URADNI GLASNIK
ZA OBČINE AJDOVŠČINA, ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, NOVA^ GORICA, PIRAN, POSTOJNA, SEŽANA IN TOLMIN
LETNIK !

KOPER, 27. AVGUSTA 1965
ST. H
Občina Ajdovščina
—	ODLOK o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Ajdovščina
—	ODLOK o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih odvodov
—	SKLEP o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij za delo v skupščini občine Ajdovščina
Občina Koper
—	URADNI POPRAVEK odloka o tarifi občinskega prometnega davka v občini Koper
Občina Nova Gorica
—	POROČILO občinske volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v občinski zbor
—	POROČILO občinske voliine komisije o izidu nadomestnih voiitev v zbor delovnih skupnosti
Občina Postojna
—	ODLOK o javnem redu in miru v'občini Postojna
VSEBINA------------------------------------------------
Občina Tolmin
— ODLOK o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine Tolmin
— ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbbr — ODLOK o razpisu nadomestnih voiitev v zbor deiovnih skupnosti
— ODLOK o območjih tretjega proizvodnega okolišča v (Acini Toimin
— SKLEP o povračilu stroškov odbornikom. Članom svetov in drugih kolegijskih organov skupščine občine Tolmin — SKLEP o soglasju k sklepoma zborov volivcev Toimin in žatr če o ustanovitvi krajevne skupnosti Toimin — SKLEP o soglasju k sklepu zbora volivcev Drežnica o ustanovitvi krajevne skupnosti Drežnica — SKLEP o soglasju k sklepoma zborov volivcev Trenta in Soča o ustanovitvi krajevne skupnosti Soča — SKLEP o soglasju k sklepoma zborov volivcev Logjc, Bre-ginj in Sedlo o ustanovitvi krajevne skupnosti Breginj — SKLEP o soglasju k sklepu zbora volivcev šentviška gora o ustanovitvi krajevne skupnosti šentviška gora
OBČINA AJOOVŠČtNA
, - * -
Na podiagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji tUradni list SRS. št. 20/65) ter na podlagi 90. člena statuta občine Ajdovščina je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. julija 1965 sprejela
ODLOK
O	SAMOUPRAVLJANJU DELOVNIH LJUDI N V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE AJDOVŠČINE
L člen
Upravni organi občine Ajdovščma veljajo glede samoupravljanja v smislu določbe 59. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji za en sam organ, če za posamezne organe ni z zakonom drugače določeno.
Pravice predstojnika občinskih upravnih organov v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja delovnih ljudi v teh organih izvršuje tajnik občinske skupščine.
2.	Člen
Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v občinskih upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju $ predstojnikom organa ter s tem, da dajejo predstojniku mnenja in predloge glede vprašanj s področja notranjih odnosov v organu.
3.	člen
Delovni ljudje v občinskih upravnih organih samostojno:
—	volijo in odpoklicujejo člane sveta delovne skupnosti;
—	sklepajo o poročilih sveta delovne skupnosti;
—	dajejo svetu delovne skupnosti smernice za delo;
—	odločajo o uporabi sredstev skupne porabe;
—	dajejo mnenja in predioge o osnutku programa dela organa;
—	dajejo mnenja in predioge o drugih vprašanjih iz področja notranjih odnosov v organih.
4.	čien
Delovni ljudje v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom:
—	sprejemajo pravihnk o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih, pravilnik o sredstvih in delitvi dohodka ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja s področja notranjih odnosov v upravnih organih;
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun;
—	odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
___odiočajo o medsebojnih delovnih razmerjih, kadar je to z zakonom ali s pravilnikom organa tako določeno;
___delijo osebne dohodke po rezultatih dela;
—	skrbijo za strokovno izobraževanje;
___ skrbijo za zboljšanje delovnih razmer in
poslovanja ter zagotavljajo varstvo pri delu;
—	sprejemajo plane rednih letnih dopustov; ____opravljajo še druge naloge, ki so določene
z zakonom ali z drugimi predpisi.
5.	člen
Predstojnik samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organili o vprašanjih, za katera je pooblaščen z zakonom ter s pravilnikom organa.
6.	člen
V primeru, ko delovna skupnost oziroma svet deiovne skupnosti odloča v soglasju s
predstojnikom in se tako Lgtasje doseže, se zadeva predloži v osmih dneh svetu za občo upravo in notranje zadeve, ki o njej dokončno odtoči.
7.	čien
Predstojnik zadrži izvršitev akta delovne skupnosti oziroma sveta delovne skupnosti, ki jih ta samostojno sprejema. Če meni, da so v nasprotju z zakonom ali s splošnim družbenim interesom.
V primeru iz prvega odstavka tega člena mora predstojnik o svojem ukrepu takoj obvestiti predsednika občinske skupščine, ki o njem dokončno odtoči.
8.	čien
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku.
št.: 1-021-11-1965.
Ajdovščina, 30. julija 1965.
Predsednik Slavko Rovtar, 1. r.
Na podlagi 90. člena starta občine Ajdovščina in 7. čiena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65) je skupščina občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. juiija 1965 sprejela
ODLOK
O	ROKIH ČIŠČENJA IN PREGLEDOV KURILNIH NAPRAV IN DIMNIH VODOV
1.	Člen
Kurilne naprave in dimni vodi se čistijo in pregledujejo po določbah tega odloka.
Čiščenje in pregiedovanje kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati strokovno u-sposobljen dimnikar.
Str 106
-URADNI GLASNIK*
St 1? — Koper. 27 avgusta 196?
Dimnikar m doižan odstranjevati pepela iz kurišč, vodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne čistiti plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin.
2.	člen
Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in dimm vodi teh naprav se čistijo enkrat vsaka dva meseca
Kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se pretežno uporablja elektrika ali plin, se čistijo v času od 1; maja do JO septembra po potrebi.
3.	člen
Kurilne naprave in dtmni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, siaičičarnah ter v podjetjih in drugih ustanovah, kjer se te naprave uporabljajo staino. se čistijo vsakili štirinajst dni oziroma vsakih osem dni se čistijo tudi centralne kurilne naprave in dimni vodi teh naprav.
4	člen
Plinski vodi kurilnih naprav na zemeljski pim se čistijo enkrat na mesec
Zidani dimniki za odvajanje izgorelih pii nov plinskih kurilnih naprav se čistijo štirikrat na leto.
5	člen
Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimnik) se čistijo v do^ govorjenih rokih.
Kuritne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj enkrat vsaka dva meseca.
6	čien
Na zahtevo stranke mora dimnikar Čistiti kurilne naprave in dimne vode tudi v krajših rokih, kot je to določeno v 2., 3., 4. in 5. členu tega odloka.
7	člen
Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi.
h
Odborniki, člani svetov in komisij (v nadaljnjem besedilu: člani) imajo,, kadan opravljajo svoje dolžnosti v skupščini občine Ajdovščina, pravico do:
—	povračila potnih stroškov,
—	povračila izdatkov za hrano in prenočišče,
—	nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek.
2
Povračilo potnih stroškov pripada članom za prevoz z viakom ali avtobusom.
Kjer ni javnih prevoznih sredstev pnpada članom, ki uporabijo svoj osebni avtomobii, kdometrina v višini 50 dinarjev od prevoženega kilometra, če je njihovo prebivaiišče oddaljeno nad 4 kilometre od sedeža občinske skupščine.
3.
Stroški prehrane in prenočišča se povrnejo z dnevnico. Ta znaša:
j	dinarjev
—	za	zamujeni	čas	do 6 ur	i.2G0
—	za	zamujeni	čas	od 6 do 12	ur	1.600
—	za	zamujeni	čas	nad 12 ur	2.500
Dnevnica pripada čianom, katerih prebivaiišče je oddaljeno nad 4 kilometre od sedeža občinske skupščine m niso zaposleni na območju mesta Ajdovščina.
4.
Nadomestilo za dejansko izgubljeni osebni dohodek se prizna članom, ki so v delovnem razmerju, v višini dejanskega odtegljaja njihovih osebnih dohodkov.
Kadar zaseda organ izven delovnega časa, pripada cianom v delovnem razmerju nadomestilo v znesku 300 dinarjev na uro, vendar največ 2300 dinarjev na dan.
5-	/
članom, ki niso v delovnem razmerju, pripada nadomestilo za dejansko izgubljeni delovni čas v znesku 300 dinarjev na uro, vendar največ 2300 dinarjev na dan.
8.	člen
Dimnikar ne more zaračunati dimnikarske storitve, če dela ne opravi po njegovi krivdi.
Dimnikar lahko zatačuna odškodnino za zamujeni čds po cem, ki je dotočena za čiščenje kurilnih naprav m dimnih vodov, če njihov koristnik ah uporabnik zgradbe ni dopustil, da se opravi čiščenje ali kontrolni pregled v predpisanem roku.
^.a kontrolne preglede sme dimnikar zaračunati največ 50 % predpisane cene za dimnikarske storitve
9.	člen
Dimnikar, ki opravlja dimnikarske storitve za določeno območje, je pred nastopom zimske dobe dolžan pregledati kurilne naprave in dimne vode. če so uporabni.
10.	čien
Ta odlok veija osmi dati po objavi v U-radhem giasniku.
St.; 1 22 13/62-1965.
Ajdovščina. 30. julija 1965.
Predsednik Slavko Rovtar, H r.
6.
Predsednikom svetov in stalnih komisij pripada zaradi sodelovanja pri sestavljanju gradua za seje svetov oziroma komisij, kakor tudi za vodenje sej in za udeležbo na raznih posvetih, ki so v zvezi z delom oziroma komisij, mesečno pavšalno nadomestilo ^r!n^'jcni delovni čas. ki ne sme presegati 8.000 dinarjev.
Pavšalno nadomestilo iz prejšnjega odstavka določi za vsak primer posebej komisija za volitve in imenovanja.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljat) sklep o povračilu stroškov odborni-. ***7^7^°*" svetov in komisij za delo v skupščini občine Ajdovščina, (Uradni glasnik okraja Koper, št. 5/64).
8.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasniku.
št.: i-114-1/62-1965.
Ajdovščina, 30. julija 1965.
Predsednik Siavko Rovtar, 1. r.
^ člena m drugega odstavka lt 7 člena statuta občine Ajdovščina je skup* šema občine Ajdovščina na skupni seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 30. julija sprejeta
SKLEP
O POVRAČILU STROŠKOV ODBORNIKOA ČLANOV SVEIOV IN KOMISIJ M V SKUPŠČINI OBČINE AJDOVŠČINA
OBČtNA KOPER
LKAUNi POPRAVEK ^ODLOKA O SPREMEMBAH JN DOPOLNITVAH ODLOKA O TARIFI OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA V OBČINI KOPER
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka O tarifi občinskega prometnega davka
v občini Koper (Uradni gtuamK.	št 11/65)
so	izpadle nekatere dbločbe in	se	v	1. členu
odloka H del pravilno glasi:
HI. DEL
STORITVE ZASEBNIH OBRTNIKOV IN DRUGIH ZASEBNIKOV
Vrsta storitve	Davčna
st-	stopnja
1	Od plačil za storitve zasebnih
obrtnikov in oseb, ki so izenačeno z zasebnimi obrtniki, razen od storitev iz tar. št. 3 in 4 tega tu ) tarde	5%
Opontoe:
1)	Davek po tej tarifni številki sc ne piačuje na storitve krojačev, šiviij, kovačev, brivcev, frizerjev, čevljarjev in koiarjev;
2)	Davčna osnova je znesek plačila za opravljeno storitev brez odbitka potrošenega materiala.
2	Od plačil za storitve drugih za-
sebnih gospodarskih dejavnosti in od plačil za intelektualne storitve, razen za storitve odvetnikov, patentnih inženirjev ter za obrede verskih organizacij	3%
Opomba:
Velja opomba pod 2) k tar. št.
1	tega dcia tarife.
Od plačil za gradbene in montažne storitve, k) jih opravijajo zasebnj obrtniki m osebe, ki so z njimi izenačene	7 %
Opombe:
I) Veija opomba pod 2) k tarif. št.
1 tega deia tarife;
Z) Za gtadbene storitve se štejejo: zidarska, tesarska, betonerska, krovska, fasaderska, kamnoseška. keramična, sobo in črkosii-karska, parketarska. steklarska, ključavničarska, kovaška, pečar-ska, inštalaterska in slična gradbena dela, ki se deloma ali v celoti izvajajo na gradbenih objektih;
3)	Za montažne storitve se štejejo storitve, ki se opravljajo pri postavljanju in usposabljanju za končni namen strojev, naprav in konstrukcij, kakor tudi druge strnitve, ki se opravljajo na instalacijah, s katerimi se stroji m naprave priključujejo na o-snovno mrežo instalacije.
4
Od plači! za prevoz potnikov in blaga s strani zasebnih obrtnikov in oseb, ki so z njimi izenačene in sicer:
a)	za prevoz potnikov z avto talijem
b)	od vseh drugih prevoznih storitev
MM 20 M
Skupščina občine Koper
OBČtNA NOVA GORiCA
POROČILO
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE za vo-htve odbornikov občinske skupščine v Novi Gorio o ugotovitvi izida nadomestnih volitev odbornika občinskega zbora na dan II. julija 1965 v vohhn enoti št. 8.
Občinska voliina komisija daje po 94. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih m okrajnih skupščin toie
gt {2 — Koper. 27. avgusta 1965
-URADNI GLASNIK.
Str. 107
poročilo:
Po podatkih, ki jih je občinska voliina komisija prejela od volitnih odborov, je ugotovljeno, da so se nadomestne volitve v votlini enoti št- S izvršite v skladu z zakonitimi predpisi.
IZID VOLITEV je sledeč:
v volilni enoti št. 8, v kateri se voli cn odbornik, sta bita dva kandidata, od katerih He
KLANČIČ JULIJ iz Rožne Doline št. 47 dobil 269 glasov.
HVALIC VIKTOR iz Rožne doline št. 49 dobii 395 glasov,
Neveljavnih glasovnic je bilo 30.
Za odbornika je bil izvoljen
HVALIČ VIKTOR iz Rožne doline št. 49
$t.: 0207/65.
Nova Gorica. 11. julij 1965.
Predsednik
občinske volilne komisije Boris Kovica, i. r.
POHO č I LO
OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE za volitve odbornikov občinske skupščine v Novi Gorici o ugotovitvi izida nadomestnih volitev odbornika zbora delovnih skupnosti na dan 13. julija 1965 v volilni enoti št. 36
Občinska volilna komisija daje po 94. Členu zakona o volitvah odbornikov občinskih jn okrajnih skupščin tole
p o ^ Otč i 1 n :
Po podatkih, ki jih je občinska voiilna komisija prej dia od volilnih odborov, je ugotovljeno, da so se nadomestne volitve v volilni enoti št. 36 izvršile v skladu z zakonitimi predpisi-
IZID VOLITEV je sledeč: v volilni enoti št. 36, v kateri se voli en adbornik, je bil en kandidat, in sicer
RAVNIK MIHA iz Nove Gorice, Gradnikova 5
ki je dobil 357 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 4.
Za odbornika je bil izvoljen RAVNIK MIHA iz Nove Gorice, Gradnikova 5.
St.: 020-2/65.
Nova Gorica, -14. julij 1965.
Predsednik
občinske voliirte komisije Boris Kovšca, 1. r.
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 3. in S. člena temeljnega za-, kona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) in 86. čiena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora iti zbora delovnih skupnosti dne 29 julija 1965 sprejela
ODLOK
O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI POSTOJNA
L Splošne določbe
1.	člen
Vsak občan se mora vesti tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka drugih občanov, da varuje javno moralo, pazi na čistočo, ne kazi lepote in zunanjega lica kraja, ne dela škode na javnih mestih in ne ogroža ljudem zdravja ter varnosti prometa.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo Varstvo po tem odloku. Kršilci določb tega
odloka se za prekršek kaznujejo po postopku o prekrških.
M. Varstvo reda in miru
2.	člen
Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti javni red in mir okolice, in to:
1.	igranje na glasbila in uporaba zvočnih naprav v odprtih gostinskih in drugih javnih prostorih po 22. uri;
2.	igranje radijskih aparatov, ali drugih glasbil nad sobno jakostjo, -to je v taki meri, da motijo deio in počitek drugih ljudi;
3.	preizkušanje motornih vozil in vožnja z odprtimi gtušniki v mestu Postojna in Pivka;
4.	izzivanje pretepov, neredov ali prepirov, smešenje ali nadlegovanje občanov;
5.	motenje javnih zborovanj, sestankov in drugih prireditev;
6.	zadrževanje kljub opozorilom v prireditvenih prostorih ali v gostinskih lokalih po končanem obratovalnem času;
7.	kajenje v kinodvoranah, gledališčih, na javnih prevoznih sredstvih m drugih prostorih, kjer je vidno označeno, da je kajenje prepovedano;
8.	kartanje v javnih lokalih, če to občutno moti ostale goste, ali če tega ne dovoljuje uprava gostinskega podjetja;
9.	kričanje, razgrajanje ali drugačno povzročanje hrupa ali ropota v zasebnem ali javnem prostoru;
10.	petje nespodobnih ali žaljivih pesmi, preklinjanje, žaljenje dostojanstva občanov z nospodobnim vedenjem, kazanje nespodobnih slik ali predmetov;
11.	postavljanje raznih zabavnih naprav (vrtiljakov, igre na srečo, športnih strelišč ipd.) ter prirejanje cirkuških predstav v gradbenem okolišu, na parceinih mestih mesta Postojna in Pivka, razen na prostorih, ki jih določi pristojno komunalno podjetje.
3.	člen
Na javnih shodih, prireditvah in na podobnih krajih se ne smejo nositi predmeti, s katerimi se lahko prizadene telesna poškod ba. Kadar se taki predmeti nosijo na javnih shodih, prireditvah, v javnih iokalih in na podobnih krajih, se štejejo za hiadno orožje.
4.	člen
Za vzdrževanje reda in miru na javnih prireditvah in v gostinskih iokalih, je odgovoren prireditelj oziroma tisti, ki ga prireditelj zato pooblasti, ter upravnik gostinskega lokala oziroma tisti, ki je za lokat odgovoren. Ti so zlasti dolžni:
1.	postaviti primerno število rediteljev in storiti vse potrebno, da se ohrani red in mir;
2.	poskrbeti, da se odstranijo iz prireditvenih prostorov in gostinskih lokalov pi jane osebe, ki ogrožajo red in mir ali zbujajo zgražanje;
3.	skrbeti, da se prireditev konča oz. da se gostinski lokal zapre ob času, ki je dolce čen s predpisi o obratovalnem času ali z dovoljenjem za prireditev;
4 skrbeti, da mladoletniki ne obiskujejo gostinskih obratov in drugih podobnih lokalov, da se mladoletniki ne udeležujejo zanje prepovedanih javnih plesov, da ne obiskujejo kinopredstav in podobnih prireditev v prepovedanem času in da mladoletniki ne kartajo v javnih prostorih.
IH. Varnost prometa
5.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi je o-žena varnost prometa ali ae ovira promet lestu in naseljih, in sicer:
I.	kotalkanje ter žoganje na uhcah, tigt
iavnih poteh;	. „ ....
Ì oviranje prometa na pločnikih ah dru-javnih prostorih z zlaganjem kuriva ali tgih stvari preko časa, ki je nujno potie-
ben, da se le stvari odstranijo, ali pa upo-rabijanje javnega prostora za odlaganje kakršnega koli materidla;
3.	puščanje nezavarovane vprežne živine na cestah, ulicah aii trgih, razen na določenih mestih (smatra se, da je živina zavarovana, če jo čuva oseba, stara nad 14 iet);
4.	puščanje vprežnih vozov, ročnih vozičkov, triciklov in podobnih vozii na ulicah in trgih v mestih Postojna in Pivka;
5.	parkiranje motornih vozil v nasprotju ;z določenim načinom parkiranja;
6.	garažiranje motornih vozil na javni parkirni cesti in na drugih krajih, kjer ovirajo promet:
7.	vožnja s kolesi in motornimi vozili po pločnikih in stezah, ki so namenjene za pešce;
8.	sankanje, smučanje in drsanje po mestnih ulicah Postojne in Pivke;
9.	prenašati mriiče in opravljati pogrebne sprevode v Postojni, Pivki in Pianini po vseh ulicah in cestah ter ostalih cestah I. reda na območju občine. Prevoz mrličev se sme izvršiti samo z vozilom posebno "prirejenim za prevoz mrličev. Izjeme glede prenosov mrličev in opravljanja pogrebnih sprevodov do. voljuje upravni organ skupščine občine Po stojna, pristojen za notranje .zadeve;
10.	otroci do 8. leta starosti ne smejo voziti s kolesom po javnih cestah;
11.	otroci od 8. do 14, teta starosti smejo
voziti s kolesom samostojno ie, če imajo legitimacijo o opravljenem koiesarskem izpitu v šoli;	—
TV, "Varstvo ljudi In premoženja
6.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se o-groža varnost ljudi aii premoženja, in sicer:
1.	puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih krajih;
2.	streijati s fračami, loki in drugimi predmeti;
3.	streljati z zračnimi puškami izven strelišč;	.	'
4.	metati kamenje aii druge predmete ter s tem ogrožati varnost ljudi in premoženja;
5.	puščnti pse brez nadzorstva (št^je se, da je pes brez nadzorstva, če ni v ograjenem prostoru, na verigi aii vrvici);
6.	opuščati vzdrževanje podstrešij stavb in s tem ogrožati požarno varnost:
7.	opuščati varnostne naprave in opuščati vzdrževanje teh naprav pri gradnja)) in popravilih;
8.	zanemarjanje vzdrževanja aii opustitev popravila zgradb ali naprav, ki ogrožajo varnost;
9.	dražiti ali plašiti Živah;
10.	namerno povzročanje kakršnekoli škode v trgovinah, javnih iokalih, nasadih, na poljih in vrtovih;
11.	ugasiti, poškodovati ali odstraniti svetilko, ki je postavljena za razsvetljavo javnega prostora;
12.	oškropiti aii umazati ljudi ali pročelja stavb z brezobzirno vožnjo ali kuko drugače;
13.	zažiganje trave in grmičevja v sušnih obdobjih, zažiganje odpadkov, ali kurjenje ognja na odprtih prostorih aii v biižini stavb ali drugih naprav, odmetavanje cigaretnih ali drugih ogorkov tam, kjer je možnost, da se zaneti požar; motenje okolice s smradom ali dimom;
14.	nameščanje in uporabljanje primitivno urejenih kurišč in dimnih odvodov;
15.	puščati živino ali perutnino na tuje zemljišče, kljub prepovedi lastnika ali upravitelja zemljišča;
16.	nasl&njanje koles ob stene zgradb in drugod, kjer bi to lahko povzročilo škodo in oviralo promet pešcev;
17.	imeti vod^ak, jamo, jašek, odprtino aii vhod v kiet nepokrit ali imeti stopnice in druge naprave nezavarovane;
18.	poškodovati aii odstraniti ograje in druge naprave, postavljene za to, da se prepreči nesreča;
Str. 108
URADNI GLASNIK.
St. 12 — Koper, 27. avgusta l%s
19.	postavljati na okna ali ograje balkonov nezavarovane predmete;
20.	ograjevanje zemljišč in vrtov ob javnih poteh z bodečo žico ali pustiti ograjo ali živo mejo v takem atanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanje lice kraja;
21.	prenočevati na senikih, v kozolcih in drugih gospodarskih poslopjih brez dovoljenja lastnika.
7.	člen
Poljski vodnjaki morajo biti pokriti ali drugače primemo zavarovani, da se preprečijo nesreče.
Za Izvedbo določila iz prvega odstavka tega člena je odgovoren lastnik ali uporabnik vdnjaka, oziroma zemljišča, na katerem je vodnjak.
V. Varstvo zdravja, čistoče In zunanjega lica kraja
8- člen
Prepovedana so dejanj ali opustitve, ki ogrožajo ljudem zdravje, nasprotujejo pravilom čistoče aii kazijo zunanje lice kraja, in sicer:
1.	napajanje živine pri javnih vodnjakih, ki niso temu namenjeni;
2.	onesnaženje vode, natpenjene ljudem in živalim;
3.	pranje in umivanje pri studencih in javnih vodovodnih napravah za pitno vodo;
4.	odmetavanje odpadkov ali drugačno o-nesnaženja tal ali stvari ma javnih krajih;
5.	poškodovanje, odstranjevanje ali uničenje posode za odpadke, postavljene na javnih krajih;
6- sušenje perila, zračenje ali iztepanje posteljnine na uličnih oknih, balkonih ali pročeljih hiš, v Postojni, Pivki in Planini ter ob cestah I. reda;
7.	odlaganje odpadkov ali gnoja na mestih, ki niso, zato določena;
8.	pustiti greznice, gnojišča, gnojnične jame ali posode za smeti odprte ali slabo zaprte ali v takem stanju, da povzročajo smrad v okolici, ali opustiti njihovo popravilo, vštev-Si odtočne kanale (greznice se morajo izpraz-njevati po potrebi, najmanj enkrat letno);
9.	v Postojni in Pivki čisti greznice v času od 1. aprila do 31. oktobra med 3. in 23. uro;
10.	v Postojni po Ljubljanski cesti, Tržaški cesti, Jamski cesti, Kolodvorski cesti, Vojkovi ulici, Cankarjevi ulici. Ulici 1. maja in Kosovelovi ulici ter v Pivki po Postojnski cesti in Kolodvorski cesti prevažati gnoj, mrhovino, smeti ipd. v mesecih juniju, juliju in avgustu od 5. do 23. ure (vozilo s katerim se prevaža gnoj, mrhovina, smeti, kuhinjski odpadki ipd. mora biti zaprto ali pokrito in naloženo tako, da se tovor ne raztresa po cestah ali ulicah);
11.	pustiti mrhovino nezakopano ali jo zakopavati na krajih, ki niso za to določeni;
12.	imeti zunanja stranišča in podobne objekte, če niso predpisano urejeni;
13.	v vseh večjih krajih je dovoljeno gnojiti vrtove in sadovnjake z gnojnico in fekalijami samo od 19. do 7. ure;
14.	istepati karkoli na javna pota;
15.	onesnažiti ceste, ulice in trge s prevoznimi sredstvi ali na kak drugi način (storiiec mora poleg kazni plačati tudi stroške prekomernega čiščenja);
16 zanemarjati snago in higieno v javnih iokahh v taki meri, da to moti ^okolico in o groža zdravje ljudi;
17,	zanemarjati osebno nego ali snago v stanovanju ati v delavnici v taki meri, da to moti okolico in ogroža zdravje tjudi;
18.	pisati po hišah, ograjah in drugih objektih;
1° nameščati plakate in objave na krajih, ki niso za to doiočeni;
20	spuščati odpadne vode ali gnojnico na javne poti, ulice, dvorišča ali odprte ceste m jarke;
21	metati v kanalske požirainike take predmete, ki utegnejo požiralnike zamašiti;
22	voditi pse, razen psov vodičev, v javne lokale;
23.	prati vozila na trgih, ulicah in javnih vodovodnih izlivkih;
24.	stresati ali vlivati iz hiš, delavnic in dvorišč v naseljih in ob javnih poteh karkoli, kar bi utegnilo umazati ali vznemirjati mimoidoče in kvariti videz kraja;
25.	prodajati izdelke domače obrti in kmetijske pridelke zunaj tržnih prostorov.
9.	Člen
Lastniki, uporabniki, upravitelji in najemniki nepremičnin ob javnih poteh morajo skrbeti:
L za potrebno čiščenje hodnika ob svoji ali najeti nepremičnini, Če čiščenja ni prevzeta pristojna javna služba;
2.	za odstranjevanje snega s hodnikov, obcestnih jarkov ter kanalskih požiralnikov in poledenelih za posipanje hodnikov do 7. ure zjutraj, po potrebi tudi večkrat.
10.	člen
V stanovanjskih prostorih, kleteh in na podstrešjih, je prepovedano rediti prašiče, ovce, kunce in perutnino.
Pse, mačke in večje število ptičev je dovoljeno gojiti v stanovanjskih prostorih samo z dovoljenjem hišnega sveta oziroma lastnika stavbe.
Kdor ni kmetovalec ne sme v Postojni in Pivki rediti domačih živali. Izjeme dovoljuje pristojni organ občinske skupščine.
11.	Člen
Kdor nastavi strup zaradi zatiranja škodljivcev kmetijskih kultur, mora o tem opozoriti najbližje sosede, vidno označiti mesto, na katerem je strup nastavljen, in ukreniti vse, da se glede na stopnjo nevarnosti strupa zavaruje zdravje in življenje ljudi in domačih živali.
Ce nastavljeni strup ni dosegei namena ali ni več potreben, ga mòra tisti, ki ga je nastavi!, odstraniti.
12.	Člen
Hišni sveti, lastniki oziroma upravitelji in uporabniki zgradb ter koristniki hišnih dvorišč in vrtov morajo skrbeti, da se prepreči prosto padanje deževnice s streli na ulice ter urejati in čistiti dvorišča in vrtove ter jih vzdrževati tako, da ne kazijo zunanjega lica kraja.
13.	člen
Lastniki, upravitelji ali najemniki zemljišč, ki mejijo na javno cesto, morajo obstoječo živo mejo ali druge nasade redno obrezovati do višine 80 cm, veje obcestnega drevja pa odstraniti, da ne segajo na vozišče.
Ce tisti, ki je doižan obrezovati živo mejo in druge nasade ter obsekavati veje obcestnega drevja tega ne stori, sme to izvrši ti pristojni organ na njegove stroške.
!4. člen
Gnojne in smetiščne jame morajo biti zgrajene po veljavnih predpisih in locirane tako, da zdravstveno ne ogrožajo okolice in ne kvarijo lica kraja.
Obstoječe gnojne in smetiščne jame ki so zgrajene v nasprotju s tem določilom, se morajo odstraniti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
15 čien
Svinjake, kokošnjake in druge podobne objekte se sme postaviti le. če to dovoli pristojni organ občinske skupščine.
2e obstoječi taki objekti, ki občutno kva- *" rijo zunanji izgled kraja, se morajo odstraniti v roku enega Jeta po uveijavitvi tega od-
16.	Člen
Prepovedano je postavljati vrtne ograje barake, plotove, mreže, in podobne objekte če kvarijo estetski videz kraja.
Obstoječe objekte, iz prvega odstavka tega člena morajo lastniki ali upravitelji odstraniti v roku enega leta po uveljavitvi tega odioka.
17.	člen
Prepovedano je odlagati smeti in druge odpadke v Postojni, Pivki, Planini, Prestranku ob javnih poteh in ob bregovih rek, razen na mestih, ki jih določi pristojni organ občinske skupščine.
18.	člen
Smeti in odpadke je treba zbirati v Postojni in Pivki v posebne posode in druge primerne zaboje, ki morajo biti tako pripravijo-ne, da jih lahko ob določenem času izprazni in njihovo vsebino odpelje pristojna javna služba.
19.	Člen
Gospodarske organizacije, zdravstveni in drugi zavodi morajo imeti za svoje potrebe smetiščne jame, narejene po higiensko-sam-tarnih predpisih če ni organiziran odvoz smeti.
Lastniki zabojev in drugih posod morajo le te čistiti in razkuževati s primernimi razkužili, najmanj vsakih 6 mesecev, po potrebi pa tudi večkrat.
20.	člen
Pristojno podjetje je dolžno na območju občine vzdrževati hidrante in njihove naprave, skrbeti da je dostop do hidrantov neoviran, da so le ti pravilno označeni s hidrantni-mi tablicami in da so v zimskem času očiščeni snega.
Vsi hidranti na območju občine morajo biti zaznamovani s hidrantnimi tablicami v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
21.	člen
Pločniki in hodniki ob zgradbah in zemljiščih se morajo redno čistiti in sicer v letnem času od 22. do 6. ure, v zimskem času od 18. do 8. ure. Pred pometanjem je treba pločnike in hodnike poškropiti, da se ne dviguje prah.
22.	člen
Fa,sade hiš morajo biti ometane in prepleskane. Poškodovane in zamazane fasade je treba takoj obnoviti. Zunanje dele oken in vrat jc treba redno vzdrževati in pleskati.
23.	člen
Vsa podjetja, obrti, prodajalne, delavnice, gostilne in ostale obrtne in poslovne enote morajo imeti nad vhodom napisno desko (firmo). Brez posebnega dovoijenja ni dopustno izobešati zunaj poslopij kakršnih koli reklamnih napisov, svetlobnih omaric za objave in podobno. Vse osnutke tabel (firm), ki se nameravajo izobesiti, mora predhodno pregledati pristojni organ občinske skupščine.
Obstoječi reklamni napisi, napisne table -in podobno, ki nimajo estetskega videza, se morajo zamenjati v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odtoka.
24.	člen
Izložbe vseh lokalov v Postojni, Pivki in Pianini morajo biti čiste in primerno urejene. Izložbeni okviri in vhodna vrata lokalov pa morajo biti redno vzdrževana.
VI. Varstvo javnih nasadov !n spomenikov
^25. člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se poškodujejo nasadi, parki in kulturni spomeniki, in sicer;
št. 12 — Koper, 27. avgusta 1965
*URADNI GLASNIK.
Str. 109
L v janih parkih In nasadih ter na pokopališčih lomiti drevje in grmovje, trgati cvetlice, hoditi ali voziti izven dovoljenih poti;
2	poškodovati živo mejo ob javnih poteh;
3.	prevračati, prestavljati ali mazati klopi, mize, ograje in druge naprave ob javnih poteh in parkih;
4.	onesnažiti kulturne spomenike ali početi druga dejanja, s katerimi se kvari podoba ali vrednost kulturnega spomenika.
Vil, Varstvo vzgoje mladoletnikov
26.	člen
Mladoletniki pod 15. letom starosti ne sme jo brez spremstva staršev aii odraslih oseb obiskovati gostiln in drugih podobnih lokalov, v spremstvu staršev ali drugih odraslih oseb pa le do 21. ure.
Mladoletniki izpod 16. leta starosti ne sme jo obiskovati kinopredstav, ki se končajo po 21. uri.
/ Mladoletniki do IS. leta starosti ne smejo obiskovati gostinskih lokalov po 22. uh.
Večernih kulturnih, prosvetnih in telesno-vzgojnih prireditev ter političnih manifestacij, ki so primerne za vzgojo in korist otrok se lahko udeležijo mladoletniki do 16. leta starosti samo v spremstvu staršev oziroma skrbnikov, skladno s šolskimi predpisi.
Javnih plesov se mladina izpod 15. leta starosti ne sme udeleževati, mladoletniki med 15. in IS. letom pa samo v spremstvu staršev, vzgojiteljev ali varuhov.
Mladini pod 18. letom je prepovedano kartanje v javnih lokalih.
VHL Kazenske določbe
27.	člen
30.	člen
Z denarno kaznijo do 300.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba za prekršek po 11. točki 2. člena, 2. in 9. točki 5. Člena, po 6., 7., 8. in !3. točki 6. člena ter po 7., 9., 11., 20.,
22.	in 23. členu.
Z denarno kaznijo do 200.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba za prekršek po 18. točki 6. člena 15. točki 8. člena ter 14., 16., 17.,
19.,	21. in 24. členu.
Z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev se kaznuje pravna oseba za prekršek po 1. in 8. točki 2. člena, po L, 2., 3. in 4. točki 4. člena, po 17. točki 6. Člena, po 7., 8., 9., 10.. 11., 12.,
16.,	17., 19., 24. in 25. točki 8. člena ter po
12.,	13. in 18. členu.
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo, ki je določena po tem odloku za posamezni prekršek.
31.	člen
Predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem odloku poda upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za notranje zadeve.
IX Končni določbi
32.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Postojna (Uradni vestnik okraja Koper, št. 5/61 in 13/62).
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku.	^
št.: 22-21/65-2/8.
Postojna, 29. julija 1965.
Predsednik Miran Fajdiga, 1. r.
- -	i. -
OBČtNA TOLMIN
Na podlagi druge alinee 146. člena statuta občine Tolmin in 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65) je skupščina občine Toimin na seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 7. avgusta 1965 sprejela
ODLOK
O RAZMEJITVI PRAVIC SAMOUPRAVLJANJA V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE TOLMIN
1.	člen
Z denarno kaznijo do 30.060 dinarjev se kaznuje storilec za prekršek	po	4.,	5.	in	11.
točki 2. Člena, po 3. in 4. čicnu,	po	2.,	3/,	7.,
8. in 9. točki 5. člena, po L,	2.,	3.,	4.,	5.,	6.,
7.,	8.. 9., 10., 1L, 12.. 13.. 17..	18.	in	20.	točki
6. člena, po 7. členu, po 2-, 5., 7., 8., tl.; 12., 15. in 25/točki 8. člena, po 9., 10., 11., 14., 15.,
16.,	20., 22. in 23. členu.
Z nedamo kaznijo do 20.000 dinarjev se
kaznuje storiiec za prekršek po 1., 2, 9. in r io. točki 2. čiena, po 10. in 11. točki 5. člena, po 14. in 15. točki 6. čiena, po 1-, 9., 10,, 16., '17., 20., 21. in 24. točki 8. člena, ter po 12„
13.,	17., 18., 19., 2L, 24. in 26 čienu.
Z denarno kaznijo do 10 000 dinarjev se
kaznuje storilec za prekršek po 6. in 8. točki 2. člena, po 5. in 6. točki 5. člena, po 19. in 21^ točki 6. člena, ter po 3., 4., 6., 13. in 19. točki 8. člena.
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje storilec za prekršek po 3. točki 2. člena, po L in 4. točki 5. člena, po 14., 18.. 22. in 23. točki 8. člena in po 4. točki 25. člena.
28.	člen
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje storilec za prekršek po 7. točki 2. člena, po 16. točki 6. člena, po L, 2. in 3. točki 23. člena.
Uradne osebe smejo izterjati denarno kazen iz prejšnjega odstavka takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri storitvi prekrška, za katerega je predpisana ta kazen.
Poleg uslužbencev milice in občinskih stražarjev se smatrajo za uradne osebe, kadar opravljajo dolžnost po tem odloku, tudi;
a)	za kršitev določb 7. točke 2, člena, re-diteiji v kinematografih, gledališčih in sprevodniki na javnih prevoznih sredstvih.
b)	za kršitev določb 16. točke 6. člena in
1.,	2. in 3. točke 25. člena, čuvaji parkov, javnih nasadov in pokopališč.
Upravni organi občine Tolmin veljajo glede samoupravljnaja v smislu določbe 59. Člena zakona o samoupravljanju delovnih ljuth v upravih organih v SR Sloveniji za en sam organ, če za posamezne organe ni z zakonom drugače določeno.
Pravice predstojnika občinskih upravnih organov v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja delovnih ljudi v teh organih izvršuje tajnik občinske skupščine.
2.	člen
Pravice samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje v občiuskih upravnih organih s samostojnim odločanjem, z odločanjem v soglasju s predstojnikom organa ter s tem, da dajejo predstojniku mnenja in predloge, glede vprašanj s področja notranjih odnosov v organu.
29. člen
Za prekršek po tem odloku, ki ga stori mladoletnik, ki še ni dopolnil 16 let, se s predpisano denarno kaznijo kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik, če je prekršek posledica tega, ker niso pazili na mladoletnika.
3.	člen
Delovni ljudje v občinskih upravnih organih samostojno:	.	„	.
— volijo in odpoklkujcjo člane sveta delovne skupnosti,
—	sklepajo o poročilu sveta delovne skupnosti,
—	dajejo svetu delovne skupnosti smernice za delo,
—	odločajo o uporabi sredstev skupne porabe,
—	dajejo mnenja in predloge o osnutku programa dela organa,
—	dajejo mnenja in predloge o drugih vprašanjih iz področja notranjih odnosov v organih.
4. člen
Delovni ljudje v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom:
—	sprejemajo pravilnik o samoupravljanju, o notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih, pravilnik o sredstvih in de-iitvi dohodka ter druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja s področja notranjih odnosov v upravnih organih,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni
račun,	.
—	odločajo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
—	odločajo o medsebojnih delovnih razmerjih, kadar je to z zakonom ali s pravilnikom organa tako določeno,
—	delijo osebne dohodke po rezultatih deia,
—	skrbijo za strokovno izobraževanje,
—	skrbijo za zboljšanje delovnih razmer in poslovanja ter zagotavljajo varstvo pri delu,
—	sprejemajo plane rednih letnih dopustov,
—	opravljajo še druge naloge, ki so določene z zakonom ali z drugimi predpisi.
^ 5. člen
Predstojnik samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organih o vprašanjih, za katere je pooblaščen z zakonom ter a pravilnikom organa.
6.	člen
V	primeru, ko delovna skupnost oziroma svet deiovne skupnosti odloča v soglasju s predstojnikom in se tako soglasje ne doseže, se zadeva predloži v osmih dneh svetu za občo upravo in notranje zadeve, ki o njej dokončno odloči,
7.	člen
Predstojnik zadrži izvršitev akta delovne skupnosti oziroma sveta delovne skupnosti, ki jih ta samostojno sprejema, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali s splošnim družbenim interesom.
V	primeru iz prvega odstavka tega člena mora predstojnik o svojem ukrepu takoj
'obvestiti svet za občo upravo in notranje zadeve, ki o njem dokončno odloči.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku.
St.: 016-1/65-2/1.
Tolmin, 7. avgusta 1965.
Predsednik Franc Skok, 1. r.
Na podlagi zadnje alinee prvega odstavka 140. člena in prvega odstavka 219. člena statuta občine Toimin, 22. in 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni iist SRS, št. 11/63 in 4/65) je občinski zbor skupščine občine Tolmin na seji dne 7. avgusta 1965 sprejel
ODLOK
O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V OBČINSKI ZBOR )
Str. 110
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor Skupščine občine Tolmin v 15. votivni enoti, ki obsega naselje Tolmin (del), t. j. ulice: Brunov drevored, Cankarjeva, Di jaško, Gradnikovo, Gregorčičevo, Padlih borcev, šavljijevo, Trg maršala Tita, Tumov drevored in Albina Rejca, ker je dosedanjemu odborniku, ki je bil izvoljen v tej volilni e-noti, dr. Janežu Jožetu, prenehal mandat zaradi smrti.
2.	člen
Nadomestne volitve bodo v nedeljo, dne
3.	oktobra 1965.
3.	člen
Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin štejejo od razpisa volitev, se računajo od 15. avgusta 1965.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, objavi pa se tudi na oglasnih deskah -v 15. volilni enoti.
št.: 020-1/65-2/1.
Tolmin, 7. avgusta .1965.
Predsednik Franc Skok, 1. r.
Na podlagi zadnje aiinee prvega odstavka 140. člena in prvega odstavka 219. člena statuta občine Tolmin, 22. in 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS. št. 11/63 in 4/65) je zbor .delovnih skupnosti skupščine občine Tolmin na seji dne 7 avgusta 1965 sprejel
ODLOK
O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
1.	člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti (1. podskupina gospodarstva^ skupščine občine Tolmin v 6. volilni e-noti, ki jo sestavljajo naslednje delovne organizacije:
— CIB Bovec,
— tovarna pletenin Angora, obrat Kobarid, ker se je dosedanja odbornica, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti, čopi Marija, odpovedala mandatu
2.	člen
Nadomestne volitve bodo v torek. 5. okto& ra 1965.
3.	čien
Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin štejejo od razpisa volitev, se računajo od 15. avgusta 1965
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku, objavi pa se tudi na oglasnih deskah v 6. volilni enoti.
Št.: 020-1/65J/J.
Tolmin, 7. avgusta 1965.
Predsednik
,	Franc Skok. 1. jr.
Na podlagi 140. člena statuta občine Tolmin 49 člena zakona o prispevkih tn davkih občanov (Uradni iist SRS, št. 37/64) in v zvezi z 8. čienom odloka o prispevkih in davkih
.URADNI GLASNIK.
občanov v občim Toimin (Uradni glasnik o-kraja Koper, št. 6/65) je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1965 sprejela
ODLOK
O OBMOČJIH TRETJEGA PROIZVODNEGA OKOLIŠA V OBČINI TOLMIN
I. člen
V občini Tolmin sestavljajo tretji proizvodni okoliš te katastrske občine in deli katastrskih občin:
L k. o. Bovec
Vzhodna meja III. proizvodnega okoliša prične ob izlivu potoka Koritnica v Sočo in gre po njem proti severu do glavne ceste, ki pelje v Koritnico, nato gre dalje proti severu po poti do križišča s cesto, ki pelje v Log pod Mangartom, tu se obme proti zahodu do pare. št. 5195/1 Od tu gre proti severu po vzhodnem robu pare. št. 5195/1, 5340/3, 5340/2, kjer se na kontei parcele meja obrne proti zahodu in še zajame naslednje pare. št. 5340/3' 5339/1, 5323, 5372, 5373, 5997, 5999/1, 6000/1, 6000/2, 6016, 6018, 6019/3, 6031/2, 6031/1, 6037, 6038. 6042, 6094, 6092. 6091, 6090, 6089, 6088, 6102, 6101. 6100, 6099/1, 6143 in 39. Od tu gre po južnem robu pare. št. 6157,6160, 6161/1, 6161/2, 6162 in dalje proti zahodu preko grape južno .od pare. št. 6163/1, 6164, 6166, 6167, 6168/2, 6168/1, 6169, nato nad pare. št. 6186/1, 6186/2, odkoder gre dalje po južnem robu pare. št. 6186/3, 6310, 6306/1, 6307/1, 8025/1, 6315, 6318/1 do poti, ki petje proti Piužnam in po njej do potoka Globuk ter po njem proti jugu do pare. št. 766/1. Tu zavije po njeni južni prelomnici in gre do pare. št. 807 in dalje proti vzhodu po grapi pod mostom glavne ceste Kobarid—Bovec do skrajnega južnega rtiča pare. št 1515, kjer proti jugu preseka grapo in pare. št. 1087/1 in gre do reke Soče. Od tu gre proti vzhodu po reki Soči do izhodiščne točke;
2.	k. o Clginj	(
III.	proizvodni okoliš v k. o. Čiginj zavzema vse parcele vzhodno od meje, ki prične ob pare. št. 531/2 in gre po zahodnem robu pare. št. 620/4, 533/L kjer preseka cesto (parcelna št. 617/3) in gre v pare. št. 622/1 in daije v pare št. 622/2 ter po njej do konca pare. št. 556. kjer zavije proti severozahodu pod pare. št. 551, 543, 546, 544, ponovno do ceste Doblar—čiginj, od tu pa po njej vse do pare. št. 264 in po njenem zahodnem robu zahodno od pare. št. 265, 266, 268/1, 269/1, po pare. št. 616/4, zajame še pare. št. 221 in 219 do ceste in po cesti do križišča s potjo, ki peije v Kozaršče (parcelna številka 618/1) in po njej proti jugovzhodu do pare. št. 132 ter po njenem zahodnem robu do pare. št. 131, katero še zavzame in od tam daije pod pare. št. 129/1. 129/3 ter dalje po pare. št. 129/15 do meje katastrske občine Kozaršče. Vzhodna meja je meja k. o. Kozaršče;
3.	k. o Dolje
Severovzhodna meja 111. proizvodnega okoliša prične ob severozahodnem robu pare. št. 518, zajame robove pare. št. 517. 515, 512, 532/1, 528 , 527, 539 . 566, 537 do poti in po poti skozi vas Gabrje do pare. št. 263, kjer se dvigne nad cesto ter zajame pare. št. 261, 265, 232, 231, -204, 202, od tu pa gre južno od pare. št 199, 196. 195, 194, 193 do pare. .št. 190 in zajame še pare. Št. 173/1, 174, 175, 165/1, 169, 168 do za hodnega roba pare. Št. 163 Tu se obrne proti jugu po zahodnem robu pare. št. 163 in gre do stare poti Doije—Zatolmin tp po njej proti vzhodu do meje k o. Zatoimin. Jugozahodna meja pa poteka od pare. št. 518 po reki Soči do meje k o Tolmin
4.	k. o. Idrija pri Bači
Južna meja 111. prmzvodnega okoliša v k. o. Idrija pri Bači pnčne na meji k o 5v Lucija na pare. št. 693/1, gre po njenem južnem
St 12 — Koper, 77. avgusta 1965
robu v pare. št. 781/1 (pot) m po njej jugovzhodno do pare. St. 792, vmes zajame še pare. št. 756/1, 756/2, 755, 757, 758, 761, 762, 740/2, 739, 665/3, 666/1, 666/2. Na pare. St. 792 se obrne proti jugu in gre po severnih robovih pare. št. 611, 628, 629 do k. o. Slap. Severna meja pa prične na meji k. o. Sv. Lucija ob pare nt. 161/2 in gre po južnih robovih pare. št. 162, 163, 166/1, 176/1. 176/6, 150/1. 96, 95/1. 94/1. 94/2, 95/2, 261/1 v pare. St. 789/2 in od tam v pare. št. 776 dalje po njej do pare. št. 286 ter po njenem južnem robu v pare. št. 788/1 in 772/6 do pare. št. 774/2 m po njej proti vzhodu do pare. št. 787 od tu pa proti vzhodu pod pare. št. 438/1. 452. 453, 454, 468/1, 468/2, do pare. št. 464 od tod pa po zahodnem robu pare. št. 464, 460, 459 do glavne ceste in od tam do Idrijce;
5.	k. o. Idrsko
Meja III. proizvodnega okoliša prične na potoku Idrija in gre po meji k. o. Idrijca proti vzhodu do pare. št. 2661 ter po južnem robu pare. št. 1051/1, 1053, 1071, .1075, 1080, 1085/1, 10S5/2, 482, 486, 494, 500, 504, 2697/2 do potoka Drganjšček in do poti Idrsko—Livek ter po poti, kjer zavzame še pare. št. 557 in 558 in dalje do južnega roba pare. St. 563, kjer zavije proti jugozahodu po južnih robovih pare št. 565/1 566, 565/2, 588/1, 592. 1548/2, 1548/5, 1548/6, 1593, 1612/2, 1612/1, 1584/1, 1584/9, 1563, 1739, 1750, 1520/1, 1752/1, 1806/2, 1804/3, kjer seka pare. št. 1799 m gre po severnem robu pare. št. 1778 in po vzhodnem robu iste parcele ter pare. št. 1725 do glavne ceste Tolmin—Kobarid in dalje po njej proti Kobaridu do zahodnega roba pare. št. 1664, od tam po njenem zahodnem robu in po severozahodnem robu pare. št. 1662, 1659, 1650, 1648, 1646, 1643/! in od tam dalje po vzhodnem robu pare. št. 1637/35, 1637/34, 1637/32, 1637/30. 1637/29, 1637/27, 1637/25 preko potoka in po vzhodnem robu pare. št. 404/49, 404/50, 404/51 ter po zahodnem robu pare. št. 404/44, 404/43 v reko Sočo. Ostale meje so reka Soča in meja k. o. Kobarid;
6.	&. P. Kamno
Severna meja IH. proizvodnega okoliša prične ob grapi na južnem robu parcele št. 4, od tu gre po poti pare. št. 660/1 proti jugovzhodu skozi vas do giavne ceste Kamno— Voiarje ob pare. št. 543/2 in po njej do potoka Volarje, od koder zavije proti jugovzhodu po potoku do reke Soče. Zahodna meja poteka od pare. št. 4 proti jugu po pare. št. 667/1 in 667/5 do reke Soče. Južna meja IM. proizvodnega okoliša je reka Soča;
7.	k. o. Kobarid
111.	proizvodni okoliš v k. o. Kobarid zajema vse parcele južno od severne meje, ki prične na mostu čez reko Sočo na križišču poti Drežnica—Ladra in gre po pare. št. 2926/1 (cesta) v pare. št. 2938/1 (trg), od tu pa v pare. št. 2941/1 (cesta) in v pare. št.2941/2 ter v pare. št. 2941/3 do meje v k. o. Staro selo. Ostale meje so meje k. o. Idrsko, Svino, Su-žid, Staro selo in reka Soča;
8.	k. o. Kozaršče
Severna meja HI. proizvodnega okoliša v k. o Kozaršče prične nad pare. št. 33 in gre po njenem vzhodnem robu do ceste pare. št. 406/1 v vas do pare. št. 406/4 in dalje proti jugovzhodu pod parcelo št 406/5 In 407/2 ter po njej v pare. št. 216/1, od tam vzhodno od pare. št. 215. 219, 220, 221 .v pare. št. 250/17 in po njej v pare. št. 250/19 do ceste Kozaršče —Usnik (pare št. 405). Meja gre dalje po tej poti do južnega roba pare. št. 282. Zahodna meja 111. proizvodnega okoliša je zahodna meja k. o. Kozaršče;
9.	k. o. Kred
111.	proizvodni okoliš v k. o. Kred zajema parcele južno od severne meje IH. proizvodnega okoliša, ki prične v pare. št. 3941 in gre po njej v pare. št. 414 do vasi in skozi vas do pare. št. 3819 do pare. št. 302. Tu zavzema šc pare. št 301/1 in 300, od koder gre po vzhodnem robu pare. št. 222/1 do pare št.
gt 12' — Koper. 27 avgusta 1965
URADNI Gl ASN!K^
Str. Ili
393Ì tu po njenem vzhodnem robu db pare. it. 250/3 in dalje proti vzhodu po severnem robu pare it. 250/3. 250/1. do glavne ceste Robič—Kobarid (pare it. 3808/1 j in po njej do meje k o Staro selo. Vzhodna meja je meja k o. Staro selo;
M. k. o. Ladra
Severna meja Ut. proizvodnega okoliša prične na severnem robu pare. it- 244/3. gre po tem robu proti vzhodu do poti pare it. 462. od tu gre po njej proti zahodu, kjer tz pusti pare. št. 254 in gre po njenem vzhodnem robu proti severozahodu do pare it. 451/2, od tu pa po obronku gozda do poti.pare. it. 459/ nato dalje po poti proti jugovzhodu skozi vas do potoka Ročica. Vzhodna meja je potok Ročiča. jugozahodna pa reka Soča;
11.	k. o. Modrejce
Zahodna meja 111 proizvodnega okoliša v k. o Mudrejoe prične na mostu čez reko Sočo in gre po glavni cesti Most na Soči—Kozaršče do poti na pare št 128/6 ni po poti do pare št. 226. kjer zavzame pare it. 227, 228, 229 in dalje skozi vas, kjer zavzame ie pare. it. 27/1,
28 29, od tod gre dalje proti severovzhodu pod pare. it. 366/91. 366/90, 366/S9 . 366/59, 366/60. 366/86 , 367/2. 367/L 367/7 v reko Sočo;
12.	k. o. Foljubinj
Severna meja prične v pare. it. 1121/2 in gre po njej v pare št. 1131 do pare. št. 154, tam zavije proti severozahodu po isti parceli do pare št 1127, kjer se obrne proti jugovzhodu po njej in preide v pare št 1128, za jame še pare št. 45 in gre do potoka Godiča. Severovzhodna meja poteka po Godici proti jugu do ceste Poljubinj—Ljubinj in po njej pod pare Št 636/35 ter pare št. 636/38, 636/53, 636/54, 636/39 do pare. št.1141/1 m po njej v pare. it. 1141/3, nato zavije pod pare. št. 837/2 in od tam po preiommet do reke Soče. Južna meja je reka Soča, zahodna pa k. o. Tolmm.
13.	k. o. Slap ob Idrijci
Severna meja 111. proizvodnega okoliia prične na glavni cesti Tolmin—Idrija ob pare. šl. 145/1 in gre proti jugbvzhodu pod pare. št. 144/2, 144/1, 131/2, 129. U9/1, 120/L 33/7, 43/2. 51/1. 49/L-616/2. 616/L 1/2, 1/L 4/1. 8/2. 8/1. 558/1, 536/2 , 541 do glavne ceste, od tu pa pro ti severovzhodu pa glavnt cesti do severozahodnega roba pare. št. 545/4 m po njej v reko Idrijco.
Jugozahodna meja je reka Idrijca do vzhodnega roba pare. št. 152 In 14Z/7;
14; k. o. Smnst
Severna meja MI. proizvodnega okoliša prične ob poti pri potoku Ročiča na severnem robu pare. it. 15/15. Od tu gre phot! vzhodu po poti pare. št. 15/69 do severnega rtiča pare. št. 15/7. Tu se obrne proti jugovzhodu m gre po zahodnem robu parcel 15/7, 13,14,15/6, skozi vas do poti pare. št. 787/177. Od tu gre po tej poti do potoka pare. št. 787/178 in dalje proti jugozahodu po severozahodnem robu pare. št. 384/4, 384/3, 384/L in 313/3 v reko Sočo. Na jugozahodu omejuje tretji okoliš reka Soča, na severozahodu pa potok Ročiča;
15.	k. p. Srpenica
Severna meja HI. proizvodnega okoliša v k o. Srpenica začne ob glavni cesti Kobarid —Bovec ob pare. št. 631 in gre proti vzhodu po južnem robu pare. št. 631. 685/27, 685/26, 685/25, 685/24, 685/23,685/22. 683, 685/17,685/16, 685/15, 685/14, 685/13, 685/12, 685/11, 685/10, 635/9, 685/7 v reko Sočo, od tu pa po Soči do pare. št. 1177 in dalje proti jugovzhodu po zahodnem robu pare. it. 1177, 1185, 1183, 1207, 1307, 1331. 1333, 1335, 1338, 1342, 1356/L 1356/2, 1356/3, 1356/4 do glavne ceste. Zahodna meja pa potekapo glavni cesti Kobarid—Bovec;
16.	k. o. Staro selo
11L proizvodni okoliš v k. o. Staro selo zajema vse tede pod severno mejo, ki prh čne v pare. št. 3788 in gre do pare. št. 1183/5 od tu proti severu po potoku do konca pare. Št. H?? in proti zahodu po njenem severnem
robu ter po severnem robu pare. št. 1167/2 do potoka pare št 3921 m po njem do ceste Staro selo—Bregmj (pare št. 3790} in dalje po cest) skozt vas ter po kolovozu pare. Št. 3802 nad pare št 860/T m po poti pare. št. 3802/2 do ceste pare. št. 3941 m po njej do meje k o Kred Jugozahodna meja oz zahodna gre po vzhodni meji k o. Kred do pare. št 3808 m po njej do pare. št. 6t4. tu pa zavije proti jugovzhodu po pare št. 3942 do meje k o Sužid. Jugovzhodna meja Ml. proizvodnega okoliša pa je meja k o Sužid.
V ta kompleks so zajete še pare. št. 968/1 956 968/2. 954, 951/2. 951/1. 952/1* 952/2,777/! 777/2 776/1, 775, 940/1. 940/2, 940/3 . 940/4 94l/l' 941/2. 939/L 939/2 938/1 938/2, 937/1 937/2 935/' - 935/2 935/3, 938/3 , 932 . 934[ 931, 942 . 888/2 . 888/1 887/2. 887/1. 886/3, 886/2, 886/1, 885. SS4/1, 884/2. S84/3, 877/1, 878, 87-9/L
17.	k. o. Sužid
111. proizvodnt okoliš v k. o Sužid zavzema parcele severno od južne meje okoliša, ki mične na meji k o. Staro selo v pare št. 2993 m gre po njej v pare št. 2989 ter po njej dalje do južnega roba pare .št. 2840/3, po njenem robu v pot (pare. Št2949) ter po njej, proti jugovzhodu v pare št. 2984/2 in daije do-k o Svino. Vzhodna meja je meja k. o. Svino;
18.	k. o. Sv. Lucija
Južna meja HI. proizvodnega okoliša v k. o. Sv Lucija prične na tromeji k. o. Modrcj-ce. k. o Sela in k. o Sv Lucija, gre po glavni cesti do pare. št. 783/1 in po stari poti dalje do pare. št 512. katero zajame in obkroži še pare. št. 520 in 515 ter preide v pot pare. št H79/6, gre po njej proti zahodu v pare. št 1179/3 in dalje do pare. št. 575, od tu pa pron severozahodu po pare. št. 614/184 pod pare št. 249/29 in 180 v pare. št. 249/33 do reke Soče;
19 k. o. Svino
111. proizvodm okoliš v k. o. Svino zajema vse parcele severno od južne meje okoliša, ki prične pri pare. št 2986/1 in gre po njej do pare št 2491/6, katero obkroži, zavzame ie pare. Št. 2491/7 odkoder zavije po južnem robu pare it 2490/2 , 2463/2. 2462, 2465/1, dalje preko pare št. 2975/1 in proti vzhodu po južnem robu pare št. 2081, 1942, 1935, 1933 do pare št. 3000, nato po njej proti severu v pare št. 2999/2 tn po njej do meje k. o. Kobarid;
20. k. o. Tolmin
III. proizvodm okoliš v k. o. Tolmin zavzema celo k; o. Tolmin.
2L k, o. Trnovo ob Soči Zahodna meja III. proizvodnega okoliša poteka po zahodnem robu pare. št. 184 in 196/1 do reke Soče. Od tu gre po Soči proti Kobaridu do pare št. 1029 in od tam po potoku proti jugozahodu do gtavne ceste Kobarid—Bovec in po njej do skrajne zahodne točke pare. št. 184;
22.	k. o. Volarje
Severna meja 111. proizvodnega okohša prične ob potoku Volarje ob severnem robu pare- št- 454, zajame pare št. 455, 457, 458 in gre dalje proti vzhodu po južnem robu pare. št. 660 do zahodnega roba pare. št. 434, katere izpusti, in daije do vzhodnega roba pare Št. 485 do poti ter po poti Volarje—Tolmin dalje proti vzhodu do vzhodne meje k. o. Dolje in po njej obrne proti jugu do reke Soče. Zahodna meja poteka od pare. št. 454 proti jugu po potoku Volarje do reke Soče. Južna meja je reka Soča;
23.	k. o. Volče a) severni del:
Zahodna meja HI. proizvodnega okohša prične ob reki Soči na pare. št. 451/3, gre po nienem zahodnem robu in po zahodnem robu pare. št. 451/2 v pare. št. 1654 in po njej v nart:, št. 1720 ter po njej prott zahodu v pare. št. 1722 tn dalje v pare. št. 1669 tn po njej v vas do potoka Gonjač in po njem v pare. ŠL 1684 ter 1683 proti vzhodu v pate. st. 1689, od tu v pare. Št. 1687 in dalje v pare. št. 1723
prott vzhodu v reko Sočo. Severovzhodna meja tega okoliša je reka Soča,
b) južnj del:
Tretji proizvodni okoliš v k. o. Volče — južni dei zavzema vse parcele jugozahodno od meje. ki poteka ob pare. št. il)81. kjer gre do pare. št. 1682 in po njej do pare. št 748, tu se obrne proti vzhodu pod pare. št 748, 739/2. 740/3 do meje k o Čiginj. Južna meja pa je cesta, ki petje iz Volč prott Kozarščam, katera predstavlja istočasno tudt mejo k. o. Čiginj;
24.	k. o. Zatolmin
Severna meja prične v pare. št. 505 in gre po njej do parceie št. 94, obme proti severu in gre po robovih pare. St. 93, 92, 90/2, 61. 75, do pare. št. 497 in po njej proli vzhodu v pare. St Vi dalie v pare. št 523 in iz nje v pare. št. 302 in 3t3, kjer zajame pare. št. 331 in 327 do pare. št. 515, od tam pa po njej proti severovzhodu do poti, ki pelje v Polog, in daije po poti do pare. št. 351/150 ter od tam proti jugu po njenem zahodnem robu do pare. št. 351/151 dalje po njenem zahodnem robu, kjer zajema še pare, št. 264/2, 261/2 261/3. 260 od tu gre po robovih pare. št 251, 237, 236, 240 do poti Tolmin—Zadlaz Čadrg, potem po poti do pare. št. 351/163, od koder gre po jugozahodnem robu te parcele do Tolminke. Jugozahodna meja je meja k-o. Tolmin;
25.	k. o. Žabče
Severna meja III. proizvodnega okoliša v k. o. Žabče prične ob Tolminki nad pare. št. 34/2 kjer zajame severne robove pare, št. 28/1. 22.12,20.15/3, IS/1.4,190/L od tu dalje gre po vzhodnem robu pare. št. 189 do vasi m od tu proti jugu po pare. št. 842 do potoka pare. št. 843 in po njem do Tolmmkc. Zahodna meja je reka Tolminka od pare. št. 856 do pare. št. 34/2.
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objav v Uradnem glasniku, uporablja pa se skiadno z doiočbami 210 člena zakona o prispevkih in davkih občanov j Uradni list SRS, št. 37/64} od 1 januarja 1965.
St.: 45-1/64-1/2.
Tolmin, 27. februarja 1965.
Predsednik Franc Rutar, l.T.
Na podlagi druge alinee 140- člena in 162. člena statuta občine Tolmin je skupščina občine Tolmin na seji dne 29. junija 1965 sprejela
SKLEP
O POVRAČILU STROŠKOV ODBORNIKOM, ČLANOM SVETOV IN DRUGIH
KOLEGIJSKIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE TOLMIN
I.
Odborniki, člani svetov in drugih kolegijskih organov skupščine občine Toimin, razen čianov ustih kolegijskih organov, za katere je s posebnim aktom določen drugačen znesek povračil stroškov, imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo pri opravljanju svojih dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih in pravico do povračila izgubljenega zaslužka za čas, ko opravijajo te dolžnosti.
Za izdajo akta iz prejšnjega odstavka je pooblaščen tajnik skupščine v sporazumu s predsednikom.
II.
Osebe iz prve točke tega skiepa imajo pravico do povračila teh le stroškov ob naslednjih pogojih;	.....
a) dciovni ljudje, ki jim je osebnt dohodek določen na uro, dnevno ah mesečno:
Str. 112
1'RiriN! C! ASN1K-
St 12 — Koper. 27 avgusta !965
Zamujeni čas
do 8 ur od 8 do 12 ur nad 12 ur
Stroški za prehrano dinarjev 600 1200 1.600
Prevozni stroški: dejansko izkazani Kilometrina: 17 dmarjev od prehojenega km od doma do najbijižje avtobusne aii žeiezni-ške postaje do Tolmina in obratno, če je relacija v eno smer daljša od 2 km.
b) delovni ljudje — kmetje, obrtniki in svobodni poklici: isto kot pod a) poleg tega pa še nadomestilo za izgubljeni zaslužek, ki znaša za kmeta 300 dinarjev, za ostale 500 dinarjev od ure za dejansko izgubljeni čas, a največ za 8 ur dnevno.
Stroški za prenočišče se vsem osebam pod a) in b) prejšnjega odstavka povrnejo v dejanskem znesku.
111
Za osebe pod a) iz prejšnje točke tega sklepa, ki jim je osebni dohodek določen na uro ah dnevno, se iz proračunskih sredstev povrne prizadeti delovni organizaciji na njeno zahtevo dejanski izgubljeni osebni dohodek njenega člana
IV.
Osebam tz I. točke tega sklepa, ki imajo stalno bivališče v Tolminu, ne pripada povračilo stroškov za prehrano
V.	^
Predsednikom svetov, ki jim ne pripada povračilo stroškov po 11. točki tega sklepa, gre zaradt večje izgube časa za pripravljanje sej in drugih opravil v zvezi s tem, pravica do delnega nadomestila za izgubljeni čas ne glede na določbo IV točke tega sklepa
To nadomestilo znaša 800 dinarjev za vsako seio sveta, ki ji je prisostvoval
VI.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Utadnem glasniku, uporablja pa se od 1. juli ta 1965 dalje
Z dnem. ko se prtčne uporabljat: ta sklep, preneha veljatt sklep o povračilu stroškov odbornikom občinske skupščine Tolmin št. 114 2/63 z dne 21. septembra 1963.
St.: 1142/65 2/!
Tolmin, 29 junija 1965 v	Predsednik
Franc Skok, 1. r.
Na podlagi 227. člena statuta občine Tolmin je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1965 sprejela
min, razen tistih, ki so mie z odločbo prene šene pa Komunalno obrtno podjetje Tolmin, prevzame krajevna skupost Tolmin.
^ *
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku.
St.: 025-24/65-2/(1.
Tolmin, 29. junija 1965.
Predsednik Franc Skok. 1. r.
Na podlagi 227. člena statuta občine Tolmin je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1965 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K SKLEPU ZBORA VOLIVCEV DREŽNICA O USTANOVITVI KRAJEVNE SKUPNOSTI DREŽNICA
1.
Da se soglasje k sklepu zbora volivcev v Drežnici o ustanovitvi krajevne skupnosti' Drežnica.
2.
Območje krajevne skupnosti Drežnica obsega naselja: Drežnica, Drežniške Ravne, Jezerca, Koseč in Magozd.
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha delovati krajevni odbor Drežnica.
Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenega krajevnega odbora prevzame krajevna skupnost Drežnica
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku.
St.: Q25-25/65-2/!.
Tolmin, 29. junija 1965.
Predsednik Franc Skok, 1. r.
.	t
Na podlagi 227. člena statuta občine ToK min je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1965 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K SKLEPOMA ZBOROV VOLIVCEV TRENTA IN SOCA O USTANOVITVI KRAJEVNE SKUPNOSTI SOČA
St.: 025 26/652/1.
Tolmin, 29. junija 1965.
Predsednik Franc Skok, 1. r.
Na podlagi 227. člena statuta občine Tol-mih je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1965 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K SKLEPOMA ZBOROV VOLIVCEV LOGJE, BREGINJ IN SEDLO O USTANOVITVI KRAJEVNE SKUPNOSTI BREGINJ
1.
Da se soglasje k sklepom zborov volivcev v Logjeh, Breginju in v Sedlu o ustanovitvi krajevne skupnosti Breginj.
2.
Območje krajevne skupnosti Breginj obsega naselja Robidišče, Logje, Breginj, Sedlo, Homec in Stanovišče
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo delovati krajevni odbori Breginj, Logje in Sedlo
Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenih krajevnih oborov prevzame krajevna skupnost Breginj.
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. ,
št.: 025-27/65-2/1.
Tolmin, 29. junija 1965.
Predsednik Franc Skok, 1. r.
Na podlagi 227. člena statuta občine Tolmin je skupščina občine Tolmin na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1965 sprejela
SKLEP
O SOGLASJU K SKLEPU ZBORA VOLIVCEV ŠENTVIŠKA GORA O USTANOVITVI KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTVIŠKA GORA
1.
Da se soglasje k sklepu zbora volivcev na šentviški gori o ustanovitvi krajevne skupnosti šentviška gora
2.
SKLEP
O SOGLASJU K SKLEPOM ZBOROV VOLIVCEV TOLMIN IN ŽABCE O USTANOVITVI KRAJEVNE SKUPNOSTI TOLMIN
1.
Da se soglasje k sklepoma zborov volivcev v Tolminu in Žabčah o ustanovitvi krajevne skupnosti Tolmin.
2.
Območje krajevne skupnosti Tolmin obsega mesto Tolmin in naselje Žabče.
3
Stanovanjska skupnost, Tolmin je prenehala delovati z 31. marcem 1965. Sredstva, pravice in obveznosti stanovanjske skupnosti Tol-
I.
Da se soglasje k sklepoma zborov volivcev v Trenti in Soči o ustanovitvi krajevne skupnosti Soča.
Območje krajevne skupnosti Soča obsega naselja Trenta, Soča in Lepena.
3
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehata delovati krajevna odbora Trenta in Soča.
Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenih krajevnih odborov prevzame krajevna skupnost Soča.	^	^
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku
Območje krajevne skupnosti šentviška gora obsega naselja Bukovski vrh, Daber, Gorski vrh, Polje, Prapetno brdo. šentviška gora in Zakraj.
3.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha delovati krajevni odbor šentviška gora
Sredstva, pravice in obveznosti ukinjenega krajevnega odbora prevzame krajevna skupnost šentviška gora.
4.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku
št.: 025-28/652/!
Tolmin. 29. junija 1965.
Predsednik Franc Skok. ! r.
Uraun. glasnik izdaja zavod -Pomorske nonet-. Koper ko- pr.tog. Pomorskih nuns J-rektor m gtaVn, urednik Slavke Jti Odg.vorm urednik Prance Oerieij.
Rokopise za objavo pošitjajte na naslov -Primorske novice- Koper.