Štev 203. V Ljubljani, v sredo, dne 7. septembra 1910. Leto XXXVIII. M ¥ A f 1H BJ ■ M % D 1111 k» M ■ SSK«-:::1!: H ^n ^^^^ BED V roklamntti Mana V apravnlštvo: 5 ^H ^H HB ^H ^H «E9I ffll ■kB enostolpna garmondvrsta . ..... HH m ■■ HB KB HM t" ; i "iS * ■■mil ^m B BIH H k is ^JV W H ■ fS*™*! PhJ —bl,ala:™5 Stljanjem na dom atane na ^EE JIM SSj® JgsSSfflSgP« vsas rtan izvzemši andolje la sc 2 K. Posamezna it. JO t. W SKf» flSHHfiHS ^SjaggaP^ praratke. ob 5. uri popolda«. oa* Uredništvo t« ▼ Kopitarje^ nllol š»er. d/m. Rokopisi 89 na vračalo; nefrank Irana pisma m m = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnlštvo |e v Ko >itar)evt nllol štev. 6. == Sprejema narocu.no, tnserato in reklamaoije. = == Dpravnlškega telelona štev. 188. == mo po sebi umevno in ni ga razsodnega slovanskega politika, ki bi ne ocenil primerno nemške in vladne ko-kctcrije napram češkemu levu. Če se pečamo z omenjenim člankom, storimo to iz posebnega razloga. Zdi se nam namreč, da je »Neuc Freie Presse« intonirala svoj sladki spev kot, četudi nekoliko pozni, odgovor petja, ki se je čulo nedavno iz nekega drugega dela revirja. »Čuk se je oženil, tralala, Sova ga je vzela, hopsasa!« Čuk je profesor Mas a r y k. Pred nekaj tedni še je pel prav ravno isto pesem, ki jo je sedaj zacvilila stara in obrabljena kokelka »Neue Freie Presse«. M a s a r y k je šel še dalje: označil je slovenske zahteve kot, balast za Čehe, katerega se treba znebiti. — In ne dolgo za Masarykom je zapel isto pesem č e š k o - k o n s e r v at i v e n član gosposke zbornice v korespondenci » C e n t r u m «. Jasna tendenca vseh teli člankov je ena in ista: Čehi naj se emancipirajo od Slovencev in delajo zgolj »češko politiko«. Konservativni češki član gosposke zbornice je svoj članek v »Centrumu« naslovil: »Češka ali slovenska politika?« in je razložil — prav kakor Masaryk — da so Čehi delali v zadnjem času, odkar so v »Slov. Jednoti«, le »slovensko« politiko, da so doživeli radi tega same »poraze« in da je zadnji čas da se osamosvojijo in delajo zopet samo » če -ško« politiko. — Iti ta nota je našla tudi precej resonance v moravskem katoliško-narodnem glasilu, ki ga urejuje poslanec Š i 1 i ng e r . Vse to nam daje povod, da razmo-trivamo enkrat mirno in stvarno, sine ira et studio, razmerje med češko in slovensko politiko. Predvsem izjavljamo točno in glasno, kar naj čuje ves češki narod: Balast nočemo bili nikomur. To nam prepoveduje naš narodni ponos, pa tudi razum za naše realncupolitične interese. Če bi smatral češki narod naše zavezništvo kot balast — potem bi velevali našim poslancem tako narodni ponos kakor interesi realne politike, da takoj oprostijo češko parlamentarno zastopstvo vsake politične in moralne obveze napram nam Slovencem. Če bi nas Čehi smatrali kot balast, potem jih osvobodimo tega balasta — kajti zavezništvo nima nobene resnične vrednosti, če ne sloni na trdni zavesti vseh zaveznikov, da služi živim skupnim interesom. Zveza, v kateri čuti jeden zaveznik drugega kot balast, ne more roditi nobenih pametnih realno - političnih uspehov. To treba hladnokrvno priznati in iz tega spoznanja hladnokrvno izvajati konsekvence. Seveda se pa moramo takoj s po-četka natančno razumeti. Rekrimina-cije morajo biti v naprej izključene. Če bi na željo Čehov odvezali jih vsake politične obveznosti napram nam — potem seve bi veljalo isto tudi za nas. To se pravi, tudi mi Slovenci bi bili potem prosti vsake politične ali moralne obveze napram Čehom. Čehi bi svobodno delali to, kar nazivljejo M a s a r y k , Šilinger in sodr. »češko« politiko — a mi bi zopet svobodno delali samo slovensko, bolje rečeno jugoslovansko politiko. Čehi so no bi ozirali na naše, po M a s a r y k u in sodr. »nezrele« zahteve — mi pa sc zopet ne bi zmenili za češko željo in zahteve, temveč bi uravnavali našo postopanje zgolj lo po naših lastnih razmerah. To popolno ločitev čeških In slovenskih tendenc mora naprej upoštevati vsakdo, kdor hoče rosno govoriti o »samo češki« ali »samo slovenski« politiki. Zdi sc nam pa, da ravno tega ne, upoštevajo čisto nič tisti češki gospodje naj si bodo »svobodomiselni«, »konservativni« ali »katoliški«, ki oznanju-jejo v zadnjem času s takim povdar-kom čisti evangelij »samo češke« politiko. Ti gospodje prezirajo, da smo sc Slovenci v zadnjih letih, odkar je zavladala mej nami prava ljudska misel, politično osvobodili in samostojno organizirali tako, da no p r e n e s e m o nobene politične taktike več, ki ne odgovarja naši moški zavednosti. Za nas je tedaj v razmerju do drugih strank mogoče le dvojno: Ali zavezništvo na temelju enakovrednosti in enakopravnosti našega stremljenja z vsakim drugim — ali pa popolna svoboda postopanja na obeh straneh. Povemo pa takoj odkrito in glasno in tudi to naj sliši vesoljni češki narod: Naše neomajljivo prepričanje je, da le trdno, trajno zavezništvo mej Čehi in Slovenci odgovarja pravim češkim in slovenskim interesom; nasprotno pa, tla »samo češka« in »samo slovenska« politika v resnici ni ne češka in ne slovenska — temveč samo nemška. — Kajti jasno jo, da bi razkol mod Čehi in Slovenci koristil v konečnem efektu lo tretjemu, ki je naš skupni sovražnik. — On bi bil »tertius gaudcns«. Čehi so delali skozi desetletja »sa- Današnja številka obsega 12 strani. Slovenska in čeSka politika. Povodom razpusta ljubljanskega občinskega sveta je objavila » N e u e Freie Presse« pretekli četrtek uvodnik, v katerem se mej drugim obširno peča s parlamentarno pozicijo Slovencev. Ljubljanska kriza ima sicer s to pozicijo ravno tako malo opraviti kakor gospod Hribar. Toda »Neue Freie Presse« je smatrala kot umestno — in to iz zelo prozornih vzrokov — porabiti Hribarjevo afero kot povod, zadreti se z vso svojo papirnato vehemenco v parlamentarno poziiijo Slovencev v dv?av-ner.i zboru. / Neue Freie Presse« nravi, da so Slovenci v središču parlamentarnega položaja, da so njihovi sklopi merodajni za tek parlamentarnih zadev — češ, če oni sklenejo, da parlament dela, potem gre dobro, če pa oni sklenejo, da ne, se pa stroj ustavi. »N. Fr. Presse« je proračunala, da tvorijo Slovenci samo eno tridesetinko avstrijskega prebivalstva in vpraša, kako more ostalih 29 tridesetink trpeti, da so odvisni od ene tridesetinke. Vpraša zlasti, kako morejo Čehi prenašati dozdevno »vodstvo« Slovencev! In bistvo vsega članka je, da častiti gospod član-kar — ki ga je skoraj gotovo iskati v neposredni bližini vladnega tiskovnega urada — hujska Čehe, naj pustč Slovence na cedilu in naj v bodoče delajo samo » č o š k o « politiko. Češ, razmere visoko razvitega češkega naroda so vendar tako bistveno različne od onih na »nizki stopinji« stoječih Slovencev, da je češko-slovenska zveza nenaravna in ne odgovarja pravim interesom če-šega naroda. Z drugimi besedami: Čehi naj se ne zmenijo za Slovence, temveč naj se pridružijo Nemcem, ki imajo tako nežne občutke za interese visoko razvitega čoškega naroda. Potem bo pa vso dobro in z združenimi močmi se bo strla slovenska »premoč« v državnem zboru, ki je po »Neue Freie Presse« v veliko škodo no lo Nemcem, temveč tudi — Čcliom, za katere seveda navdaja glavna skrb »Neue Freie Presse« in za njo stoječo gospodo! Čehom namenjeno isko petje glavnega nemško-liberalnega glasila bi nam ne dalo samo na sebi nikakeršne-ga povoda, da nanj reagujemo. Da hočejo Nemci in za njimi stoječa vlada razkljati slovansko falango po starem nauku »D i v i d e e t i m p e r a«, je sa- LISTEK. 1? S torMrlle- »Neumni bacili.« Zadnjič sem vam opisal »lačne bacile«. Danes bi bili prav za prav na vrsti »žejni bacili«. Vender hočem preskočiti nekoliko logiški red in vam opisati za danes takozvane »neumne bacile«. To pa storim radi veliko razširjenosti teh bacilov in radi prevelikega pomena, ki ga imajo za človeški rod. Na svetu je namreč vse tako dobro urejeno, da ima vsaka slaba stran tudi svoje slabe posledice in marsikaj, kar se nam vidi na videz škodljivo in nepotrebno, ima svojo dobre strani in zamore biti pod gotovimi pogoji naravnost potrebno. Vsaka živalica in vsaka rastlina ima gotov namen v vesoljstvu. Tudi ako se nam vidi nepotrebno ali škodljivo, vendar služi kakšni gotovi potrebi. Na svetu je že vse tako modro urejeno. Tako je, tudi z »neumnimi bacili«. Ti bacili so na svetu jako razširjeni. Lahko se reče, da je neumnost najbolj razširjena bolezen med ljudmi. Nekaj posebnega pri teh bacilih jo, da sc 'dih nikdio ne zaveda, kdor jih ima. Ko- likor več ima kdo nemnih bacilov, za toliko pametnejšega se ima. Ljudje ki žive. v norišnicah, se imajo sploh za jako razumne osebe. Dandanašnji jo ta bolezen tako razširjena, da trpi na nji pretežna veČina človeštva in ravno, dor misli, da je najbolj prost tega bacila, ima ga največ. Neumni bacili sami na sobi niso posebno nevarni in škodljivi. Ljudje, ki imajo gotovo množino tega bacila, žive navadno prav srečno življenje, spe mirno in se dobro rede, ter so obče spoštovani člani človeške družbe. Nekoliko toga bacila pomaga celo za prebavo in povzroča dobrovoljnost v družbi. Zdravniška veda deluje sedaj na toni, kako bi iznašla tak preparat toga bacila, da bi ga bilo lahko injicirati bolnikom. ki trpe na gotovih boleznih, na primer na pomanjkanju spanja, slabemu toku, slabi prebavi, na srčni napaki ali na telesni zaprtiji. Upajmo, da so. jim bo to v doglednem času posrečilo in iznajdba bo povzročila večjo senzacijo, kakor jo jo najnovejše sredstvo Ehrlich - Hata 606. Lahko se namreč reče, da veČina notranjih bolezni prihaja od pomanjkanja tega bacila. Srčno napako in želodčne pomanjkljivosti, naduha. in telesna odprtija so najbolje odpravi in najlažjo sc pred njo zavaruje s pomočjo neumnesa bacila. Ta bacil je namreč nekak protistrup zoper razne nadloge in težave življenja. Ljudje, ki imajo te bacilc, shajajo navadno jako lahko s svojimi predstojniki. Tak človek je spoštljiv, ubogljiv, se zna spodobno smehljati in ponižno priklanjati. Na njega se lahko pri vsaki priliki zaneseš, da ne bo naredil nobene neumnosti in no bo prekoračil nobenega predpisa. Stari vojskovodja Cezar jo bil velik poznavalec ljudi. Ko je zagledal nekoč med svojim spremstvom, ki ga je pozdravljalo in mu klicalo navdušeno »živio« svojega starega pristaša in prijatelja Kasija, je zakli-cal: Odstranite proč tega človeka! On je premalo in misli preveč, taki ljudje so nevarni! In res jo bil Kaši eden zarotnikov, ki so Cezarja ne dolgo potem umorili. Rimski vojskovodja jo torej čisto prav slutil, da so taki ljudje, ki preveč mislijo in premalo jedo, nevarni. Zatorej bi zdrava reforma človeške družbo morala stremiti na to. da bi ljudje mnogo jedli in malo mislili, to jo: da bi imeli malo lačnih in mnogo neumnih bacilov, pa bi kolo sveta slo kakor namazano. Radi tega noj bi na primer okrajni glavarji izdali temu primerno ukaze na županstvo in žandarji naj bi skrbne je. poizvedovali koliko ljudje jedo in kuj mislijo, župni uradi naj bi pn vodili v matičnih knjigah tudi izkaze mo češko« politiko; najpreje tako, kakor si jo na tihem misli »konservativec« iz gosposke zbornice — potoni tako, kakršna pač utegne plavati pred dušo nekaterih »svobodomiselnih« Čehov. A kaj jo bil konočni efekt? Poraz za porazom, ki se znači v čudovitem ojačenju nemštva v sudetskih deželah in v celi Avstriji. In vsaj za to dobo no moro nihče trditi, da zadene Slovenec kaka krivda na omenjenih porazih! Čehi so delali ves ta čas »samo češko« politiko. Njihovi možje so stopali v razne kabinete in so zopot izstopali, 110 da bi se bili kedaj zmenili za mnenje Slovencev ali Hrvatov. In konočni ofokt to »samočeške« politike tako žalosten pred vsem za Čehe, pa tudi za Slovence! Ali se no da tu logično sklepati od učinka na vzrok? Ali ni baš »samo č e š k a« politika bila velika politična napaka, ki je povzročila poraz za porazom? Velika zasluga sedanjih merodaj-nih čeških političnih voditeljev jo, da so spoznali to napako. Iz tega spoznanja se je rodila »Slovanska Jednota«. Prvič so se trdno zvezali merodajni či-nitelji češke in jugoslovanske politiko v svrho skupne slovanske politike v Avstriji. Na mesto, »samočeške« politiko jo stopila politika narodne ravno« ravnosti z neposrednim ciljem: odstranitev sedanjega vladnega zistema kot eksponenta nemške hegemonije v Avstriji. Merodajni češki in slovenski politiki so prav spoznali, da treba udariti nemško hegemonijo na coli črti, da jo je treba, zadeti v srce — ako se hoče osvoboditi Slovane na severu in jugu poniževalnega jarma. Spoznali so, da s trenotnimi lokalnimi ali celo osebnimi uspehi ni nič pomagano — da treba zvršiti operacijo na glavnem sedežu zla, ki ovira svobodni razvoj slovanskih narodov v Avstriji. Velika ideja — pa tudi veliko delo! Ni čuda, da se tako delo ne da zvršiti v kratki dobi. Za to treba nekoliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Žalibog v današnjih nervoznih časih teh lastnosti ni najti v preobilici, a vendar upamo, da v zadostni meri v dosego visokih ciljev »Slovanske .Tednoto«. M a s a f y k i, Š i 1 i n g e r j i, anonimni »konservativci« iz gosposke zbornico, za njimi capljajoči pa tudi Biankiniji in T r e s i č i, govore in pišejo o »n e u s p e h i h« »Slovanske Jednote«. Svet pa zaman povprašuje: Kje so ti »neuspeh i«? o tem, kaj ljudje jedo in kaj mislijo, ter o tem vsak teden pošiljali izkaznice na c. kr. sodnije. Sploh bi morale državne oblasti strogo na to gledati, da bi ljudje mnogo jedli in malo mislili. Potom bi bilo vse zadovoljno na svetu, in socialno vprašanje bi bilo na en mah rešeno. Za sedaj bi se morda samo za učitelje in učiteljico naredila izjema in bi sc jim začasno dovolilo, da smejo manj jesti. Nemški pesnik šiller jo rekel, da lakota in ljubezen svet pokonci držita. Meni so pa zdi, da je neumnost še važnejši pogoj za obstanek človeške družbe, kakor pa lakota in ljubezen. Pomislimo, kakšen bi bil svet, ako bi bili vsi brez neumnih bacilov? Svet bi izgledal kot neka suhoparna matematična formula brez življenja in brez poezije, brez cvetja in brez krasja. »Slep jo, kdor se s petjem ukvarja«, je rekel naš pesnik Prešeren. Potom bi seveda 110 bilo tako neumnih ljudi, ki bi se ukvarjali s poezijo ali kakšno drugo vrsto umetnosti. Ne bi bilo učenosti, ne bilo požrtvovalnosti. Ne bilo bi no hri-bolaseev, ne telovadcev in sploh nobenega športa in zabavo. No bilo bi petja, ne bilo seveda tudi ljubezni. Saj so časi ljubezni sploh imenujejo neumna lota. Svet bi bil neka matematična formula iu ničesar več. Podlaga življenja, umet- Resnica je namreč, da so resnični neuspehi samo na strani vlade barona Bienertha, ki ni mogla do danes spol-niti niti ene iistih velikib državnih nalog, katere so ji stavljene. Vprašamo: katero veliko vprašanje pa je spravila ta vlada le za korak dalje? Povsodi, na političnem kakor iinaucijelnem polju, sami neuspehi in razvaline. To so »uspehi« zistcma, ki reprezentuje »nemško hegemonijo«. Absolutna impotenca za rešitev važnih državnih vprašanj. Čudno pa je, da se najdejo elementi v »Slov. Jednoti«, ki vidijo »poraze« slovanske politike tam, koder so v resnici le neuspehi in porazi vlade. In še bolj čudno je, da so se taki glasovi pojavili ravno v trenotju, ko je vlada z odgoditvijo državnega zbora javno in glasno pripoznala svojo popolno nezmožnost, rešiti le eno samo tistih vprašanj, katere je sama kot svoj najaktualnejši program postavila na dnevni red! In vsak vladni neuspeh, vsak vladni poraz, je vendar uspeh slovanske opozicije, katerega se mora veseliti vsakdo, ki čuti v resnici v sebi kaj resničnega, opozicionalnega duha. Okolnost, da je Bienerthovo ministrstvo kljub svojim eklatantnim neuspehom formalno še na krmilu, je sa-manasebi manjšega pomena in ne odločuje o vprašanju resničnega »uspeha« ali »neuspeha« — razun če kdo »uspeli« vidi le v tem, da ob gotovem terminu obleče ta ali oni ministrski frak, ta ali oni ga pa sleče. — Gledati položaj iz tega stališča, se pravi ponižati in pomazati veliko idejo, ki je rodila »Slovansko Jednoto«. Naj se nas ne razume napačno: Konečni uspeh uspešne realne politike se mora gotovo značiti tudi v tem, da se na najvišjih mestih državne uprave izvršijo gotove izpremembe. Toda to ni glavna stvar. Glavna stvar je, privesti do trdnega dejanskega položaja, ki ne prenese več nam nasprotnega zistema in ki je za-jedno sposoben in in zanesljiv nositelj drugega, vsem narodom pravičnega zi-stema. Položaj mora v to dozoreti. In za to treba vstrajnosti in potrpežljivosti na strani opozicije. Okolnost, da je ministrstvo barona Bienertha še vedno v službi kljub vsem svojim neuspehom, je le dokaz, kako globoko je ukoreninjena ideja nemške hegemonije v Avstriji in da ie-daj moramo Slovani, še trdneje skleniti opozicionalno falango, obenem pa opustiti vse, kar bi slabilo ugled in veljavo slovanske opozicije ali vzbujalo tudi le sum, kakor da bi nas ne navdajala resna volja, ne odnehati preje, dokler se ne odstrani zistem nemških predpravic — in kakor bi ne razpolagali z v dosego tega smotra potrebno vstrajnostjo. — Z odkritim veseljem pozdravljamo tedaj vest iz Prage o tesnejši, jednotnejši organizaciji češke državnozborske delegacije. Ta organizacija pomenja bistveno ojačenje slovanske opozicije. Nič ni bolj škodovalo ugledu »Slovanske Jednote«, kakor razkosanost češke delegacije. Če se češke stranke lojalno zedinijo na skupno postopanje, bo to silno povzdignilo ugled »Slovanske Jednote«. In to želimo iz srca zlasti mi Slovenci, kajti nosti, poezije, športa, zabave, splob vsega, kar spravlja, raznoličnost in barv-nost v družbo, .so neumni bacili. Brez njih bi ljudje k večjemu lahko orali in sejali, sekali in kovali in merili platno na vatle. A poslednje že teško, ker bi bili vsi ljudje enako pametni in bi bilo nemogoče delati dobičke. Glavni razširjevaloe tega bacila je Časopisje, ki ustvarja takozvano dnevno mnenje. V nekdanjih časih sc je reklo: Kdor govoriti kaj ne ve, On vreme hval' al loži; Kclor pevceV peti kaj ne ve A v letnih časih kroži. Zdaj pa. kdor ne ve kaj govoriti ali peti, piše v časnike. In nemški pesnik Gothe je rekel: »Ein vollcndeter \Vie-dersinn bleibt gleich geheimnisvoll fur Kluge \vie fin Toren« (popolni nesmisel je enako skrivnosten za modre ljudi, kot za tepce . Taka pisava vleče, kar jc skrivnostno, a skrivnostna je, ker jc brezsmiselna. in polagoma se človek privadi, da prisega na to, česar ne razume, ker misli, da se mora v tem skrivnostnem pisanju skrivati neka posebna modrost. In slednjič se pride do prepričanja, da sc tako lahko živi, ako ni treba ničesar misliti. Noša doba je v resnici srečna v tem oziru. Za javno varnost in za izpolnjevanje cesarskih postav skrbijo žandar-ji, za duševno in telesno blagostanje okrajni glavarji, za pota in hleve in živinske potne liste župani, za reveže brez strehe in brez zaslužka sodniki, misliti pomagajo časniki, iznašli nuj bi še stroje, ki bi namesto nas govorili, po- moč in ugled »Slovanske Jednote« je po našem prepričanju v našo najvital-nejšo korist. Imamo pa Slovenci še poseben vzrok, veseliti se jednotne češke organizacije v parlamentu. S tem je namreč vzeta izvestnim elementom vsaka možnost, zaganjati se v »Slovansko Jednoto« s pretvezo, da v njej »komandi-rajo« Slovenci. Za vsakega, ki pozna ustroj »Slovanske Jednote«, je bilo to predbacivanje itak prazno. Kajti v »Slovanski Jednoti« odločuje parlamentarna komisija in v tej so imeli Čehi do izstopa radikalcev 11 glasov zoper pet. A tudi brez radikalcev razpolagajo Čehi v »Slov. Jednoti« z devetimi glasovi zoper pet nečeških glasov (4 jugoslovanski in 1 rusinski). — Vsak razsoden človek mora tedaj sprevideti, kako jalovo .ie vse vpitje o slovenskem pretežju v »Slovanski Jednoti«. Zedi-njenjc češke delegacije pa vzame temu predbacivanju še zadnji videz kake utemeljenosti. In to nas veseli, ker nam se gre samo za stvar, za velike smotre »Slovanske Jednote«, ne pa za malenkostne občutnosii, katerim v politiki še nikdar nismo dali besede in je ne bomol Kajti bojevali smo se zmi-rom samo za stvar in smo zato tudi nazadnje še vselej zmagali. Sklepamo: Nikdar nismo dvomili, da večina Češke delegacije odklanja »samočeško« politiko. Zadnji praški pojavi nas nagibajo, da razširimo to prepričanje na celo češko delegacijo. Zato ne bo v jeseni ne »samočeške« in ne »samoslovenske« politike, — nadaljevala se bo marveč na celi črti skupna politika »Slovanske Jednote«. Eno vprašanje jc, ki kljub napetosti političnih razmer in narodnih bojev prihaja zmeraj na površje: draginj-sko vprašanje. Draginja silno narašča. V zadnjih desetih letih so sc skoraj vNarod« izrabljati afero . ki zvezi v svoje name- i.i i ..'.\a tudi na naše organiza- cije na Kranjskem, slovenske koroške denarne zavode pa spravlja celo v zvezo s to afero. Ne premisli pa pri tem, da s svojo neumnostjo in zlobnim zavijanjem škoduje slovenski stvari sploh, posebno pa slovenskim denarnim zavodom na Koroškem, ki so bili vedno najtrdnejša opora slovenskemu gibanju na Koroškem. Če ljudstvo izgubi zaupanje v svojo denarne zavode — in to hoče »Slovenski Narod« prov-zročiti s svojim pisarenjem — potem bo svoje prihranke nalagal v zavode naših narodnih nasprotnikov. Tu imamo nov dokaz, koliko je »Slovenskemu Narodu« in njegovim pristašem za slovensko narodno stvar. »Narodu« povemo šo ¡o, da s svojim neumnim pisar-jenjem in zlobnim hujskanjem ne bo napolnil praznih blagajn pri nekaterih liberalnih denarnih zavodih. Pometejo naj najprej pri svojih napravah in napol talilnih organizacijah, potoni naj obsojajo drugo. Capito! »Slovenec« v obrambo veliko-srbskn propagande. »Slovenskemu Narodu;; .se nekaj sanja. Ker smo včeraj pisali, da vidi vlada povsod samo ve-likosrbsko propagando, za vsenemško pa jo vedno gluha, jo zapisal »Slovenski Narod«: »Slovenec« v obrambo ve-likosrbske propagando.« »Slovenski Narod« jo silno preprost, da ne vidi in sliši onega, kar mi vedno povdarjamo. Mi smo proti vsaki protiavstrijski propagandi in zato obsojamo vsako, naj se imenuje že velesrbska, vsenemška ali pa laško-iredentovska, zahtevamo pa, da se nastopa proti vsem enako. + Patronat Vincencijeve družbe za mladino. Gospodom, ki so se doslej prijavili za tiskovine in podobice, naznanjamo, da bodo v tiskarni tekom tega tedna dovršene in da se bodo pričelo razpošiljati prihodnji teden. Prosimo za daljne prijave. -i- 11. septembra v Trbovlje ob Savi! Zopet vabimo na slavnost, ki so vrši c priliki blagoslovljenja novega »Društvenega Doma« v Trbovljah. Ljudska misel jo zmagala po celi Sloveniji in zato naj no bo moj mod Štajerci in Kranjci. 11. septembra hočemo skupaj slaviti dan, ki naj bo začetek novega političnega življenja v smislu Vseloven-sko Ljudske Stranke. Posebno mladina hoče ta dan manifestirati, da je že izobražena, probujena. Zato pa, da bo njeno število lopo, pohitite bratje Orli ta dan v Trbovlje, bodisi v kroju, bodisi v civilni obleki. Šc enkrat pripomnimo, da jo žciezniška zveza zjutraj in zvečer jako ugodna. Zjutraj od obeh strani, Celje, Ljubljana, ob pol 9. uri, zvečer ob pol 8. uri. Kdor se hoče udeležiti samo popoldanske veselice, ima tudi ugodno železniško zvezo, iz Celja ob pol 12. dopoldne in ob pol 2. uri popoldne; iz Ljubljane ob 12. uri 13 minut in ob 12. uri 35 minut z brzovlakom. -!- »človek bi se moral sramovati da je Slovenec«, take in enake čitamo sedaj po liberalnem časopisju, ker brezpogojno no ležimo v prahu prod Ivanom Hribarjem in ker ga cenimo po resnici. Liberalna nar. morala jo res čudna stvar. Razkričavajo ga za »narodnega boga«! — če bi pa kdo naših somišljenikov kedaj podpisal Nemcem pogodbo, bi bil narodni izdajalec — in tržaška »Edinost« bi nanj valila skale, za Hribarjem pa pretaka »narodne solze«. Res, sramoval bi se človek, da je Slovenec, ko vidi toliko narodno liinav-ščino, kateri so podpisi Nemcem popolnoma dopustni in ki na drugi strani razkričava za »narodne izdajalce« nas, ki smo razbili vse koncesije, katere jo dajala Nemcem na Kranjskem od Ivana Hribarja podpisana slovcnsko-nem-ška zveza. Slovenski radikalizem se klanja sedaj narodnemu možu Ivanu Hribarju, ki jo poskušal v trgovski in obrtni zbornici svoj podpis na nemško-slovenski pogodbi utajiti in ko se mu je dokazalo, še do danes ni izplačal obljubljene nagrade. In ta mož je »narodni junak« liberalne stranke. Kaj takega jo mogočo le mod liberalci. + Blage -lovljenje Brušivcnega doma v Žireh so vrši, kakor je bilo že enkrat naznanjeno, dno 11 septembra. Spored bo sledeči: 1. V soboto na predvečer ob pol osmi uri igra: »Čevljar«, veseloigra v treli dejanjih; »Kovačev študent«, burka. 2. V nedeljo zjutraj ob 8. uri sprejem gostov prod »Društvenim domom«. 3. Ob pol deveti uri: Pozdrav gostov. 4. Ob deveti uri sveta maša na Dobračevi. 5. oh enajsti uri slavnostni obhod po žirovski okolici. 6. ob dvanajsti uri kosilo v »Društvenem domu« in po raznih gostilnah. 7. Ob 2. uri popoldne poto li arijo na Dobračevi. 8. Blagoslovi jonjo novega »Društvonga doma« in nastop raznih govornikov. 9. Sročka-nje, šaljiva pošta in prosta zabava. Pri slavnost i sodeluje slavna idrijska godba. Slavna društva in vrli Orli in vsi prijatelji slovenske krščansko organizacijo, pridite ta dan ali šo predvečer v Žiri. Svoj prihod naznanite takoj na Slov. kal. izobraževalno društvo Ziri-Dobračevo. Naznanite tudi če pridete z «ustavo. Na svidenje dne 11. septembra v Žireh! Odbor. -f Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Litija se slavnemu županstvu v Zagorju ob Savi za velikodušni clar 100 K zahvaljuje kar najprisrčneje. Enaka zahvala veljaj tudi si. županstvu v Kotredežu pri Zagorju ob Savi za podporni znesek 20 K. -j- Javna telovadba Orlnv logaške-jja okrožja. Iz Ilotedršice se nam poroča: V nedeljo dne 18. septembra se vrši javna telovadba Orlov logaškega okrožja, združeno s sosednimi okrožji. Prire-litev je samo popoldanska in se razteza v prvi vrsti na javno telovadbo, ki je združena z veliko vrtno veselico, srečo-lovom itd. Vabijo se v prvi vrsti vsi v bližini se nahajajoči Orli kakor tudi slavno občinstvo v okolici. Za prireditev so vrše velike priprave in obeta biti jako krasna. \ slučaju slabega vremena se vrši prireditev v nedeljo 25. septembra ob istem sporedu. Dolžnost naša jo, da pokažemo, cla smo vselej in povsod pri delu. Ne veliko besedi, veliko pa dejanj. Na zdar! Odbor. -j- Za »Ljudski sklad« so darovali: 20 K: g. poslanec B. Perhavec; 15 K: g. poslanec župnik J. Hladnik; 12 K: g. župnik Ivan Muller; 10 Iv: g. profesor dr. Marinko; G K: g. župnik Jos. Novak; po 5 Iv: g. dekan M. Arko, g. župnik Fr. Dimnik, g. župnik Ant. Jemec, g. župan J. Stanonik. Neimenovan 2 K. — Somišljeniki, podprite stranko tudi gmotno! Vsak naj se zaveda te svoje dolžnosti! Darove sprejema tajništvo V. S. L., Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6. Nesreča z Mckljem. C. g. Anton Schiffror, kaplan v Senožečah so je v noči peljal z bieikljem iz Hrenovic op klancu. Na klancu ga je srečal voz in ker je bila popolna tema, se je č. gosp. Schiffror zaletel v voz ter so smrtnone-varno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer je bil danes zjutraj operiran. Kakor čujemo, se počuti jako slabo. Priporočamo ga v molitev. Banka pipolare triestina. Banka, ki se nahaja v hudih denarnih zadregah. jo sklicala na 19. september občni zbor, na katerem se bo sledeče razpravljalo: 1. Poročilo o bankinem položaju; sklepanje o nadaljnem poslovanju in o zvišanju akcijskega kapitala. v smislu § 5 ali pa eventuelno sklepanje o likvidaciji. Za rešitev banko se zanima več zavodov, kakor Anglo-banka, Kreditna banka in banka Union. V upravnem svetu je tudi veliko bogatih mož, ki so pripravljeni z večjimi svotami banko na noge postaviti. — Volitve na Hrvaškem. Ban To-mašič jo že postavil številne vladne kandidate v raznih volivnih okrajih. Mod drugimi je sprejel vladno kandidaturo (v Našicah) tudi grof Pejacse-vich. bivši ban in kolacijonaš. — Iz koalicije je izstopil bivši poslanec dr. Ra-dovan Markovič in stopil v stranko dr. Mile Starčeviča, ki ga bo ob volitvah kandidirala. — Kranjska v slikah na Hrvaškem. Litijski fotograf g. Ražun je na zagrebški jesenski razstavi razstavil svoj ste-reoskop s slikami naše lepe kranjske domovine, ki so obiskovalcem izredno ugajale. O. Ražun razstavi še nadaljne skupine, kakor Kamniške planine in dr. tov bo s svojim skioptionom priredil po Hrvaškem več predavanj. Piva zagrebška jesenska razstava je bila 4. t. m. zaključena. Uspeli ni bil posebno povoljen in niso dočakali 100.000 obiskovalca, kateremu so se obočalo tako lopo stvari; obiskovalcev je bilo lo okrog 99.000. Ker so bili stroški ogromni (nanoljava elektrike flOOO kron, Šotori 10.000 K, posipanje 3000 K in mnogo tisoč kron delavskih dnin) je prebitek docela neznaten. Kot vzrok neuspeha navajajo lisli pred vsem nestalno vreme, potem pa dejstvo, da se je razstavo priredilo v drugi polovici meseca, ko ie v žepih meščanstva že suša, ki od dne do dne narašča. Dalje jo bilo v iom času meščanstvo še na počitnicah, vojaštvo na vajah in šole se še niso pričele. Gradčani so mnogo bolj pretkani in so vse to vpoštevaii ter prirejajo svojo »Horbstmesse« od 1. do 8. oktobra. Tudi Zagrebčani morajo v bodoče biti pametnejši in so ozirati na letošnjo izkušnje. Poroči! so jo danes g. .Tosip Za -pav, as i ston i c. kv. državnih železnic na Opčinah z gdč. Frnnieo Ulnga iz Kanala. Vodovod za Ljubno s:o je začel gradili i ol podaljšanje radovljiškega vodovoda. Vode jf> dovolj. Ob Velikem Šmarnu, ko ie bilo na lisočo romarjev na Brezjah, so jo opazoval učinek veliko porabe na reservoarjih, pa so jo pokazalo, da je odtekala preobilica vode, kakor ponavadi. V kratkem bo izvršeno voda ljšn nje \ Pred trg in v Ilraše in StutlenČico pri Lescah. S tem bo ta veliki vodovod dogotovljcn. — Frančiškanska provincija sv. Križa ima te dni glavno zborovanje ali kapitclj, kateremu predseduje preč. general iz Rima, P. Dijonizij Schuler. Iz posebne naklonjenosti do starodavne provincije je sam obhodil vse samostane in vršil v njih kanonično vizitacijo. V današnji seji je bil izvoljen provin-cijalom preč. g. P. An gol j Mlej-n i k , bivši kustos in definitor, večletni gvardijan kamniški, vicedirektor in lektor jubil. bogoslovja. Kustos je preč. P. P 1 a c i d F a b i a n i, ki je s preneh-Ijejem šesterih let vodil provincijo celih petnajst let. Definitorji so: P. G o t -h a r d Podgoršek, P. A v g u Š t i n Č a m p a, P. Filip P e r c , P. M a t. V i d m a r. — Druge odredbe sledijo. Preč. p. general jo član turingiške provincije: kot frančiškanski bogoslovec je moral radi kulturnega boja zapustiti Nemčijo in nadaljevati študije v Belgiji, kjer se je priučil francoskega jezika. Po dovršenih študijah je par let pastiroval na Francoskem, odtod pa je bil poklican v Ameriko, kjer je turin-giška provincija, zatrta na Nemškem, ustanovila novo provincijo presv. Srca Jezusovega. Ondi je bival do leta 1890, potem se pa vrnil v zopet oživljeno provincijo na Nemškem. Deset let je bil provincijal, leta 1903 pa je bil v Rimu na generalnem kapiteljnu izvoljen vrhovnim poglavarjem ali generalom celega reda. Iz Evrope je že dvakrat vi-zitiral ameriške provincije in sploh pot med Evropo in Ameriko že premeril štirinajstkrat. Mož ima velikanske izkušnje, temeljito vednost, širok obzov, živo zanimanje za podrobnosti, vendar je jako prijazen in ljudomil. Provincija sv. Križa jo zelo počeščena po tej vizi-taciji in ima prijetno nado, da bo vizi-tacija vrhovnega poglavarja lopo vplivala na razvitek in spopolnjenje čed-nostnega in vednostnega stremljenja. — 50 let črkostavec. t. m. je v zagrebški »Dionički tiskari« slavil svoj 501etni jubilej, odkar deluje kot črkostavec g. Anton Pešek. — Prapovcdlnn izlet v Italijo. Goriški laški »Club ciclistico popolare« je hotel napraviti v soboto izlet v Feltre v Italiji, kjer je bila v nedeljo neka slavnost. Ko so sedeli kolesarji v kavarni »Comercio« pripravljeni za odhod, je prišel med nje policijski stražnik ter jim dostavil odlok s prepovedjo izleta ter jih povabil na policijo. Tam so vse zapisali ter jim rekli, da če pojdejo v Italijo, bo društvo razpušče-no. Baje so nekateri šli vseeno. — Nova učna knjiga. V zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani je izšla ravnokar učna knjiga B. B a e h 1 c v , Kemija in mineralogija za četrti razred realk in za sorodne šolo. Cena vezani knjigi 3 K. — Kolesarska slavnost v Gorici — prepovedana. Sinoči je dobil predsednik kolesarskega društva »Gorica« odlok, s katerim vlada prepoveduje kolesarsko slavnost, določeno na dan 11. t. m. Odloku, s katerim je bila dovoljena ta športna prireditev, se je že poznalo, da bo najbrže sledil drugi, ki kratko-malo prepove slavnost. Zgodilo se jo tako! Cestni laški razgrajači, ljudje, ki za plačilo tulijo po ulicah »abasso i ščavi!«, oboroženi s težkimi palicami in običajnim kamenjem, ti ljudje so zmagali! Slovenci nameravajo prirediti protestni shod. — Romanje na Trsat in na Brezje je železnica vsled prevažanja vojakov preložila za en teden. — Kaj je z dogodkom v Železnikih? Liberalno časopisje sedaj silno kriči o nekom dogodku, ki se je nedavno dogodil v Železnikih in trdi, da je bil neki Tušek ubit, ker je bil pre-goreč »naprednjak«. O toni smo dobili iz Železnikov naslednjo popolnoma nepristransko poročilo: V nedeljo, dne 28. avgusta so pili v gostilni pri Flan-dru Janez Tušek, njegov svak in še eden iz Ojstrega vrha. Tušek je silno udrihal zoper našo stranko in zlasti zoper železniškega župnika, češ, tega Iroba ubiti, pa bo mir. Nato so se vračali proti eni uri popoldne proti domu vsi precej vinjeni. Na koncu Smoljcve grape, kjer se ločijo pota v Smoljovo in Megušnico, so obstali in se vscdli. Janez Tušek je baje (kakor trdi svak) začel zabavljati svojemu svaku, češ da je prokloti klerikalec in potegnil je nož rekši: »Sedaj te bom zaklal!« Svak se je branil in ga udaril s pestjo po voki in po glavi (v roki, tako sam pravi, ni imel nič). Janez Tušek se je zvrnil in potem vstal in odšel sam proti domu. Svak in njegov spremljevalec pa sla so podala po poti proti Smol je vi domov. Kmalu nato pa jo dobil Prane ČomaŽav ležati Janeza Tuška na obrazu, mislil jo, da je vinjen, obrnil ga jo in videl, da ;o olokol po obrazu. Poklical jo ljudi ,ki so odnesli Tuška domov. Tu so ni nič več zavedel in umrl proti večeru. Ali je svak kriv njegove smrti in koliko je kriv, se ne ve. Svak trdi, da njegov udarec nikakor ni mogel povzročiti smrti, bil je pa tudi udarec v silobranu. Dr. Hiersche je najprej konstalival smrt vsled kapi na možgane, pozneje se je pa začelo trditi drugače, da je umrl vsled udarca na glavo. Kdo mu jo zadal ta udarec ali svak ali se je sam pobil, kdo. v6? Tudi tovariš, ki je oba spremljal, ne ve nič in pravi, da je bil toliko pijan, da ne more reči nič gotovega, samo to ve, da svak ni imel ničesar v roki, ko je udaril Tuška. Morda bo kaj dognala obravnava; vsekako pa je gotovo, da svak ni imel namena Tuška ubiti in vse liberalno kričanje je samo zato, da se zada udarec naši stranki.« — Naše mnenje je, da je od liberalnega časopisja jako nespametno tako žalosten dogodek razkričavati kot strankarski, ker v takih slučajih igra vlogo vse kaj drugega, kakor strankar-slvo, navadno večjidel alkohol. To so obžalovanja vredni dogodki, ki se dogajajo povsod, tudi med »liberalnimi strankarji«. Sicer je pa »Narod« zopet s svojim hujskanjem ustregel lo Nemcem, ki ta slučaj izrabljajo in na slovensko surovost kažejo, dasi imajo med seboj mnogo več tako in še hujše surovosti. — Za župnijo Sv. Križ pri Litiji je prezentiran č. g. Lovro Lah, župnik na Gori pri Litiji. — Širajk v »Hilarijanski tiskarni« končan. Sinoči so črkostavci »Ililari-janske tiskarne« nehali s štrajkom. »L'Eco del Litorale« bode baje danes začel zopet izhajati. ' — Ribolov je lo I os prav različen. Dober lov jo. na navadne ribe, kakor podlosti ali pečenke, mrene, platnico, ščuke, karpe; slabši na kline; prav slab na žlahtne vrste, kakor na postrvi, li-pane, sulce in bolne (lo semtertje v Krki); pravi čas za sulce je še le oktobra; ko pade prva slana, še ie -tacaš je uspeh zadovoljiv. Glede žlahtnih rib moramo še pripomniti, da dozdaj z umetnimi muhami še ni bilo uspešnega lova, ker letos vsled vednega deževja in hladnega vremena ni neke mušje vrste, ki je tem ribam posebno priljubljena hrana; če pa ribe nimajo dovolj hrane, tudi no prijemajo racle. — To so pa lo splošne opazke, ki ne veljajo za vse kraje in vsa vodovja. Uspeh je odvisen tudi od vabe, na katero se lovi; ker pa love naši ribiči po posameznih krajih in v posameznih vodah na prav različne vabo, tudi uspeh ni povsod enak. — Razstava za pisarniško opreiao v Berolinu, V času od 15. februarja do 5. marca 1911, se vrši v Berolinu I vetja razstava za pisarniško opremo. Poclrob-neji podatki za to razstavo so v pisarni j trg. in obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled. — Zakumii razglas, C. kv. inten-danca domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški | zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine kruha in ovsa za c. kr. domobranstvo za leto 1911. Zakupni razglas, posebna določila in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Zakupne obravnave se bc*lo vršile na različnih postajah ob določenih dnevih in sicer se bo vršila prva dno 1. oktobra in zadnja dno 15. novembra t. 1. — Hrvaški jezik v čeških gimnazijah, S prihodnjim šolskim letom se uvede po čeških gimnazijah hrvaščina kot neobvezen predmet. Čehi so uvideli tako potrebo, ker hočejo s svojim kapitalom delati na vseh važnejših mestih slovanskega juga; zato treba tudi jezikovnega znanja. — Razpis dobave desk iz mehkega lesa, obročev, premoga in koksa. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo desk iz mehkega lesa, obročev, premoga in koksa za leto 1911, eventualno za leto 1912. Pismene ponudbe jo najkasneje do 26. septembra t. 1., 12, ure opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani vložiti. Dobavni razpis in posebni pogoji so tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — »Tri sestic« v št. Vidu. Nedeljska prireditev pododbora »Slov. dijaško zveze« za Ljubljano in okolico je lepo uspela. Pevsko točke, ki jih je pod vodstvom g. pevovodja L. Hafnerja zapel dijaški zbor pomnožen z oddelkom pevskega zbora B. P. Čitalnice, so ljudem jako ugajale. Tudi burka »Rdeči nosovi« jo vzbudila zlasti med mlajšimi poslušalci obilo smeha. Največ pozornosti pa so vzbudile dr. Krekove »Tri sestre«. Videlo se jo tudi igralcem, da so se popolnoma uživeli v svoje vlogo, kajii igrali so mestoma mojstrsko, vedno pa živahno. Edino, kav bi želeli od nekaterih bi bilo skvbnojš;« izgovorjava. Sicer a moramo reči, da razpolaga ljubljanski ododbor S. D. Z. z na- darjenimi in za stvar navdušenimi igralci. — Slovenec ponesrečil v ameriškem rudniku. Iz Eveletha, Minn., se nam poroča, da se je dne 19. avgusta dopoldne ponesrečil rojak Janez Ambroži? v rudok-opu. Odtrgala se je ruda in kamenje ter ga zasuio. izkopali so mrtvega šele popoldne. Ranjki je bil šele tri mesece oženjen tev zapušča mlado ženo. — Častniške sluge bodo odpravili, zato pa dobe častniki višjo pristojbino za sluge, da morejo plačati civilnega služabnika. — Kultura. V nedeljo so pri svojih' demonstracijah laški iredentovci razmetali siromašnim istrskim branjev-kam vse, kar so imele naprodaj. Sramotil! — Na deški meščanski šoli v Postojni se prične šolsko leto dne 16. septembra vpisovanje pa se bo vršilo od 13. do 15. septembra t. 1. — Mažari kupujejo hrvaško zemljo, Peštanska Ogrska banka je za 1 milijone kron kupila posestvo Moslavina v Zagorju. 84-00 oral gozda je banka za 2 700.000 K takoj prodala naprej, na ost;'lom zemljišču naseli Mažare — Argentinsko meso vozi v Trst, kamor prispe 10. t. m., ladja Austro-Americane »Alice«. Interesenti bodo mogli meso ogledati in poskusiti; tudi zdravniki in veterinarji se udeleže oglecla. Svetoskmnskc tatvine. V noči od 7. na 8. januarja t. 1. je bila okradena cerkev sv. Jakoba v Opatiji, a v noči od 22. na 23. januarja t. 1. je bila pa okradena žunna cerkev v Kastvu. Tatovi so odnesti raznih dragocenosti v skupni vrednosti 1570 K. •— Tatovi so namreč odnesli monštranco, cibovij — svete ho-stije so vaztresli po oltarju — Materi božji so sneli z glave krono, uhane iz ušes in zlat prstan iz roke, a obenem so sneli malemu Jezusu krono z glave. Reška policija je slednjič izvohala tatovo v osebah: 251etnega Antona Reichel, mesarja iz Moravske, 261etnega Karla Podlesnik, mehanik« iz Zagorja ob Savi. 32 letnega natakarja Josipa Reiner z Dunaja in 261etnega Karola Holthaller-ja iz Tulna. In predvčerajšnjem so ti štirje gospodje morali odgovarjati na tržaškem deželnem : odišču radi veče-nih tatvin. Vsi štirje so bili — seveda po njih izpovedbah - popolnoma nedolžni. Vendfv je pa odišče ob' odrto Reicholna na J8, Podlesnikn na 20 in 1'einerja na desel. mesecev ječe, dočim je Holthallerja oprostilo obtožbe. — Opozarjamo na tfnnašnii prilogo g. Breznika, trgovino glasbili. Priporočamo! š Povesi ® »klerikalnih« Jo'ovajih v Vriiju j»ti Žalca je končana, in sicer 7. blamažo liberalcev, katerih so drži, kakor jo to pokazala obravnava dne G. septembra t. L, neizogibni madež obrokovalcev in lažnjivcev. Vt>e na vatle dolge laži liberalnih dopisu nov in liberalnega časopisja .o izpod bi in. Boka-za i o se je, da je uram? rovijar Cokan napadel Peska, hoic-J sc njim maščevati ter ga nevarno ranil nožem. Pesku je šlo torej za iawt.no življenje; le braneč so je poškodoval Cokana — »na-voano žrtev« Žalčanov in celjskih libe-ralcev, ki jo potem, kakor se jo dokazalo, umrl naravne smrti, ker je bil že prej zrnivaj bolehav. — Peska, »tega preklicanega tolovaja«, kakor je dobil priimek od. celjskega časopisja, katerega so škodoželjni liberalci videli z zadrgnjenim vratom ž" viseij na vislicah, tega Peska, jo obsodilo sodišče loj.iko da ga ni popolnoma '.«prosti lo obsojen je bil. na trimesečni zapor, in sicer zaradi - p v o k o r a č e. n j a s > l o -brana. Pač vas to peče, prijatelje okoli «Narodnega Dnevnika« in »Nar. Lista«, kaj ne? Sedaj je tudi jasno, da vpitje liberalnih časopisov ni imelo drugega namena, kakor zakrili in ubla-ževati brozmojno suvovosi in gnjilobo v liberalnem taboru in zvrniti vso krivdo na katoliškonavodne organizacije, dasi ni bil ž njimi Peško niti v najmanjšem stiku. Namen liberalnega časopisja je bil očividno tudi ta, preklicane »klerikalce« kolikor mogoče očrniti pred ljudsvom tev jih naslikati kot »ubijalce, razbojnike, tolovaje«. Marsikateri, ki se jo dal nafavbati od liberalnih iislov, kov jo verjel njih vpitju, dola sedaj kisel obraz, a pomagati se ne da, kajti neoporečno dejstvo je: princip liberalcev in celjskih liberalnih listov je, z lažjo se še vzdvžati na površju. Pregovor pa pravi: »Laž ima kratke noge« in to se je zopet pokazalo v vsej veljavi. š P&greb č, g. Jakoba Košakn. Prepozno za včerajšnjo številko se nam je še brzojavilo, da bo truplo umrlega č. g. kaplana Košaku jutri ob 2. uri po-? poldne prcnešeno iz Ormoža v veliko-nedeljsko cerkev ter po sv. opravilu okolu 4. ure popoldne prenešeno na ta-mošnje pokopališče. š Prestavljen je na lastno prošnjo sodni kancelist Janez Loške iz Žužemberka v Šmarje pri Jelšah. š Utopil se je v Muri pri Radgoni gostilničar Špranger. Pijančeval je veliko in sedaj si je vzel na ta način sam življenje. Čudno je, da se je sedaj že drugi mož gospe Spranger sam utopil. ljubljanske novic?. V Št. Iljl Posebni vlak v Št. IIj od-liaja jutri zjutraj točno ob 7. uri 40 minut z jubljanskega juž. kolodvora. Doseglo se je še znaten popust pri vožnji in bo vožnja stala tudi s postaj Ljubljana, Zalog, Laze, Litija, Trbovlje, Zidan most, Rimske Toplice, Celje, samo 6 K 70 v za osebo. Osebe, ki vstopijo od Celja do Maribora pa plačajo navadno voznino. Vozni listki se dobe v Ljubljani danes zvečer v trafiki g. šoukala in jutri zjutraj na južnem kolodvoru. Še enkrat vabimo! lj Z magistrata. Čujemo, da si je izbral komisar dež. vlado na mestnem magistratu g. vitez Laschan za svoje svetovalce gg. Vašo Petričiča, Feliksa Urbanca, dr. V. Krisperja, dr. F. Papeža. mizarskega mojstra Rojino in Fr. Doberleta star. lj Pogreb soproge komerčnega svetnika g. Franca Povšefa se je vršil včeraj ob velikanski udeležbi. Pri pogrebu so bili zastopani skoraj vsi ljubljanski sloji. Med drugimi so sc udeležili pogreba deželni predsednik Schwarz, grof Chorinsky, deželna odbornika dr. Pegan in prof. Jarc, dvorni svetnik Kli-ment, deželnovladni svetnik Laschan, ravnatelj Štrukelj, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice J. Kregar, zastopniki parlamentarnega »Slovenskega kluba« in katoliško - narodnega dijaštva. Pogreba se je udeležila tudi deputacija domobranskih častnikov. Tri naše organizacije so šle z zastavo, in sicer S. K. S. Z. in dve marijanski kongregaciji. Zastopana je bila tudi vsa častita ljubljanska duhovščina in ljubljansko uradništvo. Pogreb se je vršil v najlepšem redu. Na domu, v cerkvi in pri grobu pa je ginljivo zapel moški zbor »Ljubljane« tri pesmi. Vse ljubljansko prebivalstvo je sočustvovalo ter je z ogromno udeležbo počastilo spomin vzorne krščanske soproge in matere. G. komerčnega svetnika pa tolaži Bog v njegovi globoki žalosti! lj Sveta maša zadušnica za ranjco gospo Ter. Povše se bo darovala v žup-ni cerkvi sv. Petra v petek, 9. t. m., ob 7. uri zjutraj. lj Katehetska služba. V Ljubljani Je razpisana služba ljudsko-šolskega veroučitelja. Prošnje jc vlagati pri magistratu stolnega mesta do 17. septembra. lj V orglarski šoli se prične šolsko leto 1910/11 v ponedeljek, 12. t. m. Ob treh popoldne se bo v šolskih prostorih (Vodnikov trg št. 5), vršilo vpisovanje dosedanjih in nanovo vstopajočih učencev in obenem bodo vsprejemni izpiti. tV torek, dne 13. t. m. bo v stolnici ob osmi uri sveta maša za srečen pričetek šole. lj Poročil se je g. E r m a n Jernej, 'dež. rač. oficijal z gdč. Jeglič Ivanko iz Podbrezij. Poročil ju je nevestin brat g. p. Ladislav Jeglič. Naše iskrene čestitke! lj Iz lepih magistratnih dni. Ko jc bil Ivan Hribar za župana izvoljen, je, kakor smo poročali, občinski svetnik g. Primožič na ulici pričel klicati »Zivio Hribar!« Neki ljubljanski policijski stražnik je storil svojo dolžnost in je preglasnega občinskega svetnika posvaril. To se je kmalu izvedelo na magistratu. Županov sluga g. Zancek jc ogorčen prišel med policijske stražnike in je stoječ sredi med njimi se razkora-Čil oblastno: »Kdu pa jc tist pulcaj, k se je včeri upov enga našga ubčinskga svetnka nahrult?« Komaj je Zancek te besede spregovoril, zadrdrala je zunaj kočija in na magistrat je prišel — novi komisar. Zancek je utihnil in ni več izprašcval. — Staršem slovenskih realcev v pouk. Na ljubljanski realki so A- in B-(oziroma tudi C-) oddelki; po vseh jc učni jezik nemški, le veronauk se uči v B- in C-oddelkih prvega in drugega razreda slovenski in slovenščina jc po vseh B- in C-oddclkih obvezen predmet. Po zakonu, ki ga je sklenil svoj Čas deželni zbor kranjski, mora vsak učenec, ki je zglasil slovenski materni jezik, vstopiti v B-oddelek. Kdor je v A-oddclku, velja torej kot Nemec. Žali-bog se pa dogajajo vsako leto slučaji, da nezavedni ali premalo poučeni starši zglašajo sinove za A-oddclek, češ, da se bodo naučili več nemščine in da je snega obveznega predmeta manj. Ti otroci so torej vpisani kot Nemci! Tako ravnanje je nečastno in nespametno. Če daste otroke v A-oddelek, se v nemški družbi kmalu ponemčijo, obenem so oškodovani, ker se ne uče slovenščine. — Kdor zatajuje narodnost svojih otrok, ni Slovenec! lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Starin, ribič, 55 let. — Marija Kalan, zaseb-nica, 60 let. lj Musica saera v stolnici. Jutri na Mali Šmaren se bo izvajalo pri veliki maši ob desetih sledeče: Missa »Stella maris« zl. P. Griesbacher, gradual »Be-nedieta«, zl. M. Brosig, ofertorij »Bea-ta es, Virgo Maria«, zl. V. Goller. lj Oznanjevalci jeseni so že tukaj. Skoraj nič nismo še zavžili vročega poletja in že se nam ponuja neprijetna jesen. Kmetovalec je začel pospravljati svoje pridelke, na trgu imamo že naj-poznejše sadje, meščani se preskrbujejo s kurivom, letovišča se praznijo, turist bode kmalu vrgel svojo palico v kot, vlaki so polni prtljage družin, ki se vračajo zagorelih in svežih obrazov na svoja stalna stanovanja, po mestu je izginila dolgočasna poletna praznota in nastalo je zopet običajno vrvenje po ulicah. Vojaki vriskajo po vajah in štejejo dneve in ure, kedaj se povrnejo zopet v zlato prostost. Noči so postale dolge in hladne, podnevi pa ni več sopare. Dijaki prihajajo trumoma nazaj ter se naseljujejo pri starih dijaških mamicah, kjer se bodo zopet pripravljali za svoje poklice. Na trgu je postal s knjigami živahen promet in mladi »trgovci« kupčujejo s »špehi« da je veselje. Potihnile so ptice-pcvke ter s tem opozorile svojega največjega prijatelja, a tudi večkrat sovražnika-človeka, da se bode moral čimpreje oskrbeti s kožuhom. lj Gledališka sezona slovenskega deželnega gledališča se prične v soboto, 1. oktobra. Dramsko osobje je an-gaževano: Ga. Berta Bukšekova, ga. A. Danilova, gdčna. Vera Danilova, ga. Desanka Iličičeva, gdč. Alena šetrilo-va, gdč. Terezija Thalerjeva, gdč. Ana Wintrova, gdč .Angela Rakarjeva, gdč. Milica Zupančičeva, g. Fran Bohuslav, g. Rudolf Bukšek, g. Anton Danilo, g. Edvard Grom, g. Josip Križaj, g. Josip Molck, g. Hinko Nučič, g. Bolcslav Pe-ček, g. Josip Povhe, g. Milan Skrbin-šck, g. Vladimir Simaček, g. Anton Ve-rovšek, g. Rado Železnik, g. Alojzij Dre-novec, g. Joško .Tamnik, g. Pavel Ras-bergar, g. Ivan Vrečar. — Ga. Josipina Nučičeva, sufleza. — Gosp. Fran Ha-bič, inspicijent. — Za opero je angaže-vano naslednje osobje: Gdč. Margita Nadasova, primadona, gd\ Cilka Šmi-dova, koloraturka, gdč. Mara Peršlo-va, altistka, gdč. Josipina Hadrbolče-va, prva subreta, gdč. Terezija Thalerjeva, druga subreta, ga. Berta Bukšekova, sopranistka, ga. Desanka Iličičeva, sopranistka, g. Alojzij Waszmuth, tenor, g. Jaroslav Nevole, tenor, g. Lju-biša Iličič, tenor, g. Hanuš Peršl, bariton, g. Rudolf Bukšek, bariton, g. Josip Križaj bas, g. Pavel Rasbergar, bas. g. Josip Povhe, spevokomik, g. Fran Bohuslav, spevokomik. — Operni in operetni kapelnik g. profesor Friderik Reiner. — Operna in operetna korepe-titorja gg. A. Lajovic in P. Rasbergar. — Operetni zbor šteje 28 članov. — Dramske izvirne slovenske novosti so naznanjene: E. Kristan »Samosvoj«, drama; V. F. Jelene »Na vasi«, ljudska igra s petjem; A. Medved »Kacijanar«, žaloigra; Ljubinko »Sojenice«, pravljica s petjem. lj »Slovenske Filharmonije« redni občni zbor se vrši letos dne 15. septembra ob 8. uri zvečer v hotelu »Južni kolodvor (A. Scidl). lj Zadovoljen s kaznijo. Včeraj popoldne se je moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem Jožef Goltra zaradi javnega nasilstva in razžaljenja straže. Goltra je rojen 7. sušca leta 1858. Možakar jc slabotne postave ter se mu vidi na prvi pogled, da je že veliko presedel po ječah. Do svojega 35. leta je bil pošten, potem pa je šlo ž njim navzdol. Kaznovan je bil že 23krat, večinoma zaradi tatvine, prepovedanega povratka v mesto, zaradi pretenja itd. Vsega skupaj je že presedel po ječah okoli 15 let. Zadnjo svojo kazen, 13 mesecev zaradi tatvine, je presedel v Gradiški. 2. avgusta jc bil prost in po odgonu so ga pripeljali v občino Dolsko, kamor jc pristojen. Goltra jc vdovec, ima pa dva sina, od katerih je eden pri vojakih. Tega sina pa je 7. avgusta prišel obiskat v vojašnico. Šla sla skupaj v Kramerjcvo gostilno na Dolenjski cesti, kjer sta spila nekoliko vrčkov piva. Ko sta se vračala, ju je srečal pri domobranski vojašnici nadstražnik Ažman, ki je Gol-tro takoj spoznal ter ga aretoval, ker je imel prepovedan povrntok v mesto. Na stražnici se je Goltra seveda jezil. Prost je bil po prestani kazni v Gradiški komaj 6 ur, pa so ga /e imeli, ko je prišel obiskat sina. In zažugai je nndslrnzni-ku Ažmanu, da ga bo sunil z nožem v trebuh, ako ga bo še kdaj hotel areto-vati. Nadstražnik Ažman pa ga je radi teh besed ovadil. Ažman jc izpovedal pred sodiščem, da je imel vtis, kakor bi hotel Goltra nanj vplivati, naj ga v bodoče pusti pri miru. Goltra se je sicer izgovarjal pred sodiščem, da je bil pijan. Dejal je, da je spil tisti dan pet vrčkov piva, nekaj žganja in skadil za 15 krajcarjev drama-cigaret. Ni čuda, da je bil ves zmešan, ko 13 mesecev ni nič pil niti kadil. No, izgovor mu ni pomagal. Senat ga je obsodil na sedem mesecev ječe, poostrene s poslom in trdim ležiščem enkrat na mesec. Ko ga je predsednik senata vprašal, če je zadovoljen s kaznijo, je rekel: »Zadovoljen, samo post in trdo posteljo mi odpustite.« — »Ni mogoče, prepozno.« In Goltra je odšel v svoje prostore. lj Umrl je v Dravljah splošno znani gostilničar in posestnik g. Jurij Iv o g o v š e k , po domače pri Kovaču, v 65. letu svoje starosti. Pogreb bo v petek popoldne. Svetila mu večna luč! lj Najdene listine. Najdena so tri šolska naznanila in sicer prvo nekega učenca 1., drugo II. in tretje 111. razreda mestne deške ljudske šole kakor tudi spričevalo o lepem vedenju neke gospodične. Izgubitelj jih dobi nazuj v osrednji policijski stražnici. lj Aretovana je bila danes ponoči 301etna dninarica Ivana Grmekova, rodom iz Vodic v kamniškem okraju, ker ima za mesto prepovedan povratek. Oddali so jo sodišču. lj Najdeno kolo. Te dni je bilo najdeno v cestnem jarku med Učakom in Trojanami črno pleskano kolo »Puh«-kolo, prostega teka, z veliko prestavo, na. sprednjih vilicah je imelo vtisnjeno črko T. Lastnik naj se zanj zglasi pri mestnem policijskem uradu ali pa na orožniški postaji v Trojanah. Ij Hladnik je žc nastopil svojo kazen, ker je državno pravdništvo umaknilo ničnostno pritožbo. Illadnik si je izbral samoten zapor, vslcd česar ne bo sedel celih sodom mesecev. lj Nesreča. Ko je včeraj popustil nek voznik na Karlovski cesti konje brez nadzorstva, je konj peljal naprej in zavil v neko dvorišče, kjer jo zadel v neko 701etno žensko, ki jo prišla pod voz in se lahko telesno poškodovala. AVSTRIJSKI URADNIKI GROZE S STAVKO. Na Dunaju so zborovali sinoči zvečer trdno nameščeni uradniki, ki so organizirani v 25 uradniških zvezah. Zagrozili so, da prične pasivno resistonco 100.000 uradnikov, če se v enem mesecu ne dovoli uvoz argentinskega mesa. Uradniki na Južnem Tirolskem so naznanili, da prično s pasivno resistonco, ako jim vlada do trgatve ne izpolni zahtev. Razne stvar!. Nekaj cvetk s svobodomiselnega kongresa. V Bruselju sta sedaj dve razstavi; mednarodna svetovna razstava in pa »svobodomiselna razstava«. V Bruslju so se namreč zbrale to clni svobodomiselne glave iz celega sveta, da preganjajo »klerikalne strahove«, kate-rih ni ne konca ne kraja. Zanimivo jo, kako gospodje »svobodomiselnost« pojmujejo. »Naš sovražnik,« jo rekel Be-auquier, glava vseh francoskih svobo-domiselcev, »jc nadnaravna vera.« Zastopnik španske svobodomiselnosti: »Mi bomo republikansko zastavo obesili na kraljevo palačo in svobodomiselno zastavo na katoliško katedralo v Madridu.« Socialni demokrat poslanec Hoffman, odposlanec nemške svobodomiselnosti, jc izjavil: »Čc kdo pravi, da je svoboda vesti v Pruski doma, jc to toliko, kakor če kdo pravi, da je svobodna misel v Vatikanu doma. V Pruski so vsi predmeti, ki se uče v šolah, prepojeni z versko mislijo. Katolicizem in protestantizem, oba jo treba pobijati.« Gospod Lorand je očital belgijskim svoboclomiselccm, da so neztia-čajni, ker sc ženijo v katoliških družinah; da s svojim denarjem klerikalno propagando podpirajo. Jezil so jo nad belgijskimi katoličani, ker so toliko pametni, da prostost na tu način izrabljajo, da šole zidajo. Svohodoniiselc in socialist Chapelier jc tožil, da so svobodna misel no sme l>oriti samo proti veri, ampak tudi proti kapitalizmu; Prudhon ni samo rekel: »Bog je zlo«, ampak tudi: »lastnina je tatvina«. Ko je napadel francosko vlado, češ, da Prudhonove učence zapira, jo nastal velik vrišč; znamenje, da se pri žepu vsa svobodomiselnost neha. »Svobodomiselnost,« jo nadaljeval, »mora biti proti kapitalizmu, drugače bo bankerot napravila.« Nazadnje se je oglasila tudi neka svobodomiselna gospod čna Altman iz Nemčijo, nnrnvifc/njo odsotnost profesorja llackla, prebrala njegovo pismo in dostavila: »Največji za- držek proti emancipaciji duhov v Nemčiji je . . .« tukaj si pa gospodična ni. upala z besedo na dan; šele ko jej je predsednik zaklical, da sme tukaj vsakdo svobodno govoriti, jo nadaljevala: »jo nemški cesar, — jaz se ne bojim, če me tudi zapro!« Kakor sc vidi, so premie vali stare fraze, že stokrat povedano, in stokrat zavrnjene, usurpirali svobodo zase in jo drugim odrekli po stari svobodomiselni metodi: umrje naj, kdor ne misli, kakor mislimo mi! Izgnani srbski poslanec. Iz Cetinja in iz Črnegore je izgnan srbski poslanec Zujovič, ker je v nekem govoru hujskal proti Avstro-Ogrski. Uvoz prešičev iz Italije je dovolilo avstrijsko poljedelsko ministrstvo nekaterim dunajskim komisijonarjem za živino. Sedaj se jo pa pokazalo, da so prešiči v Italiji tako dragi, da se uvoz ne izplača. Poroka abvuškega vojvode z mis Flkins. Spomladi so bo poročil abruški vojvoda z Angležin jo mis Elkins. Zakon bo samo morganatičen in ne bo imela mis Elkins pravice do naslova »kraljeva visokost«. Pustolovka prestopila v Islam. 12 procesa Ilofrichter znana pustolovka Miličevič-Marjanovič jo sedaj prestopila. k Islamu in dobila ime Mejra. Ubogi Mohamed! Zidarski štrajk v Sarajevu je, kakor smo že poročali končan. Zidarji so odstopili od zahteve, da se odpravi akordno delo, podjetniki pa so za isto delo zvišali plačo. Brni nemšk« cesarice v Slavoniji. Letošnjo jesen pride na lov grofa Nor-manna v Valpovo brat nemško eesarico knez Giinlhcr Šlczvik-holstoinski. Stroj vlekel 120 voz premoga. »Gl. Naroda« v New Vorku poroča: Seran-ton. Pa., 19. avg. Še nikdar ni bilo videti tako dolgega vlaka s premogom v naši bližini, kakor danes. Semkaj je dospelo namreč 120 vozov napolnjenih s premogom iz mesta llarrisburga. Vlak jo bil dolg en in četrt milje. Vsak tovorni voz je. vozil 100.000 funtov naloženega premoga. Vozovi za premog so napravljeni iz jekla. Pred letom dni so vpregli na enako lokomotivo vlak s 105 vozovi naloženega premoga. Ljudje so se tedaj čudili poizkusu. Sedaj so pa za ravno isti parni stroj vpregli 120 vozov in uspeh je bil povoljen. Na ono in četrt milje dolgem tovorniškem vlaku so bili uradniki železnice. Napravili so tudi na vlaku tolefonično zvezo in sicer od strojevodja do paznika v zadnjem vozu. Vlak je prevozil 20 milj na uro. Brzina evropskih brzovlakov. Nek strokovnjak jo objavil statistiko brzino evropskih brzovlakov. Statistika je izdelana na podlagi uradnih podatkov posameznih držav v Evropi: Najhitrejši vlaki prevozijo na uro: na Francoskem 93, na Angleškem 87-2, na Nemškem 81-6. na Holandskem 718, na Av-stro-Ogrskem 72-8. v Italiji 667, v Švedski 56-2, v Švici 553, v Srbiji 51, na Španskem 49, v Norveški 45, na Portugalskem 43-3, v Turčiji 42, na Bolgarskem 35, na Grškem 33-5 kilometrov. Zrakoplovstvo v Avstriji. Iz Dunajskega Novega Mosta so poroča, da se je včeraj ob 8. uri 3 minute dopoldne dvignil v zrak Adolf Warcholowski s svojim letalnim strojem »Vindobona« ter jo poletel v višini 800 m do Miinchendorfa, ki ga jo v zraku večkrat obkrožil. Vrnil so jc nazaj ob 8. uri 17 minut, tako, da za polet ni rabil več kot 14 minut. Slovenski kupd, pozor! 1. Krasno posestvo ob jezeru, lepa loga na nizkem gričku v slovenski deželi. Hiša ima sodem sob za tujce, kuhinjo, izbo, klet, hlev za pet krav, svinjski hlevi, dve poletni lopi, polel-lia hiša s tremi sobami, osem oralo/ zemljišča, večina travniki, lopa stav-bišča, trije orali gozda. Cena 30.000 K Takoj pod lom posestvom na bregu jezera restavracija, 11 sob za tujce, jedilnica, kuhinja, klet, velika ledenica, hiša. za čolne, lastno kopališče v jezeru, poletno lopo, dva do trije orali zemljišča, nekaj njiv, stavbišča. Cona 55.000 K. Posestvi, last istega posestnika, mejita skupaj in vsled tega pripravni za napravo modernega kopališča. V ceni oboli posestev jo vračunana tudi vsa oprava. Na obeh posestvih je vknjlžepo 31.000 K. Rosen, slovenski kupec, bi plačal takoj samo 10.000 K, ostala svota se vknjiži lahko na posestvo po i1 j odstotka. Natančnejše informacijo in sliko posestev osebno pri »Slovenski Straži« v Ljubljani. 2. Posestvo n a p roda j. Obmejna slovenska dežela. 32 birnov po-sotve, devet oralov mladega gozda, mlatilnica, slamoreznica z gepeljnom. Enonadstropna hiša, v nji tobačna trafika, eno gospodarsko poslopje, za tri govedi skupna paša; dva vola, on konj, trije vozovi, sanjke. Vse skupaj z opravo se ceni 21.000 K. Polovica se plača takoj, polovica lahko ostane na posestvu. Več pove: Upravništvo »Mira«. Celovec. 3. V okolici mesta na Spodnješta-jerskem. Proda se nova, leta 1010 dozidana hiša, 12 let davka prosta, sedem sob, dve kuhinji, klet, drvarnica, hlev za osem goved; hiša stoji pri cesti, pri hiši en oral travnika, 200 sežnjev vrta. Ceni se 16.000 K, vknjiženih je 6000 K, torej izplačila samo 10.000 K. Hiša je porabna za vsako obrt, gostilno, trgovino. Pojasnila daje: »Slovenska Straža« v Ljubljani. i. Lepo posestvo ob meji v gornjeradgonskem okraju v velikosti 40 oralov je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila daje »Slov. Straža« v Ljubljani. 5. Hiša v velikem mestu, gostilna, realna obrt, 38.000 K. Takoj 10.000 K. Natančnejše: Upravništvo »Mira«, Celovec. Slovenskim k m e t o m , trgovcem, obrtnikom, gostil-n i č a r j e ni! Obračajte se pri nakupu posestev, hiš in otvoritvi svoje obrti na »Slovensko Stražo«, kateri prihaja iz narodno ogroženih krajev vedno več ponudb in prošenj za slovenske gospodarje. Ne silimo proč od doma, ko nam se v mnogih krajih naše domovine ponuja lepa in trdna bodočnost. Ostanimo doma na svoji zemlji! Dala nam ho dovolj kruha, če ne pozabimo mi, otroci njeni, sami nanjo! V liberalni učiteljski organizaciji so še člani in članice, učitelji in učiteljice, ki molijo in hodijo v cerkev, prejemajo svete zakramente in tudi na božjih potih jih vidimo in srečavamo. So pa v tej organizaciji tudi učitelji in učiteljice, ki se iz Očenaša norčujejo, so tudi taki, ki pred učenci trdijo, da je naštevanka zanje v sedanjih časih večjega pomena, kakor molitev, so med njimi taki, ki se pred cerkvijo obrne in ne gre z učenci k šolski sveti maši, so tudi taki, ki se norčujejo s teboj, ako moliš. Liberalni voditelji javno po brezverskem časopisju proglašajo učitelje in učiteljice, ki še verujejo v Boga, ki se zaupno zatekajo k Mariji — za norce! In vi, vrvoimeno-vani, ne veste o tem ničesar? Ste li res tako nedolžni? Ali res še niste prišli do prepričanja, da vaš molk, še bolj pa vaše članstvo tako zlobo na škodo in ugled vsemu učiteljskemu stanu podpira?! Ali ga ni med vami, ki bi imel toliko poguma, da bi zahteval, da se vsi taki iz organizacije izbacnejo?! Pa kako?! Saj se njih voditelj javno norčuje iz procesije sv. Rešnjega Telesa, nor-5uje v svojem glasilu iz tistih, ki se udeležujejo svete maše! In tudi če bi se kdo izmed vas oglasil in zahteval: taki in taki morajo iz organizacije ven, tedaj ste lahko že naprej prepričani, ia leteli boste iz organizacije vi, a zatiralci vere in verskonravne vzgoje bodo ostali! Naj se že skoraj zdani med vami! Telefonska In Mmwm poroSla. ŽIDJE PROTI DR. ŠUSTERŠIČU. Dunaj, 7. septembra. »Neue Freie Presse« priobčuje danes strupen z židovskim žolčem pisan članek proti dr. Šusteršiču, katerega imenuje »parla-mentarična Visokost iz Kranjske«, člankar očita dr. Šusteršiču da jc razne situacije porabil v svoj prid. (Taka očitanja bo vsak poznavalec razmer prav ocenil, ker ve, da niso resnična. S takimi obrekovanji moža, ki je vedno požrtvovalno stal v boju za pravice ljudstva in ki jc vedno gledal le na zmago stvari ne pa na svojo korist, le kaže izvestna gospoda, na kako pravem potu je dr. šusteršič in kako je napotu tej gospodi naše parlamentarno zastopstvo. Za temi napadi stoje zopet, tudi slovenski liberalci, na čelu jim tisti gospod, ki se ima vladi radi svojega brinja toliko zahvaliti. Stališče dr. Šuster-šiča med nami, pa taki napadi po židovskih trobilih le še bolj utrjujejo. Neomajna zvestoba naših bojnih vrst mu je zagotovljena! Ur.) POGAJANJA ZA DELOZMGŽNOST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA. Dunaj, 7. septembra. Bicnortli je konferinil danes s češkim cesarskim namestnikom in višjim maršalom. Sklenilo se je, da se konference za de-lozmožnost češkega deželn. zbora nadaljujejo v Pragi. NEPRISTRANSKA VLADA. Dunaj, 7. septembra. Vlada je na-mestu razpuščenega občinskega sveta v Poštorni imenovala za komisarja nekega dr. Dreserja. Sedaj se je pa dognalo, tla je ta komisar rodom Ceh. Sedaj je vlada tega komisarja odpokli-cala, češ, da gre proč iz zdravstvenih ozirov, na njegovo mesto je pa imenovan Nemec. POVODNJI. Brno, 7. septembra. Vsled silnega deževja so na Moravskem velike po-vodnji, posebno v kromeriškem okraju, pa tudi po drugih okrajih. V Ogrskem Brodu se je podrlo več hiš, nekaj se jih pa bo podrlo vsak čas. V Kunovici pri Ogrskem Hradištu se je vsled povodnji podrlo sto hiš. Toplice Lukačevič so poplavljene in se je tudi ondi podrlo mnogo hiš. Mnogo oseb je utonilo, mnogo jih je pa v nevarnosti, da utonejo. Budimpešta, 7. septembra. Vsled povodnji jo v Gioburno se podrlo 21, v Bogoltinu 46 hiš. Budimpešta, 7. septembra. Iz Te-mešvara javljajo, da ima ogrska državna železnica vsled povodnji dva milijona kron škode. V Kragujevacu se je podrlo 14 hiš. Danes je naliv ponehal. POMILOŠČENJA V ČRNI GORI. Cetinje, 7. septembra. Včeraj je bilo proglašeno pomiioščenje oseb, ki so bile obsojene radi.afere z bombami. Tudi pobegli soudeleženci so pomiloščeni, razven štirih, ki bivajo v Belgradu, eden pa v Sofiji. ZOPET VELIKA PONEVEIUENJA V RUSIJI. Peterburg, 7. septembra. Senator Modev je pri reviziji intendančnih razmer v Omsku odkril velika poneverje-nja. Večino uradnikov, med njimi generala Langa, so izročili sodišču. Med drugimi so uradniki tudi neko veliko kronsko posest, vredno 5 milijonov K, deloma prodali pod ceno, deloma so jo pa vsled slabega gospodarstva popolnoma uničili. KOLERA V JUŽNI ITALIJI. Rim, 7. septembra. V zadnjih 34 urah jc na koleri obolelo v Apuliji li oseb, umrlo pa 12. AMERIKA PROTI KOLERI. * New York, 7. septembra. Vsled nevarnosti pred kolero je odredila vlada, da se preiščejo vse došlo nemške ladje, za italijanske in angleške pa se uvede določena kvarantena. BEG PRED KUGO. Odesa, 7. septembra. Z ozirom na razširjenje sibirske kuge zapuščajo vse premožnejše rodbine mesto. NEMŠKI VOHUN NA ANGLEŠKEM ZAPRT. London, 7. septembra. V Port smo u-thu je bil aretovan neki častnik 1. pijo-nirskega bataljona v Kraljevcu. Našli so pri njem mnogo načrtov raznih utrdb. Ničesar gotovega se še ne ve o imenu aretovanca in podrobnostih aretacije. FINSKI DEŽELNI ZBOR PROTI RUSKIM VLADNIM ODREDBAM. Helsingsžors. 7. septembra. Zasedanj" dež. zbora, ki se začne 14. t. m. bo bržkone zelo burno. Večina deželnega zbora hoče proglasiti carjev odlok, ki je nasproten ljudski ustavi, za ničeven, kakor tudi odkloniti izvolitev poslancev v dumo, kar tudi odrejuje. carjev odlok za Finsko. Skoro gotovo bo polom deželni zbor razpuščen. MORILEC DR. CRIPPEN PRED SODIŠČEM. London, 7. septembra. Včeraj se jc nadaljevala razprava proti morilcu svojo žene zdravniku dr. Crippenu in njegovi ljubimki lo Nove. Pred sodiščem se jo zbrala velika množica ljudi, ki ni mogla več priti v razpravno dvorano. Dr. Crippena so pripeljali na sodišče v jetniškem vozu, le Nove pa v zaprtem vozu. Pred sodnim dvorom, kateremu je predsedoval kot najstarejši Albert de Rulzen, jc le Nove izjavila, da ni ničesar vedela o zločinu, ki se ga očita ilr. Crippenu. Tudi dr. Crippen ni doklej še ničesar priznal in še vedno trdi, da jo njegova žena umrla v inozemstvu. Hup® MiialteJ horist G^mcinim Slovencem KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI. * Gottes Meißel und Hammer. Spisal Fr. Ks. Kerer. Drugi natis. 8°. (VIII. in 190 str.) Regensburg 1910. Broš. 2 K 16 h, v originalni vezavi na platno 2 K 88 h. — Že nekaj tednov po izdaji prvega natisa izvrstne knjižice se je izkazala potreba po novem natisu, in je to zadosten dokaz za vrednost tega spisa. Delo je bogato na originalnih mislili in praktičnih naukih, ki se nudijo bralcu v dobro začrtanem, pogostokrat kar v očarujočem opisu. Zlasti toplo se priporoča knjižica kot duševno čti-vo za pripravo k pridigam, osobito pa jo priporočamo semeniščnikom, katerim bo vedno dobro služila. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Zbirka ljudskih iger 13. snopič. — »Katoliška Bukvama« s to knjižico nadaljuje započeto delo, ki ima namen izobraževati naše ljudstvo s prirejanjem iger, ki imajo nravstveno čisto, in realistično, versko ali romantično vsebino. Držimo se načela, da mora dobra igra gledalca zabavati in tudi vzagajati ter blažiti. — Naša izobraževalna društva in Marijine družbe, ki hočejo izpolnjevati svojo vzgojevalno nalogo, morajo izbirati to, kar je primerno za ljudstvo. Nalašč zbrane so zanje te igre. — 13. snopič obsega troje lahko upri-zorljivih iger s samoženskimi vlogami in sicer: »Vestalka«, »Smrt Marije Do-vice«, »Marijin otrok«. Cena knjižici 80 vin. — Dobe se tudi poprej izdani zvezki te zbirke, katerih vsebina je naznanjena na ovitku 13. zvezka (razprodan jo samo en zvezek). Knjižico jc založila »Katoliška Bukvama«. Za cerkvene zbore: A n t. P1 o e r s t e r. Missa in hon. s. Caeciliae ad IV. voces inaequales op. 15. Part. 2 K, glasovi po 30 h. P. H u g o 1 i n S a 11 n e r. Missa Serapliica ad IV. voces inaequales cum Organo. Part. 3 K 20 h, glasovi po 50 h. Izvaja se lahko tudi s spremljevanjem orkestra; cena orkestralnim glasovom: prva in druga vijolina, vijola, čelo, kontrabas, flavta, klarineti, fagot, rogovi po 80 h, tromba in tromboni po 60 h, timpani pa po 40 h. D r. A n t. C h 1 o n d o w s k i. Missa S. Stanislai Ivostkac ad IV. voces inaequales cum Organo. Part. 3 K 20 h, glasovi po 50 h. A nt. F o e r s t e r. 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (za dva, štiri, tudi za en glas) z orglami. Part. 1 K 80 h, glasovi po 40 h. Vsem onim cerkvenim zborom, ki razpolagajo samo z ženskimi ali moškimi glasovi, so ti krasni napevi priznanega skladatelja neobhodno potrebni. Mnenje gospoda dr. C. K r a s s e r j a K 1 o s t e r n e u b u r g. Gospod J. S e r r a v a 11 o Trst. Zahvaljujem se Vam za poizkusno pošiljate v Serravallovega Kina vina z železom in ne morem drugega nego da potrdim splošno zalivalo, ki so mi jo dali vsi zdravniki. Bolniki prav radi jemljejo ta izdelek, ker jim jako koristi. To vino je pravi blagor za trpečo človeštvo. Ivlosterneuburg, 28. novembra 1909. Dr. K r a s s e r. i ■ ' ' ' ——— ■ ■ - ———« leteorologično poročilo. Višina n. moriem 30fr2'>/, sred. zračni tlak 736-0 mm C u a Ca» opazovanja Slani« barometra v mm reiiipe-tatura , po Celziju : Velrovi Nebo 1*5 äf g Is» a. f 6 9 zveč. 734 4 10-9 , sl. jzah. jasno 7 7. zjutr 736-0 7-2 si. jug megla 02 2. pop 735 3 20 1 » del. obl. Srednja včerajšnja lemp. 114°. norm. 16 2'. rJT IS S O šE IN l-l ^ Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 7. septembra Pšenica za oktober 1910 .... 9 98 Pšenica za april 1911.....10 25 Rž za oktober 1910......7 31 Oves za oktober 1910.....8 07 Koruza za september 1910 . « . 5 81 V2 letni eksport osobnih avtomobilov v Avstriji po 4—18 q je znašal v celoti 75 komadov 1 ¡SUiEKiofeilou torej dvakrat toliko, kot je znašal ves polletni izvoz avstrijski, jih mora dobaviti glasom sklepa edinole v Rusi;o 1681 Lniirin £ Kicment akG. dr. Miada BoIesIa¥ vodilna znamka v Avstriji. Zastopnika Nikodsm & Mu, Gragec, Kaiserfelderg.15. 83 ■ KS« I anas S» M ■JJnu B es ta •a N 52» k & t» TO ra K! »u a trn E3 £S M S3 N Bogata zaloga vezenin, drobnega in modnega blaga kakor: čipk, lišpa, rokavic, nogavic, otroške obleke, perila robcev, ovratnikov, volne, bombaža, sukanca i. t. d. Smerne ceeie. 2556 DT g? o n o cu 3 < ca. 2 ta 5» 3- mm\l 1883. Mse cene. Kulanina postrežba. Ustanovi]. 1883. Resllewa Egsfs §t. 7 escilueSii fiki rcašsfairejii 2582 H c. in E?.r. patoiuunj krojač peSpolka SI. 2?, zalagsrteHjj zmbzb c. kr. držasinMii urainlfeau. isnepželj «cilke zJate suaiin|K s diptoitma 8813. sSanaiske ¡¡modne razsilau.s SiJSM Mri. se priporoča novo vstopivšim gospodom enoletnim prostoiioljcem vsake vrste za izgotovitev tmonšur, kakor tudi popolno adjiastfranle, brezhibno in natančno po predpisih. Na podlagi dolgoletne prakse sem v prijetnem položaju, da dobavim na tem polju najboljše in najpriležnejše. Istodobno se priporočam gospodom zasebnim odjemalcem za prihodnjo jesensUo in zimsko sezono. Vsled trgovinskih zvez z inozemstvom imam vedno veliko zalogo pristno angieSfcega Slikna in morem torej tudi v tem oziru najbolje postreči. Izvršujem umevno tudi vsa druga v mojo stroko spadajača dela najvestnejše in solidno, tako n. pr. t.l)ar|e za g. sodnike in č. duhovščino. MMMIIIIIIM ~ M ~ 1V VV1 WJI'T M—BT-T = Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nškelnasta in jeklena se dobi samo pri ff* TtM B ? O I j Lastna tovarna ur v Švici. 1 i 1 HO 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKO". 7 0 7 Zahvala. Tem potom izrekamo najprisrč-ncjSo zahvalo vsem, ki so nam v dneh žalosti kazali tako ljubeznivo sočutje in pismene izraze sožalja ob priliki nepričakovane smrti in pogreba preč. gospoda Hlofzija Bobeka župnika v Godoviču. V prvi vrsti se najlepše zahvaljujemo vlč. g. Mihaelu Rrko-tu, idrijskemu dekanu za vso skrb, ki jo je kazal pokojniku v bolezni in pozneje ter za vodstvo pogreba, in vsej njegovi mnogoštevilni azistenci, zlasti vlč. gg. kanoniku Dr. Jož. Lesar-ju, profesorju Dr. J. Dolencu in dekanu R. Koblarju ter vsem gg. duhovnikom — pevcem, ki so zapeli tri ganljive žnlostinke pokojniki! v slovo. Nadalje se iskreno zahvaljujemo slav. občinskemu odboru z g. županom na čelu ter si. požarni brnmbi in njenemu g. načelniku za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu in darovani krasni venec. Zahvaljujemo se toplo tudi blag. g. blagajničarju Leskovicu, njegovi go-spej soprogi iz Ljubljane terc. kr. ofi-cijaiu Teršarju iz Idrije, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti. Konečno srčna hvala vsem žup-ljanom v Godoviču, ki so se v tako ogromnem številu nam v veliko tolažbo udeležili pogrebnega sprevoda in sploh vsem, ki so oddaleč ali blizu rajniku izkazali zadnjo čast ter vsem darovalcem vencev. Vsem in vsacemu posebej hvaležno kličemo »Bog plačaj« in toplo priporočamo dušo pokojnikovo v pobožno molitev. 7 1*01 ■Kuaiiivta--,^, Zahvala. Povodom nenadomestne izgube preljubega soproga, oziroma očeta, tasta, zeta, brata, svaka in strica, gospoda Milana Leustek lekarnarja nam je došlo od blizu in daleč toliko tolažilnih dokazov iskrenega sočutja, da se moremo le tem potom zanje primemo zahvaliti. Osobito pa se zahvaljujemo za vse obilno časteče spremstvo na zadnjem potu nepozabnega rajnika, posebno še slavnemu gremiju kranjskih lekarnarjev, slavnemu društvu »Sokol« kakor tudi za mnoge krasne darovane vence. Vsem in vsakemu posebej najtoplejša zahvala. Ljubljana, 6. septembra 1910. Rodbina DolničarvTrbovljah naznanja bridko izgubo svoje ljubljenke Danice katero je Vsemogočni po kratki, mučni bolezni in sprevideno s sv. zakramenti v nežni dobi 12 let, poklical v boljše življenje. Pogreb nepozabne se vrši dne 8. septembra ob b. uri popoldne iz deželne bolnice k sv. Križu. Muioč! ostali. Profesor ii Alfred pl. fdiA in Iksr se je povrnil 4 pop. Globoko ginjeni nad tako vsestranskim sočustvovanjem, ki se nam je povodom nenadne, prebritke in nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene, nepozabne najboljše soproge, oziroma matere, sestre, stare matere, tašče, svakinje in tete, preblagorodne gospe izražalo pismeno ali ustmeno ter nam bilo v teh tugapolnih dneh v neizmerno tolažbo, se čutimo dolžne tem potom izraziti vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo. Presrčno zahvalo izrekamo dalje vsem mnogobrojnim, od blizu in daleč prihitelim ndeležnikom zadnjega sprevoda preblage rajnice, posebno vsem preblagorodnim in prečastitim zastopnikom slavnih oblastev, zavodov in korporacij, imenoma visokorodnemu gospodu deželnemu predsedniku baronu Schwarzu, preblagorodnemu gospodu dvornemu svetniku grofu Chorinskemu, zastopnikoma slavnega deželnega odbora gospodu prof. dr. Jarcu in dr. V. Peganu, blagorodnemu gospodu finančnemu ravnatelju dvor. svetniku Klimentu, dež. vladnemu svetniku vit. Laschanu, premilostivim gospodoma generalnemu vikarju J. Flisu ter stolnemu dekanu M. Kolarju, pošt. ravnatelju Štrukelju, podpredsedniku trgovske in obrtne zbornice L Kregarju, blagor, gosp. zastopnikom državno-zborskega „Slov. kluba" ter katoliško-narodnega dijaštva, slavnemu zastopstvu c. kr. deželne hrambe, vsem ostalim mnogoštevilnim svetnim in redovnim gospodom duhovnikom ter gospodom državnim, deželnim in zasebnim uradnikom, preblagor. gospodom zdravnikom, osobito gosp. primariju dr. jSlajmerju, ter častitim sestram v Leonišču za vso veliko skrb in požrtvovalnost, slavnim zastopstvom ljubljanskih moških in ženskih Marijinih družb, ter slavne „Slov. kršč. soc. zveze", ki so se udeležila žalnega sprevoda z zastavami, slavnemu glasbenemu društvu „Ljubljana" za ganljivo v srce segajoče petje pred hišo žalosti, v cerkvi in ob odprtem grobu, vsem mnogoštevilnim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, slavnima zavodoma Marijanišče in Lichtenthurn za udeležbo olrok pri pogrebu, ter končno vsem ostalim ndeležnikom žalnega sprevoda in sploh vsem, ki so kakorkoli počastili spomin blagopokojnc naše rajnice ter nas tolažili ob nenadomestni izgubi. Dobrotni Bog bodi vsem obilen plačnik! Ljubljana, dne 7. septembra 1910. Globokožalujoči ostali. Okolu sveta. Iz Now Yorka nam piše g. župnik Jos. Lavtižar 28. avgusta: Evropejcu se zdi marsikaj čudnega, ko stopi na novi svet. Popolno naravno, saj loči več tisoč milj široko morje Ameriko od Evrope. Celo solnce, ki se vidi v New Yorku, je drugačno kakor evropsko. Te dni je tukaj zelo soparno. ,Vsa okna in vrata morajo biti odprta, da pride več prepiha v stanovanje. Nebo je prepre-ženo kakor s sivim pajčolanom in skozi to sivkasto mrežo se vidi rumenkasto-rujava obla, ki se ti zdi tako blizo, da bi jo imel poprej za električno obločni-co kakor za solnce. Gledaš prav lahko vanjo, ker ji meglena mrena jemlje svitlobo. Pri nas se ne vidi nikoli tako solnce, in če bi se, imelo bi se za čudno naravno prikazen. Promet v New Yorku je tak, da ne najdeš tudi v Londonu takega. Zato so se prometna sredstva nenavadno izpopolnila. Železnice pod zemljo, na zemlji in nad zemljo. Najbolj značilna je železnica, ki se vleče nad mestnimi ulicami. Zgrajena je na železnih stebrih in ima trojen tir. Srednji tir služi za brzovlake, ki se ustavljajo le v nekaterih mestnih oddelkih. Levi in desni tir pa služita v to, da se vlaki ustavljajo bolj pogosto. Razume se, da pri tem vrvenju snaga po ulicah ni taka, kakršna je na primer na Dunaju in drugje. Snaži se sicer vedno, toda vse moči ne zadostujejo, da bi ne bilo umazanosti. Ni treba omenjati, da so tudi običaji v marsikateri reči drugačni, kakor naši. Kdor pride s starega sveta, sleči mora starega človeka in obleči novega, ki je prikrojen po ameri-kanski šegi. Tu se vrši vse v velikem slogu. Še denar ne pozna malih svot, ampak le velike. — Jos. Lavtižar. - Slovenski starši! pošljite -svoje otroke v slovenske šole! ŠPANSKA KRALJICA MATI SE PRESELI V AVSTRIJO. Olomuc, 7. septembra. »Mährisches Tagblatt« poroča, da se namerava španska kraljica mati Marija Kristina, rojena avstrijska nadvojvodinja trajno naseliti v Avstriji. Nastaniti se namerava v gradu Freudenthal, ki je last kraljičnega brata nadvojvode Evgena. Grad zdaj prirejajo za kraljičin dvor. Marija Kristina se nastani v Freuden-thalu že letos meseca oktobra. POSEBNI ANGLEŠKI POSLANIK V AVSTRIJI. Angleški kralj je na poseben način počastil Avstrijo. Pooblastil jo lorda Roseberyja, da naznani našemu vladarju izpreinembo na angleškem prestolu. Rosebery je najuglednejši angleški politik, ki ni v nobeni stranki. Rajni angleški kralj je pred svojo smrtjo večkrat izjavil, da hoče letos obiskali našega cesarja, da odstrani vse sledi nesporazumljenj. Mladi angleški kralj je zato pooblastil Roseberya, da naznani izpremembo na angleškem prestolu, medtem ko to naznani drugim dvorom lord Roberts. ANGLEŽI PROTI TURČIJI. Turška vlada je izvedela, da bo križarilo od 3. septembra dalje v Grškem morju angleško brodovje. Angleži store to, da bi Turki ne nastopili proti Grkom. RUSIJA OJAÖI SVOJE ČRNOMORSKO BRODOVJE. »Rosija« zahteva, naj se ojači rusko črnomorsko brodovje, kakor naj se tudi pregrade utrdbe v Sevastopolu in Nikolajevu. TURKI IN ALBANCI. Iz Peči poroča turški mutesarif, da so Turki usmrtili tri albanske vstaške voditelje. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! katera je absolvirala trgovski tečaj, želi na-2563 stopiti v službo kot Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca«. MttS KSK tt-HF tira Kfä) '"'SW "««HU»' v Laškem trgu da v najem <56i Dr. Kolšek, Laško. za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča Lav. Schwentner 2524 knjigotržec v Ljubljani, Prešernova Mlica 3 C w ¿f priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini. 2359 10 J^šH i^ošt i^SH Mh§|||gi Ljubljana, Prešernova svojo bogato HCijo n Iiis ps Em s? Zagrebški ^ iV£z prtporocujemo kot priznano o i*'" > >f: < * V3 Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtopleje priporočati svojo obilno zalogo lili lllllil jUUiilcIl iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. - lstotam so na razpolago tudi cementni in kanmitni nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin, bodisi iz granita, sijanita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja i. t. d., jako točna in z nizkimi cenami. z odliCnim spoSlovanjem rP. IINNF, kamnoseški mojster, novo pokopališče. z eno oziroma dvema sobama sc odda v Ilirski ulici štev. 21. Več pove hišnik ravnotani. 2564 iz dobre hiše sc sprejme na vso oskrbo, poizve se pri upravništvu tega lista. Prednost imajo obrtnošolci višjih razredov. 2558 sc sprejmejo na hrano in stanovanje pri nad-učiteijevi vdovi. PoSjjasssStai casta 19. i. naistrapi«. 253t Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maliavac, pošta 111 postaja iioč v Istri, črno (rndeče) franko vsaka železniška postaja na Kraniskem po 58 vinarjev liter in se ga more naročili tudi samo 56 litrov. 667 100—1 2562 8 na prodaj blizu Ljubljane z gostilno in vso opravo, z lepim vrtom, kletjo, ledenico, dalje vozovi in konji. Proda se zaradi starosti. Hiša je pripravna tudi za kako drugo obrt. Cena jako nizka. Več pove upravništvo ,Slovenca'. Ena ali dve lepo — — e& 18 2408 3 s popolnoma separiranim vhodom se oddaste. sprejmejo sc 11a dobro hrano. Natančneje pri Fr. Sax, Gradišče 7. je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) Sranko K 4*— BE. NOVHKOVIC, Ljubljana. iz nižjih razredov gimnazije se sprejme na hrano in stanovanje. Popolna oskrba, strogo nadzorstvo, ter lepo in zračno stanovanje, fl. pintar, 5tf, Jakoba »rg o (vhod Zatiska u. 1/!. desno). 2510 Odda se takoj HfP« mmm s shrambo v Št. Jakobskem okraju, pripraven tudi za kakega rokodelca. Letna najem-ščina samo 200 K. Pojasnila iz prijaznosti daje upravništvo »Slovenca«._2509 3 iz proste roke, katero obstoji iz cnonad-stropne hiše, hleva, 40 mernikov posetve, travnikov in gojzdov; preredi se sedem goved in dva konja. Vse se nahaja blizu hiše na ravnem in v dobrem stanu, ter 10 minut od postaje Žirovnice oddaljeno. Več se izve pri lastniku Josipu Mencinger, posestniku, Sava štev. 65 Jesenice-Fužine Gorenjsko. 2574 ektroradiogra! „IDEAL" hotel „pri Maliču" zraven glavne pošte SPORED: 2539 Od srede 7. septembra do petka 9. septerab. 1. Romanje in slavnosti v Montcvergine. (Po naravi.) — 2. Huda skrivnost. (Komično,) — 3. Tekme med orjnjegasci v Tokiu. (Japonsko.) (Po naravi.) — 4. Oba portreta. (Drama.) — 5. Luka zločinec. (Jako komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. — Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in Va9. uri. — 6. Iščem model. (Komično.) — 7. Jeanne f:jre. (Drama, dolga krasna projekcija.) — 8. Obsedeni rog. (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. Slov. Filliarni. •m" • '«^o 1 ——— —— —1 M mv~mmmMKMWBmammm^mmmr^*m Oskrbništvo £ol( premoženja, — vdove brez otrok niso Iz-uzete! S'r°9a tajnost se iamli) Vse ponudbe s sliko je poslati na upravniitvo „Slovenca" pod naslov: 1001, ž. p. 2527 / Dna dijaka 2530 se sprejmeta na hrano in stanovanje. Kongresni trg St. 5., pritličje. sivo in rdeče Priporoča tovarna Ljubljana 1661 puI Ljubljana, Pred škofijo 19 priporoča po znano nizkih cenah najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. Slavnemu p. n. občinstvu, posebno velecenjenim svojim odjemalcem, kakor tudi prijateljem si usojam naznaniti, da sem se preselil s svojo čevljarsko obrtjo s Kongresnega firga ši.D v Sodno ulico št. 3 kjer bom v enaki meri, z znanim solidnim delom in nizkimi cenami skušal postreči svojim veleč, naročnikom. Priporočujoč sc v obila naročila, bilježim vclespoštovanjem J. Zamljeil, čevljarski mojster. 2161 more se dobiti do 200 kvintalov; pobližje se poizve pri Župnem uradu Vranja P. Lupoglava, Istra. Uzorcl SS HOjIiiiO. 2552 V trgovino z mešanim blagom sprejme tvrdka Oton Honian v Radovljici. 2555 Čez 100 hektolitrov izbornega Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. 1 Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v UolMIi ulicah št IZ. i Pri umu „Ljlshe šile" na Prni S ® ss «ai A ■ m larieu «a Zajedno se oddaja omet in druga zidarska dela v akord pri zgradbi mestne pehotne vojašnice. — Zlasiti se je pri omenjenih stavbah, ali v pisarni mestnega stavbenika V. Scagnetti-ja, cesta na Rudolfovo železnico Št. 16. 2553 Tratnik „Zlata kaplia" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 27. v bližini kolodvora. 2072 Lepe zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. - ¡zborne pijače. • Hizke cene. - Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen = velik mirni ml = Vsako sredo pri ugodnem vremenu