CENA LIR 25 Poštnina plačana _ Sped. apbon. post. - II ks. GOSPODARSTVO i RGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJ STVO lETO X ŠT. 203 PETEK, 29. JUNIJA 1955 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Hvala lepa jj politične naloge! i * številki, ki prinaša precej obširno počilo o otvoritvi tržaškega velesej-je milanski gospodarski list »II So-J6 “Priobčil tudi priložnostni uvodnik, katerem je jasno začrtal vlogo Trsta . °tinosu do tržaškega zaledja. Mora-?)0 reči, da nas je članek iznenadil. Ko - e ho'eli iziazi i v bombastičnjem žur-.Cističnem tonu, bi morali reči, da je panski list vrgel pravo bombo v spod-r1 * 3 4 * li ta joče ozračje dobre volje, ki so ga ptvarili te dni v Trstu stvarni nazgo-l°ri z gospodarstveniki iz tržaškega za-Pia, ki so prišli na obisk tržaškega ve-^ejma. Skoda, ki jo je ta članek pomočil naporom za obnovo tržaškega ?sPodarstva in za okrepitev trgovin-,'h stikov z zaledjem, je neprecenlji- va. "tl Sole« namreč brez vsake rezerve gejema tezo tržaških iredentistov gle-l'- »nacionalne« naloge Trsta v pretekli, današnjosti in bodočnosti: »da r®>reč absorbira, preobrazi in poitali-"r|ti s silo svoje nacionalne vitalnosti P6 tujerodne zagone, ki se spuščajo iz 5|tdja proti njegovemu morju«. Ako "“e izpopolniti to svojo nalogo, mora ^Sovo gospodarstvo cvesti. To nalogo, ll Ustreza življenjskim koristim Italijie, 'toinjuje predvsem na gospodarskem l0|triočju. Čeprav je izvrševanje te na-"Se Trsta združeno s stroški za vso I-a|>jo, naj jih Italijani prostovoljno prejmejo nase — nadaljuje list — saj "Ustavlja ta naloga učinkovito zavajanje proti znatnim nevarnostim. To rjško »obmejno marko« je treba torej llraniii v njeni popolni gospodarski u-'»kovitosti, da bo lahko izvršila svo-obrambno nalogo. , jfst se s svoje strani ne sme osamiti, '»vezati se mora na vso Italijo, ki ga "ja podpreti tudi z izrednimi zakono-juimi in linančnimi sredstvi (kakor jilijo) ter s kapitalom. Pisec se je ob »ključku članka izrekel proti ustano-T;yi proste cone, ki bi Trst carinsko 'Tila od Italije in ga izročila negotovi točnosti Evrope. Ljržaško gospodarstvo ima torej poli-rnio nalogo — da ostane tisti kotel, v »jrem se prekuhavajo in topijo vse "ierodne sile iz zaledja — zato naj ga s» Italija podpre z izjemnimi ukrepi denarjem. Kakor rečeno, je to nalo-ki so jo Trstu vrinili stari ireden-!st', a jo večina Tržačanov odklanja, j* diplomatskih primesi se to pravi: "rtitj Trstu in njegovemu gospodar-Vu Povsem politično funkcijo in s tem »emogočiti vsak razmah domačih trakih gospodarskih sil, ki so se v pre-klosti lahko uveljavljale ob naslonitvi »tržaško zaledje, ter tako prisilili me-?> da išče izredno pomoč — skoraj jloščino — drugod, v Italiji. V resnici I1 Tržačani radi sami delali in pokazia-da lahko pošteno živijo od svojega 'u. Jamstvo za uspeh njihovega dela " leži samo v izpolnjevanju tistih gozdarskih nalog, ki jih je postavila rs'u že njegova naravna lega in jih r •žpolnjeval že v preteklosti ter pred-r* * v *ljajo njegov »raison d’etre«: naloge rTednika med zaledjem in čezmorski-' deželami. Kot Tržačani obžalujemo, da je bil jZ.ujeni članek objavljen prav med baškim velesejmom, ki je dal prilož-:°st za važne in koristne pomenke med ^"dstavniki tržaškega gospodarstva ter Z^rijskega in jugoslovanskega gospo ,arstva. Čudimo se, da je članek priob-H list, ki je po podpisu londonskih .Zrazumov začutil vso težo odgovorr.o-l1’ ki Si jo je naližola Italija s pre-pniom oblasti v Trstu, ter je vprav ro Jugoslavijo, naj pokaže dobro voljo ^ Pomaga pri reševanju tržaške eospo-[Zke krize. Poskusiti gospodarsko reji Trst, a mu hkrati naložiti takšno riitično nalogo, predstavlja nerešljivo iutisiovje! Povsem naivno je pričako-Jii’ da bi se »tujerodni gospodarski Zoni« dali loviti v tržaški kotel, ko [ P le pot odprta v svet drugod: v Ham--Zsu, Bremenu. Rotterdamu, v Gdan-Z’ Gdinji, na Reki itd., kjer ne lovijo olliičnih kalinov. ^TE F1ERA Dl TRIESTE MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta Ul, TRŽAŠKI MEDNARODNI VZDRŽNI VELESEJEM OD 19. 6. DO 3. 7. 1955 Pv. ^ ar*jen v Union des Foires Inte.rnationales f Italijanska zunanja trgovina v letu 1955 Italijanski osrednji zavod za statistiko je objavil naslednje začasne podatke o italijanski zunanji trgovini v prvih treh mesecih 1955 (v oklepaju so navedeni ustrezajoči podatki za islo tromesečje 1954); UVOZ 401,2 (402,431); IZVOZ 249,533 (257,15); PASIVNI SALDO (primanjkljaj) 151,667 (145,281) pri-lijarde lir. Iz teh podatkov razberemo, da s« je sicer zmanjšal uvoz (za 1,231 milijarde ali 0,31%), da pa se je zmanjšal, in sicer v še večji meri, tudi izvoz, in sicer za 7,617 milijarde ali za 2,96%. Pasivni saldo trgovinske bilance se je potemtakem povečal za 6,386 milijarde lir. Poslabšanje trgovinske! bilance gre na rovaš zmanjšanega izvoza, predvsem v države OEEC. V te države je šlo namreč lani v prvem tromesečju za 152,052 milijarde lir blaga (59,13% celokupnega izvoza), letos pa za 146,524 milijarde (58,72%), to je za 5,528 milijarde manj. Ker je uvoz iz njih znašal lani 201,028 (49,95% 'Celokupnega uvoza), letos pa 200,360 milijarde (49,94%), gre od skupnega povečanega pasivnega salda 6,386 milijard v breme prometa z državami OEEC celih 4,860 milijard lir ali 76%. V odnosu do držav, ki so članice Evropske plačilne zveze, se pravi, do držav OEEC, vštevši britanske in druge prekomorske posesti, držav iz področja angleškega funta in Indonezije, je položaj nekoliko ugodnejši, ker znaša skupni pasivni saldo samo 2,558 milijarde lir; zaslugo za to je pripisati v prvi vrsti zmanjšanemu uvozu iz nebri-tanskega področja funta. V prometu z dolarskim področjem (/DA, Kanado, Kubo, Haitijem, Mehiko. Perujem, Urugvajem, Venezuelo, Korejo, Filipini, Libanonom in Sirijo) sta narasla tako uvoz (od 63,396 pa 69,400 milijarde), kakor izvoz (od 32,935 na 37,528 milijarde); kljub temu se je lanski pasivni saldo povečal letos za 1,411 milijarde. Skupni letošnji promet blagovne izmenjave v prvih treh mesecih je razviden iz naslednje razpredelnice (v mili jardih lir): Po vrstah blaga je Italija uvozila in izvozila v prvih treh mesecih letos naslednje količine: Poljedelski, gozdni, lovski in ribolov-ski proizvodi: Uvoz 115,042, izvoz 39,431 milijard« lit. Rudniški in drugi slični proizvodi: U-voz 96,525, izvoz 3,125 milijarde lir. Industrijski proizvodi: Uvoz 189,633, izvoz 26,977 milijarde lir. Na posamezne industrijske panoge od. pade (prva številka velja za uvoz, druga za izvoz): Živilska in sorodna industrija: 28,472 — 23,941 milijarde; tobačna industrija: 0,272 — 0,103 milijard; kožna in krznarska industrija: 1,736 — 1,408 milijarde; tekstilna industrija: 14,289 — 37,802 milijarde; oblačilna, opremna industrija: 0,608 — 8,254 milijarde; lesna industrija in plula: 9,472 — 3,274 milijarde; papirna industrija: 7,293 — 1,401 milijarde; tiskarska in izdajateljska industrija: 0,462 — 0,669 milijarde; fotografska, fonografska in kinematografska industrija; 0,721 — 0,159 milijarde; metalurška industrija; 29,104 — 12,949 milijarde; mehanična industrija: 54,841 — 51,971 milijarde; predelovalna industrija rudnin - nekovin (brez derivatov petroleja in premoga): 6,385 — 5,308 milijarde; kemična in podobna industrija: 27,844 — 43,353 milijarde; gumska industrija: 0,839 — 4,397 milijarde; razna industrija: 7.295 — 11,988 milijarde Ur. Nasproti istemu lanskemu obdobju je znatnejši padec zaznamoval uvoz proizvodov mehanične industrije (nad 10 milijard) ter izvoz proizvodov tekstilne industrije (pad 9 milijard) in mehanične industrije (3,5 milijarde), znatnejši porast pa uvoz nekovinskih rudnin (nad 8 milijard) in živilskih proizvodov (3,3 milijarde) ter izvoz proizvodov metalurške industrije (nad 6 milijard) in kemičnih proizvodov (2,5 milijarde lir). Dr. D. S. Trgovina med Italijo in Jugoslavijo napreduje Italijanski uvoz glavnih vrst blaga, ki ga delno ali pretežno dobavlja Ju- 1953 Skup. držav Uvoz Izvoz Saldo OECC 200,360 146,524 — 53,836 Ostalo pod- ročje funta 78,058 15,702 — 62,356 Indonezija 1,827 672 — 1,155 Skupaj: 280,245 162,898 — 117,347 Dol. področ. 69,400 37,528 — 31,872 Vzhod 15,702 9,457 — 6,245 Druge drž. 35,853 39,650 4- 3,797 Skupaj: 401,200 249,533 — 151,667 Blagovne skupine v tonah konji, glav govedo, glav meso, sveže in zmrznjeno jajca ribe, sveže in zmrznjene volna, neprana baker tesan jes rezan les Površina, na kateri so sadili riž v Kialiji, je znašala leta 1938 148.466 ha, pridelek pa 8,168.000 milijonov stotov. Leta 1941 je z rižem zasajena površina znašala 168.000 ha, a je komaj štiri leta pozneje padla na 97.000 ha. V letih goslavija, je znašal v času 1953 konec februarja 1955: 1954 jan.-febr. jan.-febr. 1955 1954 44.834 63.230 38.600 19.108 24.107 83.594 73.825 429.716 852.297 27.250 6.142 81.169 8.194 39.470 4.353 23.993 2.444 24.933 3.173 69.325 14.389 91.561 15.0'93 601.450 54.140 1,009.009 119.470 1948-1950 se je z rižem zasejana površina zopet dvignila na 138.000 ha, leta 1951 še dalje na 162.000 ha, v letu 1954 pa kar na 184.000 ha. Kot napovedano, bo letos obseg z rižem zasejane površine občutno manjši. 6.471 35.940 10.191 5.031 4.805 13.271 11.735 78.154 142.376 Inž. Barbalič je optimist Izjava ..Gospodarstvu” o izmenjavi med Trstom in Jugoslavijo Od posameznih držav zavzemajo prvo mesto v italijanskem uvozu ZDA s 14,83% (lani v istem obdobju 13,33%); sledi Zah. Nemčija z 12,58% ,Francija s 6,89%, Vel. Britanija s 5,38%, Irak s 5,15%, Avstralija s 4%, Avstrija s 3,90 odst., Saud. Arabija s 3,25%, Holandska z 2,99%, druge arabske dežele z 2,63%, Belgija-Luksemburg z 2,44%, Švedska z 2,10%, Brazilija z 2,094, Argentina z 2,01% itd. V italijanskem izvozu je bila pa prvem mestu tudi Zah. Nemčija z 10,7% (lani 10,10%); sledijo ZDA z 8,23% (lani 7,66%), Švica ,s 7,74%, Vel. Britanija s 6,96%, Francija s 6,04%, Avstrija s 4,24%, Argentina s 4,10%, Švedska s 3,33%, Holandska s 3,06%, Grčija z 2,70 odst, Belgija-Luksemburg z 2,69%, Jugoslavija z 2,40%, Brazilija z 2,29%, Turčija z 2,06% itd. Kar zadeva posebej Jugoslavijo, se je lanskoletni uvoz jz nje v prvih treh mesecih povečal od 3,081 milijarde (0,77 odst italijanskega uvoza) na 4,963 milijarde lir (1,24% uvoza), torej za celih 61,08%; povečal se je pa tudi izvoz v to državo ,in sicer od 4,533 milijarde lir (1,76% izvoza) pa 5,993 milijarde lir (2,40% izvoza), torej za 32,21%, in je bila potemtakem italijanska trgovinska bilanca proti Jugoslaviji v tem tromesečju aktivna za 1,030 milijarde lir. Kakor je iz navedenih podatkov razvidno, je nevralgična točka italijanske zunanje trgovine v okviru Evropske plačilne zveze, ali točneje, Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. Saldo trgovinske bilance je pasiven v odnosu do večine članic te organizacije, zlasti tudi do najmočnejših dobaviteljic in odjemalk, t. j. Zahodne Nemčije, Francije ip Vel. Britanije; saj je do prve znašal v prvem tromesečju letos 23,603, do druge 12,572 in do tretje 4,211 ,ali skupaj 40,386 milijarde od skupnih 151,667 milijarde lir primanjkljaja. Znaten je tudi primanjkljaj v blagovni izmenjavi z ZDA, ki je znašal konec marca 38,969 milijarde lir. Naš urednik je obiskal inž. Iva Barbaliča, glavnega, tajnika Zvezne zbornice za zunanjo trgovino v Beogradu, ki) je prišel v Trst na obisk velesejma. V imenu bralcev »Gospodarstva« mu je postavil nekatera vprašanja. Inž. Barbalič je rad ugodil tej želji in odgovoril na postavljena vprašanja brez vsakega obotavljanja: 1) Tržaški 'poslovni krogi so zaskrbljeni, ker se novi tržaški regionalni sporazum ne izvaja. Ali bi nam lahko povedali, iz katerih razlogov je bila uporaba tega dogovora odložena? »Tržaški regionalni sporazum, še ni bil ratificiran. Izmenjava blaga se lahko vrši po starem sporazumu. Treba je samo pokazati dobro voljo.« 2J Ako smo dobro obveščeni, obstajajo določene težave tudi pri uporabi splošnega italijansko-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma. Tako se je v Trstu razširil glas, da italijanska oblastna ne dajejo uvoznih dovoljenj za uvoz jugoslovanske goveje živine, ki ni bil liberaliziran z rimskim sporazumom. »Res je, da se jugoslovanska živina ne izvaža v Italijo v dogovorjenem tempu, temveč samo v manjših količinah.« 3) Kakšne vtise ste odnesli iz svojih stikov s predstavniki tržaškega gospodarskega življenja v pogledu nadaljnjega razvoja trgovinskih odnosov med Trstom in Jugoslavijo? Culi smo, da ste si ogledali petrolejsko čistilnico »Aguila« in tovarno ladijskih strojev pri Sv. Andreju, ki pripada Združenim jadranskim ladjedelnicam (CRDAJ? »Obstaja dobra volja, da se ti odnosi razvijejo; realne možnosti za ožje sodelovanje, so dane prav pri omenjenih dveh tovarnah.« 4) Ali Zbornica za pospeševanje trgovine med Trstom in Jugoslavijo lahko upa, da bo pn izvrševanju svojih nalog naletela na razumevanje pri jugoslovanskih trgovinskih zbornicah, še posebno pri Zvezni zbornici za zunanjo trgovino? »Prav gotovo, kakor vsaka organizacija, ki dela na pospeševanju izmenjave dobrin med obema državama.« Med Jugoslavijo io Bom Med Jugoslavijo in Burmo se je v zadnjem času pospešila trgovinska izmenjava. V prvih treh mesecih tega leta so jugoslovanska podjetja sklenila več pogodb za izvoz industrijskih izdelkov v vrednosti 232.000 dolarjev. Jugoslavija bo' dobavila Burmi 100 tovornih vagonov, nadalje cement svinčene cevi, salonitne plošče, žeblje itd. Letos je Jugoslavija iz Burme uvozila za 290.650 dolarjev blaga, predvsem riža in tikovega lesa. V začetku letošnjega leta je Jugoslavija ustanovila v Burmi jugoslovanski tehnično komercialni urad. Strokovnjaki tega urada sodelujejo pri raznih tehničnih delih v okviru programa za industrializacijo Burme, a jugoslovanski geologi pri geoloških razisikavanjih v Burmi. BIRMANSKO NAROČILO JUGOSLOVANSKI ELEKTRIČNI INDUSTRIJI. Podjetje »Invest-Import« iz Beograda si je zagotovilo birmansko naročilo za dobavo 400 trofaznih spreminjeval-cev 11 kw za električno centralo v Ran-goonu. V natečaju za to naročilo so bila tudi ameriška, nemška in japonska podjetja. ČSR RAZŠIRILA TRGOVINO Z BURMO Iz Ranguna poročajo, da je burmanska vlada dovolila uvoz velike količine najrazličnejšega blaga iz češkoslovaške, čeprav je uvoz pod. strogim nadzorstvom, ker primanjkujejo Burmi devize. Burmanska vlada je Izdala vrsto novih dovoljenj za uvoz češkoslovaškega blaga, kakor vseh vrst papirja, muzikalnih instrumentov, športnih predmetov, konzerv, fotografskih predmetov, pisalnih strojev, klobukov, plavila, železnih verig vseh vrst, naočnikov proti soncu, piva, sodavic itd. Doslej so Cehi izvažali v Burmo samo pivo in nekaj tkanin. Tule Induslrliske licence v Jngoslavlp Znani nemški gospodarski list »Deutsche Zeitung und Wirt'Sihafts Zei-tung« (Stuttgart) prinaša naslednje poročilo o sodelovanju jugoslovanskih tovarn s tujimi. Jugoslovanska industrija se je po vojni razvila zlasti v metalurgiji, strojegradnji, in ladjedelstvu, v obdelovanju kovin, elektrotehniki in kemiji. To povečanje proizvodnje je zahtevalo sklenitev sporazumov s številnimi podjetji iz Zahodne Nemčije, Belgije, Danske, Grčije, V. Britanije, Italije, Avstrije, Švice in drugih držav, ki ne zajemajo samo izmenjave tehničnih podatkov, temveč tudi vzgojo strokovnih delavcev, kakor tudi izmenjavo podatkov o izkušnjah pri nabavi surovin pa tudi posvetovanje v bistvenih vprašanjih proiizvodnje. Največ pogodb zadeva strojegradnjo in elektroindustrijo. K temu pripadajo med drugimi licenca Sulzer (Švica) za tovarni na Reki in Karlovcu ter licenca Burmaiisters-Wain (Danska) za ladjedelnice v Pulju za gradnjo ladijskih Dieslovih motorjev; licenca Saurer (Avstrija) za tovorne avtomobile in, avtobuse v Priboju; licenca FIAT (Italija) za gradnjo železniških osebnih vozov, lahkih tovornih avtomobilov ini džipov v Kragujevcu; licenca Perkins (Anglija) za gradnjo traktorskih Dieslovih motorjev v Rakovici; licenca Vender (Italija) za gradnjo buldožerjev v Kru-ševcu; licenca Wertheim (Avstrija) za gradnjo osebnih in tovornih dvigal v Zagrebu. Sklenjen je bil tudi dogovor »assembling« za gradnjo premičnih kompresorjev med strojno tovarno v Smederevu in belgijskim »Arpic«. V Sarajevu izdelujejo električna stikala, varovalke za visoko napetost in relais. Tovarna parnih kotlov v Zagrebu izkorišča patente podjetja Wagner - Biro (Gradec) za izdelovanje kotlovskih naprav, ki .se tudi izvažajo.. Podjetje Sie-mens-Schuckert iz Zahodne Nemčije je izobrazilo jugoslovanske strokovne delavce za proizvodnjo elektroporcelana za napeljave visoke napetosti v Aran-djelovcu. Jugoslavija hoče razbremeniti svoje valjarne, katerih zmogljivost je popolnoma izkoriščena s sodelovanjem tujih podjetij, kakor z italijanskimi podjetji ILVA, FALK imi Bertoli, nadalje z avstrijsko Alpine-Montan in z 'grškim podjetjem Halivurgiki. Od fOA do ICA S 1. julijem bo prenehala delovati »Foreign Operations Administration« (FOA),ki je pod vodstvom Harolda E. Stassena skrbela za gospodarsko, tehnično ip vojaško pomoč v tujini. Namesto te bo nastopila nova ustanova pod okriljem zunanjega ministrstvai ki se bo imenovala International Coope-ration Administration - ICA (Uprava za 'mednarodno sodelovanje). Ustanova bo zgolj gospodarskega in tehničnega značaja. Vodil jo bo John Baker Holii-ster, svetovalec zunanjega ministrstva. Nova ustanova bo pričela delovati 1. julija. Računajo, da bo tega dne ameriški parlament osvojil zakon o medsebojni pomoči. Senat je že pristal na osnutek zakona, ki predvideva nakazilo 3.400 milijonov dolarjev. Ta osnutek mora odobriti še predstavniški dom. Predvidevajo, da bo polovica vsote 3,4 Sovjetska vlada je povabila nemškega kanclerja (predsednika vlade) dr. Adenauerja v Moskvo. Zahodni Nemčiji je nenadoma ponudila mir, kakor je nenadoma popustila nasproti Avstriji. Med vrstami je bilo v noti dovolj jasno povedano, da se bo Rusija pobotala z Nemčijo samo pod pogojem, ako se Nemčija le dokončno ne priključi k zahodnemu vojaškemu bloku (NATO) in mu postavi na raz- milijard! dolarjev uporabljena za vojaško pomoč prijateljskim državam.; eno milijardo so določili v obrambne namene; 165 milijonov so namenjeni za gospodarsko pomoč in 172 milijonov za tehnično pomoč zaostalim pokrajinam. Pred svojim razpustom je FOA zagotovila tvrdki »Nabisco« (National Bi-squit Co’.) zamenljivost kapitala, do, višine 900’.000 dolarjev, ki bi se nabral v Italiji zaradi njene soudeležbe pri neki milanski tovarni slaščic y desetih letih. PREDRAGO AMERIŠKO POSOJILO Iz Pariza poročajo, da je francoska jeklarska industrija najela samo 8 milijonov dolarjev ameriškega posojila, čeprav so Američani dali pa razpolago Jeklarski skupnosti (Montanski uniji) 100 milijonov dolarjev. Francoski jeklarji so mnenja, da so ameriški pogoji za posojilo pretrdi. V primeru razvrednotenja francoskega franka pred letom 1979, bi francoski jeklarji morali povrniti razliko, ki bi nastala zaradi kurznih sprememb. Francozi so mnenja, da je ta rok (do leta 1979) predolg, da bi lahko prevzeli nase ta rizik. AMERIČANI SE BOJIJO NEMŠKE LETALSKE KONKURENCE. Ameriške oblasti niso hotele podeliti dovoljenja nemški letalski družbi »Lufthansa«', da bi vpeljala proge med glavnimi ameriškimi centri. Proti izdaji dovoljenja so odločno protestirale »United States Airlines«. SEJMA V TORONTU NE BO VEG Kanadska vlada je sklenila odpraviti Kanadski mednarodni velesejem, ker se je pokazalo, da ne prinaša kanadskemu gospodarstvu koristi, ki jih je pričakovalo. Sejem SO' namreč iz-koristila predvsem tuja podjetja iz Amerike, Evrope in Azije, ki so s svojo propagando izpodrivala kanadska podjetja. Kanadski gospodarski krogi odobravajo v splošnem, ta ukrep kanadske vlade, »Financial Post« iz Toronta pa je proti njemu. Kakor kaže poročilo londonskega »Timesa«, se angleška podjetja čutijo prizadeta od nemške konkurence, ki se je pokazala na sejmu v Torontu. Nemci so nastopili zlasti s stroji. »Timesov« dopisnik poroča, da nastopajo Nemci pod geslom »Deutschland iiber alles«. Prav tako so se uveljavili Japonci, že lansko leto so zaključili za 100.000 dolarjev kupčij, letos so doseg i 200.000 dolarjev. NEMŠKA POROČILA O TORONTU Zahodnonemška poročila iz Toronta poudarjajo, da je bila popolno- ma točna ugotovitev trgovinskega ministra Združenih ameriških držav, da je mednarodni sejem v Torontu gotovo največji sejem v zahodnem svetu. Nemški listi navajajo, da so evropski orodni stroji za polovico cenejši kakor ameriški. Zahodna Nemčija sklene vsako leto na. torontskem velesejmu velike kupčije, toda to je v korist tudi Kanadčanom, ker Nemci z izkupičkom svojega izvoza nabavljajo blago v Kanadi. ITALIJANSKI TRGOVINSKI URAD V TORONTU Kanadska vlada je ugodila prošnji kanadske vlade, da bo v Torontu lahko odprla italijanski ,trgovinski urad. Urad .bo vodil dr. Angelo- Giaroli pod naslovom »Italijan Trade Commissio-ner«. Odvisen bo od Zavoda za zunanjo trgovino (Istituto per il commer-cio estero) in bo sodeloval s trgovinskim atašejem pri italijanskem poslaništvu v Oitit.a.wi. POPUST NA ŽELEZNICAH Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA “"IIINARODAIEGA VELESEMMA, l/iale PPodromo Al. 18 in pri našiti pred-»tavnikih v Italiji in inozemstvu. Zemeljsko olje ali nafta, ki se v predelavi (destilaciji, rafineriji) deli v glavnem na bencin, svetilno olje (petrolej), srednje ali plinsko olje in olje za mazanje, je danes v pravem pomenu besede prva svetovna sila. Tehnične iznajdbe zadnjega stoletja, uporabljene v najširšem obsegu od držav in posameznikov (avtomobili, letala i dr.), ki za pogon nujno potrebujejo tako gorivo, so temu surovinskemu produktu pripomogle do neslutene uporabe; s tem se je seveda povpraševanje po njem vprav histerično povečalo. Brez tega, naravnega produkta si današnjega prometa ne moremo niti zamisliti in zato ni čudno, če so si za koncesije naftnih polj države in petrolejske družbe dostikrat v laseh in nastajajo iz tega nadvse nevarna politična trenja. Zato si tudi razne države in družbe na vse kriplje prizadevajo, da odkrijejo na svojem teritoriju nova naftna polja, da bi tako postale neodvisne od tujih držav in poleg tega še drugam prodajale to tekoče zlato. Včasih se jim to tudi posreči, še večkrat pa je vse iskanje za to tekočo rudo zaman in velikanske vsote kapitala gredo pri tem v nič. Učenjaki in raziskovalci so ugotovili, da je nafta večinoma v določenih pasovih zemeljske oble. Tak pas bi bil nekako severno cd ekvatorja Naliči - prva gospodarska svetovna sila od 20. do 40. vzporednika. V tem pasu so največja ležišča z.meljskega olja, saj obsega ta pas bogata naftna ležišča arabskih držav, Perzije, Rusije, Romunije, severne Afrike in severne Amerike. Posebno prednjači v tsm pogledu Severna Amerika, kjer so največja ležišča nafte; razprostirajo se od zapadns meje Pensilvanije severovzhodno čez državo New York. Ta pokrajina je bila tudi prva, kjer so to tekočo rudo pričeli strokovnjaško črpati iz zemlje. že pred prihodom Evropejcev v to deželo so tamkajšnji Indijanci poznali zemeljsko olje, ki so ga uporabljali v medicinske namene. Leta 1859 pa so v kraju Titusville v Pensilvaniji našli v globini 22 m naftni vrelec, ki je več tednov dajal po 1000 galon (galona — ca. 4,54 litra) na dan. Ko so ljudje to zvedeli, je nastala pravcata mrzlica po tej dragoceni tekočini in iz vseh krajev so vreli tja zemljani hrepeneč po bogastvu. Danes se nam to zdi malenkostno, vendar je treba pomisliti, da so takrat in skoro do konca prejšnjega stoletja uporabljali petrolej samo za razsvetljavo. V istem letu so tudi Rusi v pokrajini Baku navrtali prve vrelce, nakar so jim kmalu sledili Romuni. Omembe vredno je, da so že v starem veku poznali zemeljsko olje. Ko so se Izraelci preselil v Perzijo, so naleteli tam na jame, kjer so tamkajšnji duhovniki vzdrževali ogenj z oljem, ki se je tod zbiralo. Ti kraji so jim bili sveti in imenovali so Jih kraje odpustkov ali sprave: nephtar ali neph-toj — odtod ime nafta. šele po prvi svetovni vojni se je izkoriščanje petrolejskih vrelcev razmahnilo. Tako so n. pr. leta 1900 ZDA načrpale 63.621 sodov zemeljskega o-Ija, ,1. 1914 pa že 714.000 solov. Posebno na Bližnjem vzhodu so prihaja- li na plan bogati naftni vrelci. Perzija (Iran) je postala poleg drugih držav glavni dobavitelj nafte za svetovni trg. Dovolj znana je afera bivšega perzijskega ministrskega predsednika Mosadeka z angleško petrolejsko družbo', kjer je šlo za to, kdo bo v bodoče izkoriščal petrolejske vrelce. Skoraj vse nove države, ki so nastale po prvi vojni na tem področju, se ukvarjajo' s tem poslom. Med njimi so glavne Iran, Irak in Savdova Arar bij a. Koncesije za izkoriščanje teh naftnih vrelcev imajo večinoma Američani in Angleži, saj so navedene države povečini brez drugih naravnili bogastev in prebivalstvo še precej zaostalo. Manjka jim torej kapitala, manjka jim strokovnjakov in hočeš-nočeš morajo oddati to naravno bogastvo tujcem v izkoriščanje. Vse to naravno bogastvo, za katerega posestnikom ni treba migniti niti z mezincem, pa prinaša mnogo dobička, ki gre v žep samo nekaterih družb oziroma posameznikov, ki pri tem žive kakor pravi Krezi. Vse kaže, da se bo ta konjunktura še dolgo ohranila, dokler morda pričakovana atomska e-nergija ne izvrši temeljite spremembe. Prvotno so pridobivali zemeljsko cilje pač na zelo preprost način, črpali so ga s posodami iz jam, kjer se je zbiralo. Danes poznamo vsi veiike vrtalne stolpe, kjer vrtajo v globino zemlje in črpajo nafto. Jaške, ki jih izvrtajo, z razstrelki razširijo, da se lahko zbira čim večja količina nafte. Surovo olje hranijo v velikih posodah ali tudi v zatesnjenih zemeljskih jamah, posebno' pa še v tankih (cisternah) z vsebino do 15.000 litrov Odtod ga odvajajo1 po cevovodih do pristanišč, kjer ga črpajo oziroma pretakajo v cisterne v ta namen zgrajenih ladij-tpetrolejk. Zemeljskega olja pa ne črpajo sa-mo' iz zemlje, ampak tako rekoč tudi iz morja. To se pravi iz merskega dna, ki ponekod prav tako obiluje na tej surovini. V morskem dnu so odkrili velika ležišča nafte, toda kako priti do nje? Napravili so plavajoče otoke, na njih uredili vse potrebne priprave in pričeli vrtati v morsko dno. Nafta je danes, kakor že rečeno, surovina, za katero je največje povpraševanje na svetovnem trgu. Po drugi svetovni vojni narašča to povpraševanje čedalje bolj; saj je izid druge svetovne vojne v glavnem odločila nafta — bencin. Ko je med vojno Hitlerju zmanjkalo' bencina, se je z vso silo vrgel v prostor proti Kavkazu, da bi zavojeval bogate petrolejske vrelce v pokrajini Baku. K razbitju nemške vojaške sile so v največji meri pripomogla letala — bencin. Toda ne mislimo na vojno, poglejmo rajši naš čas, ko vlada še mir, kako se je vse to razmahnilo. Vse je motorizirano: na kopnem, v zraku in na morju. Vsemu temu pa mora zadostiti notranjost zemlje s svojim ogromnim bogastvom: z: nafto. Ali potemtakem ni upravičeno, če imenujemo nafto najmočnejšo svetovno' silo? —om— polaga novo vojaško silo. Neničija naj bi ostala nevtralna. Pod Adenauerje-vim vodstvom je Zahodna Nemčija formalno že pristopila k NATO. Kaj bodo rekli Američani, ako Adenauer zdaj sprejme rusko vabilo? Dr. Adenauer je takoj odletet v MVashington na posvetovanje; za pesem, ki naj jo zaigra sovjetski diplomaciji, ja potrebna intonacija Adenauerjeve violine po Eisenhoioerjevi. Karikatera je delo poljskega umetnika Szeivczuka. ^enae l/leja!)ni pojmi o jtigobiomn-,')hih uodjatjih Neki italijanski dnevnik, ki je tudi v Trstu precej razširjen, je napovedal, da bosta na »jugoslovanskem dnevu« na tržaškem velesejmu predstavljala 'jugoslovansko vlado ing. Ivan Barbalič, glavni tajnik Zvezne zbornice za zunanjo trgovino v Beogradu, in g.a Mara Dermastja, preds. Trgovinske zbornice Slovenije. Prav tako' je predstavnik tržaške velesejmske uprave na tiskovni konferenci predstavil jugoslovanske odposlance kot predstavnike jugoslovans-ske vlade. Ta dva primera kažeta, da nimajo ne pri listih ne pri gospodarskih ustanovah v Italiji — niti v Trstu, ki je tik ob meji —- še jasne slike o gospodarskem življenju v Jugoslaviji. Državo in podjetja ter gospodarske ustanove sploh spravljajo še vedno v en koš, čeprav so podjetja in gospodarske ustanove popolnoma ločeni od države in niso nikakor odvisni od javnih upravnih organov. Trgovinske zbornice So predstavnice teh podjetij in njihovo vodstvo izbirajo odposlanci podjetij. V Jugoslaviji so torej podjetja neodvisna; upravljajo jih delavski kolektivi v sodelovanju z ravnateljem ter nimajo z državnimi in javnimi upravami sploh nobene gmotne povezave. Podjetja niso državna, temveč družbena last, ki pri dobrem gospodarstvu napredujejo in uspevajo, pri slabem pa propadejo in končno falirajo. Ne država ne krajevne oblasti nimajo nikake zasluge za njihov prospeh, pa tudi ne krivde za njihovo morebitno propast. Triletna izkušnja je pokazala, da je preobrazba, ki je podjetja ločila od javnih upravnih oiblastev, ustvarila zdravo osnovo za njihov prospeh. Nameščenci in delavci so začutili, da je njihov obstanek povezan z razvojem podjetja; bodočnost podjetja pa zopet o<\ njihovega dela. Ta zavest jih nenehno spodbuja k delu. tfo dodn a p o'dalja C e bi me kdo vprašal, kaj sem videl na tržaškem velesejmu najbolj značilnega za današnje čase, bi mu odgovoril: zložljive postelje in posebne vrste naslanjače v obliki postelje iz kovine in gume za plažo. Prostora ni danes za civiliziranega človeka; povsod mu je tesno, zlasti v stanovanju. Prostora m niti za pošteno posteljo; starih, vprav dvorskih spalnic, poročnih sob ni več. Družina se v velikih mestih stiskajo v stanovanjih s kuhinjo lin sobo. Ta soba mora biti spalnica in sprejemnica, v njo sodijo postelje, ki so podnevi divani ali nabrekli naslanjači, na katere povabiš prijatelja; ki je prišel na obisk. Vse te dobre lastnosti imajo prav zložljive postelje. Na tržaškem sejmu imajo celo poročno zložljivo posteljo. Napravljena je tako, da ne potrebuje več mizarja. Kovina in gumi sta izpodrinila los, zato pa je zložljiva postelja hladna, kakor je pač hladna današnja doba, Ali bodo naši fantje še ukali in peli, ko bodo vozili »balon s takšnimi posteljami? (Ib) NEKAJ UTVAR Utvara je, da. je tisti, ki načelno m uporablja tujk, zaradi tega že patriot. Da avtomatičnoi pripada že boljši družbi tisti, ki hrani v omari smoking. Da noben umetnik ne zna razpolagati z denarjem. Da zaradi tega k sreči nima smisla dati. mu ga. Da se akademski slikarji ne umivajo. Da plavolaske imajo pogosto dvojčke. Da je z moralnega vidika tisti, ki vstaja zgodaij, prekosil zaspance; ki radi poležijo. (Friderich Luft) ^ PO w KDO PRIDE ZA S CELE O? Ministrski predsednik Scelba je dokaj spretno -krmaril državni čolnič 17 mesecev med ostrimi čermi nasprotnikov v lastnem taboru in v drugih političnih strankah. Končno je moral odstopiti, ker mu ni uspela preobrazba vlade. Težko ije odgovoriti na vprašanje, kdo mu bo sledil. Novi predsednik republike Gronohi je pred težko nalogo, ko mora izbirati nove-ga predsednika. Scelbovi nasprotniki so si edini v kritiki njegovega dela, onemijo pa, ko jim časnikarji postavijo vprašanje, kakšna naj bo- bodoča vlada. Scelbi očitajo, da je kot bivši notranji minister in strokovnjak v policijskih zadevah vladal preveč uradniško — brez odločnega in jasnega političnega in socialnega programa. Ali bo njegov naslednik bolje krmaril, ko je tako težko sestaviti vlado z enotnim jasnim programom. Sama krščanska demokracija nima v parlamentu večine; do zdaj so jo podpirale majhne politične stranke (socialni demokrati, liberalci in republikanci). Velike stranke, demokrščanska, komunistična in Nennijeva socialistična) so te manjše stranke že skoraj zgrizle. Mnogo de-mokrščanskih prvakov je proti sodelovanju z njimi, češ da so imele preveč ministrskih mest (7), lin hočejo- enotno demokrščansko vlado tudi zato, ker so demokrščanski demokrati napredovali pri zadnjih volitvah na Siciliji. Takšna vlada bi bila odvisna od podpore levice ali desnice (monarhistov in neofaš-istov) ter bi lahko padla že ob prvem glasovanju, Ako bi se vlada naslonila na levico, bi Američani odrekli gospodarsko pomoč. Zadrega je vsekakor velika. A-li bo g. Se-gni, ki mu je predsednik Gronchi poveril mandat, lahko razvozljal ta vozel, bo -pokapala bližnja bodočnost. POLOŽAJ JUGOSLAVIJE NASPROTI ZAHODU. V petek so se v Beogradu začeli važni razgovori med tremi poslaniki zahodnih sil (Združenih držav, V. Britanije in Francije) in jugoslovanskimi državniki. Dan pričetka teh razgovorov je bil določen še p-red prihodom sovjetskih državnikov v Beograd. Sovjetski obisk torej ni preprečil napovedanih razgovorov. Ne gre samo za vprašanje obnove gospodarske pomoči Jugoslaviji, temveč so pogajanja širšega političnega pomena. Oba poslanika, ameriš-ki in angleški, sta odpotovala pred začetkom pogajaj na posvetovanje v Wa-shington in London. Značilno je, poroča beograjski dopisnik londonskega lista »The Observer«, da ne posvečajo veliki ju-gosfovansi^i feti posebne pozornosti tem razgovorom. V tem vidi do-pisnik znamenje, da se je zunanji jugoslovanski politični položaj ojačil. List dodaja, da bo jugoslovanska diplomacija odigrala važno vlogo pri pogajanjih med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo. Jugoslavija čedalje bolj poudarja svojo neodvisnost med Sovjetsko zvezo in Zahodom. Diplomatski dopisnik -istega lista -pripominja, da so Američanom neljubi Titovi napadi proti vojaškim blokom, češ da vznemirjajo ameriško javno mnenje, kakor ga vznemirjajo podobne kritike predsednika indijske vlade Nehruja. TITO OBIŠČE SOVJETSKO ZVEZO. Med zadnjim obiskom v Beogradu so sovjetski državniki povabili predsednika Jugoslavije Tita na obisk v Moskvo. Zdaj poročajo, da je maršal Tito povabilo sprejel. -Govorili bodo tudi o poravnavi gospodarske škode, ki jo je -pretrpela Jugoslavija zaradi .gospodarskega bojkota po prelomu s kominformom. ZSSR VABI GRČIJO. Sovjetska zveza je povabila grške znanstvenike na konferenco za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene, ki bo v začetku julija v Moskvi. Dopisniki zahodnih -listov v Atenah so mnenja, da je to prvi sovjetski korak v sovjetski ofenzivi za mir, -ki naj privabi Grčijo -— članico NATO. Sovjetski -poslanik v Atenah M. Sergejev je priredil te dni svečano večerjo v čast grškemu zunanjemu ministru in visokim grškim uradnikom. V svojem pozdravnem govoru je zaželel, da bi priš-lo do zboljšanja odnosov med o-bema državama in miroljubnega sožitja med vsemi narodi in vladavinami. MALENKOV PRIDOBIVA NA MOČI. Poročali smo že, da je Ma-lenkov po -dolgem času, odkar se je moral odpovedati mestu p-rediseidnika vlade-, zopet stopil v javnost z izjavo o delovanju ministrstva za električne centrale, ki ga vodi. »Pravda«, glasilo komunistična- stranke, katere glavni tajnik je Hruščev, je nato -napadla to ministrstvo, češ da ovira gradnjo skladišč im žitnih silosov v Kazakstanu. Takoj naslednjega dne je uredništvo objavilo -popravek, češ da ni bilo poročilo točno in da se je- nanašalo na drugo -ministrstvo. Ta popravek razlagajo v smislu, da moč Malenkova zopet ra-ste. Glavni urednik »Pravde« je šepilov, ki je spremljal Hruščeva med obiskom v Beogradu. NEHRUJEV A ŽELJA. Indijskega ministrskega predsednika, ki je bil na obisku v -Sovjetski zvezi, je angleška vlada povabila v London. Med svojim bivanjem v Moskvi je Nehru objavil v sovjetskih listih poziv, naj bi svet pomiril z izjavo, da ne bo ko-minform v nekomunističnih državah skušal izzvati prevrata. MEGLA JE REŠILA PERONA? Že zadnjič smo -poročali, da je Peron obvladal argentinske upornike. Vlada mu je ostala zvesta. Podprl ga je zlasti general Lucero. Leglo upora je bila vojna mornarica. Novejša poročila pravijo, da je bil upor skrbno pri-pravlje-n in vojaško organiziran. U-porniki so bombardirali vladno palačo v Buenos Airesu in druge važne točke z najmodernejšimi reaktivnimi letali; pri tem je bil ubit en general Peronove vojske. Uporniki, ki so zbežali v Montevideo, so pripovedovali, da je bila poloma kriva gosta megla, ki je preprečila izkrcanje 5 vojnih ladij. Poročevalci urugvajskih listov trdijo, da so upornik pripravljali upor tri leta. Krvavega obračum-avanja torej ni bil kriv samo spor med državo in cerkvijo; kajti Peron se je sprl s cerkvijo šele -pred 6 meseci. Splošno je mnenje, da je upor oslabil Perona, o-jačil pa vojsko, ki ji poveljuje Lucero. Peron sl zdaj -prizadeva, da si zopet utrdi položaj s pomočjo delavskih sindikatov. DIPLOMATSKE PRASKE ZARADI JUŽNEGA TIROLA Avstrijski zunanji minister Figi je na univerzi v Innsbrucku obširno govoril o italijansko - avstrijski pogodbi glede ravnanja z nemško manjšino na Južnem Tirolskem. Napadel je italijanski tisk zaradi njegovega poročanja glede tega vprašanja, češ da piše v fašističnem duhu. Italijanskim državnikom je očital, da samo lepo govorijo, toda s praznimi frazami se ni mogoče zadovoljiti. Z manjšinami je treba ravnati, kakor veleva Organizacija združenih narodov, katere člapica hoče postati Ita lija. Figlov govor je zbudil v Rimu veliko nevoljo. Iz vladnih krogov poročajo, da bo italijanska vlada zahtevala na Dunaju pojasnila. Pred Figlovo izjavo je- italijansko zunanje ministrstvo priobčilo poročilo o položaju na Južnem Tirolskem, s katerim je zaman hotelo pomiriti Avstrijce. AVSTRIJCI SO BILI NAVDUŠENI ZA HITLERJA? Spor zaradi nekdanjega nemškega pre moženja v Avstriji, ki je po najnovej-ši avstrijski mirovni pogodbi pripadlo Avstriji, se je zaostril zaradi izjave kanclerja Adenauerja v nemškem parlamentu, da niso Hitlerja nikjer tako navdušeno sprejeli kakor na Dunaju leta 1938. Ta izjava je razkačila Avstrijce, ki izjavljajo, da ni prišla določba, po kateri pripade nekdanje nemško premoženje Avstriji, v mirovno pogodbo na avstrijsko zahtevo, pač pa na ameriško-. NOVA KNJIGA O JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU. V tržaških gospodarskih krogih ,so pozdravili vest, da pripravlja dr. Giorgio Roletto, profesor pa tržaški gospodarski fakulteti, obsežni študijo o jugoslovanskem gospodarstvu. Prof. Roletto je pravkar napisal knjigo 'o sovjetskem gospodarstvu. V Trstu predava že dolgo vrsto let ter je znan tudi kot avtor nekaterih knjig o tržaškem gospodarstvu. KAKVOČA I PROIZVODNA SPOSOBNOST ALAINIH MAŠINA bitni faktor industrlskocj napretka Posmatrač ko ji paž-ljivo razgleda i-t-alijansku ip-rivrednu panoram-u poslednjih go-dina doči če do jedne od naj-Upičnijih i najinteresantnijih konstatacija u pogledu naročite delatnosti o-setljivo-g, visoko sp-ecializovano-g sek-tora meha-ničke industrije koji obu-hvača i i-talijansku p-roizvodn.ju alat-nih mašina. To je proizvodni sektor, svojstven samo- zemljama sa dugom i več kon-solid-o-vanom tradicijom; i stvarno, i-talijanske fa-brike tih mašina nastale su u poslednjim dec-e-nijam-a p-rošlog veka, i-stovre-meno sa mehanizacijom i modernizacij om velikih fabričkih industrija, u min-ogobrojnim ce-ntrima KONEC KOMINFORMA? Iz Wa-shingtoma poročajo, da računa ameriška diplomacija, -da bo -Sovjetska zveza -razpustila kominform in da pride na njegovo mesto nova organizacija, ki bo skrbela za sodelovanje komunističnih strank. Kakor znano, je Stalin med vojno ukinil ko-minterno in jo nadomestil s kominformom, da bi ustregel želji zahodnih sil, s katerimi se je vojskoval proti Nemčiji in Japonski. RUSKA PODJETJA V AVSTRIJI ZOPET V AVSTRIJSKIH ROKAH Avstrijska kmetijska zbornica je pripravila načrt za prevzem nekdanjega nemškega premoženja, ki ,so jih za časa sovjetske zasedbe upravljala ruska podejtja USTA. V te-m kompleksu je 71 nekdanjih premoženj s površino 33.096 hektarov, 35 premoženj, ki so bila last nemške družbe za naseljevanje, s 8.737 hektarov in 44 podjetij nacionalsocialističnih organizacij s površino 53.249 ha. Pospešitev izmenjave Vzhod - Zahod na ženevski konferenci V ameriškem ministrstvu za zunanje zadeve v Washingtoinu proučujejo načrte, k; predvidevajo -sprostitev vzhodno - zahodne trgovine vsaj deloma. Vsaj del omejitev, ki jih je postavilo ameriško zunanje ministrstvo v trgovinski izmenjavi z vzhodnimi državami, da bi poostrilo tako imenovano mrzlo vojno, naj bi odpravili. To- je želja tudi Sovjetske zveze. Iz Wa-shin:gtoina poročajo, da utegne priti vprašanje sprostitve vzhodno - zahodne trgovine na dnevni red pogajanj med štirimi velikimi državami v Ženevi. V tej zvezi proučujejo tudi možnost, da bi odpravili omejitve tudi ameriškega izvoza na Kitajsko, ki so bile postav- ljene zaradi papetosti okoli Formo-ze. Ukinitev želi tudi kitajska vlada. Poleg tega poročajo, da je Sovjetska zveza obnovila del svojih naročil za dobavo strojev na Angleškem. Ta naročila so bila po odstopu Malenkova preklicana. Po- poročilu »New York Timesa« so Ru-si stopili v -stik tudi -s francoskimi .nemškimi in italijanskimi industrijskimi krogi. Poročevalci listov so zvedeli, da- so zahodne sile že pred nedavnim črtale iz spiska strateškega blaga, katerega prevoz je v Sovjetsko zvezo prepovedan, več artiklov. Te je zdaj mogoče izvažati y države vzhodnega bloka. MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg Čeprav so pred kratkim avstrijske oblasti podelile -svojim izvoznikom številne licence v zvezi s tromesečnim kontingentom za izvoz žaganega lesa, -so cene na tržaškem lesnem trgu ostale čvrste. Zdi se, da so bile licence izdane za velike količine lesa, tako da bo trome-sečnl kontingent hitro izčrpan, to je še preden pretečejo trije meseci. Ker je prišlo na trg precej žaganega lesa, so v začetku mnogi trgovci računali, da bodo cen,e padle. Toda takoj po -prvih kupčijah je bilo vidno, da je to mišljenje bilo preoptimistično; cene so ostale visoke in ovirajo kupčije. Med tržaškimi trgovci govorijo, da je bilo tudi precejšnje število kontingentov prodanih italijanskim trgovcem. Povprečna cena je za tombante O-III 27-28.000 lir za kub. m v manjših -količinah franco vagon Trbiž, neocarinjeno. Avstrijskim izvoznikom je bil medtem dovoljen izvoz tramovja po tržaškem običaju, toda količine dobav še niso znane. Cene bodo vsekakor čvrste, ker italijanske tvrdke, katerim je primajkovalo blago mnogo časa, resno konkurirajo tržaškim. Računajo, da bo baza cene verjetno znašala okoli 16.000 lir za k. m. Ni izključeno, da bodo jugoslovanske oblasti dovolile jzvoz omejene količine gradbenega lesa v okviru obmejnega prometa med Tržaškim ozemljem in jugoslovanskimi obmejnimi pokrajinami. Ker jugoslovanskega gradbenega lesa ni na trgu, bodo morale mnoge industrije seči po drugem gradbenem materialu, kakor je železobeton. ip nadomestiti les. kjer je to mogoče. Uradna cena jugoslovanskega blaga je 32.000 lir za tombante O-III franco Sežana ali jadranska pristanišča. ZNIŽANJE CE-N ŠVICARSKEGA LESA. Zvezni oddelek za gospodarstvo v Bernu je pozval gospodarska združenja, zainteresirana na proizvodnji in uporabi domačega lesa, da predložijo svoje predloge za u-postavitev normalnega stanja na notranjem trgu. Na trgu primanjkujejo ponudbe in cene blaga naraščajo. Lesna industrija zahteva, naj bi se uvedla kontrola nad cenami, proizvajalci s -svoje strani želijo, naj bi se znižale carinske pristojbine, tako da bi ge povečal uvoz in s tem tudi ponudbe. REKORDNA PROIZVODNJA SLADKORJA V INDIJI. Indijski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo Indijska proizvodnja sladkorja dosegla letos rekord, to je 1.6 milijona- ton ali 600 tisoč ton več kakor lansko leto. Oblasti so tudi podelile dovoljenje za- gradnjo 21 tovarn sladkorja, ki bi začele obratovati najkasneje v -treh letih. Tedaj bodo lahko proizvajali y Indiji okoli 2 milijona ton sladkorja. PRODAJA BENCINSKIH BONOV V ITALIJI ZA OBISKOVALCE JUGOSLAVIJE. Avtomobilski italijanski klub (L’Automobile Club d’Italia) je obnovil tlogovor z Auto Moto Sa-vezom Jugoslavije (A.M.S.J.) iz Beograda za razdeljevanje bencinskih bonov, katere lahko izkoristijo italijanski vozači, ki nameravajo obiskati Jugoslavijo. Boni za 5 ali 10 litrov bencina se lahko kupijo v neomejenem številu po 90 lir. za vsak liter bencina (70 oktanov) in se izkoristijo pri kateri koli napajalni postaji v Jugoslaviji. Boni se prodajajo pri naslednjih podružnicah »Automobile Clu-ba-«: v Bergamu, Bologni, Bocnu, Bre-sci, Firencah, Genovi, Gorici, Milanu, Padovi, Rimu, Turinu, Vidmu, Trentu, Benetkah, Veropi, Trbižu jp Neaplju. IZKOP RUDNIN V PRVEM TROMESEČJU 1955 V ITALIJI. Uprava vseh rudnikov v Italiji je objavila naslednje podatke izkopa rudnin v prvem tromesečju tega leta: aluminijeve rude 73.436 ton, manganove rude 11.456, rude živega srebra 63.909 top, svinčene rude 19.107 ton, bogate cinko-ve rude 50.056 top, rude z manjšim odstotkom cinka 11.811 ton, bakrene rude 764 ton, živca 5.633 ton, fluorina 20.979 ton, grafita 922 ton, azbesta 7.727 ton. STANDARD OIL V ITALIJI Petrolejska družba STANIČ — IN-DUSTR-IA PE-TROLIFERA v Rimu, ki je skupna las-t italijanske državne skupine ENI in družbe Standard Oil Company iz New Jerseya, je leta 1954 uvozila in o-dda'a svojima čistilnicama v Livornu in Bariju 3,23 milijone nafte. Prodaja proizvodov nafte se je povečala za 24,3% na 2,79 milijona ton, pri čemer se povečanje nanaša tako na domačo porabo, kot tudi na izvoz. Izvzemši kurilnih olj so cene vseh proizvodov nafte občutno padle. Družba je začela oskrbovati tržišča z mazili in s parafinom ter dosegla v tem prodajo okoli 37.000 ton, ki se bo v tekočem letu podvojila. Padec režijskih stroškov ob istočasni razširitvi proizvodnje je znatno utrdil položaj družbe. Obnova čistilnic v Livornu je bila dokončana, a modernizacija naprav v Bariju se nadaljuje. Predelovalna zmogljivost obeh čistilnic znaša sedaj skoraj 4 milijone ton nafte letno. Zaradi naraščajočega povpraševanja -po bencinu z visokim številom oktanov je začela družba v Livornu z izgraditvijo naprave hydroforming, Računi dobičkov in izgub za 1. 1954 se zaključujejo — po odpisu v višini 1184 milijonov (prejšnje leto 715 milijonov) s čistim dobičkom 1202 milijonov lir (prejšnje leto 825 milijonov). Na glavnico, ki je bila zvišana od 13 milijard v 1. 1953 na 14 milijard v listu 1954, odpade dividenda, 8%. (v prejšnjem letu 8,25%). V bilanci so industrijske naprave in stroji prikazani s 23,3 milijarde lir (1. 1953 — 21 milijard), zaloge surovin in blaga pa s 7,5 (7,3) milijardami. Naložbe tujega kapita v Italiji V rimskem senatu razpravljajo o novi s-prostiitvi naložb tujega kapita la. Po sedanjih predpisih so take naložbe sicer proste v vsej Italiji, razen Tržaškega ozemlja, toda zopetni izvoz je mogoč samo, če se naložba opravi v sporazumu z deviznim uradom (Cam-bitalom) proti odstopu tuje valute; pa tudi v -tem primeru je reeks-port plodov, ki jih investicija prinaša (čistih dobičkov, dividend itd.), kakor tudi kapitala samega, vezan na rok. Plodovi se smejo izvoziti letno- samo do višine 6% naložbe, glavnica pa do polovice po preteku dveh, do druge polovice z vsemi še ne izvoženimi plodovi pa šele po preteku štirih let. Naložbe v strojih se smejo- reekspor-tirati šele po preteku petih le-t. Olajšave zakonskega načrta, ki se o njem sedaj razpravlja, so zamišljene v tem pravcu, da bi se odpravile vse dosedanje rokovne omejitve za reeksport, kadar pojdejo naložbe v nova podjetja ali če bodo služila oja^ čenju že obstoječih podjetij ter s tem doprinesle k porasti proizvodnosti in zaposlitve delovne sile. V -primerih, ki bi ne imeli teh značilnosti, kakor n. pr. pri navadnih investicijah v vrednostne papirje, bi se samo poviša! dosedanji limit za izvoz -plodov na 8%, -izvoz celotne naložbe pa dovolil po preteku dveh let. Na Tržaškem ozemlju še niso bile odpravljene omejitve, ki jih je vzdrže vala bivša ZVU; tu je namreč za vsako investicijo tujega državljana še vedno potrebno poprejšnje dovoljenje vladnega komisarja. severne Italije, u Bolonji pa čak i u Firenci d u Na-pulju. Poslednjih decenija ovaj je sektor dobijao naročiti potstrek koji se podu-darao sa period,ima vanredne konjunkture u izve-s-nim drugim, veoma važnim industriskim sekt-orima: tako je bilo priliko-m prvog svetškog ra,ta, zatim posle 1930 g. sa usponom automobil-ske industrije, pa onda opet nekoliko godina kasnije sa opš-tim naoruža-njem. Danas sva evropska industrija, a naročito italijanska, o-pet teži napredku i usavršavanju izrade alatnih mašina, bilo usled potrebe da održi svoje stvaralačke mo-gučnosti na što višem medjunarodno-m nivou, bilo u-sled potrebe da ‘uspešno deli megdan na tržištima na kojima je konkurenci,j a jaka. Zadaci italijanske industrije alatnih mašina odvijaju se — u izvesnom smislu — u o-pštem okviru industrija i-ste struke u drugim zemljama, ali i-pak sa nekim o-sobenim obeležjem. I-talija ima pred so-bom jedan sop-stve-nj desetogodišnji plan razvitka, a u njemu alatne ma-šine zacamaju jedan od izrazito propuizivnL/ sektora: sektor naime koje je kadar unaprediti i umnožiti vrednost i delatnost ostalih sektora. U ostalom, mada tačnih statistika ove vrste za neke zemlje uop-šte nema te nije baš lako sastaviti ih na jednoj zajedničko-j i pouzdanoj osnovi, računa se da u Italiji ima preko 200.000 postavljenih i obratujučih alatnih mašina. Kao i u svim drugim evropskim zemljama, uključiv Nemačku i Veliku Brita-niju, ropoge od ovih mašina zastarele su, ne-š-to zbog brzog napredovanja savremene tehnike, ne-š-to zbog preorijentacije mnogih industrija posle rata, a nešto i zbog primerne novih organizaciomih kriterija o radu na lanac, o unutrašnjem trans-portno-m sistemu itd. Osim snabdevanja unutrašnjeg — mogli bi -kazati, prirodno-g — tržišta, i-talijanska industrija alatnih mašina postavila je sebi i zadatak da sara-djuje -pri industrijalizaciji Južne Italije, a to je zadatak ogromnog obima i dugih rokova koji može naci inte-resantnu an-alogiju u isto tako po-treb-noj industrializaciji drugih krajeva Sredozemne Evrope. Na kraju, zdrava ravnoteža izmedju unutrašnjeg i izvo-znog tržišta zahteva da prosečno 30% -proizvodnje, računane prema ukupnoj p-ro-izvodno-j sposobnosti, ima da služi; za izvo-z. Pod zdravom ravnotežom u gore navedenem smislu treba razumeti kako pri-vredno-trgo-vinsku, -tako i tehničku ravnotežu. Sposobnost o-državanja od-govarajuče izvozne struje (a tu sposobnost je Italija več dokazala na o-vem toliko specia-lizovanom sektoru u nekim od p-rošlih godina, i to izvozom baš u zemlje s a vrlo visoko-m industrij alizacijom i vrlo visokim zahtevi-ma, kao što su to Sjedinjene Ameriške Države, Velika Britanija i Kanada), pretstavlja garanciju za ošuva-nje uzvišenog tehničkog nivoa i racionalne proizvodne snage, sposobne za konkurenci ju. Od -naročite je važnosti pogled na pitanja, ko-ja se odnose na postavljanje i upotrebu alatnih mašina, kakav se pruža kupcu sa njego-vog gledišta. Tu je dakle pre s-vega pitanje o traj-nom i nesmetano-m funkcionisanju koje kupac očekuje od samih mašina, o njihovem održavanju, o njiho-voj rad-noj sposobnosti ko-ja ima da stvarno odgevara proizvodnim i organizacio-nim zahtevima svake pojedine fabri-ke itd. Po koji put može se desiti da kupac nije u stanju da izrazi sve svoje zahteve ili da ih čak ni sam ne uoči sve dotle, dok njegov rad sa novim ma-šinama nije več izvesno duže vreme u toku. Zato su saradnja i savetova-nja sa, proda-vaocem-proizvodjačem veoma korisna; zbog to-ga je od bitne važnosti da obaveštavanje, raspolož-Ijivost i putovanja osoblja odredjenog za održavanje mašina, mogučnast op-štenja na zajedničkom jeziku i pozivanje na p-ra-vila koja imaju po- mo-gučstvu biti zajednička, budu laka i tečna. Pravilno razumevam zahtevi kupca, kakvi se po-kazuju -pre sve-ga kada je kupčeva industriska delatnost več u pumom jeku, tiču se uglavno-m d,vaju pitanja: kako svesti direktna ili indirektna pasivna vremena kod rada i kako obezbediti pouzdan i zadovolja-vajuči kontinuitet rada. Pitanje redukcije pasivnih vremena dosta je slc-ženo: povečanjem snage i brzine rada kod savremenih mašina ono je postalo sve važnije i važnije, a dodi-ruje ne samo karakteristiku konstrukcije samih mašina, več i karakteristike postavljanja, proje-ktovanja i u-skladjivanja čitavo-g p-reduzeča. Ove poslednje karakteristike, ukoliko se tiču ustrojstva čitavog p-reduzeča, ne-maju veze sa pitanjem konstrukcije samih mašina-, ali imaju veze sa odnosom saradnje izmedju ko-nstruktora i kupca. što- se tiče proizvodnje sposobnosti same mašine i odnosa izmedju koris-nog vremena njeno-g rada i ukupnog vremena, jasno je da proučavanje sprava za držanje alata, pra-vilnog po-ložja mašine, kao i -broja i praktičnog redjanja uzastopnih operacija pretstavlja več samo- po sebi široko polje mogučnih i vrlo korisnih usavršava-nja, za kojima treba težiti, ako se žele postiči stvarno zadovoljavajuči rezultati. Jedan drugi problem, takodje čisto konstruktivne prirode, koji od kon-struktora traži veoma visoku kvalifi-kaciju, jeste pitanje održavanja kvaliteta proizvoda mašine u -granicama gara-ntovanih tolerancija kroz nekoliko godina. Povečanje pogonske snage i brzine rada, koje smo več pomenuli, izlaže mašine veoma jakom dinamič-kom forsiranju. Ovo f or s; i ran j o traži naročito produbljeno proučavanje razmera i tokova pogonske snage, pa i stalno i sitručno pr oba nje izdržljivo-sti. Nuzgredna, ali značajna za savremene potrebe je na pr. činjenica što pri kruženju maziva ne smatra se više ni najmanje dovo-ljno merenje nje-go-vo-g pritiska, več treba kontrolisati i njegovu toplotu -putem naročitih termometara, a cesto suzbijati prela-ženje normalnog stepena toplote pravilno razmeštenim termostatima. Još sioženija pitanja -pojavljuju se kada se uzme u obzir rad u opštem organizaciono-m okviru fabrič-kog postrojenja. Uvežbanost osoblja, redovno i vanredno održavanje, čiščenje, racionalno odvodjenje strugo-tina, u-spešno sprečavanje nezgoda, pročišča-va-nje mazivog ulja i ulja za hladje-nje, usredsredjeno i pristupačno ru-kovanje raznim komandama, sve su to sastavni delovi, koji se ukrštavaju i če-sto utiču jedan na drugog, a koje treba medjutim šiiti u uredjen orga-nizacio-ni okvir. Pitanje organizacije sa svoje Strane tesno je povezano sa pitanjem opšie privrede rada. Koliko je delikatno traženje da se oba pitanja dovedu u sklad i koliko ono utiče na tehnička pitanja visoke specializacije, to nam dokazuje važnost racionalnog izbora lij zavo ki bi jo želeli. Vedno so obstajale upravne težave; upamo, da bodo te narodom Sredozemlja in Srednje Evrope ter pokaže svojo gospodarsko silo. Mirna ekspanzija evropskih narodov, ki bo prišla v kratkem bolj do izraza, bo dala Trstu nove možnosti za uveljavljenje. Tu v Trstu si bodo lahko podali roke ljudje v spravo; da bi ustvarjali dobrine za vse človeštvo. Po otvoritvi si je minister v spremstvu generalnega komisarja Palamare, župana Bartolija in drugih predstavnikov krajevnih oblastev ter predsednika velesejma ogledal velesejem. Na kolektivni razstavi Jugoslavije ga je sprejel jugoslovanski predstavnik v Trstu Mitja Vošnjak. V jugoslovanskem paviljonu so gostom ponudili domačo slivovko. Kaj želi Avstrija Med sejemskimi »dnevi« so bili gotovo najbolj pomembni avsrtijski, jugoslovanski in levantski že zaradi tega, ker sta prvi dve msd zalednimi državamii najpomembnejši za Trst, medtem ko so tri države z Bližnjega vzhoda Jordanija, Sirija in Libanon, ki so letos prvič prišle na tržaški! velesejem, stari klienti tržaškega pristanišča. Avstrijci so si izbrali za svoj dan torek 21. junija. Zanimiva je bila tiskovna konferenca, ki jo je ta dan imel na sejmu dr. Franc Korinek, glavni tajnik Zvezne avstrijske gospodarske zbornice na Dunaju. Prisotna sta bila tudi avstrijski generalni konzul P. Zedtwitz in poleg njega avstrijski trgovinski delegat v Trstu Viljem Pace. Pri ogledu sejma so se avstrijski predstavniki zanimali še posebej za razstavo plovnega holdinga Finmare in Združenih jadranskih ladjedelnic — GRDA, V svojem poročilu na tiskovni konferenci je dr. Korinek označil poglede avstrijskih gospodarskih krogov na Trst. Z zadoščenjem je ugotovil, da se tržaški velesejem širi. Avstrijci sledijo s posebnim zanimanjem razvoju tržaškega gospodarstva. Nedavno je Avstrija pridobila svojo neodvisnost in to jo postavlja pred nova vprašanja. Kakor je Avstrija pripravljena rešiti ta vprašanja, tako kaže tudi Trst voljo, da prouči novi položaj, ki je nastal po proglasitvi avstrijske neodvisnosti. Avstrijsko gospodarstvo želi, da bi se iz Trsta razvila donosna luka. V ta namen je treba okrepiti plovne proge is Trsta in izpopolniti luko, da bo lahko uspešno tekmovala s severnimi lukami in s Reko. Konkurenca med temi lukami je ostra. O pomenu avstrijskega tranzita čez Trst govori dejstvo, da je 85% uvoza skozi tržaško pristanišče avstrijskega izvora in 75% izvoza predstavlja avstrijski izvoz skozi Trst. Dr. Kolinik je še poudaril, da je 20% avstrijskega tranzita čez Trst iz štajerske. Da bi se tranzit čez Trst pospešil, je treba ojačiti plovnost na Jadranu, zmanjšati pristaniške . stroške in znižati železniške tarife za tranzit. Ob zaključku svojega govora je dr. Korinek izjavil, da bodo Avstrijci storili v korist Trsta vse, kar je v njihovi moči. Po njegovem govoru se je razvila živahna razprava, ker so prisotni novinarji postavili vrsto vprašanj o vprašanjih, ki zadevajo Trst in Avstrijo. Avstrijski trgovinski delegat v Trstu Viljem Pace je proti večeru priredil čajanko v restavraciji pri Obelisku na Opčinah. Med gosti je bil tudi generalni komisar dr. Palamara. lahko v kratkem odstranjene in da bo prišlo do ugodnega razvoja. Prav ta namen ima že podpisani sporazum, ki pa še ni bil uveljavljen in ki bo prav gotovo okrepil trgovinske odnose. Poleg tega računamo tudi na o-stale oblike gospodarskega sodelovanja, za 'katere že obstajajo ugodni primeril, kot je n. pr. tehnično sodelovanje z Združenimi jadranskimi ladje-delnicami; s petrolejsko čistilnico »Aquila« in ostalimi podjetji. Ing. Barbalič je izrazil nato svoje prepričanje, da se trgovinski odnosi med Trstom in Jugoslavijo lahko razvijejo brez upravnih težav v pomemb-» no korist za obe strani. V tem smislu pozdravlja ing. Barbalič vsako pobudo v imenu Zvezne zbornice za zunanjo trgovino. »Tako posebej pozdravljam nedavno ustanovljeno Zbornico za okrepitev izmenjave med Trstom in Jugoslavijo, ki bo v veliki meri prispevala, da bi se vzajemni gospodarski odnosi razvijali v ozračju popolnega razumevanja. »Upam, da bo Trst, ki je v preteklosti predstavljal v določenem smislu oviro za razvoj gospodarskih odnosov, v izpremenjenem ozračju lahko postal stikališče dveh gospodarstev. Po teh izjavah ing. Barbaliča se je vnela živahna in napeta razprava, ki se je izprevrgla skoraj v polemiko. Povzročil jo je zlasti poseg dr. Grio-nija, člana tržaške trgovinske zbornice, ki je hotel današnje trgovinske odnose med Trstom in Jugoslavijo prikazati v drugi luči, kakor so v resnici. Zanikal je nazadovanje prometa med Trstom in jugoslovanskimi sosednimi področji. Ing. Barbalič je izrecno poudaril, da bi se rad izognil vsaki polemiki, ter je pojasnil, da je znašal jugoslovanski izvoz skozi Trst v letošnjem januarju še 161 milijonov lir, a je v marcu padel že na 85 milijonov lir. Poslej še nenehno nazaduje. Na zadevno vprašanje dopisnika agencije »Tanjug« je ing. Barbalič odgovoril, da Jugoslavija ne dela nobenih težav za izvajanje tržaškega regionalnega sporazuma. (Kakor smo že večkrat poudarili, se ta sporazum, ki predvideva dvakratno povečanje dosedanje regionalne izmenjave in od katerega so si tržaški trgovci toliko pričakovali, še vedno ne izvaja. Poleg tega še niso bile odstranjene težave pri izdajanju uvoznih in izvoznih dovoljenj v Trstu, medtem ko je bila izmenjava med Italijo in Jugoslavijo skoraj povsem liberalizirana). Predsednik velesejmske uprave ing. Sospisio je glede tržaškega regionalnega sporazuma pripomnil, da ta še ni bil ratificiran jn da predvideva po- dvojitev trgovinske izmenjave v primeri s sedanjim sporazumom, ki je bil sklenjen tik pred prehodom oblasti na Tržaškem. Predsednik je dodal, da je za tržaške trgovske poslovne kroge politično vprašanje rešeno; ostala pa je vrsta gospodarskih vprašanj, katera je treba urediti med Jugoslavijo in Trstom. Tržaški trgovec razume potrebe jugoslovanskega trga in bi rad bil najugodnejši posrednik v tirgovini med Italijo in Jugoslavijo. Trst ponuja svoje usluge in noče biti pozabljen v teh gospodarskih odnosih. Trst hoče koristno sodelovati ne samo pri lokalnem trgovinskem, prometu s sosednimi jugoslovanskimi področji, temveč tudi med Jugoslavijo in vso Italijo. Ing. Barbalič je pripomnil, da ima Jugoslavija prav gotovo velik interes, da postane Trst stikališče med gospo-darstvima Italije in Jugoslavije; vendar je vse odvisno od zmožnosti in konkurenčne sposobnosti Trsta. Poleg trga ima Jugoslavija tudi velik interes, da se okrepi trgovinska izmenjava med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. To zanimanje Jugoslavije je v skladu z ž-ljami številnih trgovskih in industrijskih tržaških podjetij. Z jugsolovanske strani bodo storili vse mogoče, da bi se obstoječi sporazumi pričeli čimprej u-godno izvajati. V zvezi z vprašanji predstavnika rimske obveščevalne agencije ANSA je ing. Barbalič omenil jugoslovanska naročila pri tržaških ladjedelnicah GRDA im čistilnici Aquila. Naročila pri GRDA se gibljejo v višini 1 milijona dolarjev in bodo po vsej verjetnosti še povečana. Pri ustanovitvi Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu so mnogo razpravljali o tehničnih odnosih med Jugoslavijo in Italijo, ki SO' dobri. Izvoz jugoslovanskega lesa je tako na-rastel, da je Italija zdaj na prvem mestu, s tržaškega lesnega trga pa je Jugoslavija na žalost praktično odsotna. Glede vprašanja, kateri; oddelki velesejma predvsem zanimajo jugoslovanske kroge, je inž. Barbalič o-meniil, da Jugoslavija potrebuje predvsem stroje, prometna vozila, električni material itd. Ob zaključku tiskovne konference je ing. Sospisio še enkrat v imenu tržaških gospodarskih krogov poudaril, da hoče biti Trst stikališče msd italijam skim in jugoslovanskim gospodarstvom. Tržačani so prepričani, da se bo ta pomembna tržaška funkcija o- Tržaški velesejem je tesno povezan z usodo tržaškega gospodarstva. Vodstvo sejma si vztrajno prizadeva, da bi sejmu dalo dokončno obliko, a hkrati daje samo splošnemu tržaškemu gospodarstvu učinkovite sunke, da bi ga porinilo iz sedanjega mrtvila. Vodstvu pomagajo podjetni Tržačani! z raznimi vzpodbudami in nasveti pa tudi s tem, da razstavljajo ali ga obiskujejo. Pravzaprav imamo v Rocolu dva sejma: dnevnega in nočnega. Dnevni je bolj tih in miren. Podnevi prihajajo na sejmišče le redki obiskovalci, in sicer taki, ki si hočejo ogledati razstavljene stvari, zvečer pa se preseli v Rocol tako rekoč ves Trst. Ni ga Tržačana, ki ne bi srečal zvečer tam svojih prijateljev in znancev. IZDELKI ITALIJANSKE INDUSTRIJE Kakor na vsakem sejmu je tudi letos bogato zastopana italijanska proizvodnja vseh vrst strojev, orodnih in ladijskih strojev, precizne mehanike, pa tudi tekstilna industrija, predvsem proizvodnja umetnih vlaken. Pozornost zbujajo najnovejši izdelki za opremo' stanovanj. Na sejmu razstavljajo pohištvo poleg tržaških podjetij (Žerjal), tudi mizarska podjetja iz Italije, predvsem z Beneškega. Zanimanje vzbujajo mogočni traktorji Ansaldo Possati, od katerih so prodali do zdaj v Jugoslavijo 1571, v ostalo inozemstvo pa le 1295 komadov. V steklenem paviljonu Finmare je vredno si ogledati približno 3 metre dolg model ladje »Cristoforo Colom-bo«. V oddelku GRDA pa še mnogo večji prerez modela ladje za prevažanje nafte. Na prostem je videti celo vrsto mehaničnih plugov in drugih strojev to varne Toselli za obdelovanje zemlje, med njimi je plug orjak za izkopavanje jarkov za nove trtne in sadne nasade 3,5 m dolg in 2,5 m širok, ki reže 1 m globoko v zemljo in za katere ga je potreben traktor 110 konjskih sil. Pred vhodom v lopo B sta tudi dve frezi Simar, o katerih smo že pisali v našem listu, dn sicer freza z Dieselovim motorjem 9-10 'konjskih sil in freza na petrolej 8 konjskih sil. Značilno za tržaški velesejem je dejstvo, da teh dveh strojev ni razstavila švicarska tovarna, -ampak jih je razstavil tržaški trgovec. TRI DRŽAVE Z BLIŽNJEGA VZHODA Letos, so .se prvič udeležile tržaške sejemske prireditve trj. države Bližnjega vzhoda: Sirija, Libanon in Jordanija. Njihova udeležba ni tako važna zaradi razstavljenega blaga, temveč bolj zaradi stikov, ki so bili s tem obnovljeni med obmejnimi državami in Trstom. Tudi Irak je odposlal svoje odposlance na tržaški velesejem. Tem državam so bili posvečeni trije dnevi, na katerih so se njihovi predstavniki sestali s predstavniki tržaškega velesejma iji tržaškega gospodarstva sploh. Poročila d rezultatu teh pomenkov so zelo ugodna. Trst je v tem pogledu pravzaprav zaostal za Barijem, ki prireja posebne sejme posvečene izmenjavi z Vzhodom. KAJ IMAJO GRKI Grki prodajajo v svojem paviljonu razne predmete, med temi porcelanaste krožnike z grškimi motivi (1200 lir za komad). Med raznim drugim blagom razstavljajo tudi tkanine, ki pričajo o napredku te industrijske panoge v Grčiji. Tudi Grkom je bil posvečen posebni dan (pretekli torek). Na sejem je prispel grški poslanik iz Rima. krepila. Izrazil je svoje upanje, da obstaja tudi na jugoslovanski strani prav takšna dobra volja; to' bo privedlo do nadaljnjega zboljšanja trgovinskih odnosov v obojestransko- korist. Uprava tržaškega velesejma je jugoslovanskim gostom -priredila v restavraciji pri Obelisku na Opčinah svečano kosilo. Popoldne so se predstavniki ju oslov anskega gospodarstva sestali s predstavniki Zbornice za o-krepitev trgovinske izmenjave med Trstom in Jugoslavijo' v začasnih prostorih pri podjetju SIMA. Zvečer je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak v prostorih jugoslovanskega predstavništva priredil sprejem, katerega so se udeležili predstavniki ital-tržaških oblastev — med njimi tudi generalni vladni komisar dr. Palamara, kvestor dr. Marzano, po-dprefekt dr. Maciotta, tržaški podžupan ing. Visintin, načelnik tiskovnega urada dr. Ridomi, italijanski generalni konzul v Kopru dr. Alber-tario; nadalje predstavniki tržaških gospodarskih krogov, kakor rag. U-lessi (v imenu GRDA), dr. Addobati (tajnik trgovinske zbornice), predstavniki Zbornice za okrepitev pospeševanja med Trstom in Jugoslavijo, ravnatelj Aquile dr. Guicciardi i. dr. JUGOSLOVANSKI DELEGAT V TRGOVINSKI ZBORNICI V petek dopoldne je ing. Barbalič, glavni tajnik Zvezne zbornice za zunanjo trgovino, ki je vodi jugoslovansko delegacijo na tržaškem velesejmu, obiskal predsednika tržaške Trgovinske zbornice kap. A. Cosuli-cha, s katerim sta govorila o- raznih vprašanjih v zvezi z. regionalnim tržaškim trgovinskim sporazumom, ki je bil podpisan v Rimu. V dopoldanskih urah so se ing. Barbalič, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mara Dermastja in ostali jugoslovanski gospodarstveniki, ki so prišli v Trst, sestali s predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja, ter se z njimi razgovorili o gospodarskih vprašanjih v zvezi z gospodarskimi odnosi med Trstom in Jugoslavijo ter posredniško vlogo Trsta v trgovini med Italijo in Jugoslavijo. Pred odhodom iz Trsta je jugoslovanska delegacija obiskala -predsednika tržaškega velesejma ing. E. Sospisia in ga povabila na obisk zagrebškega velesejma ter razstave vina na »Gospodarskem razstavišču« v Ljubjani. Ing. Sospisio je obe vabili sprejel. Pustra slika jiigasloiian-skt;i>a izvoznega blaga Jugoslavija je seveda tudi letos zelo častno zastopana. Udeležena so sledeča podjetja; raznovrstne alkoholne pijače, kakor vino, žganje, likerje in drugo razstavlja reško podjetje Istra-Vino, beograjski Navip, ljubljansko »Slovenija-Vino«, ptujsko »Slovenske Gorice«, »Vino-Export« iz Umaga, koprsko »Vino-Koper«, »Vino-Sadje« iz Brežic, zagrebško »Vino«, »Vinopro-met« in »Jadran-Koper«. Delamaris iz Izole ima na razstavi konzerve in predelane ribe. Koprski »Fructus« zelenjavo in sadje in proizvode. Zagrebška »Jugoriba« sardine, tune v olju in druge ribje konzerve; Ljubljana-Ex-port« konzerve, suhomesnate izdelke, čreva, mineralne vode in drugo. Pi-rotsko »Ponišav 1 je-Export«: pirotske preproge. Zagrebško »Sljeme« suhomesnate in klobasne izdelke in mesne konzerve. Ljubljanska »Slovenija Živino-promet« mesnate izdelke, čreva, seno in slamo. Zagrebško »Voče«: suho sadje, zelenjavo, konzerve in drugo predelano, sadje, med, višnjev sok, mečo (pulpo) im druge poljedelske proizvode. »Iskra« iz Kranja: telefonske aparate in pribor, kinoprojektorje in naprave, električno vrtalno orodje, merilne instrumente, električne števce in drugo. Zagrebška tovarna »Rade Končar« : generatorje, transformatorje, električne motorje in druge električne aparate. Rudnik svinca in topilnica v Mežicah: rafinirani svinec, svinčeno pločevino, svinčena zrna, cevi in drugo. »Jugomimeral« (Zagreb): rude, kovine, zlitine kovin, cement dn drugo. »Primorje-Export« (Nova Gorica): mramor in mramorne izdelke, opeko, korce, gips in kredo. Slovenija-Les in Ljubljanski les: žagani les, lesne proizvode, lesne izdelke za gospodinjstvo, lesno garnituro, vezane in panel plošče, furnir, stole in pohištvo. »Industrija stakla« iz Pančeva: steklene šipe. »Kemija Im-pex«: kemikalije, kavčuk, izdelke iz plastičnih snovi, steklo, porcelan in keramiko. »Ris«, Zagreb: higienske gunVjaste artikle, igrdčke. »AJjnna« (Žiri): usnjeno obutev. Toko (Domžale) : usnjene kovčke, potne torbice, rokavice in drugo usnjeno galanterijo: »Dom« (Ljubljana): pietarske izdelke domače obrti, čipke in drugo, lesno galanterijo. »Jovan Mikič« (Subotica): ročno izdelane orientalske preproge..»Rukotvorine« (Zagreb): izdelke domače obrti, čipke in drugo. Sodelovanje jugoslovanskih podjetij na mednarodnem velesejmu v Trstu priča o tem, da je celotno jugoslovansko gospodarstvo zelo zainteresirano na blagovni izmenjavi s Trstom. Na velesejmu so zastopana podjetja iz vse Jugoslavije iz najrazličnejših panog jugoslovanskega gospodarstva. Tako priznavajo Trstu in tržaškemu pristanišču pomembno mesto, ki ga zavzema že po svojem zemljepisnem položaju, hkrati pa tudi po svojih gospodarskih pobudah v trgovini:, pomorstvu in iidustniji. živa in zaklana sivina in živinorejski proizvodi zavzemajo vidno mesto v jugoslovanski .izvozni trgovini. Jugoslavija ima nekoliko prvorazrednih tovarn za izdelavo mesnih konzerv in klobasičarskih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje v inozemstvu. V izobilju ima razne vrste rib, ki se izvažajo sveže in v konzervah. Povsod posebno cenijo jugoslovaske konzervirane sardine, skuše (skombre) in tune zaradi njihove kvalitete in olja, poleg tega pa vlada precejšnje povpraševanje po ribjih luskinah, spužvah, ko ralih, pijavkah, žabah itd. že desetletja nastopa Jugoslavija na svetovnem trgu s suhimi slivami, ki so zelo cenjene zaradi svoje izredne kvalitete in visokoprocentnega sladkorja. Jugoslavija izvaža tudi druge vrste sadja in razno zelenjjavo, poleg tega pa tudi mnogo konzerviranega sadja: kompote, sadno mečo, sadne sokove, marmelado, pekmez, suho in kandirano sadje kakor tudi konzervi- UVOZ IZVOZ Zalogo električnega oriboro m oadomestnih delov *o avtomobile TRST — m. CORONEO, :!U Tel. 21-1101% rano in suho zelenjavo. V izvozu vin se nahaja na šestem mestu. Letna proizvodnja znaša povprečno okrog 4,800.000 hektolitrov raznih vrst vin, ki so zelo cenjena zaradi odstotkov alkohola in ekstrakta, ki ga vsebujejo in zaradi svojih aromatičnih lastnosti : čistega okusa in buketa. Proizvodi gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije so že dolgo znani in cenjeni na svetovnih tržiščih. To še posebno velja za izdelke iz trdega lesa, predvsem hrastovega dn bukovega. 85% jugoslovanskega lesa za kurjavo gre v Italijo. Tudi mehak, žagan les zavzema vidno mesto v juoslovan-skem izvozu na italijanskem tržišču, Pogosto berepio v časopisju vesti o sintetičnih snoveh, ki prihajajo v vsemogočih različkih na tržišče in vedno bolj izpodrivajo mnogotere naravne snovi, ki so se nam nekdaj zdele nenadomestljive. Kljub temu kljubuje še marsikateri naravni proizvod proizvodoim kemičnih tovarn. Eden teh je pluta, 2 do 5 cm debela plast, ki se ustvarja na deblu in vejah drevesa plutovea (Quercus suber L.). Takoj naj še to omenim, da ni pluta le v obrambi .pred navalom novodobnih sintetičnih proizvodov. Nasprotno1: iz leta v leto. naraščata gospodarski in tehnični pomen plute. Deblo plutovea je močno, a ne doseže velike višine, ker se kaj kmalu nad zemljo razveji v krepke veje. Krošnja plutovea je velika ter zelo razvejena. Plutovec zraste običajno v višino 10 m. Vendar obstajajo1 tudi 20 do 30 m visoki plutovci, obsega 2,5 m. Niso znani točni podatki o tem, kakšno starost doseže to zanimivo drevo. Vemo pa za plutovce, ki so 250 let stari. Vsekakor je brez pomena, da bi želeli vzgojiti zelo stare plutovce. To pač zato, ker preko 150 let stara drevesa ne dajejo več dobre plute. Plutovec uspeva v deželah ob Sredozemskem morju — in to predvsem v zapadnem delu — pa tudi v obrobnem pasu ob Atlantskem oceanu. Ponekod so ga poskušali vzgojiti tudi drugod, a poskusi niso uspeli. V Združenih ameriških državah so hoteli zasaditi s plutovcem obalo Tihega oceana, Rusi pa obrežje črnega morja; tudi v Južnoafriški uniji skušajo udomačiti plutovec. Oglejmo si proizvodnjo plute! Na prelomu iz preteklega v to stoletje je znašala svetovna proizvodnja 80.000 ton. Danes proizvajajo posamezne države : Z as a j en a Let n a, proiz-po vrš. v ha vod nj a to n Portugalska 690.000 150.000 Španija 340.000 70.000 Alžir 440.000 40.000 Franc. Maroko 310.000 18.000 Francija 150.000 12.000 Tunis 110.000 5.500 Italija 80.000 11.000 španski Maroko 40.000 2.000 Na površini 1 hektara pridobimo 50 do 217 kg. V nekaterih deželah, predvsem na Portugalskem, goje plutovec smotrno v skrbno urejenih nasadih, nekakšnih sadovnjakih. Ponekod tvorijo plutovci velike gozdove, ki pokrivajo gričevja in širne doline; takšna kulture plutovea pa opažamo na Sardiniji. Pluta sestoji iz prožnih strnile, v katerih je zrak. Kemična analiza pa nam pove, da je pluta iz 58% sube-rina, 22% celuloze, 12% lignina, 5% vode, 2% cerina ter še manjših količin raznih drugih snovi. Specifična teža plute znaša 0,20 do 0,25. Torej je pluta ena najlažjih snovi. Prav zato jo v veliki meri uporabljamo za izdelovanje rešilnih pasov ter mnogoterih ribiških pripomočkov. Ker je v plutnih stanicah hermetično zaprt zrak ter znaša njega vsebina 50 in še več odst. celokupne pro- tako da je Jugoslavija s 177.429 kub. metrov na drugem mestu v italijanskem izvozu tega artikla. Izvoz trdega žaganega lesa je zelo pomemben za jugoslovanski eksport. Italija zavzema v tem pogledu drugo mesto v jugoslovanskem izvozu. Na važnem mestu so izdelki jugoslovanskih lesnih tovarn, ki jih poznajo po vsem svetu po kvaliteti in raznoličnosti. Ti izdelki so1 predvsem: vse vrste bukovih in hrastovih parketov, zaboji, leseni sodi ain kadi, stoli navadni in iz upognjenega lesa, vse vrste pohištva za dom in za pisarno. Azbest, opeke in strešna opeka imajo stalne potrošnike v Italiji, Avstriji, Zahodni Nemčiji in na drugih tržiščih. Poznane so opeke iz raznih krajev Istre -in Vojvodine. Jugoslovanska steklarska industrija danes uspešno proizvaja razne vrste stekla od lahkega ročno pihanega, navadnega in dekoriranega za domačo' uporabo pa do strojnopiha,nega, stekla najmodernejšega načina. Jugoslavija izvaža tudi steklo za farmacevtske namene, kakor tube, ampule in fiole, zlasti pa ravno steklo raznih debelosti in dimenzij. Po izdelkih jugoslovanske domače obrti je veliko povpraševanje po svetu že mnogo let zaradi prefinjenosti njihove izdelave in obilnosti barv in motivov. Med njimi zavzemajo najvažnejše mesto preproge, čipke, vezane garniture, prti, vezane ženske bluze, otroške obleke, copate itd. Prav tako so cenjeni tudi filigrani in zlati izdelki. Znane so orientalske preproge iz Makedonije. V Sarajevu izdelujejo vse vrste tkanin in ročno vezanih orientalskih preprog. Pirotske preproge izdelujejo, letos na tržaškem velesejmu. Tvornica preprog Jovan Mikič v Subotici proizvaja vezane perzijske preproge vseh velikosti in vzorcev, ki jih kupujejo skoraj vse evropske kakor tudi prekomorske dežele1. Jugoslavija ima zaradi svojega zemljepisnega položaja in podnebja v izobilju razne vrste zdravilnih zelišč in tobaka, ki jih v inozemstvu radi kupujejo. Zlasti je treba omeniti gojenje maka, iz katerega dobivajo opij. Raznoličnost podnebja in razne vrste zemlje v Jugoslaviji omogočajo saditev več vrst in tipov tobaka visoke kvalitete. V Jugoslaviji proizvajajo predvsem tobak za cigarete, ki je večinoma orientalskega tipa. Na letošnjem sejmu je razstava in prodaja zelo lepih slovenskih knjig. Želeli bi, da bi se v bodoče precej razširila in spopolnila še s hrvatskdmi in cenejšimi slovenskimi ,knjigami, da bi sl jih mogli obiskovalci sejma nabaviti, ker pride človek v tržaških knjigarnah zelo težko do slovenske knjige. Dobro bi bilo tudi, da bi se jugoslovanska vlada zavzela za to, da bi stornine plute, je ta snov odličen zvočni in toplotni izolator. Pri navajanju fizikalnih lastnosti plute je treba opozoriti tudi na njeno veliko prožnost. Pluta ne gnije. Pluta je skoraj popolnoma nepropustna za pline, vodo, alkohole, eter, olja. Obiranje plute je važno opravilo. Vsaka država ima zadevne predpise, ki ščitijo plutine nasade pred uničenjem zaradi nepravilnega izkoriščanja. Običajno olupijo plutovec prvič takrat, ko ima 10 do 12 let starosti. Lupljenja potem ponove vsakih 8 do 12 let. Najprimernejši čas za to opravilo je v juniju in juliju. V prvih dveh letih po lupljenju zraste največ mlade plute, namreč 4 do 6 mm. Vsako, nadaljnje leto pa zraste vedno manj nove plute. V devetem letu zraste le za dobra 2 mm plute. V času devetih obiranj da 120 let staro drevo približno 220 kg plute. Letno proizvodnjo 300.000 ton plute nam da 120 do 150 milijonov plutov- ATOM IN ŽIVLJENJE Ameriški učenjaki še vedno raziskujejo posledice dveh atomskih bomb, ki so jih ameriški letalci vrgli na Hiroši-mo in Nagasaki (na Japonskem) avgusta 1945. Zanima jih zlasti učinek radijskega izžarevanja na človeški organizem. Zdaj proučujejo vprašanje, ali ljudje, ki so jih oplazili atomski žarki prej umrejo, kakor bi sicer. Pri tem proučevanju so zadeli pa vprašanje, ki danes zanima pravzaprav vse človeštvo, in sicer kateri je pravzaprav glavni vzrok staranja in smrti človeka.. Raziskovanje, ki so izvršili v Hirošimi, bo morda (privedlo do novih odkritij na tem področju in usmerilo izvedence, ki iščejo sredstva za podaljšanje življenja, pa novo pot. NAJVEčJE! LADJE PETROLEJKE NA SVETU Za prevažanje nafte na svetovna tržišča se potrebuje ogromno ladijske tonaže. Kakor znano; služijo temu namenu posebne ladje, ki imajo vgrajene tanke ali cisterne. V zadnjih letih vedno bolj večajo obseg cistern. S takimi ladijskimi kolosi hočejo prihraniti na prevoznih stroških. Tako n. pr. je bila junija 1953, leta v hamburškem pristanišču splovljena ladja-petrolejka »Tina Onassis«, ki ima 58.514 t vodnega odriva in nosilnost 45.242 t; dolga je 236;4 m, široka 29, vgrez (natovorjena) 11,52 m. V tem času je bila to največja ladja-petro-lejka na svetu. Zgradili so jo za grškega brodarja Aristotela Sokrata O-nassisa. če je ta ladja polno, natovorjena, ne more pinti skozi Panamski, niti ne skozi Sueški prekop, ker je globina teh prekopov samo 1.1.5 m. Odločilno za gradnjo takih oceanskih velikanov so gospodarski razlo- za slovenske knjige, im časopise odpadla carinska meja. Kla Avstrijski razstavi Avstrijski razstava je letos mnogo bolj enotno in okusno urejena, kot je bila v prejšnjih letih, njena vsebina pa je bolj uboga. Njena glavna nar loga je menda propaganda za turizem v Avstrijo. Razsitavlijalcev je v avstrijskem paviljonu 29 in 7 po drugih paviljonih. Prevladujejo razni nakiti, igrače in druge drobnarije. Avstrijci so se letos bolj uveljavili v oddelku za razpečavanje živil. Indonezija - bogata država Nova in zelo zanimiva je letos razstava Indonezije. Ta država rabi predvsem industrijske proizvode, medtem ko izvaža v prvi vrsti gumo — leta 1954 746.230 ton v vrednosti 3012 milijonov 800.000 rupij; (Ena rupija je 53 italijanskih lir), potem kositer, kopro (kopra je na soncu posušena kokosova meča), kavo, nafto, čaj, palmovo olje in vlakna. Glede proizvodnje kositra je Indonezija na drugem mestu na svetu; glede nafte in kave pa na prvem mestu na Daljnem vzhodu. Važnost te nove države, ki se je rodila šele po drugi svetovni vojni, nam bo jasna, alko upoštevamo njen zemljepisni položaj med Vzhodno Azijo in Avstralijo in mnogoštevilnost njenega prebivalstva, ki je znašalo- leta 1953 približno 80.000 milijonov duš. Od teh živi na samem otoku Java, čeprav je ta med štirimi velikimi otoki najmanjši kar 52 milijona. Indonezijska razstava je zelo zanimiva tudi zaradi svojih čudovito okusno izdelanih u-metnin, ki kažejo ogromno razliko med staro rafinirano' in globoko občuteno kulturo vzhdnoaaijskih narodov in našo razmeroma mlado zapadno kulturo, LETOŠNJE NOVOSTI Vzorčni velesejmi so važni predvsem zaradi tehničnih novosti. Takih absolutnih novosti ni na našem velesejmu, pač pa smo opazili nekaj relativnih novosti, to je take novosti, ki jih do zdaj. še nismo videli na tržašikem velesejmu. Prvo novost opazimo pred sejmiščem, to je taborišče s šotori, ki stanejo 25.000 do 150.000 lir; dalje postelje in druge potrebščine za ta-borenje. Druga novost je turistično letalo. : | ffi Se mnogo drugih zanimivosti' je na letošnjem tržaškem velesejmu, a kdo naj vse našteje in opiše. Ker je že noč, pojdimo se rajši okrepčat na pravi nočni sejem, najprej v ljubljanski in potem še v koprski bife, kjer se o-biskovalci v gneči trgajo za kranjske klobase, ljubljansko pivo, istrska in druga okusna jugoslovanska vina. Pa ni samo pred jugoslovanskim bifejem taka gneča, ampak je polno ljudi tudi pri vseh drugih bifejih in prodajah raznih živil in pijač. —od- o piuti ? cev! Pluto prodajajo v balah po 80 kg. Nje debelino izražajo v »črtah«. 1 španska črta je 2,257 mm. V krajih, kjer raste plutovec, uporabljajo kmetje pluto že surovo. Iz nje izdelujejo podplate za svojevrstne coklje ter posodo, v kateri hranijo pijače. Pomembna pa je industrijska predelava plute. Na prvem mestu je izdelovampe zamaSkov. Nadaljnji industrijski proizvodi iz cele plute so plufaste folije, tropske čelade, raz* novrstni ročaji, plutovina za čevljarsko industrijo; rešilni pasovi ter razni izdelki iz plute, ki jih uporabljamo pri ribolovu. Izredno obširno področje pa obsega tista panoga industrije, ki se bavi s predelovanjem zrnate pinte. Iz malih plutinih delcev napravijo z uporabo različnih vezilnih snovi ali pa tudi brez njih raznovrstne plošče, ki jih uporabljamo na najrazličnejših področjih, a v veliki meri predvsem v stavbarstvu. Ing. M. P. gi. Prevozni stroški s takšnim velikanom se znižajo, ker porabi ta pri isti hitrosti razmeroma manj pogonske sile za vodni odriv kakor manjše ladje. Take velike ladje tudi ne potrebujejo dosti več posadke kakor manjše. Končno pa gre pri tej stvari tudi za nekakšno bahaštvo, imeti največji tanker na svetu, saj je svak imenovanega Onassisa Stavros Spiros Niarhos kmalu za tem, 1. 1954 izročil v gradnjo še večji brod (579 t več). Nato pa je dal Onassis, ki je imel v tem času v gradnji posestrimo »Tine Onassis«, naročeno ladjo kar med gradnjo povečati za okrog 1800 t, ki bo s tem največja ladija-petroilejka na svetu. —om— PIVOVARNAH JI O PIVU Pivovarnarji iz 14 evropskih držav so organizirani v Evropskem sporazumu za pivovarstvo (European. Brewery Convention), ki prireja sestanke vsako drugo leto. Takšen je bil nedavno v Baden-Badenu v Zahodni Nemčiji. Prisostvovalo mu je 90 odposlancev iz 14 evropskih držav; prišli so tudi odpo-slanici iz Libije, Južne Afrike ip Kanade. Predsedoval je Francoz. Na dnevnem radiu je bilo 34 predavanj iz pivovarske stroke. Ta so s.e sukala predvsem okoli glavnih sestavin piva: slada, hmelja, vode in kvasa. Izvedenci so tudi ob tej priliki ugotovili, da vpliva hmelj obrambno proti jetičnemu bacilu. Na vprašanje, ali se v pivu razvijajo (toar cilj) bolezni sploh, so odgovorili, da ne. PROIZVODNJA IN IZVOZ NEMŠKIH AVTOMOBILOV V MAJU. V mesecu maju so proizvedli v Zahodni Nem čiji 72.470 avtomobilskih vozil, to je za 4,7% več kakor v mesecu aprilu. Izvozili so pa 33.100 avtomobilov proti 32 tisoč 621 v mesecu aprilu. TRST MED ITALIJO IN JIIUOSLAUJO Živahna tiskovna konferenca ing. Barbaliča SEM TER TJA PO SEJME Kaj moraš Vedeti termične RADIO TREV1SM TRST, ULICA S. MCOLO 21 - TEL. 24 018 Originalni angleški hiadilniki znamke L E C:________________ priprave za segrevanje in ohlajevanje prostorov^ hladilniki na pritisk 100 l <100 volt hladilniki 160 l za bare in sladoledarne Slovito švedsko podjetje ELEGTR0LUX nudi najnovejše hladilnike s 45, 70, 90, 140, 170, 206 zmogljivosti 220 volt na petrolej ali na tekom plin. Sesalnike za prah, stroje za čišeenje-Pralnc stroje, motorje za čolne. Jamstvo 10 let. Direktno uvažanje franco Jugoslavija. Hladilniki CROSLEI-BREDA na pritisk 170 l L. 159.000 franco Trst 225 l L. 199.000 franco Trst Jamstvo 5 let Jakob V ato vec TRST - Via TorreManca 19 Tel. 28-587, 37-561 UVOZ IZVOZ KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKETE MEMULO AEFHEDO Trieste-Trst V. Antonio Cacoia 3. Tel. 96-039 EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZV MOTOCIKLE „PARILLA“ in „BIANCHT'. Zastopnik in zaloga biciklov znamke „MELILLO“ - „BENOTTO‘' -„BIANCHI'‘. Zaloga specialnih biciklov za dirkače in zaloga nadomestn h delov za motocikle in bicikle Motocikel PARILLA (Milan) Mehanična delavnica za popravila, revizijo in obnovo avtomobilskih motorjev in motorjev za motorna kolesa in motoskuterje. Autogaraža ; ,,S. (iiiisto“ If. Antonio Caccia 10 - Tel. 00 159 lMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =, Telegr. IMPEAPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAZA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Jalilapnih in g laima naloga: UFFIC10 RAPPRESENTANZE MMMIC GIUSEPPE rappresenta: S. A. COMMERCIO IN GENERE Importazione esportazione CAP0DISTRIA DELLAIMRIS Importazione esportazione pešce conservato e fresco. FROCTUS Azienda Cooperativa, importazione esportazione frutta e verdure CAP0DISTRIA. COOPERATIFil Import export BEUGRdfl TRIESTE, Via Valdirivo 13/1, tel. 28-Vi9 - 31-996 GOSPODARSKO V^JT* RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA priredi od 3. do 11. IX. 1955 . MEDNARODNO RAZSTAVO VIN RAZSTAVA VIN VSEH EVROPSKIH VINORODNIH DRŽAV. — PREMIKANJE VIN PO MEDNARODNI KOMISIJI. - NAJMODERNEJŠI VINOGRADNIŠKI KLETARSKI STROJI IN NAPRAVE Vse informacije daje : ,,Gospodarsko razstavišče" Ljubljana, Titova 50, tel. 31-922 — Telegram: Razstavišče Ljubljana JUGOSLAVIJA KMETOVALCI IN VRTNARJI, 0RIŠČIT2 NAS! TRGOVINA KMtTUSKIH STROJEV IN ORODJA TRST STRADA VECCHIA PER ISTRIA IELEF0M ST. 41 • 176 Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine 10=7 • HIB' 117 V Piran tel. 51 Telegram: Ribič=Piran Tuulka uvoz JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST Ulica F. Filzi št. 23 * Telefon 37-004 M. SHNCIN TRIESTE, Telefona UL F- Filzi 5 N.o 35-519 Concessionario esclusivo per la Provincia di Trieste e Conti locali Jugoslavi della S. A. 0FFICINE MEC-CANICHE RERT0NI & C0TTI RERC0 — C0PPAR0 (Ferrara): Macchine e attrezzature per la riparazioue di autoveicoli Macchine utensili-Rettificatrici PRIZNANO MEDNARODNO MSr AOTREVOZNIlKO PODJETJE L, A GORI ZIJAJVA. GORIZIfl - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predel 379 Telegrami: Telefoni: JilGOLIIUIJA - RIJEKA 2G-51, 26-52, 2G 53 Teleprinter: JDGOLIIVIE 02526 VZDRŽUJE REDKE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/m JADRAN — SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: „N0RD-ADRIA‘‘ Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št. 1 MMABOČMA Df£.m AVH1CA JD)IESE3LSS ALBIN GOMBAČ Trst - Ulica deli'Agro 10 - Trst TELEFON 96-130 Moderno opremljena s specializiranim osebjem za revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionov, motornih koles ter ladijskih motorjev. Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo-Dobava originalnega materiala nemških, angleških, italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva in točna po zelo ugodnih cenah. I. Jo van Mik s i i IC FABRIKA TEP1HA I VUNENIH JASTUČIČA ZA MAZALICE 0R1ENTAL CARPETS WEAV1NG FACT0RY T1SSERANDERIE DES TAPIS 0RIENTAUX ORIENTALISCHE TEPPICHWEBEREI PROIZVODI : Rukom fivorene vunene tepihe persijskog Upa u svitu veličinama i desinama a po želji kupaca. Vunene jastučiče za mazalice lokomotiva i vagona. TELEFON 15-62,20-o3 Telegram: MERKA SUBOTICA E X P 0 R T POT J. N. A. BROJ 29 YU00SLAVIA Ulica S. Giusto 16 Telef. 93-609 PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ - KLEPARSTVO JAZBAA STANISLAV U VOZ-I5LVOZ vseh vrst blaga zastavbeništvo Vezane plošče vseh vrst TRST Urad in skladišče: Scalo legnami - Tei. 44-552 „LA ČASA DEL CINHALE" . TRIESTE ^ ™ f Sede legale: VIA DONOTA 1 - Tel. 36-556 presso Michele Seppilli Via Nirone, 8 Tel. 804-149 — 871-515 UVOZ IZVOZ SVINJSKEGA IN OSTALEGA USNJA Trgovsko izvozoo podielie za hoiačo io iieloo olil Ljubljana, Mestni trg 24 TRADE MARK Telefon 21-402, 20 308 Telegram- D0MBX00RT NUDIMO : ročno kleklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva. — Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva 6, Kardeljeva 4, Trg Revolucije 5, Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na Bledu. Predstavništvo za Trst in Italijo : ing. Andrej Čok, via Beato Angelico 8, tel. 48-057 Za ročno kleklano čipko: J o s i p D i d i č, Trst, via Carducci 10, tel. 24-931. Cenjenim odjemalcem se priporočamo za nakup S. I. L L. A. COSSI ALFONZ \ U\/0Z LESA 'h afia GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 'OS ^ bo „r<>si AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373 lite “h aie ^ d Dq i c Sro !od Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne mmiJiiES >nil «i sd bc ati a Rt »5<63 NAJ VEC JE SLOVENSKO PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV ■a (IZVAŽAMO:] Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnirje Parkete — Lesene hiše —• Lesno galanterijo — Leso-vinske plošče — Pisarniško in stanovanjsko pohišto Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X» OBIŠČITE NAS NA VELESEJMU V LESNEM PAVILJONU! V,s »i ati D 4 UthIANA. UtOlLAVtJA LJUBLJANA EXPORT E X P O R T - IMPORT LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA P. O. BOX 328 - TJ&L. 20263 - 20333 - TELEGR. : LUBEX IZVOZ: Mesni in klobasičarski izdelki — Mesne konserve -- Greva — Mlečni izdelki — Sadni sokovi in pulpe Konservirane povrtnine — Minerale vode — Cigarete DVOZ: Prehranjevalni in kolonialni predmeti ESPORTA: Garni insaccate — Čarni conservate Budella — Derivati di latte, polpa e sue-ehi di frutta - Verdure conservate — Acque minerali — Sigarette IMPORTA: Produttl alimcutari e coloniali 'r. V 'Sc Obiščite nas na Velesejmu, kjer prodajamo kranjske klobase in cigarete ! .VINO KOPER' Veletrgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami: Izvažamo pristna istrska vina: Refošk Malvazija Borgundec Kabernet Merlot Mi stela in sladka Malvazija Potrebne informacije dobite v paviljonu VINO KOPER IN VINO EXP0RT UMAG postavljenem v gastronomskem oddelku tržaškega velesejma. Naš stalni predstavnik za Trst: Dr. SIMONIČ Z. Trieste, via Commerciale, 5/II Telefon 29-039 Oglašajte v !T ELEKTRO-INSTAUCIJSKO PODJETJE Ambrožič Milan TRST. Ul. BOCCACCIO ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 I Se priporočamo Pozor! u e N o h r oo ooc ooooo oooo ooo oc o vab: v svoj paviljon na velesejmu poleg paviljona ”B”. Nudimo izbrana BELA IN BBEČA VINA, SLIVOVKO, TE-BAN IN KBANJSKE KLOBASE. PIVO UNION ČBNO IN BELO. Vse informacije glede izvoza zgoraj navedenega blaga, prejmete v paviljonu Slovenijavino. SE PRiPOROEAlVIO! PRILIK OM VASEG D GLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU mag™ engleskih stofoea TRST - ULICA SAN MCOLO’ BROJ 22 - TELEFON 31-130 - TRST PRODAJA NA VELIRO I HALO ORIGINALNIH ENRLESH1H ŠTOFOVA ZA MUŠRA 1 ŽENSRA ODI JELA UZ NAJNIŽE C1JENE. testniK SEDEŽ, TRST - ULICA PARIO PILZI ST. 10/1. . TELEFON ST, 75-08 SrovGOSPOEARSKEGA ZDRUŽENJA OPOZORILO ,ajništvo Slov. gosp. združenja opo-Prja vse svoje člane, da se je preseli-v nove prostore ul. F. Filzi štev. 8, lllefon 37-808. r^LOVNIKOLEDAR —' 5. julija morajo proizvajalci in •^t0sisti sodavic, umetnih in naravnih ^ bralnih vod, leda in sveže ribe pla-davek na poslovni promet za pro-aje tega blaga izvršene prodajalcem a drobpo v mesecu juniju 1955. i 8. julija morajo delodajalci, kate-\j ® obrati so podvrženi nezgodnemu žalovanju, predložiti Zavodu za ne-I h(lri(> zavarovanje izkaz mezd, izpla-^ih v prvem polletju 1955, in nakani temu zavodu zavarovalno premijo * 5 drugo polletje 1955. ^0 10. julija morajo trgovci, poprav- * .^nice, trgovski zastopniki in prodaj-1 agenti za radio- električne aparate dtaterial predložiti koncesiopiranemu *vodu za radijske oddaje pole vpisni-5 Prejemkov in izdaj teh aparatov in ateriala v mesecu juniju 1955. A 10. julija morajo delodajalci predli Zavodu za Soc. skrbstvo (INBS) ■Polnjene obrazce V 4 G. S. c. 2 (za 'Sovce) in G. S. art. 2 (za obrtnike). OPOZORILO Obveščamo vse trgovce in obrtnike, ki imajo vajence, da po predpisih novega zakona (o katerem smo, že poročali) z dne 19. januarja 1955, št. 25 raztegnjenega na Tržaško ozemlje z odlokom št. 141 od 26. 4. 1955, do 10. julija izpolnijo obrazce Mod. NA/1, ki jih lahko prejmejo pri Uradu za delo. Obrtniki morajo izpolniti te obrazce v petih izvodih, trgovci pa, v dveh. Tajništvo Slov. gosp. združenja obvešča vse svoje člane, ki imajo hladilnike, da pravočasno plačajo takso na Registrskem uradu in napravijo prošnjo, da ,se jim podaljša dovoljenje za naslednje leto. V nasprotnem primeru bodo morali plačati globo, ki znaša prav toliko kot taksa sama. Pooblastilo »Tržaški hranilnici« (Cassa di Risparmio) v Trstu za dajanje kreditov obrtnikom in obrtniškim podjetjem na Tržaškem Odlok št. 187 Vladnega generalnega komisarja/ ki je bil objavljen v št. 18. Uradnega Vestnika z dne 21. junija 1955) določa nekatere spremembe Ukaza št. 169/1950. Po 1. členu je bil znesek, ki ga določa hranilnica za podelitev kreditov povišan od 105 milijonov na 175.000.000 lir. V 2. členu je povišana vsota, za katero jamči vladni komi- platevanfn socialnih sar, od prvotnih 150 milijonov na 250 milijonov lir. V smislu člena 3 Vladni komisar naloži pri Tržaški hranilnici 75 milijonov lir po obrestni meri 3% na leto kot svoj prispevek za investicije, navedene v členu II. torej 30 milijonov več kot določeno v Ukazu štev. 126 iz leta 1952. Cl. 4 pa določa ustanovitev sklada za državni prispevek 2 odst. k plačevanju obresti za kreditne operacije, izvršene y prid obrtnikov in obrtniških podjetij v smislu ukaza št. 169 z dne 5. septembra 1950, spremenjenega z ukazom št. 82 z dne 17. maja 1951 in št. 126 z dne 26. junija 1952 in v smislu tega novega odloka. Sklad bo znašal 25,000.000 lir. Vplačal ga bo vlad ni generalni komisariat. O dajanju prispevkov iz sklada sklepa Komisija za skonto,, navedena že v členu XI ukaza št. 169 z dne 5. septembra 1950 in, to v tistih mejah in tako, kakor bo določil vladni generalni komisar. Iz življenja Slov. gosp. združenja Dne 24. t. m. so se sestali predstavniki našega združenja z jugoslovanskimi gospodarstveniki, ki jih je povabila na obisk velesejma, ter z njimi razpravljali o številnih vprašanjih, ki se nanašajo na pospeševanje trgovine in prometa med Trstom ip Jugoslavijo. Govorili so tudi o novoustanovljeni mešani zbornici. prispevkov se osnovne in dopolnilne prispevke socialna zavarovanja plačujejo y ostalih italijanskih pokrajinah, ra-l11 v tako imenovani »Julijski kraji-ki je bila do leta 1918 del Avstro-’fsKe monarhije, z leplenjem poseb-_ znamk, ki jih izdaja Zavod za so-Ro skrbstvo, na zavarovalne knjiži-i (tessere). Pri nas se vsi osnovni ip Polnilni prispevki, razen za hišne pomnike pod lestvico št. 4. plačujejo v kovini neposredno Zavodii za social-0 skrbstvo na podlagi obračuna pri-'®Vkov in dajatev. Obračun mora de-"Sialec izpolniti na posebnih obraz-n ter ga poslati najkasneje deset dni 0 Preteku vsakega meseca Zavodu za )c'slno skrbstvo. Isti obrazci služijo za plačilo bolniških prispevkov, ^6re potem Zavod izroči pristojnemu 9vodu za bolniška zavarovanja. Tako Plačevanje prispevkov pri nas zelo ^Postavljeno. ^Pjlepše nam bo plačevanje prispev-^ Ponazoril praktični primer. Uemimo najprej za primer kvalifi-,:'ranega industrijskega delavca ki ^iorna »celotne« tedenske plače 11 ti-^ lir. Delodajalec bo moral zanj pla-■ naslednje tedenske prispevke za ^■alna zavarovanja: ' osnovnih prispevkov po lestvici št. 1 razred 6 L. 24. dopolnilnih prispevkov po lestvic; št. 5: a) za pokojninski sklad (11.000 x 9)* L. 990.— k) za sklad proti jetiki (11.000 x 2.60) I,. 286 — e) za brezposelnost (11.000 x 2) L. 220 — L. 1496.— Prispevkov v okviru »maksimuma« po lestvici št. 6, to je od L. 5400 x 32.90 (31.40 + 1.50) L. 1776 60 .kunaj na teden L. 3296.60 . 1 Od tega zneska si bo delodajalec r' Plači pridržal eno tretjino prispev-S' 1° je 3%, ali v našem primeru 330 r’ Vse ostale mora plačati sam. ''zemimo drug primer uslužbenca v ^Pvini, ki prejema recimo celotno me-plačo v znesku L. 52.000. Zanj bo j°ral delodajalec plačati Zavodu za so-alno skrbstvo naslednje mesečne pri-^ke za socialna zavarovanja: osnovnih prispevkov po lestvici št. 1, razr. 7 L. 120.— dopolnilnih prispevkov na temelju celotne plače po lestvici št. 5: a) za pokojninski sklad (52.000 X 9) L. 4680 — za sklad proti jetiki (52.000 x 2.60) L. 1352.— O za brezposelnost (52.000 X 2) L. 1040,— 3 V. 7072- Prispevkov v okviru »maksimuma« po lestvici št. 6. to je od L. 22.500x21.20 L. 4770. -,kupaj na mesec L. 11.962.— 1 ' Od tega zneska bo moral uslužbe-i r Plačati eno tretjino, ali 3%, to je 1.560, ki mu jih bo odtegnil deloda-ec Pri plači. Plomba: V obeh primerih je treba k j Bevkom za socialna zavarovanja ” ®teti še prispevke za bolniško zava-aPje, ki ga pri nas kakor smo že . Ježili — plačujemo po Zavodu za so- fij r^o Ne. 'Po skrbstvo. Višino teh prispevkov razložili v posebnem članku k- ^reden zaključimo poglavje o pridih za socialna zavarovanja, mora-k. omeniti še zavarovanja kmetijskih F-lavcev •> 1 razliko od plačevanja socialnih ,®evkov drugih socialnih zavarovanj N°r smo ga doslej opisali, to je z ne-m 'Pdnim plačilom skoraj vseh prilit k'tOV y gotovini Zavodu za socialno Jtktvo, razen po lestvici št. 4, ise pri-L-N za socialna, zavarovanja kmetij-s a delavcev plačujejo Zavodu le po-ftN0 na temelju davčnih spiskov, e-L 0 kot posredni davki. Za sestavljajo 'menskih spiskov kmetijskih delav-| , 2a določitev tako imenovanih «e-Lnih kmetijskih prispevkov)) (Contri-L1 anifioati delTagricoltura), za nji-LL.° izterjanje in plačilo Zavodu za L ialno skrbstvo in drugim ulstanovam L Nežna zavarovanja skrbi Osred-fl|i]i, .Hmrija v Rimu. Sestavljena je iz Kj, kaionarjev Ministrstva za delo, Oastav,nikov delodajalcev in delav-v j^. Komisija ima svoj osrednji urad ►',)r'N’ Za vsako pokrajino pa po en TO Venski urad ,s komisijo. Pokrajin-L k°misiji predlseduje prefekt. Glav-L haloga komisije je določitev letne-VSaP0vPrečja o potrebi delovpe sile za Ly hektar obdelane zemlje; pri oce-|ljf; aniu upošteva rodovitnost ter zem-*lta Sn° ^ego zemljišča (dolinska, gor-! S°zd,na itd.). ^»4, a hmelju cenitve, ki jo izvede po-LNaka komisija ter prijave, ki jo °žijo kmetijski delodajalci sami, jvSa Cl-10 Potem višino prispevkov za [Socialna zavarovanja y kmetijstvu lili 11 Za brezposelnost, kakor smo ome-pr; ^cd opombami pod lestvico št. 1. Pevke vpišejo nato v davčne spis- ke (ruole) pod naslovom »enotnih kmetijskih prispevkov«. Proti vpisom v te spiske je dovoljen priziv, in sicer v prvi stopnji na pokrajinski urad za e-notne kmetijske prispevke, y drugi stopnji pa na Ministrstvo za delo. Enotne kmetijske prispevke plačujejo vsi kmetijski delodajalci po površini in množini potrebne delovne sile, medtek kd imajo pravico do socialnih dajatev samo tisti kmetijski delavci, ki so vpisani v osebne imenske spiske pri občinah njihovega bivališča. Seznami so razdeljeni v razne vrste kmetijskih delavcev, kakor na primer v stalne kmetijske delavce, dnevničarje, polovi-narje itd. Sezname morajo župani javno objaviti, ker je proti njim mogoče vložiti priziv po enakem postopku, kakor smo ga opisali zgoraj glede enotnih prispevkov. Prepis imenskih spiskov kmetijskih delavcev pošlejo pokrajinskemu sedežu Zavoda za socialno, skrbstvo1, da poskrbi za neposredno plačilo pripadajočih dajatev vsem upravičencem tega zavarovanja. Enotni kmetijski prispevki obsegajo prav vsa socialna zavarovanja, razen proti brezposelnosti, to je zavarovanja za invalidnost, starost in potomce, za pomoč delavskim, sirotam, proti jetiki, in za bolniška zavarovanja. V zavarovanju so vključeni poleg osnovnih tudi vsi dopolnilni prispevki ter prispevki za družinske doklade. Iz enotnih kmetijskih prispevkov je izključeno zavarovanje proti nezgodam na delu, ker se zadevni prisevki še vedno plačujejo s posebno doklado na osnovni zemljiški davek, vendar so vsi kmetijski delavci zavarovani tudi proti nezgodam na delu. Ker imamo pri nas povečini kmečka posestva z neposrednimi obdelovalci (samostojni kmeti-lastniki), je treba o-meniti, da se pri določanju enotnih kmetijskih prispevkov na temelju letnega povprečja o potrebi delovne, sile za vsak hektar zemljišča najprej odbije domača delovna sila, kar pomeni, <3a se morebitni prispevki odmerijo le na razliko med domačo ip potrebno tujo delovno silo. Dejansko plačujejo enotne kmetijske prispevke samo kmetije, ki uporabljajo tujo delovno silo, to je kmetijske delavce. Uradniki in upravniki kmetij ter delavci na kmetijah, ki niso poljedelci (na primer vozniki, kolarji, kovači, zidarji itd), ter kmetijski delavci v podjetjih nekmetijske stroke ne plačujejo prispevkov za socialna zavarovanja na podlagi davčnih, spiskov, temveč kakor vsi ostali delavci in uslužbenci; vendar prejemajo vse socialne dajatve neposredno od Zavoda za socialno skrbstvo. Za družinske doklade y okviru »maksimuma)) (glej poglavje o celotni in maksimalni plači po lestvici č) plaču jejo delavci na kmetijah, če so ali niso poljedelci, po 49 Ur prispevka aa vsak delovni dan; uradniki pa 14% od plače v okviru «maksimuma». F. V. (Se nadaljuje) Postave in delo NOVI RAZSODI Razsodišče za minimalne mezde je znova podaljšalo1 veljavnost nekaterih razsodov za tiste nameščence in delavce, za katere ne veljajo kolektivne delovne pogodbe, in sicer: 1. z veljavnostjo do, konca oktobra 1955 za uslužbence v pisarnah odvetnikov, pravnih zastopnikov1, diplom, računovodij in komercialistov, davčnih svetovalcev, hišnih upraviteljev in trgovskih izvedencev; 2. z veljavnostjo do konca januarja 1956 za uslužbence -pri spedicijskih in pomorskih agencijah; 3. z veljavnostjo do konca marca 1956 za uslužbence: a) pri obrtnikih-vulkanizatarjih, b) pri potujočih zabavnih podjetjih (cirkusih itd.), c) pri podjetjih, ki izdajajo in tiskajo dnevnike in periodične liste; č) v konjskih mesnicah, d) v dnevnih hotelih. Vsebina razsodov je ostala v vseh primerih bistveno nespremenjena; samo za uslužbence v dnevnih hotelih so uvedene z veljavnostjo od 1. aprila dalje nove draginjske doklade. M A. C CH I ne: UTENSIDI fattore base dell industrializzazione A E ATNeTmaŠINE temeljni faktor industrijalizacije L’industria italiana delle macchine uten-sili ha una tradizione ormai consolidata da recenti brillanti affarmazioni in tutto il mondo. Essa tende al costante perfezionamento dei suoi prodotti, con [o studio ra-zionale delle strutture, delle presta-zioni e delle tolleranze, per il progresso di tutta la produzione industriale. ♦ 1,’liCIMl] promuove gli studi tecnici ed economici del settore e attrihuisce alle macchine prodotte dalle ditte ad essa associate, che rispondano a de terminali rec|uisiti, un marchio di gualita depositato e protetto a norma di legge. Per informazioni: IUVKliVIE COStRlITTUIII lULim HUCCHilVE DTENSir.1 Via (i. Giardino, 4 - Milana Tul. 89G-212 EXP0RT - IMP0RT ZEMALJSKIH PL0D0VINA I NJIHOVIH PRERADJEVINA Zagreb, Praška 2/11 Centrala: 30-044 Direktor : o6=583 Izuoz-uvoz: 36-012, 37=109, 23=610 Devizni obračuni: 37-736 Telegram: Vode Zagreb IZVOZIMO: sve vrste suježeg suhog uoca i povrča te njihovih pre-redjevina, a specijalno — suhi vrganj, suhu dalmatinska višnju ,,Marasku“, višnjev sok od višnje ,,Marnske", vodne pulpe, suhe šljive, kadem, orali, iješnjak, pčelinji med, šljivovicn, šumske plodove, urodicu, mekinje i ostalu stočnu hranu. UVOZIMO: južne vode, kolonijalnu robu i druge poljoprivredno-prekrambene proizvode. ESP0RTA frutta fresca e secca. verdure, polpe e succhi di frutta, marasche, prugne secche; frutti di bosco e sirnih. Telefoni: Te!ex; 02-110 Italijanska industrija alatnib mašina ima tradiciju boju skorašnji sjajni uspjesi n čitavom svijetu samo još pojačavaju. Ona teži stalnom usavršavanju svojih proizvoda racionalnim proučavanjem struktura, proizvodnosti i izdržljivosti, za unapredjivanje čitave industrijske proizvodnje. ♦ HUMU pokreče tehničke i privredne študije u svom sektoru i udara na mašine, koje su bile proizvedene od Strane firmi u njoj udruženik, a koje odgovaraju odredjenim zahtjeuma, kvalitetni žig, koji je deponovan i žaštičen zakonom. Za obavješlenja obratite se na: UAHOIVE COSTRUTTURI ITAMflIVII MACCHIIVE UTEIViSir.1 Via (i. (■iacilino, 4 - Milanu Tei. naii-212 ZA SKLICANJE TRŽAŠKE PRISTANIŠKE KONFERENCE Trije senatorji italijanske komunistične stranke so senatu predložili resolucijo, ki poziva vlado, naj čimprej izkoristi državno posojilo y znesku 34 milijard lir za dvig tržaškega gospodarstva in skliče mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču, ki je bila predvidena v londonskih sporazumih med Italijo, Jugoslavijo, ZDA in Vel. Britanijo. Poleg tega poziva šepat vlado, naj vskladi delovanje jadranskih luk — Trsta i-n Benetk — in sicer tako, kakor veleva naravno zaledje teh luk. Ministdr Villabruna je sprejel predlog, naj se čimprej skliče mednarodna konferenca o uporabi tržaškega pristanišča. SPREMEMBA PRI JUGOSLOVANSKEM PREDSTAVNIŠTVU Ing. Feliks Vrbanac, načelnik trgovinskega oddelka pri jugoslovanskem predstavniku zapusti te dni Trst; na njegovo mesto pride dr. Bogo Premelč iz odseka za zunanjo trgovino pri Gospodarskem Sve:u v Ljubljani. Ing. Vrbanac se je. vc.času svojega bivanja v Trstu s svojim taktom prikupil vsem tržaškim1 gospodorskim krogom ter se z vztrajnim propčevanjem poglobil v tržaške gospodarske-probleme. Želimo mu mnogo u-speha tudi na novem mestu! ZBORNICA ' Z/i POSPEŠEVANJE TRGOVINE MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO (Camčra per 1’incremento del commercio fra Trieste e la Jugoslavia) ima začasen naslov: Trst, Corso Italia 24/HI. (tel. 44-220); vendar naj prizadeti pošiljajo pošto na naslov Trst, ul. Galatti 22 - SAIMA. Zbornica že razpošilja posamezniffiT podjetjem vabilo za pristop. TRŽAŠKI ŽUPAN POJDE V AMERIKO. Pred nekaj tedni je ameriški generalni konzul v Trstu Harold Sims izročil tržaškemu županu ing. Bartoli ju vabilo ameriške vlade na daljši obisk v Združene ameriške države. Ing. Bartoli bo gost ameriške vlade 50 dni; po ameriškem vabilu bi lahko ostal v A-meriki 90 dni. Vabilo pravi, da hočejo Američani pokapati ameriško demokracijo na delu tržaškemu županu »pobudniku demokracije v Trstu«. ker je v Trstu pristisnila vročina z neznosno soparico. Najemnine za takšna stanovanja so se nekoliko dvignile tudi zaradi tega, ker napovedujejo1 vremenoslovci vroče vreme v juliju. focioiru. UTRINKI 32.000 SE JIH JE VRNILO DOMOV Predstavnic nemške vlade je v Bonnu izjavil, da je lansko leto zapustilo 32.000 as,eb zaihodnonemiška republiko in odpotovalo v Vzhodno Nemčijo. Nekaj več kakor 40% teh ljudi je prej pribežalo iz Vzhodne Nemčije v Zahodno. Tu niso mogli najti zaposlitve Končno sd se naveličali življenja v taboriščih- in. se odločili' za povratek Povprečno je pribežalo iz V zhodne Nemčije okoli 50.000 ljudi na! leto. Mnogo kmetov in obrtnikov prihaja n se vrača pogosto čez mejo. Predstavnik nemške, vlade: je obžaloval, da morajo beguned iz Vzhodne Nemčije dolgo čakati na delo v taboriščih. GOSTOTA PREBIVALSTVA V ZAHODNI NEMČIJI NARAŠČA Zahodna Nemčija spada med naj-go-stejše obljudene dežele v Evropi. Dne 31 decembra lanskega leta je Z. Nemčija štela 49,763.400 prebivalcev, od katerih je bilo 23,406.500 moških m 26,356.900 žensk. Na kv. kilomiter od* padajo torej 203 prebivalki. Na evropski celini prekašata Nemčijo samo še Nizozemska s 327 prebivalci in Belgija z 288 pireibiivalcil. Tako je Zapadna Nemčija skoraj dosegla Veliko Britanijo s' severna Irsko (208 prebivalcev na kv. km). Porast prebivalstva v Zahodni Nemčiji' treba pripisati predvsem stalnemu prilivu beguncev in izgnancev iz Vzh. Nemčije. Ob koncu 1. 1954 so našteli v zvezni republiki 8,576.000 izgnancev in 2.378.000 doseljencev. V primerjavi z 1. 1939 se je prebivalstvo na področju Zahodne Nemčije povečala za 10,426.000 oseb. ali 25,5%, v glavnem zaradi dotoka beguncev, a v znatni meri tudi vsled naravnega prirastka. DESETLETNICO OBSTANKA je nedavno obhajal »Primorski dnevnik« v Trstu. NOVO CESTNO KRIŽIŠČE NA OPČINAH. Sedanje križišče nove avtomobilske ceste iz Trsta čez Opčine in Prosek proti Gorici s cesto iz Trsta proti Sežani bodo zgradili na novo, in sicer tako, da bo sežanska cesta zgrajena kot podvoz. Pričeli so že dovažati material za začasno stransko cesto. NOVO NAROČILO ZDRUŽENIM JADRANSKIM LADJEDELNICAM. Geno-veške plovne družbe »Giacomo Costa fu Andrea«, »Lloyd Tigullio« in »Marin-lloyd« so naročile pri .Združenih jadranskih ladjedelnicah dve ladji po 16.000 ton. . fin DOKTORIRAL JE NA TRŽAŠKI GOSPODARSKI FAKULTETI Tržačan Ne-bojša Višmjevec, in sicer s tezo o zunanji jugoslovanski trgovini. Čestitamo mlademu doktor jul LADJO »PIAVE«, KI PRIPADA TRŽAŠKEMU LLOVDU, so odpeljali v Genovo, in jo postavili na progo Ge-nova-Kongo. OTROŠKA PARALIZA V TRSTU. Po podatkih deželnega sveta za zdravstvo je bilo v času od 17. aprila do 24. junija v Trstu 19 primerov obolenja za otroško paralizo. Največ obolelih otrok ima okoli 7 let. sets- S TEMPERATURO RASTE KONJUNKTURA. V zadnjem času je v tržaški okolici narastlo povpraševanje po stanovanjih in sobah za letpo sezono, Devize na nemškem trgu. Bank der deuibscher Laender obračunava devize po naaleditiljih [tečajih: 1 egiptovski funt 12,05 mark G (Geld — denar), 12,05 DM B (Brief — pismo); 100 italijanskih Ifir 0,671 DM G, 0,673 B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1.398 DM G, 1.402 DM B; ICO avstrijskih šilingov 16.135 DM G, 16,175 DM B; 100 portugalskih etkudotv 14,50 DM .G, 14,63 DM B; 100 grških drahem 14.00 DM G. Evropski plačilni zvezi (EPU) so te dni v Parizu sklenili podaljšati življenje za eno leto, do 1. julija 1956. Anglija in Zah. Nemčija, klii sta v teku zadnjih dveh let dosegli tolikšno mero stabilnosti v svojih plačilnih bi-Irneah, da je postalo sporno, ali imata od nadaljnjega članstva v EPU še kake koristi, sta se zavzemali za prosto zamenljivost valut, za odpravo EPU in za ustanovitev evropskega denarnega fonda na njenem mestu. Italija in Francija, ki sta v odnosu do EPU močno pasivni, sta pa nastopili odločno za njeno podaljšanje, češ da bi nagel prehod na prosto zamenljivost valut povzročil pretrealjaje v gospodarstvu evropskih držav, ki so članice unije. Obveljalo je stališče Italije dn Francij?. Tako. je bil obnovljen dosedanji mehanizem za nadaljnje leto. Medtem bodo strokovnjaki nadaljevali študij, kako bi s sistemom nekakšnega »kli-nihga« ugladili pot k prehodu iz EPU v slistem zamenljivosti valut in ustanovitvi evropskega denarnega fonda. D. z o. j. UV0Z = IZV0Z SMREKOV LES TRDI SLAVONSKI LES SLAVONSKI PARKET! Trst, ul. Pascali 13 Tel. 90-878 I>. MEKI IRSr, TRIESTE, UL MILANO 1/1 Telef. 29-812, Telgr. KAPI, Trieste Import = Export vseh vrst PLDT0VIM in GMDMIMIM MAlERtM,ft GOSTILNA F U R 1j A REPEIVTABOR DOMAČA K U iTlN JA GjGilSTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Repentabor! »GOSPODARSTVO" izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din: naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 za cono B letna 380, poli. 200 se naročajo neposredno pri upravi »Go-szodarstva«. — GENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgov, urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« MAGAZZINI TOLENTINO TRIESTE - VIA XXX OTTOBRE 5 VELIKA IZBIRA PLETENIN - NOGAVIC SRAJC ■ PERILA KOPALNIH OBLEK UGODNE CENE-ZAMENO ULAGO! PODUZEČE ZA IZVOZ DRVA I DRVNIH PROIZVODA ZAGREB, Maruličev trg broj 18 Telegram: EXPORTDRVO — Zagreb Telefoni : 36-251, 37-323 Poštni pretinac: 197 OBAM NAJPOVOUIJE PUTEM SVOJIH RAZGRANATIH VEZA ESPORTAZIONE LEGNAMI E PRODOITI DEL LEGNO IN TUTTO IL HONDO I Z U I) Z RFZANF, GRAEELIŠČARA REZANE GRADE CETINA-RA DDŽICA HRASTOVIH CELUL0ZN0G DRVA 0GRIJEVN0G DRVA Ž LJEZNIČKIH PRAGOVA UGLJA ŠUMSKOG 1 RE-T0RTN0G SPERPLOČA 1 PANEL-PL0ČA FURNIRA, PARKETA SANDURA, FAGAVA STOLICA IZ SAVIJEN0G DRVA NAMJEŠTAJA RAZN0G DRVNE GALANTERIJE ALATA ST0LARSK0G - -I TEZGA ČETARA I BIST0VA TANIN EKSTRAKT Agenzie in Italia: Trieste: Rupcna n Succcssim — Trieste i/ia tldine 13 Milano Ditta M. Freud — Milano liu Uninuu 2 B0SC0L0 & C. teg? TBST, TRIESTE - /II m Gmmula 10 - Tel. 3G-117 23-G57 Hrr.ojavi : BOECOI. URIVA Kupujemo: odpadke metala, rezani les, jajca, kemične proizvode Prodajamo: stroje, Diesel mnlerial in tehnične predmete GIUSTINA SOCIETA PER AZIONI TORINO - VIA SERVAIS 125 TELEF0N0 790-022 Univerzalni reldiacSi slroj na tiiilravlični nrilisk NADOMESTNI DELI ZA URE VSEH VRST ♦♦ Vsakovrstno orodje "lir TRIESTE, V. S. Lazzaro 8 TEL. 36-3-08 Zaloga prvourstnih G. M. CMilN & FIGLIG briških, vipavskih in domačih vin UVOZ - IZVOZ PliUTOVIHTE BMC IVAN in IZJMEIAKOV GORICA - Ulica Croce št. 4 ■tip . pisarna 3497 Telefom: dom 2070 Trst, Ulica i. deliaCroced TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE n T i "S «jr m -^S I | IMPORT ji M A=~ TRST . TRIESTE EIPORT Ul. Ginnastica 1 Telefon i Uradi št. 94-252 privatno 26-364 TELEGRAM : SIC MAMARE RADIO S. ROSELL! Trieste, Trst uia Tor S. Pietro 2, tel. 31294 Uvozno in izvozno podjetje — Zaloga televizijskih aparatov »Geloso«, »Alloc-chio Baehini«, »Čondor«, »Kennedy« 17, 21 in 24 palcev Radioaparati priznainih znamk z in brez »UKU« — Kontrolni radioaparati — Zalaga nadomestnih delov za televizijske aparate in radioapa-rate — Cevke najboljših z.namk, amplifikatorji, antene za televizijske aparate in UKU. — Vseh vrst gramofonskih plošč s posnetki svetovnih orkestrov in slavnih pevcev . ZOBOZDRSVNlSKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zoliozdravnik-kirarg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze Sprejema od 9. do 12. in od IS. do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-11. (vogal Ul. Carducci) tel, 37-1 18 EUIGI ZONGUEU Radio elektrika - Prodaj a in popravila. — Popravlja tudi električne stroje. IMPORT EXPORT Gorica, Corso Verdi 1 Telefon : 23-64 „miM“ TEPIHE PRODAJA NA KOSriŠAV^JTE TRŽAŠKEM VELESEJMU PODJETJE export-pirot OBISKOVALCI, obiščite nas v paviljonu nameščenem pod 1 stopniščem palače narodov ob vhodu iz ulice Rossotii. VELIKA IZBIRA po želji in okusu ročno izdelanih tepihov iz čiste volne in zajamčenih barv POIMIŠAVUE EXPORT PIROT JUGOSLAVIJA TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA 'TRST. Zaloge kave so se na tržaškem tranzitnem trgu znatno skrčile; zaradi tega se je povpraševanje povečalo. Cene fco skladišče prosta luka so naslednje: Minas 2 51-52 dolarjev za 50 kg, Rio 5 48-49 dol.; Kostarika 535-555; Gua-temala 520-540 .sh.; Tanganika A 490-500; Kenya A 530-560; Uganda w. & cl. 280 šilingov. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: brazilska kava: Rio N. Y. 5 1200; Rio N. Y. 3 1200; Santos Superior 1410; Santos extra prime good to large bean 1445; Victoria 5 good to large be-an 1160; srednjeameriška kava: Haiti naravna XXX 1405 ;San Salvador 1510; Kostarika 1590; arabska kava: Gimma 1195; Moka Hodeidah 1 1355; afriška kava: Uganda oprana in prečiščena 1050; indonezijska kava: Bali Robusta 10-12 odst. nečistoče 1100. SLADKOR TRST. Cene sladkorja so> nekoliko popustile. Belgijski sladkor ne kvotira na tržaškem trgu. Sladkor s Kube ponujajo po 105,50 dolarja za tono cif Trst. Angleški kristalni sladkor stane 42/18/9 funta šterlinga za tono cif Trst. do 380; Sbrinz svež 400-420, postan 530 do 570; Emmenthal svež 450-490, postan 530-560; Provolone svež 400-430, postan 470-510; Gorgonzola svež 250-270, postan 380-400; Italico svež 360-370, postan 400-430; Taleggio in guartirolo svež 280-300, postan 370-390. OLJE BARI. Olivno olje do 0,80% kisline 50.000-51.000 lir stot, do 1,20% kisi. 49 tisoč do 50.000; do 2.50% kisi. 48.300 do 49.000; do 5% kisi. 47.500-48.000; dvakrat rafinirano tipa »A« 51.000-52.000, tipa »B« 46.000-47.500. '« PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v sodih 130 lir kg; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 200 g 210 lir kg, dvakrat koncentrirana 200; trikrat koncentrirana v škatlah 500 g 1801, dvakrat koncentrirana 170; trikrat koncentrirana mezga v škatlah 1 kg 170; dvakrat koncentrirana 160; trikrat koncentrirana mezga v škatlah 5 kg 155, dvakrat koncentrirana 140; trikrat koncentrirana mezga v škatlah 10 kg 150, dvakrat koncentrirana 135 lir kg. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 45-50 lir kg; korenje 58-65; ohrovt 22-23; čebula v koših 23-25; mlad fižol 100-120; fižol v stročju 80-95; bučke 20-30; paradižniki 120-165; zelena paprika 180-200; grah 80-90; krom pir iz Neaplja 24-25; gobe 600-900; marelice 115-120; breskve 50-95; češnje 40 do 55; ismokve 130-145; limone 90-100; pomaranče navadne 100-120; jabolka de-Hcious I. 100-120. GRADBENI MATERIAL MILAN. Navadna opeka 8900-9300 lir 1000 komadov; votlaki 8 x 12 x 24 cm 9300-9800; votlaki 4 x 15 x 30- cm 9800 do 10.300; pesek iz kamnoloma 900 do 1000 lir kubični meter; rečni pesek 1050 do 1200 lir kub. m; cement Portland 1050-1170 lir stot; šipe za okna 1,6/1,9 mm 475-525 lir kvadratni meter. VINO TREVISO-. Clinton 10-11 -stoP’ 5800 do 62000; Raboso Piave in Raboso Verona 10-11 stop. 6100-6600; Merlot in Caber-net 11-12 sto-p. 7300-8000; belo vino iz ravnine 10-11 .stop. 6100-6700; belo iz Brd 10-11 stop. 6400-7000. ŠKATLE ZA M-ESNATE IN RIBJE KONZERVE IZ SINTETIČNEGA materiala so pričeli izdelovati y Nemčiji. Te- sintetične škatle bodo vsekakor izpodrinile dosedanje pločevinaste, ker so prozorne, lažje in praktičnejše za odpiranje. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 31 5. Pšenica (stot. dol. za bušel)............................Vs Koruza (stot. dol. za bušel).......................143 — NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)........................ 39,— Cin (stot. dol. za funt).......................... 91.62 Svinec (stot. dol. za funt)....................... 15.— Cink (stot. dol. za funt).......................... 12.— Aluminij (stot. dol. za funt)..................... 23.20 Nikelj (stot. dol. za funt).......................... 64.50 Bombaž (stot. dol. za funt)......................... 34.63 Živo srebro dol. za steklenico.................... 320.— Kava (stot. dol. za funt Santos 2) ............... 54.50 LONDON Baker (f. šter. za d. tono] ....... Cin (f. šter. za d. tono)........ Cink (f. šter. za d. tono)....... Svinec (f. šter. za d. tono) .... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 338 -718 -92-104- 16. 6. 1993/4 14272 40.- 94.75 14.80 12.— 23.20 64.50 34.80 290,— 60 50 347 V2 780 V2 92 74 27/0 19976 1427, 40,- 94.87 15,- 12.50 23.20 64.50 34 75 283.- 60.50 328- 727,- 9074 102V8 1027, . 388.80 .420 50 420.- KAKAO TRST. Najvažnejša svetovna tržišča kakava so nenadno oživela. Izvedenci predvidevajo, da bo letošnji pridelek v Braziliji manjši od prejšnjih. Kvotacije na tržaškem trgu so naslednje: good fermented main crap Golci Coast 312/6 šilingov za 50 kg cif Trst; proti vkrcanju v juniju-avgustu, 315 šil. proti vkrcanju v juliju-septambru in 317/6 proti vkrcanju y oktobru-decem-bru. Italijanski trgi Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je zanimanje osredotočilo na žito letošnjega pridelka. Cene novega pridelka so nekoliko višje od cen, ki so jih zabeležili lami -ob istem času, čepnav je letošnji pridelek za 9 milijonov stotov višji od lanskega. Pričakujejo, da se bodo cene znižale, ko pride več novega žita na trg. Cene drugih pridelkov so ostale skoraj neizpremenjenc. Velfiko škodo je prizadela suša v nekaterih pokrajinah. Cene krme so izredno visoke za ta letni čas, ker je majska košnja dala znatno manjše količine sena. Živinorejci so zaradi pomanjkanja krme prisiljeni prodajati živino; tako je cena padla. Iz istih vzrokov se je cena koruze in otrobov iz višala. Neoluščeni in oluščeni riž se držita na visokih kvotacijah. Cene olivnega olja so tudi v porastu. Cene masla in sira so ostale skoraj neizpremenjene. Prašiči ne gredo od rok; cene zopet padajo. ŽITARICE BRESCIA. Pšenica fina 7450-7500. dobra 1300-7400 lir za stot; koruza 5900-6000; ove-s 5700-6000; pšenična moka tipa »00« 10.400-11.000, tipa »0« 9700-9800, tipa »1« 9400-9500, tipa »2« 8800-8900; pšenična moka tip& »0« za testenine 10.400-10.600; pšenični zdrob tipa »0« 11.600-11.800, tipa »1« 11.300-11.500, tipa »2« 10.200-10.400; koruzna moka 6500 do 6600; otrobi 4100-4200. VERONA. Neoluščeni riž: Vialone 8800-9200; Vialone nano 8300-8700; R. B. 7400-7700: P. 6 ip Maratelli 6800-7100. Oluščeni riž: Arborio 17.000-18.000; Vialone 16.200-17.000; Vialone nano 15 tisoč 200-15.700; R. B. 12.600-13.000; P. 6 in Maratelli 11.700-12.100. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave (prves-nice) breje težke 5 stotov 135-200.000 lir glava; telice težke 2 stota 65-80.000; živina za delo: voli po teži 230!«-260 lir kg; krave, 200-260.000 lir glava; živina za zakol: voli težki 6 sto‘ov I. 280-320, II. 190^220; krave 6 stotov težke I. 275 do 315, II. 190-220; junci 5 stotov težki I. 280-3240, II. 210-2,70; telički 380-450; molzne krave 180-2:50.000 lir; prašički za rejo 15-20 kg 350-400 lir kg, 20-25 kg 350-400; suhi prašiči 30-50 kg 370-390. 50-80 kg 340-480; debeli prašiči 100-150 kg 305-315; 150-200 kg 315-325, 200-250 kg 325-330; plemenski prašiči 30 kg težki 500-550. Konji za delo 80-110.000 lir glava; konji za zakol I. 230-250, II. 200 do 220; žrebeta za zakol 370-400; mezgi za delo 60-65 tisoč lir glava, mezgi za zakol I. 170-190 lir kg, II. 140-150; osli za delo 50-60.000 lir glava; ovce 200-250 lir kg; jagnjeta 340-3601. KRMA MANTOVA. Detelja I. košnje v razsutem stanju 2300 lir stot; pšenična slama stlačena 600-650 lir stot. PERUTNINA PADOVA (Campasampiero) Piščanci 550-570 lir kg, kokoši 500-520’; pegatke 600-620; pure 400-450; purani 400-450, gosi 320-330; race 350-370; zajej 230-240: piščeta 60-70 lir komad; plemenski golobi 700-800, navadni go’obi 350-400; sveža jajca 20-21 lir komad. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 760 lir kg; iz drugih krajev Lombardije 710; čajno maslo 820; sir grana proizv. 1953 730-780, proizv. 500-560; svež 330-350, star 30-60 dni 360 Med važnejšimi spremembami na trgih surovin v zadnjem tednu zasluži omembo nazadovanje cene volni. Temu nasprotno se je cena kavčuku ohranila na visoki ravni. Cena bakra sicer ne skače večj vendar je še vedno visoka. ŽITARICE Trideset držav članic Združenih ameriških držav je sklenilo ohraniti površino posejano s pšenico na višini 55 milijonov akrov. V itednu do 24. junija je cena pšenice v Chicagu napredovala od 197 7/8 na 199 1/4 stotinke za bušel proti izročitvi v juliju; cena koruze je ostala v bistvu neizpremenjena 142 3/4 stotinke dolarja (142 5/8 teden poprej). SLADKOR, KAVA, KAKAO V tednu do 24 junija je cena sladkorju v New Yorku popustila od 3,25 na 3,18 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. — Cena kavi je ostala v bistvu neizpremenjena 51,99 stotinke dolarja za funt (teden poprej 51,95) proti izročitvi v juliju. Računajo', da bo cena v bližnji bodočnosti nekoliko popustila. Pričakujejo razvrednotenje brazilskega kruzeira nasproti dolarju glede izvozne cene kave. Splošno sodijo, da bo pozneje cena kave še nazadovala, ker so statistični podatki o zalogah kave ugodni. Brazilija ima na razpolago 450.000 ton. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo bodo med sezono 1955/56, ki se začne 1. julija, na razpolago večje količine kave, i.ni sicer 2.220.000 ton, medtem ko bo znašala u-poraba 1,960.000 ton. Brazilski pridelek bo v tej sezoni dosegel 1,080.00 ton, medtem ko je lansko leto znašal samo 870.000 ton. Računajo, da bo brazilska vlada razvrednotila tudi kruzeiro za izvoz kakava. V New Yorku je cena popustila od 36 na 33,60 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža je v New Yorku nazadovala od 35,10 na 34,80 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Mednarodni posvetovalni komite za bombaž se je sestal y Parizu, kjer je proučil položaj v zvezi s sezono 1955-56. Komite računa, da bo preostala svetovna zaloga bombaža ob prehodu v novo sezono večja, kakor je bila lansko leto. Stare zaloge bodo v Združenih a-meriških državah za 1 milijon večje, kakor so bile lansko leto. Pridelek Zdru Ženih držav v prihodni sezoni cenijo na 10,5 do 11 milijonov bal. Zaloge bom baža v Evropi so razmeroma majhne. V Aleksandriji je bombaž notiral 24. junija Karnak good 73,78 talarjev za kantar (74 teden poprej). Cena volni je v tednu do 24. junija v New Yorku popustila od 143,8 na 138,5 stotinke dolarja za funt. V Franciji (Roubaixu) je ostala neizpremenjena pri 1.135 frankov za kg; v Londonu česana vrste 46’sB 116 1/4 penija za funt (117 1/2 teden poprej). Cena popušča. Predvidevajo u-godno strižo; tako računa ameriško ministrstvo za kmetijstvo, da bo svetovna proizvodnja leta 1955 dosegla 4.475 milijonov funtov, medtem ko je lani znašala 4.300 milijonov. Pridelek bo večji v Avstraliji, Novi .Zelandiji, Južni Afriki, Rusiji in v nekaterih državah Srednjega vzhoda, medtem ko bo' v Argentini in Urugvaju enak lanskemu. Po podatkih avstralske vlade bo letos proizvodnja rekordna ter bo dosegla 3,9 milijona -bal, to je 210.000 bal več kakor lansko sezono. KAVČUK V New Yorku je cena kavčuka napredovala od 35,70 na 37^ stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju; v Londonu je vrsta RSS proti takojšnjemu plačilu stala 32 pri kupcu, 32 3/8 pri prodajalcu (penija za funt), prejšnji teden 31 1/2 in 32. Kavčuk je v zadnjem času dosegel najvišjo ceno po februarju 1952, a je nate pričel popuščati. KOVINE Cena eleklrolitičnega bakra je še vedno visoka; y New Yorku 40,25 stotinke dolarja za funt (teden poprej 40,75) Iz New Yorka poročajo, da so naročila bakra še vedno za polovico večja, kakor so bila lansko leto, medtem kc je možnost dobave narastla samo za 30%. Računajo z možnostjo splošne stavke v industriji, ki pridobiva barvaste kovine. V Združenih državah se je izvršilo napovedano povišanje cene ciniku, in sicer od 12 na 12,50 stotinke dolarja za funt. S tem je cink dosegel najvišjo ceno po januarju 1953. Cena svincu je o-stala v New Yorku neizpremenjena pri 15 stotinke dolarja za funt. Antimon Laredo neizpremenjen pri 28,50; lito železo neizpremenjeno pri 56,59 dolarjev za tono, BuffalO' 56,50, staro železo 34 dolarja za tono; živo srebrn 288-291 dolarja za steklenico1 (288-301 teden poprej). Cene kovin v Zahodni Nemčiji 24. junija: cin 893 DM za 100 kg, svinec 139,50 in cink 116,25 DM. CENE POMLADANSKEGA KROMPIRJA V NEMČIJI Iz Hamburga poročajo, da so cene pomladanskega krompirja razmeroma visoke in to zaradi hladnega vremena. V Hamburgu stane nemški spomladanski krompir v trgovini pa drobno 55-56 pfenigov za pol kg, se pravi, da je dražji kakor lansko leto. Italijanski krompir stane 38-43 pfenigov za pol kg. EGIPTOVSKI RIŽ ZA SOVJETSKE PETROLEJSKE IZDELKE. Egipčani bodo tretjino svojega preostalega riža, to je okoli 150.000 ton zamenjali s sovjetskimi petrolejskimi izdelki. Ruski izvedenci so mnenja, da je omenjeni riž odlične kakovosti in da je tudi cena zadovoljiva. AMERIŠKI AVTOMOBILI ZA BOLGARIJO. Ameriška vlada je dovolila izvoz 500 avtomobilov znamke »Chevrolet« v Bolgarijo. Vrednost izvoza znaša 1,017.000 dolarjev. To predstavlja največjo ameriško dobavo sovjetskim zaveznicam po letu 1949. VABITE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 16 6. 35 24. 6. 53 Min. Maks. Dinar (100) Luni šterling 86 85 5.975 3,975 85 86,- 16. 6. 55 27. 6. 55 Min. Maks. Napoleon 4 100 4.050 4.050 4.100 Dolar 632,— 630. - 630 - 632,- Franc. fr»nk (IGO) !72'— 171 — 171. 172 — Južna železnica 1.835 1.867 1.833 1.870 Švicarski frank 147,50 147,- 147.- 147 30 Splošne zavarov. 18.950 19.825 18930 19.825 Funt št. papir 1.710 1.725 1.710 1.725 Assicuratrice 5.500 5 700 5 500 5.700 Avstrijski šiling 24.20 24 20 24- 24.20 Riun. Adr. Sic. 7.200 7.400 7 200 7.400 Zlato 715 716 —. - Jerolimič 5.190 825 8.250 5.210 875 8.250 5.190 825 5 210 875 BANKOVCI V CUHIHL' »Lošinj« 24. 6. 195.1 Martinolič 4.750 4.750 — . . Prem uda 13.800 13.800 — . ZDA (1 dol.) 4,28 ’/4 Belgija (100 fr.) 8,49*', m V, Tripkovič 11.250 11.250 . — . Anglija (1 f.št.) 11,57 Holand. (100 fi.) Openski tramvaj 2.400 2.400 . — . Francija (100 tr.' 1,15 Švedska (100 kr.) 80.25 Terni 261,— 287.— 261,- 287,- Italija (100 lir) 0,68 Izrael ( f.št.) 1.73 ILVA 445,— 485,— 445.- 485 Avstrija (100 š.) 16,43 Španija (100 pez.) 10.08 Zdr. jadr. iadjedel. 403,— 473,- 403 475 Cehoslov. 8.— Argent (100 pez.) 12 70 Ampelea 1.400 1.600 — — Nemč. (100 DM) 101.40 Egipt (1 f.št.) 10,90 Arrigoni 1.000 1.000 — — KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FIL2« ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58 Uefi pravočasno semenski krompir Vedno pogosteje .slišimo, da domače sorte krompirja ne da' jejo več zadovoljivega pridelka, da so se, kakor pravimo, izrodile. Nekateri predlagajo, naj bi v tujini poiskali sorto krompirja, ki se ne bi izrodila. Tako sorto zaman iščemo. Izro- NAPOVEDUJEJO DOBRO ŽITNO LETINO Nekateri italijanski strokovnjaki napovedujejo letos dobro žitno letino v Italiji. Tako naj bi Italija letos pridelala okoli 80 milijonov stotov pšenice, se pravi okoli 10 milijonov več kakor lansko leto. Drugi so zopet mnenja, da je težko napovedati, kakšna bo pravzaprav „ ^ , letina. Opozarjajo, da so tudi „ e |Ci0“0‘J.eV.. !Sake C3! lansko leto bile napovedi izredno ugodne. Končno pa se je pokazalo, da so bile preoptimi-stične. Leta 1953 so v Italiji pridelali povprečno 19 stotov na hektar, lansko leto pa samo 15,1 stotov. Letos računajoi da bo znašal pridelek 17 stotov na Država odkupuje žito po isti ceni od leta 1952. Zajamčena je stara cena za odkup 16 milijonov stotov. Tako bodo za mehko pšenico plače- da ima ena izbrana rastlina pri- polnoma uničen, delek okrog 1 kg. Zaznamovane rastline potlej do zoritve še večkrat pogledamo, če jih ni napadla kakšna bolezen, in izločimo od nadaljnje odbire vse, ki bi jih napadla katera koli bolezen- Vse o-di se namreč prej ali slej vsa- značene zdrave rastline najprej ka sorta, če pridelovanje s pre- vsako posebej izkopljemo. Z izmišljeno odbiro najbolj zdravih kopanjem začnimo takrat, ko rastlin ne poskrbi, da ostane krompir ni še popolnoma dozo-krompir tako zdrav, kakor je rel in je cima še nekoliko zebli, ko smo vrsto prvič dobili, lena. Res, je da so posamezne sorte proti izroditvi različno odporne, line posebej preštejemo in pre-saj nam to dokazujejo oneida, sodimo glede zdravja in sortne kresnik in rožnik, dočim so ne- čistosti. Ko smo prešteli in o-katere druge sorte zelo naglo cenili pridelek vseh rastlin, iz-propadle in se porazgubile. Ven- ločimo vse tiste rastline, ki ne dar tudi te sorte sčasoma ope- dosežejo povprečno število go-šajo in ne dajajo več zadovolji- moljev, ali ki ga ne presežejo, vega pridelka. Pri tem lahko postopamo raz- hg^tar V kmetijsko naprednih drža- lično strogo in se ravnamo po slajno vah dosegajo povprečne pridel- tem, kakšni so pridelki posa-ke po 200 in več metrskih cen- meznih rastlin in kakšna je potov na hektar predvsem zato, treba semena. Ce je le mogoče, ker krompir za seme odbirajo ne jemljimo pridelka že na njivi in ne šele v kleti, rastlin, ki imajo manj ko 10 Z odbiro v kleti dobimo namreč gomoljev in so od teh več kot na videz sicer zdravih in lepih štirje drobni. Teža pridelka po-gomoljev, ki so od bolnih rast- samezne izbrane rastline naj lin. Ce 'te gomolje pokadimo, znese vsaj do enega kilograma, bodo iz njih zrasle bolne rast- Pri raznih sortah (erstling, ra- _ line, ki ne morejo dati obil- ni rožnik itd.) je pridelek lah- h™i;uo'mora birfpOTsem zdra-nega pridelka. Namesto 10 do ko nižji, pri poznih pa mora VQ in vsebovati 75 kg na he.kt(> 20 zdravih gomoljev dobimo od biti višji. Izločimo tudi vse ti- liter Drugo je vprašanje, kak-bolne rastline .enega velikega ste rastline, ki imajo bolne go- šna bQ cerla pa prostem’ trgu in nekoliko drobnih. Za seme molje (gnile, zelo krastave itd.), N mednarodnem tr