54. številka. ie za četrteb 6« maja 1897. (▼ Trsta, ▼ četrtek zjutraj dne 6. maja 1897.) Tečaj XXII. „BDINOBT*' 11 Kaj a p« trikrat na teden T fteatih la* danjih ob lovhlh, četrtkih la aobotah. Zjntranje izdanje izhaja ob K. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari Tečer. — Obojno tedanje stan«: (K .ledenmesec . I. 1.—, izven Avatrij« t. 1.50 h tri meaeo. , . 3.— . „ . 4.M) sa pol let« . . . S,— a ■ • $».— vso leto . . , 11.— • • .18.— Ncradalae Je plačevati aaprej ■■ nraibi hrti priložene naročnine •• aprava aa •zlra. FosamiČPo filevilke te dobivajo r pro-daj al a io ah tobaka v Iratu po 31 nvft. izven Trsta po EDINOST r rc. Oglasi ae rainno po tarifu ▼ petitu; aa naslove i debelimi ftrkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do* ms&i oglasi itd. ae raćanajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se po&iljajo orednHtvu alioa Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti fmnkovano, ker nefrankoTana se sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spra* jota« upravniitvo ulica Molino pio* ćsolo hSt. 3. II. nadat. Naroftniao in oglaaa je plačevati loco Trst. Odprte reklama goije so proste poft?nm<». sa Primorsko* „F IAnhM J« mot". Nemški izgredi. Kako se preminjajo časi in ljudje znjimi, in pa tuđi — političke stranke! Sosebno pa one, katerih nastopanje in delovanje ne sloni na etični podlagi pristnega prepričanja, ki torej bolehajo na neiskrenosti in hinavstva. To so stranke, ki imajo v srca vse kaj druzega, nego pa imajo na jeziku. To so stranke, ki polagajo v programe lepe vzvišene ideje, ki pa nikdar ne izvršujejo teh idej. To so stranke, ki le zlorabljajo vzvišene pojme in hli-nijo plemenito čntstvovanje v ta namen, da mečejo svetu pesek v oči, da isti ne more pogledati male globlje in da ne opazi, kaj vse se skriva pod bleščečo navlako hinavstva. Take stranke, ki nimajo trdne in solidne podlage poštenega in pristnega prepričanja, ki nimajo opore politiškega poštenja in morale, to je: iskrenosti, in so jim torej beseda v večnem nesoglasju z dejanji: take stranke padajo kaj lahko iz jedne skrajnosti v drugo, da jim je danes belo, kar jim je bilo včeraj črno. Tip take neiskrene stranke so naši nemški liberalci. Kakor rudeča nit se vleče po vsem njih delovanju, od leta 1867. pa do danes — najostud-niše hinavstvo. Fakta govotć. Oni so nam ustvarili državne temeljne zakone s tistim glasovitim §. 19 vred ; a od leta 1867. pa do danes so prav oni krvavo proganjali slehernega državnika avstrijskega, ako se je le ganil za izvedenje tega §. — Vedno so nam kričali in nam kriče še danes, da Avstrija nore postati srečna le kakor moderna, pravna in svobodnostna država; v tej državi da morajo vladati verska tolerancija, svoboda govora in tiska, SToboda v izražanju svojega menenja, država da mora ščititi slehernega državljana in mu zagotov-Ijati pogoje za ekzistencijo. Tako so nam govorili PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 96 v teoriji, ali kakova jim je praksa ? Gotovo je ni stranke, ki bi bila tako netolerantna v verskem pogledu, kakor je ravno nemškoliberalna; ni je druge stranke, ki bi tako sovražila katoliško cer* kev in njeno duhovščino, in ki bi na toli nesramen način sikala svoj strup na vsakogar, ki zahteva svobode tej ceikvi. — In ti isti liberalci, ki nam govore o moderni, svobodnostni državi, o svobodi v politiškem življeuju, o svobodi tiska, o svobodnem izražanju svojega menenja, ti isti liberalci so kruti proganjalci vsakogar, ki se usoja imeti drngačno menenje od njih menenja; ravno ti liberalci so se v najizdatnejši meri posluževali povsem neliberal-nega objektivnega postopanja, so polnili jače z politiškimi zločinci, so gonili trumoma v ječe neljube jim novinarje, so pritrdili izjemnemu stanju v Pragi, ne da bi se jim ganila .liberalna" vest, so zahtevali od vlade, naj ona z n a s i 1 j e m uduši krščansko gibanje na Dunaju; se svojimi ekscesi po novinah in po društvih in zakulisnimi intrigami se dosegli, da je vlada suspendirala avtonomijo v prvi občini države : bili so in so sploh proti vsaki svobodi, katere bi bili deležni tudi drugi. Govoreči o varstva državljanov so ne le pripuščali, ampak povspeševati so vsemi možnimi sredstvi, da so privilegovani razredi izžemali nižje ljudstvo, daje kruti kapital uničil malone vso našo obrt in tako porušil na tisoče in tisošs ekzistencij. S kratka: vsa dejanja nemških liberalaev so I le vrsta zločinov proti moderni, pravni in svobod-* nostni uredbi države Ta nemškoliberalna stranka f je tip hinavstva, je torej poosebljena nedoslednost. To ja skupina ljudij, ki vseni svojimi čini oneče-šča načela, glede katerih se hlini, da jim hoče služiti. Do te sodbe o nemških liberalcih smo prišli že davno, ali višek so dosegli te dni, kosolahko-miSljeno, brezvestno skočil z višine .državne ROMAN. — Francoski spieal Alphonae Daudet, preložil Al. B. — Mladenič je sedel v najtemnejši kot ter obsedel nepremično, kakor bi bil omamljen. V njegovih možganih je vladal ta Čas isti nemir in zme-šanost, kakor okrog in okrog. Vanje so silile pretrgane misli, nejasni spomini, tuje predstave. V jedni minuti ga je nesel spomin v take daljave, da se je dvakrat, trikrat moral vprašati, Čemu je tukaj in koga pričakuje ? A iz teh zmešanih misli se je zopet izluščila podoba Sidonijina ter jih razsvetlila s popolno jasnostjo. Ona pride. Da&i še ni prišla določena ura, je iskal mehanično v šumni gneči elegantne njene postave ter mislil vsaki hip, da mora stopiti iz množice, ki se spoštljivo umakne sijajni njeni krasoti. Vlaki so prihajali in odhajali. Po brezštevilnih piskih, ki so se izgubljali pod obokom kakor tožbe, je nastalo zdajci tiho na kolodvoru, ki je bil sedaj tako osamljen, kakor cerkev v delavnik. Prihodnji vlak odide ob desetih, pred njim ne odide nobeden. Fran je ostal. To niso bile več sanje, v neomejeni bodočnosti izgubljena domi^jija. V črtrti ure, najpozneje v pol ure mora biti tn. Sedaj se je pričela zanj grozna muka pričakovanja, tista bolestna napetost telesa in duše, v kateri srce ne bije več, sapa zaostaja kakor misel, stranke* in se uvrstili med ekscedente, vzbujajoče strasti in poživljajoče na odpor proti državi. Sedaj še le so popolnoma sneli krinko, da jim moremo svobodno gledati v odurni, hinavski obraz. Oni, ki so zahtevali nekdaj od nenemških narodov, da morajo zatreti v sebi sleherno ljubav do svoje narodne individuvalnosti, ki so zahtevali, da se Nenemci morajo odpovedati vsemu, kar jim je drago in sveto, češ, da tako zahteva državna korist, oni sami krošnjarijo sedaj v najhujšem narodnem fanatizmu; oni, ki so nekdaj pljuvali ogenj in žveplo na Prusjaka in veleizdajalca Sckonererja, ker so se bali njegove konkurence, korakajo sedaj z istim možem rama ob rami in se celo navdušeno pokorč njegovemu vodstvu; oni, ki so si prisvajali naslov .državne stranke" par eicellence, ki so se štulili jedine zveste čuvarje države, prirejajo sedaj ekscese! Ne fizične, ampak moralne ekscese najnevarneje vrste — izgrede, katerim je pritianjen znak brezdomovinatva in veleizdajatva. Oni, ki so propovedovali nauk o samozatajevanju na korist države, oni se udeležujejo sedaj shodov, na katerih se očitno kliče na pomoč — inozemstvo, in se poživlja isto, naj poseže v naše notranje stvari. Oni se udeležujejo shodov, na katerih se izrekajo grožnje celo do najvišega mesta; oni, ki so proslavljali konstitucijonelno in parlamentarno obliko države, dokler je parlamentarizem služil le njim ; oni, kiso se ponosom nazivali .Verfassungstrene", čuvarje ustave, podpisujejo sedaj predloge, ki so v diametralnem nasprotstvu z ustavo države, kakor ja n. pr. predlog Prosjaka Schonererja, da se nemški jezik proglasi državnim jezikom in da se izključita iz te države Bukovina in Galicija ; oni, ki so nekdaj huje nego najnavdušeneji policijst denuncirali in obrekovali nenemške narode, kriče in tulijo sedaj .Deutschland, Deutschland tiber alles", .Die kretanje in besede pa oitajajo nedovršene, ko vse čaka in čaka. Stokrat so nam pesniki opisovali bolestno ne-potrpežljivost zaljubljenca, ki posluša vsaki voz, drdrajoči mimo, vsaki lahni korak na stopnicah. A dosti mučneje je, čakati Jubice na kolodvora, v čakalnici. Mrklo goreče svjtilnice, katerih ne odsevajo s prahom pokrita tia, Široke dolbline zamreženih oken, neprestani hrup korakov in zapi-rajočih se vrat, ki udarji na uho ; visoke, gole stene, po njih viseča naznmila: .Zabavni vlak v Monaco" — .Potovanje p) Švici« — čudni vzduh, poln potovalne naglice in nemira, poln malomarnosti in izpremembe — vse to pripomore k temu, da so srce krči in strah reea. Fran je hodil sem tn tudi šolsko nadzorstvo ostane nespremenjeno, samj kon-fesijonalno uredbo šole določijo deželni zbori. Predlagatelji tolmačijo to tako, da se naj ustanove za nekatoliške otrok« minoritetne šole ali posebne paralelke. Učni načrt bi določil dež. šolski svet sporazumno z dež. odborom, učni smoter ostane sedanji, pač pa bi dež. šolski svet sporazumno z dež. odborom določil, koliko naj se uči katerega predmeta. Obvezni šulski obisk naj bi trajal najmanj šest let, a obligatno bi bilo dveletno obiskovanje nadaljevalnih šol, katere bi se ustanovile, koder bi bile potrebne, fa predlog so podpisali - samo členi katoliške ljudske stranke. — Na to se je vršila definitivna volitev predaedništva zbornice. Izvoljeni so bili dosedanji členi predsednistva: dr. Katbrein, predsednik, D»vid pl. Abraiiamovič, I. podpredsednik, 1r. Krama? II. podpredsednik. Nemški nacijonald, nemški napreduj aki, Schttne-rerjanci in — socijalni demokratje se niso udeležili volitve. Nemški nacijonalci so opravičili svoj korak s trditvijo, da so „tlačeni", Schonerer je rekel, da ae njegova stranka ne udeleži nobene volitve, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe, in socijalni demokratje so brez posebne motivacije pomagali vleči nemškonacijonalni in scbonererjan-sko-prusjaški voz l Habeat sibi. Posl. Pfersche in tovariši so stavili nujni predlog, da se nemudoma razveljavijo neke naredbe okrajnega glavarja v Dukovem na tamošnji ljudski šoli z češkim učnim jezikov. Minister nauka Gautsch se je najodločneje uprl nujnosti tega predloga. Povdaril je zajedno, kuko potrebno bi bilo, da se ustvari zakon glede šol za manjšine. Gavornik je protestoval proti trditvi, da dotične naredbe značijo kratenje samouprave. Kajti je slučajev, ko je državna uprava v interesu šolske mladine prisiljena skrbeti za redne odnošaje, ako nočejo vršiti svoje dolžuosti oni, ki so poklicani (za to. Desnica je živahno pritrjevala izvajanjem ministra. Po#daljši debati se je nujnost odklonila 195 proti 95 glasom. Posl. Schonerer in tovariši so predlagali, naj se imenuje poseben odsek, ki naj predloži zakonski načrt, katerim se nemški jezik proglasi državnim jezikom za vso Avstrijo, izvzemši Galicijo, Bukovino in Dalmacijo; nadalje so isti poslanci stavili predlog, s katerim se pozivlje vlada, da predloži zakon za uravnavo jezikovnega vprašanja, zakon, s katerim se določi posebno stališče Galiciji in Bukovini, in slednjič za pridruženje Dalmacije k Ogerski. Ni težko uganiti, kakov je namen tem predlogom. Junak Schonerer hoče izluščiti vse one dele države, ki se mu zde pretežki za nemški želodec, da bi potem vse ostale provincije tem laglje prepariral za veliko Nemčijo. Slednjič so interpelovali posl. Verzegoassi in tovariši radi bolezni knezonadškofa goriškega, in Lenassi in tovariši radi dogodkov na shoda v Št Petru pri Gorici. Na vsebino te poslednje interpelacije smo pa res jako radovedni, ker ni izključeno, da so gospodje tem načinom spravili v svet kako — denuncijacijo! I Ko je bil završen dnevni red, je zahteval dr. Laginja, da se ntmudoma postavita na dnevni ; red nnjna predloga o abnormalnih odaošajih na j Primorskem. Ta predloga sta bila stavljena že due 6. aprila. Ta predloga da morata priti na j dnevni red prihodnje seje. Predsednik je odgovo-j ril, da je zbornica sama kriva, ako omenjena dva nujna predloga se nista prišla v razpravo. Pred-! sednik je trdil nadalje, da predlogi, da se minili sterstvo postavi v obtožno stanje, imajo prednost, j Sicer pa je obljubil predsednik, da se stvar reši i cim prej. Dr. Laginja je odgovoril, da on ne pri-, poznava prednosti predlogom za postavljenje mi-I ničterstva v obtožno stanje, kajti vsi nujni predlogi t imajo jednake pravice. — Tako morda vendar j le doživimo to neljubo razpravo o razmerah na j Primorskem. Adresa na Krono. Baron Czedik, kakor ! poročevalec odseka gospodske zbornice za sestavo l adrese na krono, je že predložil svoj načrt. Czedik j je nemški „ustavoverec", ni čuda torej, da njega \ načrt ne ugaja desnici zbornice in da hoče ta po-slednja predložiti svoj poseben načrt. Glavne želje te;:a poslednjega načrta so: skrčenje zakonodavne obliisti države in razširjenje avtonomije dež. zborov; preosnova šolskega pouka posebnim ozirom na moralno vzgojo otrok ; snovanje gospodarskih zadrug; • uravnava obrtnih in industrljaluih vprašanj; po-, polna jezikovna in narodna jednako-4. p r a v n o s t. O položaju piše zaderski „Narodni list* med drugim : „Te dni je bil poklican na Dunaj nauifistništreai svetovalec baron Conrad — bivši okrajni glavar v Splitu. Kaže se, da bi le-ti \ ali pa G i o v a n e 11 i utegnil biti naslednikom današnjega namestnika tržaškega. Toda Badeni ima pogreško vseh avstrijskih ministrov : neodločen je l Do sedaj je pokazal nekaj odločnosti samo gledš jezikovnih naredeb, ki s > tako rekoč njegove ljubljenke. Na krik Nemcev proti tem naredbam pravi glasilo fevdalnega plemstva, stoječega v dobrih odnošajih z grofom Badenijem, da, ako se Nemci ne umirijo, izda še nekoliko takih naredeb. Prosite torej Boga, tam doli v Dalmaciji, da hi se Nemci ne umirili . . . . morda dobite potem tudi vi naredbo, ki vam jo je obljubil grof Taaffe že pred desetimi leti, na katero pa čakate j še danes". Prazni izgovori. Na prvem mestu govorimo danes o viharju, ki so ga zanetili Nemci radi jezikovnih naredeb, o agitaciji, ki drzno pre-j stopa meje države in jazi v blato ugled države ■ in nje korist. To besnenje se nam mora studiti tem bolj, ker so je uprizorili ravno v tej kritični dobi, I ko ta polovica države obnovlja pogodbo z Oger-sko in bi trebalo zložnega nastopanja za korist, te ' države. Ob zublju, ki so ga zanetili toli brez- ■ vestno in brez vsakega opravičenega povoda, se že grejejo Madjari in se pripravljajo na tem Ijn- j tisi odpor. V tem menenju nas utrjujejo vse vesti, ! ki prihajajo iz Budimpešte. Čim slabeji smo na tej j strani, tem drzniši so na oni strani. Sedaj govore že, da je na Ogerskem ministerska kriza neizo-; gibna, ker je grof Banfly preveč prijenljiv v po-i gajanjih za obnovljenje pogodbe. Opravičena je \ torej bojazen — ker nas uči skušuja, da na zadnje se mora udati oni, ki je mehkeji in nesposob-neji za borbo — da bodo škandali, uprizorjeni po ' Nemcih, stali državo milijone javnega imetja. Res ne poznamo izraza, ki bi primerno označil tako izdajalsko in brezdušno početje. Saj se ■ pozna tudi Nemcem samim, da občutijo vso grdobo jj agitacije, ki so jo razvneli v teh resnih časih. -- • Zato navajajo vseh možnih praznih izgovorov, da J bi opravičili svoje početje. Govorfe o obupu, kjer i vidimo le objestnost; govore o krivici, ker je druge • doletela mrvica pravice. Tako čitamo danes, da so jezikovne naredbe zadele do kosti nemškega meščana in kmeta, kakor da bi meščan in kmet kaj trpela na tem, da se mora uradnik priučiti jezikom, katere potrebuje v svoji službi 1! Čitamo, da bode Nemec ob vso veljavo, ako bode uradnik na Češkem znal poleg nemščine tndi češčino. Čitamo, da so jezikovne naredbe poniževalne za narod nemški; ako je tako, potem so za narod nemški poniževalni tudi zakoni, ki govore, da vsi avstrijski narodi smejo iskati pravice v svojem lastnem jeziku ! Nemci tožijo, da se jim hoče urivati tuj jezik, to da je zločinstvo. Ako je tako, potem so najhuji zločinci oni sami, ki so v vsej ustavni dobi — v zasmeh zakonom — urivali drugim narodom svoj jezik. Nemci opravičujejo svoje postopanje z ogorčenjem, ki se je oprijelo vseh nemških src. Ali pa menijo, da drugi narodi nimajo src v svojih prsih, da drugi narodi nimajo v svojih žilah topie krvi in v svoji duši ljubezni do samega sebe ? Od kedaj so postali Nemci tako občutljivi? Ali menijo, ds se mora poštevati le nemška občutljivost ? Ne moremo misliti drugače, ako pomislimo, da so oni brutalno izzivali čutstvovanje druzih narodnosti. Kar boli jednega, boli tndi druzega. Iu v isti hip, ko govore o nasilstvu, bi hoteli sami izvesti najhuje nasilstvo proti čutstvovanju vseh nenem-ških narodov in proti avstrijski ustavi. Kaj pome-nja druzega predlog, da se nemščina proglasi državnim jezikom ? 1 — Gospoda trde tudi, da so jezikovne naredbe praktično neizvedljive. Po takem je neizvedljiva vsa ustava, ki sojo ustvarili Nemci sami; so neizvedljivi zakoni o narodni jednake-pravnosti. Kdor tako govori, ta je obupal na obstanku te države, ta jej odreka obstojne pogoje. — Kakor se vidi, so vse to le prazni izgovori, za katerimi se skriva le nemška gospodoželjnost. Tlačiti hočejo, gospodovati hočejo, a ker se drugi narodi branijo in zahtevajo svoje pravo in svojo svobodo — pa prirejajo politiške izgrede. In ako ne bi bili na jasnem o nravi in namenih nemštce agitacije, poučiti nas morajo sredstva, ki jih rabijo, poučiti nas mora dejstvo, da ne poznajo već meje med avstrijsko in nemško državo. Volitve v hrvatski sabor so že razpisane. Vršile se bodo od 19. do 22. maja. Združena opo-zicija je že izdala volilni proglas in je proglasila kandidate. Kakor danes stvari stoje, ko se o kaki resnični volilni svobodi na Hrvatskem niti govoriti j ne more, ko je sedanji sistem v podkrepljenje ; svoje, itak že velike in do dna kupe izkoriščene j moči še izstopal dekretov iz dobe Bachovega absolutizma, da je malone onemogočil vsako organizacijo opozicije : o takih razmerah seveda ne more stopati opozija posebnimi nadami v volilni boj. Istotako ni mislili na to, da bi opozicija sploh mogla vreči sedanji zistem. Opoziciji ni toraj drug namen, nt-go da stoji zvesto na straži, dokler se ta zistem no zruši sam po sebi. In zrušiti se mora, ker trajno ne more obstati, kar je nenaravnega in kar je v toli kričečem nasprotstvu s potrebami in čatstvovanjem naroda. Sicer pa voščimo združeni opoziciji toliko mandatov, kolikor jih sploh more dobiti ob toli neliberalnem volilnem redu in ob takem izkoriščanja neliberalnih določeb istega v prid onim, ki — dekretnjejo. Grško-turSka vojna. Tu imamo zabeležiti vrsto brzojavk, tičočih se jednega in istega važnega dogodka: Vassos je odpozvana Krete na Grško. Poročila o tem dogodku, ki znači malone kraj vojni, glasć : Atene. Polkovnik Vassos je odpozvan s Krete. Na njegovo mesto pride polkovnik Slamko. — London. „Times" komen-tuje odpoziv Vassosa in njegovega generalnega Štaba ter pravi, da je ta korak pricetek kouon. — London. Iz Aten brzojavljajo, da je odpoziv polkovnika Vassosa smatrati kakor korak, naperjen proti njegovi osebi. Ni smeti pozabiti, da je Vassos pobočnik kraljev. — Grški vojaki ostanejo na Kreti. Z bojišča poročajo, da je okolu Velestina vedno še boj ia da se Edhem paši pripravlja na odločilno bitko pri Farzali, in — tako javlja „Korr. Bureau" iz Carigrada — cel6, da so Turki že prisvojili si Farzalo. Potrdila tej poslednji vesti pa ni. — V Tesaliji, pravijo, se je položaj grške vojske nekoliko zboljšal. Grška eskadra, ki je pred Preveso, čaka na nova povelja iz Aten. Utrdbe Prevese so včeraj bombardovale Aatiurn. Različne vesti. Odbor pol. drufitva „Edinost" bode imel svojo sejo prihodnjo nedeljo ob 10 uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva*. V to sejo so nujno vabljeni gg. odborniki in njih namestniki. Zaroka v cesarski hiii. Neki dunajski list javlja — kakor pravi — iz povsem zanesljivega vira, da se nadvojvoda Fran Ferdinand v kratkem zaroči s principeso Sofijo, hčerjo vojvode Teodorja bavar-kega. Pogreb opernegs povca Trtnika se je vršil v ponedeljek v Brnu ob veliki udeležbi ljudstva. Pogreba se je udeležilo — polog gledališkega osobja — mtio£o dostojanstvenikov, občinskih in vojaških. Pokojni Trtnik je bolebal že nekaj časa sem. Pok ;j njeg >vi dnši! Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Rcjanu imela bode svoj prvi občni zbor v nedeljo 9. t. in. ob 2. uri in pol pop. v otroškem vrtu v Rojanu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednice. 2. Preči t a u je odloka c. kr. namestoištva ter razni predlogi iu nasveti. 3. Volitev stalnega odbora. Načeln'štvo. Občni zbor „Osi, podp. društva' bode v nedeljo, dne 9. t. m. ob 4V> uri popolu lne v telovadnici .Tržaškega Sokola", na oglu ulice Farneto in Amalia. Velika veselica čitalnica v Dekanih, ki se je imela vršiti miuolo nedeljo, se je odložila radi slabega vremena na prihodnjo nedelja, na kar se opo-tarjajo vsa društva in slavno občinstvo. Velika narodna vesslica v Gorjanskem, napovedana za miuolo nedeljo, se bode vršila prihodnjo nedeljo. Odbor w Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico* naznanja da je pre>krbel za svoje ude škropilnic. Udje jih dobš pri predsednikih podružnic ali pri povjernikih družbe in sicer : 1. Za Križ ima pr^dsed. podruž. g. Košuta Martin 2 fikrop. 2. za Froaek ima Balanč Ivan 1 škrop. 3. Za KontoVflj ima podpreds. podruž. Cijak Jakob 1,4. Za Barkovlje-Greto poverjenik družbe g. Gorn-bač 1, 5. Hoj, i u povj. družbe Bole Iv. Mar. 1. 6. Padriče-Gropada-Bazovico povj. družbe Gr*ič Martin 1, 7. Lonjer preds. podruž. Pečar Martin 1, 8. Rocol povj. družbe Lah Matija 1, 9. Sv. Mar. Magd. sp. in zg. povj. družbe Miklavec Anton 1, 10. Skedenj povj, družbe Godiua Ivan-Ban 1, 11. Sv. Ivan, tajnik družbe Grmek Anton 1, 12. Sv. Ivan vrtnar družbe Čok France Jakobe 1, 13. Opčine, predsednik družbe Goriup Ivan 1, 14. Trst in bližino uradnik Via molin piccolo št. 1. 1. Le pridno seza;te po njih in naj nihče ne zanemarja, kajti to bi bi i o le v njegovo škodo. Štrajk v ladijestavbenam zavodu pri sv. Roku. Včeraj je došlo na delo 122 delavcev. Ravnateljstvo aavoua je pričelo vraćali delavske knjižice onim delavcem, ki še strajkujejo, kajti odpuščeni so z dela. — Govori se, da nameruje zavod vsprejeti V službo veliko število delavcev, ki so imeli do pred par dnevi opravila na gradnji italijanske oklopnice „bai it-Bon* v ladijestavbtsuici arzenala v Benetkah. Mi se ne brigamo za vzroke štrajku, ali protestovati moramo najodločneje zoper tako poplavo z italijanskimi delavci. Ali jih nimamo že dovolj tu teb Jaških delavcev ? Iz Kopra nam pišejo: Čudili se bodete, gosp. urednik m gotovo vskliknete: .Kaj še ni konec tem----■ Ne, ni še. Sicer je mesto postalo mirnejše, ali mimo ne bode nikdar. Sploh pa se ta „mir" zdi samo kratek odmor, vsaj meni se dozdeva tako. Pred par dnevi sta prišia dva slov. gojenca, ki stanujeta pri meni, domov ter mi pravila, da so jim Italijani obljubili, da jih puste pri ■iru do Binkošti. Torej do Binkošti, kaj pa o Binkoštih ? B do-li morda slov. gojenci zopet morali bežati pi>d navali sodrge! Mar prične stvar z nova o Binkoštih? No, bodemo videli. Gosp. urednik! Vi veste, da so prišli povr-nivši se slov. učitejjiščniki pod strogo in, kakor sem izvedel, jednostransko preiskavo. Preiskava, katero je vodil g. ravnatelj, je trajala od 21—24. aprila. Sedaj pa še zmerom ne vemo, kaj se godi. Stipendijev slov. dijaki še zmerom niso dobili. V zavodu pa se nekaj meša in vre. Morda bode isti, ki jih je več dobil po glavi, strožje kaznovan, od onega, ki je samo pogoltnil par žvižgov, .porchi ščiavi", fora gli volemo" itd. Vsaj tako sem zvedel, da je to meDenje g. ravnatelja Markelja. — Res teško pričakujejo naši dijaki zasluženih stipendijev, ali če pojde to tako dalje, odpovejo se slednjič sami denarju, ki so ga zaslužili krvavo. Pred nekaj dnevi bilo je nekaj čuti o napadu na hrvaškega gojenca Benažiča. Meni se je ta stvar zdela jako čudna in začel sem sem in tje povpraševati o tej reči. Zvedel sem prilično tole: Isti dan, ko je bil Benažič napaden in poiteno ranjen, bil je v telovadnici učiteljišča precejšen škandal. Ital. gojenci so izzivali svoje lošolce slov. narodnosti in poslednji, videči, da še v zavodu niso varni pred napadi, so začeli žugati Italijanom, da jih zatožijo pri g. ravnatelju, dasi v pomoč poslednjega nimajo baš trdno vero. Nato je neki ital. gojenec rekel svojim tovarišem, da naj onega, ki bi šel tožit, poznejenatepejo. In glej, Benažič, katerega so res Že preveč dražili, je šel pritožit se k ravnatelju, kateri pa ga ie odpravil z znanimi frazami. Zvečer se je B. sprehajal v drevoredu .Eugenio11, kjer je učiteljišče in c. kr. žendarmerijska postaja. Ni se dolgo šetal, kar je pridrl precfj dobro oblečen mlad „signor* s palico v roki in je mahnil žnjo hrv. gojencu po ustih, da se mu je kar kri pocedila. Še nekaj novega 1 Ni zadosti, daje .Piccolo' dolžil slov. mladeniče, prihajajoče k naboru, da so nosili rusko zastavo okoli. Sedaj začenjajo še slov. učiteljiščnike dolžiti, da razobešajo .bandiere ščiave" in nosijo slovenske kokarde, pripete na pria. Pa kaj še to, najlepše na stvari pa je to, da g. ravnatelj Markelj vse to veruje kakor v sveto pismo in gojencem to v obraz trdi. Onih „verlassliche Personen" pa, katere so mu baje povedale to bndalost, vendar noče imenovati. Ravno sedaj mi pravi slovenski gojenec, da je bil zopet insultiran blizu klavnice. Na zdar torej 1 In ako hočete čuti še kakšno smešno (?1) o g. ravnatelju, evo Vam Stražarja. Iz Črnikala nam pišejo: O priliki, ko sem nabiral za bedne rodbine zaprtih okoličanov, sem nabral tudi 1 gld. 80 nč. za IVaua Kocjančiča iz Trušk pri Kopru. Ivan Kocjanfič je oni narodni mučenik, ki je bil v času volitev vstreljen v noge. Siromak ima soprogo ter jedno nepreskrbljeno dete. Vsled hitca iz puške mu jo še sedaj nemožno opravljati svoja dela. Priporočala torej vsem tržaškim iu okoličanskim rodoljubom, naj bi 'isti blagovolili podpirati to žrtev fajiatizma naših nasprotnikov. V izgled. Hudomušna krokarska garda, obsegajoča učitelje, učiteljice, agente in droge golazni, obrnila je pri gosp. Auerju pod Kubedom vse svoje žepe ter nabrala na debelo 5 kron za družbo sv. Cirila in Metoda. To svoto je velikim klobukom nabral m z debelimi očali preštel Dr. Škrjanc. Delavski shod pri sv. Jakobu, napovedan po odboru „obče izobraževalnega del. društva", bil je prav dobro obiskan. Vse se je vršilo redno in mirno. Predsednik M, Kamuščič je govoril o „delu1 približno tako-le: „Človeške potrebe so vzrofc, da moramo delati. Potrebe so telesne ali duševne. Vse, kar človeku služi, da zadošča svojim potrebam, imenujemo — imetje (blago). Imetja so svobodna ali gospodarska. — Zrak, luč, voda so v naravi, svobodni, te lehko uživamo brezplačno. — Gospodarskega imetja pa človek največkrat nima dovolj, pridobiti si ga mora z delom. Imetje delimo v i metje uživanja, npr. živež, obleka, hiše, in v imetje kapitala. Zadnji je le v redkih rokah, a tudi prvega ni v delavskih družinah vedno dovolj. Imetje pridobivamo ali z denarjem ali z delom. Kar je na svetu storjenega, zvršilo je d e 1 o, od velikanskih piramid do drobne igle. Zato pravimo: delo je ustvarjajoči element produkcije. Delo je nositelj napredka — delo je preskr-bovalec človeškega imetja. Delo ločimo v duševno in materijalno. Prvo dela z glavo in peresom, drugo pa z roko in te-lesuo močjo. Delo je produktivno ali ne ; Če donaša vrednosti, je produktivno. Na delu razlikujemo: 1.) načrt dela. 2.) tehniško voditev dela. 3.) izvršitev dela. Tako ločimo tudi delavce v vsposobljene in strokovne delavce, t. j. tiste, ki so se naučili svojo obrt ali svoje rokodelstvo, in v one, ki ne znaja nobene obrti. K tem spadajo težaki. Strokovni delavec in težak oba sta dninarja. Težaku dela samo surovo moč, ki jo ima v telesi in v rokah. Njegovo moč zamore nadomeščati stroj. — Ker se pa delo deli v načrtanje ali planiranje dela — v vodilni del dela, in v izvrše-valni del, prihajamo do imenitnih posledic. Tu vidimo, da eni delavci delo pripravljajo, drugi vodijo isto in tretji še le je izvršujejo. Izvršujoči delavec je drugim podrvžen, on mora delati, kar mu vele drugi. In ravno v tem momentu, da se delavcu delo daje in lahko odjemi je ali odreka, in ker je delavpc ob enem tudi človek, mu je s tem, če se mu je odvzelo delo — odvzet ob enem ž i-v e ž in s tem eksistenca življenja. Tukaj se srečata kapital v nasprotju z brez-imetnim delavcem. Telo iu moč neučenega težaka sta neločljiva; zato je delarec z vsem svojim kapitalom na delu; ker pa težak ima samo roke, je odvisen od vseh drugih. In ravno zato se takemu delavcu delo naj-ložje daje ali odjemlje. Usposobljeni ali strokovni delavci so že na boljem. Danes dovoljujeta človeku društveni in drž. red, da more živeti tudi brez dela. Kapitalist vlaga del svojega kapitala v delo in s tem že postane deležen dobička — ne da bi bil zraven. Drugi, ki nima še dovolj kapitala, pomaga si sam osebno na delu. Največ pa je ljudij, katerim je edini vir in premoženje — delo. In edino delo je podlaga narodno • gospodarskega obstanka vsake družine, vsake deže, vsake države. — Tu je moč delavca njemu edini kapital. Ali vedna raba tega kapitala se pri delavcu ne množi — kakor se množi cvenk v mošnji bogatina. Delavca kapital marveč vedno bolj slabi in sčasoma popolnoma ugasne. In to tem prej, čim slabše se de- j lavcu godi. — Gospodar jemlje delavca v najem — i njega delo je vpisano v računu stroškov. Zato ! skuša gospodar vedno bolj manjšati te stroške in če mogoče odstrauiti. — Stari, bolni delavec ni več za rabo — gospodar ga zamenja z novo svežo močjo. Pa še nekaj izpodjeda delavca, namreč, da so danes dela porazdeljena tako, da nekateri vse svoje živenje ne deLjo druzega, kakor da nosijo ' žaklje, drugi cepi vedno drvo, tretji je vedno pri tistem stroju, četrti pika v podzemski jami, ali bolje rečeno: deli od dela so določeni posamičnim delavcem, in to se navadno ne menja skozi vse vse življeuje — tega trpina. Posledica takemu po-razdeljenju dela, kakor je danes na svetu, je ta, da delavec postaja ednostrausk in duševno zanemarjen, top; njega duševne sile zamirajo, ali se j siabe tako, da ni za drugo rabo, kakor za to, kar slučajno dela že več let. — Delavec postane torej nekak živ stroj — bolj podoben živini, kakor ljudem božjim. To velja posebno za delavce v rudnikih. Državno-gospodarska skrb bi morala biti, da se delo tako uredi, da dobi delavec dovolj časa za počitek, za izobrazbo, potrebno duševnemu življenju. Delavska masa vzdržuje državno silo: zato naj se varujejo otroci, žene ; naj se poikrbe delavcem, posebno v mestih, zdrava stanovanja in pripomočki za dobro vzgojo otrok. Vse lepše bi bilo na svetu, ko bi mogotci pripoznali važni faktor dela in delavca; da bi se temu odvzela skrb in strah brezdelnosti — strah bolezni, strah delavske nesposobnost — strah pred starostjo in onemoglostjo. Te naj bi bile glavne zadače zakonodaje in novodobne socijalne pravičnosti. Tako in enako je g. predsednik razglal razne pojme o delu in delavcu. Delavci so mirno poslu-čali — in ob zvršetku veseljem odobrili pouk. Potem so sledile še druge razprave o organizaciji in o narodnosti, kar hočemo pojasniti prihodnjič. Naše .obče izobraževalno društvo* hoče poučevati delavca. Upamo, da bodo naši delavci pristopali mnogoštevilno temu koristnemu društvu ki odpira delavcem oči. — Kdor hoče pristouiti, naj se oglasi pri društvenemu povrjeniku, F/an Andrejčiču, ulica Giuliani Št. 4. Poskuian samomor. 191etni vrtnarski pomočnik Ivan Pizzaris z Dunaja, službujoči pri tukajšnjem vrtnarju Juliju Perotiju, poskusil se je usmrtiti s tem, da si je p erezal žilo in kito v zapestja leve roke. Na zdravniški postaii so mu ustavili kri in ga poslali v bolnišnico. Vzrok temu posku-šenemu samomoru so boje malenkostne neprilike v službi. ;( _ i Sodnijsko. Josip Puglese, 21 let star, težak 361etni mornar Pran Carboneich, oba iz Isole, obsojena sta zaradi javnega nasilstva in zaradi ža-Nj. Vel. cesarja: Puglese na 14, Carbancich pa na 10 mesecev ječe. Zatem so bile na tukajšnjem sodišču 3 razprave zoper razne osebe, obtožene, da so glasovale ali skušale glasovati pod tujim imenom. Sodišče jih je obsodilo na različne kazni: od 8 do 14dnij zapora. Slednjič so bili obtoženi: 441etni čevljar An gel de Lorenzi, 46letni tirjalec Josip Oregororich in 411etni čevljar Rampo, , Rud. Valenčič, Iv. Vesel Škerjanec kaplan in Neimenovan po 1 gl. gospodični L. in ,B. Bizail 1*50. Josip ambrožič, Jos. Tomšič, Jos. Samsa, Ant. Znideršič, Iv. Bile, Franc Benig, Evg. Legat bogoslovec in Jos. Stembergar Brozina po 50 nč. Ivan Fabian 18 nč. V Kobaridu so darovali: Miklavič Ivan 1 Kr. 20 stot.; Miklavič Fran, Gruntar Milka, Gruntar Ivan, trgovec, Juretič Anton, veleposestnik, Skočir Ivan, Lenarčič Franc, dacar, Gabršček Josipina, Kalin Josip, vikar dr. Kotnik Ignac, Peternel J. po 2 Kr; Mašera. Al, sodni avskHltant. Kodromac Ivan, vikar, Kokole Fran, nčitelj, Uršič Ignac, učitelj kosarstva, Gruntar Ka* rol, učitelj, Volarifi Ferdo, pisar, Urbančič Alojzij, učitelj, Rakovsek Josip, učitelj, Slunder Josipina, učiteljica, Uršič Marija, Kcdeli Ivan, UršiČ Anton, Urbančič Franc, Gruntar Ivan 65, Šibeh Fran, Koren Ivan, Miklavič Anton, učitelj, Krajnik Ivan, Uršič Fran, ačitelj, Drešček Simom, Šluuder Julij, Kalau Anton, Slih Miha, Miklavič Aleksander, Mašera Andrej, Martine Fran, Uršič Andrej, Nau Alojzija, Mašera Fran, Kalin Josip, vikar, Leben Ivan, kurat in Čabej Alojzij po 1 krono; Sedej Jan, vik irij 4 in Lapajne Ivan 2 kroni; Komar Marija, Gruntar Jo&ip, Medved Josip, ManfredaFran in Sovd.it Anton po 40 st.; Muznik Ivan 60 stot., Ivančič Josip in Volarič Anton po 30 stot., Uršič Josip, urar 60 st., Beneški Slovenec 50 stot., X& Y 22 stot, Ursič Ignac, Ivančič Fran, Ursič Anton, Volarič Ivan, Maligoj Miha in BreškaMihapo 20 fctot. Strašna nesreča v Parizu. Včeraj popoludne se je v^el orjaški bazar, ki ga prirejajo vsako leto plemeuite gospe v prid vojaki. V par minutah je bilo vse poslopje v plamenu: zgradba je bila 100 metrov dolga, 60 Široka, vsa iz lesa. Ko je nav-stal ogenj, —kdo zna kako ? 1 — bilo je v zgradbi do 2.000 ljudi j. Navstala je strašna goječa. Vsa človeška pomoč je bila brezvspešna; to je bila katastrofa, kakor svoječasno na Dunaju o požaru jRiugiheatra". Do 8. ure zvečer izkopali so 200 mrličev. Nekateri ponesrečenih so pol Sežgani Mnogo veče je število ranjenih ; kdo zna koliko nesrečneže* je še pokopanih pod ruševinami? Zaklad za druQi madjarski milenij. Nepoznan, toda kljubu temu bržkone zel<5 plemenit madjarski patrijot je uložil na peštanski mestni upravi okroglih 35, to je: petintrideset goldinarjev, katera .glavnica" naj bi naraščala po obrestih do drugega milenija. Po računu darovatelja bi teh 35 gold. naraslo dotlej na jeden bilijon. Ta ogromna svota pa naj bi se onda razdelila za razne dobrotvorne svrhe. Glavarstvu pa se je ta predlog videl presnešen, zato nameruje hraniti podarjenih 85 gld. samo do prihodnje jeseni in potem razdeliti denar med budimpeštanske siromake. Krvav drama. Minolega tedna se je dogodila j v Pešti strašna ljubovna tragedija, ki je zahtevala 4 žrtve! Mladi, zaljubljeni kovaški pomočnik Anton Lente ustrelil je vsled ljubosnmnosti aa svojo ljnbico vdovo Rozo Kovacs, potem na svojega so-stanovnika Marata, svojo gospodinjo Terezo Bari in elednjič sprožil četrti strel sebi v prsi. Vse te štiri osebe in še tri drnge so stanovale v jedni in isti siromaini sobi. Vdova Kovacs in Murat sta ostala na mestu mrtva, dočim se Lente in pa vdova Tere/.a Bari borita s smrtjo. Tajnosten dogodek v Budimpešti. Minolo nedeljo zjutraj našli so v Budimpešti Štefana Nagyja, garderobirja tamošnjega narodnega gledališča, mrtvega v njega stanovanju. V prsih mu je tičalo bodalo. Zaprli so njegovo soprogo. Le-ta je povedala na policiji, da se je Nagy spri žnjo iz ljubosumnosti ter se slednjič zabodel. Preiskava je dokazala Čudno okolnost, da takozvana Nagyjeva žsna niti ni njegova žena, ampak da je poročena in da je nje mož na mnogo let zaprt v kaznilnici v \Vaitzenu. Preiskava so nadaljnje. Nehotft usmrtil prijatelja. Iz Sinja pišejo : Te dni je došel mladi Širne Vukovid iz Cetine od vojakov na dopust. Sbsed in prijatelj mu Ivan Vu-kovič ga je naprosi, naj mu pokaže vojaško vež-banje s puško in mn je izročil v ta namen svojo puško za lov. Vukivič je ustregel želji prijatelja, toda, ko je stal pted njim in vežbal s puško, sprožila se je po natljučju, in — nihče ni bil znal, da je bila nabita! — zrna udarila so Ivanu Vu-katiču v prsi. Čez pol ure je siromak izdahnil. Dragocen zgodovinski dar. Vdova Azemina Miralem v Spodnjan Vakufu (Bosna) podarila je bosensko-hercegovdcemu deželnemu muzeju dragocen, historiški dar. To je železna srajca in stara čeljada, ki sta skosi stoletja bila v posesti znane begovske družine Biralena. To je prvi krat, da ugledna mohamedinka prepušča muzeju stvari, podedovane v obitriji. Oba jsdnaka. Tržaška sličica. Spisal A. Zaje. .Draga Emilija I Oprosti, da nocoj zopet odhajam; veš, imamo društveno sejo! je dejal zasebnik Tre-buhovič — Častni 'člen in predsednik neke itali-lijanske zadruge — svoji ženi, ki si je kratila preobilni čas s tem, da je, ležć na divanu, z no-žicami gracijozno raztepala po svileni podlagi. .Že zopet.... Kedaj pa prideš domov?" pre- j besedila je maloduiko. „Pred polunočjo ne: bode zelo burna seja, tičoča se nekega sodruga, ki je z nemoralnim življenjem oskrunil čast društva.w .Grozen človek....* ,Da, lahkoživec prvega reda... toda sladko spančkaj, dokler se ne povrnem. Srečno 1* „Srečno 1" odzdravila je, potem pa, prete-gnivši se, govorila aama pri sebi: „Odšel je... Res ne vem, čemu sem njegova žena ?.... Eaha, jaz nisem tako neumna, kakor morda misli, ne, nikakor ne. Usoda mi je naklonila zopet jeden večer, katerega hočem zavrfiti v polni meri..,. Pravijo, da se ne sme..., zakaj me pa tako zanemarja, & ?.... Frane! Frane 1* „Milostiva, ta sem I* vskliknil je prihitevši — strežaj ter, ne čakaje povelja, pristavil zaupno : .EmilijaI Ste sami, kaj ne?... Se dolgočasite? .Dd d&.... Sedi k meni 1 Stari ne pride pred pelunočjo !u----— Med tem, ko je Emilija objemala svojega — lakaja, ^orakal je njen mož po neki stranski ulici ter si zadovoljno sukal svoje dolge brke. ,To je bila srečna'ideja 1... Dobro, da sem jo tako odvlekel po ceni... O, ko;bi vedela, kam grem... obupala bi, usmrtila bi se..... Toda, kaj čem, tako je v krvi I Požuriti se moram, kajti mala me gotovo že teško pričakuje. — Sta pač oba jednaka I Koledar. Dane* (6.); Jauez evaug. pred Ut. vrati. — Jutri (7.): Stanislav, škof, muč.; Gizela, kraljica. — Mlaj. — Solce izide ob 4. uri 47 min., zatoni ob 7. uri 6 min. — Toplota včeraj: ob 7. nri zjutraj 16 stop., ob 2 pop. 18 stop. C. Atene 5 Turki so baje provzročili v Tesaliji različnih izgredov; pnstošili da so cerkve in zažigali hilf. Ta vest je napravila tu mučen ntis. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piocolija v Ljubljani (Dnnajska cesta) katere bo bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k Vi§. prejasno gospe prestolonasiednice-udove nadvojvodinj« IT 6t«ff«nlje Steklenica velja 20 kr. Trgovinske brzojavka la v BscUmpeiits.. Pšenica -/.ajesen 6.97 6 99 Pšenica sa maj-juni 1897 7.52 do 7.54 Ovea za jesen .' .35—5.37. — Rž :u spomlad —. — .—, Koruza za maj-juni 1897. 3.36*3.37 Pficmica nova od 78 kil. f. 7*85 7 90 od 79 kilo. 7190 7-95 o; iiG .;ii. f. 8.--8*05.. od si. kil. f. 8*05 8-10 , od *4fi ior. ------- Jr.rui-n 5' —8'— proro 5 80- 6*25. Pfienica : Dnbrn ponudbe živahno povpraševanje. Prodalo se je 40.000 met, st. 3—5 nč dražje. Vreme : lopo. trapa. Nerafinirani sladkor for. 11.60 do • -•—. NotI po f. 11.75 zopet mirno. Praga. Ccntrifugal nori, postavi ju« Tfit ■ carino vred oipo&iljatev precej f, 30'50 31'95 Oonenflau 32*75—33*— Čefvorc' 83*50* 33.75 V glav* :36 -- Havre. Kava Snntoa good avr: ,m za maj 48.75 za september 49.75 bolje. Hamburg, bantot «ood average za maj 39*50. 7.a september 41.—, za december 42.50 ia marc 42,50. stalno. (Ou.nH)«1''1« bovan O. maja JLttO?. dan^s včerai Državni !olg v papirja . . . . 101-70 101.7C „ „ v srebrn , . . . 101-60 101.70 Avttrijskr. renta v zlat i . . . 122.60 122.55 „ „ i kronali . . 101.35 101.40 Kreditu? akoiio...... 859.75 359.60 Loudon IGLac....... . 119.55 1 10.55 Napolfot'....... , . 9.52 9.50V, 20 mark , .... . 11.73 11.72 iOO . 46.15 45.1« Glasovir v dobrem stanu ima na prodaj g. Ivan Goljani v Trstu, ulica S. Teela št. 14, L n. V sv. Križu pri Trstu se oddaje ali v najem, ali pa toliko od litra, krčma ob glavni cesti. Krčma spada pod občino nabrežinsko, torej je dac veliko manji. Nadalje je za poletni čas za gospodo letoviščnike oddati hiša s krasnim vrtom v isti vasi. Natančneje je poizvedeti pri lastniku Franu Košuta. OLJE. Pošilja se od 5 litra naprej in na deueiu. Naj fineje olje Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo Acquedotto St. 9. (nasproti „Latteria Svizzera") Ima so veliko korist in velik trud se prišpara, ako se poslužuje pri l. špediciji in slov. firmi za olje, kis in milo. Postrežba jo točna, hitra in vrči so t ral ni. Prevzemajo He pošiljatve za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brea are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—36 nč. 1., finejše 56—60 nč. 1., ekstrafino 64—72 nč. 1. — Kis vinski in c i p e r s k I po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejše 26-28 nč. K. Velika zaloga mila (^jfe) za toaleto po zmernih cenah. Udani Anton e=»t*-o*i J. KOPAČ Solkanska cesta št. 9. eerkvonim upravam, Najnovejfte veati« Trst 5. Njegovo Veličanstvo je podelilo tukajšnjemu društvu veteranov 500 gld. Trst 5. Danes je umrl po dolgi mučni bolezni magistratni asesor dr. Mihael P i m p a c h. Pokojnik je bil najstareji med konceptnimi uradniki na magistratu, veščimi pravu. Jedna hči pokojnikova ie poročena policijskim ravnateljem tržaSkim, gosp. Krištofom Busichem. Svečar v Gorici priporoča velečustitemu svečenstvu, ter slavnemu občinstvu pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld. 45 nč. Ha bo one svči, koje nosijo pretokolimno tvornično znam ko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron. Svečo 'wlr.bo.jo vrste za pogrebe in postransko ra* Bvetljavo cerkva dobivaj* bo po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Laorima najflneji.......klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ „ 1.- GranU............ „ n n —.60 Jllngo se na vso Btrani avstro-ofrerske mo- narhije poštnine prosto. mm.: L' ! 4' ^ i M 1 ••• t I G. T 6 n n i e s Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanjo lesa. Lastnik kenscrcii lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc t Trstu.