$1.37. • . Ijh»ja trikrat na teden, in sicer v terik, Četrtek1 . soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt 'friPinaoa ali v Gorici na dom po§iljana: P vse leto ........15 K s/a...........10 » V« ..-•••'" ' ' ' • 5 » Posamione Številke stanejo 10 vm. SOČA" una naslednje izredne-'pi-ttoj$'^$b4iiQ~ ,a letu „Kaiipot po Goriškem in GradišCanskem" in kažipot po Ijubjjant in kracjskiU mestih", dalje dva- lnt v letu „Vomi red železnic, parniko? in postali, .Te»" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici *t«v. ri i- nadstr. v ^Goriški Tiskarni«, A^abi;šček^ ta naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo." Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah še tis, /io I-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka •r3ta. Večkrat po dogodbi. "Večje črke po prostoru. -_ Beklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odManjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič V Gorici, v torek dne 2. aprila 1907. \ 7 Tečaj XXXVII. -»Yse-ialnarodr-svobodoJn--napredek^«---i5n--ArLBWsK"- Uredništvo se nahaja v Gospod i ulioi St. 7 v Gorici v I. nadatr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne, Upravništ vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 1« oprarailtvu. ' ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsuk petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in. »Primorec« sa prodajata v Gorici v nagih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sbhwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici,.! Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski X Korenski Jilici St. 22; v-Trstu v tobakarni-Lavren5i5 na trgu della Caserma. - T«l»fon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Buržoazijšlca stranka ? Že večkrat se je primerilo, da se je iz vrst socijalne demokracije očitalo narod-no-napredni stranki na Goriškem, da je i stranka buržoazije, stranka meščanstva. | Znova je povdarjal to nezmiselno očitanje na zadnjem socijalno-demokratičnem shodu v Trgovskem domu Etbin Kristan. Poudarjal je to morda iz nevednosti, ker mož je živel večino svojega življenja-na i Kranjskem in je uživljen v ondotne ! razmere, morda pa tudi iz zlobnosti. To zadnje se nam zdi tem bolj verjetno, ako upoštevamo njegova druga izvajanja: v j vsem svojem dolgem govoru ni mogel najti ' nobenega druzega očitka narodno-napredni stranki, kakor da je meščanska in kapitalistična! In potem je Etbin Kristan udrihal po meščanstvu, udrihal po kapitalizmu, ter vrtel fraze in sukal besede, samo da bi napravil utis, da je korenito pobil narodno-napredno stranko. Toda sledov mož ni pustil za seboj in utiša njegov plitvi 'jovor ne bo imel. Narodno-napredna stranka ostane, kar je bila; demokratična bode skozi in skozi. Ljudska je po svojih pristaših, ljudska p svojem vodstva, ljudska po svoji organizaciji! In smelo lahko trdimo, da je to naša stranka trikrat bolj, kakor stranka socijalnih demokratov, ki je morda demokratična po svojem programu, a povsem absolutistična po svojem vodstvu! Ravno narodno-napredna stranka ni stranka enega stanu, ni stranka samo delavstva, samo kmeta, s a" o učiteljev, ni stranka posameznih slojev, stranka kaste, ampak stranka je vsega ljudstva, vseh onih, ki imajo pred očmi iste cilje, iste težnje: boj za narodno samostalnopt, boj za duševno osamosvojitev, boj za gospodarski napredek! Narodno-napredna stranka ni s t an o v-ska stranka, ni stranka, ki bi hotela povzdigniti kak stan na škodo drugih, ampak povzdigniti hoče blagostanje vseh stanov vsporedno, kajti vsi so jednako potrebni za prospeh in blagor naroda! Najmanj pa more biti narodno-napredna stranka na Goriškem meščanska stranka. Mi nimamo na Goriškem meščanstva in ga ne bomo imeli še dolgo, dolgo časa. Neumevno naravnost je torej očitanje g. Kristana. Ako bi bil očital narodno-napredni stranki, da je a gram a, bi bilo to umevno, kajti glavna zaslomba stranke je ravno naš kmečki stan! Toda očitanje buržoazije! In pa kapitalizma! Če si je kdo pridobil s trdim delom in znojnim čelom par grošev, aH ga bodemo zato zaničevali ? Nasprotno: klobuk z glave pred možem, ki si je znal pomagati, in mi samo želimo, da bi si pomogli tudi vsi drugi, ter jim bomo pri tem tudi pomagali po moči! Nikdar pa ni narodno-napredna stranka pospeševala izkoriščanja kapitala na škodo drugih — kar je značilno za kapitalizem, — in zato je očitanje Kristanovo bedasto in neslano! Z jedno besedo: geslo narodno-na-predne stranke na Goriškem je: delati za ljudstvo in z ljudstvom! D. DOPISI. SM0dnj6, koncem marca. — Kar počenja, kar je nekaj časa sem, naš zdivjani pop, presega že vse meje. Molčali smo dolgo ter se nismo zmenili za njegova obrekovanja in napadanja sodeč, da se naveliča in neha s svojim blatenjem. Mnogo smo jih požrli, ali molčali smo, ne želeč si boja. Ali Pahorju ne da še žila miru, ker ni še dosegel svojega stavljenega si cilja. En oreh je že pohrustal. Društvo »Zvezda« se mu je udalo na milost in nemilost, odkar je njen predsednik L Pri »Zvezdi« je že dosegel svoj cilj. Kapituliralo mu je po mnogih njegovih hinavščinah in zahrbtnih intrigah brezpogojno. No sedaj je prišla »Nada« na vrsto. Ker ne zamore poštenim potom razdejati jo, se poslužuje v to svrho nepoštenih po- tov z opravljanjem gotovih oseb ter brutalnih surovih napadov na društvo. Saj se je tudi možato pobahal proti eni osebi, koje ime naj bode zamolčano, »da bode že on pokazal Sovodenjcem*. Da v resnici, pokazal je, in sicer svojo surovost in brutalnost. Dosedaj ga nismo še popolnoma poznali od te strani. Prav je imela neka oseba, ki je rekla, zaslišavši, da pride Pahor v So-vodnje »adijo mir«! In v resnici, mesto namestnika božjega, smo vdobili v našo sredo hujskača in razdirača družbinskega miru. 25. t. m. zjutro je imel običajno pridigo. Pa je !i to bila kaka pridiga, kaj še. Noben šnopsar ne preklinja toliko, kakor je to storil pri tej pridigi. Privoščil si je »Nado« prav pošteno, hoteč ji razdreti napovedano veselico dne 7. aprila. Po njegovem smo mi le po imenu kristjani, torej nas izobčuje iz katoliške cerkve. Mi pa rečemo, da mi smo bolji kristjani še kakor on. Naše društvo od časa svojega obstanka je ublažilo čute in uvedlo nekako disciplino med. društveniki v dostojnem obnašanju. Sovodnje so bile nekdaj najbolj razupite, kar se tiče pretepov. Kakšen razloček je sedaj in prej, to seveda mu ni znano. To delo je sad našega društva, kar lahko ponosno trdimo. Kaj pa Vi kol božji namestnik. Li zamorete vi en dokaz navesti o svojem blagodejnem delovanju? Ne!! Vi nam predbacivate, daje naše društvo pohujšljivo, ali dokazov pravih nimate. Kdo je tisti, ki pohujšuje? To ste vi. Odkar Sovodnje stoje, ni bilo toliko pohujšanja kakor danes. Napadali ste dekleta na najbolj surov način, kojega je mogoče iznajti. Kar ni še vedelo kako dekle, to ste jo vi naučili z vašo svinjarsko p.rdigo. To so dekleta sama priznala. Vi ste jih imenovali takorekoč vse k.... in cele Sovodnje da so en b..... Tako se tolmačijo Vase besede. Pfuj!! in to naj bode božji namestnik. Nobena ne sme sodelovati pri igrah, plesov in veselic ne smejo posečatl. Pri plesih in veselicah je le pohujšanje. Mnogo deklet izgubi svoje devištvo pri takih pri- ložnostih. Spada li to v javno pridigo, kjer so tudi otroci??! — Na vse te brutalne napade si upate vabiti dekleta v Marijifio društvo. Bilo je vendar nekaj takih, ki se ga niso ustrašile ter so odgovorile z odločnim »ne*! Med temi je bila ena, ki pozna temeljito Marijino družbo iz Podgore. Sad svojega hujskanja ste si mogli iti po maši in popoldne po službi božji ogledat po družinah in po javnih lokalih. Koliko prizorov po nepotrebnem in pro-kletstva! Preidimo še enkrat na naše društvo. Naše društvo ima v resnici ne samo napredek, ampak tudi blagor in korist občine pred očmi. Društvo si je omislilo šolo za vezanje in čipkarstvo, koja že eno leto uspešno deluje. Deluje se na to s pomočjo g. baronice Bianchi, da bi se sčasoma upe-Ijala prava čipkarska šola. Toraj nekaj prekoristnega za občino. Ker smo pa dali seveda našo društveno sobo na razpolago, v koji so tudi časopisi, je spet hudič v strehi. Ne, ne, pa ne! Društvo »Nada« mora uničiti in to je edino njegovo geslo. Kaj mar njemu vseobča korist. »Nada« ne pleše, kakor on hoče, in tu je basta. Vi nam napovedujete boj na celi črti in mi ga sprejmemo. Ne vstrašimo ?e ga, ali z odprtim vizirjem. Priporočamo vam, da nehate, drugače spravimo kakšno zgodbico na dan, koja vam ne bode prijetna. Z OtliCB- — Hvala Bogu, vendar enkrat konec zime. Sicer morda začne še, a pričakujemo vendar, da ne bo več hudega. Ubogi naš pismonoša si je zvinil v tej zimi nogo, da še sedaj ni posebno dober za pol. Pohvaliti ga moram res, da je sredi snega in burje tako natančno vršil svojo službo, da je celo vlak imel zamudo, a naš Pislčk — tako mu pravimo po domače — jo je vendar krepko primahal iz Ajdovščine na Goro. Dobili smo nove zvonove. Kedaj bodo res viseli v zvoniku, to je še strašno veliko vprašanje; meni se zdi, da ne tako hitro. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje 3=8=1 »»Treh mušketirjev". = Francoski spisal: === ALEXANDRE DUMAS. = [ . (Dalje.) f Bazin se je zgrozil nad temi besedami ter naredil *r'ž 3 steklenico, ki jo je držal. D' Artagnan pa se J* bolj in bolj čudil tonu in vedenju opata Herblay-a, *J je bilo čisto drugačno nego vedenje mušketirja Aramisa; strmel je s široko odprtimi očmi v obličje »vojega prijatelja. Bazin je hitro pogrnil mizo z damasovim prtom *r razpostavil po njem toliko lepih, dišečih, vabljivih 8 Vari* da je d'Artagnan kar omedleval. — Toda, kaj ste koga pričakovali ? vpraša častnik. — He! pravi Aramis, pripravljen sem vedno za slučaj; poleg tega sem tudi vedel, da me iščete. — Od koga ste zvedeli to? d/x "~~ ^°' 0(* moJ8tra Bazina, ki vas je imel za hu-1 a, dragi moj, ter me pritekel svarit pred nevarni!3°' ki l"e Pretila moji duši, ko bi zopet prišel v *0 slabo družbo kot je mušketirski Častnik. ka.v> .^! gospod!... pravi Bazin s sklenjenima ro ***ajn prosečim izrazom. mar Ah' k&J' n*e svetohlinstva! saj veste, da ne »Hted /t68' Bol*e bi bil0' da odPrete okno ter SPU* Priiat v luna» pijanca in steklenico vina svojemu z L™W pianchetu, ki se muči že celo uro ter tleska In res, ko je bil dal Planchet konjema slame in ovsa, se je vrnil pod okno ter ponovil dvakrat ali trikrat dogovorjeno znamenje. Bazin je slušal, privezal na konec vrvi imenovane tri reči ter jih spustil Planchetu, ki se je zadovoljil s tem ter odšel nazaj v lopo. — Sedaj pa večerjajva, pravi Aramis. Prijatelja sta sedla za mizo, in Aramis je začel razrezavati piščeta, jerebičice in šunko z uprav ga-stronomično spretnostjo. — Sakrament, kako se pitate tu! pravi d'Artagnan. — No, še zadosti. Dobil sem iz Kima za postne dneve dispemo, ki mi jo je izposloval gospod koad-jutor vsled mojega zdravja; potem sem si vzel za kuharja bivšega kuharja Lafollone-jevega, saj veste? starega kardinalovega prijatelja, tistega slavnega sladkosnednika, ki je po vsaki jedi molil sledečo molitvico: »Moj Bog, daj mi milost, da dobro prebavim, kar sem pojedel s tako slastjo«. — Vse to pa mu ni pomagalo, da ni sledrJK umrl vsled slabega prebavljanja, pravi smeje d Artagnan. — Kaj hočete, odvrne Aramis udano, svoji usodi ne more človek uiti! — Toda, oprostite, pravi d' Artagnan, nekaj sem vas hotel vprašati. — Samo vprašajte, saj veste, da med nama ni govora o kaki brezobzirnosti. — Torej ste zabogatili* — O, moj bog, ne! vsako leto si spravim skupaj .dvanajst tisoč lir, brez tiste majhne ustanove tisoč j tolarjev, ki mi jih daja gospod princ. — In s čim si zaslužite tistih dvanajst tisoč lir? vpraša d'Artagnan; s svojimi pesnimi? — Ne, opustil sem poezijo, samo še včasih naredim kako napitnico, kak galanten sonet ali kak nedolžen epigram: govore sestavljam, prijatelj. — Kake govore? — O, prekrasne govore, veste! Vsaj zdi se tako. — In potem jih pridigujete ? — Ne, prodajam jih. — Komu? — Onim izmed naših patrov, ki hočejo postati slavni govorniki! — Ah! res? In vas ni mikala ta slava? — O, pač, ampak moja narava se je uprla temu. Kadar sem na prižnici in me slučajno pogleda lepa ženska, pogledam tudi jaz njo; če se mi na smehlja, se tudi jaz njej nasmehljam. In tedaj se razvnamem; namesto da bi govoril o peklenskih mukah, govorim o nebeškem veselju. No, glejte, to se mi je pripetilo nekega dne v cerkvi svetega Ludovika na Močvirju... Neki kavalir se mi je začel smejati v obraz, in tedaj sem prekinil govor ter mu zaklical, da je osel. Ljudstvo je šlo ven pobirat kamenje; toda med tem časom sem duhove poslušalcev toliko izpreobrnil, da so njega kamenjali, ne mene. Bes je, da se je drugi dan oglasil pri meni, mislž, da ima opraviti z opatom, kakršni so navadno vsi opatje. — In kaj je bila posledica tega obiska? vpraša d'Artagnan, drže" se od smeha za trebuh. — Posledieaje bila ta, da sva si dala za naslednji večer rendez-voui na trgu Royal! E, boga mi, o tem morate tudi vi nekaj vedeti 1 Drugo vprašanje je, ali bo sploh prostora dovolj zanje. Sploh povsod vprašaj. Neki hudomužnež, ki je hotel malo pozabavljati, je dejal, da bi bilo najbolje, ako bi nesli cerkev in stolp v Gorico; tam bi se najbolj napravilo. — Najbolj znamenito pa je pri nas sedaj to, da imamo kmalu občinske volitve. Razpoloženi so bili računi, tako je klical sluga pred cerkvijo, ali dvema ob-činarjema se je reklo, da še niso končani, eden je bil celo dvakrat na županstvu, a dobil ni nič. In to sta dva, ki nekaj razumeta! Torej to je tisto čudovito delovanje v korist občine, kakor so pisali nekdaj klerikalni listi, da sedaj še računov ne dobimo na dan. Zakaj se da razglasiti, da so razpoloženi a se jih potem skrije. Gorjam*, ali bomo res vedno tisti cepci, da se ne bomo zavedli? Kam bomo prišli po^tej poti? Ali bodo trajale vedno tiste razmere, ko niso občinarji vedeli za nič. Sedaj so drug« ča^t. Obcinar naj tudi sam gleda, kaj se godi. S Trnovega pri Kobaridu. — Počasni zemljemerec Lapanja toži našo občino za odškodnino 4000 K. Kako je prišlo do tega, Vam ob kratkem pojasnim. Leta 1892. je sklenil omenjeni pogodbo s takratnim starešinstvom za delenje občinskih zemljišč. Ko je prišlo drugo starešinstvo na krmilo, je z ozirom na to, da je delitev občinskih zemljišč nujna zadeva, sklenilo novo pogodbo z drugim zemljemercem. Starešinstvo je bilo prepričano, da bi zemljemerec Lapanja za izvršitev delitve potreboval najmanj 15 let, kar se da sklepati po onih občinah, kjer je Lapanja delil. Za sv>jo lenobo bi bil ta gospod rad še nagrajen!! Kako se to strinja z načeli katoliškega deželnega poslanca? — Trnovec. — U Gerkna. — Znani dopisnik zadnje »Gorice« javka o porazu, katerega so doživeli brumni naši klerikalci pravega kranjskega kalibra ter si daje pogum za druge volitve. Pri drugih volitvah oddamo mi svoje glasove, če tud« bomo v manjšini; to nas prav nič ne straši. Povemo Vam samo to, da mi pojdemo neustrašeno naprej po začrtani poti, če Vam bo ljubo ali ne Videli ste pri »Čitalnici«, v katerem taboru je mladina. Zavirate nas v delu za napredek, a duha časa ne spravite s sveta ter ga ne zamorite, če tudi napnete vse svoje moči. Zgoditi se morajo reforme preko vaših in naših glav, saj mi Slovenci nismo merodajni faktor pri reformi raznih zahtev. — Čitalnica ima namen izobraziti človeka ter ga dovesti do tega, da bo znal misliti in presojati; ona ne s m e služiti ozkosrčnosti in politiki duhovščine. To in nič drugega smo hoteli mi naprednjaki od »Čitalnice«, zato smo lansko leto napravili naskok, kateri se nam je z vašo pomočjo tudi posrečil, za kar se vam toplo zahvaljujemo. Imen onih mož nočem navajati, ker »nomtna sunt odiosa«; kdor je prizadet, naj reče: mea culpa. Mi spoštujemo prepričanje vsakega, a takih ljudi ne moremo spoštovati, kateri so danes »tič« jutri »miš«. -— To je gola resnica — pa brez zamere. — X. Oolilno gibanje. iz Branke. Volilna agitacija od strani klerikalne stranke je tudi pri nas v polnem teku, pa ne od domačinov in okoličanov, ker pri nas raz-ven dveh so vsi za kandidata g. Štreklja, pač pa hodijo od zunaj skušat svojo srečo. Ali ljudstvo se ne da pregovoriti in prav ima. Tako je bil prišel neki agitator iz vipavske Planine med nas. Ko se ga je dobro nasrkal, je prišel k omizju domačih Braničarjev rekoč: Dragi moji možje in fantje! Prej ko grem, vam moram nekaj na srce položiti, namreč da dne 14. maja, glejte, komu oddaste svoj glas. Vsi kot en mož morate voliti ie prave katoliške može. Da, da, za »Žlindro" bomo že! je dobil odgovor, potem jo je od-kuril. Na praznik sv. Jožefa je prišlo v društvu nekega Černeta iz Toinaja več njih in so se razkropili po Branici okrog bolj odličnih oseb ter so agitirali za klerikalno-vladnega kandidata Laharnarja. Minolo soboto 23. pr. m. pa nas je doletela čast, da je posetil sam g. Laharnar Branico; mudil se je pri dveh večjih posestnikih in popraševal, kakšnega mišljenja da je ljudstvo pri nas. Dobil je odgovor, da pri nas je vse za g. Štreklja. No, saj to aič ne de, je odgovoril, Le si morejo kakega boljšega dobiti kot sem jaz, pa naj si ga dobijo. Potem se je odpeljal. »Primorski Laž-njivec" je začel kar tuliti od jeze, ker je spoznal, da je povsod ljudstvo navdušeno za našega kandidata g. Alojzija Štrekjja in da na njihove shode hodijo po veČini naprednjaki. Kdor je bil na shodu v Sežani, ta ve, kako zna farbati posvečeni lažnjivec. Pri nas sta le dva, ki trobita v rog omenjenega lista, pa ni vredno, da bi se papir kvarilo za nju. Domače in razne nooice. Gostovanja ljubljanskih tledallšfnih Igralce« f Gorici. — „Narodna prpsveta* v Gorici naznanja predobjavo gostovanja članov slov. gledališča iz Ljubljane z nastopnim repertoirom: Sobota 6. aprila otvoritvena predstava: Elga! Sanjska drama v 7. prizorih. Nemški spisal Gerhart Hauptmann. Poslovenil prof. I. W. Nedelja 7. aprila, druga predstava: Na letovišču. Burka v treh dejanjih. Češki spisal Josip Štolba. Preložil Ivan Podgornik. — Torek 9. aprila zadnja predstava: Potopljeni zvon. Dramatska bajka v ~. th dejanjih. Spisal Gerhart Hauptmann. Preložil Ant. Funtek. Dvorana v »Trgovskem Domu". Sodelujoči člani slovenskega gledališča iz Ljubljane. Režiseri: Viljem Taborski, Anton Verovšek. Gospodje: A. Danilo, H. Nučič, V. Taborski, A. Verovšek, G. Kinskv, Fr. Habič, Iv. Molek. Dame: G. Danilova, R. Taborska, M. Rovovska, M, Košakova, A. Kržišnikova, R. Šubertova, Danilova. Souflerka: A. Kržišnikova. Inspicient: Fr. Habič. Garderobier: A. Schvvarz. Predpnodaja sedežev in abone-ment za tri predstave iz prijaznosti v trgovini g. A. Gabrščeka in A. Jeretiča. Cene sedežev: Pritličje fotelji: 3 K 50 vinarjev. Sedeži L—IV. vrste 2 K, sedeži V.—-VIII. vrste 1 K 50 vinarjev. Balkon: I. vrsta 2 K, II. vrsta t K 50 vinarjev. Stojišča 80 vinarjev. Dijak in vojaki do narednika 40 vinarjev. „Narodna prosveta". Te tri igre so imele v letošnji sezoni ljubljanskega gledišča največji vspeh. Gledišče je bilo vsakokrat razprodano. Kakor je videti iz plakata, bomo imeli priliko videti na našem odru naše prve slovenske gledališke umetnike. Imena: Verovšek, Taborski, Danilo, Nučič govorijo dovolj in bi ne trebalo še posebnega priporočila, da naj goriški Slovenci te tri večere napolnijo dvorano „Trgovskega doma". Iz prijaznosti je odbor ža Gregorčičev koncert, ki bi se imel vršiti prihodnjo nedeljo v Čitalnici, obljubil preložiti koncert na drugo nedeljo. V imenu „Prosvete" in gledališkega osobja bodi odboru na tem mestu izrečena za to uslugo iskrena zahvala. Predprodaja vstopnic za soboto in nedeljo prične že danes v trgovinah A. Gabrščeka in Jeretiča. Poroka. — Danes se je poročil v Ljubljani gospod Saša Šantel, slikar in nam. gl. učitelj na c. kr. učiteljišču v Kopru, z g.čno Ružo Severjevo. Vse najboljel V Gor. Vrtojbi se je vršila včeraj po vspo-redu, objavljenem v »Soči", veselica, ki je vspela prav lepo. Udeležba je bila povoljna. Petje, igra, deklamacija, vse se je izvršilo v čast društvu. Sodelujoče osebe so se potrudile za prireditev ter dosegle tudi uspeh. Želimo še več tako lepih veselio v Gor. Vrtojbi. »Gosposka Stranka8. — Kdor ne verjame, da je reorganizovana narodno napredna stranka na Goriškem gosposka stranka, naj popraša nekega Mermoljo iz Dol. Vrtojbe, ta mu pove. On je sedaj glavni agitator proti narodno-napredni stranki ter leze po vsej. sili na neko „agrarno stališče", kakor pravi on. Za današnji shod v Štandrežu se je trudil in pehal na vse kriplje; med drugim agitira in piše tudi, da je narodno-napredna stranka — gosposka stranka! On kar trdi to, ali če bi se vzelo moža v šolo ter ga izpraševalo, bi ne mogel dokazati svoje trditve. Kajti naša stranka je po svoji organizaciji prava ljudska stranka, v glavnem kmetska stranka. Kdor trdi kaj drugega, je ali velik nevednež ali pa zloben človek s posebnimi nameni. Trditev o gosposki stranki je naravnost smešna. Če je zraven tudi kaj gospodov, je pač le prav. Ali pri Mermoljevi agrarni stranki ne bo nobenega gospoda? Saj se poleg njega trudi za agrarno stranko v glavnem potovalni učitelj Štre-kelj. In Štrekelj je vendar gospod. Torej bo po Mermoljevi logiki tudi agrarna stranka, Če se porodi, gosposka stranka 1 — Se pač vidi, kako ničvredno je vse, kar se navaja proti napredni, ljudski stranki, kako izmišljeno in zavito. Siabo znamenje za razdirajoče „agraree", ki delajo naravnost proti napredku kmetijstva, kajti s cepljenjem in ločevanjem pomagajo le klerikalcem. Pred očmi pa naj imajo, da je Gregorčič glasoval proti koristim kmeta, proti odpisu davka, glasoval j« v prilog grofov in baronov v državnem zboru. Zato pa je Mermoljevo »agrarno stališče" p roti kmet-sko, škodljivo in nevarno. Zato pa pametni in razsodni kmetje ne smejo na tako stališče — na tistem stališču naj ostane Mermolja sam samcat! Ekspertna zairaii In politika. — Lani smo vzročili, da se je javno obširno razpravljalo o trgovini s krompirjem. Da se more tako ris-kantna reč presoditi prav, smo se postavili na stališče, da se mora čuti dva zvona. Priobče-vali smo članke, ki so govorili za eksportno zadrugo, in članke, ki so navajali pomisleke ali govorili kar naravnost proti zadrugi. Ljudje, ki kaj razumejo o trgovini s kmetskimi pridelki, so nam dali prav, tako stališče ni ugajalo samo učitelju kmetijstva Antonu Štreklju in pa posestniku in redarju Mrmolji v Dol. Vrtojbi. Takrat se nam je zdelo čudno, zakaj da se zaletavata v „Sočo", ko so n. pr. kmetje v Štandrežu sami prav presojali naše stališče ter povedali tudi Štreklju v brk, da nima prav, ker se obreguje ob „Sočo". Danes razumemo, zakaj sta tako postopala. Potom kmetijskega pouka, potom shodov za eksportno zadrugo naj se ustanovi v okolici nova stranka — ograrna stranka. Zato se pehata omenjena dva moža. Kmetijskemu poduku mora biti namen res le — kmetijski poduk; shodom za eksportno zadrugo naj bo namen res le razpravljanje o tej tako važni zadrugi, ne pa — politika in ustanavljanje nove stranke. Tako delovanje je pogubonosno. Za tako delovanje pa tudi ni plačan učitelj kmetijstva, ampak le za poduk v kmetijstvu. Saj imamo tudi še drugje -'eželi učitelje za kmetijstvo, pa ne smatrajo za svojo nalogo, delati stranke s kmetijskim podukom, ampak ostajajo pri kmetijskem poduku, kar je njihova naloga in za Jcar so plačani. Zakaj se torej meša prav v goriški okolici s kmetijskim podukom politika; kdo tiči tu zadej?! Za danes 1 e vprašamo... Naravnost neodpustno in škodljivo je zlasti za eksportno zadrugo, ki se ustanovlja, ako se jo uprega v voz politike, in sicer posebne politike par Ijudij v okolici. Nam se zdi, da ja taks pot jako napačna — zato pa svarimo resno ter kličemo prizadetim: če hočejo, da bo res kaj z eksportno zadrugo, od katere pričakujejo kmetovalci resnična koiisti, naj otresejo hitro ž nje, dokler je še čas, vso vsiljeno odijozno politikovanje par nepremišljen«) v ospredje se silečih Ijudij. Čemu bi se radi teh pehalo proč druge ljudi, ki so bolj potrebni za pro-speh zadruge kot pa par sanjačev in huj-skačev ?! Spovednlca v službi politike. — iz Kobarida nam pišejo, da je znani Jakop Fon Iz Kreda agitiral v spovednici za to, da naj Kobaridci volijo onega kandidata, katerega bo priporočalo »Katoliško izobraževalno društvo«. Pa naj še kdo reče, da ne služi spo-vednica politiki! Iz Kobarida. — Deželni odbor navadno zahteva od vsake občine, da položi koncem vsakega leta račun. Čudno, da je to opustil pri cestnem odboru v Kobaridu. Načelnik Lapanja ni položil računa ne za leto 1905, niti za leto 1906. Kaj to pomenja? Doba cestnim odborom je že pretekla, o novi volitvi ni nikakega sledu. Iz Cerkna. — Oosp. dekanu dr. Knavsu moramo v uho nekaj povedati: Vi, ki gorite za katoliška načela, poučite svoje politične somišljenike o ljubezni do bližnjega, ker maščevanja nad svojim bJižojim se sramujejo še naprednjaki, kateri so po vašem mnenju »brezverci«. Tu je vaše torišče, ne pa politika! Nekdo. Ukradel j8 neki Al. Valdemarin iz Ro mansa po noči v stanovanju v ulici Morelli dvema drugima Lahoma uro, čevlje in obleko, potem jo je popihal. V Gradišču Ob SOČI je upisanih v volilni imenik za državnozborske volitve 723 vo-lilcev. Klerikalna županstva so se potrudila, izpustiti, če le mogoče, napredne in socialistične volilce. Tako je tudi v Furlaniji. Iz Krmina poročajo, da je izpuščeno vse polno liberalcev in socijalistov. Cerkveni koncert. — Drevi ob 6. uri se bo vršil v tukajšnji evangeljski cerkvi cer- kveni koncert »lipskega solo-kvarteia za cerkveno petje«: Klara Rdthig, sopran, g Schneemann, alt, Bruno Rflthig, tenor, Ev! gen Tannevvitz, bas. Kvartet je dosege)" kjerkoli je nastopi!, popoln vspeh. ' V SOVOdnJah bo 7, t. m. velika veselica katere vspored smo objavili v zadnji številki. Vspored je jako zanimiv, združen pa s troški. Ker se društvo »Nada« vedno trudi nuditi občinstvu kaj lepega, izrednega in kaj za smeh, zasluži obilne udeležbe nr' nedeljski veselici, na katere vsporedu so tudi posebne vabljive točke. Samo Laharnarja manjka! — Trpeči kmetje v Rumuniji so se dvignili proti zatiralcem Strašna je bila osveta. Tudi v Bukovini trpijo kmetje. Ustaja v Rumuniji je vplivala nekoliko tudi na kmete v Bukovini, ki sedaj ob tej ustaji čutijo toliko bolj svoje težave Politična oblast v Bukovini je takoj stopila na noge proti kmetom ter odredila najstrožje določbe, če bi le črhnil kak kmet posvojim trinogom. Orožnistvo je pomnoženo in politična oblast bi strahovito zadiha proti njim! Član tiste vlade, ki se je pri. plavila tako proti kmetom v Bukovini, je tudi Laharnar. Samo njega manjka, drugi so na delu. On bi šel nad kmete kar s sabljo kot svoj čas nad Kraševce! Laška SUroi08t. — Pišejo nam: Na Veliko noč okoli 6VS zvečer sta se vračala dva biciklista iz Gorice proti Št. Petru. Ko do-speta v bližino gostilne Silič v Št. Petru, naletita na večjo družbo mladeničev iz Pod-' turna v Gorici, ki so prepevaje šli po sredi ceste. Zvonila sta na vso moč, da bi se jima ognili, ali zastonj, ko dospeta v bli-žino njih, skoči eden s kolesa, drugega pa prevržejo. Vsled tega je začelo prerekanje. Slučajno pride po cesti večja družba goriških Slovencev, ki so se vračali proti Gorici. Med njimi je bil tudi neki orožniški postajevodja. Ko je videl, da postaja položaj resen in da druhal išče po vsej sili prepira, pokliče obČ. redarja in oba se postavita med nje ter jih začneta pomirjevati. Na to pa se ti fantalini še bolj razjezem začnejo napadati in zmirjati obč. redarja in orožnika. Tema ni ostajalo drugega nego da sta v silobranu potegnila sabljo iz nožnice in se postavila proti njima. Ko so videli, da jim ne morejo nič napraviti, šopa začeli metati kamenje, in vsi oni, ki sobi takrat na cesti, so bili v veliki nevarnosti. Nekemu gospodu, ki je šel po cesti, je priletel kamen tia roko in mu ranil prst, nekemu drugemu je priletel kamen v hrbet in še celo gospe in gospodične so bile zadete od kamnov. Po dolgem trudu se je posrečilo obč redarju, (da je enega aretiral. Drugi pa so se zbrali skupaj v gručo in počakali, da ponove napad. Vse one, ki so se potem vračali domov po tisti cesti, so tisti tolovaji napadli bodisi s kamnjem ali pa z golo roko. Mnogo Ijudij je moralo iti domov po mi-renski cesti, ako so hoteli biti varni pred to druhaljo. Pričakujemo, d* bodo ti laški divjaki dobro plačani za svoje junaške čine. Tepeni Slovenci. — Z ozirom na notico »Tepeni Slovenci« v »Soči« z dne 23. pr. m nam piše prizadeti krčmar gosp. Giovatim Ciuffarin to-le: »Ni res, da je 30 Lahov v mojej gostilni napadlo 3 Slovence iz n* loga, ker so isti govorili slovensko. — Res pa je, da je prišlo dne 17. sušca 1.1- v mojo gostilno 14 oseb slovenske narodnosti, ki so začele brez vsakega vzroka izzivati krčmarja in druge goste, ter so raz- tako -V bijali steklo v oknu in ranili krčmarja, da so jih morali redarji odstraniti. mojej gostilni so bili Slovenci vedno dobro došli, kakor vsak drugi gost, ki se so* dobno obnaša. Z gosti občejem vedno' jeziku, v katerem mi naročajo,« Opazka uredništva: Prosimo P* ročevalce, da se zglasijo čim prej pri "as Objava. — Da se pride v okom od & ličnih strani izraženim pomislekom proti ku/ leta 1906. izvršenega Štetja klicev, sklenilo J c. kr. trgovinsko ministerstvo z odlokom 9. marca t. 1. št. 7855/P, da podeli onim telefonskim naročnikom, kateri se po o^JJ nem štetju oškodovane čutijo, pravico, da m sami določijo, v kateri izmed tarifnih raz dov A. B. C. in D. noj se uvrsti njiW postaje. m C. kr. poštno in brzojavno ravnate«« • poslalo bo tedaj v kratkem narofinikoni P nine prosto dopisnico, s katero imnjo le-» . raZrede, katere so za njihove postaje , li izbrali, naznaniti nejpozneje do 30. aprila S c k1'- postnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. Atd&VSk; cestni Odbor. — Pišejo nam: \ Arteln'"" zboru je bilo nekoliko govora, da i • bil«' an nekoliko popaziti na naše cestne dbore, zlasti ako se jim meče tako visoke deželne podpore. Če je ta*predleg &U>ty»*Qv reben in umesten, je bil to za ajdovski cestni ^Ibor! Že vse ljudstvo se zgraža nad „delo-0< njeni" tega odbora. Skrb za ceste in da bi loffo sploh svojo vršili, se od večine niti ne ; ?!i{akuje; kajti, kdor pozna lenega jgpjka in^ Lfji Vidmarja, niti tega ne pričakuje. Ali pri sej bvoji nesposobnosti so nekateri teh gospodov najhujši agitatorji za kavee in delajo | 4o Proti tiud8tvn- Sv°Je seJe in P°fcik istim ; Jldaj0 plačati menda drago, a dnevni red j Jerednoistirnamreč: Igra, pijača... Takoj ko so skupaj, začno ti pobožni siromaki igrati in iSrati» dokler Jih Vom&noi f ne da bl bl,° pr|š,°do I k,n spopadov. Škoda, katera je nastala Y^h pa je velikanska. Lna imK ,a^a Postaja za torpedo^ je napravic t nu> 25 morsklh mi|i od Trsta- I ljtj Srst dospe od tam flotila lahko v P'«duiiSllMkf Pr,S,aR,i68 f NN se Premesti v ladostuie v°x fadl tega» ker voina ,uka ne ¦ * vee potrebam vojne mornarice. Dežniki obstoje 130 let. Napravil je prvi dežnik neki Anglež, katerega so zasmehovali, ko je korakal v dežju po cesti z dežnikom. Potem so napravili dežnike kavar-narji, katerih uslužbenci so spremljali goste domov ob dežju z dežnikom. Kasneje so začeli rabiti dežnike plemenitaški krogi, in počasi je prešel dežnik v splpšnp rabo. ^.^J^^^^JlllM^- T^LJftožnavi na Moravskem so napredni volilci priredili uspešno demonstracijo proti agitaciji s prižniee. Ko je namreč župnik Prikrvl po pridigi hotel Citati pastirski list moravskih škofov o državno-zborskih volitvah, zapustili so vsi demonstrativno cerkev ter pustili župnika s par starimi ženskami samega. Analfabeti Y Italiji. — Poslanec Mam je na shodu v Rimu podal žalostno statistiko o analfabetih v Italiji. Italija ima 48-29% anal-fahetov. Med vojaškimi novinci je analfabe-tov 32-60%. V Rimu jih je 44%, v Neaplju 00%, v Palermu 73%, v Cosenci78%.Glede" ljudske prosvete je Italija na oni stopinji kot Španija, Rusija in Južna Amerika. S čim bl sl eiropskl vladarji lahko slutili kruh, če bi prišli ob prestol, piše neki ameriški list: Rumunska kraljica (Carmen Sylva) piše svetovnoznane romane, car Nikolaj ima krasen tenor, da bi lahko nastopil v gledališču, italijanska kraljica Helena govori 8 jezikov, Edvard VII. bi lahko kot dober poznavalec vina začel ž njim trgovino, portugalska kraljica je diplomirana zdravnica. Vse pa. prekosi nemški cesar Viljem II. On je: pesnik, govornik, igralec, kapelnik, knjigovez, slikar, kipar, brivec, gospodar obenem. Torej dosti talenta za delo! 6, Ivan Jebačln, trgovec in tovarnar v Ljubljani, je naklonil »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« za pirhe 100 kron kot drugi del ustanovnine. Odbor se velikodušnemu svojemu dobrotniku najiskre-nejše zahvaljuje. Slovenci smemo biti ponosni na to narodno fvrdko, ki nam je osnovala prvo tovarno za kavne surogate na slovanskem jugu ter s tem vsaj resnično zavedne odjemalce emancipirala od tuje, nam sovražne industrije. Toda v tem oziru še manjka v sloveiiskem občinstvu mnogo do vsestranske zavednosti. Še vedno se pokupi na Slovenskem do 80 odstotkov cikorije, ki jo proizvajajo Nemci in Italijani, a katerih izdelki po izreku nepristranskih veščakov v splošnem ne dosegajo kakovosti Jebačinovih izdelkov. Dolžnost vsakega zavednega rodoljuba je tedaj, da poučuje gospod:-;;, v svojem kraju, naj zahtevajo povsod c.Korijo Jebačinove tovarne, ki je tako velikodušna podpornica naših narodnih društev, dočim tuje tovarne pomagajo zdrževati našemu narodu najškodljivejše zavode. Upravni odbor ».Zaveze Jugoslovanskih učiteljskih društev" je sklenil prirediti svojo letošnjo glavno skupščino dne 17. in 18. avg. v Radovljici na Gorenjskem. Slovenke v Prago. V vseh slojih češkega ženstva opažamo velik smisel za javna vprašanja, za kulturno delovanje, za organizacijo, ki je dovedla Čehinjo na visoko stopinjo ter na ugiedno stališče. Češka žena se odlikuje po nenavadni inteligenci, energiji in marljivosti, ki je enake ne najdemo kmalu kje. Češko ženstvo ima različne krožke, društva in organizacije, povsod deluje z velikim uspehom. Predvsem pa so Čehinje požrtvovalne, nav dušene narodnjakinje, ki bi nam morale biti v vsakem oziru za vzgled in vzor. Nikakor torej ni prav, da slovensko ženstvo sploh ne pozna češkega ženstva. Zato je vsega uvaževanja in zanimanja vredna misel, da bi se Slovenke o priliki vsesokol-skega zleta koncem junija t. I. sešle s Če-hinjami v Pragi. Tak sestanek bi bil za slovensko ženstvo največje koristi. Ogledale bi si vzorne organizacije čeških žen, »Matico šolsko«, »Jednoto Pošumavsko«, »Jednoto severno češko«, Domačnost (Gospodinjska šola v največjem slogu), »Vyrobni spolek« (Ženska šola za najraznovrstnejša ročna dela), »Minervo« (Ženski gimnazij) i. t. d. Tu bi se nam pokazala ogromna in vztrajna delavnost češkega ženstva in njega vzorna vzgoja. Ogledale bi si knjige, ki razpravljajo v žensko področje spadajoča vprašanja in so jih Čehinje deloma same spisale, deloma prestavile iz svetovnih jezikov. Vse to bi vsekakor dosti pripomoglo, da bi se naše ženstvo zavedlo velikega pomena, ki ga ima v narodu, ter se lotilo resno dela, sebi in narodu v prid. Želeti je, da se slovensko ženstvo vseh slojev in iz vseh krajev oklene z vso ljubeznijo in vnemo te misli. Tako lepe prilike ne bo kmalu zopet, kot ob vseso-kolskem zletu, ko bode veljala vožnja v Prago in nazaj v III. razre-dCT20' K 30 vin. Slovenke, ne zamudite te prilike, pohitite koncem junija v posete k ljubim sestram Čehinjam, kjer boste sprejete kakor doma! Če se oglasi zadostno število Slovenk, namerava »Splošno sloven. žensko društvo« v Ljubljani aranžirati sestanek češkega in slovenskega ženstva. Da bo vse lažje razumljivo ter da se že prej nekoliko informiramo o delovanju Čehinj, je napravil gosp. pisatelj Iv. Lah pregled organizacije češkega ženstva, ki ga prinese v prihodnjih številkah »Slovenska gospodinja«. Slovenke, ki se nameravajo udeležiti sestanka v Pragi, naj se oglasijo čim preje pismeno odboru »Splošnega sloven. ženskega društva< v Ljubijani. Ekonom, kateri je absolviral kmetijsko šolo z odličnim vspehom, izvežban v .vseh kmetijskih strokah, želi iz osebnih vzrokov premeniti svojo dosedanjo službo. Najrajši nastopi kot opravnik na kakem veleposestvu na Hrvatskem, v Dalmaciji ali tudi kje drugje. Ponudbe je pošiljati pod šifro »ekonom* na naše upravništvo. Odlikovana pekarija in slatearna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni kisi) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-„ nejega peciva, torteV kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •p* po Jako zmernih cenah. *¦•• Pfaffovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLEVA V GORICI Magistratna alica štev. 1. Imava v zalttgl tudi šivalne »troja rainlh drugih vrst In tnvaran. =r==== Cene zmerne, pogoji ugodni. ===== Slavna iičinstvi je naprošalo, h prwi naiiavo Šivalnega stnja zahteva sinili, kateri se pošlje zastonj in franka. Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Aiit.Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem nretužno vest, da je 26. t. m. umri nas nepozabni oče Andrej Klemenčič v starosti 71 let. Pogreb pokojnika se je vršil dne 28. t. m. ob 7. zjutraj. Najsrčnejšo zahvalo izrekamo tem potom vsem onim, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku na pečinski inirodvor ter s tem lajšali nam našo srčno tugo in bolest. * «... Srčna hvala tudi št. viškogorskim pevcem, ki so se potrudili uro hoda kakor tudi pečinskim, za ginljivo petje ob odru in gomili I Srčna hvala torej vsem, kateri ste kakorkoli pripomogli v povehčanje pogreba in v tolažbo nam žalujočim ostalim. Na Pečinah, dne 31. sušca 1907. Just, Katra, TerciUa, Pavlina. Iverja, omožena Klemenčič. Marija, omožena KovačiC. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žitna in platno. SVETOVNO ZNANI === FERNET-BRANCA Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg BRATOV BRANCA V MILANI jedini lastniki načina za isdelovanja, lo najbolj učinkujoča želodčna grenčica »vita Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarn j Senzacijonelna novost priporoča svoje izborno pivo v sodcih in v steklenicah. Zaloga p Sonci ria Kornii Step. 13. ____ Lepa, dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom V Večjem trgu na Koroškem se proda zaradi bolezni takoj. Natančneja pojasnila daje naše upravništvo. Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilno pri nFigovcu". fTlodre žene Zahtevajo knjigo: .,Motenje perijode", j spisal, dr. med. Leviš. — Knjige se raz-: pošilja proti povzetju K t-20. Pojasnila daje zastonj R ZIBRVAS Kalk 244 pri Kolini. (Koln) ob Rena. ..Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiii, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Tolefon it. 79. Račun poitae hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 4 7* %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57»%» na varščino ali zastave in na menjiee po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%. Stanje 31. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647,39. — Reservni zak ,d: 79.082-62. — Vrednost hiš: 112.328*— HRISTOFLE laitau indjeii poiodjc vttk vrst ffissi— t*iko poarobrajMt Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za [•Make. karo, daj, na-I Mlini peddtaTki^ umetni lidelkL Jidino nadomestilo pravega srebra. Posebni IvJeHri m hotele, restavracije in tavam*, kakor tudi pensjjone, gospo- —— (finjstvo itd. t,---------. O. Ta. dvorci maložnlkl Cbristafle & C." - Dunaj L Opernring 5 (Helnrlchshof). — Dustroviui oenflc na lahtevanje. — V votb m—tih zastopano po prekupcih. let JMMiri trcU isvfcraotti imajo aaii Izdelki «M«> HimsBIii tauMiVi h a— OhrUtofls. 2« Daljnogled SO-kratno povečanje Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2 — 3 „ „ 550 Odpošilja po povzetju: HENBIK WEISS Dunaj XIV. 3. Sechshauseritr. 5.24. Naročite takoj in bodete vzradoščeni! 'asaaBaJaB^a^afla^nAsajHMJH^iataMaaaS^aaaj Fotografije brezplačno l>»hko dobi vsaka lepa dam* aii gospod vsakega stanu in starosti, ako se pride fotografirat v lepem, originalnem kostumu ali dame tudi v kaki drugi lepi svitli opravi pri fotografu M Ml T Gorici "jbosposka ulica št. ?, II, nadstr. Orožja- municije predmeti za lov, dinamitm patrone. ==*== Keršeuani & Cul v Gorici == Stolni trg št. 9,- F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in, tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino Sprejmejo se zastopniki ^^=* patentiranih m^^m zarezanih strešnikov »Sistem BABZBU" (Strangtalzzigpl) »Sistem MAR20LA' Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno imnregnirani. s Najličiiejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. s Vsaki streSnik se zainore na late pribiti ali pa z Žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzone In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki* Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah - REVMATIZMU in PROTINU JB llger Godina fl^I^V8^^"*'"*1 ««««¦•> ¦•*¦"»• •¦*"• M-doini« tf«ll« S.lut«" pri Sv. Jakobu; Josip fiodln.r w_mmimmm____ ¦•»ot«« ,,aii Ig««*«. Via ««| P«r««fio 4. ............. ' - "•"" §**tort* * m. it *,.*?¦ it s« rig0olO|f pw| aa;o 4 itejklralot proti Dofittf« tU »iprtj poiltnlm ¦neikom I f_ proito poltnlm Zaloga Šivalnih strojev in dvokoles azličnih sistemov. Lastna delavnica in popravljalnica orožja. dvokoles_jn šivalnih sttoicv.