URADNI GLASNIK ZA OBČINE ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA LETNIK 11 KOPER, M. NOVEMBRA 1966 % ST. 19 VSEBINA * Občina Ilirska Bistrica — ODLOK o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskih poslopij na območju občine Ilirska Bistrica — ODLOK o spremembi In dopolnitvi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznajo upravnim organom skupščine občine Ilirska Bistrica med materiaine stroške Občine Izoia, Koper In Piran — ODLOK o programu za razvoj in urbanistično ureditev vplivnega območja Kopra, Izole in Pirana Občina Sežana — ODLOK o ureditvenem načrtu za mesto Sežana — ODLOK o zazidalnem načrtu za kare ^za železnico« v Sežani OBČINA IURSKA BISTRICA Na podlagi 124. člena statuta občine litrska Bistrica ter v skladu z določili 134. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37 64) je skupščina Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. novembra 1966 sprejela ODLOK O RA2P1SU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE GRADNJE IN OBNOVE ŠOLSKIH POSLOPIJ NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Razpise se referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskih poslopij na območju občine Ilirska Bistrica. 2. člen Na referendumu glasujejo občani, ki so vpisani v voliine imenike občine Ilirska Bistrica. 3. člen Referendum se izvedo v nedeljo, 11. decembra 1966 pd 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. 4. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: O uvedbi samoprispevka za gradnjo in obnovo šolskih poslopij na območju občine Ilirska Bistrica, ki naj bi bil predpisan za leta I9GT do 1969 in katerega zavezanci bi bili deiavci z 2 % prispevkom od osebnega dohodka, upokojenci z 2 % prispevkom od pokojnin, kmetje z 2 % prispevkom od katastrskega dòhodka ter obrtniki z 2 % od davčne osnove, razen oseb, ki so posebej izvzete — glasujem ^za — proti«. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo **za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo sproti«. 5. člen Pred izvedbo referenduma mora biti objavljeno besedilo akta o uvedbi samoprispevka, kj ga bodo občinska skupščina in krajevne skupnosti kasneje sprejele, če se bodo glasovalci na referendumu Izrekli za Samoprispevek. 6. člen Za izvedbo referenduma bo skrbela volilna komisija pri skupščini občine Ilirska Bistrica. 7. člen Ta odiok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasniku. Št. 010-47 66-5 1 Ruska Bistrica, 19. novembra 1966 Predsednik IVAN KUKOVEC, dipl. inž. agr., 1. r. Na podlagi 86. člena statuta občine Ilirska Bistrica in v zvezi s 65. členom temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46 64) je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. novembra 1966 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O IZDATKIH ZA POTNE IN DRUGE STROŠKE, KI SE PRIZNAJO UPRAVNIM ORGANOM SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRICA MED MATERIALNE STROŠKE 1. člen Odlok o izdatkih za potne in druge stroke ki se priznajo upravnim organom kupščine občine Ilirska Bistrica erialne stroške (Uradni glasnik, št. 21 6c) e spremeni in dopolni takole. a) v prvem odstavku 4. člena In v tre- jem odstavku 5. člena se besedilo *največ K)00 dinarjev« nadomesti z besedilom *naj-/eč 60 N-cLin*^ ,, b) tretji odstavek G. člena se n dopolni tako. da se v prečiščenem bese- ^Izdatki za povračilo stroškov za osebji prevoz delavca na službenem potovanju /kraje kamor ne vozijo javna prometna !reSÌ ali pa z njimi zaradi nujnost, mravka delavec ne more potovati, sc p,, majo organu med materialne stroške za "-iv '° ),60 N-din.« St.: 010-46/65-3/2 Ilirska Bistrica, 19- novembra 966 Predsednik IVAN KUKOVEC, "dipl- inž. agr-, L f- OBČINE IZOLA, KOPER IN PIRAN Na podlagi 7. čiena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22.58), 72. člena statuta občine Koper, 52. čiena statuta občine Izola ter 46. člena statuta občine Piran in po predhodni javni razgrnitvi in obravnav: na zborih volivcev so skupščine občin Koper, Izola in Piran na sejah občinskih zborov in zborov delovnih skupnosti dne 24. oktobra 1966, 3. novembra 1966 in 28, julija 1966 sprejele ODLOK O PROGRAMU ZA RAZVOJ IN URBANISTIČNO UREDITEV VPLIVNEGA OBMOČJA KOPRA, IZOLE IN PIRANA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za vplivno območje Kopra, Izole in Pirana, določeno s sklepom o določitvi vplivnih območij v občinah Koper, Izola in Piran in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Uradni glasnik, št. 8/65), se sprejme enoten program za razvoj in urbanistično ureditev (v nadaljnjem besedilu: urbanistični program), da se zagotovijo pogoji za skladen razvoj gospodarstva in urbanizacijo tega območja, 2. člen Vplivno območje iz 1. člena tega odloka se razvija in ureja v skladu z urbanističnim programom in s plani družbenega in gospodarskega razvoja družbeno političnih skupnosti. V skiadu z urbanističnim programom usmerjajo skupščine občine Koper, Izola in Piran urbanistično ureditev osrednjih naselij v vplivnem območju z ureditvenimi in z zazidalnimi načrti. 3. člen Urbanistični program določa okvirne kriterije: — za zaščito rekreacijskih turističnih predelov in prirodnih znamenitosti; — za urbanistični načrt in ureditev perspektivnih naselij; — za makroconiranje industrije; __ xa izgradnjo omrežja komunalnih in komunikacijskih naprav. 4. člen Grafični in tekstualni dokumenti urbanističnega programa, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem, projektiranje in urejanje mestnih zemljišč Invest biro Koper, so podlaga za določanje lokacij in za določa- Stran M nje drugih pogojev za namensko uporabo zemljišč. 5. č!en Urbanistični program izvajajo pristojni organi skupščin treh obainih občin in od skupščine poobiaščene institucije. Pri tem se opirajo na predloge in mnenja občanov, krajevnih skupnosti ter deiovnih in drugih samoupravnih organizacij. 9. čien Izhodišča za predvideno urbanistično ureditev stanovanjskih coningov so tale: KOPER: — stari dei mesta se sanira v skladu z določbami ureditvenega načrta s tendenco, da mestno jedro postane upravno, poslovno, trgovsko in kulturno središče mesta; — *ogrlica« se uredi kot stanovanjski in trgovski center, ki je navezan na hiter promet (ob zunanjem robu otoka) z največjo dopustno gostoto prebivalcev do 500 prebivalcev na hektar (visoka zazidava); — novi Koper se situira na bonificiranih tleh, čemur streza predvsem nizka zazidava; — v dolini hudournika Olmo se zgradi nova stanovanjska soseska Markovec. Predvidena je predvsem nizka atrijska zazida- "URADN1 GLASNIK« a) grafični prikaz analize po elementih: — prostor, — prebivalstvo, — proizvodnja, — oskrba; b) grafični prikaz prognoze s perspektivno zbirno karto. Z. Namembna razdelitev površin (coningi) 7. člen va, na pobočjih pa vrstna in individualna gradnja; — v Semedeli se predvideva predvsem zaključna zazidava na zgornjem robu hriba; — v Salari se predvideva samo dopolnitev z zazidavo funkcionalno potrebnih objektov; — v Zusternf je predel namenjen individualni gradnji (večji del je že pozidan), deloma pa novi stanovanjski gradnji po poprej izvršenih protierozijskih tehničnih ukrepih; — v Škocjanu se rezervira za perspektivno individualno gradnjo pobočje Škocjanskega hriba; — Bertoki predstavljajo predmestje Kopra; tu so predvidene površine za individualno gradnjo. St. 19 — Koper. 26. novembra 1966 ' ANKARAN: — naselje se uredi kot strnjeno naselje na turističnem območju, ki ima poudarek na počitniškem turizmu. DEKANI: — naselje se obravnava kot spalno naselje Kopra — predvidena je individualna gradnja. IZOLA: — stari del mesta se sanira v skladu z določbami ureditvenega načrta; — stanovanjska coninga Izola I in II sta deloma že pozidana. Na obeh straneh glavne ceste, kjer obsegata površino 25 ha, je predvidena visoka gradnja (stolpiči) z gostoto približno PJO prebivalcev na ha, 9 ha pa je predvideno za srednjo blokovno (P + 2), individualno in vrstno zazidavo z gostoto 180 prebivalcev na ha. 25 ha je predvideno za individualno in vrstno zazidavo z gostoto 100 prebivalcev na ha. Preostali del Izole z okolico obsega približno 7 ha ob naselju Jagodje ter je namenjen za terasasto atrijsko zidavo in za individualno zazidavo. PIRAN: — stari del mesta se sanira v skladu z določbami ureditvenega načrta; — novi stanovanjski predeli so Bernardin, Fižine, Portorož, Beli križ, Lucija, Mostra in Pacug in so namenjeni v prvi vrsti za turistično in stanovanjsko individualno zidavo z izjemo Lucije, v kateri je predvidena tudi blokovna gradnja. Naselja Strunjan, Lucija, Portorož in Fiesa so namenjena hotelski izgradnji in zidavi počitniških naselij. 10. člen Površine za proizvodne dejavnosti (kmetijski in industrijski coningi) so namenjeni kmetijski, industrijski in drugi proizvodni dejavnosti. Urbanistični program predvideva naslednje površine za: kmetijske coninge: * ha Debeli rtič 319 Škofije 496 Dekani 335 Osp-Gabrovica 320 Bertoki-Pobegi 494 Vanganel-Triban 975 Sergaši-Smarje 506 Marezige 577 Puče-Koštabona 292 Kortine 452 Labor-Truške 436 Topolovec 634 Kubed 776 Izola 335 Loret 441 Dvori 290 Lucija 526 Gorgo 209 Križišče-Sečovlje 574 Nova vas 165 Skupaj 9152 industrijske coninge: ha Koper 488 Dekani 6 Izola 40 Piran 2 Sečovlje a Lucija 5 Jernej 5 Sečovlje, sol. 250 Skupaj 804 Uporabniki sedanjih kmetijskih površin, ki bodo zajete v industrijskih coningih, so upravičeni do odškodnine v višini, ki jo določajo veljavni predpisi. II. URBANISTIČNI PROGRAM ! 1. Dokumentacija 6. člen Urbanistični program določa smernice za razvoj in urbanistično ureditev vplivnih območij za razdobje 30 let. Sestavljajo ga dokumenti: A Tekstualni del (prva knjiga) a) analiza obstoječega stanja po elementih: ; — prostor, — prebivalstvo, — proizvodnja, — oskrba; b) prognoza za ekonomsko utemeljeno in funkcionalno skladno perspektivno i razporeditev proizvodnje, prebival- stva in oskrbe v osrednjih naseljih in v vplivnih območjih. B Grafični del (druga knjiga) V vplivnih območjih so površine razdeljene po namembnosti na: — stanovanjske površine, — zelene površine, površine za šport in rekreacijo, — površine za proizvodne dejavnosti, — prometno omrežje in naprave, — komunalno omrežje in naprave, — površine, ki so pod spomeniškim varstvom. 8. člen Gospodarski razvoj, izgradnja komunalnih naprav ter urejanje mestnih zemijišč narekujejo potrebo, da se prebivalstvo koncentrira predvsem v osrednjih naseljih Koper, Izola in Piran. Zaradi prirodnih in antropogenih omejitvenih razlogov predvideva urbanistični program izjemoma, da imata Koper in Piran zazidalno območje tudi v spremljajočih naseljih in soseskah. Za obseg in razporeditev površin na vplivnem območju se upoštevajo naslednja izhodišča: ! Stanovanjski Površine Bodoče število Povprečna gostota nase- coningi: v ha irebivalcev ljenosti na ha Koper z naselji 280 41.800 150 — stari del mesta 35 8 500 240 — "Ogrlica« 15 4.500 300 — novi Koper 65 10.000 155 — Markovec 53 6.000 115 — Semedela 34 6.000 175 — Salara 14 5.000 140 — Zusterna 19 1.200 65 — Škocjan 25 2.000 80 — Bertoki 20 1.600 80 Ankaran 30 2.000 65 — strnjeno naselje 20 1.500 75 — okolica 10 500 50 Dekani 40 - 3.200 80 Izola 102 14.500 140 — stari del mesta 11 2500 230 — Izola 1 24 3.600 150 —Izola 11 > 35 5800 165 — ostala Izola z okolico 32 2.600 80 Piran z naselji 61 9.000 150 — stari del mesta 16 4.000 250 — Mostra 5 450 90 — Fiesa 5 500 100 — Pacug 2,5 300 120 — Beli križ 11 1.800 165 — Fižine 6,5 650 100 — Portorož 12 1.900 160 — Lucija 14 2.300 165 — Seča 5 800 160 — Strunjan 9 1.300 145 gt !9 — Koper. 26. novembra 1966 "URADNI GLASNIK^ Stran 69 11. člen Zelene površine, površine za šport in —kreacijo (turistični coningi) obsegajo športne, parkovne in druge zelene površine, namenjene rekreaciji, turizmu in oblikovanju naselitvenega območja, predvsem: 1 od Lazareta do Ankarana, Z od Kopra do Zusterne, 3, od San Simonovega zaliva do hrvaške meje- Predvidena zazidava: Debeli rtič: hotelska izgradnja, počitniška weekend zazidava; Valdoltra-Ankaran: hotelska, počitniška, weekend zazidava, camping, turistično naselje; Zusterna: hotelska izgradnja; izola-San Simone: hotelska izgradnja; Loret: hotelska izgradnja, turistično naselje, camping; Strunjan: hotelska izgradnja, počitniško naselje, camping; Pacug: hotelska izgradnja, počitniška in weekend zazidava; Fiesa: počitniška zazidava; Portorož: mešana hotelska in stanovanjska zazidava; Lucija: hotelska in stanovanjsko-turi-stična zazidava; Seča: hotelska in camping zazidava. V Kopru, Izoli in Piranu je predvidena izgradnja posameznih hotelov. Podrobnejšo razčlenitev in namembnost izrabe površin določajo ureditveni načrti. 12. člen Naselitvene površine bodo opremljene s terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi in službami. Glede na funkcionalno vlogo in značaj naseiij v vplivnem območju predvideva urbanistični program, da bodo osrednja naselja Koper, Izola in Piran popolnoma opremljena s terciarnimi dejavnostmi (trgovina, gostinstvo, turizem, komunalne dejavnosti, servisi itd.), medtem ko za druga naselja predvideva le osnovno preskrbo (trgovina). Urbanistični program predvideva tudi opremljenost naselij s kvartarnimi dejavnostmi (dejavnosti in službe s področja zdravstva, šolstva, kulture in znanosti, uprave, pravosodja, socialnega varstva, bank in podobno), predvsem dopolnilno izgradnjo objektov za osnovno, strokovno in višje šolstvo ter objekte drugih kulturnih ustanov, vključno za telesno vzgojo. Osrednja splošna bolnišnica bo v Kopru, zdravstveni domovi in vzgojno varstvene ustanove pa so predvideni po vseh večjih naseljih. Pri izgradnji objektov kvartarnih dejavnosti in služb, zlasti objektov s področja šolstva in zdravstva, je treba upoštevati tudi smernice srednjeročnih pianov s teh področij. 13. člen Da se zagotovi varstvo značilnosti pokrajine, urbanističnih ambientov ter kulturnih spomenikov, se razglašajo za zavarovana območja oziroma za spomeniško varstvene objekte: a) stara zgodovinska jedra v Kopru, *zoM in Piranu s celo vrsto arhitektonskih spomenikov in urbanističnih ambientov, ki so nanašajo na posamezne objekte oziroma mestne deie; b) staro rimsko pristanišče Haliaetum v Simonovem zaiivu (temelji antične stavce z mozaikom); <:) arheološka območja Grubellce na po-pečju hriba pod naselji Medoši, Slami in Vmd, Kaštelir pri Dvorih nad Izolo z vse-mt pobočji (ostanki fortifikacijskih objektov) jn hrib Malija (ostanki rimske koloni-tacije); Q grad Socerb; d) Hrastovlje in Padna kot etnografsko Mmembni naselji; etnografsko značilne posamezne tipične istrske hiše v notranjosti; ^ Površine, ki so zavarovane po posebnih predpisih. Za zelene mestne površine (parki, nasadi), nekatere gozdne površine v smisiu rekreacijskih površin (Markov hrib-2uster-na, park Rižana, Socerb, zeleni rezervat na Piranskem polotoku in v bližini novo projektirane bolnišnice za Škocjanskim hri-^va pri Seči), veljajo poleg določb urbanističnega programa tudi določbe zakona o urejanju zelenih površin v naseijin. 3. Osnove prometnega omrežja 15. člen Urbanistični program predvideva tole ureditev prometnega omrežja in naprav: a) dograditev koprskega pristanišča. Celotno predvideno pristaniško območje je razdeijeno na: trgovsko pristanišče (sedaj obsega 19 hektarov, predvideni teritorij po dograditvi 90 ha); — industrijsko pristaniško območje na ankaranski bonifiki in Serminu s površino 448 ha; — industrijsko cono (območje lahke predelovalne industrije na območju Škocjanskega zaliva); b) izgradnja železnice od Kopra do Prešnice s priključkom na že obstoječo progo Divača—Pulj v dolžini ca 31 km (v realizaciji); c) rekonstrukcijo in modernizacijo obalne ceste 11 309, ki poteka prek teritorija občin Koper, Izoia in Piran, z glavnimi odcepi 11 309 a (Škofije), 111 3009 (Ankaran), 111/3001 (Portorož) in 111/3000 (Lucija—Piran). Ta cesta v giavnem poteka po obstoječi trasi (večji odmik bo !e v Izoii, kjer se bo premaknila na zunanji rob mesta pod hribom) in je dimenzionirana kot dvostez-na štiripasna cesta. Isti profil bo imel tudi odsek na škofije, medtem ko bo odcep na Ankaran-Lazaret zgrajen kot enostezna štiripasna cesta. Predvidena je izgradnja nove tranzitne avto ceste, ki naj bi povezala to območje in zahodni de! Istre z že obstoječo jadransko magistralo. Trasa te avto ceste bo potekala na območju treh obalnih občin, približno od Črnega kaia do Rižane, prek Bivia in hribov do Kopra, mimo novo projektirane boinišnice za Škocjanskim hribom, nato v smeri križišča Šmarje, pod Padno do križišča Sečovije in dalje proti Bujam in Pulju. Ta cesta naj bi biia povezana z obalno cesto s priključki na Koper, Izolo in Piran; č) izgradnjo ietaiišča v Sečovljah na površini izsušenih solin v predvideni skupni izmeri ca. 200 ha; d) PTT omrežje zahteva dopolnitev avtomatskih telefonskih centrài oziroma priključkov ter položitev koaksialnega telefonskega kabla, ki se bo predvidoma pri Kozini odcepi! od glavnega kabla Ljubljana—Trst za Koper; e) za RTV naprave se v načrtovalnem obdobju ne predvideva njihova razširitev, čeprav je urbanistični program ne izključuje. tsnove za urejanje komunalnih naprav 16. člen Dsnove za urejanje komunalnih naprav plivnem obalnem območju so: i) Vodna preskrba Dosedanji viri: za oskrbo s pitno vodo lomemben edino izvir Rižana, kjer črpa mski vodovod 1501 vode na sekundo, taljnje količine pitne vode so pndob^ ? zajetjem izvira Bužini (100! vodesek.) z izgradnjo vodovoda Sečovlje-Portorož. i vodo se oskrbuje vse obalno področje, razen višinskih predelov Marezig, Šmarij, Dvorov, Malije, Padne in Nove vasi, ki se oskrbujejo iz nezadostnih iokainih virov. Miljske hribe oskrbuje vodovod z italijanskega območja. Dosedanje količine vode bodo zadostovale za oskrbo obainega območja do i. 1970. Ob upoštevanju dosedanjega tempa naraščanja turističnega prometa, predvidenega porasta prebivalstva, razvoja industrije in drugih dejavnosti, predvsem pa razvoja pristanišča in izgradnje industrijske cone, je treba v perspektivi računati s porabo 1900 i vode na sekundo. Za zagotovitev te količine vode so dosedanje študije in raziskave ugotovile predvsem tri vodne vire: — zajetje izvira Graduie ob reki Mirni in izgradnja vodovoda do Sečovelj, iz katerega bo mogoče zagotoviti slovenski obaii dodatnih 300 i vode sek.; — izgradnja vodne akumulacije v Brkinih, ki bo obsegata več manjših, medsebojno povezanih akumuiacijskih bazenov, lociranih v nepropustnih fiišnih grapah brkinskih hribov, s čimer bi bilo zagotovljenih 2000 i vode sek.; — zajetje kraškega izvira Maini pri Planini z izgradnjo cevovoda prek doline Pivke in Krasa do obainega območja z 850 litri vode na sekundo. Probiem vodne oskrbe je treba še na-daije proučevati in pripravljati investicijsko dokumentacijo za rešitev tega problema. b) Kanalizacija: Kanalizacijsko omrežje je na območju obalnih občin zastarelo in neurejeno (površinski odtok in direktni iztok v morje brez naprav za prečiščevanje). Se posebej je v slabem stanju kanalizacijsko omrežje Kopra in Izole, kjer se fekalne vode na več mestih izlivajo neposredno v morje. Dokaj urejen je kanalizacijski sistem Piranskega polotoka, kjer je za naselja Piran, Portorož, Lucija, Fiesa izdelan enoten načrt kanalizacije, ki je, razen cevovoda od Pirana do naprave za prečiščevanje v Portorožu, že realiziran. Vprašanje izgradnje kanalizacijskega sistema je eden izmed osnovnih pogojev izgradnje in saniranja mest Kopra, Izole in Pirana. Predvideva se: — ves kanalizacijski sistem od Pirana do Lucije bo imel skupen izliv za bivšo tovarno **Salvetti** med Piranom in Portorožem. Na fekalni zbiralnik Portoroža sta priključeni še naselji Lucija in Fiesa ter zbirni vod iz Pirana, ki pa danes še ni zgrajen. V bližini je projektirana tudi mehanična naprava za prečiščevanje; — za severni del Piranskega polotoka je zaradi konfiguracije terena in nesmotrnosti prečrpavanja fekaiij čez hrib predviden izliv in naprava za prečiščevanje v biižini Strunjana; — za območje Kopra in Izole je predviden skupen izliv fekalij v napravo za prečiščevanje pri - Rexu- med Koprom In Izolo. Glavni zbirni kanal naj bi potekal iz Izole in Kopra ob glavni obalni cesti; — za ankaransko območje in industrijsko cono je predvidena lastna naprava za prečiščevanje z izlivom v Rižano; — v drugih naseljih, predvsem pa v predvidenih živinorejskih centrih, je potrebno sanirati in urediti gnojišča ter odvajati fekalne odplake prek troprekatnih greznic. 5. Osnove za vodnogospodarske ureditve 17. čien Za melioracijo in za druge vodnogospodarske ureditve se predvideva: a) izsušitev Stanjonskega zaliva pri Kopru; b) regulacija Badaševice v spodnjem toku s preložitvijo v Semedelski zaliv; c) izsušitev solin po potrebi. Hkrati s predvidenimi vodnogospodarskimi ureditvami je tre&a proučevati mož- Stran 100 -*URADNI GLASNIK^ št, 10 — Kaper. 26, novembra 1066 nost in potrebo za izgradnjo vodne akumulacije Riiane ter ureditev morske obale zaradi devastacije po eroziji in lažjega pri-stopa-do obalnih površin (potrebe prometa, gospodarskega prostora, plaže in podobno). 6. Osnove za energetske ureditve 18. Člen Za pokrivanje potreb obalnega območja z električno in drugo energijo se predvideva; a) teritorij občin Koper, Izola in Piran prečka več daljnovodov visoke napetosti z izhodiščem v RTF Divača, ki je eden izmed eloktroprenosnih centrov v SR Sloveniji. Obalno območje napaja z električno energijo 110 kV daljnovod, ki poteka od RTP Divača prek RTP Koper v Istro. Skoraj vzporedno poteka 35 kV daljnovod do Kopra prek RTP Izola, RTP Portorož, RTP Sečovlje in naprej v Istro. Od RTP Koper teče šest 10 kV daljnovodov, od RTF Portorož pa dva 10 kV daljnovoda. Predvideni razvoj tega območja, še posebej pa izgradnja industrijske cone, bo zahteval izgradnjo dveh daljnovodov: 220 kV daljnovod do Ljubljane in 110 kV daljnovod za potrebe območja slovenske obale. b) Predvidena izgradnja termocentrale na mazut ali tekoči plin v Kopru je primerna in docela realna in bi v končni fazi imela moč 3-krat 200 MVA. c) Glede na širše regionalne potrebe je treba računati na izgradnjo medregional-nega plinovoda ali naftovoda. Urbanistični program bo treba po potrebi uskladiti s potrebnimi študijami in kompleksnimi programi. 7. izvajanje urbanističnega programa 19. člen Za urbanizem pristojni sveti občinskih skupščin Koper, Izola in Piran, pristojni upravni organi občinskih skupščin ter organi urbanistične inšpekcije skrbijo za izvajanje urbanističnega programa. 20. člen Urbanistični program se izvaja po 19-letnih etapah urbanističnega razvoja. Za prvo etapo, v kateri je treba uskladiti stanovanjsko in turistično izgradnjo in izgradnjo komunalnih naprav, se določajo tale območja: Koper; — stari del mesta, — ^ogrlica«, — Markovec, — Semedela, — Bertoki. Ankaran (strnjeno naselje). Izola: — stari del mesta, — Izola I. Piran z naselji: — premestitev remontne delavnice *2. oktober « v Koper, — stari del mesta. — naselja: Fiesa, Beli križ, Fižine. Portorož-Lucija. Nadrobnejšo razčlenitev, velikost in gostovo zazidave teh površin določajo ureditveni načrti. 21. člen * Urbanistični program se usklajuje z družbeno ekonomskim razvojem najmanj vsakih pet let glede na družbene potrebe in koristi. 22. čien Urbanistični program mora biti na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam ter državnim organom na sedežu vsake sku*- -ne 'Uradni gtasutha, izdaja zavod *PrimorsRe novice* Za urbanizem pristojni upravni organ občinske skupščine je dolžan dajati informacije in podatke o urbanističnem programu vsakemu občanu. Občinska skupščina lahko pooblasti urbanistični zavod ali drugo delovno organizacijo za dajanje informacij in podatkov o urbanističnem programu. MI. PREHODNE DOLOČBE 23. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati določbe odloka o gradbenih okoliših na območju občine Koper (Uradni list LRS, št. 3 z dne 23. jan. 1958). ki se nanašajo na vplivno območje, določeno z urbanističnim programom po tem odloku. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za odlok o gradbenih okoliših na območju občine Izole (Uradni list LRS, št. 24 z dne 11. julija 1957) in za odlok o gradbenih okoliših na območju občine Piran (Ur. list LRS, št. 24 z dne 11. julija 1957). 24. člen Dokler ne bodo sprejeti ureditveni načrti za območja, ki jih določa urbanistični program, morajo pristojni organi pri določanju ožje lokacije upoštevati elemente urbanističnega programa. Za oblikovanje objektov se upoštevajo tale načela: 1. vse zgradbe naj bodo prilagojene mediteranski arhitekturi i 2. v okviru funkcionalnosti in ekonomičnosti naj bodo uporabljeni materiali, kot: kamen, korci, poikna in opeka; 3. barve objektov naj bodo temperamentne v skladu s tradicijo sredozemskih mest. Prednost imajo gradbeni materiali s svojo naravno barvo (kamen, opeka, beton); 4. paziti je treba na proporce objektov In odprtine na objektih. Osnova za prbpor-cioniranje je pokončni pravokotnik okna istrske hiše; 5. pri lociranju objektov je treba vedno presojati njihov vpliv na silhueto mesta oziroma pokrajine; 6. zunanja ureditev okrog objektov naj izkorišča naravne vzgibe zemljišča ter značilne kamnite zidove; 7. skrbeti je treba za čimvečjo ozelenitev pokrajine s tipičnim mediteranskim zimzcienim rastlinjem in drevesi. 25. člen Zazidalni načrti, ki so bili sprejeti v skladu z zakonom o urbanističnih projektih, ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določbami tega odloka. Pravnomočna dovoljenja za lokacijo ostanejo v veljavi ne glede na določbe prvega odstavka tega člena. IV. KONČNA DOLOČBA 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St. 350-11/66. Koper, 24. oktobra 1986, Podpredsednik SLAVKO VODOPIVEC, dipl, str. inž., 1. r. St. 350-6 66. Izola, 3, novembra 1966. , Predsednik VIKTOR KORENČAN, 1. r. Št. 350-1/66. Piran, 28. julija 1966. Podpredsednik ANTON SPINELLI. 1. r. Hoper (dirrttt'i; m ntrdnik Slavko JcZ. tuuisLo novice* Ho per OBCtNR SE2ANA Na podlagi 7. čiena in drugega odstavi ka 8 člena zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS. št. 22/58) in 119. čiena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 15. novembra 1966 sprejela ODLOK O UREDITVENEM NAČRTU ZA MESTO SEŽANA 1. člen Sprejme se ureditveni načrt za mesto Sežana, ki ga je v skladu s sklepom o določitvi vplivnega območja občine Sežana in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Uradni glasnik, št. 9/65) izdelal *Invest-biro- Koper, zavod za projektiranje, urbanizem in ekonomiko ter urejanje mestnih zemljišč, pod št. 319,20. Ureditveni načrt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka. - 2, člen Svet občinske skupščine, pristojen za urbanizem, se pooblasti, da po zaslišanju odgovornega projektanta dovoli manjše odstope od ureditvenega načrta iz 1. člena tega odloka glede posameznih objektov in komunalnih naprav znotraj določenih co-ningov. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o programskih osnovah ureditvenega načrta mesta Sežana (Uradni glasnik, št. 14/66). * 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. St. 350-4. 66-3. Sežana, 15. novembra 1966. Predsednik EVSTAHIJ ZADNIK, 1. r. Na podlagi 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS, št. 22 58) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 15. novembra 1966 sprejela ODLOK O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA KARE *ZA ŽELEZNICO" V SEŽANI L člen Sprejme se zazidalni načrt za kare -za železnico" v Sežani, ki ga je v skladu s sklepom o določitvi vplivnega območja občine Sežana in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Uradni glasnik, št, 9 65) izdelal -Invest-biro" Koper, zavod zb projektiranje, urbanizem, ekonomiko in urejanje mestnih zemljišč, pod številko 384 20. Zazidalni načrt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka. 2. člen Svet občinske skupščine, pristojen "Sa urbanizem, se pooblastL, da po zaslišanju odgovornega projektanta dovoli manjše odstope od zazidalnega načrta iz 1. člena tega odloka glede posameznih objektov in komunalnih naprav. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasniku. Št. 350-2/66-4. Sežana, 15. novembra 1966. Predsednik FI VCT A UT T Z \ PNTK. 1. f. Rubcptst tu n Oj avo poiiijajte o* na snu? 'fr*'