leto xxxiv., št. 17 Ptuj, 30. aprila 1981 cena 6 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE Čvrsto po Titovi poti (stran 3) Prejemniki zlatih priznanj OF (stran 4) Po poteh bratstva in enotnosti (stran 6) Zakon o samoprispevku in praksa (stran 7] Priznanja OF v ptujski občini (stran 8) DANES OSREDNJA PRVOMAJSKA PROSLAVA V MAJŠPERKU v organizaciji občinskega sveta ZSS Ptuj. osnovne organi- zacije sindikata Konus in temeljne organizacije Lahka obutev Majšperk boobl3. uri v Majsperku osrednja občinska proslava 1. maja. kije posvečena 40-lctnici ustanovitve OF slovenskega naroda ter vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Proslava prvega maja sodi tudi v okvir praznovanja krajevnega praznika Majšperka. PROGRAM: — Slavnostni govor, — kulturni program, — podelitev priznanj — srebrnega znaka ZSS, — otvoritev novih delovnih prostorov KONUS-a — TOZD Lahka obutev v Majsperku, — kulturni program, v katerem bodo nastopili: pihalni or- kester Ptuj, moški pevski zbor, tamburaški orkester in ansambel Tornado delavsko-prosvetnega društva Svoboda Majšperk, pi- onirji OŠ Majšperk, folklorna skupina in tamburaški orkester kulturno-umetniškega društva Koprivniški Ivanec iz bratske ob- čine K<»privnica. Po končani proslavi bo veliko prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov; igral bo ansambel Tornado. Organizatorji vabijo, da se prvomajske proslave udeležite v čim večjem številu, ...______________ __________^ Uredništvo in uprava RADIO-TEDNIK Ptuj čestita delovnim ljudem in občanom ob 1. MAJU — PRAZNIKU DELA! Posebna čestitka velja našim rednim sode- lavcem, bralcem in poslušalcem! Cenjene bralce obveščamo, da bo 18. šte- vilka TEDNIKA izšla šele včetrtek, 14. maja 1981. UREDNIŠTVO IN UPRAVAi Pozdrav 1. maju - prazniku dela letos si bomo na proslavi 1. maja v Majsperku ^pisali znano revolucionarno geslo: ..Delo čast in oblast", saj prav delo je tisto, ki nas osvo- f)Oja in s katerim bomo lahko reševali nakopi - (ene gospodarske probleme. Zato moramo skozi ^se naše druibeno-politične in demokratične odnose bolj uveljavljati delo in le skozi delo uveljavljati ekonomski, samoupravni in socialni položaj delavca. Bolj kot kdajkoli velja sedaj, da moramo prizadevanja za razvoj samouprav- ljanja in varstva samoupravnih in drugih pravic delavca vseskozi povezovati z enako intenziv- nimi prizadevanji za krepitev delavčeve odgovornosti za uspešno gospodarjenje z družbenimi proizvajalnimi sredstvi, za pove- ianje produktivnosti dela in dohodka in za krepitev materialne osnove združenega dela. Uveljavljanje samoupravnih socialističnih družbenih odnosov je v največji meri odvisno od naše uspešnosti pri razvijanju proizvajalnih sil, večanja družbene produktivnosti dela in krepitve materialna podlage združenega dela. Znano je. da se socialistično samoupravljanj; lahko v celoti potrdi kot najnaprednejša družbena ureditev le tedaj, če obenem z osvobajanjem dela in uveljavljanjem humanej- ših medčloveških odnosov zagotavlja tudi uspe- šen razvoj proizvajalnih sU in povečanja blagostanja ljudi. Pravo samoupravljanje se lahko uveljavlja le ob uspešnem gospodarjenju in obratno. Prvi maj—praznik deta je pravgotovo tisti zgodovinski dan, ki nas spodbuja k raz- mišljanju o doseženih uspehih, ki pa še vedno niso taki, da bi z njimi lahko bili povsem zadovoljni. Vse bolj odgovorno se moramo vključevati v skupna prizadevanja stabilizacije gospodarstva s krepitvijo kakovostnih dejav- nikov gospodarskega razvoja, s smotrno politi- ko razporejamja dohodka, združevanja dela in sredstev, urejanja cen, pravičnim nagraje- vanjem po delu in rezultatih dela in krepitvijo samoupravljanja na vseh ravneh. Takšna prizadevanja se morajo še posebej pokazati na eni strani v povečanju produktivnosti dela in v akumulativnosti gospodarstva, na drugi strani pa v znižanju visoke inflacije, ki največkrat zamegljuje realne učinke gospodarjenja in stabilizacijskih programov, otežuje uspešno planiranje ter zavira uveljavljanje racionalne delitve dohodka in delitve po delu in rezultatih dela. Z več zavesti in odgovornosti moramo pristopati in prispevati k razreševanju in uresničevanju in utrjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, nagrajevaryu po rezultatih dela in vključevanju v priprav- ljanje in izvajanje planskih aktov in nalog. Vse več nalog prehaja na sindikate, ne le v vlogi socialnozaščitne funkcije delavcev, temveč, da se prek sindikata razvija boljši odnos do dela, da se izboljšuje delovna in tehnološka disciplina, da se izboljšuje kakovost dela na vseh nivojih. Vse bolj odkrito postav- ljamo na dnevne rede naših sestankov škodljive pojave od izostajanja z dela, slabega-nekako- vostnega dela, medsebojnih odnosov in vsega, kar zavira naš hitrejši razvoj. Bolj ko bomo enotni in bolj ko bomo z vse večjo zavestjo do dela zmanjševali vse slabosti v gospodarjenju, lepši bo naš 1. maj — praznik dela. Janko Mlakar Veličastna manifestacija ob 40-letnici osvobodilne fronte PO POTEH REVOLUCIJE V MOSTJE „Z današnjim mnofičnim poho- dom po poteh revolucije se oddol- žujemo in obeležujemo 40-letnico ustanovitve OF slovenskega naro- da in 40-letnico vstaje jugoslo- vanskih narodov in narodnosti..." s temi besedami je začela MARI- CA FAJT, predsednica OK SZDL Ptuj, veliko slavje, ki je bilo v so- boto, 25. aprila ob 11. uri ob kon- cu pohoda ,,Po poteh revolucije" pred spominskim obeležjem bor- cem SlovenskogoriSke-Lackove čete v Mostju. Na prireditveni prostor so se že od ranega jutra naprej začele ste- kati množice občanov — peS in z Osebnimi avtomobili, nad 600 smo jih naSteli ob cestah in na zasilnih Parkiriščih. Od 9. ure dalje so v Gostje vozili tudi avtobusi. Ob pol enajstih so na prireditveni prostor ^ieli prihajati odredi, natanko ^•465 pohodnikov je bilo v vseh Petih odredih, ki jih podrobneje Predstavljamo na 2. strani. Tako ^ko z gotovostjo sklepamo, da je Pilo na prireditvenem prostoru 'krepko čez 10 tisoč delovnih ljudi, občanov in mladine z območja Pfujske občine. Tu so bili tudi bor- in aktivisti iz drugih krajev, delegacije mladine iz bratskih ob- ^in SR Hrvatske in SR Slovenije, delegacije medobčinskih in repu- PliSkih organov, bili so vojaki iz Vojašnice ,,Dušan Kveder" Ptuj, ^ številnih sodelujočih na manife- ^ciji posebej ne naštevamo. Slavnostni govornik je bil Gorazd Mazej, predsednik medob- činskega sveta SZDL za Podravje (njegov govor objavljamo na 3. strani). Za tem je, okrog 11,35 pri- spela zvezna štafeta mladosti v spremstvu lokalne štafete. Zvezno štafeto je nosil Stanko Ciglar, de- lavec iz DO AGIS Ptuj, lokalno pa Janez Petrovič, mladinec iz Podvinc, pozdravno pismo Pred- sedstvu SFRJ in Predsedstvu ZKJ je prebral Igor Galič, delavec iz Perutnine (pismo objavljamo na 2, strani). Ob razviti bojni zastavi in ob pri- sotnosti zvezne štafete mladosd so mladi vojaki izrekli besedilo sve- čane zaobljube, kar je dalo prire- ditvi še poseben pomen. Za tem je ob 11,46 zvezna štafeta nadaljeva- la svojo pot. ,,NaSe misli in naše želje po miru, po bratstvu in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti pa bodo potovale z zvezno štafeto po vsej Jugoslaviji" je v pozdravnem govoru rekla Marica Fajt. Sledil je pester kuhumi program, ki so ga izvajali združeni pevski zbori OS ,,Franc Osojnik" iz Ptuja, ,,Martin Kores" iz Po- dlehnika, ,,Dr. Franjo Zgeč" iz Dornave in ,,Slovenjegoriške čete iz Juršinc, recitatorji CSUl in ptujski pihalni orkester. Društvo rejcev malih živali pa je spustilo 200 golobov pismonoš — simbolov miru. Medtem so vojaki podpisali besedilo svečane zaobljube, še po- zdrav bojni zastavi in veliko slavje v Mostju je bilo uradno končano. FF ^ovesnost v Mostju Je zafiela Muica FaJt, desno Gorazd Mazej In dr. ^etko Doplihar, levo Milovan Stankovih, komandant pti^ske gamizije Zvezna štafeta mladosti ob spremstvu lokalne itafete Komandanti odredov so predali raport predsednici OK SZDL PtitJ, Mari- ci F^Jt Foto: I. CluU Praznovanje prvega maja v občini Ormož Občinski sindikalni svet Ormož je lansko leto organiziral prvo skupno srečanje delavcev in občanov ter mladine občine Ormož ob 1. maju prazriku dela. Tosrečanje želi nadaljevati zaradi tega. da bi postalo tradicionalno, pa tudi zaradi številnih pobud delovnih ljudi občine Ormož. Letošnje srečanje ob prvem maju. mednarodnem prazniku dela, bo v petek. 1. maja ob 10. uri na Litmerku. na Koglu. ki mu pravijo tudi prleški Triglav. Po krajšem programu bo piknik v naravi. Na praznovanje so vabljeni vsi tisti, ki želijo negovati delavske tradicije iz prvih dni boja za delavske pravice, da pridejo na Litmerk z rdečim nageljnom v gumbnici — simbolom revolucije. -da 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 30. april 1981 - TEDNIK Kvedrov odred i Sagadinov odred Lackov odred ODREDI NA POHODU PO POTEH REVOLUCIJE MOSTJE 81 MNOŽIČNO, PRIJETNO IN VESELO V petek popoldan in soboto zju- traj so se tisoči naSih mladih, de- lovnih ljudi in občanov pripravljali na pohod v Mostje, trdno odloče- ni, da se ga ne glede na vreme ude- ležijo. Tako je tudi bilo. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, zbirna mesta čet in odredov so bila polna preSernih obrazov, kramlja- nja in razvrščanja. Poglejmo od kod so krenili posamezni odredi in kako je bilo na njihovi poti. KVEDROV ODRED Sestavljale so ga čete krajevnih skupnosti Markovci, Gorišnica in Domava ter Center srednjega usmerjenega izobraževanja TOZD Gimnazija in učenci osnovne šole Tone Znidarič. Posamezne čete so pred odhodom na zbirno mesto odreda, ki je bilo v Dornavi, polo- žile vence k spominskim obeležjem ter izvedle krajše kulturne progra- me. V Dornavi so domačini odre- du ob formiranju pripravili spre- jem in izvedli kulturni program. Odred je za tem z množico zastav, transparentov in s pesmijo krenil proti spominskemu obeležju v Mo- stju in kot prvi prispel na priredit- veni prostor. Vodila sta ga koman- dant Jože Ceh in komisar Stane Žitnik, sestavljalo pa ga je 1750 pohod nikov. SAGADINOV ODRED Odred, ki je prvič sodeloval na Pohodu po poteh revolucije, je na prireditveni prostor po razporedu prispel kot drugi. Vodila sta ga komandant Jože Rakovec in komi- sar Milan Cimerman. Zbirališče je bilo v Budini, sestavljale pa so ga čete iz krajevnih skupnosti Cirku- lane, Dolena, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska ^ora, Stoper- ce, Videm, Zavrč in Zetale ter CSUI TOZD kovinarska in kmetij- ska šola. Odred je sestavljalo 1135 pohodnikov, ki so iz Budine kreni- li proti Spuhlji, kjer so izvedli kraj- ši program in položili venec k spo- meniku padlim prevoznikom čez Dravo. Nato jih je pot vodila do Dornave, nato v Pacinje ter na prireditveni prostor. LACKOV ODRED Čete tega odreda so sestavljali pohodniki iz ptujskih krajevnih skupnosti, CSUI — Gospodarsko- upravna šola Jože Lacko, osnovne šole Ivan Spolenjak in Olga Me- glic ter predstavniki iz delovnih or- ganizacij. Sodelovalo je 800 udele- žencev, odrei pa sta vodila ko- mandant Jože Cič in komisar Darko Stropnik. Udeleženci so se zbrali pred Lackovim spomenikom na Slovenskem trgu, kjer so opra- vili krajšo spominsko slovesnost s položitvijo venca. Nato jih je pot vodila čez mesto, v Kicar, na cesto Pacinje — Velovlak in ob strugi stare Pesnice na prizorišče posled- njega boja Slovenskogoriške čete, kjer je bila osrednja slovesnost. . OSOJNIKOV ODRED Je na prizorišče proslave prispel kot četrti. Sestavljale so ga čete iz krajevnih skupnosti Lovrenc, Cir- k^vce, Kidričevo. Boris Ziherl, Franc Osojnik in Hajdina ter 0§ Franc Osojnik, taborniki in pla- ninci — skupaj 580 pohodnikov. Zbrali so se pri OS Franc Osojnik, spominske slovesnosti pa so opra- vili pri spomeniku Francu Osojni- ku in na Lackovi domačiji. Od tu jih je pot vodila proti Podvincem in Velovlaku ter ob Pesnici na pri- zorišče. Odred je sestavljalo veliko učencev osnovnih Sol, ki so pot prehodili brez težav. KRAMBERGERJEV ODRED sestavljalo ga je sedem čet in si- cer: Ilečeva iz KS Grajena, Slo- venskogoriška iz KS heroja Lacka Rogoznica, ReSeva iz KS Dester- nik, Frasova iz KS Trnovska vas, Kostanjevčeva iz KS Vitomarci, Spindlerjeva iz KS Juršinci in Na- tašina iz KS Polenšak. Odred, ki je imel zborno mesto v Pacinju, je sestavljalo 2000 udeležencev — pohodnikov. Vsaka četa je na pot krenila s svojega zbornega mesta in na pohodu imela določene nalo- ge, obiskali so vsa spominska obe- ležja in izvedli krajše kulturne pro^ grame ter počastili spomin na pa- dle borce in aktiviste NOB. V ime- nu odreda je Ilečeva četa položila venec k spominski plošči na doma- čiji Franca Krambergerja, Sloven- skogoriška četa k obeležju na Do- mu Slovenskogoriške čete in Spin- dlerjeva četa k spomeniku v Mo- stju. Na zbirnem mestu v Pacinju je odred ob prisotnosti velikega števila domačinov izvedel parti- zanski miting, vsaka četa je prispe- vala eno točko programa, ki so jih skrbno pripravili in izvedli. Odred je od tu ob pesmi in s številnimi zastavami in transparenti krenil na prizorišče proslave. Enotna ocena je, da je pohod popolnoma uspel. V vseh odredih je sodelovalo 6465 pohodnikov, vzdušje je bilo prijetno — pesem, zastave, harmonike, razpoloženje pa takšno kot si ga lahko želimo. Odredi so postavljene naloge izpfr Ijali, pravtako pa tudi člani radio kluba Dušan Kveder, ki so s svoji- mi zvezami skrbeli za povezavo in točnost pri izvedbi časovnega pro- grama. 1. koui Osojnikov odred Krambergerjev odred Vojaki so podpisaU besedik) svečane zaobljube Foto: 1. CianI Združeni pevski zbori osnovnih lol pod vodstvom Ladislava Polka Predsedstvu SFRJ, predsedstvu ZKJ Drage tovarišice in tovariši! Pomlad je.Cas mladosti in poleta, vere v lepši in boljši jutri, čas ko praznujemo in pozdravljamo, se veselimo in svečano zaobljubijamo, zavedajoč se da je pot po kateri hodimo trnova in bila prepojena s kr- vjo, a vendar tako mladostna in lepa, usmerjena v nove delovne zma- ge in uspehe delovnih {judi. To je revolucija, dolg človeku, ki je ob pomoči somišljenikov in vizionarjev in vseh tistih, ki jim je tlačenje in sila tuja, gradil nov svet, vreden imena — človek. To je naša zaoblju- ba, ker tako čutimo in smo prepričani, da sožitja med narodi ni mogoče zagotoviti na drugi podlagi. Četrt stoletja je minilo od takrat, ko je krenila rut pot bratstva in enotnosti, na pot soočanja z novim in v nenehnem spopadu s starim, prva štafeta mladosti, Titova šttnfeta. Rodila seje z nalogo, da prena- ša svetlo tradicijo narodov in ruirodnosti, občanov, delavcev in vseh delovnih ljudi socialistične samoupravne neuvrščene Jugoslavije, skovane s trpljenjem in samoodpovedovanjem. Ponosni smo na Tita, Kardelja, Kidriča, ponosni smo na svojo domovino, prepri&ini, da smo vredni sinovi družbe, ki nas je obvezala s svojo izvirno revoluci- onarno potjo. V tem zgodovinskem trenutku se srečujemo z mnogimi ekonomskimi problemi, ki so posledica zaostrenih gospodarskih in političnih odnosov v svetu. Različni subjektivni vzroki so pripomogli, da se je obzorje kriznih žarišč v svetu razširilo in le z največjimi napo- ri bomo dosegli, da se popuščanje napetosti ne bo izgubilo v megli blokovske konfrontacije in nasilja v svetu. Vse to kaže, da je politika Zveze komunistov Jugoslavije, ustavna ureditev SFRJ in r^jerm politi- ka neuvrščenosti smer, kiji moramo slediti, v kateri moramo vztrcijati in v njo vložiti ves ekonomski, politični, znanstveni in moralni poten- cial. Prepričani smo, da bomo lahko premagali ekonomske in druge težave doma in s tem dokazali človeštvu in sebi pravilnost naše poti. Zahvala gre največjemu sinu naših narodov, človeku, kije ves svoj ži- vljenski jutri posvetil nam in bodočim pokoler^em. Mladina, delovni ljudje in občani občine Ptuj. VMostju, dne 25. 4. 1981 NOVI PROSTORI TOZD ELEKTRO PTUJ VELIKA PRIDOBITEV Delavci TOZD Elektro Ptuj so se vrsto let srečevali, pravtako pa tudi uporabniki, z veuKO razdro- bljenostjo ddovnihprostorov, kar jim je delo zelo oteževalo, upora- bnikom pa pomenilo vrsto doda- tnih poti. Zato so že v letu 1973 pričeU z izgradnjo novih prostorov ob Ormoški cesti v Ptuju, dela pa so s priložnostno slovesnostjo sklenili v petek 24. aprila. Gradnja je potekala v treh fazah. V prvi fazi (v letu 1974) so zgradili razdelilno transformatorsko posta- jo s 110 000 na 20 000 voltov, leta 1977 pa dogradili skladiSčne in ga- ražne prostore, kar je bila druga faza zidave. V tretji fazi, končali so jo pred dnevi, so zgradili novo poslovno stavbo. Center ob Ormoški cesti, tako ga imenujmo, je res velika pridobitev, saj bo delo sedaj tako za upora- bnike kot izvajalce veliko lažje. Sredstva za izgradnjo centra so v vseh teh letih združevale distribu- cijske temeljne organizacije v ok- viru preskrbnega območja Elektro Maribor, celotna investicija pa je po sedanjih cenah vredna okrog 60 milijonov dinarjev. Izvajalska dela je opravila Gradisova TOZD Gradnje iz Ptuja s kooperanti, zla- sti IMP TOZD Elektrokovinar Ptuj in Impol TOZD Montal. O pomenu dograditve novih poslovnih prostorov, minulem in prihodnjem delu ter aktualnih družbenih in gospKKiarskih nalogah je na priložnostni svečanosti govo- ril predsednik delavskega sveta TOZD Elektro Ptuj Konrad Ver- tič, zbranim delavcem in njihovim gostom — med njimi so bili upokojeni delovni tovariši, pred- stavniki temeljnih organizacij Elektro Maribor, izvajalcev ter predstavniki družbenopKmticncg« in gospodarskega življenja ptujske občine — pa so se s prisrčnim pro- gramom predstavili učenci osnovne šole Tone Znidarič. Tekst in fotografije-' 1. kotar Nova poslovna sUvba Konrad Vertič RTF, skladiščni in garažni prostori TEDNIK - 30. april 1981 NIKOLI NE BOMO POZABILI - 3 Čvrsto po Titovi poti (Iz govora Gorazda Mazeja, predsednika ME SZDL za Podravje, na pro- slavi v Mostju) Ko se bomo v teh in prihodnjih dneh na Številnih proslavah in akade- mijah v naSi ožji in SirSi domovini spominjali velikih in odločilnih dogod- kov, ki so pred 40 leti naznanili začetek oborožene, partizanske revolucije, se bomo in se moramo spominjati Stevihiih padlih junakov in partizanskih herojev, ki so darovali svoja življenja za svobodo in za naS skupni srečnejši jutrišnji dan. Ni kraja naše domovine, kjer ne bi počivali padli partizanski borci. Tudi danes se je in se bo utrnila marsikatera solza za padlim očetom, sinom, bratom, možem itd. Tudi v ptujski občini ni kraja, kjer ne bi bilo partizanskega obeležja, ki nas spominja na težki štiriletni krvavi boj in revolucijo. To je obdobje, kjer so z močjo svoje revolucionarne, komunis- tične zavesti in partizanske akcije zrasle veličastne podobe herojev kot so: Jože Lacko, Osojnik, bratje ReSi in številni drugi partizanski borci in revo- lucionarji kot je bil dr. Jože Potrč. Z napredno pripadnostjo svojemu slovenskemu ljudstvu so razplam- tevali oborožen boj na območju Slovenskih goric, Haloz, in kljub številnim izdajstvom in težkim pogojem, so uspešno nadaljevali z revolucionarnim delom, širili partizansko gibanje do njegovega zgodovinskega in zmagovi- tega konca. Zato mora danes prav njim veljati naš spomin in hvaležnost, da lahko mi živimo v sv bodi, da lahko snujemo in se borimo za napred- nejše skupno življenje. Ob 40. obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda je prav, da poudarimo, da je ustanovitev krajevnih odborov OF in okrajnega odbora OF za ptujski okraj, ki ga je pred 40 leti ustanovil in vodil Jože Lacko, kot član CK KP Slovenije, je bistveno vplival na organizacijo partizanskega gi- banja in na široko podporo prebivalcev tukajšnjih krajev skozi vse obdobje narodno osvobodilnega boja. Rezultat delovanja odborov OF na ptujskem območju je bilo delo ko- munistov, ki so se že pred drugo svetovno vojno v različnih društvih in na- prednih organizacijah zavzemali za delovanje ljudske fronte, za zvezo de- lovnega ljudstva Slovenije. Tako so se v letih pred drugo svetovno vojno pripravljali na narodno obrambo proti agresiji in okupaciji, opozarjali na fašistično nevarnost. Ob takšnem domoljubnem in naprednem delovanju ptujskih komuni- stov in članov Skoja ter drugih zavednih domoljubov so se ustvarili pogoji za oboroženo in tudi uspešno delovanje sicer maloštevilne, a učinkovite Slovenskogoriške — Lackove čete. Sovražnik se je dobro zavedal, kaj po- meni razplamteli partizanski upor, zato je naredil vse, da bi Lackovo jito in partizansko gibanje na tem območju čimprej likvidiral. To mu ni nikoli uspelo kljub pomoči domačih izdajalcev, saj je parti- zansko, uporniško gibanje, pod vodstvom KP Jugoslavije in KP Slovenije na čelu s tovarišem Titom nezadržno naraščalo in ob dnevih težko pribor- jene svobode preraslo v enote naše slavne in herojske Jugoslovanske ljudske armade. ^ Ko na danSnji slovesnosti naše misli odhajajo v obdobje pred 40 leti in ko ob razmišljanjih analiziramo prehojeno pot, prežeto z mnogimi žrtva- mi, v povojnem obdobju izgradnjo naše domovine pa z doseženimi številni- mi uspehi, ne moremo mimo dejstva, da nam je zmagovita socialistična, ljudska revolucija zagotovila enakopraven razvoj, težko priborjeno svobo- do in enakopravno življenje na temeljih bratstva in enotnosti v okviru naSe socialistične, samoupravne skupnosti. V teh štiridesetih revolucionarnih letih smo bili in smo tudi danes izpo- stavljeni številnim pritiskom obeh vojaških blokov, interesom velikih sil, različnim emigrantskim skupinam, plačanim, da v interesu tega ali drugega bloka vodijo nenehno psihološko in drugo teroristično dejavnost, naperje- no proti svobodnemu, suverenemu in samoupravnemu razvoju naSe skupnosti. Danes, soočeni z nevarnostjo nacionalističnega in iredentističnega de- lovanja razrednega sovražnika se bolj kot kdajkoli poprej zavedamo Tito- vih besed, da samo z bratstvom in enotnostjo ter enakopravnostjo naSih narodov in narodnosti ob vodilni vlogi ZK Jugoslavije, seje mogoče upreti različnim poskusom zrušiti naš ustavni sistem in naSo jugoslovansko soci- alistično skupnost. Zato tudi na današnjem zborovanju podpiramo besede tovariša Popi- ta, izrečene na nedavnem plenumu CK ZK Slovenije, da se ob skupnih pri- zadevanjih urejajo aktuabia družbena vprašanja na samoupravnih osno- vah in da ob tem ne moremo mimo obstoječih protislovij, ki izhajajo iz raz- lične stopnje naše razvitosti in različnih samoupravnih interesov. Pomemb- no je, da znamo ta protislovja pravočasno odkrivati in jih reševati na sa- moupraven način s sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, upo- števajoč medsebojne interese v skladu z dolgoročnimi interesi delavskega razreda. To krepi Jugoslavijo kot celoto in vsak njen del posebej in je edini način, da se izognemo družbenim napetostim in posameznim krizam. Ob vsem tem se moramo v naši socialistični Jugoslaviji še bolj poznati, poznati moramo zgodovinske osnove materialnega razvoja posameznega bratskega naroda in narodnosti, poznati moramo tudi sodobna družbena protislovja, ki nastajajo ob hitrem razvoju materialnih sil na posameznih območjih republik in pokrajin, še bolje moramo poznati ljudi, navade in način življenja ter kulturo posameznih narodov in narodnosti, da bi lažje in globlje spoznali vzroke posameznih konfliktnih situacij, ki nastajajo v naši družbeni skupnosti. Predvsem v okviru SZDL moramo tudi na našem območju več storiti, da bodo delovni ljudje in občani pravilno obveščeni o vzrokih za nastale razmere ob ugotovitvi, da se zavedamo naših skupnih dolžnosti in obvez- nosti glede nadaljnjega skladnejšega in enakopravnega razvoja vsakega na- roda in narodnosti v okviru slovesnosti, ko sprejemamo štafeto mladosti — simbol bratstva in enotnosti naSe socialistične skupnosti. Štafeta mladosti kot simbol naSe mladine in vseh delovnih ljudi in ob- čanov Jugoslavije, s tem pa tudi delovnih ljudi in občanov občine Ptuj nam omogoča, da ponovno damo našo zaobljubo tovarišu Titu, da smo pripravljeni čvrsto stopati po njegovih poteh, po poti njegovega revolucio- narnega dela in obdobja. Štafeta mladosti nam omogoča, da izrazimo našo hvaležnost človeku, ki je predvsem v bratstvu in enotnosti ter enakopravnosti med ljudmi vsega sveta trajneje postavU temelje vse bolj uspešnega razvoja socialistične Jugoslavije. Na današnji slovesnosti bomo spremljali tudi slovesno zaobljubo mla- dih vojakov Titove armade, ki so tako kot partizanski borci pripravljeni darovati svoja življenja v boju proti vsakemu sovražniku iz katerekoli stra- ni. Zaobljuba pripadnikov JLA pomeni, da vsi skupaj izražamo našo skup- no pripravljenost, da vsak na svojem delovnem mestu, v šoli, na fakulteti in drugod zastavimo vse naše moči za uresničevanje skupno sprejetih in določenih nalog. Dosledno in brez omahovanj moramo utrjevati samoupravni in druž- beno ekonomski ter socialni položaj vsakega občana, delavca, kmeta. Uresničevati moramo cilje in usmeritve naSih srednjeročnih načrtov razvo- ja. Na našem območju še posebej za skladnejši razvoj vsake občine, kraja in vasi. Ker smo kmetijsko območje, imamo v sedanjem in prihodnjem družbenem obdobju še večje odgovornosti, da z lastnim delom, toda tudi ob pomoči vseh delovnih ljudi in občanov naše republike, dosežemo zastavljene cilje na področju proizvodnje hrane, pa tudi nadaljnje krepitve industrije in drugih sil materialne proizvodnje. Pripravljeni smo, da ob pripravah na kongres samouprav^jalcev Jugo- slavije, na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ vložimo vse sile za dosego dogovorjenih ciljev. Zavedamo se, da z vsakim uspehom izražamo naSo hvaležnost padlim partizanskim borcem in herojem ljudske revolucije, ki so s svojim zmagovitim bojem in z darovanjem lastnih življenj omogočili, da tudi danes vsi tni zastavimo naše delovne sposobnosti v smeri hitrejSega in boljšega razvoja in življenja v naši socialistični skupnosti. Naj živi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti! Naj živi samoupravna socialistična Jugoslavija! OBLETNICA NEIZMERNE BOLEČINE Četni maj 1980. kmalu po 19. uri — onemela je vsa naša joiiiovina. vsi ljudje narodov in narodnosti Jugoslavije so nemo ohsiali oh tako bolečem, vendar tako preprosto povedanem spo- ročilu - UMRL JE TOVARIŠ TITO . . . Pa kaj bi ponavljali, (lov,odki tistih najbolj žalostnih dni nam bodo ostali za vedno v spominu, vedno nas bodo spremljali, kot nas mora vedno spremljali ffschnosi tovariša Tita. njegovo delo. obveznost, da bomo vedno Josledno nadaljevali po Titovi poti. V dvorani mestnega kina v Ptuju je bila 5. maja dopoldne žalna seja. ki jo je vodil predsednik skupščine dr. Cvetko Doplihar Foto: M. Ozmec Knjiga žalosti je bila tudi v vojašnici Dušana Kvedra Foto: M. Ozmec V delavskem domu Franca Krambergerja je bila odprta knjiga žalosti, ob njej so stali na častni straži družbenopolitični delavci občine Ptuj Foto: L Ciani Učenci osnovnih šol so enako kot odrasli z zaskrbljenostjo spremljali dnevne časopise Foto: Kosi Izšla je tudi posebna številka Tednika Foto: I. Ciani Ob toplem spominu nate živimo in ustvarjamo za sedanjost in prihodnost Tiho, s solzami v očeh in grenkobo v srcu smo 4. maja sprejeli novico o smrti tov. Tita. Zdelo se nam je, da sanjamo težke sanje. Nemogoče se nam je zdelo, da nikoli več ne bo- mo videli obličja z mehkimi potezami in nešteti- mi gubami, ki so dokazovale naporno življenje tega človeka, da nikoli več ne bomo slišali glasu, ki nam je bil vsem tako domač in Ijijb. Čeprav smo dolgo spremljali bolezen tov. Ti- ta, je bila vendar ta nenadna novica precej bole- ča. Vsak dan smo nestrpno čakali na najnovejše podatke o njegovem zdravju. Vsako neznatno izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja je bi- lo, kakor da je posijalo sonce v temi in vzklila je nova bilka upanja. V zadnjih dneh pa so vse iskrice upanja po- časi ugašale. Zdravstveno stanje se je vedno bolj slabšalo, a mi se nismo dali. ,,Ne! Ne sme umre- ti! Ne bo umrl!" S temi besedami smo tolažili sa- mi sebe, a nihče ni verjel, daje to vendar res. Vsi smo vedeli, da lažemo sami sebi. Skoraj leto bo od tega. Zdi se nam še vse tako sveže in blizu. Živimo, kot smo živeli doslej, če- prav je za tov. Titom v naši sredini ostala prazni- na, ki je nihče ne more zapolniti. Živimo, dela- mo in ustvarjamo po načelih, ki nam jih je za- črtal, in naša bodočnost je zagotovljena. Vsepovsod nas spremlja njegova želja, da bi dokazali, da smo sposobni živeti v SFRJ in pokazali svetu, da smo trdna, neuvrščena drža- va. Tega se zavedamo in držimo se zaobljube: ,,Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!" Blanka Šnepf, 7/b, 0§ Olga Meglic, Ptuj OSTAL BOŠ NAŠ VZOR Uresničeval si ideje socializma med našimi narodi. Zaupal si nam pionirjem, mladincem, ki smo in še hodimo po tvoji poti, ki ti jo je začrtal tvoj nesmrtni duh, duh in težnja po slogi, brat- stvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Ne sa- mo pri nas, tudi drugod po svetu so te spoštovali in poznal te je najmanjši otročaj v še tako oddaljenem kotičku sveta. Ko je neka naša odprava prišla raziskovat pragozd v Afriko, so jih tam pričakala divja in negostoljubna ljudstva. Dopovedovali so jim, da so iz Jugoslavije, pa zanjo niso vedeli. Tedaj se je nekdo spomnil in zaklical tvoje ime: ,,Tito, Tito." Obrazi domačinov so se razjasnili in raziskovalce so vkljudno sprejeU. Tako je, vidiS, tvoje ime lahko tudi potni list v zelo oddaljenih krajih. Bil si hraber borec in si vodil naše junake v težkih trenutkih, ko se je odločalo za našo svobodo, zato smo ti mi pionirji hvaležni za tak- šen svet, v katerem živimo brezskrbno in svobodno. Jugoslavijo si vodil tudi po vojni, obnavljal si našo razrušeno domovino. Sedaj se že spominjamo obletnice tvoje smrti. Ne, ne mo- rem verjeti, da je preteklo že leto dni, odkar si nas za vedno zapustil. Med nami pa je ostala tvoja misel o svobodi in enakopravnosti. Za teboj je jokal in joče ves svet in na dan tvojega pogreba je jokalo, se zdi, tudi nebo. Toda pravi- jo, da si tudi po smrti izbojeval eno največjih zmag kajti na tvoj pogreb je prišlo več sto državnikov iz različnih dežel. Se nikjer ni bilo skupaj toliko pomembnih osebnosti. Že od otroških let sem si želela videti tebe, da bi ti lahko zaklicala: ,,To variš Tito, radi te ima- mo!" Toda ta želja se mi ni uresničila in sedaj si vroče želim in Se marsikateri Jugoslovan, da obiščem tvoj cvetoči grob in počastim spomin nate. Na plošči tvoje grobnice so z zlatom izpisane štiri črke, ki pravzaprav kot beseda ne pomenijo dosti, a kot ime veliko in neumrljivo osebnost — TITO. Karmen Stebih, 7/a TOVARIŠ TITO, PRISEGAMO TI Svoboda. Ni lepše besede, kakor je ta. Polna Sreče, mladosti in ljubezni, polna enakopravnosti in lepih domačih besed. Uživamo jo, ne da bi se zavedali, kako so trpeli ljudje, ki so se morali za vse to boriti in niso obupali. Vedeli so, daje Se na svetu pravičnost in stopili v boj 5 Titom na čelu. Dolga štiri leta so se borili za svobodo. Prepojili so našo lepo domovino s svojo krvjo, solzami in obupom. Toda niso omagali. Priborili so svobodo nam vsem, kakršno so si prej shkali v sanjah. Tito nas je vodil vsa leta po vojni. Vendar ga je bolezen pripeljala v klinični center. Začel se je boj zdravnikov za moža, ki je domovini in svetu pomenil največ, za Tita, našega dragega očeta. Vse mesece nj^ove bolezni smo nestrpno čakali vesti zdravniškega konzilija. Veselili smo se vsakega znaka, da se tov. Titu vrača zdravje, z bolestjo v srcu in solzami v očeh smo sprem- ljali poslabšanja. Vedno pa smo upali, upali, da se bo naš dragi Tito vrnil med nas, nasmejan, vedno razpoložen. Toda 4. maja 1980 se je za vedno ustavilo srce velikana, ki težke bolezni ni premagal. Vse je postalo prazno. Življenje pa, čeprav pusto, je teklo naprej. Tudi smrti človeka, ki ga zgodovi- na ne pomni, ga ne more in ne sme ustaviti. Po svetu spet vihrajo vojne. Kakor, da ni lepše, če je na svetu mir in pravičnost. Ce hodijo ljudje-v službe, volijo svoje predsednike, spada- jo k neuvrščenim državam, katerih oče je bfl Tito. Prav zato, ker je bil to on, so ga ljudje po vsem svetu sprejeli za svojega. Človeka, ki bi bil kot Tito ni več. Potrebovali bi ga prav zdaj, za pravičnost po svetu, za vse, kar bi lahko bilo dobrega, pa ni, zaradi lakomnosti ljudi. ,,Nihče ni vreden več kot ima, je rekel Tito, največji borec za mir. In ponosni smo nanj, kakor je bil on ponosen na nas in je večkrat dejal: ,,Narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati vojne!" Zato se, dragi naš Tito, zavezujemo vsi mladi, da bomo stopali po poti, ki si nam jo ti začrtal. Nočemo te razočarati, saj je tvoje delo največje in najlepSe delo. Janja Pičerko, 6/c, OS Markovci 4 - DELEGATSKA SPOROČILA 30. april 1981 - TEDNIK ODLIKOVANJA SFRJ Odlikovanih 36 občanov in Strelska zveza občine Ptuj Predsedstvo SFRJ je odlikovalo 36 občanov in Strelsko zvezo občine Ptuj. Odlikovanja SFRJ so prejeli: RED DELA Z ZLATIM VENCEM Marjan BERLIČ. Gasilsko druStvo Ptuj. RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM Ivan ILOVAR. KS Jože Potrč Ptuj in Milan LACKO, KS Heroja Lacka Rogoznica. RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Ivan CiRAHL,Gasilskodruštvo Ptuj; Erika MIHELAC, in Martin MLAKAR, Perutnina Ptuj; Vinko PLEČKO in Dragica VERBEGA, Pleskar Ptuj in Strelska zvezi občine Ptuj. RED DELA S SREBRNIM VENCEM Stane FRIC, KS Budina Brstje; Jožef KAUČEVIČ, st. Anton VERDENJAK in Simon RUS, KS Heroja Lacka Rogoznica; Karel KRIVEC in Jožef ŠTEBIH, Teritorialna obramba; Ivan KOVAČEC, Stanko KOVACIC, Franc KOZEL. Anton KOLEDNIK, Stanko PE- TEK, Franc PETROVIČ. Roman PIŠEK in Franc PODGORŠEK, Perutnina Ptuj. MEDALJA ZASLUG ZA NAROD Martin POTOČNIK, KS Heroja Lacka Rogoznica; Milan TKALČEC, Teritorialna obramba; Franc KAMENŠEK in Anica PO- POSEK, Perutnina Ptuj. MEDALJA DELA Alojz DRAŠKOVIČ, KS Cirkovce; Mira DOBOVIŠEK in Stani- slav INTIHAR, Teritorialna obramba; Mirko TADIČ in Slavko VRE- BAC, Pleskar Ptuj; Marija KOROŠEC, Branko BABUŠEK. Katarina DOMITER in Stanko KOLAR. Perutnina Ptuj. MEDALJA ZAVOJAŠKE ZASLUGE Anton HRŽENJAK, Teritorialna obramba. Odlikovanja so bila izročena na slavnostnih sejah družbenopoli- tičnih organizacij in samoupravnih organov v počastitev 40. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda in praznika dela 1. maja. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! pg Prejemniki srebrnega znaka slovenskih sindikatov Na osrednji prvomajski proslavi v Majsperku je bilo podeljenih 20 srebrnih znakov slovenskih sindikatov najboljSim sindikalnim delavcem in osnovnim organizacijam v letu 1981; srebrni znak je prejelo 15 posamoznikov in 5 osnovnih organizacij sindikata: Jože Pongrac, KK Ptuj—TOZD Vinogradništvo Podlehnik, Zinka KoroSak, KK—TOZD Mlekarna, Janko Vilčnik — KZ Ptuj, Marica Pešec, Mesokombinat Perutnina Ptuj — DSSS, Zlatka Pevec, Labod — TOZD Delta Ptuj, Martina Pahič KONUS — TOZD Lahka obutev Majšperk, Marija Str- mšek, CDL — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, Anica Strafela PTT —TOZD za PTT promet Ptuj, Ožbalt Vidovič, Stavbar — TOZD grad- beništvo Drava Ptuj, Edi Poharič, DES — TOZD Elektro Ptuj, Franc Korošec VGP Maribor — TOZD VGE Ptuj, Julijana Slana, SO Ptuj, Ksenija Skrabar — ZC —TOZD bolnica Ptuj, Marija Pelcl, OŠ Trnovska vas in Frančiška Čuš OS Tone Žnidarič Ptuj ter osnovne organizacije: OS „Martin Kores" Podlehnik, KONUS — TOZD Lahka obutev Majšperk, KK — TOZD Mlekarna Ptuj, VGP Maribor — TOZD VGE Ptuj in Agrotransport. Srebrni znak slovenskih sindikatov je priznanje za dolgoletno aktivistično delo v sindikalnih vrstah. Prvomajska nagrada dela Liziki Kunstek Včeraj je bila v Beogradu priložnostna slovesnost, na kateri so podelili prvomajske nagrade dela 1981. Nagrade je podelil Dragoslav Markovič, predsednik skupščine SFRJ; med prejemniki priznanj pa je tudi Lizika Kunstek iz Labod — TOZD »Delta« Ptuj. Lizika Kunstek je bila rojena v delavski družini, kjer je dobila osnove socialistične usmerjenosti. Je mati samohranilka, ki je poleg vseh obveznosti uspela omogočiti svojim otrokom študij na srednjih šolah. V temeljni organizaciji »Delta« je zaposlena že 23 let; začela je kot nekvalificirana delavka in je z izrednim prizadevanjem, občutnim preseganjem delovnih učinkov, veliko kakovostjo dela, tako napredo- vala, da sedaj opravlja dela in naloge brigadirke šivanja. Je organiza- cijski in disciplinski vodja 56 mladih šivilj, ki pod njenim vodstvom dosegajo nadpovprečne proizvodne učinke in neoporečno kakovost izdelkov. To skupino je prevzela tudi v priučevanje in jih je kot nekva- lificirana delavka z zaključeno osnovno šolo usposobila, da danes opravljajo naloge šivilje KV. Temeljna organizacija je imela v letih 1969 in 1973 velike težave pri poslovanju zaradi zastarele tehnologije in neraziskanega trži- šča. Stanje je bilo tako, da je bila vprašljiva socialna varnost zapo- slenih. Lizika Kunstek je bila v tem obdobju predsednik sindika- ta in je svojo samoupravljalsko zavestjo vplivala in veliko prispe- vala k razrešitvi tega problema. Zahtevala je, da se izdelajo stro- kovne analize in tudi pravilno informiranost delavcev. To pa je pripomogli, daje kolektiv na tako pravilno sestavljenih zasnoval svojo integracijo in pripravil pro- gram za izboljšanje stanja. Sana- cijski program je uspel in je bil pred rokom izpolnjen. Kolektiv »Delte« pa je v okviru delovne organizacije »Labod« zasnoval tako razvojno pot. da danes dosega nadpovprečne rezultate v primerjavi z ostalimi temeljnimi organizacijami v »Labodu«. Lizika Kunstek se je odlikovala tudi pri uresničevanju določil zakona o združenem delu. Aktivno je sodelovala v komisiji, ki je spremljala sprejemanje zakona, kot tudi v njegovem doslednem uresničevanju. Sedaj pa kot predsednica sindikata skrbi za dosledno izvajanje zakona. S svojo zavzetostjo in pristopom vpliva na mlade delavke v brigadi, da se pri delu in v življenju obnašajo racionalno in tako prisi>evajo v uresničevanje stabilizacijskih naporov. Lizika Kunstek je med delavci temeljne organizacije prav zaradi izredne zavzetosti in preprijčanja. daje potrebno stvari dosledno reševati, zelo priljubljena. Lizika Kunstek foto: Ciani Prejemniki zlatih priznanj OF Na slavnostni seji Republiške konference SZDL Slovenije, ki je bila v ponedeljek, 27. apri- la 1981 v veliki dvorani skupščine SR Slovenije V Ljubljani, je bilo podeljenih 30 Priznanj OF. (Znano je, da republiška konferenca SZDL podeljuje zlate znake OF, občinske konference srebrne, krajevne konference pa bronaste.) V letošnjem, jubilejnem letu, ob 40-letnici ustanovitve OF in 40-letnici vstaje jugoslovan- skih narodov in narodnosti, je bilo podeljenih 30 Priznanj OF. Objavljamo imena letošnjih prejemnikov Priznanj OF: JULIJ BELTRAM za predano družbenopo- litično delo na Primorskem pred osvoboditvijo in v osvobodilni fronti ter za prispevek pri socia- listični graditvi. STANE BOBNAR za nepretrgano re- volucionarno delovanje pred vojno, med osvobodilnim bojem in pri izgradnji socialistične samoupravne skupnosti. VERA BRGOC za družbenopolitično delo, še posebej za požrtvovalno in aktivno delovanje pri vzgoji mladih. DOLFKA BOSTJANCiC za družbenopo- litično delo med osvobodilnim bojem in po osvoboditvi, predvsem Se pri krepitvi vloge in px)ložaja delavcev pri razreševanju vprašanj socialne politike. BENJAMIN BOŽIČEK za aktivnost med osvobodilno borbo, ki jo je nadaljeval z druž- benopolitičnim delom za napredek na Kozjan- skem. LOVRO CERAR za delovanje med osvobodilnim bojem in po njem za napredek pri gospodarskem razvoju občine Tržič. SREČKO ČEBRON za delovanje v osvobodilnem boju, še posebej pri organiziranju osvobodilne fronte na Vipavskem ter za povojno družbenopolitično delo. VILJEM ČERNO za dolgoletno kultumopo- litično delovanje v boju za pravice Slovencev v Italiji, še posebej v Slovenski Benečiji. AVGUST DUGULIN zajjolitično delovanje pred vojno, pri ustanavljanju osvobodilne fronte na Krasu in za razvijanje tradicij osvobodilne fronte. LEO FUSILLI za pomemben prispevek pri raz\ijanju sodelovanja pripadnikov italijanske narodnosti v našem družbenem življenju. MANKO GOLAR za tehten prispevek pri kulturnem razvoju Pomurja, zlasti še pri delu z mladino. VALENTIN HRIBAR za dolgoletno delova- nje v osvobodilni fronti med vojno in v družbe- nopolitičnem razvoju Posavja. IGNAC KARNIČNIK za nepretrgano de- lovanje med osvobodilnim bojem in pri graditvi naše socialistične družbe. OLGA KASTELIC-MARJETKA za po- žrtvovalno delovanje v osvobodilni fronti in pri razvijanju tradicij osvobodilne borbe. LOJZE KOROSEC za delovanje pri druž- benopolitičnem razvoju Slovenskih Konjic in uveljavljanju samoupravnih odnosov. VIDA KULOVEC za nepretrgano aktivnost borke med in po vojni ter še posebej za delovanje na socialnem področju zveze borcev. STANE MARKIC za dolgoletno požrtvoval- no delovanje pri razvoju socialistične zveze in za uveljavljanje delegatskega sistema. JOŽE MODIC za delovanje med osvobodil- nim bojem ter za prispevek k povojni graditvi, zlasti na področju kmetijstva. FRANC MRCINA za delovanje med osvobodilnim bojem ter odgovorno delo pri socialistični graditvi. MAKS PEKLAR za aktivnost med osvobodilnim bojem ter delo v družbenopolitič- nih organizacijah Slovenske Bistrice. FRANC PEROVSEK za požrtvovalno de- lovanje med osvobodilnim bojem in po njem ter za nadaljevanje tega dela z razvijanjem re- volucionarnih tradicij. FRANC POGLAJEN za uspešno delovanje med osvobodilnim bojem, pri povojni izgradnji naših oboroženih sil in pri razvoju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. IVAN REPINC za delo med osvobodUnim bojem, pri graditvi družbenopolitičnih organi- zacij in uveljavljanju socialističnega pravnega sistema. DRAGICA ROME za delovanje med osvobodilnim bojem in za družbenopolitično de- lo po njem, zlasti v skupščinskem sistemu in pri graditvi samoupravnih odnosov v delovnih or- ganizacijah. STANE SEMIČ-DAKI za hrabro vodenje partizanskih enot ter za ohranjanje re- volucionarnih prireditev v nadaljnjem razvoju naše socialistične skupnosti. VLADIMIR IVO SVETINA za politično de- lovanje pred osvoboditvijo, med osvobodilnim bojem, tudi pri razvijanju tradicij delavskega gibanja. FRANC TAVČAR-ROK za dolgoletno re- volucionarno delovanje med osvobodilniin bo- jem in pri izgradnji socialistične samoupravne skupnosti še posebej pri izgradnji naših oborože- nih sil. ELA ULRIH—ATENA za delovanje med osvobodilnim bojem in po osvoboditvi tako v občini kot republiki in federaciji. FELIKS WIESER za dolgoletno uspešno delo v političnih in gospodarskih organizacijah Koroških Slovencev. ZVEZA DRUSTEV slepih IN SLA- BOVIDNIH SLOVENIJE za zgledno delo in uspehe v prizadevanjih za reševanje problemati- ke slepih in slabovidnih. Med prejemniki Priznanj OF z našega ob- močja je MAKS PEKLAR iz Pragerskega. Objavljamo podatke iz njegovega življenja in dela, ki jih je zbral predlagatelj OK SZDL Slovenska Bistrica in ki so Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri RK SZDL bili osnova za utemeljitev podelitve Priznanja OF. Maks Peklar je bil rojen 17. septembra 1926 v Zamarkovi in izhaja iz kmečke družine, v aprilu 1943 je stopil kot aktivni borec v par- tizane in sicer v II. Pohorski bataljon. Od 4. 11. 1943 do 8. 1. 1944 je bil v Pohorskem odredu^ Od 8. 1. 1944 dalje do osvoboditve je bil v XI. SNOUB Miloša Zidanška. Kot partizan je bii najprej na položaju borca, nato minerja in nazadnje kot komandir minerskega voda. Med NOB je bil dvakat težje ranjen. V SKOJ je bil sprejet novembra 1943. V članstvo ZKJ je bi! sprejet decembra 1947. Po osvoboditvi je opravljal vrsto pomembnih nalog v milici in v organih za notranje zadeve. Po osvoboditvi je ves čas aktiven družbenopolitični delavec, ki je opravljal in še opravlja vrsto pomembnih funkcij. Več mandatnih dob je bil sekretar OO ZKS in član občinskega komiteja ZKS. Več let je bil predsednik občinskega odbora SZDL Slovenska Bistrica. Več let je bil predsednik KO ZZB NOV ter član občinskega in republiškega odbora ZZB NOV. Od leta 1963 do začetka leta 1978 je pred- sednik občinskega odbora ZZB NOV Slovenska Bistrica. Bil je tudi član predsedstva in kon- ference občinske organizacije SZDL in član več delovnih teles predsedstva OK SZDL. Od leta 1974 je član izvršnega sveta skupščine občine. Na vseh teh dolžnostih je pokazal izredno delovno vnemo in prizadevnost. Posebno se odlikuje kot človek in aktivist, ki je vedno pripravljen prisluhniti sotovariSem, vedno pripravljen pomagati in svetovati. Posebna prizadevanja vlaga na področju prenašanja tradicij NOB na mlajše rodove. Ta usmeritev je prisotna skozi vrsto aktivnosti, katerih pobudnik je bil. Poseben napor je vlagal in Se vlaga na področju založniške dejavnosti s področja NOV. Pod njegovim vodstvom je bil občinski odbor iniciator za izdajo vrste publikacij, knjig in zbornikov (Partizansko Pohorje, Zbornik spomenikov NOB občine Slovenska Bistrica, Bračičeva brigada. . .). Vedno je kazal smisel za aktivistično delo in je ta duh prenašal tudi na svoje sodelavce. Nikoli ni našel časa zase, čepav je v zadnjem času že precej šibkega zdravja, čuti, da so delovne obveze in širše družbene naloge pred osebnimi obvezami. Kot krajan je bil odbornik in delegat. Za aktivno družbenopolitično delo je bil odlikovan z več odlikovanji: Red zasluge za narod II. stopnje. Red zaslug za narod III. stopnje. Red za hrabrost in z Redom za vojaške zasluge z vojaškimi meči. Razen teh priznanj je prejel še vrsto drugih družbenih priznanj na področju ljudske obrambe, notranjih zadev, družbene samozaščite in civilne zaščite ter organizacije ZZB NOV. Iz gradiva RK SZDL Slovenije Delovno predsedstvo pod vodstvom Marice FaJt Foto: S. Kosi, Ženski pevski zbor „Ak)jz AmuS" iz RogoznJcc Je izvedel kulturni pro- gram Foto: S. Kosi SLAVNOSTNA SEJA OK SZDL PTUJ V petek, 24. aprila zvečer je je bila v dela- vskem domu Franca Krambergerja v Ptuju sla- vnostna seja občinske konference SZDL Ptuj v počastitev 40. obletnice ustanovitve OF. Sejo je vodilo frontno sestavljeno predsedstvo, slavno- stni govor pa je imela predsednica OK SZDL Ptuj Marica Fajt. Sledila je izročitev letošnjih priznanj OF, ki so bila po sklepu žirije in predsedstva OK SZDL podeljena 4 organizacijam in 10 posameznikom. Priznanja — srebrni znak OF in listino so pre- jeli: Vaški odbor SZDL Prerad—Lasigovci v KS Polenšak, osnovna šola Cirkovce, gasilsko dru- štvo Tržeč, KO Rdečega križa Cirkulane, Franjo GnilSek, direktor TGA Kidričevo, Fran- ček Holc iz KS Juršinci, Franc Lampret iz KS Stoperce, Stanko Lepej iz Ptuja, Stanko Leto- nja iz Zetal, Julijana Skok iz Ptuja, Franc Simeonov z Destrnika, Maks Voda iz KS Graje- na, Konrad Vertič iz Dornave in Franc Zadra- vec iz Ptuia. Predsednik skupščine občine Ptuj dr. Cvetko Doplihar pa je izročil Se državna odlikovanja 10 državljanom, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Imena vseh 36 odlikovancev objavljamo posebej, podrobneje pa jih bomo predstavili v prihodnji številki Tednika. Pred začetkom slavnostne seje je ženski pevski zbor ,,Alojz Amuš," pod vodstvom Grete Glatz izvedel lep kulturni program. FF ODLIČJA NAJZASLU- ŽNEJŠIM Letošnja osrednja občinska pro- slava v okviru praznika OF in 40- letnice njene ustanovitve ter prazni- ka dela — 1. maja, je bila v pone- deljek, 27. aprila zvečer ob 19. uri v Domu kulture v Slovenski Bistrici. Na svečanosti so najzaslužnejšim občanom podelili priznanja — srebrne znake OF in znake Zveze sindikatov. Svečanost pa so sklenili s kuhumim programom. Podrob- neje o prireditvi in o imenih dobit- nikov priznanj bomo poročali v na- slednji številki Tednika. Viktor Horvat Praznovanje v občini Ormož v okviru prireditev ob 40. obletnici OF slovenske- ga naroda je bila v petek, 24. aprila zvečer v Domu kulture v Ormožu svečana seja družbenopolitičnih or- ganizacij in skupščine ob6ne Ormož. Slavnostni go- vornik je bil Mirko Tramšek, predsednik OK SZDL Ormož. V svojem govoru je poudaril zgodovinsko vlo- go OF, dotaknil seje tudi sedanjega trenutka težke go- spodarske situacije in nedavnih dogodkov poskusa vmešavanja v notranje razmere pri nas. V nadaljevanju slavnostne seje so podelili sedem srebrnih znakov OF: Ivanu Pavliniču iz Hardeka, Al- bertu IvanuSu iz Salovec, Minki Kačičnik iz Središča, Viktorju Mundu iz Vodranec, Mariji Topolovec iz Or- moža in TO občine Ormož. Predsednik skupščine občine Ormož Mirko Novak ie podelil visoka državna odlikovanja. Red republike z bronastim vencem so prejeli: Luclvik FUipič, Franc Kosi, Milan Ritonja, Aioiz Trstenjak in Drago Zabav- nik. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Silvo Bedrač, Martin Kolarič, Stanislav Stampar in Peter Vnuk. Z redom dela s srebrnim vencem so bili >j.-i.».>jyaiii; h ranči Debeljak, Jože Ozmec, Jože Za- dravec, Milena Zidarič in Pavel Stuhec. Medaljo za- slug za narod so prejeli: Otilija Jambrovič, KatiuSa Kramar, Franc Marin, Jože Tušek ter medaljo dela: Ivanka Job, in marija Korotaj. Svečane seje družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ormož so se udeležili tudi gostic iz pobratene občine Vmjačka Banja, ki je v teh dneh obiskala občino Ormož. V imenu delegacije iz Vmjač- ke Banje je navzoče pozdravil Rade Miodragovič, član občinskega sindikalnega sveta Vmjačka Banja. Poudaril je bratstvo in enotnost narodov in narodno- sti Jugoslavije in obeh pobratenih občin ter se v imenu delegacije zahvalil družbenopolitičnim organizacijam občine Ormož, da so jim omogočili ogled Tovarne sladkorja in Drogine TOZD Gosad v Središču. V okviru praznovanj ob 40. obletnici OF in med- narodnega praznika dela je bil v ponedeljek, 27. aprila zvečer, na sam dan OF, koncert Slovenskega okteta. Fantje iz okteta so znali kot že na svojih mnogih dru- gih številnih koncertih tudi tokrat navdušiti občinst- vo, -da fEDNIK - 30. april 1981 DELEGATSKA SPOROČILA ~ 5 VPISNIH MEST JE DOVOLJ! USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ptujski Center srednjega merjenega izobraževanja je za paslednje JolsKo leto razpisal 750 ^j^h mest. VeC mest kot doslej so jjjjnenili za izobraževanje proiz- vodnih poklicov, zato je tudi vpis y usmeritve oziroma v programe, l^j izobražujejo zanje, večji. Skupno je vpisanih 743 učencev, ki 1^0 letos zakljuCiU osemletno jolanjc in se želijo izobraževati v jlcrajSanih ali srednjih izobraževal- jjih programih. Seveda vpis ni potekal tako gladko kot je razbrati j2 navedenih podatkov. Poglejmo, Icaj govore Številke o vpisu v posamezne programe oziroma usmeritve. V družboslovno usmeritev je vpisanih 112 učencev, prostih mest pa je bilo na razpolago 150, v zdravstveno usmeritev je vpisanih 75, na razpolago pa je le 30 mest, v ekonomsko usmeritev je vpisanih 156 učencev, razpisanih mest pa je 180. V kovinarski usmeritvi je bilo razpisanih 210 mest, vpisalo pa se je 313 učencev, v metalurSki usmeritvi se je na 90 razpisanih mest vpisalo le 28 učencev, v Icinetijsko usmeritev pa se je na 90 mest prijavilo 59 učencev. Očitno je med mladimi v tem letu le več takih, ki se želijo kasneje zaposliti v proizvodnih poklicih, žal pa se jih glede na možnosti izobraževanja in kasnej- šo zaposlitev preveč odloča za kovinarsko predelovalno usme- ritev. Izredno veliko je tudi zani- manja za zdravstveno varstvo in za poklice, ki jih je moč pridobiti z izobraževanjem v tej usmeritvi. Koordinacijski odbor za usmer- janje vpisa je zato skupaj s CSUI sklenil, da bodo takoj opravili vse potrebno za preusmerjanje vpisa. To pomeni, da se lahko učenci ali vpišejo v izobraževalni program v kakšnem drugem kraju ali pa se odločijo za drug program, v kate- rem je Se dovolj vpisnih mest v ok- viru ptujskega centra. Tako bodo povabljeni 5. maja ob 14.30 v CSUI vsi starši in učenci, ki so se vpisali v zdravstveno in kovinarsko usmeritev. Predstavniki centra jih bodo seznanili z možnostmi izobraževanja v drugjih pro- gramih, posebej pa želijo pritegniti učence v metalurško in kmetijsko usmeritev. Prav za slednjo je pri- čakovati večje zanimanje, saj vemo, kakšne velike načrte imamo v kmetijstvu in da jih je moč uresničiti le, č^ bomo izobrazili dovolj mladih, ki bodo opravljali zastavljene naloge. Vemo pa tudi, da tržno usmerjene kmetije z izobraženimi kmetovalci že danes dajejo višji zaslužek kot ga ima delavec v industriji. Iz zdravstvene usmeritve se lahko učenci preusmerijo v družboslovno in v ekonomsko usmeritev, lahko pa se vpišejo tudi v drugih izobraževalnih centrih. Naloga koordinacijskega odbora za usmerjanje vpisa pa je tudi v tem da pripravi kriterije, ki bi odločali o vpisu v programe, kjer je razpisanih mest manj kot je prijavljenih učencev, pa jih ne bo moč preusmeriti. Predlog kriterijev bodo za posamezne usmeritve dokončno potrdile posebne izo- braževalne skupnosti. V ptujski občini je že izdelan predlog kriteri- jev. Najpomembnejše bi naj bilo .mnenje osnovne šole o pravibiosti učenčeve odločitve za nadaljnje izobraževanje. Zal je le malo Sol pripravilo take obrazložitve, zato bo ta kriterij težko dosledno upo- števati. Naslednji kriterij so testi občinske skupnosti za zaposlo- vanje, ki so jih opravili v vseh osmih razredih osnovnih Sol. Naslednji je regijski oziroma ob- činski princip. To pomeni, da imajo prednost pri vpisu učenci, ki so od ptujskega centra bolj od- daljeni in bi se težko vozili v Mari- bor ali celo dlje. Pri odločanju o vpisu bi naj upoštevali tudi social- ni položaj učenca ter ocene posameznih predmetov od 6. do 8. razreda — predvsem iz predmeto\, ki so za posamezne programe naj- bolj značilni — p" tudi splošri učni uspeh v zadnjih treh razredih osemletke. Skrajni kriterij, ki pa se ga ne bi radi posluževali, tako so zatrdili šolniki sami, je preizkus znanja ali sprejemni izpit. Pa še ena težava se bo pojavila in nanjo v centru niso pozabili. Precej učencev iz ptujske občine se je namreč vpisalo v druge srednje- šolske ustanove, tam pa se v posameznih programih tudi pojav- ljajo ,,viški" vpisanih. Pričakovati je, da se bodo po ponovnem razpi- su mnogi vpisali v ptujski srednje- šolski center in zanje je potrebno najti ustrezna mesta. Predstavniki CSUI zagotavljajo, da pri tem ne bo večjih težav, saj se na ta ponovni ,,priliv" učencev priprav- ljajo. N. Dobljekar KS MAJŠPERK Delo, zastave, pesem! Letos bodo krajani majSperSke krajevne skupnosti že tretjič zapored slavili svoj krajevni praznik.-Tokrat bodo slovesnosti združiu z osreanjo občinsko proslavo ob prazniku dela, ki bo danes v MajSperku. Na proslavi sodelujejo ljubiteljske skupine in učenci osnovne Šole, ki so pripravili del kulturnega programa. Sicer pa so praznik krajevne skupnosti 9. maj obeležili tudi z delov- nimi akcijami in uspehi. Najprej naj omenimo preurejene prostore Konusa TOZD Lahka obutev Majšperk, kjer bo proizvodnja stekla v novih, boljših delovnih pogojih. Trgovsko podjetje Mercator Izbira Panonija Ptuj je preuredilo prodajalno z živili v samopostrežno trgovino, krajani pa so dokočno uredili avtobusno postajališče. V tem času bodo asfaltirali tudi cesto Stanečka vas — Stogovci, v MajSperku pa bodo uredili obcestno kanalizacijo in pločnike. Seveda načrtujejo Se razne manjše delovne akcije, mladina pa bo pripravila športna srečanja ter kulturne programe. N. Dobljekar PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti se bodo sestali 6. maja, delegati družbenopolitičnega zbora pa dan prej. Vsi delegati bodo obravnavali poročilo o delu upravnih organov v preteklem letu, predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981, predlog dogovora o načelih in merilih za razmeSčanje izvajanja izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v Ptuju, osnutek ddgovora o varovanju in usmerjanju prenove kulturno zgodovinskega jedra Ptuja, na dnevnem redu so tudi volitve in imenovanja ter vpraSanja in pobude delegatov. Delegati ostalih zborov bodo obravnavali Se informacijo o lu-esničevanju družbenoekonomskega razvoja občine v preteklem letu po zaključnih računih, o gibanju osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih ter o gospodarskih gibanjih v prvem trimesečju tega leta. Sprejemali bodo tudi dogovor slovenskogoriSkega lovskogojitvenega območja, osnutek odloka o plačevanju stroškov za neSkodljivo odstranjevanje živalskih trupel ter osnutek odloka o dopolnitvah odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine. Zbor krajevnih skupnosti pa ima na dnevnem redu še sprejem ugotovitvenega sklepa o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti ptujske občine v tem srednjeročnem obdobju. N. Program prireditev ob XII. krajevnem prazniku mesta Ptuja v okviru pr4znovanj 40-letnice OF slovenskega naroda, 40-le- tnice oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 40- letnici revolucije in 40-letnice ustanovitve JLA, bodo v Ptuju od 5. do 8. maja številne prireditve in proslave, ki se jih bomo polnoštevilno udeležili. — TOREK. 5. maj 1981 ob 13. uri v prostorih skupnih služb KS: PRIPRAVE NA AKCIJO NNP — 81; posvet poveljnikov in načelnikov štabov CZ. — SREDA. 6. maj 1981 ob 17. uri — TEK PO PTUJSKIH ULICAH — start in cilj pri Centru srednjega usmerjenega izobra- ževanja Ptuj. — ČETRTEK. 7. maj 1981 ob 13. uri: USTANOVNA KONFERENCA SVETOV POTROŠNIKOV KS MESTA PTUJ — dvorana skupnih služb KS; Ob 19. uri: SLAVNOSTNA SEJA SKUPŠČIN IN DRUŽBENO-POLI- TIČNIH ORGANIZACIJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN OSREDNJA PROSLAVA S KULTURNIM PROGRAMOM: V kulturnem programu bodo sodelovali: učenci CSUI in vojaki vojašnice »Dušan Kveder« Ptuj. Proslava bo v avli CSU I; po končani proslavi bo ogled prostorov centra. — PETEK. 8. maj 1981: Ob 9. uri KOMEMORATIVNA SEJA KS MESTA PTUJ v dvorani skupnih služb KS; položitev vencev na obeležja socialistične revolucije in posaditev spominskega drevesa v mestnem parku — pri paviljonu Dušan Kveder. ob 17. uri: OTVORITEV OTROŠKEGA IN ŠPORTNEGA ICiRIŠČA V KS JOŽE POTRČ PRI AVTOBUSNI POSTAJI, oh 19. uri: PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA OR- KESTRA PTUJ POD VODSTVOM ANTONA HORVATA v mestnem parku. »SKOZI VIHARJE V LEPŠO PRIHODNOST" PREDSTAVITEV KNJIGE v počastitev 40. obletnice OF je zgodovinsko dri^tvo Ptuj ob so- delovanju Pokrajinskega muzeja v Ptuju in pod pokroviteljstvom ob- anske konference SZDL Ptuj iz- dalo knjigo, ki so jo v četrtek, 23. aprila predstavili javnosti, čeprav se v domu Franca Krambergerja v Ptuju ni zbralo toliko predsta- vnikov in gostov kot je organizator pričakoval, vendar je predstavitev v obliki ,,okrogle mize" dosegla svoj namen. Po uvodnih besedah Kristine Samperl, predsednice zgodo- vinskega društva, je spregovorila predsednica OK SZDL Ptuj Mari- ca Fajt, ki je poudarila pomen OF za slovensko ljudstvo, povezano z nalogami, ki jih imamo danes v okviru frontne SZDL in zaključila, da bomo vedno ostali s Titom in z njegovim delom. Za tem je Ljubica Suligoj, od- govorna urednica knjige, pove- dala, da se je gradivo zbiralo več let. Prvotni namen je bil — obja- viti ga v brošuri, ki bi bila izšla ob otvoritvi prenovljenega oddelka muzeja NOB. Zal zaradi pomanj- kanja denarja do uresničitve tega ni prišlo, člani zgodovinskega dru- štva Ptuj, ki povezuje tudi zgodo- vinarje in ljubitelje z območja ob- čine Ormož, so si bili enotni v tem, da bi bilo škoda, če zbranega gra- diva ne bi objavili. Sklenili so k zbranemu gradivu dodati Se zapise iz dokumentarnih virov in tako je nastala knjiga, ki obsega 340 strani. Vendar je objavljeno gradi- vo šele začetek, zakaj iz revolu- cionarne zgodovine ptujsko-ormo- škega območja je še veliko nerazi- skanega, oziroma mnogi soustvar- jalci te zgodovine Se niso napisali svojih spominov. Dogovorjeno je bilo, da bi pri predstavitvi knjige sodeloval tudi dr. Milan 2evart, ravnatelj muzeja NOB v Mariboru, vendar je bil nujno zadržan, zato je tov. Suli- gojeva prebrala njegov prispevek o značilnostih razvoja NOB na Štajerskem. Podrobnosti k temu pa je povedal še Maks GaSparič, predvojni revolucionar na mari- borskem območju, ki danes živi v Rušah. V nadaljevanju ,,okrogle mize" so avtorji na kratko predstavili po- samezna poglavja, ki so jih sami pripravili. Tako je Kristina Sam- perl govorila o problematiki nem- čurstva in ponemčevanja na prelomu stoletja, Ivan Lovrenčič o nemštvu v Ptuju po prvi svetovni vojni. Ljubica Šuligojeva o revolu- cionarnem gibanju v ptujskem okraju med obema vojnama, Mira GraSič o okupatorjevem nasilju, Vida Rojičeva pa je uredila spomine na osvobodilni boj, ki obsega štiri poglavja in je kratko predstavila tudi socialistični razvoj po osvoboditvi. Pomemben prispevek je dal Maks Gašparič, ki je v razpravi poudaril, da je z objavo gradiva v tej knjigi napravljeno veliko delo, vendar je treba na zgodovino- pisju iz NOB intenzivno delati naprej. Vsak kraj v Jugoslaviji je imel med NOB svoje specifičnosti. Najtežji pogoji oboroženega boja pa so bili prav gotovo na Štajer- skem, kar je ilustriral z mnogimi konkretnimi primeri. Ob tem je zlasti poskušal odgovoriti, odkod tak revolucionarni polet na takratni ptujski gimnaziji, o pomembnosti vloge osebnosti kot so bili dr. Jože Potrč, Jože Lacko in drugi. Gledališče je npr. ustano- vila KP v Mariboru in ga prenesla v Ptuj. To je edinstven primer revolucionarnega dela, ki bi ga bilo treba posebej obdelati. Se veliko zanimivega je bilo po- vedano na ,,okrogli mizi," sprejetih več konkretnih dogo- vorov in sklepov, žal prostor ne dopušča, da bi vse to zabeležili. Velja samo poudariti glavni sklep, ■ da je z začetim delom ob nepo- sredni pomoči organizacije ZZB NOV treba intenzivno nadaljevati, zbirati nova pričevanja in prever- jati že objavljena. FF Maks GaSparič: „Odprte Javke, povezava s sindikati in Se marsikaj bi bilo treba posebej obdelati" Foto: M. Ozmec Pred začetkom okrogle mize Je zapel pevski zbor OŠ Tone Znidarič Ptuj Foto: M. Ozmec ^ OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ^^ Več izvažati že v zadnjem trimesečju lanskega leta je ormoško gospodarstvo "lanj ugodne rezultate od pričakovanih, čeprav so celoletni rezultati •Jokaj ugodni. Vendar .so v večji meri posledica naraščanja cen, ne pa povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Rast dohodka, čistega dohodka ■n akumulacije ter drugih elementov je v občini sicer nad rapubiiškim povprečjem, fizični obseg proizvodnje pa je bil lani glede na leto 1979 "lanjši kar za 20 odstotkov. Upadanje fizičnega obsega proizvodnje je opaziti tudi v prvih treh "lesecih tega leta, vzrok pa je med drugim iskati predvsem v pomanj- •^anju reprodukcijskega materiala ter v manjših- obratnih sredstvih. Orrnoški komunisti so na seji. ki sojo namenili doseženim gospodarskim ■"czuitatom opozorili tudi na pereče probleme v kmetijstvu, kjer pri- j^anjkuje umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in rezervnih delov za '^"'ictijsico mehanizacijo. Drug problem, ki pesti ormoško gospodarstvo pa je — razen redkih izjem — njegova navezanost na uvoz surovin. Komunisti so se strinjali, ^^je zalo potrebno napeti vse sile za povečanje izvoza, kije že sedaj večji ^ uvoza. Žal pa je v nekaterih primerih odvisnost od tujine izredno Velika. Zato so se komunisti zavzeli za večjo izkoriščanje domačega- ^fianja. Poudarili so. daje potrebno v delovnih organizacijah spodbuditi •^ovacijsko dejavnost, jo samoupravno urediti in mnogo več pozornosti 'Nameniti kadrovskemu načrtovanju. V ormoški občim so smelo začrtali stabilizacijske naloge. Vedo pa. jih bodo lahko uresničili le. če se bodo držali dogovorjenega in Poiskali vse notranje rezer\'e. posebno skrb pa namenili usposabljanju "'domačih strokovnjakov, kar je treba urejati z načrt(5vano kadrovsko in predvsem štipendijsko politiko, da bcxio strokovnjaki ostajali doma, ne Pa odhajali v druge bolj razvite občine. jvl Dobljekar XX. DELAVSKA SREČANJA BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA ^ Folklorno društvo Koprivniški Ivanec gostuje v MajSperku V okviru XX. jubilejnih delav- skih Srečanj bratstva in prijatelj- stva s kulturnim programom na občinski prvomajski proslavi v MajSperku, 30. aprila ob 13. uri sodelujejo tudi člani Izvornega folklornega društva Koprivniški Ivanec iz bratske občine Kopri- vnica. Društvo deluje že 52 let in je vrslolet aktivni udeleženec Med- narodne smotre folklore v Zagre- bu. Neguje izvorno folkloro Ko- privnice in okolice in s svojimi bogatimi nošnjami navdušuje številne gledalce v domovini in izven nje. Za svoje uspehe je dru- štvo prejelo najvišjo priznanje občine Koprivnica »Nagrado 7. november 1943«. Društvo je ustanovitelj in organizator tradi- cionalne prireditve izvorne fol- klore »Ivanečki kresovi«. Društvo sodeluje s številnimi društvi, ki gojijo izvirno folkloro, med dru- gimi tudi z Folklorno skupino ■>Anton Štrafela« Markovci pri Ptuju in Obrežem. Ciani društva so iz vrst delavcev, kmetov, dija- kov in študentov- Z njihovim gostovanjem v MajSperku se v občini Ptuj priče- njajo kulturne prireditve v okviru medrepubliške kulturne izme- njave po programu občinskih svetov Zveze sindikatov bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije. Gostom iz bratske občine Ko- privnica izrekamo v občini Ptuj prisrčno dobrodošlico! FB Ciani folklornega dru^va KoprivniSki Ivanec OBČINA PTUJ PO POTEH BRATSTVA IN ENOTNOSTI V LETU 1981 v letu 1981 praznujemo 20. obletnico začetka organiziranih oblik medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Sklep o sodelovanju je bil sprejet na prvi skupni seji občinskih svetov Zveze sindikatov občin Cakovec, Ptuj in Varaždin v Ptuju, 16. septembra 1961 leta. Delavska srečanja bratstva in prijateljstva pa so bila prav tako ustanovljena v Ptuju in so se priče- la 23. aprila 1962 leta. V jubilejnem letu se Zveza sindikatov občine Ptuj skupaj z drugimi organizacijami in društvi vključuje v program XX. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva s številnimi aktivnostmi, s katerimi v nadaljevanju seznanjamo delovne ljudi in občane. v obCini Cakovec Tamburaški orkester in folklorna skupina DPD ,,Svoboda" Ptuj izvajata kulturni program na prvomajskem srečanju delavcev Medjimurja v Balogovcu 1. maja. Skupina delavcev občine Ptuj bo sodelovala na junijskem srečanju delavcev bratskih občin v Cakovcu, kovinarji pa bodo sodelovali na delavsko športnih igrah kovinarjev ob Dnevu kovinarjev. Kmetijski delavci se bodo udeležili posvetovanja o dohodkovnem združevanju in povezovanju v kmetijstvu, ki ga pripravlja občina Cakovec. Skupina mladih brigadirjev občine Ptuj se vključi v V. Miadin-' sko delovno brigado ,,Bratstvo-prijateljstvo-Cakovec '81", ki bo sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji. V Čakovcu načrtujejo srečanje delavcev Tovarne glinice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo in „Gorenje-Mural". v OBCINI KOPRIVNICA Ansambel ,,Tornado" DPD ,,Svoboda" Majšperk nastopa v Glogovcu. Člani Likovne sekcije DPD ,,Svoboda" Ptuj in PD ,,Alojz Arnuš" Rogoznica sodelujejo s svojimi likovnimi deli na razstavi,,Likovna delavska ustvarjalnost" v Koprivnici. Gozdarski delavci so povabljeni na tekmovanje v žaganju in sekanju lesa v Koprivnici. v občini krapina Moški pevski zbor in ansambel ,,Tornado" DPD Svoboda Majšperk izvajata kulturni program na občinski prvomajski proslavi 29. aprila v Krapini. Enote in štab za civilno zaščito občine Ptuj sodelujejo na V. medrepubliški praktično reševalni vaji enot ter štabov civilne zaščite bratskih občin, pod geslom: ,,Bratstvo-enotnost- solidarnost-Krapina '81". Kulturna skupina občine Ptuj sodeluje v kulturnem programu ob Dnevu bratskih občin v okviru Tedna kajkavske ' kulture-K rapina '81. v občini pregrada Pihalni orkester Tovarne gHnice in aluminija ,,Boris Kidrič" Kidričevo sodeluje na V. Reviji pihalnih orkestrov bratskih občin v Pregradi. v občini varaždin Ženski pevski zbor PD ,,Alojz Arnuš" Ptuj in Varaždin priredijo v Varaždinu ,,Večer Ptuja" s kulturnim programom ter izbranimi slovenskimi jedrni in vinom. Ekipa Ribiške zveze Ptuj se udeleži tekmovanja ribičev bratskih občin za prehodni pokal Bratstva in enotnosti. Pionirji in delavci pobratenih osnovnih šol Martina Koresa Podlehnik in Ivan Murkovič Vinica ter Franca Osojnika Ptuj in Gustava Krkleca Cestica izvajajo program sodelovanja na področjih kulture, športa in izmenjave iskušenj. v občini maribor Ekipa Zveze rezervnih vjaških starešin občine Ptuj sodeluje na tradicionalnem tekmovanju v vojaškem znanju ter veščinah Zveze rezervnih vojaških starešin bratskih občin v Mariboru. v občini ormož Ekipa Lovske zveze Ptuj se udeleži tradicionalnega tek- m.ovanja lovcev v streljanju na glinaste golobe za prehodni pokal Bratstva in enotnosti. Ekipa delavcev občine Ptuj sodeluje na tekmovanju bratskih občin v streljanju z zračno puško. v občini slovenska bistrica Mladinski pevski zbor osnovne šole dr. Franja Žgeča Dor- nava nastopa na XI. reviji mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin v Slovenski Bistrici. v občini ptuj Delegacije Zveze socialistične mladine bratskih občin so sodelovale na pv ^du ,,Po poteh revolucije-Mostje '81" v sestavu Krambergerjevegp Slovenskogoriškega odreda. Folklorna sKupina in tamburaški orkester Izvornega folklornega društva Koprivniški Ivanec iz bratske občine Koprivnica izvaja kulturni program na prvomajski proslavi v Majsperku 30. aprila. Delavske športne igre delavcev upravnih organov občinskih skupščin občin Cakovec in Ptuj v Ptuju. Delavci TOZD Gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj in gostin- skega podjetja Varaždin priredijo v hotelu Poetovio ,,Dneve Zagorske kuliinje" ter delavske športne igre gostinskih delavcev. Člani KUD Radoboj iz bratske občine Krapina izvajajo kulturni program na občinski proslavi v Ptuju ob Dnevu civilne zaščite Jugoslavije. Člani DKUD ..Vilko Jurec" iz bratske občine Varaždin priredijo kulturni program za brigadirje mladinske delovne akcije ,.Slovenske gorice-Haloze '81" v Domavi. Člani KUD ..Naprijed" Hum ob Sotli izvajajo kulturni program v počastitev praznika krajevne skupnosti Destrnik. V Ptujskih toplicah tekmujejo ekipe bratskih občin v plavanju za pokal,,Ptujske toplice '81". Rokometni klub ,,Drava" Ptuj organizira IV. Rokometni ženski turnir bratskih občin za prehodni pokal ,,8. avgust-praznik občine Ptuj". V Podlehniku se srečajo pionirji in delavci pobratenih osnovnih šol Ivan Murkovič Vinica iz bratske občine Varaždin in Martina Koresa Podlehnik. V Ptuju se srečajo pionirji in delavci pobratenih osnovnih šol Gustav Krklec Cestica iz bratske občine Varaždin in Franc Osojnik Ptuj. V Cirkovcah sodelujejo folklorne skupine bratskih pbčin na proslavi 50. obletnice Folklorne skupine ,,Vinko Korže" Cirkovce. Folklori.3 skupina in tamburaški orkester ogranka Seljačka sloga Donja Dubrava priredi kulturni program ob prazniku krajevne -kupnosti Trnovska vas. Na v h radijske postaje Ptuj bomo poslušali oddaje ,.Iz naših br . občin". Pt edenih aktivnosti se bodo skozi vse leto odvijale še številne evka — dohodek občana in lastništvo neke stvari kot. n. pr. hiše, traktorja, avtomobila itd. Višina denarnega prispevka pa je določena ali v odstotku od oseb- nega dohodka oz. pokojnine, ali v odstotku od davčne osnove, ali v fiksnem znesku, ki je določen direktno ali pa potom takozvanega točkovnega sistema. Npr. vrednost točke je določena na 1250 din. Kmet mora od vsakega hektarja zemlje plačati po eno vrednost točke, lastnik avtomobila po 4 vrednosti točke, zaposlen delavec po 4 vrednosti točke itd. (KS Grajena). Ugotovil sem, da so glede viSine denarnega samoprispevka med zavezanci iste kategorije zelo velike razlike. Tako npr. znaša samoprispevek za zavezance: — ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti od 1.36 Vo (KS Videm pri Ptuju) do 50 °/o (KS Destemik) letnega katasterskega dohodka — ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila od 1 % (KS Kidričevo) do 3 % (KS Grajena) od neto osebnega dohodka oziroma nadomestila — ki imajo dohodke '6d samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ^li intelektualnih storitev od 1 % od davčne osnove (KS Kidričevo) do 5 <9b (KS Dolena) — ki prejemajo pokojnino od 0.5 •^'b (KS Kidričevo) do 3 (KS Dolena) od izplačane pokojnine Nadaljevanje prihodnjiC 8 - SPOMINSKA IZROČILA 30. april 1981 - TEDNIK PODELJENA SREBRNA PRIZNANJA OF V PTUJSKI OBČINI Tudi letos smo se v Ptuju oddol- žili najzaslužnejšim posamezni- kom, organizacijam in društvom za dolgoletno plodno in prizadev- no delo na vseh področjih, ki jih vključuje delovanje Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na pet- kovi slovesni seji občinske konfe- rence v delavskem domu Franc Kramberger, pripravili so jo v po- častitev 40-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda, je predsednica OK SZDL Marica Fajtova podelila srebrna odličja štirinajstim posa- meznikom, organizacijam in dru- štvom, ki jih je na osnovi poslanih predlogov iz krajevnih konferenc izbrala posebna žirija za podelitev priznanj OF in predsedstvo občin- ske konference SZDL. Letošnji dobitniki so: GASILSKO DRUŠTVO TRŽEČ — slavi letos 50-letnico delovanja, in vključuje prek 100 članov. V zadnjem času posvečajo posebno pozornost vzgoji cicibanov in pio- nirjev ter tehničnemu opremljanju za hitro in uspešno delovanje. V svoj novi dom so vložili prek 10.000 prostovoljnih delovnih ur in ga pred 3 leti tudi predali svoje- mu namenu. V njem se ne zbirajo le gasilci, ampak je tudi center družbeno-politične in kulturne ak- tivnosti v vaseh Tržeč, Lancova vas in Jurovci. Gasilci pa tudi dru- gače pomagaio krajanom in jih v poletnih sušnih mesecih redno oskrbujejo z zdravo pitno vodo, zlasd v haloških predelih. Njihovi člani so aktivni tudi v organih kra- jevne skupnosti, družbeno-politi- čnih organizacijah in društvih. KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK CIRKULANE — deluje v kra- jevni skupnosti že vrsto let in je najaktivnejša tako v pridobivanju članstva kot v vseh drugih akcijah, ki jih organizira Rdeči križ, šola ali krajevna skupnost. Veliko skrbi posvečajo predvsem mladim čla- nom RK, saj se zavedajo, da bodo le ti nekoč uspešno nadaljevali nji- hovo delo. Poleg tega pa stalno skrbijo za vse oblike izobraževanja in uspešno organizirajo krvodajal- ske akcije. OSNOVNA SOLA CIRKOVCE — je v tem kraju središče kultur- nega in družbeno-političnega ži- vljenja. Ob tem je potrebno pose- bej omeniti veliko kolektivno zav- zetost šolarjev, učiteljev in ostalih delavcev tega kolektiva pri gradnji doma krajanov, v akcijaih urejanja okolja in v vseh drugih obhkah šolske in izvenSolske aktivnosti. Sola veliko prispeva tudi h kultur- nemu življenju kraja, vzgaja mla- de za nadaljevanje bogate folklo- rne tradicije in drugih obHk kul- turnega življenja. Ob tem velja omeniti še redna srečanja kultur- nih skupin v medobčinskem in re- publiškem merilu pa tudi redna gostovanja poklicnih gledališč v okviru abonmajskih predstav, pri katerih ima tudi Sola pomemben delež. VASKI ODBOR SZDL PRE- RAD—LASIGOVCI v KS Polen- šak — dejavnost tega odbora si- cialistične zveze je izredno bogata in se odraža tako rekoč na vseh področjih družbenega življenja in prizadevanj za hitrejši razvoj tega območja Slovenskih goric in ptuj- ske občine kot celote. Ni delovne ali druge akcije v kraju, niti dru- žbenopolitične aktivnosti kjer nebi člani tega vaškega odbora aktivno sodelovali. Ob tem pa je pomem- bno tudi to, da so pri svojem delu bili vedno deležni velike podpore krajanov kar je pripomoglo k te- mu, da so lahko zgradili vaški vo- dovod in skoraj 100 odstotno gla- sovali na referendumu za ureditev cest in drugih komunahiih objek- tov. Aktivnost tega vaškega odbo- ra pa prav po zaslugi dobrega vod- stva in vseh njegovih članov sega na kulturno obrambno in vsa dru- ga področja vsakodnevnega življe- nja in dela krajanov. FRANJO GNILSEK — je že od svoje rane mladosti aktiven v dru- žbenopolidčnem življenju tako na gimnaziji kot pozneje na fakulteti, ki jo je uspešno končal. Po vrnitvi iz študija ga najdemo na najodgo- vornejših mestih v zvezi komuni- stov ter v družbeno politični skup- nosti občine, regije in republike. Kot predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj je s svojim osebnim vzgledom, sposobnostjo in delavnostjo veliko prispeval k hitrejšemu razvoju občine in uspe- šnejšemu vključevanju našega po- dročja v vse družbene tokove ži- vljenja in dela. Že nekaj časa se tudi na svoji novi delovni dolžnosti glavnega direktorja TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem odgovorno vključuje v razreševanje gosp)odar- skih vprašanj tega našega velikega delovnega kolektiva v katerem skupaj s svojimi sodelavci odgo- vorno skrbi za nadaljnji razvoj in modernizacijo. FRANCEK holc — se je kot mladi kmečki fant družil i z napredno usmerjenimi ljudmi, 'ki so jih vodili komunisti. Leta 1933 je bil med ustanovitelji društva kmečkih fantov in deklet v Juršin- cih v katerem je bil tajnik in tudi predsednik. Leta 1941 je celotni arhiv društva varno skril in ga 1976 še dobro ohranjenega v celoti oddal Zgodovinskemu arhivu v Ptuju. Ti dokumenti so edini ohranjeni arhiv te vrste na ptuj- skem območju. Tov. HOLC je med NOB podpiral njegove sode- lavce, vsa leta po osvoboditvi pa je aktivist na območju Juršinc, kjer je opravljal tudi več odgovornih funkcij. Potrebno Seje omenid, da je bil med ustanovitelji turističnega društva Gomila in dolga leta tudi njegov tajnik. Aktivno je deloval tudi v skupnosti drevesničarjev in trsničarjev pri KS Juršinci. FRANC LAMPRET — je priza- deven družbeno-politični delavec v KS Stoperce. Kot borec je sodelo- val v Kozjanskem in Dolenjskem odredu in dobil odlikovanje za hrabrost, je pa tudi nosilec meda- lje Zaslug za narod. Vrsto let je aktivno delal v krajevnih družbe- no-političnih organizacijah. Zvezi rezervnih vojaških starešin in dru- štvih ter opravljal pomembne in odgovorne funkcije. STANKO .LEPEJ — je dolgole- ten družbeno-poUtični delavec in že kot mladinec je bil izredno akti- ven na področju dela z mladimi na vasi. Nepogrešljiv je bil v mladin- skih vrstah in mlade v ptujski ob- čini vodil tudi kot predsednik. S svojim aktivnim delom je bil stal- no prisoten tako v delovni organi- zaciji, kot sindikatu, kjer se je aktivno zavzemal za urejanje sa- moupravnih odnosov in uresniSe- vanje politike zveze komunistov. Uspešno je vodil občinsko konfe- renco SZDL kot njen predsednik in tudi danes opravlja odgovorne naloge v zvezi komunistov. Celot- na njegova družbeno-politična ak- tivnost se vseskozi kaže prek t>oli- tičnega in razrednega pristopa ter doslednem izvajanju pobud ZKJ. Prav tako pri uveljavljanju samo- upravljanja in izvajanju delegat- skih odnosov ter uresničevanju de- legatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, družbeno- političnih in krajevnih skupnosti. STANKO LETONJA — se je ta- koj po vojni že kot mladinec vključil v obnovo domovine in iz- gradnjo socialističnega sistema, saj je leta 1948 prevzel tudi odgovorno nalogo predsednika mladine na območju Žetal, nato pa vrsto let opravljal funkcijo sekretarja tak- ratne OF. V letošnjem letu mineva tudi 15 let njegovega aktivnega dela v krajevni samoupravi. V letih od 1966 do 1974 je bil predsednik KS Žetale in Se daines opravlja dol- žnost predsednika sveta te krajev- ne skupnosti. Vse to priča o njego- vi vsestranski aktivnosti za katero je žrtvoval veliko prostega časa. Vseskozi je bil nepogrešljiv v ak- cijah, ki so prispevale k hitrejšemu razvoju krajevne skupnosti in uspel vzpostaviti tesno sodelovanje z vsemi krajani. Svojo družbeno aktivnost pa je znal vedno usklaje- vati z delom na skrbno urejeni kmetiji. JULIJANA SKOK — je vseskozi uspešno opravljala vrsto nalog, ki so ji bile zaupane na področju krajevne samouprave, in pri delu družbeno političnih organizacij v KS Dušan Kveder. Poleg tega pa je veliko svojega prostega časa uporabila za aktivno delo v usmer- janju in reševanju perečih social- nih vprašanj. Tako tudi uspešno pomaga pri reševanju sociahie po- litike kot članica izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, poleg tega še v delegaciji za samoupravno intere- sno skupnost invalidskega in po- kojninskega zavarovanja ter zapo- slovanja. Tovarišico Skokovo od- likuje pri njenem delu tankočuten odnos do sočloveka, ki mu je ved- no, pripravljena pomagati in zato ima med krajani vdik ugled in spoštovanje. FRANC SIMEONOV — je že od leta 1942 dalje deloval v NOB kot kurir pri narodni zaščiti v svo- jem rojstnem kraju na Dolen- jskem. Leta 1945 je bil sprejet v SKOJ in je član zveze združenj borcev. Kot komandir oddelka PM v Destemi- ku se je takoj aktivno vključil v delo družbeno-političnih organi- zacij in krajevne samouprave, s či- mer je veliko prispeval, da se je tudi ta slovensko-goriška krajevna skupnost hitrqe in uspeSneje raz- vijala. V KS Desertnik in v svojem ožjem delovnem okolju opravlja tudi danes vrsto odgovornih nalog, med katerimi je gotovo funkcija predsednika Sveta KS najzahtev- nejša. Tovariša SIMEONOVA po- znamo kot skromnega, vendar izredno prizadevnega in tovariške- ga sodelavca, ki je znal s svojo la- stno aktivnostjo pritegniti k delu tudi druge. Zlasti mlajše sodelavce v krajevni skupnosti in na delov- nem mestu. Za dosedanje aktivno- sti je bil odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. MAKS VODA — se je že kot mladi kmečki fant vključil v član- stvo kmečkih fantov in deklet na Grajeni. Leta 1944 je prišel v do- movino s 5 prek omorsko brigado in nato delal pri Jugoslovanskem vojnem letalstvu. Po letu 1945 se je med prvimi vključil v krajevni odbor OF na Grajeni in bil med ustanovitelji takratne obdelovalne zadruge in dve leti predsednik okrajne zadružne zveze v Ptuju Tudi v AGISU, kjer je dočakal upokojitev, je aktivno delal v or- ganih samoupravljanja ter se zav. zemal za samoupravne in tovariSke odnose. Tudi danes je v KS Se ved. no aktiven za kar je dobil leta l9^% bronasto odličjc OF, je pa tudi no. silec medalje dela in medalje za hrabrost. KONRAD VERTIC — je eden najaktivnejših krajanov v krajevni skupnosti Dornava tako na dru- žbeno-političnem kot samouprav, nem, kulturnem in športnem po- dročju. Že kot mladinec je sode. loval na mladinskih delovnih akci- jah v katere se vključuje kot vete- ran Se danes, uspeSno pa opravlja tudi funkcijo predsednika skupSči- ne krajevne skupnosti ter vodi športne in kulturne organizacije. Številne akcije v domači krajevni skupnosti so bile izvedene prav pod njegovim vodstvom, pri čemer se je s svojimi sokrajani najbolj odlikoval v prostovoljnem delu pri modernizaciji cest, gradnji vodo- voda in obnovi kulturne dvorane v ,Oomavi ERANC ZADRAVEC — je začel svojo aktivno politično delo v aktivu Ljudske mladine na Bragu in ga nadaljeval kot sekretar vajeniškega komiteja, okrajnega komiteja in v predsedstvu Ljudske mladine v Ptuju in Mariboru, nato pa kot predsednik občinskega komiteja LMS Ptuj. Bil je na 6. kongresu Ljudske mladine Slove- nije in Ljudske mladine Jugosla- vije. Tovariš Zadravec je v občin- skem komiteju ZK uspeSno opra- vljal naloge člana komiteja in ka- drovske komisije, predsednika ko- misije za organiziranost in razvoj, sedaj pa je član občinske konfe- rence ZKS Ptuj. V organih skup- ščine občine Ptuj je bil predsednik sveta za notranje zadeve, član sve- ta za družbeni plan in finance, se- daj pa je predsednik komisije za odlikovanja in priznanja. V svo- jem bogatem družbenopolitičnem delu je bil tudi poslanec republiške skupščine, predsednik občinske konference SZDL Ptuj, predsednik skupščine samoupravne stanovanj- ske skupnosti in na Številnih dru- gih odgovornih delovnih dolžno- stih, kjer se je posebaj zavzemal za krepitev delegatskega sistema in odločanja in pri tem zlasti še za krepitev delegatskega sistema in odločanja in pri tem Se za krepi- tev socialistične zveze dolovnega ljudstva kot frontne organizacije. Tudi letošnjim dobitnikom pri- znanj oziroma srebrnih odličij OF slovenskega naroda veljajo naše is- krene čestitke z željo, da bi to bila še močnejša spodbuda za priho- dnje aktivnosti v vseh okoljih v katerih živijo in delajo. mš LetoSnJi prejemniki srebrnih odličij OF v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju. Foto: S. Kosi TONČKA SAGADIN-ŽENKA Ilegalni ujetniki Ob štiridesetletnici ustanovitve OF sem napisala nekaj svojih spominov na osvobodilni boj na ptujskem območju. Del teh, doslej že napisanih spominov pošiljam uredništvu Tednika, da jih objavi. Menim, da bodo za občane ptujs- kega območja zanimivi. Moram še pripomniti, da je veliko dogodkov, ki jih opisujem v spominih, že opi- sanih drugje, vendar jih zaradi preglednosti in celovitosti ne smem izpustiti. USTANOVITEV „SLOVENJE- GORIŠKE" ČETE Bilo je v zimskih mesecih v letih 1941-42. Pri Urbanu (sedaj Destr- nik) so se zbirali mladi fantje, ki so pred vdorom okupatorja bili vajenci raznih strok v Ptuju. Vsi so bili že organizirani, člani SKOJ-a in vključeni v narodno osvobodilni boj, ki ga je vodila OF. Na njihov dom k Urbanu so zahajali Jože Lacko, ki je bil član okrožnega odbora KP Ptuj in član Pokrajinnskega komiteta za Štajersko, Zvonko Sagadin, ki je bil več let sekretar SKOJ okrožja 'Ptuj in ob konfinaciji dr. Jožeta Potrča v Medžurečju leta 1940, sekretar okrožnega odbora KP Ptuj. Franc Kramberger, ki je bil član okrožnega odbora KP Ptuj in Franc Osojnik, član KP, kmet doma iz okolice Urbana. Njihovi pogovori in razmišljanje so se nanašali predvsem na ustanovitev čete partizanov, ki bi jo imenovali ,,Slovenje goriško četo" zato, ker bi delovala na območju Slovenskih goric. Vsi ti zavedni in predani člani narodno osvobodilnega gibanja, so se zbirali in razpravljali pri zavedni slovenski Rcševi družini pri Urba- nu. Trije sinovi RcSevih so bili pred vdorom okupatorja vajenci in člani SKOJ v Ptuju. Njihov oče Emest ReS pa je bilTdjučavničarski mojster pri Urbanu, kjer je pose- doval malo hišico, nekaj arov delavnico. Rešev oče kot ključa- vničar, je znal preurediti in popra- vljati tudi orožje, kar je prišlo po- sebno prav v tistih časih partiza- nom, ki so morali večkrat iz stare- ga neuporabnega orožja narediti uporabnega, kar je bilo takrat marsikateremu partizanu več vre- dno kot zlato. Partizanom je v začetku vstaje narodno osvobodi- biega boja leta 1941 predvsem primanjkovalo orožja, da bi se postavili v bran večkratno bolje oboroženemu sovražniku, Nemcu, nacistu in fašistu. Partizani ob za- četku narodno osvobodilnega boja 1941 niso imeli drugega orožja, kot tistega, ki so ga dobili od raz- nih rodoljubov, kar so ga pobrali in našli ob cestah, ob grmičevju in ob kakih stranskih poteh, ki so ga odmetavali vojaki bivše jugo- slovanske vojske in orožje, ki so si ga priborili sami v borbi z nemško vojsko in poUcijo. Le malokateri član ilegalne organizacije KP je imel v našem mestu Ptuju v svoji lasti orožje, razen lovcev. To oro- žje je pa bilo registrirano in ga je takoj ob zasedbi Jugoslavije okupator z grozečimi razglasi ,,smrt za vsako neoddano orožje" dobil v svoje roke. Tudi prvo orožje, mitraljezi in puške, ki je šlo s prvo ptujsko če- to leta 1941 na Pohorje, sta Zvon- ko Sagadin in Miha Vidovič pob- rala ob obali Dravinje v Jurovcih, ki so ga odvrgli umikajoči vojaki jugoslovanske vojske in sta ga podnevi skrila ob Dravinji v grmi- čevje, ponoči pa prenesla v Jurov- ce do VidoviCeve domačije, ga tam zavila v papir, in skrila tako, da sta ga zakopala v zemljo pod skedenj. Predno pa je šla prva ptujska partizanska četa na Pohorje, sta Zvonko Sagadin in Milan Lacko, njemu je dal njegov oče Jože Lacko konja in voz, Sia do Vidovičevih v J ur ovce, tam Izkopala shranjene mitraljeze in puške, jih naložila na voz, pokrila na Hajdini in ga v gozdu ponovno zakopala, da ga je potem nasle- dnjo noč prva ptujska četa, v kate- ri je bil tudi Cižmek-Bor vzela s seboj na Pohorje. Spomnim se, da mi je Miloš Zidanšek član pokra- jinskega komiteta KPS za Štajers- ko povedal, da so ti mitraljezi, ki jih je prinesla ptujska četa, bili pr- vi mitraljezi na Pohorju, s kate- rimi so se v tistih dneh partizani borili na Pohorju proti okupato- rju. Nemška policija je bila nad temi napadi partizanov z mitraljezi zelo prestrašena in se je o tem boju s partizani več dni govorilo po vsem Mariboru. Moj sin Zvonko je moral že ta- koj prvih štirinajst dni po vdoru okupatorja v ilegalo. Takoj ko so gestapovci v Ptuju zaprli v ptujske zapore nekaj njegovih sodelavcev, to so bili Mirko Centrih, Rudi Ilec in še nekaj tovarišev, katerih imen se trenutno ne spomnim, je sin že šel od doma v ilegalo. In res, če bi čakal le še nekaj dni doma, bi ga dobili, aretirali in zaprli. Saj ga je nekaj dni za tem prišlo iskat na dom dvanajst ptujskih kulturbun- dovcev, katere sem vse osebno poznala, saj so bili skoraj vsi nje- govi sošolci iz gimnazije. Ker ga niso dobili doma, iskali so ga po celem stanovanju, so mi demolirali in razdejali stanovanje tako, kot bi v tem stanovanju nikoli ne živeli in stanovaM ljudje. Odšli so in mi grozili še iz dvorišča, ,,ga bomo že dobili, ne bo nam ušel". Tako so iskali sina in moža še dva ali tri- krat, da bi ju zaprli ker ju niso dobili, so mi vedno demolirali sta- novanje, mene pa brcali po stano- vanju iz kota v kot, mi grozili s seboj. Kričali so in rjuli, kje sta sin in mož. Po odhodu ptujskih, mla- dih kulturbundarjev iz stanova- nja, sem se naslonila na podboje vrat in gledajoč razdejano stano- vanje, razbite vaze in drugo okra- sje, pač vse do česa so prišli, in na ves glas zavpila ,,to je nemška kul- tura." Res sem bila jezna, a kljub vsemu zadovoljna, samo da sta se sin in mož pravočasno umaknila, da ju niso dobili. Stanovalci v bli- žini ptujskih zaporov pa so pove- dali, s kako mržnjo in nečloveški- mi odnosi vodijo v zapor ptujski kulturbundovci svoje žrtve, Slo- vence posebno pa še komuniste. Ne morejo se obvladati oziroma počakati, da bi prišli z njimi do zapora, ampak jih že med potjo in pred zaporom neusmiljeno brcajo s čevlji in tepejo z bikovkami, kot bi med seboj tekmovali, kdo bo dal več brc in udarcev žrtvi. Pove- dali so, da iz ptujskih zaporov dneve in noči poslušajo obupne krike zapornikov in klice na po- moč, ko se nad svojimi žrtvami s pretepanjem z bikovkami izživljajo ptujski kulturbundovci in ge- stapovci kot zmagovalci nad slovenskim oz. celotnim jugo- slovanskim ljudstvom, oz. kot zmagovalci že skoraj nad vso Ev- ropo. Nekaj dni nato pa pride do mene Miloš Zidanšek, oblečen kot ober- štajerski fant in pravi, da naj enajstletnega sina dam v rejo, sama pa da moram v ilegalo in se ta in ta dan moram javiti na javki v Mariboru. Tako sem tudi storila, sina sem dala v rejo k Vidovičevim v Jurovce, kjer je živela vdova že s štirimi otroci, sama pa vzela kolo, malenkosti, zapustila dom in se odpeljala s kolesom v Maribor, ta- ko sem postala ilegalni kurir Pokrajinskega komiteta NOB za Štajersko. Tudi Jože Lacko in Franc Kram- berger sta morala v ilegalo in pos- tala aktivista OF. Postala sta ptujskim kulturbundovcem in ge- stapu že preveč sumljiva in nevar- na njihovi ureditvi, zato sta se morala še o pravem času umakniti od doma, da ju ne bi aretirali in zaprli. Odšla sta v ilegalo na območje Slovenskih goric, kjer sta ob pomoči zavednih ljudi, kot so bili Reševi fantje in njih družine, pripravljala teren za boj proti okupatorjem in za ustanovitev ,,Slovenje goriške čete". V ,,Slovenje goriški četi" se je zbralo najprej od sedem do devet zavednih slovenskih fantov, večina SKOJ-evcev, ki so formirali četo. Komandant Slovensko goriške čete je bil Franc Osojnik, član KP, vodnik v stari jugoslovanski vojs- ki, kmet, doma iz Desenc pri Ur- banu oz. Destrniku. Politkomisar je bil Zvonko Sagadin. V četi so bili še Reševi trije sinovi, Staneto- va dva fanta, doma iz Krčevine pri Ptuju. Ne spomnim se več, sta bila eden ali dva Zavčeva fanta, doma iz Ptuja pod gradom. Pozneje sta se četi priključila še Ceh, organist doma iz Slovenskih goric in Puk- šič, delavec v opekarni Nova vas pri Ptuju, doma tudi v Slovenskih goricah. Slovenje goriška četa je operirala in delala akcije na območju Slo- venskih goric. Povedati pa moram, da so Slovenske gorice bile za četo zelo težak teren. Slovenske gorice so na gosto posejane z malimi vasmi in z manjšimi površinami gozdov, kar je delalo težave parti- zanski četi v boju z veščkrat močnejšim in dobro oboroženim so\Tažnikom, nemško policijo, ki je četo vedno zasledovala in ji bila za petami. Najbolj nevarni pa so jalci, ki so s prstom pokazali okupatorju, kje so videli, da se če- ta zadržuje ali premika. Slovenje goriško četo so vzeli na piko nem- čurji, petokolonjaši in vohljači, ji sledili in o tem obveščali nemško policijo in orožništvo. Slovenje goriški partizani, če se je le dalo, so se čez dan zadrževali na senikih pri zavednih slovenskih kmetih in bajtarjih, kjer so dobili hrano in predanili, ponoči pa so delali akcije pri nemčurjih oz. hitlerjancih, izvrševali razne sabo- taže na območju Slovenskih goric. Prišli so celo v bližino Ptuja in na- redili akcijo, če se ne motim na železniški progi Ptuj—MoSkanjci, napadali tudi orožniSke postaje in si tako pridobivali orožLe, največ so ga dobili v bojih z orožniki. Večkrat so ob večerih v vaseh, v hišah hitlerjancev naredili parti- zanski miting, p>ovabiIi in tudi s si- lo privedli na miting ljudi, ki so odklanjan zveze s partizani, jim najprej povedali pomen in namen ,,partizanske borbe", zapeli nekaj slovenskih in partizanskih pesmi in nato hitro odšli daleč v drugo vas, da jih ni dobila nemška poli- cija an orožniki, četudi so biii 2e obveščeni, da so v vasi partizani. Slovenje goriška četa je bila zelo aktivna in akcijska. Povzročala je velike preglavice in skrbi nemSki policiji in ptujskim gestapovccm. Gibala se je največ na območju ptujskega okraja. Gestapovci, ptujski kuhurbundovci in nemška policija je dnevno poSiljala na območje Slovenskih goric svoje vohljaCe, agente in organizirala na terenu svoje privržence in vo- hune, da so razširjali o slovenjego- riški četi med ljudi razne lažne ves- ti, ljudi prepričevali o velikih zma- gah nemške vojske, obenem pa ljudi zavajali in jim lagali o veliki skrbi in ljubezni Hitlerja do revne- - ga spodnještajerskega ljudstva, ki mu bo po vojni nudil Ici^e življe- nje, kot so ga imeli kdaj-koli prej. TEDNIK - 30. april 1981 NAŠE KMETIJSTVO I nepospravljeno koruznico se Siri prosena vešča in druge bo- lezni. Od prvega maja dalje sankcije NEPOSPRAVLJENA KORUZNICA Leglo prosene vešče Na naših poljih je še vedno mogoče t)pa/ili precej nepos- pra\ljene koruznice. čeprav kmetovalci polje že intenzi- vno obdelujejo in je že precej površin posejanih bodisi / je- senskimi ali spomladanskimi pose\ ki. končanoje /e sajenje krompirja in nekaterih drugih kmetijskih kultur. Ostanki lanskih posevkov koruze so seveda leglo prosene vešče in drugih bolezni, ki povzročajo kmetijstvu ogromno škodo. Mnogi se zato obnašajo precej neodgovorno, saj bi lahko koruznico že zdavnaj podo- rali. Vsi. ki lega še niso nare- dili, naj to store nemudoma, sicer utegnejo imeli neprije- tnosti s sodnikom za prekrške, o tem izdani odlok namreč predvideva precej stroge ka- zni. JB občin Ormož In Ptuj | yu issn 0042-0778 Leto: XVin Pt"J' dne 30. aprila 1981 številka 10 VSEBINA KRAJEVNE SKUPNOSTI 88. Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka za naselje Moškanjci 89. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Goril>nica o izidu referen- duma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka na območju KS Gorišnica v naselju Mo.škanjci 88. Na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73). 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS štev. 23/77) ter 45 in 98 člena statuta Krajevne skupnosti Gorišnica. ter poročila volilne komisije z dne 26. 4. 1981 o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo posebnega samoprispevka za naselje Moškanjci je skupščina krajevne skupnosti Gorišnica na svoji seji dne 27. 4. 1981 sprejela SKLEP o uvedbi posebnega samoprispevka za naselje Moškanjci. 1. člen Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov naselja Moškanjci na referendumu dne 26. 4. 1981 se uvede posebni samoprispevek za območje naselja Moškanjci za .sofinanciranje modernizacije krajevnih cest in poti v naselju Moškanjci. 2. člen Posebni samoprispevek se uvede za dobo enega leta to je od 1.5. 1981 do 30. 4. 1982 in se plačuje v denarju. 3. člen S posebnim samoprispevkom bo predvidoma zbranih 1,700.000.— din. Razlika do predračunske vrednosti in I. člena tega sklepa v višini 2,500.000.— din se bo krila iz rednega samoprispevka. 4. člen Višina in osnova posebnega samoprispevka v denarju znaša: — za zavezance, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja oziroma nadomestilo, po stopnji 9 % od neto OD oziroma nadomestila, — za zavezance, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti po stopnji 18 % od katasterskega dohodka, — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 9 % izplačane pokojnine, — za zavezance zaposlene v tujini po stopnji 9 % od povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, — za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadomestila po stopnji 9 % od osnove, kije podlaga za odmero davkov in prispevkov. *■ 5. člen Zavezanci za posebni samoprispevek so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Moškanjci. 6. člen Za oprostitev, plačevanja posebnega samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zSkona o samoprispevkih. 7. člen Denarna sredstva posebnega samoprispevka so namenska in ^ zbirajo na poseben žiro račun. 8. člen Posebni samoprispevek od osebnega dohodka delavcev v združenem delu in pri zasebnih delodajalcih ter od pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine ob vsakokratnem iz- plačilu in aa nakazuje na posebni žiro račun krajevne skupnosti Gorišnica štev. 52400-842-041-8472 pri SDK Ptuj. Ob vsakokratnem nakazilu pa obvesti krajevno skupnost Gorišnica s j posebnim seznamom zavezancev in višino nakazila. I Posebni samoprispevek, ki ga nakazujejo občani, ki se ukvarjajo s j kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in z intelektualnimi j storitvami, odmerja in pobira oddelek službe dohodkov skupščine občine \ Ptuj v imenu Krajevne skupnosti. Osnovo za odmero posebnega samopri- spevka ugotavlja oddelek službe dohodkov po predpisih, ki veljajo za t)dmero davkov občanov. Delavci na začasnem delu v tujini plačujejo posebni samoprispevek na račun posebnega samoprispevka naveden v 1. odstavku tega člena, ali pri blagajni Krajevne skupnosti Gorišnica. 9. člen Za zbiranje sredstev posebnega samoprispevka in da se zbrana sredstva uporabijo za namene iz I. člena tega sklepa, je odgovoren svet skupščine Krajevne skupnosti Gorišnica. 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti zbiranja posebnega sa- moprispevka, se ta prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov in prispevkov občanov. 11. člen O uporabi zbranih sredstev posebnega samoprispevka se sestavi ob- račun, ki se predloži v obravnavo zboru delovnih ljudi in občanov v naselju Moškanjci in v potrditev skupščini Krajevne skupnosti Gorišnica. Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa opravlja odbor samoupra- vne kontrole Krajevne skupnosti Gorišnica. 12. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 5. 1981 do 30. 4. 1982. Številka: 158/81 Datum: 27.4. 1981 Predsednik skupščine KS Gorišnica Alojz DONAJ 1. r. 10 - IZ NAŠIH KRAJEV; 30. april 1981 - TEDNIK KS CIRKOVCE VEČ TELEFONOV Po zadnjem popisuje v lej krajevni skupnosti 2.246 pre- bivalcev. V preteklih letih so si s skupnimi močmi prizadevali za razvoj vseh naselij, takšno usmeritev pa so zapisali tudi v svoj srednjeročni razvojni program. Tako načrtujejo do leta 1985 izgradnjo prostorov za trgovino z živili, za trgovino s kmetijskimi proizvodi, banko, telefonsko centralo in prostorov za delovanje mladine. G radnjo tega večnamenskega objekta bodo financirali iz sredstev krajevnega samoprispevka, pričakujejo pa seveda tudi udeležbo širše skupnosti. V zadnjem času si izredno prizadevajo predvsem za razši- ritev telefonskega omrežja. Trenutno je v lej krajevni skupnosti 160 telefonskih naročnikov, kijih ob prvi akciji ni bilo lahko- prepričali o uporabnosti telefona. Stanje se je sedaj krepko spremenilo, saj načrtujejo, da bi naj zmogljivost centrale po- večali za 400 priključkov. N. D. V gradnji novo središče Novi dom krajanov v Budini — Brstje foto: L. Kotar V krajevni skupnosti Budi- na — Brstje so septembra lani pričeli z gradnjo doma kra- janov, ki ga bodo usposobili za delo še v tem letu. Novi dom krajanov bo poslal sre- dišče političnega in kulturne- ga ži\ijenja skupnosti. Dom bo imel 326 nr bruto površi- ne, od lega bo imela dvorana okrog 200 m". Vrednost inve- sticije znaša po sedanjih ce- nah 3.4 milijonov dinarjev; sami krajani pa so že doslej v gradnjo vložili čez 1000 delo- vnih ur: udeležba občanov na akcijah prostovoljnega dela je bila vedno lOO-odstotna. MG NASVETI SADJARJEM V večini jablanovih nasadov je rdeča sadna pršica dosegla več kakor 40 % izleženih zimskih jajčec, ponekod tudi več, saj zaradi oto- plitve ni bilo mogoče predvidevati tako nagel razvoj. Tu in tam se najde na prvih lističih sorazmerno veliko število pršic. Vsekakor bi bilo treba v vseh listih nasadih, kjer je kontrola zimskih jajčec pokazala večje .število, takoj škropiti. Problem je edino v tem, da na mnogih obratih nimaj^o ustreznih akaricidov. Ce boste uporabljali specifične akaricide (kelthane, acarstin, ne- oron. plictran). tj niso škodljivi čebelam, tako da z njimi lahko škropite kljub cvetanju. Če pregled nasada pokaže neznatno število pršic.jc bolje škropljenje odložiti za čas po cvetenju. (ilede na sušno vreme kakšne posebne nevarnosti škrlupa ni in priporočamo normalno preventivno škropljenje jablanovih sort, ki so občutljive za jablanovo plesen, proti lej bolezni. Uporabljajte bayleton, enovit M. benlate.saprol. afugan ali tudi karathane.oz. močljivožveplo. Slednia dva je treba uporabljati v zelo pogostih presledkih. Strokovna služba Kmetijskega zavoda Maribor Izročila NOB v srcih mladine SREČE PRI MAKOLAH v soboto. 18. aprila je čez sto mladih pohodnikov. mladincev, pionirjev, mladincev terilorialcev in vojakov garnizije Pohorski ba- taljon Slovenska Bistrica v sestavi posebne pohodne brigade ob- iskalo kraj Sreče pri Makolah.kjer je v noči od 12. na 13. april 1945 izgubilo življenje sedem partiza- nov, v večini domačinov, ki jih je v Sagadinovi domačiji nepričako- vano napadel sovražnik. Vdrl je v hišo zajel tri partizane, medtem ko .so se štirje uspeli skriti v kletni funker. Zajete partizane so Nemci zaslišali, nato pa so jih zvezane zažgali skupno s hišo. V njenem bunkerju pa so zgoreli tudi štirje partizani, ki so se tja skrili v času napada. V spomin na ta tragični dogo- dek mladi bistriške občine že nekaj let s posebnimi pohodi na kraj dogodka obujajo spomine na velike žrtve revolucije in NOB. Letošnjega pohoda seje udeležilo okoli sto mladih, ki .so na svoji poti obiskali tudi nekatere druge spo- menike in spominska obeležja NOB. Ob prihodu k spomeniku pa so obudilispominna 13.april 1945in izvedli kulturni program. Sreča- nje v Srecahje bila tudi priložnost, da se mladi medsebojno pobližje spoznajo, izmenjajo delovne iz- kušnje in se dogovorijo za skupne delovne akcije, srečanja in druge aktivnosti. Viktor Horvat Pogled na Makole z obratom ISKRE v ozadju. Foto: K. Zora STRAN 130 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ 89. VOIILNA KOMISIJA KRAJKVNE SKUPNOSTI (;ORIŠNICA POROČILO volilne komisije Krajevne skupnosti CoriSnica o izidu referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispe* ka na območju KS GoriSnica v naselju Moiikanjci. Volilna komi.sija KS Gorišnica objavlja po 43. členu Statuta KS Gorišnica in po 21. čl. zakona o referendumu (Ur. 1. SRS št. 23/77) izid referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka za naselje Moškanjci v KS Gorišnica, kije bil izglasovan v nedeljo 26. aprila 1981. 1. Komisija ugotavlja, da je bil s sklepom sveta KS Gorišnica z dne 22. 3. 1981 na predlog zbora vaščanov naselja Moškanjci, razpisan referen- dum za uvedbo posebnega samoprispevka za modernizacijo krajevnih cest v naselju Moškanjci. Sklep je bil objavljen v Uradnem Vestniku občin Ormož Ptuj št. 8 z dne 9. 4. 1981. 2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic, je komisija ugotovila, daje bil izid referenduma na gla.sovalnem mestu v Moškanjcih, naslednji: 3. Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselje Moškanjci, glasovalo nasled- nje število glasovalcev: Volišče Naselje Štev. Glasovalo __vpisanih_»ZA«_v % I Moškanjci 564 35l 7165 4. Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Ur. I. SRS št. 23/77) pa pri izidu glasovanja ne štejemo tistih občanov-glasovalcev, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka ni.so mogli iidelcžiti glasovanja. KortTisija je ugotovila, daje takih občanov na območju KS v naselju Moškanjl-i h\\o 28. Glede na to ugotavlja komisija, daje bilo na referendumu 436 upravi- čenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajev- nega samoprispevka 351 glasovalcev ali 80,50 %. Glede na število vpisanih glasovalcev (464), je za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka glasovalo 75,65 %. Zaradi tega komisija ugotavlja v smislu 21. člena zakona o referendu- mu (Ur. I. SRS št. 23/77), daje referendum uspel. Gorišnica. dne 26. aprila 1981. Tajnik VK: Marija VAJ DA I. r. ClanVK: Nasko Franc I. r. Predsednik VK: Alojz VESENJAK 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj. Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj. Srbski trg l/l. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor. TEDNIK - 30. april 1981 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11 JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (21) Zgledna skrb za slovenščino »Sekcija /a i)bra\ navc) dru/bcnih jezikovnih vprašanj« pri občinski konferenci SZDL Slovenska Bistrica je lani razmnožila droben zvezek svojega glasila ZA BOLJŠI JEZIK. V njem je nanizala vrsto koristnih predlogov za boljšo javno rabo slovenščine v domačem kraju: kakšni bi lahko bili pravilnejši javni napisi, kakšna boljša slovenščina na plakatih, kako smiselno in dobro nadomeščati tujke, kakt) krajšati stavke in jih delati razumljivejše. kako pisati CELOVEC in GRADEC, medtem ko na avtobusni postaji piše KLAGENFURT in G RAZ. in drugo. Raz- st)dišče meni. da gre za hvalevreden zgled, zato vabi vse občinske konference SZDL, delovne organizacije, društva in šole, naj tudi same kaj storijo za boljši jezik v svojem neposrednem delovnern in življenj- skem okolju, saj primerov takšne skrbi navsezadnje že niti doslej ni tako malo: Neka slovenska založbaje v svoj pravilnik sprejela določilo, da ne sme noben dopis iz hiše, dokler ga ne pregleda lektor; več delovnih organi- zacij je zadnje čase le poimenovalo svoje nove izdelke s slovenskimi imeni (krpa BISTRA, čistiloČISTO); novi hotel na Pohorjuje PLANJA, v Ljubljani na Ajdovščini je GOSTI LNICA AJDA: namesto BUEFE- TOV (ali celo BulTctov) piše že marsikje OKREPČEVALNICA, celo ob kakšnem HOT DOGU (»s krajnsko klobaso« ali s »hrenovko«!) se že najde kakšna sramežljiva VROČA HRENOVKA; delovna skupina pri računalniškem sistemu DELTA se je začela ubadati s slovenjenjem računalniške terminologije itd. itd. Vse to so zgledi, ki so vredni hvale in posnemanja. Dan Osvobodilne fronte je praznik slovenskega samoodločanja, slo- venske samobitnosti in samozavesti; jezikovno razsodišče predlaga, naj bi se te lastnosti dandanes izražale tudi v nepretrgani in splošni skrbi za čistejšo in boljšo slovenščino! Prosimo, obveščajte nas sproti tudi o dejanjih te vrste. Razsodišče vabi posameznike, društva, organizacije in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Ne le dokumentarna, tudi umetniška vrednost fotografije v NOB v nedeljo, 26. aprila, je bila v paviljonu Dušana K.vedra v Ptuju sklenjena razstava LIKOVNI ZNAČAJ FOTOGRAFIJE V NOB, kijoje pripravil Pokrajinski muzej v sodelovanju s kabinetom fotografije iz Kranja v počastitev 40-letnice ustanovitve OF slo-- venskega naroda. Avtor razstave pa je bil dipl. ing. Stojan Kerbler — priznani mojster fotografije, ki • se že več let tudi ukvarja z raz- iskovanjem fotografije na Slo- i venskem. O pomenu jubileja je na otvo- ritveni slovesnosti govoril Milan Čuček. sekretar OK SZDL v Ptuju, razstavo pa je odprl Stojan Kerbler, ki je prisotne tudi pod- robneje seznanil z avtorji in raz- stavljenimi fotografijami, ki so na svojstven način prikazovale tr- pljenje in ponos ljudi v najtežjem obdobju zgodovine slovenskega naroda. V njih ni le dokumentar- na ampak tudi pomembna ume- tniška vrednost — kotje uvodoma omenila v svoji predstavitvi raz- , stave in avtorja Marjeta Cigle- nečki, kustosinja Pokrajinskega muzeja. Slovesno obeležje do- godku so dali tudi učenci glasbene šole Karol Pahor, mš Avtor razstave Stojan Kerbler govori na slovesnosti, ki je bila v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Foto: S. Kosi IZ MUZEJSKE ' FOTOTEKE Za najstarejši ptujski muzej velja Povodnov muzej — stari mestni stolp, kamor je dal leta 1830 Simon Povoden vzidati rimske spomenike. Pravi muzej so nekateri meščani želeli ustanoviti že v sedemdesetih letih, a niso uspeli. To nalogo si je nekaj kasneje zadalo Muzejsko društvo, ustanovljeno leta 1893 Člani društva so si predvsem prizadevali obdržati v Ptuju arheološke izkopa- nine, ki so jih do takrat odvažali največ v Gradec in na Dunaj. Kmalu 5a je začelo društvo samo organizirati izkopavanja in je seveda obdrža- o tudi vse najdene predmete. Za prikazovanje starin pa je bilo potrebno pridobiti prostore. Muzejsko društvo jih je našlo v nekdanji vojaški transportnici zraven kasneje zgrajene gimnazije v današnji Prešernovi ulici. Leta 1895 je društvo dobilo v dar bogato zbirko Fr. Ferka, ki je bil nekaj časa profesor na ptujski gimnaziji in je prva leta tudi vodil Muzejsko društvo, čeprav takrat ni več živel v Ptuju. Iz Ferkovega rojstnega kraja Gomilice pri Arnovžu je v Ptuj odpotovalo več kot 70 zabojev s pred- meti i/ njegove zasebne zbirke. V zahvalo za velikodušno darilo so člani društva poimenovali muzej Ferkov mestni muzej. Prostori v stari stavbi, kijih je potrebovala tudi gimnazija so kmalu postali pretesni, saj seje posebej z izkopavanji število eksponatov hitro večalo. Leta 1928 je muzej dobil prostore v nanovo restavriranem dominikanskem samostanu. O tem pa prihodnjič. Marjeta Ciglenečki Razglednica s podobo notranjosti Ferkovega mestnega muzeja M ko je imel prostore še v današnji Prešernovi ulici. OB 40-LETNICI USTANOVrTVE- OSVOBODILNE FRONTE Spomini na osvobodilni __boj_ (6. nadaljevanje) Središče je bilo tiste čase ob nemško-madžarsko-hrvaški trome- ji. Zato so bili v njem obmejna policija, obmejna straža, železniška policija, pa tudi gestapo je imel tu svojo postojanko, f)odrejeno ptuj- ski izpostavi gestapa. Seveda so imeli tu svojo postajo tudi cariniki. Spričo številnih nemških posadk v Središču smo morali opravljati s\o- je tajne poti zelo previdne Vožnja z vlakom je bila nevan i, če si peljal s seboj osvobodib tisk ali zbrane potrebščine za pirtizane. Zato so ilegalci in kurirji prihajab sem in odhajali od nas rajt s kolesi. Da bi potekale vožnje s kolesi nemoteno, smo pritegnili v gibanje ^nesljivega domačina Bogdana 'Konrada, mehanika, ki je imel last- '^0 mehanično delavnico v Sredi- ^u. Kurirjem in aktivistom je po- pravljal kolesa in vm jih tudi Priskrbel, če je bi^ ,^otrebno. oogdan je leta 194^ .del med ^'■ediškimi talci. Svoje ljudi smo imeli tudi na že- lezniški postaji. Ti so bili: Jože Sonaja, Anton Stampar in Stanko Kukovec, vsi prometniki. V pomoč jim je priskočil še mladinec Milan Haložan, ki je bil takrat pripravnik na železnici. Ker Milan ni imel v službi takih obvez kot drugi prometniki, je lah- ko obveščal aktiviste OF med delo- vnim časom o nevarnostih, na kar so ga opozarjali drugi prometniki, ki so sprejemali telefonska obvesti- la. Omenjeni tovariši na železniški postaji v Središču so prevzemali od kurirjev zavoje osvobodilnega tis- ka, še preden so Nemci pričeli s pregledom prtljage. Ilegalnemu delu je dosti pomagal tudi Franc Ožek, električar, takrat zaposlen v kamnolomu na Humu, skupaj z mojim bratom. Med dru- gim je posodil radijski sprejemnik, da so ilegalci lahko poslušali po- ročila. S svojim motorjem je tudi vozil ilegalce. Tako je večkrat pe- ljal koga na Kog. Jože Filipič, trgovski pomočnik pri nemškem trgovcu Schari, je skrbel za živilske karte, za živila in denar. Pomagali so tudi kmetje, a tako, da so dajali za izgnance. Slo pa je največ za Osvobodilno fron- to. Iz Središča in okoliških krajev je bilo izgnanih namreč nad dvesto ljudi . . . Po odhodu nemške vojske na vzhodno bojišče 15. junija 1941, se je v Središču okrepila gestapovska postaja. V tem času so vedno bolj rasle materialne potrebe Osvo- bodilne fronte. Zato sva s svakinjo Mileno odhajali s kolesi v Ljuto- mer, na Kog, k Miklavžu in dru- gam, kjer smo imeli zanesljive sodelavce. Hude dneve smo preživeli okrog 20. julija 1941. Takrat so iskali Madžari komunistko Mimo Kova- čevo, ženo Štefana Kovača. Mirna je bila tik pred porodom. K nam jo je pripeljala čez Kog 19. julija Slavica Žemljic. Slavico sem poznala še iz ptujske gimnazije. Ker se je Mimi bhžal porod, smo morali zanjo poskrbeti. Svakinja Milena, takrat tudi nekaj mesecev noseča, ni prevzela skrbi za Kovačevo, ampak jaz. Takoj po Miminem prihodu k nam, sem odšla k babici Otiliji Ožekovi, materi našega sodelavca. Ko sem tam potrkala na vrata, je prišel mimo gestapovec, ki je sta- noval v isti hiši. Vprašal meje, kaj bi rada. Odgovorila sem mu, da me je k babici poslala svakinja po neki nasvet. Gestapovec mi je dejal, da babice dva dni ne bo doma. Kaj storiti? Zdravnik v Središču je bil Nemec. Brez strokovne po- moči pa Kovačeva sredi nacisti^e- ga gnezda ni mogla roditi. Ponoči tega dne je dobila Mima popadke. Ker ni imela ničesar za dojenčka s seboj, je svakinja Milena na hitro spravila skupaj nekaj stvari zanj. Zjutraj navsezgodaj meje svakinja zbudila in mi naročila, naj sprem- ljam Mimo v ptujsko bolnišnico, ker sama zaradi nosečnosti ne prenese vožnje z avtobusom. Tako se je tudi zgodilo. Kovače- va je imela na vožnji že pogoste popadke. Ze prej sva se dogovorili, da se na videz ne poznava in da ji bom, če bo potrebno, priskočila na pomoč kot neznana sopotnica. V avtobus pa je vstopil v Središču tu- di gestapovec, ki sem ga srečala dan poprej v babičinem stanovanju. Lahko bi kaj posumil, zato sem bi- la zaskrbljena. K sreči pa je vse v redu steklo, ne le v ptujski bolniš- nici, kjer mi je priskočila na pomoč Anica Gačarjeva, sošolka iz gim- nazije, ki sem jo slučajno zagledala pri vhodnih vratih. Rekla sem ji, da sem na avtobusu spoznala to bodo- čo mamico, ki je v moji družbi. Ker je bila sama, sem se ji ponudila v pomoč. Anico sem prosila, naj jo spravi do zdravnika. Prijazno je privolila in Mimo odpeljala. Okopali se jo in jo sprejeU v bolniš- ko sobo pod njenim dekliškim ime- nom — Marija Kolar. Anica mi je ob slovesu obljubila, da bo za porodnico skrbela in me obvestila o rojstvu otroka. Po odhodu iz bolnišnice sem odšla k Slavku Kerenčiču, ki je bil zapo- slen v Ptuju, da sem mu povedala o Mimi. Da je Mima kmalu po prihodu v bolnišnico rodila sina, me je obvestila Anica s kartico. Cez nekaj dni se je oglasil pri nas Štefan Kovač, Mimin mož. Zgodaj zjutraj sta odšla s svakinjo Mileno proti Ptuju. Nekje pri Hajdini sta se srečala z Mimo. Svakinja Mile- na pa je imela čez nekaj dni spon- tan splav. V času mojega -aktivnega delo- vanja v uporniškem gibanju, so me z urada za delo večkrat klicali, naj se javim tam zaradi zaposlitve. Morala sem nazadnje le tja, kjer pa sem prosila, naj me puste pri sestri Ivanki, katere mož je bil v nemškem vojnem ujetništvu, sestra pa je imela doma dva majhna otroka ter posestvo. Prošnjo so uslišali, jaz pa sem tako lahko še opravljala razne naloge v osvobo- dilnem gibanju. Kadar sem preva- žala kak posebno nevaren tovor, sem vzela s seboj otroka, da je bilo videti manj sumljivo. Brat Polde in svakinja Milena sta me nekoč poslala s kolesom v Ormož na železniško postajo, kjer naj bi prevzela od neznanca osvobodilni tisk. Neznanec me je prepoznal, ker so ga njegovi poši- ljatelji seznanili z mojo zunanjost- jo. Njegovo geslo pa je bilo ,,Po- zdravi Poldeta!" Ko sem pričakala vlak, je neznani mladenič kaj hitro stopil k meni z geslom in mi izročil paket. Hitro sem ga stlačila v ce- kar in se odpeljala domov. Na bregu pri Pušencih pa mi je padla veriga s kolesa. Ko sem jo skušala popraviti, me je nekdo nagovoril v nemščini. Ozrla sem se in zagledala mladega, suhega fanta in poleg njega starejšega, močnej- šega in z očali. Zanju se nisem zmenila, ampak nadaljevala s popravilom kolesa. Toda mlajši fant mi je v šali rekel, da mi bo popravil verigo, če se bom v zah- valo peljala z njima. Ker sem bila do neznancev nezaupljiva, sem mu odgovorila, da grem v Frankovce, v najbližjo vas. Zdela sta se mi sumljiva, ker sta bila nekam čudno oblečena. Starejši je bil celo v zele- ni zgornjeStajerski noši, s katero so se že pred vojno pri nas pajda- ših Nemci. Neprijazna sem zapustila moška in se napotila proti Frankovcem, onadva pa sta nadaljevala pot pro- ti Središču. Ko ju nisem več videla, sem zavila proti Središču. Med potjo pa sem premišljevala, če nista bila moška, ki sem ju srečala, gestapovca. Doma je proti večeru nekdo dva- krat potrkal na vrata, kar je bil znak ilegalcev. Odprla sem in zagledala znanca s ceste. Okame- nela sem. V trenutku mi je šinilo v glavo: ,,Tu sta sedaj gestapovca, ki sta me najbrž zasledovala." Moška sta op>azila mojo zmedo in strah in vprašala po Poldetu, češ da iščeta službo. To pa je bilo dru- go geslo za ilegalce. Nato sta se pojavila Polde in Milena, razvoz- lala mojo uganko in pregnala moj strah. Vsi pa smo se od srca nasmejali, kajti v goste sta prišla inž. Rado Iršič, sekretar maribor- skega okrožnega komiteja KPS. Kuhar je bil vitek mladenič. Iršič pa nekoliko obilnejši, nekoliko starejši in z očali. Takrat mi brat in svakinja nista povedala, kdo sta, ampak le, da sta ,,naša". Sele po njuni ustrelitvi. Kuharja so ustrelih 15. novembra 1941, Iršiča pa 12. decembra 1941. sem zvedela za njuni imeni. -Nadaljevanje prihodnjič 12 - NAŠI DOPISNIKI 30. april 1981 - TEDNIK Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja KNJIGA EDVARDA KARDELJA Leta 1977 smo dobili težko pričakovano knjigo Edvarda Kardelja Smeri razvoja politič- nega sistema socialističnega sa- moupravljanja. Knjiga je bila sprva napisana kot gradivo za 30. sejo predsedstva CK ZKJ, na ka- teri so razpravljali o temeljih po- litičnega sistema socialistične sa- moupravne demokracije. Kasne- je je avtor to delo še izpopolnil in tako smo dobili to knjigo. Pomen tega Kardeljevega dela je globoka marksistična analiza naših sedanjih političnih razmer in predvsem dosežkov na pod- ročju političnega sistema. Zaradi relativnega zaostajanja politične- ga sistema za razvojem družbe- noekonomskih odnosov in spo- znanj na tem širokem področju našega družbenega udejstvova- nja, je treba analizirati, v katerih točkah se pojavlja to zaostajanje, predvsem v delovanju delegat- skega sistema, kje .so neskladja in neprilagojenost spremenjenim razmeram. Zveza komunistov mora prek svojih forumov in pomožnih služb skrbno spremljati problematiko, ki se pojavlja v delegacijah in de- legatskih skupščinah, sindikatih. Socialistični zvezi, družbenih svetih itd. Analiza te konkretne problematike mora postati glavni vir oblikovanja idejnih in politič- nih stališč Zveze komunistov, ki bo potem lahko podlaga za delo komunistov, partijskih organiza- cij in komitejev tako v delegat- skem sistemu kakor tudi v druž- beno političnih in drugih druž- benih organizacijah. Poleg tega je povsem očitno, da sedanje oblike delovanja Zveze komunistov v samoupravni strukturi, posebno pa v delegacijah in skupščinah samoupravnih in družbenopoli- tičnih skupnostih, ne zadoščajo in da jih bo treba obogatiti.« Vendar pri tem delu ne gre zgolj za takšno naravo, ne pomeni le usmeritev in izziva jugoslovanski socialistični praksi, ampak so njegove razglabljanja in dognanja velik prispevek k sodobni mar- ksistični misli sploh. Vsebuje na- mreč bogastvo misli in spoznanj. ki usposabljajo delavski razred, da SVOJO »družbo spremeni, in ne samo kritizira.« Ta knjiga je trajen dokument, saj daje avtentično analizo zna^ čaja socialističnega samoupra, vljanja v Jugoslaviji kot rezultat naše revolucije in njenega nepre. kinjenega toka. Vsebuje 30-letni razvoj našega socialističnega sa, moupravnega sistema, ki je ta si- stem izpričal in vedno bolj pre. pričljivo tudi dokazuje svojo ži- vljenjsko moč in sposobnost re- ševanja osnovnih problemov na- šega življenja in razvoja. Širjenje misli iz knjige Edvarda Ka.delja. ne samo mod komuni- sti, temveč med delovnimi ljudmi nasploh, terja konkretno akcijo obravnavanja te knjige. SB NOVO MLADINSKO VODSTVO V KLJUČAROVCIH VEČ VSEBINSKEGA Mladi iz Ključarovec in okolice KS Ormož smo izvedli volilno programsko konferenco. Pregledali smo svoje delo, nakazali pozitivne stvari in v razpravi analizirali pomanjkljivosti. Po finančnem in ostalih poročilih smo razrešili dosedanje predsedstvo in soglasno potrdili nove aktiviste. Organizirali smo se v več komisijah in centrih. Za naslednjo leto smo si mladi zastavili obsežen program, kateri zahteva veliko truda. Prizadevali si bomo med mladimi doseči razu- mevanje za sedanji neugodni in zapleten trenutek. Istočasno pa zahtevali razreševanje problemov, katerih rešitev ne bodo zavirali širši družbeni interesi. S svojo družbenopolitično akcijo bomo prispevali h krepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v KS. Tudi k stabiliza- cijskim ukrepom bomo prispevali po svojih sposobnostih in možnostih. Kolikor bo mogoče, bomo odpravljali napake v metodah dela. ki naj bi preprečile forumsko delo. Povečati bo potrebno odgovornost izvoljenih članov. Nad njihovim delom bo vodena evidenca. Za uspe- šnejše delo bo seveda potrebno izvajati idejnopolitično izobraževanje s lomočjo OK ZSMS Ormož. Konkretno delo bo potekalo po omenjenih comisijah in centrih, katerih osnovne programe bomo potrdili na enem izmed prvih sestankov. Operativno bodo posamezne programe razdelili člani komisij. Področja dela so različna in pestra, vsak lahko svoje interese ure- sničuje v določeni komisiji ali centru. Uspeh pa je lahko pričakovati le v aktivni in enotni akciji v ZSM in nato frontalno z ostalimi družbeno- političnimi organizacijami. S. B. KULINARIČNA RAZSTAVA V IVANJKOVCIH v sestavku izpod peresa Erne Meškove smo že v zadnji številki poročali o praznovanju 6. krajevnega praznika KS Ivanjkovci. Naj dodatno posebej opozorimo na kulinarično razstavo, ki jo je pripravila sekcija za družbeno aktivnost žena, ki v Ivanjkovcih lepo deluje. To so zelo prizadevne žene, ki prav tako mnogo delajo na poljih in na delovnih mestih, ob tem pa še vedno najdejo dovolj časa, da z znanjem, ki si ga pridobijo na raznih tečajih, organiziranih v okviru te sekcije. Na razstavi ie bilo veUko lepega za oči in tudi dobrega za želodec. — da Korak iz nerazvitosti z referendumom Letošnjega aprila se izteka prvo petletno obdobje v katerem so krajani krajevne skupnosti Stu- denice zbirali sredstva v okviru samoprispevka. V lej KS se lahko pohvalijo, da so sprejeli plan dela iz sredstev samoprispevka ure- sničili v celoti že dve leti pred njegovim iztekom. Tako so v skupno petih naseljih asfaltirali ceste v skupni dolžini prek tri ki- lometre. Uspeh je toliko po- membnejši, ker je to območje nerazvito in ima komaj okoli 250 gospodinjstev. Povprečno pa je iz vsakega gospodinjstva zaposlen samo po eden član. V teh dneh potekajo na ob- močju K S Studenice zbori kraja- nov na katerih se dogovarjajo za podaljšanje samoprispevka za nadaljnjih pet let. o prispevni stopnji kot tudi o programu upo- rabe, s samoprispevkom zbranih sredstev. Največji del bodo na- menili za zgraditev krajevnega vodovoda in otroškega vrtca v Studenicah. zgraditi nameravajo tri transformatorje in postaviti tri javne telefonske govorilnice. V šestih naseljih bodo uredili cestno razsvetljavo. Pri kraju Globoko bodo zgradili brv čez Dravinjo. Modernizirali bodo tudi cestne odseke v Klečah in Brezju. V KS Studenice načrtujejo, da bodo s samoprispevkom zbrali okoli dve milijardi starih dinarjev, tem bodo pridali še nekajkratno vrednost s tem, da bodo ob vseh akcijah uresničevanja plana sa- moprispevka sodelovali še s pro- stovoljnim delom pri čemer so prav prebivalci te KS med najbolj uspešnimi v občini. V krajevni skupnosti načrtuje- jo, da bodo referendum izvedli 2. maja letos in v uspeh skorajda ne dvomijo, saj so cilji in žehe, da bi se končno rešili iz območja za- ostalosti, prisotne že vrsto let. Besedilo in posnetek: Vinko Horvat Takole je zadnja vodna ujma prizadela ceste in obdelovalne površine največjega dela KS Studenice. Gradnje Ptuj. 27. marca 1981: Marinka Bezjak, Placarovci 15/a; Stanko Milošič, Ziherlova 5; Anica Krajnc, Podlehnik 16; Vinko Plenjšek, Koračice 38; Ciril Tominc, Podlože 70; Simon Saj- ko, Slovenjegoriška 1; Janko Kodrič, Selška cesta 35; Emil Korenjak, Prešernova 34; Franc Hameršak, Bukovci 68; Elektrokovinar Ptuj in Maribor v marcu 1981: Slava Ciglarič, Muretinci 49; Jože Emeršič, Brunšvig 36; Zdenka Malenčič, Lancova vas 15; Olga Meznarič, Bukovci 161; Vlasta Flanjak, Panonska 5; Jože Žemljic, Lenart; Marija Žemljic, Lenart; Franc Podgoršek, Dvo- rjane 38/a; Jakob Zajšek, Kočice 37; Jože Kotolenko Sarajevska 5; Alojz Železnik, Maribor; Anton Voda, Zg. Korena; Jože Vurcer, D. Mravljaka 19; Anton Kline, Spuhlja 19; Jože Bezjak, Placa- rovci 6; Anton Ivančič, Popovci ■25: Mirko Plošenjak, Mala vas 37/a; Danijel Vogrinec, Strelci 7; Anton Cernivec, Vodnikova 3; Franc Bezjak, Placarovci 6; Janez Pukšič, Ločič I. Posamezniki, marec 1981: _ Drago Sedmak, Kvedrova 4; Franc Zorli, Gorišnica 111; Dr. Korpar Ciril, Frankovičeva 8; Rudi Gregorec, Švajgerjeva 3; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Mira Tomovič, Potrčeva 23; Franjo Bezjak, Kraigherjeva 12; Stanko Hriberšek, Hajdoše 86; Milica Marušič, Kraigherjeva 15; Ivan Grahl, Mlinska 3/a; Janez Fiirst, Levanjci 16; Marija Friščič, Du- brava 35; Jože Žnidar, Kungota 4/a; Bruno Krajnc, Nova vas 75; Franc Zagoršek, Ob Studenčnici I; Vinko Žemljic, Krčevina 101; Janez Vidovič, Spuhlja 26; Mirko Horvat, Dornava 128/a; Silvo Voda, Ziherlova 20; Danilo Jev- šenak, Kraigherjeva 12; Janez Zebec, Greg. drev. 9; Janez Mur- šič, Zagorci 71; Branko Strelec, Prvenci 9; Miroslav Letonja, Ko- gejeva pot 4; Franc Marušič, Kraigherjeva 19; Janez Tašner, Biš. vrh 39; Jože Muhič. Mala vas 7; Janko Vavpotič. Mala vas 20; Delta Ptuj. 2. april 1981: Marija Štager, Brezje b. b.; Danica Kumer, Ziherlova 3; Djurdža Kralj. Lovrečan 108; Marija Križanec. Njiverce 7; Te- rezija Valek. Strmec n. h.; Albina Braunstein. Krčevina 16; Anica Horvat. Markovci 35/a; Marija Krajnc. Jadranska 7; Silva Bajec. Gruškovec 16; Helena Jerič, Haj- dina 148; Stanko Hriberšek, Stojnci 137; Marija Petrovič, Spuhlja 107/a; Ema Bračič, Štuki 36; Marija Kopše, Ziherlova 17; Marica Bednjički, Njiverce 27; Marjan Bračič, Štuki 36; Tončka Kuplen, Ziherlova 6; DES Ptuj, 7. aprila 1981: Drago Babšek. Majšperk 30; Zvonko Črešnik. Borovci 23: Franc Vilč- nik. Muretinci 20; Marjan Bren- holc. Mezgovci 70; Stanko Peter- šič. Dornava 72; Edi Drevenšek. Podlehnik 66; EdiPoharič, Za- družni trg 8: Anton Čuš. Placar 13; Konrad Vrtič. Dornavska 136; Franc Rižnar. Polenšak 41; Alojz Petrovič. Pacinje 20; Milan Berg- haus. Trg svobode 3: Milan Žele- znik. Nadole 4: Cirkulane.9. aprila 1981: Ne- venka Klajderič. Cirkulane 54; Stana Jankovič. Cirkulane 54. AGIS. Ptuj. 13. aprila 1981: Branko Mlinaric. Štuki 35; Robert Muhič. Murkova7; Alojz Letonja. Zabovci 92; Milan Vodušek. Pla- carovci 18; Stanko Vražič. Žetale 53; Stanko Krajnc. Hajdoše 29; Stanislav Koren. Kraigherjeva 21; Slavko Mar. Bratonečice 16; Ivan Lesjak. Nova vas 17; Terezija Kolar. Peršonova 27; Ivan Kova- čec. Gabernik 6; Silvo Zupanič, Trubarjeva II; l MlPPtuj. 14. aprila 1981: Janez Megla. Hlaponci 41; Adela Bra- tišek. Ziherlova 16; Marjana Sitar, Kidričevo 24; Peter Strle. Stojnci 85; Franc Ratek, Gabernik 1; Friderik Notesberg, Cvetkovci 22; Stanko Vauda. Nova vas 79,_Janez Kristovič. Nova vas 85; Štefan Horvat. Grajenščak 61: Franc Mar. Bresnica 21; Franc Divjak. Stojnci 129; Štefanija Kajič. Zg. Hajdina 104; Marija Primcl. Ki- dričevo 13: Anica Zavec. Zg. Le- skovec 9; Jožica Jurgec. Gradišča 28; Bojan Potočnik. Zg. Leskovec 5; Janko PUminc. Kvedrova 5; Maks Krajnc. Lancova vas 74; Nada Kohler. Kicar 32; Rozi Še- ruga. Kraigherjeva 12; Vlado Bezjak. Štrafelova 5: Stanko Sa- kelšek. Gorca 61/a; Branko Turk. Potrčeva 46; Marija Feguš. Pod- lehnik 5/c. Elektrokovinar Ptuj. 15. aprila 1981: Simona Breznik. Gorišnica 76: Ivan Horvat. Mestni vrh II; Franc Krapša. Krčevina 1; Ma- rjan Bombek. Trubarjeva 7; Ma- tilda Be/jak. Spuhlja 115; Ivan Marin. Volkmerjeva 11; Stanko Bedenik. Doklece 7; Dominik Polajžar. Koritno II; Herman Gaiser. Peršonova 6. AGIS Ptuj. 17. april 1981: Anica Čuš. Sp. Velovlak 20; Ma- rija Zemljak. Pobrežje 108; Janez Kocmut. Žabjak 59; Štetlca Za- dravec. Bezjakova 3; Anton Pri- možič. Brezovci 19; Emil Učakar. Potrčeva 50/a: Leopold Pernek. Rabeljšja vas 20; Marjan Hlušič- ka. Ob Grajeni 1; Milan Arnuš. Slavinova 6; Marko Potočnik, Rogoznica 56; Stanko Vertič. Dornava 56; Anica Mihjalivič. Dornava 134/b; Štefka Matjašič. Mestni vrh 34/a; Anton Čeh,, Podvinci 48/a; Milan Petek,) Podvinci 68; Zlatko Rajh. Mar-j kovci 77; Milan Topolovec.j Aškerčeva 8; Maks Petrovič. Zg. I Pristava 25; Jože MereZelenikovai I; Valter Znidarič. Ziherlova 14; Jože Kozel. Velika Varnica 57; Miroslav Bela. Belšakova 37; Sil- va Horvat. Rogozniška 21: Mili- voj Ferenčič. Lovrenc n. h.; Lud- vik Leber. Selška 30; Stanko Ga- šparič. Krčevina 22; Franc Karo. Vinlarovci 19; Martin Potočnik. Cesta 8. avgusta 8; Milan Bogda- novič. Cvetkov trg 2; Janko Mi- lošič. Podlehnik 71; Milan Arnuš. Podvinci 92: Marjan Kovačec. Apače 101; Avgust _ Kumer. Mestni vrh 31; Franc Žitnik. Ge- rečja vas 76: Bojan Murko. Po- brežje 17. TGA Kidričevo. 21. aprila 1981: Franc Korže. Breg 25/a; Vlado Mohorko. Kungota 20; Stane Trsienjak. Kidričevo 20; Mirko Medved. Lovrenc 114; ■Anton Sukanec. Kidričevo 4; Slavko Kirbiš. Apače 45; Maks Sakelšek. Selška 23; Ljubomir Huzjan. Kidričevo 4; Srečko Gojkovič. Mežanova 13; Avgust Bauman. Kolarovec b. b.; Alojz Vtič. Sp. Hajdina 128: Franc Or- nik. Prepolje 35; Zlatko Gajšek, Kraigherjeva 10; Vinko Planec, Majšperk 45; Štefan Vidovič, Selška 52; Zvonko Frčeč. Kidri- čevo 13/a: Franc Tomanič. Ger. vas l/a; Ivan Brglez. Stogovci 3; Janez Bedenik. Nadole 13; Olga Lendero. Apače 104; Franjo Pe- tek. Slovenska cesta 9. Središče; Gabriel Pogačar. Ptujska gora 77; Franc Hriberšek. Apače 185: Av- gust Topolovec. Lovrenc 100; Franc Hameršak. Zagrebška 2; Janko Letič. Popovci 21; Janez Gerečnik. Kidričevo 14; Štefanija Ostroško. Pobrežje 103/a; Vida Stiplovšek. Anice Kaučevič 5; Drago Arnuš. Kidričevo 6; Alojz Majcen. Kidričevo 13; Rudolf Tominc. Podlože 70; Zvonko Mohorko. Kungota 20; Jože To- manič. Kungota 78; Anton Ka- učevič. Apače 53: Franc Tašner. Mestni vrh 89; Jože Galun. Sto- govci 12; Milan Jazbec. Kidričevo 3; Alojz Lah. Cvetkovci 4; Janez Kurbos. Kajuhova I; fEDNIK - 30. april 1981 DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 13 14 - DELO DRUŠTEV 30. aprii1981 - TEDNIK PLESNO BALETNO POPOLDNE v nedeljo. 19. aprila 1981 je bilo ob 17. uri v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru ptnJročno srečanje plesno-baletnih skupin, ki spada v t)kvir nriredilev Naša beseda 81. Sodelova- lo ic trinajst skupin i/ Maribora. Polrovc. Murske SoDote. Gradišča in Ptuja. Učenci CSUl Ptuj smo sodelovali s predstavo Rastoče drevo, s katero smo nastopili ob otvoritvi naše šole. Prišli so nas pogledal gledališki strokov- njaki« in nas rH)slali v Maribor. Naša predstava je splet poe/ije. glasbe in plesa, združenih v celoto. Morali bi pravzaprav na srečanje v Mursko soboto, a tam nimajo dovolj velikega odra, saj smo bili najštevilnejša skupina. Kar sedemdeset nas je bilo. Garderona nam jc bila malce pretesna. Smeh, šepetanje (kričali nismo smeli, da bi ne bili ob glas)... Nekoliko skokov, tek jx) stopnicah, ra/^ibalne vaje in že smo bili segreti za nastop. P{)skusna vaja na odru, zadnji nasveti mentorice in že smo spet v garderobi. Se dihalne vaje in štiri minute do začetka. ... Luči ugasnejo, prižgejo reflektorje, zavesa se cnlgrne. Predstava se j^e začela. Sedaj je vse odvisno od nas. ni več možno ponavljanje, popra- vljanje. Sedaj gre zares . . . Zavesa sc zagrne. Predstava je končana, aplavz. V garderobi si globoko txldahnemo. Snemamo maske, slačimo kostime, z^idovoljni. Imamo obču; tek. da smo dali vse cxi .sebe? So gledalci razumeli naš refren, so zadovoljni? . Sedaj smo v dvorani... na drugi strani odra. Čeprav nismo jKiznavalci plesa si izoblikujemo občutke o dobrin in slabih predstavah. Presenečeni smo ot) nastopu najmlajših s predstavo klovni, pa ne zato. ker so dobri izvajalci, temveč nam s svojo prisrčnt)stjo in spontanostjo, pokažejo, da že tako mladi znajo nekaj povedati s plesom. ludi ormoška skupina je vključila v svojo predstavo Equnoxe, najmlajše. Predstava je biia dokaj izvirna, vendar brez pravega tempa in notranje dinamike, .saj je na čase prešla v monoto- nost. Plesna skupina RA Maribora je s predstavo Kpoha 10. Cilus III ali Vijolična ljubezen, v kateri je plesala le ena plesalka, prikazala ob spremljavi iz\irne narodne glasbe /clo dobro tehnično in oblikovno izraznt)st plesa. V nasprotju s tem pa smo ob plesni skupini iz Ciradišča dooili občutek, da gledamo skupino brez izvirnosti in ustvarjalnosti, sai je ob spremljavi disco glasbe vse skupaj i/zvenelo v prazno. Takšen način nam ne nudi nič nt)vega. ne izrazi nikakršnih želja, hotenj in občutkov. Nekoliko več izvirnosti jc pokazala skupina iz O. Š. Prcžihov Voranc iz Maribora z Batunga in Ogenj in voda. srečanje je pokazalo, daje izrazni ples, kot eden od načinov izražanja našfn notranjih doživljanj, občutenj in odnosa do sveta zelo razširjen med mladimi. Na koncu srečanja so mentorjem oz. koreogra- Ibm pt)delili priznanja. Razšli smo se z »Na svide- nje na Naši besedi 82« Sanja Bogdanovič Tudi na Donački gori cveto velikonočnice Letošnja pomlad nas je hitro zvabila na izlet. Sklenili smo, da se odpeljemo s kolesi v neznano. 29. marca seje ob 8. uri zbralo na zbornem mestu 23 pionirjev. 3 mladinci in 2 člana. Za prvi cjlj smo si izbrali vrh Stare grabe. Že tu smo morali zamenjati eno kolo, ker je enemu razneslg zračnico. Naslednji cilj je bila OS Rogatec. Tu smo si napasli oči po novih prostorih šole in pregledali kolesa. Med ogledovanjem okoli- ce smo izbrali za končni cilj cerkev sv. Donata na južnem pobočju Donačkc gore. Kolesa .so nas ubogala, ker so noge bile neutrudno vztrajne. V vasi Do- načka gora smo shranili kolesa. Razdelja do cerkve je bila zelo \arljiva. saj smo še zraven kosta- njevega gozdiča med potjo odkri- li vinogi^adc. njivice, pašnike in presenetljivo veliko izvirov čiste donačkogorske vode. Skoraj vsak nas je lanko odžejal iz lesenega »žlebeka« kot rečejo pri nas. Največje presenečenje pa nas je čakalo na kotanjasti jasi pod cerkvico. Iz suhe trave so na krhkih pecljih moleli in se pozi- bavali v vetru zvončasti cvetovi obrasli s pajčevinastim pajčola- nom. Pokleknili smo k cveticam in občudovali črnovijoličaste ča- se, napolnjene s tisočerimi sonč- norumenimi nrašniki. Nihče od nas še ni videl le cvetice, zalo smo se je tem bolj izogibali pri hoji. VELIKONOCNIct — ime cvetice smo našli pozneje po knjižnih virih — so rasle tudi vse okrog cerkve. Med počitkom smo skozi špra- nje vrat poškilili v notranjost lepe cerkve in ugotovili, da je to najbrž ena od^redkih »nezmoder- niziranih« cerkva pri nas. Mento- rica pionirske sekcije planinske- ga društva Donačka gora je tu pionirjem posredovala, nekaj pt^datKov iz zgodovine Donačke gore. ki jih ie slišala prejšnji dan na planinsTcem predavanju o Donački gori. Počitek in malica sta nas okrepila, zalo smo se vrnili po kolesa. Vijugasta cesta proti Rogatcu je šla menda preveč strmo nav/dol. da nam je v ovinku odneslo eno najnilajših udeleženk izleta v jarek. Poškod- be niso bile prehude, še lepše pa jc bilo to. da nas je dohitel eden naših članov in jo s kolesom vred natovoril v avlo. Med potjo je naložil še tri. ki so nekoliko opešale. Do vrnitve so bile praske ovite, kolesa poravnana moči še ne do kraja izčrpane, v zavesti pa polno drobnih doživetij. Izlet se je uspelo končal ob 13. uri. Vodila gaje mentorica. Vera Planine. mentorica pionirske sekcije planinskega društva »Donačka gora« Stoperce 50-letnica kulturnega delovanja Letos praznujejo v Koreni 50-leinico aktivnega kullurnopiosvetnega delovanja. Ob tem jubileju m ob obujanju spominov na prehojeno pol. po kateri so stopali sejalci prosvele in glasniki kulture v Koreni, se s ponosom t)zirajo v zgodovino zadnjih dejjctletii. Ze pred letom 1931 se je odvijalo kulturno življenje Korene v takratnem brafnem društvu. Leta 1V31 seje pa začelo na dramskem področju aktivno delovanje. lakrat je bila ustanovljena sokolska četa v Koreni. Izposodili so si zložjiv oder od šole v Dvorjanah in ^a namestili v spodnji večji razred lukajšnje šole. Iz šolske kronike je razvidno, da so tega leta prikazali več poljudno zabavnih iger. Kot prvo beležimo igro »Sirota Jerica«. »Sanje male Anke«, nalo igro »Jurček« (1933). Istega leta šc dramsko sliko »Mati in bolno dele«. Naslednjega leta st) naštudirali štiridejanko s petjem »Zgodbe sirote Anice, igro »Povouni mož« in saloigro »Spletkar Niko«. nato pa še vsako leto po eno ali več iger. Zelo živahna dramska dejavnost je bila pred drugo svetovno vojno v Zimici. kjer je gasilsko društvo imelo dramsko skupino in redno uprizarja- lo dramska dela. Med mnogimi igrami Je leta 1933 izredno uspela uprizoritev »Domna«. Prva uprizo- ritev po osvoboditvi je bila »Miciki je treba moža«. Dramska dela so še uprizarjali po osvoboditvi do nekako leta 1960. ko je še obstajal gasilski dom. Leta 1946 so v šoli Korena obnovili gledališki oder in tam so uprizarjali predstavo za predstavo. Preden so zgradili sedanjo dvorano, je služila za dramsko dejavnost lesena baraka, kalero .so postavili naši krajani in katere otvoritev je bila 28. decembra 1952. Dvajset let je baraka služila svojemu namenu, v "njej so uprizorili mnogo dramskih del. Dotrajala je in zaceli .so mislili na nekaj novega. Leta 1972 so pričeli z gradbenimi deli. Pripravili so s prostovoljnim prispevkom od občanov ves potreben gramoz, prevoze gradbene- ga materiala, ves tehnični gradbeni les itd. Kame- nje so pripeljali brezplačno iz Jakobskega dola. 29. novemner 1973 je bila stavba že pod streho. Kriijani so opravili v letu 1972 in 1973 skupno 20.420 ur prostovoljnega dela. Težki so bili pogoji zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vsa zahva- la pa gre občanom tukajšnjega kraja za razumeva- nje in^podporo. kakor tudi KS in vsem družbeno- političnim organizacijam ter ustanovam v kraju ter zadrugi, kot traktoristom iz sosednjih krajev, kaiJ so priskočili na pomoč s prevozi itd. Zahvala Of' SO Maribor, ZKO Maribor za finančno pomocfjj razumevanje, in vsem ostalim. In katere igre so bile uprizorjene po osvoboditv, v Koreni? Dramske skupine (saj so na tem obmof, JU delovale KUD-ova dramska skupina, mladinskj dramska skupina, pionirska dramska skupjnj "asilska dramska skupina in dramska skupina v Zimici) so uprizorile prek 80 dramskih del. Mej pomembnimi deli, ki so jih igrali amaterji društva ni omenili le nekatere: »Mati« — uprizorjena v Kosovem sadovnjaku »Cašica kave«. Svet brez .sovraštva, Razirganci' Vdova Rošlinka, Veriga, Zenitev, Vozel, Pot do zločina. Domen. Miklova Zala. Divji lovec. Na- mišljeni bolnik. Veseli dan ali MatičcK se ženi, \^ acta. Kadar se ženski jezik ne suče. Kastelka Korajža velja. Bolničarka Pavla, Trije vaški svetni! ki, Ziiplenjena puška. Komandir Simon, Požeia niiva. Rdeča Kapica. Pepelka. Pogumni Tonček Ptički brez gnezda. Modra vrtnica. Bedak Pavlek' Prelepa Vasiljica itd. Med najbolj uspela in zahtevna dela spadajo vsekakor »Miklova Zala in »Celjski grofje« v režijj Pi.sanskv Nika. Danes deluje v Koreni v kulturno umetniškenji društvu pevska sekcija, ki je pred dvema letoma praznovala 20-letnico delovanja, uspešno deluje mladinska folklorna skupina, pionirska folklorna skupina, dramska skupina, pionirska dramska skupina in ljudska knjižnica. Slovenska beseda in pesem sta v vsej zgodovini slovenskega naroda bodrili duha in dvigali samo- zavest, da je lahko ljudstvo tudi tu na tem koncu Slovenskih goric, zdržalo pritiske raznarodovanja in uničenja." Dolžni smo zahvalo vsem zavzetim in neumor- nim oračem in .sejalcem na polju kulture. Tudi za naprej si želimo prav take zavzetosti in idealizma. Mladi rod naj tudi v bodoče goji našo lepo besedo in pesem, naj oplaja z njeno lepoto vse one, kiji odpirajo svoja srca. Kulturna prizadevanja bodo tako tudi v bodoče irden branik, pridobitev NOB in socialistične revolucije. J. A. DESET LET PLODNEGA DELA ŠPORTNEGA DRUŠTVA APAČE Sogovornik je predsednik ŠD Apače Branko Valentan. Kakšne težave imate v društvu? »Težave so. vendar jih posku- šamo rešiti, kar se da s pomočjo ostalih društev v kraju, s katerimi lesno sodelujemo. Največji pro- blem je športni objekt. Igrišče je na vojaškem poligonu. Nepri- merno je. kajti po vojaških vajah ostane na terenu in pa v bližini navadno nekaj neaktiviranih na- bojev, kar otroci pobirajo neza- vedajoč se nevarnosti. Nedavna tragedija (smrt dveh otrok) "je opomin več. da bi gramoznojamo uredili v športni objekt in si lahko pridobili kotiček za športno re- kreacijo vaščanov in njihovih otrok« Že lani ste zaprosili KS Kidri- čevo za uresničitev le naše ideje. »Res je. že lani smo začeli z akcijo, .lamo smo očistili s pro- stovoljnim delom članov društva in pa krajanov. Tudi gradbeni odbor smo izvolili, kije pripravil vso dokumentacijo. Toda nekje se je zataknilo. Ker teži v bližini daljnovod visoke napetosti, smo zaprosili DES—PTUJ. da bi nam dal dovoljenje. Toda naši prošnji se niso od/\ali. Prišla je komisija L^ES-a iz Maribora in stvar je bila tudi s te strani urejena. V odboru za ureditev objekta so izkušeni družbenopolitični delavci, ki imajo največ zaslug za gradnjo doma, ki je center družbene de- javnosti v kraju in za asfaltiranje ceste. Med drugimi je tudi Mirko Vaji, ki ima tudi največ zaslug. Te ljudi smo pridobili, da so \ oljni delati v društvu, zato pa nas tem bolj boli mačehovski odnos krajevne skupnosti. Prepričan pa sem. da bomo problem gradnje prepotrebnega športnega objekta s skupnimi močmi ostalih društev tudi rešili. Se\eda pa z več posluha krajevne skupnosti Kidričevo in TKS Ptuj.« In ob 10 obletnici? »Organizirali bomo več dru- štvenih prireditev, razna tekmo- vanja in vsakoletni nogometni turnir za memorial tragično pre- minulega predsednika Franca Turniška. po katerem sem prev/cl vodstvo društva.« Kaj pa nogometni klub? »Toje šport številka ena v kraju. Največ skrbi ima neumorni lajnik Martin Turk. ki skrbi za red in disciplino. Sodelujemo v A sku- pini MNL. Trenutno smo v ne- zavidljivem položaju. Imamo pa še vedno upanje, da bomo krizo uspešno prebrodili.« Za konec še želja? »Največja želja, ker ljudi, ki .so voljni delali v društvu imamo, posluh krajevne skupnosti Kidri- čevo in pa TKS Ptuj za uresničitev zgraditve prepotrebnega špor- tnega objekta, ki bo služil v prid krajanom in njihovim otrokom, zlasti pa generacijam, ki prihajajo za nami.« Tudi mi jim zaželimo, da se njihove želje čimprej uresničijo. Posnetki in besedilo: Štefan Kanus Branko Valentan, predsednik SD Apače. Dom je središče vse dejavnosti v Apačah. Nogometni klub Apače s svojim vodstvom fEDNIK 30. april 1981 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 1E SRL ČLANICE: DRAVA-IZOLA 14:20 (6:12) GOSTJE SO ZMAGALE ZASLUŽENO Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 50, sodnika Jovanovič in Skubič (Ljubljana); DRAVA: Farič, Rimele 1, Ke- lenc 2, Vičar 7, Novak 2, Galun, Lepej, Mumlek 2. Kmetec, Vraber, GomilSek, Sitsentrei; IZOLA: Samarujija, Onierzel 4, Budal 10, Radojkovič 1, Jurinčič2, Mihelič, Bizjak 3, Palčič, Kosma- jer, Kovačič, Pajevič; Gostje so bile boljše in zasluženo premagale domačo ekipo, ki je Igrala nekoliko pod svojimi spo- sobnostmi. Tako bi lahko ocenili nedeljsko srečanje, v katerem so ptujčanke izgubile pomembni toč- ki. Igralke Izole so si odločilno prednost nabrale že v prvem polča- su, ko so neusmiljeno kaznovale velike napake in vrzeli v domači obrambi ter vodile že z 11:4. V na- daljevanju so gostje povedle s 14:7, vendar so Dravašice z dobro igro znižale na 13:16 in pri tem izidu zgrešile nasprotni napad in zastre- Ijale sedemmetrovko. Tako je Izola razliko povečala in upov na uspeh domačink je bilo konec. Karakteristika srečanja je veliko število sedemmetrovk, Drava jih je streljala 9, Izola pa 8. To kaže, da so Ptujčanke dobro igrale na črto šestmetrskega prostora nasprotnic (tu so bile Kmetčeva in Kelenčeva ter nato Rimelejeva), veliko prema- lo pa so zadevale od zunaj. Brez strelov in zadetkov zunanjih igralk (Vičar in Mumlek) ter kril pa sreča- nja proti tako močni ekipi, kot je bila v nedeljo Izola, ni mogoče dobiti. Vratarki sta tokrat branili zelo dobro, vendar je bilo v obram- bi domačih preveč vrzeli in počas- nosti, premalo agresivnosti in fizič- no močnejše gostje so imele precej lahko delo. Vendar moramo razu- meti, da je ptujska ekipa, če izvza- memo Mumlekovo in Sitsenfraje- vo, zelo mlada in bo svojo vrednost lahko dokazala šele v naslednjih se- zonah. Morda bi lahko tudi v tej. vendar so ji številne poškodbe ključnih igralk (Cerne, IvanTič, Vršič, Kmetec) to preprečile. Dravo je na lestvici sedaj ujelo tudi Šmartno, ti dve ekipi pa se bo- sta v Smartnem pomerili v nasled- njem kolu po prvomajskih prazni- kih. 1. kotar Kmetčeva na črti (foto B. Rode) čreSnjevec Dvojno tekmovanje v znanju o prometu Letošnjega tradicionalnega 13. tekmovanja pionirjev prometnikov ob- č'ne Slovenska Bistrica, ki poteka pod naslovom ,,Kaj veš o prometu?" se je udeležilo skupno 14 ekip iz sedmih osnovnih šol bistriške občine. Tek- movanje je bilo izvedeno v Crešnjevcu. Pionirji so se pomerili v dveh težavnostnih skupinah. V prvi so tekmovali učenci iz petih in šestih raz- redov, v drugih pa učenci sedmih in osmih razredov osnovnih Sol. Svoja znanja in spretnosti so morali pokazati predvsem v poznavanju cestno prometnih predpisov, ocenjevalni vožnji po ulicah s kolesom in spretnostni vožnji s kolesom po poligonu. V skupini mlajših pionirjev je ekipno zmagala osnovna šola Edvard Kardelj Poljčane pred 0§ Veljko Vlahovič ČreSnjevec in OS Pohorski odred. Med posamezniki je v tej kategoriji zmagala Andreja Koročec iz Osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica. V skupini starejših pionirjev je bila najuspeSnejSa ekipa osnovne šole Pohorski odred Slovenska Bistrica pred OS Edvard Kardelj Poljčane. V konkurenci posameznikov pa je bil najuspešnejši Janko PirS iz OS Polj- čane, ki se bo udeležil tudi republiškega tekmovanja 8. in 9. maja v Postojni. Vzporedno s tem tekmovanjem je pod naslovom ,,Srečanje pionirjev prometnikov" potekalo v Crešnjevcu še tekmovanje pionirjev osnovnih šol bistriške občine v orientacijskem pohodu, sodelovalo je skupno 29 ekip iz devetih osnovnih šol. To tekmovanje organizira občiHka zveza prijateljev mladine v sodelovanju z občinskim svetom za prometno preventivo Slovenska Bistrica. Najuspešnejši v tem tekmovanju so bili člani ekipe osnovne šole Veljko Vlahovič ČreSnjevec, ki so osvojili prehodni pokal in kolektivno darilo, poni kolo za prometni pouk. Z osvojitvijo prvega mesta v občini pa se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja v Postojni. Viktor Horvat OBČINSKO TEKMOVANJE „KAJ VEŠ O PROMETU" V ORMOŽU v soboto, 25. aprila je bilo v Ormožu občinsko tekmovanje ,,Kaj veš o prometu," ki ga je s pomočjo AMD Ormož organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Ormož. Na tekmovanju je sodelovalo 24 tekmovalcev iz šestih osnovnih šol občine Ormož. Tekmo- vanje je bilo ekipno in posamično. Razdeljeno je bilo na tri dele: iz- polnjevanje testnih pol iz cestnoprometnih predpisov, spretnostna vožnja s kolesom na poligonu ter ocenjevalna vožnja s kolesom na poligonu, ki je bil opremljen s prometnimi znaki. Zmagala je ekipa osnovne šole Središče. Na drugem mestu je bila ekipa osnovne šole Ormož, na tretjem ekipa osnovne šole Stanko Vraz, n-^ četrtem ekipa osnovne Sole Tomaž, na petem ekipa iz Velike Nedelje in na šestem ekipa osnovne šole Miklavž. Prva tri mesta med posamezniki so dosegli: Robert Novak iz SrediSCa, drugo mesto Bojan Marguč iz Središča in tretje Mirko Bezjak iz Ormoža. Republiškega tekmovanja, ki bo 9. maja v Postojni se bo udeležil Robert Novak iz Središča. -da SNL VZHOD: PRAGERSKO-PTUJ 1:2 NADALJEVANJE SERIJE ZMAG Pragersko, igrišče ob železnici, gledalcev 200, sodnik Ramšak (Celje), PRAGERSKO: I. Majal, Fištrovec, Damše (J. Mikložič), D. Mikložič, Pe- trovič, Koren, Hojnik, Justinek, B. Majal, Krajnčič, Arnuš (Pufič); PTUJ: Veselic, Smigoc, Tement, Matic, Malek, Vinkler, Emeršič (Žgeč), Radolič, Vrabl, Ceh, Krajnc; Strelci: 0:1 Krajnc (13), 1:1 B. Majal (18) 1:2 Vrabl (22), 1:3 Vrabl (76); Nogometaši Ptuja nada jujejo s serijo zmag. Tokrat so slavili na Pra- gerskem, zlasti po zaslugi hi rih nasprotnih napadov, domačini pa niso iz- koristili nekaj zrelih priložnosti. Ptujčani so tako obdržali pet točk predno- sti pred Kovinarjem, v prihodnjem kolu pa se bodo v Ptuju pomerih s Stek- larjem iz Rogaške Slatine. Dvojni program (v predtekmi se bodo pomerili mladi) bo v nedeljo 3. maja popolclan. Pragersko in Ptuj sta se srečala tudi včeraj popoldan in sicer v finalu tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal na območju občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Srečanje je bilo na Pragerskem. Mladinci Drave,^o tokrat nastopili v Slovenski Bistrici, kjer so jih mladinci Osankarice pVemagali s 5:0. 1. kotar Moštvo Ptuja (foto B. Rode) SKL ČLANICE: SEN02EČE^DRAVA 56:48 (27:22) PTUJČANKAM DEVETO MESTO v zadnjem kolu v enotni republiški li§i članic so igralke KK Ptuj gostovale v Senožečah in, kot navajajo poročila, zasluženo izgubile. Točke so dosegle: Dobrijevič in Jelka Sirec po 14, Majda Sirec 11, Petrovič 5 ter Vogrinec in Kukovcc po 2. Enajst ekip v slovenski ligi je tako končalo s prvenstveno sezono 1980—1981. Prvak je zasluženo in brez poraza krajnska Sava, ki bo v pri- hodnji sezoni nastopala v drugi ligi. Ptujčanke, ki so kot novinke odlično začele, se v drugem delu močno popustile ter ob koncu osvojile deveto me- sto. V prvem delu so osvojile osem, v drugem pa le dve točki, skupaj torej deset in deveto mesto. V košarkarskem klubu Ptuj s to uvrstitvijo verjetno ne bodo zadovoljni, saj je po prvem delu kazalo veliko bolje. Vendar, prvenstvo je pravgotovo nakazalo smer prihodnjega dela in omogočilo, da si je ptujska ekipa nabrala prve izkušnje, ki jim bodo koristile v prihodnjih sezonah. 1. kotar Med odmorom i (foto B. Rode) Začetek DR v motokrosu v nedeljo je bila v Orehovi vasi prva dirka v letošnjem državnem prvenstvu v motokrosu v kategoriji do 125 ccm. Zmagal je Predan (Orehova vas) pred Mežariem (Tržič) in Zdovcem (Orehova vas), Ptujčan Marjan Frangež (AMD Ptui) pa se je uvrstil na 23. mesto. v soboto pa je bila dirka za republiško prvenstvo. Od tekmo- valcev AMD Ptuj sta nastopila Frangež in Smigoc, prvi je osvojil četrto, drugi pa petnajsto mesto. Obe prireditvi sta bili v ugodnem vremenu zelo dobro obiskani. Miran Šegula (sedaj AMD Čakovec) je lani uspešno nastopal za AMD Ptuj Tekst in foto: B. Rode Prva mesta za OŠ Bratov Štrafela Občinska strelska zveza in Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj sta minuli petek v pokritem strelišču pri športni dvorani Mla- dika izvedli občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za pionirke in pionirje. Največ us- peha so imeli strelci in strelke osnovne šole Bratov Štrafela Markovci. PIONIRKE: — ekipno: 1. Marko- vci I 422, 2. Markovci II 352, 3. Videm 308 — sodelovalo je 6 ekip; — posamezno: 1. Natalija Plohi (Markovci) 157, 2. Tina Perko (SD Draženci) 148, 3. Sonja Zamuda (Markovci) 144 itd. PIONIRJI: — ekipno: 1. Mrkovci 1 440 krogov, 2. Kidričevo 419, 3. Markovci II 370 — nastopilo je 14 ekip; — posamezno: 1. Miran Bezjak (Markovci) 169, 2. Srečko Kramberger (Tone Znidarič) 155, 3. Sandi Turk (Tone Znidarič) 151 itd. 1. kotar Nastop atletov Ptuja na mitingih v Novi Gorici in v Mariboru V sobt)lo 18. aprila je bil v Mariboru večji meddruštveni miting, katerega so se udeležili domači atleti. AK Velenje. AK Dinamt) Zagreb. KAK Ravne. AD Kladivar Celje in atleti Ptuja. Cilede na bližino kraja tekmova- nja seje mitinga udeležilo 17 naših tekmovalcev in tekmovalk ter nekaj sodnikov. Tako sta med fjanti na 100 m solidno tekla Oliver Sirec 11.8 sek in Ivan Kuhar, na 300 m je nastopil l\an Štebih. na 1000 m je bil med Ptujčani na- jboljši Mirko Vindiš pred Boja- nom Mihelačem in Brankom Kroštom. na 3000 m Franc Zu- panič, v daljavo Oliver Sirec in Ivan Kuhar ter v disku in krogli Jani Učakar. Med dekleti je na 100 m ovire nastopila Marija Še- šerko. 100 m Urška Kerbler in Vesna Carli. v višino Sonja Pa- jenk. kije posta\ila osebni rekord s 165 cm. 600 m solidni Marica Hameršak in Majda Belšak: v štafeti 4 X 100 m .so bile Ptujčanke četrte, v krogli je bila Smiljana Babic peta pred Bredo Zadravec in Tatjano Sevšek. V nedeljo 19. aprila pa je bil v No\i Gorici mednarodni miting, katerega sta se udeležili na 1500 m Marija Vindiš (šesto mesto) in Marija Tili (deveto mesto) in do- segli lep uspeh. B. Klinkon Del ptujske ekipe Posnetek: B. KUakitm 16 - naSi dopisniki 30. april 1981 - TEDNIK OTROŠKA RAZVADA Bil sem še zelo majhen in v šolo še nisem hodil. Imel sem grdo razvado: sesal sem prst. Nekoč smo se z avtorn peljali na obisk. Ves čas sem sesal prst. Mama seje jezila, pa ni nič pomagalo. Zaskrbljeno jc vprašala teto, kaj bo. če se tega ne bom odvadil. Nenadoma smo na cesti zagledali dve ciganki. Teta seje hitro zaašla, rekoč: »Franček, poglej! To so ciganke, ki otrokom režejo prste, če jih sesajo.« Verjel sem in se pozneje zares trudil, da sem počasi opustil to razvado. Ostal pa je hud strah pred cigani. Hodil sem že v prvi razred. Ko sem se nekoč vračal iz .šole. sem zagledal ciganko, kije zavila proti našemu domu. Ustrašil sem se tako, da sem odvrgel ti)rbo in kolo ter jo po bližnjici ubral proti domači hiši. Od daleč sem videl, kako se je ciganka pogovarjala z mojo mamo. Misleč, da i.ščejo mene, sem se skril. Tresel sem se kot šiba na vodi in bridko jokal. Med tem časom pa je iz šole prihajala starejša .sestra. Hitela je pripovedovati, da ležita v grabi moje kolo in torbica. Začeli so me iskati in klicali. Nisem se uapl oglasiti. Ko je ciganka odšla, sem se previdno približal hiši in povedal, zakaj sem to storil. Malo je manjka- lo, da jih nisem dobil. Mama seje hudovala: »Ti bom že pokazala tvojih strahov! Ciganka bi ti lahko odnesla kolo in torbo.« Takrat sem spoznal, da cigani ne režejo prstov, ampak .samo kradejo, če se jim ponudi prilika. |-ranček Vesenjak, 6. b OŠ (iorišnica STABILIZACIJA Kam pa meso so skrili, ali vsega mesarji pojedo? Kje je nafla. kje bencin? ^H^injkalo dragocenih je tekočin. Ni bilo pralnega praska. v A vstrijo smo ponj hodili. se s prazno smo denarnico vrnili. Zdaj še lermoforov ne dobimo in vso noč zebe nas. ko spimo, strašno zime se bojimo. Zmanjkalo nam stricev je in let. ki kredit, cement in premog bi nam priskrbeli ali pa nas popeljali bi kam na izlet. Andrej Turk. 6. h OŠ Ivan Spolenjak Ptuj KAJ VEŠ O PROMETU Prejšnjo soboto smo se pri osnovn; šoli Borisa Kidriča v Kidričevem zbrali predstavniki iz vseh osnovnih šol v ptujski občini. Vodili so nas naši mentorji, ki so nas prej tudi skrbno pripravljali na tekmovanje »Pokaži, kaj veš o prometu«. Tekmovali smo do 12. ure, potem smo pa dolgo čakali na rezultate. Dan je bil lep in sončen, tekmovanje pa je nadvse uspelo. Tekmovalci iz osnovnih šol ptujske občine Foto: K. Zoreč RAZSTAVA „EKS LIBRIS" V SREDIŠČU V okviru praznika krajevne skupnosti Središče ob Dravi smo učenci i iz vseh šol občine Ormož pripravili razstavo svojih del, ki smo jo imenovali; »eks libris«, kar bi se po slovensko reklo »iz moje knjižnice«. To so lepo i izdelane nalepnice, ki jih navadno nalepimo na notranji strani knjige in j pomenijo lastniško znamenje za knjigo. Razstava je lepo uspela in je med i odraslimi veliko zanimanje. Kako je razstava izgledala, pokažejo prilo-1 ženi fotografiji. Prispevek učencev OŠ Velika Nedelja Dd razstave, ki so jo pripravili učenci OŠ Tomaž pri Ormožu MAMICA PRIDE Z GOVORIL- NE URE Ko je mamica na govorilni uri, sem vedno nestrpna. Zanima me, kako bo zadovoljna z mojim vede- njem in z ocenami. Najbolj me je strah, kako je z mojim vedenjem. Ker sem pridna učenka, pride mamica domov veselega obraza. Skoraj vedno me pohvali. Potem se pogovarjava, kako je v šoli med le- tom. Pove mi tudi, kje bi se še lah- ko bolj potrudila. Želim si, da bi mamico Se naprej razveseljevala z mojim učenjem. Alenka Cimerman, 3/a, OS Tone Znidarič Ptuj BIL SEM V KINU V torek smo bili v kinu. Gledali smo film o afriških živalih. Film je bil zelo smešen. Najbolj všeč so mi bile razigrane opice. Smejal sem se opici, ki je videla kačo in se onesvestila. Prav tako so bile smeš- ne pijane živali. Nisem mogel verjeti, da je v puščavi toliko zanimivih živali. Čudil sem se kači, ki je požirala jaj- ce in pametni rački, ki je reševala svoje mladiče. Smilil se mi je divji prašiček, ki se je izgubil. Nisem ve- del, da rastejo v puščavi tako čudovite cvetice. Film mi je bil zelo všeč. Mateja Vajda, 3/a, OS Tone Znidarič, Ptuj IZLET NA DONACKO GORO V nedeljo sem bila na Donački gori. Do Stoperc sem se z Mojco, Janijem in njuno mamico peljala z avtom. Tam je bilo zbranih že veli- ko planincev. Skupaj smo nato odšli na Donačko goro. Med potjo smo si ogledovali različne rože, visoka in debela drevesa, ter skale. Vzpenjali smo se vedno višje. Bilo nam je zelo vroče. Nekateri smo si poiskali palice in se opirali nanje. Moj nahrbtnik je bil kar precej te- žak, zato sem večkrat počivala. Pot se je zelo vlekla. Na vrh smo prišli željni in lačni. Posedli smo in ma- licali. Nato smo se spustili dol h planinskim kočam. Tam smo se odžejali z deitom. V planinsko knjižico sem si pritisnila pečat in zraven napisala datum 5. 4. 1981. Vpisala sem se tudi v planinsko knjigo. Nato smo se na jasi lovili in igrali slepe miši. Cas je hitro mine- val zato smo se napotili v dolino. Hoja navzdol je bila lažja in tudi nahrbtniki so bili prazni. Ko smo bili v dolini, smo obiskali — Mojci- no babico. Postregla nam je z dob- ro jedačo. Nato smo se z avtom odpeljali domov. To je bila moja peta hoja na Donačko goro. Želim, da bi s planinskim društvom imeli še več p)odobnih izletov. Ksenija Muršak, 3/b, OS Majšperk KRA VA Sem in tja po skednju tava. ni dovolj seno in trava, ona rabi več prehrane, kakor vse debele dame. Ko pa se nahrani, skače, pleše, z nogo rila. takšna pač Je krava sila. Vendar druge silne krave ne pusiijo več zabave. Andrej Turk. 6. b OŠ Ivan Spolenjak Ptuj PASJA STEKLINA V ponedeljek, ob 8, uri, je bilo cepljenje psov. Z očkom sva gledala skozi okno. Sel je po Luk- sa. Sla sem z njim. Videla sem različne pse. Ko sem tako gledala pse, se mi je zdelo, da je nemških ovčarjev več kot drugih psov. Mali psi so tako glasno lajali. Ker nisem več videla Lukcija, sem vprašala očeta kje je Luksi. Ata mi je rekel, da je Luks v avtu in je šel po nje- ga. Peljala sva ga k mizi. Ker je bil prevelik, ga ata ni dal na mizo. Živinozdravnik je cepil Luksa, ki ni nič cvilil. Luksa je dal v avto. Prišla je Saška z Bobijem. Ni vedela kam bi ga dala cepit in sem ji pokazala. Tudi Bobi ni nič cvilil. Steklino povzročajo Usice. Ce lisica ugrizne psa, ki je cepljen, nima stekline in če ugrizne psa, ki ni bil cepljen postane stekel. Jerneja Cvetko, 3/b, 0§ Majšperk BRANKO Ime mi je Branko. Doma sem v MajSperku. Stanujem v bloku v tretjem nadstropju. Šolo obisku- jem v MajSperku. Pot je zelo krat- ka. V šolo grem peš ob enih. Pouk se začne deset minut čez eno. V šoli je osem učilnic. Jaz hodim v 3/b razred. V razredu nas je 17. Jaz rad oblečem trenirko in kav- bojke. Trenirko rad oblečem zato, ker si želim, da bi imeli vsak dan te- lovadbo. Na nogah moram v Soli imeti črne copatke. Telovadnih co- pat nam tovarišica ne pusti. Ce imamo telovadne copate se na parketu poznajo bele črte. Za vsa oblačila moramo skrbeti, da nismo umazani, ali raztrgani. Spodnje perilo si moramo preoblačiti vsak dan. Nogavice si lahko vsak večer operemo in zjutraj obujemo čiste. Za prijatelja imam Nardija. Do njega sem zelo prijazen. Včasih pa mi kakšna beseda uide in jo skušam popraviti. Zmeraj sva dobra prijatelja. Včasih ponagajava tudi deklicam. Včasih pa se prepirava z dečki. Oba se pridno učiva v šoli. Stanujeva v istem bloku. Prosti čas preživiva skupaj. Oba morava pazi- ti vsak na svojega bratca. Želim si, da bi še naprej bila tako dobra prijatelja in si pomagala drug drugemu. EDVARD Doma sem v MajSperku. Hodim v tretji razred osnovne šole. V šolo hodim peš. V šolo me ati poredko pripelje z avtom ali mopedom. Star sem 10 let. V šolo grem ob dvanajstih, ker imam v šoli kosilo. Imam svetlorjave lase. Najraje nosim kavbojske hlače. Imam copatke, da si ne umažem nogavic. Sem majhne postave. Imam sive oči. Imam moder puli in modro- rdeči pulover. Imam tudi rjave kavbojske hlače. V šoli sem dober učenec. Pišem dolge spise. Zelo rad telovadim. Žogo že vržem preko polja. Skoraj vse kontroike imam pet. Matema- tiko in slovenščino imam pet. Spoznavanje narave in družbe in branje mi gre slabo. Pri branju re- čem namesto u 1. Doma mamici pomagam pomivati posodo in pos- pravljati po sobah. Doma najraje sesam tepih in se igram. Edvard Brglez, OS, 3/b Majšperk SAŠKA Ime mi je Saška. Stara sem 10 let. Stanujem v MajSperku. Naša hiša ima številko 104. Do šole ho- dim 10 minut. Grem s sošolko Dino in včasih tudi z Lilijano. Po- zimi sem hodila domov v temi. Zdaj, «o dnevi že daljši in ni več temno. Sem velika in imam črne in skodrane lase. Zelo vačno je, da si jih uredim. Najraje nosim krilo in bluzo. Tudi v hlačah se dobro počutim. Na nogah imam črne copate in rdeče nogavice. Ce je mrzlo, nosim rjav plašč. Veselim se poletja, ko bom lahko manj oblečena. V našem razredu je 9 deklic in 8 dečkov. Vsi se še kar razumemo. Rada imam sošolke in upam, da imajo tudi one mene. Ker imam pouk popoldne se dobimo pred vhodom. V šolo grem ob pol enih. Pouk se nam začne ob 13,05. Moj uspeh je bil že kar dober. Do konca šolskega leta se moram še pridno učiti. Spominjam se Titovih besed, ko je dejal: ,,Le kdor se uči, ho kaj znal in le kdor zna, bo koristil komovini." Ce je moj uspeh lep, smo veseli vsi v družini. Saška Sagadin, Majšperk, 3/b NAŠA PTICA LASTOVICA Lastovica ima mofiročrna krila in viličast rep. Okrog kljuna je rdeča in po trebuhu bela. Živi pri nas. Jeseni odleti v tople kraje in zato pravimo, da je ptica selivka. Spomladi se vrne k nam. Otroci se je veselimo. Lastovička poje na dan dva t tisoč letečih žuželk. Samička znese štiri do pet belih ali rjavo pikastih jačec. Po petnajstih do dvajsetih dnevih se izvalijo mladički. Lačni kljunčki se odpi- rajo in mladički prosijo za hrano. Lastovička med letom pije vodo in lovi hrano. Lastovičke imamo radi. Lidija Kodrič, 1/b GLA SBA V modi zdaj Je glasba ročk. zalo današnja vsa mladina hodi po diskih naokrog. Tam plešejo, kričijo^ včasih pa ludi kadijo. Oblečejo si karsibodi. samo da Je po modi in sminkerje se delajo. pa čeprav .se včasih še podelajo. Damijan Širovnik. 6. a Osnovna šola Ivan Spolenjak PiuJ BRALNA ZNACKA Dan, katerega smo se vsi zelo veselili, se je hitro približeval. V petek, dne 10. aprila 1981, so bile na 05 Boris Kidrič v Kidričevem podeljene vsakoletne bralne značke, ki so simbol ljubezni do krtjige. V razred je stopil znani pesnik Miroslav Slana in z glasnim ploskanjem smo ga navdiiSeno spejeli. Prisrčno so ga pozdravili učenci naše šole, saj so mu pri- pravili zelo zanimiv in pester kul- turni program. Zato je program nadaljeval pesnik, ki nam je pre- bral veliko svojih Se reizdanih pesmi. Zelo všeč nam je bilo njegovo domače narečje, ki nam to ostalo v spominu do našega naslednjega srečanja. Potem je napočil trenu- tek, katerega smo se vsi zelo vesei- li-podeljevanje bralnih značk. Z dvignjeno glavo smo se v vrsti približevali pesniku, ki nam je z nasmehom pripel svetlikajočo se bralno značko. Zato je bil vesel, saj je za bralno značko tekmovalo veliko število učencev. Mislim, da se je pesnik v naši sredi zelo dobro počutil, saj je predlagal, da bi pod vodstvom tovarišu Milen? Prstec zapeli znano in priljubljer o pesem Jugoslavija. Ob slovesu smo mu podarili šo- pek rož. Z željo, da bi se Se veliko- krat srečali, samo zaključili naše letošnje podeljevanje bralnih značk. Marjeta Zupanič, 8/c, OS ,,Boris Kidrič", Kidričevo KUKAVICA Kukavica živi v gozdu. Je ptica selivka. Ona si ne spleta gnezda. Jajčka podtakne drugim pticam. To naredi popoldan, ko odleti taščica po hrano. Ko pride teiSčiea zvečer domov, ne opazi nobene spremembe. Na jajčkah sedi, dok- ler se ne izvalijo mladi, lačni ptički. Najprej se izvali 1 ukavičin mladič. Silva Kelc, 1/b IME MI JE KSENIJA Doma sem na Bre^u. Imam očka in mamico. Stara sem devet let. !lodim v tretji razred. Poui^ imari popoldne, zato sem vsako dopoldne sama doma. V Solo se vozim s kolesom, pozimi pa ^ avtobusom. Včasih grem s sošolko Jožico peš. Ob slabem vremenu se oblečem toplo, da me ne zebe. Sedaj, ko pa je p< mlad, imam najraje krilo. Za igra je na dvorišču si )blečeni trenirko. Lase imam dolge, zato gren vsak dan pred poukom k ba- bici, da mi spne lase. V Solo rada hodi n. Imam rada matematiko, ker ada računam. Včasih se tudi zmotim. Vedno se veselim telo- vadb.-. Rada tekam, skačem čez koze ali plezam po vrvi. S sošolka- mi in sošolci se dobro razumem. Doma pa moram včasih pomagati pospraviti po stanovanju. Najraje pometam, sesam preproge in pomivam posodo. Čevljev pa ne čistim rada, zato me očka večkrat graja. Zdaj mi je lepo in si želim, da bi bilo ' Soli in doma vse v redu. Ksenija MurSek, 3/b OS Majšperk ZASEDE V petek smo imeli obrambni dan. Mi smo Sh s 3. a razredom. NaS vodja je bil Damjan, pomo-em odšla domov. Bila je sreda. Mamica je delala do večera. Ko sem prišla iz šole, sem odložila torbo in odhitela na dvorišče, čeprav je bil v stanovanju nered in klical pridne roke. Prav nič me ni motilo. Mislila sem, da bo dovolj, če bom z darilom razveselila svojo mamo. Pozno je že bilo. ko se je vrnila mama. Bežno sva se pozdravili. Mama je odhitela v hišo.jaz pa sem se še dalje podila za žogo. Ko je na zemljo legel mrak. je mamica poklicala k večerji. Pomahala sem otrokom, pobrala žogo in že izginila za vrati. Ko sem prišla v kuhinjo, sem se zdrznila. Vse je bilo pospravljeno, na mizi pa me je čakala dobra večerja. Pogledala sem mamico, ki je kljub utrujenosti kazala prijazen obraz. Po večerji je sama pomila posodo, jaz pa sem sedla h knjigam in zvezkom. Naskrivaj sem opazo- vala, kdaj bo pomita posoda in vse nared. Ko je mamica končala delati, sem od.šla v sobo in se vrnila z darilom. Zaželela sem ji vse najboljše in najlepše. Mamica je vzela darilo in se s solznimi očmi zahvalila. Nekaj časa je molčala, nato pa dejala: »Vesela sem. ker nisi pozabila name. Še bolj bi me veselilo, če bi mi nabrala šopek travniških rož in mi večkrat pomagala pri delu. Veš. otrok z darilom, se človek ne more odkupiti.« Te besede so me presunile do srca. Postalo meje sram. Spoznala sem. daje v mamičinih besedah globoka resnica. Klavdija Rožmarin. 6.a OŠ Gorišnica PESTIL ME JE STRAH Neko soboto so odš i mama. ata in sestrica k teli. Jaz sem ostala doma in čuvala hišo. Ko se je zmračilo, sem odhitela v klel po jabolko. Naenkrat je nekaj zaropotalo. Hitro sem vzela jabolko in stekla po stopnicah v svojo sobo. Za sabo sem zaklenila, prižagala luč in vsa prestrašena legla na posteljo. Ko sem se nekoliko umirila, sem tiho stopila do vrat in jih previdno odklenila, da bi lahko starši prišli v hišo. Komaj sem legla, že sem zaslišala sumljive korake. Planila sem kvišku in strahoma čakala, kdaj bo vstopil črn mož z dolgo brado in ostrim nožem v roki. Od strahu sem se začela potiti. Zdelo se mi je. da je soba polna grozečih glasov. Od utrujenosti sem zadremala. Iz dremavice meje predramilo škrebeianje. Planila sem kvišku in pritis- nila na gumb luči na nočni omarici. Tema. Trepetaje sem poslušala, kdaj se bo znova kaj oglasilo. Zopet je bilo vse tiho. Cez čas seje nekaj zganilo pod posteljo. Hotela sem pogledati, kaj je. pa sem se zbala, da me bo zgrabila pošast. Znova je zašumelo. Prisluhnila sem. Tišina. Nenadoma je zasvetila luč in videla sem. da ni nikogar. Opogumila sem se in pogledala, če se morda kdo skriva pod posteljo, za omaro in pod mizo. Sama praznina. Zdaj sem si oddahnila in legla ter zaspala. Tudi \ sanjah so me preganjali strahovi. Lovile so me grozne pošasti. Bežala sem pred njimi in klicala na pomoč. Ko meje že hotela pošast zgrabiti, sem -tako divje zavpila. da sem se prebudila. Takrat pa sem zaslišala, da so se vrnili domači-. Poklicala sem mamo in jo prosila: »Mama. nikoli več me ne puščaj same!« Mama me je pobožala in me stisnila k sebi. Spoznala je. da je njeno deklico pestil hud strah. Irena Kodrič, 6. b OŠ Gorišnica, fEDNIK - 30. april 1981 ZA RAZVEDRILO - 17 18 - ZA RAZVEDRILO 30. april 1981 - TEDNIK fEDNIK 30. april 1981 OGLASI iN OBJAVE - 19 mali oglasi PREKLICU JEM hranilno knjižico St. 412-13150, izdano 27. julija 1977 pri Kmetijski zadrugi Ptuj na ime Francka EmerSič, SkoriSnjak 31, Zg. Leskovcc. UGODNO IN POCENI PRODAM po- čitniško hiSico s kletjo in vinogradom na lepi sončni legi v ZamuSanih 100. Vinko Kocjan, Ob gozdu 8, Maribor, telefon: 35-170. PRODAM mizarski subilni reskar (fre- zar). Ogled vsako soboto in nedeljo. Naslov v upravi. PREKLICUJEM hranilno knjižico It. 0122, izdano pri Kmetijski zadrugi Ptuj ZE MajSperk na ime Srečko PSeničnik, Stogovci 9, Ptujska gora. PRODAM kravo, vozno in 7 mesecev brejo. Franc Sel, Jurovci 28/a. MENJAM večjo hiJo z dvojnim komfortnim stanovanjem na Mari- borski cesti za manjSo hiSo z dvosobnim stanovanjem v okolici Ptuja. Naslov v upravi. LTH TEHNOHLAD SERVISI, Ormož. PoStna 1, zmrzovalniki, hladilniki, hladilnice, pralni stroji LTH, tudi v garancijskem roku. Telefon: 70-288; Ptuj 771-823. PRODAM staro kmečko hišo z gospo- darskim poslopjem in večjim vrtom ob asfaltni cesti pri akumulacijskem jezeru v Markovcih pri Ptuju. V hiši je vodo- vod in elektrika. Ivan Laura, Trg svo- bode 4. 65222 Kobarid. PRODAM parcele za gradi\jo hiS ali vikendov na razgledni sončni legi 3 km od Ptuja. Naslov v upravi. PRODAM 80-litrski bojier. električni TIKI, skoraj nov po po polovični ceni. Naslov v upravi. KN J IGO VEZNIC A-ZLATOTISK OTO ASENBRENER Ptuj. Prešernova 18. Priporočam se za vezavo vseh vrst knjig, revij, časopisov, uradnih listov in diplomskih nalog. Uradne ure vsako sredo od 15. do 17. ure. PRODAM traktor FERGUSON 35 KM. RoSnja47. PREKLICUJEM spričevalo osnovne Sole Leskovec na ime Slavko Mlakar, Belavšek 38, Zg Leskovec. ISCEM nekvalificirano žensko delovno moč za delo v gostinstvu. Ponudba ugodna za osebni dohodek. Hrana in stanovanje zagotovljena pri delodajalcu Stanku Kosu, Ojstriška vas 24, poŠta Tabor v Savinjski dolini. Oglasite sc pi- smeno ali na telefon 063-724-079. PRODAM pomivalno korito, žensko kolo in omaro. Milenkovič, Ciril- Metodov drevored 6, Ptuj. KUPIM R 4 ali R 6, starejši letnik z do- bro ohranjenim motorjem. Ivan Smid, Tomšičeva 15, Vičava, Ptuj. PRODAM motorni čoln SURF enosed, izven krmni motor TOMOS 18, mo- torno kolo MZ 175 kub. cm. Anton Primožič, Draženska 23, Ptuj. KUPIM gradbeno parcelo v Budini. Brstju ali Spuhlji. Petrovič, Kraigherje- va 26, Ptuj. PRODAM motorno kosilnico LAVER- DA in gumivoz 16 col. Neža PerSoh, Spodnje Jablane 35, Cirkovce. MENJAM traktor DEUTZ 40,06 KM za traktor IMT 539. Naslov v upravi. OD JUTRI NAPREJ VELJA NOV ZAKON O TEMELJIH VARNOSTI CESTNEGA PROMETA OPOZAR JANIO NA BISTVENE NOVOSTI! S L majem prične veljati nov zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ki gaje .skup.ščina SFRJ sprejela že 29. oktobra lani. Novi zakon vsebuje šte- vilne novosti, ki izhajajo iz sistemskih načel družben samozaščite, ter med drugim povečuje tudi število odgo- vornih dejavnikov za večjo varnost v cestnem prometu. Tako zavezuje vse udeležence v cestnem prometu, da preprečujejo prometne nesreče in da sodelujejo v splošni preventivi. Nov zakon vsebuje ludi vse tiste posebnosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij o cestnem prometu in jih dosedanja prometna zakonodaja ni vsebovala. Gre predvsem za poenote- nje pogojev za udeležbo v cestnem prometu na območju Evrope. Novo vsebino, postopke in ukrepe pa prepletajo tudi ustrezne sankcije zoper kršilce posameznih določil. De- narne kazni so občutno večje od do- sedanjih, novi pa so tudi posebni vzgojni ukrepi s katerimi naj bi vplivali na voznike in ostale udeležence v prometu, da bi opuščali nevarna ra- vnanja, ki lahko imajo zelo hude po- sledice, tako za povzročitelje nesreč, kot za ostale. Poglavje o prometnih pravilih no- vega zakona se začenja z določili, ki so namenjeni varnosti pešcev, posebno tedaj, ko se ti znajdejo na cesti v oko- liščinah, ki so bolj nevarne, kol nava- dno prečkanje ceste. Eno takih določil je namenjeno tudi večji varnosti slepih in invalidnih oseb v prometu. Posebej so zanimive novosti, ki go- vorijo o večji varnosti na postajališčih vozil za javni prevoz potnikov. 1 ako bo z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din kaznovan voznik, ki bo peljal z nezmanjšano hitrostjo mimo vozila za javni prevoz potnikov ali avtobusa, s katerim se opravlja prevoz za lastne potrebe, ustavljenega na postajališču. Tudi odgovornost pešcev za lastno prometno varnost je precej večja. To velja še posebno za tiste, ki morajo pri vstopu ali izstopu iz vozila javnega prometa prečkati cesto. V zvezi s prevozom otrok pa je v novem zakonu zapisano: voznik, ki pelje z vozilom v katerem se prevažajo otroci, kot tudi voznik vozila, ki pelje nasproti takemu vozilu na cesti z dve- ma prometnima pasovoma, mora ustaviti svoje vozilo kadar je vozilo .s katerim se prevažajo otroci ustavljeno, na cestišču, dokler otroci vstopajo vanj oziroma izstopajo iz njega. Vozila za prevoz otrok pa bodo označena s po- sebnim znakom, ki ga bo predpisal zvezni organ za promet in zveze. V splošnih določilih novega zakona naletimo na novo določilo, ki se glasi: v osebnem avtomobilu se na prednjem sedežu poleg voznika ne sme prevažati otrok, kije star manj kot 12 let. Po 36. členu novega zakona pa je prav tako prepovedano na prednjem sedežu po- leg voznika voziti osebo, ki je pod vplivom alkohola. Posebej velja opozoriti na ponovno pravico prednostnega vključevanja v promet vozil za javni prevoz potnikov ali posebno označenih vozil za javni prevoz otrok. Voznik in oseba, ki se vozi v mo- tornem vozilu, ki ima vgrajene var- nostne pasove mora biti privezan z njimi, dokler vozilo vozi v prometu na javni cesti. Novost je tudi obvezna uporaba varnostne čelade za voznike motornih koles in sopotnike. Motoristi pa bodo odslej morali voziti s prižga- nimi zasenčenimi (kratkimi) lučmi tudi podnevi, ko vozijo po cestah izven naseljenih krajev. Vse to so le nekatere bistvene no- vosti, ki jih prinaša novi zakon o te- meljih varnosti cestnega prometa. Ta predvideva za večkratne kršitelje tudi posebne vzgojne ukrepe. O 'em več prihodnjič. Sicer pa je prav, da si vsi vozniki vsebino novega zakona čim prej preberejo. To ne bo koristilo samo njim. ampak vsem nam, ki vozimo ali hodimo po cestišču ali ob njem. -OM Sprejem zvezne itafete v GaJn pri Pragerskem, kjer so Jo slovenjebistriiki mladinci predali mladim pti^ske oličine. Pt^Jriii mlated m predal zvezno itafete ormoSkim mladincem na mostu pri Forminu. Zvezna štafeta na poti skozi ptujsico in ormoško občino OnBoHd mlMlhid ao za te« zvezno itafetno palico predali mladim iz Untomerske oMine. Foto: B. Rode Tretji dan svoje poti po Sloveniji je zvezna štafeta mladosti, simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti nadaljevala pot po slovenjebistriški občini, kjer so jo sprejeli nadvse slovesno in mno- žično. V soboto 25. aprila ob 10.50 so slovenjebistriški mladinci predali zvezno štafetno palico v Gaju pri Pragerskem ptujskim vrstnikom. V avtomobilskem sprevodu je štafeta nadaljevala pot proti Ptuju in naprej proti Rogoznici. Tam seje zvezni štafeti priključila še lokalna. Obe so so prepeljali do Pacinja od koder so jo ponesli na prireditveni prostor po- hoda po poteh revolucije v Mostju. Natanko ob 11.30 je zvezno štafetno palico prinesel na slavnostno tribuno mlad delavec Stanko Ciglar iz Agisa. Lokalno štafetno palico pa je prinesel na oder mladinec Janez Petrovič iz Pacinja. Slavnostno pozdravno pismo predsedstvu SFRJ in ZKJ je za tem prebral Igor Galič, mladinec iz ptujske Perutnine. Za tem je zvezna štafeta nadaljevala pot proti Gorišnici, kjer so jo na mostu pri Forminu ptujski mladinci predali ormoškim. Tudi v ormoški občini so štafeto sprejeli nadvse prisrčno in množično. Štafeta mladosti pa je nato nadaljevala svojo pot proti ljutomerski občini. -OM KURIRČKOVA TORBICA V ROKAH BISTRIŠKIH PIONIRJEV v občini Slovenska Bistrica so iz priprav ob sprejemu kurirCkove tor- bice že prešli v akcijo, saj so jo v petek 24. aprila dopoldne pionirji te ob. čine skupno z mladinci, krajani in predstavniki družbenopolitičnega žj. vljenja občine Slovenska Bistrica, sprejeli pred spomenikom NOB na Pra. gerskem od vrstnikov iz občine Ptuj. Pionirji, mladinci in borci NOB so kurirčkovo torbico s sporočili nosili po težavidh poteh, polnih zased in drugih ovir, kar polnih 13 dni. V organizaciji Zveze prijateljev mlatline občine Slovenska Bistrica prenos torbice kot tudi vse druge vzporedne akcije vodijo pionirski odredi ob pomoči svetov pionirjev osnovnih šol in družbenopolidCnih organizacij krajevnih skupnosti na območju katere ;e bo torbica v določenem času nahajala. V času potovanja kurirčkove torbice ix> zgodovinskih poteh NOB na območju občine Slovenska Bistrica v vseh krajh kamor je ta prispela, or- ganizirajo srečanja pionirjev, mladine in starejSih občanov. V svojih sredinah Se posebno toplo pozdravljajo preživele borce in aktiviste NOB, ki obujajo spomine na dogodke in naše revolucije 1941 — 1945. V akcijo prenosa kurirčkove torbice skozi občino Slovensko Bistrico je vključeno skupno 10 centralnih in 5 oddilčnih Sol, predvsem pa njihovi pionirski odredi, ki so pri izvedbi prireditev tesno povezani s krajevnimi organizacijami, Se posebno ZZB NOV. Pionirji občine Slovenska Bistrica bodo kurirčkovo torbico s poŠto in pozdravnim pismom prenesli zadnji dan potovanja po tej občini, to je v sredo, 6. maja dopoldne, do planinskega don a na Boču, kjer jo bodo pred spomenikom NOB predah vrstnikom sosednje občine Šmarje pri Jel- šah. Vzporedno s prenosom kurirčkove torbice se pionirji občine Slovenska Bistrica tudi letos vključujejo v natečaj za najboljSe dosežke na področju ustvarjanj pionirjev za glasbeno, literarno, likovno in zgodovinsko zvrst. Iz vsake šole pionirske ali mladinske organizacije v občini bodo na ob- činsko zvezo prijateljev mladine poslali po tri najboljša dela. Tukaj bo posebna komisija iz vsake zvrsti dejavnosti izbrala po tri najboljSa dela, ki bodo občino Slovenska Bistrica zastop.Ja na republiškem tekmovanju, na natečaju republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Viktor Horvat osebna kronika RODILE SO: Julijana Stopajnik, Soviče 18 — deklico; Marija Kramberger, Aškerčeva 14 — deklico; Mirjana Bračič, GoriSnica 59 — Aleksan- dra; Vesna Kirbiš, Smetanova 55, Maribor — dečka; Albina Sok, Strafelova 28 — deklico; Marija Benko, Sp. Velovlak 24 — deklico; Majda Kurbos, Kokolajnščak 48, Gornja Radgona — dečka; Helena Skvorc, Kog 1 — dečka; Andreja Novak, Medvece 9 — dekUco; Ivi- ca Sitar, Barislovci 18 — dečka; Danica Kosi, Podgorci 72 — dekli- co; Branka Petrovič, RepiSče 6 — dečka; Milena Murko, Svetinci 4 — deklico; Marija Obran, Moškanjci 2/a — dečka; Lidija Lukman, Slovenska 11 — Heleno; Ana Majcen, Grajenščak 6 — Dejana; Slavica Metličar, Potrčeva 26 — dečka; Jožefa Viher, Ivanj- kovci 26 — dečka; Angela Gavez, Meje 14 — deklico; Marta Vese- njak, Placarovci 30 — dečka; Cil- ka Skrinjar, Libanja 15 — dečka; Zdenka Lovrenčič, Rjavci 18 — dečka; Cvetka Vidovič, Gradišča 130 — dečka; Veronika Mohorko, Grdina 34 — deklico; Ana Cebek, Zg. Pristava 10 — dečka; Milena Meško, Drakšl 20 — Franca; Ma- rija Sajko, Ptujska gora 47 — deklico; Ljudmila Zorko, Kutinci 2, Zg. Radgona — Darka; Marija Vrtič, Zabovci 13 — deklico; So- nja Majcen, Budina 18 — Majo; Jožica Strafela, Nova vas pri Markovcih 37 — Mateja; Terezija Kukovec, Nova vas 19/a — dečka; Sonja Bračič, Jadranska 10 — dečka;. POROKE: Andrija Koter, Peršonova 16 in Darja Dečko, Gradišče v Slov. goricah 51; Marijan Rozman, Ma- riborska 54 in Lidija Femec, K Mitreju 3; Milan Zohar, Ul. B. Kraigherja 35 in Marija Simonič, U.. B. Kraigherja 35; Marjan Ro- gina, Severova 1 in Lidija Meško, Budina 51/a; Branko Potočnik, Krčevina pri Vurberku 45 in Darinka Visočnik, Placar 54; Janez Toplak, Jiršovci 73 in Ema Bračič, Stuki 36; Alojz Kaisersbe- rger, Gerečja vas 28 in Angela Sagadin, Gerečja vas 19; Jožef Valenko, Tibolci 5 in Marija Plohi, Spuhlja 49; Vladimir Hanc, Spodnji kraj 14, Ljubjana-Moste in Zdenka Zuran, Spuhlja I44/a; Ste 'an Mlinaric, Zg. Hajdina 82 in Marija Hasemali, Zg. Hajdina 75; Ivan SvenSek, Kidričevo 39 in Bdi- ta Ošlaj, Belšakova l/a; Srečko Cuš, Spuhlja 11 in Marjanca Ar- nuš, Spuhlja 11; Milan Leskovar, Trnovec 9 in Dragica PerkoviC, Stanošince 28; Anton Petek, Savci 2 in Marija Brenčič, Nova vas pri Ptuju 74; Franc Kodrič, CermoJiše 30 in Silva Potočnik, Kozminci 6/a; Igor Lazar, BorSt 30 in Tatja- na Brezinšek, Mežanova 6; Darko GaŠperič, Podvinci 56 in Ana MurSič, Podvinci 31; Anton Strucl, Kungota pri Ptuju 83 in Angela Andrejek, Apače 235; Franjo I rman, Maribor, Vinarska 37 in ilavica Božič, Maribor, Frankolovska 1; Milan Kamenšek, Podlože 61 in Dragica Medved, Seslrže 78; Sretko PetruSič, Potr- čeva 50 in Boža Hadler, Potrčeva 50; Anten Gojkovič, StaroSince 22 in Mana Petek, StaroSince 5; Milan Belšak, Prvenci 4/a in Joži- ca GoSnjak, Sobetinci 45/b; Ivan Prii.iožič, Markovci 13 in Brigita Klainšek, Sturmovci 31; Stanislav Ivančič, Mlaka pri Kranju 81 in Da- -ca PrerSič, Mla!a pri Kranju 81; Franc Pečnik, Zadružni trg 15 in Renata Mesaric, Na Obrežju 12/a; Miran Frangež, Sestrže 75 in Milica Kolednik, Podova 56; Jurica Borko, Ptujska 307, Mari- bor in Ana Križanič, Ptujska 307/a, Maribor; Mirko Zadravec, Jansžovci 9 in Darja Kramberger, Janežovski vrh 4; Milan KoroSec, Stopno 5 in Brigita Purg, Lešjc 21/a; St: nko Mohorko Maistrova 11 in Mirjana Sišek, Budina 29; Zvonko Cafuta, Gorca 83 in Mari- ja Drobnič, Gorca 85; Venčeslav Taciga, Kupčinjin vrh 2 in Cvetka Kopše, Stoperce 79; Marjan Tre- bovšek, Kajuhova 1 in Ivanka Spehar, Kajuhova 1. UMRLI SO: Bruno Ciglar, Podvinci 131, roj. 6. sept. 1978., umrl 21. aprila 1981; Franc Zelenik, Spuhlja 138, roj. 1924 umrl 24. aprila 1981;. izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja urednišk kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov,______.__- ZVEZNA ŠTAFETA V ORMOŽU Tudi letos je po vseh krajih naSe občine potovala občinska štafeta mladosti. Štafetno palico so izde- lali mladi delavci iz Tovarne Jože Kerenčič iz Ormoža. Svojo pot je lokalna štafeta pričela v petek, 24, aprila pri Veliki Nedelji. Od tam so jo pionirji in mladinci p)onesli preko Podgorc, Tomaža, Ivanjko- vec, Miklavža, Koga do Središča, kjer je tudi prenočila. V soboto dopoldan, 25. aprila so jo mladinci iz Središča predali mladini iz Or- moža. Povsod kjer se je Štafeta us- tavila, so ji pripravili prisrčen spre- jem in krajSi kulturni program. Iz vseh sporočil so zvenele besede: TITO, BRATSTVO, SVOBODA. Zvezno štafeto so okoli 12. ure na mostu pri Forminu od ptujskih mladincev prevzeli mladi iz ormo- ške občine. Prvi nosilec štafete jc bil teritorialec Roman Slekovec. Na prireditveni prostor na Keren- čičevem trgu jo je ponesel mladi delavec Marjan Sever. Zbranim občanom je spregovoril Branko Jovanovič, predsednik občinske konference ZSMS Ormož. Med drugim je povedal, da pozdravlja- jo delovni ljudje in občani v svoji sredini zvezno štafeto mladosti. kot simbol ljubezni ter bratstva in enotnosd narodov in narodnosti Jugoslavije in zavestne predanosti naši samoupravni socialistični ureditvi. Letos or ič ne moremo izraziti najtoplejše želje človeku, ki smo ga vsi ljubili — tovarišu Titu, vendar izražamo svoj zanos in pripravljenost, da bomo še naprej hodili po poti, ki jo je začrtal on. Štafeta je bila vedno odraz priza- devanj, tako kot doslej razvijati našo samoupravno ureditev in bratsko skupnost. Sledil je kulturni program, ki so ga izvajali učenci osnovne šole Or- mož in Središče ter godba na pihala iz Ormoža. Predsednik skupščine občine Ormož Mirko Novak je na- to štafetno palico predal brigadirju Branku WeinmUllerju, ki jo je po- nesel iz prireditvenega prostora. V Žerovincih jo je okoH 13. ure mla- dinka Jožica Tramšek predala mladini občine Ljutomer. Sveča- nosti ob sprejemu zvezne štafete mladosti so se udeležili tudi gostje iz Vrnjačke Banje. Ves čas pod zvezne štafete po ormoški občini so jo spremljali tudi ormoški ra- dioamaterji. —da Sprejem zvezne itafete v Ormožu Foto: B. Rode Prisrčna pot kurirčkove pošte v lepem sončnem vremenu so v ponedeljek 20. aprila pionirji OS Franc BelSak iz Gorišnice v imenu ptujskih pionirjev svečano prevze- li kurirčkovo pošto od orrnoSkih pionirjev. Ob krajši slovesnosti na mosti pri Forminu so prisluhnili besedam nekdanjega kurirja Jo- žeta Korparja-Srdana iz Oslušo- vec. Za tem je kurirčkovi pošti za- želel srečno pot še Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj, učenke iz Gori- šnice pa je prebrala pozdravno pi- smo. Po krajšem kulturnem pro- gramu je kurirčkova pošta nada- ljevala pot proti Dornavi, Polenša- ku, Juršincem in Vitomarcem, kjer je bil popoldne velik miting. V torek je nadaljevala pot k pio- nirjem na šolah v Trnovski vasi, Desterniku, Grajeni, Franca Osojnika v Ptuju in Markovcih, kjer je bil popoldne midng. V sre- do je kurirčkova pošta nadaljevala pot proti Zavrču, Cirkulanam, Le- skovcu, Podlehniku, Rodnem vr- hu, Gruškovju, Zetalam in Stoper- cam, kjer je bil zvečer prav tako miting. V četrtek, zadnji dan na območju ptujske občine, je kurirčkova po- šta nadaljevala pot k pionirjem iz Majšperka, Ptujske gore, Lovren- ca, Sel, Vidma ter Ptuja v OS Ivana Spolenjaka in Toneta 2ni- dariča, kjer je bil velik in prisrčen miting in kjer je pošta zadnjič prenočila na našem območju. V petek je namreč nadaljevala pot proti Hajdini, Kidričevemu in Cir- kovcam, kjer so jo pionirji predah vrstnikom iz občine Slovenska Bi- strica. Povsod so pionirji pripravi- li bogat in prisrčen sprejem, sko- zi kulturne programe pa so oblju- bljali, da bodo zvesto sledili Titovi — naši poti. —OM Prisrčen in množičen miting ob OŠ Tone Žnidarič v Ptuju (foto: L. Ko- tar)