■ ■ .. .'•
S: .	■ rm
V ,	S-,
:
>: - 'i . ' <■
■ ' . ■■ ■ ; ■ ,	/) ■« -v >'	' I
'	" i .	1	■ •	'N -	-
:	f '•	,	.	v '	>
■ '• SX ’	•	■ ' "	:	V '	' v - ,

- ■■ •
■ :: :h -
AX X
X‘ 'v

, , < ^ ..(
’ < i*l
- /


--v-,;: X
h1-	A
'
M:

•X.
Ax-A’ ^	A ■	'
'A K ,


-
' ' J V;,	'■■ ■
: <:

X X$W;>v;
r-i.'.
pp\
■\ V. >'
* • . •/ '. " • •
v ,	'
: a ,, ; / ■
A:
ffi r

BAA
V;.
AMA
v

■ ^ ' ' .
A, , .	. >	>	, v g . ■ .




'M
.4
;
AA'
X
> * . \
y;
■ r.

-.v 'c
v:':.A
V A x ' ‘ 1 / u		/ - p	- .(■> 'A';
			. V
r	/\>		: . :; ■
_/ > : ’ V
' V
y%:

A
:T'
v

podvizd naj slabša riba v Krki . stržena, blizo bavtove vasi samo v enem potoku, je žlahtna riba.
Som do 1 1/2 centa pri Kostanjevci, gre samo do nov. mesta
ščuka, do 25 1% težke pri IT. mestu postrv v težki vodi, v poljanski vodi pri Soteski že tudi v Krki .
Klini , mrene, platice - proste ribe kapeljni, menki
Sulci, pri kasarni jih že ujeli.
Kake smejo loviti kiošter in grajščaki
V	najemu Marin v mestu, druge j kmetje, naj veči raki 20 palcev od konca do konca š čipavek.
Krka - Gorenja Krka_________________
vera v 9 guberniah 5-2 katol.
V	9 guberniah zapadnih je malorusov
3 > 216 . belih 2,027 • (54 • katolikov) velikih 229« Doljanov 106. Drevijanov 197•
Krivičev 23. (vsi katoliki) Volyncev 94• Tiverci 0. Horvati 17.
vseh 5,922. Poljakov 1,20. (39. pravoslavn.) Litvanov 1,043. (210. pravoslav.)
Šmudov (Samogitov) 426. (4.900 pravosl.) Letov 146. (5. pravosl.) vseh 1,6I5 . Jatvingov (belorus. z izgovorom litvan.)
31. Moldavcev 42. lemcev 66. (protestantov 64 •) vseh ljudi 0,703 . pravosl. 6,167 ■ r. katolikov 2 ,473. Judov 4- 1,140. Tatarov 6.600, vseh st. mi je s 9 , 645 .
To knjižico kupil 4• maja. Vroč dan Kakor julija. Škrem mi povedal, da misli napraviti Čitalnici izšet v Hup. vr., bo se pilo, jedlo, pelo in godlo. Danes je Florijanov god, z Jagerčkovimi ga že žajfajo. Šelander poslal mi je denar in sporočil smrt mnogih znancev. Z veseljem sem izvedel, da je zopet rehabilitiran Hrgešic, ki je imel v' moji pravdi preiskavo in je nasvetoval sodbi, da tožbo zavrže, Kar je tudi storila. -
d. maja. Florian dela pred hišo šotor iz brezovih vej. Med njimi bodo špegali vohoni, kaj delam notri, če je kaj učencev pri meni, koliko meric da popijem e t c.
Čumaki kriče volom v valkih: zobbe! (na desno) zeba (na levo) hej (naprej ! ) stran: 3_9
Kohl "Eeisen in Sudrussland"
1. Theil 2. Auflage 1047•
Gr. na Dol:	Valvasor Ehre d. H. K. 2. 1.
Gracarjev turn, Geyerau (ležičic ?$ Valv.) Gronhofi (Germadež e) Matscherhoff Mačerolov (&. ef)	2. bukve str.
176. Poganik (str. 177-) Šrajbarski turn (am Hardt) Turn unter Račah (Turn)
Wei chsslbach (- Thurn) Y/ordl (Otočec , 2 . str . 177•) 9
9. ,045 ergo Slavjani kot 2-1. Rusov 6-1. Poljakov
29. Maja naganjala me je pa že spet premila, presladka, ztnirom huda, nikoli jezna, brez prenehanja smejajoča se Rozičica, hči moje sitne, predobre ljubljanske Mamke Marije Tandl . da ji ne pozabim prinesti kak par železnih uhanov.
Valvasor E. d. H. K. Zapuščen grad je Lueg (LuJenia) 2. 177«
Honigstein (Medna peč) 2. ItiO.
Vasi: Padesch (oder nach unserer Teutschen Weise zu schreiben, Pc)
TJ štangi začeli so obdelavati zemljo še le pred nekaj leti 2. Iti7.
Slovnica r.
Stari trg. br. 34•
l. 75 _ 29	--	46
Slovane, historicky nastin od muaeal adjunkta Jožeta Perwol±* v društvu z Vocelom (za arheologio) in Erbenom za mitologio)
Uationalokonom
Franz Ritter v. Horsky - v Corres-pondenz 25. Marž 1669 *
Ima, da je bolji več ko še enkrat gnoj, če ostane v stali ali v hlevu pod živino in da je tedaj še enkrat manj živine treba, včasi ostaja gnoj 15 tednov notri do porabe, da naraste na 5 čevljev visoko: se ne izhlapi, živina ga stepta in zrak s tem zadržuje, zato ne zgnije. Na dvoru ni potem ne gnoja, ne gnojnične jame ne brizgalnic za njo ne tistih mnogih glibov za gnojnico.
To se čita i v Horsk^s "Allgemei-ne Verbreitung der Frucht-we chse lv/irtschaf t" . Anhang III.
1661. in v jego brošuri, 1654: "Reine Dungstatten etc.
Ha j ve či potok pri Samarkandu zlatoviti Ziar - Aochan, za čolne plaven.
Za rusko statistiko. Bujski dvor. 1 je topiš pravi, da 'brez Avgustova, Siedlc in Lublina je v zapadno rus. guberniah 12,^09.533 duš. 9» 'Tatarov, 129. lemcev, 74°» Beljakov, 1,540. Litvanov in Samorgitov 1,833. Judov, 0,150.533 Husov (Ru-sinov) (ergo 7/100 , 1, 6, 12, 14 , 6656)
Ked Rusi je uniatov 222.315» katoličanov 732. 260, Pravoslavnih 7*145 •
950. (To so naj noveje data po Katkovu.
Pesem slišal pri Rozmanu:
Mi Kranjci smo dobri ljudje Talijanci nič nam mar ne gredš, e t c .
Divji mož - povodni - pobegne pri H. mestu, če mu se reče: Svinjski drek te naj zatare . To čuvši skoči s skale v vodo.
Folmančin grad čez Krko, kjer je Ir. Julja živela. Od Banjofa naprej pa Stari grad (Alten-burg)
Silberau "=• srebrnče
V Monakovm Frauenkirche: grobni napis: Večnemu spominu Andreja Šege (Sohe ga) Kranjca iz Nov. mesta (Keapolis!)
,izvrsti stn.
naj izvsetietev »ajisvsstists kamnore zca ,
je z naj odličn. deli umetnosti
sam sebi spominek si postavil,
postavil je ta mali spomin naj
viš. spoštovanja Bavarcev Janez
Karl vitez de Lippert. Bojen
16. decembra 1711 • 4- 6. decembra
1707 • Semper donos nomenque
tuum laude sque mane-
bunt .
ki
Obširno biografio pisal I. P. Baierlein im oberbairischen Archiv fur vaterl. Ge s chichte .
9. zvezek 1. Heft s popisom njega medalj.
France Andrej Šega 1J11 (16. jan.) v Movem mestu rojen sin puškarja in žene Kaste Katre rojene Kastelec
Naj pred puškar. Začel se vaditi po svetu v Stempe1 schneidekunst, risanji, Wachsbossieren po naravi, stach Bildnisse in Kupfer u. manlte sie in pasteli. Er malte 1739 Kuriiršta Karla Alberta in druge prince
1730 Stempelschneider beim Kur-
furstl . Munzamte v Monak. od
takrat medailleur. Kaisermunzen
povodom izbora K« Alb. za svab.
carja, zlasti medaljon 1742 in
mnogi drugi (vseb 91), vp opisanih
I75I postal Hofmedailleur.
I75O, 66 na Dunaj poklican b osi ral je portre la. peze. Naj izvrstne jše delo die Eeihenfolge der baierischen Eegenten, 10 portretov vse se čudilo “ta čas. Med prvimi umetniki.
Zierl . Ausfuhrung de s Details geschmackvoll paltenvmri' der Gev/ander , n o oh wenig ubertrof fene Manier in Behandlung der Haare u. de s Pelzwerkes.
Po naključji izgubi I768 desno oko, pred smrtjo več let pred poplnma oslepel.
2 brata živela na Buna ji stare ji Janez Tone matem. instrurn. , mlaji unter Anlei fcung seines beruhmt.en Bruders einer der geschick-testen Sie ge 1 s chneide r.
Auch der damalige St em-pelschneider in Neapel Bernhard Hribernik oder Berger M!!!!!!!!!!!!! e tc ein Schwiegersohn Schegas war ebenfalls ein Schuler Sehe ga s !
V Anglii nezmernost v pijači ubije vsako leto 50. ljudi, v Ilemčii 40. v Eusii 10. v Belgii 4. v severni Ameriki pa po statist, preiskavah dor. Evere sta v osmih letih 500.
N.fr .Prešse No I717 letos 1069.
Program iz Novega mesta
Mesto 45° 48' 131' s. širine Krka 47’ strmca v milji, nivo 539'
V Gorjancih sv. Jera 3746 ’ visoka
1223 "bil je že utrjen grad Hmeljnik
pred 1365 to mesto " S Antonii in
silvis" (tudi Florianova cerkev, zdaj
dekliška šola. profanirana lolO. 2. junija brala
se zadnja maša. Ljud jokal.
1865. Rudolf v pondelek po
cvetni nedelji to ime svoje mehovsko
dal .
Pravice dane tedaj: v zbore poslance
b. das Halsgericht mit Acht u. Bau
3 ure okrog, , v grajsko-ruprčvrških
gozdih les, pašo v Kačji riti in
druge j, n.pr. pri Lastovici, Cegovnici e t c.
Nova civitas ali as Rudolf sv/e rt v povelji iz leta 1473- •
ICmali blagostanje in mnogo ljudstva a. zarad varstva b. žitne kupčije z Ogrsko, iz stanovske žitnice tu kupovahu graničari žito, tudi plačo so tu prejemali. Skoro v vsaki hiši štacuna.
1500 Karlovec tvnja - od tedaj ne več graničarji živež tu dobivali Turki plenili okolico 1469, 92 1547. Požari
Mesto nič svojih duhovnov, kaplan iz Mirne peči oskrboval opravke, zato frančiškani (pod Oglejem bilo mesto) 1470
1540 lutrscvo v mesto, luterani zasmehovali duhovne naše, se puntali in učen. in pobožnega pridigarja P. Janeza tako ranili, da je umrl. (Chron. Conv. tiudolfsw.)
1. 143.
Očitno pridganje jim se prepove Zc-to lutrski I967 vzeti pridgar pridgal v hiši g. Scheyer-a brez velika vspeha.
Ij69, 22. junia umre Janez Lenkovič, vodja notranje Avstrie, slovenske in hrvaške granice posestnik Mehovski ruprčvrški in freiturnski, v kloštr. cerkvi zakopan.
102^ za kugo 400 ljudi umrlo
1620 magistrat svedočbo da ■ttonventu, da je pred gorečnostjo ordna se lutrstvo zgubilo iz mesta.
1600 * kanonik Matia Kastelz
: Dic, ut docet S. Sulpicius ^eus sit ei propitius
1^45 prose meščani M. Rezo kot reveži na kolenih za 6 šol
746 se dovoli, 1 prefekt 3 profesori Eedi. morum bonorum, puerilium, pes-simorum, suspectorum, audacium, vituperatus propter - progressus me'di ocris", boni, optimi , exigui vix mediocrix - potest ascen-dere, manet.
1746 E. mesto Jire i shauptstadt 1760 Seitenstechen, umirali zelo 1762 prvi banknoti tu 1771 solni monopol, pred mernik beneške soli 15 kraj tu zdaj 1 i' 45 kraj.
1776 glavna šola z 2 učiteljem I700 v Ljubljani nadškofia, dano jej kar bilo odvisno od Ogleja 1793 prefekt gimnazii master Voriaarts, učil, da se sme tajiti božstvo Jezusovo, čudeži, evangelije da ne pisaše evangelisti etc mogel kmali oditi
1796 v dvoru pri Soteski železna fabrika.
1009-13 Ausgeloscht aus den Analen - werd’ die olu x\ / •
‘Ha&U- Zeit - da Berschlin die Brandssstrahlen - bi s zur Felix stadt ge st rent (Chron . III.
5Yb
francozki jezik obligaten
od 1014-17 lakota, mernik turšice '( gold. ovsa 3 f d , mrliči z neprebavljeno v želodcu travo nasesti.
Reveži jeli so juho Američana Rumforta, za 24 ljudi na dan 20 & Ib 1 vode, 11 1. soli, 26 1/2 1. jesiha, 9^ 10 1. krmmpir.
1^6	26 1 . graha, 1^14 1 ječ-
mena , 1Č6 20 1. kruha,
(Chron III. 964)
I017 mernik pšenice 1 fd 40 X (pred žetvo 6 f o)
1027 tolovajska trapa iz granice
36 kolera
Bibliotek-a 0000 zvezkov IO54. 7. šola
Stati stika
236 hiš 1966 ljudi
30 akt. uradn .	34 pensionanih
plače: 43.920.	domačih
ljudi le 1^20 - 6O0 možk.	912 !
bab po priliki
mesto premoženja do r(0. fo
Blasius 1. zvezek str. 103 .
Ein nordischer Fischer ist mit seinem Kahn, wie der Rosack mit seinem Pferde, zu einem einheitlichen -jagen verwach-sen.
I04. Keine Ge ge n d des ITor-dens 1 st fruchtbarer als die Um-gebung de r Suchona. Die Pflan-zen an den Ufern des Flusses v/achsen in seltener Uppigkeit .
193 str o Ust jug velikem: Fiir die Ackerbauer liefert der reiche , v/enih bewohnte Boden mehr als das Bedurfniss des Tages.
Tehnika u Pragu 1067-60 po naznanilu
letnem prod. Jana Krejjčiga 672 dijakov
493 Čehov, 159 lle.mov, 12 Poljakov 2 Slovenca.
212. 1. zv. Blasius:
Vom trunke u. de s sen Folgen ab-gesehen, ist an dem nordrussi-schen Bauern die grosste Ehrlichkeit der Sit ten, Offen-heit u . Entschiedenheit de s Characters, eine unverwustli-che Epohlichkeit de s Sinnes und eine rustige, korperliche Ausdauer o Jane Gl e i che n zu ruhmen. Dabei haben sie offene s Vertrauen gen Hoherstehende, wenn e s nur keine Beamte oder činoveniki sind.
V on dem liisstrauen der deutschen Bauern gen Stadter u. Fremde findet man in Sussland keine Špur, weil jeder Russe uberall ohne selbsterfundner Phantasien mit klarem Nachdenken u. objektiver Einsicht spricht u. bandelt . Er furobtet nicbt, das s ibn Jemand zu ubervortbeilen gedenken konne , v/eil er das volle Bev/ustsein be-
sit zt , jeden Fali der Art
ipit Gev/andtheit u. Einsicht
ablenken zu konnen. Es
ist nicht moglioh, lange unter
dsen einfachen, klaren fford-
landern zu leben, ohne iiire
Eigensciiaften mit Neigung an-
zuerkennen. Unter den ger-
manischen (str. 213.) u. roman. Volkern
sind mir nirgend Bauern
vorgekommen, die den russi-
schen in den genannten Eigen-
schaften an die Seite zu stel-
len waren. -
Vor Allem Andern ist die zu-verlassige Ehrlichkeit der nord-russ. Bauern zu ruhmen. Man kommt um Ust jug weit und breit kein Beispiel, dass je ein Bauer ei-nen Diebstanl begangen habe.
Dse Ehrlichkeit erstreckt sich so-gar bis in die Stadte. Hikjer zaklepov. Med vrata utakne se papirček, da ni nikogar doma.
Se id. um mi oh ni cht mehr betriibt Leb ich auch nicht auf der Brde Schlaf' ich nicht die VVintersruh Langst schon fuhrt dem Herde,
Jenseits mich der Engel zu 1 2
1.	zv. 362. str. Blasius:
Die fremde Weltansicht, die in Peters-burg das Leben des Tages beherrscht, hat sich in der alten Zaarenstadt der einheimischen Sitte fugen miissen .
2.	zv. str. 205. Blasius:
Mit dem intensiveren Gefiihl der Freiheit (med malorusi) ist eine Selbstgenugsmkt u. Beschran-kung verbunden, die dem be-weglichen u. energischen Character der Grossrussen fremd ist. Jeder beschrankt sich auf seine Scholle u. ihm ist alles Entferntere glei chgiiltig.
Kein Kleinrusse ist auf dem Lande zu finden, der grossere ^eisen gemacht etc.
Johanna Val
Die zu den Edelsten ihres Ge schlechtes gehorte, musste das beseligende Gefuhl, Hutter zu sein, mit dem Leben er-kaufen.
Heinrich Vessel k.k. Beži rkshauptmann , geliebt von "Vielen, hochgeachtet von Allen betrauert von seiner Fa-milie u. vom Vaterlande.
Seinr?
Ruhestatte des - Klantschitsch beweint von s. Gattin, geborne Skabrne u. seine 6 Kinder
Hier ruht F. Marin
Die ^hr sorgsam mich gezogen
lasst euch nicht vom Schmerz um-w o ge n
*/ *
obrni nazaj!
Dem Andenken einer wah.rh.aft gu-ten Gattin u. sorgenden Mut ter Hi er ruht Fr. Pollak, heweint von ihren Gatten u. 6 Kindern.
Machontschitsch. Sein Andenken , st. Fromigkt u. Liehe segnen Gattin, Sohn u. 2 Tochter u. manche Re dliche .
Zum frommen Andenken an die ve rst orbene ge li eh te 'fochter u. 3chwester Anna Germ, podpis
Zum from. Andenken an unsern ge liebten Sohn u . Bruder LIar . Germ (bez podpisa)
Z. fr. Andenken an unsern geliebten Vater u. Grossvater Germ von seinen Sohne u. Enkln .
Šent Jerne jsko : ta spomin postavil g. W o11 e r (nemšk napis) tu leži "Herr Herr Lušin. angeljci s škofovo kapo, angel zvira j oči se, smešni svetniki v cerkvi .
(
Blasius 2. zv. stran 230.
Hit ten zwischen den traurigen Andeutungen alter Grosse erheben sich noch in altem Glanze die alte sten russischen Hationalheiligthu-mer, die nicht einmahl durch die spatere Bliithe Moskau's verdun-kelt worden sind : Bas Hohlenklo-ster mit seinen ti granzvollen Kir-chen in der Citadella von Pe-tschersk, die Kirche der heiligen Sophie mit elf strahlenden Kuppeln auf der Hohe von Alt - Kirn, u. in ihrer Hahe noch zahlreiche andere Kirchen u. Kloster in mannigfacher Pracht u. Gestalt. Sogar, v/er die fabel-hafte Pracht der zaarenburg in Moshau kennt, fuhlt sich wun-derbar ubernascht und ergriffen von dsen halb ernsten, halb glanzenden Gruppen u. $‘ormen, die mit ihren goldenen Hauptern wie eine Versammlung von Heiligen, gerettet zwischen den

Trummern einer untergegan-genen Welt dastenen.
Ruske železnice, gotove in že delajoče:
Picer - Varšav 149 6/7 nemškid milj Landvarovo - Eydtkuhnen 23 1/7 milj Picer - Moskva (Nikolajeva) ti6 2/7 m Picer - Carsko selo 3 4/7 m.
Picer Peterhoi' 5 3/7 Ligovo - Krasno je selo 1 5/7 Riga Mietav 5 4/7 m.
Riga Diinaburg 29 l/7 Dunaburg Vite bsk 34 5/ 7 Vitebsk Orel 6 9 5/7 Moskva Nižnij 50 4/7
Suja Ivanovo 12 1/4 veja moskov. nižnijske Moskva Rjazan 26 3/7 Rjazan Kozlov 2d 2/7
Rjazan Moršansk 17 2/7 veja rjaz. kozlov. Kozlov Voronež ? daljina ne zna se Moskva Sergijev 9 4/7 Moskva Kursk 71 9/7
Novočerkask - Rostov ? daljina ne ve
Je le c - Orjaz 14 5/7 veja Kozlovsko voronežke
Varšav Terespol 27 3/7
Varšav - granica (Beo) 5 5/7
Koludzi - Lodz 3 5/7
Varšav - Bromberg 3 milje
Odesa - Balta - Jeli zavetgrad 63 4/ 7 m
Radalinaja - Olviopol 6 l/7ve ja Odesa-baltsk
Kalaš - Čari cin 10 3/7
Helsingf. Tavartchus 14 3/7
Delajo se :
veja Nikolajeve
Ribinsk Of je oan Orel Jelec Grjaborisoglebska Kozlov - Tambov Voronež - Novočerkask Grušev - Hovočerkask Kiev Kursk
Kursk Harkov Taganrog Moskva - Smolensk Sergiev Jaroslav Kursk Azov
Jelisavetgrad Kremenčuk Roltava Harkov Balta Kiev Šmerinki - Voločik veja pre jnje Peterburg - Helsingfors Poti Tiflis
V Litvi i Belorusi spet 35 graščin konfisciranih: uradna cena je 4 - 6 rub-lov za ral, ko se bodo prodajale
Po oglasu statist . central, odbora ministeria
notr. od 1 (13«) julia ima Polša 5.394 ♦ 6b0
duš na 2216.14 a m = 99.254.4
vrsta.
To je leta le69»
- eisen in dea Stepen u. Hochgebir-Sen Sibiriens u. der angrenzenden Lander Central - Asiens , b. Etzel iagn
1064
306 str.
Projektirana in že koncesirane ali zajamčene linije:
Z nekako gotovostjo dajo se zaznamovati š& le sledeče:
Vologda - Jaroslav Perm - Irbit Borisogleb. Caricin Azov - Krim
Posebno se žele še:
Brest - Smolensk Brest - Berdičev Vitebsk - Mohilev Zibava — Kovno Libaua — Riga
Dohodki Kr. Češke 77 miljonov, za domačo upravo se rabi le 14 , 32 miljonov po meri ogrske pogodbe bi šlo pa za državo •=■ 46 mi Pjonov, 31 bi se moglo prihraniti.
Belgia 5340 m. b milj, duš ima budget 69i
Bavarska 1301 - 4, 000. - 70, Portug. I706 - 4,3 50. - 51, Romunia 2.200 - 3,064- - 30,
-vedi in Uorv. 13.025 - 5,900 . - 37,- Zemljiški davek bil pred 21 leti l/6 sedanjega. Dolgovi zato. v vsi Cisl je Grundsteuer 36,500., več ko 1/3 pada na Češko.
August Preiherr v.
Hazthausen; Studien iiber die innere Zustande, das Volks-leben u. insbesondere die land-lichen Einrichtungen Husslands.
2. zv. stran 192. v letu 1042 dala pšenica '] zrn, rž 12, ječmen 9» oves 7 (rali 1.? .)
lt>44 pa (to je v opazki :) pšenica 9 l/2, rž 11 l/2, je čem 11, oves 9 zrn to bilo na Moločni pri Menoni-tih .
Na iztoku so ustrojene 4 nove gubernije: Ural , 1'urgai ,
Akmolinsk in Semipalatinsk. * 3
"Zemskija učreždenija" so za vse stanove. Vsako okrožje ("ujezd") ima
zemstvo, volilci so 1. posestniki, grajščaki in duhovni 2. mestne srenje 3 kmetske srenje , voliti sme vsak poštenjak, en glas na kmetih še le na 2 - 200 desetin, tedaj več kmetov 1 glas včasi, v mestih je en glas na posest negibočo od
3 - 9.OOO rub. Grajščak in bogatini za se ne mogo nikdar več imeti kot 9 glasov, Volilci v ujezdni stolici volijo zemstvo iz vseh stanov (v poprilični
razmeri: Iti grajšč. in popov, ti meščanov , 13 kmetov) diet ni nič. predsednik je plemski maršal . 0 politiki nič ne glasu j o, ampak o negi bočem imetku ujezda, komunikaciah, pripravah, preskrbeti se s potrebno hrano, do brodelstvo, beraštvo, cerkve, ljudska omika, zdravilstvu, kugah in boleznih, razde 1 bi davkov, izboru mirovnih sodnikov in ujezdnega odbora. - Vsako leto zbere se enkrat zemstvo in sicer jeseni. Odborniki dobivajo plačo 2. rub. predsednik 3• Zbori trajo le 10 dni. Odbornik sme biti vsak, tedaj i kmetje 9-12 ujezdov delajo gubernio. Zemstva pošiljajo v stolico gub. poslance saj v decembru. Tudi odbor. Ta zbor gube rnialni veča o vseh ekonom. razmerah cele gubernie. Sklepi obojih zborov se pošljejo v potrjen je gover-neru: če potrdi, se izvrše, če ne, pa se poprave ali odiož e do bol jih časov.
Take učreždenja so se naredile od 1064-69 v 30 guberniah. V 1. trieniu bilo je v vseh 30 gubern. ujezdnih zastopnikov 11.915 (4962 plemičev 774 popov, 1296 meščanov, 45°! kmetov in 302 čast. meščana.) gubernijal-nih zastopnikov pa bilo 2 .055 (1524 plemičev! 7° duhovnov, 225 kupcev malomeščanov 11, kmetov 217)
Eazun rednih mestnih zborov se tudi dovolijo vladom izvanredni.
te 3 leta bilo je izvanrednih gu bernialnih zborov 26, ujezdnih pa 664 • Odborniki so dobili plače v letu 2,400.000. Zarad nikakih diet raogo priti na gubernial. zbore in ostati 10 dni ondi samo bogatejši, vot vzroka, zakaj je plemstva v u je zdnih zborih le 45 percentov v gubernijalnih pa 75• Tudi ni dobra neomejena oblast predsednika ali tistega, ke ga cesar designira za to mesto, tudi je prepovedano referirati v novinah o debatah. Zarad teh in drugih zaprek prišlo včasi malo jih na zbor, včasi zbori celo niso mogli radi tega glasovati.
Ali sploh pa je ta institucia potrdila se in skazala koristno. Neskončno dobre kali je storila za bodočnost (Zukunft 1669 •	22. Janner)
Das russisohe Staats oudget fur 1669 $ dohodkov 1666. v sreb . rub. 435 , 640.000 direktni davki netto 91,312. indirektni-ak-ciza in col 166,052. Poljski dohodki 14,406. transkavkazki dohodki 5,5^0. Stroškov. Dolgovi: 76,097* ministrstvo vojske 136,774* marine: 17,141*
Za narodno prosveto 9,261. občen je 21,641* pravic ministrstvo 9,030.
Stroški za Polšo 12,272. Stroški za Transkavkaz 6,727. vseh troskov 462,079* delajo se za te denarje i železnice i luki v Odesi in Rigi.
Za 1069 je preliminirano ve5 kot 9 1/2 miljonov rub. več proti 68. 1. dohodkov, turkestanski davki preliminirani na 514» rub. od notranje in nekdanje male kirgizke orde 46. r. duhov-ski zavodi so tudi v riga - eparhii instituendi. Izvanrednih troskov za železnice in luki bilo je 31,123.
Od 1068. je ostalo še skor 10 miljonov. Žita se je ogromno izvozilo lani (če prav v nekterih krajih lakota) hvala zato gre zlasti konec 1868. leta odprti rjazankozlovski železnici, ki je še le otvorila pratfo rusko žitnico.
Železnic se je naredilo 106? že 409 verst, 68 celo 1709 v, to leto pride jih na vrsto 2000 vrst. Zlasti železnice množe dohodke.
________Zukunft 1069»	29 Janner.
fiusica kupčija z Azio. Vsega prometa 1867- bilo 93,074» sr. rub za 6,500. več ko 66. export:
24,639* (za 2,780. več ko 66), im-port 20,434* r. (za 3,720. r. več ko 66) Od 57* leta se je export več kot podvojil, import pa je za 1/3 narastel.
1&57• export 11,945 • irnport 19.347*
robe pavoljne in volnene se exp ortiralo 67* za več ko 15 mil j onov. Impor-tmralo se pa sirove pavolje za 6,749* čaja za 5 >117* Gola dal je edini čaj 1,222. s,r.
Exportiralo se je 1567 v Persio za 1,816. Turčijo 2,590. Kirgizke stepe 6,359«
Kitaj 4,094 « Chivo (? Zukunft ima China!) 466. Buhari o 4,310.
(1066 le 877.) Taškent 5,47«.
(1066 le: 3,107.)
Importiralo se je iz Turčije 1067* za 4,603. Persie 5,265* Kirgizi je 4,343. Kine ? 1,421. (1066 le za 755 *) Buhari je 6,214. (1066 le za 2,454*) Taškenta 067•
Chine (pa že spet tista zmota mesto Chiwa na 1. mestu) za 5,570.
Ber Totalbetrag des TJmsatzes de s Kaiserreiches mit Asi en u. Eu-ropa zusammen beliei' sich im Jahre 1867 • auf 510,075 • sreb. rub. za 71,078 . več ko 1866 und 124,748. S.R. mehr als die zehnjahrige Durcschnittssumme.
Henry Thomas Buckle'3 Geschichte der Civi-ljsation in England deutsch von Arnold Buge 3 . Ausgabe, 1. Lieferung.
V Londri samomorov do 240 v letu. Hudodelstva izhajajo iz društv. razmer, hudodelci so le orodje, hudodelstva in celo orodje n.pr. samomorov ostaja enako, dokler je družba enaka.
Tudi ženitve stoje v trdni in uganjeni razmeri do žitne cene 1. 2ti str. Na Francozkem se je dokazalo to napred. Na Angleškem je tudi stoletna skušnja naučila, da se delajo ženitve po zaslužku ljudi, ne po ljubezni Ta verska in družbena tako važna naprava zavisuje poplnoma od cene žita in dnine.
Celo napisov na listih manjka v Parizu in Londri zmir enako iz pozabljivosti (Bucki 29•)
Histeriki niso pazili dozdaj na zavezo med človek. in naravo, med hi st orio in naravoslovjem.
2 . poglavje.
Glavni vplivi narave na človeški rod so podnebje, hrana, tla in naravne prikazni sploh . Te posebno delajo na mesto, oni 3 fakt ori pa na uredbo člov. družbe. Za to so narodi različni, ne pa ker so raznega plemena. "Wahrend aber diese ur-spriinglichen Bacenunterschiede nichts als Hy-pothesen sind, lassen sich die Verschiedenheiten als Wirkungen des verschiedenen Climas der Nahrung u. des Bodens befriedigend erklaren. (1. 3b. str.) In v opazki na isti strani pravit Ich unterschrei be mit Vergnii-gen die Bemerkung eines der grossten Denker unsrer Zeit , der uber die
j
Annahme der Racenunterschiede sagt: Von allen Arten gemeiner Ausfluchte, \vomit man sich der Bet rachtung entzieht, we1ch Wirkung sociale und sittliche Einflusse aui' den Geist de s Menschen haben, ist die gemeinste die, dass man die Verschie-denheiten im Betragen u. Charakter in-v/ohnenden naturlichen TJnterschieden zu-schreibt". Mili's Principles of Political Economy 1, 390. -
Zrak, tirana, tla; vse troje v zavezi. Raj pred izvira iz njih bogastvo, potem še le znanost. Produkcia mora biti veča od Konsum-cie, potem še le je mogoča intelig. klasa, ki ne dela in se peča z drugimi, višimi rečmi. V¥očina jemlje voljo za delo, severna zima pa radi dolgosti in kratkote dni trga človeku delavnost, zato zarede se v obeh krajih neredni nravi. Primeri Špance in Port. z Horvegi in Švedi. V vseh 4 deželah je V/ankelmuth des Characters , vela revščina, vela nevednost. Arabi, Tatari, Mongoli so v Kini, Indii, Španii brzo se omikali, vse tedaj zavisuje le od narave zemlje-. Vzrok njih napredka bilo bogastvo. V Egiptu bila silna plodnost in tedaj bogastvo in - omika neka. V Azii in Afriki tedaj prvi faktor omike plodnost, v Evropi pa jglima, kjer se je dalo bolj vspešno delati. Ondi razmera zemlje in plodov, tu zraka in delavca. Prva razmera ima manj zmot in zadržkov, vot zakaj je naj pred napredovala plodna Azia in Afrika. Ali pravi napredek gre le od človeka. Moči naravne so omejene in stalne, človeške moči so pa brez meje. Zato človeku koristi več podnebje, Ki ga goni na delavnost (če je ugodno) kakor plodna
zemlja. Ali še važne je je vprašanje, kako je pa dp bijeno bogastvo razdeljeno. Bogastvo daje moč in to je vzrok socialne in politične neenakosti . En del (večina) je delala, manjšina pa ne in ta bila inteligencia. Plača, dobiček (delavcu in p odvze tniku) obrest p osoji Iniku . Ta del je varujoči "der sparrende" . ta red še le na viši stopnji, v starem veku komaj. Plača dnevna se zmanjšuje, če se množi broj delavcev. Delavci se množijo naj bolj po vplivu hrane , če je hrana po ceni in obilna, bo ljudstva več ko ondi, kjer je draga in borna. Zato pa bo pri mnoštvu delavcev i plača slabeja.
Hrana daje ali 1. gorkoto animalno ali 2. nadomestek za zgube. Prve vrste hrana nima, drugu ima gn ji1e c. Zrak je glavni agens. V vročih krajih se gorkota animal-ska lagl je hrani ko v mrzlih, pa tudi gnjilca treba tu manje, ker se truplo toliko ne trudi. Zato se narod hitreje množi v vročih kot mrzlih deželah. Tu morajo ljudje več jesti. V mrzlih krajih treba jim več oglca. Zato Polarci toliko masti in sala požro. V tropični kr. bi jih to raz-djalo, zadostujočim sadje, riž in druge zeli. V nrzlih krajih treba se bolj gibati, pa se tudi bolj diha. Olja imajo
6 krat več oglca kot sadje, šterka glavna hrana je skor na pol iz kislica, olja pa ga malo majo.
Po neki neznani postavi je hrana, ki ma mnogo oglca, draža od one, ki ga malo ima.
Sadežev z mnogo kislica pa je sila.
Ogle je v zverin, ke je težko dobiti. Ergo za vroče kraje treba kislica, ki se v želih dobi lahko, za mrzle pa oglca, ki se dobiva teže. Mrzlaki so zato bolj smeli
V	mrzlih krajih je hrane manj in je draša.
Zato ljudstvo tako ne raste. Zat o je manj delavcev ko v vročih. Kjer bilo dosti hrane, bilo dosti ubogih delavcev. Irci dve sto let krompir žro, ta hrana je naj cene ja. Ako se pridelek primeri s hrani , ki jo ima v sebi krumpir, ral srednje dobre zemlje s krompirjem posajene še enkrat toliko ljudi lahko prehrani , ko pa s penico obse jan.
(Buckle 1. 5« str.) V opazki na isti strani, da zdrav Irec poje vsak dan 9 l/2 U> krumpirja %
Irka le 7 l/2. V taki zemlji se tedaj ljud še enkrat tako hitro množi, ko v pšenični. Zato je do lakote in izselbe irski narod v letu naraste 1 za 3 procente, angleški za 1 l/2. Irci dobivali so slabo plačo, njih žalostni stan bil nasledek pocenosti in obilnosti hrane , ki je ljud množila, da je bilo preveč delavcev. V opazki ima: Die einfache Thatsache ist, dass die Irlander nicht arbeiten wollen , nicht w ei1 si e celben sind sondern weil ihre Arbeit schlecht be-zahlt wird. W e n n sie ausv/andern , we rden sie gut bezahlt und dann uverden sie eben so fleissig als andere Leute (stran 60) in dalje v isti opazki: Schon 1799 bemerkte man, dass die Iren, so-bald sie ihre Heimath verliessen, fleissig u. thatig vmrden.
V	opazki na strani 61.: "Pflanzenkost ist fur ein heis se s Klima eben so kraf-ti g, als thierische Kost fur ein kalte s.
1 . 61 .
t
Beseda Hindostan ni sanskritska ampk persijanska (1. 62. v opazki) V Indii vroče, ergo kisleca treba, ergo zeli, ergo riža, ki ma v sebi več hrane ko vsako drugo žito (83-t>5,07 procentov šterke je v njem) in zrno daje naj manj 60 zrn, na Filipinih tudi 400, v južni Ameriki 25O, v Egiptu 00. Biž je sans-kritsko ime. Grki ga poznaki ali ne sejali. V Evropi vdomačili ga Arapi .
Zato je v Indii "bogastvo bilo tako neenako razdeljeno, delavcev bilo vedno preveč. Od naj davnejih časov strašna večina živi le v britkem	uboštvu, neumnosti
in p odločnosti.
Kjer so obresti in najemščina visoke, je dnina majhna. Menttove postave še
veljajo, 1010. bila obrest med 36 - 60 procentov. Menn 900 let pred Krist, tudi pravi, da naj man ja obrest bodi lj> , naj veča 60 proč .
Najemščina je na Angleškem za rabo zemlje sploh 1/4 del bruto-pridelka. Na Francozkem je l/3, v severni Ameriki mnogo mAnj. Tu je dobiček in dnina vela, kar ne bi moglo biti, ko bi bila i najemščina velika. V Indii pa je naj manja najemščina polovica dohodka. Velikaši imajo v Indii silne zaklade, kmetje pa ne več ko da ostane jo živi.
Sudrov je 3/4 vseh Judov. Vujsia so graj-ščaki, stočarji in kupci.
Denn in Indien war gklaverei , verwor±*en, e-wige Sklaverei der natiirliche Zustand der grošsen Masse de s Volksj e s war der ZustancL, zu ?/elchem sie durch die physisohen umviderstehlichen Gesetze verdammt wurde ...... keine Revolutionen im Volk ....
V	Egiptu pa je hrana datola. V ponilji na ll/2 angleške njive včasi raste do 400 dreves po 200 in več palm na enem jutru. Datola kot riž, zahteva malo truda, da dobr plod (cukr notr mesto šterke) in obilno berbo. V Saisi ali
v Tebaisi (kjer je naj veča kultura bila) imajo hrano "durro", ki daje 240 zrn, nekako proso. Ali Egipet imel je tudi lotus in še druge hrane. Niebuhr pravi v popisu Arabie , da okoli Alesandrie daje pšenica 100 zrn.
Ljudje meli tedaj dosti hrane in radi vročine potrebovali je manj. Otroka odrediti za moža ni stalo več ko 20 drahem (še ne 5 tolarjev) po sporočilu Diodora Siicula. Sila naroda bila in strašna suž-nost v Egiptu, to že pričajo nepotrebne stavbe, 2000 mož je 3 leta en sam kamen valilo od Elefantine do Saisa, vodotoč v rdeče morje končal je žizn 120. Eno piramido zidalo je 360. ljudi skoz 20 let.
Kraj, da je ploden, mora biti vroč in vlažen. Ne vedo se razlogi, zakaj so v Ameriki vse vele reke na iztoku. Ali vročine je več na zapadu severne Amerike, vlage na iztoku. Vot zakaj pred^do-hodom Evropijanov ni bilo kulture nad 20 . ker je ena stran severne Amerike mela le vlago, druga le vročino. Še le Mejiko oboje.
V	južni Ameriki je zapad manj vroč od iztoka.
Ali Brasilii škode pasati, ki
vijo 56 širine od severo in jugoiztoka.
Pasat prihaja pln vlage, pridši z Atlantika . Ta vlaga pada dežem dol. Andi ta pasat zadržuje. Zato se zliva vsa ta mokrota nad Brazilijo. K temu vzmi silne reke, vot zakaj je Brazil naj plodne ji kraj. Ali veličastna narava je človeka djala pod koš, da ni nič tu napredoval. Narava zmaguje človeka, polje mu skončujo žuželice, mravlje etc. gore so previsoke (?) reke preširoke za premostbo. Manj ko 1/50 zemlje je do zdaj obdelan.
Le v Peru-u in Mehiki je bilo vlažno in vroče in nasledki ko v starem kontinentu. Koruza v obeh državah ena glavnih žive-žev. vsa prilika, da je lastna Ameriki .
Gubi plodnost v mrzle jem zraku, v Novi Kalifornii le popreko daje 70-dO, v pravi Mehiki pa 300-400 in če je kraj prav dober do tiOO zrn. "Mehikanska koruza (to je v opazki) presega vse v plodnosti, kar si moremo v Evropi misliti, o močni vročini irn vlaga je visoka 2-3 metra. Rodno polje v Mehiki daje v navadnih letih 3-400 zrn. (Bureke 1. 95- str).
Zato ni bilo treba dosti obrtovati, pa se je tudi lahko množilo ljudstvo. Ali Peruani imeli so tudi še krumpir in oni in Mehikani pa banane, jutro banan more več ko 50 ljudi preživiti, jutro pšenice pa v Evropi le 2 osebi.
Banane je plodnost veča 44 krat od krumpirja, in 133 krat od pšenice.
Ali i tu despotstvo in plednee* podlost. Velikaši imeli lepe hiše, razkošno pohištvo in obleko. Le prosti ljud plačal davke.
Celo ženili so se le po ukazu vlade; tako i stan obleko etc vse ex off o Mio . V Mehiki bilo je še huje in to je olajšalo Špan jolom dobit. Firdusi trdi, da so bile kaste i v Persii. tudi v Peruu so bile, i nekako tudi v Mehiki. Tudi Mehičani i Peruani so zidali strašne nepotrebne stavbe. Kraljevsko palačo v Peruti je delalo 20. ljudi skoz 50 let.
Naravni prikazki, delujoči na mesto in razum. Majestetična narava užge fanta-zio. V/o hingegen die ¥erke der Matur klein u. schwach sind, gewinnt der Mensoh Vertrauen u. scheint sich mehr auf seine eigene Kraft verlassen zu konnen (Buckle 1. 104.) V tropičnih krajih ergo mesta prevagu je , ko v vseli prvih kultur-anih zemljah. Tu je doma kuga, druge bolezni, potres, naj huje nevihte etc. kar unema fantazio. V Evropi je tega man j in kjer je naj več, uspevale so lepo tu dela mešte, dela umetnosti in poezie, ne pa znanosti primeri: Špani o in Italio. Poglejmo učinke tega na literaturo, vero in umetnost.
Literatura , V Indii vse pisano v poetični formi "celo filosofia. V teh spisih je značajno spoštovanje neznane stare dobe, zlatega veka, ko je bilo vse bolje, ko so živeli ljudje dalje. To judje trde, še bolj Hindu. Pri njih živeli so svetniki čez 100.000 let! pesniki tud 1/2 miljona let. Vse važne reči godile se v prastaro doba. Lemi ni 3. let star, ali Hindu pravijo, da 1000 miljonov let pred nami. V Indii je vse naravno velo in strašno, v Grecii vse malo in slabo. Gre cie ni toliko kolikor Portugala. Grke narava ne plašila
ampak bodrila na preiskavo . Smelo se razvilo naravoslovje. V Indii pa so klicali na pomoč nadnaravne sile zoper nepremagljivo naravo (Himalaja, silne brezmostne reke, orkani, neprodorne šume, puščave). Mitologia Indie osnovana je na strahu. Naj popularnii bogovi so naj strašne ji, n.pr. Siva. Grški bogovi ljudje in ljudske narave. Zato imeli so Grki i heroe in rimska cerkv svetnike, misle visoko o človeški naravi. Še le Grki kultivali so mešto in razum obenem.
Grki pešali se bolj so znanimi rečmi, drugi stari narodi z neznanimi.
"povsod leži nad nami roka narave in zgodovina človeškega duha se da le razumeti, ako se pridruži ji zgodovina in prikazki naravnega univer-sa" (Buckle 1. 126.)
3.	p oglavje♦ Kritika metode metafizikov, najti duhovne postave.
V Indii če se hoče historia razumeti, mora se proučiti nje zemlja in narava naj pred, v Anglii in Francii pa naj pred narod.
Ljudje tu zdaj popreko dalje žive, ko nekdaj, ker se je sploh stanje ljudi poboljšalo. V Evropi dela slaba narava naj manj vtiska in vpliva. Zato je le v Evropi premogel človek naravo. Prave kuge in sredovekovih gob ni več, etc etc.
Lakota zdajj sploh nemogoča (?) Naj bogat-še dežele so zdaj tiste , kjer je človek naj bolj delaven, sicer bile pa so one, kjer je bila narava naj bolj dobrotljiva.
Kolikor bolj šive ljudje v velikih mestih, toliko manj je praznoverja (Buckle 1. 133.)
Naravne sile so zmir enake, se ne može, človešhi pripomočki pa so vedno veči.

Postave človeškega duha (ki dela historio Evrope) si metafiziki kaj lanko misle, le svoj duh študirajo. Skor nič še niso dokazali filozofi (razun nekaj o asociaciji idej, vidu in pipalu , v kterih rečeh se ujemajo.
4.	poglavje. Slabo za moral, kjer je več bab (tako n.pr. o križarskih vojskah) Statistika nas uči, da se rodi na 20 deklic, 21 fantov (Buchle 1. 146 str)
Pri ljudeh, ovcah in konjih ima starost staršev velik vpliv na spol.
Napredek je ves ali moralen ali intelektualen. To ni dokazano, da so zmožnosti moralne in intelektualne kulturnih narodov povečale se, ali da se dajo podedovati talenti, napake in čednosti.
Le dušna atmosfera loči dete kultivanih staršev od divjaškega. Moralnost je faktor stacionaren, znanost napreden. Ti rezultati so tudi bolj trajni, večni, moralna dobra dela kori ste le nekterim. Dobr ali neveden človek je nevaren, fanatičen, n.pr. v veri, preganja in mori. Naj slabša imperatora Gommodus in Helio-gubal nista preganjala krščanstva, moralna M. Avrel in Julian pa.
I Špan . inkvisitori bili so sploh moralni, pošteni možje z čistimi nameni .
2. Lieferung. Le znanost je odpravila in zmanjšala intole ranči o . Versko pre gonstvo huje vsakega. V ld letih je inq . Torquemada več ko 105 • ljudi kazni1 , d.dOO hi1 o je so-žganih e to e t c. Maj huje je to, da iz straha mnogi zatajili mnenje in žili v hinavščini. Tudi vojskam se zmanjšuje broj.Inteligenci-a oslabila je vojaški duh. Kar je koristno mirni znanosti , škodi vojaški et vice versa. Telo - duh, dokazi - sila, misel - delo etc. Enkrat je rat nosil slavo, in tudi bogastvo. Na strani 166. so avšaste besede, da 1 . 1655. (Francozi in Angleži) das Schv/ert ge-zogen haben nicht mit selbstsuchtigen Absichten, sonder um die civilisirte We 11 gegen die Einfallen eines barba-rischen Feindea zu beschutzen . 0 osel Buckle !! v opazki ima 1bti str.:
"Guštine (La Russie en ld39• 1• 321) pravi:
Allgemeine Hegel, Niemand brittgen je ein Wort vor, das irgend Jemand lebhaft intere ssiren konnte . II. 195 • Pa:
"Von allen geistigen Eigenschaften schatzt man hier nur ? den Takt .
Alison: Die ganze Energie der Nation ist aui die Armien geriohtet.
Y omikanih zemljah je mnogo polj za talente , v neomikanih le vojašico. Fanta Angleži le če ni za kaj druzega, vtakno med vojake ali pa - pope, zato gre nazaj duh tih dveh stanov. Zlo za stan, če ne če j o vanj več izvrstni možje. Malo ve lih državnikov je zdaj med slavnimi generali. Pred je vse bilo ali pop ali vo-
jak - škofa ni smel niiiče ujeti ! Ali iznajdba strelnega praha je podražila orožje in zahtevala ve čo vajo . Ergo prišle stoječe vojske.
Prah ta in pa napredek znanosti p olitično-ekonomične sta zmanjšala naj bolj vojaški duh. Pred je le denar kaj veljal. Tako napačne so tudi ekonom, misli Monte squieu'ove v Esprit de s lois .
Ali 1776 je priobčil Adam Smith svoje slavno delo: VJealth of nations, podrl je stare teorie o denarji in trgovini. Razglasi1 je svobodo trgovine.
Keine grosse Wahrheit, einmahl entdeckt, ist je wieder verloren gegangen ( 2 L. Iti3.)
Zlato in srebro bogastvo le nadomestujeta.
Ta iznajdba širila duh mirne vzajemnosti.
3. vzrok da je manj vojašk. duha je, da so se obče narodi bolj spoznali in se naučili prav ceniti in spoštovati.
Po leti godi se več samomorov ko po zimi ali jesene gl. Quetele t: Sur 1 * homme.
"Der beste Beobachter u. der tiefste Denker ist allemal der miIde ste Richter (2. Lieferung, 159. str.)
Dobre dela, vere, vse gine, ali znanstvene iznajdbe velikin mož so neumrle. 5
5.	poglavje. Vpliv vere, literatute in držav, vlade.
"Vor der Mitte de s la. Jahrnunde rt s hatten die Deutschen ... keine Literatur von vvirklichem Werthe" (2. Lieferung, 203. str.) Sprožili so jo še le Francozi za priča 2. v Brlinu s_ošti. -
Strašna jama loči zdaj filozofe nemške od praznoverne mase. Ena klasa le dobila Je umeten gib od tujcev desv/egen haben in Deutschland die hachsten Intelligenzen den allgemeinen Fortschritt der Sation so weit hinter sich ge las sen, dass keine 3ympathie zvvischen beiden
Theilen herrscht u . e s giebt fur den Augenblick keine Hittel , sie mit einander in Verbin-dung zu bringen. Ihre grossen Schriftstel-r ler schreiben fur einander, nicht i"ur ihr Land. Sie sind einer ausgewahlten u. ge-lehrten Zuharerschait sicher u. bedienen sich einer Sprache, die in Wahrheit eine Ge-lehrtensprache ist. Sie verwandeln ihre kut tersprache in einen Dialect, der be-redt u. sehr machtig ist, aber so schwie-rig, so fein u. so voli von verwiokel ten fendungen, dass er den niedern Klassen ihres eigenen Landes ganzlich unverstandlich ist. 205• str. 2. Lief.
A. Euge. 3. Ausg. Io60. V opazki citira med drugimi besedami še izvrstnega opazovalca Lainga:
"Der sociale Okonom findet in Deutschland die ausserordentlichete Dumrnheit, Geistes-tragheit u. Un\vi ssenhei t, wenn er unter ein gev/isses Niveau hinuntersteigt u. die ausserordentlichste intellectuelle Ent-vvicklung, Ge lehrsamke i t u. Genie uber diesem Siveau (Laing, Notes of a traveller. V nekem drugem delu tudi ta Laing pravi : Die beiden Klassen sprechen u. denken in verschiedenen Sprachen, die gebildete deutsche Sprache, die Sprache der deutschen Literatur ist nicht die Sprache des gemeinen Man-nes, nicht einmahls des Mannes, der schon hoch in den Mittelklassen der Gesell-schaft steht, des Pachters, des Kaufmanns u . des Ladenhalters (205 • 6.
Vera, literatura, država.
Noben divj narod ni sprejel še pravega krščanstva , le vunanje forme, divjake treba je naj pred omikati. Jezuiti n.pr. rabili so v ta namen astronomio v Kini. (Buokle 2. Lief, str. 219 , 220. Zato so padali i stari Judje zmirom v malikovanje. Tudi barbarski Rimci in na začetku srednjega veka drugi barbari prejeli so krščanstvo le po imenu, p okvarivši ga skoz in skoz praznoverjem. Mesto malikov svetniki, m. Cibele sv. deva e t c.	25• marc
(Maria oznanjenje zdaj) zval se med ajdi hilaria in bil posvečen Cybeli, božji materi. Uobeni veri ne sme se pripisovati omika, nepraznoverni Francozi so katoliki, praznoverni Skoti pa protestanti.
"Ge rade von Literatoren boren wir zu viel liber die Nothwendigkeit, die Literatur zu schiitzen u. zu belohnen, u. zu wenig iiber die Mothwendigkeit der Freiheit u. Kuhnheit, in deren Er-manglung die glanzendste Literatur vollig wertlos ist. (2. Lief . 231.) Literatura je le orožnica duha, in nič dru-ze ga .
V/irkli ches V/issen, dasjenige v/orauf die Civilisation gegriindet ist, besteht einzig u. allein in der Bekanntschaft mit dem Ve rhaltnis s der Dinge u.
Ideen zu einander und unter sich; mit andern Worten in einer Kennt-niss der physischen u. geistigen Ge set ze .
2. Lief . 231 str .)
/Žitne f/ Užitne in reform bil postave so se rodile
že 100 let pred potrdbo. Le posamezni glaso-viti možje visoke resnice iznajdo, potem se po-laste Javnega mnenja, zborov, kraljev etc.
Die werjvollsten Gesetze sind die Ab-sohaffungen fruherer Gesetze gewesen, und die be sten Gesetze , die gegeben v/orden sind, waren die, we 1 che alte Gesetze aufboben. (2. Lief. 23?• str.) Dokaz so žitne postave in pojemanje religi os. preganjanja. - Postave za povzdigo domačega kupcijstva so vse škodne . Grozni coli.
Zatiranje industrie rodilo silne čete tihotapcev. Vlada v Anglii zahteva vsak čas versko prisego, ergo ta postala le forma.
Kriva prisega je v Anglii spl o^; razširjena.
Vlade vpeljale celo davek na človeško mišljenje (štampo, papir, novine etc.)
Začetek hi st orie in kaka bila je srednj. veka: Kaj pred povsod pri divjakih balade in bardi. Cesto v rimah se psalo vse n.pr. v Indii. Hercules mitus o njem je zbirka del tolovajev raznih narodov. - Torg-Turku (A b o) Bremenski Adam naredil iz tega Turke . Vpeljava pisanja je te in brojne enake zmote dalje širila Konec 11. veka st are ja Eda, v njej popularne stare povesti, sto let pozneje mlaja Edda: zmes kršča judovsk. in grških fabul. Tu se nahaja že i basen o trojan. izhodu. Vera nova spremeni narodom misli in skali starši zgodbe zmešam . Java - Bali. Sredn. veka bila literatura dlgo v rokah kaste pop. lahkovernost. Vsaka laž se verjela jim.
Vele'bistri C oraine s še pripisuje vspeh v vojski Bogu, ne človeški glavi. Še na začetku 16. veka je modri astronom Stoffler prerajtal splošen potop, da se Evropa silno zbala in se snovala vsakovrstna obramba. Tulužani so si sestavili celo ladjo!
Angleški duh od sred 16. do konca 10. veka:
Napredek nemogoč, dokler ne začne se dvom. Ljudje zadovoljni s tem kar vedo in o čemur so prepričani, ne bodo množili svoje vednosti. Brez dvom-be ni preiska, brez preiskov ne znanosti.
Zadnja dva veka je skepsa odpravila 3 glavne zmote starih časov a. prevelo zaupanje v politiki _b prevelo lahkovernost v znanstvenosti _c Mepotrpl jivost v veri.
Liza 11 let tolerirala vse vere, i katolike, pozneje se ti preganjali, ali z izgovorom, da ne zbog vere, marveč politike. Proti koncu 16. veka Hocke-rova cerkovna ustava zahteva, da rav-
Ijudi i časi spremene, ne velja ni avtoritas božja več za nas, ki je postave dal."
17 pozneje dala sta 2 Škofiča umoriti
dvomilo se, duh se jel gibati svobodno v vseh strukah . Bako. V politiki rebelstvo.
V cerkvi brezbrojne sekte. Knjiga Chil-lingwontnova prišla 1637 za obrambo protestantstva. Hoker imel je še rešpekt pred koncilii, Ch. jih zaničuje. "Če je tudi kaka reč res, nihče ni zavezan, verjeti jo, če se ne ujema z jego pametjo.
"Vernunft, sagt er, giebt uns V/issenschaf t, Glauben nur eih Purv/ahrhalten, u. dies ist nur ein Theil des »Vissens, daher niedri-ger als dasselbe. (2.302 str.) Drugi pisci 17. veka bili iste misli.
ne po citiranih avtorov. "Če se
radi vere zadnja 2 človeka. Če dalje več
3. Lieferung. IX. v predgovoru in govoru o Buckletu potrja A. Kuge, da je verjel B v neumrlost duše in z nejevoljo je go frivolne besede sprejel.
V opazki na str. 314• je, da je 1660. še večina omikanih Angležev v copernice 1600. pa več ne. Vendar so še 1712 . obesili pet coprnic. Še le 1736 . so se odpravile postave zoper coprnijo.
Verska skepsis spremenila se v politično, ki je odsekla kralju glavo. Važno je ime zmagovalcev "independenti", Kromvel djal, da se ne gleda, kaj kdo veruje, da le državi zvesto služi. Karl II. naj veči lump, preziral vero, zaničeval pope, postavljal nevedne ali hudobne škofe . S tem koristil napredku, tudi z nemoralnostjo, ki je p odkapala bebasto lojalnost. Ta vlada sjajna v postavo-daji: popi zgube pravico, si sami nakladati davke, lordi zgube sredovekove privilegie, tudi pravo soditi v civilnih rečeh. Davke da ugibajo le poslanci naroda, postave se odpravile zoper svobodno štampo. Habeas corpus.
Kralj zgubi Vorkaufsre cht za dvorske potrebe. Zoper Jakoba se združili farji z disenterji in naredili punt , ali se skesali, ko se jim Jaka čne prilizovati. Večina ne če priznati Viljema. Pod tem disenterji'dobe pravo uživ. svoje vere - toleranci ja. Uenzura se popolnoma odpravi, justicia zboljša in denarni interesi čno silno uplivati (banka se utemelji 1694
cerkev mela v začetku 14. veka skor polovico vsega imetka, sčasoma zl. v 1. polovici Iti. zgubi na j više držav. službe, njeni zbori nehajo ob enem. Ve sle j začne zoper njo strašno rovariti v ime disentrov - metod, anab. indep . proti koncu veka je njih že 1/4 > zdaj ble z l/3 • Škof Kumberland loči nauk o morali od teologie, tudi od politike jo čas odcepi: odpravi se testa, katoliki pripuste etc .
Drugi napredki Iti. veka. znanosti se popula-rizujo, nedeljske šole, čitalnice za delal-ce , posojilnice bukev, enciklopedie, lahek, umeven slog, literarni časopisi.
Novine, o Ani prvi dnevnik; 1730 . so, pretreseva je politiko, že novine oblast do ljudstva si dobile tako, da se je pritožil nekdo v zboru zoper te vladajoče pisune. 1772 . začele so priobčevati debate zbora. Tudi sodnijški govori v njih ljudi soznanovali z jusom. 1769- prvi tabor, raz jasnu joč ljudstvo o jego pravicah. 1770 jih je bilo že vse polno.
Francozi. Rabelais prvi zopr farje, tudi papeža. 1500 Montagne zoper dogme,
"vse verske mnenja so iz navade"'.
Charron 1601 "o modrosti". Prvi sezidal moralnost brez teologie. "Človek veruje, ker je v tej ali tej veri rodil se.
vse trde , da so prave. on zoper proselitstvo. Enrik 4• 3 krat prestopil. 159ti. E. Nantes. Skep-sis je tudi tu naredila pot tolerantii.
Duh tako silen v narodu že bil, da je držala se tolerancie i
jerobinja Ana in nje lahkoverni sin Luis 13. - Iti let Richelieu. "Čast države je veča reč ko vse drugo".
Vlada postala čisto posvetna. Škofi morali dati za drž. potrebe , uporne je R. odstavil in vzel dohodke. Več farjev obešenih z blagoslovi. To je bil s ja jen izgled i za druge, ločiti teologi o od politike. Vestfalski mir tudi takega duha. R. ova vlada pa je bila le znamenje duha časa, ne vzrok. Skepsa preiskave. Tolerancia le Hugenoti intolerantni , zato jim se vzame La Rochelle . De s Cartes prenes algebro na ge ome trio, težkal prvi zrak, razjasnil vzrok mavrice, v filosofii zavrgel je vse svoje znanje, vsako avtoriteto, podrl A-ristotela. Edini faktor zanj je 1. pamet . v Boga verjame ta filosofia. P o priliki eno generacio zaostajali so v tem napredovanju Francozi za Angleži . Bačo - Cartes.
Šekspir - Racine, etc. R. 1642 umr.
Tudi Franci se dvigno — Angležem zdaj za svobodo v ratu fronde, ali z ina-kim vspehom. radi jerobštva (ki je v Francii rodilo i centralisacio.)
Jerobovanje. od 5 - 10. veka cerkev le vladala, nič davkov ni me la, nič vojaške službe . Le popi znali brati in so čuvali svojo vednost - legend in cerk. očakov. V 10. veku začela se razvijati fevdalnost, rodovinske imena.
11. veka postale vse visoke
službe dedovne. 12. veka grbi. 11. že vitežtvo, potreba je bilo biti plemič . za to reč. Iz vitezov izcimili se ordni , ki so združili brezženstvo popsko z navadami plemskimi. To je znatno podpiralo Eigendunkel plemstva. Turni-ri začeli se v Francii, tu je i vitežtvo se naj bolj razvilo. Franci so narod giz-dav, ki ceni vnanje znake: embleme, grbe, zvezde, križčke etc.
Anglia. Viljamovi dobitniki dobili so posest od krone, ostali so pod nje in postav oblastjo. Zoper kralja združili so se tedaj z ljudstvom. Konec 12. veka sta se jezika že mešala, od začetka 13. je angl. literatura.
Tako dobila se M. carta, ki je glavne pravice ustanovila za vse svobodnjake, tudi za meščane, frajzase in posestnike svobodnih lenov Freilehnsbesitzer. Earl iz Leicestra je 1264- s pomočjo frajzasov, meščanov in svobod, najmnikov užugal zoper Enr. 3. in jih pozval 1. krat na zbor, kajti je bil zoper kralja sicer preslab. To je začetek dolnje hiše. riterstvo ni melo nikdar važnosti ko v Francii. Enrik 3. je moral celo siliti ljudi v viteze, kar je bilo druge j tako častno! Tako malo cenili so Angleži to flavzo. Za Eduarda 3. so ritersko ime začeli dobivati civilni možje, namreč sodniki. Vojske obeh rož so razdvojile in oslabile plemstvo. Okoli I45O je Leibeigenschaft že skor zginila. 0 refor-macii je plemstvo potegnilo s farji, oba stanova živita le od
starin tradicij, zato je bilo to naravno . Liza je tedaj zavrgla to plemstvo p o živaje v sovet možake nižega stanu ali novih idej. Že od starih časov so Angleži v samoupravi srenj navadili se na se 11'governement . To možko samo-stalnost prenesli so tudi v vero in politiko, zato so poprijeli reformacio in delali punte zoper absol. vlado.
Prancia. leen - afterleen i.t.d. cela veriga sužnosti (v Anglii podleen ni bilo) od 14 • stol. je krona začela moč dobivati, ali prosto ljudstvo ostalo je v prejnji sužnosti. Soseske imele sicer na papirji pravice, ali kaj koristi, če niso pravice tudi v navadi in krvi. etat generaui le senca re-pre zentacie. Jero bi bili so ljudstvu farji, plemiči, vlada. Plemiči bili so tako samostalni srednj. veka, da so kovali svoje novce in se smeli po postavi med sabo vojskovati, česar ni nikoli bilo v Anglii.
V Anglii punt zoper Karla I. & za svobodo b. za demokrati o. Plemiči in farji bili s kraljem. Puntarski vodje bili pred čevljarji kotlarji, pivarji (tudi Kr.omve 1) ali bilo je v njih dovolj smelosti in talenta, da so užugali. Ma Francii bil tudi takrat punt za svobodo (fronde) ali ne za demokrati o , vsi vodje visoki žlabtniki, ljudstvo pod jerobštvom vedno bilo, zato zdaj brez
samosvesti , gledalo le na plemiče , ti pa na kralja, kot izvir (!!) vseh časti. Laž, da so plemiči ponosni, oni so le gizdavi, ne iščejo vrednosti v sebi, ampak v vunanjih čenčah: rojstvu, mnogih dedih, dekoraciah , dvorskih službah.
Takrat (fronde) bili so hudi prepiri, ktere gospe smejo sedeti pri kraljici, kdo bo njo oblačil, kdo pedagai njega, kdo podajal obnus, kdo držal kralju umivalnico. Se ve da je moralo vse, kar se je delalo za svobodo, spodleteti, ker je vodila narod taka praznoglava sodrga.
Lui 14. združivši se s farji jel je strašno preganjati hugenote in 160^ . odpravil ed.N.
Brez nejevolje, in celo s hvaležnostjo nosili so Franci njegovo strahovito tiranstvo. Pod svojo oblast spravil je tudi literaturo, dajaje sjajno plačo pisateljem.
To spridi vselej slovstvo, to zgubi pogumnost in svobodo po takem mecenat-stvu, pisatelji postanejo servilni, duh preiskavanja zgine "denn die Literatur vertritt den Verstand, welcher pro-gressistisch ist, die Eegierung vertritt die ordnung, u. die ist stationar. p. Liefe-rung 167• stran. Nobena važna znajdba se ni zgodila za Ludv. 14. Paskal, Gasen-di etc. so pisali, predno je še ta falot vladal. Ne v astronomi!, ne v medicini, ne v naravos1ovji, nikjer ni se storil noben napredek. Se matemat. orodje, ure, vse kar je bilo lepšega in tanjega, so tujci delali. Fabrikacia šla po rakovo. Pod jerobštvom širila se je tako nevednost, da so se sprejele znajdbe Nevtonove (o teži etc. v prin-cipia 1667-) še le 1732!! Cvetelo je le to, kar je služilo luxusu: podobe, palače etc.
Ali tudi v umetnosti ni bilo nič naslednikov po smrti onih slavnih pesnikov, dramatikov , godcev, zidarjev etc. ki so rodili se in odgojili še pred začetkom Ludv. vlade. 2p let pred je go 4- je povsod strašna praznina in duš. puščava. Originalnost in mah fuč .
Slikarji: Gl . Lorrain 4- 16d2 . Poussin I665 4-Arhitekt Mansart 4- 1666. Kipar Puget 4- 1694.
God bar Lulli 4- 1667 (začetnik franc. glasbe) in tako so umrli i drugi slavni umetniki dolgo pred njim. Tudi v literaturi se to vidi. Racine pisal Phaedro 1677. Athalio 1691. koli ere misantropa 1666. Tartufi" a 1667 •
Boileau naj bolje satire 1666 . Zadnje kasne la Fontainove 1676. Pascalove lettres provenqales 165 6 , on pa 4- 1662 . Corneille-tove velike tragedie prišle deloma pred rojstvom deloma v detinstvu Ludvikovem. (Polyeucte brž ko ne jego naj bolje delo 1640. Mšdše 1635. Cid 1636. Več let pred smrtjo ni imel kralj ne državnika ne generala spretnega. Vsa moč je v narodu pod jerobštvom usahnila. Obča miseria. 1710. ni mogla kraljica dobiti na posodo ne 500 frankov. Silna revščina povsod. Radi davkov prodajali so kmetje postelje in lonce, najemščina pala na polovico.
Celo v Parizu nadlegovale so cede beračev popotnika .
Po L. smrti ljudstvo od radosti skor znorelo. Uztuk. Hinavci se vrgli v razuzdanost v bordele in igre. Ali pokazali so se i žlahtne ji mladeniči, ki so razumeli svobodo drugače, više in so združili svoj = francozki duh z angležkim, kajti je bila prava svoboda le v Anglii. Za Ludvika imeli so Franci Angleže za strašne divjake, angležki ni znal skor nihče . Celo Boileau ni vedel, da imajo Angli velike pesnike. Prave, da so zvedeli za Miltonov raj (1667) še le po kraljevi smrti (1715.) Zdaj pa so v 2 generaciah do revolucie vsi slavni Franci ali angležki znali ali popotovali po Anglii
ali pa oboje, n.pr. Buffon , C ondamine, Helvetius, Iussieu, Lafayette, Montesquieu, Mau-pertuis, Mirabeau, Roland in žena Rousseau, Voltaire. Zlasti ta je pridobil si v angl . literaturi one idee , ktere je širil pozneje domd (n.pr. zisteme Revtonovo in Locko-vo). Locke je tudi Rusoa v pedagogio napotil.
Volt. je i Šekspira prvi študiral med Franci in jih z njim seznanil. Tudi Diderot je bral in koristil se z angl. literaturo. Ti veliki Francozi hvalili so silno Angleže. Bačo in Rev/— ton prestavila se na franc, jezik. Že pred polovico Id. veka so se angl. tudi ženske že učile, zapustivši laščino. 60 let po Deskartovi 4- ni imela Francia ne enega moža, ki bi si bil upal svobodno misliti .
Za Ludvika 1$. strašno zatirano preiskovanje. Voltaire krivo zatožen, da je spisal zabavlico zoper Lui 14« vržen v bastilo za celo leto. Žizn Karla 12. prepovedana. V hiši vojvoda Sully-ta razžalil ga vitez Rohan, in ga dal potem mesto satisfakcie na cesti pretepsti in vreči na pol leta v bastilo. Sully se ni nič zmenil za gosta. Filozof, pisma je rabelj sožgal. V. so zaprli. Prepovedali tudi jego Revtonove iznajdbe znanstvene. Tudi enciklopedio prepovedali. Buffon moral je radi farjev preklicati svoje geolog, resnice, Helvetius pa svojo razprairo o duhu. Rousseau izgnan in dela jego očitno sežgane, tako še mnoge druge. Pisatelji skoraj vsi kaznovani. Marmontel vržen v bastilo, ker ni htel izdati prijatelja, ki je napisal satiro na nekega plemiča (ali je ne dal natisniti.) Tudi Diderot prišel v ječo, ker je trdil, da imajo slepi ljudje nekoliko drugačne idde od vi-
dij očih.
1764 razglasila vlada dekret, ki prepoveduje vsako delo o vprašanjih vladanja. 1767 postavljena smrtna kazen za knjige, ki draže javni duh, in ravno to zoper tiste, ki napadajo vero ali govore o financi-alnih rečeh !!! 1700 je generaladvokat celo predložil, da odpravi vlada vse knji-garje in da naj vse bukve natiskuje v svoji ti sj-carni ci !
Skor 40 let so franc, pisatelji širili le skepticizem, napadaje krščanstvo, mesto da se poganjajo ob enem tudi za polit. svobodo. Cerkev je bila slabe ja od vlade , po te oblastjo kljubovala je celo Rimu. Francozi so občudovali strašno svoje kraljestvo in kralje, vot zakaj se pre-iskavanje ni obrnilo naj pred proti njim. Farje Iti. veka nevedni in razuzdani , zato njih jarem še huji zdel se. Za Luisa 14• pa še pošteni in mnogi tudi zmožni.
(Bossuet, Fenšlon, Bourdaloue et c.)
Ungliickli cherwei se begingen sie (fran-
cozki pisatelji) gleich im Anfange einen
grossen Fehler. Bei ihrem Angriffe
aui' die Ge i stli chkei t veri oren sie ihre
Achtung f ur die Religion. Bei ihrem
Entschluss, die geistliche Gevvalt zu
schv/achen , versuchten sie die Grundla-
gen de s Christe nthums zu untergra-
ben. Dies ist aufs Tiefste zu be-
dauern, sowohl um ihretv/illen
als um die endlichen Folgen in
Frankreich (5• Lief . 2 zv. strani 229• in
230)
..... so sieht man in unserm Vaterlan-
de die Vfahrhei ten der Ee 1igiori selten von andern, als oberflachlichen Denkern angegriffen (tudi na strani 230. p . Li e±'. 2. zv.)
Farštvo lahko deloma odpravimo, aber v/ir werden, wir diirfen an jene grossen religiosen Wahrheiten,	....
die Hand nicht legen, Wahrkeiten, we1che die Se ele de s Menschen tro-sten, ihn uber die Gefuhle de s Tags erheben, und ihn mit jenen erhab-nen Trie ben erfullen , we1che ihm seine eigene Unsterblichkeit offen-baren und so fur ihn das Haas s und die Bedeutung eines kiinf tigen Lebens sind (stran 231 . Lief. 230.)
Pisatelji identificirali so cerkev in vero, farje in krščanstvo.
Skepsis prišla je tudi v historiografio.
16O4 • je spisal Se Thou svoje slavno delo (hist . univ.) ko je vsi kritiki priznavajo za prvo veliko zgodov. delo v franc. liter.
Ob enem je veliki Sully gradivo nabiral za zgodov. delo. Oba sta bila ministra Enrika 4* 1621. je priobčil Scipio Bupleis zgodovino francoz., v kteri je naznanil prvi na tanko izvire.
1599* priobčil je La Popeliniere histo-rio hi st orij, v kteri skeptiški kritizira hi st orike . Za njim še več drugih kritikov zgodovinskih. Ali vse je prekosil Me z e -ray s f rancoz. zgodovino (1. zvezek 1643. zadnji 16^1 .) v kteri poteguje raje z ljudstvom ko s kralji in popisuje to, kar se ljudstva tiče, navade, davke, teže etc.
Za Luisa 14• ni c histerikov. Kralj slabo od-gojen. Kanelonov Telemah prišel 1699 »
Kralj mnel , da graja vlado za pokrivalom poezie. Z dvora za to prepoden. Fenelon bil svet in nadškoi . Luis je ponujal in dajal plačo, da se piše v jego slavo. Hacine in Boileau denar vzela ali nista htela pisati lažne hvale. Bossuet v svoji historii strašno lahkoveren, vendar se čudilo vse temu delu. Konec petega snopiča.
Po služebni statistiki bili v Russii na začetku 1869» 393 Buch= 327 Steindruckereien . 413 Buchhandlungen 221 javnih bibliotek.
Vodja cesarsk. statistič. buroa v Parizu je preračunal, da se podvoji narod:
V Norvegii čez 41 let, v Rusii 48.
Prusii 51» Anglii 53, Španskem
73, Belgii 77, Italii 04, krškem 86, Švajca v 114, Bavarskem 109 v Francii 163» v Avstrii 217 !
Srednja starost žizni je v Francii 36 1/12, Anglii 29 1/12, Prusii 26 l/2 Avstrii 24 1/2, Husii le 19 l/2 (?)
Bunjakovsky 30.07 za možke Na 100 mrtvih rodi se v Bukovini 149, Dalmacii 142, Češkem 136, Mo-ravii 126, v Gorici in primorji 121 Ogrskem 110, Galicii 114, v d. Avstrii 112, Tirol 111, Štajarskem 111.
Ko rosice m, Kranjskem 11°, gornji Avstri i 106, v granici 104 > v Slav. in Hrova-tii 101, v Salzburgu 99» Tako piše g. dr. Glailer javka je, da kultu-ronosni nem. živelj se bolj ne množi, v N .Fr .Presse . No. 1662	1. 1069»
-- NB Picer (na začetku 1669) 77
tiskarnic , 93 litografij, 09 prodalni c bukev. Moskva 57 tisk 02 )( litog.
90 prodaj. in 16 javnih bibliotek,
Pičer le 14. Riga teh reči 6, 13, 12 in o hibi . Gubernia tverska ima 25 bralnih bibliotek, tiskarni c le 6. Orenburg ima 1 prodaj, bukev,
Krč-Jenikale m iztoč. sibir. primorje le po eno tiskarnico.
Prva dalmatinsko - hrvatsko - slavonska izložba 1064 •
Ob Savi gre črta 9 sred. let. topline
o
V	Zagrebu je 9*30 , v srpnju nag-
viša 26 , naj niža v sečnju -6	.
Is ohycta (črta iste množine dažda) od 4 0 - 45’ 1 gre Rekom, Dubrovnikom, Kot orom in nazaj Karlovcem k Celju (stran I5. izložba) Letna množina dažda je v Zagrebu 24.90 ’ 1 Snežnih dni v Zagrebu 3o (str. 15»)
V	trojedni je 929 - 979 bab na 1000 možkih (stran 20.) ali v Hrvat sko j i
Slavonii na 1. dedcev 101p bab po popisu 1057 • V ličkem polku pa 1064 • bilo na 1. dedcev 094 bab . Sploh v Hrvat sk-r Krajini in Dalmacii prevaguje možki spol. "U Zadru kao št o i u Zagrebu prerna-huje ženski spol: na 1. deacev 1073 bab" stran 21. - V hrvatii in Slavonii sploh ena vas na 299 duš, na vsako vas (mesto) popreko 39 hiš, na vsako hišo 0 duš. V Krajini na 470 duš eno mesto (vas), na vsako vas 24•2 hiši , na hišo po 10.2 duši (str. 22.) Trojedna spada med one zemlje v Av-strii , ki štejejo razmerno na j več ven-čanih. Ha koncu 1 . 1057 * bilo je venčanih v Hrvatii in Slavonii 40.3%. Ha 10. duš je v Hrvatskoj in Slavonii 494 porodov, na 1. novorojenih moških je 909 deklic . izmed novorojenih je 5% nezakonskih. V granici je le 1.	12% ne-
zakonskih (29. 26. str. ona do % nezakonskih). - Bro j ljudi v letu blez prirasao, če so data resnične, od I097. vsako leto za 9.9OO duš (ali 1.1%)
To je na strani 26. 1 Dalmacii narastel narod od 1d17 .	(29d .) do
1661. na 437 « duš, ergo v 44 letih priraslo za 140.Otiti glav, vsako leto popreko za 3.103 duš ali 1.06% (to je na strani 27.)
V Hrovatii in Slavonii rodi na. enem jutru koruza na _s_labi zemlji 15 vaga-nov, na srednji 25 5 na clobri 40 vaganov zimske pšenice na s. 12, sr. 20, d.
2 0, zimske rži 15-25-35* je črna 10 - 20 - 30. Zobi 12 - 24 - 36 (Prvi broj pomenja slabo, 2. srednjo, 3* dobro zemljo.) To je na strani 30. -U Hrvatskoj i Slavonii rodi na jednoj rali ods jekom 30 ve darah, iznimice takodjer $0, 00 i 100.
(stran 32.) Maj bolje grozdje je Kraljevina okolo Zagreba. - Vedro vina prodaja se popreko po 5 goldinarjev. (To na strani 33.)
PLude želje zn jaka v kotaru Modruš-potoku spada ju Pr. vitezu od Prida-ve v terciarno j tvorbi - izvrstne - želje zn jaka dobilo se leta I050 če z 55* 1062. čez 10.	1. 1063. blizo 7* cen-
tov ( cent po 20. o novč.) kar se navadno v Kranjski Gradac v tamošnju t ali onicu izvaža (To na strani 42.)
Tudi sirovo železo, ki se koplje v Petrovi gori I. banske regimente je kaj čisto in izvrstno in se prodaja za ljevaonice v Store (Stran 42.)
pepeli ka=. potašelj.
Broj bačvara u Hrvat. i Slavonii lti62 . bil 319, u Krajini 14°» Dalmacii 609 bravara u Hrvatskoj samoj I52 ! v Dalmacii nič. (Stran 99.)
Škof I. Mikulic (1600. - 1694) kupil je od porodice rajnega barona Valvasora jego mnogobrojno in znamenitu biblioteka. Uz stolna crkvu kaptolsku bijaše od pam-tivieka knjižnica (stran 101.)
Odlomci iz državnega prava hrvatskoga Rački
Južni in iztočni del Kranjske da je spadal na državo hrvaško. "Ovdje daka-ko dobro razlučavamo političke granice zemlje Hrvatske od ethno-graphičnih. Glede posliednjih scie-nimo, da u panonskoj Hrvatskoj dublje no sada na iztok stica-še se živolj slovenski s hrvat-skim." (Stran 9.) da se okoli Metlike na hrvaški meji zovo "Beli Horvati" (str. 10)
Einhard pri jan Karla Vel. zove velk. župana hrabrega Ljudevita "dux in reetor Pa-noniae inferioris". Iz Siska utekl v Srbio, od tod pa v Dalmacio k Ljutomis-lu, stricu Borne, vel. župana hrvatskoga (str. 14 .)
Dualizem med panonsko in dalmatinsko Hrvatic obstojal je še konec 9. veka. ot>4 . vladal je med Savo in Dravo knez Braclav saj do Kope (str. 30.)
Ko dobi Peter Krešimir dalmacio spet, z otoki in morjem vred, doda se naslov nov staremu: res Chroacie atq.ue Dal-macie et c.	( stran ti9 •)
"Imenu Slavonije u kraljevskem naslovu neima nigdje traga" (u opazki na 90. strani)
Jornande s de reb. Goth. c. V. o Slavenih piše : hi paludes, sy1vasque pro ci-vitatibus habent. Nemci so pa na kamnih vrhih dvigali si gradove.
Med trdnjavami Ljudevita bil je Sisek naj glavni ja. Einhard annal. ad a.
019 • Omnia sua castellis inclusit"
Ob zadnjih kontrahtih lti69 . v febr. bilo je 97 gra jš čin na prodaj , 59 pa res prodanih, 24 pod cenitv. vrednostjo. V Ovrnču šla je desetina po 91 kopejk, ergo l/2 rali naj bolje pšenic, zemlje še ne 1 gold av. vrd. Naj huje bilo v Podolji, kjer so prodali 3913 desjetin za manj ko 40 rubiov. - Od svršetka 1. 106?. v Kijevu prodanih 105 grajš čin s 164 pristavami - 1060. šlo je vsega skupaj blizo 150. desetin za nekaj manj kot 4; miljone rublov, letos pa spet že čez 51 . desetin za 710. rublov.
De ut s chland von Dr« Hermann Adalbert Janje 1 . Leipzig 1064 •
Dorf v rodu je	, turba s shod, ob-
isk. To pomeni še zdaj v Švajci in š vab-ski (Jer. Gotthilf: So war ioh uber 5 Jahre alt geworden, als wir ein mahi an einem Sonntage Dorf bekamen.)
Daniel str. 00 v opazki.
v Kampe 3 so zemljo delili Germani,
vsak je dobil iz vseh 3 zemlje, ergo dobre
srednje in slabe (str. 79 •)
v Bavarii je mnogo posameznih posesti
in napisom, sev. b e m c u tujim: Einode
M .N . (str. 00)
Ecks ein schmaler Bergvorsprung, der thalauf und ab vveithin sichtbar ist (80 .)
Ste in staro ime fur Pelsberg in Berg-spitze , zlasti če je utrjena 80.
Berg (hangt mit si ch bergen, schii-tzen zusammen) 00.
Ach je fliessendes Wasser ubersaugt.
Temu v rodu je Au (plache am V/ a s s e r) (v/asserumf lossener , feuchter G rund oder Insel) 09. str.
vVorth , Wurd -a Erhohung uber dem W a s s e r $ Werth, v/e rde r , v/erda = Plussinsel ( 09 .) Grčin - Wi e se u. Wa1d zl. im Voigtlande Hug; d.
’ Hart s Wald (09 .) Holz detto
Burg zuerst jede schut zende , bur-gende Stelle s. ari od arcere; 09.
Hausen, ursprunglich. husir, nomi-nat . plur. od Haus 09* Weil, Weiler - poznolatinska villare 90.
Munster pravi, da so prvikrat v Hem-čii videli cigane 141? "ein unge schai"f en, schwartz, wiist ond vnflethig Volek", ki rad krade, zl. babe, njih grof in vitezi so lepo oblečeni in jih zelo spoštuje. Imajo pisma in pečat od c Žige in drug knezov, da smejo iti svobodno po deželi in mestih. "Sie geben auch fur, dass jene zu Buss aufgelegt sey, also vmb-her zu ziehen in Bilgervveiss" naj pred da so prišli iz malega Egipta Ali so to basne . Oni so klateži brez domovine, žive ko psi, hrane se s tatvino brez vere (ist kein Religion bey jene, ob sie schon jhre Kinder vnder den Christen lassen tauffen. - - Sie nemmen auch an Mann und Weyb in allen Landern, die sich zu jhnen begeren zu schlahen. Znajo mnogo jezikov, kmetom zl. nadležni;
0	delu jim krado po hišah. Njih stare babe pa se pečajo z vedeževanjem, med tem delom pa pazečim
1	žepe praznijo.
Munster bral je neko pismo njih, v kem je hilo, da so njih spredniki v malem Egiptu odpali od krščanstva za nekaj let; zopet se spreobrn.ši, dobili so za pokoro, da oni ali ne-kteri njih morajo 4 leta v revščini okrog popotovati in pokoro delati Ta list dobili so neki od čara Žige v Lindani . Tedaj je čas že davna stekel. ICo jim je to očital odgovoriše mu, da jim je pot zaprt in se ne mogo več vrniti v domovino. In ko jim je očital da mesto pokore ongavijo se z babami in ljudem krado etc. odgovoriše, da nimajo sicer nobenega dela. str . 70.
Hordlich von der Queich er-hebt sich die Haardt (330 str.)
Das Hochland ist zum grosstem Theile mit Waldern bedeckt,
"■die pfalzische Holzkammer"
Harz v rodu reči Hardt =. Wald; hercynska šuma ima isti koren Za Harz je tudi ohranila se še forma Hart , n.pr. v delitvi med sinovi Enrika Leva:— uscue ad montem, q.ui dicitur Hart et totus mons Hart suus est. Nahaja se i adjektiv "harticus". z mesto t so prinesli jugonemški rudarji, kot pravi Knortz gl. Daniel Nemčia str. 397«
Hart nannte de r De ut s ehe jeden rauh— en Hola -- und Waldstrich. (stran 41 . Daniel Deutschland. IjB . gl.st.65 tega portmonea — Handarbeiten sind dessen, der aus vollfreier Familie stammt, unwurdig (pri starih ITemcih (Daniel s. 45.) S. Frank in Munster: Weitter ist das Teutsch Volk ... ein zeerlich ratlich volek, das ... allzeit mer verthun will dann er hat . . derhalb es an Gold und Geti; gemeynklich nit ein hab-hai't stattlioh volek ist wie die Halhen,
Turken etc. Darzu sauift es vnehrist-enlich zu, wein, b|er, vnd was es hat, spilt brafsst ... ein rachgirrig, anhebig unleiden-tlich volek .. das yhm kein grewliches zu viel ist,.. das sy v/ol neben dem turken bleiben. Es ist auch kein volek, darbey die gotsbelesterung yres Gots so gemeyn ist, vom Kind an biss auff den alten als. bey den Teiitschen. (Daniel 4'/. str.) -Die Fursten und Edlen hangen an gemeiniglich dem jagen, aber den andern verbieten sie zu ha fahen Hirtzen, Hehe, Hinnen und Hasenj bei Verlierung der Augen, ja an etlichen Ortern ist es verboten bey Kopff abhau— wen... Bauben, wann sie noht angeht scheren sich yhren ein theil nicht (sc. plemiči) Meščane hvali "Bet ein yeder gern ein pfaffen, vnd gedunekt der halb sein gantz geschleoht selig.
(t.j. v mestih) Germania gibt seer vil
arrnes voleks u. bettler, das meer auss
vnmassigkt dan von natur u. armut
und Kranckht gefallen ist, mnogi vse požro
kar imajo brez brige za bodočnost (to slovensko
je že na 49» strani.- Kme t je "iiihren gar
ein schlecht u. nidertrechtig Leben... Ihre
Heuser sind schlechte Hauser von
pre divstvo od Riharda Dolenca. Kovice 26. list 1069 .
Vsa Avstria 9 • 90. centov omikane lanine , cent po pr. po 25 g o1d. ergo za 24 3/4 mi1 j on. Konopnine mikane pa 1 mi1 j on 5 °0. centov po Iti gold. ergo 2ti l/2 milj. Do 2 miljena centov obojega semena po 4 gold. ergo vsega davka dohodka 61 mi1 j on. 190. gold. Kranj-ska prideluje 140. centov lanine ti. centov pa konopnine; semena do 17 • centov. "Celo pre divstvo se mora razdeliti na dva dela, tako, da kmetovalec izvrstni lan in konoplje prideluje , - predivo iz lanu in kono-pelj pa izdeluje jo drugi obrtniki" v Kovicah tudi v 24• listu lo69> da je Janez Povše, kmet v Podborstu, posebno dober svilar. Lani imel je 'JO funtov kokonov, ki so mu jih Lahi po 4 in 6 gold. plačevali. Letos (lti69 •) i™a jih že do I50 funtov, rumene vrste, še lepših ko lani. Vsi so zdravi in dobro glajšta-ni. Po domače Županček ime mu.
Koth u. Holtz gemacht, auff das Erdtrich
ge set zt und mit Strov/ gedeekt....
haben keine oder gar wenig Hand wercks-
leut bey ihnen s it zen. (49• st. D.) Po 30 letni
vojski, pravi Gforer "sind die deutschen
e in Volk von Bedienten geworden.
pesnik Logau ta čas: Deutschland ist jetzt
worden ein Gemach - drinnen Laster, Schand
und Schmach. Franck: seind die Schwaben
so ein unkeusch volek, das e s selten
s u - 3? e 0 h 4 - e- i-»
zu rechtem mannbarem alter kumgt, und bey andern volckern em spruchv/ort draus worden ist . 3chwabenland gibt huren gnug, Franckenland rauber vnd bettler gnug , . . Beyer dieb, Schwitzer— land hencker, Sachsen sauffer, der kein-1'rassig, Friesenland vnd die V/estua-len trewloss oder meyneydig .
Sas sauffen hat diss volek mit al-len Teiit s chen ge me yn (namreč Švabi )
(Daniel 65*) Franck o Bavarcih:
Es ist auch nit seer ein haoflich volek, sunder grober sitten u. sprach. Zwey laster we rde n disem volek vor andereh Nationen als ange bore n zugs chriben, dass e s karg vnd unwillig ge gen den Cesten, grappisch vnd nachgriffig gegen ander leiitt gutt sey. . . . Luther v Tischreden: "Sachsen ist gar unfreund-lich und unhoflieh" . Ha nekem drugem kraji pravi, da reče kmet človeku, ki prosi za nocleg; "Leve Gast , dat Wif is ni eh to Huse". * 9
NB. gl. str. 63. te zapisne knjižice. Daniel na strani 304 « ima: Spessart in spodaj v opombi 1.) Spe cht swald j im Hibelungenlied
Spehteshart. — str. 323 : Seb. Munster ima tudi "Špesshart"
________________to Daniel v opombi_________________________
o besedi "Hardt" pogl. na sledečo stran!
0 Spessartu na dalje: Herrscht Gbervolkerung In de n elenden Hausern, die nicht einmal Schornsteine haben, sondern wie bei haIb— v/i Ide n Volkern den Rauch zum Dache hin-aus 1 a s s e n , v/ohnen durchschnittli ch 7 bis
9 Menschen.....dafur sind dann aber auch
diese iiberfullten , ungesunden Hauser . .
... die steten Heerde langsamen Siech-thums u. schnell hinraffender Seuchen. Ali ljudje si ne če j o pomagati, zmatraje te
nadloge za potrebne in prirojene. Ljudje v bolezni dajo za maše, ne kličejo zdravnika . Tu so 17• veka besnile kuge, zdaj pa so pravi sedež tistih tifusov, ki so prav blizu tifusu lakote. (str. 305 . in 306.) -
V Schwarzwaldu je gora Eosseck, pod ktero izvira Brege (začetek Donave) Eosseck visok je 3.540*. Daniel D: 324• str.
Poleg F.V.Hoffmanna sove narod švab-
sko juro med Munsingen-om in Feld-
ste ttenom Hardt . (v opombi Dan. st. 210)
pl. Š. petrski ongavi z vsakim, ki mu prinese za mašo 1 f. da mu ne more ven dati, da nima, da je znano, kako je on pobožen, kaj mu bo žal še za tiste kraje., ki mu gredo iz goldinarčka etc. vselej, kedar se pogovarja o takih rečeh, praša kažoč s prsti znak štvenja, ali bo kaj tega, ali bo kaj? etc. Ogulinu rodil se sin precej po poroki. Plovanu poslal je, da bo mir, 5 t' * gospod pravijo na to, sladko se smeje: bo, no, bog daj, da bi prišlo "kaj več takih pan-krtčkov etc. Drugi popi so jezni o takih prilikah. Ali sinovi ja gospodari pa strašno z njim, vendar menda ni res, da se je spečal z njo, gotovo pa je, da jo je žagal kaplan Krese in sedanji kaplan, govore, štefnja tudi nekaj okoli nje. Ta pop če prejme kaj becov od fanta, oprosti ga izpraševanja.
Zven (zvin) cvetka, ki raste ob ICrki modro - rdečkasta, koren se dene križema na zvinjeno nogo, pa je kmali dobro ali bog varuj, da predlgo ostane na nji, kajti je premočan. To je pravil kmet na brodu pri Drami .
V ŠenD Jerneji hlapec ni poznal trobentic, druge j ne pezdca in celo marjetic ne, v češki vasi fant ni vedel, kak: tič je štigelc, Jermani ca v Ločnem, doma na Toplici, prašala je deklo: Kteri tiči da tako ž vrgole vsako jutro po dre vji, kako se jim neki pravi. Dekla reče, nič v čudu: Kenda so vrabiči. Dekla v Kandii ne psu doma za ime vedela. Deklico je pri Jermanu ujela kača - roka jame ji otekati pa se napoti h konjedercu, da to zagovori. On to stori ali pravi punci , da mora ostati čez noč pri njem, drugače da zagovor ne bo pomagal toliko. Tudi logar Tropine c mi je sam pobahal se, da zna z božjo pomočjo zagovoriti kačji pik. Jerman iz Ločne .pogovarja se mnogokrat s svojimi prijatelji o coprnicah, ki lete na Klek. Žena njegova je rekla: Bog sam ve, kje je ta Klek, tudi za coprnice ne vem, ali so ali niso. Skoraj da bi rekla da jih ni, ali ka’li. Coprnice v teh krajih po Jermanovem sporočilu ne sede na metlah, ko lete na Klek, ampak jim zadostuje čarobna mast , s ktero se namažejo.
G. Švinger, da pomaga zoper zlatenico pijača, pita iz voščenega kozarca (Š.Jernejska fara)
D. Bučar. Ljudje ga prašajo, kaj misli, ali so zares bolni ali jim je le narejeno. Leki so različni po tem. Mož, ki se je izneveril ženi, dobil je piko na spolni ud, nič nevarno, ali je bil prepričan, da ga je bog za greh kazni1 in da se ne bo kmali o-zdravil. Blage da so otročje bolezni, mrzlična kraja sta le Zalog in Češka vas.
Žužembe rčani pravili mi v Ločnem: da je ondi rakov več, kot pri H. mestu, po 16 palcev da so naj veči, ali naj več jih je okoli 10 palc. Slapovje da jim posebno ugaja, tu so lepo rumeni. Imeli so ribštvo v najemu čez 30 let, mnogo rakov poslali so t je v Dalma-cio in drugamo. Sploh so se kaj zelo ponašali s svomi kršk. raki in kako slastno da so jih pripravljali, ko so prišli jest jih gg. uradniki in g. župan in tisti bogati mlinar, ki vedo, da ga gotovo poznam etc. Nahajajo se ondi i vele postrvi, da so jih prodajali po ti grošev. Pošiljali so jih t je do Save za zdravilo, kajti od njih ni bolje ga leka za vodenico, rumeno in črno zlatenico.
Hiba se živa dene na goli trebuh.
Potegši bolezen vase poči, smrad od nje je tak, da ni hujega. Celo jedi smrde radi tega takemu bolniku.
Ozdravil se je s postrvjo i nek ptujec - Hočevar - ki je bil "f e st" kakor so "pe-omtarji”. Bil je. prišel nalašč zato v Žužemberk. Kolikor veča je riba, toliko več pomaga.
V'Šent jerneji : velki koren (z debelim perjem, raste malo kje) rumeno svetoča ali ne divja rutica in kren se namaka 4ti ur v belem vinu, zamašeno, da zrak ne pride noter in d jano pod zemljo - pa se pije, kedar je človek žejen in to p omaga naj bolj zopr suho bolezen.
Shod v Mačkovcu. Šivar pravil, da so pred šivar ji merili ne z nitjo ampak z lesenim težkim možem; bog sreča šivarja: Kaj neseš? težko je. Šivar ponižen in zato mu bog to leseno breme odvzel. Sreča čevljarja, ta reče: o kaj bo težko, kar nesem in zato imajo č-i še zdaj leseno, težko mero. - Jezni Bavš htel se umoriti sam, prosi soseda dati mu nož: on neimajoč ga poda mu pibeč. Bavš: norec, kaj ne vidiš da sem jezen, da bi se umoril, še mi daš orožje.
Prismodo prašajo: Kje maš konje in voz?
On: 0 jez sem ve či gospod - jaham: kaza-je noge) glejte konja, (kazaje kruh) glejte tu imam oves - napajam pa sam. Nore ljudi i Dolenci zasmehuje kot Gorenci .
Za tobak dali mu na rit, babe ga nagovorile, da poljubi mrliča na odru in med tem so ga bodle z iglamil tudi sicer boli so ga iglami. Bivši na Laškem vojak, tu doma rekel: kaj molite les (t.j. svetnikov kipe) pravite, da imate v 3. Petru kosti sv. Petra - jaz pa vem, da s. Peter leži cel v Rimu, tudi s. Antona kosti pravijo, da imajo sim ter tje, jez pa sem videl ga celega v Padui. Šivar reki na to: mi ne molimo lesa, ampak častimo tistega, kogar pomeni: saj tudi lesenega Kristusa na križi ne molimo, ampak le boga, čigar podobo nam na križu kaže.
Shod v Š. Petru. V cerkvi bo lep velki oltar, s. Peter že dodelan. V zidu sramoten nemšk napis nekega "pxarrvicarja" . Lepa sta dva železna spominka Sv/eigerjeve rodovine, lepo je videti žalno vrbo na grobu nekega uda g. Pacetove rodovine, napisi nad grobi te gospode so vsi nemški .
Prav čeden je ograjeni, z cveticami obsajeni grob in spominek 19 letne pokojnice Alojzie Junceve s slovenskim napisom. Okoli grob ja so hiše, prav glasna Junceva krčma, v ktero čez zid žejni pobožniki skačejo. Bravina bila je kakor v N. mestu po lb soldov.
Mačkovski kmet Blažič o Novomeščanih jezno pravil, da s kmetom še govoriti nečejo. Vse drugače prijazni da so Ljubijanci: tu so mu imenitni gospodje v kosami in špitalu vse lepo razlagali in se prav prijazno z njim menili. Tudi jez da moram biti do br človejj, je djal, ker se c ako rad s kmeti pomenkovali. Sinu jego - 1'irerji pri lovcih bila odbita na Laškem noga, zdaj dobiva g. (16 soldov na dan) le 5 let bil je vojak in se naučil dobro nemški in laški.
Jego brat pa ne ume nič tega, če prav bil je 9 let vojak. Benečijo, pravil je, so naši sami prodali, zmogši Lahe v boji da jih je palo en dan 'JO,, pri 19 • batalj. lovcev ostalo je le 10 in še ti bili so ranjeni. - Taki pogovori se slišijo tudi sicer še po Dolenskem.
G. Švinger na Gorjancih pri s. viklavu:
Arniča montana - angelica kosmata, polži radi na perji - Gentiana cru-ciata - po košeni cah raste neka zel z rdečim in rumenim cvetjem in perjem kot pušpan - atropa bella dona. - Za prežekom na Kobilah raste divji rožmarin in turške lilie in nageljni lepši od dolnjih,so kakor odgojeni. Tudi volčji jezik.
- Orhidee da so najlepše od Brs-nic proti Gorjanskemu hribu.
Poljanski plovan Skube c, da ljudje krog Toplic nimajo sušice , prekuhavši se po ve c ur v kopeli odganjajo si prehlad. V-oda pomaga zopr vsako oteklino, ture etc. izle če vso bol tako, da se še krasta ne napravi, ampak se potegne čez bivšo oteko bela kožica. Njemu je pomagalo zopr unete rebra in otok nog.
Janez Šuštar Tomič iz Lok pri Zalogu si je pozidal kaj izvrstno vse poslopja po svoji glavi . Pod streho se gre v vse shrambe in stavbe, tudi k kosovem in pčelnjaku. V Stali naredil je tlak, kida se vsaki dan vse je kaj snažno in naredno. Iz vsega se vidi, kako zdatno mu napreduje gospodarstvo. NB Hi c clarus agricola obiskandus e st .
Ogenj v -^rami . R. reki hlapcem na travniku naj gredo gasit - nihče ni hotel, eden: E kaj bi se trudil tam, saj imam že tu dosti dela. Drugi: No zdaj ima pa toliko kakor jez (t.j. nič, namreč tisti ki je pogorel)
Janez Jagrček prosil R. za šestico, da si kupi vina - ponos se sploh pogreša med Dolenci.
Letos flb69.) pšenica kranjska težka 46 H, banaš-ka le 42 (mernik) To mi pravil mlinar orehoviški.
Rudež imel letos 73 voz sena, en voz dal dram. pogorelcu.
V Reki Radii (Baduli) je obilno rakov, ki se na daleč prodajajo (veči po 10 sold.)
Adoli' Jelovšek ima vso zemljo okoli grada, ga zelo hvale kot ekonoma, on sam se ima za velik, praktika, Rudeža pa za teoretika. Adolf vstaja ob 2. ob desetih pa hodi zopet spat!
Čenča Bruno "Redacteur von Proschdorf" .
Gene prodal očetu kobilo za 7 goldin.
Zato mu ni hotel dati gospodarstva. Zapili so teh 7 g♦ pri Rormanu. Si fabula vera (izvir je Čenča Bruno)
17 . julia zjutraj napil se Rudežev Mirko prvikrat z ostanki vina od prejnjega veče-
ra .
zaliv Tuk — Karagan, pod. brdom polotoka. čisto varen, dobro dno in zdenci . Že za Petra zdal je tu Bekovič tvrjo. Zdaj zopet nanj pozor. 1^ mi1 j na severu od Tuka so otoki morskih psov;
ICululy , Sv jat o j , Morsko j in Podgorny. Tod v tem kotu Kasp. morja je naj bolje rib-štvo cele Rusije. Volgadelta ma krona. od bogatega Kultuka do izliva Urala spada breg ural Kozakom. Emba je za vsakega proti prav malu davka. I lov na morske pse je svoboden za mal davek.
V zalivu in rekah dobe se i beluge, stori, sevrjuge, lososi, strljadi, krapi sto. 1041« ubili so 37 morskih psov, pred do in še čez 100.000. Ruska kupčia v srednjo Azio gre edino le na Tuk. 2>0 dni je do Ki ve .
Shod v Frečni . Deklica klela in dečko, če prav v njo zaljubljen, ni je htel vzeti za to. -Žensko bolela glava v cerkvi, zato šla je pit in vot odleglo jej je precej, v Tudi tu se je kazal obzir na gosposke ljudi.
Brun ček čenčal v Bršlinu, da ga je upijanil Budež in za to da je skoraj izgorel. Besnica; prišel je pijan k Budežu in mu zažgal skoraj grad pustivši svečo goireti sred papirja, ko je zaspal.
V Prečni mora teči na shodu kri vsako
leto, bilo to i letos; Cesar in mesar Martin Potočar zbila se do krvi. Petrič na-bunkal je babo, jezečo se na neko mojškro, ktero bil vzel ta dan s seboj v zidanico.
Petrič je rekel, da se tepo ljudje le v vinu brez kakega vzroka, upijanijo pa se kaj lahko zato, ker pijo že zjutraj, mnogokrat že na tešče in ker pijoč melokedaj kaj prigrizajo .
Žurnal rusk. ministeri.ja notr.-el;
Med. Uralom in Volgo plodna stepa. Zemlja se globoko iz or j e pa da do 20 zrn lepe ku banke pšenice če se vedno na istem kraji seje, pa le 3. in 4♦ leto po 6-0 zrn. Štible dorasto seženj visoko. Seje se močno i zlato proso, ki daje do 200 zrn. J e gnoji se nič. o - 10 let se žrmlja po porabi pušča na miru in se nova orje. Orenburg se je močno dvignol za uprave Vasilija Perovskega in zelo olepšal. Veličanske stavbe, palače, fontane, mnoge prekrasne pribatne hiše ma zdaj. Žlahtni klub tako divno zidan, da bi zalšal vsako re sidencio. Okolo parade-trga same krasne stavbe , na ij jem pa obelisk in fontan. Jako zanimiv je pred vrati baš-kirski karavansere j v arab. gotskem stilu. plan naredil je slavni Brulow. Iz sredine kipi tenek, 119' visok minaret, zunaj obložen je ves z belimi kahljami. I mošea prekrasna, ukusno prosta , okt o gon, stene so marmorne, sjajno bele z zlatimi izrekami iz korana ozalšane . Po tleh krasni sagi, gotske okna iz pisane steklenine (Lebensbilder a.E. stran tiO, 01. Govori se to o Orenburgu)
Journal des russ . Ministeriums de s Innern April 1044 v Auslandu 1044 Nr 172.
"da je hvalinsko morje dobilo ime od Hvališ - bolgarov, stanujočih ob tem morji.
Kasp . morje. Volga ma 7 2 vrst, 3 so plavne, morje nič plime, površje se periodično menja Sagi s in Emba ne dajeta v morje ne kaplje vode . lfovoalexandrovsk je , kjer se obrača Mrtvi Kultuk na jugozapad. Luka Marg-išlak že davno preplitva in tedaj zapuščena . Mesto njega pa je stopil ./ .
Ausland 44- Novgorod (glej na sledeči 2. strani .
Volhov deroč, moten, zdrav. Velki zvon v Kremlu splaši konja Ivana Grozn. p tednov metali so je go vojaki puntarje v Volhov in so prepadali plavujoče v čolnih, Glas tega zvona sklicaval je veliki novgor. z "bor. 147^. 4a Ivan zvon odpeljati v Moskvo, narod poljubljal ta ljudski zvon in ga spremljal daleč od mesta jokaje se. Še se vide razvali hiše županice Harfe, ki je htela Novgorod oprostiti Rusov. Omoživši se za litev. velikaša htela je vladati Novgorod pod Kazi-mirovim imenom. Bila je to slavohlepna baba ali slavna junakinja. Rusi predobivši mesto jo odpel jo, ne ve se karno in ne, kako je umrla. Jurjev klošter novgoroaski bil zidan 1030. bogati in prekrasni so nakiti jego. Čudovit red vlada tu v kloštru. Cerkev je okrasila tako pobožna, vlllielSlaa in bogata grofica Orlova.
Javen vrt, ali je vse prazno ljudi tu. Sploh je mesto dolgočasno in edinoobrazno.
Lebensbilder aus Russland Riga 1363. Onstran Oren-burga je prek Urala lepa šuma. Ha stepi rasto dinje in arbuze (do pud težke). Pšenica daje tod lp - 20 zrn. Ileckaja prav prijazno mestce sred drevja malo jezero okoli pa park. Silni skladi naj lepše kamne soli na svetu (pod 510) do zdaj se izkapa le 1 ,pudov v letu vlado ne stane pud več ko 2 l/2 kopejka. Že kar se tako vidi, je je čez p3 miljonov centov. Leži kar prosto zunaj, krije jo le skorja sadrova.
Nad mestom kipi visoka Sadrova gora s kazema-t o, blizu mesta so slane lokve, v kterih se včasi ne da utopiti se. Sol se nahaja tu v bakrenem peskovcu. Do Orenburga je 60 vrst, do Volge 400. Ko bo železnica, rajn.
Sas Ausland 1844»
Kaspio . morje (Severna pčela ti . marca 1044 .) Otok Sara, pod 3o. step . prav lep , spomladi vse v cvet Ji, plno drevja: granatov, jablk, vmes pa hišice in crkv. Ve c ko 40 let tu glavna postaja eskadre, je prav blizo Persie . Luka naj bol ja celega zapadn. brega hvalinskga. Zato se mu prerokuje sijajna bodočnost. Še le tiO let je Sara rumen) stara. Za vse zeli tla dobre i za vino. Šobra voda.
14 vrst je otok dlg, širok 1 l/2. samotnost, zrak neugoden, mr zli cen = v nižinah Za-kavkaza, v Gilanu etc. noč in dan neenake sta temperature. Rusi ne znajo se čuvati, jedoč o poldne o 30°vročine kakor za severn. boršt , šnops, Rostbif etc. Persi pa se dobro oblače , jedo malo mesa, nič duševnega ne pij o etc.
Lenkoran. Reka j desetek prav ličnih hiš v hosti pod hribom,— vas lepa, ali se zove tvnja! Ljudje skoraj sami Rusi.
Bo toplic (35°) jaha se dve uri med lepimi platani, hrasti in orehi v krasno, dobro zračno, cvetno goro. S hribov vidi se Sara. Včasi se pokaže kak tiger, hiena panter ezc. - Tla kanata Talyš izvrstna, vino divje, riž tukajšni slovi po vsi Persii, poskusili so in res je steklo zasaditi amerikan. auhan, kinezko pšenico, indigo in sladkor. Le kapitala je treba.
Baku. Slikoven pogled, strehe plosnate V luki živo. Ozke, krive ulice.
Trdnjava ma visok, močen zid. palača
šah ova je skor vsa razval jena. Deklecin stolp 20° visok (basen pers.) Voda je izvrstna (mesto jo dobiva iz kraljevsk. zdenca)
Bada je obširna, globoka, varna. V radi 2 vrsti od mesta stoje razvali neke sgrade, menda tvrje sred vode. Še le 40 let mole razvali iz vode od kar je površje hvalinsko znatno jelo padati. Kraj v okolici, kjer gori ogenj (ind. ognjemolci les) zove se Ateš - gah. Ka Apš. nafte zden-ci . Obiskuje se i kraljevska vas, kjer leži v lepi mošeji svetnica, sestra nekega Imama. Ušesa bakuska —2 gori brez žizni, pust je Apšeron.
Ašur Ade . zaliv Astrabadski do 60 vrst dlg lp širok, varje ga proti severu zem. jezik peščen in otoka veli in mali Ašur. Ha jugu je cvetni perski breg. Ha iztoku je Karasn meja med 'Turkme-ni in Persi. Ta zaliv v vsem krasen. Za trg izvrstna lega, ali gre vendar na Tiflis in En-sim. Tu Gilan, naj bogat, del Persie. Ali sim mogo le ladje, ne čez 4' glob. idoče . Veče osta-no na odprti radi vani. Izklada se težko.
Trgovina peša radi Anglie, ti dajo 3-4 leta kredit, bo Kive prido karavane v 20 dneh. Za ribolov dober izgled.
IT o v g- o r o d . Ausland 1644« Pogled slikoven, ku-plje in zvoniki svete se od zlata in lazura, v okolici stoje v gostih vrtih kloštri i erkve. Čudotvorna slika Marie nosi se v procesijah. Podvrže si veči del severne Husi. 1476 Ivan jo dal. Kremi ma 9 tur-nov. 1051 se postavi crkv sv. Sofie. V arhivu je rokopis ruske pravde od 1200. Vrata od Nemcev (?) blaz, slike posvetne in relig. z vpisi ruskimi in latinskimi^ Obrni nazaj ---------
Beisen in Sudrussland von I.G.
Kohl 1. Jh. Id42. Ukraine,u. Heurussl .
,	,	_ ■,<?,?-. , . P oltava;
str* 6* v H© si ti 1 ovki ncTJ ^ 61’Je kučme
in naj lepše (v Ukrajni) iz ovc. volne. to "mestečko"ma neki do 11. ljudi. 6 cerkva in cela vojska mlinov. Poltav-ska gubernia naj bolj naseljena, skor 2. ljudi na miljo Q , malo vasi ki štejejo manj od 2. ljudi, in prav veliko, hi 6. - 7000 majo. Vzrok tolike populacije prave je, da je zemlja tak rodovitna, vzrok koncentracije pa, da so laglje branili se pred Tatarom. Tod je je še dosti prijaznih lesov. Prava stepa začenja se še le onkraj Dnepra. Posebno ob porečjih mnoge lepe hrastovine in livade. Drojne so reke. Divje sadje bilo v cvet-ji in raslo uber ganz grosse Plachen.
'Zre men ču g. Koze tod nerodne in lene.
Glavni trgovci zlasti so tu veli ki Husi, če ravno je v zemi malorusov. Gubernia Poltava čez (mnogo čez) 1 1/2 milj na duš in Kremenčug je glavna luka zanje . Izvaža se iz te gubernije le volna, med in vosek. Žito se ali doma poje ali pa sožge za "garelka".
Dnepr le po časi naraša, ker teče proti Jugu, Prijepet mu pošilja naj zadnji svoje raztajavše se vode in ladje. Tu že v reki sim ter t je skale, nenevarne. Stepne reke D. Bug Dnester teko zelo naglo, kar je čudno. krjukov, soli je tu naj več. je le edina, staraja Suša v sredini Rusie ^ ki ima saline , sicer so.le na krajih Soli se od tod, prišedše juga, izvaža v letu do 600. pudov. Od severa pa prihaja katran iz poljskih gozdov, često se s Špehom maže voz, če katrana ni. Psi lizat hodi jo .
Sova Susia. Za Jelisavetgorodom začne se prava gola stepa. Suzlik (Ssus-lik) "Erdhaschen" skače povsod po tej stepi. Ljudje Ilove Rusie prebivajo ve činom v Erdwohnungen ("zemljanke")
Vsake vrste narodnosti v herzonski guber-nii. Vlada je celo asile naredila tu za utekle Leibeigene, s silo naselila je tudi jude , cigane in i‘artare , le da se zemlja obljudi . Glavni narod so pa v tej zmes Malorusi, ki so se razširili v nove ji čas do morja, Saratova in Kavkaza kot poljedelci in glavni del populacije - dediči tatarske zemlje .'S- Stepa bila kaj lepo zelena.
Povsod tiči, tudi divji golobi in grlice, ni ne dolgočasno v stepi, kdor pazi na žizen.
Ha j ve č konj in naj bolje kavalarite dobiva vlada iz stepe . Tu so tudi velike vojaške kolonije za konjike.
En del njinov je v Ukrajni s stolico "Čugujev", drugi del pa v Ilovi Rusii s stolico "Voznesensk". Broj naseljenih vseh konjikov je 60.000. V Novgorod, in Pičerski gubernii so pa kolonie za infanterio. Vasi teh konjskih kolonistov kaj" snažne. Ob ulicah lepo drevje, hiše proste in čiste.
Čuden pogled je, ko vojaki v celi uniformi s sabljo na strani konje pašo v stepi ali pa orjo.
Mesto Jelizavetgrad čez 12. ljudi, sred stepe: Schopiung des Zufalls u. der Willkuhr". Ob njem leze prežalostna stepna reka Ingul. Blizu so nemške kolonije, ki dobro uspevajo povsod v stepah. Za zidanje rabe povsod mehki Kalkstein, ki se pili in seka, kot les. Proti črnemu morji je če dalje manj rodna zemlja, če ravno je tudi tod še črni do 2 lakta debeli humus. Ali hoste ni le blizo Odese, Nikolajeva etc. je svet spet bolj obljudjen. Pastirstvo tedaj tod glavni obrt. Podolia, severna Besa ra bia in južna mala Rusia pošiljajo naj več žita v Odeso.
±'ata morgana kaže čudne podobe v stepi . Simo tamo že kamele majo.
"Veseli so lovi, tu se lovi, gosti, gode, kvarta, šampanira etc. - aj "bolji je lov blizo Jeliz. grada, kjer je "brez reka in balte prostrana bosta, simo si pomikajo od vsakod lovske čete, tu se združeni tudi vesele in love po cel teden. Volkove love v mreže, nastavivši jih o grmovji, kjer so. potem jih zabodč.
Ali pravi Kozak ne treba aruzega orožja za nje kot "nagajko" (bič) la j lepše potuje se po stepi v aprilu in maji, xla so tada trde, prah pobija včasi dež, kega pa ni več v junu ali juliu. Prah je črn, ljudi počrnuje kot zamorce. Precej po snegu je pa stepa blatna kaša. Ceste popravljajo z - gnojem.
Čumaki. Karavane zovo se "Valki" navadno 30 - 40 voz, včasi pa tudi 300 - 400 voz. nadčumak vodi valke le z voli. Ob 2 do 3 vstajajo po leti, ko peteh poje. Vole gonijo s kri-čem: hej (naprej) zobbe (na desno) zeba (na levo) do 9« ure vozijo potem se živina sama napase in napoji Karedi se ogenj, kuri se drek slama in seno ali potrte kolesa in druga taka ropotija.
je se kaša iz prosa ali pa boršt (narodna juha) in nikoli nič druzega. prigrizuje se suh, dvakrat pečen, grob kruh "suhari". Pije se voda, malo žganja, popoldne ustave se drugič, tretjič pa proti solnč. zapadu. tu pokoj, vozovi se postavš v kare vmes puste ulice za hojo. Kar se pokvari po dnevu se zdaj popravi. Zopet ogenj kasa ali boršt, suhari in žalobno petje (le moli) tako se spi, dokler voznike zbudi petelin, njega jemljo s seboj, sedi na naj prvem, nadčuma-kovem vozu. Vsi vozniki ga ljubijo, božajo in krmijo. Ke gre rad z voza le lepe kure ga zmotijo, ob dežji zleze pod vozno streho. Tako vozijo žito po 6 - 9 mescev 9-7000 verst daleč.
Le po leti se rado vozi (na severu na robe) o hudem dežji ostanejo na mestu, včasi po več dni, da se voli ne ranijo. Trda je ta žizn, zlasti za tiste revne Čumake, ki voze tudi po zimi. včasi ovi po več tednov ne mogo dalje, povsod sneg, krme ni, mraz in viharji jih šundrevajo. V balke popadajo včasi.
Vendar le iz navade ne mogo pustiti čuma-kovanja. Adjamka blizo Nikola jeva je kolonia ulanska. Ulani stanujo v zemljankah, konji v velikih štalah zraven je tudi carski Gestutkramih kon j .
v dolu je tu lep , svež studenec, ki so ga obdali- Ulani z oklepom in topoli in drugim drevjem. dali so mu tudi kamnito korito, kodar je teklo fr malih skokih, na straneh pa iz vapnenca njimi narejene figure postavili. Krave dajo malo mleka tu, in še tega ne dajo pred, dokler tele pred sesalo .
Mikolajev. Bug je tu silna reka. Bregova visoka oba. Blizu mesta videl je K. prve nograde v vasi "Bmlgarki11 Mesto utemeljeno še le 1Yb9 . liman Buga in Dnepra ima prav lepo, globoko vodo, ali v ustje Dnepra se težavno pride. Zato je čudno, da je v Mik-u admi-raliteta . Mesto ima zdaj blizo 1^000 1judi! ma mnoge velike poslopja, je prav prostorno in redno zidano na platou visoke stepe, le malo hiš je ob Bugu in Ingulu, ki se tu stekata. pogled je prekrasen na
mesto z vode in stepe . V mestu so o1bi op olitanske st arine, zve z-darnica, brodišče. Ob Bugu je javni vrt, dražesten, sredi ka-vana in godba, grška 61bia bila 2 milji od tod mile zka. Kraj, kjer je stala, zove se zdaj "Stomogil". Zdaj je posest grofa Kušelev-rBezborodko-ta.
Med starimi- napisi je eden, s kterim zahva-1 ja se mesto meščanu Protogenosu, da je ta bogatin pomogl luko napraviti, je denar posodil o lakoti, izdelal ribji trg na se vzel en del zidarije novih vrat, velike škvere napravil, javne stavbe popravil etc. Onstran Buga stoji malo .mesto Kobnev-ka, čez^reko je brod na vrv. Bug je širok 1000 lakti in 12 - 15 sašen ( p o 7 1/2 čevljev ) globok, ima muro motno vodo od humusa. Dalje! stepa naprej spada med naj bolj puste , nenaseljena. Očškov ostal na levi. Morje! do Odese so 4 limani 4- 1, teligulski liman, mali in veli Bujulik, mali in veli Kujalnik.
Limani na ustji vseh rek in potokov od Dnepra do Donave . naredile jih reke in morje, izdlbši jih v visoke stepe, prilikom borbe med rekami in morjem.
To sililo o jugu gor, one dol. Pred ustje nametalo morje nasipe peska, za pesek pa odložile o povodnji reke blato, ta nasip (ki je dolg in ozek) zovo Husi"pere-syp" (lehrung v balt . zemljah) Švabi okoličani izgovarjajo sKoraj Barensiejt!
Ha peresipih raste deloma trava, ali pa so peščeni . Kekterin peresipov ne predere morje skor nikoli več, tako so trdi, če je potok majhen se ve. Večidel
pa so v presipu vrata, kodar- izliva se sladka in vliva slana voda. Te vrata zovo ljudje "girl". Ti globoki doli limanov so včasi po leti škodni, ker čne voda gnjiti, in zrak postane nezdrav, ali včasi tudi koristni po leti, ker hladni morski zrak tod gor gre. Ali neizrečeno važni so nekte-ri limani zato, ker dajo sol. limani ve lih rek nimajo dosti slane vode.
Saj bolji so 3 besarabski limani za sol. Konec julia čne se sol zajemati takrat se ožive 'bregovi, brezbroj-no voz, delavcev in uradnikov, velo-ruski špekulanti pridejo, tudi Švabi . policajmaj str odkaže den Liebhabern mesto, kjer smejo plačavši sol brati.
Se prekmali ne prepozno se to ne sme delati, da pade več soli in ne jesenski dež. z drogovi zaznamva j o si vsaki svoje mesto, proti sredi jezera gredo ti par-ti , dokler se more iti, nekteri majo velike, nekteri majhne, kakor plačajo.
Pri bregu je soli le za 1/2 - 1 palca, ali dalje 3, 4 in celo za Čevelj. Če je suho, je je več. Krona si re servira naj bolje dolnje dele (V Elton-skem jezeru liegen ungeheuere Salzschichten seit uralten Zeiten zu fe sten Massen geballt ubereinander) Kopanje soli težko v onih limanih (Elton ima drugo naravo) v rakovicah so, po nogo dilce radi močvare.
sol se prime obleke in orodja, koža popoka če je večkrat s soljo v dotiki. Dnina zato velika, na mesec do 60 rub. Sol pride ali v magazine ali pa prezimi v visokih skirdih poleg limanov (po 4000 centov eden) Zoper dež skirde ožgo, da se sol zgoraj stopi in trda krasta naredi. 1026. je bilo posebno dosti soli (čez 61 pudov)
1. liman je bil Teligulski , čez 10 milj dlg ob črn. morju simo tamo kozaške stražar-nice, snažno pri njih. Bujulik - liman, skoz girl drlo notr morje. Švabski kolonisti na peresipu bili s severa teligul. limana, kjer imajo Worms, Stuttgart, Muncheni Vozili so s.4 konj, hvalili žizn v stepi, in so bili prav zadovoljni z dohodki in Rusi. Reki eden: 0 mit den Hus sen kommen wir gut aus.
Wir haben weniger Processe mit ihnen als
mit unseren deutschen Hachbarn (Kohl 65 • str .1)
Kujalnik - liman ima ustje prav blizo
Odese , zadnji konec pa 50 verst od nje
je slan, ali sploh ne daje soli lo24. pa
je bilo prav vroče in sila soli 'bilo.
Kupica vode l/2 rub. dnina do 20 rub. Španski konzul prodal Je do za 300. rub.
V Irkutsku pravijo, le na bajkalskem jezeru jeseni nauči se človek od srca moliti.
To govori Erman v "Travels in Siberia II. 166.
Elze: Got schee u . die Gotschevver.
Sorčani prišli blez 1203. iz Tirola. vsake 3 leta še pošiljajo svečo v Innichen.
Po Valvasorji je Toma Kren notiral v svojem kalendru 1509 (!) da je dal K. IV. Fridriku Ortenburž . 300 rodovin premaganih punt. Tir. in Frankov. (Ehre XI. 194 str. 6: Ortenb.i bili le najemci Oglejski na Kranjskem.
Ortenburgi so se tolkli s Turjačani od 1316-43. 1347 (drugi prave 1247) je neki prič (?)
Ortenb. od podreke Oglej, dobil Kočevje v najem, ali ni dokazov histor.
Otto v. Ortenb. je med 1350 - 60 koloni-zal .
Plovan Zeng živel še 1414» bil je prvi znani far nemške selme v Gočevji ("an der Ring" )
1420. Fric Ortenb. 4- in Goče pride pod Celjane kot najem oglejskih podrek (podreka Ludvik je 1425. obdaril z najemom tem den Grafen Hermann zu Cilli u. in dem Leger, Ban in den windi-schen Landen.
Od 1456. Kočevje avstrijsko. Zastavljeno bilo i grofu Jurju Turnškemu, ki je I5I5. o puntu crknil. 1623.
Kočevje postalo Grofia .
1641. kupi jo Volf Engelbrecht grof turjaški, od takrat fidei comis (to je po jego 4- ) Leopold 2. jo naredil 1791 za vojvodstvo.
jezik podoben naj bolj onemu, ki se govori v okolici Meiningna na iztoku Bhona. "Kocev" za celo krajino, ne le za mesto.
do 16Q m. in do 2b. duš 3 D m. kulturiahig 10 l/ 2 boste, 2 1/2 paše . V šumi Gbtte-'0”" 'J'° "t-ni ca niz (gora: Debeli vrh) jele 0' preseka, na orjaških bukvah kolosalne gobe . Sič vode, zato i nič tičev. Polhi po noči ongave in ropotajo. Mesto ima do 1 ..900 duš.
Na strmem bregu blizo mesta razvaline Friedrichsteina. tu je bival F. Celjski z Veroniko de sencešlco, ktero je vzel 1424 . iz le vite zkega roda je ona bila. brez volje očetove in svaka Žige.
1469 Turki podrli Eočevje. I5I5 "der windische Bund" tudi v Kočevji radi novih , težkih davkov. Turnškega ubiše Kočevci. lpPti, 40 ? 46, 56, 9 9 (dvakrat) 64* mesto Turki pustošili. y0 pa kuga 96 pa ogenj vse požrl. 1664 zopet jo ogenj dal. Turki še večkrat (tudi 1^22 30, 64 etc etc.) 1665 P° požaru del Kočevcev šel v Avstrio.
"Die meisten Bauernhauser sind ganz von Holz gebaut u. mit Schindeln gedeckt.
Im allgemeinen sind sie tast noch schlechter kot slovenske in večino j nesnažne . postelje skor neznane (Elze str. 16)
Turšiče, koruze in ječma se vvaža
12. vaganov v letu radi deficita (19. str.)
Kočevski becirk ima ljudi 23.6 69 konj 09o , goved 12. o29, ovac 6006, koz 4261, svinj 6.720. - 1067« bilo je v becirku Kocev. doma le 3600 možkin 304I pa havziralo. Babe celo brane vlače po njivah. Cesto nima cuzejev pokritih (21. stran) Pred je neki nosila v deželo kupčija z lesom in havziranje 60 - 00. g. ali havz. ne svete več tako z daj. Kočevci zdaj zapravljivi, krcmari j o , zaprave denar ki ga dobe za blago izročeno jim od trgovcev in ti se intabula j o potem, zdaj bo že do 1 l/2 miljon intabul . gold. na Kočevskem.
"Gegen die umv/ohnenden Slaven schliessen die Gotschevver si ch streng ab (22. str.) le zun nekih mejnih vasi n.pr. Smuka.
Bache ru Beche, Harke (str. 59.)
Euschen s abs chneiden (bi os s den Nais i abriffeln.)
schechtar Melkiass. Althdeut s ch : sehta re i .
Elton 49°7 * s.š. 3 1/2 D m. okoli je 9 m.	13 slanih potokov gre
vanj. od Kamyšina je le 19 milj.
Nove oblasti;
TJralsk: ural . Kozaki, zapadni in deloma srednji orenb. Kirgizi.
Turga j: ostali Kirgizi: stolica bo v stepi za zdaj Orenburg.
Akmolinsk: sibir. Kirgizi in do 6 polkov sibir. Kozakov, Omsk, Petropavlovsk, Semi-palatinsk, Kokbetinsk, del Sajsan-zemlje, Ba janaul, Karkazalinsk,
Semipalat. stolica. 2 in de 3. polka kazaškega.
Benardaki ima pri Albuzinu v zlat. rudniku (perišči) do 700 delavcev.
K letu jih bo 1000. V 4 privat periščih dobili so več kolt' 52 pudov zlata.
Zlata je posebno mnogo na desni reke Unde, 7 vrst od naselišča.
Elbrus 16,700 pariš, čevljev, pjatigor-sk ima do 5* duš. 20 žvepl. zden-cev od 23 do 2ti E. temperature Okolica dražestna. Lepe, bele kozaške vasi z drevjem okoli. Od Georgie-vska do Vladikavkaza je 1^0 vrst. (iz Georg, mesta neznatna, gre ena pot v Kavkaz, druga v P jatigorsk) Vladikavkaz na obeh bre gin Te reka stoji 1.941' visoko, močna trdnjava.
Velika Kabarda je na zapadu Tereka.
Mala na iztoku, ona ima do 2^., ova 13 • duš. Kabardini prave, da so prišli iz Egipta.
Jermolov je strašno podajal Kabaraince 1522 . Kmet ni več suženj kot je 'bil pred. Sledi bivš . kršanstva se nahajajo še mnoge v Kabardi . Islam zavladal je sploh še le pred 00 — 90 leti.
Kraj Pariel je 3772 pariš, čevljev nad morjem. Soteska, kjer je naj oža, je široka le do 30 korakov, skale strme osovno, ni kjer zeli, vse golo. Ka nektere mesta ne posije nikdar solnce. Tu razvitje ,Terek teče gor na sever Aragva dol. Obe mate zdence v snežnikih Kasbeka, ki stoji poleg jarka. Zdaj je cesta dobra (deloma v skalo vsekana) dobri mostovi (blizo Georgie jih je 10 na 35 verst dalje plavine, eteev- ska-lolomijs Kasbeka padajo na cesto včasi . Hudourniki karanje s sabo drve s hribov.
Oseti v soteski Dariel in na jugozapadu Vladi kavk. do 30. jih je. jezik je podoben staropersijan . , piše se s črkami ali gruz. ali ruskimi. Vasi in hiše utrjene . sede na klopeh, ne podvijaje nog. pohištvo zelo evropsko, celo odre in postelje kakor mi imajo. Špampetov nima noben drug kavk. narod, tudi prosti Rusi ne. Pivo. plug podoben mek-lenburžkemu. Tudi nemško harko majo in n. Bierkannen, B.becher etc. lesene žlice, ijože, lojenice, prte, mize, juho, sirovo potico (-=-turinžki) nože etc., česar drugi Kavkazci nimajo. Po imenu so večinoj kristjani, sicer mnogo a jdovstva. pirne navade pedebne germanskim podobne. Kovo leto važen praznik.
Gospodinja naredi in speče iz petieepšenice
ovce, krave eto. Streljajo po noči v mesec da prepode in ranijo zmaja, ki hoče luno pokončati .
Oaten, Mr. 24	1. 1o69*s
Buška vojska: a p oljna 172 inf. polkov a 3 bataljone ta ^16. , 16 grenad. polkov a 4 bat.
-=■ 64 ., 29 lovskih p. a 1. -s. 29., konjikov 224 eskadr. a 170*39-, artilerie 160 baterij a 0 topov ^1344 topov in 60. mož, tehn. 11 saper., 6 polba-tal Jonov pontonirjev -=.14» vse regularne vojske tedaj 710. Iregularne poljske vojske je 40 batalj. pešcev a 000 m —32. konjikov 193 polkov Kozakov a 000 mož - 122.400. topništva 30 baterij S, 0 in šL 4 t . - nekaj pod 200 t. in 10. mož vse poljne vojske tedaj 002.400 mož s 1*324 topi . Kavkazke vojske je do 5°-iregularnih pešcev je 40 batalj. od ICas-pičt. do japan. morja, i Kazaki so večidel na južnih morjih.
b Lokalne trupe in reserva. 26 trdnjavskih bataljonov a 1.; 60 linijni]g. (kordon.) batalj. a 700-1. (le v Kavkazu in Azii rabljeni) 63 gubernijskih batalj. za mir in red v državi, oroj mož v njih zlo različen. 9 finskih strelskih bataljonov a 1.0 ratu gredo i v boj o-vi. artilerie 97 artil. trdnjavskih kompanij .
c. reservski zavodi so, da vade, orožajo, spremljajo etc. regrute: 72 infanteri. batalj 10 strelskih bat. 96 konjiških eskadr. 16 baterij a 4 topi, po 1 učni Dataljon, eskadron, baterio vseh zavodistov do 40.
A. Erman: Archiv fur v/issenschaf tliche Kunde v. Russland 1. Heft lb6j> •
24 . Band
Lettre s sur 1'Instruction populai— re enSussie. par D.K. Schedo-Perroti: Leipzig e t Berlin 1069 .
1065. bilo je 24.420 farnih šol. Volče z 1000. Provincialni zbor moskovski je namenil za šole te 23.737 rub.
Barod je pripravljen za žrtve za omiko.
Le v pravi Rusi na j>0 mi 1 j on. ljudi je 0 mi1 j on za šolo otrok - že za te bi trebalo 160. učiteljev, če se 50 šteje jih na 1 šolo. Učitelji so do zdaj le odpuščeni podoficiri ali seminaristi ali začasni diletanti. Odgoj nima še moralne podlage, še prav na stotine tisuš ljudi že orati ume . Ženske zgol še neomikane. Deklic, obiskujočih primarne šole, je po oficialnih tabelah le l/ti dečkov. Ali učiteljice bi se dobile lahko. Popov je 37*000 diakonov 13* sa-kristanov in drugih cerkvenih podslug 63• Skor vsi so oženjeni, ergo do 113* večidel prav močnih rodovin, ergo i mnogo odraslih hčeri . Tudi v civilni in vojaški službi je do 200. jih z oficirsko stopnjo. Teh vdove in hčeri bi
če so revne, gotovo rade prevzele šole ženske . Ergo je izbor. Ali možici ne če j o radi biti učitelji, ker so i naj slabše službe v in-dustrii , trgovini in državi bolje plačane .
Po Harkovskih novinah ste bili v Tarabolskem distriktu le 2 slabo obiskani šoli. Ali namenilo se je v tem distriktu 07 novih šol napraviti. Poleg Moskovskih novin bile so konec 1060 . v distriktu od 130. duš gubernie Ekaterin. zares le štir šole. Proti koncu leta dovolil se je denar za 47 novih šol tu, ali 24 niso jih mogli odpreti zarad pomanjkanja učiteljev.
Ali se vendar s tem naprej gre.
Kres v Selih . ogenj, vzame se sabo vino, češnje, potica (ki se ta dan vselej peče) in piščali . Ob 11. po priliki konec te veselice, potem gredo rake lovit (p.pr. do dveh) tu se ob vodi prepeva i.t.d.
(to mi povedala Ančika, gospodinja iz Se 1 doma)
Ma Poljskem je 22 gimnazij in 15 pro-gimnazij za možke, ženskih gim-nazij pa 9 in 5 progimnazij.
(Tolstoj)
1066. osnovana kavkazka kompania dobila je na 65 let koncediranih 600. desetin v Kavkazu in na per-sijski meji. Od kapitala obrnila
je O mil jonov s.r. za obdelbo zemlje, pride lbo žita, krapa in pavol je, 3 miljone za potrebne fabnke , 1 mi1 j on za posojila posestnikom in za osnovo agrarne banke v Tiflisu.
Juli e , edle v. - Scheuchenstuel -Geb . Primitz - Praesidentensgat-tin - Ge b. am 30. Mai 1016 - Gest. am 2. Februar 1064 • - Sie ruhe im Frieden! -
Grobni napis Prešernove ljubice na Št. Mihelskem pokopališču l/2 ure od Mov. mesta.
Kres v Toplicah. Iz rož in blagoslovljenih šib se spleto venci in pokla-da j o na njive , blagoslovljene ši-be leska, dren, mačkove c se tudi v zemljo zapičujo. I-Iiša, poslopja in polje škrope se z bi. vodo. Peče se tudi tu potica.
V Ločni ne pokladajo se venci ali škropi se pa.
Druge j vtikajo se kresnice v streho, tudi se nastilja po hiši praprot.
Ma Kurentovo je se v Toplicah zjutraj ajdova potica, zvečer bela.
Mlaj v Movem mestu se postavlja 1. maja in o Kresu.
V Ločnem Jerman krčm. pravil, da je grozdje našla prav za prav koza. IT o e vidi j ojzobati ga, spleza po trto v reber in jo presadi v ravnino, ker je ta sadež močno ugajal njega grlu.
Schedo-Ferrotti publicist je baron Teodor Firck Kočevar ji od C.J.Schroera (v Jahrbucher de s osterreich. Alpenvereins 4• Band)
Sami se zovo Gottscheabern. Zeuss jih ima za ostanek nemških Vandalov. Skor vsi moški gredo havzirat. Ob žetvi skor vsi domu prihajajo, potem pa spet po svetu! 0 žetvi se i ženijo. Nekaj De sed:(besednjak izdal bo pozneje) schagen — žagati, sagen » schugen, saen = scha-nen, Mittagessen =- Jaishen. Odlikujo se
Kočevci med Kranjci med Kranjci in Hrvati pridnostjo in poštenostjo! vse se pušča odprto! Treuen. Glau-ben je tu doma (?) pridne in zveste žene! Ljudi je do 1 .400 . Vse deželice je 2B P-m. 24. duš Vse Ort s chaften je 216. nektere prav majhne.
Kjer je prsti, sind die Felder recht fruchtbar, au ch fleis sig gepflegt! 0 šema Scnroer!
Turke stanska obrtniške^ razstava začela se aprila 1060 Severcov in Tatarinov nabrala sta zoolog zbirko in minerale. Več do zdaj neznanih tičev. Izloženi minerali spričujo tamošnje bogastvo na srebru, bakru , premogu in žlaht. marmorih Slikar Vereščagin pa je narisal tipe raznih narodov, šeg etc.
Kašča pri Semiču: voz krompirja daje do osem, 11/2 kope žita (pšenice) le 1 kupen jek ječmen več, piš če po 5 do 6 grošev. Koruza hrani narod. Grozdje nove imena tu proti dolenskemu. Volnjaki, Podpov (?)
Tu zvedel, da Zagorec žito vrši celi hlev da zapodi na strn. Okoli Semiča na nobeno stran kozovci. le stogi.
Oni se kaž6 še le pri Metliki spet. Ru-dež bo napravil si novo sušilnico za slive (brezdimno) Aleš pa bo poskusil pri Semiču po novem načinu vrtati Šterne . V gradu Turnu peli so: fenn Kuraltovem gradu
die Schv/alben heimv/arts ziehen
med Semičem in Metliko siln prostor praprota Mestna srenja metliška ima ime tka 100. in nič dolga. Mestna hiša velja 16. goId.
V Ločni obdolžil kmet sosedo, da mu je popukala češenj. Ali to je delala mu hči za to krivljenje postala je skl ju če na da že od 9 • leta ne more hoditi. In tako zadelo je to otroka, kar je oče s svojo kun-št j o nakanil narediti nedolžnici . -Š. jernejski vozniki (za Gradac služe na dan po 6 f or. - Slovenski vozniki po Kočevskem ne ostajajo nikjer pri kosilu ali večerji, ker jim se gnjusi nesnaga kuhe in priprave - V Gabrji devaj o na krave zopr čare kaj čudne mešičke, pst !i -
Od 2. do 3. avgusta 1069 • od zvečer do po pr. 0. ure zjutraj ne vihta: bliski (morda 100 v 1 minuti! zvečer) in grom. V oblakih krasni prikazki. V posameznem oblaku se zabliska in ta hip zgine oblak. V drugem oblaku videla se na 4 ogle jasnina kot vrata, ko zabliska, plamtela so vsa vrata v lepem, živem ognji etc.
Zagorec v Š.j. pravil, da je iz lehe , kjer je raslo le trnje napravil prav rodne njive. Tako da se je blez vse Š.j. polje obrodilo. Nekdanja pušča vidi se še sim ter tje. - V suhi Krajini so od 1024 . v kulturno zemljo spremenili l/2 posesti, davki so tu pre silni ; pusta se vpisovala 1024 . za pašnike e t c. To mi pravil zemljemerec Reizimer.
Zdaj pimo tičino - Na Cesaričino - zdravje, naj lilia - .Večno cvete. Vodnik 1040 • stran 07.
Tičina je naj bolje grozdje na Dolenskem ali malo je rodna, na trti komaj po 3 grozdi. Vino iz same ti čine ima le otoški grof Margeri, raste mu v Grče v ji
Konopelj sej 4 vagane na ral, če nočeš meti tančico od rali je semena do 10 ipaganov, seme ina do 2yp olja. Hal pri Tišnu daje odbivši vse stroške (kih je do 112 for.) 147 g. 13 kr. dobička. Lan pa izvrsten prodajajo v bližnjo laneno Delnico po 3 f . 5O kr. cent, ral daje 21 1/2 th* pridelka ,ergo 90 for. 12 kr. (20 f. za seme vračunano) ali Dre z odbitih Stroškov . Slasti za Pivko bila bi konoplja dobra.
(Hovice list 31.	1069.)
V Boštanji pridelali so trije 240th zdravih kokonov (1069.) Eden bil je učitelj Florjan Kaligar, ki je redil črvi če v šoli pred učenci . 'Tudi domu jim je dajal po nekoliko črvi čev in otrokom so se zapreli prav lepo v kokone. V šoli pa so mu pomagali. Zdaj majo tam že v vsaki vasi nekoliko semena za vrvi če . Tudi murb ma ta fara dovolj. Sam g. Lojze Dermelj, ki je dal brezplačno seme Kaliga-ru in Franji Planincu, posadil jih je 500, Anton in Janez Planinec vsak po 200, v šolski drevesnici raste jih še zdaj čez 600, če prav so jih že letos razdelili čez 300 med farane . Ljudje so se od konca temu rogali, zdaj pa ne čislajo nobenega drevesa tako kot murbo, vsakdo želi si jih zasaditi in tale o začeti koristno svilarijo. (ilovice list 31. 1Č69 •)
Te dni sem izvedel, da je pridobil letos (£9.) Mah v Zlateneku 1 l/2 $> kokonov črvi če imel take, da jih redil hrastovim perjem in nekaj i bezgovim. T. debeli ko kurje jajca.
Statistika 1 juda na Češkem 1660 . Ženitev 45-431 , na j mlaji ženin 16, naj starši 05 1., nevesta 14 - 76. Bodilo se 196.131 , živih 193-367 in to 163-667 zakon. 29-660 nezak. Med zakonskimi bilo 63-963 možk. 79-724 bab. med nezak. 15-179 m. 14-501 bab. Zakon dvojčkov 35 7$ > 74 pa trojčkov, med nezak 56 9 dvoj. 6 trojčkov. Sploh rodilo se ,je 5535 dečkov več ko uscanek. - Umrlo jih (bez mrtvorojenih) I4O.7OI (72.193 mož.
6O.5O0 žen) Več se jih tedaj rodilo 52.666 F 1.02 prcent . Čez 100 let starih umrlo y mož 19 žen. Maj starši mož 110, žena 112. Za boleznijo umrlo jih 130.672, samomorom 5o2 stekline 6, po nesreči 1306, umorjenih 61, ubitih 49- S smrtjo kaznjen to leto nihče.
S tem dokončujem to knjižico, sede za mizo Jermanove krčme zunaj pod streho, v se bot o pred Velikim Šmarnim. Ker je post, jedel sem fižol, sorš-nega kruha prinesla mi je krčmarica velik kos, skorjo pohrustal sem sam, sredico pa razmetal kokošim, posebno lepi beli kratkorepi jarici, stari ljubici. Belo vino teče mi gladko, ker je slastna, zdrava kapljica. Pri nji me je nehalo grizti po trebuhu, kar sem nalezel zjutraj v mrzli Krki kopa je se. la dvoru sedi malo gostov, vsi se drže nekako tiho, kislo, postno. Pri Rozmanu jedel sem pusto meso menda kake stare krave, ki se je stegnila za sušico. Bral sem reformo preteklega tedna ino se veselil zdrave, krepke kritike Beustove rdeče knjižure. La bušni ca kuje v zvezde celjski shod nemškutarskih špiceljnov in vohonov, ki ga zove "Verfassu-ngstag". Dežman osiral je Slovence tako debelo, kakor še nikoli ne. Alti kaj spominjam to gnj-usno ime. Janez! poslušaj raje miločutni glas zvonov, oznanujoči nam vesele šmarnske večernice.
o Taškendu (Globus)
Že avgust a (30.) leta 1066. položiše Rusi temelj cerkvi svoje vere . Min - Uriick zunaj mesta je kraj za zabavne izlete Rusom. Do 30. Sartov in Kirgizov zbralo se je na narodno svečanost. Pričela se je s trko na konjih in peš (na skušan je)
Dečki plesali so po taktu bobnjev. Saj bol ji trkaški konj dobil nagrade 100 rub. prvi med pešftrkači pa 10 rub. Potem so se rvali za skušnjo. Potem jemali z usti rubelj iz kotla na pol polnega močnika. Zopet ples, rvanje etc. Ljudstvo pogostiše mesom, pilavom in pivom. Zaklali čez 100 skop cev, 4 konje etc. kres etc.
Rerdjansk (Odessaer Zeitung)
Ribči naj pred tu, izbravši si atamana, ki je ostal glavar mestni do naj nov. časa . Plori so dika azov. morja, cesto težki od 10-20 pudov cenjeni radi mesa in kaviara. Potem tržba s pšenico. 10. duš (1064 -) mnogo 1 o jarnic, en mlin na paro, pivovarni ca. 2 predmestji: švabska kolonia s sadnimi in povrtlj. vrti, iz kterih prodajajo v mestu in maloruska Lisovka, kjer prebiva sodrga. okrožna šola z 340 dijaki, okrožna, deželska in ustna sodba, gledišče. Mesto stoji na nekdanj. morji nizko. V oda se filtrira v pesku, do 3 aršine se naredi jama, dene v njo sod brez dna pa vot Šterne, ergo lahko se delajo tu. Zopr vlago se temelj novih hiš zalije zmesjo katrana in smole. Maj lepše se vidi mesto z brda t.j. visokega roba bivšega morsk. brega.
Mesto je v sredi kaj lepo, hiše krite z rdečo opeko, mnoge i plehom. Ljudi je 3/5 velo in malo rusov, 1/5 Remcev i Lahov, 1/5 Judov, Slavoncev in Grkov. Mestni Rusi zidajo po šegi harkovski, pol-tavski etc, kmečki Rusi pa komot po narodni šegi. Judje večdel gostujejo. Uradnikov pred ni bilo dosti, zdaj pa
jih je in kupuj o si, če kolčkaj kš e11 razumi jo - hiše ! Ha j glavne ji dohodek je tržba s 'pšenico Pred sedanjo tržno krizo je izvažalo se iz mesta do l/2 miljon četvrti pšenice 120-130. čet. lanen, semena, 60. pudov loja in sila kož. Pšenica dohaja zl. iz Moločne in Mariupol. kolonij. 2/5- meščanov pečate se z zemljedelstvom. Najemšči-ne plačuje se zdaj za 1 desetino mestne zemlje 12-1ti ruh, 4-6 rub. pa za 1 des. bolgarske, daleke 15-20 vrsta. Mesto ma dohodka od mestne zemlje in ribštva 54—57» rublov kar je lepa svotica. Viharji metali so pred mnogo ladij na breg, zato se zdaj pred luko sila karanja v morje meče zoper naval valovja.
Vinstvo v Besarabii . Naj manj po 3 miljene vedr prdeluje se, ali le v Akrman. okrožji na način porenski, druge j zanikrno. Večdel se ga popije doma; čez 700. veder samo v Kišinevu. Vse ga 1očd , ker je ceno. Kdor ima kolčkaj zemlje v Besarabii mora meti nograd. Nikjer na svetu se ga toliko ne pije. Več ? se dobiva vina kot skupaj v Krimu, Kavkazu in na Donu. Pije se vsaki dan. Tudi duhan raste izvrstno, ali zanikrno gredo z njim v Cakr. Kiev, Žitomir, MosJgva, Harkov dobivajo od tod mnogo vina, ali ne kot besarabsko, ampak Unzahl potnikov, ki prido v Besara-bio vsako leto po vino "medoe, madeira, chateau Lafitte etc" . Za sto veder plača se od 5 - 100 rublov, navadno 30 - 35 h., za °^° ti - 20 kopejk. Kupci pa prodajajo že s krasno etiketo preskrbljeno flašo po 1 rub. srebra. Ali vino samo na sebi raste izvrstno v Besarabii Pikola Švertochkov ruski slikar, eden prvih umetnikov, 7 slik na london. razstavi Angleži željno kupili (iz rusk. žizni) tla pariško poslal 3 slike: "povrat z lova" kupil je franc, cesar. Umetno sodbena lcomisia mu je volila naj višo nagrado "red častne legie"
Puhan ol> Volgi . Rabrike zanj v Moskvi, Sarat0_ vu, Sareptu, Pičeru in Solothurnu; naj cene ji je d. ruski: za pud 40 - 50 kop. naj draži turski 3-5 rubi . Žetev je že letna po-preko: ruskega duh. 100. pudov, Maryland 20. cigarski d. 50., črni d. 120., turski 10. pudov: de s jatina daje turskega duhana 3 0, marylanda 40, ostalih vrst 00 pudov Vse vrste duhana so se aklimatala, seme se včasi menja z vunanjim, ker sčasoma vnanje zgubiva svojo izvrstnost.
Rostov od 1. jula 1063 novine "der Eostoiser Bote" (se ve da ruski) izhajajo, kaj izvrstno ureduje jih. Smolejev na vse usta pre-tre sova je okolnosti tega kupčijsk. središča jugoiztočne Husie .
ITa Volgi imela je le ena družba samo-
let 1063 . že 37 paro orodov, počenši od Tvera.
Omika v Piceru: po statist, centralnem odbora ministra notr. znalo je brati izmed 100 ljudi pravoslavnih 40, jedinovercev 61, razkolnikov 52 armen gregorianov 00, katolikov 73, judov 50 mahonov 55? protestantov 00. - Kurski kmetje brojno selijo se na Amur. - Ilsing-jezero v Livornii ma jezero, ki ma po leti otok, ki pa jeseni pogreza se. Illustr. Z.: Gromov naj lepši vrt Šipek i drugo drevje se glešta.
(Odessaer Bothe 1669 Globus) Prvi Čehi (13 rodbin) naseliše se na reki Bžubu v Kavkazu, utemelili so tu Nova ja Praga. druga četa (20 rodbin) na reki Tuapse sozda Pilenkova-ves. Prav zadovoljni so. Te dni bo šlo spet t je 3 0 rodb. več 1000 rodbin, tudi moravske vmes, prido tje. Pobi se. po 30 desetin dobre zemlje, za prvo potrebo 40 rub . , in predujem 100 rub. na 15 let. Prvo leto in o slabi letini še drugi dobiva se tudi proviant. Prva in kamnje se daje zastonj. Rokodelci dobe prostor za hišo v Novorosijsku ali Anapi in pa 2 desetini mestne zemlje za vino - ali tobakore jo. -
Dobro laneno seme se v vodi hitro vtopi, v ž rjavici pa se glasno razpoči . Navadna cena za pravo rusko seme je 2 mernika (1 vag.) 17 gold. Za dobr lik treba je pred zrelostjo ruvati, in gosto lan sejati, ergo in dobr lik in d. seme ne more biti z eno rastlino. Ergo v dolinah sej za seme. Za seme vsejani lan stoj redko,
4 mernike na ral je čisto dosti.
Seme treba še le čez 2 leti sejati po žetvi. Kemia to "počivanje" potrja.
(Novice to v 25. listu 1069•)
Sej lan po želih, kim bilo je dobro pognojeno zl . po korenstvu, ki ne pušča plevela. Od žit je ječmen naj slabši sprednik. Lan zahteva dobro pognojen svet, ali lan ga izmlge v čisto, ergo še le čez 4 leta ga sej spet na stari prostor. V Belgii lan - deteljo in čez 5 let spet lan podoravši deteljo.
Zemlja bodi rahla, kar se da. Orji po večkrat! V Belgii sledi lan večidel ovsu ali krumpiru, že za oves or j o 8-10 palcev glbo-ko, z lopatami pa zemljo še potem za lp palc. zrahlajo in vrh tega lanu orj o še na jesen in pomlad. Pred.sevo ne osušiti se zemlji! Za predivski lan sej na ral 7 mernikov in le na povlečeno njivo. Do puljbe je pletev in pa nam neznano "landern: lesene vilice, dlge palice in suho fraščje. "slan jan je" , lan se naslanja na fraščje , pa mu nej^kodi ne dež ne vetr.
Ni straha, če je tudi dobro pognojeno, kar dela dlg lan. Seme dozori le na pol! puli se s koreniko vred. Sušiti je naj bolje na strnišči (Novice 26. 1069*)
Konoplji treba vselej dobro gnojiti.
G. Mehora i je go delavci:
Kosci 33 soldov, 3 krat vina, 3 krat kuhano , 2 krat kruh na možkega 5 poličev vina, začetek dela ob 3 zjutraj do poldne ali do ene, potem suše in razmečejo seno.
plevice 4 groše, 3 krat kuhano, 2 krat kruh, 3 kr vino r. 3 maselci . oratarjem se daje kot koscem, konjski hlapec dobivaj 40 gold., darov pa gotovo več ko toliko in še tudi kak par škornj zimskih, vrednih tudi 3 gold. in še druge obleke .
Janez Škofič plovan Suhorski (zlat križ s krono od carja, od kmet. družbe 3 0 f •) H let je že pastir duš , iz skal naredil njive, vrte in nograde, čez 4 cente požgal smodnika. v nogradu leto za letom zasadil Krog 40. trt, tud porenskih, in iz KIostrnbrga, ktere zdaj po ključih namnožuje (Schnittre ben) . Tacih je samo to leto nad 6. nasadil, nekaj stotin pa faranom razdal, kaj pa še s svilstvom sadstvom in ratarstvom razun tega!
(Kovice 25. 1. 1069.)
Kolbezen iz Črnomlja. Pšenica slabo 5 zrn (jo bo pustil, se ne splača) Ječmen letos 69 13 zrn rž navadno 6, ajdo bo raje kupoval, lanu sejejo ljudje malo, tudi z nogradi ni dobička, ker težaki preveč požro vina. Kaj bolje se opravi s travnikom, zato lomi karanje in dela senokošo z gnojnico iz sodov misli gnojiti. Nove zasade surovi ljudje končujo, zato gubi se zanje veselje. Tudi murbe zasaja močno, z njih perjem gojene jagnjeta imele so preukusno meso in ovce svilofino vino. Za 4 voze sena dobi lahko 40 f or. žito ne bi na tem prostoru dalo toliko.
Modrost dolenska.
Če se jajca nasade v petek, iavale se večidel petelini. 0 novem letu vrzi orehov in lešnikov v hišo, pa bo kopunov toliko, kot orehov, piščet kot lešnikov. Prodajajo tele, ne kaži ga dosti, še manj pa ga smeš dati vagati, ker bi jelo hirati. - Pomlzši mleko skrij s pre gačo ali drugače, sicer se skazi.
0 Sv. Martinu lepo - čez dva dni sneg, grdo pa kaže da bo lepo vreme. Malo črešenj malo vina. Sv. Medard grd - 4O dni grdo. - 40 mučenikov (od 10. m. do 20. apr.) dela 40 dni vreme ali grdo ali lepo kakor je o njih. - Dež veIk. petka ne zda nič. -
Y Banj ofu konjski hlapci imajo 50 gold. brez obleke, 40 pa nekonjski. Kmečki hlapci pa v vaseh 20 g. in vso obutev in obleko delavniško. Jerman plača veli dekli 25 gold. in pa čišme škornje in podšiv, tudi kaka ruta in pregača daje se jej. Jerman p le vicam in kopačicam po 4 groše na dan, žnicam b grošev. Žnice in une pridejo na delo še le tod o 1/2 osmih, v Toplicah že ob 6. - Tudi v nogradih delavcem po 5 grošev, pridočim ob 9- še le in hrane in vina, da jim ostaja Zato na večerjo ne pridejo vsi.
Smola letos (1969 •) komaj l/2 centa kokonov vse drugo pocrkalo. Langer lanen. semena letos do 70, Šentruprški do 100 centov, a 3 ror. konoplje rodilo izvrstno Petriču na dobro gnojeni zemlji. Svinger izseki bedasto krasne češplje , da nasadi murve. Petrič v Pre čini med kmeti naj več lanu - do 40 centov semena letos (69 • )
Kruh. Vsaka moka ima a šterko, kakor mast nima nič gnilca, ergo ne dela mišic in čutni c . _b kleber ima i gnilec, podoben je beljaku kolikor več ga je, tem bol ja je moka, pšenična je naj prva v tem, ima ga l/ti do l/ 7 \\ svoje teže. Mnogo gnilca imajo i luskine (pri pšenici 16%) Če se en del njih zmelje skup z moko, je kruh bolj črn ali ima več hrane v sebi. Ali zopr to rabo otrobov nasprotuje stara navada.
Celo Liebig se zopr to šego zastonj bori.
Ža " črn1' kruh ljud ne mara in ne mara.
Ali s tem se gubi jo i hraneče soli; z otrobi zmleta moka ima jih skor 2% fosforokis lih 5 fina pšenična moka pa le 0.6%f otrobi pa 4 «5%. Brez teh soli ne mogo se delati kosti. Sam za se ne hrani ne kleber, ne šterka, ne soli: le vse troje skupno zares redi. Kruh ima vso to razmero prilično poleg potrebe v sebi j sledč pa glede nje živeži takole p.pr.: mleko, ja ja , meso, sir, kruh. - De lavnemu človeku dajo za 24 ur potrebni gnilec 3 funti ^colni) pšenič. kruha, sira pa je tre ba le 3/5%, in leče še ne 1 funt. Povrtja, pa je mnogo treba, ergo ne jej ga delavec! Kolikor več je klebra v kruhu, toliko bolj se potrebna razmera dobiva (pšenični kruh) kolikor manj ga je, toliko več ga treba jesti (ovsen Kruh). Kos dobra kruha z prav malo mesa, sira ali sočivja nasiti bolj in je ceneje, kot kruh in mnogo krumpirja.
SamošiInice (mašine za brzo šivanje) so nakupile si 3 ženske v M. mestu g. Smoleška,g.Sulcova (ki si je pred ko Zajdlova gospodična zaslužila s svojo sama čez 400 gold. in pa žena ki hodi z brzošilnico tudi po hišah in si zasluži na dan po 1 gold.
4. si kupili §a-j#3?gaievi Mifrgalovi.
Pojedine: v Brsnčci hrustali so muco.
V g. Suhodolu in v polji pri 1’oplicah kuzlo, v Bučni vasi psa, v Draga-njem selu rezano -kokoš! Kostanjev-čani so tudi podkovali karfa, V Prečin. fari pa je Lovec ustrelil mesto lisice kuzlo e tv. * i
V Prečini se pritožuje zopr pope. Plovan vzel je za eno samo mašo 3 f, češ ker se bo brala za mrtvih več in na ime dveh živih. Za štiftano mašo ne jemlje se manj od 100 f. Kaplanu mora dati vsaka hiša, kmetje in sebenjki, po grošu, da gre s procesio mašo brat na tržko goro. V Zalogu bero se v letu 3 maše, pa mora dati vsaka hiša iz treh vasi po 7 kr. za nje. Sebenjki ni da bi morali, ali far ga enkrat nagovori, da dš., potem pa ostane
i zanj ta plača, kakor pribita. Sploh reči obvelja vsaka obljuba in vsaka beseda za stanovitno, da se le enkrat zapiše. Zapisov in podpisov nas bog varuj. Meka ženska jezila se hudo na kaplana, da je njenega sinčka tepel, rekla mu je "Šuštar" in še marsikaj druzega lepega. Posebno skopi farje so k. topliški, pl. špeterski, p. stopški, pl. podgrajski , general vseh skopuhov pa je bil raški pl. Pfeiffer, ki ni dal nobenemu beraču nič in je strašno lihvaril in odiral kmete.
Smola posijal 2 mernika koruze in dobil letos 1000 m. vse dela z mašino .
Kmet pri Petriču: 1 mernik pšenice z vrhom (4. 3 bokale več) dal mu 13 m. in ječmena 16, 2 bokala prosa 14 l/2 mernik.
Pod Gorjanci sila ajde, da še nikoli toliko, Langar pa pšenice, da še tudi nikoli .
Ajda o dobrih letinah daje do 12 zrn .
obutalo - obutev (Jermanca) vedro, popel nakrpali smo korena 1 voz. Stare ji od mene
Auersperg. Soteska Rožek lov lb6b.
nahode mam = nahod. čast bogju
čez 20,mnogo srn je notri, medov in vlkov dosti, lani 67 našli 20 raztrganih srn (ali to bilo že v Kočevskem)./Jermanca rekla, da od
\15 mernikov zve dobivajo Jo dobri letini 70 - 00 ajde Kmet iz Šmarjete, da on-
Slamoreznice : Mehora Marin
di od 20 mernikov dobiva se i 140 mernikov.
Robkovnica : Kukurut zrugler Marin. tri ljudi potrebni.
sploh, vedno, zbogati se.
Plug:
EngeIthaler Mehora
Ruchadlo je dobro za globoko oranje 12 - 14 pa3
4 konji
Toplice (Žmajdek na hribčku pred Toplicami: pšenice 5**6 zrn, rži 6, je črna 9, prosa 15 (dvakrat se pleje) Ajde 7 - O. (Nekdo na pristavi bližnji kosi žito a ne žanje) Bož ek lani o odpiranji jame nevihta, obči krič: nur s chie s sen, schiessen iz mož-narjev, da se prežene (Milka)
Posebno dobra zemlja- za koruzo (po 2-3 strž a) je okoli Šic na iztoku toplic (zamida) Pred 30 leti cvetele toplice, 'bilo do 100 gospodov, , Jelovšek, dva Sva jgar ja, Para-vič etc. Godba skoz celo poletje v Toplicah, tudi gospe streljale so v tarčo z mosta v gaj, v gaju bi 1^ šotor za malo južino, do 100 g• bi se tu na enkrat potrošilo. po 5 - 600 g. puščale so gospe in gospodje tu. Sam paravič imel je vedno tu po 4 konje (Žmajdek) kmetijo na griču pred Topi. kupil. Žmajdek za 1000 gold. ima pa 26 oral, in tudi hoste in travnikov.
Žena Šenicova, da pridelajo po 100 mern. prosa, ki ga sejo po 5 m> oni pa le do 50, sijoč ga od 2 - 3-
Kopunski britof je uradnik Podboj v Trebnem, zakaj ni treba tlmačiti.
L . bukvami ca
Landv/ehr inneroster . Abri chtgsvor-schrift, Gratz, IdOo.
Landvvirtschaft egesellschaf t. Annalen Laibach von Jahre ld22 - 43.
(Castelli ' Memoiren Mahlbach Luise (čenče) )
Museum in Laibach. Leitfaden fur das-selbe. Lai bach lo3d.
Orleanska devica, tragedi Laibach 1040 .
Pesni kranjskega naroda 1030 Laibach
Pirc Franc, o končanji škodnih gosenic 1034
Pirc Franc, Kranjski vrtnar 34» 35
810. Prešern por. Poezilie 47
85 6. Bichter Prof e ss or: Sigmund Zois v. Edelstein.
Laibach 020 ?	1 Heft .
000. Sad .je - od njegove reje Laibach ? ist nur ein Blatt.
Schmidi Adelsberger Grot te 53 Wie n
Schubar L. Geheime Memoiren (Louis Napoleon Bonapartes Berlin 1060.)
Steiner - Geschiehte des Infanterie-regiments Hohenlohe Mo. 17.
Gratz ,50
Valvasor Ehre Krains Laibach
V/agners Schanyl 54
Wol±' Anton Alois Furstbi s choi" v. Laibach. Wien IO5O?
Humbold Alex. Briefe an Varnhagen v. Ense 1060 Leipzig
1213 knjig vseh skupaj
Zemljevidi: K.d. Herz. Krain v. Gottfried Loschan
2 Elorijančičevi .karti v. Krain
Karte v. Krain v. Freyer 16 listov
Podobe :
V/enn die Jugend wusste u. das Alter konnte. mnogo trcijal-skih in lojalnih
L. bukvami ca
Bukve od kug in bolezen goveje živine , teh" ovac in svin od Janeza Volsteina v L jub-lani 1792.
Čarniolia od 1. maja 3». do zadnjega
aprila Id40.
potem zopet 40. 41 vse
Costa Vodnik Album
Dežman Carl 2. Jahresheft de s Ver-eines de s Krain. Landesmuseums
(Dictionaire d 1amour 1808.)
Freyer Fauna Laibacii 42
Graf - Chemische Analyse de s Bodens Top lit z in Krain. Prag 31«j
Anastas Griin Volkslieder a. Krain
Gutsmann Windische Sprachlehre Klagenfurt 1799
Hammer Burgstadt!
(Memoiren der Kais. Katharina de r 2. v. Herzen) 18^9
Hohenwart Franz Graf Beitrage
zur krainrn naturgescnicntl. land-
v/irtschf tl. Topograpiiie . Laibach. 38.
Humbold A. Reisen im europ . u. asiat. Russland Brlin 095
Illyrisch.es Blatt od 20 do 41 le nekaj manjka. 34* ni •
Jellačič Gedichte
Kemški domači kolendri .
Kastelic Krajnska čebelca 4«
Krains Geschicnte u. der iitrigen siidl . oster. Slaven (od koga? ni nič)
Krains Provinz. Gesetzgebung
Krain Herzogth. Landesmuseum
Costa Reiseerinnerungen
Museumsverein Jahresbeft Krain.
Kratek poduk zidne gosence in črve - Laibach I04I •
Laibachs Topografie 34-
-v	^
Laijo . Zeitung 703__- 06, 07
790, 91. 1027. 29
Laibacher Wochenblatt Laibach
1060 .
Lamberg u. Pegam - Turnie r h a1b krainerisch, halb deutsch Laibach 1007 •
Landhandfe st , Lai bach I6O7.
Landwehr innerosterr. Dienstes vorschriften fur dieselbe Gratz 1009 .
ali lep ali nesramen - grd žlahtne ■=. rujavčice ribe prst dl ge
Š. Jernej
1 zrno od 6-7 > deset nikoli
rži (naj bolja zemlja za njo d (včasi tudi 10)
le pri Trebnem še bolje $	svetova-
prosa nič tu ne pleve jo !!	ti koga.
pri Toplici ga po 4 plevejo.
Ječmen,malo tu	z&peček, zaprt ek
ajda 1 -	10 do 13
oves 1 -	10 mernikov na hribih
na ravnini ga je malo.
Vino oral daje po 50 veder pri Sv. Križu tudi do 70.
bova orala anati se
škarpa — žensk, cevi ječ, konto kolona , f rmentum , pržon^a. ječa masa - kompanija
Oče Zagore c ;
Ajda ti Rž 0-10 Pšenica 5 - 6 proso 16 ječmen ti krumpir 10
koruza od l/2mernika največ 10 oves 10
vino 35 veder vprek, dobro obdel. pauria
Hemškut. besede:
glajštati, koštljiv (drago) pe ra j žari ca
ni druzega ko lauter kamen pri nas. pob je koliko sem. schuldig? naftngov -
zeitik drevo i zdravo freilich. ošabna. h o1b a vina kuštov - falšen - f ort -Eins , zwey, drey: rihtni Q,uaderwasch
če je muss, se mora juta marker * marki komendati,
natrunkana
ušafanas-
zapomniti forintm štibra Gracarjev turen Pšenica -	5-6
Rž	7-10
Koruze 2 l/2 po priliki?
Prečno, a; Ločno, a 5 Otočec, otosca, poganoe . Toplice Shodu.
governa se - blizu Smarjete.' Mesto.
Gorjane c.
tako pa tako, les, bali, hajd, po-šalda, božja godina, Luka - Juri zgubiček .
mrmoli - mrgoli
škukjurji, mraznice jeseni zl . pod češpam
v šopih, kot glive , bele, dlgorepe . parke 1 j ci jedne . zajec =» naj 'veča go Da
za prerametc koži , siva ima vršičke karželjni (rmene) pe curke Kaiserling srnače (dl ge palice)
ajdovski po brezji, rdeči, jedni	mlečnice se jedo.
kupmaki	mavrahi (Morcheln)
kravice, strupene , velike ko	klobuk
glive	pot raje
brezovci	(ne	zajesti)	možk. spola
ožemnica	mak - pimpava
nute ga n6	glavnik = kampe 1 j
košarna - cajna	popraviti
po 3 dni vsploh-v eno mer žila hlad, grašica (sbabje pše- šiška
no) uima
motovilo košenica	koliti n.pr. fižol
senica bravlinci garnik, shramba splofe svečnek - lajhter, hlapec p r e se ne c januar	labud
roča - roč	kop
burf - 3 snopi, 20 burfov «-	60 snopov ~ kopa
guzovina z tule
Sem zdvignu - kmet na kracarci
seva	potvi ca
ševnica * jama, parna slast, a	ona - babnca
hanzeljci - pe zde c
pizda (krava le ima jo) pička	-ek, n.pr. Jožek
beli gril - striček	konduht
grob - dober, n.pr. letina miš m.spola	- imeniten človek
rke1 j, štempe1 j
nere se c?	mrtvec
oratar, voznik, zel, vrabič
sebenek, ca, vrča (? štrik) sebenec
sebenka, sebenca, se benkovati obad (brencelj je le zelena ali rjava, ne tak debela muha
strok
luskina, aklo? kljukec — hlestivnik
Ilu-
zorni ca, mršiti *• tešč biti topovka s. topovolec, potovolec
vrzelnica pri gnojnem košu vrata, cLa se gnoj laglje vrzel - kjer se g^ede potezajo simo tamo, še so vrat£~yiesa
jarek - jama, zatoni ob Krki, voda zanesla zemljo telenge? «= jarem z železnimi štan-gami, laglje dela z njimi živina sejmari	sopara,
katlica = žehtar	čas bolj v rabi
brljavka	stranski - tu ji
povnik (polnik) ali pa korec
berač - tVeinleser in BetctčLer	vada	jabflLka
plen, plenjati
razor - razbor	prigodni, ruha
površina - namelek
kosje - kosišče, kjer je kosa nasajena drožke » .kpav	dežel, kmetiti -ovati punčarha
balta alC1^ mala sekira, korošica j.? močvarast, sopara kadun&e t* neške (niške tudi)
nakolski fižol	vse je v ceno * wohlfeil
šajtrga » ciza
spol ovinsko korenje kolora šajtrga korola	bogoslužen
prešec veliki hlebci
gracarica:
Voda črka kukci, moč-varina
oder je pod streho za shrambo seno in slamo kopica
krava se je telila	kupinje
podstrešek ~ plašč
hribcis- hribovci (Škocijan) ostrvi =koli z latami na brez strehe
polji za ajdo, ne pri kozov-
cu. Fraza: Se na enkrat osekne če je
solnce (a osuši , da se lahko orje) kljukas linga zapeljati.
popraviti
furželj zs. kravja ketna
zavijač =. jama, v ktero voda odlaga o dežji blato,
dolenske imena orodja, različne od gorenskih: velka, mala maša, pukati, mišelovka, padka - past drvo plug, kaplja ga je ubila
srpica ^ prali ca .	zbogati se •=- pomiriti se
najemni « iki	vrv s veja fižola, ki se prijema« naša trta
kopača~ gnojni kramp	tudi kumara na vrvi
kopačica= rovni ca zastava - kveder lepo opravljen •» oblečen za korenje krpavnica - kakor sulica bogoslužen zvrats vozare se getina mraz « slana
dežel, postelj sapa ^
iampi §a ■= lešerba curek cofe 1 j
veter suga veter =jug.
sve čna <■ genitiv ceniti - šacati
?pohan je flancati štra j go be1 j = bodice
z 2 rogi . -----—
debelača = turšica
nisem še se dne s omr-si1~ nisem še nič Jel
uceniti kako reč pre po ceni» premalo zanjo zahtevati.
cajtik drevo =■ zdravo ružiti= robkati re zivnik = lajkmesar strokovje - stročje nore z ali pa reznik - folč - sušač
podajač - podajalnik krpe 1
grobati = okopavati pirh - pogačica voglariti palica - štibla
podnirki — pondirki janka * pruštof
osinka (resnica sina
krava in čuha (brez imena) vršiti čada - črna krava . suge bravina =• skopčevina, teletina, šunka
obisti, tolčena pečenka, vlažna jed.
plužna - kolca plužne , kolje
loža belim Kranjcem- hosta šija med pečjo in rajfnkom velb če ni ditanika, je tudi šija dimnik - ravfnk, kašča. prečnik - tram pod streho
pripe čeno meso (■=■ v zosu)
ličkati« beliti koruzo
slačit koruzo > belit pri Š. Marjeti
strešniki =, po zidu, na ktere
pridejo špirovci (lemez-i) poslopje. zelje bi se vršilo (če bi bil dež)
zelje se vrši= pevapt-nina p ovrtn ja,
ko ima glave
stelja, stela praprot	telec.delati
naštel
Flor. Vovk Bršlin lb6o
pšenica
rž
b 1/2 zrn
1569 :
ječmen
ječmen ajda proso turšica
6
b
2
rž :
14 zrn
6
4b zrn (?) 16
pšenica 7—b pozobale so mnogo kokoši
160
sajene
Petriču 1569 t pšenica dala 6 zrn lanen, semena do 30 m. blizo 100 f vred-
krumpir čez 5 •
nost i
Prečina. pšenica
13	- 67 letos setve in žetve.
(1566)	96 to naj bolj rodovitno
50 naj več enkrat
ve činom od toliko posetve letos 76. Po preko vsako leto od 60 - 70 mernikov od 13 -
14	mernikov posetve.
Rž, ječmen rodi slabo letos je črna 10 mernikov od ll/2 posetve. rž od 2 mernikov po 2 do trikrat več, ali pa še ne tudi po 1 - 2 zrna.
Nekdo od poliča prosa 10 mer.
liti.
Meh ora
pšenica lm 12 me
banaška že 9. leto krumpir ti letos nemško deteljo kosili 5 krat 3 . letu že., ko je naj bolje
krumpir 5 droban Rž daje po O - 9 2 rala vinograda 23 veder zapuščena po preko daje po 30 veder delavci v vinogradih po 40 soldov, ali pa 20 soldov in hrano, 5 krat jed, 3 krat vino.
Če čka vas .__Jageršek Jože
ajde do	3 z	Smola letos	od 2 mernika
proso	5	koruze 1000	mernikov,
krumpir	10	Langer celo	3 od ? mera.
pšenica dala včasi n.pr. predlanj-skem že po 10 in ajda po 7- Seidl v mestu, da mu pšenica daje redno od 5-6 zrn, ječem 10 (Robič pravi da i 14 njemu) ajda od 10-12, rž 6. Letos dobil Grm od iO-iž 290 mernikov posetve pšenice le nekaj čez 400. Ajde dobil Seidl letos le 10 mernikov od 6 posetve, prosa pa ti mernikov od poliča.
Toplice -
Kulove c ltibti .
pšenica
ajda
rž
je čmen proso turšica
2 zrna 2 1/2 6
20
150
Predivstvo. Dolenec str. 64-
Kaj sem zajel in zapil pri g. Rozmanu
v Novem mestu od Martinove nedelje
7 nedeljo 15* meri° vina, t. meso z namočen, ugorki, nogo purmanovo in šnof salate , 1 kr.
16. meric. klobaso m., kislo, zelje z juho, stlačen krumpir 1 kr.
17* jj. i* * meso (še ne šnof kis. zelja, rezance 1 kruh in malo komisa
Iti. _3 mer (po 24) 1_ po 2ti, klobase de bele
pol s hrenom, repo s čisto juho, 1 kruh.
19• 3 mer. (po 24) 1 (po 32) t .meso, za
šnof kis. repe, talarček krumpir. in talarček zelja. 2 kruha.
20.	2 mer. 2 kr. t .meso z zeljem po 20 soldov
21.	4 m. t.m. z repo, jetrno klobaso. 1 kruh
22.	4 m. t. meso repo, krvavico, 1 kruh
23.	3 m. t.meso zelje, jetrni c o 1 kr.
24.	3 m. t.meso zelje $ sladko zelje 1 kr.
25.	4* krvavica, juha s kislo repo 1 kr.
26.	-
27.	3 m. t .meso, juho z zeljem, 1 kr.
2ti . 4 m. t .me so, 1 kruh, l/2 krvavice.
(3 merice po 2ti)
29.	4 m. l/2 krvavice, t .meso z repo. 1 kr.
30.	4 m. t.meso z repo, 1/4 krvavice 1 kruh .
4 • - decembra z prav malo zelja,
2.	3 m. meseno klobaso fižol, 1 kruh
3.	4 m. obisti, t .meso repo, 1 kr.
4• 3 m. t.meso, kos potice, 1 kr.
5• 3 ra. t .meso z namoč. fižolom, juho repo, 1 kr. 6. 6 m. me s. klobaso z namoč. fižolom, kopunčka z motovilčkom. 1 kr.
7• 3 m. t .meso z namoč. fižolom, juho zelje , 1 kr. 0. 3 m. m.klobaso s fižolom, prav malo ze ca s krumpirja šnof 1 kr.
9 • 3 m. t.meso repo 2 kr.
10. 3 m. t .meso repo 1 kr.
^	t)7 • 4- 1 po 32 1 po 2 o - 09
2 mer, po 20 -{• 1 po 20_______
39	3. marca. 4 m (24) golaš . 1 kr.
6 4 • 2 m (16) riž, šnof repe , 1 kr.
5*34 5* vrček piva. 3 m. 2 kr. žabe. fižol
4-	5
5 .39
Razni računi J izpuš ceno
Kori Krištofi'
Taškend Berdjansk 99* vino besarabsko 100.
36	l	. Januarja 3 m. t .meso kumareo,		košček	
22		kopuna mal. 1 kr.		Š.petrski pop	6 6 .
21	2	. 2	m. t.meso kren,krvavi co 1 kr	•	
20	3	. 2	m. 2 jetrnici 1 kr.	Skubec in Šuštar	71.
24	4	. 3	m. t.m. kren golaš 3 kr.	Taškend	12
d9	5	. 2	m . tm . hren . 2 kr.		
	6	. 4	m. jetrnico, purino nogo, šnof salate 2 kr.		
22	7	. 2	m. tm. kren 1 kr.	Berdjansk	99
	0	. 3	m. malo bržolo , 1 jcnedl 2 kr		
22	9	. 3	m. t. meso kren kisi kromp.	2 kr .	
				Vinstvo v Be sarabii	100
22	10	. 4.	tm. kren riž juho 2 kr.	Puhan ob Volgi	101
13	12	. 3.	tm. kren, frišno zelje 1 Jer	.	
20	13	. 3.	tm. kren 1 kr.	Mačkove c	69
	14	. 3.	tm. kren 1 kr.	Ueznanje dolen-	
15	15	. 2	tm. kren 1 kr.	sko in zagovor	67
20	16	. 2	tm kren 1 kr. (sin v me streljal)		
20	17	• 4	m. jetrnico, meso s krumpir.	kis-	Semič	95
Iti		lo	repo - 2 kruha	Škofič 103. Povše 64	
27	iti	. 3.	je trnico , trne so kren. 2 kr.		
	19	. -	Žužemberžani	60	Krka	1,
			S.Jernejci 66. E.statist.		1,
17	20	. 1	m. tm. 1 kr,	Valvasor	2
23	14	.	6	Pojedine 106.	Valvasor	3.
35	20	14•	Predina 106		Horsky	4 -
	14		ti	povodn ji mž .	5
23	5	14		r. stat.	5
35		/ra	zne ste vi lice-izpuščeno/	Šega	6 •
23				pijanci	a.
31				K. mest 0	9.
21				Blasius	13.
19				Gr0 b je	16 .
19				Blas . Ki jev	19.
				R . ž e le zni ce	20.
551				Zemskija u.	23.
1.	i" e bruar ja 4. m. tm. kren. repo 3 kr
2.	_3 žolco, je trni co, juho 1 kr. golaž repo, l/2 pečenke telečje , 2 kr. 2 mer.
12
3_ m. tm hren, žlico žgancev z zelja žlico, 2 kr 4 m. obisti, golaž 3 kr. 12 -4 m. obisti, krvavico malo, 2 kr.
1 m. krvavo malo, 1 kr.	73
Pri Rudeži 71.	27
krvavico
3 . 4. 5 • 6. 7-
d .
9.
10
Polža 1 judi 21 .
5 m,
11 12 13. 14 15. 16 . 17
Iti ,
20,
1 kr. vrček pi-100 va!
. krvavi ca 1 kr.
. tm. hren, žnof fižola, golaž .	2 kr.
tm. kren. motovilg 3 kr. golaž, repo s čisto juho slabo, tm. motovilec 1 kr. obisti , 2 kr .
meric do zdaj)	97*102.
3. tm. 9 žab 1/2 limone, 2 kruha 3 m. žabji ajmoht, mot ovile 2 ja ja,
2	m
3	m
2 .
5*
3 . 3. 3.
(47
pol jske gimnazije 93 kavkazka družba 93.
Kres 93 •	94 •
Samožilnice 106.
1 kr .
Svila 97• Predivstvo 64• Zven	6 6 .
30
2
12.
10.
kruha
, . vi n gr Kruh
70. 67. 109
Modrost dolenska in posli 104.
23
24 34 54
Sara
Baku A .Ade
21.	1 polič piva, 1 m. v,
K. trg z Azio 26.
Bukle 2o. statistica Izložba 55 PLački 5 ti •
Kontrakti 3	.
Daniel 60.
Tuk.Karagan 7 2.
Orenburg un ICasp.m. 73 Ileck 74.
Movgorod 74•
20
75 . 75 ■
.•>
76. K.gorod 76 Kohl 77-
soldov.
Buška vojska Hočevje ti6
95. 6
Pjatg. Vladik. Iiabarda 69«
- Dariel, Oseti 90 • Toplice loti.
L .bukve 1G'9 .
91.
Sedo. Feroti ICre s 93 .
92
^Vmes razne žtevilke - izpužčeno !J
4-
104.
pušnica
Kup či jski odbornik: Hartman bil je v Bosni in je na tanko ogledavši sušilnico za češplje izdal zdaj obris in popis bosenske "pušnice", ki suši brezdimno. laka peč bo veljala od 20 - 70 f• kakor bo ali lesena ali zidana ali domačih rok ali najetih delo. Lani so šle kisle češke slive po 9 f. naše sladke le po 5, ker smrde po dimu. Sploh se da reči, da je razloček v ceni dimnih in nedimnih sliv celin 100/i.
G. Kalčič in delavci.
Vinogradarji 1 staro dvajsetico (= 33 soldov)
3 merice vina. Ob 0. ali l/2 9- prido na delo brez hrane. Plevice po 20 - 25 kr. s hrano vred, pridejo od p-6. Vsaka polič vina. Tako 1 žanice in kopačice krompirja, od 100 veder sploh je stroška 1/4 ~ ItiO.
(ker je srednja cena za vedro sploh 4 ±' •)
Slovenskih lovcev (19. bat.) pogovor
A_. To da bi bili komandonti , komedjonti paš ko-medjonti . B. Včeraj me je rihtal tisti oši-vec oficirski in mi djal: Kaj ne veš, da je to v reglama? Jez pa sem se odrezal po kranjski, glasno, da so me vsi slišali; Tepec, kaj čenčaš nekaj od reglama. Kaj je v njem, veš toliko kot moja rit. Razen besede reglama si bos, kot pošten kureč. Vse se zakrohotd ko to rečem, oficirček pogleda po oslovski zdaj mene, zdaj moje smeječe se pajdaše in pr-aša; Mo bos ist dos? Hoj sosed mu odgovori po nemški; Ter to mant, si san der fešeste Kerl von oll oficirs,. Oficirček se dopadljivo na to namuza, tovarši pa se krohotajo, čudo, da popokali niso.
A kaj češ, tako je. Zato smo pa tudi povsod tepeni. Maši generali in obristi ne zastopijo pod ljubim bogom nič dru-
z e ga kot na exercirplacu s hripavim, iz-fukanim glasom vpiti : Habt acht - rechts um. Zato pa tudi ne dajo avansirati pametnim feldbebe1jnom, kmečkim in purgarskim fantom, ki imajo več pameti v peti kot ti generali v možganih. Za lajtnante , avt-mane in druge šarže postavljajo gosposke smrkavce, neumne kot klada. Se ve, že vedč,zakaj. Pametni oficirji "bi kmali sprevidšli, kako slamnati so ti naši generali in obrstarji , pa bi se iz njih norca delali, jih zaničevali, jim zabavljali, nagajali, jih ne vbogali, jih tudi tožili in pisali zoper njih v bukvah in caj-tungah. Cesar bi videl, kake bike ima za generale pa bi jih zapodil. To je pravi uržoh, zakaj ne puste več zastopnega človeka med oficirje. Od kar je mrtev Badecky, je vse hin, zato pa gre tako, če bo spet vojska, nas bodo zapodile babe z mokro cunjo, ne bo treba ne Francozov ne Prusov. Saj nismo norci, da gremo v smrt za take lumpe in bedake. B. Je, je prekleto to živlenje. Doma sem bil še zakaj, tukaj ne vem, zakaj živim. Lazim okrog, kakor kak otrok, ki nima domačije in staršev.
Doma so me imeli vsi radi, tukaj ne gledajo nekako po strani še civilni ljudje, nihče se z mano ne pogovarja, nihče ne veseli in ne žaluje. Prav tako mi se zdi, kakor da sem v kaki strašni puščavi. To exerciranje vse te kome-die in sitnosti so mi se tako priskutile, da se bom obesil ali v vodo skočil, če bo kaj časa trpelo. A E le potrpi še malo, vojska bo kmali, potem pa že veš, kaj bova naredila. B_. Težko mi je čakati - prekleta soldaščina!
To sem slišal na kapiteljskem hribu, leže pod smrekami 14* avgusta 1069* Take besede so pri moji duši in pri moji veri ne le mala, temuč pessima omina.
Čas .
Dolenci govore raje "čas" kot cajt, ali kaj pomaga, ko vrednosti časa ne poznajo. Gorenec pravi sicer cajt, ali zna porabiti to nemškuto v svojo korist. Slišal sem na Gorenskem pregovor: cajt je bog, cajt je drag kakor bog. - Bog je menda tu v starem pomenu = sreča. To spominja človeka ne hote na pregovor angleški: čas je denar.
Bršlinski šrihari* odlomek pesmi , čul neki pri Krki:
Krka dere
Cunje si pere (pelo se: cuje)
In hlače šiva (jenr in)
Šribar z Bršlina.
Nemška temeljitost in znanstvenost!!
ITeue Fr(eihe) Presse ima lp . avg. 1069 • da je Napoleon I. tako ljubil vojskovanje zato, ker je ga mati spočela in nosila ob času vojne narodnega junaka paolita zoper Francoze. Tudi mati da je vsa gorela sovraštva in bojaželjnosti - zato da je moral tudi sinček biti divjak!! In še nekaj.
Če ravno vroč, imel je vendar tako mrzlo kri, da mu je pretakala se po žilah le 9p krat v minuti. Saprment! kdo ne razumi, da je prav zato potreboval vedne aufregunge, da je ostal zdrav, in za to reč je naj bol ji pripomoček vojska!
ha 1 kteri slepec ne vidi zdaj, da se je vojskoval edino le zato, da mu kri teče hitreje po žilah, da ostane zdrav. Quod erat demonstrandum! V miru hi1 je vedno bolehen, v bolehnosti tej se je nenaravno debelil revež - saj se sploh ve, da debelost prihaja od bolezni! Kedar pa je počel top, vot, zdaj je plavala riba v vodi, žile so bile mu, kakor se spodobi, truplo je shujšalo in zdravje se je se ve, povrnilo!
Kdor ne verjame, beri feljton omenjenih novin.
Pot v Črnomelj.
V Gradcu krasna fabrika- trdnjava, tu in v Črnomlji nemški krčmar, ali Švabi so naučili se že precej dobro po naše . - Psovka "Meksikajnar" - ali pa papežev freibiligar oboje pomenja belim Kranjcem lumpa .
Črnomelj ima do 100 hiš. Okolica sila vina. Reka Lahinja. mesto na pol otoku enkrat trdnjava, dva topa še.
Kovač preden zidal si hišo, izvoli Zupana in vot vkljub njega spretnosti ne da mu nihče več delati . Zidati ne more dalje, za živež mora hoditi mlatit pa se je zato pojedal in - umrl . - Q ilumi-natorjevem godu ljudje govorili: Pojdi v cerkev, kdor si Švaba. V Semiču češplje zame že preveč zrele, proti Črmošnicam premalo. Kapi s nad Semičem: Furchte Gott u. ehre den Kaiser, dalje pa: Zum deutschen VZirth in v Cr-mošnicah: Pustite male k meni priti (tudi po slovenski). Turjačan prodaja zdaj celo vas pri Čermošnicah. Arnur. Gora visoka.. Gače, gor še hiše in njive, pogled krasen, do Bosne neki. Plovan.
Humer (pasigraf). V Semiču kupil sem vso trafiko, imela je 2 cigari.
2
Toplice 1069 •
Slaba se s ona. Do julija skoraj nič vojakov je komaj 30. Pri Žmajdku (in tudi druge j) strašna draginja. Gospodinja rekla, ker je ljudi manj, se pa draže raj-ta, sicer le za grad, ali skušnja mi je pokazala, da tudi zase. Ne naj bolje vino toči po 44 s. vrček kozi. piva pa po 12 s. Goveji ali bravski šnicelj malo veči od patakona velja kakor telečji 20 s. če ne še več. Le postelja še zmir po 20 s. Natakarica nemarna, da mi še kahlje ni prinesla. Po okolici stala je 20. avgusta, ko sem ondi bil, prekrasno koruza, ajda in celo proso, ki se sicer skor povsod po Dolenskem letos slabo ponaša, ker je imelo premalo soln-ca.
Ločna.
Jerman in še en kmet priznala lepoto hrvat . platna in korist, da se preja in konopnina namaka v vodi ali Jerman, kmet stare korenine ceni mnogo bolj drugo žito od koruze. Zoper njega oglasil se je vendar mlad fant : 0 nikar ne govorite tega, brez koruze ne bi imeli pri nas doma letos nič jesti.
Na prostoru za 3 mernike p oseve dobili smo koruze 40 mernikov.
Sole na Ogrskem 1066. Jul. Svarz.
Od 16.700 srenj 5. brez šol. Ljudskih in privatnih je 13* Od 1,000. dece gre v šolo le 000. v nje. Le 10rekrutov zna brati v granici g.g. Za učitelje je pripravišč le 33. Naj veča plača zanje je 60 for.
Srednjih šol je 167 gimnazij, 2g realk 27 kupč. šol. Gimnazialcev do 30.
V	gimnazie v letu stopi jih do 5» ali
21 'jo pride do osme in ven. 20% gre le na univer— se, iz realk pa v tehniko le 10%. Za pravniš-tvo je 12 šol, 2 za medicino in rudarstvo 3. je dijakov na visokih šolah, 2/3 juristov, naravoslovcev le 40-50. Država ukrade akademii mnogo več, kot more trošiti ta na znanstvene svrhe. Za šole daje le (na Ogrskem) 14.096 for. (Za vojaške konje več ko 4 miljone) Lipe-Detmold Iti. tolarjev, Sandvvich. otoki 22. dolarjev.
Delo parnih mašin v Anglii (1067«)
V	letu se v Anglii porabi do 10, ton premoga zanje. 4 tone dajo toliko delne moči (tio^ ) kot delavec v 20 letih. Ergo teh 10, ton
daje mehaničnega dela kakor 50 miljonov ljudi v letu. (Polyt. Journal.)
Francozki rekruti 1064»
Kontingenta hilo 32p. glav (z 21 leti)
216. dobrih, 109. nesposobnih. V Hemčii se zadnjih 50 let ljud skor podvojil v Francii narastel le za 1/4» Francia mela 1006. ljudi že 29,100., zdaj pa s Savojo in iiico le (I066.) 30,067.094 glav. Pru-sia 1016. le 10,400., 1064 pa: 19,300.
Pri Rudeži
Slišal je besedo "Kuka gora" za Gorjance. Zagorec pa je pravil, da se fantiči in dekliči o shodih zbirajo v Košamatova iz Bistrice - Šušteršičeva - je huda nemškuta še zdaj kot Bučari-ca. Rudež imel je od 12 mern. poseve 04 m. je čmena .
Šerenbrun ali Grasberg zove se tista vas, ki se je prodala vsa - 4 hiše ! kajža in razne poslopja - radi škode menda storjene knezu Karlosu - Od konca da bi dosta bilo, ko bi bili plačali 10 f .
Zdaj se je dlg narastel, da ne morejo plačati več - pa se bodo neki izselili.
0 proštu Arkotu>c
povedal mi prečinski plovan, da ga je tožil škofu, zakaj da nemške zapisnike izplnuje po slovenski, n.pr. mesto Auszehrung jetika, m. asthma naduha et c . et c .
Novomeški program ltibti:
uradno ime Neustadtl še le vsled guberni-alne naredbe Ljublj. 1. sept . I'f03 (b 3) Metlika 1469 čisto zrušena , ljudje okolo tvrje na sedanjem mestu sezidali novo Metliko. 16ti0 umrl. je mn o go z as luž ni kanonik liatia Kaste lz, ki se je postavil zvonik in svod v brodu frančiškanske cerkve . počiva pred oltarjem neomadež. spočetja Marie z napisom: Hi c Mathias Kastelz Canonicus jacet - Cui ne c mortuus tace t - Loquitur hi c in f orni ce et tiiurri - Me c sile nt alibi muri - Hi c sciens archite c-turam - Fe cit šibi hanc sepulturam e t c . (tu je i oni bulpicius). 17 6 0 . nat die Beprasentation von Krain die
Stadtgiite r in polge deren scnlechter Ve rv/altuhg seitens de r Stadtbe arnten die mehr fur ihre Beutel (Chron.
II. 193-r94) als fiir das Beheben der TJbe 1 sfcande besorgt v/aren , verlcauf en u. die Beamten aus den In-teressen be s oIde n lassen.
orf V,	rf '	,
/yn-^iu


1706 . kapucinski klošter odpravljen - zdaj še je tu vojni magazin.
0 francozki vladi le 3 prazniki: Krstovo rojstvo, njega in Mariino vnebovzetje.
od lbl4-17'. strašna lakota.
1327 prišli tolovaji iz granice, izgu-bivši 1 odose.
1030. krajsavtman Rechbach	na-
redil ob grob ji in Katrinem trgu.
9• maja 1046 . špital ustanovljen.
1040. Narodna straža - uradniki in dijaki
(do 140) imela je modrobelordeče trake^
in kokarde I05O. umrlo za kolero do 100 ljudi.
to leto i slovenščina obligatna. 1055-
umrli v Stopčah za kolero 104 ljudje
21. julia 1059. po 50 letnem prestanku
obešen ubijalec. 1061 . novi vodovod in to
leto kaj dosti vina. 1364 bilo mraza
o
1 o . februara 21 zato slabo vino, 12. julia 69 mož in 2 babi radi morije obešeni.
1067 • Gregorič tepel farja.

julia
6
2/nikarnost .
Poljsko orodje pušča se pogost oma na polju
n.pr. brane , pa ni čudo, da manjka potem
sim ter t j e kak zob, ki so anektirali ga cigani.
V Novi gori je v Badul1
saj še v naši gori ni grozdje zrelo, kaj še le v Radul1 primeri: "Radolica".
i-ožitev .
Može se tod za vdovce le tiste, ki nimajo dote. Če nje ni, deklice jemljo rade i starce ali dajo si prepisati nase hišo ali kako drugo posest. Naj več dote je tod 000 gold.
Že 500 je sila veliko. In če ima dekle tudi le 200 in ob enem otroka, si dobi lahko dedca. ;ploh pa sem opazil, da hrepeni vse zelo po zakonu, še razuzdanci.
Vojaški mestni zbor -
dober je zlasti, kadar je kak ud bolan.
Vse ga obiskuje in mu, če je reven, po mogočnosti tudi pomaga. V tem zboru vlada silna lojalnost, pokazala se je zl. o potovanji čareve m v Zagreb. Oficirji so nekteri nemškutarji ali bolj zmerni (Marin, Le man) Luzar (felbaha) etc. ali sploh ni tu sovraštva zoper svoj narod.
Simpatie z 19 tatalj. lovcev (Slovencev) in pretejbi z 11. (Švabi)
Dva pregovora dolenska
Če ne boš osral ti n ograda, bo pa no-grad tebe.
Zidar! primi kamen, drugače bo kamen tebe Vino 1069 •
Celo z Nove gore je mošt prav dober.
Ker je Lipinica zelo začela padati, so morali začeti ljudje spodaj trgati.
Ali na Tržki gori ga bero le tisti , ki ga malo imajo. Drugi pravi jo, da ga ne mislijo pred 1. Oktobrom.
Perfidnost in nesnaga.
V IT. mestu bahal se falot, da je spal pi jan na grob ju, ali ga mrliči niso nič ogrizli Jerm. v Ločnem bahal se da je bil 5 let zaprt na gradu, če prav ni bil, trdil je da ni to nič sramotno. Tudi se je hvalil da je tat in prosil druge, da mu pomagajo v tem; raz jezivši se na sogoste, ki so naveličali se teh oslarij, šel je po noči v mesto naznanit žandarmerii da so pri J. v krčmi vojaški begunci , naj jih pride lovit, in res so žan-darji drugi dan prišli prašat, kaki ljudje bili so sinoč v krčmi. I o sod svet cu Aršm. je rekel, zakaj mu ni zgnil jezik pred, bil bi on za 400 f. bogate ji - on mu je snel jih, vrjem-ši babam etc.
V oč1 gle dati.
Tudi na Dolenskem zmatra se za znak poštenega značaja.
"Vsaka vera je enako dobra
tudi turška" trdil je bel Kranjec, govoreč po hrvaški in nek Dolenec mu je to popolnoma potrdil. V tej mlačnosti so judje tod še bolj nevarni.
Dolenci pasivni.
Potrpe laglje kot Gorenci: ne brigajo se toliko v stiski. Od vojakov pobe gavali so mnogo manj kot Gorenci etc.
Ogenj v bučni vasi
Vino otrokom
dajo Dolenci i če majo koze, ošpice e t c. češ da bo bolezen bolj in pred udarila ven. Te j napaki pripisuje se smrt mnoge de ce.
čbele letos 1069« okoli mesta
slabe . Po 3 panji dali le 12 funtov Jerman v Ločni je prodal 3, ki so imeli vendar 70 po 16 x ” 11 f. 20
Jezuiti
Bili 1369 • naj pred v Š. Jerneji, potem v Suhoru in nekaj dni tudi v B. ruprtu.
V Š . Jerneji pridigali i zopr nemškutarje. Smejo le t je, kjer je plovan zadovoljen.
Jermanca o nogradarjih♦
ICedar obrezujo imajo le kruh in vino, ali kako retkev ali čebulo, ki jo moški silno ljubijo z oljem in soljo. Plače 9 grošev . Kadar grobaj o ali okapajo plače 5 grošev ali ob enem hrano, zjutraj žgance etc. opoldne zelje z mesom zvečer kašo etc. Kedar trgajo 5 grošev plače , če pridejo na kosilo in ve če ro je prav, če- ne, ne dobe nič, le dopoldne kruh in vino, o poldne potvico naj raje orehovo in vino, popoldne kruh in vino. 0 poldne tudi zlasti moški retkev napravijo si, in se ve da i ženske, če hote.Zvečer in sploh čez dan pijo delavci vina, kolikor hočejo, da so često vsi pijani. Za jed se ne mara dosti . Kedar vino spravljajo (n.pr. prešnjo) imajo razun kruha i meso, to biva obično v nedeljo, za ktero se ljudje
ta čas ne menijo, kajti je vsa trška gora plna ljudi. Meso je vsako jako se ve da i goveje. Sploh velja to, kedar je kosilo pripravljeno, da ga dohe tisti, ki prido od 6 - 7> Kdor pozneje dospe, ne pride v hišo nič, ampak gre naravnost v vinograd brez kosila, n.pr. tisti,ki prido še le od 0 - 9 ure na delo, kajti se s kosilom ne čaka. Če se ne bi dalo vina, kolikor ga ljudje o takem vinskem delu žele, se lahko zgodi, da gospodar ostane bez delavcev.
Dolenci (prosti) manj opravljivi
Zato, ker so be zbrižni in če tudi kaj govore zopr koga, čuje se če st o dodatek: tako se sliši, pa ne vem ali je res ali ne .
M« Smolej dopis iz Dobrepolj. ilovice 1. 30. leto 69«
0 robkovnici, ki jo je Kmet. družba v last prepustila tej fari za 10 f, da je služila koruzo za obleko revne dece, še eno mašino in podporo svil. in vrtnarstva. Ta mašina je iznajdba Pavla Kropivše-ka v Semniku pri Zagorji. Z 2 cev-ma velja 45 f > v eni uri se obrobka z njo do 20 mernikov koruze . V fužinah v Dvoru (Hof) pri Žužemberku, če se ne motimo, se dobe tiste z eno cevjo po 20 f or.
Dolenski gnoj slab
Zato ker ne nastiljajo dosti in prav, gnoja ne premešajo in ne zenačuje jo po hlevu.
Plorian pravi, da ga je dobil on od ene krave več ko drugi od štirih in boljega.
Kašče dolenske
(v Trzinu kaste) imajo predale za vsako žito posebej, kar je kaj naredno. Sadje je pa pod streho.
Bršlinci in Florjan
Našel je tu mnogo jezičnikov, ki jih je skrbelo, kako da bo živel. Eden dal mu priimek Cilinderbirt in mu narisal cilinder na hišo. Obdolžili ga, da je denunciral soseda radi kontrobanda. Zogar posodi mu konja pa so mu brž zlagali se, naj nikar tega ne dela, kajti mu ga p. silno pretepava. Delali se norca, ko je sneg metal po zimi s hiše in eden je govoril, da ge ustrelil, šedši na lov, le u-jetega ptiča. Soseda je rekla, ko se je z nje žlaht nikom imela omožiti hči P. svakinje, da v nje rod po nikakem ne sme priti to be~ raštvo.
Se enkrat o nemarnosti na polji
Videl sem ležati brane in pluge prav pri cesti brez čuvaja, memo hodili vedno ljudje. Na tak način pozgubila je Mlinarica brečenska vse poljsko orodje . Matia Sajevec pustil je brano na njivi od ajdove do pšenične seve! pluga ne pušča čez 3 dni. Cigan Miha priznal sam, da ne ukrade mnogo, k ve-čemu 3 zobe iz brane. 0 tej zanikrno— sti mogli bi cigani pa tudi drugi mnogo več pokrasti, kakor ukradejo.
V ♦ o uradnikih
Predsednik skuša, ali je človek domoljub ali ne; če je, ga goni, dokler od jenja, n.pr. V. Štr. Tudi izolira uradnike, da ni med njimi kolegial-nosti. ':J. se pritožil zopr to samstvo, N. rekel: das haben wir so eingerichtet. Tudi oblaga z delom, kterega sovraži.
Dela se patriota, ali zabavlja zopr vse prave patriote. V. ni za nič, žena dela sramote, ali ga hvali vendar, tako i Č. - Ima sp oro-čeval ca, ki mu vse pove, misli, da je E• pošten in na j ve či domoljub. Ta je M. njega prijaznost z V. pa je gledal pisano, dokler sta se po ženitvi razšla, zdaj ima mir.
I . bil pred v čital . šept . , ali, da ima mir, odstopil, tako i V. in Š. in vsaki, saj v Kazino tre bal o se zapisati. E. vošil in prisilil na isto podložne uradnike Kr. u in celo 3. št.- Ta Š št. tožil M-a, da se pogovarja v prodaj, obl. z neko deklo, proštu A. ki p osli če na to M-vo gospo in jo praša, če je zadov. Ona: Dokler ml čim jez, nima se vtikati nihče v to e t c.
E. vsak teden dopisuje policiotu G. v Gradec.
V .
pravil mi, da je mislil večkrat umoriti se, tako mrzka da mu je bila samcu služba.
ož ženi , ki ga svari radi zanikr-nosti na polji (puščanja orodja etc.
Lahko je kraljevati, ko se vojskujejo za kralja drugi, ali težko vojščakom.
Usmiljenost
Dekle jokalo se radi krave, ki ni mogla storiti, smrt racina, grlica etc.
Čudno pozdravljanje
Večkrat sem opazil, da ljudje tod i m srni i kmečki človeka kaj prijazno pozdravijo; če pa jih zopet sreča, pa se drže, kakor da ga več ne poznajo. Če jih pozdraviš, ti še ne odzdravijo.
Pesem spočeta na Dolenskem:
Micka iz cerKve gre - nam pa gre, kam pa gre? - Micka gre v moje srce.
(Miha Janezu: Ti ten "gre” je preveč: tisti: Kam nek gre etc. bi lahko izpustil) Janez poje dalje : Dobr' jutr' Mi cika -presladka ljubica — kaj ne de si moja — Miha: Kako bo tvoja, ko se še nikoli pred menda videla nista? To mora biti drugače. Janez misli in pravi: Kaj pa, ko bi jo zasukal takole: Dobr' jutr' Mi cika, presladka ljubica, bodi oh bod moja! - Ali testa ni pravil, marveč ga pel ♦ Glas, od konca nizek, povzdigoval se je če dalje više.
Miha: Zdaj je pa že fa (fajn) Kako pa gre naprej? Janez s takole (poje:)
Kaj pa mi reče Mi cika? - Micka presladka ljubica?. - Micka se eisse-p strese jn molči — pa se prav mod—ro drži - le 'ne besed'ce ne reče - Hitro spred uč (oči) mi uteče -Al' ne uteče iz mojga srca. - Miha:
Čakaj, poj vse to še enkrat, potlej bom že lahko s tabo pel. Janez poje to pesem naj pred sam, potem mu pomaga tudi Miha in tako rodila se je nova narodna pesem.
V žlici vode utopiti
Kdor to pravi, se utopi takrat res v žlici vode tisti, komur se to reče o če je namenjeno. Jermani ca pa tega ne verjame
Jelovšek.
Družine ni gonil preveč na delo, posli so celo postajali. Za gospodo ni maral, po zimi se jej umikal v Luknjo. Obresti ni zahteval nikoli več ko po 5? ali se je moralo na tanko plačevati. (Oštermann) Jagrčku posojal je rad (n.pr. enkrat 70 i.) i bez pisma, sicer pa je hotel imeti vselej ga-rancio (Plorian) V oporoki je vsem poslom, ki so služili po 2 leti in več zapustil pevsijo od 6 f. dalje.
Čuden pregovor:
Žaba gleda paternoštr in pravi: Hm to so besede .
Hočevar:
da uči skušnja n.pr. Cotarja, Hoč . v Kršk., da po pr. 1/5 lipine med drugim vinom dobro stori, da se tada drži. Kraljevina sama ne daje vina dobra in čista, zelenika že, ali sploh je naj bolje mešati vse s žlahtno črnino. Zadruge bile so enkrat , kar se pomni, i tod sim ter t je po gorah pa so živeli dobro: razde 1-ivsi se in postaviv si svoje hiše nima nihče nič. Za sadje da bi bil kraj še bol ji ko za vino. Zagovarjal real. šolo.
Mehora
Ma ajdo rusko, po bregih dobro rodila slabo po dolih, ondi se je ne prime tak lahko rja .
• Pre govor
Primi se grunta, ali pa se bo grunt tebe.
Dolenci , če ni vina: Ga ni dal bogj če je, pa: pridelali smo ga dosti letos.
Dodatek A
Ausland 1ti67 dr. 4 0. pavolj o Angli 10 ur na dan izdelujo, kar da 14, nemških milj, ergo vsako minuto toliko, da bi se 4 krat krog zemlje dala oviti.
Rojstva in smrti v Avstrii
10^1 bilo po ceni, pšenica po 3,38 f rž 2,47 f- 1055 Pa dragina, pšenica po 6,04 f rž 4,43 f. 1051 porok:
336,800, 1855 : 245.400, I05I smrti:
1,034-200, I855 pa 1,525.500
Samomori
(Dr. Ad. lagner: Die gesetzmassigkeit in den scheinbar \vi 1 lkurli chen mensch-lichen Handlungen. Hamburg 1864-)
Danci jih majo 276 na miljon duš, potem prido San (245) Hanoverani, Prusi pred I066. (122) Francozi 111, I-Torvežani 100, Čehi 81 Bavari 72, Angleži 65, nemški Avstrijci 64, Belgi 47, Irci 10, Portugali 7.
Krumpir
V Hemčii šele splošno sajen kekanntlich še le po veli dragini od 1771-72. V Švajci pa še le od I8I7. (to o Svajci je iz Daniela.)
Sol v Prusii
Stahsfurt dal 1866. že 2,256. (i Kali za fabrike, gre i v Anhalt , Erfurt 278.
Smrt Elia Hove-a
ki je iznašel samošilnico, še le 48 let star umrl, zapustiv imetek od 2, dolar.
Živega srebra je
v le ,u do 61.	, Spania 20. Kalifornia 28.
4- 7.500, Peru 3. Hemci, Avstria in Francia pa 2500 Potrebuje se ga pa 51.
dobilo se po I.W.Tayloru v združ . državah zlata 60, srebra 20, dolarov.
Me xic o in juž. Amerika zlata 5> srebra 35, brit. Amerika z. 5, sr. 1/2 m Avstralia zl 60, sr. 1, Sibir. zl. 15, srebra 1,500. dol Druge j z. 5, in sr. 2, dol. = zl. I50, sr: 60.
Treme 10. Okt. 1069.
Ob 2 z jutra dvigi se strašen vihar, spremljala ga do jutra silna ploha, kar je sicer nenaravno. Proti osmem potihne veter in dež - na enkrat zagrmi grozovito, potem začne se usipati sneg ter ga pade do večer že 4 palce na debelo.
Vihar lomil je kozovce, sneg pa drevje.
Pri Eudežu
Pravil mi, da mu reče Langer, da se v teh krajih ne splača žita kositi, ker so ženice sila pridne in dodelajo vse o ravno tem času.
*- j da letos strašno zelnata, sicer tod še precej zrnja. Vino posoja "na mošt" zlasti po Gabrji in dobiva nazaj 5 vrč. od vedra, kar je sila malo.
Zopet zanikrnost .
Ljubic ponoči pušča iz stale na p tu-jo zemljo v pašo celo konje, le čudo da mu jih nihče ne ukrade.
Krčme
Tod ve činom v ženskih rokah, kar podpira kurbarijo bab .
Pregovor
Nič je bolj' ko nič. t.j. naj bolje je ne imeti nobene ljubice.
Kristan Nikoli pil.
Ha le vasi
tod postale iz raz runa zadrug.
Ribič in Rakar žak iz Š. Petra
Ima v najem ribštvo od Grma in Otoškega dobro uro daleč od tod do mlina Otoškega. Vse na jemšine plača 155 gold. Raki čez 10 palcev so po 7 gold. zdaj 100. Na tej progi je naj več rakov. Ščuk ne toliko Pod Kostanjevico pa je skupaj naj več somov, smudžov in karfov. Od mesta do Balt vasi je ribštvo naj slabše.
Od Soteske gor pa so postrvi, sulci in lipani. Rakar raoi kline in take ribe za vabo rakov. Rac je tod dosti tudi tistih, kim prave liske, tudi pondirkov, ali so reč neznatna. Vider je tod silno število, ali samca on še ni ujel . Somov je dosti 'bilo nad Otočcem, ali 1. lo34 • so jih sila na boli na osti, težkih od 30 - 75 funtov zdaj jih je manj, poskrijo se lahko v podzemne luknje . Karfi so, kjer so, težki i po 1^, ščuke 16 - 17-H Sulci po 22. Sulcev on, ribareč do 3b let ni dobil več na svoji progi ko 40. Ščuke je včasi po 7 x tu kupil in jih prodal v
vest - vednost
(z bogati se, vedro sploh)
Eudar iz Mirne: Ciganka htela da jej da 2 tolarja, pa mu pove broje prido-če v loterii. Dokler nima denarja, jej ne pride vest teh številek.
27. okt obra 1 ti 6 9 •
pal že sneg tretjič in zopet več palcev debel. 2ti. okt. strašen mraz, od streh viseli zjutraj curki Ljudje majo zunaj še sploh korenje.
Grmelo je spet pred in med sneženjem.
Matia Sajevec
zasadil je nov hrastik. Oni rudar pravil, da je videl i na ljubljanskem polji nov zasad hrastovi-ne .
Opeka
Letos 1069« podražila se memo lani. Stres nik zdaj po 10 f. 1000 (pred le 9) debela je po 9 (pred po ti)
Rokode1 cev
zlasti dobrih je tod premalo, posebno zmanjkuje čevljarjev pravih, tudi ni dobrih kovačev, ključarjev kolarjev etc. lončarjev pa nič
Še raste !
Kdor ne more ali je prelen izkopati krumpir, korenje etc. ima za izgovor vedno: še raste, t.j. ni ne škoda ne sramota, če tega dela še ne opravlja.
Dodatek B. glej dodatek A 3. stran
Ljubljani po 0 grošev. Rake vozil je Lozarju, pa tudi drugim zl. Lukmanu. Govoril je včasi i ktero nemško, n.pr. dif (Diet)!) /Tat Virand rekel (to Jermani ca rekla mi) da če pogine v kaki ječi, ali druge j bodo ga Lahi gotovo naredili za svetnika ./ Žak: "labudje", labudov da je ustrelil jego oče z dvocevko naenkrat 17» selo da jih je bilo do 300 . Stržena pravi da ni nobena riba, da bo to blez smudž Rakov, trdil čvrsto, da ni še nič manj ko jih je bilo c-
Zor,# v Kandii
Da ajda že 9 let ni rodila prav, pred skor zmir - megla jej dela gluho zrnje - babice - 1069 - ni bol ja od lani. Pšenice je dobil letos od 10 mernikov posetve 75 mernikov, tudi druge strni, fižola sena detelje dosti , proso za nič. h jive tod okrog dobre, rodne. Sploh bo kmet letos lahko shajal.
23 . oktobra.
Ljudje gredo kupoma v hrvaške gozde ču brani na potu ne troše skor nič, Kranjčani, Laščani in Ribničani pa dajo mnogo zaslužiti krčmam. Od tukaj gre malo ljudi v Hrvatic, le kak malopridnež.
Voznik peljal je 10 teh potnikov iz Kandie do Krškega za - 4 forinte! le da postopa, sicer se plača za dan vožnje in 1 človeka po 5 for. , če je pa vse prosto vozniku (i hrana njemu in konjem) pa
4 •
Ribničan
naselil se v teh krajih in vračajoč se se natovoril je imetek jedva na 3 voze. Kmali profučkal in prišel spet v te dolenske kraje in kar je mogel zdaj vzeti seboj, je spravil prav lahko na 1 voz.
0 klaji
Ha vsak cent teže živinske daj po 3 in 1/2 sena ali po razmeri druge klaje . Za dobrega sena s travnikov velja pa dobrega planinskega sena 82 navadne detelje 94 nemške 93, turške 89, slabe jega trje-ga sena 175 > pšenične slame 275 ržene 300, ovsene 22p, ječmenove 200, sočivje 175• To je za suho klajo. Zmed zelene pa dobre trave, detelje , grahore vsakovrstne 400 slabše baze 4^7? ravno te pa slabše in stare je 45 0, repnega in pesnega perja 550• Izmed korenstva krompirja 200 ~č6» , rese 300
korenja 275? repe 450• Izmed žita turšice 50 pšenice 45? rži 43 ječmena 46, ovsa 55? divjega kostanja in želoda 75? rženih otrobov 60, lanenih preš 50 ? olovih tropin 120"t& . skuhana ali p oparjena klaja več izda, krave več mize jo in živina se bolj spita. V več krajih Belgie dajo govedom samo toplo hrano. V doljnji Avstrii dajo živini goveji z velkim pridom vsak dan rezanico, ki se v kadeh sama spari in tolko skisa, da diši kot kislato vino, ali se preveč (na jesih) ne sme skisati. (Ilovi ce 1069 • bro j 42.)
Pre govor
Za zakon in ljubav: kdor ni nikoli hud,§1* nikoli dober
Tkalček s Kala
trden kmet, pripovedal, da njemu rodi 13 mernikov pšenice 60 in ne več. Da poskusi, posijal je sive ajde naj pred 1 pehar (5 vrčev) in dobivši 7 mernikov od njega sprevidel je nje korist za te kraje. Od treh mernikov dobil bo gotovo 40 mernikov. Ta mož ma pri hiši tudi štirno . Trdi, da mu rodi ajda zato zmir, ker seme menja.
Vreme
30. oktobra sneg že visok komove c kakor je pravil logar
(Luke c) Jože Tropine c , podrl je po knezovi ho sti sila drevja, mecesnov ležalo je gotovo po pO v eni vrsti na tleh Veje se bodo prodajale tega drevja po 1 for. srednji voz, debla pa se bodo pred še le cenile . V Kačji riti ubili so mestni lovci srno, ki je pribegla les iz knezove hoste .
Nekteri gospodarji imajo še krumpir pod snegom. Tropinča gonile so že coprnice. Še le pri grob ji ko je naredil križ, so ga pustile, da je mogl priti domu.
Dolenci cikajo skoro vsi .
Kotle majo skor v vseh hišah
Ljubic; če bo dan sv. Uršule lep,
bomo spravili lahko vso letino, bo suho v jeseni. Letos 1069 je zadel.
Roženkranc molijo Dolenci v vseh hišah od roženkranjske nedelje, dokler začno spomladi hoditi v goro* Po leti ga v nekterih hišah le v nedeljo. Zjutraj ali vseh treh delov pa nikjer ne.
Klarici
Ruži z mašino, tudi žito n.pr. pšenico
mlati z njo. 5 ljudi
zraven treba, po 60 mernikov se na
dan omlati. Ličkat hode pa punce
že po 50 jih bilo, pojo veselo vkup
od 9 - 12 to trpi. Vsaka dobi po 5 soldov
merico vina in kruha. To dekla Mic-
kina pravila, ki je včasi šla še le o l/2
dveh čez Krko domu, veslaje sama
bez straha vode, noči pošasti ali fanta.
c.
Bržlin rokodelcev (z okolico) krčmarjev 7» 2 ne točita. 1 krojač za nič lcamenar dober (iz Bučne vasi) kolar Bršline c, ključar Gorenec izvrsten. kQjškre 3
...	....... /besedilo črtano/... pastir 29 ior
od bika 7 grošev vsakega posebej dobi.
Po st olar je (doma je na Kamenicah) Osterman. Kovač v Bršlinu Mizarja Šali v Cešči vasi in eden v Bučni vasi oba dobra. Krovcev je v okolici do pet, tesarjev je več - do 10 v Pre-činski fari . Tesarju dajal plorian na dan staremu 10 grošev, fantu 9 grošev, 11 meric vina in hrano .
Enemu, naj boljemu, pa le ti grošev.
Tkalcev pozna Florian v fari 4» krojačev 5? postolarjev 9*
Vreme .
Sneg ležal do ti. sim ter t je 9• novembra vzelo ga slnce, dež, zlasti pa jug.
Ali 11. novembra pada že spet silen
sneg. 4"tič letos. Tretji je bil visok 1 l/2 čevelj. o a 1 a .
Ge ne bo ajde 50 mernikov, je pa ne bomo spravili. Še ena; Drva cepijo se z zagozdo, ali razcepijo se le z vinom.
Globus lti69 K3? 4»
Pruski Litvani zovo svojo pijačo Alians, slabo, unserm Tafelbier nicht weit entlaufen.
Železnice v severni Ameriki
1031 . le 23 milj, lO^O že 9020, 1069 Pa mnogo če z 43.000. PensiIvania ma jih 4*400 m Ilinois 3450. V vseh "bankah bilo naloženih denarjev 493 mil jon. dolarov, želez-niceveljale pa so več: 1070 miljon. dolar, banke noše v letu $0 - 60, dolarov, dohodki železnic pa 400, dol. Notranja tržba po železnicah in vodotokih le samega H. Jorka je prevozila blaga v vrednosti čez 1600, vrednost blaga vnanje vožnje pa le vse vkup bilo 600, dol. Amerike stale so železnice 1,670,000,000 dol. Anglio pa nje 14*500 milj dlge 2,510,000,000 dol. Vsa Evropa ima zda$ 50.700 milj železnic, veljajočih 7 ,500,000,000 dol.
Cincinati (Ohio)
230. ljudi, 13 železnic, 119 cerkev, dnevnih novin 5 angl. 2 nemške, 19 na teden, 2 na 14 dni, 20 mesečnih, 1 na četrt leta. Viseči most čez Ohio veljal več od 2, dol. Prometa 1655 . že za 105,073,135 dol., 1064 • pa to zraslo na 620,060,362 dol.
mineralnih vod v Spanji
je do 2000 mineralnih vod, ali v rabi zdaj le čez 1200 (v Prancii le 064)
Guipuzeva ma toplic (kopel ji)
(24 virov, Granada 29 kopel ji Malaga 31. ergo Spanja naj več kope 1 ji vse Evrope. Al o Francozom
neso , ker dobro urejene. V Granadi so naj bolje Graena in Albama .(32 ,
36° Reaum.) - WiIdbad, Wiesbaden ali močneje zdravilne sile zopr brom, rane, revma, putiko.
Nemških kolonistov v Ameriki
Od 1320. do 133 0 (oficialne vesti) 7 ,729 30 - 40 že I32.305, 40-50 že 434.626 50 - 60 že 951-667, 60 - 63 že 6O7.
■=. 2,153 .530 Švabov. Zdaj je doseljenih in ondi rojenih vseh čez 7 miljonov, ergo saj l/5 vseh ljudi
Premog v husii (po G. von Helm-ersen (Globus 1069- No. 6)
V zapadnem delu (Jekat. gubernie) premožne gore je 44 krajev da je vredno kopati, vse debeline 16 niti a 112 čevi j. Če se v letu le 3 0, pudov izkoplje, bi se 3000 let lahko kopalo. Iztočni del gore ima pa saj tudi toliko Tudi železne rude je tod sila mnogo Za več sto let, če se koplje i v naj veči meri. Železnica iz Hark. v Ta-ganrog gre skoz naj bogate je premogove in žele zorudne sklade, tu že vstajajo mogočne plavši in rudniki Tudi ni res, da ni dobr premog Tula-Kalužki , ki ima kolosalno razširjenost, koplje se ta lahko in ceno, vedno se nahajajo še novi skladi, i na desni st ra-
ni gornj. Dona in vse okoli. Tudi na severu tulske gubernie je sila premoga , i tu nana ja ju se novi skladi ob Oki je zlasti velikansko ^premoga polje, bo koristil na vsi Oki, delu Volge Oka premog pojde gotovo do izstradana in bo preskrbel i Moskvo. Sploh se odpira če dalje več premog. in železnih rudnikov, in osniva mašinfabrik.
Kupčija Amerike
Zadnje leto (do 30. junia 1069 •) vvoz vreden 437) dol. izvoz bliz 432m pavolje se izvezlo čez 162 mi1 j on srebra in zlata čez 42 milj. dol. pšenice čez 25 ihi 1 j . rži blizo 7 pšenične moke blizo 19 mi1 j on petroleuma sirovega blizo 3, rafinanega čez 2 7 mil j on dol. duhana izvezlo se za čez 23 mi1 j on , sira čez 6 mi1 j on vve zlo cukra do 61 milj. kave do 2p m. čaja do 14 m. manufak-tov iz svile, pavolje in volne čez 70 m. železa čez 12 mil j on, vina za 2,753. dol.
Šala
Sivar: Sem si močno podfutral srajco (močno napil)
Popotovanje s Šelandrom
Gospos . : Kar človek stori sam, je še še kar pa gosposka, ni nikoli za nič !!
Voznik iz Trebna peljal do Radeč za 4 for. - Janezovka: da ne dž svoje prismoda rije za 5 0 f or. Strašno kvantala 3 grunte in mlin si prikupila . - Par mesto plačati obljubil mašo brati.
Vdova zahtevala za p oskušn j o ženina. - V fabriki lumpje. Cene: Med Mokron. in Š. Marjeto lepa poraba vode za mline. V Š. mar jeti silne klobase kašnate , zelje še predlan jsko.
Ha grob ji hočev. pop Henigman slov. napis, drug pop latin. in slovenski, na križih mrtvaške glave.
Krčmar bral zvečer gostom novice.
ip a 1 a
Krojač na vpros, kaj dela, odgovoril: Ljudi opravljam.
Oboji enaki
I Dolenci o bogatinih radi govore da si niso spravili denarja po pravi poti.
Pijanci in pijanke pri Flor.
Solidni^ od konca govorili, potem peli se ljubili, objemali in dokler jih ba-hant . navdušenost ne uname, zdaj strastne pantomine prijateljstva, skoki, poljubci etc. Slišal sem besedo "hrana" =. živež $ ali lep ali nesramen? (* grd) . Pelo se naj pred lepo o petji ptičic in pastirčkih
0	majolčici, starčku, jelenčku
1	bila sveta: Čečena si Marija
11.
ti, vsa polna božje milosti . 1 bila je na pol hrvaška: Muzi, m. 'z kupice ga zmuzi, 1 z germanizmom Le trinken trinken Wein — Mein Lieber lustig sein . V eni pelo se jej Le pijmo bratci vince -Naj voda tam stoji - Naj jo p je gospoda, k’ za vince ne trpi.
C op rni ce
La ne pomlzo krav, se pred solncem mora živina gnati na pašo o velk. praznikih: o bink. vnebohodu, resnem telesu in Kresu. V Š . Mihelu je pop Juri pridigoval silno zopr praznoverje dolensko, n.pr. Kmet v hosto, zaje ga sreča, hajd nazaj, drugi krat sreča ga vik, dober znak! ergo v gozd. Konja se privežeta, volkovi ju požro etc. Tudi v Prečni tako.
Jagrček polovičar
Le za odkup tlake dal 250 for (v letu
po 12 for. ali pa tlako 2 krat 1 peš i konj)
Vsaki peti teden bil svoboden.
Bajal je desetino od vina, pšenice rži, ovsa, ječmena in vse živine.
Starič prosa (1 mernik) žitnice (1/2 mernika ajde - to dvoje v zrnji ki je pa moralo biti prav čisto. Grajske štibre dajal 5 cvancigaric
potem 1 velo kokoš, ti povesem lep. pre diva, ti ja j (v skledi vode se skušali morali pasti k dnu) in 2 vedri gor-ščine, če je rodilo ali ne. pridelalo se je vina po 00, včasi i 100 veder (a po 32 vrčev) Odškodnine carske plačal je 2ti za žitno desetino, vinsko 20, gorščino 24 etc. vsega do 100 for še. Sploh se plača zdaj manj v davku ko pred vseh onih reči. pri Jelovšku sta razen njega še odkupila tlako še dva. I. zato, da se družina na tlaki ne pokvari. Da se je dobilo vse v redu, djal je Jelovšek oskrbniku in žu panu, da bosta ona morala plačati, če bode dobilo se kaj slabe ga .j\ Tlačanom dajal je zavrelice piti, naredivše se v 2 sodih držečih po 1000 veder.
..nogo mladih ljudi je od nje u-mrlo v 14 dneh, če ni htela iz njih iti. Aniko opominjala mati, naj hodi pit raje mesto grajskega vina Prečino. To vino je bilo tako , če ga je izlil na travo, da se je posušila. -
Jagrčk. Jakoba sin Janez
Ma Hrvaškem bil 3 zime, jel žgance zelje meso, drugo leto prišel rejen domu, prinesi vsako leto po 60 for domu. Izostal je od Mihe la do Jur ja, ko ni bilo doma dobra zaslužka. Sicer pa je delal v opečnici opeko, vsak dan služil po 12 grošev in si prislužil tako samo s tem delom do 75 for. dobivaje hrano od doma . Prihranil si je tako sčasoma do 500 for. svojih.
Pogrebi v H. mestu
Korar Belin je hudo karal meščane, kaj da napravljajo tako velike pogrebe, da ne morejo jih plačati. ICdor ni bogat, naj se ne baha . -
Neumnost, svojeglavnost , vraže
Zaklad se dobi , če ga zakopač ne izroči vragu, sicer se pogrezne v jamo, ki se odpre . Če je na kakem vrhu, glavici zakopan, se dobi : tako ga dobili na KapiteIškem hribu. - Kmet ni htel dati vina za 9 f, drugo leto ga izlil po nogradu, ne za 100 for. ne bi dal mernika pšenice, češ ker se obeta toliko, mora biti že še veš vredno in ve ci kup .
proti beračem
Dolenci preveč poterpljivi. med berači tod silni lumpi - bordeli beraški etc.
E .F .
12
13
4 6^
Svatba
Ha pira bilo svatov vseh 14 oseb, pa 10 otrok in oglarji in kuhinsk Moke iz 6 mernikov, 2 bele, 1 l/2 ajdove, 2 1/2 soršice. Ki c ma l/2 grunta slaba, 1 l/2 št anta je.
Na kranceljne. Tisti večer pred poroko k nevesti in k ženinu, vsak posebej . Nevesta ta večer vence naredi, pred poroko prido svatje ponje. "Na kranceljnih se pije, je in poje, kolikor se hoče . Pred poroto nevesta ali če ima družico, ta pripne vence gostom. Poroka: 3 krat (nova šega) gresta on in ona k oltarju. Celi dan do večera pije se po krčmah. Kedar gredo k poroki, starašinke (tudi po 3 in več jih je vse se tako zovo , ki gredo v cerkev) Kruh dajo vsakemu, ki jih sreča, že od daleč vpijo nanj, da pride vzet. V cerkev je navada da gredo 4 para, 2 na nevestni dva na ženinovi stiani.
Na svatbo pa gredo lahko vsi povabljeni. Svatje ostano en dan in eno noč (včasi še dalje) pri nevesti - oboji nje in njega svatje, toliko časa i pri ženinu.
Rajtinge ni nič. Le žlahti, ali kuharici če se kaj daruje , ali ta daritev ni muss, toda grdo je. Kuharici se navadno da 10 grošev par, žlahti pa tudi manj, nevesta pa materi in očetu svoga moža daje po tolarji, sestri njega pa 20 x ali kakor hoče . Vino pije se naj bolje kar ga je doma, ali ne kupuje se ne posebej, če ni doma dobrega, se pa pije kakor je. Je se na svatbi: riž na juhi , govedino kuhan hren, zelje s klobaso ali svinjskim mesom, ajmoht kurji ali kakoršen je, kurja juha z rezanci, kuhana kokoš evina s kisi. hrenom, gorka potica krofi, pohanje, pohani žinkrofi, pečenka in salata (zelnata) mrzle potice , šarteljni, suho meso, plečeta, gnjati v prav veliki skledi zgoraj pa orehovi štruklji in pušelc, na zadnje ajdova kaša, in žolca (tudi še skop čevina, teletina ali kaj.) Ajdova kaša in štruklji so še le 2. dan, predno gredo domu, vede, da je zdaj avs, tudi trajet majo
preč za prat o pred štruklji. Trajet so pečene šnite cimet in cukr. Kokoš je vselej enkrat pečena enkrat kuhana, včasi več včasi menj. Voglarji dobe vina, kruha, potic, krofov etc. vina na vsakega več ko 2 ferklja, tudi babe voglarijo. Poje se, če ne jedo, vedno: zdravice. Maškare so vselej, pojo kaj lepo za ženina in nevesto (novo pesem) voglarji so ob enem i maškare.
Dve babi naredite kamelo eden pa jezdi v sredi, be lepše je, če so močni možaki.
Popilo se pri ženinem očetu čez 3 estrajhe, pojelo 20 & govedine 6 teletine, 2 plečeti , 2 klobasi 7 kokoši, pri nevesti pa še več popilo in pojelo 14 kokoši, mesa pa mllnj ko pri ženinu .
Rešpekt pred gosposko in meumnost
Eekdo dajal za hrast 12, potem 20, 32 for. ali gospodar ni ga dal. Kupec pravi še ga ne daš zdaj, ko ti ponujam denar zadnjikrat, dobil ga bom zastonj, že vem kako in kje. Gre v Ljubljano, pridši nazaj, pravi zdaj je hrast moj, ga poseka, razpili in pome če kose v jarek, da zgnijo. Gospodar, navajen od gospode vsake grabi jivosti, ne upa si ne braniti mu, ne tožiti ga. -
Kmet zmirom tepen
do sodnega dne ostane revež, razun če bog sam pride ga rešit. Žolnirji in gosposke delajo zmir kar hočejo, ne poslušajo nič kmeta. Slabo zemljo devajo v 1. red, dobro v 2. in 3. Ma karti bil je nograd kaj lep, v gori pa slep, rekli smo da raste tu samh stena - vse zastonj. Zapisal ga je v 1. red, češ, da izgubi službo, če tega ne stori. Kosi le veder, bližnji lepi pa j>0, pa je pal v 2. ali 3 . red
pritoževati se, je bosa ? ne pomaga nikoli nič . Ti govoriš gospoda pa le piše, kar hoče , ji ni mar za kmeta (pogovor več kmetov pri plorianu) Pri sosedih treba je naj pred iskati pomoč, če je tu ni, je ni nikjer .
Le imaj mo ljubezen eden do druzega in ponašajmo se kot prijatelji in bratje.
Škandal v II. mestu.
Svinger in Dragane c pri Luzarji. Oficir. Lužarjeve oslovske čenče. Čuber citira Š. - D. pa Kapret . Š . pobrat se z ofic.
Ideali.
Gospe, jedoča kokošje kože - pop ki plača z mašo - hlapec ki skoči v vodo - stara pijanka, kteri je Brslin poleg Seča naj■imenitne je mesto - Okopi bogatin, ki nosi fižol seboj - Lovec.
Slaba vera
Podob japonskih mučenikov niso dosti ljudje kupovali ali barali za nje (Bubeniček) . "Ko bi bral kaj pobožnega ne bi me družina poslušala za mizo, ali bi sedla kupoma če bi prinesla vrč vina. (Jermani ca) - Jagrčkov Janez: Mi se postimo, ne ker bi mislili da je sicer greh, nego iz navade.
Ker sem postil se že do 30.	40. etc. leta, se bom še zanaprej , ker
sem se že dopoldne, se čem še popoldne - tako mi pravimo. Kedar grem pa v mesto, pa jem meso jez in tudi žena, če je prav petek etc. Mek drug kmet : Kristusu je bilo lahko postiti se, ker je bil bog - ni čutil v želodcu nobene praznine etc.
Zopet dolensko pijanstvo.
Kedar kdo umre , dobe tisti ki pridejo kropit ga, vina, kolikor hočejo. V č a si se razvijo okoli mrliča radi te razvade grde pijače. Pri K. se je žena ran jcega strašno o taki priliki krohotala vsa pijana. Jagrčkovega malega deška praša ded davši mu vina: kaj ne, zdaj je pa bog pomagaj. Otrok:
0 ne, stari oče, bog pomagaj je takrat , ko dobim od vas vode piti.
Posluh pridig.
V	mestu, če ni dober pridigar, je cerkev prazna, tudi o kršc. nauku. Ce pa zna gospod povedati, pa se vse tare . 0 slabem pridigarji govori se zaničljivo. Govoriti mora se lepo po domače, za živlenje: tako pridigal je Arko in Albreht - Vilfan
"pa ni za nič" čenča to, kar že vsak sam ve.
Odiomek pe smi ♦
(Vino), ki pij6 ga radi - stari ino mladi - kmet mn gospoda v gradi. (Slišal v Bršlinu)
Svete in nesvete reči
Pri izpraševanji ni znala moliti očenaša punca 10 letna in odraš-5en dedec z Marofa Muren, plovan nekaj kazni1 dete (ali malo) in oče zapretil je popu, da ga bo že ozmirjal. Hatuzelj (alem) bil je mal človeček, 3 let čepel je pod mernikom, leta takrat dolge le po 1 kvatre. Ljubič: V cerkev in malin se gre kamor se hoče (ko je pop karal ljudi, zač hode drugam v cerkev
Primki
Drobnič daje jih rad drugim, Florianu n.pr. Cilinder. Zato pa jih njemu i drugi, reki enkrat: Drauf, zdaj se zove dravfar razen še drugih primkov.
C oprnice
pravi Jagrčkov Janez neki trdijo, drugi ne. On sam misli: kako bo baba letela po zraku, ko ne more še po 'tleh ne hoditi.
Kmet ni rit
V	Prečni pridigal kape lan, da je kralj kmete zelo čislal, sin pa jih sovražil prijazen gospodi. Kralj napravi velik obed . Sin dobi vso pripravo, ali kruha ne. Radoveden pobara, kaj to pomeni. Oče : IT e maraš za kmeta , pa naj ti
ne bodi mar niti za kruh, ki ga kmet prideluje.
Jagrček.
Pravijo da bije toča radi grehov. Kako pa je to, da slišim da na 'Burskem ne bije tako strašno ko v krščanskih krajih ondi , kjer so med hribi žlebovi. 'l'o je že tako - planeti to delajo, eni so dobri drugi hudi - zovo se Jupiter, Saturnus, Venus etc ali ne vem kteri in kedaj pomagajo kteri ne.
Kaj je v teh bukvicah:
O Kusii ls zapadne g. 2: Šumaki 5: Ziar. zapadne g. 8 pijanstvo. 13*14.19: Blasius 20: železnice. 21.
59 prodaja gradov 21 ljudi v PolEl 23 Moločna učreždenja 25 budget 26 trg z Azio 54*55: knižtvo 54: podvoj ljudi 72: zaliv Puk 73:
Stepa, Orenburg, kval. morje 74 Novgorod. Ileck 75: Sara, Lenkoran, Baku 76 Ašur-ade 77: Kohl l.Jh* 85: »ajkal 08: Elton 09: 'ti0ve oblasti , zlato v Amurii . Pjatigorsk. Vladikavk. Kabarda 90: Dariel, Oseti 91* vojska 92: ljudske šole 93 * gimnazie poljske. Kavkazka družba .	95: turkestan. razstava 99: veselice
v Taškendu. Berdijansk 100: Vino v Besarabii Sverčkov. 11. duhan ob Volgi. Postov. Samo let. Omika v Piceru. Ilsing jezero . Maselba Kurcev in Cehov
Excerpti drugi. Buckle 2o. itd. 60-64 • etc.
Daniel. 9: novomeški gimn. program. 55:
1. hrvatska izložba 50: odlomci.
Pre divstvos 64 * 97 * 102 . 104 .
Syi1 stvo: 64 (Povše) 97 Kaligar, Mah
0	kruhu 105 . Gospodarstvo Horsk,y-ga 4*
Živlenje na Dolenskem:
1	Ribe v Krki 2.3. Valvazor 5 politična pesem povodnji mož 6. Šega 17: grob je novomeško.
Iti. g. š.jernejsko 66. š. petrski pop . Zvin 67. dolenska nevednost i vraže (Svingar,
Bučar) 68. Raki in lekovite postrvi v Žu-žmberku . Š . gerne jski lek 69: Shod v Mačkovcu in Š . Petru .	7^ Kmet Blažič o
I.meščanih. Gorjanci in flora. 71* Skubic o Toplicah. Tomič. Ogenj v Drami Jagrček. teža kranjske pšenice. Adolf in Bruni I. - Mirko nalezen. 93: Kres v Selih 94: Kres v Toplicah Vino, koza in Noe. 95 £ Kašča - Semič, vršenje žita v Š. Jerneji
stogi. 96. Imetek Metlike. V Locni sključeno dekle, gabrski mešički krasna nevihta. Zaplod š. jernej. polja, ti čina . 103 Mehorovi delavci. Janez Škofič. Kolbe zen 104 . dolenske vraže. hlapci banjofški. tukajšnji gospodarji in letina 106. samošilnice dolenske pojedine. Okopi popi. 107 . Kmetje in pridelki lOti . Toplice nekdaj. Kapun ski britof 109 L. bukvami ca.
113 • pridelki v Š. Jerneji, dolenski germanizmi.
114. gobe in besede , Gorencem sploh ne znane. 17• pridelki. Virk plovan pre činski liti pridelki. Hočevje; Elze 06. Schroer 99. Kianjski vozniki 96.
Statistika o Čehih, pražka tehnika 13. dohodki 22. rojstvo in smrt 9ti.
/