Smogu smo napovedali vojno
Nekajmesečne razprave o onesnaženem zraku v Ljubljani so s sejo vseh breh zborov skupščine mesta Ljubljane, ob koncu prejšnjega meseca, do-bile svoj (vsaj začasnd) epilog. Delegati SML so namreč spre-jeJi odlok o zavarQvanju zra-ka pred omesnaženjem. S tem dofcumentom se sdaj odpirajo možnosti, da v mestu storimo vse, da v zadnjih mesecih to letih resnično nezdrav zrak bi-stveno izboljšamo.
Čeprav je minull mesec spre-jeti odlok tehnično tak, kot vsi drugl odloki: ima splošne, pre-hodne, kazenske in končne do-ločbe — pa se v nečem vendar-le razlilkujejo od drugih, do sedaj sprejetih odlokov v me-stni skupšoini, saj je precej razburil »duhove«, budd med delegati — predvsem zbora zdTuženega dela — in prlnesel največ amandmajev.
Kakortoli že, odlok imamo in treba bo utarepati. Začeti pa bamo morali pri sebi, doma, v svojem stanovanju. Nič ne pomaga tarnati, da je zrak v mestu slab, iistodasno pa veselo feuriti stanovanja s tistdmd go-rivi, ki ga najbolj onesnažuje-jo. Prav tako pa to velja tudi za že preitirano uporabo avto-mobidov v mesbu, ko zaradi lastoega ugodja pozabljamo, da tudi pramet v velikd meri, še posebeo zaradi slabega pro-metnega režima, onesnažuje za-ak. Tudi delovne organazacaje, ki jim je bilo doslej »škoda« odtrimiiti denar t& čistilne na-
prave, bodo posdej moraie o tem dobro razmisliiti.
Možnostd je veliko, mnoige predvideva tudl odlote sam, če-prav moramo re&i, da s tem, ko so ga dedegata manuld mesec v mestni sfcapšoind sprejeld, ni-mamo v Ljubljani še prav nič čistejšega in bolj zdravega zra-ka (razen kolikoor nam ni po-magal veter, ki je razgnaJ smog). Tudi SIS za zaščito zra-ka pred onesnaževanjem, ki jo bomo v Ljubljani ustanovilii ne bo inogiLa problema rešdti čez noč, predvsem pa ne brez po-moča vseh prebivalcev glavne-ga mesta SRS.
Ne glede na to, da smo spre-jem odlaka že predno je bil sprejet pozdravlgali in poudar-jali njegovo nuijnost, moTamo vendarle reča, da o®taja slab obfiutek ob iBredntti ukrepih, ki jih ta dalofia. Izredni ukrepi predvddevaj'0 namreč tari stop-nje: priporoCUa, omejitve in prepovedd. Ce vemo, da bomo »priporačall« Sele poteim, ko bo dosegla poluma koncentraoija SO2 1,2 mg/kub. m — istočas-no pa tudi vemo, da je maksi-malna dovoljena koncentracija le 0,30 mg ŠO2 na kub. meter ter se zavedamo, da priporoči-la po navadi niteoli ne zaležejo, tudi ko gre za naše zdravje, potem je »slab občutek« še to-Mko bolj intemeljesn. Da niti ne govorlroo o tem, da prepovedi veljajo šele prii koncentTaciji 3 mg SOj na kub. meter, ob tem, da smo lmeli do sedaj največjo koncemitracijo 13. ja-nuarja 1967, ko je znašala »le« 2,4 mg na kub. meter. Torej
odlok v tem primeru, uparao pa, da se ga Ljubljančani še spomnljo, prepovedi še ne bi upoštevaJ odiroma do njih še ne bi priSlo.
ATgumenitd Iavr&nega sveta SML, ki je bil predlagatelj od-loka so sprejemljivi le do n&ke mere — airgtHneinti namreč, s katerimi je XS delegate prepri-čal, zakaj takšne in ne dnugač-ne koncenitraoije. Ce je IS us-pelo prepričati delegate, pa nas ni. Res je sicer, kot pravijo na izvršnem svetu, da so koncen-traoije, vdišje od 0,30 mg na fcub. meter sikoraj vsaik dan večkrat in da potem priparoča-la izgubijo vsak smisel. Lahko pristanemo, da obvelja koncen-tracija 1,2 mg na kub. m če-prav imamo tudi ob tem pomi-sleke. če strafcoimjaki tirdijo, da je makaimalna dovaljema koncsentracija 0,30, potem je 0^0 pa pika. če pa izvršnd svet strokovnjakoim ne verjame in zdi se, da jlm ne, potem naj se vsi, ki menijo, da se spoma-jo na SO2 in njegov vpliv na zdravje ljudi, usedejo za ok-roglo miao vn raaftistijo rasalič-na mneinia o tem, kaj je za Iju-di škodljivo.
Vse nadaljnje koncentraoii.ie, ki imajo za posledlco uvedbo om&jitev al pa prepovedi pa so bistveno previsoke. Pri 3 mg na kub. meter bd bile botaišni-ce bržčas že kar prenatrpane z bolnikni ljudmi. Prepovedova-bi patem, ko je prepozno pa se ujema s ttstim ljudskim re-kom: »po toči je...«
Slavko Drlje