedforda. Iz registra so vzeli $50.00, nakar so pobegnili. Lastnik gostilne se je nahajal tedaj v drugem nadstropju hiše in je slišal, da so roparji v gostilni. Vzel je puško in oddal šest strelov za roparji, ki so se nahajali že v avtomobilu. S streli je razbil vse šipe v avtomobilu in najbrž ranil kakega roparja, toda policija doslej še ni mogla dognati lastnika avtomobila. Zadušnica Za pokojno Alice Pinctslič se bo darovala sv. maša v nedeljo ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki tretje obletnice njene smrti. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni. Odpuščeni profesor Dr. Frederick Ermarth, ki je poučeval nai državna univerzi v Oklahomi in ki je tudi v Clevelandu dobro znan, je bil odpuščen iz službe, ker je tekom predavanj baje deloval za fašizem. AMERIŠKA |fD©M©VINft AMERICAN IN ^iFUT FOREICN . ___W SLOVENIAN MORNING | IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ftfl^ ' -- ---- ' ..... ........—............................... . .... : C121 ) , CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 24, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. pblic Steel Co. toži CIO unijo za $7,500,000 odškodnine s nana jeklarska korporacija Republic Steel Co., je vloži-»p zvezni sodniji tožb6 proti ! '' 0- uniji. V tožbi zahteva ^Panija $7,500,000 odškodni-Katero škodo je baje omenje-f.Un|ja povzročila kompaniji. ^'lih je nekako 700 uradni-l 1,1 članov omenjene unije. V n'ci se zlasti imenuje ime J1 Lewisa, načelnika CIO or-nadalje imena Philip James Carey in S. H. ^triple. Toženi so unijski biki v Clevelandu, Cantonu, ^Uonu, Youngstownu, War-, in drugod. Kompanijski Jatje trdijo v obtožnici, da ^Pa unija $2,500,000 resni-j^Sube radi štrajka v letu j^.111 kompanija zahteva na-jJ0 odškodnino za druge zgu-v, jih je baje vtrpela radi ,, a- Ta obtožnica je popol-^ Podobna oni, ki je bila vlo- zvezni sodniji v Philadel-ju11 je sodnija obsodila unijo Jo $750,000. Unija je izja-plačala, oziroma bodo j 1 člani plačati. Zastopnik .fske unije v Clevelandu se s, 4vil, da ga tožba prav nič : fl)i. Tom Girdler, predsed-^larske companije mora J krediti, da opere svojo "V je izjavil Mr. Donovan. m---- pfoo za mir!" pravi 1 general Franco JJ^id, 23. maja. General I JSc° Franco, zmagoviti voli c'°nalistov v Španiji je goltaj na proslavi zmage v ju in med drugim poudar-k-i njegovo prizadevanje k!0 za tem, da se v Evropi I.1' mir. "Naše samospošto-|l ln naša neodvisnost," je t^e«eral Franco, "nam mo-I jjf' več vredno kot vse dru-k ,tanco je govoril po tem, 1.Je v Madridu vršila ogro-|>ška parada, ki naj bi bi-tfj^o slovo laškim, nemškim krnskim četam, ki so se k^a strani Franca. "Naša K (i Je nadaljeval general L 'je naredila konec mark-I),,1*1 barbarizmu na Špan-k ^red koncem maja mese-> M? 0(^P°tovale vse laške čete " 1 h Parnikih iz Španije. I ----o- j Jk državni relif v IVVna zl°ornica v Columbusu i- k n° sprejela predlog, ki doli ^a država prispeva polo-k ote za relif, katero izda >! [J^o mesto v enem mese-k le pod pogojem, da dr- t I v n mesec ne bo PrisPe" ri k* kot milijon dolarjev, j, I'v^ki poslanci, ki imajo ve-ij K ^Žavni zbornici, so mo-i!> k relifu in bo mnenja, k 0 mesto skrbi za sebe, a |0 i ^ naj pusti v miru. te | t ^jaki v mestu parku se je te + |iv kakih 8'000 Poljakov> l| ']avili, da so pripravljeni K' r-ih6 Za neodvisnost svoje t« l51 6". •Poljska narodna zvene I ^ Pripravljena nabrati e V*iškimi PolJ'aki $150'-2a slučaj, da pride do ^ Poljsko in Nemčijo. l^nica uredništva; IV Svetovali bi vam, da na urad The Citizens s k' Marshall Bldg., Public / Cleveland, kjer vam bo-P. ^.Ve^ovaH in pošteno po-|'t!].^i nimamo v zalogi do-stin. Pozdrav! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILt NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____________________Published daily except jwidays^ and Holiday NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, gl. nadz. SŽZ. Po Dalmaciji. — Dubrovnik. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 montha Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c ____ JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ ■ 83 No. 121, Wed., May 24, 1939 Jugoslovanski paviljon Menda bo naša prvotna in rojstna domovina prvič častno in uradno zastopana v Zedinjenih državah, ko je bil včeraj odprt Jugoslovanski paviljon na newyorški svetovni razstavi. Dejstvo, da se je potrudil k otvoritvi jugoslovanskega oddelka newyorski župan La Guardia, katerega mati je rodom Hrvatica, nam priča dovolj, da smo pri Amerikancih v doberšni meri upoštevani, in da se zavedajo, da si je Jugoslavija postavila dostojen spomenik v Zedinjenih državah, ko je sklenila, da uredi svoj lastni paviljon na razstavnem prostoru. Predvsem nam pa ugaja govor, ki ga je imel generalni komisar jugoslovanskega razstavnegžf oddelka in jugoslovanski kraljevi poslanik v Zedinjenih državah ob priliki otvoritve Jugoslovanskega razstavnega paviljona. Govoril je tako, da je nad vse časlno predstavil Jugoslavijo Ameriki. Najprvo se je spomnil besed, ki jih je govoril jugoslovanski princ regent Pavel ob priliki, ko je poslal potom radia svoje čestitke ameriškemu narodu. Princ regent je najprvo izjavil svoje veliko občudovanje za ameriški narod in za ameriškega predsednika Roosevelta. Močno so vplivale besede gospoda poslanika dr. Fotiča, ko je poudarjal izjavo jugoslovanskega princa regenta, da more človeštvo najti srečo in napredovanje v vseh ozirih le v atmosferi miru in bratskega sporazuma. S tenli besedami je Jugoslavija mnogo pridobila na ugledu in spoštovanju v Ameriki, kajti besede so se glasile skoro enako kot bi jih govoril predsednik Rooseveh sam. Poslanik ,dr. Fotič je tudi v imenu jugoslovanskega regenta iskreno pozdravil ne samo ves ameriški narod, pač pa zlasti Jugoslovane in izjavil, da je srečen, da! more^ poslat en-ak pozdrav Jugoslovanom, ki bivajo v Ameriki. Take besede, ki prihajajo iz srca, ker poznamo jugoslovanskega poslanika dr. Fotiča, da je iskren človek, pomagajo silno mnogo, da zgine vsaka mržnja in da se izboljšajo prijateljske razmere "med nami in med našimi brati v domovini. 4 Poslanik Fotič je v svojem govoru nadalje poudarjal koliko je jugoslovanski rod v Zedinjenih državah doprinese s svojim težkim, toda poštenim delom, za blaginjo in napre dek Zedinjenih držav. Menda nima Amerika v vseh drugi! narodnostih bolj lojalnih aržavljanov in prebivalcev kot S( pa ravno naši Jugoslovani. Povedal je mnogo lepega o dvel naših največjih možeh, ki smo jih imeli v Ameriki, o Niko laju Tesla in o Mihajlu Pupinu. Na znanstvenem polju sta t; dva zavedna Jugoslovana, toda iskrena ameriška državljan; doprinesla mnogo, mnogo za porast Zedinjenih držav in njil narodni napredek. V domovini računajo, da nas je Jugoslovanov v Amerik nekako en milijon, skoro toliko kot je Slovencev v domovi ni. Dasi so druge narodnosti bolj številno zastopane po svo jih sinovih v Ameriki, pa mi nismo nikakor zadnji, pač pa po nosno lahko trdimo, da smo med prvimi. Naša kulturni društva, naša pesem, naši običaji, vse je spoštovano v Zedi njenih držav,'kjer so nas tekom dolgih, kot se nahaja tu na rod pošteno vzljubili. In jugoslovanski zastopniki kot je n pr. dr. Fotič v Washingtonu so zadnje čase mnogo doprine sli, da je spoštovanje do naroda narastlo in da bo v bodočnost še mnogo bolje. < Jugoslovanska vlada je s tem, da je sklenila, da se ude leži svetovne razstave v New Yorku, mnogo pridobila n; ugledu in na ekonomskem polju, kar se bo v bližnji bo dočnosti tudi dobro pokazalo. Le pokažimo svetu svoje vr line, naša naravna bogastva, svoj pošten značaj. Ničesar ni ma naš narod, česar bi se moral sramovati. Odkrito lahki pogledamo vsakemu v obraz. In da bi Jugoslovanski paviljon na svetovni razstavi 1 New Yorku ustvaril boljše razpoloženje, da, iskreno prija teljstvo v vseh ozirih mea Zedinjenimi državami in me< Ameriko., je naša iskrena želja. Zopet smo se vozili z jugoslovanskim "streamline" vlakom. To pot proti Dubrovniku, Dalmacija. Pot do tam se je kar nekam vlekla. Pokrajina je bila zelo pusta, samo skalovje, sem in t je kako drevo, sem in tja kaka revna vasica. Premišljevali smo, kako neki ljudje tukaj živijo in s čim se bavijo. Do trga imajo tako daleč, če imajo sploh kaj za na trg. Revščina se pozna vse naokrog. Pogrešali smo tistih lepih zelenih hribov in cerkvic na vrhu, katere ima naša Slovenija tako obilo Tudi v Ameriki takih hribčkov s cerkvicami tako pogrešamo in to je, kar nas tako vabi v domovino. že pred par dnevi, ko smo se vozili proti Sarajevu, smo teh krasot zelo pogrešali. No, kar ima Slovenija, se ne najde nikjer drugje. Ni čuda, da je naša Slovenija toliko opevana po vsem svetu. Da nam je na vlaku čas prej minil, je začela Nežika Lahova peti "Kukavico," ki je bila takrat zelo popularna v Jugoslaviji in katero smo menda prvič slišali v Ribnici na rojstnem domu ge. Albine Novak in katero so nam Amerikancem zapeli ribniški fantje. Nežiki so se pridružile Izjava cvetlice, kakršnih ni nikjer drugje. Tukaj je res pravi zemeljski paradiž. Dubrovnik se lahko kosa z francosko Rivijero, ali s kakim drugim evropskim letoviščem. Tu vidiš aristokracijo ne le iz Jugoslavije, ampak iz vseh krajev Evrope. Ob morju vidš sedeti razkošno oblečene dame, ki si hlade poletno vročino z drago pijačo, zraven jim pa igra orkester mamljive melodije, da človeka kar praska tam pri srcu, ko si vse to ogleduje. Najprej smo si ogledali krasno cerkev, ki ima krasno barvane slike. Vsaka izmed njih ima svoj pomen. Dalje smo si ogledali najstarejšo lekarno na svetu, ki je last oo. frančiškanov. Ogledali smo si zadej njih krasni vrt in kapelico. Ogledali smo si muzej, kjer so shranjeni dragoceni predmeti, last nekdanjih gospodarjev Dalmacije. Naša dekleta so se spomnile, da bi se šle radi kopat v morje. Katera ni imela kopalne obleke s seboj, si jo je kupila, ki jo bo imela za spomin na Dubrovnik. Nekatera teh deklet niso bila vešč plavanju, za te je skrbela ga. Albina Novak, ki je ko riba v vodi Tudi Mr. Zakrajšek se je izkaza za izbor nega plavalnega učitelja Spodaj podpisani se popolnoma strinjam z Mr. Matt Tekav-cem, ki zahteva, da smo katoličani enakopravni člani pri Slovenski narodni podporni jednoti kar se tiče našega verskega prepriča-nja. SNPJ kot bratska organizacija ni po pravilih izrecno proti-verska, ampak svobodna, da imamo člani lahko versko ali kakršnokoli prepričanje, zato spoštujmo drug drugega, da bomo resnično bratje med seboj, ki poznamo STRPNOST. Proč pa z ] vsako NEČEDNO PISARIJO v j glasilu Prosveti, katera se pojav- j lja zadnja leta in katera povzroča med člani nesporazum, kateri j je skupnemu članstvu kot jednoti v veliko škodo. Joe Ponikvar, član društva št. 142 SNPJ. -o-• Pred zaključkom šole tudi druge sopotnice: Marie Draz, Alice železnik, obe iz Cle-velanda, Hermina Prisland iz Sheboygana, Evelyn Habjan iz Chicaga in Mayme Rogel, Olga in Mildred Erjavec iz Jolieta. Ej, to je bilo petje, da se reče! Ker je bila do cilja še dolga pot, smo si večerjo naročile na vlaku. No, končno pa le zagledamo naš cilj, mesto Dubrovnik, že prej smo zagledale sinje Jadransko morje, po katerem so se zibale barČice m ladje,"vse 'razsvetljene v drobnih lučkah, kar da tako mičen prizor ponoči. Pozdravile so nas oljke, ciprese, smreke, palme in 100 letne rastline "rubber plants." Ob 11:30 ponoči smo bili v mestu. Ker je Dubrovnik vedno prenapolnjen s tujci, se pač težko dobi sobo v hotelu. Na našo srečo je pa sobe že naprej rezerviral za nas g. Joško žele, naš spremljevalec, jurist iz Ljubljane, ki nas je pričakal na postaji. Hotel ni bil daletfod kolodvora in kmalu smo bili v grand hotelu Petka. Ko smo se nekoliko osnažili, smo se kljub pozni uri podali ven na vrt v restavracijo, da se nekoliko okrepčamo. Naj še omenim, da smo zelo zijali, ko smo ob našem prihodu opazili, da ni teko- Zvečer, ko se je nekoliko ohladilo, smo se podali proti rimskemu zidovju,. kjer se nahaja star, visok stolp. Nekaj časa smo si stolp ogledovale od daleč, slednjič so se pa skoraj žile naše žene in dekleta in so začela druga za drugo lezti navzgor po ozkih stopnicah. Ampak vse pa niso šle gori. Najbolj pogumne so bile: Mrs. Novak, Mrs. Schlosar, Mrs. Kovach ter nekaj deklet. Od moških se tudi nista dala ostra-šiti Mr. Zakrajšek in Mr. Šetina in sta jo ubrala gori v stolp. Drugi, ki smo bolj mehki, smo pa od spodaj gori gledali in jim nismo prav nič zavidali, ko so se morali potiti po strmih stopnicah. Kakor so potem povedali, se jim je z stolpa nudil krasen razgled na Dubrovnik. Potem smo si ogledali še razne druge zanimivosti po mestu, ker drugi dan je bil napovedan naš odhod proti Splitu. Drugi dan je bila nedelja, pa se podamo ob šestih zjutraj v malo dalmatinsko cerkvijo tam za vogalom. Cerkev je bila natlačeno polna vernega ljudstva. Potem se pa podamo na ladjo Jugoslavija, ki pluje med Dubrovnikom in Splitom. Na tej ladji se je prejšni večer pripeljal v Du- šolsko leto se bliža h koncu. Otroci se vesele brezskrbnih počitnic, a staršem bo pa marsikateri las osivel zaradi otroške ne-ugnane razposajenosti. Ljuba mladost, polna mlade zdrave krvi, kdo bi mogel tem malčkom zameriti. Drugače smo pa sprejeli naše šolske počitnice mi, ki smo pohajali v šolo v narodno čitalnico na 55. cesti in St. Clair Ave., da se učimo angleščine k naši priljubljeni učiteljici, Mrs. Elizabeth M. Coe. Naš razred je imel zadnji dan pouk v sredo 17. maja. ,Nič sluteč, da smo zadnjič skupaj, se nam je naša Mrs. Coe zdela nekam potrta in otožna in v njenih, vedno čistih očeh so se blestele solze. Zakaj neki? Saj se menda ne počuti slabo, bolno? Zakaj ta potrtost danes, ki je bila vedno tako dobra in vesela in ki je videla vsakemu v dno duše, če je imel kdo kaj obteženo srce,. Par minut pred zaključkom pouka smo vse zvedele, ko nam s tresočo besedo pove, da se pričnejo počitnice za nas, in za njo za vedno, da ta teden je zadnji, ko je še med nami kot učiteljica. Ne (sedaj to leto v enem razredu devet) in nas Slovence je na poseben način visoko cenila. Ko sem jo nekoč vprašala, kaj misli.j 0 nas Slovencih, je odgovorila: "Slovenci so najboljši ameriški državljani in so visoko naobra-žen narod!" Kaj mislite vi vsi, ki boste či-tali te skromne vrsiice in njo poznate, ali bi ne bilo lepo od nas vseh, da bi jo dobili še enkrat med nas, ki nas je vse ljubila in j tako materinsko skrbela za vsa- 1 ko njeno učenko. Zato, kateri ste j za to, ah, saj mislim, da smo vsi, I dajte malo med seboj poagitira-! ti in sporočite, ali pa se osebno zglasite pri meni na spodaj ozna-čenfem naslovu, da ukrenemo kako bi bilo najboljše in najbolj primerno. Potem bi potom Ameriške Domovine natančno obelodanili kdaj in kje bi se zbrali in da bi bilo možno vsakemu priti. Zdi se mi, da bi bil najsrečnejši večer njenega življenja, ki se že itak nagibi je k zatojiu. Zato prav vljudno vas vse pro-f im, vse tiste, ki ste se že preselile iz naše okolice tje v Collin-wood, Euclid, Newburgh ali kam drugam, sporočite osebno ali potom dopisnice, da se strinjate s to idejo. Ni potreba, da bi si kdo mislil na kake večje stroška, saj ona sploh ne bi hotela ničesar od nas, ker je tako skromna in ponižna. Če bi se ji pa izkazali ljubeče in hvaležne, pa vem, da bi bila jako vesela. Zato se oglasite nemudoriia! Vas vse srčno pozdravljam Frances Kodrich (Mežič) 6522 Schaefer Ave. --o- Drobiž iz Collinwooda in Euclida Slovanski župan v Euclidu! Mnenje nekaterih naših ljudi je, da bi lahko v jeseni v mestu EuclicUi izvolili slovenskega župana. V koliko je to mogoče je odvisno od kompaktnega nastopa naših ljudi pri volitvah. Slovenci skupno z^brati Hrvati kontrolirajo v Euclidu okrog 2,000 --- --_f Kaj pravile' ; ■.....................> . . . h Kakor poročajo časopisi, so Poljaki (s pomočjo Anglije in Francije) ustavili pohod Hitlerja na Gdansk, malo luko. Torej je jasno, da bi bili Anglija in Francija, veliki demokratski državi, lahko ustavi Hitlerja, da ne bi bil pobasal češke. Samo če bi hoteli! češki narod je torej lahko do smrti "hvaležen" Angliji in Franciji. Se reče, saj bomo videli, kako se bosta skrili Anglija in Francija v mišjo luknjo, kadar se bo Hitlerju zares zahotelo nove zemlje. • * * Zopet se šušlja v svetovnih krogih o veliki tekmi za svetovno trgovino med Anglijo in Nemčijo. Tekma je tajna, pa radi tega nič bolj ljuta. In kadar bo Anglija uvidela, da jo zna Nemčija prekositi, bo nova svetovna vojna. In prav noben drug povod za to ne bo kot samoohrana Anglije. Isti vzrok je bil zadnje svetovne vojne, kar ve danes že vsak otrok. Torej kadar bomo zopet šli v kako veliko vojno, bomo vedeli, da gremo reševat angleške interese. če vode v sobah. Povedali so nam, da se v Dubrovniku vsak večer voda zapre in sicer od enajstih ponoči do petih zjutraj. To se nam je zelo čudno zdelo, saj mesto leži ob vodi, pa jo primanjkuje. Vodo so n§m za toliko časa odprli, da smo se lahko umili, saj smo bili vsi zaprašeni. Natakar nas vpraša v angleščini, če želimo večerjo. Cene'so se nam zdele mnogo višje, kot smo jih dozdaj plačevali. Seve, tukaj prihajajo letoviščniki, večinoma taki, ki lahko plačajo in si privoščijo razvedrilo ob Jadranskem mor j u. Drugo jutro ob sedmih smo bili že pokonci. Hoteli smo, da si ogledamo mesto, predno nastopi tista silna vročina okrog poldne. Pozneje smo res spoznali, da nam tako vroče kot tukaj, še ni bilo na našem potovanju. Kakor Sarajevo, je tudi Dubrovnik razdeljen v dva dela, v stari in novi del. Stari del ima še vedno debeli rimski zid, ki so ga postavili še stari Rimljani. Tudi mnogo poslopij je še videti iz rimskih časov. Na hišice po hribu, ki so vse obdane s cvetjem, je pa krasen pogled. Novi del mesta ima kopališče, krasne restavracije, trgovine, vse obdano z raznim grmičjem in rožami, palmami in cipresami. Tukaj vidiš brovnik ministerski predsednik Stojadinovič, kateremu so meščani priredili velike ovacije. Enakih ladij je tukaj več v prometu, ker je promet velik, tako potniški kot tovorni. Ko smo se ukrcali in si poiskali stole na krovu, že je parnik odrinil od kraja preč in se začel počasi pomikati ob obali proti severu. Kmalu -je ostal nepozabni Dubrovnik za nam. Op. ured. Ali ste, ga, Erjavec, videli na pomolu v Dubrovniku veliko črno lužo? če je še tam, ^e to od črnega dalmatinca, ki je bil spravljen v steklenici in v mojem žepu za boljše čase. Pa mi je, neroda nerodna, padel iz žepa in krstil slavno dalmatinsko obal, v mojo veliko žalost in še večjo jezo. To je bilo 17. junija 1920, kar bo ostalo za vse večne čase zapisano v analih mojega grla, ki je tako po naključju prišel ob bežjo kapljico. Pozdrav! J. D. -o— —V Mavčičah pri Smledniku so v sredo pokopali posestnika Petra Vršiča, ki je bil agilen prosvetni delavec in dober krščanski mož. Bil je tudi 30 let član tamošnje gasilske čete in je dolgo opravljal tudi posle tajnika čete. Pokojniku naj sveti večna luč! vem, kaj bi nas moglo bolj zadeti kot ta neljuba novica. Ona, ki nam je bila vsem tako dobra in blaga, odhaja od nas in se poslavlja na tiho — in težko. Vsem so se oči zarosile in nobena ni mogla govoriti, le ona junaško reče : "Kar si želim, da bi imela vse vas na sliki, kar bi mi bil najdražji spomin, saj nosim pa vse moje sedanje in vse nekdanje učenke zapisane globoko v srcu." To smo lahko vedno vedele, da so ji vsi ljubi in dragi, ker ona je vedno rada izvedela od nekdanjih njenih učenk in učencev in smo se včasih kar čudile, da se je še vedno zanimala za vsakega, ki ga je kdaj poznala. Veselila se je, če je slišala dobro o njej ali njem, a bolelo jo je, če je zvedela žalostno novico. Marsikomu je na tihem, da ni vedel nikdo drugi, stisnila ali po pošti poslala kak dolarček. To vemo vse, da ona ni nikoli odrekla komu .svoje pomoči, bodisi na en ali drug način. Navadno smo še vedno rade po šoli pokramljale ž njo, a zadnji dan pa vse žalostno, le poljubile smo se in tiho odšle iz velikega poslopja javne knjižnice. . Kaj sedaj ? Zakaj nismo še poprej nič slutile, da se bo tako hitro končala naša šolska doba. Da bi tee vsaj na dostojen način poslovile od nje, ki nam je bila tako draga in ki nas je tudi ona vse tako ljubila in nam hotela pomagati vedno in vsak čas. Zato si jaz,'na priporočilo drugih součenk, dovoljujem priti s skromno idejo na dan, da če bi se vse in vsi, ki smo kdaj pohajali k njej v šolo, zbrali na en pozneje določen dan in se na dostojen način poslovili od nje, ki odhaja v zaslužen pokoj. Zdi se mi, da ta skromna in ponižna žena bi na ta način dobila priznanje in hvaležnost, ki smo njej v. resnici dolžni, kajti .ona je poučevala naseljence polnih dvajset let. Imela je vsake vrste narodnosti volilcev. če kandidirajo poleg slovenskega (kandidata dva ali trije drugorodni kandidatje ima Slovenec briljantno priliko biti izvoljen. Večina, ki goje to narodno idejo, predvidevajo, da bi imel med Slovenci največ prilike biti izvoljen Frank Surtz, sloyenski odvetnik in podpredsednik Slovenske 'dobrodelne zveze, ki zadnji čas živi v mestu Euclidu. Med našimi ljudmi se tudi omenja ime mestnega zastopnika 32. varde Anton Vehovca. Kvalifikacija Frank Surtza bi popolnoma odgovarjala zahtevi županskega mesta. Poleg večletne odvetniške prakse poseduje Frank Surtz prakso kot policijski prosekutor ter pozneje kot pomožni državni pravdnik. Bodočnost bo pokazala, koliko je ta narodna akcija vredna. Vinska trgovina Thom. Krašovec, vinski trgo: vcc na 17721 Waterloo Rd. je poleg sedanjih treh oddelkov kleti izkopal še četrto, v katero bo lahko dodatno vkletil nad 10,000 ga-lonov vina. V skupnih sedanjih prostorih bo lahko vkletenih nad 30,000 galonov vina. Thom. Krašovec je splošno priznan, da je mojster o pripravi in prešanju vina. Ima lastno stiskalnico za vino in najmodernejše preparacijske stroje za čiščenje in steliziranje vina. Njegova kapljica slovi po najboljši kvaliteti, okusu in pristnosti. Dobro blago mu dela najboljšo reklamo med odjemalci in pivci. V novi kleti bo namestil nove sode, ki bodo držali okrog 4,000 galonov vsak. Ljubitelj ptičev Naš dolgoletni naročnik John Verhovec, 690 E. 157 st je pravi vzgojitelj ptičev. V kletkah, ki jih sam mojstersko izdeluje, ima nastanjenih nad 50 kanarčkov pevcev, mladičev in samic. Pripravil jim je posebno sobo, katera je v poletju hladna in pozimi gorka. Interesantno je gledati kanarčke, ki so popolnoma beli1 zopet drugi liščki mešani z o in črno barvo. Prijateljski piknik Lastniki Bliss Road Coal a« Supply Co., ki ima svoje pr°st° na 22229 in St. Clair Ave. di dne 11. junija na Močiln^Ja! jevi farmi piknik, kjer bo od nih daril v vrednosti za $20 • Nagradni listki bodo prinese na dom in kdor jih pa pomoto^ ne bo dobil, naj se oglasi v F sarni, da se mu postreže. Bliss Road Coal and SupP' Co. je v rokah naših rojak«^ naše narodno podjetje. na koledar, da 11. junij®^ gosti teh naših trgovcev. W . in jedača se bo računala sa"1 lovico od navadne cene. Priznanje Slovencu Lodi Mandel, slovenski nar, 15702 Waterloo Rd'.Jpt-ponovno odlikovan in P1"6-1 jd vo nagrado v U. S. država^, lekarnarji v Remington k<>j * tu. Vidi se, da tudi naš zna biti med prvimi pi'vl cela Amerika tekmuje. jj Lodi Mandel tudi sp°r°c^ izvrši vse zdravniške P^j* (Prescription) neglede,kjeizstavljeni. Večkrat dobe n®9* niki zdravniški predpis-terem je označena ena onleil1' lekarna. Ta označba ne P \t da se morajo zdravila v m karni kupiti, ampak ta 0 znači, da je zdravnik, ki Je m vil zdravniški predpis radl|ied» me lekarne dobil poklon^..^ tične tiskovine. Kadar ^ tujega zdravnika, niškemu predpisu ozna^^i tuje lekarne le stopite v ^ sko lekarno, kjer bo „e predpis ravno tako, ce večjo natančnostjo in sK orotovlien. .. .„■ Konvencija v nase' m Dne 5. avgusta bo v pfv mu domu na Holmes '^ konvencija Slov, mošk6^^ Na konvenciji bo glavnih uradnikov in " ^c« nad 30.. To bo prva -j-, f odkar je dobila organi2® ^ slovnico za vse Združen Amerike. ^vP1 Organizacija je voju. Glavni sedež je v. ^ $ tonu, Ohio. Organizaciji ta veliko polje, če bo " po duhu časa in potre" ' Izredna slavo"®^ pfS V mesecu spetmebn' novanje dvajsetletnice ^lit tve Slovenskega doma Ave. To je prvi in ' narodni dom v državi $ zadevno bo izdana ^ tej knjiga, katera bo oplSpfli devne aktivnosti v natL# služila poznejšim r° zgodovinsko podlago 11 dne aktivnosti. ^ Piknik odjem«1* zV< Progresivna trgovski priredi dne 18. junija l^jlr jim odjemalcem na P1'^1 goslovanskega drustv |jd,. ma na Recher Ave., ^ Posetnikom bodo raZ ^^ pe in drage nagrade- ttf* listi se dobijo pri nasi" pri brezplačno. Letos Jc * b0 ifl1^ jeno, da bo vsakdo, ki ^ ^ posesti nagradne hs ^ prejel nagrado. Vsa listek ima svojo vredn vjlo tiskanih^ le določno s^j* nagradov listkov jih vašemu trgovcu nC pe,iK Jte> zastopnik AmerisK« , — —Gospa Marija ^jub" roj. Trenčeva je v 0 V f v visoki starosti je Ji spodu zaspala. L mati gospe Mice COP 0 Ani, soproge f Župančiča, gospe v ^ ge književnika Fra gv^.; chta ter gospe Slav® ^ Doma je bila iz *n* pftf'i Trenčeve iz Dršk^.V^ Jerneju na bljani so se na « ^ b.I novanju, pozneje P^j i JU v njeni vili PraV J:l m 1 a d i slovenski ^ i' r Pred dnevi jo je f bolezen, kateri je V WINNET0U Po nemškem Izvirniku K. Maya odšla. Saj je pa tudi res tolaž-Ijivo, če človek zve, da bo pred svojo smrtjo na mučeniškem kolu še videl krsto tistega, radi katerega mora umreti. Sicer pa nisem resno mislil, da bi že koj moral umreti. Nasprotno, za trdno sem bil prepričan, da bom še dolgo živel. Saj sem za najskrajnejši slučaj imel v rokah dokaz svoje nedolžnosti, — lase, ki sem jih odrezal Winne-touu tistikrat, ko sem ga osvobodil. Toda, ali sem lase še imel —? Mi jih niso odvzeli —? Jih nisem morebiti kje med potom izgubil —? Prestrašil sem se, zelo prestrašil. Koj sem preiskal svoje žepe. Nosil sem še svojo obleko, te mi niso vzeli. Lahko si mislite, kako prijetno je, če mora človek tri dolge tedne tičati v eni in isti obleki, če ne more niti perila menjati, pa ima še mrzlico povrh in je bil hudo ranjen! Na takih potih doživi človek reči, ki se o njih v knjigi vobče ne da pisati. Bra-vci takih romanov pač zavidajo izkušenemu potovalcu, ki je videl mnogo sveta in je mnogo doživel, pa bi si dobro premislili, preden bi šli z njim, — če bi zvedeli, kaj vse je treba v taki knjigi zamolčati. Kolikokrat sem že dobil pisma od svojih navdušenih bravcev, ki mi v njih sporočajo, da bi tudi radi potovali. Poprašujejo me za stroške, za spremo in za sto drugimi rečmi, le malokateri pa se zmeni za znanje, ki ga mora tak potovialec obvladati, če hoče res s pridom potovati, za jezike, ki jih mora znati, in za težave in napore in žrtve, ki jih taka potovanja zahtevajo. Take ljudi ozdravim ne: zmotljivo, ko j m razložim, kar moram v knjigah zamolčati. Preiskal sem torej svoje žepe in ves iznenaden našel, da mi razen orožja niso ničesar vzeli. Našel sem tudi že večkrat omenjeno konzervno škatlo. Moji zapiski in moje risbe so bile še vse v njej in med njimi Winnetouo- vi lasje. Vse sem spet lepo shranil in pomirjen legel spat. Na "muče-niško" smrt, ki so mi jo napovedovali, pa vobče nisfem več mislil. Na večer sem se zbudil. Ne da bi koga klical, je prišla Nšo či. Prinesla mi je večerjo in sveže vode. Topot sem jedel že brez njene pomoči in jo izpraševal o tem in onem. Odgovarjala mi je ali pa tudi ne, kakor ji je bilo pač naročeno. Brez dvoma je dobila natančna navodila, kaj vse mi sme povedati in česa ne. In mnogo takih reči je bilo, ki jih nisem smel vedeti. Vprašal sem jo tudi, zakaj me niso izropali. "Winnetou, moj brat, je tako naročil." "Ali morebiti veš, zakaj ?" "Ne. Nisem vprašala. Pa nekaj drugega, lepšega ti lahko povem. Obiskala sem be-lokožce, ki so tvoji prijatelji." "Ti sama —?" sem se iznena-dil. "Da. Povedala sem jim, da s-e dobro počutiš in da boš kmalu spet zdrav. In tisti, ki mu je Sam Hawkens ime, mi je nekaj dal, da ti prinesem. Sam ti je naredil, medtem ko si tri tedne ležal v nezavesti." "Kaj bi bilo tisto?" "Vprašala sem Winnetoua, ali ti smem prinesti. Dovolil je. Tule je. Močen, pogumen junak si, da si si upal 1 golim nožem napa sti sivega medveda. Sam Hawkens mi je vse pripovedoval." In dala mi je ovratnico, Sam mi jo je naredil iz zobovja' in krempljev grislyja. Tudi ušesi sta bili poleg. "Pa kako je mogel to narediti?" sem se čudil. "Veddar ne z golimi rokami? Ali ste mu pustili nož in drugo njegovo imetje?' Drago Bižal Lov in lovci na Kočevskem Odkar je z bansko uredbo zaščiten medved, posebnost kočevskih gozdov, se je pleme copatar-jev znatno razmnožilo. Računamo, da imamo v celem kakih 80 medvedov, kar je veliko. Naš medved je prijazna, dobrodušna zverjad, ki nikomur nič žalega ne stori, človeka, ki mu menda ne diši dobro, se ogne, kjer le more. Zato se medved redko vidi. Ni bilo še slišati o našem kosmatincu slabega, razen da si je preveč privoščil hrušk, ovsa in koruze. Naš kosmatinec, ki doseže težo do 300 kg, osebenjkuje in je zadovoljen, če hruške dobro obrodijo, če imajo mravljišča velike zaloge jajc, če je dobro leto za maline in robide, želod in žir. Prav rad pobira polže in drugo tako golazen. Ne brani se mrhovine, ki se mu polaga ali ki je našel poginulo v gozdu. Je neke vr-;te "gozdni pospravljač," ki po brakadah, kjer se je veliko streljalo, malo pobralo in več zastre-lilo, pobaše in očisti bojno polje ter vzame za sebe, kar so drugi pustili. Do tega ima neoporečno pravico, saj je on gospod in gospodar kočevskih lovišč. človeka ali domačih živali naš medved ne napade, če človeka morda ustraši s tem, da se veličastno dvigne na zadnji nogi in mu hoče ponuditi svojo ogromno taco v pozdrav, je pač človek sam kriv. če pobegne, ne gre za njim, najbrž pa se potem hudo-nušno namrdne, češ: "Ali sem te nagnal, saj jo moram sam toli-krat pobrisati pred neznosnim dahom človeka!" Medvedka, ki vodi mladiče, bo napadla človeka, ki se je drznil njenega mladiča prijeti. To je vendar naravno! Sam sem bil nekoč v neposredni bližini medvedke, ki je vodila dva, kako leto stara mladiča. Dober veter in sv. Hubert sta mi ( bila naklonjena ta dan. Gledal sem jih iz neposredne bližin?. Ko pa je medvedka'dobila v nos moj, zanjo tako zoprn dah, je zabrundala in v velikih sk- Arabci so piketirali Žide v Bostonu Boston, Mass., 23. maja. Judje v tem mestu so imeli svoje zborovanje v zgodovinski Faneul dvorani, ki se šteje za zibeljko ameriško neodvisnosti. Ko so Judje začeli zborovati se je pojavilo kakih dvajset Arabcev, ki so piketirali zborovanje. Med navzočimi je nastal prepir in poboj, nakar je policija razgnala zborovanje. Na zborovanju je govoril governer države Massachusetts. -o- Papež Pij XII. bo imenoval nove kardinale Vatikan, 23. maja. Pričakuje se, da bo papež Pij XII. v prihodnjem mesecu sklical konzistorij in da bo ob tej priliki imenoval pet novih kardinalov. Med temi petimi bosta tudi dva ameriška nadškofa, katerima bo podeljen kardinalski naslov. Med temi bo gotovo novi newyorški nadškof. MALI OGLASI Išče se stanovanje 3 ali 4 sobe, za pošteno družino. Bi radi čedno stanovanje. Kdor ima kaj naj se zglasi na 867 E. 139th St. blizu Maxwell Ave. (122) iiy —"wnimiiiiiiiinii liiiiiiiiiii nn» 'e bo prišel. Ali mu naj jaz ™r°čim? Ali je kaj takega, da $°»«ni zaupati?" hvala ti! Lahko bi ti po-> lahko bi ti vobče vse za-, ' "a če je Winnetou prepoji da bi z menoj govoril, ^tudi jaz ponosen in ne ma-Po selu z njim govoriti." 'e. boš ga prej videl, ko na ^smrti. I^j odideva. Ako .boš česa znamenje. Koj bo kdo je iz žepa glinasto pi- 10 m mi jo dala. In nato sta Jrko odšli. ' . 1 ni bil moj položaj res roleti — ? ^ smrt bolan sem ležal, os-še sam jesti in piti ni-, ^ogel. In stregli mi bodo in ^ovali, da bom močen in „1,1 da bom čim več muk pre-' In tisti, ki je zahteval mo-rt na kolu, tisti mi je poslal 0 sestro, da mi streže in me ' ne pa morebiti kako sta- Jj.^nažno, grdo sqwaw —! ftii seveda treba posebej da moj pogovor z Nšo ^ stekal tako gladko, kakor zapisal. Govorenje mi je s °čalo težave n bolečine, po-. govoril, večkrat sem | Prenehati in si počiti, ^en sem bil in ko je Nšo ■ a> sem trdno zaspal. V) t, k se črez nekaj ur pre-' ftie je mučila huda žeja in . 1 sem bil ko volk. Pa nikoli11 bil« blizu. Spomnil sem 1 '-'udežno piščalko. Zapik- ,J.sem čul nekje korake. Star-j1 je najbrž sedela kje zu-vhodom, je pomolila y sobo in me nekaj vpra-fl^umel sem le besede išha ,;A'pa nisem vedel, kaj po-?• Pokazal sem z rokami }' da bi rad jedel in pil, in 0tna je izginila njena gla- nato je prišla Nšo či z ^ skledo in žlico. Tegamiz-5,.bora Indijanci seveda ne j J0' Najbrž jih je rajni Kle- ■ ita naučil tudi tako orodje ■ Si. ^knila je poleg mojega le- pitala kakor otroka, : ? Še ne zna jesti. < i sem gosto, močno mesno ] Wuzno moko. Moko In-t1 s trudom meljejo med j imenoma. Za Inču ču-a je Kleki petra l tj' žrmlje. Pokazali so mi u^je in zelo ponosni so bi-^ Sv°j stroj. j.110 sem požiral seveda še 10 težavo ko pijačo. Pri vsa-ii|tižljaju me je zabolelo, da ^ rajši glasno zakričal. ' j je zahtevala hrano in L®^ moral, sicer bi bil od 11 |j Sinil. Premagoval sem se, ^oja strežnica nič ne opa-JSem se pa mogel ubraniti |j' ki so mi lile po licu od i ; j** Pa je solze dobro opa-U 0 sem zadnji grižljaj srebal, je dejala: ^ si in ves onemogel, pa si močen, pogumen ju-La si Apač, ne pa lažniv be- \ i v ' „ L azem! Nikdar ne lažem! V1 že še spoznala!" rada bi ti verjela. Pa le e'ega poznamo, ki ni la-L ta je bil Kleki petra, ki J (JV^si ljubili. Pohabljen je . i j Strega duha in plemeni-Umorili ste ga, čeprav it6'nič hudega storil. Zato Iv korali umreti in z njim tuj^ bomo pokopali." V?'? Ga še niste pokopali?" V i Hj, V .Se more mrlič tako do1' ; J^'ti, pa da se bi ga ne lo- 5 „,, 'is 1 smo ga v krsto, v kate-zrak. Videl boš kr-I ^ svojo smrtjo." g®, tolažilnih besedah je —Dobro je, — zamrm» nov. Sramoval se je priznati ključavničarjem, da £a medijant prekanil. On odide iz hiše, naja^ čijo ter se odpelje v Pet!" lovsko trdnjavo. Hotel J« siliti komedij antovo ženo mu vse prizna, pa cetV{ moral uporabiti najstras' mučila. —Spoznala bo podzeij čo! — zamrmra on šk0 no. „,, (Dalje prihodnjič^ svobodni, milostijivi gospod Ašinov, — vzklikne starka, ki ni bila nihče drugi, kot stara vražarica Valloni. Ona pošlje po ključavničarja, ker brez ključa ni mogla odpreti vrat. Ni minilo niti deset minut in Ašinov je bil svoboden. —Milostljivi gospod, — reče starka ponižno, — ne dajte da bi uboga starka trpela za to neprijetnost, ki se vam je tukaj pripetila. Jaz sem tukaj samo v službi, ne vem, kako ste prišli v to sobo. nekdo bi ga že našel. — Poskusil bom. On stopi k elegantni pisalni mizi Iti je stala v kotu sobe. Nato prižge luč in vzame pero. Hotel je vzeti papir iz žepa. On zakriči od jeze — njegov žep je bil prazen, papir je izginil. —Tudi to mi je ukradel, — vzklikne Ašinov ter se udari obupno po čelu. — Ukradel mi je moje dokumente, uporabil jih bo v svoje svrhe. On se obupno spusti na stol. Ako se mu ne posreči priti iz te sobe bodo minili morda dnevi, morda celo tedni, pre-, dno ga bodo našli. Njega se polasti divja jeza in on prekolne trenutek, ko je stopil v komedij antovo hišo. Ašinov pohiti k vratom, Z nogama in rokama je začel razbijati po njih, toda vse zaman. Tedaj zasliši nenadoma korake. V njegovem srcu se zopet pojavi upanje, čutil je, kako je nekdo obstal na hodniku in poslušal. —Kdo je zunaj? — vpraša Ašinov. — Ukazujem vsakomur, kdor me sliši, da takoj počaka in mi odgovarja, če noče da ga kaznujem. —Kaj je to? — zasliši Aši-' nov glas od zunaj. Ali, se nahaja nekdo v sobi in ne more ven? —Jaz sem, Ašinov, petro-grajski policijski ravnatelj. On zasliši, kako je oseba zunaj tlesknila z rokama. —Ah, Bog, — vzklikne glas, — visoki mogočni gospod Ašinov zaprt v naši hiši —Da, zaprt, — odvrne Ašinov, ki je sedaj zopet začel upati. —Vsako minuto, ki jo bom moral preživeti tukaj, boš obžaloval ! —Moj Bog, ne jezite se milostljivi gospod, — vzklikne nek hreščeč glas, — takoj bom poskrbela, da vas osvobodijo. —Toda povejte mi, kako za Boga ste prišli v ta položaj? —Po zločinu, — toda glejte, da pokličete nekoga, — ne obotavljajte se, pokličite redarja z ulice. On začne zopet udarjati s pestmi po vratih. —V nekaj minutah bodete Bakunjin omolkne, — hotel je videti kakšen vtis so napravile njegove besede na poslušalce. j Zbrani člani tajne družbe se i spogledajo, toda nihče se ne odloči, da bi pritrjeval Bakunjinu. ] Veliki zal-otnik opazi, da je prišel v kolo nihilistov tuji duh. Vse je zaslepila možnost, da bi > postal vsemogočni Kardov ni- i hilist. ; Bakunjin prebledi. Z jeznim glasom nadaljuje: —Ničesar več vam nimam po- , vedati, prositi vas hočem samo, bratje, premislite, kaj nameravate storiti v tem trenutku. —Ako sprejmete Ivana Kar-dova M svojo sredo, -potem ste onečaščeni. "—Glasu j mo! — vzklikne sedaj nekaj nihilistov, — da vidimo, ali so nihilisti kakor Bakunjin. —Dobro, glasujte, — sklenite! — vzklikne Bakunjin. —A če sprejmete Ivana Kar-dova v svojo sredo, ne bom izstopil, kakor morda pričakujete. —Ostal , bom zvest naši stvari, ki sem ji prisegel, toda vem, da je potem naša sVeta stvar propadla in da smo mi vsi izgubljeni. - -—A jaz vem, — vzklikne Ivan Kardov, — da bodo vaši sovražniki v štirih tednih uničeni, ako mi bodete zaupali. —Glasujte! —črne in bele kroglice! Glasu j mo! Bakunjin se povrne k svoji mizi, kjer je še pred četrt ure predsedoval tako sigurno, kot e-dini gospodar zbrahih nihilistov. Hitro so razdelili črne in bele kroglice in postavili volilne škri-njice na mizo. Bakunjin potegne Palena na stran. —Prijatelj, mu reče on solznih oči, — prijatelj, dobro je, da je naš Janicki zatisrtil za vedno svoje oči. če bi doživei to, tti smatral celo svoje življenje za zgrešeno, polastila bi se ga blaznost, —toda jaz ne bom znorel, prijatelj Palen, jaz se upiram blaznosti, ki se me oče, polastiti. Palen zapazi njegov spačen obraz in njegove besne oči. —Ne, ne, pomiri se — reče veliki zarotnik, ko je opazil strah svojega prijatelja. — Sedaj sem zopet čisto miren —Ne more se zgoditi, da bi ga sprejeli. 1\li sem tokrat zaman govoril ? —Bojim se, da se motiš, Bakunjin, — odvrne Palen, — slišal sem marsikaj, kako so šepetali tovariši, ko si govoril. —Kaj šo'govorili? . —Rekli so, da nimaš prav, da odbijaš KardovovO pomoč; a nekateri so rekli tudi to, da se bojiš za svoje mesto, kot vodja nihilistov. —To so rekli? Mar to verjamejo? — odvrne Bakunjin bolestno. — Oh, kako slepi so, kako slabo me poznajo. —Oni mislijo, da me veseli, da sem močen. Sprejel sem vodstvo samo zato, ker ni drugega. Pripravljen sem vsak trenutek odložiti svojo čast. Mihajlo Bakunjin omolkne in pogleda mračno pred se. —To je moja nagrada, — za-šepeče on, — to je hvala. —Hvala! — vzklikne on glasno. — Ali sem sploh kedaj pričakoval in zahteval hvale? —Ne, kar sem storil, sem storil za stvar. — Sicer pa, Palen, — se obrne on zopet k svojemu prijatelju, — odgovori mi na eno vprašanje. —Ali si pripravljen, podati se z menoj na poj;, ki nama bo prinesla bogastva, — toda s tem je združenih zelo mnogo nevarnosti? Pri Munhall, Pa. sta trčila skupaj dva tovorna ^ Slika kaže, s kako silo sta se zadeli lokomotivi. Pet 0 bilo pri tem ubitih in več ranjenih. GRELNI INŽENIRJI »-1 Gorak zrak, para, vroča voda, plin, £%]&» olje, air conditioning. — Poprav- ( Sgl§2 'jamo vse vrste furneze in boilerjc. fsFff* NOBENE GOTOVINE TAKOJ, Sjl PLACATE V TREH LETIH Be£%J} Urad in razstava vseh predmetov . na HB** 715 E. 103d St. ^ GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash i> O LAN bi i UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ O flf in stane samo: £bU« Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O Na newyorški razstavi so postavili Poljaki spomenik svojemu junaku kralju Vladislavi Jagielu, ki je živel v 15. stoletju, ko je bila Poljska še mogočna država. Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo pi ročam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, se sploh more dobiti. Imam tudi več vrste pive kot ALE m HALF-AND-HALF POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6511-19 St. Clair Ave. John Potokar, lastnik HEnderson 462» 0000020000020102000202320201015300010202010100535301020248230101025302010101535302020101535353535323535348020248535348300248532353534823482323484848484853 Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN Palen poda prijatelju roko. —Šel bom s teboj, kamorkoli želiš, in če bi bilo to tudi v smrt in pogubo. —Dobro torej, pripravi se na pot. Odpotovala bova v par dneh. —Kam potujeva? — Odpotovala bova v neko skrivnostno dolino v Tiflisu. Vse ostalo boš zvedel pozneje. Toda sedaj poglej va, kako se je končalo glasovanje. Bratje smrti so molče čakali, da zvedo rezultat glasovanja. Šteli so kroglice, globoka tišina je vlada v velikem cirkusu. Ivan Kardov je stal' s prekri-žanimi rokami ob strani. V prihodnjem trenutku se bo odločilo njegovo nadaljnje življenje. —Ako ga sedaj sprejmejo ti odločni možje, ki so prisegli carju smrt in pogubo, potem je rešen. Toda če ga odbijejo, potem je izgubljena tudi zadnja nada. —Kroglice so preštete! —Rezultat? — vpraša Mihaj-o Bakunjin zamolklo. —Ivan Kardov je sprejet! Bakunjin se bridko nasmehne. —Čestitam vam, bratje smrti, k tem novem prijatelju, — Ivan Kardov je sedaj naš, zato ga moraš pozdraviti kot brata. Ali se hočeš zoperstavljati našim zakonom? —Te zakone sem sam postavil — odvrne Mihajlo Bakunjin in se ponosno vzravna, — in jaz se jih bom držal. Ivan Kardov pristopi k mizi ter priseži tako, kakor so prisegli vsi, ko so vstopili v zvezo. Govoril je glasno in zmagoslavno. Car ga je vrgel z njegovega mesta, — on si je pridobil novo moč. Ko je prisegel, so ga začeli nihilisti objemati. Zadnji je bil Mihajlo Bakunjin. Kardov razprostre svoje roke. —Pozdravljam te — brat — reče Bakunjin zamolklo, a nato hitro pristavi: —Pazi se! Pazil bom na tebe! Štiri ure pozneje je bilo končano zborovanje, v cirkusu je zopet vladala tema. Ivan Kardov", ki je bil še pred nekaj tedni najnevarnejši nasprotnik nihilistov, ki jih je preganjal, mučil in ubijal, — on je bil sedaj tudi sam brat smrti Ašinov in njegova družina Zapustili smo častitega Aši-nova, namestnika policijskega ravnatelja, baš ko je zaspal v komedijantovi hiši. Sredstvo Andrije Jagodkina je izredno delovalo, Ašinov je ležal kot mrtev. Mi vemo, da je komedijant odšel in zaklenil vrata za seboj. Vedel je, da se Ašinov ne bo prebudil prej kot v treh štirih urah. Gotovo je Ašinov globoko vdihaval parfum, ker se je prebudil šele tedaj, ko je nastopila noč. On se začne premikati, — noge so mu 'bile težke kot svinec, — ni mogel odpreti oči. V prvem trenutku ni vedel, kje se nahaja. Mislil je, da je zaspal v svoji hiši na diva-nu. Po obedu je navadno nekaj časa spal. Ko se je prebudil v sobi Andrije Jagodkina, se mu je zdelo, da leži v svojem stanovanju. Čudno, kako trdno je danes spal. Ni bilo tako kot drugače — ' glava ga je bolela, minute so minile, predno je mogel jasno misliti. Tedaj naenkrat opazi, da' se ! ne nahaja v svoji sobi. S težko muko je zbral svoje misli. j Tedaj se naposled spomni, da je prišel v Jagodkinovo hišo, da ga aretira. Spomnil se je, da se je sam razgovarjal z Jagodkinom. —Da, tako je bilo. Spominjam se vsega. Sedaj mi je konečno uspelo, da odkrijem vso to stvar. ^ ; ■ j * —Toda; kje se nahajam sedaj? On vstane in gre po temni sobi. ' j ■" Vse se mu je tukaj dozdevalo tuje. Bilo mu je jasno: doma ni bil. On pohiti k vratom. Bila so zaklenjena. —Padel sem v zanjko — vzklikne Ašinov. Sedaj mu je bilo vse jasno. Sedaj se je spomnil, kako ga je Jagodkin omamil s parfumom, — misel, da so ga prekanili, ga je razkačila. On pohiti k vratom in razbija po njih kot nor. —Odpri! — je kričal — odprite, sicer vas bo doletelo moje maščevanje! —Lopov, odpri takoj! Ali slišiš, Andrija Jagodkin! Ašinov se nasmehne. Bilo mu je jasno, da je Jagodkin pobegnil. —Spal sem najmanj pet do šest ur, —* pomisli on. — Sedaj je večer, a jaz se spominjam, da je bilo poldne, ko sem prišel v Jagodkinovo pisarno. Lopov je pobegnil, sedaj ga ne bom mogel več dohiteti. * —Gotovo je že zdavnaj pobegnil iz Petrograda. —Toda ne, vendar se jima ni vse posrečilo, — vzklikne Ašinov, — njegova žena se nahaja v Petropavlovski trdnjavi. Ona mora priznati, da je njen mož ponarejevalec. —.Preganjal ga bom, moram ga dobiti.' —Brzojavil bom na vse strani, dohitel ga bom, moje maščevanje bo strašno. —Brez kazni ne boš prekanil Ašinova. On začne ponovno razbijati po vratih, poskusi jih odpreti toda ni jih mogel. Minilo je četrt ure, a Ašinov je bil še vedno zaklenjen. Bled od jeze stisne on svoje pesti. ° •: l™ Bil je odrezan od sveta, niti okna ni mogel odpreti in poklicati ljudi z ulice, ker je gledalo okno na dvorišče, a vplem-ljeno je bilo z železnimi rešetkami. —Ko fei vsaj mogel vreči pismo skozi kako razpoklino, — AMERICAN RADIATOR PRODVC WOLFF HEATING CO.